priredbe mladinskih besedil v lutkovnem gledali[^u...

PRIREDBE MLADINSKIH BESEDIL V LUTKOVNEM GLEDALI[ÛLJUBLJANA (1948–2008)

Milena Mileva Blaì}Pedago{ka fakulteta, Ljubljana

UDK 792.97(497.451.1)"1948/2008":82–93.09

Lutkovno gledali{~e Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1948, prva premiera pa je bila 10.oktobra v Mestnem lutkovnem gledali{~u, kot se je gledali{~e prvotno imenovalo. V letih1948–2008 je doìvelo {tevilne spremembe: od preimenovanja, razli~nih estetik do spre-membe lokacije (od 1984 ima prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu). V ~asu od 1948do 2008 so se izkristalizirale tri uspe{nice – priredbe mladinskih besedil, in sicer Saprami{kaSvetlane Makarovi~, Zvezdica Zaspanka Franeta Mil~inskega in @ogica Marogica JanaMalika.

Lutkovno gledali{~e Ljubljana, slovenska mladinska knjièvnost, svetovna mladinskaknjièvnost, Svetlana Makarovi~, priredba

The Ljubljana Puppet Theatre was founded in 1948 and the first performance was on 10th

October that year; it was first called the City Puppet Theatre. From 1948 to 2008 it underwentseveral changes, such as changes of name, different aesthetics, changes to the central locationof puppet theatre (since 1984 it permanently resides at Mestni dom (Civic Home), located onKrekov Square). In the period from 1948–2008 were three significant hits appeared: The SkipMouse by Svetlana Makarovi~, The Little Sleepy Star by Frane Mil~inski and Marogica theBall by Jan Malik.

Ljubljana Puppet Theatre, Slovene youth literature, literature of the world, SvetlanaMakarovi~, adaptation

1 Uvod

Ustanovitelj lutkarstva na Slovenskem je Milan Klemen~i~ (1875–1957), ki je leta1910 na [turjah ustanovil Malo marionetno gledali{~e. V ~asu od 1920 do 1924 jeustanovil in vodil Slovensko marionetno gledali{~e v Ljubljani ter uprizoril igreFranza Poccija, Goethejevega Fausta (1938) idr. O marionetah je pisal v Slovenskihnovicah, Slovencu in ~asopisu Plamen. Po zgledu ~e{kega lutkarstva se je na Sloven-skem razvijalo sokolsko lutkarstvo (triin{tirideset marionetnih odrov) z motivomspodbujanja narodne zavesti. Ljubljana je l. 1933 gostila mednarodno lutkovno zvezoUnima. Slovenski etnolog Niko Kuret (1906–1996) je razvijal koncept odra ro~nihlutk od leta 1934 in promoviral lutko Pavliho kot tipi~en slovenski lik {aljivca. Sokol-sko lutkarstvo je med 2. sv. vojno kot partizansko lutkarstvo razvijal lutkar in kiparLojze Lavri~ (1914–1954), leta 1944 je ustanovil Partizansko lutkovno gledali{~e, kije svojevrsten svetovni fenomen.

Simpozij OBDOBJA 31

27

Po 2. svetovni vojni se je uresni~ila ideja po formalni ustanovitvi Mestnega lutkov-nega gledali{~a. Umetni{ki vodja je bil reìser Joè Pengov, utemeljitelj sodobnegalutkovnega gledali{~a. Lutkovno gledali{~e Ljubljana (v nadaljevanju LGL) je biloustanovljeno l. 1948, prvo premiero so uprizorili 10. 10. 1948 z lutkovno priredbomladinskega besedila Udarna brigada Antona Ingoli~a.

Od leta 1950 do 1981 je gledali{~e delovalo na marionetnem odru na Levstikovemtrgu v Ljubljani. Od 1951 do 1978 ima LGL dvorano Oder ro~nih lutk na Resljeviulici. Od leta 1963 do 1967 je LGL deloval v okviru Zavoda Pionirski dom Ljubljana.Leta 1984 se je LGL preselil v nove prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu 2,kjer je {e danes, in leta 1997 dobil {e Mali oder. LGL se leta 2010 pridruì {e Gleda-li{~e za otroke in mlade Ljubljana. V letu 2012 ima LGL {est prizori{~: Kulturnico(1980), Veliki oder (1984), Mali oder (1997), Tunel (2008), [entjakobski oder (2009),Oder pod zvezdami (2011).

