Program ukrepov Program ukrepov je pripravljen na podlagi 57. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in 20. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 57/08) ter v skladu s 13. členom in Prilogo VII Direktive 2000/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000, ki določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike (Uradni list ES št. 327/1). Obdobje 2009–2015

2

PRIPRAVLJAVCI PROGRAMA UKREPOV: Ime: Ministrstvo za okolje in prostor Naslov: Dunajska 48

SI-1000 Ljubljana Slovenija

Koda države članice: SI Spletna stran ministrstva: http://www.sigov.si/mop/ Kontaktni naslov: Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska 48 SI-1000 Ljubljana Slovenija

IZDELOVALCI STROKOVNIH PODLAG: KOORDINACIJA INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE

Hajdrihova 28c 1000, Ljubljana

NOSILEC NALOGE: dr. Aleš BIZJAK AVTOR(JI): IzVRS: dr. Aleš BIZJAK

Urška BREMEC Mitja CENTA Matej CUNDER Janez DODIČ Blažo ĐUROVIĆ mag. Elizabeta GABRIJELČIČ Marija HABINC mag. Neža KODRE Gregor KOLMAN Marko KRAMAR Maja KREGAR Jana MELJO dr. Tanja MOHORKO Maja PAVLIN Špela PETELIN dr. Monika PETERLIN Vesna PETKOVSKA Petra REPNIK MAH mag. Sonja ŠIŠKO NOVAK Nina ŠTUPNIKAR dr. Gorazd URBANIČ Janez ZAKRAJŠEK dr. Nataša SMOLAR ŽVANUT

GeoZS: mag. Joerg PRESTOR dr. Janko URBANC Petra MEGLIČ mag. Andrej LAPANJE dr. Jure KRIVIC dr. Nina MALI Lidija LEVIČNIK

Tempus Babnik d. o. o.: Marija BABNIK ERM d. o. o.: Sabina CEPUŠ Katarina POGAČNIK

II

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE.............................................................................................II

KAZALO PREGLEDNIC......................................................................................IV

KAZALO SLIK ................................................................................................... V

KAZALO PRILOG..............................................................................................VI

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI .................................................................................VII

PODATKI V ZVEZI Z JAVNOSTJO, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI PROGRAMA UKREPOV..................................................................................................... VIII

1 UVOD .................................................................................................... 1

2 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ............................................................ 3

2.1 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo površinskih in podzemnih voda............................................................................................... 3

2.1.1 TEMELJNI UKREPI ZA PODROČJE ONESNAŽEVANJA VODA.......................4

2.1.2 TEMELJNI UKREPI ZA PODROČJE HIDROMORFOLOŠKIH OBREMENITEV...9

2.1.3 TEMELJNI UKREPI ZA PODROČJE BIOLOŠKIH OBREMENITEV ................10

2.1.4 TEMELJNI UKREPI ZA OBMOČJA S POSEBNIMI ZAHTEVAMI...................12

2.1.5 OSTALI TEMELJNI UKREPI ..................................................................22

2.2 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda............... 30

2.2.1 OHRANJANJE IN URAVNAVANJE VODNIH KOLIČIN................................31

2.2.2 VARSTVO PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJEM VODA ................................32

2.2.3 VZDRŽEVANJE VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČ IN OBJEKTOV VODNE INFRASTRUKTURE ...................................................................................................39

2.2.4 IZBOLJŠANJE HIDROMORFOLOŠKEGA STANJA POVRŠINSKIH VODA ......40

2.3 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na rabo površinskih in podzemnih voda............................................................................................. 40

2.3.1 TEMELJNI UKREPI ZA SPODBUJANJE TRAJNOSTNE RABE VODE.............40

2.3.2 TEMELJNI UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE NADZORA NAD UMETNIM NAPAJANJEM ALI BOGATENJEM VODNIH TELES PODZEMNE VODE ..............................42

2.3.3 TEMELJNI UKREPI, KI SE NANAŠAJO NA DOVOLJEVANJE RABE..............43

2.4 Program temeljnih ukrepov – ekonomski inštrumenti........................... 44

2.4.1 TEMELJNI UKREPI ZA IZVAJANJE NAČELA POVRAČILA STROŠKOV ZA STORITVE, POVEZANE Z OBREMENJEVANJEM VODA V SKLADU Z NAČELOM »PLAČA POVZROČITELJ OBREMENITVE«................................................................................45

2.4.2 UKREPI ZA GOSPODARNO RABO VODNIH VIROV..................................46

2.4.3 NADOMESTILO ZA ZMANJŠANJE DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI ZARADI PRILAGODITVE UKREPOM VODOVARSTVENEGA REŽIMA ................................46

3 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV IN ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE OKOLJSKIH CILJEV . 47

III

3.1 Program dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja ....................................................................................................... 47

3.1.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČITEV POSLABŠANJA ALI SLABŠANJA STANJA..................................................................................................47

3.1.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČITEV POSLABŠANJA ALI SLABŠANJA STANJA.................................................48

3.1.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČITEV POSLABŠANJA ALI SLABŠANJA STANJA.............................51

3.2 Program dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala......................................................................................... 52

3.2.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE DOBREGA STANJA OZIROMA DOBREGA POTENCIALA.............................................................................52

3.2.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE DOBREGA STANJA OZIROMA DOBREGA POTENCIALA ..............................53

3.2.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE DOBREGA STANJA OZIROMA DOBREGA POTENCIALA ..............................55

3.3 Program drugih dopolnilnih ukrepov................................................... 56

3.3.1 PREGLED DRUGIH DOPOLNILNIH UKREPOV .........................................56

3.3.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DRUGIH DOPOLNILNIH UKREPOV .........................................................................................................57

3.3.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DRUGIH DOPOLNILNIH UKREPOV .........................................................................................................60

3.4 Program dopolnilnih ukrepov – ekonomski inštrumenti ........................ 61

3.4.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV – EKONOMSKI INŠTRUMENTI ..........61

3.4.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV – EKONOMSKI INŠTRUMENTI ......................................................................................62

3.4.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DOPOLNILNIH UKREPOV – EKONOMSKI INŠTRUMENTI ......................................................................................63

3.5 Program dopolnilnih ukrepov za podnebne spremembe ....................... 63

3.5.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PODNEBNE SPREMEMBE .............63

3.5.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PODNEBNE SPREMEMBE...........................................................................................64

4 VIRI .................................................................................................... 65

5 PRILOGE.............................................................................................. 82

IV

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 3-1: Seznam dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja .....................................................................................................................48

Preglednica 3-2: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja .......................................................................................................49

Preglednica 3-3: Seznam dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala...................................................................................................52

Preglednica 3-4: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda ..............................................................................54

Preglednica 3-5: Seznam drugih dopolnilnih ukrepov...................................................56

Preglednica 3-6: Ocena stroškov drugih dopolnilnih ukrepov ........................................58

Preglednica 3-7: Seznam dopolnilnih ukrepov – ekonomski inštrumenti.........................61

Preglednica 3-8: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za ekonomske inštrumente ..........62

Preglednica 3-9: Seznam dopolnilnih ukrepov za podnebne spremembe........................63

Preglednica 3-10: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za podnebne spremembe...........64

V

KAZALO SLIK

Slika 2-1: Področja obravnave temeljnih ukrepov ......................................................... 3

Slika 2-2: Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda.......................................................30

Slika 2-3 : Področja varstva pred škodljivim delovanjem voda ......................................32

Slika 3-1: Struktura dopolnilnih ukrepov .....................................................................47

VI

KAZALO PRILOG

PRILOGA I :Shematski prikaz obravnave temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo voda PRILOGA II: Vključevanje smernic za varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda v okviru načrta upravljanja voda PRILOGA III: Ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem voda PRILOGA IV: Sprejete uredbe o DLN oz. odlokih o LN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP) in odlokih o LN za prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP) PRILOGA V: DLN in DPN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP) ter OLN in OPPN za prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP) v postopku priprave in sprejema PRILOGA VI: Analiza stroškovne učinkovitosti ukrepov in izbor stroškovno učinkovitih ukrepov za kmetijstvo PRILOGA VII: Analiza stroškovne učinkovitosti ukrepov in izbor stroškovno učinkovitih ukrepov za hidromorfološke obremenitve PRILOGA VIII: Maske ukrepov

VII

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ARSO

Agencija Republike Slovenije za okolje

EU CPVO

Evropska unija celovita presoja vplivov na okolje

DDU DLN

drugi dopolnilni ukrepi državni lokacijski načrt

DEP dober ekološki potencial DES dobro ekološko stanje DUDDS dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma

dobrega potenciala DUPPS DPN

dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja državni prostorski načrt

ED dopolnilni ukrepi – ekonomski inštrumenti GeoZS Geološki zavod Slovenije GJS gospodarska javna služba HE hidroelektrarna IRSKGH Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo

in hrano IRSOP Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor IzVRS Inštitut za vode Republike Slovenije MBP Morska biološka postaja MG Ministrstvo za gospodarstvo MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MOP Ministrstvo za okolje in prostor MPVT močno preoblikovano vodno telo OVE obnovljivi viri energije PS dopolnilni ukrepi – podnebne spremembe RS Republika Slovenija VT vodno telo VTPodV vodno telo podzemne vode VTPV vodno telo površinske vode ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ZZRS Zavod za ribištvo Slovenije

VIII

PODATKI V ZVEZI Z JAVNOSTJO, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI PROGRAMA UKREPOV Javna obravnava predloga Načrta upravljanja voda vključno z delovnim osnutkom programa ukrepov je potekala v obdobju med 22. septembrom 2009 in 22. marcem 2010. V tem času so predloge, mnenja in pobude pripravljavcu načrta posredovali: − Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, − Ministrstvo za notranje zadeve, − Ministrstvo za obrambo, − Ministrstvo za okolje, Direktorat za prostor, − Ministrstvo za promet, − Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, − Podjetje za urejanje hudournikov, − Ribiška družina Mura Paloma Sladki vrh, − Ribiška zveza Slovenije, − Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Urad

za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, − Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve in − Holding Slovenske elektrarne.

Program ukrepov

1

1 UVOD Program ukrepov je spremljevalni dokument načrta upravljanja voda. Predstavlja zbir temeljnih in dopolnilnih ukrepov za doseganje okoljskih ciljev voda na vodnih telesih površinskih in podzemnih voda. Temeljni ukrepi so vsi ukrepi skupne vodne politike, ki izhajajo iz predpisov, s katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila vodne direktive in direktiv iz Priloge VI vodne direktive ter ukrepi, ki izhajajo iz slovenske zakonodaje za področja varstva površinskih in podzemnih voda, urejanja voda, rabe površinskih in podzemnih voda in ekonomskih inštrumentov. Temeljni ukrepi varstva voda se delijo na ukrepe s področja onesnaževanja voda, hidromorfoloških obremenitev, bioloških obremenitev, ukrepe za območja s posebnimi zahtevami in ostale temeljne ukrepe. Temeljni ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda, so opredeljeni kot ukrepi za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vzdrževanjem vodnih in priobalnih zemljišč in objektov vodne infrastrukture in kot ukrepi za izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda. Temeljni ukrepi, ki se nanašajo na rabo površinskih in podzemnih voda, so ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode, ukrepi za zagotavljanje nadzora nad umetnim napajanjem ali bogatenjem vodnih teles podzemne vode ter ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje. Temeljni ukrepi s področja ekonomskih inštrumentov so ukrepi za izvajanje načela povračila stroškov za storitve, povezane z obremenjevanjem voda v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«, ukrepi za gospodarno rabo vodnih virov, ter nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom varstvenega režima. Dopolnilni ukrepi so ukrepi, ki odpravljajo v vodnonačrtovalskem procesu prepoznane pravne, upravne, administrativne ali strokovno raziskovalne deficite, zaradi katerih obstaja verjetnost, da kljub temeljnim ukrepov okoljski cilji voda do leta 2015 ne bodo doseženi. Členjeni so v kategorije dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja (DUPPS), dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala (DUDDS), drugi dopolnilni ukrepi (DDU), ekonomski inštrumenti (ED) in dopolni ukrepi za podnebne spremembe (PS). Kategorije dopolnilnih ukrepov so analizirane z vidika stroškovne učinkovitosti in občutljivosti kombinacij dopolnilnih ukrepov. Temeljni in dopolnilni ukrepi so podrobneje artikulirani v maskah ukrepov (PRILOGA VIII: Maske ukrepov). Maske temeljnih ukrepov pojasnjujejo ime, področje in skupino ukrepa, evropsko oziroma nacionalno zakonodajo ali operativni program, od koder izhaja ukrep, območje ukrepa opredeljeno na vodno telo površinske in podzemne vode natančno, podrobnejši opis ukrepa, izvajalca oziroma nosilca ukrepa, vir financiranja, stroške ukrepa ter časovni okvir izvajanja ukrepa. Maske dopolnilnih ukrepov pa podrobneje pojasnjujejo ime, področje, skupino, podskupino in vrsto ukrepa, pomembno zadevo upravljanja voda, na katero je naslovljen ukrep, območje ukrepa opredeljeno na vodno telo površinske in podzemne vode natančno, podrobnejši opis ukrepa, izvedbo ukrepa, izvajalca oziroma nosilca ukrepa, nadzor izvajanja ukrepa, vir financiranja, oceno učinkovitosti ter časovni okvir izvajanja ukrepa. Pregled izbranih temeljnih in dopolnilnih ukrepov na vodnih telesih površinskih in podzemnih voda ter elektronska povezava na maske ukrepov je možna v spletnem

Program ukrepov

2

pregledovalniku (Pregledovalniku podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda, http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/).

Program ukrepov

3

2 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV Program temeljnih ukrepov tvorijo ukrepi skupne vodne politike, ki izhajajo iz predpisov, s katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila vodne direktive in direktiv, navedenih v prilogi VI vodne direktive, ter drugi temeljni ukrepi, ki izhajajo iz slovenske zakonodaje, in sicer temeljni ukrepi za področja varstvo, urejanje, raba in ekonomija (Slika 2-1).

Slika 2-1: Področja obravnave temeljnih ukrepov

2.1 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo površinskih in podzemnih voda

Temeljni ukrepi, ki se nanašajo na varstvo površinskih in podzemnih voda so: − ukrepi za povračilo stroškov storitev za rabo vode, − ukrepi za vzpodbujanje gospodarne in trajnostne rabe voda, − ukrepi za zaščito vod, ki se uporabljajo za pitno vodo skupaj z ukrepi za varstvo

kakovosti vode, da se zmanjša stopnja čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo pitne vode,

− ukrepi za nadzor nad odvzemanjem sladke površinske in podzemne vode ter zajezovanjem sladke površinske vode, skupaj z registrom ali registri odvzemov vode in zahtevo za predhodno dovoljenje za odvzem in zajezitev,

− ukrepi za nadzor, ki vključujejo zahtevo za predhodno soglasje za umetno napajanje ali bogatenje podzemne vode,

− ukrepi za predhodno ureditev točkovnega izpusta, ki lahko povzroči onesnaženje, − ukrepi za preprečevanje ali nadzorovanje vnosa onesnaževal, ki lahko povzročijo

onesnaženje, iz razpršenih virov, − ukrepi za vse druge pomembne škodljive vplive na stanje vode, predvsem ukrepi, ki

zagotavljajo, da so hidromorfološke razmere v vodnih telesih skladne z doseganjem zahtevanega ekološkega stanja ali dobrega ekološkega potenciala za vodna telesa,

− ukrepi za prepoved neposrednih izpustov onesnaževal v podzemno vodo, − ukrepi za odpravo onesnaženj površinskih vod s prednostnimi snovmi in zmanjšanje

onesnaženj z drugimi snovmi, ki bi sicer preprečevale doseganje okoljskih ciljev in − katerikoli ukrepi za preprečevanje značilnih izgub onesnaževal iz tehničnih naprav in

preprečitev in/ali zmanjšanje vpliva onesnaženj ob nesrečah.

Temeljni ukrepi

Varstvo Urejanje Raba Ekonomija

Program ukrepov

4

Med temeljne ukrepe se uvrščajo tudi ukrepi povzeti po Direktivi 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 (Okvirna direktiva o morski strategiji), ki določa okvir in strategijo za upravljanje z morskim okoljem za vode pod suverenostjo in v pristojnosti posameznih držav članic Evropske unije. Vsaka država članica mora v prvem načrtovalskem obdobju do leta 2015 pripraviti strategijo za upravljanje ter prvi program ukrepov, ki se mora začeti izvajati v letu 2016. Strategija in ukrepi morajo biti usklajeni znotraj posamezne morske (pod)regije tudi z vsemi sosednjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost nad vodami v isti morski (pod)regiji. Več informacij o implementaciji Direktive se nahaja na spletnih straneh MOP: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/morska_direktiva/. Program temeljnih ukrepov varstva voda je vezan na področja: − onesnaževanja voda, − hidromorfoloških obremenitev, − bioloških obremenitev, − območja s posebnimi zahtevami in − ostali temeljni ukrepi. Shematski prikaz obravnave temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo voda, v okviru načrta upravljanja voda, je podan v prilogi (PRILOGA I: Shematski prikaz obravnave temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo voda). Prikaz temeljnih ukrepov na vodnih telesih se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Ukrepi so podani ločeno za področje onesnaženja, področje hidromorfoloških in bioloških obremenitev.

