priročnik za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči ... · ge. da bi bil vpogled v te podatke...

KMETIJSKI IN[TITUT SLOVENIJEHacquetova 17, 1000 Ljubljana

R A Z I S K A V E I N Š T U D I J E 7 9

Priročnik za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči rezultatovmlečne kontrole

Drago BABNIKJože VERBIČPeter PODGORŠEKJanez JERETINATomaž PERPARBetka LOGARMarija SADARBoris IVANOVIČ

R A Z I S K A V E I N Š T U D I J E 7 9

Priročnik za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči rezultatovmlečne kontrole

dr. Drago BABNIKdr. Jože VERBIČPeter PODGORŠEKmag. Janez JERETINATomaž PERPARmag. Betka LOGARMarija SADARBoris IVANOVIČ

Ljubljana, marec 2004

Fotografije: dr. Jože VERBIČ, Tomaž PERPAR, mag. Blaž Šegula

Izdal in založil:Kmetijski inštitut SlovenijeLjubljana, Hacquetova 17

ISBN 961-6224-98-0

Direktor: dr. Andrej SIMONČIČUrednica zbirke: Lili MARINČEK

Tisk: Euroadria d.o.o., Ljubljana Naklada: 4000 izvodov

PREDGOVOR

V Sloveniji ima kontrola mlečnosti že dolgo tradicijo. Članiživinorejske zadruge v Selcih so jo začeli voditi leta 1906.Tako nekoč kot tudi danes je poglavitni namen kontrolemlečnosti pridobivanje podatkov za selekcijske namene. Spodatki o mlečnosti in sestavi mleka pa si je mogoče poma-gati tudi pri vodenju prehrane krav molznic, pri odkrivanjupresnovnih motenj in obolenj vimena. Glede na številčnostpodatkov, ki jih pri rejcih zbere Govedorejska služba Slo-venije, bi bilo škoda, če podatkov ne bi izkoristili tudi v tanamen.

S tem priročnikom želimo nadaljevati delo strokovnjakov, ki sože v preteklosti poskušali na podlagi sestave mleka odkrivatinapake pri krmljenju molznic. Zastavili smo si cilj, da tematikonekoliko podrobneje osvetlimo z vidika novejših spoznanj oprehrani molznic. Prilagodili in posodobili smo izpise rednihmesečnih kontrol, ki jih rejci dobivajo po pošti. Zahtevnejšim,z računalniki opremljenim rejcem omogočamo sproten vpo-gled v stanje črede tudi po internetu.

Zavedamo se, da zahteva razlaga analiz mleka precej znanja.Podatki o sestavi mleka ne omogočajo celostnega vodenjaprehrane molznic, so pa dobrodošla pomoč pri odkrivanjumorebitnih napak v prehrani in pri spremljanju uspešnosti nji-hovega odpravljanja. Od vseh lastnosti mleka sta za odkriva-nje napak pri krmljenju najprimernejša razmerje medmaščobami in beljakovinami ter vsebnost sečnine. Razmerjemed maščobami in beljakovinami je posredni kazalnik oskr-bljenosti molznic z energijo, hkrati pa nas opozarja tudi namorebitne težave pri prebavljanju v vampu (zakisanje vampa).Na podlagi vsebnosti sečnine lahko sklepamo na energijsko-beljakovinsko izravnanost obroka. Poleg razmerja medmaščobami in beljakovinami in vsebnostjo sečnine moramopri interpretaciji podatkov upoštevati tudi podatke o mlečnosti,vsebnosti maščob, vsebnosti beljakovin, fazi laktacije in dru-

3

ge. Da bi bil vpogled v te podatke boljši, smo se odločili zagrafični prikaz stanja v čredi, iz katerega je mogoče za vsakokravo posebej razbrati odmike od optimalnega stanja.

Priročnik je razdeljen na šest delov. Kratkemu uvodu sledijopregled dejavnikov, ki vplivajo na sestavo mleka, in navodilaza vrednotenje rezultatov mlečne kontrole. V nadaljevanju jeprikazan primer razlage rezultatov o mlečnosti in sestavimleka na kmetiji. V priročniku je opisano tudi, kako priti dopodatkov o kontroli po internetu. Prikazano je še stanje vSloveniji s kratkim komentarjem najverjetnejših vzrokov zaodmike od priporočenih vrednosti. Bralcem, ki nimajo volje aličasa za prebiranje obsežnejših besedil, priporočamo, da sinajprej ogledajo tretje poglavje, predvsem sliki 6 in 8. Čeboste v svoji čredi ugotovili pomembnejše odmike od pri-poročenih vrednosti, smo prepričani, da boste poskušali najtitudi vzroke in rešitve zanje.

Bralce želimo opozoriti, da podatki o sestavi mleka nikakorniso nadomestilo za računanje obrokov. Računanje obrokovob poznavanju zauživanja in kakovosti krme ostaja še naprejosnovno orodje za vodenje prehrane. Prav tako podatki o ses-tavi mleka ne nadomeščajo drugih kazalnikov ustreznosti rejemolznic, kot so npr. kondicija živali, rezultati preiskave krvi inurina, rezultati popolnih mlečnoprofilnih testov in drugo.Nekatera priporočila v tem priročniku so poenostavljena. Čenimate poglobljenega znanja o prehrani molznic, vam pri-poročamo, da se, preden vpeljete večje spremembe v ute-čene obroke, posvetujete s strokovnjakom.

Avtorji

4

KAZALO

1 UVOD ........................................................................ 7

2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA SESTAVO MLEKA .... 82.1 Maščobe v mleku ...................................................... 82.2 Beljakovine v mleku.................................................... 162.3 Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku 212.4 Laktoza v mleku ........................................................ 232.5 Sečnina v mleku ........................................................ 24

3 PRAKTIČNO VREDNOTENJE REZULTATOV MLEČNE KONTROLE IN SPLOŠNA PRIPOROČILA 29

3.1 Razmerje med maščobami in beljakovinami (M/B) in vsebnost beljakovin v mleku ...................................... 29

3.2 Vsebnost beljakovin in sečnine v mleku .................... 43

4 PRIMER RAZLAGE REZULTATOV MLEČNE KONTROLE NA KMETIJI .......................................... 56

4.1 Izpis proizvodnje v čredi krav .................................... 564.2 Vsebnost beljakovin in razmerje med maščobami in

beljakovinami (M/B) v mleku ...................................... 594.3 Vsebnost sečnine v mleku.......................................... 61

5 SPREMLJANJE PODATKOV O ŽIVALIH NA KMETIJI PO INTERNETU.......................................... 63

5.1 Prijava v sistem .......................................................... 635.2 Dostopni podatki ........................................................ 66

6 MLEČNOST IN SESTAVA KRAVJEGA MLEKA V SLOVENIJI ................................................................ 72

6.1 Spreminjanje mlečnosti in sestave mleka .................. 726.2 Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku 746.3 Vsebnost sečnine v mleku.......................................... 766.4 Vzroki za trenutno stanje in splošna priporočila ........ 77

5

1 UVOD

V Sloveniji se odkupna cena mleka že dolgo časa oblikuje napodlagi vsebnosti maščob in beljakovin. Od tod izvira tudiželja po izboljšanju sestave mleka. Vsebnost maščob in belja-kovin v mleku poskušamo izboljšati tako s selekcijskim delomkot tudi z boljšim oskrbovanjem krav molznic. Pri tem smo boljali manj uspešni. Vsebnost maščob in beljakovin v mleku sesicer vztrajno povečuje, razlike med potrebami živali in njiho-vo dejansko prehranjenostjo pa tudi.

Merila za vrednotenje kakovosti mleka se spreminjajo.Maščobe, ki so bile nekoč najpomembnejši kriterij za določa-nje vrednosti mleka, postajajo manj pomembne. S postavitvi-jo kriterija vsebnosti suhe snovi brez maščob je prišla vospredje vsebnost beljakovin. Pričakujemo, da bodo v prihod-nje postajale vse pomembnejše povsem druge lastnostimleka, kot je na primer maščobno-kislinska sestava. Zahtevetrga se torej spreminjajo in s tem tudi rejski cilji. Z veliko za-nesljivostjo lahko trdimo, da bomo v prihodnje poskušali ener-gijo, ki se danes nalaga v mlečne maščobe, preusmeriti vdruge, bolj iskane in bolje plačane sestavine mleka. Ne gledena želje porabnikov pa bo morala sestava mleka ostati znotrajfiziološko sprejemljivih vrednosti. Bistveni odmiki od normalnesestave mleka namreč pomenijo, da s presnovo živali nekaj niprav.

Rejci, ki so vključeni v kontrolo prireje mleka, dobivajo sprot-na obvestila o sestavi mleka kontroliranih krav. Na spletnihstraneh Govedorejske službe Slovenije je mogoče dobiti tudivpogled v sestavo mleka za preteklost. Na podlagi morebitnihodmikov od normalne sestave mleka je mogoče sklepati nanapake v prehrani molznic in jih s pomočjo znanja o prehraniprežvekovalcev tudi odpraviti. V tej brošuri predstavljamomožnosti za vodenje prehrane molznic s pomočjo rezultatovmlečne kontrole.

7

2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA SESTAVO MLEKA

2.1 Maščobe v mlekuVsebnost maščob v mleku je odvisna od številnih dejavnikov,kot so pasma, prehrana, stadij laktacije, starost krav, letni čas,pogostost molže, zdravstveno stanje vimena in drugo. S stališča prehrane vplivata na vsebnost maščob v mleku pred-vsem oskrbljenost z energijo in delež strukturne vlaknine vobroku.

2.1.1 Viri mlečnih maščob

Maščobe v mleku nastanejo predvsem iz ocetne kisline, kinastaja pri mikrobnem prebavljanju ogljikovih hidratov vvampu (slika 1, a). Od kislin, ki nastajajo v vampu, prispeva knastajanju mlečnih maščob tudi maslena kislina (slika 1, a),medtem ko propionska kislina pri nastajanju maščobneposredno nima pomembnejše vloge. Propionska kislina jeza vsebnost maščob v mleku kljub temu pomembna, sajposredno, prek hormonskega sistema, vpliva na mobilizacijoin nalaganje telesnih maščob. Razmerje med kislinami vvampu je odvisno od vrste obroka. Na splošno lahko rečemo,da je za obroke, ki vsebujejo veliko strukturnih ogljikovihhidratov (celuloza, hemiceluloze), značilen večji delež ocetnekisline. Pri teh obrokih lahko pričakujemo večjo vsebnostmaščob v mleku kot pri obrokih z veliko močne krme, zakatere je značilen velik delež propionske kisline. Obroki, kivsebujejo veliko sladkorjev (npr. krmna pesa), spodbujajonastajanje maslene kisline. Tudi za te obroke je značilna veli-ka vsebnost maščob v mleku.

Pomemben vir mlečnih maščob so tudi maščobe, ki sesprostijo pri črpanju telesnih rezerv (slika 1, b). Pri kravah,ki po telitvi čezmerno črpajo telesne rezerve, je vsebnostmaščob v mleku povečana.

8

V obrokih za krave molznice je navadno malo maščob(< 5 %). Čeprav se maščobe krme po prebavi in presnovivgradijo v mlečne maščobe (slika 1, c), ne vplivajo po-membneje na vsebnost maščob v mleku. Izjema so obroki,ki vsebujejo večje količine zaščitenih maščob (gre za maš-čobe, ki so zaščitene pred prebavljanjem v vampu in se pre-bavijo v tankem črevesu).

2.1.2 Težave, povezane s premajhno ali preveliko vseb-nostjo maščob v mleku

Mleko lahko vsebuje premalo ali pa tudi preveč maščob.Spodnja fiziološko sprejemljiva meja je 3 %, zgornja pa 5 %.

Majhna vsebnost maščob v mleku ni ugodna, ker je tržnavrednost mleka z majhno vsebnostjo maščob v primerjavi znormalnim mlekom manjša.

Poleg tega je majhna vsebnost maščob v mleku kazalnikmotenj v prebavi. Pri kravah z zelo majhno vsebnostjomaščob v mleku lahko pričakujemo težave, kot so:

− zakisanje vampa (acidoza),− vnetje sluznice vampa in posledične okužbe jeter

(ognojki),− dislokacija siriščnika,− slabša odpornost na mikotoksine v krmi,− zmanjšana sposobnost zauživanja krme in− obolenja parkljev.

Te težave povzročajo praviloma večjo gospodarsko škodo kotzmanjšana tržna vrednost mleka.

Izjemoma je lahko majhna vsebnost maščob tudi posledicasplošne podhranjenosti živali. Gre za živali, ki so vseskozihranjene slabo in se tudi med presušitvijo ne zredijo.

Pozornost moramo posvečati tudi preveliki vsebnostimaščob v mleku. Na začetku laktacije je prevelika vsebnost

9

maščob v mleku najpogosteje posledica čezmernega črpa-nja telesnih rezerv, ki je značilno predvsem za krave, ki gle-de na genetsko sposobnost za prirejo mleka niso primernooskrbljene z energijo. Velika vsebnost maščob v mleku prikravah po telitvi je kazalnik motenj v presnovi in je pogostopovezana z:− neješčnostjo,− pojavnostjo prikritih ali izraženih ketoz,− hitrim hujšanjem živali,− vztrajnim zmanjševanjem mlečnosti,− trajnimi poškodbami jeter,− plodnostnimi motnjami,− dislokacijami siriščnika,− mastitisi in− raznimi drugimi infekcijami.

Zgornja kritična meja vsebnosti maščob (5 %) velja le zamleko krav po telitvi. Proti koncu laktacije se lahko pri kravahz majhno mlečnostjo vsebnost maščob v mleku zelo poveča,pa le-to ne pomeni tveganja za presnovne motnje.

2.1.3 Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost maščob v mleku

2.1.3.1 Vlaknina v obrokuZa normalno delovanje prebave potrebujejo prežvekovalcidovolj vlaknine. Vlaknina spodbuja živali k prežvekovanju inkrave bi morale prežvekovati vsaj 10 ur na dan. Medprežvekovanjem se izločajo velike količine sline, ta pa nevtral-izira kisline v vampu in s tem vzdržuje primerno kislost vam-povega soka. Če je vlaknine v obroku premalo, se izločan-je sline zmanjša in pH-vrednost vampovega soka upade(vsebina vampa se zakisa). V razmerah nizke pH- vrednos-ti tvorijo mikroorganizmi v vampu več propionske in manjocetne kisline. Vsebnost maščob v mleku se zaradi tegazmanjša. Vsa vlaknina pri spodbujanju prežvekovanja nienako učinkovita. Vlaknina nerezane krme je učinkovitejša odvlaknine kratko rezane krme. Vlaknina mrve je pri spodbuja-

10

11

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

�� !� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

�

�

�

�

"

�

�

�

�

Slika 1: Poenostavljen shematski prikaz presnove, od katere je odvisna sestava mleka

nju prežvekovanja učinkovitejša od vlaknine silaž, vlakninasilaž iz ovele krme pa učinkovitejša od vlaknine silaž izneovele krme. Na razmere v vampu še posebno ugodno delu-je lucerna.

2.1.3.2 Razmerje med voluminozno in močno krmoMajhna vsebnost maščob v mleku je značilna predvsemza obroke, ki vsebujejo veliko močne krme. Zaradivelikega genetskega potenciala za prirejo mleka in s tempovezanih velikih potreb po energiji in beljakovinah se krml-jenju velikih količin koncentratov v sodobni prireji mleka težkoizognemo. Problem je še posebno resen, če imamo slabovoluminozno krmo. Čeprav vsebuje dobro prebavljiva volumi-nozna krma manj strukturne vlaknine kot ostarela krma alislama, je z vidika zagotavljanja ustreznih razmer v vampuugodnejša. Če želimo zadostiti potrebam molznic z velikomlečnostjo, moramo namreč obroke s slabo voluminoznokrmo dopolniti z večjimi količinami močne krme, kot če bidopolnjevali obroke s kakovostno voluminozno krmo. Pri temvelja poudariti, da zmerno krmljenje močne krme ne zmanjšu-je vsebnosti maščob v mleku. Zaradi dopolnjevanja obrokov zmanjšimi količinami močne krme se lahko vsebnost maščob vmleku celo poveča.

