primerjava razliČnih tehnologij proizvodnje … · 2020. 1. 30. · liti betonski izdelki so:...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA

Rok Cajzek

PRIMERJAVA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ PROIZVODNJE BETONSKE GALANTERIJE IN

MARKETING IZDELKOV

Diplomsko delo

Maribor, september 2010

II

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

PRIMERJAVA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ PROIZVODNJE BETONSKE

GALANTERIJE IN MARKETING IZDELKOV

Študent: Rok CAJZEK

Študijski program: univerzitetni

Smer: Gospodarsko inţenirstvo – smer gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Andrej ŠTRUKELJ

Mentor: doc. dr. Aleksandra PISNIK KORDA

Maribor, september 2010

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorjema dr. Andreju Štruklju in

dr. Aleksandri Pisnik Korda za pomoč, strokovne

nasvete in vodenje pri opravljanju diplomskega

dela.

Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi

omogočili študij. Prav tako se zahvaljujem

bodočemu sodelavcu, g. Marku Gotlinu. Hvala tudi

vsem ostalim, ki so mi pomagali pri diplomskem

delu.

V

PRIMERJAVA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ PROIZVODNJE

BETONSKE GALANTERIJE IN MARKETING IZDELKOV

Ključne besede: betonska galanterija, betonarna, marketing, proizvodnja

UDK: 693.27:658.8(043.2)

Povzetek

Konkurenčno delovanje na področju ponudbe betonske galanterije se nenehno

izpopolnjuje in prav zato je potrebno v času globalne recesije posebno pozornost nameniti

pravi izbiri tehnologije za proizvodnjo betonskih izdelkov in marketingu, saj na koncu še

tako dober proizvod ne more uspeti brez sodobnega marketinga.

Diplomsko delo z naslovom Primerjava različnih tehnologij proizvodnje betonske

galanterije in marketing izdelkov nam predstavi različne tipe in načine proizvajanja

sodobnih betonskih izdelkov v gradbeništvu. Podani so opisi samih proizvodnih procesov,

načinov delovanja in zmogljivosti tehnoloških rešitev. Z marketinškimi prijemi na koncu

prikažemo možne rešitve pri promociji, prodaji in plasiranju izdelkov na tržišče.

VI

COMPARISON OF VARIOUS CONCRETE GOODS PRODUCTION

TECHNOLOGIES AND MARKETING PRODUCTS

Key words: concrete goods, concrete plant facility, marketing, production

UDK: 693.27:658.8(043.2)

Abstract

The competitive activity on the field for supply of concrete goods is constantly improving

the quality and therefore in times of global recession the choice of technology for

production of concrete goods and marketing demands close attention, however, as good as

a product can be, it can not succeed without contemporary marketing.

The diploma work titled Comparison of various concrete goods production technologies

and marketing products introduces various types and methods of contemporary concrete

goods production in constructional engineering. Production processes, methods of

operation and efficiency of technological solutions are described in the diploma

work. Marketing handlings enable us to present the possible answers how to improve

promotion, sale and placement of products on the market.

VII

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ....................................................................................... 2

1.2 NAMEN IN CILJI ....................................................................................................... 2

2 VIBROPREŠANI IZDELKI ...................................................................................... 3

2.1 DELITEV BETONSKIH IZDELKOV .............................................................................. 3

2.2 ZAKONODAJA ZA BETONSKE IZDELKE ..................................................................... 3

2.3 ZGODOVINA VIBROPREŠANIH IZDELKOV ................................................................. 4

2.4 VRSTE VIBROPREŠANIH IZDELKOV .......................................................................... 5

2.5 SUROVINE ZA PRIPRAVO BETONA ZA IZDELAVO BETONSKIH IZDELKOV .................. 6

2.5.1 Agregat .............................................................................................................. 7

2.5.2 Voda ................................................................................................................... 7

2.5.3 Dodatki k betonu ................................................................................................ 8

2.5.4 Alternativni materiali in izdelki ......................................................................... 9

3 TEHNOLOGIJE VIBROPREŠANIH IZDELKOV .............................................. 12

3.1 PROIZVODNJA S SAMOHODNIMI VIBROSTISKALNICAMI ......................................... 12

3.1.1 Stroj za proizvodnjo ......................................................................................... 12

3.1.2 Zorenje izdelkov ............................................................................................... 12

3.1.3 Pakiranje izdelkov ........................................................................................... 12

3.2 STACIONARNI STROJ S TRANSPORTOM PROIZVODOV Z VILIČARJEM NA DELOVNIH

TRANSPORTNIH PALETAH .................................................................................................. 13

3.2.1 Stroj za proizvodnjo ......................................................................................... 13

3.3 STACIONARNI STROJ S TRANSPORTOM PROIZVODOV Z VILIČARJEM NA REGALIH .. 15

3.4 AVTOMATIZIRANA IN RAČUNALNIŠKO VODENA PROIZVODNJA ............................. 16

3.4.1 Opis delovanja proizvodne linije ..................................................................... 16

3.4.2 Mokra stran ..................................................................................................... 16

3.4.3 Suha stran ........................................................................................................ 17

3.5 TEHNOLOGIJA DODELAVE VIBROPREŠANIH IZDELKOV .......................................... 18

3.5.1 Sekundarno procesiranje ................................................................................. 18

VIII

3.5.2 Okrušenje robov - rumplanje ........................................................................... 18

3.5.3 Peskanje ........................................................................................................... 19

3.5.4 Obdelava površin izdelkov s kladivom - štokanje ............................................ 20

3.5.5 Poliranje .......................................................................................................... 20

3.5.6 Pranje .............................................................................................................. 21

3.5.7 Cepljenje betonskih izdelkov ........................................................................... 22

4 PREDSTAVITEV IZBRANE TEHNOLOGIJE V PODJETJU GIC GRADNJE

D.O.O. ................................................................................................................................. 24

4.1 PRIMERJAVA OBSTOJEČE IN NOVE TEHNOLOGIJE .................................................. 24

4.1.1 Obstoječa tehnologija ...................................................................................... 24

4.1.2 Zaustavitev proizvodnje ................................................................................... 26

4.1.3 Ohranitev enake tehnologije ............................................................................ 26

4.1.4 Posodobitev proizvodnje ................................................................................. 26

4.2 PROSTORSKA UMESTITEV (LOKACIJA) NOVE PROIZVODNJE LINIJE ........................ 28

4.3 PROIZVODNA LINIJA ............................................................................................. 29

4.3.1 Stacionarni proizvodni stroj »Univerzal 1000 FA« PROMETAL ................... 29

4.3.2 Mokra stran (manipulacija s svežimi betonskimi izdelki) ............................... 34

4.3.3 Suha stran - povratni transport ....................................................................... 36

4.4 HALA .................................................................................................................... 42

4.5 SISTEM ZA DOZIRANJE BARVNIH PIGMENTOV ........................................................ 43

4.5.1 Doziranje pigmentov v prahu ......................................................................... 43

4.5.2 Sistem za doziranje barvnih pigmentov v tekočini........................................... 45

4.5.3 Mešani mokro-suhi sistem doziranja barvnih pigmentov ................................ 46

4.5.4 Sistem doziranja barvnih pigmentov s pomočjo komprimiranega zraka ........ 46

4.6 BETONARNA ZA GROBI SLOJ ................................................................................. 48

4.7 BETONARNA ZA FINI SLOJ ..................................................................................... 48

4.8 RECIKLAŢA ZA SVEŢI BETON ................................................................................. 50

4.8.1 Odpadna voda ................................................................................................. 50

4.8.2 Reciklirna naprava .......................................................................................... 50

5 ANALIZA OKOLJA PODJETJA ........................................................................... 52

5.1 OPIS PODJETJA GIC GRADNJE ............................................................................... 52

IX

5.2 SKRAJŠANA PREDSTAVITEV DRUŢBE GIC GRADNJE .............................................. 53

5.2.1 Izobrazbena struktura ...................................................................................... 54

5.2.2 Pomembnejši podatki o poslovanju za obdobje zadnjih let ............................. 54

5.3 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA NA PODROČJU BETONSKE GALANTERIJE ............ 55

5.4 OPIS PANOGE ........................................................................................................ 55

5.5 TRG IN TRŢNI POTENCIAL ...................................................................................... 55

5.6 ANALIZA KONKURENCE ........................................................................................ 55

6 UVAJANJE NOVIH IZDELKOV NA TRG .......................................................... 57

6.1 UVAJANJE NOVIH IZDELKOV NA TRG .................................................................... 57

6.2 RAZVOJ STRATEGIJE MARKETINGA ....................................................................... 59

6.2.1 Ciljni trg in pozicioniranje novega izdelka ..................................................... 59

6.2.2 Načrtovanje cene novega izdelka .................................................................... 60

6.2.3 Distribucija novega izdelka in tržne poti ......................................................... 60

6.2.4 Marketinško komuniciranje ............................................................................. 62

6.3 POSLOVNA ANALIZA ............................................................................................. 65

6.3.1 Napoved prodaje ............................................................................................. 65

6.3.2 Ocena stroškov in dobička ............................................................................... 67

7 SKLEP ........................................................................................................................ 69

8 PRILOGE ................................................................................................................... 72

8.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 72

8.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 74

8.3 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 74

8.4 KRATEK ŢIVLJENJEPIS........................................................................................... 75

X

UPORABLJENE KRATICE

BZ (12, 15, 20, 25, 30) - betonski zidaki različnih dimenzij v cm

VB (20, 25, 30) - vogalni blok ali potresnik različnih dimenzij v cm

PVC - polivinil klorid

CE - certifikat skladnosti (oznaka CE pomeni, da je proizvod izdelan v skladu s standardi

in tehničnimi soglasji)

SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo

EN - evropska norma

UV - ultravijolično valovanje

VZD - varnost in zdravje pri delu

PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

Primerjava različnih tehnologij proizvodnje betonske galanterije in marketing izdelkov Stran 1

1 UVOD

Diplomsko delo je osredotočeno na aktivnosti podjetja GIC gradnje. Najprej so

predstavljeni vibroprešani izdelki in njihova tehnologija proizvodnje, sledi primerjava

obstoječe in nove tehnologije betonske galanterije, nadaljuje se z analizo okolja podjetja in

zaključi s predstavitvijo uvajanja novih izdelkov na trg. Namen diplomskega dela je najti

optimalno rešitev pri izboru tehnologije in pravilno usmeritev pri plasiranju izdelkov na

trţišče.

Na področju sodobne tehnologije proizvodnje betonske galanterije je malo literature, saj se

tehnologija zelo hitro spreminja in izpopolnjuje, zato smo si pomagali z dobavitelji

sodobnih proizvodnih linij in njihovimi rešitvami. Na področju marketinga in uvajanja

novih izdelkov na trg pa je na voljo veliko literature.

Podjetja danes poslujejo v dinamičnem okolju in z veliko konkurenti. Ena izmed posledic

takšnega poslovanja je vedno večji in neizprosen boj za trg. Podjetja so primorana

uporabljati sodobno tehnologijo, da lahko zadostijo potrebam odjemalcev in v zadnjem

času predvsem ekološkim predpisom. S sodobnejšo tehnologijo lahko bolje izkoristimo

vloţeno energijo in uporabljeni material pri proizvodnih procesih, ter tako pridobimo na

času in denarju. Sodobni proizvodni procesi porabijo manj električne energije in materiala,

ob enem pa zagotavljajo višjo kakovost končnih izdelkov. Predvsem kakovost je tista, s

pomočjo katere lahko podjetje postane prepoznavno na zasičenem trgu poleg inovativnosti

izdelkov in ugodne prodajne cene. Majhna dodana vrednost pri izdelovanju betonskih

izdelkov terja, da so prodajne količine velike za pokritje sorazmerno dragih investicij in

prav zato je pomembna pravilna izbira tehnologije, ki zadosti potrebam odjemalcev v več

pogledih. Izbira je tako odvisna od ţelenega nabora izdelkov in njihovega končnega

izgleda.

Pri proizvajanju betonskih izdelkov s klasično tehnologijo, ki jo podjetje GIC gradnje

uporablja sedaj, je več slabosti. Obstoječa tehnologija s samohodko ima zelo omejeno


delovno območje, saj se proizvodnja prekine ob slabem vremenu in nizkih temperaturah.

Precej omejen je tudi nabor izdelkov, saj se trenutno proizvaja le pet različnih izdelkov in

sicer potresniki ali vogalniki in betonski zidaki raznih dimenzij. Posodobitev je nujna, saj

je oprema dotrajana in nabor izdelkov majhen. Omenjeno problematiko je moţno rešiti s

sodobno tehnologijo na več načinov, zato smo predstavili sodobno postrojenje za

izdelovanje različnih izdelkov betonske galanterije in postopke sekundarnega procesiranja.

1.1 Opredelitev problema

Ţivimo v sodobnem času tehnologije, katera posega ţe v vse pore našega ţivljenja. Prav

zato ni nič nenavadnega, da govorimo o visoki tehnologiji tudi na področju proizvodnih

procesov betonske galanterije, saj lahko pridobimo na različnih ravneh, predvsem pa na

ekološki izrabi energije in prijaznem ravnanju z odpadki. Gradbeništvo je veljalo za enega

izmed bolj togih sistemov glede uporabe sodobnih tehnologij v proizvodnih procesih,

vendar danes temu ni več tako.

Ekološka ozaveščenost je na vedno višjem nivoju in prav standarde, ki opredeljujejo

energetsko učinkovitost naprav, je najteţje zadovoljevati z zastarelo tehnologijo in

neučinkovitimi proizvodnimi procesi.

1.2 Namen in cilji

Sodobna proizvodna linija betonskih izdelkov prinaša veliko prednosti podjetju, saj lahko

na trg plasira boljše izdelke po niţji ceni, obenem pa lahko zadovolji najstroţje predpise na

področju kakovosti. Diplomsko delo je razvojni projekt, opis, primerjava in načrtovanje

sodobnega tehnološkega postrojenja za izdelavo betonskih zidakov, tlakovcev, robnikov in

škarpnikov.


2 VIBROPREŠANI IZDELKI

2.1 Delitev betonskih izdelkov

V osnovi delimo betonske izdelke, glede na način vgrajevanja betona, na lite in

vibroprešane betonske izdelke. Pri klasičnih, litih betonskih izdelkih, se beton vlije v

kovinske ali PVC kalupe in nato vibrira. Po razkalupljenju dobi izdelek obliko kalupa, liti

betonski izdelki pa se lahko tudi armirajo, v tem primeru se pred vlivanjem betona v kalup

namesti armatura. V zadnjem času se je razširila uporaba samorazlivnih betonov tudi v

industriji gradbenih izdelkov. S tem se močno zmanjša ali pa celo izloči vibriranje betona.

Vibroprešani izdelki pa se proizvajajo s pomočjo tehnologije stiskanja in vibriranja betona

v kalupih. Pri tej tehnologiji se za razliko od litih izdelkov uporablja zemeljsko vlaţen

beton, vibroprešani izdelki pa v večini primerov niso armirani (izjema betonske cevi), zato

ne dosegajo takšnih dimenzij kot liti izdelki (npr. prednapeti strešni nosilci, stebri itd.).

Liti betonski izdelki so: fasadni in zidni paneli, stebri, nosilci, montaţne čaše temeljev,

varnostne ograje, korita, jaški, mulde in kanalete, ograjni elementi, škarpniki, robniki,

plošče, vinogradniški stebrički … Vibroprešani izdelki pa so podrobneje predstavljeni v

poglavju 2.4.

2.2 Zakonodaja za betonske izdelke

Krovni akt na področju gradbenih proizvodov je Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list

RS, št. 52/00 + 110/02), ki ureja pogoje za dajanje gradbenih proizvodov v promet,

podeljevanje tehničnih soglasij gradbenim proizvodom, izvedbo postopkov ugotavljanja in

potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, izvajanje inšpekcijskega nadzora ter

izvajanje posebnih postopkov priznavanja skladnosti gradbenih proizvodov.


Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov (Uradni list RS, št.

54/01) pa opredeljuje dolţnost in način označevanja gradbenih proizvodov z znaki

skladnosti, s katerimi proizvajalec oziroma njegov zastopnik pred posredovanjem na trg

potrdi, da so bili izdelani skladno z zahtevami zakona, da je bil izveden predpisan postopek

ugotavljanja in potrjevanja skladnosti in da je bila podana izjava o skladnosti proizvoda

oziroma izdan ustrezen certifikat o skladnosti.

Vsi betonski izdelki na trţišču morajo biti skladni z veljavnim standardom. Harmonizirani

standardi za betonske izdelke so v prilogi 3.

Vsak proizvajalec mora imeti uspešno opravljen začetni tipski preskus vsakega izdelka ter

vpeljano redno notranjo kontrolo proizvodnje. Začetni tipski preskus potrdi, da proizvod

izpolnjuje zahteve standarda in vrednosti, ki jih je deklariral proizvajalec. Redna notranja

kontrola proizvodnje pa zagotavlja, da proizvodi vselej izpolnjujejo deklarirane

značilnosti.

Pri sistemih potrjevanja skladnosti 1+, 1, 2+ in 2 je poleg proizvajalca v postopek

potrjevanja skladnosti vključen tudi priznan certifikacijski organ, pri sistemu 3 je vključen

priznan laboratorij za izvedbo začetnega preskusa proizvoda.

Proizvajalec daje kupcem za določene proizvode tudi navodila za rokovanje, skladiščenje

in transport ter navodila za montaţo oziroma vgradnjo.

Za vsako vrsto proizvoda proizvajalec izda izjavo o skladnosti, s katero potrjuje, da

proizvod ustreza zahtevam standarda. Izjava mora biti napisana v uradnem jeziku drţave,

kjer se bo proizvod uporabljal (dovoljena oziroma zaţelena pa je večjezična). Izjavi

proizvajalec priloţi spremno informacijo z oznako CE, ki jo namesti tudi na proizvod

oziroma na embalaţo.

2.3 Zgodovina vibroprešanih izdelkov

Uporaba betonskih tlakovcev pri tlakovanju se smatra kot najnovejši napredek v dolgi

zgodovini elementov tlakovanja in prav zato so navedeni v tem poglavju. Prvi zapisi

kamnitega tlakovanja so poznani iz časa 4000 let pred našim štetjem iz Asirije, glinene

opeke pa so za tlakovanje uporabljali v Indiji 3000 let pred našim štetjem. Zgodovina

priča, da so stari Rimljani uporabljali zidake iz ročno klesanih kamnov za tlakovanje po


celotnem Rimskem imperiju. Nizozemci pa so dokumentirali uporabo naravnega kamna in

lesa pri gradnji mestnih cest po celotni Nizozemski ţe v srednjem veku.

Pred drugo svetovno vojno je bila tradicionalna oblika tlakovanja, po mnogih predelih

zahodne Evrope, tlakovanje s pravokotnimi glinenimi opekami. Po drugi svetovi vojni pa

se je populacija zahodne Evrope decentralizirala in povpraševanje po tlakovcih je

sunkovito naraslo, saj so glinene opeke potrebovali za obnovitev stavb, ki so bile uničene

med vojno. Kot rezultat tega so betonske tlakovce prvi predstavili Nizozemci leta 1951 kot

alternativo glineni opeki (Sharp in Armstrong 1985). Ker je večina evropskih drţav

zgradila svojo zgodovino s kamnitimi bloki, so bili betonski tlakovci nemudoma sprejeti in

njihova uporaba je po Evropi stalno naraščala vse odkar so bili uveljavljeni.