2.1.1 TEMELJNI UKREPI ZA PODROČJE ONESNAŽEVANJA VODA

2.1.1.1 Temeljni ukrepi za področje onesnaževanja iz industrijskih virov Temeljni ukrepi za področje onesnaževanja voda iz industrijskega sektorja izhajajo iz Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A in 70/08), številnih podzakonskih aktov t. i. emisijskih uredb, ki veljajo za posamezne industrijske oziroma storitvene dejavnosti. Z zakonom o varstvu okolja in podzakonskimi akti so v slovenski pravni red prevzeta določila Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (Direktiva 2008/1/ES) in določila Direktive o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (Direktiva 2006/11/ES), ki se nanaša na področje industrijskega onesnaženja. Upoštevane so tudi njene »hčerinske direktive«, ki določajo mejne vrednosti emisij in okoljske standarde kakovosti za 18 posebnih onesnaževal. Emisijske uredbe veljajo za posamezne industrijske oziroma storitvene dejavnosti. Nadzor nad emisijami je izveden z navajanjem pogojev za prilagoditev mejnih vrednosti emisij snovi pri odvajanju industrijskih odpadnih vod in ukrepov, ki jih morajo upravljavci industrijskih obratov ali naprav, izvajati z namenom zmanjševanja emisije snovi v okolje. Trenutno obstaja 31 emisijskih uredb (ki so razvidne iz mask ukrepov), ki pokrivajo emisije pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav iz različnih dejavnosti. Za

Program ukrepov

5

preostale izpuste pa velja t. i. splošna emisijska uredba (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09), ki določa splošne mejne vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno kanalizacijo. Emisijske uredbe za objekte in naprave določajo mejne vrednosti parametrov pri odvajanju industrijske odpadne vode kakor tudi posebne ukrepe, ki jih mora upravljavec obrata ali naprave izvajati z namenom zmanjševanja emisije snovi. V večini primerov je datum prilagoditve 31. december 2012. Navedeni pogoji se obravnavajo kot temeljni ukrepi, ki jih država članica izvaja za doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja voda. Na osnovi tega so za VTPV, kjer so bile v letu 2007 ugotovljene emisije iz industrijskih obratov oziroma storitvene dejavnosti, zapisani temeljni ukrepi »ON6: Nadzor nad emisijami«. V okviru teh ukrepov je obravnavana industrija kakor tudi storitvena dejavnost glede na klasifikacijo dejavnosti. V prilogi (PRILOGA VIII: Maske ukrepov) se nahaja tudi podrobnejši seznam posebnih ukrepov, ki jih morajo upravljavci obratov ali naprav izvajati z namenom zmanjševanja emisije snovi. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, členi 68 do 94) in podzakonska akta Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04 in 71/07, 122/07), in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) prevzemajo zahteve Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (Direktiva 2008/1/ES), katere cilj je zmanjšati onesnaževanje zraka, vode in tal iz različnih industrijskih virov. V okviru pregleda teh temeljnih ukrepov se podrobneje obravnava samo nacionalne predpise, ki urejajo varstvo voda. Temeljni ukrepi, ki izhajajo iz Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (2008/1/ES ; kodificirana različica 96/61/EC), so zabeleženi kot »Celovito Preprečevanje in Nadzorovanje Onesnaževanja (CPNO) – pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega«. Cilj direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja je zmanjšati onesnaževanje iz različnih industrijskih virov (vključno z emisijami iz živinskih obratov oz. kmetijskega sektorja), da bi zagotovili visoko raven varstva okolja. Določila direktive, ki določajo pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, so v nacionalno zakonodajo prenesene z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, členi 68. do 94) in podzakonskima aktoma Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04 in 71/07, 122/07) (v nadaljevanju uredba IPPC) in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07). Slednja v 15. in 16. člen določa nekatere podrobnosti v zvezi s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja. Zakon o varstvu okolja predpisuje, da morajo upravljavci industrijskih obratov, ki so navedeni v Prilogi 1 uredbe IPPC, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Pogoji, ki jih morajo upravljavci pri tem izpolnjevati, so navedeni v posameznih dovoljenjih in vključujejo mejne vrednosti emisij v tla, vode in zrak, pravila ravnanja z odpadki ter druge ukrepe za zaščito okolja. Navedene pogoje je potrebno izpolnjevati z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologiji.

Program ukrepov

6

Temeljni ukrep »Celovito Preprečevanje in Nadzorovanje Onesnaževanja (CPNO) – pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,« je naveden na posameznih VTPV, kjer na osnovi seznama zavezancev IPPC (VIR: http://okolje.arso.gov.si/ippc/register.php, 12. 6. 2008) ugotavljamo prisotnost naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega in se izpusti industrijske odpadne vode končajo neposredno v okolju, v kanalizaciji, ki se ne zaključi s KČN, ali v kanalizaciji, ki se zaključi s KČN. Slovenija je z namenom doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda do leta 2015 sprejela tudi 3 operativne programe v zvezi z odvajanjem nevarnih snovi z odpadnimi vodami; in sicer Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (Sklep Vlade z dne 26. 2. 2004), Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja (Sklep Vlade z dne 15. 4. 2004) in Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi (Sklep Vlade z dne 27. 5. 2004). Prepoved uporabe organokositrnih spojin na ladjah so podane v okviru ukrepa »ON8: Nadzor na emisijami – Nadzor nad sistemi proti obraščanju na ladjah«. Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah (Uradni list RS-MP, št. 114/06) določa, da: (1) pogodbenica prepove in/ali omeji uporabo ali ponovno uporabo organokositrovih spojin, ki delujejo kot biocidi proti obraščanju ladij (začetek veljavnosti 1. januar 2001), (2) pogodbenica prepove in/ali omeji takšne spojine na trupu ali zunanjih delih ali površinah ali v primeru ladje, ki že imajo take spojine na trupu, se z premazom prepreči izpiranje (začetek veljavnosti 1. januar 2008), (3) se uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo pogodbenice konvencije, kot tudi na ladjah, ki ne plujejo pod njihovo zastavo, vendar poslujejo v okviru pristojnosti pogodbenice konvencije, in za vse ladje, ki priplujejo v pristanišče, ladjedelnico ali priobalni terminal pogodbenice. To velja za vse ladje, vključno s fiksnimi ali plavajoče ploščadi, plavajočimi shranjevalnimi enotami in plavajočimi proizvodnimi, skladiščnimi in pretovornimi enotami, (4) pogodbenica ob upoštevanju mednarodnih predpisov, standardov in zahtev sprejme ustrezne ukrepe na svojem ozemlju, s katerimi zahteva, da se odpadki, nastali pri uporabi ali odstranitvi sistemov proti obraščanju iz priloge 1, zbirajo, obravnavajo, obdelujejo in odstranjujejo na varen in okolju prijazen način zaradi varstva zdravja ljudi in okolja. Konvencija določa tudi mehanizem za vrednotenje in ocenjevanje drugih sistemov proti obraščanju in na ta način preprečuje možne prihodnje uporabe drugih škodljivih snovi v teh sistemih. Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji predvideva dva ključna sklopa ukrepov: vzpostavitev sistema za zbiranje amalgamov iz zobozdravstvenih ordinacij in nadaljevanje proučevanja transporta in odlaganja živega srebra v rekah, rečnih naplavinah in v prsti ter akumulacije živega srebra v prehranjevalnih verigah kopenskih in vodnih ekosistemov na območju Idrijce in Soče. Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja zajema 15 kloriranih ogljikovodikov. Izmed teh so ukrepi opredeljeni le za tiste, za katere se je izkazala potreba, in sicer so za

Program ukrepov

7

trikloroeten, tetrakloroeten in triklorometan v operativnem programu opredeljeni ukrepi, ki se nanašajo na obrate za kemično čiščenje tekstilij. V operativnem programu zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi so določene nevarne snovi, ki jih evropski predpisi ne urejajo, imajo pa v slovenskem prostoru lahko zaradi velike uporabe pomembne negativne vplive na vodno okolje in s tem na dobro ekološko stanje površinskih voda. Za te snovi so v programu navedeni ukrepi zmanjševanja ali preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja zaradi njihovih emisij.

2.1.1.2 Temeljni ukrepi za področje onesnaževanja iz kmetijskih virov Na področju razpršenih obremenitev gre za ukrepe za preprečevanje ali nadzorovanje vnosa onesnaževal in hranil. Nitratna direktiva (91/676/EGS), ki se nanaša na uresničevanje ukrepov v zvezi z varstvom voda pred onesnaževanjem z razpršenimi viri, je bila v slovenski pravni red vnesena z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) ter Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04). Ukrepi, ki so podrobneje analizirani v strokovnih podlagah IzVRS (IzVRS, 2009e), so vključeni v obstoječe mehanizme reševanja problematike razpršenih obremenitve v sklopu operativnega programa, ki je veljal od leta 2004 do leta 2008, in je zajemal glavne tri skupine ukrepov: − ukrepe za strokovno utemeljeno gnojenje po načelih dobre kmetijske prakse in

upoštevanje mejnih vrednosti letnih vnosov, − ukrepe za zagotavljanje ustreznih skladiščnih kapacitet za živinska gnojila in − ukrepe za prilagajanje živinorejskih obratov okoljskim standardom. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) predstavlja osnovo za Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za naslednje štiriletno obdobje. Ukrepi v tej uredbi zajemajo: − ukrepe vezane z obdobji, v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla

prepovedan, − ukrepe vezane s pravili gnojenja na strmih zemljiščih, − ukrepe vezane s pravili gnojenja na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh,

zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo, − ukrepe vezane s pravili gnojenja v bližini vodotokov, − ukrepe vezane z najmanjšimi zmogljivostmi skladišč za živinska gnojila, ki morajo

presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža okolja,

− ukrepe vezane z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja hlevskega gnoja,

− ukrepe vezane s postopki pri gnojenju, vključno z odmerki in homogenostjo trosenja mineralnih in živinskih gnojil, ki bodo vzdrževali izgube dušika v vode na sprejemljivi ravni,

Program ukrepov

8

− ukrepe vezane z omejitvami vnosa gnojil v tla, kjer je treba upoštevati značilnosti ranljivega območja.

Slovenska zakonodaja vsebuje številne zakonske in podzakonske akte na področju sredstev za varstvo rastlin (registracija sredstev za varstvo rastlin, promet s sredstvi za varstvo rastlin, izobraževanje iz fitomedicine za uporabnike sredstev za varstvo rastlin, zahtevana ustreznost naprav za nanašanje sredstev za varstvo rastlin, uporaba sredstev za varstvo rastlin in ravnanje z ostanki sredstev za varstvo rastlin). Konec leta 2009 je bila sprejeta tudi Direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov 2009/128/ES. Veliko ukrepov iz omenjene direktive ima Slovenija vključenih že v svojih zakonskih in podzakonskih aktih, kar pomeni, da so to temeljni ukrepi. Ostali ukrepi direktive bodo to postali z implementacijo v slovenski pravni red. Novosti, ki pa prihajajo z direktivo so: − izdelava nacionalnih akcijskih načrtov, s katerimi se določijo pridelki, dejavnosti ali

območja, ki predstavljajo tveganja, ter cilji in časovni razporedi za njihovo doseganje,

− prepoved škropljenja z uporabo letal, − določitev območij, kjer se uporaba pesticidov zmanjša oziroma prepove na

območjih, kot so javni parki, športna igrišča, rekreacijska, šolska in otroška igrišča ter v bližini javnih zdravstvenih ustanov,

− predlog direktive predvideva tudi uvedbo zaščitnih pasov ob vodotokih, vodnih virih, cestah in železniških progah.

Ukrepi, ki so določeni po Zakonu o vodah (ZV-1, 2002; ZV-1a, 2008), so vezani na prepoved gnojenja ter uporabe sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih. Upoštevanje 65. člena Zakona o vodah, ki prepoveduje gnojenje ali uporabo sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih, je potrebno tudi pri podeljevanju subvencij v kmetijstvu.

2.1.1.3 Temeljni ukrepi za področje onesnaževanja zaradi poselitve V okviru Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017 je predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih naprav. Za komunalne odpadne vode mora biti tako pred izpustom v okolje zagotovljeno sekundarno čiščenje odpadne vode na komunalnih čistilnih napravah. Za komunalne čistilne naprave nad 10.000 PE na VO Donave je v okviru zakonodaje predvidena terciarna stopnja čiščenja. Terciarno stopnjo čiščenja je potrebno zagotoviti tudi za komunalne čistilne naprave nad 2.000 PE, ki se nahajajo na občutljivih območjih. Delež priključenosti prebivalcev ter stopnja čiščenja komunalne odpadne vode sta odvisna od velikosti naselja, gostote poselitve ter občutljivosti območja. V primeru, da se odpadne vode odvaja v vplivno območje kopalnih voda, je treba v času kopalne sezone zagotoviti dodatno obdelavo komunalne odpadne vode na način, da vsebnost mikrobioloških parametrov ne bo prekoračevala predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Blato iz čistilne naprave (odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznjenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev) je

Program ukrepov

9

potrebno biološko obdelati v primernih napravah, predvsem v regijskih centrih za ravnanje z odpadki v takih količinah in predvsem tistih blat, ki niso oziroma so manj onesnažena s težkimi kovinami. Zagotoviti je potrebno zadostne kapacitete za termično obdelavo odpadkov. Predpisan je nadzor nad emisijami snovi v vode in javno kanalizacijo. V okviru veljavne zakonodaje je predpisana tudi izgradnja zadrževalnih bazenov na mešanih kanalizacijskih sistemih. Če območje poselitve v okviru operativnega programa ni predvideno za opremljenost z javno kanalizacijo, morajo lastniki stavb do 2017 sami zagotoviti čiščenje na mali KČN ali zbiranje komunalnih odpadnih vod v nepretočni greznici. Za objekte, ki se nahajajo na občutljivih območjih zaradi evtrofikacije, prispevnih območjih kopalnih voda ter na vodovarstvenih območjih, so roki za izvajanje krajši, to je do 2015.

2.1.2 TEMELJNI UKREPI ZA PODROČJE HIDROMORFOLOŠKIH OBREMENITEV Temeljni ukrepi za področje hidromorfoloških obremenitev so naslovljeni predvsem na cilj preprečevanje poslabšanja stanja voda. Med temeljne ukrepe so uvrščeni sledeči ukrepi, povzeti iz Zakona o ohranjanju narave, Zakona o vodah, Zakona o sladkovodnem ribištvu, Zakona o varstvu okolja, Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje in Pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda. Med temeljne ukrepe sodijo tudi ukrepi zapisani v koncesijskih pogodbah. Zakon o ohranjanju narave omogoča, da se usmeritve oblikujejo na podlagi obravnavanega problema v sklopu Naravovarstvenih smernic in niso eksplicitno napisane v posameznih členih zakonodaje. Predpisani ukrepi za zavarovana in varovana območja, ki se določijo z naravovarstvenimi smernicami na podlagi ekspertne presoje, so: − ohranjanje obsega in stanja naravno ohranjenih voda (struge in vodni režim), − ohranjanje obsega poplavnih površin (razen na območjih poselitve in infrastrukturi)

in poplavnih razmer (še posebej na območjih mokrišč v najširšem pomenu, poplavnih gozdov, rokavov, mrtvic),

− ohranjanje ali obnova migracijskih poti (tako v strugi vodotokov kot z obrežno zarastjo),

− prilagajanje časa in velikosti območja izvedbe del življenjskim ciklom (predvsem v času drsti, gnezdenja in prezimovanja),

− vzdrževanje voda in brežin na (sonaraven) način, ki omogoča ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov,

− odvzem naplavin zgolj na osnovi študije prodne bilance in na mestih, kjer odvzem ne ogroža stanja vrst in habitatnih tipov,

− zagotavljanje pretoka v strugah, ki zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov (ekološko sprejemljiv pretok, ki upošteva ohranjanje ugodnega stanja varovanih vrst).

Presoja vplivov na okolje narekuje obvezno izvedbo upravnega postopka presoje vplivov na okolje za vse v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00, 83/02, 78/06) predpisane posege.

Program ukrepov

10

Upravljanje rib med drugim obsega naloge v zvezi z doseganja dobrega ekološkega stanja, ribiški načrt določa ureditev revirjev. Gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih, se lahko izvajajo po predhodni pridobitvi soglasja zavoda. Investitor grajenega objekta v vodah mora zagotoviti ustrezen prehod za ribe, lastnik oz. najemnik pa mora zagotoviti prehodnost ribjega prehoda. Ukrepi, ki jih koncesionarji upoštevajo v povezavi z vodnim režimom in rabo vode, so zagotovitev poplavne varnosti, preprečitev škodljivega odlaganja gramoza in plavin, izvajanje obstoječih in prihodnjih vodnih pravic. Prav tako morajo koncesionarji izvajati ukrepe za zagotovitev biološke raznovrstnosti, varovanje kakovosti voda, varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ukrepe za zagotavljanje turistične in rekreacijske dejavnosti. Pri izkoriščanju vodnega energetskega potenciala koncesionarji upoštevajo najvišje in najnižje kote v zajezitvah in hitrosti sprememb gladin. Za izboljšanje oz. preprečitev poslabšanja hidromorfološkega stanja voda Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08) predpisuje naslednje pogoje, omejitve in ukrepe, ki se nanašajo na: − posege in dejavnosti v vodna, priobalna ter druga zemljišča, − zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka, − odvzemanje naplavin, − ohranitev ekosistema somornice, − posege in dejavnosti na poplavnem območju, − izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda, − postopek pridobitve vodnega soglasja, − področje ohranjanja in uravnavanja vodnih količin, − urejanje voda, − interveniranje v primeru škodljivega delovanja voda, − posege v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, − zagotavljanje nadzora nad odvzemi površinske in podzemne vode ter nad

zajezitvami površinske vode, − področje posebne rabe voda – vodnih pravic, vodnih dovoljenj in koncesij, − inšpekcijsko službo, − plovbo in − vodenje vodne knjige in vodnega katastra.

2.1.3 TEMELJNI UKREPI ZA PODROČJE BIOLOŠKIH OBREMENITEV Večina tujerodnih ribjih vrst ni gospodarsko pomembnih, spuščene v odprte vode, predstavljajo domorodnim vrstam konkurente za prostor in hrano in s tem znatno biološko obremenitev voda. Preprečitev prehajanja organizmov iz vzrejnih objektov je potrebno zaradi ohranjanja avtohtone biološke diverzitete in zmanjšanja biološke obremenitve. V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 (31/00)) je zapisano, da ministrstvo izjemoma dovoli naselitev rastlin ali živali tujerodnih vrst, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti. Vendar pa ni inšpekcijskega nadzora nad vrstami, ki se vlagajo (predvsem podobnimi npr. amerikanka/potočna postrv/potočna zlatovčica/jezerska zlatovčica; krap/srebrni koreselj) pri vnosu oz. iznosu iz obrata (natančna identifikacija vrste).

