primerjava uČinkovitosti Škropilnih programov za …glede na obseg uvoza vrtnin je čebula na...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

AGRONOMIJA – OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN

POLJŠČINE

Martina RAJH

PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI ŠKROPILNIH

PROGRAMOV ZA ZATIRANJE BOLEZNI ČEBULE

(Allium cepa L.)

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2013

POPRAVKI:

Rajh M. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium cepa L.). III

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: viš. pred. mag. Stanislav Vajs

Mentor: izr. prof. dr. Mario Lešnik

Član: viš. pred. mag. Martina Robačer

Lektor: Ines Štuhec, prof. slovenščine

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 20. december 2013

Rajh M. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium cepa L.). IV


Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium

cepa L.)

UDK: 635.25:632.2:632.952(043.2)=863

V letu 2013 smo na dveh kmetijah ugotavljali učinkovitost sedmih škropilnih programov za zatiranje bolezni

čebule. Poskusne parcelice so bile razporejene v naključnem blok sistemu v štirih ponovitvah. Ocenjevali

smo stopnjo napada škrlatne pegavosti (Alternaria porri), stopnjo učinkovitosti po Abbotu, pridelek in delež

propadle čebule. Pri stopnji napada s škrlatno pegavostjo ni bilo statistično značilnih razlik med škropilnimi

programi. V prvem poskusu je bila ugotovljena najvišja stopnja učinkovitosti po Abbotu pri škropilnem

programu sestavljenem iz kombinacije mankozeb + metalaksil-M + azoksistrobin. V drugem poskusu nismo

ugotovili statistično značilnih razlik. Pridelki čebule so bili najvišji pri obravnavanjih, kjer smo čebulček ob

sajenju razkužili in čebulo nato med rastno dobo škropili z bakrovimi pripravki (prvi poskus) ali s

kombinacijo mankozeb + metalaksil-M + azoksistrobin + iprodion (drugi poskus). Slednja kombinacija, brez

uporabe snovi iprodion, se je izkazala kot najučinkovitejša glede zmanjšanja izgub pridelka čebule,

ugotovljenih ob spravilu čebule, ne glede na razkuževanje čebulčka ob sajenju.

Ključne besede: čebula, bolezni, fungicidi, učinkovitost.

OP: VIII, 43s., 13 pregl., 9 graf., 28 ref.

Comparison of effectivness of spray programes for control of onion (Allium cepa L.)

diseases

In 2013, field trials were carried out at two different farms in the Ptuj region. We assessed the effectiveness

of seven spraying programs for controlling onion diseases. The experimental plots were arranged in a random

block system in four repetitions. We estimated the rate of attack of purple blotch fungus (Alternaria porri) on

the leaves, the level of fungicide efficiency, the yield and yield losses caused by fungi attacking the bulbs.

There were no statistically significant differences between farms when comparing the blotch attack rate. The

highest level of efficacy of the fungicide programmes was achieved by a program consisting of applications

of mancozeb + metalaxy-M + azoxystrobin. At the first farm, yields were highest in plots where disinfected

onions were planted and in plots were copper preparations were applied as a foliar spray, as well as at a

second farm in plots where a combination of preparations containing mancozeb + metalaxyl-M +

azoxystrobin + iprodione was applied. The lowest rate of yield loss (disinfected and non-disinfected onions)

was determined in the plots treated with a combination of mancozeb + metalaxy-M + azoxystrobin.

Keywords: onion / diseases / fungicide / efficency

NO: VIII, 43 P., 13 Tab., 9 Graph, 28 Ref.

Rajh M. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium cepa L.). V


Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Raziskovalne hipoteze ............................................................................................... 2

2 PREGLED LITERATURE ............................................................................................. 3

2.1 Sistematika, izvor, razširjenost ................................................................................ 3

2.2 Morfologija ................................................................................................................. 5

2.2.1 Koreninski sistem ................................................................................................. 5

2.2.2 Steblo in listi ......................................................................................................... 5

2.2.3 Cvet ....................................................................................................................... 5

2.2.4 Seme ..................................................................................................................... 6

2.3 Rastne razmere .......................................................................................................... 6

2.3.1 Toplota .................................................................................................................. 6

2.3.2 Vlaga ..................................................................................................................... 7

2.3.3 Osvetlitev .............................................................................................................. 7

2.3.4 Tla ......................................................................................................................... 7

2.3.5 Gnojenje, kolobar ................................................................................................. 7

2.4 Tehnologija pridelave ................................................................................................ 8

2.4.1 Načini pridelave .................................................................................................... 8

2.4.2 Varstvo čebule pred boleznimi s tretiranjem čebulčka ......................................... 9

2.5 Bolezni ........................................................................................................................ 9

2.5.1 Čebulna plesen (Peronospora destructor (Berk.) Casp.) ..................................... 9

2.5.2 Škrlatna pegavost (Alternaria porri (Ell.) Cif.) .................................................. 10

2.5.3 Bela gniloba (Sclerotium cepivorum Berk.) ....................................................... 10

2.5.4 Fuzarijska gniloba čebule (Fusarium oxysporum f. sp. cepae) .......................... 11

2.5.5 Siva plesen čebulnih listov (Botrytis squamosa J.C.Walker) ............................. 11

3 MATERIAL IN METODE DELA ................................................................................ 13

3.1 Lokacija in načrt poskusa ....................................................................................... 13

3.2 Vremenske razmere v letu 2013 ............................................................................. 13

3.2.1 Klimadiagram za vremensko postajo Orešje pri Ptuju ....................................... 16

Rajh M. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium cepa L.). VI


3.3 Uporabljeni pripravki za zatiranje bolezni čebule ............................................... 16

3.3.1 Cuprablau Z Ultra in Cuprablau Z 50 WP .......................................................... 18

3.3.2 Dithane M45 ....................................................................................................... 18

3.3.3 Frutogard ............................................................................................................ 18

3.3.4 LabiCuper, Labimethyl ....................................................................................... 19

3.3.5 LabiFito .............................................................................................................. 19

3.3.6 Ridomil gold MZ Pepite .................................................................................... 19

3.3.7 Rovral Aquaflo ................................................................................................... 20

3.3.8 Serenade ............................................................................................................. 20

3.3.9 Quadris ............................................................................................................... 20

3.3.10 Ulmasud B ........................................................................................................ 21

3.4 Vrednotenje .............................................................................................................. 21

3.4.1 Način ocenjevanja stopnje učinkovitosti pripravkov.......................................... 21

3.4.2 Statistična obdelava ........................................................................................... 22

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ....................................................................................... 23

4.1 Analiza stopnje napada bolezni na listju in stopnje učinkovitosti ...................... 23

4.1.1 Rezultati poskusa izvedenega na kmetiji Majerič .............................................. 23

4.1.2 Rezultati poskusa izvedenega na kmetiji Petrovič ............................................ 26

4.3 Rezultati analize količine pridelka ......................................................................... 28

4.3.1 Kmetija Majerič .................................................................................................. 28

4.3.2 Kmetija Petrovič ................................................................................................. 31

4.4 Analiza deleža propadle čebule ob spravilu .......................................................... 35

4.4.1 Kmetija Majerič .................................................................................................. 35

4.4.2 Kmetija Petrovič ................................................................................................. 37

5 SKLEPI ........................................................................................................................... 39

6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 40

Rajh M. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium cepa L.). VII


Kazalo preglednic

Preglednica 1: Podatki o zasajenih površina s čebulo, pridelku in donosu pri nas, v

Evropski uniji in v svetu (FAOSTAT 2013).................................................. 4

Preglednica 2: Povprečne mesečne temperature zraka in količine padavin v letu 2013 na

vremenski postaji Orešje pri Ptuju ter primerjava s 30-letnim povprečjem

Meteorološke postaje Murska Sobota (VP Orešje 2013, Podnebne razmere

v Sloveniji 2006) .......................................................................................... 15

Preglednica 3: Uporabljeni škropilni programi za zatiranje bolezni ................................... 17

Preglednica 4: Stopnja napada škrlatne pegavosti na listju (%) in stopnja učinkovitosti

škropilnih programov po Abbotu (%) .......................................................... 24

Preglednica 5: Primerjava stopnje napada s škrlatno pegavostjo in stopnje učinkovitosti

škropilnega programa med razkuženim in nerazkuženim čebulčkom ......... 25


škropilnih programov po Abbotu (%) .......................................................... 26


škropilnega programa med razkuženim in nerazkuženim čebulčkom ......... 27

Preglednica 8: Podatki o pridelku čebule (kg/m2) pri obravnavanjih z razkuženim

čebulčkom .................................................................................................... 29

Preglednica 9: Podatki o pridelku čebule (kg/m2) pri obravnavanjih brez razkuževanja

čebulčka ....................................................................................................... 31


čebulčkom .................................................................................................. 32


čebulčka ..................................................................................................... 34

Preglednica 12: Primerjava deleža propadle čebule ob spravilu pri obravnavanjih z

razkuženem in nerazkuženem čebulčku .................................................... 36


razkuženem in nerazkuženem čebulčkom ................................................. 38

Rajh M. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium cepa L.). VIII


Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine od aprila do avgusta na

vremenski postaji Orešje pri Ptuju v letu 2013 po modificiranem Walterjevem

in Gaussenovem klimadiagramu v razmerju 1 : 4 (VP Orešje 2013). .............. 16

Grafikon 2: Primerjava stopnje napada na listju od glive povzročiteljice škrlatne

pegavosti in stopnje učinkovitosti škropilnega programa po Abbotu

(poskus Majerič). .............................................................................................. 24

Grafikon 3: Primerjava stopnje napada na listju od glive povzročiteljice škrlatne pegavosti

in stopnje učinkovitosti med obravnavanji z razkuženim in nerazkuženim

čebulčkom (kmetija Majerič). ........................................................................... 25