2 Poslanstvo LGL1

Vodstvo, direktor in umetni{ki vodja, imata velik pomen pri uresni~evanju poslan-stva osrednje lutkovne ustanove v Sloveniji, kar je zapisno tudi v Aktu o ustanovitviLGL, ki skrbi za profesionalno in kakovostno umetni{ko produkcijo, namenjeno vsemgeneracijam, predvsem pa otrokom. Kot klju~no je izpostavljeno slede~e:

1. izvirna doma~a ustvarjalnost,2. uprizarjanje slovenskih mladinskih avtorjev,3. spodbujanje ustvarjalnosti drugih doma~ih avtorjev,4. obnavljanje in promoviranje postavitve del doma~e in evropske dedi{~ine,5. postavljanje razstav, dokumentiranje in izdajanje publikacij.2

2.1 Izvirna doma~a ustvarjalnostLGL è od nastanka leta 1948 skrbi za razvoj izvirne ustvarjalnosti, primarno lut-

kovne in sekundarno mladinske knjièvnosti (proznih, dramskih in pesemskih del).Pri tem je odprtih nekaj vpra{anj,3 npr. ali pojmovati kot doma~o predstavo priredboMartine Mauri~ Lazar Nari{i mi backa, nastalo po motivih Malega princa Antoinea deSaint-Exupéryja, kako definirati priredbo Milana Jesiha Guliver, velik in majhen,nastalo po motivih Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta. Posebne pozornosti sodele`ne doma~e priredbe iz starej{e (France Pre{eren, Krst pri Savici), novej{e (FranLevstik, Kdo je napravil Vidku sraj~ico) in sodobne (Svetlana Makarovi~, Vila Mali-na) slovenske mladinske knjièvnosti.

Simpozij OBDOBJA 31

28

1 Povzeto po http//www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008116.pdf (20. 7. 2012).2 V delu Po stopinjah lesene Talije, Lutkovno gledali{~e Ljubljana: 60 let (2008) je predstavljena analiza

lutkovnih predstav v LGL od 1948 do 2008, narejena na osnovi kvantitativne in kvalitativne analizezbranega gradiva.

3 Na osnovi Zakona o avtorskih in drugih sorodnih pravicah je avtor knjièvnega besedila in reìser oz.avtor priredbe kot soavtor, ker je lutkovna predstava ustvarjena v sodelovanju dveh ali ve~ oseb in je nede-ljiva celota (12. ~len), http//www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200494&stevilka=4203 (5. 8. 2012).

Sodobni slovenski avtorji vstopajo v LGL z rahlim zamikom, npr. Lila Prap, Zakaj(2002, v LGL 2003), Male ìvali (1999, v LGL 2010), Anja [tefan, Bobek in bar~ica(2005, v LGL 2010), Andrej Rozman Roza, Jamska Ivanka, priredba Miroslava Vil-harja (2001). Rozman se pojavlja kot avtor songov (Woyzek, 2001, Alibaba in 40 raz-bojnikov, 2003, Mojster [ivic in luna, 2005, êpica veselje, 2008), vendar po letu2008 v LGL uprizarja avtorske priredbe (Vìgalnik, 2009, @ivalska farma, 2012).

Od l. 1948 je bilo v LGL uprizorjenih kar nekaj predstav. V prvem desetletju je bilo20 predstav; Teàve Peter{ilj~kove mame (1951, 1957), @ogica Marogica (1951) inZvezdica Zaspanka (1955). V drugem desetletju je bilo 21 predstav, za obdobje pa jezna~ilen odmik od socialisti~nega realizma in iskanje novega koncepta.V tretjemdesetletju je bilo 31 predstav, med drugim Sovica Oka in Pekarna Mi{ma{. V prvihtreh desetletjih so v LGL iskali identiteto, posku{ali so prekiniti s socialisti~nim realiz-mom in vzgojnim konceptom lutk, zato so iskali nova besedila, otro{ka in/ali mla-dinska. V ~etrtem desetletju je bilo 53 predstav; od tega tudi serija Polonce Kova~ Kajmora Sova opraviti spomladi/pozimi/jeseni (1984, 1985, 1987). Postavili so tudi prvouspe{nico Saprami{ko (1986) ter obnovili drugo uspe{nico Zvezdico Zaspanko4

(1955, 1985) in Martina Krpana (1950, 1984). V petem desetletju je bilo 51 predstav,od tega dvakratna uprizoritev Zgodbe o Ferdinandu (1988, 1995). LGL poìvi reper-toar in v uprizarjanje vklju~i sodobne slovenske mladinske dramatike, kot so Boris A.Novak, Milan Jesih, Milan Dekleva. V {estem desetletju je bilo 79 predstav, ponovitev

Simpozij OBDOBJA 31

29

Slika 1: @ogica Marogica, 1951

4 Leta 1972 je bil v delavnici LGL poàr in v njem so zgorele lutke iz predstave Zvezdica Zaspanka.

predstav Doktor Faust (2003, 2005) in Zvezdica Zaspanka (2001), Svetlana Maka-rovi~ pa postane »hi{na avtorica« (Kako postane{ glavni, Spet, kosovirji, Tacamuca,Veliki kosovirski koncert, Veveri~ek posebne sorte, Vila Malina).