Program ukrepov

11

V Zakonu o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06) je zapisano, da inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil pregleduje objekte pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z ribolovom, gojitvijo morskih organizmov, ki jih potrebujejo za izvajanje dejavnosti; vendar ni nikjer napisano, da pregleduje tudi, kako je urejeno preprečevanje uhajanja rib iz objekta. Prav tako ta podatek ni zahtevan v registru objektov. Eden od ciljev Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) je tudi preprečevanje vnosa tujerodnih ribjih vrst v celinske vode in njihovega širjenja. Zakon prepoveduje tudi prenašati žive ribe iz vodnega območja Donave v vodno območje Jadranskega morja in obratno. V Zakonu je zapisano, da se ribe, razen rib iz sonaravne gojitve, lahko gojijo le v ribogojnici, ki je s tehničnimi sredstvi ločena od naravnega okolja, vendar nikjer ne piše o tehničnih karakteristikah in nadzoru teh tehničnih sredstev. Starost in konstrukcije vzrejnih obratov so zelo različne, številne omogočajo prehajanje organizmov iz vzrejnih objektov v vodotoke. Izvajanje ukrepa je potrebno zaradi ohranjanja biološke diverzitete in zmanjšanja biološke obremenitve voda. Za vsako vzrejno vodno površino je treba zbrati podatke o konstrukciji samega objekta (kako je urejeno preprečevanje uhajanja iz objekta). V okviru izvedbe ukrepa je potreben pregled in ocena učinkovitosti konstrukcije (zapore), ki preprečuje uhajanje gojenih organizmov iz vzrejnega objekta. V primeru neustreznosti vzrejnega objekta je potrebno izbrati ustrezno učinkovito zaporo, postaviti rok za izvedbo zamenjave zapore ter oceniti učinkovitost nove zapore. Pri določitvi temeljnih ukrepov v primeru tujerodnih vrst so bila upoštevana tudi določila posameznih členov pravnih aktov, ki so podzakonski predpisi Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06). V Zakonu o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) je predpisan monitoring rib, vendar nikjer ni zapisano, da je potrebno izvajanje monitoringa tujerodnih vrst rib. Zato se predlaga spremljanje stanja tujerodnih vrst in populacij tujerodnih vrst organizmov; proučevanje ekologije in biologije tujerodnih vrst in vplivov na avtohtone organizme. Prisotnost tujerodnih vrst in njihova razširjenost v celinskih vodah in morju sta neraziskani. Izvajanje ukrepa je potrebno za ugotavljanje stanja o prisotnosti tujerodnih vrst. Namen ukrepa je vzpostavitev evidence tujerodnih in preseljenih vrst organizmov in ocena velikosti populacij, kar je izhodišče za nadaljnje ukrepe. Cilj Zakona o ratifikaciji Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (MKPBV) (Uradni list RS, št. 23/02, 14/08 – popr.) je prispevati k zagotavljanju primerne ravni varstva pri varnem prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov, ki so nastali s sodobno biotehnologijo in bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, ter organizmov, ki lahko škodljivo vplivajo na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti. Cilj Zakona o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (MKBR) (Uradni list RS, št. 7/96) je ohranjanje biološke raznovrstnosti. Vsaka država pogodbenica se zavezuje, da bo preprečevala vnašanje in nadzorovala ali izkoreninjala tiste tuje vrste, ki ogrožajo ekosisteme, habitate ali vrste. Države pogodbenice Konvencije o varstvu Alp (Alpska konvencija) (Uradni list RS, št. 19/95; priloga: Mednarodne pogodbe, št. 5) zagotavljajo, da prosto živečih živalskih in

Program ukrepov

12

rastlinskih vrst ne bodo naseljevale na tista območja, na katerih se v do zdaj znani preteklosti niso naravno pojavljale in da v okolje ne bodo vnašale z genetskimi tehnikami spremenjenih organizmov, razen če ni z uradnim preizkusom ugotovljeno, da ne ogrožajo človeka in okolja. Operativni program za razvoj ribištva v republiki Sloveniji 2007–2013 opredeljuje, da tujerodne vrste pomenijo grožnjo tako za avtohtono vrsto kakor tudi za celoten ekosistem, zato je gojenje tujerodnih vrst možno le izjemoma in le na osnovi izvedenega postopka presoje tveganja za naravo. Cilj operativnega programa je preprečevanje ali vsaj zmanjševanje vnosa tujih organizmov in negativnih učinkov s pomočjo načrtovanja in izvedbe razvoja ribištva in ribogojstva. To je obveznost, ki se jo izvaja na podlagi ustreznih nacionalnih zakonov in mednarodnih konvencij. Okvirna direktiva o morski strategiji določa okvir za varstvo in ohranjanje morskega okolja, preprečevanje njegovega slabšanja in, kadar je to izvedljivo, obnovo tega okolja na območjih, ki so jih prizadeli škodljivi učinki. Ukrepi so bili za posamezna VTPV podani na osnovi ekspertne ocene, ki je bila podana na osnovi prisotnosti tujerodnih vrst rib in poznavanja stanja ihtiofavne v posameznem vodnem telesu. Večina navedenih temeljnih ukrepov je preventivne narave in vključuje učinkovit nadzor nad vzrejnimi objekti, preprečevanje vnosa, nadzor in monitoring tujerodnih vrst. Vsi ukrepi, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, so preventivne narave, zato se predvideva, da se ob upoštevanju in izpolnjevanju predpisov stanje do leta 2015 ne bi smelo poslabšati.

2.1.4 TEMELJNI UKREPI ZA OBMOČJA S POSEBNIMI ZAHTEVAMI Program temeljnih ukrepov sestavljajo ukrepi skupne vodne politike. Ti izhajajo iz predpisov, s katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila vodne direktive in direktiv navedenih v prilogi VI vodne direktive ter drugi temeljni ukrepi, ki izhajajo iz slovenske zakonodaje.

2.1.4.1 Vodovarstvena območja Nosilci kmetijskega gospodarstva so skladno z Uredbo o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/10) zaradi zmanjšanja dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima upravičeni do nadomestila. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost na kmetijskih zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju in kateremu ni bilo možno zagotoviti primerljivega nadomestnega zemljišča, je upravičen do nadomestila.

Program ukrepov

13

Nadomestilo je možno pridobiti za izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na prepoved rabe gnojevke in gnojnice, in ukrepov, ki se nanašajo na prepoved rabe fitofarmacevtskih sredstev. Zavezanec za plačilo nadomestila je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Nadomestila se financirajo iz sredstev, za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in s prodajo vode. To pomeni, da bodo izvajalci javnih služb preko cene za oskrbo s pitno vodo, stroške nadomestil prenesli na uporabnike javne storitve oskrbe s pitno vodo.

2.1.4.2 Kopalne vode Za področje kopalnih voda je bila v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 57/08-ZV-1A) v letu 2008 sprejeta Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 24/08). Uredba določa seznam kopalnih voda, mikrobiološke parametre in njihove mejne vrednosti za ugotavljanje kakovosti kopalne vode skladno s stanjem razvoja in tehnike in naloge upravljanja kakovosti kopalnih voda. Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 57/08-ZV-1A) v 77. a členu zagotavlja pravno podlago za vzpostavitev varstvenih območji in varstvenih režimov kopalnih voda. K izboljšanju kakovosti kopalnih voda pa pripomorejo temeljni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja iz točkovnih virov onesnaževanja s komunalnimi odpadnimi vodami in temeljni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda iz razpršenih virov iz kmetijstva. Temeljni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja iz točkovnih virov onesnaževanja s komunalnimi odpadnimi vodami so določeni s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) in Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07) določata ukrepe za dodatno obdelavo komunalne odpadne vode za aglomeracije, ki ležijo na vplivnih ali prispevnih območjih kopalnih voda. Predpisi nadalje določajo zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območjih, kjer gostota poselitve ne dosega meril za izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema. Na teh območjih morajo biti zagotovljene ustrezne individualne ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Temeljni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda iz razpršenih virov iz kmetijstva izhajajo iz Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) in Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).

2.1.4.3 Ogrožena območja Pogoji in omejitve rabe prostora na poplavnih območjih in z njimi povezana erozijska območja so določeni z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v

Program ukrepov

14

prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav, in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), in sicer za: − posege v prostor in izvajanje dejavnosti, − posege v okolje, ki v primeru poplav in z njimi povezane erozije lahko ogrožajo

vodno okolje, − načrtovanje rabe prostora in preventivnih ukrepov za zmanjševanje poplavne

ogroženosti. Za posege na predhodno opredeljenih ogroženih območjih predvideva 7. člen Pravilnika o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09), v sklopu vsebin vloge za pridobitev vodnega soglasja, izdelavo projektne dokumentacije in drugih podatkov o predvideni gradnji skupaj s prikazom razredov nevarnosti in ranljivosti in projektnimi rešitvami omilitvenih ukrepov. Na območjih, ki niso opredeljena kot ogrožena, kljub temu pa na širšem območju obstaja povečana verjetnost nastopa nevarnega naravnega pojava, je pri pripravi vloge za pridobitev vodnega soglasja predvidena zagotovitev dodatnih podatkov o tveganjih načrtovanega posega.

2.1.4.4 Občutljiva območja Temeljni ukrepi za občutljiva območja se nanašajo predvsem na načrtovanje in obratovanje komunalnih čistilnih naprav na območjih poselitve in izhajajo iz Direktive sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS). Za slovensko območje pa so le-ti povzeti v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Za območja poselitve manjša od 2000 PE ukrepe predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10). Tako so v slovenski veljavni zakonodaji predpisani način čiščenja in dodatna obdelava komunalne odpadne vode, določene so mejne vrednosti parametrov odpadne vode pri sekundarnem in terciarnem čiščenju, določen je nadzor nad emisijami snovi v vode in javno kanalizacijo, kot tudi izgradnja zadrževalnih bazenov na mešanih kanalizacijskih sistemih. Obratovanje čistilne naprave, ki leži na prispevnem območju občutljivih območij, je potrebno prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode na prispevnem območju občutljivih območij, najpozneje do leta 2015 (oz. 7 let po tem, ko je bilo območje, na katerem se odvaja odpadna voda iz KČN, določeno za prispevno območje občutljivega območja). V primeru, da za območje poselitve na občutljivih območjih ni predvidena izgradnja javne kanalizacije, morajo lastniki stavb do 2015 sami zagotoviti čiščenje odpadnih vod na mali KČN ali zbiranje komunalnih odpadnih vod v nepretočni greznici. Zahteve iz uredb, predvsem natančneje zastavljeni časovni roki za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in KČN, so opredeljeni v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017. Tako je na občutljivih območjih zastavljen rok do konca leta 2008 za odvajanje v javno kanalizacijo in terciarno čiščenje za poselitvena območja večja

Program ukrepov

15

od 10.000 PE in do konca leta 2015 za odvajanje v javno kanalizacijo in ustrezno čiščenje za območja poselitve med 2000 in 10.000 PE.

2.1.4.5 Ranljiva območja Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati je celotno območje Republike Slovenije po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) določeno kot ranljivo območje. Namen te uredbe je zmanjšati in preprečiti onesnaževanje voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Uredba določa za vse vrste tal na območju RS mejne vrednosti letnega vnosa gnojil v tla. Ukrepi v Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) zajemajo skupine: − ukrepi vezani z obdobji, v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla

prepovedan, − ukrepi vezani s pravili gnojenja na strmih zemljiščih, − ukrepi vezani s pravili gnojenja na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh,

zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo, − ukrepi vezani s pravili gnojenja v bližini vodotokov, − ukrepi vezani z najmanjšimi zmogljivostmi skladišč za živinska gnojila, ki morajo

presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža okolja,

− ukrepi vezani z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja hlevskega gnoja,

− ukrepi vezani s postopki pri gnojenju, vključno z odmerki in homogenostjo trosenja mineralnih in živinskih gnojil, ki bodo vzdrževali izgube dušika v vode na sprejemljivi ravni,

− ukrepi vezani z omejitvami vnosa gnojil v tla, kjer je treba upoštevati značilnosti ranljivega območja.

Posamezna država pripravi in izvaja akcijske programe za uporabo rastlinskih hranil na svojem celotnem teritoriju, zaradi česar ni treba posebej določiti posameznih območij. Operativni program v zvezi z izvajanjem ukrepov zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati mora vsebovati vse ukrepe, ki zagotavljajo izvajanje dobre kmetijske prakse, ter dodatne ukrepe, ki zmanjšujejo onesnaženost voda. Operativni program mora ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, pregledati in ga po potrebi spremeniti, če oceni, da je treba v operativni program vključiti dodatne ukrepe, vsaj enkrat na štiri leta. Za celotno ozemlje RS je veljal Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje, ki ga je Vlada RS sprejela v aprilu 2004 in je veljal do leta 2008. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) predstavlja osnovo za nov Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za naslednje štiriletno obdobje.

Program ukrepov

16

2.1.4.6 Območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev Temeljni ukrepi za območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev so predvsem ukrepi, ki se nanašajo na onesnaževanje voda in so natančneje opredeljeni v poglavju temeljni ukrepi za področje onesnaževanja voda. Temeljni ukrep je tudi izvajanje imisijskega monitoringa kakovosti na območjih pomembnih za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, ki je natančneje določen z Uredbo o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 52/07). V uredbi so tudi opredeljeni dodatni ukrepi, ki se nanašajo na odvajanje odpadnih vod v morje in somornico. Ti se nanašajo predvsem na okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprav in čistilnih naprav, ki odvajajo odpadne vode v morje ali somornico. Dodatne zahteve v okoljevarstvenem dovoljenju so določitev merilnih mest za merjenje parametrov onesnaževanja, določitev programa obratovalnega imisijskega monitoringa za ugotavljanje parametrov onesnaževanja in načina ocenjevanja vpliva emisij zaradi odvajanja odpadnih vod, na območju vode za morske školjke in morske polže.

2.1.4.7 Območja salmonidnih in ciprinidnih voda Temeljni ukrepi za območja salmonidnih in ciprinidnih voda so ukrepi, ki se nanašajo na onesnaževanje voda in so natančneje opredeljeni v poglavju temeljni ukrepi za področje onesnaževanja voda. Temeljni ukrep je tudi izvajanje imisijskega monitoringa kakovosti na območjih salmonidnih in ciprinidnih voda, ki je natančneje določen z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02, 41/04-ZVO-1) in Pravilnikom o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 71/02).

2.1.4.8 Zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda

Usmeritve za varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda, so podane v »Naravovarstvenih smernicah za načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave in načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja« (Zavod RS za varstvo narave, 2009). Upoštevanje usmeritev za varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda na posameznem vodnem telesu, je razvidno iz priloge (PRILOGA II: Vključevanje smernic za varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda v okviru načrta upravljanja voda) in iz spletnega pregledovalnika (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

Program ukrepov

17

Zavarovana območja Usmeritve za zavarovana območja narave so podana z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju in so kot take zajete v okviru temeljnih ukrepov.

Posebna varstvena območja Na območjih Natura 2000 oz. na posebnih varstvenih območjih veljajo splošne usmeritve, da se posege in dejavnosti načrtuje na način, da se v čim večji možni meri: − ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih

vrst, − ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove

specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, − ohranja ali izboljšuje kakovost habitatov rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov

habitatov, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,

− ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: − živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim

manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;

− rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

Na Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Povzetek usmeritev za ohranjanje ugodnega stanja območij Natura 2000: − ohranjanje obsega in stanja naravno ohranjenih voda (struge in vodni režim), − ohranjanje obsega poplavnih površin (razen na območjih poselitve in infrastrukturi)

in poplavnih razmer (še posebej na območjih mokrišč v najširšem pomenu, poplavnih gozdov, rokavov, mrtvic),

− ohranjanje ali obnova migracijskih poti (tako v strugi vodotokov kot z obrežno zarastjo),

− prilagajanje časa in velikosti območja izvedbe del življenjskim ciklom (predvsem v času drsti, gnezdenja in prezimovanja),

− vzdrževanje voda in brežin na (sonaraven) način, ki omogoča ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov,

− odvzem naplavin zgolj na osnovi študije prodne bilance in na mestih, kjer odvzem ne ogroža stanja vrst in habitatnih tipov,

Program ukrepov

18

− zagotavljanje pretoka v strugah, ki zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov (ekološko sprejemljiv pretok, ki upošteva ohranjanje ugodnega stanja varovanih vrst),

− ohranjanje ali izboljšanje kvalitete vode (saniranje onesnaževalcev, upoštevanje predpisov o vnosu gnojil in nevarnih snovi v tla pri rabi sredstev za zaščito rastlin in gnojenju, ekoremediacije na melioracijskih sistemih),

− povezava spremljanja stanj površinskih in podzemnih voda s spremljanjem stanja vrst in habitatnih tipov (razširitev mreže merilnih mest, dopolnitev metodologije, postavitev skupnih najnižjih mejnih vrednosti parametrov).