Betonske tlakovce so začeli izdelovati v Zdruţenih drţavah okoli leta 1960 z uporabo

nemške opreme in dizajnov. Sprva so tlakovce v ZDA uporabljali izključno zaradi estetske

podobe v pločnikih, dvoriščih, dovozih, parkirnih območjih in dragih izboljšavah. V

zadnjem času pa so tlakovci cenjeni zaradi svoje lastnosti (odpornosti na teţo) pri uporabi

za tlakovanje s teţkimi obremenitvami. Betonski tlakovci se uporabljajo na mestnih cestah

z omejeno hitrostjo in gostim prometom, pristaniščih, nakladalnih terminalih in pred

kratkim tudi na pristajalnih stezah na letališču v Dallasu/Fort Worth International Airport.

Trg betonskih tlakovcev se v Zdruţenih drţavah še vedno razvija in se bo v prihodnosti še

bolj razširil.

2.4 Vrste vibroprešanih izdelkov

Na trţišču je zelo veliko vrst vibroprešanih izdelkov, njihovo število pa se še vztrajno veča.

Z modernimi tehnološkimi postopki in pravilno izbiro materialov lahko zadostimo

različnim zahtevam uporabe vgradnih izdelkov, od estetskih do funkcionalnih. Tako

poznamo tlakovce, plošče, robnike, dimniške elemente, zidake, potresnike, škarpnike,

kanalete, mulde in še in še. Tlakovci so lahko raznih barv, tekstur in oblik, poznamo

različne dimenzije plošč, enoslojne, dvoslojne cestne, vrtne in kolesarske robnike. Nekaj

izmed najpogostejših izdelkov je prikazanih na spodnji sliki (Slika 2.1).


Slika 2.1: Vibroprešani betonski izdelki.

2.5 Surovine za pripravo betona za izdelavo betonskih izdelkov

V nadaljevanju so omenjeni osnovni materiali, ki se uporabljajo pri proizvodnji betona za

betonske vibroprešane izdelke. Poznamo enoslojne (betonski zidaki, škarpniki, kanalete,

mulde, vrtni robniki …) in dvoslojne (tlakovci, robniki, plošče …) betonske vibroprešane

izdelke. Pri dvoslojnih izdelkih pravimo grobemu sloju tudi spodnji oziroma nosilni sloj

betona in zgornjemu, površinskemu delu, fini sloj betona, ki ima v glavnem dekorativno in

zaščitno funkcijo. Zgornjemu sloju pa lahko dodamo tudi pigment, da zadostimo ţeljam

potrošnikov.


2.5.1 Agregat

2.5.1.1 Kamniti agregat za grobi-nosilni sloj

Pri izdelavi betonov je med osnovnimi sestavinami (vezivo, voda, zrak in agregat) po

količini največ agregata. Mineralni agregat kot osnova za beton se razlikuje po načinu

pridobivanja:

lomljenec, ki nastane z drobljenjem večjih kosov kamna, ima ostre robove in

pogosto manj trdna zrna zaradi notranjih razpok, ki nastanejo med procesom

drobljenja (odvisno tudi od izvora)

gramoz, ki je aluvialnega izvora, ima oble robove in je raznolike mineralne sestave

(v odvisnosti od izvora rečnih nanosov).

Agregat, ki se uporablja za pripravo betona mora ustrezati zahtevam po kakovosti

določenim s standardom SIST EN 12620. Granulometrijska sestava mešanice agregata je

odvisna od vrste izdelka in mora zagotoviti zadostno obdelovalnost in zgostitev betona.

2.5.1.2 Kremenčev pesek za fini (obrabni) sloj

Pri dvoslojnih izdelkih je zgornji (fini) sloj običajno obogaten s kremenovim agregatom.

Ta zagotavlja izredno odpornost na zmrzal v prisotnosti soli. Odporen je na obrus,

zagotavlja pa tudi dobro barvno obstojnost izdelkov. Zgornji sloj je izdelan iz najčistejšega

kremena.

2.5.1.3 Cement

Cement je siv prah, po kemijski sestavi je kalcijev alumosilikat. Uvrščamo ga med

hidravlična veziva, katerih osnovna lastnost je, da se pri reakciji z vodo veţejo in strjujejo

(hidratacija). Ob tem nastane cementni kamen, sestavljen preteţno iz kalcijevih silikatnih

hidratov, ki tudi v vodi ohrani trdnost in stabilnost. Cement, ki se uporablja pri pripravi

vibroprešanih izdelkov mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 197-1, med tem ko

mora beton zadostiti zahtevam standardov SIST EN 206-1 in SIST 1026.

2.5.2 Voda

Voda je sestavni del betonske mešanice, ki sproţi kemijske reakcije in omogoča vezavo

agregata in cementa. V splošnem je dobra vsaka voda, ki je pitne kakovosti, če jo torej

zajemamo iz vodovodnega omreţja. Pitne vode ni potrebno dodatno preiskati. Vodo, ki


črpamo iz podzemnih virov, površinske vode in industrijske odpadne vode je potrebno

preiskati v skladu z zahtevami SIST EN 1008.

2.5.3 Dodatki k betonu

Dodatek betonu je po definiciji material, ki je različen od vode, agregata in hidravličnega

cementa. Betonski mešanici se v majhnih količinah doda kot sestavina pred mešanjem ali

med njim, da se izboljšajo oziroma doseţejo določene lastnosti sveţega ali strjenega

betona. V glavnem ločimo dve vrsti dodatkov betonu, in sicer kemijske in mineralne.

2.5.3.1 Kemijski dodatki

Kemijski dodatki so anorganski ali organski materiali v trdnem ali tekočem stanju, ki se

dodajajo betonski mešanici, v večini primerov ne več kot 5 % glede na teţo cementa.

Pri izdelavi zemeljsko vlaţnih betonov se uporabljajo dodatki s sledečimi lastnostmi:

učinkovito porazdelijo cement, dodatke in pigmente po betonu

ustvarijo zračne pore

izboljšajo prehajanje betona skozi kalup (omogoča hitrejše polnjenje)

optimirajo čas zgoščevanja, kar vpliva na boljšo stisljivost in s tem poveča

proizvodnjo (krajši proizvodni ciklus)

zmanjšajo trenje med kalupom in betonom (v napravi zmanjša obrabo in trganje)

zmanjšajo vezanje/lepljivost med zgornjo površino betona in stiskalno glavo

izboljšajo razvoj zgodnje tlačne trdnosti (sveţ izdelek, ki pride iz kalupa drţi

obliko, ker se beton ne poseda)

bolj ekonomično sestavljanje receptur in

moţnost oblikovanja bolj zahtevnih izdelkov.

2.5.3.2 Mineralni dodatki

Običajno so to materiali v obliki prašnih delcev, ki imajo finejšo strukturo od cementa in

močno vplivajo na lastnosti strjenega betona. Pri proizvodnji betona največ uporabljajo dve

vrsti mineralnih dodatkov k betonu, in sicer elektrofiltrski pepel in mikrosilika. Obe vrsti

se lahko dodajata tudi pri proizvodnji cementa.


2.5.3.3 Pigmenti

Pigmenti iz ţelezovega oksida se proizvajajo v različnih barvah in v različnih oblikah,

odvisno od opreme, tehnologije in načina doziranja. Proizvaja se v prahu in tudi kot

mikronizirani granulati in kompaktni pigmenti.

Lastnosti:

odpornost na vse zunanje vplive vremena, UV-ţarčenje, odpornost na kisline in

luge,

odpornost na visoke temperature, določeni tipi tudi do 1000 °C,

z upoštevanjem navodil in tehnologij pravilnega postopka doziranja je doba trajanja

enaka ţivljenjski dobi izdelka .

Betonski izdelki, ki jih lahko pigmentiramo so: tlakovci, betonske plošče, betonska kritina

oziroma vsa betonska galanterija. Lahko doziramo z ročnim ali z avtomatičnim doziranjem

(poglavje 4.5), odvisno kakšno intenzivnost ţelimo.

Praviloma lahko doziramo od 3 % do 5 % pigmenta v prahu ali granulatu, glede na teţo

veziva, cementa. Lahko uporabljamo sivi ali beli cement. Z belim cementom doseţemo

svetle, briljantne, pastelne tone izdelka, s sivim cementom pa temnejše odtenke barv,

zaradi prisotnosti sive barve v cementu.

Na končni izgled izdelka vpliva: količina pigmenta, količina cementa, vodo-cementni

faktor, zunanja temperatura pri izdelavi in vrste ter barve agregata.

2.5.4 Alternativni materiali in izdelki

2.5.4.1 Ekspandirana glina – »Glinopor«

Ekspandirana glina je ţe dolgo časa poznan pojem v tehnologiji proizvodnje izdelkov,

čeprav pogosteje uporabljamo komercialno ime Glinopor. Gline za ekpsandirane materiale

morajo vsebovati delce apnenca, pirita, sadre, glinencev, limonita in organskih snovi, da

pri hitrem segrevanju preidejo v močno porozen in lahek material. Temperaturo pečenja se

določa glede na sestavo opekarske gline. V glini se razvijajo plini, istočasno pa pride tudi

do nastanka trdne lupine, zaradi česar dobimo v izdelku veliko število drobnih, zaprtih por

(Glinopor). Uporaba Glinopora v gradbeništvu je zelo razširjena, pri vibroprešanih izdelkih

Glinopor uporabljamo predvsem za nosilne in nenosilne zidake z visoko izolativnostjo.


2.5.4.2 Penjeno steklo – »Poraver«

Penjeno steklo ali komercialno Poraver je čisto steklo, ki se pridobiva v krogotoku

recikliranja stekla. Odpadno steklo podrobijo in znova stalijo, tako nastanejo drobne

granule, ki jih uporabimo namesto agregata. V poštev pridejo le najfinejše frakcije, ki pri

pridobivanju stekla niso več primerne za ponovno predelavo v steklenice ali kozarce.

Nekoč je bilo potrebno neuporabne frakcije deponirati, kar je predstavljalo velik strošek,

sedaj pa so uporabne za izdelavo granul. Osnovne produkte Poravera predstavlja šest

frakcij kremno-belih kroglic z granulacijo od 0,1 do 8 mm. Poleg tega proizvajajo tudi

posebne frakcije za posebne vrste uporabe z granulacijo 0,04 do 16 mm. Dobre lastnosti

Poravera pri tem ostanejo nespremenjene: kroglice so zelo lahke, se ne drobijo, imajo

visoko tlačno trdnost, nizko vpojnost vode, so kemijsko in zmrzlinsko odporne, imajo vso

plemenitost stekla. Področje uporabe Poravera obsega celotno ţivljenjsko okolje. Poraver

se je ustalil tam, kjer je potrebno tako zmanjšanje mase, kot tudi zadostna tlačna trdnost ali

zvočna ter toplotna izolacija. Uporablja se pri sanaciji starih objektov, za zidanje masivnih

sten objektov in za izdelavo lahkih plavajočih estrihov. Največkrat uporabljen vibroprešan

betonski izdelek iz Poravera je betonski zidak, ki se večkrat izdeluje v kombinaciji z

Glinoporom (Slika 2.2).

Slika 2.2: Zidak iz Poravera in Glinoporja.

2.5.4.3 Lesocementni izdelki

Lesni sekanci iz mehkih vrst lesa in lesni ostanki iz lesne predelave so izhodiščni materiali

za proizvodnjo gradbenega materiala, lesobetona. Lesene sekance in ostanke sesekljajo na

pravilno velikost v posebnem mlinu. V mešalcu za beton se tako obdelanim lesenim

sekancem primeša voda, cement in mineralni dodatki, iz nastale snovi pa se izdelajo opaţni

zidaki in izolacijske plošče.


Slika 2.3: Lesocementni izdelki.


3 TEHNOLOGIJE VIBROPREŠANIH IZDELKOV

3.1 Proizvodnja s samohodnimi vibrostiskalnicami

3.1.1 Stroj za proizvodnjo

Samohodna vibrostiskalnica je samohodni stroj za izdelavo betonskih izdelkov. Stroj

upravlja delavec preko hidravličnega ali električnega krmiljenja. Upravljanje stroja je

lahko ročno ali avtomatsko. Transport zemeljsko vlaţnega betona od betonarne do stroja za

izdelovanje betonskih izdelkov (samohodke) poteka z viličarjem, ki ima nameščeno

posodo (kiblo) iz katere spusti beton v silos stroja. Stroj vgradi beton v kalupe za betonske

izdelke, jih stisne in zvibrira ter se pomakne naprej za dolţino stroja. Zaradi premikanja

stroja po proizvodni ploščadi so potrebne relativno velike proizvodne površine.

3.1.2 Zorenje izdelkov

Proizvodnja v večini primerov poteka na odprtem, zato so izdelki in proizvodnja

izpostavljeni zunanjim, vremenskim vplivom. Izdelki se vlaţijo s pomočjo mobilnih

škropilnic ali pa fiksnih škropilnih sistemov. Ko so izdelki na odprtem, se v primeru

visokih temperatur zaščitijo s pomočjo raznih folij ali filcev.

3.1.3 Pakiranje izdelkov

Po končanem proizvodnem procesu morajo izdelki pridobiti minimalno potrebno trdnost,

da se lahko zlagajo na palete in so primerni za transport. Izdelki se v večini primerov

zlagajo na transportne palete s pomočjo viličarjev, ki imajo nameščene hidravlične klešče.

Viličarji transportirajo polne palete do centralnega skladišča. Ovijanje izdelkov na paletah

v večini primerov poteka na avtomatskih ali polavtomatskih ovijalcih, lahko pa se izvaja

tudi ročno.


Shematičen prikaz proizvodnje je prikazan na spodnji sliki (Slika 3.1). Podrobneje pa je

postopek opisan v poglavju 4.1.

Slika 3.1: Proizvodnja s samohodnimi vibrostiskalnicami.

3.2 Stacionarni stroj s transportom proizvodov z viličarjem na delovnih

transportnih paletah

3.2.1 Stroj za proizvodnjo

Pri stacionarni je, za razliko od mobilne proizvodnje, stroj nameščen na mestu in se

delovne transportne palete, na katere se nalagajo izdelki, premikajo iz enega proizvodnega

procesa v drugega. Stacionarni stroji se nahajajo v zaprtih prostorih, za razliko od mobilnih

vibrostiskalnic.

Značilnost te tehnologije je prav v transportu izdelkov na deskah z viličarjem od stroja v

prostor za zorenje in iz prostora za zorenje k napravi za zlaganje in ovijanje. Razlika v

primerjavi z naslednjim opisanim sistemom z regali (poglavje 3.3) je, da so izdelki na

LEGENDA:

1. DEPONIJA AGREGATA 2. SKREPER 3. MEŠALEC ZA BETON 4. TRANSPORTNI POLŽ ZA CEMENT 5. SILOS ZA CEMENT 6. VSIPNI LIJAK IZ MEŠALCA 7. VILIČAR ZA TRANSPORT BETONA V

SAMOHODKO 8. VILIČAR ZA TRANSPORT IZDELKOV 9. SAMOHODKA 10. OSKRBA SAMOHODKE Z

ELEKTRIČNO ENERGIJO


delovnih transportnih paletah, medtem ko so pri sistemu z regali izdelki na deskah v

regalih. Obravnavan sistem v tem poglavju je cenejši, ker odpadejo nekateri proizvodni

sklopi. Pri hitrem in nepazljivem transportu pa lahko zaradi nestabilnosti proizvodnih desk

na viličarju pride do razpok in poškodb na izdelkih.

Pred strojem za izdelovanje izdelkov se nahaja naprava za sprejem delovnih palet (Slika

3.2 in Slika 3.3), iz katere se izločajo posamezne delovne palete, ki se s pomočjo

transporterja pripeljejo na vibracijsko mizo proizvodnega stroja. Pred strojem se nahaja

naprava za čiščenje delovnih palet z rotacijsko krtačo, prav tako so pred strojem

nameščene šobe za mazanje delovnih palet s posebnimi sredstvi, ki podaljšujejo ţivljenjski

ciklus delovnih palet. Stroj odtisne betonske izdelke v obliki kalupa na delovne palete.

Nato se sveţi izdelki transportirajo iz območja stroja v napravo za sprejem in dvigovanje

delovnih palet s sveţimi izdelki. Delovne palete imajo kovinske ali plastične nogice, zato

se deske z izdelki nalagajo ena na drugo in sicer v pakete od 5 do 10 delovnih palet,

odvisno od teţe proizvodov, ki so naloţeni na delovnih paletah. Paket delovnih palet z

viličarjem transportiramo v prostor za zorenje izdelkov, kjer se odvisno od nege in vrste

proizvoda nahajajo od enega do treh dni.

Suhi izdelki se po zorenju transportirajo s pomočjo viličarja iz skladišča do naprave za

paketiranje in zlaganje betonskih izdelkov. Oblike in principi teh naprav so različni in

odvisni od proizvajalca, in sicer od popolnoma avtomatskih do polavtomatskih naprav.

Namen te naprave je, da pripravi delovne deske na ponovni transport do delovnega stroja

in iz paketa proizvodnih desk zloţi izdelke na palete ter jih pripravi ali pa posreduje na

napravo za ovijanje.


Slika 3.2: Stacionarni stroj s transportom proizvodov z viličarjem na deskah.

Slika 3.3: Levo prazne transportne palete pred vhodom v proizvodni stroj, desno zlaganje

suhih izdelkov iz transportnih palet na palete z izdelki.

3.3 Stacionarni stroj s transportom proizvodov z viličarjem na regalih

Značilnost obravnavanega sistema so transportni regali, v katerih so na deskah zloţeni

betonski izdelki. Sitem je podrobneje obravnavan v nadaljevanju diplomskega dela

(poglavje 4.3).

LEGENDA:

1. VSIPNI SILOS ZA BETON 2. MESTO ZA ODLAGANJE PRAZNIH DESK Z

VILIČARJEM 3. SPREJEMNIK DELOVNIH PALET PRED

STROJEM 4. STACIONARNI PROIZVODNI STROJ 5. SPREJEMNO IN DVIŽNO MESTO ZA PALETE S

SVEŽIMI IZDELKI 6. MESTO ZA PREVZEM IZDELKOV Z

VILIČARJEM 7. PALETIZIRANJE POSUŠENIH IZDELKOV


Slika 3.4: Stacionarni stroj s transportom proizvodov z viličarjem na regalih.

3.4 Avtomatizirana in računalniško vodena proizvodnja

3.4.1 Opis delovanja proizvodne linije

Sistem poleg stroja sestoji iz zaprtega krogotoka desk in regalov, pri čemer obstaja

povezava med:

mokro stranjo za proizvodnjo in transport mokrih izdelkov,

skladiščem za sušenje/utrjevanje izdelkov in

suho stranjo za transport utrjenih izdelkov.

3.4.2 Mokra stran

Delovne deske se v stroj vstavljajo avtomatsko. Sistem za transport delovnih desk

prevzame le-te iz skladovnice desk in jih pripelje na natančno določeno mesto oziroma

poloţaj na vibracijski mizi stroja (pozicija 3, Slika 3.5), ki s pomočjo vibriranja in prešanja

odtisne sveţe izdelke. Za sveţe izdelane betonske proizvode, ki so občutljivi na hitro

premikanje (votlaki, elementi za dimnike ipd.) je pri transportu iz stroja poskrbljeno za

»mehki« pomik in »mehko« zaustavitev transporta sveţe izdelanih betonskih izdelkov.

LEGENDA:

1. SILOS ZA GROBI BETON 2. SPREJEMNIK ZA DELOVNE

PALETE 3. SILOS ZA FINI BETON 4. NAPRAVA ZA SPREJEM IN

DVIGOVANJE DELOVNIH PALET S SVEŽIMI IZDELKI

5. REGAL ZA ZORENJE IZDELKOV (PRAZEN)

6. NAPRAVA ZA SPREJEM IN SPUŠČANJE DELOVNIH PALET Z OTRDELIMI IZDELKI

7. NAPRAVA ZA ZLAGANJE BETONSKIH IZDELKOV IZ DESK NA TRANSPORTNE PALETE

8. OVIJALEC IZDELKOV 9. NAPRAVA ZA OBRAČANJE

IN NAPRAVA ZA ČIŠČENJE DELOVNIH DESK


Izdelki na deskah se nato transportirajo do naprave za sprejem in dvigovanje palet s

sveţimi izdelki - elevatorja (pozicija 5, Slika 3.5), nato pa se transportirajo iz področja

izdelave z nakladalnim avtomatskim regalnim transporterjem (v nadaljevanju transporter,

pozicija 6, Slika 3.5), ki jih dostavi in zloţi v regale za sušenje (pozicija 7, Slika 3.5).