Težave z majhno vsebnostjo maščob v mleku se navadnozačnejo, ko delež močne krme v sušini obroka preseže 50 %.

2.1.3.3 Lastnosti močne krmeRazlična močna krmila se v lastnostih, ki vplivajo na vsebnostmaščob v mleku, med seboj razlikujejo. Vsebnost maščob vmleku se najbolj zmanjša zaradi krmljenja tistih škrobnihkrmil, ki zelo hitro fermentirajo v vampu. Vampna pre-bavljivost škroba je pri ječmenu, pšenici in ovsu večja kot prikoruzi. Zaradi tega se pri krmljenju velikih količin koruze vseb-nost maščob zmanjša manj kot pri krmljenju velikih količin ječ-mena. Pomembna je tudi obdelava zrnate krme. Glede vseb-

13

nosti maščob v mleku je grobo mleto in gneteno zrnjeugodnejše od drobno mletega zrnja. Najugodnejša so krmi-la, ki ne vsebujejo škroba (npr. pesni rezanci).

2.1.3.4 Način krmljenjaKrmljenje večjih količin močne krme v dveh dnevnihobrokih povzroča zmanjšanje vsebnosti maščob v mleku.Tako z zdravstvenega vidika kot tudi zaradi zagotavljanja nor-malne vsebnosti maščob v mleku naj krave ne bi dobile večkot 2 kg močne krme naenkrat. Pred močno krmo bi moraledobiti krave vsaj nekaj voluminozne krme. Velik napredek prikrmljenju močne krme pomenijo krmni avtomati, ki omogoča-jo enakomerno porazdelitev močne krme na ves dan. Šekorak naprej so mešalni vozovi in krmljenje enolončnic. Prikrmljenju močne krme v jasli, na molzišču ali s krmnimiavtomati lahko nadziramo krmljenje močne krme, ne vemopa, kako je z zauživanjem voluminozne krme. Lahko se namzgodi, da je količina zaužite močne krme glede na količinozaužite voluminozne krme prevelika. Pri krmljenju zenolončnicami je razmerje med zaužito močno krmo in volu-minozno krmo stalno, možnost zakisanja vampa pa manjšakot pri ločenem krmljenju močne in voluminozne krme.

2.1.3.5 Prehitri prehodi z zimskega na poletni obrok ali z obro-ka z voluminozno krmo na obrok z veliko močne krme

Mikroorganizmi, ki prebavljajo krmo v vampu, potrebujejonekaj časa, da se lahko prilagodijo spremembam obrokov.Hitre spremembe obrokov lahko povzročijo prebavne motnje.Še posebno pomembno je obdobje po telitvi, ko se spremem-ba obroka ujema s povečanimi potrebami živali po hranilnihsnoveh, vitaminih in rudninah. Molznice pripravimo na te spre-membe tako, da začnemo s postopnim vključevanjem močnekrme v obroke približno tri tedne pred telitvijo. Začnemo zmajhnimi količinami močne krme, ki jih nato povečujemo tako,da dosežejo ob telitvi približno tretjino količine, kakršno dobi-jo krave po telitvi.

14

2.1.3.6 Pufrske snovi v obrokuPufrske snovi (npr. soda bikarbona) stabilizirajo pH-vrednostvampovega soka. Visoka pH-vrednost spodbuja prebavovlaknine in nastajanje ocetne kisline. Vsebnost maščobe vmleku se zaradi tega poveča. Delovanje pufrskih snovi lahkopričakujemo le pri obrokih, ki vsebujejo zelo veliko močnekrme.

2.1.3.7 Maščobe v obrokuPri krmljenju posebej zaščitenih maščob, t.j. maščob, kise izognejo prebavi v vampu, se vsebnost maščob vmleku poveča. Zaradi krmljenja nenasičenih maščob vnezaščiteni obliki pa se lahko vsebnost maščob v mlekutudi zmanjša. Nenasičene maščobe namreč zavirajo delo-vanje tistih mikroorganizmov v vampu, ki prebavljajo celulozo.Nastajanje ocetne kisline se zaradi tega zmanjša, posledičnose zmanjša tudi vsebnost maščob v mleku. Obrok v sušini nebi smel vsebovati več kot 5 % nezaščitenih maščob.

2.1.3.8 Krmljenje v obdobju presušitveObilno krmljenje v zadnjem stadiju laktacije in v obdobjupresušitve povzroči pretirano nalaganje telesnih rezerv.Zaradi sproščanja teh rezerv se v prvi fazi naslednje lak-tacije vsebnost maščob v mleku zelo poveča. Kljub temuda je mleko z večjo vsebnostjo maščob bolje plačano, stakopičenje velikih telesnih rezerv ob koncu laktacije in njihovočrpanje v začetku naslednje laktacije nezaželena, sajpovzročata presnovne motnje. Pri tem je treba poudariti, da jezmerno črpanje telesnih rezerv fiziološko normalno. S temkrave lažje prebrodijo obdobje zmanjšane sposobnostizauživanja in velikih potreb po energiji v obdobju po telitvi.

2.1.3.9 Skromno krmljenje v obdobju po telitviPogost vzrok za povečano vsebnost maščob v mleku jepreskromno krmljenje krav v obdobju po telitvi. Potrebeselekcioniranih krav mlečnih pasem so v tem obdobju tako

15

velike, da jim tudi z najbolj kakovostno krmo težko zadostimo.Krave črpajo telesne rezerve in vsebnost maščob v mleku sezaradi tega poveča. Pri dani kakovosti voluminozne krme jeena od možnosti za boljšo oskrbljenost živali povečanjemočne krme v obroku. Pri tem moramo biti previdni, saj lahkos pretiravanjem povzročimo zakisanje vampa. Polegkakovosti krme je za primerno oskrbljenost živali z energijopomemben tudi način krmljenja. Krave morajo imeti na voljodovolj krme ves dan. S tem ko jim ponudimo nekoliko večkrme, jim omogočimo prebiranje. Pri zmanjševanju razlik medhranilnimi snovmi, ki so na voljo, in potrebami živali si lahkopomagamo tudi s krmili, ki vsebujejo posebne dodatke(zaščitene aminokisline, natrijev propionat, propilenglikol).

2.2 Beljakovine v mleku

Na vsebnost beljakovin v mleku vplivajo predvsem oskr-bljenost živali s presnovljivimi beljakovinami, pasma, starostin stadij laktacije. V vsebnosti beljakovin v mleku se medseboj razlikujejo tudi krave iste pasme. Vsebnost beljakovin vmleku je odvisna tudi od sezone. Med poletno vročino sevsebnost beljakovin v mleku praviloma zmanjša. Vsebnostbeljakovin v mleku se zmanjša tudi zaradi obolenj vimena.

2.2.1 Viri mlečnih beljakovin

Osnovni gradbeni elementi vseh beljakovin, tudi mlečnih,so aminokisline. Vsebnost beljakovin v mleku je odvisnapredvsem od aminokislin, ki se resorbirajo v tankemčrevesu (slika 1). Imenujemo jih presnovljive beljakovine.

Pri prežvekovalcih se večina beljakovin krme v vampu razgra-di do amonijaka (slika 1, d). V tanko črevo pridejo torejneposredno le tiste aminokisline, ki so se izognile mikrobniprebavi v vampu (slika 1, e). V tanko črevo pridejo tudi v

16

vampu sintetizirane mikrobne beljakovine. Slednje tvorijovampovi mikroorganizmi iz amonijaka. Sinteza mikrobnih bel-jakovin v vampu pa poteka le, če imajo mikroorganizmi zasvojo rast na voljo dovolj energije (slika 1, f). Pri sestavljanjuobrokov moramo zaradi tega paziti, da sta v vampu količinarazpoložljivega amonijaka (razgradljivih beljakovin) in energi-je (fermentabilne organske snovi) usklajena. Na splošnoprispevajo v vampu nerazgradljive beljakovine krme tretjino, vvampu sintetizirane mikrobne beljakovine pa dve tretjini pres-novljivih beljakovin.

Nekaj aminokislin za nastajanje mlečnih beljakovin lahko dobi molznica tudi s črpanjem beljakovin iz telesnih rezerv(slika 1, g).

Del aminokislin porabijo živali tudi za kritje potreb po energiji.Molznice z veliko mlečnostjo imajo še posebno velike potrebepo glukozi in ob pomanjkanju se kar precej aminokislin pora-bi za tvorbo glukoze (slika 1, h). Če živali primerno oskrbimoz viri glukoze, lahko te aminokisline privarčujemo in s tempovečamo vsebnost beljakovin v mleku.

2.2.2 Težave, povezane s premajhno vsebnostjo bel-jakovin v mleku

Priporočena vsebnost beljakovin v mleku je od 3,2 % do3,8 %. V Sloveniji ugotavljamo, da je glede majhne vsebnostibeljakovin v mleku najbolj kritičen drugi mesec po telitvi. Vtem času se vsebnost beljakovin v mleku glede na povprečjecele laktacije ne bi smela zmanjšati za več kot 0,3 do 0,4 %.Tudi na koncu laktacije naj vsebnost beljakovin bistveno nepreseže povprečnih vrednosti. Zelo povečana vsebnost bel-jakovin na koncu laktacije (> 3,8 %) ob razmeroma majhnivsebnosti maščob pomeni, da so krave preobilno oskrbljenez energijo in obstaja nevarnost, da se bodo preveč zredile.

17

Majhna vsebnost beljakovin v mleku ni ugodna, ker jetržna vrednost mleka z majhno vsebnostjo beljakovin vprimerjavi z normalnim mlekom manjša. Dovolj velika vseb-nost beljakovin je tudi prvi pogoj za doseganje kriterija 8,5 %suhe snovi brez maščob v mleku.

Na podlagi vsebnosti beljakovin v mleku je mogoče sklepati osplošni prehranjenosti živali. Majhna vsebnost beljakovin vmleku pomeni, da živali glede na trenutne potrebe nedobijo dovolj presnovljivih beljakovin in energije.

2.2.3 Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost beljakovin vmleku

2.2.3.1 Močna krma v obrokuMočna krma zagotavlja veliko energije za sintezo mikrobnihbeljakovin v vampu. Poleg tega prispeva močna krma tudi kboljši oskrbljenosti živali z glukozo. S tem se privarčuje nekajaminokislin, ki bi se sicer porabile za nastanek glukoze. Nasplošno lahko pričakujemo, da se bo za vsak dodatnikilogram močne krme vsebnost beljakovin v mlekupovečala za 0,04 %. To pa velja le, če količina močne krmene preseže fizioloških meja. Če je močne krme v obrokupreveč, se zaradi zakisanja vampove vsebine, zmanjšanjaprebavljivosti voluminozne krme in zmanjšanja zauživanjakrme zmanjša tudi sinteza mikrobnih beljakovin v vampu.Posledično se vsebnost beljakovin v mleku zmanjša.

2.2.3.2 Maščobe v obrokuZaradi dodajanja maščob v obrok se mlečnost pravilomapoveča, vsebnost beljakovin v mleku pa zmanjša.

2.2.3.3 Kakovost voluminozne krmeVoluminozna krma se v vsebnosti presnovljivih beljakovinmed seboj precej razlikuje. Krma, košena v zgodnejših fazahrazvoja, je bolje prebavljiva in nudi zaradi tega več energije zasintezo mikrobnih beljakovin v vampu kot ostarela krma. Pri

18

enaki starosti vsebujejo paša, zelena krma in mrva več pres-novljivih beljakovin kot silaže. Silaže iz ovele krme so boljšeod silaž iz neovele krme. Nefermentirana krma (paša, zelenakrma in mrva) ima v primerjavi s silažami boljšo beljakovinskovrednost zaradi manjše razgradljivosti beljakovin v vampu inzaradi učinkovitejše sinteze mikrobnih beljakovin v njem.

2.2.3.4 Način krmljenjaGlede načina krmljenja se moramo držati pravil, ki smo jih žeopisali v poglavju o maščobah. Pomembno je, da se vsebinavampa ne zakisa, saj se sicer sinteza mikrobnih beljakovin vvampu zmanjša. Pomembno je tudi, da živali zaužijejo čimveč krme. Zauživanje krme vpliva na oskrbljenost z beljakov-inami neposredno (več nerazgradljivih beljakovin in energijeza sintezo mikrobnih beljakovin v obroku), pa tudi posredno, shitrostjo prehajanja krme skozi prebavila. Če zaužije žival večkrme, se prehajanje krme skozi prebavila pospeši. Krma sezadržuje v vampu krajši čas in razgradljivost beljakovin jezaradi tega manjša. Pri hitrejšem prehajanju krme skozi pre-bavila se poveča tudi učinkovitost sinteze mikrobnih bel-jakovin v vampu.

2.2.3.5 Koruzna silažaKoruzna silaža vsebuje veliko energije za sintezo mikrobnihbeljakovin v vampu. Pri obrokih s koruzno silažo je težav zmajhno vsebnostjo beljakovin v mleku manj kot pri obrokih, kivsebujejo le krmo s travinja. Velik potencial koruzne silaže palahko izkoristimo le, če obroke dopolnimo s krmo, ki vsebujedovolj razgradljivih beljakovin.

2.2.3.6 Beljakovinska krmila, za katera je značilna majhnarazgradljivost beljakovin v vampu

Pri beljakovinskih krmilih, ki jih najpogosteje vključujemo vmočna krmila za prežvekovalce (sojine tropine, ogrščičnetropine, sončnične tropine), se v vampu do amonijaka razgra-di kar 65 do 75 % beljakovin. Za nekatera nekoliko manjobičajna krmila (pivske tropine, bučne pogače, koruzni gluten)

19

je značilna precej manjša razgradljivost beljakovin v vampu(30–60 %). Pričakujemo lahko, da se bo s krmljenjem tehkrmil vsebnost beljakovin v mleku povečala. Pri beljakovinskihkrmilih je mogoče razgradljivost beljakovin zmanjšati tudi stoplotno ali kemično obdelavo. Na svetovnem trgu je mogočedobiti posebej obdelane sojine tropine z razgradljivostjo bel-jakovin od 30 do 50 %. Te tropine so tudi v nekaterih domačihkrmilih za krave molznice po telitvi.

2.2.3.7 Zaščitene sintetične aminokislineV posameznih poskusih se je izkazalo, da je mogoče vseb-nost beljakovin v mleku povečati z dokrmljevanjem aminok-islin, ki so zaščitene pred razgrajevanjem v vampu. Dodajanjeteh aminokislin ni vedno uspešno. Dodatki z zaščitenimiaminokislinami vsebujejo navadno le eno ali dve aminokislini.Povečanje beljakovin v mleku lahko pričakujemo le, če vsebu-je dodatek tiste aminokisline, ki omejujejo nastajanje mlečnihbeljakovin.

2.2.3.8 Krmljenje presušenih kravNa vsebnost beljakovin v mleku po telitvi je mogoče vplivatitudi s krmljenjem krav v času presušitve. V tem obdobju kraveobnovijo telesne rezerve beljakovin. S tem so te beljakovinena voljo pozneje, v času največjih potreb. V primerjavi zzalogami energije, ki so naložene v obliki telesnih maščob, sorezerve beljakovin približno trikrat manjše. Kljub temu lahkomolznica po telitvi iz rezerv črpa za približno 3 litre mleka bel-jakovin na dan. Živali z dobro persistenco in kratko dobo pre-sušitve pogosto nimajo časa za obnovo telesnih rezerv bel-jakovin in zaradi tega je vsebnost beljakovin v mleku po telitvimanjša, kot bi lahko bila.

Na krmila, ki bi spodbudila obsežno sintezo mikrobnih bel-jakovin med presušitvijo, ne moremo računati. Vsa ta krmilavsebujejo veliko energije, in če bi jih v večjih količinah uvrstiliv obroke, bi se krave preveč zredile. V obroke za presušenekrave moramo vključevati predvsem krmila z majhno raz-

20

gradljivostjo beljakovin. Od voluminozne krme so to predvsemzelena krma, paša, mrva in travne silaže iz ovele krme.Travne silaže iz neovele krme so manj primerne, ker je raz-gradljivost beljakovin pri njih prevelika. Manj primerna je tudikoruzna silaža, ker vsebuje glede na energijo premalo pres-novljivih beljakovin.