Za pripravo načrta so območja Natura 2000 razdeljena ali povezana v štiri tipe con Natura 2000, za katere veljajo podrobnejše in konkretne usmeritve za ohranjanje ali vzpostavljanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov (HT): − vodne površine (v): HT vezane na vodo, brežino vodnih teles – ribe, raki, kačji

pastirji itd., − mokrotne površine (m): HT vezani na mokrotne površine vodnih teles – ptice,

metulji, netopirji idr., − vodne jame (k): HT jame – človeška ribica, kongerija, − predlog podrobnejših načrtov upravljanja voda (p): kompleksna območja, predlog

podrobnejši NUV. Izdelan je bil pregled podrobnejših in konkretnih usmeritev za ohranjanje ali vzpostavljanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov na conah območij Natura 2000 ter njihova razvrstitev. V kolikor je bilo ocenjeno, da posamezna usmeritev ni predmet načrta upravljanja voda, da je le-ta enaka osnovnemu cilju vodne direktive oziroma da je v načrt upravljanja voda že vključena kot temeljni oziroma kot dopolnilni ukrep, se usmeritev ni ponovno navajala v načrtu (PRILOGA II: Vključevanje smernic za varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda v okviru načrta upravljanja voda). V nasprotnem primeru se je usmeritve, vezane na posamezno cono območja Nature 2000 oziroma cono območja, ki je pomembna za vodni režim oziroma za kakovost voda, navedlo za posamezno vodno telo površinskih voda (spletni pregledovalnik – Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

Naravne vrednote Kot splošne varstvene usmeritve za naravne vrednote velja, da je potrebno z naravnimi vrednotami ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj (40. člen Zakona o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 56/99 (31/00 popr.), 110/02-ZGO-1, 119/02, 22/03-UPB1, 41/04, 96/04-UPB2, 61/06-ZDru-1, 63/07 Odl. US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/07 Odl. US: U-I-76/07-9, 32/08 Odl. US: U-I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B)). Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti (5. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03)). Podrobnejše varstvene usmeritve za naravne vrednote se nanašajo na tip naravne vrednote in so povzete po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10). Podrobnejše usmeritve za tip »vodne površine« in za tip »mokrotne površine« so kot take zajete v okviru temeljnih ukrepov.

Program ukrepov

19

Za pripravo NUV so bile naravne vrednote izbrane in razdeljene v tri tipe, in sicer: − vodne površine: potok, reka, ponikalnica, bruhalnik, ponor, slap, meander, tolmun,

povirje, dolina, jezero, bajer (ribnik), kal, mlaka (luža), zaliv, − mokrotne površine: barje, mokrotni travniki, mrtvice (rokavi), log, − vodne jame: jame vodni viri in naravovarstveno pomembnejše jame z zavarovanimi

vrstami. Podrobnejše varstvene usmeritve za naravne vrednote se nanašajo na tip naravne vrednote in so povzete po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10). Podrobnejše usmeritve za tip »vodne površine« in za tip »mokrotne površine« so kot take zajete v okviru temeljnih ukrepov. Za tip »vodne površine« na naravni vrednoti veljajo naslednje podrobnejše varstvene usmeritve: − gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih

prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena,

− objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka oziroma morskih tokov, oblika in dno struge vodotoka oziroma jezera in morja ter da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote, na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven pretok,

− urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; uporablja naj se naravne materiale (les in kamen), omogoča naj se zaraščanje z vegetacijo,

− posege, dejavnosti in aktivnosti na naravni vrednoti se izvaja tako, da se način in čas opravljanja posegov, dejavnosti in aktivnosti kar najbolj prilagodita življenjskim ciklom živali; posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, npr. sekanje grmišč se opravlja po gnezditvenem času ptičev, kmetijska in druga opravila, ki lahko uničijo gnezda ali mladiče, se opravljajo po gnezdenju ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo,

− ne slabša se kvalitete vode, ne spreminja se temperature vode; onesnaženo vodo se prednostno očisti,

− sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst, − na naravno vrednoto se ne vnaša gensko spremenjenih organizmov, − odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim

materialom, se na naravni vrednoti ne odlaga in ne skladišči, − v obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in

zasajanjem, samo z namenom zagotavljanja zadostnega pretoka vodotoka ter tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne in habitatske lastnosti obrežja, čiščenje vegetacije naj se izvaja enoobrežno, v brežine stoječih vod naj se ne posega z izsekavanjem ali redčenjem vegetacije,

− prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na način, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote,

Program ukrepov

20

− na posebnih geomorfoloških oblikah (slap, izvir) naj se v radiu 30 metrov ne izvaja nobenih posegov, ki bi preoblikovali relief,

− v širši okolici studencev naj se ohranja gozd v čim večjem obsegu kot naravni zadrževalnik vode,

− rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti; na jezerih se za rekreacijske namene ne uporablja čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem; na jezerih na nadmorski višini nad 900 m se ne izvaja rekreacijskih in športnih aktivnosti,

− naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena,

− poplavne oziroma razlivne površine vodotokov naj se ohranja. Za tip »vodne površine« na območju vpliva na naravno vrednoto veljajo naslednje podrobnejše varstvene usmeritve: − gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene (hidroenergetske,

vodnogospodarske, rekreacijske, turistične in druge), se izvede na način, da objekti in naprave zlasti ne povzročijo spremembe ali bistvene spremembe kakovosti in količine vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka oziroma morskih tokov na naravni vrednoti. Na območju vpliva na slap, slapišče ali korita se vodnega režima ne spreminja.

Za tip »mokrotne površine« na naravni vrednoti veljajo naslednje podrobnejše varstvene usmeritve: − spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine

podzemne vode, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage naj se ne izvaja,

− zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se na naravni vrednoti izvajajo v najmanjši možni meri in na način, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena,

− posege, dejavnosti in aktivnosti na naravni vrednoti se izvaja tako, da se način in čas opravljanja posegov, dejavnosti in aktivnosti kar najbolj prilagodita življenjskim ciklom živalim; posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, npr. sekanje grmišč se opravlja po gnezditvenem času ptičev, kmetijska in druga opravila, ki lahko uničijo gnezda ali mladiče, se opravljajo po gnezdenju ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo,

− ne slabša se kvalitete površinske, podzemne in morske vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali,

− na naravni vrednoti, kjer se rastišče vzdržuje s tradicionalno kmetijsko rabo, se upošteva zlasti naslednje usmeritve: način in količina gnojenja se izvaja po predpisih s področja varstva voda oziroma v skladu z dobro kmetijsko prakso, pri času košnje pa se upošteva življenjski cikel rastlin, po možnosti se kosi po njihovi semenitvi,

− na naravni vrednoti se ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev za varstvo kulturnih rastlin; preprečuje se naravno sukcesivno zaraščanje rastišč, če je to strokovno utemeljeno,

Program ukrepov

21

− odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se na naravni vrednoti ne odlaga in ne skladišči,

− zrak se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali,

− sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst, − na naravno vrednoto se ne vnaša gensko spremenjenih organizmov, − naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, razgledišč,

opazovališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami in opozorili, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in da je z dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo vznemirjala živali (npr. skrite opazovalnice), obiskovalce se usmerja na določene poti,

− rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vplivata na rastline in živali, se ne izvajata, preusmerjata se na doživljanje in spoznavanje narave.

Za tip »mokrotne površine« na območju vpliva na naravno vrednoto veljajo naslednje podrobnejše varstvene usmeritve: − posege in dejavnosti ter druge aktivnosti se izvaja tako, da le-ti ne vplivajo

negativno na življenjske razmere za rastline in živali na naravni vrednoti in − v zaledju mokrotnih površin naj se prednostno ohranjajo gozdne površine. Za nekatere naravne vrednote so navedene tudi konkretne varstvene usmeritve, ki se nanašajo na konkretne grožnje ali posege na naravni vrednoti. Izdelan je bil pregled konkretnih usmeritev za varstvo naravnih vrednot ter njihova razvrstitev. V kolikor je bilo ocenjeno, da posamezna usmeritev ni predmet načrta upravljanja voda, da je le-ta enaka osnovnemu cilju vodne direktive oziroma da je v načrt upravljanja voda že vključena kot temeljni oziroma kot dopolnilni ukrep, se usmeritev ni ponovno navajala v načrtu (PRILOGA II: Vključevanje smernic za varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda v okviru načrta upravljanja voda). V nasprotnem primeru se je usmeritve, vezane na posamezno območje naravnih vrednot, navedlo za posamezno vodno telo površinskih voda, in sicer ločeno za tip »mokrotne površine« in tip »vodne površine« (spletni pregledovalnik – Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Podrobnejše in konkretne usmeritve za tip »vodne jame« se nanašajo na vodna telesa podzemnih voda in so zato obravnavane ločeno.

Ekološko pomembna območja Varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja se določajo za območje rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno. Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Ekološko pomembna območja nimajo natančneje določenih podrobnejših varstvenih usmeritev, vendar velja, da za dele območij ekološko pomembnih območij, ki

Program ukrepov

22

se prekrivajo z območji Natura 2000 (posebna varstvena območja), veljajo iste podrobnejše in konkretne varstvene usmeritve, ki veljajo za območja Natura 2000.

2.1.4.9 Območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo Temeljni ukrepi za območja pomembna za ribištvo izhajajo iz Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib) (Uradni list RS, št. 61/06) in Zakona o morskem ribištvu (ZMR-2) (Uradni list RS, št. 115/06) ter podzakonskih aktov. Za optimalno izvajanje sladkovodnega ribiškega upravljanja in doseganje dobrega ekološkega stanja so zastavljeni naslednji ukrepi: − vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji

možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti,

− struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, − ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, − ohranja se drstišča rib, prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na

drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih, − raba vode za gospodarske namene se zagotavlja samo ob zagotavljanju ekološko

sprejemljivega pretok vode na odseku rabe, − vodni objekti se gradijo na način, ki omogoča prehajanje in prosto razporejanje rib v

vodotokih, − sanacija obstoječih, nefunkcionalnih prehodov za ribe, − posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst

rib, − ribolov se izvaja v ribolovnih revirjih, v obsegu, na način in v času, da se z naravnim

samoobnavljanjem ali z določenimi ukrepi ribiškega upravljanja dolgoročno ohranjajo ribe (trajnostna raba) ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst,

− gojitev rib za doseljevanje v »odprte vode« se izvaja samo v ribogojnicah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in standarde,

− ohranja se naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin, − preprečuje se onesnaževanje voda, − odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja nadzorovano le na določenih

mestih – odsekih in predpisan način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali; odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani,

− odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območje vodotokov ne odlaga; začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda.

2.1.5 OSTALI TEMELJNI UKREPI V nadaljevanju so podani ostali temeljni ukrepi, ki se izvajajo ali pa se bodo izvajali skladno z zakonodajo na posameznih VTPV ali na celotnem vodnem območju Donave in Jadranskega morja.

Program ukrepov

23

2.1.5.1 Program temeljnih ukrepov za področje onesnaževanja zaradi incidentnih dogodkov – stacionarni viri, cestni in železniški promet

Podrobneje so določbe Zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na večje nesreče, urejene z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08, 105/10). S to uredbo je v slovenski pravni red prevzet večji del Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (v nadaljevanju: direktiva SEVESO II), ki je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi. Direktiva SEVESO II podrobneje določa merila in pravila za razvrstitev industrijskih in drugih obratov med obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje ter ukrepe za preprečevanje nevarnosti večjih nesreč in za zmanjševanje njihovih posledic ter pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Upravljavcem obratov večjega tveganja za okolje uredba nalaga razširjene ukrepe varstva pred večjimi nesrečami (IzVRS, 2008). Na državni ravni je sprejet Program zmanjševanja tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi na podlagi Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06), ki je namenjen vzpostavitvi in delovanju okoljskega sistema za obvladovanje nevarnosti večjih nesreč v Sloveniji in posledično tudi zmanjševanju tveganja za okolje. Načrti zaščite, reševanja in pomoči na nacionalni ravni so pripravljeni tudi za ukrepanje ob poplavah, terorističnih akcijah in snežnih ali zemeljskih plazovih. Na lokalni ravni se izvajajo občinski načrti zaščite in reševanja ob nesreči z nevarnimi snovmi (Službe zaščite in reševanja).

2.1.5.2 Program temeljnih ukrepov za varstvo pred onesnaževanjem zaradi nesreč pri prevozu nevarnega blaga v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter ob jedrskih nesrečah

Uprava RS za zaščito in reševanje je pripravila načrte zaščite in reševanja ob nesreči v železniškem prometu (EVA: 2004-1911-0012) in Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči (EVA: 2003-1911-0081). Načrti so izdelani na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00, 87/01 in 28/06), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02, 17/02 in 17/06), Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 14/03), Zakona o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 22/06) in izvedbenih predpisov ter Zakona o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 33/06), ki velja za prevoz nevarnega blaga v cestnem, železniškem, zračnem prometu in prometu po celinskih vodah.

Program ukrepov

24

Načrt zaščite in reševanja ob nesreči na morju verzija 2,0 je izdelan na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00, 87/01 in 28/06), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02, 17/02 in 17/06), Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/01), Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/91), Zakona o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Uradni list SFRJ – mednarodne pogodbe, št. 1/86), Zakona o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Uradni list SFRJ – mednarodne pogodbe, št. 12/77), Zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju (Uradni list RS – mednarodne pogodbe, št. 9/01), Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/91), Uredbe o ratifikaciji mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (Uradni list SFRJ – mednarodne pogodbe št. 2/81) ter drugimi predpisi (vir: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=na11.htm, junij, 2010).

2.1.5.3 Program temeljnih ukrepov, sprejetih v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem

Na področju čezmejnega onesnaževanja so aktivne bilateralne komisije (Avstrija–Slovenija, Madžarska–Slovenija, Hrvaška–Slovenija) in trilateralna komisija (Italija–Slovenija–Hrvaška). Čezmejno onesnaževanje se ureja preko mednarodnih sporazumov. Upravni postopki presoje vplivov na okolje in zakonodaje za preprečevanje večjih nesreč obravnava tudi čezmejno onesnaževanje. To ureja zakonodaja, ki izhaja iz Zakona o varstvu okolja, Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06) in Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09). V okviru mednarodnih sporazumov so opredeljene obveznosti glede varstva morskega okolja pred onesnaževanjem, kar na območju Sredozemskega morja ureja Konvencija o varstvu morskega okolja in obalne regije Sredozemskega morja, odobrena s Sklepom Sveta 77/585/EGS. Konvencija skupaj s protokoli predstavlja pravno in vsebinsko osnovo za delovanja UNEP-MAP, katere sekretariat je aktivno sodeloval tudi v okviru priprave Direktive o morski strategiji. Glavna področja delovanja UNEP–MAP so: preprečevanje onesnaževanja s kopnega, prostorsko upravljanje z obalo, pomorski promet, biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj in ozaveščanje s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij. Letni program monitoringa stanja ter vnosa snovi v morje se je izvajal na osnovi mednarodnih pogodb v okviru programa Združenih narodov za okolje (MAP FAZA II, III in IV). Monitoring morja in somornice izvaja Morska biološka postaja Piran. V okviru procesa Horizont 2020 se v sodelovanju z EU na ravni Sredozemskega morja izvajajo tudi dejavnosti, ki bodo prispevale k procesu priprave in izvajanja Direktive o morski strategiji (2008/56/ES). Skupnost in njene države članice so pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi UNCLOS in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti. Pomorski promet je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za promet, kontrolo pomorskega prometa pa izvaja Uprava za pomorstvo.

Program ukrepov

25

2.1.5.4 Ukrepi za ublažitev škodljivih vplivov na stanje vodnega telesa, kjer so predvidena odstopanja od okoljskih ciljev

Ukrepi in pogoji za ublažitev škodljivih vplivov na stanje vodnih teles, ki jih mora upoštevati koncesionar HE Brežice in HE Mokrice, so določeni v: − 4. členu Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje

Save (Uradni list RS, št. 20/04-UPB1, 91/07), − Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem

območju energetskega izkoriščanja spodnje Save (Uradni list RS, št. 22/04, 125/04), − koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki so jo

sklenili Republika Slovenija, Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. in Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., dne 8. 7. 2002.

V primeru izgradnje načrtovanih objektov je treba upoštevati tudi: − ugotovitve izvedene celovite presoje vplivov – omilitvene ukrepe iz okoljskega

poročila (Na dan 12. 10. 2010 je bilo Okoljsko poročilo za DPN za območje HE Brežice še v usklajevanju, v NUV so zato navedeni omilitveni pogoji iz osnutka okoljskega poročila. Okoljsko poročilo za DPN za območje HE Mokrice je bilo še v postopku izdelave.) in

− ugotovitve izvedene presoje vplivov na okolje – pogoje iz okoljevarstvenega soglasja.

Pogoji za koncesionarja, ki jih določa zakonodaja Pogoji za koncesionarja HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice so določeni v 4. členu Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 61/00, 42/02, 121/03, 20/04-UPB1, 91/07). V zvezi z vodnim režimom in rabo vode je koncesionar dolžan: − upoštevati dogovorjeni vodni režim Save na državni meji z Republiko Hrvaško, − zagotoviti izgradnjo objektov vodne infrastrukture na območju akumulacijskega

bazena, s katerimi se varnost pred poplavami na urbaniziranih površinah poveča, − zagotoviti izgradnjo objektov vodne infrastrukture za preprečevanje škodljivega

odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin, ki bi zmanjšale akumulacijsko sposobnost bazenov,

− zagotoviti izgradnjo objektov vodne infrastrukture izlivnih odsekov pritokov na način, da zajezitve ne bodo škodljivo vplivale na režim odtoka visokih voda na njih in na reki Savi,

− zagotoviti izgradnjo objektov vodne infrastrukture odvajanja vseh zalednih voda z vseh območij, ki so kakorkoli pod neposrednim vplivom zajezitev hidroelektrarn na Spodnji Savi,

− vzdrževati objekte vodne infrastrukture na območju akumulacijskih bazenov, − zagotoviti ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi z gladinskim stanjem, dinamiko

pretokov, količino in kakovostjo podzemnih vod, − zagotoviti zavarovanja brežin v akumulacijskih bazenih ter zagotoviti stopnje

varnosti, določene glede po pomenu površin ali objektov, ki so zavarovana,

Program ukrepov

26

− zagotoviti ukrepe, da se vodni režim med gradnjo hidroenergetskih objektov ne bo bistveno poslabšal,

− zagotoviti ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe in uporabe vode drugih obstoječih uporabnikov,

− zagotoviti prednost pri izkoriščanju in rabi vode pritokov Save, vode iz korita Save in iz zajezitvenih bazenov vseh obstoječih uporabnikov vode in bodočih, če gre za oskrbo s pitno vodo, tehnološko vodo ali vodo za hlajenje.