V ~asu od 1948 do 2008 so bile ve~krat izvedene priredbe Doktor Faust (1982,2003, 2005), Hudobni gra{~ak (1956, 1970, 1993) in Zvezdica Zaspanka (1955, 1985,2001). 1948–2008 je bilo uprizorjenih 255 predstav, ki temeljijo na izvirni doma~i(2/3) in tuji ustvarjalnosti (1/3).

2.2 Uprizarjanje slovenskih mladinskih avtorjevSlovenski mladinski pesniki, pisatelji in dramatiki so avtorji priredb v LGL in se

pojavljajo v razli~nih avtorskih vlogah.

Slovenske ljudske pravljice so priredbe iz slovenskega ljudskega izro~ila, prikaterih se kot avtorji priredbe pojavljajo dramatiki oz. dramaturgi, reìserji, npr. JanZakonj{ek, Hudi~ in pastir, Du{an Jovanovi}, Zlata ptica, Ervin Fritz, Grofi~ pra{i~;pisatelj Joè Rode in reìser Matija Mil~inski O la`nivi laì ter Ivo Svetina Zarika inSon~ica.

LGL za lutkovne predstave priredi avtorske pesmi slovenskih pesnikov, klasikov(France Pre{eren, Krst pri Savici, Oton @upan~i~, Mehur~ki) in sodobnih klasikov(Tone Pav~ek, Juri Muri v Afriki, Dane Zajc, Zakaj in vpra{aj). Pri tem upo{tevamerilo preverjene kakovosti in manj posega po najsodobnej{i poeziji. Vseeno bi

Simpozij OBDOBJA 31

30

Slika 2: Zvezdica Zaspanka, 1955

pri~akovali ve~ji dele` avtorske poezije, zato so pogostej{e priredbe proznih besedil(Janez Trdina, Kresna no~).

Tudi pri priredbi avtorskih pravljic LGL izbira med klasiki (Fran Levstik, Kdo jenapravil Vidku sraj~ico, Fran Mil~inski, Butalci) in sodobnimi klasiki (Niko Grafe-nauer, Tramvaj~ica, Kristina Brenk, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, SvetlanaMakarovi~, Saprami{ka).

Pri izvirni slovenski mladinski dramatiki se med avtorji pojavljajo Milan Jesih,Kronan norec, Zvezda in srce (je tudi avtor priredbe Guliver, veliki in majhen), MilanDekleva, Sanje o govore~i ~e{nji, Alenka Gerlovi~, Jur~ek in trije razbojniki, ê zmajpo`re mamo, Hi{a, Boris A. Novak, Prizori iz ìvljenja stvari, Stotiso~noga, Vite{kiturnir v [i{ki, Frane Puntar, Pravljica v modrem, A, Gugalnica, Medvedek zleze vase,Stol pod potico, Za vrati zajec, in Andrej Rozman Roza, Jamska Ivanka.

Pri priredbah slovenskih mladinskih avtorjev se avtorji pogosto pojavljajo vrazli~nih vlogah, npr. Svetlana Makarovi~ se pojavlja kot pisateljica, reìserka, igral-ka, prevajalka, pevka, Boris A. Novak se pojavlja kot avtor drame (Prizor in ìvljenjastvari, Stotiso~noga, Vite{ki turnir v [i{ki) in avtor priredbe (Nami{ljeni bolnik popredlogi Molièra), Andrej Rozman Roza kot avtor priredbe (Jamske Ivanke pomotivih Miroslava Vilharja) in kot avtor balade (predstava Wojzeck Georga Bucherja)ter po letu 2008 tudi kot avtor predstav (Vìgalnik po motivih Hansa Christiana Ander-sena, @ivalska farma po romanu Georga Orwella), ilustratorka Alenka Eka Vogelnik

Simpozij OBDOBJA 31

31

Slika 3: Kozlovska sodba v Vi{nji gori

se pojavlja kot reìserka in avtorica priredbe avtorske pravljice (Fran Levstik, Kdo jenapravil Vidku sraj~ico, Fran Sale{ki Fin`gar, Makalonca).