Grafikon 4: Prikaz stopnje napada na listju od glive povzročiteljice škrlatne pegavosti in

stopnje učinkovitosti škropilnih programov med obravnavanji z razkuženim

in nerazkuženim čebulčkom (kmetija Petrovič). .............................................. 27

Grafikon 5: Prikaz skupnega pridelka čebule v odvisnosti od škropilnega programa pri

obravnavanjih z razkuženim čebulčkom (kmetija Majerič). ........................... 29

Grafikon 6: Prikaz skupnega pridelka čebule pri obravnavanjih, kjer smo čebulček

razkužili (kmetija Petrovič). ............................................................................. 33

Grafikon 7: Prikaz skupnega pridelka čebule pri obravnavanjih, kjer čebulčka nismo

razkužili (kmetija Petrovič). ............................................................................. 34

Grafikon 8: Primerjava deleža propadle čebule med obravnavanji glede na izvedbo

razkuževanja čebulčka pred sajenjem (kmetija Majerič). ................................. 36


razkuževanja čebulčka pred sajenjem (kmetija Petrovič). ................................ 38

Rajh M. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule (Allium cepa L.). 1


1 UVOD

Čebula (Allium cepa L.) je ena od pomembnejših vrst iz poddružine Allioideae (družine

Amaryllidaceae). V rod Allium uvrščamo gospodarsko pomembne čebulnice, ki jih

uporabljamo v prehrani ali pa kot okrasne rastline. Zapise o uporabi čebule najdemo pri

starih Egipčanih, najdeni ostanki pa datirajo v obdobje bronaste dobe pred egipčanskimi

dinastijami.

Uporabljamo mlade liste, mlado čebulico in zrelo čebulico. Cenjena ni samo zaradi okusa,

temveč tudi zaradi drugih uporabnih lastnosti. Poleg uporabe v kulinariki se čebula

uporablja tudi zaradi zdravilnih učinkovin in kot barvilo. Posušeni luskolisti se namreč

lahko uporabijo kot barvilo za živila. Tako v preteklosti kot tudi danes so gospodinje

barvale velikonočne pirhe s pomočjo posušenih luskolistov. V zdravilstvu pa je čebula

cenjena zaradi učinkovin, ki znižujejo krvni tlak, preprečujejo gripo in nahod ter delujejo

proti nekaterim bakterijam. Vsebuje pomembne vitamine, minerale, organske kisline in

eterična olja.

Glede na obseg uvoza vrtnin je čebula na drugem mestu, takoj za paradižnikom. Da bi

slovenski tržni pridelovalci lahko tekmovali s čebulo iz uvoza, je potrebno zmanjšati

izgube pridelka kakor tudi stroške varstva rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi. Slednje je

pomembno tudi zaradi ostankov aktivnih snovi v pridelku.

Pridelovalci najpogosteje zatirajo čebulno plesen (Peronospora destructor), sivo plesen

(Botrytis cinerea), belo gnilobo (Sclerotinia cepivorum), škrlatno pegavost (Alternaria

porri) in bazalno fuzarijsko gnilobo (Fusarium oxysporum f. sp. cepae).

Poznavanje fitofarmacevtskih sredstev in uporaba za zatiranje bolezni čebule ima lahko

velik vpliv na gospodarstvo države. Iz zgodovine je poznan primer, ko je izbruh bele

gnilobe (Sclerotium cepivorum Berk.) povzročil skorajšen propad celotne proizvodnje

čebule v Egiptu. V drugi polovici prejšnjega stoletja je bil Egipt največji izvoznik čebule.

Po katastrofalnih poplavah je izbruhnila epidemija bele gnilobe, ki je zmanjšala izvoz

čebule iz 190 milijonov ton na samo približno 21 milijonov ton (Brewster 1994).



Glavni namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri izmed škropilnih programov za

zatiranje glivičnih bolezni se bo izkazal kot najbolj učinkovit. Skušali smo še ugotoviti

razliko med predhodno razkuženim in nerazkuženim čebulčkom ter stopnjo okužbe z

glivičnimi boleznimi.

1.1 Raziskovalne hipoteze

- Med škropilnimi programi obstajajo značilne razlike med stopnjo učinkovitosti za

zatiranje glavnih glivičnih bolezni čebule.

- Škropilni programi imajo značilen vpliv na povprečen pridelek čebule.

- Razkuževanje čebulčka pred sajenjem ima značilen vpliv na pridelek čebule.



2 PREGLED LITERATURE

2.1 Sistematika, izvor, razširjenost

Botanična klasifikacija rodu Allium, kamor uvrščamo tudi čebulo, se je v zadnjem času

spreminjala. Upoštevajoč APG III sistem klasifikacije, rod Allium uvrščamo v poddružino

Allioideae in družino Amaryllidaceae (Chase in sod. 2009). Poddružina Allioideae je bila

predhodno poznana kot družina Alliaceae. APG III je tretja izdaja (2009) sistema rastlinske

taksonomije, ki sloni predvsem na molekularnih raziskavah (Stevens 2012).

Botanična klasifikacija čebule:

Razred: Enokaličnice (Monocotyledones)

Družina: Amaryllidaceae

Poddružina: Alloideae

Rod: Allium (luk)

Allium cepa L.

Rod Allium je razširjen v območju zmernega podnebja, torej od toplih območij zmernih

zemljepisnih širin do borealnih območij visokih zemljepisnih širin severne poloble. V

območjih s toplejšim podnebjem je rod omejen na gorska območja. Največjo raznolikost

vrst zasledimo na širokem območju med Turčijo in gorovji osrednje Azije. To območje se

vije preko Irana, Afganistana, Pakistana, Mongolije in vse do južnih področij Sibirije.

Čebulnice iz rodu Allium so rastline sončnih, suhih in deloma sušnih območij. Glede na

prečni prerez listne površine lahko rod Allium v grobem delimo na podvrste z votlimi listi

(A. cepa, A. schoenoprasum, A. fistolosum) in podvrste s ploščatimi listi (A. sativum, A.

ampeloprasum) oziroma podvrste Rhizirideum in Allium (Brewster 1994).

Domovina čebule je Azija, preko Rimljanov pa se je nato razširila v srednjo Evropo

(Osvald in Kogoj-Osvald 2003). Na območju Ptujskega polja pridelujejo čebulo že okoli

300 let, na to območje pa naj bi jo prinesli Turki. V preteklosti je bilo pridelovanje čebule



na Ptujskem polju zelo pomembno, saj je preživljala mnogo družin. Dokaz o pomembnosti

pridelave čebule je tudi ime te pokrajine in sicer »Lükarija«. Od leta 2011 je avtohtona

slovenska sorta čebule Ptujski lük (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči) dobila status

proizvoda z zaščiteno geografsko označbo (Šoštarič 2011).

Danes se čebula prideluje v približno 170 državah sveta na skupni površini večji od 4

milijone hektarjev. V Preglednici 1 lahko vidimo primerjavo površine, pridelka in donosa

čebule v Sloveniji, Evropski uniji in na svetu.

Preglednica 1: Podatki o zasajenih površina s čebulo, pridelku in donosu pri nas, v

Evropski uniji in v svetu (FAOSTAT 2013)

Leto

Slovenija EU Svet

Površina

(ha)

Pridelek

(ton)

Donos

(t/ha)

Površina

(ha)

Pridelek

(ton)

Donos

(t/ha)

Površina

(ha)

Pridelek

(ton)

Donos

(t/ha)

2000 259 6.270 24,2 202.230 5.292.202 26,2 2.843.949 49.863.348 17,5

2009 272 6.011 22,1 188.560 5.868.824 31,1 3.646.117 73.231.830 20,1

2010 193 4.670 24,2 178.990 5.673.983 31,7 4.147.697 78.806.243 19,0

2011 295 6.342 21,5 187.186 6.551.510 35,0 4.363.928 86.405.774 19,8

Vidimo lahko, da pri nas in v Evropski uniji velikost zasajenih površin niha, medtem ko so

pri pridelku in donosu nihanja manjša. Površine namenjene proizvodnji čebule v svetu se

povečujejo, donos pa je precej manjši v primerjavi s povprečjem Evropske unije. Razlog za

manjši donos je, da so v Aziji površine največje, vendar je tudi precej manjši donos na

hektar kot v Evropski uniji ali pa v Severni Ameriki.

Leta 2011 je bilo v celotni Aziji s čebulo zasajenih približno 3 milijone hektarjev površin,

donos na hektar pa je bil 18,8 t/ha. V Severni Ameriki je bilo isto leto zasajenih 6.544 ha

površin, donos na hektar pa je znašal 54,5 t/ha (FAOSTAT 2013).



2.2 Morfologija

2.2.1 Koreninski sistem

Ob kalitvi se najprej pojavi primarna korenina, ki kasneje odmre. Iz čebulnega krožca, ki je

preoblikovano podzemno steblo, izraščajo adventivne korenine, ki najprej rastejo na vse

strani horizontalno, kasneje pa se usmerijo navzdol (Brewster 1994, Černe 1992).

Adventivne korenine se tvorijo neprekinjeno, in sicer po tri do štiri na teden, stare korenine

pa odmrejo. V času dozorevanja čebule te korenine hitreje odmirajo kot priraščajo (Černe

1992).

Adventivne korenine so šopaste in plitve, večina zraste do največ 30 cm globoko (Černe

1992).

2.2.2 Steblo in listi

Čebulica je sestavljena iz korenin, čebulnega krožca in luskolistov. Čebulni krožec je

preoblikovano podzemno steblo, iz katerega izraščajo korenine in zeleni listi. Zeleni listi so

spiralno razvrščeni in poganjajo iz sredine čebulnega krožca. Z daljšanjem dneva se listi

začnejo preoblikovati v luskoliste. Luskolisti v notranjosti so sočni, zunanji luskolisti pa se

posušijo. Notranji, omeseneli luskolisti so lahko belo, rumeno ali pa vijolično obarvani,

odvisno od sorte. Prvo leto se razvije čebulica, drugo leto pa se iz razvite čebulice razvije 2

do 5 votlih cvetnih stebel (Černe 1992).