V zvezi z rabo prostora in varstvom dobrin je koncesionar dolžan: − zagotoviti, da predvideni posegi v prostor ohranijo obstoječe razmere ali omogočijo

njihovo izboljšanje, − zagotoviti izvedbo ureditev državne in lokalne infrastrukture, ki se nanašajo

predvsem na premestitve in zavarovanja oziroma utrditve objektov infrastrukture zaradi izgradnje hidroelektrarn,

− nadomestiti objekte in naprave, ki bodo odstranjeni zaradi izgradnje hidroelektrarn, − zagotoviti zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi

posledicami delovanja hidroelektrarn oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine, − upoštevati urbanistično-arhitektonske in krajinske značilnosti in principe

sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, povezanih z energetskim izkoriščanjem spodnje Save,

− omogočiti javni dostop do vode in zagotovi javne prehodnosti jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,

− zagotoviti rekreacijske rabe vode in zemljišč v območju zajezitev, ob upoštevanju varnosti uporabnikov in funkcionalnih omejitev,

− zagotoviti ohranitev biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno, sicer pa v tem obsegu nadomestiti naravne vrednote,

− zagotoviti ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine v največji možni meri,

− upoštevati moderna dognanja pri oblikovanju objektov vodne infrastrukture (nasipi, nove struge, zavarovanje brežin itd.) ter upoštevati načela sonaravnih ureditev.

V zvezi s socialnimi vplivi je koncesionar dolžan zagotoviti ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem. V zvezi z izkoriščanjem vodnega energetskega potenciala je koncesionar dolžan: − zagotoviti ukrepe proti preseganju dovoljenih maksimalnih denivelacij v zajezitvah in

dovoljenih hitrostih sprememb gladin spodnjih in zgornjih voda v zajezitvah ob obratovanju HE,

− zagotoviti ukrepe za vzdrževanje in ohranjanje celotnega energetskega potenciala v skladu s pravili stroke in standardi za vzdrževanje elektroenergetskega sistema Slovenije,

− zagotoviti ukrepe za zavarovanje odgovornosti proti tretjim osebam za morebitno ekološko škodo, ki bi jo lahko povzročil med izgradnjo in energetskim izkoriščanjem spodnje Save.

Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save (Uradni list RS, št. 22/04, 125/04) med drugim določa tudi, da mora izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda zagotoviti:

Program ukrepov

27

− zgraditev terciarne stopnje čiščenja odpadnih voda na obstoječih in novih komunalnih čistilnih napravah, ki odvajajo odpadno vodo v reko Savo na vplivnem območju hidroelektrarn,

− ohranitev biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno, sicer pa v tem obsegu nadomestiti naravne vrednote.

Pogoji za koncesionarja, ki jih določa koncesijska pogodba Pogoji, ki jih mora upoštevati koncesionar, so podrobneje določeni s koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki so jo sklenili Republika Slovenija, Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. in Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., dne 8. 7. 2002. Med drugim je koncesionar dolžan: − vzpostaviti monitoring količinskega, ekološkega in kemijskega stanja voda, − sodelovati pri izboljšanju stopnje čiščenja na obstoječih čistilnih napravah, če je to

zaradi spremembe pogojev potrebno, − v času nizkih vod sodelovati pri dodatnih ukrepih in − poskrbeti za ustrezno sanacijo in kakovost podzemne vode, če povzroči

onesnaženje. Koncesionar mora zaradi spremembe dinamike transporta rečnih plavin zagotavljati najmanjši možni vpliv na vodni režim, za odvečne količine proda in mulja mora zagotoviti lokacije za odlagališča. V skladu s koncesijsko pogodbo je koncesionar HE Brežice in HE Mokrice dolžan zagotoviti izvedbo ukrepov, s katerimi bo zagotovil varstvo biološke raznovrstnosti na območju koncesije in na vplivnem območju. Koncesionar je dolžan: − oblikovati in urediti zatoke, ribje steze, kanale in drstišča, urediti bivališča živali in

gnezdišča ptic, − zagotoviti živalim dostop do vode in izstop iz vode z gradnjo nasipov v primernem

naklonu, − upoštevati vse evidentirane ekosistemske elemente ter ostale značilnosti naravnih

vrednot ter zagotoviti v največji možni meri ohranitev najpomembnejših biotopov, − nadomestiti uničene oziroma trajno poškodovane najpomembnejše evidentirane

biotope z izvedbo izravnalnih ali omilitvenih ukrepov, − zagotoviti izvajanje ribiškega gojitvenega načrta do pridobitve uporabnega

dovoljenja za posamezno hidroelektrarno in − v sodelovanju s pristojnimi organizacijami organizirati reševanje rib v primeru

nastanka mrtvic, ki jih povzroči koncesionar. Koncesionar s svojim delovanjem ne sme poslabšati kakovosti vode na območju koncesije, dolžan je zagotoviti izvedbo ukrepov za varstvo kakovosti voda na območju koncesije, predvsem urediti lovilce olj in maščob za meteorno vodo z utrjenih površin in za precejne vode iz gradbenih objektov. Podrobneje so pogoji in zahtevani ukrepi navedeni v koncesijski pogodbi.

Program ukrepov

28

Omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila Okoljsko poročilo za DPN za območje HE Brežice je bilo na dan 12. 10. 2010 še v usklajevanju. V nadaljevanju so navedeni predlagani omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila za DPN za območje HE Brežice, z dne 21. september 2010. Omilitveni ukrepi v času gradnje: − s posegi v tla naj se prizadene čim manjše površine tal; tovrstni posegi naj potekajo

na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, − za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe

infrastrukturne in druge manipulativne površine, − v primerih nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi ali drugih materialov je

potrebo ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),

− v času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka; morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda,

− izvedba betonskih del mora biti takšna, da ne povzroča onesnaženja vodotoka z betonom (spiranje strojev v vodotok ipd.),

− na utrjenih površinah gradbišča objektov je potrebno pred iztokom v površinske vode zagotoviti zbiranje in predčiščenje odpadnih vod (v kolikor le te nastajajo), preko zadrževalnikov padavinskih vod, usedalnikov oz. lovilcev olj skladno z zakonodajo,

− posege v strugi je potrebno izvajati tako, da v reki ne nastanejo razmere dolgotrajne kalnosti, predvsem ne v času drsti,

− omogočiti je potrebno pravočasne intervencijske posege za preprečitev onesnaženja površinskih voda oziroma podzemne vode v primeru izlitja polutantov (naftnih derivatov, olja) v območju gradnje (takojšnje izčrpavanje polutantov iz onesnaženega območja in preprečitev odtoka le-teh v vodotok oziroma takojšen interventen izkop onesnaženega dela vodonosnega sloja podzemne vode in odvoz onesnažene zemljine na deponijo posebnih odpadkov) in

− kamnometi na brežini struge naj se izvajajo le na nujno potrebnih odsekih. Omilitveni ukrepi v času obratovanja: − odvodnjavanje meteorne vode z vseh zunanjih vodotesno utrjenih površin

hidroenergetskega objekta, zbirnega centra, centra za obiskovalce in pripadajoče infrastrukture – cest in parkirišč, mora biti urejeno ločeno preko lovilcev olj v meteorni kanal, meteorna voda s streh pa direktno v meteorni kanal ter nato v Savo skladno s Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07);

− potrebno je izvajati monitoring nivoja podzemne vode ter po potrebi uravnavati nivo podzemne vode preko sistema drenažnih kanalov ter tesnitve energetskih nasipov na način, da se zagotovi potrebam naravovarstva, oskrbe s pitno vodo ter kmetijstva;

Program ukrepov

29

− uporabi naj se način tesnjenja nasipov ter po potrebi sistem drenažnih kanalov, ki ohranja nivo podzemne vode na območju suhih travišč pod nivojem 2 m pod tlemi in 1,5 m pod nivojem kmetijskih zemljišč oz. v skladu z namensko rabo zemljišč;

− v primeru, da parametri, ki prikazujejo onesnaženje iz zaprte deponije nenevarnih odpadkov Spodnji Stari Grad presežejo mejne vrednosti za dobro kemijsko stanje iz Uredbe o stanju podzemne vode (Uradni list RS št 25/09) je potrebno izvesti sanacijo deponije; predvidena sanacija naj obsega vertikalno tesnjenje območja zaprte deponije z zagatnicami, da se prepreči pretok podzemne vode pod deponijo;

− izliv pritokov v hidroakumulacijo, v katerih se nahajajo pomembnejše ribe iz naravovarstvenega ter ribogojnega vidika, naj se uredi tako, da je možen prehod rib iz akumulacije HE v pritoke in obratno;

− neposredno odvajanje tehnološke odpadne vode v površinski vodotok je prepovedano in

− zaradi gradnje HE na spodnji Savi je potrebna in obvezna na podlagi »Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. list RS št. 89/2009)«, ohranitev poplavnih površin znotraj območja DPN za HE Brežice Poleg HE Brežice in spremljajočih objektov vezanih na HE gradnja, ki zaseda retenzijski volumen na obstoječem poplavnem območju ne bo možna, ker se mora ohranjati volumen prostora za razlivanje vode.

Priporočila projektantu in investitorju: − v izogib izgradnje sistema drenažnih kanalov za uravnavanje nivoja podzemne vode,

se lahko lokalne depresije, glede na potrebe kmetijske kulture nadvišajo z viškom izkopanega humusa,

− priporoča se izdelava smernic dobre prakse za kmetijstvo v okviru DPN, kar bi pozitivno vplivalo na obremenjevanje podzemnih voda iz tega sektorja (Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04),

− na erozijsko manj obremenjenih mestih naj se izvedejo sonaravne ureditve brežin, kot so npr. protierozijski pas trstičevja, kašte, fašine, zasaditev obrežne vegetacije, ipd.,

− območje Vrbine, na levem bregu med Savo in Brežicami, naj se v nameni ohranjanju narave (mokrotni habitati, prehod za vodne organizme, renaturirani gozdni habitati, gramoznice, peščene stene),

− na notranjih brežinah akumulacije naj se tam, kjer je to hidravlično izvedljivo, oblikujejo manjši zalivi reda velikosti od 2 do 10 metrov, z različnimi globinami vode (sipine, tolmuni) in

− izdelava smernic dobre prakse za kmetijstvo na ožjem prispevnem območju akumulacije, kar bi pozitivno vplivalo na obremenjevanje voda iz tega sektorja ter zmanjšalo potencial za evtrofikacijo v akumulaciji.

Okoljsko poročilo za DPN za območje HE Mokrice je še v postopku izdelave, zato omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila še ni možno zajeti v vsebine besedilnega dela NUV.

Program ukrepov

30

2.2 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda Doseganje ciljev urejanja voda mora potekati na podlagi usklajenih aktivnosti ter izdelave in izvajanja operativnih programov (sprejete uredbe, odloki o DPN, OPN, OPPN itd.), ki bodo omogočili ustrezno urejenost voda in bodo temeljili na ekonomski upravičenosti. Najpomembnejši ukrep za doseganje ciljev je izdelava strokovnih podlag za vsa področja načrtovanja urejanja voda na državni ravni in določitev prioritet urejanja. S pravočasnim in dolgoročnim vodnim načrtovanjem je treba zagotoviti varstvo vodnega in obvodnega prostora, usklajenost rabe vodnega prostora z drugimi rabami prostora ter zmanjšati ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda. Za potrebe izdelave programa ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda, je izdelan pregled ukrepov, ki izhajajo iz vladnih strateških dokumentov (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture zlasti področje voda, zmanjševanje škodljivega delovanja voda, okvirni program izvajanja poplavne direktive, program Sklada za vode, program izvajanja javne službe urejanja voda, sanacijski programi odprave posledic poplav v letih 2007–2011). Ukrepi operativne narave izhajajo iz prostorskih načrtov in se nanašajo na posamezna vodna telesa (razvidno v spletnem pregledovalniku – Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), poleg operativnih ukrepov pa so navedeni tudi splošni ukrepi, ki se nanašajo na celotno vodno območje in izhajajo iz Zakona o vodah ZV-1 (Uradni list RS št. 67/02, 57/08). Vsi ukrepi za področje urejanja voda se morajo presojati in izvajati v skladu s skupnim ciljem upravljanja voda – doseganje dobrega ekološkega stanja, torej je ureditve voda treba v največji možni meri izvajati le na območjih, kjer je to nujno potrebno za zmanjšanje stopnje ogroženosti zdravja ljudi, naravnega okolja, gospodarskih dejavnosti ali kulturne dediščine. Ukrepi urejanja voda se nanašajo na ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč in vodne infrastrukture ter skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima (Slika 2-2).

Slika 2-2: Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda Sodobno razumevanje naravnih procesov sooča človeka s spoznanjem, da naravnih procesov ni mogoče popolnoma podrediti človekovim interesom, temveč da je prilagajanje človeka naravi dolgoročno edina možna pot za doseganje trajnega ravnotežja. Zato je glavni cilj usmeritev za ukrepanje, doseganje trajnostnega, ekološko naravnanega

Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda

Ukrepi, ki se nanašajo na o ohranjanje in uravnavanje vodnih količin

Ukrepi, ki se nanašajo na v varstvo pred škodljivim delovanjem

voda

Ukrepi, ki se nanašajo na vzdrževanje

voda

Skrb za hidromorfološko stanje režima

Program ukrepov

31

urejanja voda in od voda odvisnih ekosistemov. Doseganje cilja zahteva celovito obravnavo naravnih procesov, njihovih značilnosti in potenciala za ogrožanje kakovosti življenja ter možnosti prilagajanja tem procesom. Temu cilju se mora prilagoditi tudi področje urejanja voda, ki mora zajemati v prvi vrsti negradbene ukrepe kot tudi gradbene ukrepe. Pri načrtovanju gradbenih ukrepov je treba v največji možni meri zagotoviti skladnost z naravnimi danostmi in slediti načelu, da se gradbeni ukrepi izvajajo le v primerih, ko z drugimi, negradbenimi ukrepi, ni možno zagotoviti ustreznega varstva pred škodljivim delovanjem voda. Posegi zaradi urejanja voda morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Prikaz temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

2.2.1 OHRANJANJE IN URAVNAVANJE VODNIH KOLIČIN 2.2.1.1 Splošni ukrepi Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin je urejeno z Zakonom o vodah ZV-1 (Uradni list RS št. 67/02, 57/08) na način, da se zagotovi količinska, časovna in prostorska razporeditev vode, ki je potrebna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov in za izvajanje vodnih pravic. Ukrepi na tem področju so pripravljeni tudi ob upoštevanju klimatskih sprememb. Ukrepi obsegajo tudi bogatenje vodnih teles v času nizkih stanj voda in so pripravljeni ob upoštevanju. Obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, mora zagotavljati državna gospodarska javna služba. Pomemben negradbeni ukrep predstavljata ustrezna urbanizacija območij, prilagojena razpoložljivim količinam vode, in prilagoditev življenja in dejavnosti na vododeficitarnih območjih, vendar je za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin potrebno tudi z gradbenimi posegi zagotoviti ustrezne vodne količine in jih uravnavati, da se prepreči njihovo škodljivo delovanje. Pomembna aktivnost na tem področju je vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav, ki so zgrajeni zaradi ohranjanja in uravnavanja vodnih količin. 2.2.1.2 Operativni ukrepi Operativni ukrepi, ki se nanašajo na posamezna vodna telesa, izhajajo iz: − sprejetih uredb o DLN oz. odlokih o LN za prostorske ureditve državnega pomena

(PUDP) in odlokih o LN za prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP) (PRILOGA IV),

− DLN in DPN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP) ter OLN in OPPN za prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP) v postopku priprave in sprejema (PRILOGA V),

Program ukrepov

32

− pobud za DPN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP), − letnih programov rednega vzdrževanja, programa vodnega sklada in sprejetih

sanacijskih programov odprave posledic po poplavah.

2.2.2 VARSTVO PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJEM VODA Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega v skladu z Zakonom o vodah ZV-1 (Uradni list RS št. 67/02, 57/08) izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega tudi ukrepe v primeru izrednega onesnaženja voda in ukrepe v zvezi z odpravo njegovih posledic. Varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda obsega zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda. Ukrepi s področja varstva pred škodljivim delovanjem voda so prikazani tudi v prilogi (PRILOGA III: Ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem voda). Obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, je obvezna zagotavljati državna ali lokalna gospodarska javna služba. Država zagotavlja spremljanje in napovedovanje izrednih hidroloških stanj in drugih naravnih pojavov ter spremljanje stanja visokih pregrad. Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda. Ti ukrepi se izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda, izvedeni pa morajo biti tako, da ne ogrožajo varstva pred škodljivim delovanjem voda dolvodno. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega področja prikazana na spodnji sliki (Slika 2-3).