Na osnovi analize lahko potrdimo hipotezo, da LGL skrbi za priredbe slovenskihmladinskih avtorjev, proznih, dramskih in tudi pesni{kih besedil. Najbolj se zavzemaza promocijo klasikov in sodobnih klasikov ter besedil za odrasle, ki so v procesuliterarne recepcije zaradi kanonskega statusa v slovenski knjièvnosti in/ali zaradiponarodelosti literarnih junakov postala mladinsko branje in tako del slovenskemladinske knjièvnosti. Med tovrstna dela sodijo Anton Toma` Linhart, Ta veseli danali Mati~ek se èni, France Pre{eren, Krst pri Savici, Povodni mo`, Fran Levstik,Martin Krpan, Josip Jur~i~, Kozlovska sodba v Vi{nji gori, in Frane Mil~inski Butalci.

Zanimiv je podatek, da je manj priredb klasikov mladinske knjièvnosti, npr. JosipVandot, Kekec, Josip Jur~i~, Kozlovska sodba v Vi{nji gori, Frane Mil~inski, Butalci.Pri~akovali bi, da bi bili tudi Butalci stalnica na odru, saj gre za klasiko slovenskeknjièvnosti.

Vpliv socialisti~nega konteksta je viden s postopnim oddaljevanjem od besedil ssocialisti~no tematiko (Anton Ingoli~, Udarna brigada, Nace Simon~i~, Pravi parti-zan, Branka Jurca, Beli konji, Gregec Kobilica, Ivan Potr~, Van~eve zgodbe) in ve~a-njem deleà besedil s fantasti~no tematiko (Frane Mil~inski, Zvezdica Zaspanka,Svetlana Makarov~, Sovica Oka, Pekarna Mi{ma{).

2.3 Dele` uprizarjanja ustvarjalnosti drugih slovenskih avtorjevDele` uprizarjanja ustvarjalnosti drugih slovenskih avtorjev (pri tem so pod sin-

tagmo »drugi slovenski avtorji« upo{tevati umetni{ki direktorji, reìserji, dramaturgi,igralci in ustvarjalci, ki niso poklicni mladinski avtorji, ampak so s svojim ìvljenjemin delom povezani z gledali{~em in so za potrebe LGL uprizarjali besedila, npr.Matja` Loboda (Pepelka, O~ka, kjer stanuje Miklav`, Pod to goro zeleno, Predstav-ljajte si ..., Sedem na mah, Siv~kovi spomini), Nace Simon~i~ (Veliki kikiriki, Babica,^rmlj iz Kolorada, Kljuk~eva predstava, Kljuk~eve po~itnice, Nenavadna pravljica,Ob proslavi, posebna reportaà, Pravi partizan, Pra{i~ki, Zme{njava), Nina Skrbin-{ek (Miklavèv ve~er, Kuèk postruèk), Alenka Pirjevec (Krst pri Savici), Ur{kaHlebec (Fantkov dan, Hi{ica za pun~ke), Alja Tka~ev (Gremo Kro{a), Boò Vovk(Radovedni slon~ek, Ho~ete peti z mano), Barbara Hieng Samobor (Ko smo bili {emajhni, Mala Lili) idr.

2.4 Obnavljanje in promoviranje del iz doma~e in tuje zgodovineLGL skrbi predvsem za obnavljanje in promoviranje del iz doma~e zgodovine. To

so uspe{nice ali predstave, ki temeljijo na slovenski mladinski knjièvnosti, npr. FraneMil~inski, Zvezdica Zaspanka (1955, 1985, 2001), Svetlana Makarovi~ Saprami{ka,redno na sporedu od 1986. Med obnavljanje in promocijo del iz doma~e zgodovine jetreba omeniti dela, ki so jih ustvarili Anton Toma` Linhart, Ta veseli dan ali Mati~ense èni, France Pre{eren, Povodni mo`, Krst pri Savici, Fran Levstik, Martin Krpan,Janez Trdina, Kresna no~, Josip Vandot, Kekec.

Simpozij OBDOBJA 31

32

Od tujih del je treba omeniti klasi~no besedilo, kjer je kot avtor naveden MilanKlemen~i~ ter da je delo nastalo po motivih iz 18. stol. Ravno to delo je primer nedo-re~enosti avtorstva, soavtorstva in/ali navajanja relevantnih virov. V svetovni knjièv-nosti je Faust najbolj znan v razli~ici Johana W. Goetheja. Pri definiciji doma~e in tujeustvarjalnosti so odprta vpra{anja, ali definirati tujo ustvarjalnost le v primeruknjièvnih besedil iz tuje knjièvnosti, npr. Faust, ali upo{tevati tudi reìserja. Vprispevku razumemo kot izhodi{~e priredbe del iz mladinske knjièvnosti, zato je kottuja ustvarjalnost mi{ljeno avtorstvo knjièvnih besedil in ne avtorstvo reìje (npr.Milan Klemen~i~, Doktor Faust). Zanimiv primer je navajanje Petra I. âjkovskegakot avtorja Labodjega jezera, ~etudi je napisal le glasbo za balet, motiv ìvalskegaènina/neveste pa je eden izmed najbolj pogostih pravlji~nih motivov – deklica labod(angl. Swanmaiden) (Uther 2004: 231, 269–270).

