DIREKTOR DUOLA

DUSAN O

USPESNI MOSKI

Biti ves 6aspri pravlien naspremembe

ldeja ial ni dovolj, ker jo jetreba umestiti na dasovno

premico, in to ne prezgodajne prepozno.

Brane Hofman

T\ uSan Olaj je generalni direktor in

u n'#His,;! iil:L[?iji, ",.danes ukvarja s hitropostavljivimi objekti,po domade jim pravimo baloni, po vsemsvetu. Osnovna ideja je nastala v ameri5kivojski, potem so jo zadeli razvijatimarsikje po svetu in 5e najbolj so serazvoja lotili v sosednji Italiji. potem pa jena trg pri5el Duol, ki nadrtuje, izdeluje inpod lastno blagovno znamko prodaja terpostavlja hitropostavljive Sportne objekte,tako imenovane balone. Danes okoli 9oodstotkov prihodkov ustvarjajo nazahtevnih tujih trgih in njihoviglavnitrgiso Skandinavija, Turdija ter drZavenekdanje Sovjetske zveze. Seveda jeuspeh, de praktidno nima5 tekmecevdeprav je nekaj proizvajalcev v Italiji, edenje na Nizozemskem, predvsem pa je Duoledini, kideluje globalno. Vendar uspeh nepride takoj, saj mine od zadetka pogajanjdo izpeljave posla tudi tri leta in vmesmora5 preZiveti. V dasu krize je toodlodilno, vendar Duolponuja nekaj, karje re5itev marsikje, saj je prednostnjihovih objektov predvsem ta, da so vprimerjavi s fiksnimiizjemno ugodni, celo

6 lin I rz.lutila zorz

gd pet- do desetkrat cenej5i. Du5an Olaj jedirektor uspe5nega podjetja Duol, ki je Zeod samega zadetka druZbeno odgovornopodjetje, ki del svojega ustvarjenegadobidka redno vrada v Sportno okolje. Ne

samo zato, ker so njihovi >baloni<velikokrat nad Sportnimi povrSinami,ampak tudi zato, ker je Du5an Olajzaljubljen v Sport in je sponzoriral velikoteniSkih igralcev plavalcev, rokometaSeV

Du5an Otaj je generatni direktor in lastnik podjetja Duot.

nogometa5ev, odbojkarjev ... Njegovpogled na vse skupaj - nekod je bil judoistin pozneje Sahovski mojstrski kandidat -se 5e kako razlikuje od pogledov mnogihmenedZerjev ki ne vidijo izhoda.

Ker je to rubrika UspeSni moiki- kaKenmoikije po vaiem mnenju uspeSen?TaKen, kiimaveliko denarja, jahte, drageavtomobile...?

fo je relativno. DruZba ali 5e boljratandno mediji kreirajo stereotipe o tem,kdo in zakaj je nekdo uspe5en. In kopogledaS, kako v razlidnih okoljih razlidnovrednotijo uspe5nost mo5kega, ugotovi5,ia je s takim vrednotenjem nekaj narobe.\li obratno, da je nekaj narobe z druZbo v:.srem okolju. V na5i druZbi so bili Zal:arometi predolgo usmerjeni na take z',iednotami, po katerih spraSujete.\-idimo. kako se kondujejo te zgodbe.Inier zgledi vlecejo, imamo danes:eneracije, ki so v Soku, ko vidijo, kaj se jezeoJllo z njihovimi idoli. Potrebno bo-resetiranje<. Se pa sam pri sebi podutim-spe5nega, pa ne zaradi denarja, ampakier mi tisto, kar si zamislim, uspe narediti:: lredvsem ker znam ohranjati:ar novesje z vsemi, ki me obkroZajo.11ma in zunaj.

!'aie podjetje se ukvarja sh itropostavljivimi objekti, po domaiereieno z baloni. Pred dvajsetimi leti, ko steustanovili podjetje, je bita to za veiinonepredstavtjiva ideja. Od kod je pri5ta?

Prepoznal sem poslovno priloZnost.Ponujena moZnost za navidez enostavenposel je prerasla v poslovno idejo inrealizacijo. Temu je potem pomagalo 5e

sreino nakljudje. V tistem dasuvizionarsko, danes realno. Kar pomeni, daideja ni dovolj, ampak jo je treba umestitina dasovno premico, in to ne prezgodaj neDrepozno. fe pa bilo treba za vse torrepotovati milijone kilometrov, biti na:sode sestankih. Se danes ne morem','erjeti, koliko sem prepotoval, da smo.-rsvojili vse trge.

lziv zamenedierje, ki iStejo nove re5iWe,ker je skoraj nerazumljivo, da ste pometliskonkurenco. Kako je to sploh mogote izSlovenije?

lanesje povsem vseeno, od kod si.*' i c'rb alizacij a j e izni dila razdalje, internet= ,.'dprl trg, Skype pa povezal vse. Ostalo

= :urina. |e pa treba priti do tega in tu je:-::.ka. Tako kot Sahovske partije ne more5::agati s prvo potezo, tudi trga ne bos:.i oiil cez nod. Pozicijo je treba graditi,r.:. totrpeZljiv in vztrajen, prepridan vase.