Slika 2-3 : Področja varstva pred škodljivim delovanjem voda

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda

Varstvo pred poplavami

Varstvo pred površinsko, globinsko in

bočno erozijo celinskih voda

Varstvo pred zemeljskimi

in hribinskimi plazovi

Varstvo pred delovanjem snežnih plazov

Varstvo pred ledom na celinskih vodah

Program ukrepov

33

Pri določitvi obsega varstva pred škodljivim delovanjem voda se upoštevajo zlasti: − naravne in socialne razmere na območju, ki ga je treba varovati, − potrebni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z oceno

njihove izvedljivosti, višino stroškov ter posledicami za naravno ravnovesje, − občutljivost vodnega telesa zaradi možnosti nenadnega onesnaženja. 2.2.2.1 Splošni ukrepi V splošnem ukrepe za varstvo pred škodljivim delovanjem voda delimo na negradbene in gradbene ukrepe. Negradbeni ukrepi so namenjeni predvsem izboljšanju vedenja o območjih nevarnosti in določitvi načina ravnanja na teh območjih: − ohranitev obstoječih območij zadrževanja poplavnih voda, − izboljšanje hidrometeorološkega napovedovanja, − spremljanje in beleženje poplavnih dogodkov, − obveščanje in opozarjanje javnosti glede nevarnosti poplav, erozije in plazov, − izvajanje ukrepov v primeru naravnih nesreč, − prilagoditev poselitve, rabe voda in okoljskih ukrepov na območjih poplav, erozije in

plazov, s čimer se zmanjša ogroženost življenj in materialnih škod, − delna zapora območij aktivne nevarnosti poplavljanja, erozije, plazenja tal in snega, − določitev vodnega zemljišča in − uskladitev katastrskih meja z dejanskim stanjem na terenu in ureditev lastniških in

zemljiško knjižnih razmerij. Gradbeni ukrepi so za urejanje voda še vedno potrebni, saj je tekom stoletij človek s svojim ravnanjem, predvsem s poselitvijo, močno posegel v procese na območjih naravnih nevarnosti. Za varovanje obstoječe poselitve v okviru zmanjševanja škodljivih posledic poplav, erozije in plazov kot tudi za zadrževanje in ohranjanje vodnih količin za bogatenje vodnih zalog je z gradbenimi posegi treba ohranjati umetno urejen vodni režim. V ta namen se izvaja: − gradnja nasipov, pregrad, zadrževalnikov, jezov, utrjenih brežin, prekopov in

umetnih kanalov ter drugih vodnih objektov, − sanacija mokrih peskokopov in glinokopov ter površinske, globinske in bočne

erozije, − obnova obstoječe vodne infrastrukture za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, − redno vzdrževanje strug vodotokov, zlasti na območjih razlivanja, − redno obratovanje z objekti vodne infrastrukture in drugimi vodnimi objekti, ki lahko

vplivajo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda (obratovanje skladno s poslovniki obratovanja in vzdrževanja),

− preprečevanje plazenja tal s premestitvijo zemeljskih mas (z zmanjšanjem nagiba pobočja, obremenitvijo pete plazu, razbremenitvijo z odstranjevanjem materiala na zgornjem delu plazu), preprečevanjem dotekanja in odvajanjem površinskih voda, dreniranjem in stabilizacijo plazine, zasaditvijo vegetacije in s podpornimi zidovi in

− preprečevanje plazenja snega z lavinskimi nasipi in galerijami ter usmerjevalnimi jarki, ki preprečujejo škodo zaradi snežnih plazov, aktivnimi protilavinskimi ukrepi (snežne grablje in mreže, zastružne zgradbe, sprememba podlage na plaznici – izsekavanje podrasti, ki slabo vpliva na stabilnost snežne odeje, sprememba nagibov in oblike pobočja, sprememba poraščenosti površja oziroma pogozdovanje),

− ustrezna urbanizacija območij, prilagojena naravnim nevarnostim.

Program ukrepov

34

Upoštevanje navedenih načinov urejanja voda omogoča uveljavitev evropske dobre prakse za zmanjševanje posledic škodljivega delovanja voda in je v sozvočju s cilji varstva in rabe voda. V času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja izvedbo izrednih ukrepov. Ti so: − ukrepi na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi

se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda, − celodnevna dežurna služba pri izvajalcu javne službe, − povečan nadzor nad vodno infrastrukturo in na vodovarstvenih območjih, − odstranjevanje plavja in omogočanja pretočnosti struge tekočih voda, − izvajanje začasnih ukrepov (postavitev obrambnih nasipov, nasutij, prebojev), − spremljanje nenadnega onesnaževanja voda. Pri izvedbi izrednih ukrepov zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda je treba upoštevati največjo možno mero zavarovanja vodnih objektov in naprav pred trajnimi poškodbami, razen če to zaradi zagotovitve varstva pred škodljivim delovanjem voda ni mogoče, in v največji možni meri ohraniti značilnosti vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnih vrednot. Pri izvedbi interventnih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda ali izrednem onesnaženju morajo pristojne službe in organi ravnati tako, da čim manj ogrožajo kakovost vode in poškodujejo vodna in priobalna zemljišča, vodno in drugo infrastrukturo, druge vodne objekte in naprave ter v največji možni meri ohranjajo hidromorfološke razmere vodnih in priobalnih zemljišč. Sanacija posledic škodljivega delovanja voda na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču ali na zemljišču na ogroženem območju, vodni infrastrukturi in vodnih objektih ali napravah ali na vodnemu telesu se izvaja na podlagi programa sanacije. Če so posledice škodljivega delovanja voda nastale na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču ali na vodni infrastrukturi ali drugemu vodnem objektu in napravi, ki je v lasti države, zagotovi sredstva za njihovo sanacijo država. Če so posledice škodljivega delovanja voda nastale na vodnem objektu in napravi, namenjeni posebni rabi vodnega ali morskega dobra, ki ni v lasti države, in je njena sanacija določena v programu sanacije iz prvega odstavka tega člena, je njeno sanacijo dolžan zagotoviti lastnik ali upravljavec. Če lastnik ali upravljavec ne zagotovi ustrezne sanacije, jo zagotovi ministrstvo na njegov račun. 2.2.2.2 Ukrepi za oceno in zmanjšanje poplavne ogroženosti po določbah direktive 2007/60/ES Pomembno novost na področju varstva pred poplavami predstavlja Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljevanju: poplavna direktiva), ki bo z uvajanjem načela obvladovanja tveganj namesto načela zagotavljanja izbrane stopnje varnosti, izboljšala stanje na področju, saj vpeljuje celovite preventivne metode in ukrepe

Program ukrepov

35

za zmanjšanje poplavne ogroženosti, zlasti s pomočjo negradbenih ukrepov obveščanja in ozaveščanja, prostorskega načrtovanja, pravočasnega alarmiranja, zaščite in reševanja ter zavarovalništva, kakor tudi gradbenih ukrepov in standardov gradnje na poplavnih območjih. Poplavna direktiva je bila pripravljena z namenom vzpostavitve okvirja za oceno in obvladovanje poplavnih tveganj s ciljem zmanjšanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Direktiva je usmerjena predvsem v preprečevanje novih posegov v prostor na območjih poplavljanja, zmanjšanje stopnje ogroženosti obstoječih elementov prostora in v pripravljenost na poplavne dogodke. Zahteve, ki jih pred nas postavlja poplavna direktiva, lahko povzročijo težave predvsem v procesu spreminjanja načina razmišljanja strokovne in širše javnosti, kakor tudi državne uprave in lokalne samouprave, namreč, sprememba paradigme od zagotavljanja varnosti k obvladovanju tveganj pomeni zavedanje o tem, da mora del tveganja prevzeti tudi vsak posameznik in da popolne varnosti ni moč doseči. Poplavna direktiva v okviru skupne vodne politike Evropske zveze dopolnjuje vodno direktivo, ki poleg razvoja celovitih načrtov upravljanja s ciljem doseganja dobrega ekološkega in kemijskega stanja (okoljski cilji), zahteva tudi načrtovanje in izvajanje ukrepov za blažitev posledic poplav. Težave lahko nastopijo pri usklajevanju z deli načrta upravljanja voda, saj bo s ciljem zagotovitve trajnosti protipoplavnih ukrepov, potrebno na območjih prekrivanja pogosto nasprotujočih si interesov okolja in družbe, poiskati kompromisne rešitve, kar je mogoče le ob sodelovanju strokovne in širše javnosti. Določbe poplavne direktive bomo v Sloveniji v prihodnjih letih izvajali na podlagi Okvirnega programa izvajanja Direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti za obdobje 2009–2015 (v nadaljevanju: okvirni program), katerega namen je podati vsebinske, organizacijske, finančne in terminske okvire izvajanja na evropski ravni dogovorjenih politik. Časovnica z mejniki poročanja o posameznih vsebinah je sledeča: − prenos v nacionalni pravni red: 23. oktober 2009, − 1. poročilo – podatki o odgovorni upravi: 23. april 2010, − 2. poročilo – predhodna ocena poplavne ogroženosti (določitev območij

pomembnega vpliva poplav): 22. december 2011, − 3. poročilo – karte poplavne nevarnosti in ogroženosti (za območja pomembnega

vpliva poplav): 22. december 2013, − 4. poročilo – načrt obvladovanja poplavne ogroženosti (za vodni območji Donave in

Jadranskega morja): 22. december 2015, − poročilo o obnovljenem načrtu: 22. december 2021 in zatem na šest let. Članice Evropske zveze morajo na podlagi predhodne ocene poplavne ogroženosti in določitve pomembnejših ogroženih območij, za ta območja pripraviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti in poročati o njih. Načrti morajo vsebovati programe ukrepov, zasnovane na načelih solidarnosti in sprejemljivih razmerij stroškov, učinkov in koristi. Določitev ciljev obvladovanja poplavne ogroženosti (ravni sprejemljivega tveganja) in časovnice izvajanja ukrepov za doseganje te ravni, je prepuščena posamezni državi članici, direktiva opredeljuje le vrsto strokovnih podlag, način in časovnico poročanja o dosežkih. S sprejetjem Uredbe o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 7/10) je bil zaključen proces prenosa določb poplavne direktive v pravni red Republike Slovenije. Pred tem so bile izpeljane tudi

Program ukrepov

36

spremembe in dopolnitve Zakona o vodah ZV-1A (Uradni list RS, št. 57/08) in izdelana podzakonska akta, ki zagotavljata uporabo enotne metodologije za pripravo kart nevarnosti in ogroženosti, uvedbo prostorskih pogojev in omejitev ter načrtovanje celovitih ukrepov za zmanjšanje stopnje ogroženosti na poplavnih in erozijskih območjih, tj. Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) in Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Metodološki pravilnik opredeljuje namen in način izdelave različnih poplavnih kart ter naloge v zvezi s tem, prostorska uredba pa je izrazito preventivno naravnana, saj na podlagi kart razredov poplavne nevarnosti v prvi vrsti omejuje nastajanje novih ogroženih območij in omogoča postopno ureditev obstoječih, tako na nacionalni, kakor tudi na ravni lokalnih samoupravnih skupnosti. Težave se pojavljajo predvsem v okviru prehodnih določb, saj nekatere strokovne podlage še niso na voljo, prostorski pritisk investitorjev pa se nenehno povečuje. Poleg tega se kot pomemben ukrep za doseganje ciljev direktive načrtuje priprava predpisa za protipoplavno gradnjo, tj. Pravilnika o načinih gradnje in opremi stavb na območju poplav, katerega cilj bo vzpostavitev uporabe standardov gradnje na območjih poplav z namenom zmanjšanja ranljivosti nekaterih gradnikov prostora. Zahtevna in hkrati tudi najbolj politično-ekonomsko pogojena naloga je opredelitev dolgoročnih ciljev urejanja voda oziroma zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda. V zvezi z zmanjšanjem poplavne ogroženosti bo treba na podlagi družbenega konsenza zastaviti tudi kvantitativne cilje do izbranega časovnega horizonta. Cilj zmanjšanja škodljivih posledic poplav je možno doseči le s sistematičnim pristopom na celotnem državnem ozemlju, pri čemer je najpomembnejša naloga preprečitev oz. omejitev vnosa novega škodnega potenciala na do sedaj nenaseljena območja poplavne nevarnosti, s čimer se pri reševanju problematike omejimo na obstoječa območja ogroženosti, poleg tega pa je pomembno tudi: − obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o nevarnosti in ogroženosti ter

možnostih samozaščite, saj popolna zaščita pred nevarnostjo ne obstaja in vedno preostane določeno tveganje, ki ga mora prevzeti družba in posameznik,

− reševanje problematike obstoječih ogroženih območij na celovit način in po principu prioritet (območja pomembnega vpliva poplav) oziroma določanja sprejemljive stopnje ogroženosti (analiza stroškov in koristi),

− spoštovanje omejitev in pogojev za gradnjo in dejavnosti na ogroženih območjih ter posledično omejitev vnosa novega škodnega potenciala na obstoječa ogrožena območja, razen ob predhodni izvedbi ukrepov za zmanjšanje ogroženosti,

− izvajanje celovitih ukrepov, ki obsegajo preventivno obvladovanje ogroženosti, pripravljenost na nevarne dogodke (napovedovanje, alarmiranje, ukrepanje v sili) in zaščito (ohranitev, obnova in zagotovitev retencijskih površin),

− dosledno predhodno izvajanje omilitvenih ukrepov kot dela celovitih ukrepov zaradi vpliva predvidenih novogradenj na obstoječe gradnje in dejavnosti.

Program ukrepov

37

2.2.2.3 Operativni ukrepi Operativni ukrepi, ki se nanašajo na posamezna vodna telesa, izhajajo iz: − sprejetih uredb o DLN oz. odlokih o LN za prostorske ureditve državnega pomena

(PUDP) in odlokih o LN za prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP), − DLN in DPN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP) ter OLN in OPPN za

prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP) v postopku priprave in sprejema, − pobud za DPN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP). Operativni ukrepi, opisani v nadaljevanju, so prikazani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Sprejete uredbe o DLN oz. ODLOKIH o LN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP) in ODLOKIH o LN za prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP): − Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Gradišče nad Prvačino v

mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 83/06), − Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Šmihel v mestni občini Nova

Gorica (Uradni list RS, št. 81/06), − Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Podmark v občini Šempeter–

Vrtojba (Uradni list RS, št. 110/05), − Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Strug nad vasjo Koseč v

občini Kobarid (Uradni list RS, št. 9/05), − Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Stovže v občini Bovec (Uradni

list RS, št. 127/03), − Uredba o državnem lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Drave od

Vurberka do Zgornjega Dupleka (Uradni list RS, št. 72/04, 33/07 - ZPNačrt), − Uredba o državnem lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Drave od

Dogoš do jezu v Melju (Uradni list RS, št. 73/05, 33/07 - ZPNačrt), − Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih

nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list RS, št. 73/04, 33/07-ZPNačrt),

− Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi (Uradni list RS, št. 79/04, 33/07-ZPNačrt),

− Vodnogospodarske ureditve v sklopu HE Krško, − LN za vplivno območje plazu Macesnik v občini Solčava, − Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2-428/1249

Radmirje–Luče ter zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče (Uradni list RS, št. 81/10),

− Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša (Uradni list RS, št. 103/10),

− Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Meže z Mislinjo (sprejeti prostorski akti), − Ureditev poplavne varnosti na območju pod Laškim (Odlok o lokacijskem načrtu

ureditve reke Savinje na odseku Marija Gradec-vključno z ovinkom Udmat; Uradni list RS, št. 105/02),

− DPN za območje Šmartinskega jezera.

Program ukrepov

38

DLN in DPN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP) ter OLN in OPPN za prostorske ureditve skupnega pomena (PUSP) v postopku priprave in sprejema: − LN za vplivno območje plazu Slano Blato v občini Ajdovščina, − Državni prostorski načrt za preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–

Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov,

− Ureditev poplavne varnosti na območju mestne občine Celje (sprejeti prostorski akti in akti v pripravi),

− Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini,

− Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane, − Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Koritnega

do Lušečke vasi, − Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev

do Koritnega, − Zagotovitev poplavne varnosti porečja Zgornje Drave (sprejeti prostorski akti in akti

v pripravi), − Zagotovitev poplavne varnosti porečja Spodnje Drave (sprejeti prostorski akti in akti

v pripravi), − Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Pesnice (sprejeti prostorski akti in akti v

pripravi), − Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Dravinje s Polskavo (sprejeti prostorski

akti in akti v pripravi), − Državni prostorski načrt za HE Brežice, − Državni prostorski načrt za HE Mokrice.

Pobude za DPN za prostorske ureditve državnega pomena (PUDP): − Ureditev Badaševice in zadrževanje visokih voda, − Ureditev Vrtojbice, − Zadrževalnik Močilnik (Košivec) na povodju Vipave, − Ureditev reke Reke; poplavna varnost Ilirske Bistrice, − Ureditev Kamniške Bistrice (zagotovitev poplavne varnosti ob Kamniški Bistrici –

ureditev vodnega režima Kamniške Bistrice in visokovodnih nasipov), − Ureditev Ledave (zagotovitev poplavne varnosti ob Ledavi – Murska Sobota idr.), − Zadrževanje visokih voda Suhadolnice v občini Slovenj Gradec, − Visokovodni nasipi ob Muri (sanacija in nadvišanje obstoječih visokovodnih nasipov

za zagotavljanje poplavne varnosti ob nastopu 100-letne visoke vode na odsekih, kjer še ni sprejetega DLN) – odsek Dolnja Bistrica–Dokležovje – levi breg Mure, odsek Šafarsko (izliv Ščavnice)–Cven – desni breg Mure,

− Zagotavljanje poplavne varnosti Gornje Radgone, − Ureditev Ledavskega jezera, − Ureditev Sotle – Vonarsko jezero.

Program ukrepov

39

2.2.3 VZDRŽEVANJE VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČ IN OBJEKTOV VODNE INFRASTRUKTURE Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč ter vodne infrastrukture je ena izmed nalog obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda, ki jo na podlagi koncesijske pogodbe izvajajo izvajalci. Delovanje javne službe je podrobneje opredeljeno v Pravilniku o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Uradni list RS, št. 57/06). Na letnem nivoju pa so to letni programi izvajanja javne službe. Naloge javne službe so zlasti: − utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale, − skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih

naplavin, − košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, − odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in

snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč, − čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih

zemljišč. Izvajalec javne službe prepusti zbrano plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so plavje, odpadki in drugi opuščeni ali odvrženi predmeti in snovi zbrane, ta pa jih mora prevzeti in odložiti na predpisan način. Stroške prevzema in odlaganja plavja, odpadkov in drugih predmetov ali snovi nosi ministrstvo. Na vodni infrastrukturi, ki je namenjena tudi splošni rabi za javne površine, kot so zelenice, poti, parki, rekreacijske površine ipd., zagotavlja izvajanje nalog lokalna skupnost. Lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda. Na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti pristojnega inšpektorja. Imetnik vodne pravice zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice, skladno z aktom o pridobitvi vodne pravice. Imetnik vodne pravice prepusti zbrano plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so plavje, odpadki in drugi opuščeni ali odvrženi predmeti in snovi zbrane, ta pa jih mora prevzeti in odložiti na predpisan način in na stroške imetnika vodne pravice. V primeru, da imetnik vodne pravice ne zagotovi izvedbe nalog, jih opravi izvajalec javne službe na njegov račun.