3.4.3 Suha stran

Podloţne deske s suhimi izdelki v regalih, se s pomočjo transporterja pripeljejo do naprave

za sprejem in spuščanje betonskih izdelkov - loveratorja (pozicija 8, Slika 3.5). Od tam se

izdelki po progi dovedejo k popolnoma avtomatski postaji za paketiranje. S hidravlično

upravljano, štiristransko spenjalno napravo za stiskanje, (pozicija 11, Slika 3.5) se betonski

izdelki stisnejo in sloj za slojem zlagajo na transportne palete, ki so po ovijanju s folijo ali

trakovi pripravljeni za transport oziroma prodajo. Čiščenje, oljenje, obračanje in zlaganje

praznih desk, kot tudi povratni transport paketov v zalogo desk se izvajajo avtomatično.

Celotni proces se ponovi, ko pridejo deske do zalogovnika pred strojem.

Slika 3.5: Prikaz avtomatizirane proizvodne linije proizvajalca Zenith.

Shema popolnoma avtomatizirane proizvodne linije:

1. betonarna,

2. »kibla« za polnjenje silosov z betonom,

3. stroj,

4. transportni trak,

5. elevator (naprava za sprejem in dvigovanje palet s svežimi izdelki),

6. naprava za transport betonskih izdelkov v regale,

7. regali za zorenje betonskih izdelkov,

8. loverator (naprava za sprejem in spuščanje betonskih izdelkov),

9. skladišče za delovne deske,

10. ploščati transporter in

11. naprava za paketiranje/zlaganje betonskih izdelkov.


3.5 Tehnologija dodelave vibroprešanih izdelkov

3.5.1 Sekundarno procesiranje

Po končani proizvodnji se lahko končani izdelki nadgradijo, tako da jih preoblikujemo,

postaramo in jim tako dodamo nov izgled. V ta namen uporabljamo izraz sekundarno

procesiranje. Gre za opisovanje strukturnih tehnik, ki sledijo začetni proizvodnji izdelkov.

Namen sekundarnega procesiranja je dodati vrednost standardnim tlakovcem z uporabo

posebne strukture oziroma teksture. Poznamo več načinov sekundarnega procesiranja.

Nekateri sekundarni procesi se lahko izvajajo neposredno po primarni proizvodnji, za

večino sekundarnih procesov pa je značilno, da je potrebno po primarnih procesih počakati

nekaj dni, ko končani izdelki pridobijo svojo trdnost s sušenjem, da prestanejo pritisk in

stroge mere strukturnih procesov. Kjer je potrebno izdelke imeti na zalogi, medtem ko se

pripravljajo na nadaljnje strukturiranje, le-to povzroča dodatne stroške proizvajalcu. Prav

zaradi tega razloga pa so cene teh strukturiranih izdelkov toliko višje v primerjavi s

standardnimi izdelki, ne le, da so z njimi povezani dodatni stroški sekundarnega

procesiranja, izdelki morajo biti primerno skladiščeni v obdobju pred procesiranjem.

Najbolj popularne tehnike sekundarnega procesiranja so krušenje robov, peskanje,

obdelava površine izdelkov s kladivom, poliranje in pranje. To so splošno rečeno razdiralni

oziroma uničevalni procesi, zato so le visoko odporni izdelki primerni za sekundarno

procesiranje.

3.5.2 Okrušenje robov - rumplanje

Okrušenje robov ali rumplanje (Slika 3.6) vključuje načrtovano poškodovanje suhih

tlakovcev in jim doda postaran videz, ki je zelo podoben naravnemu izgledu. Najbolj

pogosta metoda je odlaganje tlakovcev v posebni mešalec, kjer se ti premetavajo naokoli in

s trkanjem drug ob drugega v bobnu pridobijo ţeleni izgled. Vendar pa ima ta proces dve

pomembni slabosti. Ob vrtenju bobna tlakovci v njem trkajo drug ob drugega in zato ni

kontrole nad količino poškodb tlakovcev. Iz tega razloga morajo biti izdelki po končanem

procesu pregledani s strani operative, da se preveč poškodovani tlakovci izločijo iz

prodaje. Druga slabost pa je, da so po končanem procesu prekriti z drobnim prahom,

katerega je teţko odstraniti. Prašnih delcev iz izdelkov se lahko znebimo tako, da jih

izpostavimo zunanjim vplivom (deţju) in s tem doseţemo višjo prodajno ceno končnega

izdelka, saj je teţko prodati izdelek, ki izgleda umazan. Uporaba rumplanja se lahko izvede


tudi z naravnim kamnom, kamniti tlakovci so bili celo prvi izdelki, na katerih je bila

uporabljena takšna tehnika sekundarnega procesiranja.

Slika 3.6: Tlakovci z okrušenimi robovi.

3.5.3 Peskanje

Ta tehnika se uporablja za nanašanje rahlo robate strukture na eno ali več ravnin izdelka.

Proces vključuje majhne jeklene kroglice, s katerimi so izdelki izpostavljeni udarcem le-

teh. Proces se izvaja s pomočjo komprimiranega zraka, ki omogoča jeklenim kroglicam, ki

so namenjene večkratni uporabi, veliko udarno hitrost. Končni izdelki (Slika 3.7) peskanja

so relativno čisti, prekriti so z manj prašnimi delci in sam časovni potek procesa je bolj

kontroliran. Edina slabost peskanih izdelkov je, da se zaradi bolj grobe strukture vrhnje

plasti prej umaţejo, saj ta struktura omogoča laţji oprijem umazanji, algam in mahu. Kljub

temu pa se njihov prvotni videz z lahkoto povrne s pomočjo visokotlačnih pralnih čistilnih

sistemov.

Slika 3.7: Prikaz peskanih robnikov in tlakovcev.


3.5.4 Obdelava površin izdelkov s kladivom - štokanje

Ta proces se izvaja s pomočjo večih jeklenih kladiv z zobci. Kladiva lahko imajo različno

oblikovane zobce, po večini pa imajo obliko trikotnikov oziroma piramid. Kladiva hitro

udarjajo v gotove izdelke, krušijo površino izdelka in tako zagotovijo naravni izgled(Slika

3.9), zelo podoben rezultatu peskanja. Glavna razlika obdelave površine izdelkov s

kladivom in peskanjem je v tem, da je prvi način apliciran samo na eno površino, za

razliko od peskanja, kjer lahko hkrati obdelujemo tudi dve ali več površin. Zgoraj opisani

proces pa omogoča tudi natančnejše obdelovanje površin v primerjavi s peskanjem, kar

lahko vidimo tudi na tretji, skrajno desni sliki (Slika 3.8). Površina izdelka, ki gre skozi

proces udarjanja s kladivi, je relativno čista, prav tako se s tem procesom odstranijo

nepotrebni okruški in prah s površine.

.

Slika 3.8: Prikaz štokanih površin tlakovcev od blizu.

Slika 3.9: Prikaz poloţenih štokanih betonskih tlakovcev.

3.5.5 Poliranje

Proces poliranja poteka s pomočjo strgalne oziroma brusilne paste, ki velikokrat vsebuje

prah silicijevega karbida. S tem procesom se poudari grob agregat, ki je znotraj betona, kar


je še posebej vidno, kadar se uporabijo dekorativni oziroma barvni agregati v betonu

(teraco). Tako obdelani tlakovci (Slika 3.10) so zaradi svoje gladke površine relativno čisti

in ponujajo teţji oprijem umazaniji, prav tako pa ne drsijo, kot mnogi mislijo, in ni jih

teţko vzdrţevati.

Slika 3.10: Prikaz poliranih betonskih plošč.

3.5.6 Pranje

Pranje je od ostalih opisanih procesov se razlikuje po tem, da se opravlja takoj, ko so

tlakovci izdelani, brez časa za sušenje. Rezultat procesa je unikatno obdelan tlakovec

(Slika 3.11), kjer grobi agregat zasije v svoji naravni barvi. Takoj po tem, ko pridejo

izdelki iz stroja za izdelavo, se deska z izdelki nagne za določeni kot, nato pa jo sperejo s

curkom vode, kar odstrani cementno mleko, za sabo pa pusti le plast dekorativnega

agregata. Prednost tega procesa je, da imajo izdelki izredno dobro vidno in v celoti naravno

barvo in zato ni potrebno dodajati barvnih primesi, ki pod UV svetlobo zbledijo. Tako se

na površju pokaţejo kamniti peski v svojih naravnih barvah. V veliki večini so to granitni

peski, ki s svojo globinsko barvo dajejo izdelkom še poseben sijaj, svetlobo in poudarek.

Slika 3.11: Prikaz pranih betonskih izdelkov.


3.5.7 Cepljenje betonskih izdelkov

Tehnologijo cepljenja uporabljamo preteţno za betonske zidake, po končanem času

zorenja, torej ko pridobijo končno tlačno trdnost (po 28 dnevih). Cepimo jih s strojem, ki

ima vgrajeno hidravlično rezilo (Slika 3.12 in Slika 3.13). Tehnologija cepljenja obdelave

končnih izdelkov tako daje videz naravnega kamna (Slika 3.14). Izdelki so lahko obdelani

z ene ali z več strani. Ključna prednost cepljenih zidakov je, da jih po zidanju ni treba

dodatno obdelati.

Slika 3.12: Stroj za cepljenje betonskih zidakov – proizvajalec SCHINDLER.

Slika 3.13: Betonski zidak med cepljenjem.


Slika 3.14: Zidovi iz cepljenih zidakov proizvajalca KOGRAD IGEM d.o.o..


4 PREDSTAVITEV IZBRANE TEHNOLOGIJE V PODJETJU GIC

GRADNJE D.O.O.

4.1 Primerjava obstoječe in nove tehnologije

4.1.1 Obstoječa tehnologija

Obstoječa proizvodna linija podjetja GIC gradnje se nahaja v Pristavi pri Mestinju v občini

Podčetrtek. Na lokaciji se nahaja polkubična betonarna Tosin z deponijami agregata v

obliki zvezde, v kateri se proizvajajo transportni betoni in betoni za betonsko galanterijo.

Betonska galanterija se proizvaja na dveh delovnih platojih, z dvema zastarelima

samohodkama proizvajalca Belt iz začetka osemdesetih. Trenutna proizvodnja obsega pet

različnih vrst zidakov in tri tipe potresnikov, za katere je potreben različen kalup.

Transport betona od betonarne do stroja za izdelovanje izdelkov (samohodke) poteka z

viličarjem, ki ima nameščeno polkubično posodo. Stroj vgradi beton v kalupe za betonske

izdelke, jih stisne in vibrira, ter se pomakne naprej za dolţino stroja. Po končanem

proizvodnem procesu se morajo izdelki sušiti in pridobiti minimalno trdnost. Ob

vremenskih pogojih, ko so temperature idealne, med 15°C in 25°C, se zidaki pobirajo s

posebnim viličarjem in se nalagajo na palete po treh dneh. Ob slabših pogojih pa so

primorani počakati kak dan več, saj trenutna proizvodnja poteka na odprtem. Pred

nalaganjem na palete vodja obrata opravi vizualni pregled izdelkov, nato pa so ti

pripravljeni za pakiranje. Po pregledu se betonski izdelki z viličarjem, opremljenim s

hidravličnimi kleščami, zlagajo na palete, nato se ročno ovijajo s folijo in opremijo s CE

oznakami. Končani izdelki se hranijo na odprtem skladišču za gotove izdelke.

Potrebno je še omeniti, da proizvodnja ne obratuje v primeru, ko se temperature spustijo

pod 5°C, prav tako je omejena v primeru deţja in ob visokih temperaturah. Samohodki iz

leta v leto terjata večje vzdrţevanje, prav tako se pojavljajo poškodbe na kalupih. Nujno bi

bila potrebna sanacija obrabljenega »platoja«.


Glede na sedanje so moţne tri rešitve in sicer:

zaustavitev proizvodnje,

ohranitev enake tehnologije in

posodobitev proizvodnje s pokrito avtomatizirano linijo.

Slika 4.1: Pristava - obstoječe stanje.

Slika 4.2: Slika na levi prikazuje odtis zidakov s pomočjo samohodke, slika na desni pa

vsip materiala v silos samohodke.


4.1.2 Zaustavitev proizvodnje

Ob zaustavitvi proizvodnje bi se pojavile naslednje posledice:

zaposlitev bi izgubilo šest zaposlenih iz področja občine Podčetrtek

izguba kupcev

ob prenehanju prodaje, zelo teţka vrnitev na trg

v zadnjih letih je bilo vloţeno veliko sredstev v ohranitev obstoječe proizvodnje,

usposabljanja zaposlenih, šolanje kadra, laboratorij za beton …

4.1.3 Ohranitev enake tehnologije

Glede na trenutno situacijo, bi bilo potrebno sanirati proizvodna »platoja«, kupiti novo

samohodko, zamenjati vse kalupe za proizvodnjo betonskih zidakov in kupiti dodatne

kalupe za proizvodnjo ostalih izdelkov.

Nakup nove opreme in kalupov, ustrezna strokovna sanacija »piste«, bi po izračunih

znašala okoli 200.000 EUR.

Pri tem bi ostali:

na enakem ali nekoliko povečanem izboru izdelkov,

vremensko pogojeni proizvodnji,

dvoletni ciklični sanaciji betonskih platojev,

enakem številu zaposlenih z nebistvenim povečanjem prodaje oz. dodane vrednosti

na zaposlenega,

neizkoriščenim potencialom zaposlenih,

v zaostanku za konkurenco itd.

4.1.4 Posodobitev proizvodnje

Posodobitev proizvodnje bi prinesla:

večjo kapaciteto proizvodnje,

večji nabor izdelkov,

moţnost postopnega povečanja kapacitete,


moţnost postopnega povečanja nabora izdelkov v skladu z zahtevami trga in rastjo

prodaje na trgu,

zmanjšanje stroškov, saj ni potrebna dvoletna ciklična sanacija betonskih platojev,

veliko povečanje prodaje ob enakem številu zaposlenih oziroma večje dodane

vrednosti na zaposlenega,

izkoriščen potencial zaposlenih,

moţno izdelavo novih ekološko naravnanih izdelkov,

izboljšanje delovnih razmer,

najbliţjo konkurenco, ki je oddaljena vsaj 30 km (Maribor, Slovenska Bistrica),

moţno proizvodnjo ob slabšem vremenu itd.

Okvirni cilji kakovosti, varovanja okolja in VZD so podani v prilogi 4.

Slika 4-3: Prikaz sodobne proizvodne linije za betonsko galanterijo.


4.2 Prostorska umestitev (lokacija) nove proizvodnje linije

Poseben izziv je bila umestitev proizvodne linije na predvideno gradbeno parcelo. Parcela

je v lasti investitorja in je na severni strani omejena z obstoječim objektom, na juţni strani

pa s strmo breţino in ţelezniško progo. Potrebno je bilo urediti interne transportne poti in

eksterni dovoz vhodnih materialov za oskrbo betonarn. Prav tako je bilo potrebno urediti

eksterni transport gotovih izdelkov, ki naj bi se čim manj kriţal s transportom betonskih

mešanic. Transport betona iz obstoječe betonarne se bo vršil s transportnim trakom dolţine

pribliţno 10 metrov, med tem ko bo iz nove betonarne za fini sloj direkten transport betona

z bistveno krajšim transportnim trakom. Idejna rešitev (Slika 4.4) je optimalna rešitev, ki je

nastala na medsebojnih usklajevalnih sestankih med investitorjem in ponudniki opreme. V

fazi projekta za PGD bo potrebno še bolj detajlno obdelati vse zunanje transportne poti.

Slika 4.4: Skica razporeditve objektov in opreme nove proizvodne linije.


4.3 Proizvodna linija

V nadaljevanju je prikazana izbrana proizvodna linija z opisom posameznih pozicij. Prikaz

pozicij je podan v prilogi 5 in prilogi 8.

4.3.1 Stacionarni proizvodni stroj »Univerzal 1000 FA« PROMETAL

Slika 4.5: Stacionarni proizvodni stroj.

Gre za popolnoma avtomatizirani stacionarni izdelovalec, model Univerzal 1000 LA (poz.

10), ki je namenjen serijski proizvodnji betonskih izdelkov iz lahkega in teţkega betona, z

nosilnim in dekorativnim betonom (enoslojni in dvoslojni betonski izdelki), kot so: votlaki

za zidanje, razni tlakovci, travnate plošče, vrtni in cestni robniki, ograjni elementi ipd.

Stroj je v kompletu s silosom za temeljni in dekorativni beton, s sprejemnikom delovnih

palet, s hidravličnim agregatom, z vgrajenim računalniškim krmiljenjem ter z elektronsko

in mehansko zaščito za varnost pri delu.

Glavne karakteristike (podrobnejši tehnični opis je v prilogi 6):

dimenzija proizvodne palete : 1.400 mm x 900 mm

višina betonskega izdelka: 40 mm do 400 mm

delovna površina kalupa : 1.200 mm x 800 mm


Konstrukcija :

Okvir stroja je robustne, stabilne in kompaktne izdelave iz jeklenih kvadratnih profilov,

debeline sten so 10 mm. Okvir je ločen na procesni del in na del za polnjenje. Na

polnilnem delu je nameščen voziček za polnjenje, silosa za material, miza vozička in del za

poganjanje vozička za polnjenje. Stebri za vodenje spodnjega in zgornjega dela kalupa so

iz kromiranega jekla. Uporablja se U-profil in valji, kakor pri proizvodnji viličarjev. Vse

drsne površine so opremljene z lahko zamenljivimi leţajnimi pušami. Celotni sistem

vodenja zgornjega in spodnjega orodja (kalupa) je v izvedbi s trdo kromiranimi

cilindričnimi vodili in leţajnimi pušami. Voziček za polnjenje se poganja s pomočjo

vzvodov in hidravličnih ventilov z vgrajeno zavoro. Hitrost vozička za polnjenje se

regulira s pomočjo istih hidravličnih ventilov in po potrebi z ventili za regulacijo pretoka

hidravličnega olja.

Nad vozičkom za polnjenje je nameščen silos za material, ki je opremljen z zapiralom za

izpust betona v voziček za polnjenje kalupa. Pomikanje proizvodnih palet v izdelovalni

stroj je krmiljeno preko elektronsko krmiljenega proporcionalnega ventila. Na ta način je

zagotovljen mehki zagon in mehko zaviranje pri ustavljanju proizvodnih palet. To je zlasti

pomembno pri proizvodnji - na tresljaje občutljivih betonskih izdelkov, kot so tanko-

stenski votlaki in visoki proizvodi.

Spodnji del kalupa se poganja s pomočjo dveh sinhroniziranih hidravličnih cilindrov in

robustnega jarma, na katerega so pritrjena cilindrična vodila. Gornji del kalupa je voden na

skupno štith trdo kromiranih cilindričnih vodilih, kar zagotavlja stabilnost in enakomernost

vodenja kalupa. Gornji del kalupa (pečat) se premika s pomočjo hidravličnega cilindra, ki

deluje direktno na nosilni del pečata.