Avtorji priredb, ki temeljijo na obnavljanju in promoviranju del iz tuje zgodovine,so Hans Christian Andersen (Mala morska deklica, Slav~ek, Sne`na kraljica, Svinjskipastir), James Matthew Barrie (Peter Pan ali de~ek, ki ni hotel odrasti, Petek Pan vKensingstonskem parku), Carl Collodi (Ostrèk), Roald Dahl (VDV), Jacob L. K. inWilhelm Grimm (Snegulj~ica, Trnulj~ica), Munro Leaf (Zgodba o Ferdinandu),Frank L. Baum (ârovnik iz Oza), Alan A. Milne (Medved Pu), Franz Pocci (ârobnegosli I., II., Sovji grad), Beatrix Potter (Peter zajec), Antoine de Saint-Exupery (Maliprinc), Pamela Travers (Marry Poppins), Oscar Wilde (Sre~ni princ).

Simpozij OBDOBJA 31

33

Slika 4: Maja Acetto idr. (ur),2008: Po stopinjah lesene Talije, Lutkovno gledali{~e Ljubljana:60 let

LGL manj posega po sodobnih tujih besedilih, ki so ustvarjalni izziv, npr. ToonTellegen, Zabava na luni. Opazimo pa lahko priredbe kratkih sodobnih pravljic vslikani{ki knji`ni obliki in priredbe v LGL, npr. Amy MacDonald, Mali bober inodmev, Hallveig Thorlacius, Ma~ek Ma~kursson, ter vpliv ekranizacij, npr. BeatrixPotter, Peter Zajec, Maria Clara Machado, Mali strah BavBav. Zanimivo, da so bese-dila Astrid Lindgren prirejena le enkrat (Kljukec s strehe). Prav tako je treba omenitianti~no klasiko, prirejeno za mlade naslovnike, npr. Jera Ivanc, Perzej, Aristofan,Lizistrata, William Shakespear, Hamlet, in priredbo srednjeve{ke Bo`anske komedijeidr.

2.5 Dokumentiranje in izdajanje publikacijLGL ob vsaki premieri izda gledali{ki list. Iz{li pa sta tudi dve prilo`nostni mono-

grafiji: o zgodovini lutkarstva – Po stopinjah lesene Talije, Lutkovno gledali{~e Ljub-ljana: 60 let (2008),5 in o o~etu slovenskega lutkarstva – Milan Klemen~i~, Iskaleclepote in pravlji~nih svetov (2011). LGL ima tudi lasten arhiv, v katerem hranijo vsepriredbe, gledali{ke liste in v sodobnem ~asu tudi posnetke z lutkovnih predstav naDVD nosilcu. LGL sodeluje s Slovenskim gledali{kim muzejem Slovenije.

Simpozij OBDOBJA 31

34

Slika 5: Matja` Loboda, 2011:Milan Klemen~i~, Iskalec lepote inpravlji~nih svetov

5 http//www.dlib.si (4. 8. 2012).

3 Odprta vpra{anja avtorstva priredb

Pri nekaterih priredbah mladinskih besedil so navedeni avtorji, npr. Hans ChristianAndersen, Mala morska deklica, Jacob L. K. in Wilhelm Grimm, Snegulj~ica ipd. Prinekaterih predstavah je naveden avtor, vendar ne tudi besedilo, npr. Rudyard Kipling,Radovedni slon~ek, gre za priredbo enega poglavja iz Knjige o dùngli. Obstaja {e enapredstava z istim naslovom v reìji Boà Kosa Radovedni slon~ek (1989), vendar ninastala na osnovi motivov Rudyarda Kiplinga.

Pri nekaterih navedbah avtor besedila ni omenjen, npr. Isidor V. [tok, Boànskakomedija, Jiri Streda, Janko in Metka, Jera Ivanc, Perzej, Alenka Pirjevec, Bor Turel,Neko~ je bil kos lesa (sklepam, da gre za priredbo Carla Collodi, Ostrèk) ipd.

Pri slovenskih avtorjih je zapisano, npr. Albert Papler, Hudobni gra{~ak 1., 2., 3.(1956, 1993, 2002). Sklepam, da gre za priredbo (slovenske) ljudske pravljice. Pravtako tudi Nace Simon~i~, Joè Pengov, Zlata ribica (1953), sklepam, da gre za pri-redbo (slovenske) ljudske pravljice. Pri predstavi Uro{ Trefalt, Stvarjenje (1991) sepostavi vpra{anje, ali gre za motive iz Biblije, oz. na osnovi spremnega besedila jeugotovljeno, da gre za motiv stvarjenja, prikazan kot sedem umetnostnih muz. Gre zaprireditev brez besedila.