Program ukrepov

40

2.2.4 IZBOLJŠANJE HIDROMORFOLOŠKEGA STANJA POVRŠINSKIH VODA Zaradi izboljšanja porušenega naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov površinskih voda ali slabega stanja voda, predvsem na umetnih in močno spremenjenih vodnih telesih, je z Zakonom o vodah zagotovljeno tudi izvajanje ukrepov za izboljšanje dinamike naravnih procesov voda. Ukrepi izboljšanja hidromorfološkega stanja obsegajo obnovo in ponovno vzpostavitev strukture in oblike vodnega telesa, ki vplivajo na samodejno izboljšanje njihovega kemijskega in ekološkega stanja.

Ukrepi za izboljšanje hidromorfološkega stanja so zajeti med dopolnilnimi ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala. Za posamezno VTPV so podani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

2.3 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na rabo površinskih in podzemnih voda

Po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) se ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda, delijo na temeljne in dopolnilne ukrepe. Temeljni ukrepi so predvsem: − ukrepi, ki se nanašajo na povračila stroškov za rabo voda – ekonomski ukrepi, − ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode, − ukrepi za zagotavljanje nadzora nad umetnim napajanjem ali bogatenjem vodnih

teles podzemne vode in − ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode. V predmetnem sklopu so podane vsebine temeljnih ukrepov, ki se neposredno nanašajo na rabo voda. Ukrepi, ki se nanašajo na povračila stroškov za rabo voda so obravnavani v poglavju Program temeljnih ukrepov – ekonomski inštrumenti. Program ukrepov za rabo voda obsega tudi dopolnilne ukrepe, ki se nanašajo na spodbujanje smotrne rabe vode ter ekonomske inštrumente. V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) so ukrepi prikazani za posamezno VTPV.

2.3.1 TEMELJNI UKREPI ZA SPODBUJANJE TRAJNOSTNE RABE VODE Temeljni ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode so: − zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami površinskih voda, − inšpekcijski nadzor rabe voda, − zagotavljanje oskrbe prebivalcev s pitno vodo,

Program ukrepov

41

− uvajanje učinkovite rabe vode v kmetijstvu in prilagoditev vrste in način kmetovanja.

2.3.1.1 Zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami voda Zagotavljanje nadzora se izvaja z vodenjem evidenc in možnostjo države, da odloča o pravici rabe vode ali zajezitve vodotoka. Zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami voda je pravno urejeno z določili Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) (člen 108, 150, 154, 155 in drugi). Evidence in nadzor nad odvzemi: Pregled nad odvzemi vode izvaja ARSO z vodenjem vodne knjige in drugih evidenc o podeljenih vodnih pravicah. Vse evidence o vodnih pravicah pa še niso zbrane v vodni knjigi, prav tako še ni pripravljen predpis o vodenju vodne knjige. Vpogled v podeljene vodne pravice omogoča tudi evidenca vodnih povračil, vendar le za večje porabnike vode, kot izhaja iz Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02 in 122/07). Evidence in nadzor nad zajezitvami: Pregled nad zajezitvami izvaja ARSO z izdajanjem vodnih soglasij. Evidenca vodnih soglasij še ni del vodne knjige, vendar bo to postala s sprejetjem predpisov v pripravi. Zajezitveni objekti vodeni so hkrati tudi del evidence vodnih objektov v vodnem katastru. Predpis o vodenju vodnega katastra še ni pripravljen.

2.3.1.2 Inšpekcijski nadzor rabe voda Neposredni nadzor nad vodami izvajajo v okviru pristojnega inšpektorata, poleg inšpektorjev, tudi rečni ali morski nadzornik. Slednji izvajajo Vodovarstveni nadzor na podlagi podeljenega javnega pooblastila. Vodovarstveni nadzor je organiziran pri izvajalcu javne službe urejanja voda. Inšpekcijski nadzor nad rabo voda se izvaja kot nadzor nad rabo voda z ali brez vodne pravice ali kot nadzor nad rabo vode, ki je v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega, za katerega je bila podeljena vodna pravica. Inšpekcijski nadzor nad zajezitvami je sistematično urejen predvsem za večje zajezitve – zadrževalnike, ki so namenjeni zadrževanju visokih voda zaradi večje poplavne varnosti, namakanju, rabi vode za proizvodnjo električne energije itd. Vsak imetnik vodne pravice je skladno s predpisi o vodah dolžan pripraviti »Poslovniki za vzdrževanje in obratovanje vodnega objekta za posebno rabo voda«. Poslovnik potrdi ARSO. Inšpekcijski nadzor omogoča preverjanje obratovanja zapornic v skladu s poslovnikom. Prvenstveno izvaja nadzor nad obratovanjem oz. zadrževanjem in spuščanjem vode že ARSO z rečno-nadzorno službo.

Program ukrepov

42

2.3.1.3 Zagotavljanje oskrbe prebivalcev s pitno vodo Izvajanje Operativnega programa oskrbe s pitno vodo: Operativni program oskrbe s pitno vodo je eden temeljnih dokumentov za načrtovanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo in doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Državni operativni program je bil sprejet za obdobje 2006–2013. Operativni program oskrbe s pitno vodo je izvedbeni dokument, s katerim so določena ciljna območja tako, da bodo občine ob podpori države izboljšale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo.

2.3.1.4 Uvajanje učinkovite rabe vode v kmetijstvu in prilagoditev vrste in način kmetovanja

V skladu z načeli Strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam (2008) in načeli osnutkom Akcijskega načrta izvedbe predlagane strategije (2009) se bodo prilagodili načini in vrste kmetovanja pogostejšim kmetijskim sušam in podnebnim spremembam. Upoštevanje načel strategije bo pripomoglo k zmanjšanju rabe vode v kmetijstvu.

2.3.2 TEMELJNI UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE NADZORA NAD UMETNIM NAPAJANJEM ALI BOGATENJEM VODNIH TELES PODZEMNE VODE

2.3.2.1 Zagotavljanje nadzora nad umetnim napajanjem ali bogatenjem podzemnih voda

Zagotavljanje nadzora nad umetnim napajanjem in bogatenjem podzemnih voda določata Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08) in Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06): Bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Bogatenje vodnih teles v času nizkih stanj voda je ukrep za urejanje voda; in sicer za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, da se zagotovi količinska, časovna in prostorska razporeditev vode, ki je potrebna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov in za izvajanje vodnih pravic. Bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik mora biti načrtovano in izvedeno tako, da bistveno ne poslabša lastnosti vodnega režima in bistveno ne poruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Pogoji in pravila ravnanja umetnega napajanja vodonosnikov za vodovarstvena območja Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06): − voda, ki umetno napaja vodonosnik, ne sme presegati mejnih vrednosti določenih s

predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo,

Program ukrepov

43

− območje med mestom umetnega napajanja in območjem zajetja mora biti uvrščeno v najožje območje, če je čas dotoka od mesta napajanja do zajetja pri najintenzivnejšem napajanju krajši od 50 dni,

− objekti umetnega napajanja morajo biti podvrženi istemu vodovarstvenemu režimu kot objekti zajetja,

− če je razdalja med mestom umetnega napajanja in območjem zajetja manjša od 50 m in vodonosnik ni prekrit z zveznimi neprekinjenimi zelo slabo prepustnimi geološkimi plastmi debeline najmanj 5 m ali najmanj 8 m, če je hitrost toka večja od 10 m/dan, mora biti celotno območje ograjeno,

− določitev meje širšega območja vodonosnika, ki se umetno napaja, je odvisno od količine in kakovosti naravne podzemne vode glede na količino in kakovost površinske vode, ki se uporablja za umetno bogatenje.

2.3.3 TEMELJNI UKREPI, KI SE NANAŠAJO NA DOVOLJEVANJE RABE

2.3.3.1 Omejitve, prepovedi in pogoji rabe vode Omejitve in pogoji, ki izhajajo iz Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08): 1. Vodna pravica za rabo voda se ne podeli, če bi nameravana raba lahko: − ogrozila oskrbo s pitno vodo ali pa take rabe ne dopušča izdatnost vodnega vira, − znatno omejila splošno rabo vode po predpisih o vodah, − nedopustno omejila ali onemogočila izvajanje obstoječih vodnih ali drugih pravic, − omejevala urejanje voda ali bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda, − povzročila poslabšanje stanja voda, − onemogočala doseganje ciljev zagotavljanja dobrega stanja oziroma dobrega

potenciala voda po predpisih o vodah, − onemogočala izvajanje varstvenih režimov po predpisih o vodah, − onemogočala izvajanje ukrepov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda ali − ogrožala varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov. 2. Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru: − izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč, − posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih

zadrževanju naplavin, ali − z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru izvajanja obveznosti javne

službe iz 5. točke 136. člena tega zakona. Omejitve in pogoji, ki izhajajo iz Pravilnika o komercialnih ribnikih (Uradni list RS, št. 113/07): Vodna pravica za komercialni ribnik se lahko podeli, če: − se s tem ne posega v izvajanje obstoječih podeljenih vodnih ali drugih pravic, − stoječa voda ni v uporabi ali ni namenjena uporabi za izvajanje javne oskrbe s pitno

vodo,

Program ukrepov

44

− gre za tip stoječih voda malih površin v skladu s predpisom, ki določa metodologijo za določitev vodnih teles površinskih voda,

− se s tem ne onemogoča izvajanja nalog javne službe urejanja voda, − se s tem ne povečuje občutljivosti za evtrofikacijo na občutljivih območjih zaradi

evtrofikacije po predpisu, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz KČN, − se s tem ne ogroža doseganja ciljev varstva voda na ogroženih območjih po

predpisih o vodah in − se s tem ne ogroža varstva varovanih in zavarovanih območij po predpisih s

področja ohranjanja narave. Vodna pravica za komercialni ribnik se lahko podeli, če se stoječa voda ne nahaja na: − vodovarstvenih območjih po predpisih, ki urejajo vodovarstvena območja, − vplivnem območju kopalne vode po predpisih, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju

odpadne vode iz KČN in − območjih salmonidnih ali ciprinidnih voda po predpisu, ki ureja kakovost površinskih

voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Prepovedi, ki izhajajo iz Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04ZVO-1 in 57/08): − na kopalnem območju ali naravnem kopališču ni dovoljeno postavljati stalnih ali

začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem,

− vodna pravica se ne podeli na tistem delu VTPV, za katerega velja, da je stanje dobro ali zelo dobro in bi nova vodna pravica v kombinaciji z obstoječimi rabami to stanje poslabšala,

− vodna pravica se ne podeli na tistem delu VTPV, za katerega velja, da je stanje zmerno, slabo ali zelo slabo in bi nova vodna pravica v kombinaciji z obstoječimi rabami preprečevala izboljšanje stanja obravnavanega vodnega telesa.

Omejitve, prepovedi in pogoji odvzema gramoza, ki izhajajo iz uredb in odlokov o VVO: − Prepoved: podelitev rudarske pravice za odpiranje novih rudarskih objektov,

vključno z gramoznicami, na najožjih (VVO I) in ožjih (VVO II) vodovarstvenih območjih je prepovedano,

− Pogoji: na širših VVO je podelitev rudarske pravice za odpiranje novih rudarskih objektov pogojno dovoljena, če je objekt v postopku priprave DPN in je na podlagi analize tveganja ugotovljeno, da ti posegi in raba ne bodo imeli škodljivih vplivov na kakovost in količino pitne vode,

− Omejite: pri izkopih zaradi izkoriščanja mineralnih surovin mora biti dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje ravni gladin v zadnjih 10 letih.

2.4 Program temeljnih ukrepov – ekonomski inštrumenti Upravljanje voda temelji na načelu povračila stroškov, ki pri obremenjevanju voda nastanejo. Zagotoviti je potrebno, da se z dajatvami krijejo okoljski stroški in stroški vode kot naravnega vira v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«. Povračilo stroškov je nujno za trajnostno rabo vodnih virov. Le tako bodo vodni viri razpoložljivi za opravljanje storitev, povezanih z obremenjevanjem voda tudi v prihodnosti. Pomembno je

Program ukrepov

45

tudi, da plačila za obremenjevanje voda spodbujajo varčno rabo vode in zmanjševanje onesnaževanja voda. V Republiki Sloveniji so za izvajanje opisanih načel upravljanja voda predpisani naslednji temeljni ukrepi v obliki ekonomskih inštrumentov: − ukrepi za izvajanje načela povračila stroškov za storitve, povezane z

obremenjevanjem voda v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«, − ukrepi za gospodarno rabo vodnih virov, − ukrepi na vodovarstvenih območjih, Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz

kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Ukrepi so prikazani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

2.4.1 TEMELJNI UKREPI ZA IZVAJANJE NAČELA POVRAČILA STROŠKOV ZA STORITVE, POVEZANE Z OBREMENJEVANJEM VODA V SKLADU Z NAČELOM »PLAČA POVZROČITELJ OBREMENITVE«

Upoštevanje načela povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, je predpisano s 3. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08). 9. člen vodne direktive določa, da morajo države članice upoštevati načelo povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov, v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«. Povračilo stroškov je nujno za trajnostno rabo vodnih virov, kar omogoča dolgoročno razpoložljivost opravljanja storitev rabe vode. Vodna direktiva poleg omenjenega zahteva tudi, da se s cenovno politiko ustvari zadostne spodbude za varčno rabo vode in prepreči onesnaževanje. Okoljski stroški se v Republiki Sloveniji krijejo z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (okoljska dajatev). Plačevanje okoljske dajatve je določeno s predpisi o varstvu okolja (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08), Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10)). Stroški vode kot naravnega vira se v RS krijejo s plačili za vodno pravico in z vodnimi povračili. Vodna pravica je pravica do rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin. Pridobljena je z vodnim dovoljenjem ali s koncesijo. Podeljevanje vodnega dovoljenja ali koncesije proti plačilu je predpisano z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08). Plačevanje vodnih povračil je določeno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08), Uredbo o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) in s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08). Vodno povračilo se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države in predstavlja plačilo za rabo vode kot naravne dobrine. Kritje okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira se izvaja v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«.

Program ukrepov

46

2.4.2 UKREPI ZA GOSPODARNO RABO VODNIH VIROV S cenovno politiko se spodbuja gospodarno rabo pitne vode. Poleg že opisanih ekonomskih inštrumentov plačila za vodno pravico in vodnega povračila velja tudi, da se cena porabe pitne vode, ki je večja od normirane porabe, poveča za 50 %. Pravno podlago oblikovanja cen storitev za oskrbo s pitno vodo predstavljata Zakon o kontroli cen (ZKC-UPB1) (Uradni list RS, št. 51/06) in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09).

2.4.3 NADOMESTILO ZA ZMANJŠANJE DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI ZARADI PRILAGODITVE UKREPOM VODOVARSTVENEGA REŽIMA

Nosilci kmetijskega gospodarstva so skladno z 79. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08) zaradi zmanjšanja dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima upravičeni do nadomestila. Vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadomestila, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, so določeni v Uredbi o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki je v sprejemanju. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost na kmetijskih zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju in kateremu ni bilo možno zagotoviti primerljivega nadomestnega zemljišča, bo upravičen do nadomestila. Nadomestilo bo možno pridobiti za izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na prepoved rabe gnojevke in gnojnice in ukrepov, ki se nanašajo na prepoved rabe fitofarmacevtskih sredstev. Zavezanec za plačilo nadomestila je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Nadomestila se financirajo iz sredstev, za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in s prodajo vode. To pomeni, da bodo izvajalci javnih služb preko cene za oskrbo s pitno vodo, stroške nadomestil prenesli na uporabnike javne storitve oskrbe s pitno vodo.

Program ukrepov

47

3 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV IN ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE OKOLJSKIH CILJEV

Ker program temeljnih ukrepov ne omogoča doseganje vseh okoljskih ciljev do leta 2015, se pripravi tudi program dopolnilnih ukrepov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda, ki ga sestavljajo sledeči sklopi (Slika 3-1): − dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja (DUPPS), − dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala (DUDDS), − drugi dopolnilni ukrepi (DDU), − dopolnilni ukrepi – ekonomski inštrumenti (ED) in − dopolnilni ukrepi za podnebne spremembe (PS).

Slika 3-1: Struktura dopolnilnih ukrepov

3.1 Program dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja

Za vsa vodna telesa površinskih in podzemnih voda so predvideni tudi dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja. Mednje so zajeti ukrepi za smotrno rabo voda. Prikaz in podrobnejši opis dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja na vodnih telesih se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) in prilogi (PRILOGA VIII: Maske ukrepov).

3.1.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČITEV POSLABŠANJA ALI SLABŠANJA STANJA

Pregled dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja je podan v preglednici (Preglednica 3-1), podrobnejši opisi dopolnilnih ukrepov so podani v prilogi (PRILOGA VIII: Maske ukrepov).