2.2.3 Cvet

Rastline vzgojene iz semena imajo ponavadi samo eno cvetno steblo, rastline gojene iz

čebulčka pa jih imajo več. Za pojav cvetnega stebla je potrebna vernalizacija. Čas cvetenja

je od junija do avgusta (Černe 1992).



V socvetju je lahko samo nekaj cvetov ali pa več sto cvetov. Barva cveta je bela do zelena.

Cvet je sestavljen iz šestih prašnikov in ene, združene brazde. Plodnica je sestavljena iz

treh plodnih listov, ima tri prostore in v vsakem sta dve semenski zasnovi. Nerazprti

cvetovi so pokriti s kožnatim tulcem. Čebula je tujeprašnica (Černe 1992).

2.2.4 Seme

Seme je črno, trioglato in rahlo nagubano. Dolžina semena je med 3 in 4 mm ter 1 do 2

mm širine. Pri optimalnih pogojih hrambe (hladen, suh prostor) je seme kalivo več kot 4

leta. Visoke temperature in vlaga skrajšajo kalivost semena na manj kot leto dni (Černe

1992).

2.3 Rastne razmere

2.3.1 Toplota

Glede na domovino je čebula prilagojena na suha in topla poletja ter mrzle zime. Za tržno

pridelavo so primernejše toplejše lege zaradi zgodnejše setve (Černe 1992).

Seme prične kaliti že pri 2 do 3 °C (Černe 1992), optimalna temperatura pa je med 9 in 15

°C. Najvišja temperatura za vznik je 24 °C (Osvald, Kogoj-Osvald 2003).

Čebula lahko preživi temperature do -6 °C, nižje temperature pa uničijo rastlino (Brewster

1994). Optimalne temperature za rast so med 15 in 28 °C (Osvald, Kogoj-Osvald 2003).

Za rast korenin so potrebne temperature med 10 in 15 °C, pri 20 °C se začnejo razvijati

predvsem listi. Za oblikovanje in rast čebule so potrebne temperature med 15 in 22 °C.

Rast in razvoj rastline je ovirana ali pa se ustavi pri temperaturah nad 35 °C (Černe 1992).



2.3.2 Vlaga

Za vznik in razvoj listov potrebuje čebula veliko vlage. V zadnji tretjini razvoja so za

dozorevanje čebule potrebna suha tla in suha klima (Černe 1992).

2.3.3 Osvetlitev

Razvoj čebule je povezan tako z dolžino dneva kot tudi s temperaturo. Ločimo

kratkodnevne, srednjednevne in dolgodnevne tipe. Za oblikovanje čebule potrebujejo

kratkodnevni tipi minimalno 11 do 12 ur dolg dan, srednjednevni tipi med 13 in 14 ur,

dolgodnevni tipi pa vsaj 16 ur dnevne svetlobe. Kratkodnevni tipi čebule se sadijo na

območjih okoli ekvatorja, kjer je dokaj konstantna dolžina dneva (Brewster 1994).

2.3.4 Tla

Humozna, prepustna in peščeno glinasta do peščeno ilovnata tla so najprimernejša za

pridelavo čebule. Optimalen pH je 6 do 7. Peščena tla niso primerna zaradi slabega

zadrževanja vlage, ilovnata tla pa otežujejo vznik (Černe in sod. 1990). Optimalna vlažnost

tal je 70 do 80 %, za oblikovanje čebule pa 50 do 60 % (Osvald, Kogoj-Osvald 2003).

2.3.5 Gnojenje, kolobar

Čebula ne prenese gnojenja s svežim hlevskim gnojem, zato jo v kolobarju pridelujemo na

drugi poljini. V kolobarju upoštevamo 4 do 6 letni presledek. Dobri predposevki so žita

(Černe in sod. 1990).

Priporočeno je, da fosfor in kalij dodamo že jeseni, z dušikom pa dognojujemo do razvoja

drugega lista, prenehamo pa v juniju (Černe 1992).



Ko rastlina prične sprejemati več kalija kot dušika, se začne oblikovati čebula. Pri

povečanem sprejemu dušika in manjšem sprejemu kalija se čebula ne bo oblikovala,

temveč bodo z rastjo nadaljevali listi (Černe 1992).

2.4 Tehnologija pridelave

2.4.1 Načini pridelave

Čebulo lahko pridelujemo na več načinov:

neposredna setev,

sajenje čebulčka,

sajenje sadik,

siljenje čebulčka.

Neposredne setve se poslužujemo na večjih površinah, kjer je mehanizirana pridelava

(Černe in sod. 1990). Količina semena za neposredno setev je 6 do 8 kilogramov na hektar

površine. Sadilna razdalja je 30 x 5 cm (Osvald, Kogoj-Osvald 2003).

V manj ugodnih rastnih pogojih, manjših površinah in na slabši zemlji sadimo čebulček

(Černe in sod. 1990). Za en hektar veliko površino potrebujemo 400 do 800 kg čebulčka.

Sadilna razdalja je 30 x 15 cm (Osvald, Kogoj-Osvald 2003).

Za pridelavo čebule s sajenjem sadik potrebujemo 20 do 40 sadik na m2 (Osvald, Kogoj-

Osvald 2003).

Za pridelek mlade čebule se lahko poslužujemo siljenja debelejših čebulčkov v

plastenjakih v zimskem času. Optimalne temperature za siljenje čebulčka so od 15 do 18

°C, minimalna zahtevana temperatura pa je 10 °C. Za siljenje posadimo od 250 do 350

čebulčkov na m2, pridelek mlade čebule pa pobiramo po 30 do 45 dneh (Černe 1998).



2.4.2 Varstvo čebule pred boleznimi s tretiranjem čebulčka

Za varstvo posevka čebule pred glivičnimi boleznimi se lahko poslužujemo tretiranja

semena in čebulčkov. Raziskovalci v Južnoafriški republiki so ugotavljali učinkovitost

različnih načinov tretiranja semena za hkratno zatiranje dveh glivičnih bolezni, in sicer

zatiranje škrlatne pegavosti (Alternaria porri) in sajastega ožiga listov (Stemphylium

vesicarium). Najbolj učinkovit način za hkratno zatiranje obeh bolezni je bilo namakanje

semena v vroči vodi, kjer so semena namakali 20 minut v vodi s temperaturo 50 °C

(Aveling in sod. 1993).

Čebulčke lahko razkužimo tako, da jih za 60 minut potopimo v vodo s temperaturo 115 °C.

Nadalje lahko čebulčke tretiramo s pripravki na osnovi tirama, ki zatira snet (Urocystis

cepulae) in padavico, ki jo povzročajo glive iz rodu Fusarium in Pythium (University of

Illinois 1992).

Tako za razkuževanje semena kot čebulčka se v svetu uporablja večje število fungicidov

(npr. azoksistrobin, benomil, tiofanat-metil, trifloksistrobin, metalaksil …), ki pa v

Sloveniji niso registrirani za ta namen.

2.5 Bolezni

2.5.1 Čebulna plesen (Peronospora destructor (Berk.) Casp.)

Prvi simptomi se pojavijo na starejših listih. Na zdravih zelenih listih se pojavijo tvorbe

trosov, ki so rjavo do vijolično obarvani. S širjenjem okužbe se ta žarišča trosov obarvajo

svetlo rumeno in na koncu nastanejo rjavo obarvane nekroze, ki povzročijo propad listnega

tkiva. Okužena mesta pogosto naselijo druge glive, predvsem iz rodu Stemphylium in

Alternaria. Gliva okuži tudi čebulček, ki v skladišču gnije. Iz okuženega čebulčka zrastejo

majhne, bledo zelene rastline (Onion disease guide 2012).

Gliva preživi v trajnih vrstah čebulnic, samoniklih čebulčkih in odmrlih rastlinah na polju.

Oospore lahko ostanejo v tleh in okužijo posajene čebulčke v naslednjih letih (Rueda in



Shelton 1995). Gliva se v tleh ohrani 4 leta (Černe 1998). V rastni sezoni tvori nespolne

trose (konidije), ki se prenašajo po nasadu čebule z vetrom. Za tvorbo spor in okužbo je

potrebna visoka vlažnost (>95 %), temperature med 4 in 25 °C za nastanek spor ter

temperature med 7 in 16 °C za okužbo. Optimalna temperatura za nastanek spor je 13 °C.

Spore se tvorijo ponoči in dozorijo v zgodnjih jutranjih urah, širijo pa se tekom dneva.

Spore so kalive do 4 dni (Rueda in Shelton 1995).

Gliva potrebuje 11 do 15 dni za celoten življenjski cikel. Iz zgornjih delov lista se okužba

širi navzdol in tako povzroči propad celotnega lista. V obdobju ugodnih rastnih razmer za

glivo se lahko infekcija razširi v epidemijo. V neugodnih rastnih razmerah (obdobja brez

padavin, brez rose) spore propadejo in število okužb se zmanjša (Rueda in Shelton 1995).

2.5.2 Škrlatna pegavost (Alternaria porri (Ell.) Cif.)

Gliva lahko okuži tako nadzemeljske dele kot tudi čebulo. Prvi simptomi se pokažejo na

starejših listih. Listje se suši in na koncu odmre. Čebula se okuži pri pobiranju pridelka.

Gliva lahko vstopi v čebulo pri poškodbah vratu. Simptomi okužbe na čebuli v skladišču

so temno rumena do rdeče obarvana gobasta gniloba luskolistov. Bolezen lahko zmanjša

pridelek za 20 odstotkov ali več (Schwartz in sod. 2007).

Znak okužbe so sivorjave ovalne pege, ki jih kasneje prekrije črni micelij. Pege imajo

rdeče vijolično obrobo. Gliva se prenaša s semenom in preko tal (Bedlan 1993).