Pri nekaterih navedbah se je kot prvi avtor navajal npr. Milan Klemen~i~, DoktorFaust z opombo (po motivih iz 18. stol.). Drugi primer je reìser Diego de Brea, Vihar,v oklepaju je napisano po motivih Williama Shakespearja.

V nekaterih predstavah ni naveden avtor besedila, zato je bilo treba poznati inter-tekstualne povezave in sklepati na kontekst, najpogosteje, ko gre za priredbo, npr.Mirko Mahni~, Rde~a kapica. Sklepam, da je besedilo nastalo na osnovi Perraultove(1697) ali bolj znane Grimmove variante (1812, 1857).

Podoben je primer z avtorstvom, ko je kot prvi avtor napisan reìser/dramaturg/glavni igralec, npr. Matja` Loboda, Sedem na mah. Iz konteksta sklepamo, da gre zapriredbo Grimmove pravljice o Pogumnem kroja~ku, ki se pojavlja tudi pod drugiminaslovi iz Olenbur{kega manuskripta 1810 oz. 1812 in predelave l. 1819 do kon~ne izleta 1857. Tudi v sloven{~ini se pojavlja pod razli~nimi naslovi (Kroja~ek juna~ek,Pogumni kroja~ek, Sedem na mah idr.).

Podobno omejitev predstavlja navajanje fragmentov iz literarnih del, npr. Matja`Loboda, Siv~kovi spomini (1990), kjer iz konteksta sklepamo, da gre za fragment izMedveda Puja (Alan A. Milne). Ta se navaja kot vodilni avtor pri Medvedu Puju I. inII. (1980, 2004). Podoben pomislek se pojavi ob navajanju fragmenta ali mota izdolo~enega literarnega besedila, kjer o avtorju sklepamo, npr. Martina Mauko Lazar,Nari{i mi backa (2000).

Podoben primer je pri navajanju literarnih virov iz ljudskega slovstva, slovenskega(Hudi~ in pastir, 1992) ali svetovnega (Silvan Omerzu iz zbirke arabskih pravljicTiso~ in ena no~ Ali Baba in {tirideset razbojnikov, 2003).

Nenatan~no navajanje ali avtorja ali literarne zvrsti ali narodne pripadnosti prav-ljice je tudi pri lutkovni predstavi Iuna Ornik Lalanit (2000). V oklepaju je zapisano(Burleska za otroke po motivih stare ljudske pripovedke Repa velikanka). Najbolj

Simpozij OBDOBJA 31

35

znana je ruska varianta Alekseja N. Tolstoja, Repa velikanka, manj znana nem{kaGrimmova, Repa (KHM6 146), ~etudi so znani motivi iz antike. V tipnem indeksupravljic Hansa J. Utherja gre za znani pravlji~ni motiv ATU7 1679A – darili za kralja(angl. two presents for the king) in ATU 1960D – velika zelenjava (angl. the greatvegetable).

Podoben problem je tudi pri navajanju avtorstva, npr. Jera Ivanc, Perzej (2003).Sklepamo, da je delo nastalo na osnovi motivov iz Ajshilove tetralogije o Perzeju.Kako definirati Ikarjev let, ki ga je prvi zapisal Ovid v Metamorfozah, v variantifrancoskega avtorja Raymonda Queneauja (2003), ki je tudi nastal na osnovi motivoviz anti~ne mitologije?

V ~asu od 1948 do 2008 oz. v {estih desetletjih pa dominira avtorica SvetlanaMakarovi~. Od 253 avtorjev in avtoric, ki so imeli ve~krat uprizorjena besedila, sobila njena besedila predstavljena 19-krat, zanimivo da tudi dela Naceta Simon~i~a, kije prirejal besedila za LGL.

4 Lutkovne uspe{nice

Primer prve uspe{nice je kratka sodobna pravljica Franeta Mil~inskega, ZvezdicaZaspanka (1949), ki je sodobna klasika in lutkovna uspe{nica. Predstava je bilapostavljena na oder 1955, 1985 in 2001. Gostovala je tudi v tujini. Saprami{ka (1976)Svetlane Makarovi~, ki je bila premierno izvedena 1986, je uspe{nica v LGL in jeimela ve~ kot 1500 uprizoritev ter {tevilna gostovanja po svetu in skoraj ~etrt milijonagledalcev. Lik Saprami{ke se intratekstualno pojavlja tudi v predstavah Koren~kovpal~ek, Gal med lutkami in Medena pravljica. Tretji primer uspe{nice je iz ~e{kemladinske knjièvnosti avtorja Jana Malika @ogica Marogica (1951), ki je bila pre-mierno izvedena 1951 ter je imela ve~ kot 1200 ponovitev.