Transport delovnih palet (desk) v stroj:

Delovne palete se v stroj vstavljajo avtomatsko. Sistem za transport delovnih palet

prevzame le-te iz skladovnice palet in jih pripelje na natančno določeno mesto oziroma

poloţaj na vibracijski mizi stroja. Za sveţe izdelane betonske proizvode, ki so občutljivi na

hitro premikanje (votlaki, elementi za dimnike ipd.) je pri transportu iz stroja poskrbljeno

za »mehki« pomik in »mehko« zaustavitev transporta sveţe izdelanih betonskih izdelkov.


Sistem za doziranje osnovnega betona v kalupe:

Sistem za doziranje grobega, osnovnega betona je v robustni izvedbi konstrukcije. Sestoji

iz silosa za beton z zaklopko izpusta in z vgrajenim indikatorjem napolnjenosti betona. Z

odpiranjem zaklopke na silosu (hidravlično ali elektromehansko) se napolni dozirnik z

betonom. Odpiranje zaklopke silosa je kontrolirano s pomočjo senzorja in krmiljeno preko

računalnika. Kovinska plošča, ki je nameščena pod napravo za doziranje betona, je iz

specialnega jekla odpornega na obrabo in jo je enostavno menjati. Naprava za doziranje se

poganja direktno s pomočjo hidravličnega cilindra in je opremljena tudi s krtačo za

čiščenje pečata.

Slika 4.6: Sistem za doziranje osnovnega betona v kalupe.

Nastavitev višine betonskega izdelka:

Pri standardni izvedbi je zagotovljena enostavnost tehnike glede nastavitev višine

betonskega proizvoda. Z opremo za dvoslojne betonske proizvode se dvigovanje izvaja na

skupno štirih mestih s pomočjo hidravličnega dvigala. Opcijsko je na voljo sistem z

avtomatsko regulacijo višine s pomočjo hidravlike.

Slika 4.7: Nastavitev višine betonskega izdelka.


Hidravlična oprema:

Gre za dvokroţni sistem z dvema ločenima in medsebojno neodvisnima hidravličnima

agregatoma in elektro pogonoma. En krog hidravlike je namenjen za krmiljenje

izdelovalnega stroja, drugi krog sluţi za transport proizvodnih palet (desk) in za odpiranje

zaklopke silosa pri doziranju betona v voziček za polnitev kalupa. Črpalke, hidravlični in

magnetni elektroventili, tlačni ventili ter vsi drugi hidravlični deli, kakor tudi elektronika

so proizvod specializiranih proizvajalcev.

Proporcionalno krmiljenje ventilov:

Glavne funkcije stroja (premikanje pečata in matrice kalupa ter doziranje betona v kalup)

so krmiljene s pomočjo proporcionalnih krmilnih ventilov. To zagotavlja večjo hitrost ob

istočasno mehkem zagonu ter zaviranju.

Slika 4.8: Proporcionalno krmiljenje ventilov.

Na kontrolnem pultu se nahajajo stikala in palice za krmiljenje ter računalnik. Ukazi in

vnašanje vseh parametrov za delo se dajejo preko ekrana oziroma z na dotik občutljivim

zaslonom. Na ta način se odčitavajo tudi povratna diagnostična sporočila. Izdelovalni čas

(ciklus oziroma takt izdelave) se lahko nastavlja preko računalnika. Vgrajeno je štetje časa

tako, da lahko v vsakem trenutku, dnevno ali tedensko, ugotovimo dejansko produktivnost.

Temperaturno območje delovanja: 0-45°C.


Slika 4.9: Kontrolni pult.

Senzorji:

Vsi delovni gibi stroja so kontrolirani s pomočjo induktivnih senzorjev in tudi s pomočjo

programa je zavarovano, da ne more priti do mehanskih poškodb na podlagi napake

tehničnega osebja.

Nastavitve višine betonskega izdelka:

Višina betonskega izdelka, ki je predmet proizvodnje, se nastavlja s pomočjo induktivnih

senzorjev in na ta način je zagotovljena velika natančnost in točnost, glede višine

betonskega izdelka.

Zaščitna oprema:

Proizvodni stroj je glede varnosti pri delu zaščiten mehansko, z zaščitnimi mreţami, in

dodatno s stikali po CE standardu. Stroj se samodejno izklopi v primeru, da se odstrani

zaščitna mreţa.

Sistem vibriranja:

Vibrosistem je zelo pomemben del za zagotavljanje kvalitete betonskega proizvoda, zato se

je podjetje GIC gradnje d.o.o. odločilo vgraditi preizkušen vibrosistem. Sistem vibranja pri

proizvodnem stroju Univerzal 1000 je razvit in projektiran v podjetju Knauer Engineering,

Nemčija. Vgrajeni vibratorji so specialno dizajnirani za uporabo na vibromizah

stacionarnih strojev za betonsko industrijo. (priloga 7)


4.3.2 Mokra stran (manipulacija s sveţimi betonskimi izdelki)

4.3.2.1 Naprava za transport sveţih betonskih izdelkov iz stroja (poz. 100)

Namenjena je za miren transport desk s paketi sveţe izdelanih betonskih izdelkov iz stroja

v smeri naprave za sprejem in dvigovanje (elevator). Poganja jo elektromotor z

reduktorjem: 1,5 KW. Dolţina transporta je 6,5 m.

Slika 4.10: Naprava za transport sveţih bet. izdelkov iz stroja.

4.3.2.2 Naprava za »čiščenje« gornje površine betonskih izdelkov (poz. 100)

S pogonom in valjčno rotirajočo ščetko, namenjeno za čiščenje sveţih betonskih izdelkov

kot so votlaki, da izdelek ne bi imel ostrih robov. Nameščena je nad izhodno transportno

progo.

Slika 4.11: Naprava za »čiščenje« gornje površine betonskih izdelkov.


4.3.2.3 Naprava za sprejem in dvigovanje delovnih palet s sveţimi izdelki-elevator (poz.

120)

Slika 4.12: Naprava za sprejem in dvigovanje delovnih palet s sveţimi izdelki – elevator .

Gre za sprejemno, dviţno postajo v izvedbi, ki je prilagojena predvidenim regalom, ki so v

premični izvedbi. Naprava iz transporta samodejno sprejme posamično delovno paleto

sveţih izdelkov na posamezno etaţo in jo dviguje v višino, dokler niso napolnjene vse

predvidene etaţe. Naprava s pogonom je integrirana v proizvodno linijo, z nosilnostjo 6,5

tone.


4.3.3 Suha stran - povratni transport

4.3.3.1 Naprava za sprejem in spuščanje betonskih izdelkov, loverator (poz. 140)

Ta naprava je iste izvedbe kot naprava za dvigovanje (poz.120), vendar deluje v nasprotni

smeri. Namenjena je za sprejem utrjenih betonskih izdelkov, ki so dostavljeni s transportno

napravo (poz. 130), in za spuščanje ter posamično odlaganje delovnih palet na povratni

transporter, ki delovne palete z utrjenimi izdelki pripelje k napravi za zlaganje na

transportne palete.

Slika 4.13: Naprava za sprejem in spuščanje betonskih izdelkov - loverator.

4.3.3.2 Transport delovnih palet s »suhimi« izdelki do naprave za zlaganje/pakiranje

(poz. 150)

Sluţi za transport delovnih palet z utrjenimi betonskimi izdelki od postaje za sprejem in

spuščanje (poz. 140) do naprave za pakiranje/zlaganje in dalje do naprave za obračanje

desk. Gre za izvedbo mehanizma, kakor pri napravi za dodajanje delovnih palet na

vibracijsko mizo izdelovalnega stroja, s čimer je zagotovljena natančnost dostave paketa s

suhimi betonskimi izdelki na deski na mesto za prejem in dvigovanje z napravo za

pakiranje/zlaganje. Dolţina transporta je pribliţno 7 metrov.

Slika 4.14: Transport delovnih palet s »suhimi« izdelki do naprave za zlaganje.


4.3.3.3 Naprava za zlaganje betonskih izdelkov na transportne palete (poz. 160)

Sluţi za dvig in sestavo izdelkov iz delovnih palet (desk) v pakete na transportnih paletah.

Naprava suhe izdelke na deskah prime s pomočjo hidravlike, jih dvigne in odloţi na

transportno paleto, ki se nahaja na ploščatem transporterju. Naprava te gibe ponavlja

avtomatično in v skladu z nastavitvami. Na tak način se na transportni paleti tovorijo vrste

paketov stisnjenih betonskih izdelkov različne višine, glede na višino izdelka in primernost

za nadaljnji transport in nalaganje na kamion z viličarjem. Naprava je integrirana v linijo

na suhi strani z moţnostjo, da se s pomočjo krmiljenja, manipulacija s suhimi izdelki po

potrebi izklopi, v kolikor ni na razpolago »suhih« izdelkov iz regalov/komor.

Mehanizem za stiskanje je na hidravlični pogon. Pogon voţnje je s pomočjo

servomotorjev. Vsebuje vrtljivi mehanizem za obračanje 360 stopinj. Obračanje paketa z

izdelki 90/180 stopinj omogoči stabilno zlaganje betonskih izdelkov na transportno paleto,

tako da se vsaka druga vrsta oziroma vsak drugi dvig paketa dvignjenih betonskih izdelkov

obrne in odloţi prečno na predhodno odloţeni paket (izdelki se med seboj veţejo), kar

zagotovi večjo stabilnost, zlasti pri votlakih in pri pravokotnih tlakovcih. Glede na izvedbo

predstavljene naprave, ni potrebe po dodatnih napravah za predhodno centriranje in

stiskanje betonskih izdelkov na paletah, ker to opravi ista naprava.

Slika 4.15: Naprava za zlaganje betonskih izdelkov na transportne palete (poz. 160).


4.3.3.4 Naprava za čiščenje delovnih palet (poz. 170)

Naprava za čiščenje delovnih palet je sestavljena s pogonskim elektromotorjem in v

izvedbi z rotirajočo krtačo, ki je namenjena za čiščenju ostanka betona z delovnih palet.

4.3.3.5 Naprava za obračanje desk (poz. 180)

Integrirana je v proizvodno linijo in sluţi za obračanje palet, kar omogoča, da se te

uporabljajo na obeh straneh. Istočasno naprava odlaga deske na prečni transport. Poganja

jo elektromotor z reduktorjem.

Slika 4.16: Naprava za obračanje desk.

4.3.3.6 Prečni transporter (poz. 190)

Sluţi za transport desk v smeri skladiščenja le-teh pri proizvodnem stroju. S tem se deske

oziroma proizvodne palete ponovno uporabijo v procesu proizvodnje (kroţenje).

Slika 4.17: Prečni transporter.


4.3.3.7 Sprejemnik za delovne palete – deske (poz. 200)

Slika 4.18: Sprejemnik za delovne palete – deske.

Pritrjen je na izdelovalnem stroju. Na zalogo sprejme pribliţno deset proizvodnih palet, od

koder se te transportirajo samodejno, preko naprave za dodajanje, na vibracijsko mizo

stroja, sinhronizirano z delovnim ciklom izdelave. Na tak način je zagotovljeno nemoteno

delo.

4.3.3.8 Naprava za mazanje (naoljevanje) delovnih palet (poz. 210)

Nameščena je nad transportnim trakom za vračanje desk v stroj in integrirana v proizvodno

linijo. Preko nameščenih šob namaka proizvodne palete, kar jim podaljšuje ţivljenjsko

dobo.

4.3.3.9 Sprejemnik za skladiščenje in dodajanje transportnih palet (poz. 220)

Slika 4.19: Sprejemnik za skladiščenje in dodajanje transportnih palet.

Nameščen je ob ploščatem transporterju, na katerega samodejno dodaja transportne palete

na mesto, kjer servo zlagalec odlaga pakete betonskih izdelkov. S pomočjo viličarja ali


ročno se napolni skladišče oziroma sprejemnik palet z določeno dimenzijo (evro palete).

Pogon je s pomočjo elektromotorja. Gre za izvedbo, kjer posebni mehanizem skrbi, da se

vsaka transportna paleta spušča na ploščati transporter posamično, tako da se izognemo

medsebojnemu trenju med paletami pri premikanju iz skladovnice transportnih palet. Na

takšen način se varuje transportne palete pred mehanskimi poškodbami v opisanem

procesu samodejnega dodajanja na ploščati transporter, kjer se vrši tudi avtomatsko

zlaganje.

4.3.3.10 Ploščati transporter za transport gotovih izdelkov (poz. 230)

Slika 4.20: Ploščati transporter za transport gotovih izdelkov.

Sluţi za sprejem transportnih palet, na katere se zlagajo gotovi izdelki in pošiljajo v smeri

izhoda. S ploščatega traku se izdelki, zloţeni na transportne palete, prevzamejo z

viličarjem ter odpeljejo v skladišče gotovih izdelkov. Takšna izvedba zagotavlja ustrezno

nosilnost z ozirom na teţo proizvedenih betonskih izdelkov. V tem primeru je transportni

trak dolg pribliţno deset metrov.

4.3.3.11 »Bafer« - naprava za prazne palete na prečnem transporterju (poz. 300)

Omogoča medsebojno neodvisno delo mokre in suhe strani proizvodne linije za betonske

izdelke. V primeru da obratuje samo suha stran, se v »baferju« samodejno zlagajo prazne

proizvodne palete (deske) v pakete 20-25 kom, ki se jih potem prevzame z viličarjem in

tako sprosti napravo za prevzem novih desk. V primeru da obratuje samo mokra stran, se

paketi desk iz skladišča vstavljajo v »bafer«, ki jih potem eno po eno odvzame iz paketa in

vstavlja na prečni transport.


4.3.3.12 Regali za zorenje betonskih izdelkov (poz. 260)

Po tej izvedbi se sveţi betonski izdelki transportirajo do mesta zorenja in utrjeni nazaj v

smeri zlaganja/paketiranja, s pomočjo navadnega viličarja v obratu.

Slika 4.21: Regali za zorenje betonskih izdelkov.


4.4 Hala

Proizvodnja betonskih izdelkov se bo izvajala v PVC membranski hali zunanjih dimenzij

17m x 48m. Hala je deljena na proizvodni del in na del za zorenje izdelkov. Višji

proizvodni del hale, v katerem se bo izvajala proizvodnja, bo širine 17m in dolţine 21m ter

višine v kapi 5,50m. Na čelni strani bo imela odprtino za transport betona v stroj ter vrata

za menjavo kalupov na stroju. Bočno bo imela ena večja vrata za transport izdelkov in

dvojna manjša vrata za odvoz pakiranih izdelkov in dovoz praznih transportnih desk za

proizvodnjo. Niţji del hale, ki je namenjen zorenju izdelkov, bo fizično ločen od

proizvodnega dela hale, prehod bo moţen skozi drsna vrata, ki bodo sluţila za transport

izdelkov iz enega dela hale v drugi del. Niţji del hale bo imel kapaciteto za 105 regalov,

dimenzij 17m x 27m.

Slika 4.22: Eden izmed predlogov za izvedbo proizvodne hale.


4.5 Sistem za doziranje barvnih pigmentov

V tej fazi projekta še ni podana končna odločitev glede tehnologije doziranja barvnih

pigmentov v betonske izdelke. Zato bodo zgolj predstavljene različne tehnologije doziranja

barve v betonsko mešanico.

Praksa dodajanja pigmentov v betonske proizvode; da bi ti postali privlačnejši se je začela

pred pribliţno petdesetimi leti. V tem času so bile na voljo samo barve v prahu. Sprva so

bile razmeroma majhne količine pigmentov, ki so jih uporabljali proizvajalci in le nekatere

barve so bile dostopne na trgu. Prevladovalo je ročno dodajanje pigmentov, ki je bilo

nenatančno. Slabost ročnega doziranja je bila tudi, da so se umazala skladišča barvnih

pigmentov, proizvodna oprema za proizvodnjo betona in transportne poti. Pri dnevni

manipulaciji z barvili so se umazali tudi delavci v proizvodnji. Ročno doziranje pigmenta

se je pri večji, in zmeraj bolj avtomatizirani proizvodnji spremenilo, v vedno draţjo in

zamudnejšo fazo proizvodnje. To je bil vzrok, da so proizvajalci betonske galanterije

skupaj z dobavitelji barvnih pigmentov začeli iskati moţnosti za avtomatizacijo procesa

doziranja barvil.

4.5.1 Doziranje pigmentov v prahu

Pri avtomatizaciji doziranja pigmenta pri proizvodnji betonskih izdelkov se je pojavilo

vprašanje, kje v tehnološkem postopku je potrebno dodati barvilo. Običajno so tri moţnosti

(Slika 4.23):

1. na transportni trak za kamniti agregat

2. v »skip« pred mešalcem za beton in

3. direktno v mešalec.

Slika 4.23: Moţnosti doziranja barvnega pigmenta.


V večini ţe postavljenih betonarn je prostorska omejitev glavni kriterij pri izbiri mesta

doziranja. V številnih primerih ni dovolj prostora pri mešalcu za beton, tako da ni mogoče

optimalno namestiti sistema za doziranje. Običajno se stehtan pigment v prahu doda

kamnitemu agregatu, preden ta doseţe mešalec za beton. V tem primeru se pigment

transportira iz skladiščnega silosa na tehtnico s polţastim transporterjem, nato pa se dozira

na trak za transport kamnitega agregata ali pa v dviţni »skip« pred mešalcem za beton

(Slika 4.27).

Slika 4.24: Shema mehanskega dozirnega sistema za doziranje barvnega pigmenta v prahu.

Veliko prašenja in slab tok pigmenta se izkaţeta kot glavna problema doziranja. Na stenah

posode se pogosto nabirajo obloge, kar privede do napak pri obarvanju izdelkov. Tudi

neenakomerna razporeditev barve v betonski mešanici v mešalcu za beton je pogosta

teţava. Ker transport pigmenta v prahu iz silosa v mešalec za beton povzroča teţave, so

proizvajalci barv skupaj s proizvajalci betonske galanterije razvili boljše tehnološke rešitve

za doziranje barvnih pigmentov.


4.5.2 Sistem za doziranje barvnih pigmentov v tekočini

Anorganski pigmenti v tekoči suspenziji se lahko enostavno uporabijo za barvanje

gradbenih izdelkov. Barvni pigmenti v suspenziji so tekoči, se ne prašijo in jih lahko

transportiramo tudi na daljše razdalje s črpalkami. Zato se lahko dozirnice za tekoče

dodatke namesti na poljubnem mestu v betonarni, kljub temu pa dovoljujejo direktno

doziranje barv v mešalec. Zgoraj navedene pozitivne lastnosti so privedle do popularnosti

tekočega doziranja. Sistem za doziranje tekočih dodatkov ima enega ali več rezervoarjev.

Tekoča suspenzija se stehta in transportira s pnevmatskimi črpalkami do mešalca za beton.

Obstajajo pa tudi določene slabosti takšnega proizvodnega procesa. Izdelava barvne

suspenzije povzroča dodatne stroške in lahko privede do kontaminacije delavcev, kjer se

vrši manipulacija z barvili. Prav tako ima barvni pigment tendenco, da se v vodni

suspenziji useda. Ta problem lahko rešimo z mešanjem suspenzije in intervalnim

kroţenjem po cevnem sistemu dozirnice (Slika 4.25).

Slika 4.25: Shema dozirnega sistem za doziranje tekočega barvnega pigmenta.

Ţe pripravljena suspenzija, ki jo kupimo od proizvajalcev, ima določene prednosti pred

suspenzijo, ki jo pripravimo v proizvodnem obratu. Pripravljena suspenzija vsebuje

dodatke, ki stabilizirajo tekočino, tako da ima manjšo tendenco po usedanju. Prav tako je

ugodnejša za rokovanje na sami betonarni. Pri naprej pripravljeni suspenziji moramo

upoštevati teţo le-te in transportne stroške, ki vplivajo na ceno proizvoda.

Splošna pomanjkljivost zgornje metode je, da se skupaj s pigmenti doda voda v beton. Zato

moramo biti posebej pazljivi pri delu z mokrim agregatom, saj teţko ohranimo vodo-

cementno razmerje.