Okužba se pojavi pri visoki vlažnosti in pri temperaturah od 25 do 28 °C, pri temperaturah

pod 12 °C ni zaznati okužb (Schwartz in sod 2007).

2.5.3 Bela gniloba (Sclerotium cepivorum Berk.)

Simptomi okužbe so rumenenje in sušenje obolelih rastlin ter bel micelij na koreninah in

mehčanje uskladiščene čebule. Korenine in čebulo obkroža bel micelij, znotraj micelija pa

najdemo približno pol milimetra velike črne sklerocije. Okužene čebulice propadejo v

zemlji ali pa gnijejo med skladiščenjem in hkrati okužijo zdrave čebule. Sklerociji glive v



zemlji ostanejo kalivi do 10 let, kalitev pa aktivirajo izločki čebulnic (Bedlan 1993, Černe

in sod. 1990).

Optimalne temperature za razvoj in širjenje okužbe so med 15 in 20 °C. Rdeče sorte čebule

so bolj odporne na to bolezen kot bele. Sklerociji se lahko prenašajo tudi z vetrom (Bedlan

1993).

2.5.4 Fuzarijska gniloba čebule (Fusarium oxysporum f. sp. cepae)

Znaki okužbe so rumenenje in zvijanje listov ter nekroze na konicah listov. Sčasoma se

simptomi razširijo na cel list, kar kasneje povzroči propad lista. Okužene korenine so

temno rjave barve, sploščene in lahko tudi votle. Pri prerezu okužene čebule se vidi voden

in rjavo obarvan čebulni krožec. Bel micelij kolonizira čebulni krožec in sčasoma zgnijejo

tudi korenine. Okužene rastline se z lahkoto izpulijo zaradi gnilih in razpadajočih korenin.

Pri spravilu pridelka sprva niso vidni simptomi okužbe, vendar bo okužena čebula kasneje

zgnila v skladišču (Onion disease guide 2012).

Klamidospore lahko v tleh preživijo več let. Optimalne temperature za razvoj bolezni so

med 15 in 27 °C. Bolezen se širi predvsem z okuženo zemljo na mehanizaciji in orodjih za

obdelavo tal, z vodo za namakanje ali z okuženim čebulčkom za sajenje. Bolezen lahko

omejimo z uporabo tolerantnih sort, ustreznim kolobarjem in namakanjem čebulčka v

fungicide pred sajenjem (Onion disease guide 2012).

2.5.5 Siva plesen čebulnih listov (Botrytis squamosa J.C.Walker)

Simptomi okužbe na listju so beli krožci, obdani s svetlozelenim prstanom. Ravno prstan je

pokazatelj prisotnosti glive, saj so drugi simptomi podobni okužbam z glivo B. cinerea,

poškodbam od toče, sušenjem vrhov listov zaradi vročega in suhega vremena, poškodbam

vodnega stresa ter poškodbam od zanašanja herbicidov (Compedium... 1995, Lorbeer in

Andaloro 1983).



Optimalne temperature za tvorbo spor so med 14 in 20 °C ter lahko dostopna voda vsaj 12

ur. Optimalni pogoji za okužbo so temperature med 6 in 28 °C in omočenost lista vsaj 7 ur.

Gliva občasno povzroči gnilobo vratu na uskladiščeni čebuli, predvsem pri belih sortah

(Brewster 1993).

Gliva prezimi na okuženih rastlinah kot sklerocij. Za kalitev potrebuje vlago in zmerne

temperature med 10 in 24 °C. Iz sklerocija se razvijejo organi za razvoj konidijev in

askospor. Pri tej glivi se pogosto razvije toleranca na fungicide za zatiranje sive plesni

čebulnih listov (Lorbeer in Andaloro 1983).



3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Lokacija in načrt poskusa

Izvedli smo dva poskusa. Eden je bil izveden v nasadu čebule, ki je uspevala na lahkih

distričnih rjavih tleh na območju naselja Moškanjci na Ptujskem polju, drugi pa je bil

izveden v vasi Prvenci na srednje težkih tleh. Želeli smo preučiti vpliv tipa tal na pojav

gliv, ki ogrožajo organe čebule, ki se nahajajo v zemlji. Čebula sorte Ptujska rdeča (Allium

cepa L. cv. Ptujski rdeči) je bila posajena na običajen lokalni način (600 kg čebulčka na

ha). Gostota sajenja je bila 45 rastlin na m2. Čebula na parceli ni bila gojena vsaj 6 let.

Predposevek v letu 2012 je bila koruza. Čebulček je bil v obeh poskusih ročno posajen 11.

in 12. aprila. To je glede na običajen termin sajenja pozno, vendar prej ni bilo možno

zaradi razmočenosti zemljišč.

Poskusne parcelice so bile razporejene v naključnih blokih v štirih ponovitvah. Parcelice so

bile dolge 3 metre in široke 1,5 metra, površina je znašala 4,5 m2. Fungicide za varstvo

čebule pred glivičnimi boleznimi smo nanesli s pomočjo nahrbtne škropilnice na baterijski

električni pogon Foxmotori. Poraba vode je bila 300 l/ha. Uporabljena je bila šoba TeeJet

800067. VMD kapljic je znašal 100 do 140 µm.

Ob spravilu (10. 8. in 13. 8.) je bila čebula s poskusnih parcelic ročno pobrana, očiščena po

standardnem postopku in na skladiščenje dana v plastičnih zabojčkih. Ves pridelek čebule

s posameznih parcelic se je stehtal. Nato se je pridelek ločil na povsem zdravo čebulo in na

čebulo, ki je kazala kakršne koli znake bolezni.

3.2 Vremenske razmere v letu 2013

Pričetek koledarskega leta so zaznamovale obilne padavine in nizke temperature. Veliko

padavin v februarju in marcu je povzročilo zamudo pri sajenju čebulčka.



Ravninske predele Podravja je v aprilu poplavilo, tudi temperature zraka in tal so bile nižje

od povprečja. V zadnji dekadi aprila so se temperature dvignile ter ogrele zrak in tla. Višje

temperature so se nadaljevale še v maju, vendar se je v drugi polovici maja ponovno

ohladilo, temperature so bile nižje kot običajno, tudi količina padavin je presegla

povprečje. Junija se je površinski sloj tal v večini Slovenije ogrel na 20 do 22 °C,

temperature zraka so bile v prvi polovici junija še vedno nizke, v drugi polovici pa so se

dvignile in povzročile prvi vročinski val. Ponekod v SV Sloveniji je bilo zaradi

izhlapevanja že potrebno namakanje vrtnin, predvsem na plitvih in peščenih tleh. Julij je

bil suh mesec, na vremenski postaji Orešje pri Ptuju so namerili 38,8 mm mesečnih

padavin. Zadnjo dekado junija je zaznamovala suša in vročinski val, ko so temperature

presegle tudi 35 °C. Vročinski val se je nadaljeval tudi avgusta, ko so se temperature zraka

povzpele krepko nad 30 °C, najvišja izmerjena temperatura na Ptuju je bila 39,4 °C.

Manjše količine padavin, ki so jih namerili v Podravju in SV Sloveniji, niso občutno

popravile stanja, suša se je nadaljevala. Tla so se ponekod ogrela tudi na več kot 40 °C.

Šele zadnja dekada avgusta je bila, kar se tiče temperatur zraka, prijetnejša in sveža (Naše

okolje 2013, VP Orešje 2013).

V Preglednici 2 so prikazane temperature in količina padavin za leto 2013, izmerjene na

vremenski postaji Orešje pri Ptuju in primerjava s 30-letnim povprečjem Meteorološke

postaje Murska Sobota.



Preglednica 2: Povprečne mesečne temperature zraka in količine padavin v letu 2013 na

vremenski postaji Orešje pri Ptuju ter primerjava s 30-letnim povprečjem

Meteorološke postaje Murska Sobota (VP Orešje 2013, Podnebne razmere v

Sloveniji 2006)

Mesec

Temperature (°C) 30-letno

povprečje

temperatur

1971–2000

(°C)

Količina

padavin

(mm)

30-letno

povprečje

padavin

1971–2000

(mm)

Najnižja Najvišja Povprečna

Januar -13 15,7 1,2 -2,3 62,6 37

Februar -11,6 9,1 1,2 0,5 105,2 40

Marec -7,5 17,7 3,7 4,8 90,2 49

April -0,3 27,9 12,2 9,7 40,2 60

Maj 8,2 29,7 15,4 14,5 122 78

Junij 7,2 34,2 19,3 17,9 34,6 110

Julij 9,6 37,2 22,4 19,2 38,8 105

Avgust 9,9 39,4 21,4 18,3 124,2 98

Iz klimadiagrama v Grafikonu 1 je razvidno, da je pričetek vegetacijskega obdobja

zaznamovalo precej padavin in nizke temperature, v obdobju od junija pa do pričetka

avgusta pa primanjkljaj padavin, saj se je krivulja padavin spustila pod temperaturno

krivuljo.



3.2.1 Klimadiagram za vremensko postajo Orešje pri Ptuju

Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine od aprila do avgusta na

vremenski postaji Orešje pri Ptuju v letu 2013 po modificiranem Walterjevem

in Gaussenovem klimadiagramu v razmerju 1 : 4 (VP Orešje 2013).

3.3 Uporabljeni pripravki za zatiranje bolezni čebule

V poskusih so bili na obeh kmetijah uporabljeni povsem enaki škropilni programi

(Preglednica 3).

Pri škropilnih programih z uporabo bakrovih pripravkov smo odmerke preračunali tako, da

smo pri posameznem nanosu nanesli 500 g Cu++

na hektar in v petih škropljenjih v rastni

sezoni skupaj 2500 g Cu++

na hektar.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

april maj junij julij avgust

Sk

up

ne

pa

da

vin

(m

m)

Povp

rečn

a t

emp

era

tura

(°C

)

TEMPERATURA

PADAVINE



Preglednica 3: Uporabljeni škropilni programi za zatiranje bolezni

PRIPRAVEK AKTIVNA SNOV ODMEREK DATUM APLIKACIJE

PROGRAM IZ SISTEMATIČNO DELUJOČIH PRIPRAVKOV

Ridomil gold MZ pepite Mankozeb 64 %

Metalaksil-M 4 % 2,5 kg/ha

13. 05. 2013; 21. 06.