Med predstavami, ki so imele najmanj{e {tevilo gledalcev, je kanonsko besedilo izslovenske knjièvnosti – France Pre{eren, Krst pri Savici, kar je povezano s {tevilnimidejavniki, npr. primernost za mladega naslovnika, sezona (2008), repertoar ipd. Malo-{tevilna gledanost ne pomeni nujno slab{e kakovosti predstave. Med manj gledanepredstave sodijo tudi Pravljica v modrem, Lepotica ali zver, Petnajst, Vihar, Kraljalkohol, Marry Poppins, @e è, kaj pa poklic, ^rne maske ter Jur~ek in trije razbojniki.

4.1 Dele` avtorjev slovenske (mladinske) knjièvnostiZanimivo je razlikovanje med literarnimi in lutkovnimi avtorji. Med prve {tejemo

Svetlano Makarovi~, Polonco Kova~, Nika Grafenauerja ipd. avtorje, ki imajo lite-rarni opus za mladino ali odrasle bralce (npr. Berta Bojetu). Problemati~no jerazvr{~anje prilo`nostnih avtorjev lutkarjev, ki so za potrebe lutkovne uprizoritve pri-rejali in predelali besedila in niso leposlovni avtorji, npr. Nace Simon~i~, Matja`Loboda, Nina Skrbin{ek idr.

Simpozij OBDOBJA 31

36

6 Mednarodna oznaka za Grimmove Otro{ke in hi{ne pravljice (nem. Kinder und Hausmärchen) – KHM.7 Mednarodna oznaka za tipni indeks pravljic na osnovi akronimov Antti Aarne (1910), Stith Thomspon

(1961) in Hans Jörg Uther (2004).

Razmerje med ljudskim in avtorskim izro~ilom je mo~no v prid avtorskemuizro~ilu. Od 253 predstav sta dve uprizoritvi nastali na osnovi slovenske ljudske prav-ljice, in sicer Du{an Jovanovi}, Zlata ptica ter Jan Zakonj{ek, Hudi~ in pastir. Odskupno 253 predstav od 1948 do 2008 jih je le osem nastalo na osnovi motivov izljudskih pravljic (npr. slovenske Zlata ptica, O la`nivi laì, za moìtev godni in Hudi~in pastir, @e, è, kaj pa poklic (navedba le »po motivih narodne pravljice«), Tiso~ inena no~ (Ali Baba in 40 razbojnikov, arabska), Repa velikanka (»po pravljici«), Okozlovskem biku in slamnati repi (litovska) skupaj z japonsko O baha{kem Gembeju,O Sabonjumi in njegovem pomo~niku Ginarju (afri{ka) skupaj z italijansko Odivja{kem divjaku, finska O iznajdljivem kova~u in njegovih drsalkah). V~asih je enalutkovna predstava hkrati kombinacija dveh pravljic.

Odprto ostaja vpra{anje literarnoteoreti~ne definicije, npr. Barbara Bulatovi},Kreda, s podnaslovom po motivih pravljice Zinken Hopp ârodejna kreda. Gre zarazlikovanje med slovensko ljudsko pravljico Zlata ptica in (obse`no) sodobno prav-ljico (npr. Zinken Hopp).

Ali je avtorica Darka êh, Zimska pravljica, delo napisala na osnovi motivov izShakespearja, je eno izmed odprtih vpra{anj, kot tudi, ali je Zlata ribica napisana naosnovi motivov iz ljudskega izro~ila, ker sta kot avtorja navedena Joè Pengov in

Simpozij OBDOBJA 31

37

Slika 6: Saprami{ka, 1986

Nace Simon~i~. Navedeno ni niti ime avtorja oz. avtorice, ki je zapisano le kot G.Vladi~ina.

Prav tako se kot reìser navaja Pascal Quignard, Ime na koncu jezika. Lutkovnapredstava se motivno navezuje na Grimmovega [picparklja. Razmerje med avtorji inavtoricami je pribli`no naslednje: od 253 predstav je 65 avtoric in 188 avtorjev, ki seve~krat ponavljajo, npr. Svetlana Makarovi~ 19-krat, Nace Simon~i~ 11-krat.

4.1.1 Priredbe Svetlaninih pravljic v LGLSvetlana Makarovi~ je reprezentativna avtorica v LGL. Najuspe{nej{a lutkovna

predstava v LGL je avtorska pravljica Saprami{ka, ki je igrala (Saprami{ka, Regica,teta Grizelda) v sezoni 1986/1987. K besedilu je napisala tudi glasbo. Besedilo je odpremiere 18. 10. 1986 oz. do leta 2008 imelo ve~ kot 1500 ponovitev in ~etrt milionagledalcev.