4.5.3 Mešani mokro-suhi sistem doziranja barvnih pigmentov

Pri tehnologiji mokro-suhega doziranja se pripravi samo doza barve potrebna za naslednji

mešalni ciklus proizvodnje betona. Da bi to dosegli, se za vsak mešalni ciklus doda majhna

količina vode v mešalno posodo. Nato se ustrezno količino pigmenta doda skozi

transportni polţ. Količina pigmenta se predhodno stehta, nato se po kratkem mešanju z

vodo vsa barvna tekočina prečrpa v mešalec za beton. Mešalna posoda se počisti tako, da

se skozi njo spusti curek vode in v mešalni posodi ne ostane barvni pigment.

Slika 4.26: Shema mešanega mokro suhega doziranja barvnih pigmentov.

Dozirnica za mokro-suho doziranje pigmenta se lahko locira na poljubno mesto v

betonarni. Za razliko od mokrega doziranja, se pri mokro-suhem doziranju ne pojavi

problem sedimentacije pigmenta, saj je le-ta skladiščen v trdnem stanju in se dozira v

količini, ki se porabi v mešalnem ciklu. Pri pripravi betonske mešanice moramo upoštevati

dodatno količino vode, ki jo vnesemo v betonsko mešanico.

4.5.4 Sistem doziranja barvnih pigmentov s pomočjo komprimiranega zraka

Skupaj z novimi oblikami oskrbe pigmenta v obliki granul so se razvile popolnoma nove

metode doziranja pigmenta.

Pigmentne granule so kompaktnejše in bistveno večje v primerjavi s pigmentom v prahu,

zato so zelo primerne za doziranje s pomočjo stisnjenega (komprimiranega) zraka. V

pnevmatski dozirnici se pigmentne granule gravitacijsko dozirajo na tehtnico. Ko je

stehtana ustrezna količina, se granule izpraznijo v tlačno posodo in jih vpihamo v mešalec

za beton s pomočjo stisnjenega zraka (Slika 4.27).


Slika 4.27: Shema pnevmatskega doziranja pigmentov v granulah.

Nekaj časa po prihodu pigmenta v granulah so na trg prišli kompaktni pigmenti. Čeprav so

kompaktni pigmenti podobni proizvod kot pigmenti v granulah, še vedno obstajajo

določene razlike med tema dvema skupinama proizvodov. Oba proizvoda lahko

uporabljamo v dozirnicah, ki so v originalu narejene za doziranje pigmenta v prahu. Pred

pigmentom v prahu imata to prednost, da se manj prašita. Kompakten pigment se lahko

uporablja tudi v dozirnicah, namenjenim doziranju pigmenta v tekočini (poglavje 4.5.2.).

Praksa je pokazala, da prve generacije sistemov doziranja s stisnjenim zrakom, namenjene

granulam, ni bilo mogoče uporabljati za kompaktne pigmente. Izboljševanje teh enot je

sčasoma pripeljalo do sistema, ki lahko dozira tako granule kot tudi kompaktne pigmente

(Slika 4.28).

Slika 4.28: Shema »pnevmatskega« doziranja pigmentov v granulah in kompaktnih

pigmentov.


4.6 Betonarna za grobi sloj

Za grobi sloj pri proizvodnji betonskih izdelkov se bo v prvi fazi koristila obstoječa

polkubična računalniško vodena Tosinova betonarna (Slika 4.29). Gre za betonarno z

zvezdasto deponijo za kamniti agregat, ki ima polkubični planetarni mešalec s kapaciteto

proizvodnje transportnih betonov 20-25m3/h. Transport betona do stroja za proizvodnjo

betonskih izdelkov se bo vršil z deset metrov dolgim transportnim trakom. V naslednjem

investicijskem ciklusu se bo obstoječa betonarna porušila, postavila se bo nova betonarna z

dvema mešalcema. En mešalec bo namenjen proizvodnji betona za betonsko galanterijo

(grobi sloj betona), drugi bo sluţil za transportne betone. Kamniti agregati bodo zaščiteni

pred vremenskimi vplivi, kar trenutno niso.

Slika 4.29: Obstoječa betonarna Tosin GB 500.

4.7 Betonarna za fini sloj

Naprava za doziranje in mešanje (betonarna), tip BP 15/2 – P 375, zagotavlja proizvodnjo

sveţega betona in se bo uporabljala za proizvodnjo zgornjega sloja pri dvoslojnih

betonskih izdelkih (npr. tlakovci, robniki, plošče itd.). Vsi premikajoči se deli oziroma

delovni postopki so krmiljeni s pomočjo elektro-hidravličnih in elektro-pnevmatskih

sklopov ter kontrolirani s pomočjo elektronskih sklopov. Nekaj osnovnih tehničnih

podatkov:


planetarni mešalec velikosti 375 litrov za izpust sveţega vibriranega vgradnega

betona

tip konstrukcije: vrstni silosi po 10 m3

kapaciteta 15 m3/uro sveţega vibriranega vgradnega betona v kontinuiranem delu

2 vrsti agregata

teţnostno doziranje cementa, agregata, vode in aditivov

upravljanje ročno in avtomatsko z računalnikom, z moţnostjo vnosa 100 receptur

OSNOVNE TEHNIČNE KARAKTERISTIKE POSTROJENJA

Oznaka (tip) postrojenja BP 15/2-1P375

Kapaciteta proizvodnje betona 15 m3/h

Ambientalna nadmorska višina do 1.000 m.n.m.

Ambientalno temperaturno območje

dela -10 do 50

oC

Delovna temperatura naprav v sklopu

postrojenja 5 do 35

oC

Maksimalni dovoljeni veter 120 km/h

Napajanje postrojenja 380-420V, 50 Hz (EC norme)

Slika 4.30: Shematski prikaz betonarne.


4.8 Reciklaža za sveži beton

4.8.1 Odpadna voda

Pri proizvodnji betona v betonarnah nastanejo odpadne vode zaradi pranja opreme

betonarne (mešalcev in sklopov proizvodne linije za betonsko galanterijo) in avtomešalcev

za prevoz betona. Poleg tega se pojavljajo tudi določene količine sveţega betona, ki se

vrača z gradbišč ali proizvodnje betonskih izdelkov. Voda, pomešana z agregati (peski,

gramoz), cementi in aditivi (kemijski dodatki za beton), ter odpadni betoni predstavljajo

veliko obremenitev in nevarnost za okolje.

Reciklaţe neuporabljenega betona in kala, ki nastane ob čiščenju cistern in črpalk, nam

omogoča reintegracijo kala in moţnost ponovne uporabe odpadne vode, ki je bila

uporabljena za embaliranje novega betona ali za pranje cistern. S tem se zmanjša uporaba

čiste vode in nastajanje odpadnega materiala.

Odpadno vodo, ki nastaja pri pranju betonarne kot tudi deţevnico, se zajema v bazen preko

mreţe talnih jaškov, ki so vgrajeni v tleh kompleksa betonarne. Bazen za zajemanje te

vode sestavljata dva usedalna bazena (manjši in večji mešalni bazen). Iz usedalnega bazena

se preko preliva v mešalni bazen steka odpadna voda. Za potrebe betonarne (za izdelavo

transportnih betonov) se odpadno vodo lahko ponovno uporablja (40 % - 50 %). Vodo v

mešalnem bazenu ciklično meša mešalo, tako da je razporejenost usedlin v njej čim bolj

enakomerna. Tako pripravljeno vodo potopna črpalka črpa v tehtnico vode, kjer se ji iz

vodovodne napeljave za čisto vodo doda še ustrezna količina čiste vode (50 % - 60 %), ki

je potrebna za izdelavo ustreznega betona. Kontrolo nivoja vode v mešalnem bazenu se

spremlja preko ultrazvočne sonde, ki je nameščena nad njim ta pa skrbi za ustrezno

delovanje črpalke kot tudi reciklirne naprave, ki je vgrajena v sklopu bazenov odpadne

vode.

4.8.2 Reciklirna naprava

Reciklirna naprava za beton, v sklopu betonarne, je namenjena za recikliranje še nestrjenih

betonov. Je kombinirane izvedbe in omogoča pranje in praznjenje avtočrpalk za beton v

talno vsipno korito kot tudi avto mešalcev v vsipno korito, ki je prilagojeno njihovim

izpustom za beton. V sklopu reciklirne naprave je tudi deponija za spran in odcejen pesek

in bazen reciklirane vode, v katerega se steka voda iz reciklaţe. Mešalo meša vodo in mulj


v njej tako, da jo lahko uporabimo delno za potrebe mešanja betona kot tudi za pranje

avtomešalcev. Za pretok do tehtnice vode, v katero doziramo umazano vodo, je

uporabljena potopna črpalka, druga pa je namenjena za pranje in redčenje neporabljenega

betona v avtomešalcih. Tudi voda, ki se uporablja za pranje dvoosnega mešalca po pranju

na betonarni, se steka v reciklirno napravo po pralnem koritu. Reciklirna naprava deluje na

principu ločevanja delcev v betonu z dodajanjem vode – redčenjem in spiranjem le-teh. Ne

vgrajene, še tekoče betone se razredčene z vodo vsuje v ustrezno vsipno korito na napravi,

sistem potisne navojnice, sistem pralno zajemalnih korcev pa beton loči na pesek in vodo z

muljem. Voda in mulj se pretočita preko kanalov v usedalni bazen iz njega pa se preko

prelivata v mešalni bazen, pesek se preko vibracijskega korita odcedi vode in odloţi na

deponijo spranega peska.

Slika 4.31: Shema delovanja reciklirne naprave.

Legenda:

1-čista voda

2-reciklirna voda za pranje mešalca

3-recilkirna naprava

4-recikliran agregat za ponovno uporabo

5-bazen za reciklirano vodo

6-mešanica vode in cementa

7-mešalo

8-reciklirana voda, ki se vrača v proces

mešanja betona

9-transport recikliranega agregata v proces

10- avtomešalec z ostanki svežega betona

P- črpalka

čista voda

Reciklirana voda za mešanje betona


5 ANALIZA OKOLJA PODJETJA

Sodobno poslovno okolje se spreminja zelo hitro, verjetno najhitreje v zgodovini

poslovanja podjetij, in prav zato je pomembno, da podjetja dobro preučijo priloţnosti in

nevarnosti okolja, v katerem poslujejo. Vsako podjetje je obdano z notranjim in zunanjim

okoljem in je podvrţeno vplivom konkurence, politike, trga in tehnološkega napredka

ostalih podjetij, zato se torej le s pravilnim strateškim načrtovanjem lahko izogne

negotovosti v poslovanju. Vpetost organizacije v okolje se kaţe v razvoju, rasti in

delovanju, predvsem pa mora pravočasno odgovarjati na potrebe trga s prilagajanjem in

ponujanjem tistega, kar je s strani odjemalcev iskano in pričakovano.

5.1 Opis podjetja GIC gradnje

V diplomskem delu smo se osredotočili na aktivnosti v podjetju GIC gradnje Rogaška. V

prvem sklopu je predstavljen le del poslovnih aktivnosti in sicer na področju proizvajanja

gradbenih izdelkov oziroma betonske galanterije, drugi del pa vsebuje kratek opis

celotnega podjetja.

Podjetje GIC gradnje d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990. Na slovenskem trgu je vseskozi

prisotno predvsem na področju gradbeništva in gradbene operative, v zadnjih nekaj letih pa

tudi na področju proizvodnje gradbenih materialov in trgovine. Z razširitvijo dejavnosti

ţelijo predvsem utrditi svoj poloţaj na trţišču, z dopolnitvijo ponudbe na področju potreb

svoje osnovne dejavnosti pa izkoristiti sinergijske učinke znotraj dejavnosti podjetja.

Celotne prihodke druţba ustvarja preteţno z gradbeno operativo, v manjšem delu pa še s

prodajo blaga z gradbenimi materiali v franšizni prodajalni Merkur Rogaška in z

dejavnostjo betonarn. Na področju gradbene operative opravlja podjetje dela po celotni

Sloveniji. Trgovino Merkur z gradbenim materialom ima podjetje v Rogaški Slatini, na tej

lokaciji tudi ţelezokrivnico, skladišča in glavne obrate podjetja. Proizvodnja transportnih


betonov pa je v dveh betonarnah, in sicer v Negonju pri Rogaški Slatini in v Pristavi pri

Mestinju, v sklopu slednje poteka tudi izdelava betonske galanterije. Podjetje GIC gradnje

ima tudi poslovne deleţe v drugih podjetjih, kar prav tako predstavlja vizijo skupne rasti

t.i. skupine podjetij.

5.2 Skrajšana predstavitev družbe GIC gradnje

Podjetje: GIC gradnje gradbeništvo, izvajanje in inţeniring, d.o.o.

Skrajšano ime: GIC gradnje d.o.o.

Sedež: Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina,

Pravno-org. oblika: druţba z omejeno odgovornostjo

Registracija: št. vloţka 1/04964/00 pri OS v Celju, s sklepom Srg. 94/04507.

Matična številka: 5851513

Davčna številka: SI31405720

Šifra dejavnosti: 45.210 – Splošna gradbena dela

Lastniška struktura:

39,5 % v višini 64.765 EUR – Zasebna

60,5 % v višini 99.198 EUR – GIC gradnje

Lastniška struktura podjetja v odstotkih (%):

Zasebna 39,5GIC

GRADNJE d.o.o. 60,5

lastniška struktura


5.2.1 Izobrazbena struktura

Največji deleţ zaposlenih ostaja s poklicno izobrazbo IV. stopnje (41,11%), sledijo jim

zaposleni s V. stopnjo izobrazbe (33,33%).

Struktura zaposlenih po izobrazbi Število. Deleţ na št.

zaposlenih

I. stopnja 2 2,22%

II. stopnja 5 5,56%

III. stopnja 6 6,67%

IV. stopnja 37 41,11%

V. stopnja 30 33,33%

VI. stopnja 2 2,22%

VII. stopnja 8 8,89%

Pregled strukture zaposlenih po izobrazbi na 31.12.2008

5.2.2 Pomembnejši podatki o poslovanju za obdobje zadnjih let

Poslovni prihodki (brez usredstvenih lastnih proizvodov, storitev in sprememb vrednosti

zalog) in čisti dobiček 2004-2009 (obdobje zadnjih 6 let) (v EUR)

leto poslovni prihodki čisti dobiček

2004 15.145.205 446.908

2005 15.585.954 398.560

2006 16.047.075 279.828

2007 22.801.043 685.333

2008 32,398.687 5,213.277

2009 21,323.502 1,728.154

skupaj zadnjih 6 let 123,301.466 8,752.060


5.3 Analiza poslovanja podjetja na področju betonske galanterije

Podjetje GIC gradnje d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990. Na slovenskem trţišču je

prisotno na področju gradbeništva, gradbene operative, proizvodnje gradbenih materialov

in trgovine. Proizvodnja transportnih betonov poteka v dveh betonarnah in sicer v Negonju

in Pristavi pri Mestinju, v sklopu slednje pa poteka še izdelava betonske galanterije.

5.4 Opis panoge

Proizvodnja betonskih zidakov, potresnikov in robnikov je zelo razširjena v Sloveniji.

Proizvodni procesi veljajo za tehnično manj zahtevne v primerjavi s proizvodnjo tlakovcev

in ostalih dvoslojnih izdelkov. Betonski izdelki imajo specifično lastnost, da njihova velika

teţa vpliva na prodajno politiko, saj tako daljši transporti ne pridejo v poštev zaradi

prevelikih stroškov.

5.5 Trg in tržni potencial

Trţno območje nove proizvodne linije betonske galanterije je celotna Slovenija, na daljši

rok pa vsekakor tudi sosednja Hrvaška, saj je sama proizvodnja locirana blizu meje. Ostali

trgi Evropske unije bodo tudi vedno zanimivejši, saj so predpisi o kakovosti zelo podobni,

zato bo moţno z minimalnim korigiranjem zadostiti zahteve ostalih trgov. Vsekakor pa je

za enkrat dovolj velik in pomemben domači trg, zato se večina pozornosti namenja

domačemu povpraševanju, ki je odvisno od dobre predstavitve izdelkov projektantom in

utečenih trgovskih poti. Zavedajo se pomembnosti seznanjanja projektantov z novimi

izdelki, saj so zelo pomembni pri uvajanju novega izdelka na trg, posebno pozornost pa je

potrebno nameniti trgovskim verigam, ki vplivajo na pospeševanje prodaje.

5.6 Analiza konkurence

Konkurenca na področju betonske galanterije je precej raznolika, v smislu ponujanja

različnih proizvodov, ki lahko sluţijo podobnim ţeljam in zahtevam kupcev. V Sloveniji je


preko sto podjetij, ki se ukvarjajo z najrazličnejšo proizvodnjo betonskih izdelkov. Kotler

(1998, str. 224) pravi, da morajo podjetja poznati konkurenco, saj so le tako lahko

učinkovita pri trţenjskem načrtovanju. Podjetje mora nenehno primerjati svoje izdelke,

cene, trţne poti in promocijo z istimi postavkami pri najbliţjih konkurentih in poznati

odgovore na naslednjih pet vprašanj o konkurenci: Kdo so konkurenti? Kakšne so njihove

strategije? Kakšni so njihovi cilji? Kakšne so njihove prednosti in slabosti? Kakšni so

njihovi vzorci odzivanja?

Konkurenco podjetja GIC gradnje d.o.o. je potrebno razdeliti na dve večji kategoriji.

1. Podjetja, ki prodajajo betonske zidake in potresnike (neposredni konkurenti)

Neposredne konkurente predstavljajo podjetja, ki proizvajajo podobne izdelke (dimenzije,

tipe izdelkov, strukturo izdelkov) in ki delujejo na širšem geografskem območju. Namreč

gre za specifične izdelke, katerih podjetja ne proizvajajo na ozkem geografskem območju.

Tako se na širšem območju pojavi podjetje Ingrad Gramat iz Medloga pri Celju, ki

proizvaja betonske zidake in potresnike. V Šentjurju pri Celju je prav tako manjši

proizvajalec, podjetje Lah s.p., ki proizvaja betonske zidake, eden izmed proizvajalcev je

tudi podjetje Miltex iz Tepanja pri Slovenskih Konjicah. Podobnih proizvajalcev, ki

delujejo na oţjem območju je še nekaj.

2. Podjetja, ki prodajajo tlakovce, robnike in kanalete (posredni konkurenti)

Posredni konkurenti na področju izvajanja dvoslojnih izdelkov in ostalega dopolnilnega

programa so podjetje Granit iz Slovenske Bistrice, Stvabar IGM iz Hoč, Tlakovci

Podlesnik iz Maribora. Na širšem območju pa podjetje Gorec iz okolice Ivančne Gorice,

podjetje Oblak iz Logatca in podjetje Kograt Igem iz Šentjanţa pri Dravogradu.

Iz zgoraj navedenih konkurentov lahko razberemo, da podobnega asortimenta v neposredni

bliţini proizvodne linije betonske galanterije podjetja GIC gradnje d.o.o. ni. Oddaljenost

konkurentov je pozitivna lastnost, saj omogoča boljši poloţaj pri plasiranju izdelkov v

bliţnji okolici.