2013; 02. 07. 2013

Rovral aquaflo Iprodion 50 % 1,5 kg/ha 21. 06. 2013; 02. 07.

2013

Quadris Azoksistrobin 25 % 1 l/ha 29. 05. 2013

PROGRAM Z UPORABO SISTEMATIČNO DELUJOČIH BAKROVIH PRIPRAVKOV

LabiCuper Cu 8 % v glukonatni obliki 6,25 l/ha

13. 05. 2013; 29. 05.

2013; 12. 06. 2013; 24.

06. 2013; 05. 07. 2013

PROGRAM Z UPORABO PRIPRAVKA CUPRABLAU Z

Cuprablau Z ultra Cu-hidroksid 35 % (Cu) 1,425

kg/ha

13. 05. 2013; 29. 05.

2013; 12. 06. 2013; 24.

06. 2013; 05. 07. 2013

PROGRAM Z UPORABO PRIPRAVKA CUPRABLAU Z 50 WP

Cuprablau Z 50 WP Cu-oksiklorid 49,85 % 1,01 kg/ha

13. 05. 2013; 29. 05.

2013; 12. 06. 2013; 24.

06. 2013; 05. 07. 2013

STANDARDNI INTEGRIRAN PROGRAM

Dithane M45 Mankozeb 80 % 2 kg/ha 21. 06. 2013; 02. 07.

2013

Ridomil gold MZ pepite Mankozeb 64 %

Metalaksil-M 4 % 2,5 kg/ha 13. 05. 2013

Quadris Azoksistrobin 25 % 1 l/ha 29. 05. 2013; 21. 06.

2013; 02. 07. 2013

PROGRAM IZ KONTAKTNO DELUJOČEGA PRIPRAVKA

Dithane M45 Mankozeb 80 % 2 kg/ha 13. 05. 2013; 29. 05.

2013; 12. 06. 2013; 24.

06. 2013; 05. 07. 2013

EKO PROGRAM

Frutogard Mono-, oligo- in polisaharidi

+ K-fosfonat

6 l/ha 07. 06. 2013; 21. 06.

2013

Frutogard Mono-, oligo- in polisaharidi

+ K-fosfonat 10 l/ha 23. 05. 2013

Labimethyl Cu 3 % (v obliki Cu-glukonata) 2 l/ha 15. 07. 2013

Labimethyl

+LabiFito

Cu 3 % (v obliki Cu-glukonata)

+ K-fosfonat

2 l/ha

1 l/ha

07. 06. 2013; 21. 06.

2013

Serenade Bacillus subtilis 2,13 % 3 kg/ha 29. 05. 2013; 02. 07.

2013

Ulmasud Al-oksid 10–12 %, Si-oksid 80 %,

Ti-oksid 2 % 5 kg/ha 13. 05. 2013



3.3.1 Cuprablau Z Ultra in Cuprablau Z 50 WP

Aktivna snov: baker (v obliki bakrovega hidroksida in kalcijevega klorida ter kot bakrov

oksiklorid)

Formulacija: močljivi prašek (WP)

Kontaktni bakrov fungicid s preventivnim delovanjem in s stranskim baktericidnim

delovanjem. Uporabljamo ga za zatiranje čebulne plesni (P. destructor) (Cinkarna Celje

2013).

3.3.2 Dithane M45

Aktivna snov: mankozeb

Formulacija: močljiv prašek (WP)

Pripravek deluje preventivno, preprečuje kalitev spor, tako da inhibira procese dihanja

fitopatogenih gliv. Pripravek ima registracijo za več kot 100 glivičnih bolezni v več kot 60

kulturnih rastlinah. Ne sme se mešati z insekticidi, ki imajo kislo reakcijo (dimetoat,

diklorvos, heptenofos), bordojsko brozgo in foliarnimi gnojili, ki vsebujejo bor (Agro

Market 2013).

3.3.3 Frutogard

Glavna sestavina pripravka so mono-, oligo- in polisaharidi pridobljeni iz rjavih morskih

alg. Ima dodane kalijeve fosfonate. Sredstvo krepi in dviguje obrambno sposobnost rastlin

pred okužbami, tako da pospešuje delovanje fitohormonov. Da pripravek deluje, je

potrebna dobra omočenost rastlin (Metrob 2010, str. 18–19).



3.3.4 LabiCuper, Labimethyl

Aktivna snov: baker v glukonatni obliki

Formulacija: koncentrirana emulzija (EW)

Sredstvo je registrirano kot bakrovo folirano gnojilo s stranskim fungicidnim in

baktericidnim delovanjem (Karsia 2013b).

3.3.5 LabiFito

Aktivna snov: kalijev fosfit

Formulacija: koncentirana emulzija (EW)

Pripravek se uporablja kot folirano gnojilo, ki ima še fungicidno in fungistatično delovanje.

Stimulira sintezo fitoaleksinov za krepitev odpornosti na glive kot so Peronospora spp.

(Karsia 2013a).

3.3.6 Ridomil gold MZ Pepite

Aktivna snov: metalaksil-M in mankozeb

Formulacija: vodotopne granule (WG)

Metalaksil-M deluje sistematično, hitro prodira skozi poganjke in zelene dele stebla v

notranjost. S kombinacijo aktivnih snovi preprečimo kalivost spor na površini, kakor tudi

razraščanje glive po rastlinskem tkivu. Uporablja se za zatiranje čebulne plesni (P.

destructor). Karenca za čebulo je 21 dni (Syngenta 2013b).



3.3.7 Rovral Aquaflo

Aktivna snov: iprodion in benzizotiazolin

Formulacija: koncentrirana suspenzija (SC)

Uvrščamo ga med kontaktne fungicide s preventivnim in kurativnim delovanjem. Deluje

na parazitske glive, v čebuli ga uporabljamo za zatiranje bele gnilobe (S. sclerotiorum) in

sivih plesni (Botrytis spp.) (Metrob 2009).

3.3.8 Serenade

Aktivna snov: Bacillus subtilis soj (QST 713)

Lipopeptidi izločeni od bakterij preprečujejo kalitev spor, ovirajo rast micelija in pritrditev

patogenov na rastline. Pripravek je registriran kot fungicid in baktericid v 25 državah.

Škodljivi organizmi težje razvijejo odpornost zaradi multi-site delovanja. Pripravek nima

karence (Basf 2013).

3.3.9 Quadris

Aktivna snov: azoksistrobin

Formulacija: koncentrirana suspenzija (SC)

Azoksistrobin deluje tako sistematično kot translaminarno. Delovanje sredstva je v prvi

vrsti preventivno, zato ga je priporočljivo uporabiti pred začetkom okužbe. Uporablja se za

zatiranje čebulne plesni (P. destructor) in škrlatne pegavosti (A. porri). Ne sme se

uporabljati v vročem (temperature nad 30 °C) in vetrovnem (hitrosti nad 5 m/s) vremenu.

Karenca za čebulo je 14 dni (Syngenta 2013a).



3.3.10 Ulmasud B

Aktivna snov: Al-oksid, Si-oksid, Ti-oksid, kamene moke, gline, rastlinsko olje

Sredstvo je namenjeno krepitvi rastlin in preventivni zaščiti pred boleznimi. Lahko

nadomesti pripravke na osnovi bakra. Al-ioni povzročajo inducirano rezistenco, kar

povzroči odebelitev celičnih sten zaradi tvorbe fitoaleksinov ter tako oteži ali prepreči

okužbo rastline, če je sredstvo uporabljeno pravočasno. Pripravek se lahko uporablja v

vseh kulturah, zaradi kisle reakcije (pH 3,5–4,0) lahko povzroča rumenenje listov. V

kombinaciji z močljivim žveplom deluje preventivno na pepelovke. Optimalna reakcija

škropilne brozge je med pH 2,6 in 3,8, zato ni priporočljivo mešanje z alkalnimi sredstvi

(Metrob 2010, str. 45–48).

3.4 Vrednotenje

3.4.1 Način ocenjevanja stopnje učinkovitosti pripravkov

Za določanje stopnje učinkovitosti fungicidov smo uporabili standardno metodo

vizualnega ocenjevanja. Pri tej metodi vizualno ocenimo delež (%) napadene površine

listov, da pridobimo podatke o povprečni okuženi površini. Pridobimo pa jih tako, da na

sredini parcelic vizualno pregledamo 100 listov in ocenimo delež napadene površine listov.

Podatke o okuženi površini nato vstavimo v standardno Abbotovo formulo za izračun

učinkovitosti nekega fungicida.

Da bi ugotovili stopnjo učinkovitosti fungicidnega programa za preprečitev izgub pridelka

zaradi bolezni na našem poskusu, smo v Abbotovo formulo vstavili podatke o utežnem

deležu propadle čebule na posamezni parcelici. Primerjali smo delež propadle čebule, ki je

bila škropljena, z deležem propadle čebule v neškropljeni kontroli.



Na primer: v škropljenem obravnavanju so propadli trije odstotki čebule, v neškropljenem

obravnavanju pa pet odstotkov. Stopnja učinkovitosti fungicidnega programa je torej 40

odstotna.

Učinkovitost (%) = 100 – č

č

n = delež, T = škropljeno, K = kontrola

Iz tega sledi:

.

3.4.2 Statistična obdelava

Poskus je bil zasnovan kot faktorski poljski poskus v naključnih blokih v štirih ponovitvah.

Prvi poskusni dejavnik je bil škropilni program (7 programov) in drugi razkuževanje

čebule (razkužena in nerazkužena čebula).