2.3 Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku

Pri zdravih, dobro prehranjenih kravah je razmerje medmaščobami in beljakovinami v mleku precej konstantno. Ponajohlapnejših priporočilih naj bi se razmerje medmaščobami in beljakovinami (M/B) gibalo med 1,1 in 1,5.Spremembe v razmerju M/B nastanejo predvsem zaradineustrezne prehrane, bolezni ali neustreznih razmer v okolju.Spremembe v razmerju M/B lahko povzroči tudi krmljenjezaščitenih maščob in/ali beljakovin.

2.3.1 Težave, povezane s spremenjenim razmerjem medmaščobami in beljakovinami v mleku (M/B)

Preširoko razmerje M/B (več kot 1,5) je največkrat posled-ica čezmernega črpanja telesnih rezerv v prvi fazi laktaci-je. Široko razmerje pomeni, da so krave glede na genetskopogojene potrebe preskromno oskrbljene z energijo in pres-novljivimi beljakovinami. Široko razmerje M/B po telitvi jepovezano s težavami, ki smo jih našteli že pri preveliki vseb-nosti maščob v mleku. Te so:

− neješčnost,− pojavnost prikritih ali izraženih ketoz,− hitro hujšanje živali,− vztrajno zmanjševanje mlečnosti,− trajne poškodbe jeter,− plodnostne motnje,− dislokacije siriščnika,− mastitisi in− razne druge infekcije.

21

Še posebej velja izpostaviti nevarnost za pojav ketoz. Priširokem razmerju M/B je delež krav, ki zbolijo za ketozo,precej večji kot pri normalnem razmerju M/B (slika 2).

Slika 2: Povezava med razmerjem med maščobami in bel-jakovinami v mleku in pojavnostjo ketoz pri kravah molznicah(vir: Spohr in sod., 1992)

Preozko razmerje M/B (manj kot 1,1) je posledicaneustrezne strukture obroka in je najpogosteje povezanos krmljenjem prevelikih količin močne krme. Na preozkorazmerje M/B vplivajo tudi vsi drugi dejavniki, ki povzročajomajhno vsebnost maščob v mleku (drobno mletje močnekrme, nepravilno pokladanje močne krme, prehitri prehodi zene vrste obroka na drugo). Dejavniki, ki vplivajo na vsebnostmaščob v mleku, so podrobneje opisani v poglavju omaščobah.

Preozko razmerje M/B je pogosto povezano s težavami, ki jihimajo krave z majhno vsebnostjo maščob. Te so:

− zakisanje vampa (acidoza),− vnetja vampove sluznice in posledično ognojki na jetrih,

22

− dislokacija siriščnika,− zmanjšana sposobnost zauživanja krme in− obolenja parkljev.

2.4 Laktoza v mleku

V Sloveniji vsebuje kravje mleko približno 4,6 % laktoze.Razmeroma majhna nihanja v vsebnosti laktoze nimajo večjepraktične vrednosti za odkrivanje prebavnih in presnovnihmotenj. Edini vir za nastajanje laktoze je glukoza. Živali seodzovejo na pomanjkanje glukoze predvsem z zmanjšanjemmlečnosti, sama vsebnost laktoze v mleku pa se spremenimanj. Z ekonomskega vidika je vsebnost laktoze zanimiva,ker skupaj z beljakovinami in pepelom predstavlja suho snovbrez maščob v mleku, ki je v nekaterih primerih pomembenparameter za določanje cene mleka.

2.4.1 Viri laktoze v mleku

Edini vir laktoze v mleku je glukoza. Največ glukoze nastaneiz propionske kisline (slika 1, i), nekaj je dobi žival pri prebavl-janju škroba, ki se izogne prebavi v vampu in se prebavlja vtankem črevesu (slika 1, j), nekaj pa je nastane iz aminokislin(glukoneogeneza, slika 1, h). Na splošno lahko rečemo, daobroki, ki povečujejo vsebnost beljakovin v mleku, ugodnovplivajo tudi na vsebnost laktoze.

2.4.2 Težave, povezane z majhno vsebnostjo laktoze vmleku

Kot že omenjeno, vsebnost laktoze v mleku nima večje prak-tične vrednosti za odkrivanje prebavnih in presnovnih motenj.Na vsebnost laktoze pa vpliva zdravje vimena. Majhna vseb-nost laktoze je povezana s povečanim številom somatskihcelic v mleku. Pri vsebnostih laktoze pod 4,5 % moramo bitipozorni na možnost obolenja z mastitisom.

23

2.4.3 Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost laktoze v mleku

2.4.3.1 Močna krma v obrokuMočna krma pripomore k povečanju laktoze v mleku prekglukoze. Zaradi krmljenja močne krme se:

− poveča nastajanje propionske kisline v vampu, ta pa jenajpomembnejši vir glukoze;

− poveča količina škroba, ki se uspe izogniti prebavi vvampu – ta škrob se prebavlja v tankem črevesu inneposredno prispeva k boljši oskrbljenosti živali zglukozo;

− poveča sinteza mikrobnih beljakovin v vampu – teprispevajo aminokisline za glukoneogenezo.

Močna krma poveča vsebnost laktoze v mleku predvsem, česo molznice zaradi slabe kakovosti voluminozne krme slabooskrbljene z energijo. Če take obroke dopolnimo z močnokrmo v skladu z normativi, lahko pričakujemo, da se bo vseb-nost laktoze povečala za približno 0,2 %.

2.4.3.2 Maščobe v obrokuZaradi dodajanja maščob v obrok se lahko vsebnost laktoze vmleku nekoliko zmanjša.

2.5 SEČNINA V MLEKU

Po sečnini v mleku lahko posredno ocenimo oskrbljenostvampovih mikroorganizmov z dušikovimi spojinami (pred-vsem z amonijakom). Dovolj amonijaka v vampu je prvi pogojza učinkovito prebavljanje ogljikovih hidratov in sintezomikrobnih beljakovin. Če je amonijaka v vampovem soku pre-več, to pomeni, da po nepotrebnem krmimo prevelike količinebeljakovin in s tem obremenjujemo presnovo živali. Na vseb-nost sečnine v mleku neposredno ali posredno vplivajo tudimlečnost krav, masa živali, stadij laktacije, pasma, starostkrav pa tudi analitika, ki je razmeroma zahtevna.

24

2.5.1 Viri sečnine v mleku

Sečnina v krvi, mleku in urinu izvira povečini iz presežkovamonijaka v vampovem soku (slika 1, k). Vsebnost amonija-ka v vampovem soku je odvisna od količine beljakovin vobroku in od njihove razgradljivosti v vampu. Na vseb-nost amonijaka v vampovem soku pomembno vpliva tudienergija, ki je na voljo v vampu. Amonijak, ki se sprosti prirazgrajevanju beljakovin v vampu, pa ga mikroorganizmi zara-di pomanjkanja energije ali pa iz kakršnih koli drugih razlogovne morejo izrabiti za svojo rast, preide v portalni krvni obtok inse v jetrih spremeni v sečnino. Sečnina se večinoma izloči ssečem, manjši del pa tudi z mlekom.

Manjši del sečnine izvira tudi iz amonijaka, ki se sprosti pripresnovi aminokislin, če se le-te izrabljajo kot vir energije(slika 1, l). Na vsebnost sečnine v mleku vplivajo tudi nekat-era druga dogajanja v prebavi. Če npr. škrob, ki se izogne pre-bavi v vampu in tankem črevesu, fermentira v debelemčrevesu, se tam del dušika veže v mikrobne beljakovine. Tebeljakovine se izločijo z blatom. To pomeni, da se pri takihobrokih več dušika izloči z blatom, manj pa s sečem in zmlekom. Pri enaki koncentraciji amonijaka v vampovem sokulahko torej pri takih obrokih pričakujemo v mleku manj sečninekot navadno.

2.5.2 Težave, povezane s premajhno ali preveliko vseb-nostjo sečnine v mleku

Glede na splošna priporočila bi moralo mleko vsebovatiod 15 do 30 mg sečnine/100 ml mleka. Izraženo v mili-molih je to od 2,5 do 5,0 mmolov na liter. Vsebnost sečninev mleku krav z veliko dnevno mlečnostjo bi morala biti neko-liko večja kot pri kravah z manjšo mlečnostjo. Priporočenevrednosti glede na razlike v mlečnosti so prikazane na sliki 3.

25

Slika 3: Priporočena vsebnost sečnine v mleku pri različnihdnevnih mlečnostih (vir: Kirchgessner in sod., 1986)

Kot že omenjeno je vsebnost sečnine v mleku odvisna pred-vsem od vsebnosti amonijaka v vampovem soku. Premajhnavsebnost sečnine v mleku je kazalnik premajhne vseb-nosti amonijaka v vampovem soku. Posredno kaže natežave, kot so:− neugodne razmere za rast vampnih mikroorganizmov –

zmanjša se prebavljivost organske snovi, predvsemvlaknine;

− upočasnjeno prebavljanje krme v vampu – zmanjša sezauživanje krme;

− zmanjšana sinteze mikrobnih beljakovin v vampu.

Glede na to lahko pričakujemo slabšo oskrbljenost živali zenergijo in z mikrobnimi beljakovinami. Pri kravah z zelomajhno vsebnostjo sečnine v mleku lahko pričakujemozmanjšano mlečnost in manjše vsebnosti maščob, bel-jakovin in laktoze v mleku.

26

Prevelika vsebnost sečnine v mleku je kazalnik prevelikihvsebnosti amonijaka v vampovem soku. Pri kravah z velikovsebnostjo sečnine v mleku lahko pričakujemo naslednjetežave:

− krave porabijo precej energije za izločanje dušika iztelesa (za spreminjanje amonijaka v sečnino);

− presnavljanje amonijaka v sečnino obremenjujejetra;

− zaradi velikih koncentracij dušika v seču je v hlevupovečana vsebnost amonijaka v zraku, kar ni ugod-no za počutje in zdravje ljudi in živali;

− pogosto pride do motenj v reprodukciji.

Z vidika gospodarnosti reje povzroča še posebno veliketežave slabša plodnost. Ugotovili so, da so osemenitve najus-pešnejše pri kravah, ki imajo v mleku približno 25 mg sečninena 100 ml (slika 4).

2.5.3 Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku

2.5.3.1 Značilnosti osnovnega obrokaVsebnost sečnine v mleku je odvisna predvsem od vsebnostisurovih beljakovin v obroku. Za obroke, v katerih prevladujekrma s travinja, je značilna večja vsebnost sečnine v mlekukot za obroke s koruzno silažo. Na vsebnost sečnine v mlekuvpliva tudi razgradljivost beljakovin. Pri obrokih s travnimisilažami je vsebnost sečnine navadno večja kot pri obrokih zmrvo.

27

Slika 4: Sprememba indeksa osemenitve v odvisnosti odvsebnosti sečnine v mleku (vir: Wenninger in Distl, 1994)

2.5.3.2 Dopolnjevanje osnovnega obrokaVsebnost sečnine v mleku je mogoče optimirati s pravilnimdopolnjevanjem osnovnega obroka. Obroke, ki vsebujejokrmo z veliko vsebnostjo beljakovin (paša, zelena krma, trav-na silaža), navadno dopolnimo z žiti, obroke, ki vsebujejomalo beljakovin, pa z oljnimi tropinami in pogačami.

2.5.3.3 Sestava močne krmeMočna krma vpliva na vsebnost sečnine v mleku prek vseb-nosti beljakovin in prek njihove razgradljivosti v vampu. Če jev mleku preveč sečnine, lahko njeno vsebnost zmanjšamo zzmanjšanjem beljakovinskih sestavin v mešanici in z izboromsestavin, za katere je značilna majhna razgradljivost bel-jakovin v vampu. Pri premajhni vsebnosti sečnine v mlekuravnamo nasprotno.

28

��

�

��

��

��

� � ��

��

��

3. PRAKTIČNO VREDNOTENJE REZULTATOV MLEČNEKONTROLE IN SPLOŠNA PRIPOROČILA

V okviru redne mesečne mlečne kontrole, ki jo izvajaGovedorejska služba Slovenije, je mleko analizirano na vseb-nost maščob, beljakovin in laktoze. Ob rejčevem doplačilu jeomogočena tudi analiza sečnine in somatskih celic.Govedorejska služba je začela uvajati grafično prikazovanjerazmerja med maščobami in beljakovinami v mleku (M/B).Rejci dobijo grafične prikaze o stanju v čredi sproti, skupaj zmesečnimi izpisi o kontroli mlečnosti. Tisti rejci, ki se odločijoza analizo sečnine, dobijo tudi grafični prikaz o vsebnosti seč-nine. Oba prikaza sta prirejena tako, da je mogoče glede narazporeditev posameznih krav v različna polja sklepati naoskrbljenost živali z energijo in beljakovinami.

Zaradi mogočih individualnih odstopanj posameznihživali in napak pri posameznih vzorcih je priporočljivo privrednotenju primernosti obrokov upoštevati povprečjeveč živali (npr. štirih). Krave z različnimi potrebami obrav-navamo ločeno. Tako npr. najprej pregledamo, kje sokrave po telitvi, te so najzahtevnejše. Metoda je primernale za grobo odkrivanje napak v prehrani živali, nikakor pani nadomestilo za računanje obrokov. Velja pravilo, danajprej sestavimo obrok, nato pa na podlagi sestavemleka preverimo, ali je obrok ustrezen. Če nimamo znan-ja o prehrani molznic, se pred večjim posegom v obrokposvetujmo s strokovnjakom za prehrano živali. Ob sumuna prisotnost bolezni se posvetujmo z veterinarjem.

3.1 Razmerje med maščobami in beljakovinami (M/B) invsebnost beljakovin v mleku

Če hočemo obroke oceniti na podlagi razmerja M/B, moramohkrati upoštevati tudi podatke o vsebnosti beljakovin v mleku.Grafični izpisi, ki jih prejmejo rejci, ki so vključeni v kontrolo

29

mlečnosti, podajajo razmerje M/B na navpični osi, vsebnostbeljakovin v mleku pa na vodoravni osi (slika 5). Celoten grafje razdeljen na 9 pravokotnikov (A1M/B, A2M/B, A3M/B, B1M/B,B2M/B, B3M/B, C1M/B, C2M/B, C3M/B). Glede na položajposamezne krave ali skupine krav v grafu lahko sklepamo ooskrbljenosti krav z beljakovinami in energijo pa tudi o tvegan-ju za pojav nekaterih prebavnih in presnovnih bolezni.Sledimo cilju, da čim več krav zaseda osrednje polje (B2M/B).To v praksi pri krmi dane kakovosti ni vedno dosegljivo. Vvsakem primeru se moramo truditi, da krave ne zaidejo vpolja, označena s črkama A in C.

Slika 5: Razporeditev vzorcev mleka glede na vsebnost bel-jakovin in razmerje med maščobami in beljakovinami (M/B).Razvrstitev v kvadrat B2M/B pomeni optimalno oskrbljenostmolznic z energijo, beljakovinami in strukturno vlaknino.

V nadaljevanju navajamo značilnosti posameznih kvadratovin splošna navodila za izboljšanje stanja. Povzetek značilnos-ti je podan na sliki 6.

30

Slika 6: Povzetek vzrokov za odstopanja�� Opozorilo: Povzetek podaja splošne zakonitosti. Na vsebnost beljakovin v mleku in na razmerje M/B vplivajo številni dejavniki in posamezne krave se lahko pojavijo kjerkoli v grafu. Ukrepajmo na podlagi podatkov o v��

Oskrba krav s presnovljivimi beljakovinami oziroma energijo

Skromna Primerna Obilna A1M/B��

��

��

V skupini so predvsem krave z ��

po telitvi. VZROKI: • obrok je glede na potrebe ��

• krave so bile pred telitvijo predebele.