6 UVAJANJE NOVIH IZDELKOV NA TRG

6.1 Uvajanje novih izdelkov na trg

Zadnja faza razvoja novega izdelka je uvajanje na trg. Podjetje, ki uvaja nov izdelek na trg

je v zelo teţkem poloţaju, saj njegova proizvodnja predstavlja majhen obseg na eni strani,

na drugi pa visoke stroške na enoto izdelka. Nekatera podjetja se zelo pomembne in

zahtevne faze lotijo na različne načine, odvisno ali gre za povsem nov izdelek na

ponujanem trţišču, za nov izdelek podjetja, ki ga ponuja, ali le za dopolnitev oziroma

izboljšavo obstoječega izdelka. Pri uvajanju novega izdelka na trţišče je potrebno vloţiti

ogromno napora v prepoznavnost izdelka, da se bodoči kupci seznanijo z lastnostmi in

uporabnostjo izdelka. Pojem uvajanja novega izdelka lahko predstavlja nov izdelek na

ponujanem trţišču, nov izdelek za podjetje, ki ga proizvaja ali pa gre le za dopolnitev ţe

obstoječega izdelka. Ne glede na vrsto izdelka, ki ga ţelimo uvajati, pa je potrebno

odgovoriti na štiri osnovna vprašanja (Kotler, 1998, str. 344). Kdaj, kje, kako in za koga

proizvajati.

Prva odločitev je vezana na čas uvedbe novega izdelka. Podjetja se lahko odločajo za prvi

vstop, sočasni vstop s konkurenti ali pa za pozni vstop. Vsak izmed naštetih ima nekaj

prednosti in slabosti. Prvi vstop zahteva vzpostavitev prepoznavnosti na trgu in predstavlja

velik finančni zalogaj za podjetja, zato je treba pretehtati, kaj je smotrneje; vloţiti veliko

sredstev in kot prvi ponujati novost na trţišču in prebijati led ali pa nekoliko počakati, da

se pojavi konkurenčni izdelek, odpraviti morebitne pomanjkljivosti in takrat vstopiti na trg.

Ob sočasnem vstopu s konkurenti je za podjetje nekoliko laţje, saj konkurenca ponuja

podobne izdelke na trgu. Podobni izdelki na trţišču pa nam dajejo moţnost laţjega

oblikovanja cen, prodajne politike in kakovosti, na drugi strani pa se je potrebno zavedati

manjših dobičkov. Zadnja moţnost je pozni vstop na trg, kjer pa lahko podjetja s pomočjo

konkurence odpravijo morebitne napake, ki so se pojavljale na podobnih izdelkih.


Prihranijo si tudi začetne stroške vstopa konkurenčnih podjetij, saj jih je prevzela

konkurenca ob prvem vstopu na trg.

Na vprašanje kje oziroma na katere trge se bo podjetje usmerilo je predvsem odvisno od

finančnih zmoţnosti podjetja, znanja, tehnoloških zmogljivosti, ambicij in samozavesti.

Večja podjetja, ki poslujejo v mednarodnih okoljih, se odločajo za sočasni vstop na

različne trge (avtomobilska industrija), medtem ko se manjša podjetja odločajo za postopni

vstop.

Pomembna odločitev podjetij je tudi, komu ponujati in prodajati nove izdelke. Potrebno je

izluščiti najobetavnejšo skupino odjemalcev in njim kot prvim predstaviti izdelek, šele nato

pritegniti pozornost ostalih morebitnih kupcev. Znani so primeri ponudnikov mobilne

telefonije, ki se osredotočijo na ozko skupino uporabnikov (npr. ugodni paket pogovorov

za mlade do 25 leta starosti). Tako lahko trg končnih porabnikov segmentiramo z

različnimi spremenljivkami. Segmentiranje lahko oblikujemo po značilnostih uporabnikov,

torej da upoštevamo geografske, demografske in psihografske značilnosti. Tako lahko, na

primer, proučimo različno obnašanje intelektualcev, delavcev in drugih skupin. Segmente

pa lahko oblikujemo tudi na podlagi odziva porabnikov glede na ţelene lastnosti izdelka,

moţnosti uporabe ali blagovne znamke. Tako lahko, na primer, raziskovalec prouči, ali

dajejo odjemalci prednost kakovosti pred nizko ceno (Kotler, 1998, str. 270).

Na zadnje vprašanje, kako uvesti nov izdelek na trţišče, pa si lahko pomagamo z izbiro

strategije uvajanja izdelka na trg. Podjetje se mora soočiti z vsemi štirimi elementi

marketinškega spleta, ceno, marketinškimi potmi, izdelkom in marketinškim

komuniciranjem. Lahko se odloči tudi za razširjeno različico marketinškega spleta, kjer so

zraven zgoraj navedenih elementov še procesi, fizični dokazi in sodelujoči. Pri izdelku gre

za celoto tistega, kar organizacija ponuja v menjavo. Marketinške odločitve na področju

izdelka so dizajn, znamka, embalaţa, kakovost, podoba, asortiment in koristnost uporabe.

Na ceno izdelka ali kupoprodajne pogoje vplivajo notranji in zunanji dejavniki okolja,

marketinške odločitve o cenah pa zajemajo višino cene, popuste, načine plačila in plačilne

pogoje. V okviru marketinških poti se podjetje odloča o prenosu izdelkov od ponudnika do

povpraševalca, torej o trgovini na drobno, trgovini na debelo, trgovskih potnikih in fizično

distribucijo. Področje marketinškega komuniciranja pa zajema odločitve v zvezi z


oglaševanjem, osebno nabavo in prodajo, pospeševanjem nabave in prodaje ter z odnosi z

javnostjo.

6.2 Razvoj strategije marketinga

6.2.1 Ciljni trg in pozicioniranje novega izdelka

Podjetje, ki se odloči poslovati na širšem trgu, kmalu spozna, da ne more oskrbovati vseh

kupcev na tem trgu. Bodisi je kupcev preveč bodisi so prostorsko razpršeni ali pa se zelo

razlikujejo po svojih nakupnih zahtevah (Kotler, 1998, str. 264). Prav zato je pomembno,

da podjetje napravi segmentiranje trga in s tem pridobi vzorec kupcev, katerim ponujeni

proizvodi predstavljajo koristi. Segmentiranje lahko poteka na več različnih načinov in

sicer na geografski, demografski, psihografski in vedenjski ravni in tako določa vzorec

potencialnih odjemalcev. Po končanem segmentiranju trga se odkrijejo priloţnosti, ki

pomenijo trţni segment za podjetja. Sedaj se je potrebno odločiti le še na koliko in katere

segmente bo podjetje usmerilo svoj izdelek. Kotler (1998, str. 432) razlaga, da je izdelek

vsaka stvar, ki jo je moţno ponuditi na trgu za vzbuditev pozornosti, za nakup, uporabo ali

porabo, in ki lahko zadovolji ţeljo ali potrebo. Med izdelke, ki se trţijo, spadajo fizični

izdelki, storitve, osebe, kraji, organizacije in ideje.

Podjetje GIC gradnje d.o.o. se zaveda pomembnosti sedanjega ciljnega trga na eni strani,

to so predvsem večja gradbena podjetja: Gradbeno podjetje Grosuplje d.d., Polje d.o.o.,

Stavbar gradnje d.o.o., CM Celje d.d., Keros d.o.o., Nivo d.d., na drugi strani bo potrebno

ciljni trg razširiti, saj se z uvedbo nove proizvodnje linije veča obseg proizvedenih

izdelkov in s tem tudi potreba po boljšem pozicioniranju. Večjo pozornost bo treba

posvetiti tudi lokalnim trgovcem, ki sedaj nabavljajo izdelke pri konkurenčnih podjetjih iz

Maribora, Podlesnika in Celja. Ravno zaradi materialnih karakteristik betonskih izdelkov,

velike teţe, lahko nova proizvodna linija, ki se nahaja bliţje prodajnim centrom lokalnih

trgovcev, predstavlja primerjalne prednosti pred konkurenčnimi izdelki. Predvsem sodobna

tehnologija, visoka kakovost in niţji stroški transporta (le pribliţno 10 km, namesto 30 km)

so prednosti, katere je potrebno izkoristiti podjetju v prid. Pomemben člen ciljnega trga in

zanimiva širitev je še v povezavi s prodajno mreţo Merkur iz Kranja. Namreč, podjetje

GIC gradnje ima franšizno prodajalno v Rogaški Slatini v Negonju, kjer bi bilo moţno

plasirati nove izdelke za prodajo končnemu kupcu. Po predhodnem dogovarjanju s


podjetjem Merkur iz Kranja pa bi bilo moţno razširiti prodajo izdelkov na ostale trgovine

po Sloveniji in na Balkanu.

6.2.2 Načrtovanje cene novega izdelka

Načrtovanje oziroma določanje cene je problem, s katerim se sooči vsako podjetje, ki na

trg plasira izdelek. To se zgodi, ko podjetje razvije ali pridobi nov izdelek, ko uvede svoj

običajni izdelek na novo trţno pot ali novo geografsko območje (Kotler, 1998, str. 489).

Pri načrtovanju cene novega izdelka ima podjetje laţjo nalogo v kolikor ima skrbno izbran

ciljni trg in marketinško pozicioniranje. Podjetje si lahko pomaga tudi z javno dostopnimi

ceniki konkurenčnih podjetij svoje panoge, jih primerja glede na ponujeno razmerje med

kvaliteto in ceno ter se tako odloči za pravilno načrtovanje cene. Ob vstopu podjetja na trg

z novim izdelkom lahko govorimo o »penetration price« ali o vstopni ceni, ki je niţja od

ostalih, s tem pa omogoča večjo prodajo na začetku in sorazmerno tudi večje prihodke, saj

privablja večje število kupcev. Podjetje se lahko odloči tudi za koncept »skimming price«

ali visoke cene, vendar se tako odreče večjemu številu kupcev, ki niso pripravljeni plačati

več denarja za nov izdelek. Kupci, ki so pripravljeni plačati več, kupijo izdelek zato, ker

ponuja nekaj drugačnega, boljšega, inovativnega od ostalih podjetij.

Načrtovanje cen novih izdelkov v podjetju GIC gradnje d.o.o. se bo določilo na podlagi

končne cene celotne investicije, glede na vrsto in tip izdelka ter glede na obseg

izdelovanja. Kasnejše korigiranje cen ni izključeno, saj je zelo teţko napovedati vse zgoraj

navedene dejavnike, vsekakor pa bodo cene konkurenčne z ostalimi podjetji, ki proizvajajo

podobne izdelke. Cene za sedaj obstoječe izdelke bodo ostale nespremenjene, to so

betonski zidaki različnih dimenzij in potresniki.

6.2.3 Distribucija novega izdelka in trţne poti

Fizična distribucija vsebuje načrtovanje, izvajanje in nadziranje fizičnega toka materialov

in končnih izdelkov od kraja njihovega nastanka do kraja uporabe, tako da zadosti

zahtevam porabnikov in dosega dobiček (Kotler, 1998, str. 585). Distribucija vsebuje

napovedovanje prodaje, na podlagi katere podjetje načrtuje proizvodnjo in ravni zalog.

Proizvodni obrat sporoča, katere materiale mora naročiti nabavni oddelek, ki so potrebni za

izdelavo končnih izdelkov. Vstopne materiale tako spreminjajo v končne izdelke, ki so

spravljeni v zalogah podjetja in so namenjeni odjemalcem. Naročila oziroma


povpraševanje odjemalcev tako zniţuje proizvedene zaloge dokončanih izdelkov in

podjetju prinaša prihodke od prodaje. Distribucija ponavadi predstavlja največji deleţ

stroškov za podjetje, kar 30 do 40 % stroškov izdelka. Pomembne deleţe prispevajo

prevozi, zaloge, skladiščenje in administracija. Prav na slednje naštetih postavkah lahko

podjetje veliko prihrani v stroškovnem smislu in v smislu konkurenčnosti proti ostalim

podjetjem. Podjetje z dobro distribucijo lahko pritegne dodatne odjemalce s ponujanjem

boljših izdelkov in storitev, hitrejšim potekom cikla ali z niţjimi cenami. Pomemben vidik

na poti uspešnega trţenja novega izdelka pa so tudi prodajne ali trţne poti. Trţna pot

premaguje razlike v času, prostoru in lastništvu, ločujejo izdelke in storitve od tistih, ki bi

jih uporabili (Kotler, 1998, str. 527). V današnjih razmerah gospodarstva večina

proizvajalcev ne prodaja svojih izdelkov neposredno končnemu uporabniku. Tako so med

proizvajalcem in končnim uporabnikom številni trţni posredniki, ki pomagajo izdelek

spraviti do uporabnika. Poznamo trgovske posrednike, ti kupujejo blago in ga preprodajajo,

prodajni posredniki iščejo nove kupce in se lahko pogajajo v imenu proizvajalcev, vendar

izdelkov nimajo v svoji lasti. Posredništvo je potrebno pri velikem številu proizvajalcev, ki

nimajo finančnih sredstev za izvajanje neposrednega trţenja, na drugi strani pa bi direktno

trţenje zahtevalo še dopolnilne ali komplementarne izdelke drugih proizvajalcev.

Distribucija novih izdelkov v podjetju GIC gradnje d.o.o. bo potekala po ustaljenih poteh,

saj ima ţe sedanja proizvodnja zelo primerljive potrebe glede nabave osnovnih surovin,

prevozov, zalog, skladiščenja in administracije. Nekaj več truda bo potrebno vloţiti v

napovedovanje prodaje novih izdelkov, saj lahko le tako pravilno ocenimo in naročimo

materiale, ki so potrebni za izdelavo končnega izdelka. Prevozi do lokalnih odjemalcev se

bodo vršili z lastnim prevozom, zaradi zniţevanja stroškov transporta. Za potrebe zalog bo

zgrajena nova skladiščna hala, ki bo omogočala boljši pregled gotovih izdelkov, več

pozornosti pa bo treba nameniti tudi sami proizvodnji za neznanega kupca in jo prilagoditi

tako, da izdelki ne bodo predolgo skladiščeni pred samo prodajo. S tipizacijo izdelkov bo

potrebno bolje organizirati administrativne postopke, saj bo šlo za utečene procese

proizvodnje, naročanja in vodenja evidenc. Morda velja omeniti programsko opremo

Navision, ki omogoča direktno povezavo s podjetjem ter vpogled v proizvodne postopke.

Na področju trţnih poti bo podjetje sodelovalo s posredniki pri prodaji, saj je vzpostavitev

lastne prodajne mreţe nemogoča. Z dobro promocijo novih izdelkov lahko pritegne razne

posrednike in tako omogoča zadostno prodajo. V bliţini proizvodne linije se nahaja


podjetje Polje, ki se ukvarja s prodajo betonskih izdelkov in drugega gradbenega materiala.

Trenutno se ţe vrši posredništvo pri prodaji izdelkov iz obstoječe proizvodne linije. V

radiju 20 kilometrov se nahaja še podjetje Keros in podjetje Jager, s katerima bi bilo

mogoče nadgraditi sodelovanje in tako razširiti dostopnost izdelkov. Vršila se bo tudi

direktna prodaja, torej brez posredništva, v franšizni prodajalni Merkur podjetja GIC

gradnje d.o.o. v Negonju in v Pristavi pri Mestinju, na lokaciji proizvodne linije.

Najpomembnejše posredništvo pri prodaji pa je dogovor s podjetjem Merkur iz Kranja, za

trţenje izdelkov v vseh njihovih prodajalnah po Sloveniji in Balkanu.

6.2.4 Marketinško komuniciranje

Danes si skoraj ne znamo več predstavljati podjetja brez uspešnega marketinškega

komuniciranja. Za večino podjetij ni vprašanje komunicirati ali ne komunicirati, ampak

kaj, komu in kako pogosto sporočati (Kotler, 1998, str. 596). Zahtevno konkurenčno okolje

in tekmovalnost terjata nenehno premagovanje navzkriţnih interesov in izboljševanje

poslovanja. Marketinško komuniciranje je četrti element marketinškega spleta, o katerem

je bilo nekaj napisano ţe v poglavju o uvajanju novega izdelka na trg. Marketinško

komuniciranje tako predstavlja različne dejavnosti, s katerimi podjetje obvešča o svojih

izdelkih in jih promovira na ciljnih trgih. Z drugo besedo imenovan tudi promocijski splet

vključuje oglaševanje, osebno prodajo, odnose z javnostmi, pospeševanje prodaje in

neposredno prodajo. Ena najteţjih marketinških odločitev za podjetje je določitev višine

sredstev, namenjenih za marketinško komuniciranje. Namreč, zelo teţko je realno

dokazati, koliko sredstev je smotrno vloţiti in koliko od namenjenih sredstev predstavlja

korist za podjetje. John Wanamaker, veleblagovniški mogotec je nekoč dejal: »Vem da

polovica mojega oglaševanja ne koristi ničemur – toda ne vem, katera polovica«. Tako

večina podjetij določi višino proračuna za oglaševanje na podlagi razpoloţljivih sredstev,

nekaj podjetij določi višino izdatkov na podlagi deleţa od prodaje, nekatera se primerjajo s

konkurenti, ostale pa imajo moţnost izbire ciljev in nalog. To pomeni, da se višina sredstev

določi na podlagi natančno opredeljenih posamičnih ciljev in nalog, ki jih je potrebno

izpeljati za dosego končnega cilja.

6.2.4.1 Oglaševanje

Oglaševanje je lahko uporabno za dolgoročno oblikovanje podobe podjetja, za utrditev

poloţaja na trgu, lahko pa ima tudi kratkotrajen pomen, za kratkoročno spodbujanje


nakupov. Z oglaševanjem lahko doseţemo veliko število geografsko razpršenih porabnikov

ob sorazmerno nizkih stroških. Oglaševanje lahko poteka na več načinov, in sicer preko

televizije, radia, spleta, časopisov, letakov in oglasnih desk. Vsak izmed prej naštetih ima

svoje prednosti in slabosti.

Podjetje GIC gradnje d.o.o. se nagiba k tiskanim oglasom v lokalnih časopisih, lokalni

radijski postaji in oglaševanju preko spleta. Oglaševanje v lokalnem časopisu predstavlja

sorazmerno majhen strošek v primerjavi z oglaševanjem na radiu ali televiziji. Bralci so

predvsem občani Rogaške Slatine in širše okolice, kar je pomembno za uveljavitev nove

trţne znamke in novih izdelkov. Oglaševanje na lokalnem radiu pa je koristno predvsem na

začetku, ob vzpostavitvi nove proizvodnje linije, da se v čim krajšem času seznani večje

število ljudi o novem izdelku, čeprav predstavlja v primerjavi s tiskanimi mediji večji

strošek. Spletno oglaševanje pa je v tem primeru najbolj geografsko razširjeno in tudi

najcenejše za podjetje, saj je spletna stran ţe vzpostavljena in njena posodobitev ne

predstavlja velikih stroškov.

6.2.4.2 Osebna prodaja

Osebna prodaja je stroškovno najučinkovitejše orodje za spodbujanje na kasnejših stopnjah

nakupnega procesa. V primerjavi z oglaševanjem ima tri bistvene lastnosti, in sicer osebni

stik, poglabljanje razmerja in takojšni odziv. Osebni stik predstavlja pomembno lastnost,

saj imata obe strani moţnost od blizu opazovati potrebe in značilnosti nasprotne strani ter

se temu primerno prilagoditi. Poglabljanje razmerja je vsekakor koristno pri sposobnih

zastopnikih, saj jim omogoča, da sogovorca pripelje do tesnejšega prijateljstva in tako

utrdi njun odnos, kar seveda vpliva tudi na prodajo. Pri osebni prodaji kupec čuti obvezo

odgovoriti, ker je poslušal prodajalca, ki mu je posvetil pozornost, četudi le z vljudnim

»hvala«. Splošna raba osebne prodaje v podjetju GIC gradnje d.o.o. ni smotrna, zaradi

narave prodajnih izdelkov, saj gre za nevsakdanje dobrine. V poštev bi prišla na sejmih ali

na podobnih dogodkih, kjer se zbira večje število ljudi s skupnimi interesi.