Poskusne parcelice so bile glede na razkuževanje razdeljene na dve skupini. Na polovici

parcelic smo čebulček pred sajenem razkužili, na drugi polovici razkuževanja nismo

opravili. Razkuževanje čebulčka se je izvedlo tako, da smo čebulčke pred sajenjem za 30

minut namočili v raztopino dveh fungicidov (2 g pripravka Topsin-M (tiofanat-metil 70 %)

na 1 L vode + 5,5 gramov pripravka Thiram 80 WG (tiram 80 %) na 1 L vode).

V okviru analize podatkov smo izvedli standardno analizo variance (ANOVA za faktorski

poskus) in standardno testiranje razlik med povprečji obravnavanj z uporabo Tukey testa

(P0,05). Uporabljen je bil statistični program StatGraf for Windows.



4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Pritisk bolezni na listju v letu 2013 je bil zelo skromen, ker je bilo v drugem delu rastne

dobe veliko sušnih obdobij. Čebulo smo v sezoni 2013 posadili dokaj pozno, z varstvom pa

smo pričeli v zadnjem tednu maja. V maju je bilo veliko padavin, vendar okužb od čebulne

plesni ni bilo.

Konec rastne sezone je bil opažen povečan pojav bazalne fuzarijske trohnobe (Fusarium

oxysporum fs. cepae), ki pa je bil v letu 2013 manjši kot v letu 2012. Za poletje 2013 je

bilo značilno pojavljanje zelo vročih obdobij. Temperatura površine tal se je večkrat

povzpela nad 50 oC, kar je omogočilo pospešen razvoj gliv iz rodu Fusarium in

Aspergillus.

4.1 Analiza stopnje napada bolezni na listju in stopnje učinkovitosti

4.1.1 Rezultati poskusa izvedenega na kmetiji Majerič

Podatki kažejo, da ni statistično značilnih razlik med škropilnimi programi pri stopnji

napada škrlatne pegavosti (Alternaria porri) na listju, razen pri kontroli, kjer ni bilo

uporabljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Pri statistični analizi stopnje učinkovitosti

škropilnih programov so bile statistično značilne razlike med škropilnim programom, kjer

so bila uporabljena standardna fitofarmacevtska sredstva dovoljena v integrirani pridelavi

(V5) ter med škropilnim programom, kjer je bil uporabljen sistemični fungicid na osnovi

bakra (V2).

Na splošno učinkovitost škropilnih programov ni bila visoka. Upoštevati je potrebno tudi,

da nismo pogosto škropili. Škropilni program V5 (kombinacija kontaktnih in sistemičnih

fungicidov) se je izkazal kot najbolj učinkovit, saj je bila stopnja učinkovitosti 77,4-

odstotna. Najnižjo stopnjo učinkovitosti je imel škropilni program V2, in sicer 64,7-

odstotno. Dobljeni rezultati so prikazani v Preglednici 4 in Grafikonu 2.




škropilnih programov po Abbotu (%)

ŠKROPILNI PROGRAM Stopnja napada na

listju (%)

Stopnja

učinkovitosti po

Abbotu (%)

V1: Sistemično delujoči pripravki

Ridomil gold MZ pepite, Rovral aquaflo, Quadris

3,9a

72,0ab

V2: Sistemično delujoč bakrov pripravek

LabiCuper

4,9a

64,7a

V3: Uporaba pripravka Cuprablau Z ultra

Cuprablau Z ultra 4,2

a 69,8

ab

V4: Uporaba pripravka Cuprablau Z 50 WP

Cuprablau Z 50 WP

4,6a

67,7ab

V5: Standardni integriran program

Dithane M45, Ridomil gold MZ pepite, Quadris 3,1

a 77,4

b

V6: Kontaktno delujoč pripravek

Dithane M45

4,6a

67,7ab

V7: Eko program

Frutogard, Labimethyl, LabiFito, Serenade, Ulmasud B 4,6

a 67,7

ab

V8: Kontrola 8,76b

a, b – srednje vrednosti označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo (Tukey, P0,05).

Podatki združeni za obravnavanja z razkuženim in nerazkuženim čebulčkom.


in stopnje učinkovitosti škropilnega programa po Abbotu (poskus Majerič).

a a a a a a a b

ab a

ab ab

b

ab ab

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

V1 V2 V3 V4 V5 V6 V7 V8

Del

ež v

od

stotk

ih (

%)

Škropilni program

Stopnja napada na listju Stopnja učinkovitosti po Abbotu



Razkuževanje čebulčka je imelo vpliv na zatiranje škrlatne pegavosti. Ugotovljena je bila

statistično značilna razlika v učinkovitosti škropilnih programov med parcelicami z

razkuženim in nerazkuženim čebulčkom. Stopnja napada v kontroli je bila višja pri

razkuženem čebulčku, prav tako pa tudi stopnja učinkovitosti škropilnih programov, kjer je

znašala 73,7 %. Pričakovali smo, da bo stopnja napada pri razkuženem čebulčku nižja, pa

ni bilo tako. Očitno fungicidi, naneseni na čebulček, ne morejo neposredno vplivati na

razvoj glive, povzročiteljice pegavosti pri infekcijah v poznejšem obdobju rastne dobe.

Dobljeni rezultati so prikazani v Preglednici 5 in Grafikonu 3.


škropilnega programa med razkuženim in nerazkuženim čebulčkom

Stopnja napada

na listju (%)

Stopnja učinkovitosti

po Abbotu (%)

Razkužen čebulček 5,3b

73,7b

Nerazkužen čebulček 4,3a

65,5a



in stopnje učinkovitosti med obravnavanji z razkuženim in nerazkuženim

čebulčkom (kmetija Majerič).

b a

b a

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Razkužen čebulček Nerazkužen čebulček

Del

ež

v o

dst

otk

ih (

%)




4.1.2 Rezultati poskusa izvedenega na kmetiji Petrovič

Pri ocenjevanju stopnje napada bolezni na listju ni bilo statistično značilnih razlik med

preučevanimi škropilnimi programi, razen pri kontroli, kjer ni bilo uporabljeno nobeno

fitofarmacevtsko sredstvo. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik med škropilnimi

programi pri stopnji učinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev. Dobljeni podatki so

prikazani v Preglednici 6.


škropilnih programov po Abbotu (%)

ŠKROPILNI PROGRAM

Stopnja napada na

listju (%)

Stopnja

učinkovitosti po

Abbotu (%)

V1: Sistemično delujoči pripravki

Ridomil gold MZ pepite, Rovral aquaflo, Quadris

1,8a

69,6a

V2: Sistemično delujoč bakrov pripravek

LabiCuper

2,2a

66,6a

V3: Uporaba pripravka Cuprablau Z ultra

Cuprablau Z ultra

1,5a

76,3a

V4: Uporaba pripravka Cuprablau Z 50 WP

Cuprablau Z 50 WP

1,8a

72,3a

V5: Standarden integriran program

Dithane M45, Ridomil gold MZ pepite, Quadris

1,4a

76,1a

V6: Kontaktno delujoč pripravek

Dithane M45

1,7a

73,4a

V7: Eko program

Frutogard, Labimethyl, LabiFito, Serenade, Ulmasud B

2,0a

66,6a

V8: Kontrola 6,35


Podatki združeni za obravnavanja z razkuženim in nerazkuženim čebulčkom.



Razkuževanje čebulčka ni imelo pričakovanega vpliva na stopnjo napada bolezni, je pa

imelo pričakovan vpliv na stopnjo učinkovitosti škropilnih programov. Stopnja napada od

bolezni je bila večja pri razkuženem čebulčku kot pri nerazkuženem. Kot je prikazano v

Preglednici 7 in Grafikonu 4, je bila višja stopnja učinkovitosti sredstev pri razkuženem

čebulčku, znašala je 74,7 odstotka, pri nerazkuženem čebulčku pa 68,9 odstotka.


škropilnega programa med razkuženim in nerazkuženim čebulčkom

Stopnja napada

na listju (%)

Stopnja učinkovitosti

po Abbotu (%)

Razkužen čebulček 2,6b

74,7b

Nerazkužen čebulček 2,1a

68,9a


Grafikon 4: Prikaz stopnje napada na listju od glive povzročiteljice škrlatne pegavosti in

stopnje učinkovitosti škropilnih programov med obravnavanji z razkuženim

in nerazkuženim čebulčkom (kmetija Petrovič).

b a

b a

0

10

20

30

40

50

60

70

80


Del

ež v

od

stotk

ih (

%)




4.3 Rezultati analize količine pridelka

4.3.1 Kmetija Majerič

Komentar za obravnavanja, kjer smo čebulček razkužili.

Pri razkuženem čebulčku so bile statistično značilne razlike med pridelkom zdrave čebule,

kjer je bil uporabljen škropilni program V3 (Cuprablau Z ultra) in V4 (Cuprablau Z 50

WP) ter med kontrolnim obravnavanjem. Pridelek zdrave čebule pri obravnavanju V3 je

znašal 2,02 kilograma na m2, pri V4 je pridelek znašal 1,94 kilograma na m

2. Statistično

najnižji pridelek je bil pri kontrolnem obravnavanju, kjer ni bilo uporabljeno nobeno

fitofarmacevtsko sredstvo. Pridelek zdrave čebule je tam znašal 1,45 kilograma na m2.

Kot vidimo v Preglednici 8 in Grafikonu 5, je bil največji pridelek okužene čebule pri

kontroli, in sicer 0,17 kilograma na m2. Najmanj okužene čebule je bilo pri škropilnem

programu V1, kjer je propadlo 0,04 kilograma čebule na m2. Največji skupni pridelek

čebule je bil pri obravnavanju V3, in sicer 2,13 kilograma na m2, najnižji pa v kontrolnih

parcelicah, 1,61 kilograma na m2.