A2 M/B��

telesne rezerve – predvsem krave z veliko �� !��

skupini so tudi krave od 4. do 10. meseca ��

kakovostne voluminozne krme – v tem � �� VZROKI (velja za krave po telitvi): • � ��

preskromen, • krave so bile pred telitvijo predebele.

A3 M/B�� "�#�� V tej skupini se pojavijo krave le izjemoma, gre predvsem za krave z ��

$��

niso predebele), stanje ni � �� VZROKI: • � ��

obilen, praviloma gre za obroke s kakovostno voluminozno krmo (velja za krave ob koncu laktacije).

Ob

ilna

B1 M/B�� %&�� !��

predvsem krav z veliko ��&��#��

po telitvi. VZROKI: • ��

potrebe nekoliko preskromno oskrbljene z energijo in presnovljivimi beljakovinami.

B2 M/B�� '(�� !��

pojavljajo krave v vseh stadijih laktacije, najpogosteje pa so zastopane krave od 5. do 8. meseca po telitvi. VZROKI: • ��o glede na svoje potrebe

primerno oskrbljene, obroki so ustrezni tudi z vidika strukturnosti (primerna ��

B3 M/B�� &"��

��)�� $��

krave v normalni �� VZROKI: • ��

dobro prehranjene.

Prim

erna

Raz

mer

je M

/B

1,9 1,5 1,1 0,7

C1 M/B�� #��

prebavnimi motnjami. V njej so predvsem krave z veliko ��

telitvi. VZROKI: • prehitre spremembe obrokov, *��+��

� ��

��

lahko tudi splošna ��

C2 M/B�� &'�� V tej skupini se pojavljajo krave v vseh ��,��

dobijo obroke s slabo strukturo (premalo vlaknine). VZROKI: • � ��

obrokih, prehitri prehodi na obroke z ��

zimskega na poletni obrok.

C3 M/B�� #��

od 8. meseca laktacije naprej. Za ��

slabo strukturo (premalo vlaknine). Obstaja nevarnost, da se bodo krave � ��

��

A1. VZROKI: • ��

��

laktacije).

Slab

a

Stru

kturn

ost o

bro

ka

2,3 3,2 3,8 4,7 Vsebnost beljakovin v mleku (%)

31

A1M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini so predvsemkrave, ki so bile ob telitvi predebele. To so zlasti krave zveliko mlečnostjo prve tri mesece po telitvi. Te krave črpajotelesne rezerve maščob, ješčnost pa je razmeroma slaba.Zaradi slabe ješčnosti se v vampu ne sintetizira dovolj bel-jakovin, ki bi zadostile potrebam teh živali. Pomanjkljiva jetudi oskrbljenost s prekurzorji glukoze. Te krave pogostozbolijo za ketozo, povečana je nevarnost dislokacije siriščni-ka. Krave hujšajo, mlečnost se postopoma zmanjšuje, zara-di podhranjenosti se poslabša splošna odpornost živali intemu stanju pogosto sledijo težave s plodnostjo.

Priporočljivi ukrepi za preprečevanje: Za reševanjetežav, ki se pojavljajo pri kravah, ki so po telitvi razvrščene vskupino A1M/B, lahko storimo največ s pravilnim krmljenjemživali v dobi presušitve. Predvsem moramo paziti, da sekrave v obdobju presušitve ne zredijo. Primerne kondicije pane smemo vzdrževati z omejevanjem količine krme, temvečz omejevanjem kakovosti krme, ki jo ponudimo živalim.Najprimernejša krma za obdobje presušitve je mrva.Koruzna silaža je za to obdobje energijsko prebogata. Kljubbojazni, da se bo krava preveč zredila, pa ne smemo poza-biti na pripravo krav na nov obrok, ki ga bodo dobivale potelitvi. S krmljenjem močne krme v majhnih količinahzačnemo tri tedne pred telitvijo. Količino postopoma poveču-jemo, da doseže ob telitvi približno tretjino največje dnevnekoličine ob vrhu laktacije.

Po telitvi poskušajmo doseči čim večje zauživanje krme.Kravam ponudimo najboljšo voluminozno krmo, izogibamose travnim silažam iz neovele krme. Preverimo tudi, ali je vobroku dovolj razgradljivih beljakovin za optimalno delovan-je vampa. Po telitvi količino močne krme postopno povečuj-

33

mo. Pri tem pazimo, da ne povzročimo zakisanja vampove-ga soka. V ta namen upoštevajmo pravila, ki so opisana podC1M/B. Poskrbimo za primerno oskrbljenost živali z rudnina-mi in vitamini. Od vitaminov je za izboljšanje presnove šeposebno pomemben niacin. Pri reševanju problemov tehkrav se težko izognemo uporabi različnih dodatkov.Oskrbljenost živali z glukozo lahko izboljšamo z natrijevimpropionatom in propilenglikolom. Pomagajo tudi krmila zmajhno razgradljivostjo škroba v vampu (koruza tipatrdinka). Pomanjkanje presnovljivih beljakovin rešujemo skrmili z veliko vsebnostjo nerazgradljivih beljakovin (obde-lane sojine tropine, bučne pogače, koruzni gluten …) inzaščitenimi aminokislinami. Ob velikih količinah močne krmeje dobro dodajati krmilu tudi sodo bikarbono.

Med poletno vročino poskrbimo za zračenje in hlajenjehlevov. Če je le mogoče, zagotovimo živalim dovolj gibanja.V hlevih s prosto rejo je težav s ketozami manj kot pri vezanireji.

B1M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini so predvsemkrave z veliko mlečnostjo od 1. do 5. meseca po telitvi. To sozlasti živali, ki so glede na genetski potencial za prirejomleka nekoliko preskromno oskrbljene z energijo in s pres-novljivimi beljakovinami. Razmerje med maščobami in bel-jakovinami je normalno. To pomeni, da deluje prebava vvampu nemoteno, pa tudi da črpanje telesnih rezerv ni pre-tirano. Te krave izgubljajo telesno maso, značilna je slabšaodpornost živali na razne okužbe (mastitisi). Pri teh kravahlahko pričakujemo tudi težave z obrejitvijo.

Priporočljivi ukrepi za preprečevanje: Poskušajmodoseči čim večje zauživanje krme, tako voluminozne kot

34

močne. V ta namen izboljšajmo kakovost krme in podaljšaj-mo čas krmljenja. Voluminozno krmo ponudimo v presežku.Poskrbimo, da bodo imele krave pri krmilni mizi dovolj pros-tora. Močno krmo krmimo glede na doseženo mlečnost.Glede na sestavo mleka lahko količino močne krme šenekoliko povečamo, vendar pazimo, da s tem ne povzroči-mo motenj v delovanju vampa. V ta namen upoštevamopravila, ki so opisana pod C1M/B. Preverimo, ali vsebujeobrok dovolj beljakovin. Poskrbimo tudi za primerno oskr-bljenost živali z rudninami in vitamini. Med poletno vročinoposkrbimo za zračenje in hlajenje hlevov. Zagotovimo oskr-bo s čisto vodo, napajalniki naj omogočajo dovolj velik dotokvode.

C1M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini so predvsemkrave s prebavnimi motnjami (klinične in subklinične aci-doze). To so zlasti živali z veliko mlečnostjo do 4. meseca potelitvi. Poglavitni vzrok za to stanje so slaba strukturnostobroka in napake pri krmljenju živali (prehiter prehod naobrok z veliko količino močne krme, napačno krmljenjemočne krme). Za to skupino je značilno, da mlečnost precejniha (se zmanjšuje in povečuje). Živali zaužijejo premalokrme in pogosto zavračajo močno krmo. Zaradi zmanjšane-ga zauživanja krme in slabega prebavljanja so pomanjkljivooskrbljene s hranili in obstaja velika nevarnost za pojavsekundarne ketoze (ketoza, ki jo povzroči acidoza). Kraveimajo pogosto težave s parklji (kronični laminitis), hujšajo inimajo težave z obrejitvijo. Pogoste so dislokacije siriščnika.Zaradi poškodb vampove sluznice se lahko pojavijo okužbein ognojki na jetrih. Za te živali je značilno tudi splošnoposlabšanje odpornosti.V tej skupini so lahko tudi kronično podhranjene in bolneživali z majhno mlečnostjo.

35

Priporočljivi ukrepi za preprečevanje: Poskušajmodoseči čim večje zauživanje voluminozne krme. V ta namenizboljšajmo kakovost krme in podaljšajmo čas krmljenja.Voluminozno krmo ponudimo v presežku. V jaslih morajo bitipred naslednjim krmljenjem ostanki, ki jih lahko porabimo zamanj zahtevne živali. Tem živalim krmimo le najboljšo volu-minozno krmo (kakovostna mrva, ovela travna silaža inkoruzna silaža). Za razmere v vampu je še posebno ugodnalucerna. Obroke z mlado pašo, zeleno krmo in ne dovoljovelo travno silažo obvezno dopolnimo z mrvo. Preverimo,ali obrok vsebuje dovolj beljakovin.

Vsebnost močne krme v sušini obroka ne sme preseči 50 %.V ta namen moramo opazovati živali in nadzirati količinozaužite voluminozne krme. Če zaužijejo krave malo volumi-nozne krme, nastanejo težave s prebavo že pri bistvenomanjših količinah močne krme, kot če zaužijejo veliko volu-minozne krme. Nadzirajmo sestavo močne krme. Pripo-ročljivo je grobo mletje ali gnetenje zrnja. Močna krma naj nevsebuje preveč žit s hitro razgradljivim škrobom (ječmen,pšenica). Ugodni so suhi pesni rezanci. Ne krmimo prevelik-ih količin močne krme naenkrat (ne več kot 2 kg). Pripo-ročljiva je uporaba krmnih avtomatov ali krmljenje eno-lončnic (enolončnica je mešanica voluminozne in močnekrme, ki jo navadno pripravimo v mešalnem vozu). Če pok-ladamo v jasli močno in voluminozno krmo ločeno, ponudi-mo živalim vsaj del voluminozne krme pred močno krmo. Prikrmljenju velikih količin močne krme lahko k obroku doda-jamo sodo bikarbono (natrijev bikarbonat). Pri tem moramopaziti, da obrok ne vsebuje preveč natrija. Med poletnovročino poskrbimo za zračenje in hlajenje hlevov.

Molznice pripravimo na spremembo obroka postopoma. Skrmljenjem močne krme v majhnih količinah začnemo tritedne pred telitvijo, količino postopoma povečujemo, dadoseže ob telitvi približno tretjino največje dnevne količineob vrhu laktacije.

36

37

Poskrbimo, da bodo imele krave pri krmilni mizi dovolj pros-tora. Preprečujmo socialne probleme v skupinah. Zagoto-vimo oskrbo s čisto vodo, napajalniki naj omogočajo dovoljvelik dotok vode. Poskrbimo za primerno oskrbljenost živaliz rudninami in vitamini. Še posebno je problematična oskr-ba z vitamini iz skupine B, katerih sinteza v vampu je zaradizakisanja omejena. Vsebnost surovih maščob v obroku nesme preseči 5 %.

A2M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini so predvsempredebele krave po telitvi. Za krave te skupine je značilnavelika mlečnost. V primerjavi s skupino A1M/B je v tej skupi-ni nekoliko več krav, ki so v prvem mesecu po telitvi. V temčasu uspe kravam poleg rezerv telesnih maščob črpati tuditelesne rezerve beljakovin. Na ta račun vzdržujejo normalnovsebnost beljakovin v mleku, ko pa so telesne rezerve bel-jakovin izčrpane, se vsebnost beljakovin v mleku zmanjša inkrava se premakne v skupino A1M/B. V primerjavi s kravamičrno-bele in rjave pasme je v tej skupini nekoliko več kravlisaste pasme. Ješčnost je pri teh kravah razmeroma slaba.Zaradi slabe ješčnosti se v vampu ne sintetizira dovolj bel-jakovin, s katerimi bi bilo zadoščeno potrebam živali.Pomanjkljiva je tudi oskrbljenost s prekurzorji glukoze. Tekrave pogosto zbolijo za ketozo, povečana je nevarnost zadislokacijo siriščnika. Krave hujšajo, mlečnost se postopo-ma zmanjšuje, zaradi podhranjenosti je poslabšana splošnaodpornost živali in temu stanju pogosto sledijo težave splodnostjo. V tej skupini so tudi krave od 4. do 10. tedna potelitvi, ki dobijo v obroku veliko kakovostne voluminoznekrme. V tem primeru stanje ni problematično.

Priporočljivi ukrepi za preprečevanje: Za reševanjetežav, ki se pojavljajo pri kravah, ki so po telitvi razvrščene vskupino A2M/B, priporočamo enake ukrepe kot za skupinoA1M/B. Predvsem moramo paziti, da se krave v času pre-sušitve ne zredijo. Primerne kondicije pa ne smemovzdrževati z omejevanjem količine krme, temveč z omeje-vanjem kakovosti krme, ki jo ponudimo živalim. Najpri-mernejša krma za obdobje presušitve je mrva. Koruznasilaža je za to obdobje energijsko prebogata. Kljub bojazni,da se bodo krave preveč zredile, pa ne smemo pozabiti napripravo krav na nov obrok, ki ga bodo dobivale po telitvi. Skrmljenjem močne krme v majhnih količinah začnemo tritedne pred telitvijo. Količino postopoma povečujemo, dadoseže ob telitvi približno tretjino največje dnevne količineob vrhu laktacije.

Po telitvi poskušajmo doseči čim večje zauživanje krme.Kravam ponudimo najboljšo voluminozno krmo, izogibamose travnim silažam iz neovele krme. Količino močne krmepostopno povečujmo. Pri tem pazimo, da ne povzročimozakisanja vampa. V ta namen upoštevajmo pravila, ki soopisana pod C1M/B. Poskrbimo za primerno oskrbljenostživali z rudninami in vitamini. Od vitaminov je za izboljšanjepresnove še posebno pomemben niacin. Pri reševanju tehkrav se težko izognemo uporabi različnih dodatkov.Oskrbljenost živali z glukozo lahko izboljšamo z natrijevimpropionatom in propilenglikolom. Pomagajo tudi krmila zmajhno razgradljivostjo škroba v vampu (koruza tipatrdinke). Pomanjkanje presnovljivih beljakovin rešujemo skrmili z veliko vsebnostjo nerazgradljivih beljakovin (obde-lane sojine tropine, bučne pogače, koruzni gluten …) inzaščitenimi aminokislinami. Ob velikih količinah močne krmeje ugodno dodajati krmilom tudi sodo bikarbono.

Med poletno vročino poskrbimo za zračenje in hlajenjehlevov. Če je le mogoče, zagotovimo živalim dovolj gibanja.

38

39

V hlevih s prosto rejo je težav s ketozami manj kot pri vezanireji.

B2M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: Razvrstitev v skupino B2M/B

pomeni, da je oskrba krav z energijo in s presnovljivimi bel-jakovinami ustrezna ter da je struktura obroka primerna. Odčetrtega meseca laktacije, ko so živali sposobne zaužitiveliko krme, njihove potrebe pa se v primerjavi s prvimimeseci po telitvi že nekoliko zmanjšajo, je razvrstitev v toskupino na večini kmetij dosegljiva. Razvrstitev v to skupinov vseh fazah laktacije pomeni optimalno izrabo genetskesposobnosti krav, dobro mlečno vztrajnost, dobro plodnost,odpornost krav proti boleznim, dobro počutje in dolgo živ-ljenjsko dobo. Težava je le v tem, da se v to skupino šenajlažje uvrščajo nekoliko slabše krave, to so tiste z manjšomlečnostjo.

Priporočljivi ukrepi: Če so živali v vseh fazah laktacijerazvrščene v skupino B2M/B, pomeni, da je prehrana v črediusklajena s potrebami živali. Večji posegi v obroke in načinkrmljenja praviloma niso potrebni. Učinek nadaljnjegaizboljševanja kakovosti krme in krmljenja bo manjši kot prikravah iz skupin A1M/B, A2M/B, B1M/B in C1M/B. Prirejo mlekav čredi je smiselno povečevati predvsem z odbiro produk-tivnejših živali. Če bomo pri tem uspešni in če bomo želelikrave kljub večji mlečnosti zadržati v tej skupini, bomomorali selekcijskemu napredku slediti tudi z izboljšanjemkakovosti krme in krmljenja.