-': iur DiSi, pozabi na vse. Sahovska logika,

strategija in taktika. V Sahu ni blefa, de

blefira5, bo5 izgubil. Danes pa vse prevedhazardirajo, stavijo na eno karto.

Kje tiii skrivnost uspeha? Ste totiko cenejSi,imate totiko boljSe delavce, imate takoizvirne ideje?

Ko ima5 v poslu z originalno idejoprednost, ko ima5 trg, potem te teZkolahko kdo prehiti. Lahko te kopira, to pa jevse. In de temu doda5 Sirino trga, ki tiomogoda razvoj in kompenzira lokalnekrize, je konkurenci 5e teZje. Ko ima5izku5nje, pa velja, da z manj dela naredi5enako alibolje kot tisti, ki ti sledijo alitekopirajo. V Duolu se posel igramo. Nedelamo ga, ampak v njem uZivamo. Ravnota neobremenjenost nam daje kreativnostin z uspehi raste samozavest. Imam mladeinLe zdaj zelo izku5ene sodelavce. Duoluse ni treba bati za prihodnost.

Trikrat ste zamenjali poslovni model, odkomercialnega ste pre5liv proizvodnega insedaj ste Duol razvojni inieniring. Novestopnje, novega modela ni?

Vcasih so nas udili, da je zamenjatiposlovni model enako kot smrtni greh.Sam pa posel razumem kot ciklidnozadevo. Kar pomeni, da se lahkopojutri5njem wne5 v model, ki si ga predleti pokopal. In v tem je prednost Duola.Biti vseskozi pripravljen na spremembe. Vtej fazi smo ocenili, da lahko prednost natrguzadrLimo zgolj tako, da razvijamo. Inrazvoj stane, zato smo >outsourcali<. S

tem smo znilalifiksne stroSke in postalimanj ranlj ivi za sezonske padce narodil.Imeli pa smo to sredo, da smo krizo videlikrepko pred ostalimi, zahvaljujod na5imtrgom.

Nekje ste izjavili, da je vai iivljenjski ciljkvaliteta pred kvantiteto. Ampak to jepovsem nasprotno od vefine, vsaj pri nas.

Dozoreti mora5 za tako spoznanje. Pred

desetimi leti bi verjetno trdil nasprotno.

Obdasno prebiram svoje dopise izpred

deset ali dvajset let in se smejem samemusebi, takratnemu temperamentu,zaslepljenemu prepridanju v svoj prav.

Dostikrat razmi5ljam o tem, da bi se ljudjemorali roditi stari in modri ter umiratimladi in neumni. Tako pa gre lep delZivljenja za spoznanja. Nid ni narobe s

tem,le das nepovratno tede. Na koncu je

to edina stvar, ki ti zmanjka. In zato mora5

z njim odgovorno ravnati. Ne Zelim se

pridruZiti tistim, ki nikoli ne znajo izprediin ki jih na koncu Zivljenje prehiti.

Bi tahko namesto v zidanih hiiah iiveti pod

temi hitropostavljivim i objekti?

Lahko. In veliko ved dasa in denarja biostalo za vse drugo. Pa se spet wadam kodgovoru na prej5nje vpra5anje. Mladostporabljamo za dobrine, ki se jih potem vzrelih letih Zelimo znebiti, ker smo

ugotovili, da jih ne potrebujemo.

Va5 najljub5iiivljenjski moto je: >Zivljenja

ne jemtji resno, ker se iz njega 5e nihie ni

izvlekel iiv.<Je to optimistiino ati kaj

drugega?

Igrivo. Optimizem in pesimizem sta stanjiduha, Zivljenje je realna kategorija.Pomni5 ga po dogodkih.In to po

danainjih, mogode 5e po vderaj5njih, tistiod prej5njega tedna so skoraj pozabljeni.

Zgodovina.Zato pravim, da moraS

Zivljenje Ziveti ti, ne pa, da Zivljenje Zivitebe. Vse je v glavi, disto vse, telo je zgoljorodje. Ko ti je najteZje, se nasmej inpomisli, da nisi veden. Moj uditelj v poslu

mi je nekod reke!: >Du5an, ne more5 imetivsega,lahko pa imajo vsi tebe<. Globoko.

Ukvarjate se s tekom, Se vei, s triatlonom.

leizziv, da ietite do skrajnih meja? Kje jepotem poditek?

To je moj poditek. Protistresna terapija,proces samoodi5denja, radirka za ego.

Dokazovanje, da nekaj zmore5 sam, tiutrdi samozavest. Tu ne grezatekmovanje z drugimi, ampak s samimsabo. Bogastvo spoznanja, za katero nitreba nikomur nid pladati, samo vzeti si ga

moraS. In istodasno investicija vkakovostno jesen Zivljenja. Telo pomnivse dobro in vse slabo. Konec delo krasi.

rz. julija ,orrliftlT