5 Sklepno poglavje

Na osnovi analize dejavnosti 1948–2008 je LGL dokazal, da je osrednja ustanova,ki pripravlja lutkovne in dramske predstave za mlade in odrasle. V letu 2012 ima LGL{est prizori{~ (Kulturnico, Veliki oder, Mali oder, Tunel, [entjakobski oder in Oderpod zvezdami), povpre~no v eni sezoni, od septembra do junija, pripravijo do 10 pred-stav in imajo do 700 ponovitev na leto ter {tevilna gostovanja.

Poslanstvo LGL je zagotavljanje javnih kulturnih dobrin na podro~ju lutkovnega indramskega gledali{~a za otroke in odrasle (Berta Bojetu, Pogovori v hi{i Karlsteinidr.). Na osnovi analize dejavnosti 1948–2008 je vidno, da zavod skrbi za izvirno do-ma~o ustvarjalnost (Svetlana Makarovi~, Andrej Rozman Roza, Anja [tefan ...),spodbuja nastajanje in uprizarjanje besedil doma~ih avtorjev (Ivo Svetina, Kresnano~) ter spodbuja kreativnost drugih doma~ih avtorjev, ki soustvarjajo lutkovne indramske predstave (Matija Solce). Na osnovi analize gradiva je razvidno spodbujanjein programska strategija na~rtnega razvijanja 1) izvirne produkcije, 2) uprizarjanjabesedil slovenskih avtorjev in 3) spodbujanja ustvarjalnosti drugih slovenskih avtorjev– soustvarjalcev lutkovne in dramske predstave (Nace Simon~i~, Nina Skrbin{ek,Matja` Loboda, Barbara Hieng Samobor, Iuna Ornik, Silvan Omerzu idr.).

Na osnovi bogate slovenske (mladinske) knjièvnosti oz. mladinskega branja biLGL lahko {e bolj skrbel za obnavljanje in promoviranje reprezentativnih del iz sta-rej{e (npr. anti~na knjièvnost Perzej, arabske pravljice Tiso~ in ena no~), novej{e(France Pre{eren, Fran Levstik, Oton @upan~i~) in sodobne (slovenske mladinske)knjièvnosti ter upo{teval evropsko (npr. Roald Dahl, Toon Tellegen idr.) oz. svetovno(mladinsko) knjièvno klasiko (Pamela Travers, Frank L. Baum, Maria Carla Macha-do idr.) ter omogo~al bolj raznolike uprizoritvene mo`nosti za najsodobnej{o sloven-sko in/ali svetovno mladinsko knjièvnost. Ve~ pozornosti bi moral posvetiti tudiposodabljanju klasike (France Pre{eren, Fran Levstik, Josip Jur~i~) in klasicizacijisodobnosti (Andrej Rozman Roza, Peter Svetina, Anja [tefan, Miklav` Komelj idr.)ter dati mo`nost sodelovanja {e neuveljavljenim mladinskim avtorjem.

Simpozij OBDOBJA 31

38

LGL postavlja tudi trende razvoja za vsa druga otro{ka gledali{~a v Sloveniji inmotivira razvoj slovenskega lutkarstva, zato je na osnovi stoletne tradicije in formalneustanovitve od l. 1948 pri~akovati, da bo nadaljeval tradicijo in jo nadgradil z izvirnoprodukcijo, uprizarjanjem besedil slovenskih in svetovnih avtorjev ter spodbujal ust-varjalce in soustvarjalce lutkovne in dramske umetnosti za mlade naslovnike. Smi-selno bi bilo, da bi LGL imel tudi pomembnej{o vlogo na AGRFT ter in{titutskomo`nost spremljanja in motiviranja nadaljnjega razvoja.

LiteraturaACETTO, Maja, FRANJI], Lidija, LOBODA, Matja`, SITAR, Jelena, ARRIGLER, Dragan, HITI

O@INGER, Andrej, LESKOVEC SINDI^I^, Marija, 2008: Po stopinjah lesene Talije, Lutkovno gle-dali{~e Ljubljana: 60 let. Ljubljana: Lutkovno gledali{~e.

DOVI], Marijan, 2007: Slovenski pisatelj. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.UTHER, Hans Jorg, 2004: The types of international folktales a classification and bibliography, based

on the system of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia, AcademiaScientiarum Fennica.

Simpozij OBDOBJA 31

39

Simpozij OBDOBJA 31

40

priredbe mladinskih besedil v lutkovnem gledali[^u...

Documents