C2M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: Skupina je značilna za krave,ki dobijo obroke s slabo strukturo (preveč močne krme in

40

premalo vlaknine). Vzroki so podobni kot pri skupini C1M/B,le da so v skupini C1M/B predvsem krave po telitvi, v skupiniC2M/B pa krave v vseh fazah laktacije. V obeh skupinah sopogoste prebavne motnje (klinične in subklinične acidoze).Živali zaužijejo premalo krme in pogosto zavračajo močnokrmo. Zaradi zakisanja vampa prebavljanje krme ni učin-kovito, izkoristek hranil pa slab. Krave imajo pogosto težaves parklji (kronični laminitis). Zaradi poškodb vampove sluz-nice se lahko pojavijo okužbe in ognojki na jetrih. Za te živalije značilno tudi splošno poslabšanje odpornosti.

Priporočljivi ukrepi: Poskušajmo doseči čim večje za-uživanje voluminozne krme, predvsem mrve in ovele silaže.Obroke z mlado pašo, zeleno krmo in ne dovolj ovelo travnosilažo obvezno dopolnimo z mrvo. Obrok naj v sušini ne vse-buje več kot 50 % močne krme. Upoštevamo splošna pri-poročila, ki smo jih opisali pri skupini C1M/B (postopki zapovečanje zauživanja voluminozne krme, postopni prehodina nove obroke, način obdelave, sestava in krmljenja moč-ne krme …).

A3 M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini se pojavijo kravele izjemoma. Tu so predvsem krave z majhno mlečnostjo obkoncu laktacije. Sestava mleka kaže, da so krave zelo dobrooskrbljene z energijo in s presnovljivimi beljakovinami. Obkoncu laktacije je primeren čas, da krave nadomestijozaloge maščob in beljakovin, ki so jih porabile na začetkulaktacije. Zmerno nalaganje rezerv je v tem času torejzaželeno. Če pa se krave v tem obdobju prehitro redijo,bodo ob telitvi predebele in lahko pričakujemo težave vnaslednji laktaciji.

41

V skupini A3M/B so lahko tudi krave v začetku laktacije (prvimesec po telitvi), vendar se to zgodi zelo redko. Eden odmožnih vzrokov je, da se po telitvi še ni vzpostavila normal-na sestava mleka. Mogoče je tudi, da krave intenzivno črpa-jo telesne rezerve energije in beljakovin.

Priporočljivi ukrepi (ukrepi veljajo le za krave v drugemdelu laktacije): Sestava mleka kaže, da je obrok glede napotrebe živali obilen. Praviloma gre za obroke s kakovostnovoluminozno krmo. Spremljajmo kondicijo krav, in če opazi-mo, da se krave preveč redijo, ponudimo krmo slabše kako-vosti (krmo z manjšo vsebnostjo energije).

B3 M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: Skupina B3M/B je značilnapredvsem za krave od 8. meseca laktacije naprej. Sestavamleka kaže, da so krave zelo dobro oskrbljene z energijo inpresnovljivimi beljakovinami. Ob koncu laktacije je primerenčas, da krave nadomestijo rezerve maščob in beljakovin, kiso jih porabile na začetku laktacije. Zmerno nalaganje rez-erv je v tem času torej zaželeno. Če pa se krave v temobdobju prehitro redijo, bodo ob telitvi predebele in lahkopričakujemo težave v naslednji laktaciji.

V skupini B3M/B so lahko tudi krave v začetku laktacije (prvimesec po telitvi), vendar se to zgodi zelo redko. Eden odmožnih vzrokov je, da se po telitvi še ni vzpostavila normal-na sestava mleka.

Priporočljivi ukrepi (ukrepi veljajo le za krave v drugemdelu laktacije): Sestava mleka kaže, da je obrok glede napotrebe živali precej bogat. Vzrok je lahko energijsko prebo-gata voluminozna krma (veliko koruzne silaže) ali pa prevečmočne krme v obroku. Če so krave v slabi kondiciji, obroka

42

ne spreminjamo in omogočimo, da naložijo telesne rezerve.Če pa so se krave že približale kondiciji, ki je primerna zatelitev, zmanjšamo količino močne krme in koruzne silaže vobroku.

C3M/B

Vzroki in spremljajoči znaki: Vzroki so podobni kot priskupini B3M/B, le da je pri tej skupini očitna tudi slaba struk-turnost obroka. Skupina C3M/B je značilna predvsem zakrave od 8. meseca laktacije naprej. Sestava mleka kaže,da so krave zelo dobro oskrbljene z energijo in presnovljivi-mi beljakovinami. Obrok je glede na potrebe živali prevečkoncentriran. Razmerje med maščobami in beljakovinami vmleku nakazuje, da je razmerje med ocetno in propionskokislino v vampu ozko, kar spodbuja nalaganje telesnihmaščob. Če se krave zaradi preobilnega krmljenja prevečzredijo, lahko pričakujemo težave v naslednji laktaciji.

V skupini C3M/B so lahko tudi krave v začetku laktacije (prvimesec po telitvi), vendar se to zgodi zelo redko. Eden odmožnih vzrokov je, da se po telitvi še ni vzpostavila normal-na sestava mleka.

Priporočljivi ukrepi (ukrepi veljajo le za krave v drugemdelu laktacije): Živalim ponudimo več voluminozne krme,močno krmo krmimo glede na potrebe živali. Obroke zmlado pašo, zeleno krmo in ne dovolj ovelo travno silažoobvezno dopolnimo z mrvo. Pri kravah z majhno mlečnostjozmanjšajmo količino koruzne silaže v obroku.

3.2 Vsebnost beljakovin in sečnine v mleku

Na podlagi vsebnosti sečnine in beljakovin v mleku je mogočeoceniti oskrbljenost molznic z razgradljivimi in presnovljivimibeljakovinami. Ker prispevajo k vsebnosti presnovljivih bel-jakovin v obroku predvsem v vampu sintetizirane mikrobnebeljakovine, te pa so odvisne od energije za rast vampovihmikroorganizmov, je mogoče na podlagi teh podatkov sklepatitudi na oskrbljenost živali z energijo. Rejci, ki naročajo anali-ze sečnine v mleku prek Govedorejske službe Slovenije, dobi-jo hkrati z mesečnimi izpisi o kontroli mlečnosti grafičneprikaze o vsebnosti beljakovin in sečnine v mleku. Vsebnostbeljakovin je prikazana na navpični osi, vsebnost sečnine pana vodoravni (slika 7). Celoten graf je razdeljen na 9 pravokot-nikov (A1S, A2S, A3S, B1S, B2S, B3S, C1S, C2S, C3S). Krave, kiso optimalno oskrbljene z energijo in beljakovinami, so vkvadratu B2S. Če so krave zunaj polja B2S, moramo poiskativzroke in jih nato s prilagajanjem in ponovnim ovrednotenjemobroka popraviti. Če so krave razpršene po vsej sliki, topomeni, da jih ne krmimo po njihovih potrebah. Če pa so blizuskupaj, vendar zunaj optimalnega območja, pomeni, da obrokni izravnan. Največkrat gre za preveč ali premalo beljakovin vobroku in glede na to so krave preveč desno ali preveč levo.

Za stolpec 1 (polja A1S, B1S in C1S) je na splošno značil-no pomanjkanje razgradljivih beljakovin v obroku. Pre-bava v vampu je zaradi tega prizadeta, zmanjšana je tudisinteza mikrobnih beljakovin. Napake v prehrani moramoobvezno popraviti. V obroku moramo povečati vsebnostsurovih beljakovin. Pri pravilnih posegih v obrok je uspehzanesljiv.

43

Slika 7: Grafična razporeditev krav glede na vsebnost bel-jakovin in sečnine v mleku. Pri čredah ali skupinah krav, ki senahajajo izven polja B2S, poskušamo najti vzroke zaodstopanja in jih odpraviti s prilagoditvijo obroka.

Za stolpec 3 (polja A3S, B3S in C3S) je značilen presežek vvampu razgradljivih beljakovin. Vsebnost surovih bel-jakovin v obroku je treba zmanjšati. Odstopanja je mogočeodpraviti tudi z zmanjšanjem razgradljivosti beljakovin vobroku ali pa s povečanjem energije za sintezo mikrobnih bel-jakovin v vampu. Presežek v vampu razgradljivih beljakovin jemogoče v celoti odpraviti, vprašanje pa je, ali je to smiselno.Predvsem na travniških kmetijah dopuščamo zmerenpresežek v vampu razgradljivih beljakovin, saj bi vključevanjevečjih količin žit ali drugih krmil z majhno vsebnostjo bel-jakovin podražilo obrok.

Za vrstico C (polja C1S, C2S in C3S) je značilno pomanjkanjepresnovljivih beljakovin, pa tudi energije. V polju C1S jepomanjkanje presnovljivih beljakovin in energije posledicapomanjkanja razgradljivih beljakovin, ki so nujno potrebne za

44

�� remik �� S. (Opozorilo: Povzetek podaja splošne predloge. Na vsebnost beljakovin v mleku vplivajo tudi neprehranski dejavniki. Posamezne krave se lahko nahajajo izven polja B2S tudi iz drugih vzrokov. Ukrepajmo na podlagi poda��

� �� !

Oskrbljenost z razgradljivimi beljakovinami Skromna Primerna Obilna

A1S

1) " �� 2) #e gre za krave ob koncu

laktacije in nevarnost zamastitve ��

A2S

1) #�� $��$��

in nevarnost zamastitve ��

zmanjšati energijo 2) #��

��

razgradljive beljakovine

A3S

1) Zmanjšati razgradljive beljakovine

2) #�� $��

laktacije in nevarnost zamastitve ��

Ob

ilna

B1S

1) " ��

B2S

Obrok je na ravni vampa glede energije in beljakovin izravnan in prilagojen

��

B3S

1) Zmanjšati razgradljive beljakovine

Prim

erna

Vse

bn

ost

bel

jako

vin

v m

leku

(%

)

4,4 3,8 3,2 2,6

C1S

1) " �� razgradljive beljakovine 2) #��

normalna, vsebnost beljakovin v mleku pa še vedno premajhna ��

�� 3) #��

mleku še vedno premajhna ��

��

beljakovine

C2S

1) " �� 2) #��

��

razgradljive beljakovine 3) #��

še vedno premajhna ��

nerazgradljive beljakovine

C3S

1) " �� 2) #��

�� ti razgradljive beljakovine

3) #��

mleku še vedno premajhna ��

��

beljakovine

Skro

mn

a

Oskrb

ljeno

st s presn

ovljivim

i beljako

vinam

i oz. en

ergijo

0 15 30 45 ��

45

prebavo in sintezo mikrobnih beljakovin v vampu. V poljih C2S

in C3S je pomanjkanje presnovljivih beljakovin najverjetnejeposledica pomanjkanja energije za sintezo mikrobnih bel-jakovin v vampu. Predvsem pri kravah z veliko mlečnostjo jelahko uvrstitev v vrstico C tudi posledica pomanjkanja neraz-gradljivih beljakovin. Potrebam teh krav namreč ne moremozadostiti samo z mikrobnimi beljakovinami, sintetiziranimi vvampu. Pogosto se dogaja, da v danih razmerah (kakovostvoluminozne krme, način vhlevitve, podnebne razmere …) nemoremo zadostiti potrebam krav z največjim genetskim poten-cialom za prirejo mleka. V tem primeru bodo krave prvemesece po telitvi v polju C2S. Polje B2S za te krave tako rekočni dosegljivo.

Za vrstico A (polja A1S, A2S in A3S) je značilna čezmernaoskrbljenost krav s presnovljivimi beljakovinami in energijo. Tostanje je značilno predvsem za krave v pozni laktaciji, ko sopotrebe razmeroma majhne in jim zlahka zadostimo. Pri tehkravah moramo paziti, da se ne bodo pretirano zredile.

Splošna navodila za izboljšanje obrokov na podlagi vsebnostibeljakovin in sečnine v mleku so podana na sliki 8, podrob-nosti pa v nadaljevanju.

47

48

A1S

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini je zelo malokrav. Gre predvsem za krave od 7. meseca laktacije naprej,ki dobijo v obroku veliko koruzne silaže ali pa mrvo slabšekakovosti. Krave so glede na svoje potrebe zelo dobro oskr-bljene z energijo. V vampu primanjkuje razgradljivih bel-jakovin. Prebavljanje v vampu je zaradi tega omejeno, izra-ba hranil sicer energijsko bogatega obroka pa slaba. Kljubslabi izrabi hranil je pri kravah ob koncu laktacije nevarnostzamastitve.Priporočljivi ukrepi: Povečati moramo količino raz-gradljivih beljakovin v obroku. Ker gre večinoma za krave obkoncu laktacije, to najlaže storimo s povečanjem količinepaše, sveže trave ali travno-deteljne mešanice ali pa travnesilaže. Če gre za obroke s koruzno silažo in mrvo, zman-jšamo količino koruzne silaže in povečamo količino mrve.Če teh krmil nimamo, si lahko pomagamo z oljnimi tropina-mi in pogačami, predvsem takimi z veliko razgradljivostjobeljakovin v vampu (sončnične tropine, ogrščične tropine).Obrok je mogoče dopolniti tudi z domačimi beljakovinskimikrmili (grah, bob). Navedeni ukrepi veljajo le za krave obkoncu laktacije.

B1S

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini so predvsemkrave od 3. do 8. meseca laktacije, ki dobijo v obroku velikokoruzne silaže ali pa so obroki s koruzno silažo, travnosilažo in/ali mrvo neprimerno dopolnjeni z žiti (koruza, ječ-men, pšenica…). Majhna vsebnost sečnine v mleku na-kazuje, da v vampu primanjkuje razgradljivih beljakovin.Zaradi tega živali zaužijejo premalo krme, prebavljanje vvampu pa je omejeno. Omejena je tudi sinteza mikrobnihbeljakovin v vampu. Izraba krme je slaba in negospodarna,

49

mlečnost in vsebnost beljakovin v mleku pa manjša, kot bilahko bila.

Priporočljivi ukrepi: Povečati moramo količino raz-gradljivih beljakovin v obroku. Če je v osnovnem obrokuveliko koruzne silaže, njen delež zmanjšamo in povečamodelež paše, zelene krme ali travne silaže. Vsebnost raz-gradljivih beljakovin v obroku lahko povečamo tudi s primer-no dopolnilno krmno mešanico, ki vsebuje oljne tropine inpogače (sojine tropine, sončnične tropine, ogrščične tropine…) ali pa druga beljakovinska krmila (grah, bob …).

C1S

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini je razmeromamalo krav. Gre predvsem za krave prve 3 mesece po telitvi,ki dobijo v obroku veliko koruzne silaže ali pa so obroki skoruzno silažo, travno silažo in/ali mrvo neprimerno dopol-njeni z žiti (koruza, ječmen, pšenica…). Majhna vsebnostsečnine v mleku nakazuje, da v vampu primanjkuje raz-gradljivih beljakovin. Živali zaužijejo premalo krme. Pre-bavljanje in sinteza beljakovin v vampu sta omejena. Zaraditega je oskrbljenost živali s presnovljivimi beljakovinami inenergijo pomanjkljiva. Zaradi enostranske sestave obroka nidosežen niti genetski potencial živali niti potencial krme zaprirejo mleka.