6.2.4.3 Odnosi z javnostmi

Odnosi z javnostmi so zelo primerno orodje promocije podjetja, zaradi treh bistvenih

lastnosti. Visoka prepričljivost, neopaznost in dramatizacija so ključne lastnosti, ki

pozitivno vplivajo na javnost. Sporočila objavljena v obliki novic so za porabnike

verodostojnejša in prepričljivejša kot navadni oglasi, ki izpostavljajo nešteto dobrih


lastnosti izdelka ali storitve. Neopaznost se kaţe kot sprejemanje sporočil o podjetju v

obliki vesti in ne kot prodajno usmerjena komunikacija, zato doseţejo tudi ljudi, ki bi se

sicer oglasu izognili. Podobno kot oglaševanje pa imajo tudi odnosi z javnostmi veliko

izrazno moč za predstavljanje podjetja ali izdelka.

Na področju PR, kakor mu moderno pravimo, se v podjetju GIC gradnje d.o.o. do sedaj ni

nihče resno ukvarjal, vendar bo potrebno tudi tukaj narediti korak naprej in morda vstopiti

v kontakt s kakšno revijo iz področja gradbeništva ter tako na zgoraj naveden način vstopiti

v stik z javnostjo. Velik vpliv na splošno prepoznavnost bi tako lahko ustvarili na nevsiljiv

način.

6.2.4.4 Pospeševanje prodaje

Orodja za pospeševanje prodaje so zelo raznolika, imajo pa skupne tri bistvene lastnosti;

sporočilo, spodbudo in vabilo. Sporočilo vzbudi pozornost in običajno posreduje podatke,

ki porabnika spodbudijo k razmišljanju o izdelku, na primer sporočijo ugodno ceno izdelka

ali pa posebno akcijo. Spodbude vsebujejo olajšavo ali prispevek, zaradi katerih ima

porabnik občutek, da je pridobil dodatno vrednost. Pospeševanje prodaje pa vsebuje tudi

povabilo uporabniku, naj se takoj odloči za nakup.

Pospeševanje prodaje v podjetju GIC gradnje d.o.o. je smiselno ob vzpostavitvi nove

proizvodnje linije novih izdelkov, da se porabnike spodbudi k hitrejšemu odzivu. Zavedati

pa se je potrebno, da so učinki pospeševanja prodaje navadno kratkotrajni in ne

pripomorejo k dolgoročni naklonjenosti porabnikov do izdelka in blagovne znamke.

6.2.4.5 Neposredna prodaja

Neposredno trţenje ima več pojavnih oblik, kot so neposredna pošta, trţenje po telefonu,

elektronsko trţenje in tako naprej. Sporočilo, ki ga podjetje sporoča, je ponavadi

naslovljeno na posameznika in tako ne pride do drugih ljudi, oblikovano je po meri, da

pritegne določenega naslovnika in oblikovano je v zelo kratkem času, da ga lahko takoj

posredujejo naslovniku. Znani primeri neposredne prodaje so razna sporočila zaloţb, ki

trţijo svoje knjige in revije.

Neposredno trţenje za panogo gradbeništva oziroma galanterijo betonskih izdelkov ni

najbolj primerno, zato v ta način prodaje ni smotrno vlagati sredstev in napora.


6.3 Poslovna analiza

Poslovna analiza je pomemben člen v načrtovanju in povečevanju učinkovitosti, uspešnosti

in medsebojne povezanosti ljudi in procesov. V poslovni analizi tako ocenimo prodajo,

stroške in dobiček, nato pa primerjamo dobljene rezultate s pričakovanji in cilji podjetja. V

poslovni analizi torej preverimo vizijo, strategijo in cilje podjetja z vidika potreb in zahtev

trga ter odgovora na povpraševanje le-tega.

6.3.1 Napoved prodaje

Napoved prodaje predstavlja podjetjem precej nehvaleţno delo, sploh če gre za nove

izdelke. Natančno napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, kakšen bo odziv trga, kako

bo stekla prodaja, je nemogoče, vendar se lahko s pomočjo različnih metod pribliţamo

realnim vrednostim, v kolikor pravilno upoštevamo parametre. Tako poznamo kvalitativne

in kvantitativne metode napovedovanja. Kvalitativne metode imenujemo tudi tehnike

presoje, ker so po večini povezane s strokovnim mnenjem ali zgolj intuicijo posameznikov.

Takšne tehnike se uporabljajo v primerih, kadar nimamo podatkov, ki se nanašajo na

preteklo uspešnost prodaje. Kvantitativne metode pa so matematični modeli, ki so

zasnovani na podatkih iz preteklosti. Ker pri novih izdelkih nimamo podatkov o pretekli

prodaji, te metode ne pridejo v poštev.

V primeru podjetja GIC gradnje d.o.o. je koristna druga metoda le v primeru napovedi

prodaje obstoječih proizvodov, torej betonskih zidakov in potresnikov različnih dimenzij.

Za te izdelke lahko črpamo podatke za skoraj deset let, s pomočjo katerih lahko dokaj

natančno predvidimo gibanje bodoče prodaje le-teh. V primeru napovedi prodaje nove

betonske galanterije, kot so tlakovci, robniki in kanaltete, pa pride v poštev prva oziroma

kvalitativna metoda. Napoved prodaje tako predstavlja ocena vodstva podjetja, ocena

prodajnega osebja in analogija z drugimi podjetji, ki ţe trţijo takšne ali podobne izdelke.

Na sliki (Slika 6.1) je predstavljena prodaja zidakov za obdobje devetih let, s pomočjo

katere bo podjetje lahko napovedalo bodočo prodajo, vendar le za segment potresnikov in

betonskih zidakov. Kot je bilo navedeno ţe zgoraj, ti podatki niso kompetentni za napoved

prodaje novih izdelkov (tlakovcev, škarpnikov, kanalet, itd.). Strukturo prodanih izdelkov

prikazuje tortni diagram na sliki (Slika 6.2).


Slika 6.1: Prodaja zidakov za obdobje 2000-2009.

Slika 6.2: Povprečni deleţ prodaje po posameznih vrstah betonskih zidakov (BZ – betonski

zidak, VB – vogalni blok ali potresnik).

452.214

367.294

429.176

504.922

454.769

541.120

391.028 359.500

374.430

300.697

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Pro

da

ja

zid

ak

i [

ko

m]

Prodaja zidakov za obdobje 2000-2009

BZ 2039%

BZ 2529%

BZ 3023%

BZ 150,86%

BZ 123,47%

VB 251,96%

VB 302,07% VB 20

0,88%

POVPREČNI DELEŽ PRODAJE PO POSAMEZNIH VRSTAH BZ [%] ZA OBDOBJE OD 2000 DO 2010

BZ 20 BZ 25

BZ 30 BZ 15

BZ 12 VB 25

VB 30 VB 20


6.3.2 Ocena stroškov in dobička

Po končanih kvalitativnih in kvantitativnih metodah, ko so znane napovedi letnih količin

prodaje novih in obstoječih izdelkov, je smotrno oceniti še stroške in dobiček. V tabeli

(Tabela 6-1) je prikazana celotna investicija.

Tabela 6-1: Struktura investicije nove proizvodne linije

Podlaga za izračun ekonomskega toka je simulacija optimalne letne proizvodnje (priloga 2)

in maksimalna kapaciteta stroja (priloga 1).

POSLOVNA SK

RIVNOST

PODJE

TJA


Ekonomski tok investicije v proizvodno linijo (Tabela 6-2) prikazuje, kdaj se bo zgodil

prag pokritja vloţenih sredstev. Točka pokritja je odvisna od višine vloţenih sredstev v

novi projekt, od števila prodanih izdelkov, od cene prodanih izdelkov in od stroškov

proizvodnje. V letu 2011 je načrtovana investicija 1.200.000 EUR v posodobitev

proizvodnje betonskih izdelkov, zato v tem letu ne bo prihodkov od prodaje (Tabelo 6-2).

Vzporedno s fizično izvedbo investicije, bodo v podjetju GIC gradnje d.o.o. izvedli

povečane aktivnosti na področju celotnega marketinškega spleta (izdelavo spletnih strani,

prospektov, radijski in tiskani oglasi) ter ostalih aktivnosti, ki bodo v letu 2012 privedle do

načrtovane proizvodnje in prodaje (kar je opisano v poglavju 6.2). V letih od 2011 do 2016

bo tudi prehodno obdobje v katerem se bodo osvojile nove tehnologije, izvedlo se bo

certificiranje izdelkov, postopoma se bodo uvedli novi izdelki. Do leta 2016 je načrtovana

rast proizvodnje, v letu 2017 pa je planirana nova investicija v posodobitev proizvodne

linije v višini 650.000 EUR V tem letu se bo obnovilo »staro«, obstoječo betonarno z

dvema mešalcema in vkopanimi silosi za agregat, tako da bo proizvodnja popolnoma

neodvisna od vremenskih razmer. Prav tako se bo investiralo v najmanj eno izmed linij za

dodatno obdelavo izdelkov (poglavje 3.5) in s tem povečalo dodano vrednost izdelkov, kar

prikazuje spodnja tabela (Tabelo 6-2). Zato se v letu 2017 načrtuje proizvodnja v količinah

na ravni leta 2012 z nekoliko večjim donosom, zaradi uvedbe novih, donosnejših

proizvodov. Točko pokritja dveh večjih investicij podjetje načrtuje v letu 2019.

Tabela 6-2:Ekonomski tok

POSLOVNA SKRIVNOST PODJETJA


7 SKLEP

Podjetje GIC gradnje d.o.o. ţeli izboljšati obstoječo tehnologijo proizvodnje s cilji večje

produktivnosti, manjše rabe energije in okolju prijazne proizvodnje, predvsem pa

konkurenčnejšega nastopanja na trgu z višjo dodano vrednostjo in z ohranitvijo števila

zaposlenih, ali z minimalnim povečanjem na področju proizvodnje, z nakupom nove,

sodobne tehnologije proizvodnega obrata. Podjetje bo v posodobitev investiralo

postopoma, večji bosta dve investiciji.

Podjetje se je najprej znašlo v teţavah pri sami izbiri tehnologije in stopnji avtomatizacije

le-te, pri optimalni investiciji. Kljub bogati tradiciji proizvodnje betonske galanterije v

Sloveniji, ni veliko napisanega o proizvodnji, saj večina proizvajalcev skrbno skriva

tehnološke postopke pred konkurenco. Zato smo v diplomskem delu najprej prikazali

različne tehnologije proizvodnje in s tem pomagali pri odločitvi o izboru optimalne

tehnologije.

Nato smo se osredotočil na izbrano tehnologijo, ki jo namerava podjetje GIC gradnje d.o.o.

postaviti na lokaciji v Pristavi pri Mestinju ter posamezne sklope. Poseben izziv je

predstavljala umestitev proizvodne linije na relativno omejen prostor.

Še večja teţava je pri izbiri nabora izdelkov. Zaradi zahtevne tehnologije proizvodnje in

strogih veljavnih standardov, se bo podjetje na začetku poskušalo uveljaviti s klasičnimi

izdelki. V drugi fazi bo potrebno iskati produkte z dodano vrednostjo (rumplani, peskani,

štokani, polirani, prani betonski izdelki, izolativni zidaki in podobno).

Dober izdelek pa se ne prodaja sam od sebe, vsaj v začetni fazi ne, zato menimo, da je

marketing in pravilen nastop na trgu še kako pomemben. Pravilna izbira trţnih poti,

predvsem plasiranje izdelkov trgovskim podjetjem v okolici proizvodne linije in primerno

oglaševanje lahko privedejo do ţelenih rezultatov prodaje in posledično pokritja

investicije.


VIRI, LITERATURA

Pisnik Korda, A 2006, Management izdelkov, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor.

Kotler, P 1998, Marketing management – Trţenjsko upravljanje, Slovenska knjiga,

Ljubljana.

Lesjak, J 2004, Nov izdelek – od zamisli do uvedbe na trg, Ljubljana.

Prendl, I 2009, Uvajanje novega izdelka »megarack« na trg, Maribor.

Merkelj, M 2005, Trţenje betonskih izdelkov, Koper.

Oblak, T 2009, Poslovni načrt rasti podjetja Oblak commerce d.o.o., Logatec.

Lojen, N 2006, Investicijski načrt za posodobitev tovarne cevi, Celje.

Romih, B 2009, Priprava in vgrajevanje betona, Maribor.

Priročnik z nasveti za nakup betonskih izdelkov 2010, 1. Izdaja, Obrtno-podjetniška

zbornica Slovenije, Sekcija cementarjev, kamnosekov, Ljubljana.

Prometal machines. Dostopno na: <http://www.prometalmachines.com> [15.6.2010]

Prometal. Dostopno na: <http://www.prometalmachines.srp> [15.6.2010]

AME Maschinen. Dostopno na: <http://www.ame.at> [22.6.2010]

ZENITH Maschinenfabrik. Dostopno na: <http://www.zenith.de> [22.6.2010]

REKERS Maschinen. Dostopno na: <http://www.rekers.de> [25.6.2010]

HESS machinery. Dostopno na: <http://www.hessgroup.com> [3.7.2010]

SR Schindler. Dostopno na: <http://www.sr-schindler.de> [7.7.2010]

KANUER Engineering. Dostopno na: <http://www.knauer.de> [22.7.2010]

KOGRAD IGEM d.o.o. Dostopno na: <http://www.igem.net> [22.7.2010]

STAVBAR IGM d.o.o. Dostopno na: <http://www.stavbar-igm.si> [26.7.2010]

Oblak commerce d.o.o. Dostopno na: <http://www.oblak.si> [3.8.2010]

TLAKOVCI PODLESNIK d.o.o. Dostopno na: <http://www.tlakovec.si> [3.8.2010]

Cementni izdelki Gorec Dostopno na: <http://www.gorec.info> [3.8.2010]

Cementni izdelki Zobec Dostopno na: <http://www.zobec-sp.si> [3.8.2010]


AJ McCormack and Son Dostopno na: <http://www.pavingexpert.com> [3.8.2010]

ISOSPAN GmbH Dostopno na: <http://www.isospan.eu> [3.8.2010]

Lanxess Dostopno na: <http://www.lanxess.com> [22.8.2010]

Bayferrox Dostopno na: <http://www.bayferrox.de> [22.8.2010]

Colored Concrete Works Dostopno na: <http://www.coloredconcreteworks.com>

[22.8.2010]


8 PRILOGE

8.1 Seznam slik

Slika 2.1: Vibroprešani betonski izdelki................................................................................ 6

Slika 2.2: Zidak iz Poravera in Glinoporja. ......................................................................... 10

Slika 2.3: Lesocementni izdelki........................................................................................... 11

Slika 3.1: Proizvodnja s samohodnimi vibrostiskalnicami. ................................................. 13

Slika 3.2: Stacionarni stroj s transportom proizvodov z viličarjem na deskah.................... 15

Slika 3.3: Levo prazne transportne palete pred vhodom v proizvodni stroj, desno zlaganje

suhih izdelkov iz transportnih palet na palete z izdelki. .............................................. 15

Slika 3.4: Stacionarni stroj s transportom proizvodov z viličarjem na regalih.................... 16

Slika 3.5: Prikaz avtomatizirane proizvodne linije proizvajalca Zenith. ............................. 17

Slika 3.6: Tlakovci z okrušenimi robovi. ............................................................................ 19

Slika 3.7: Prikaz peskanih robnikov in tlakovcev. .............................................................. 19

Slika 3.8: Prikaz štokanih površin tlakovcev od blizu. ....................................................... 20

Slika 3.9: Prikaz poloţenih štokanih betonskih tlakovcev. ................................................. 20

Slika 3.10: Prikaz poliranih betonskih plošč. ...................................................................... 21

Slika 3.11: Prikaz pranih betonskih izdelkov. ..................................................................... 21

Slika 3.12: Stroj za cepljenje betonskih zidakov – proizvajalec SCHINDLER. ................. 22

Slika 3.13: Betonski zidak med cepljenjem. ...................................................................... 22

Slika 3.14: Zidovi iz cepljenih zidakov proizvajalca KOGRAD IGEM d.o.o.. .................. 23

Slika 4.1: Pristava - obstoječe stanje. .................................................................................. 25


Slika 4.2: Slika na levi prikazuje odtis zidakov s pomočjo samohodke, slika na desni pa

vsip materiala v silos samohodke. ............................................................................... 25

Slika 4-3: Prikaz sodobne proizvodne linije za betonsko galanterijo. ................................ 27

Slika 4.4: Skica razporeditve objektov in opreme nove proizvodne linije. ......................... 28

Slika 4.5: Stacionarni proizvodni stroj. ............................................................................... 29

Slika 4.6: Sistem za doziranje osnovnega betona v kalupe. ................................................ 31

Slika 4.7: Nastavitev višine betonskega izdelka. ................................................................. 31

Slika 4.8: Proporcionalno krmiljenje ventilov. .................................................................... 32

Slika 4.9: Kontrolni pult. ..................................................................................................... 33

Slika 4.10: Naprava za transport sveţih bet. izdelkov iz stroja. .......................................... 34

Slika 4.11: Naprava za »čiščenje« gornje površine betonskih izdelkov.............................. 34

Slika 4.12: Naprava za sprejem in dvigovanje delovnih palet s sveţimi izdelki – elevator .

..................................................................................................................................... 35

Slika 4.13: Naprava za sprejem in spuščanje betonskih izdelkov - loverator. .................... 36

Slika 4.14: Transport delovnih palet s »suhimi« izdelki do naprave za zlaganje. ............... 36

Slika 4.15: Naprava za zlaganje betonskih izdelkov na transportne palete (poz. 160). ...... 37

Slika 4.16: Naprava za obračanje desk. ............................................................................... 38

Slika 4.17: Prečni transporter. ............................................................................................. 38

Slika 4.18: Sprejemnik za delovne palete – deske............................................................... 39

Slika 4.19: Sprejemnik za skladiščenje in dodajanje transportnih palet. ............................ 39

Slika 4.20: Ploščati transporter za transport gotovih izdelkov. ........................................... 40

Slika 4.21: Regali za zorenje betonskih izdelkov. ............................................................... 41

Slika 4.22: Eden izmed predlogov za izvedbo proizvodne hale. ......................................... 42

Slika 4.23: Moţnosti doziranja barvnega pigmenta. ........................................................... 43

Slika 4.24: Shema mehanskega dozirnega sistema za doziranje barvnega pigmenta v prahu.

..................................................................................................................................... 44


Slika 4.25: Shema dozirnega sistem za doziranje tekočega barvnega pigmenta. ................ 45

Slika 4.26: Shema mešanega mokro suhega doziranja barvnih pigmentov. ....................... 46

Slika 4.27: Shema pnevmatskega doziranja pigmentov v granulah. ................................... 47

Slika 4.28: Shema »pnevmatskega« doziranja pigmentov v granulah in kompaktnih

pigmentov. ................................................................................................................... 47

Slika 4.29: Obstoječa betonarna Tosin GB 500. ................................................................. 48

Slika 4.30: Shematski prikaz betonarne. ............................................................................. 49

Slika 4.31: Shema delovanja reciklirne naprave. ................................................................ 51

Slika 6.1: Prodaja zidakov za obdobje 2000-2009. ............................................................. 66

Slika 6.2: Povprečni deleţ prodaje po posameznih vrstah betonskih zidakov (BZ – betonski

zidak, VB – vogalni blok ali potresnik). ...................................................................... 66

8.2 Seznam preglednic

Tabela 6-1: Struktura investicije nove proizvodne linije .................................................... 67

Tabela 6-2:Ekonomski tok .................................................................................................. 68

8.3 Naslov študenta

Rok Cajzek

Sv. Florijan 121

3250 Rogaška Slatina

e-mail: [email protected]


8.4 Kratek življenjepis

Rojen 29.12.1988 v Celju

Osnovno šolo sem končal leta 2003 v Rogaški Slatini

Srednjo šolo sem zaključil leta 2007 in maturiral s prav dobrim uspehom

Leta 2007 sem se vpisal na Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru

Med letoma 1998 in 2006 sem bil aktivni športnik, motokrosist in osvojil dva

naslova drţavnega prvaka v članskih kategorijah, dva naslova prvaka pokala

Alpe-Adria ter veliko dobrih rezultatov na evropskih in mladinskih svetovnih

prvenstvih

Hobiji: tek, kolesarjenje, fitnes, motokros, reli, motorne sani, karting


PRILOGA 1 -

Maksimalna kapaciteta stroja in dejanske kapacitete glede na razpoloţljive proizvodne

deske.