čebulčkom

ŠKROPILNI PROGRAM

Pridelek zdrave

čebule

(kg/m2)

Pridelek okužene

čebule

(kg/m2)

Skupen

pridelek

(kg/m2)

V1: Sistemično delujoči pripravki 1,79ab

0,04a 1,82

ab

V2: Sistemično delujoč bakrov pripravek 1,64ab

0,05ab

1,68ab

V3: Uporaba pripravka Cuprablau Z ultra 2,02

b 0,1

ab 2,12

b

V4: Uporaba pripravka Cuprablau Z 50 WP 1,94

b 0,1

ab 2,04

ab

V5: Standarden integriran program 1,89

ab 0,05

ab 1,95

ab

V6: Kontaktno delujoč pripravek 1,58

ab 0,09

ab 1,67

ab

V7: Eko program 1,73

ab 0,11

ab 1,84

ab

V8: Kontrola 1,4

a 0,17

b 1,61

a

Povprečje 1,76 0,09 1,84


Grafikon 5: Prikaz skupnega pridelka čebule v odvisnosti od škropilnega programa pri

obravnavanjih z razkuženim čebulčkom (kmetija Majerič).

ab ab

b ab ab

ab ab

a

0

0,5

1

1,5

2

2,5

V1 V2 V3 V4 V5 V6 V7 V8

Pri

del

ek č

ebu

le (

kg/m

2)

Škropilni program

Pridelek zdrave čebule Pridelek okužene čebule



Komentar za obravnavanja, kjer čebulčka nismo razkužili.

V Preglednici 9 je razvidno, da je bil pridelek zdrave čebule najvišji pri uporabi

škropilnega programa V1. Statistično značilne razlike med škropilnimi programi in

pridelkom neokužene čebule so med škropilnim programom V1 in kontrolo, kjer ni bilo

uporabljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Pridelek neokužene čebule v neškropljeni

kontroli znaša 1,01 kilograma na m2, najvišji pridelek, 1,45 kilograma čebule na m

2, pa je

bil ugotovljen pri uporabi sistemičnih fungicidov skozi vso rastno sezono.

Pri pridelku okužene čebule so bile statistično značilne razlike med škropilnimi programi

od V1 do V6 ter kontrolo. Pridelek okužene čebule se giblje od 0,08 kilograma na m2 pri

škropilnem programu V5 do 0,13 kilograma na m2 pri V1 in V6. Največ okužene čebule je

bilo v kontroli in sicer 0,32 kilograma na m2.

Pri količini skupnega pridelka nerazkužene čebule ni statistično značilnih razlik med

škropilnimi programi.




čebulčka

ŠKROPILNI PROGRAM

Pridelek zdrave

čebule

(kg/m2)

Pridelek okužene

čebule

(kg/m2)

Skupen

pridelek

(kg/m2)

V1: Sistemično delujoči pripravki 1,45b

0,13a 1,58

a


0,10a 1,35

a


ab 0,11

a 1,43

a


ab 0,12

a 1,37

a


ab 0,08

a 1,43

a


ab 0,13

a 1,23

a


ab 0,16

ab 1,20

a

V8: Kontrola 1,01

a 0,32

b 1,33

a

Povprečje 1,22 0,14 1,36


4.3.2 Kmetija Petrovič

Komentar za obravnavanja, kjer smo čebulček razkužili.

Statistično značilne razlike med škropilnimi programi in pridelkom neokužene čebule so

med kontrolo ter programi V1, V2, V3 in V5. Pri kontroli je bil najnižji pridelek

neokužene čebule, in sicer je znašal 2,05 kilograma na m2. Najvišji pridelek znotraj

skupine, ki se je statistično razlikovala od kontrole, je pri uporabi škropilnega programa

V1 in znaša 2,82 kilograma na m2.

Največ okužene čebule je bilo pri kontroli, kjer je bilo 0,14 kilograma na m2 okužene

čebule. Statistično najnižji pridelek okužene čebule je pri uporabi škropilnih programov od

V1 do V6, kjer se je pridelek okužene čebule gibal od 0,04 kilograma pri V5 do 0,06

kilograma na m2 pri V3 in V4. Skupni pridelek okužene in neokužene čebule je bil najvišji



pri uporabi programa V1, kjer znaša 2,86 kilograma na m2 in najnižji pri kontroli, in sicer

2,19 kilograma na m2. V Preglednici 10 in Grafikonu 6 so prikazani dobljeni podatki o

pridelku čebule.


čebulčkom

ŠKROPILNI PROGRAM

Pridelek zdrave

čebule

(kg/m2)

Pridelek okužene

čebule

(kg/m2)

Skupen

pridelek

(kg/m2)


0,04a 2,86

b

V2: Sistemično delujoč bakrov pripravek 2,56b

0,04a 2,60

ab


b 0,06

a 2,66

ab


ab 0,06

a 2,55

ab


b 0,04

a 2,61

ab


ab 0,06

a 2,43

ab


ab 0,10

ab 2,50

ab

V8: Kontrola 2,05

a 0,14

b 2,19

a

Povprečje 2,48 0,07 2,55




Grafikon 6: Prikaz skupnega pridelka čebule pri obravnavanjih, kjer smo čebulček

razkužili (kmetija Petrovič).

Komentar za obravnavanja, kjer čebulčka nismo razkužili.

Med škropilnimi programi in pridelki neokužene čebule so statistično značilne razlike, in

sicer med kontrolo in skupino škropilnih programov V1, V3, V4 ter V5. V tej skupini so

bili pridelki najvišji, v kontroli pa najnižji. Najvišji pridelek zdrave čebule v tej skupini je

bil 2,26 kilograma na m2 pri V3 in V5.

V kontroli je bilo največ okužene čebule, količina znaša 0,31 kilograma na m2, statistično

značilne razlike so bile med kontrolo in skupino škropilnih programov V1, V2, V3, V4 in

V5, kjer je bil najnižji pridelek okužene čebule, in sicer pri V5 z 0,07 kilograma na m2.

Podatki so prikazani v Preglednici 11 in Grafikonu 7.

b

ab ab ab ab

ab ab

a

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

V1 V2 V3 V4 V5 V6 V7 V8

Pri

del

ek č

ebu

le (

kg

/m2)

ŠKROPILNI PROGRAM





čebulčka

ŠKROPILNI PROGRAM

Pridelek zdrave

čebule

(kg/m2)

Pridelek okužene

čebule

(kg/m2)

Skupen

pridelek

(kg/m2)


0,12a 2,36

b


0,10a 2,13

ab


b 0,10

a 2,36

b


b 0,11

a 2,36

b


b 0,07

a 2,33

b


ab 0,13

ab 2,16

b


ab 0,15

ab 2,24

b

V8: Kontrola 1,60

a 0,31

b 1,91

a

Povprečje 2,09 0,13 2,23


Grafikon 7: Prikaz skupnega pridelka čebule pri obravnavanjih, kjer čebulčka nismo

razkužili (kmetija Petrovič).

b ab

b b b b

b

a

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

V1 V2 V3 V4 V5 V6 V7 V8

Pri

del

ek če

bu

le (

kg/m

2)

ŠKROPILNI PROGRAM




4.4 Analiza deleža propadle čebule ob spravilu

4.4.1 Kmetija Majerič

Statistično značilne razlike najdemo med škropilnimi programi in med razkuženim in

nerazkuženim čebulčkom. Najnižji delež propadle čebule je bil pri razkuženem čebulčku,

in sicer je v povprečju bila izguba 4,9-odstotna. Pri nerazkuženem čebulčku je delež izgube

bil višji in je povprečno znašal 10,6 odstotka. Takšen rezultat smo pričakovali in potrjuje

smiselnost razkuževanja pred sajenjem. Posebej je učinek razkuževanja dobro viden pri

kontrolnih parcelicah, kjer smo izgube zmanjšali skoraj za polovico (iz 23,0 na 10,4 %).

Pri škropilnih programih V1, V2 in V5 so bili najnižji deleži izgube. Program V1

(sistemiki) se je izkazal za najučinkovitejšega, in sicer z le 2,4-odstotno izgubo, sledi mu

V4 z 2,7 odstotka in program V5 z 2,8-odstotno izgubo. Kontrola je imela največji delež

propadle čebule, in sicer 10,4 odstotka.

Pri nerazkuženem čebulčku imajo najnižji delež propadle čebule vsi škropilni programi

(V1, V2, V3, V4, V5 in V6) razen V7 (eko program) in kontrole. Med ostalimi programi

so bile opazne razlike, vendar niso bile značilne. Najnižji delež izgube na parcelicah z

nerazkuženim čebulčkom je bil pri V5 standardnem programu s 5,4 odstotka, najvišji pa

pri kontrolnih parcelicah s 23 odstotki izgube. Podatki so prikazani v Preglednici 12 in

Grafikonu 8.




razkuženem in nerazkuženem čebulčku

DELEŽ PROPADLE ČEBULE (%)

ŠKROPILNI PROGRAM

Razkužen

čebulček

Nerazkužen

čebulček

V1: Sistemično delujoči pripravki 2,4a

8,1a

V2: Sistemično delujoč bakrov pripravek 2,8a

7,8a


ab 8,1

a


ab 8,6

a


a 5,4

a


ab 11,0

a

V7: Eko program 5,5

ab 13,0

ab

V8: Kontrola 10,4

b 23,0

b

Povprečje 4,90

a 10,61

b



razkuževanja čebulčka pred sajenjem (kmetija Majerič).

a a ab ab a ab ab

b a a a a a a ab

b

0

20

40

60

80

100

V1 V2 V3 V4 V5 V6 V7 V8

Del

ež v

od

sto

tkih

(%

)

Škropilni program




4.4.2 Kmetija Petrovič

V Preglednici 13 in Grafikonu 9 so prikazani podatki o deležu propadle čebule, kjer lahko

vidimo, da je v povprečju delež propadle čebule nižji pri razkuženem čebulčku in je znašal

2,6 odstotka. Delež propadle čebule, pri obravnavanjih, kjer čebulček ni bil razkužen, je bil

6,3-odstotni.