Priporočljivi ukrepi: Povečati moramo količino raz-gradljivih beljakovin v obroku. Če je v osnovnem obrokuveliko koruzne silaže, njen delež zmanjšamo in povečamodelež paše, zelene krme ali travne silaže. Vsebnost raz-gradljivih beljakovin v obroku lahko povečamo tudi s primer-no dopolnilno krmno mešanico, ki vsebuje oljne tropine inpogače (sojine tropine, sončnične tropine, ogrščične tropine

50

…) ali pa druga beljakovinska krmila (grah, bob …). Na-čeloma se bo zaradi tega povečalo zauživanje krme inizboljšala prebavljivost krme. Povečali se bosta sinteza be-ljakovin v vampu in vsebnost beljakovin v mleku. Pri zelozahtevnih živalih z velikim potencialom za prirejo mleka pasamo s povečanjem razgradljivih beljakovin v obroku nebomo dosegli priporočljive vsebnosti beljakovin v mleku.Verjetno bomo morali povečati tudi količino močne krme vobroku in živalim ponuditi krmila z majhno razgradljivostjobeljakovin (posebna krmila za krave po telitvi, zaščitenesojine tropine, bučne pogače, pivske tropine, zaščitene ami-nokisline). Upoštevati moramo pravila za povečanje za-uživanja krme (A1M/B, poglavje o razmerju M/B) in paziti, das spremembami obroka ne povzročimo zakisanja vampa(C1M/B, poglavje o razmerju M/B).

A2S

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini ni prav velikokrav. Gre predvsem za krave od 7. meseca laktacije naprej,ko so potrebe živali razmeroma majhne in jim zlahka zados-timo. Razmerje med beljakovinami in energijo v obroku jeustrezno, količinsko pa je glede na potrebe živali takoenergije kot presnovljivih beljakovin nekoliko preveč. Obkoncu laktacije je sicer primeren čas, da krave nadomestijozaloge maščob in beljakovin, ki so jih porabile na začetkulaktacije. Zmerno nalaganje rezerv je v tem času torej za-želeno. Če pa se krave v tem obdobju prehitro redijo, bodoob telitvi predebele in lahko pričakujemo težave v naslednjilaktaciji.

Priporočljivi ukrepi: Razmerja med energijo in beljakovina-mi v obroku nam ni treba spreminjati. Glede količine energi-je in beljakovin v obroku pa se ravnamo skladno s kondicijokrav. Če so krave v slabi kondiciji obroka ne spreminjamo in

51

omogočimo, da obnovijo telesne rezerve. Če pa so se kraveže približale kondiciji, ki je primerna za telitev, zmanjšamokoličino močne krme v obroku. Če se krave kljub temu pre-več redijo, zmanjšamo količino koruzne silaže v obroku.Vzroki za čezmerno pridobivanje telesne mase so lahko tudizelo kakovostna paša, zelena krma ali travna silaža.

B2S

V tej skupini je veliko krav. Razvrstitev v skupino B2S po-meni, da je obrok na ravni vampa glede energije in bel-jakovin izravnan. Krave v tej skupini so glede na svojepotrebe optimalno oskrbljene, genetska sposobnost krav zaprirejo mleka pa dobro izrabljena. Ob izpolnjevanju drugihpogojev (dobro rejsko delo, primerna oskrba z vitamini inrudninami, ustrezno zdravstveno varstvo živali ...) omogočarazvrstitev v skupino B2S dobro mlečno vztrajnost, velikoprirejo maščob in beljakovin, dobro plodnost in odpornostkrav proti boleznim, dobro počutje živali in dolgo življenjskodobo. Obroka ni treba spreminjati. Prirejo mleka v čredi jesmiselno povečevati predvsem z odbiro produktivnejšihživali ob hkratnem prilagajanju kakovosti voluminozne krmein obroka.

52

C2S

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini je veliko krav. Toso predvsem krave prve štiri mesece po telitvi. Razvrstitev vto skupino pomeni, da je obrok glede energije in beljakovinna ravni vampa izravnan (ustrezno razmerje med raz-gradljivimi beljakovinami in fermentabilno energijo), splošnaoskrbljenost krav z energijo in presnovljivimi beljakovinamipa je glede na potrebe živali nekoliko preskromna.

Priporočljivi ukrepi: Izboljšajmo kakovost voluminoznekrme. Poskušajmo doseči čim večje zauživanje krme, takovoluminozne kot močne. Pri tem se držimo osnovnih pravil,ki so opisana pod A1M/B (poglavje o razmerju M/B), in pazi-mo, da s spremembami obroka ne povzročimo zakisanjavampa (C1M/B, poglavje o razmerju M/B). Oskrbljenost spresnovljivimi beljakovinami lahko izboljšamo tudi s krmili, kivsebujejo veliko nerazgradljivih beljakovin (obdelane sojinetropine, bučne pogače, koruzni gluten …), ali z zaščitenimiaminokislinami.

A3S

Vzroki in spremljajoči znaki: V tej skupini je malo krav. Toso predvsem krave od 7. meseca laktacije naprej. Potrebepo energiji in presnovljivih beljakovinah so pri teh živalihrazmeroma majhne in jim zlahka zadostimo. Skupina jeznačilna za krave, ki dobijo v obroku veliko krme s travinja.Vsebnost sečnine je še posebno velika, če krmimo s silažoiz neovele krme, ki je bila zelo pognojena z dušikom ali pavsebuje veliko metuljnic. Vsebnost sečnine v mleku je zelovelika tudi, če so obroki nepravilno dopolnjeni s prevelikimikoličinami oljnih tropin ali pogač (sojine tropine, ogrščične

53

tropine …). Vzporedno z izločanjem sečnine v mleku sevelike količine dušika izločajo tudi s sečem.

Priporočljivi ukrepi: Živalim iz te skupine moramo zmanj-šati vsebnost beljakovin v obroku. Če krmimo beljakovinskekoncentrate, njihovo količino zmanjšamo. Če gre za manjzahtevne krave ob koncu laktacije, ki dobijo v obroku pred-vsem krmo s travinja, lahko krmljenje beljakovinskih kon-centratov opustimo. Kakovost voluminozne krme moramoprilagoditi potrebam živali. V ta namen krmo, ki je na voljona kmetiji, sortiramo: zahtevnejšim živalim po telitvi ponudi-mo boljšo krmo, manj zahtevnim kravam pred presušitvijo inpresušenim pa slabšo.

B3S

Vzroki in spremljajoči znaki: Skupina B3S je številčno pre-cej zastopana. Živali so glede na svoje potrebe primernooskrbljene z energijo in s presnovljivimi beljakovinami,presežena pa je potrebna količina razgradljivih beljakovin.Skupina je značilna za krave, ki dobijo v obroku veliko krmes travinja, in za krave, ki dobijo v obrokih preveč beljakovin-skih koncentratov. Presežek v vampu razgradljivih bel-jakovin obremenjuje presnovo, predvsem jetra, in je lahkoeden izmed vzrokov za slabo plodnost. Za izločanje dušikaiz telesa se porabi precej energije, izločeni dušik pa nakmetijah z veliko gostoto živine obremenjuje okolje.

Priporočljivi ukrepi: Pri teh kravah priporočamo zmanjšan-je vsebnost beljakovin v obroku. Če obrok dopolnjujemo zoljnimi tropinami ali s pogačami (sojine tropine, ogrščičnetropine …), potem njihovo količino zmanjšajmo. Če krmimopopolne ali dopolnilne krmne mešanice potem prilagodimonjihovo sestavo tako, da bodo vsebovale manj surovih bel-

54

jakovin. Preveliko vsebnost sečnine v mleku lahko pri tehkravah rešimo tudi tako, da v obroku povečamo deležkoruzne silaže in zmanjšamo delež paše, zelene krme alitravne silaže. Na kmetijah, ki gospodarijo na travinju innimajo možnosti pridelovanja koruzne silaže, se prevelikimvsebnostim sečnine v mleku težko izognemo. Presežki raz-gradljivih beljakovin so veliki predvsem pri kravah z majhnomlečnostjo, pri katerih dokrmljevanje močne krme ni potreb-no. S tem nimamo možnosti, da bi presežke razgradljivihbeljakovin omilili z dokrmljevanjem žit in drugih energijskobogatih krmil (koruza, ječmen, suhi pesni rezanci …). Na tehkmetijah je še posebno pomembno, da imamo na voljo krmorazlične kakovosti. Zahtevnejšim živalim po telitvi ponudimoboljšo krmo (kakovostno zeleno krmo, silažo in odličnomrvo), manj zahtevnim kravam pred presušitvijo in pre-sušenim kravam pa slabšo (mrvo srednje kakovosti). Pripripravi travne silaže pazimo, da bo krma pred siliranjemdovolj ovela.

C3S

Vzroki in spremljajoči znaki: Skupina C3S je številčno pre-cej zastopana. Živali so glede na svoje potrebe pomanjkljivooskrbljene z energijo in presnovljivimi beljakovinami,presežena pa je potrebna količina razgradljivih beljakovin.Skupina je značilna za krave z veliko mlečnostjo, ki dobijo vobroku veliko krme s travinja, in za krave, ki dobijo v obrokihpreveč beljakovinskih koncentratov. Tako pomanjkljiva oskr-bljenost s presnovljivimi beljakovinami in energijo kot pre-sežek v vampu razgradljivih beljakovin obremenjujejo pre-snovo, predvsem jetra. Pričakujemo lahko plodnostne te-žave. Velike količine izločenega dušika povzročajo na kmeti-jah z veliko gostoto živine nepotrebno obremenjevanje oko-lja.

55

Priporočljivi ukrepi: Pri teh kravah priporočamo izboljša-nje energijske vrednosti obroka. Živalim ponudimo večkoruzne silaže in močne krme z majhno vsebnostjo bel-jakovin (predvsem žita). Pri tem upoštevajmo osnovna prav-ila krmljenja, ki so opisana pod A1M/B (poglavje o razmerjuM/B), in pazimo, da s spremembami obroka ne povzročimozakisanja vampa (C1M/B, poglavje o razmerju M/B). Spovečanjem energijske vrednosti obroka se bo sinteza bel-jakovin v vampu povečala in vsebnost sečnine se bo po vsejverjetnosti normalizirala. Če bo sečnine v mleku še vednopreveč, moramo zmanjšati vsebnost razgradljivih beljakovinv obroku. Če obrok dopolnjujemo z oljnimi tropinami ali spogačami (sojine tropine, ogrščične tropine …), potem njiho-vo količino zmanjšajmo. Če krmimo popolne ali dopolnilnekrmne mešanice potem prilagodimo njihovo sestavo tako,da bodo vsebovale manj surovih beljakovin. Če doseževsebnost sečnine v mleku normalno vrednost, vsebnost bel-jakovin pa je še vedno premajhna, si lahko pomagamo skrmili, ki vsebujejo veliko nerazgradljivih beljakovin (obde-lane sojine tropine, bučne pogače, koruzni gluten …), ali zzaščitenimi aminokislinami. Pri pripravi travne silaže poskr-bimo, da bo krma pred siliranjem dovolj ovela.

4 PRIMER RAZLAGE REZULTATOV MLEČNE KONTROLE NA KMETIJI

4.1 Izpis proizvodnje v čredi krav

Oglejmo si primer mesečnega izpisa, ki ga dobi rejec na domnekaj dni po mlečni kontroli. Na kmetiji (slika 9) je bilo ob kon-troli 20 krav (od tega 18 v laktaciji). Na listu so podatki zadnjein predzadnje kontrole, podrobnosti tekoče laktacije, para-metri plodnosti ter količina mleka na molzni oziroma krmnidan.

Podatki o rejcu in kontrolorju so namišljeni

Slika 9: Izpis podatkov o čredi, rezultatih predzadnje kontrole,podrobnostih tekoče laktacije, parametrih plodnosti ter količi-ni mleka na molzni oziroma krmni dan

4.1.1 Izmerjene vrednosti zadnje in predzadnje kontrole

Za vsako kravo so navedene namerjene količine mleka tervsebnosti beljakovin, maščob in laktoze v mleku. Število so-

56

matskih celic in sečnina sta navedena, če sta bila analizirana(z rejčevim doplačilom).

Največ mleka v zadnji kontroli je imela krava TINA (44,6 kg),v predzadnji pa RETA (46,8 kg). Kravi LIRA in FINA sta pre-sušeni. Oznake (°) pri vsebnosti laktoze pri nekaterih kravahopozarjajo na majhno vsebnost laktoze (pod 4,50 %).Premajhna vsebnost laktoze nakazuje spremembe v vimenu,pogosto gre za klinični ali subklinični mastitis. Pri kravahTINA, ANČA in BELA to povsem drži, saj imajo zelo velikosomatskih celic.

Na dnu preglednice so povprečne vrednosti. Za maščobe,beljakovine, laktozo in somatske celice so podana tehtanapovprečja. To pomeni, da je povprečje odvisno tudi od količinemleka pri posamezni kravi. Če bi vse mleko zlili skupaj, bimoral biti bazenski vzorec precej podoben tem vrednostim.

4.1.2 Tekoča laktacija

Za vsako kravo je izračunana količina mleka v tekoči laktaciji.Krava SRNA je torej v 176 dneh dala 4876 kg mleka s 3,67 %mlečne tolšče in 3,33 % beljakovin. Količino mleka od telitvedo presušitve (ali izločitve) imenujemo cela laktacija. Zaprimerjavo različnih laktacij med seboj in obračun plemenskihvrednosti pa se uporablja standardna laktacija, ki je dolga 305dni (deset mesecev). Seveda je lahko kakšna krava presuše-na (ali izločena) še pred 305. dnem laktacije. Za veljavnostandardno laktacijo se po mednarodnih standardih šteje lak-tacija, ki je dolga od 201 do 305 dni. Krave, izločene pred 201.dnem, imajo znano le celo laktacijo. Krava LIRA je presuše-na. Je 425 dni po telitvi. V celi laktaciji, dolgi 398 dni, je dala9328 kg mleka, v standardni (305 dni) pa 8025 kg. KravaFINA je tudi presušena, 351 dni po telitvi. Presušila je na 290.dan laktacije in dala 7574 kg mleka. V tem primeru je stan-dardna laktacija (dolga 290 dni) enaka celi laktaciji. KravaBELA je v 436 dneh dala 11786 kg mleka (cela laktacija), v

57

305 dneh pa 8823 kg (standardna laktacija). V spodnji vrsticividimo, da so krave povprečno v drugi laktaciji (2,1) in 185 dnipo telitvi.

4.1.3 Plodnost

Za vsako kravo sta podana datum zadnje osemenitve in bikza zadnjo osemenitev. Krava FINA je presušena in v 271.dnevu brejosti, torej tik pred telitvijo. Indeks osemenitev pove,koliko osemenitev potrebujemo, da se krava obreji. Velikindeks osemenitev nakazuje težave s plodnostjo in ugotavl-janjem pojatev. Dober indeks je že okrog 1,8. V našemprimeru oziroma čredi je 1,36, kar je odličen uspeh. Dnevi doprve osemenitve so odvisni od načina reje (preskok prve alidruge pojatve), izraženosti pojatve, zdravstvenega stanjakrave, mlečnosti in še marsičesa. Primerna vrednost je med75 in 95 dni. V našem primeru je doba do prve osemenitve77,5 dni, kar je odlično. Dnevi med osemenitvama merijo pre-mor med zaporednimi osemenitvami. Seveda tu upoštevamole krave, ki po prvi osemenitvi niso ostale breje. Te živali imajopogosto bolj problematično plodnost. Idealna doba meddvema osemenitvama je 21 dni. V našem primeru 102,2dneva je dolga, kar je razumljivo. Upoštevano je majhnoštevilo krav (lahko samo ena ali dve) s težavami pri obrejitvi.Ena izmed njih je zagotovo BELA, ki je 436 dni po telitvi brejašele tri mesece.

4.1.4 Mlečnost na krmni in molzni dan

Z njima lahko ocenimo gospodarnost prireje mleka. Priizračunu števila molznih dni upoštevamo vse krave v laktaciji,pri krmnih dneh pa tudi presušene krave. Zato je količinamleka na krmni dan vedno manjša od tiste na molzni dan.Priporočena dolžina presušitve je od 50 do 70 dni. Pri enakikoličini mleka v laktaciji pomeni podaljšana doba presušitvemanjšo mlečnost na krmni dan in s tem slabšo gospodarnostreje. Če količino mleka na krmni dan pomnožimo s 365, dobi-

58

mo predvideno letno količino mleka na kravo. V stolpcu podnaslovom »Predvideno letno na kravo« so podane ocene,izračunane na podlagi rezultatov prejšnje kontrole, tekočekontrole, obdobja med kontrolama in na podlagi vseh kontrolv tekočem letu. Pri tem je treba opozoriti, da so ocene dobrele za velike črede in pri enakomerni porazdelitvi telitev. Če jena primer pri dani kontroli večina krav v hlevu po telitvi, boocenjena letna količina mleka na kravo precenjena, saj je vtem primeru količina mleka na krmni dan večja, kot če sokrave na koncu laktacije. Podatek ki se nanaša na tekoče leto(vrstica, označena »Letos«), je ob koncu leta zanesljivejši kotpa ob začetku leta.