Teh

ničn

i

poda

tki:

efek

tivni

čas

80,0

0%

Viši

na iz

delk

am

m40

-400

delo

vna

povr

šina

kalu

pa

mm

1100

x 8

50

dim

enzij

a de

ske

mm

1200

x 9

00

številk

aef

ekti

vni

čas

8 h

potr

ebna

kap

acit

eta

meš

alca

na

smen

o

[m3 ]

potr

ebno

štev

ilo

desk

za

mak

sim

aln

o

proi

zvod

nj

razp

olož

ljivo

štev

ilo d

esk

/ zač

etna

kap

acit

eta

rega

lov

potr

ebna

kap

acit

et

a m

ešal

ca

[m3 ]

razp

olož

lj

ivo

štev

ilo

desk

/

zače

tna

kap

acit

et

potr

eb

na

kap

acit

eta

meš

alc

a [

m3 ]

80,0

0%

količ

ina

v en

oti

mer

e

beto

nski

zid

aki

enos

loje

n 1

90 x

390

x19

012

2315

718

7815

026

1202

11

1202

1ko

m91

1002

800

9600

kom

72,7

340

048

00ko

m36

,36

157

beto

nski

zid

aki

enos

loje

n 2

40 x

390

x19

08

2315

712

5210

017

8014

180

14ko

m73

1002

800

6400

kom

58,1

840

032

00ko

m29

,09

157

beto

nski

zid

aki

enos

loje

n 2

90 x

390

x19

08

2315

712

5210

017

8014

180

14ko

m91

1002

800

6400

kom

72,7

340

032

00ko

m36

,36

157

tlako

vci

enos

loje

n 1

00 x

200

x 8

040

1721

284

7167

765

5421

250

1084

m2

8713

5580

064

0m

251

,20

400

320

m2

25,6

021

2

tlako

vci

dvos

loje

n 1

00 x

200

x 8

040

2117

168

5754

857

4388

650

878

m2

7010

9780

064

0m

251

,20

400

320

m2

25,6

017

1

robn

iki

enos

loje

n 1

50 x

100

0 x

250

324

150

450

3600

2880

128

80m

108

960

800

2400

m90

,00

400

1200

m45

,00

150

robn

iki

dvos

loje

n 1

50 x

100

0 x

250

330

120

360

2880

2304

123

04m

8676

880

023

04m

86,4

040

012

00m

45,0

012

0

robn

iki

enos

loje

n60

x 1

000

x 20

08

2415

012

0096

0076

801

7680

m92

960

800

6400

m76

,80

400

3200

m38

,40

150

robn

iki

dvos

loje

n60

x 1

000

x 20

08

3012

096

076

8061

441

6144

m74

768

800

6144

m73

,73

400

3200

m38

,40

120

robn

iki

enos

loje

n15

0 x

250x

250

1224

150

1800

1440

011

520

428

80m

108

960

800

2400

m90

,00

400

1200

m45

,00

150

robn

iki

dvos

loje

n15

0 x

250x

250

1230

120

1440

1152

092

164

2304

m86

768

800

2304

m86

,40

400

1200

m45

,00

120

kom

./

8h

80,0

0%

odtisov na uro

Mak

sim

alna

kap

acite

ta s

troj

a in

dej

ansk

e ka

paci

ta g

lede

na

razp

oloţ

ljive

pro

izvo

dne

desk

e!

enot

a m

ere

proi

zved

eno

v

enot

a m

ere

proi

zved

eno

v

polo

vica

raz

polo

ţljiv

ih d

esk

enot

a m

ere

proi

zved

eno

vk

om. /

hvr

sta

izde

lka

dim

enzi

je

ozna

ka

kalu

pa /

proi

zvaj

ale

c

kom

v

kal

up u

tak

tni

čas

[s]

kol

ičin

a

tak

tov

/uro

enos

loje

n

/

dvos

loje

n


PRILOGA 2 -

Simulacija optimalne letne proizvodnje posodobljene proizvodne linije.

80

0d

esk

PO

LE

TN

I R

EŢ

IM

dnevna k

olič

ina b

eto

na

beto

n s

kupaj

beto

n s

kupaj

[m3]

gro

bi slo

j [m

3]

fini slo

j [m

3]

beto

n s

kupaj

[m3]

gro

bi slo

j [m

3]

fini slo

j [m

3]

1P

ON

96

00

72

,76

,41

PO

N2

30

08

6,4

77,8

8,6

8,0

1P

ON

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

2TO

R2

TO

R2

TO

R6

40

51

,242,5

8,7

5,8

3S

RE

96

00

72

,76

,43

SR

E2

30

08

6,4

77,8

8,6

8,0

3S

RE

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

4ČET

4ČET

4ČET

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

5P

ET

96

00

72

,76

,45

PE

T2

30

08

6,4

77,8

8,6

8,0

5P

ET

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

6S

OB

6S

OB

6S

OB

7N

ED

7N

ED

7N

ED

8P

ON

96

00

72

,76

,48

PO

N2

30

08

6,4

77,8

8,6

8,0

8P

ON

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

9TO

R9

TO

R9

TO

R6

40

51

,242,5

8,7

5,8

10

SR

E6

40

05

8,2

6,4

10

SR

E2

30

08

6,4

77,8

8,6

8,0

10

SR

E6

40

51

,242,5

8,7

5,8

11

ČET

11

ČET

11

ČET

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

12

PE

T6

40

05

8,2

6,4

12

PE

T2

30

08

6,4

77,8

8,6

8,0

12

PE

T6

40

51

,242,5

8,7

5,8

13

SO

B13

SO

B13

SO

B

14

NE

D14

NE

D14

NE

D

15

PO

N6

40

05

8,2

6,4

15

PO

N9

20

08

6,4

77,8

8,6

8,0

15

PO

N6

40

51

,242,5

8,7

5,8

16

TO

R16

TO

R16

TO

R6

40

51

,242,5

8,7

5,8

17

SR

E6

40

05

8,2

6,4

17

SR

E6

00

07

3,7

66,4

7,4

7,8

17

SR

E6

40

51

,242,5

8,7

5,8

18

ČET

18

ČET

18

ČET

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

19

PE

T6

40

07

2,7

6,4

19

PE

T6

00

07

3,7

66,4

7,4

7,8

19

PE

T6

40

51

,242,5

8,7

5,8

20

SO

B20

SO

B20

SO

B

21

NE

D21

NE

D21

NE

D

22

PO

N6

40

07

2,7

6,4

22

PO

N6

00

07

3,7

66,4

7,4

7,8

22

PO

N6

40

51

,242,5

8,7

5,8

23

TO

R23

TO

R23

TO

R6

40

51

,242,5

8,7

5,8

24

SR

E6

40

07

2,7

6,4

24

SR

E6

00

07

3,7

66,4

7,4

7,8

24

SR

E6

40

51

,242,5

8,7

5,8

25

ČET

25

ČET

25

ČET

64

05

1,2

42,5

8,7

5,8

26

PE

T6

40

07

2,7

6,4

26

PE

T6

00

07

3,7

66,4

7,4

7,8

26

PE

T6

40

51

,242,5

8,7

5,8

27

SO

B27

SO

B27

SO

B5

1,2

42,5

8,7

0,0

28

NE

D28

NE

D28

NE

D

29

PO

N6

40

07

2,7

6,4

29

PO

N6

00

07

3,7

66,4

7,4

7,8

29

PO

N6

40

51

,242,5

8,7

5,8

30

TO

R30

TO

R30

TO

R6

40

51

,242,5

8,7

5,8

31

SR

E6

40

07

2,7

6,4

31

SR

E2

30

08

6,4

77,8

8,6

8,0

31

SR

E6

40

51

,242,5

8,7

5,8

96

0,0

11

33

,61

22

8,8

* pole

tni re

ţim

od

* pole

tni re

ţim

od

* pole

tni re

ţim

od

716.8

00

KO

M61.3

00

KO

M

9

88

12

ŠT

.IZD

.3

12

8Š

T.IZ

D.

0,9

ŠT

.IZD

.

33.6

00

22.4

00

22.4

00

SK

UP

NO

ŠT

EV

ILO

OD

TIS

OV

5.3

67

767

4.5

00

SK

UP

NO

ŠT

EV

ILO

OD

TIS

OV

16.3

56

SK

UP

NO

ŠT

EV

ILO

OD

TIS

OV

10

5.3

89

SK

UP

AJ:

74

8.1

24

,0 €

skupaj

pre

dvid

eno

šte

vilo

me

sce

v p

roiz

vo

dnje

:

be

tonski zid

aki

45

1.5

84

,0 €

rob

nik

i1

93

.50

0,0

€

site

m c

elo

ten

be

ton

ski

zid

aki

ocenje

n

teore

tičen

idela

iziran č

as

v ura

h

be

ton

ski

zid

aki

dnevn

a k

olič

ina b

eto

na

BZ

-30

BZ

-25

VR

TN

I R

OB

NIK

I

60/2

00/1

000

dnevn

a k

olič

ina b

eto

na

36

.00

01

4.7

20

ocenje

n

teore

tičen

idela

iziran č

as

v ura

h

tla

ko

vci

PO

LE

TN

I R

EŢ

IMP

OL

ET

NI

RE

ŢIM

site

m c

elo

ten

38

.40

02

5.6

00

16

.10

0

ocenje

n

teore

tičen

idela

iziran č

as v

ura

h

37

,5%

tla

ko

vci

BZ

-20

RO

BN

IK C

ES

TN

I

150/2

50/1

000

1/4

RO

BN

IK C

ES

TN

I

150/2

50/2

50

38

.40

09

.20

0

BZ

-30

BZ

-25

BZ

-20

RO

BN

IK C

ES

TN

I

150/2

50/1

000

1/4

RO

BN

IK C

ES

TN

I

150/2

50/2

50

VR

TN

I R

OB

NIK

I

60/2

00/1

000

tla

ko

vci

37

,5%

25

,0%

ko

m1

02

.40

0ko

m1

6.1

00

9.2

00

36

.00

0m

21

4.7

20

eu

r/ko

m0

,63

€e

ur/

ko

m4

,50

€2

,50

€2

,50

€e

ur/

m2

7,0

0 €

EU

R1

03

.04

0,0

EU

R1

85

.45

0,0

€

EU

R6

4.5

12

,0 €

EU

R7

2.4

50

,00

€2

3.0

00

,00

€9

0.0

00

,00

€

26

8.8

00

9.2

00

36

.00

0

OC

EN

JE

NO

TR

AJA

NJE

PR

OIZ

VO

DN

JE

7V

ME

SE

CIH

OC

EN

JE

NO

TR

AJA

NJE

PR

OIZ

VO

DN

JE

37

,5%

25

,0%

37

,5%

26

8.8

00

17

9.2

00

BZ

-30

BZ

-25

BZ

-20

1/4

RO

BN

IK C

ES

TN

I

150/2

50/2

50

VR

TN

I R

OB

NIK

I

60/2

00/1

000

ko

m7

16

.80

01

6.1

00

9.2

00

36

.00

01

4.7

20

ko

m

eu

r/ko

m0

,63

€5

,00

€2

,50

€2

,50

€7

,00

€

EU

R4

51

.58

4,0

€8

0.5

00

,00

€2

3.0

00

,00

€9

0.0

00

,00

€1

03

.04

0,0

€E

UR

EU

ROC

EN

JE

NO

TR

AJA

NJE

PR

OIZ

VO

DN

JE

1V

ME

SE

CIH

1V

ME

SE

CIH

14

.72

01

6.1

00

EU

R1

93

.50

0,0

0 €

vre

dno

st

na

odtis [

€/o

dtis]

RO

BN

IK C

ES

TN

I

150/2

50/1

000

tla

ko

vci

ko

m

vre

dno

st

pro

da

je:

šte

vilo

odtiso

v:

74

8.1

24

,0 €

10

5.3

89

tlako

vci

10

3.0

40

,0 €

skup

no

šte

vilo

vse

h

7,1

0

vre

dno

st

na

odtis

Sim

ula

cija

optim

aln

e letn

e p

roiz

vodnje

posodoblje

ne p

roiz

vodne lin

ije

OD

TIS

- b

eto

nski zid

aki

OD

TIS

OD

TIS

eu

r/ko

me

ur/

ko

m


PRILOGA 3 – Harmonizirani evropski standardi za betonske izdelke.

Oznaka standarda Slovenski naslov standarda Sistem

ugotavljanja skladnosti

MOŢEN začetek

uporabe standarda

OBVEZEN začetek

uporabe standarda

SIST EN 1338:2003 Betonski tlakovci - Zahteve in preskusne metode

4 1. 3. 2004 1. 3. 2005

SIST EN 1339:2003 Betonske plošče za tlakovanje -

Zahteve in preskusne metode

4 1. 3. 2004 1. 3. 2005

SIST EN 1340:2003 Betonski robniki – Zahteve in preskusne metode

4 1.2.2004 1.2.2005

SIST EN 1916:2003

/ AC:2008

Betonske cevi in fazonski kosi,

nearmirani, z jeklenimi vlakni in

armirani

4 1.8.2003

1.1.2009

23.11.2004

1.1.2009

SIST EN 1917

SIST EN 1917:2003/ AC:2008

Betonski vstopni in revizijski jaški,

nearmirani, z jeklenimi vlakni in

armirani

4 1.8.2003

1.1.2009

23.11.2004

1.1.2009

SIST EN 1858:2009 Dimniki – Sestavni deli – Betonski

bloki za dimnike

2+ 1.9.2009 1.9.2010

SIST EN 12446:2003 Dimniki – Sestavni deli – Betonski elementi (nosilnega) plašča dimnika

2+ 1.2.2004 1.2.2005

SIST EN 40-4:2006 Drogovi za razsvetljavo – 4. del:

Zahteve za drogove iz armiranega in

prednapetega betona

1 1.10.2006 1102.2007

SIST EN 13748-1:2004

/A1:2005 + AC:2005

Teraco plošče – 1.del. Teraco plošče za

notranjo uporabo

4 1.4.2005 1.4.2006

SIST EN 13748-2:2004 Teraco plošče – 2. del: Teraco plošče

za zunanjo uporabo

4 1.4.2005 1.4.2006

SIST EN 845-2:2004 Specifikacije za dodatne komponente

zidovine – 2.del: Preklade

3 1.2.2004 1.4.2006

SIST EN 771-3:2004/A1:2005

Specifikacija za zidake - 3. del: Betonski zidaki (kompaktni in lahki

agregati)

2+, 4 1. 4. 2005 1.4. 2006

SIST EN 490:2005 Betonski strešniki in fazonski kosi za

prekrivanje streh in oblaganje sten - Specifikacije za izdelek

3, 4 1. 9. 2005 1. 6. 2007

SIST EN 12737:2004 +

A1:2008

Montaţni betonski izdelki – Hlevske

gredice

2+ 1.1.2009 1.1.2010

SIST EN 12839:2002 Betonski izdelki – Elementi za ograje 4 1.3.2002 1.3.2003

SIST EN 12843:2004 Montaţni betonski izdelki - Stebri in

drogovi

2+ 1. 9. 2005 1. 9. 2007

SIST EN 14843:2007 Montaţni betonski izdelki - Stopnice 2+ 1.1.2008 1.1.2009

SIST EN 14991:2007 Montaţni betonski izdelki - Elementi za temeljenje

2+ 1.1.2008 1.1.2009

SIST EN 14992:2007 Montaţni betonski izdelki - Stenski

elementi

2+, 4 1.1.2008 1.5.2010

SIST EN 15435:2008 Montaţni betonski izdelki – Normalni

in lahki betonski bloki –

Značilnosti in obnašanje izdelkov

4 1.2.2009 1.2.2010

SIST EN 15498:2008 Montaţni betonski izdelki – Betonski

bloki iz lesnih drobcev –

Lastnosti in obnašanje izdelkov

4 1.2.2009 1.2.2010


PRILOGA 4 – Okvirni cilji kakovosti, varovanja okolja in VZD.

Okvirni cilji kakovosti, varovanja okolja in VZD ob posodobitvi proizvodnje.

OKVIRNI CILJI KAKOVOSTI

- ZMANJŠEVANJE

STROŠKOV:

OKVIRNI CILJI

VAROVANJA OKOLJA: OKVIRNI CILJI VZD:

trenutni izdelki imajo zadovoljivo

kvaliteto

reciklaţa - zmanjšanje izpustov v

okolje, zmanjšanje stroškov

prevoza v Negonje in na

deponijo

boljši delovni pogoji zaradi

zmanjšanja prisilnih drţ,

dvigovanja bremen, dela na

višini, itd.

izboljšanje kvalitete izdelkov,

moţnost prodaje skozi mreţo

Merkurja, Inposa …

zastarela oprema se zamenja z

novejšo opremo - okolju prijazno

avtomatizacija procesa -

varnejše delo

ob ohranitvi delovne sile ali

minimalnem povečanju bistveno

povečanje dodane vrednosti

ugodnejši izpusti emisij prahu in

hrupa v okolico

manj potreb po uporabi osebne

varovalne opreme

razvoj novih izdelkov vračanje surovin v delovni

proces-učinkovito merjenje

zagotavljanje 100% skladnosti

delovne opreme

delo v hali - podaljšanje sezone -

moţnost dela v slabših vremenskih

razmerah

učinkoviteje ločeno zbiranje

odpadne kartonske in plastične

embalaţe

trenutno veliki stroški vzdrţevanja


PRILOGA 5 – Pozicijski načrt opreme.


PRILOGA 6 – Tehnični podatki za stroj UNIVERZAL 1000 LA.

DIMENZIJE:

Dolţina 6.000 mm

Širina 2.200 mm

Višina max 3.200 mm

Dimenzije delovne palete 1.400 x 900 (1050) x 50 mm

Dimenzija - koristna širina kalupa 1200x mm

Dimenzija »globina« kalupa 850 mm

Maksimalna višina kalupa 400 mm

Minimalna višina kalupa 50 mm

Delovni ciklus izdelave enega paketa: cca. 20 sekund (odvisno od izdelka)

Silos za temeljni beton. cca…1300 lit.

Silos za dekorativni beton. cca. 900 lit.

HIDRAVLIČNA OPREMA

Elektromotor glavne črpalke

Moč motorja 18,5 kW

Štev. vrtljajev 1450 U/min

El. napetost 400 V/50Hz

Elektromotor hidravlične črpalke II

Moč motorja 7,5 kW

Število vrtljajev 1450 U/min

El. napetost 400 V/50 Hz

Črpalka I

pretok 50 l/min

Črpalka II

pretok 30 l/min

REZERVOAR ZA HIDRAVLIKO

Količina hidravličnega olja 500 l

Delovni pritisk 170 bar

ELEKTRO OPREMA

Predvideni tok mreţe 400 V/50 Hz

Skupna instalirana moč proizv.stroja brez dodatne opreme 53,5 kW

Kontrolni tok 230 V/50 Hz

Kontrolni tok hidravličnih ventilov 24 V

Krmiljenje Siemens Simatic - S7- 300


PRILOGA 7 – Sistem za vibriranje (Knauer Engineering, Nemčija).

Sistem za vibriranje (Knauer Engineering, Nemčija).


PRILOGA 8 – Tlorisi in prerezi skozi proizvodno linijo.

primerjava razliČnih tehnologij proizvodnje … · 2020. 1. 30. · liti betonski izdelki so:...

Documents