Pri razkuženem čebulčku je bil največji delež propadle čebule v kontroli, med ostalimi

škropilnimi programi pa ni bilo statistično značilnih razlik. V kontroli je propadlo 6,4

odstotka pridelka čebule, med škropilnimi programi pa ima najnižjo izgubo program V5

(standarden integriran program), in sicer 1,4 odstotka.

Pri nerazkuženem čebulčku so statistično značilne razlike med škropilnimi programi.

Škropilni program z najnižjim deležem propadle čebule je bil V5, kjer je bila izguba 2,9-

odstotna. Poleg kontrole, kjer je bil delež izgube 16-odstotni, je najvišji delež propadle

čebule bil ugotovljen pri programu V7 (eko program), kjer so bili uporabljeni fungicidi, ki

jih po Evropi uporabljajo v ekološki pridelavi. Delež propadle čebule programa V7 znaša

6,8 odstotka.




razkuženem in nerazkuženem čebulčkom

DELEŽ PROPADLE ČEBULE (%)

ŠKROPILNI PROGRAM

Razkužen

čebulček

Nerazkužen

čebulček

V1: Sistemično delujoči pripravki 1,8a

5,0b

V2: Sistemično delujoč bakrov pripravek 1,7a

4,5b


a 4,4

b


a 4,6

b


a 2,9

a


a 6,4

ab

V7: Eko program 3,8

a 6,8

b

V8: Kontrola 6,4

b 16,0

b

Povprečje 2,6

a 6,3

b

a, b- srednje vrednosti označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo (P0,05).


razkuževanja čebulčka pred sajenjem (kmetija Petrovič).

a a a a a a a b b b b b a ab b

b

0

20

40

60

80

100

V1 V2 V3 V4 V5 V6 V7 V8

Del

ež izg

ub

e v o

dst

otk

ih (

%)

Škropilni program




5 SKLEPI

V letu 2013 smo na dveh kmetijah ugotavljali učinkovitost sedmih škropilnih programov

za zatiranje bolezni na čebuli sorta Ptujski rdeči.

Ker je bil napad škrlatne pegavosti v sezoni 2013 dokaj skromen, med škropilnimi

programi v obeh poskusih nismo uspeli ugotoviti večjih razlik. Škropilni programi na

podlagi bakrovih pripravkov ali kontaktnih pripravkov in ekološki program so nudili skoraj

enak nivo učinkovitosti kot standardni integrirani program za varstvo čebule pred

boleznimi listja.

Stopnja učinkovitosti za zatiranje škrlatne pegavosti v poskusu na kmetiji Majerič je bila

najvišja pri uporabi sredstev na osnovi aktivnih snovi mankozeb, metalaksil-M in

azoksistrobin (77,4 %) in najnižja pri uporabi bakrovega pripravka Cuprablau 50 WP

(64,7 %). V poskusu na kmetiji Petrovič ni bilo statistično značilnih razlik med različnimi

škropilnimi programi glede učinkovitosti zatiranja škrlatne pegavosti.

Razkuževanje čebulčka je imelo značilen vpliv na uspešnost zatiranja bolezni čebule in

tudi na višino pridelka. Zelo očiten vpliv je bil viden pri izgubi pridelka čebule, ki je med

rastno dobo nismo varovali proti boleznim, kjer je razkuževanje skoraj za polovico

zmanjšalo izgubo pridelka, ker smo v poskusu imeli močno okužen čebulček z glivami iz

rodu Fusarium.

V primeru obeh kmetij je bil ugotovljen najvišji pridelek ob uporabi razkuženega čebulčka.

Prva kmetija (Majerič) je imela najvišji pridelek zdrave čebule ob uporabi sredstev na

osnovi bakra. Na drugi kmetiji (Petrovič) je bil najvišji pridelek ob uporabi kombinacije

sredstev na osnovi aktivnih snovi mankozeb, metalaksil-M in azoksistrobin (integriran

program).



6 VIRI IN LITERATURA

1. Agro Market. 2013. Dithane M 45. (elektronski vir)

http://www.agromarket.rs/index.php?/ser/Zastita-bilja/Fungicidi/DITHANE-M-45 (3.

september 2013).

2. Aveling TAS, Snyman HG, Naude SP. 1993. Evaluation of seed tretments for

reducing Alternaria porri and Stemphylium vesicarium on onion seed. Plant Disease,

77, 10: 1009–1011.

3. BASF. 2013. Serenade biofungicide for fruits, vine & vegetables. (elektronski vir)

http://www.basf.com/group/corporate/en/brand/SERENADE (3. september 2013).

4. Bedlan G. 1993. Zwiebelgemüse. V: Gemüsekrankheiten. Wien, Österreichischer

Agrarverlag: 94–101.

5. Brewster JL. 1994. Onions and other vegetable Alliums. CAB International,

Wallingford: 236 str.

6. Chase MW, Reveal JL, Fay MF. 2009. A subfamilial classification for the expanded

asparagalean families Amaryllidaceae, Asparagaceae and Xanthorrhoeaceae. Botanical

Journal of the Linnean Society. 161, 2: 132–136. (elektronski vir).

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1095-8339.2009.00999.x/full (30. avgust

2013)

7. Compedium of onion and garlic diseases. 1995. St. Paul, American Phytopathological

Society: 54 str.

8. Černe M, Jakić O, Urek G. 1990. Pridelovanje čebule. Tehnološki list 26. Kmetijski

inštitut Slovenije: 23 str.



9. Černe M. 1992. Čebula. V: Čebulnice : čebula, česen, por, zimski luk, drobnjak,

šalotka : pridelovanje in varstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 9–27.

10. Černe M. 1998. Lilijevke. V: Zelenjadarstvo 1 [učbenik]. Železniki, Pami: 152–158.

11. FAOSTAT (elektronski vir)

http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor (30. avgust 2013).

12. Karsia. 2013a. LabiFito. (elektronski vir)

http://www.karsia.si/html/prodajni.php?subKategorijaId=86&vsebinaId=2626 (3.

september 2013).

13. Karsia. 2013b. Labicuper. (elektronski vir)

http://www.karsia.si/html/prodajni.php?subKategorijaId=86&vsebinaId=2672 (3.

september 2013).

14. Lorbeer JW, Andaloro JT. 1983. Onion-Botrytis Leaf Blight. Cornell University, New

York. (elektronski vir)

http://vegetablemdonline.ppath.cornell.edu/factsheets/Onion_Botrytis.htm (2.

september 2013).

15. Metrob. 2009. Rovral Aquaflo. (elektronski vir) http://www.metrob.si/wp-

content/uploads/2009/03/rovral-aquaflo_et.pdf (3. september 2013).

16. Metrob. 2010. Ekološka pridelava. (elektronski vir) http://www.metrob.si/wp-

content/uploads/2010/04/brosura-2010-eko.pdf (3. september 2013).

17. Naše okolje 2013. 2013. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje, 20, 1–6.

(elektronski vir)

http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/b

ilten2013.htm (5. september 2013).



18. Onion disease guide. 2012. (elektronski vir)

http://www.seminis.com/SiteCollectionDocuments/Onion-Disease-Guide.PDF (2.

september 2013).

19. Osvald J, Kogoj-Osvald M. 2003. Čebula. V: Integrirano pridelovanje zelenjave.

Ljubljana. Kmečki glas: 245–249.

20. Podnebne razmere v Sloveniji (Obdobje 1971 – 2000). 2006. Agencija Republike

Slovenije za okolje. (elektronski vir)

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf (5.

september 2013).

21. Rueda A, Shelton AM. 1995. Downy Mildew. Cornell University, Ithaca, New York.

(elektronski vir) http://web.entomology.cornell.edu/shelton/veg-insects-

global/english/dmildew.html (2. september 2013).

22. Schwartz HF, Gent DH, Bartolo ME. 2007. Purple Blotch. High Plains IPM Guide.

(elektronski vir) http://wiki.bugwood.org/uploads/PurpleBlotch-Onion.pdf (2.

september 2013).

23. Stevens PF. 2012. Angiosperm Phylogeny Website. (elektronski vir)

http://www.mobot.org/MOBOT/research/APweb/ (30. avgust 2013).

24. Syngenta. 2013a. Quadris. (elektronski vir)

http://www.syngenta.com/country/si/sl/Syngenta_programi/varstvo-

rastlin/Proizvodi/Fungicidi/Pages/Quadris.aspx (2. september 2013).

25. Syngenta. 2013b. Ridomil Gold MZ Pepite (elektronski vir)

http://www.syngenta.com/country/si/sl/Syngenta_programi/varstvo-

rastlin/Proizvodi/Fungicidi/Pages/Ridomil_Gold_MZ_PEPITE.aspx (2. september

2013).



26. Šoštarič M. 2011. Ptujski lük zaščiten v EU. Delo. (elektronski vir)

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ptujski-luk-zasciten-v-eu.html (30. avgust

2013).

27. University of Illinois. Collage of Agricultural, Consumer and Enviromental Sciences.

Department of crop sciences. 1992. Vegetable seed treatment. (elektronski vir)

http://web.aces.uiuc.edu/vista/pdf_pubs/915.PDF (2. september 2013).

28. VP Orešje. 2013. (elektronski vir) http://vreme-

ptuj.blogspot.com/search/label/Statistika%20vremena%20po%20mesecih%20v%20letu%2020

13 (5. september 2013).

7 ZAHVALA

Za vso pomoč in nasvete ob pisanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorju izr. prof.

dr. Mariu Lešniku.

Za pridobivanje podatkov se zahvaljujem mag. Stanislavu Vajsu in statistično obdelavo

podatkov mag. Brigiti Bračko.

Zahvaljujem se tudi mami, sestri, stricu in partnerju za potrpežljivost ter konstruktivne

kritike.