4.2 Vsebnost beljakovin ter razmerje med maščobami inbeljakovinami (M/B) v mleku

Na sliki 10 so prikazana razmerja med beljakovinami inmaščobami v vzorcih mleka ob zadnji kontroli. Številke na slikipredstavljajo zaporedne številke krav na izpisu proizvodnje včredi krav (slika 9). Glede na rezultate kontrole oziroma vseb-nost beljakovin in razmerje M/B je vsaka krava razporejena nadoločeno polje (za oznake glej sliko 5). Na podlagi razpored-itve lahko sklepamo na ustreznost oskrbe krav s presnovljivi-mi beljakovinami oziroma energijo ter na ustreznost struktureobroka. Pozornost velja nameniti predvsem kravam, ki sozunaj osrednjega polja (B2M/B). Če vzamemo za primer kravoz imenom RETA (zap. št. 8), katere mleko je ob kontroli vse-bovalo 2,89 % beljakovin in imelo razmerje M/B 0,98, vidimo,da je razporejena v spodnje levo polje (C1M/B). Možni vzrokiza odmike od osrednjega polja so podani na sliki 6. V okvirčkuC1M/B so dani tudi osnovni napotki za odpravo napak pri krml-jenju. Pri kravi RETA obstaja sum na zakisanje vampa.Razmerje M/B je premajhno (0,98), izrazito majhna je tudivsebnost maščob (2,83 %), mlečnost pa se je od prejšnje kon-trole zelo zmanjšala (slika 9). Slabo delovanje vampa je tudinajverjetnejši vzrok za majhno vsebnost beljakovin v mleku,saj v razmerah zakisanja vampa sinteza mikrobnih beljakovin

59

ne poteka normalno. Prebavne motnje in z njimi povezanapomanjkljiva oskrba živali s potrebnimi hranili so verjetno tudipoglavitni vzrok za motnje v reprodukciji, saj krava do 103.dne po telitvi še ni bila osemenjena. Podobno velja za kravoADO.

Slika 10: Razporeditev krav glede na vsebnost beljakovin inrazmerje med maščobami in beljakovinami (M/B) v mleku(Številke v okvirčku predstavljajo krave, ki so manj kot 80 dnipo telitvi, številke v krogcih pa krave, ki so več kot 305 dni potelitvi.)

Številke v krogcih predstavljajo krave proti koncu laktacije(>305 dni laktacije). Pri teh kravah moramo še posebno pazi-ti, da se preveč ne zredijo. Krava BELA (zap. št. 10) bo šeprecej časa v laktaciji, saj je breja šele 88 dni. Ker je na poljuC3M/B, pomeni, da je razmeroma dobro oskrbljena s pres-novljivimi beljakovinami in energijo. Ta podatek opozarja, damoramo še posebno bedeti nad njeno kondicijo. Če se preveč

60

redi, ji moramo ponuditi krmo slabše kakovosti. Enako veljaza kravo IRA (zap. št. 7), ki ima le 6 litrov mleka, po podatkiho brejosti pa bo telila šele čez štiri mesece in pol. Številkekrav, ki so manj kot 80 dni po telitvi, so prikazane v okvirčkih.Pri teh kravah so presnovne in prebavne motnje še posebnopogoste. Velikokrat so na poljih A1M/B ali B1M/B. Krava BELA(zap. št. 20) je, čeprav je po telitvi, izjemoma na polju C3M/B.Sestava njenega mleka se šest dni po telitvi, ko je bila opravl-jena kontrola, še ni ustalila.

4.3 Vsebnost sečnine v mleku

Slika 11 je priložena, če je bilo mleko analizirano tudi na vseb-nost sečnine. Na sliki je prikazana razporeditev krav glede navsebnost sečnine in beljakovin v mleku. Čreda je precejrazpršena na levo in desno, to pomeni, da so nekatere kraveprecej obilno oskrbljene z razgradljivimi beljakovinami, drugepa premalo. Zelo veliko sečnine je v mleku krav IRE in ANČE(zap. št. 7 in 12). Zaradi majhne mlečnosti verjetno kravam nedodajajo energijsko bogate močne krme, osnovna krma panajverjetneje vsebuje precej razgradljivih beljakovin (travnasilaža, paša). Krave RETA, JAKA in TORA (zap. št. 8, 18 in17), ki so na polju C2S, so primerno oskrbljene z razgradljivi-mi beljakovinami. Vsebnost beljakovin v mleku nekoliko man-jša od priporočene, to pomeni, da so krave nekolikopreskromno oskrbljene s presnovljivimi beljakovinami oziromaenergijo. Na sliki 8 si preberemo priporočila, kako lahkoizboljšamo vsebnost beljakovin v mleku.

61

Slika 11: Razporeditev krav glede na vsebnost beljakovin insečnine v mleku (Številke v okvirčkih predstavljajo krave, ki somanj kot 80 dni po telitvi, številke v krogcih pa krave, ki so večkot 305 dni po telitvi.)

Krava TINA (zap. št. 11) z veliko mlečnostjo je preskromnooskrbljena z razgradljivimi beljakovinami, kar kaže na to, damočna krma ni ustrezno sestavljena, ali pa krava zaužije manjvoluminozne krme kot predvidevamo. Ker je krava šele tedendni po telitvi, je verjetno poglavitni vzrok v zmanjšani sposob-nosti zauživanja voluminozne krme. Mogoča je tudi napaka vanalizi sečnine, kar bomo lahko ugotovili ob naslednji kontroli.Preveriti bi bilo treba tudi obroke za krave KARLA, LENA inNIKA (zap. št. 15, 4 in 9), ki so preskromno oskrbljene z raz-gradljivimi beljakovinami. Na splošno lahko rečemo, da ječreda v povprečju primerno oskrbljena z razgradljivimi bel-jakovinami, vendar pa posamezne krave zelo odstopajo odpovprečja. To pomeni, da je čreda neizenačena in da bi bilotreba več truda posvečati uskladitvi obrokov z individualnimipotrebami krav.

62

5. SPREMLJANJE PODATKOV O ŽIVALIH NA KMETIJIPO INTERNETU

Za uspešno delo na kmetiji so med drugim pomembni tudipodatki o živalih, njihovi prireji in plemenskih vrednostih. Tipodatki se zbirajo v Centralni podatkovni zbirki Govedorejskeslužbe Slovenije (CPZ GSS) za potrebe strokovnega, razisko-valnega in svetovalnega dela v kmetijstvu. Temelj podatkovnezbirke je rodovnik živali z več generacijami znanih staršev.Poleg teh podatkov se dnevno zbirajo podatki o plodnosti inprireji živali, hkrati pa jih združujemo tudi z izračuni plemen-skih vrednosti za živali, ki jih obračunavajo na Oddelku zazootehniko Biotehniške fakultete. Na podlagi zbranih podat-kov pripravimo koristne informacije za rejce in strokovneslužbe, ki na kmetijskih gospodarstvih opravljajo svetovalne indruge dejavnosti. Z razvojem informacijskega sistema na pod-ročju govedoreje rejcem danes ne ponujamo samo podatkovv obliki izpisov in katalogov, ampak jim omogočamo tudineposredni dostop do podatkov po internetu.

5. 1 Prijava v sistem

Do spletnih strani CPZ GSS na Kmetijskem inštitutu Slovenije(KIS) lahko vstopamo prek spletnega brskalnika in naslovahttp://www.kis.si. Tu so na kratko predstavljene glavne dejav-nosti na raziskovalnem in strokovnem področju inštituta. Napodstrani Oddelka za živinorejo je povezava do CPZ GSS.Drugi, neposredni dostop do CPZ GSS, pa je:

https://gss.kis.si ali https://govedo.kis.si.

Na spletnih straneh CPZ GSS ponujamo podatke različnimuporabnikom – rejcem, strokovnjakom Govedorejske službeSlovenije in svetovalni službi. Nekateri podatki so javnodostopni (plemenski biki), pregledovanje drugih pa zahtevaprijavo v sistem.

63

Slika 12: Začetna stran spletnih dveri CPZ GSS

Kot uporabnik oziroma rejec se prijavimo v sistem s klikom na»Prijava (GSS, rejci)« in izberemo možnost »Prijava rejci«.Odpre se pogovorno okno (slika 13) za vpis uporabniškegaimena in gesla. V prvo vrstico vpišemo kot uporabniško ime(User Name), devetmestno šifro svoje kmetije (KMG-MID), vdrugo vrstico, kot geslo (Passsword), pa selekcijsko šifro.Prva številka (uporabniško ime) se rejcem dodeli ob prijavi naMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP),drugo pa dobijo tisti rejci, ki imajo krave v kontroli prirejemleka. Če želimo geslo zamenjati, to sporočimo na KIS. Pouspešni prijavi v sistem lahko izbiramo med izpisom aktivnihživali na kmetiji ali izpisom vseh živali, prek te strani pavstopamo tudi do podatkov o mlečnih kontrolah (s klikom na»Prireja mleka«), do seznama predvidenih telitev in pasem-ske sestave črede (slika 14).

64

Slika 13: Vnos uporabniškega imena in gesla

Slika 14: Stran za dostop do podatkov o čredi na kmetiji

65

5.2 Dostopni podatki

5.2.1 Seznam aktivnih živali na kmetijskem gospodarstvu

S klikom na »Aktivne živali« se prikaže seznam aktivnih živalina kmetiji (slika 15) z njihovimi osnovnimi podatki. Od tod jemogoče odpirati različne preglede in oblikovane izpise zaposamezne živali in njihove starše. Postopek odpiranja po-sameznega izpisa je preprost in od uporabnika zahteva le, dase pomakne z miško na želeno mesto in klikne. Pri kliku na»ID številko« (žival, oče, mati) se izpiše pedigre, na »Rod. št.PB« se izpiše katalog plemenskega bika, pri kliku na oznaki»LA« in »OS« pa se nam odprejo pregledi za prirejo mleka inpodatki o plodnosti pri posamezni živali.

Slika 15: Seznam aktivnih živali na kmetiji z oznakami zarazlične izpise

66

Poleg prejšnjega seznama živali je mogoč tudi pregled vsehživali, ki zajema aktivne in nekdanje živali na kmetijskemgospodarstvu. Enako kot na seznamu aktivnih živali so tudi tukoristne povezave, ki vodijo do drugih podatkov.

5.2.1.1 Prireja mleka pri posamezni živaliDo podatkov o prireji mleka posameznih živali pridemo prekSeznama aktivnih živali s klikom na »LA«. Tu dobimo podatkeo standardnih in celih laktacijah, tudi grafično predstavitevkoličin mleka v standardnih laktacijah (slika 16) pri posa-meznih kravah. Na dnu strani je gumb za izpis izkaza o prire-ji in plodnosti krave. Na izkazu o prireji in plodnosti živali (slika17) so podani osnovni podatki o živali, prireja mleka v stan-dardnih in celih laktacijah, prireja mleka v življenjski dobi terpodatki o uspešnih osemenitvah s pripadajočimi telitvami.Izračunano je tudi povprečje standardnih laktacij ter podanzadnji obračun plemenskih vrednosti za lastnosti mlečnosti.

Slika 16: Izpis vseh laktacij za posamezno kravo

67

Podatke posameznih mlečnih kontrol za tekočo in prejšnjelaktacije posamezne krave dobimo tako, da kliknemo na vrsti-co želene laktacije »KO« v stolpcu Kontrole. Odpre se namnova stran z naslovom Izpis kontrol za žival (številka) s podat-ki mlečnih kontrol ter dvema grafikonoma. Prvi grafikonprikazuje razmerje M/B in vsebnost beljakovin v mleku medlaktacijo pri posamezni kravi. Številke na grafikonu predstavl-jajo zaporedno kontrolo znotraj laktacije. Posamezna poljagrafikona so podrobneje opisana na sliki 6 in predstavljajorazlično oskrbljenost s presnovljivimi beljakovinami oziromaenergijo ter ocenjujejo strukturnost obroka tekom laktacije. Izgrafikona torej lahko sklepamo o napakah v prehraniposamezne krave med laktacijo. Drugi grafikon prikazujepotek laktacije, to je količino mleka, ter vsebnosti maščob inbeljakovin v mleku.

Slika 17: Prireja in plodnost živali

5.2.1.2 Podatki o plodnostiS klikom na »OS«, ki je na seznamu aktivnih živali, dobimoizpis mer plodnosti. Izpis plodnosti nam na kratko posreduje

68

osnovne informacije o telitvah in uspešnih osemenitvah. Čeželimo podrobnejši pregled vseh osemenitev, kliknemo(»OS«) na želeno vrstico v stolpcu Vse osemenitve.

5.2.1.3 Izpis informativnega pedigreja S klikom na želeno vrstico v stolpcu z oznako ID živali, ki jena seznamu aktivnih živali, si lahko izpišemo informativnipedigre za posamezno žival (slika 18). V pedigreju so podat-ki o poreklu, prireji mleka in plemenske vrednosti. Pedigre, kiga izpišemo, je informativen in ni namenjen uradni rabi. Zaizdajo uradnega pedigreja, ki navadno spremlja plemenskožival ob prodaji, lahko zaprosimo najbližjo selekcijsko službona Kmetijskem zavodu pri Kmetijsko-gozdarski zborniciSlovenije.

Slika 18: Informativni pedigre plemenske živali

69

5.2.1.4 Izpis kataloga plemenskega bikaS klikom na rodovniško številko bika v stolpcu Rod. št. PB seizpiše katalog bika, ki nam podaja celostno informacijo oposameznem plemenjaku. Vsak bik je predstavljen na trehstraneh. Na prvi strani so podatki o telesnih merah plemenja-ka z ocenami republiške komisije za odbiro bikov, podatki oštevilu prvih osemenitev z non-returnom in veterinarskimi oce-nami ter zalogi semena. Sledijo podatki o poreklu. Na zadnjihdveh straneh pa je opisna in grafična predstavitev plemenskihvrednosti za vse pomembnejše lastnosti, ki jih merimo aliocenjujemo na potomcih. Pomen in opis posameznih lastnos-ti v katalogu sta podrobneje predstavljena v vsakoletnih izidihkatalogov za plemenske bike in v strokovnih revijah ter čas-nikih.

5.2.2 Pasma živali

Podatki o pasemski sestavi so navedeni že v pregledihSeznam aktivnih živali in Seznam vseh živali, vendar smo gakljub temu umestili tudi kot ločeno stran. Do nje pridemo sklikom na »Pasma živali«, ki je na strani za dostop dopodatkov o čredi na kmetiji (glej slika 14). V pregledu so nave-deni osnovni podatki o živalih, in sicer identifikacijska številka,ime, datum rojstva, spol in pasma. Pri posameznih živalih sopoleg teh podatkov navedeni tudi pasemski deleži.

5.2.3 Mlečne kontrole na kmetiji

V podatkovni zbirki so na voljo tudi podatki o vseh opravljenihmlečnih kontrolah na kmetiji. Ta stran je primerna za pregle-dovanje dogajanj v čredi, saj na enem mestu prikazujepodatke o vseh kravah. Do podatkov pridemo s klikom nagumba »Prireja mleka« in »Mlečne kontrole na kmetiji« (glejslika 14). Če želimo podrobnejši pregled posamezne mlečnekontrole v hlevu, kliknemo v stolpcu Prireja mleka in vrsticiizbrane kontrole na oznako »ML« in odpre se stran s podatki

70

o mlečnosti vseh krav na dan kontrole. Na isti strani je tudigrafikon z naslovom Razporeditev krav glede na vsebnostbeljakovin in razmerje med maščobami in beljakovinami (M/B)v mleku (slika 10) in grafikon z naslovom Razporeditev kravglede na vsebnost beljakovin in sečnine v mleku (slika 11).Kratka pojasnitev obeh grafikonov je podana na slikah 6 in 8.

5.2.4 Predvidene telitve

Datumi predvidenih telitev so koristen pripomoček za organi-zacijo dela na kmetijskem gospodarstvu. Ko potrdimo to opci-jo, dobimo seznam vseh živali, ki imajo znane zadnje ose-menitve s predvidenimi telitvami. Doba brejosti je odvisna odveč dejavnikov, od katerih nekatere upoštevamo pri pripravitega pregleda, najpomembnejše pa je sprotno zapisovanjesprememb v hlevu. Zanesljivost teh podatkov je odvisna odkontrol brejosti in od rednega poročanja o uspešnih osemenit-vah kontrolni službi.

Razvoj na področju spletnih predstavitev našega dela bo šelv smeri dopolnitve informacij za potrebe strokovnih služb inrejcev. Uporabnikom bomo skušali čim preprosteje in priljud-neje prenesti tiste informacije, ki so zanje koristne, hkrati pabomo poskrbeli tudi za varnost pred nepooblaščenimdostopom do informacij.

71

6 MLEČNOST IN SESTAVA KRAVJEGA MLEKA VSLOVENIJI

6.1 Spreminjanje mlečnosti in sestave mleka

V Sloveniji se mlečnost krav vztrajno povečuje (slika 19). Poletu 1970 je začela še posebno izrazito naraščati mlečnostkrav črno-bele pasme. V zadnjih petnajstih letih je imela tapasma skoraj 2000 kg mleka na kravo v standardni laktacijiveč kot krave rjave ali lisaste pasme. Vzroke za razlike medpasmami moramo iskati tako v genetski sposobnosti krav zaprirejo mleka pa tudi v boljši oskrbi. V začetnem obdobju sobile črno-bele krave predvsem na farmah, kjer so prvi začeli skrmljenjem večjih količin močne krme. V novejšem času se začrno-belo pasmo navadno odločajo rejci, ki se usmerjajosamo v prirejo mleka. Po letu 1985 je začela mlečnost kon-troliranih krav pri vseh treh pasmah naraščati še hitreje.Trenutna mlečnost pri rjavi in lisasti pasmi je primerljiva s tistopri črno-beli med leti 1985 do 1990. Vzrok za hitro povečevan-je mlečnosti je poleg drugih dejavnikov najverjetneje tudipovečevanje količine močne krme v obrokih. Po letu 1990 sonamreč postale cene žit oziroma močne krme relativnougodne.

Slika 19: Mlečnost krav in vsebnost maščob v mleku po pas-mah v zadnjih štiridesetih letih

72

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Vsebnost maščob v mleku se vse do leta 1990 ni bistvenospreminjala in je bila v povprečju razmeroma majhna. Po letu1990 pa se je skupaj s povečevanjem mlečnosti hitro poveče-vala tudi vsebnost maščob v mleku. V zadnjih petih letih je v povprečju vsebovalo največ maščob mleko lisastih krav(4,20 %), nekoliko manj mleko rjavih krav (4,16 %) in najmanjmleko črno-belih krav (4,06 %).

Podobno kot vsebnost maščob se je gibala tudi vsebnost bel-jakovin v mleku (slika 20). Vse od leta 1992 do leta 2000 jevsebnost beljakovin pri vseh treh pasmah vztrajno naraščala.Po letu 2000 se je vsebnost beljakovin ustalila. V zadnjih petihletih so bile povprečne vsebnosti beljakovin največje v mlekukrav lisaste pasme (3,37 %), sledili sta rjava (3,34 %) in črno-bela pasma (3,27 %). Med laktacijo lahko najmanjšo vsebnostbeljakovin pričakujemo v drugem in tretjem mesecu po telitvi,ko se pri približno polovici kontroliranih krav lisaste in rjavepasme vsebnost beljakovin v mleku zmanjša pod 3,1 %, pripolovici krav črno-bele pasme pa pod 3,0 %.

Slika 20: Vsebnost beljakovin v kravjem mleku po letih in pas-mah

73

!"#

$!##

$!%#

$! #

$!$#

$!&#

$!'#

%""% %""$ %""' %""( %""" ##% ##$

��

)��

��*�+,-

9�� .�� :��;��

6.2 Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku

Povprečna razmerja med maščobami in beljakovinami (M/B)v mleku krav, ki so bile v mlečni kontroli od leta 1995, sopodana na sliki 21. Med laktacijo se razmerja nekoliko sprem-injajo. Povprečno razmerje M/B je v Sloveniji blizu optimalne-ga (1,25) in se giblje od 1,32 pri prvi kontroli do 1,22 ob desetikontroli. Žal pa zaradi velike razpršenosti posameznihvzorcev stanje ni tako ugodno, kot bi lahko napačno sklepaliiz povprečja. Znotraj priporočenih meja (1,1 do 1,5) se gibljele približno polovica vzorcev mleka iz rednih mesečnih kon-trol. Pri precej vzorcih so opazna odstopanja navzgor, pri ševeč navzdol (slika 22). Odstopanja navzgor so opazna pred-vsem pri kravah ob prvih treh zaporednih kontrolah.Odstopanja so pogostejša pri kravah črno-bele pasme.Premajhno razmerje M/B se pojavlja pri vseh zaporednih kon-trolah in neodvisno od pasme.

Slika 21: Razmerje med maščobami in beljakovinami (M/B) v mleku po pasmah in zaporednih kontrolah v laktaciji (n = 3.504.160)

Zaskrbljujoče je dejstvo, da se delež krav s prevelikim razmer-jem M/B iz leta v leto povečuje (slika 23). Trend je opazen pri

74

%!%'

%!

%! '

%!$

%!$'

%!&

# & 1 2 %# %

��

.��3)��

��*

9�� .�� :��;��

vseh pasmah, pomeni pa, da je razhajanje med potrebamiživali in njihovo oskrbljenostjo s potrebnimi hranili vse večje.

Slika 22: Delež krav s preširokim ali preozkim razmerjem med maščobami in beljakovinami v različnih fazah laktacije (n = 3.504.160)

Slika 23: Pregled deleža krav, ki so pri prvih dveh kontrolahmlečnosti presegle kritično razmerje med maščobami in bel-jakovinami v mleku (n = 680.773)

75

��

��

��

��

��

��

��

� � � � � � � � ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� � � � � � � � ��

��

��

��

��

#!#,

'!#,

%#!#,

%'!#,

#!#,

'!#,

$#!#,

%""$ %""' %""( %""" ##% ##$

��

4��5��3)�

��%!'

:��;�� .�� 9��

6.3 Vsebnost sečnine v mleku

V Sloveniji se analize sečnine v mleku ne izvajajo v večjemobsegu. Analizo sečnine v mleku je treba doplačati, zato jonaročajo predvsem rejci, ki redijo večje črede z razmeromaveliko mlečnostjo. Na sliki 24 so prikazani nekajmesečnirezultati analiz sečnine v mleku pri vseh rejcih na območjuPtuja in Celja. Povprečna vsebnost sečnine v mleku je bilarazmeroma velika (29,2 mg/100 ml) in neodvisna od mlečnos-ti. Velike presežke sečnine v mleku lahko zasledimo pred-vsem pri kravah z manjšo mlečnostjo. Pri večji mlečnosti (>30 kg mleka/dan) so vsebnosti sečnine bliže priporočenimvrednostim.

Slika 24: Vsebnost sečnine v mleku kontroliranih krav naobmočju Ptuja in Celja v letu 2002. Prekinjeni črti (- - - -) pred-stavljata priporočeno vsebnost sečnine, neprekinjena (–—––)pa povprečje dejanskega stanja (n = 11.900).

76

�

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

6.4 Vzroki za trenutno stanje in splošna priporočila

Sestava mleka kaže naslednje:a) Pri približno polovici krav se v prvih mesecih soočamo s

premajhno vsebnostjo beljakovin v mleku. Ti rezultati na-kazujejo, da so te živali glede na genetski potencial zaprirejo mleka preskromno oskrbljene s presnovljivimi bel-jakovinami in energijo.

b) Pri približno 20 % krav po telitvi je razmerje med maščoba-mi in beljakovinami preširoko. Delež krav s preširokimrazmerjem je še posebno velik pri črno-beli pasmi. Tudi tipodatki kažejo na preskromno oskrbljenost s presnovljivi-mi beljakovinami in energijo. Zaradi preskromne oskrbe teživali čezmerno črpajo telesne rezerve. Stanje je lahkoposledica preobilnega krmljenja krav ob koncu predhodnelaktacije in/ali v času presušitve. Tveganje za pojav pres-novnih motenj je pri teh živalih povečano.

c) Od 20 do 25 % krav izkazuje preozko razmerje medmaščobami in beljakovinami. To razmerje se pojavlja vvseh fazah laktacije. Ti podatki opozarjajo, da je struk-turnost obrokov preslaba. Prebavljanje krme v vampu jeneučinkovito, sinteza mikrobnih beljakovin omejena, tve-ganje za zakisanje vampa pa povečano.

d) Pri sečnini imamo na voljo le omejeno število analiziranihvzorcev. Zelo veliko vzorcev vsebuje preveč sečnine, pre-cej pa je tudi vzorcev s premajhno vsebnostjo sečnine. Topomeni, da obroki glede bilance dušika v vampu nisoustrezno izravnani. Tako presežek kot tudi pomanjkanje vvampu razgradljivih beljakovin lahko povzroča presnovnetežave, slabšo plodnost in slabše rezultate reje.

Iz sestave mleka je razvidno, da je kar precej krav v kritičnihobdobjih laktacije pomanjkljivo oskrbljenih s potrebnimi hranil-nimi snovmi. Rezultati ne presenečajo, saj podatki analizkrme kažejo, da zelo hitremu napredku v selekciji nismo sledilis povečevanjem kakovosti krme. Mlečnost kontroliranih kravse je v zadnjih tridesetih letih povečala za približno 55 %. V

77

tem obdobju se je kakovost silaž izboljšala le za nekaj več kot10 %, kakovost mrve pa le za približno 5 %. Kakovostnetravne silaže bi morale vsebovati 6,1 MJ NEL, kakovostnamrva pa 5,4 do 5,6 MJ NEL na kg sušine. Tem kriterijemzadosti le približno 25 % analiziranih silaž, 15 % mrve prvekošnje in 25 % mrve naslednjih košenj. Vzorce oddajajo vanalizo predvsem boljši kmetje, tako da je stanje v resnici ver-jetno še slabše. Slabo kakovost krme s travinja delomanadomeščamo s koruzno silažo, ki je zavidanja vrednekakovosti. Vedeti pa moramo, da je koruzna silaža mešanicamočne krme (zrnje) in slabe voluminozne krme (koruznica).Koruzna silaža kot taka v obrokih za govedo nikakor ne morebiti nadomestilo za kakovostno krmo s travinja. Po letu 1990,ko so se cene močne krme v primerjavi z odkupno cenomleka zmanjšale, so kmetje slabo kakovost voluminoznekrme poskušali nadomestiti tudi s krmljenjem večjih količinmočne krme. To se kaže v velikem deležu krav s preozkimrazmerjem med maščobami in beljakovinami v mleku, v hlevihpa s težavami v prebavi (klinična in subklinična zakisanjavampa). V poletnih mesecih povzroča dodatne težave vroči-na, ki neugodno vpliva na zauživanje krme ter na presnovobeljakovin in energije.

Pri sečnini vzrokov za odstopanja od priporočenih vrednosti nimogoče odkriti le na podlagi sestave mleka. Predvidevamo,da se prevelike vsebnosti sečnine v mleku pojavljajo pred-vsem na kmetijah, ki gospodarijo na travinju. Travniška krmavsebuje veliko beljakovin, in če dnevna mlečnost ni tako veli-ka, da bi bilo treba v obroke vključevati močno krmo, potemkorekcija teh obrokov niti ni smiselna. Eden od vzrokov zaprevelike vsebnosti sečnine v mleku je tudi neustreznodokrmljevanje beljakovinskih krmil ali močne krme, ki vsebujepreveč beljakovin. V tem primeru gre za neracionalno porabobeljakovinskih krmil, ki jih povečini uvažamo.

78

Preglednica 1: Vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) vvoluminozni krmi

1 – vrednost, ki bi jo morala doseči kakovostna krma za zahtevnej-še krave molznice

2 – ocenjeno na podlagi vzorcev, ki so bili od leta 1999 analiziranina Kmetijskem inštitutu Slovenije

Na podlagi sestave mleka lahko sklenemo, da imamo z vode-njem prehrane krav kar precej težav. Na številnih kmetijah jekakovost krme slaba, obroki nepravilno sestavljeni, postopkikrmljenja pa neustrezni. K stanju pripomoreta deloma tudipodnebje in geografska lega Slovenije. V hladnejšem pod-nebju severne Evrope, ki ima v poletnem obdobju tudi boljšoosvetlitev (daljši dan), je mogoče pridelati boljšo krmo kot prinas. Za uspešno prirejo mleka morata biti genetski potencialin oskrba živali usklajena. To dosežemo tako, da izboljšamokakovost krme in sestavimo boljše obroke, ali pa tako, da seodločimo za rejo manj zahtevnih živali.

79

Mrva –prva

košnja

Mrva –druga in

naslednjekošnje

Travnasilaža

Koruznasilaža

NEL – priporo ena vrednost 1

(MJ/kg sušine) >5,6 >5,4 >6,1 >6,5NEL – stanje pri nas2

Povpre je(MJ/kg sušine)

5,0 5,1 5,7 6,5

Razpon(MJ/kg sušine)

4,1–6,5 4,2–6,1 4,0–6,7 5,8–7,2

Delež vzorcev, kizadostijo priporo enivrednosti

15 % 25 % 26 % 56 %

81

Slika 25: Zauživanje velike količine kakovostne krme je pred-pogoj za dobro zdravje živali, normalno reprodukcijo in dobromlečnost.

Slika 26: Za doseganje velike življenjske prireje mleka stadobro zdravstveno stanje in dobra plodnost pomembnejša odkoličine prirejenega mleka na laktacijo. Krava Sidra, last rejcaFranca Kurinčiča iz Idrskega, je v Sloveniji prva krava rjavepasme, ki je priredila več kot 100.000 kilogramov mleka.Krava je živela 15 let. Pri tem je dala 15 telet (dvakrat dvojčke)in 112.726 kilogramov mleka.

82

Slika 27: Pri molži v molzne vrče količino mleka tehtamo, primolži v mlekovod pa uporabljamo pretočne merilce mleka.Dovoljena je le uporaba merilcev, ki jih je odobril Mednarodnikomite za kontrolo prireje - ICAR. Vsi merilci so enkrat letnoumerjeni in redno servisirani.

Slika 28: Moderno molzišče omogoča rejcu dnevno sprem-ljanje količin mleka in drugih parametrov. Ob mesečni kontrolikontrolor zabeleži količino mleka in vzame vzorce za analizo.

83

Slika 29: Mleko analiziramo na vsebnost maščob, beljakovinin laktoze. Na željo rejca določimo tudi število somatskih celicin vsebnost sečnine. Pri izpisu kontrole dobi rejec v nekajdneh po pošti tudi grafični prikaz rezultatov. Rezultati sodostopni tudi po internetu.

Slika 30: Za uspešno kontrolo prireje mleka je pomembnovestno, zanesljivo in sprotno delo na vseh ravneh, to je primerjenju količine namolzenega mleka, vzorčenju, analizi vzor-cev, vnosu podatkov v računalnik in obdelavi podatkov. Lekakovostna izvedba teh opravil omogoča zanesljivo ocenjeva-nje plemenskih vrednosti in redno mesečno obveščanjerejcev o rezultatih prireje mleka.

Slika 31: V razvoj in izgradnjo informacijskega sistema je bilovloženo veliko znanja in dela. Sistem povezuje rejce,strokovnjake Govedorejske službe Slovenije, svetovalnoslužbo ter druge službe in organizacije.

Spletni naslov: https://gss.kis.si

84

priročnik za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči ... · ge. da bi bil vpogled v te podatke...

Documents