Dopolnilni ukrepi

Dopolnilni ukrepi za preprečitev

poslabšanja ali slabšanja stanja (DUPPS)

Dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oz. dobrega potenciala (DUDDS)

Drugi dopolnilni ukrepi (DDU)

Dopolnilni ukrepi -

ekonomski inštrumenti

(ED)

Dopolnilni ukrepi – podnebne spremembe

(PS)

Program ukrepov

48

Preglednica 3-1: Seznam dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja Številka ukrepa

Ime ukrepa

DUPPS1 Informiranje, osveščanje in izobraževanje strokovne in splošne javnosti o upravljanju voda

DUPPS2 Preveritev pragov in vsebin za CPVO, PVO, metodologije za določitev Qes ter vodnega soglasja z vidika vpliva na stanje voda

DUPPS3 Direktno odstranjevanje tujerodnih vrst

DUPPS4 Okrepitev inšpekcijskih služb

DUPPS8.1.2 Omejitev rabe površinskih voda za namakanje

DUPPS8.1.3 Omejevanje rabe voda na območjih velikih namakalnih sistemov

DUPPS8.2.1 Prepovedi rabe površinskih voda na odsekih za določitev referenčnih razmer in v zaledju

DUPPS8.3.2 Prepoved rabe površinskih voda na povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi odtoki malih vod

DUPPS8.3.4 Prepoved postavljanja vizualnih ovir

DUPPS8.3.5 Prepoved stalnega sidranja izven območij pristanišč

DUPPS8.5 Prepovedi, pogoji in omejitve rabe podzemne vode za toplotne črpalke in prepoved posegov v vode

DUPPS8.6 Prepovedi, pogoji in omejitve rabe vode iz termalnih vodonosnikov

DUPPS8.7 Prepovedi, pogoji in omejitve za podelitev rudarske pravice in vodne pravice v gramoznicah

DUPPS9.1 Izdelava tehničnih smernic za vzrejne objekte

DUPPS9.3 Priprava predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin

DUPPS10 Preprečevanje oziroma omejevanje emisij po načelu preprečitve in omejitve vnosa onesnaževal v podzemno vodo

DUPPS11 Dodatne zahteve za čiščenje komunalnih odpadnih voda za odvajanje v tla na zakraselih območjih

DUPPS13 Vzpostavitev spremljanja obremenitev rudarskih objektov na podzemno vodo in vključitev smernic s področja voda v postopek za pridobitev rudarske pravice

DUPPS16 Zmanjševanje pritiskov na obalna vodna telesa

3.1.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČITEV POSLABŠANJA ALI SLABŠANJA STANJA

Analiza stroškovne učinkovitosti je ekonomsko orodje za odločanje o stroškovno najbolj ugodnem načinu doseganja zastavljenega cilja, ki primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Ob upoštevanju učinkovitosti temeljnih ukrepov je bila izvedena analiza stroškovne učinkovitosti za dopolnilne ukrepe, ki se predpišejo v primeru, ko se oceni, da s temeljnimi ukrepi ne bodo doseženi cilji za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Stroški ukrepov so bili ocenjeni na državni ravni. Za preračun stroškov iz državne ravni na raven vodnega območja je bila uporabljena utež – število vodnih teles, kjer je posamezni ukrep predpisan. Iz ocene stroškov za posamezno vodno telo so bili ocenjeni skupni stroški ukrepov na vodnem območju.

Program ukrepov

49

Stroški ukrepov so bili ocenjeni na podlagi: − podatkov ARSO o stroških izvajanja monitoringa kakovosti površinskih voda z

upoštevanjem letnih programov kakovosti voda v Sloveniji, − podatkov ARSO o stroških preiskovalnega monitoringa vode in biote, − podatkov ARSO o vrednostih, razmerjih in faktorjih urnih postavk za posamezna

delovna opravila, − podatkov MOP o stroških dela pravne službe za pripravo različnih vrst predpisov, − podatkov IRSOP in IRSKGH o stroških inšpekcijskega nadzora, − podatkov o stroških priprave dokumentacije za zagotovitev poplavne varnosti objektov

manjšega in večjega tveganja za okolje, − strokovnih presoj področnih strokovnjakov Inštituta za vode RS ter − upoštevanja faktorja rasti cen v obdobju 2009–2013, ki znaša 2,8 % (UMAR, 2007). Učinkovitost ukrepov je bila podana na podlagi strokovnih presoj strokovnjakov in je izražena kvalitativno. Ocenjeno je bilo, da bo za izvedbo dopolnilnih ukrepov za preprečevanje poslabšanja/slabšanja stanja na VO Donave in VO Jadranskega morja potrebnih približno 4,2 milijonov EUR (Preglednica 3-2). Preglednica 3-2: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja

Ocena stroškov DUPPS na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DUPP

S1 Informiranje, osveščanje in

izobraževanje strokovne in splošne javnosti o upravljanju voda

144.000 143.000 144.000 145.000 147.000 723.000

DUPP

S2 Preveritev pragov in vsebin za

CPVO, PVO, metodologije za določitev Qes ter vodnega soglasja z vidika vpliva na stanje voda

142.000 146.000 123.000 0 0 411.000

DUPP

S3

Direktno odstranjevanje tujerodnih vrst

14.000 62.000 49.000 50.000 51.000 226.000

DUPP

S4

Okrepitev inšpekcijskih služb 328.000 461.000 472.000 487.000 498.000 2.246.000

DUPP

S8.1.2

Omejitev rabe površinskih voda za namakanje

0 0 0 0 0 0

DUPP

S8.1.3

Omejevanje rabe voda na območjih velikih namakalnih sistemov

0 0 0 0 0 0

Program ukrepov

50

Ocena stroškov DUPPS na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DUPP

S8.2.1

Prepoved rabe površinskih voda na odsekih za določitev referenčnih razmer in zaledju

0 0 0 0 0 0

DUPP

S8.3.2

Prepoved rabe površinskih voda na povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi odtoki malih vod

0 0 0 0 0 0

DUPP

S8.3.4

Prepoved postavljanja vizualnih ovir

0 0 0 0 0 0

DUPP

S8.3.5

Prepoved stalnega sidranja izven območij pristanišč

0 0 0 0 0 0

DUPP

S8.5 Prepovedi, pogoji in omejitve

rabe podzemne vode za toplotne črpalke in prepoved posegov v vode

0 61.000 0 0 0 61.000

DUPP

S8.6

Prepovedi, pogoji in omejitve rabe vode iz termalnih vodonosnikov

0 74.000 12.000 0 20.000 106.000

DUPP

S8.7

Prepovedi, pogoji in omejitve za podelitev rudarske pravice in vodne pravice v gramoznicah

0 0 0 0 0 0

DUPP

S9.1

Izdelava tehničnih smernic za vzrejne objekte

50.000 12.000 12.000 0 0 74.000

DUPP

S9.3

Priprava predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin

16.000 56.000 0 0 0 72.000

DUPP

S10 Preprečevanje oziroma

omejevanje emisij po načelu preprečitve in omejitve vnosa onesnaževal v podzemno vodo

31.000 56.000 25.000 31.000 0 143.000

Program ukrepov

51

Ocena stroškov DUPPS na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DUPP

S11 Dodatne zahteve za čiščenje

komunalnih odpadnih voda za odvajanje v tla na zakraselih območjih

0 0 0 0 0 0

DUPP

S13

Vzpostavitev spremljanja obremenitev rudarskih objektov na podzemno vodo in vključitev smernic s področja voda v postopek za pridobitev rudarske pravice

12.000 43.000 12.000 12.000 14.000 93.000

Skupaj 737.000 1.114.000 849.000 725.000 730.000 4.155.000

3.1.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČITEV POSLABŠANJA ALI SLABŠANJA STANJA

Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Z analizo občutljivosti ugotavljamo, kateri so kritični parametri načrtovane investicije oziroma dopolnilnih ukrepov. Za obravnavane ukrepe lahko rečemo, da je to v prvi vrsti predvsem pravočasna izvedba ukrepov za možnost izpolnitve zahtev EU in zagotovitev potrebnih virov financiranja za njihovo izvedbo. Za izvedbo nekaterih dopolnilnih ukrepov bo potrebno, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10), pripraviti ustrezno investicijsko dokumentacijo. V okviru priprave investicijske dokumentacije se na podlagi 7. člena uredbe pri izračunih in drugih postopkih za presojo upravičenosti projektov lahko uporablja tudi analiza občutljivosti, katere namen je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na višino neto sedanje vrednosti investicije v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta oziroma ukrepa, zato se le-te izbirajo za vsak ukrep posebej. »Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste, katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti investicije (Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, 2004). Analiza občutljivosti bo torej predmet priprave investicijske dokumentacije za izvedbo posameznih dopolnilnih ukrepov ali skupine dopolnilnih ukrepov.

Program ukrepov

52

3.2 Program dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala

Za vodna telesa površinskih voda (VTPV), kjer leta 2015 brez dopolnilnih ukrepov okoljski cilji ne bodo doseženi, so predvideni dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala. Ukrepi za posamezna vodna telesa so prikazani tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Ker bo ekološki potencial na zadrževalnikih, ki so določeni kot MPVT, določen v drugem načrtovalskem obdobju, je bil za vrednotenje ekološke kakovosti teh izbran praški pristop (Kampa and Kranz, 2005; IzVRS, 2009a; IzVRS, 2009b; IzVRS, 2009c; IzVRS, 2009d), ki je osnovan na izbiri in izvedbi ukrepov, ki omogočajo doseganje dobrega ekološkega potenciala (DEP). Praški pristop temelji na določevanju omilitvenih ukrepov za MPVT na podlagi opaženih hidromorfoloških sprememb. Omilitveni ukrepi so določeni na podlagi ekspertnega znanja, poznavanja razmer na terenu, izkušenj in primerov dobrih praks iz tujine. Pri določevanju omilitvenih ukrepov je treba preveriti, kateri ukrepi se na teh vodnih telesih že izvajajo in v kakšnem obsegu. V prvem načrtovalskem obdobju se je izvedljivost ukrepov na MPVT preverjala z upravljavci in koncesionarji. Za doseganje DEP se na MPVT izvedejo ukrepi na podlagi presoje izvedljivosti. Na nekaterih MPVT je bilo preverjeno ali vodno telo dosega dober ekološki potencial ali ne, vendar le z bentoškimi nevretenčarji, ki pa ne odražajo vpliva sprememb v vzdolžni kontinuiteti – najprimernejši biološki element za ugotavljanje tega vpliva so sicer ribe. Zato smo na teh vodnih telesih omilitvene ukrepe določili na podlagi kombinacije rezultatov bioloških analiz in praškega pristopa. Po razvoju metodologije DEP pa se lahko pojavi tudi potreba po količinski ali kakovostni modifikaciji ukrepov.

3.2.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE DOBREGA STANJA OZIROMA DOBREGA POTENCIALA

Pregled dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala je podan v preglednici (Preglednica 3-3), podrobnejši opisi dopolnilnih ukrepov pa so v prilogi (PRILOGA VIII: Maske ukrepov). Preglednica 3-3: Seznam dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala Številka ukrepa

Ime ukrepa

DUDDS1 Okrepitev inšpekcijskih služb – emisije, kmetijstvo

DUDDS2.4 PRP – Uporaba hitrih analiz vsebnosti hranil v tleh ter sestava in aplikacija gnojilnih načrtov na podlagi rezultatov analiz in potreb rastlin po hranilih

DUDDS2.6 PRP – podaljšanje obdobja za omejitev nanašanja organskih gnojil po spravilu pridelka

DUDDS3 Optimizacija Programa razvoja podeželja 2007–2013 – prednostna podpora in dvig subvencij ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na dobro stanje voda

DUDDS4 Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije

DUDDS5.1 Preveritev izvedljivosti obnove in izvedba morebitnih obnovitvenih ukrepov

DUDDS5.2 Obnova vodotoka

Program ukrepov

53

Številka ukrepa

Ime ukrepa

DUDDS6 Uravnavanje hitrosti dviga spodnje vode

DUDDS7 Zagotavljanje premeščanja za ekološki tip reke značilnih rinjenih plavin

DUDDS9 Gradnja prehoda za vodne organizme ali premeščanje rib

DUDDS10 Namestitev odmrlih dreves

DUDDS11 Strojno čiščenje zamuljenega dna vodnega telesa

DUDDS12 Rekonstrukcija nefunkcionalnega prehoda za vodne organizme

DUDDS13 Sonaravna ureditev na območjih togih asfaltnih in betonskih zavarovanj brežin

DUDDS21 Ciljno vodenje aktivnosti za optimizacijo PRP 2014–2020 – prednostna podpora ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na stanje voda

DUDDS23 Dopolnilni ukrepi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev

DUDDS24 Opredelitev načina izvedbe ukrepov na MPVT-jih

3.2.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE DOBREGA STANJA OZIROMA DOBREGA POTENCIALA

Analiza stroškovne učinkovitosti je ekonomsko orodje za odločanje o stroškovno najbolj ugodnem načinu doseganja zastavljenega cilja, ki primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Ob upoštevanju učinkovitosti temeljnih ukrepov je bila izvedena analiza stroškovne učinkovitosti za dopolnilne ukrepe, ki se predpišejo v primeru, ko se oceni, da s temeljnimi ukrepi ne bodo doseženi cilji za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Stroški ukrepov so bili ocenjeni na podlagi: − podatkov ARSO o vrednostih, razmerjih in faktorjih urnih postavk za posamezna

delovna opravila; − podatkov vodnogospodarskih podjetij, ki skrbijo za vzdrževanje vodotokov; − podatkov iz tujih katalogov ukrepov:

a) FAL katalog – Kosteneffiziente Maßnahmenkombinationen nach Wasserrahmenrichtlinie zur Nitratreduktion in der Landwirtschaft, 2007, (Ahamer s sod., 2008),

b) Bavaria 1 (nemški katalog ukrepov) (Ahamer s sod., 2008), c) Hessen katalog (nemški katalog ukrepov) (Ahamer s sod., 2008);

− podatkov o ukrepih, ki so zajeti v Programu razvoja podeželja 2007–2013 (MKGP RS, 2007);

− strokovnih presoj področnih strokovnjakov Inštituta za vode RS ter − upoštevanja faktorja rasti cen v obdobju 2009–2013, ki znaša 2,8 % (UMAR, 2007). Učinkovitost ukrepov je bila podana na podlagi strokovnih presoj strokovnjakov in je izražena kvalitativno ter kvantitativno. Kvantitativne ocene učinkovitosti ukrepov so bile podane za ukrepe, ki so predpisani za področje kmetijstva (PRILOGA VI: Analiza stroškovne učinkovitosti ukrepov in izbor stroškovno učinkovitih ukrepov za kmetijstvo) ter hidromorfoloških obremenitev (PRILOGA VII: Analiza stroškovne učinkovitosti ukrepov in izbor stroškovno učinkovitih ukrepov za hidromorfološke obremenitve). Ocenjeno je bilo, da bo za izvedbo dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala

Program ukrepov

54

voda na VO Donave in VO Jadranskega morja potrebnih približno 24,7 milijonov EUR (Preglednica 3-4). Preglednica 3-4: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda

Stroški ukrepa (v EUR)

Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DUDDS1

Okrepitev inšpekcijskih služb - emisije, kmetijstvo

86.000 88.000 48.000 49.000 50.000 321.000

DUDDS2

.4 PRP - Uporaba hitrih analiz

vsebnosti hranil v tleh ter sestava in aplikacija gnojilnih načrtov na podlagi rezultatov analiz in potreb rastlin po hranilih

7.000 7.000 7.000 8.000 8.000 37.000

DUDDS2

.6

PRP - podaljšanje obdobja za omejitev nanašanja organskih gnojil po spravilu pridelka

43.000 44.000 45.000 47.000 48.000 227.000

DUDDS3

Optimizacija Programa razvoja podeželja 2007-2013 - prednostna podpora in dvig subvencij ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na dobro stanje voda

56.000 26.000 26.000 27.000 28.000 163.000

DUDDS4

Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije

15.000 0 0 7.325.000 0 7.340.000

DUDDS5

.1

Preveritev izvedljivosti obnove in izvedba morebitnih obnovitvenih ukrepov

24.000 25.000 25.000 27.000 28.000 129.000

DUDDS5

.2

Obnova vodotoka 150.000 850.000 2.300.000 2.300.000 2.400.000 8.000.000

DUDDS6

Uravnavanje hitrosti dviga spodnje vode

0 0 0 0 0 0

DUDDS7

Zagotavljanje premeščanja za ekološki tip reke značilnih rinjenih plavin

0 0 0 0 0 0

Program ukrepov

55

Stroški ukrepa (v EUR) Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DUDDS9

Gradnja prehoda za vodne organizme ali premeščanje rib

0 0 0 5.888.000 0 5.888.000

DUDDS1

0

Namestitev odmrlih dreves 341.000 34.000 35.000 36.000 37.000 483.000

DUDDS1

1

Strojno čiščenje zamuljenega dna vodnega telesa

0 0 0 494.000 0 494.000

DUDDS1

2

Rekonstrukcija nefunkcionalnega prehoda za vodne organizme

0 0 204.000 0 0 204.000

DUDDS1

3 Sonaravna ureditev na območjih togih asfaltnih in betonskih zavarovanj brežin

0 0 0 286.000 0 286.000

DUDDS2

1

Ciljno vodenje aktivnosti za optimizacijo PRP 2014-2020 - prednostna podpora ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na stanje voda

47.000 15.000 0 47.000 0 109.000

DUDDS2

3

Dopolnilni ukrepi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev

49.000 12.000 2.000 2.000 2.000 67.000

DUDDS2

4

Opredelitev načina izvedbe ukrepov na MPVT-jih

25.000 925.000 20.000 0 0 970.000

Skupaj 757.000 1.938.000 2.664.000 16.487.000 2.551.000 24.718.000

3.2.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DOPOLNILNIH UKREPOV ZA DOSEGANJE DOBREGA STANJA OZIROMA DOBREGA POTENCIALA Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Z analizo občutljivosti ugotavljamo, kateri so kritični parametri načrtovane investicije oziroma dopolnilnih ukrepov. Za obravnavane ukrepe lahko rečemo, da

Program ukrepov

56

je to v prvi vrsti predvsem pravočasna izvedba ukrepov za možnost izpolnitve zahtev EU in zagotovitev potrebnih virov financiranja za njihovo izvedbo. Za izvedbo nekaterih dopolnilnih ukrepov bo potrebno, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10), pripraviti ustrezno investicijsko dokumentacijo. V okviru priprave investicijske dokumentacije se na podlagi 7. člena uredbe pri izračunih in drugih postopkih za presojo upravičenosti projektov lahko uporablja tudi analiza občutljivosti, katere namen je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na višino neto sedanje vrednosti investicije v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta oziroma ukrepa, zato se le-te izbirajo za vsak ukrep posebej. »Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti investicije (Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, 2004). Analiza občutljivosti bo torej predmet priprave investicijske dokumentacije za izvedbo posameznih dopolnilnih ukrepov ali skupine dopolnilnih ukrepov.

3.3 Program drugih dopolnilnih ukrepov Ukrepi na vodnih telesih površinskih voda so prikazani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

3.3.1 PREGLED DRUGIH DOPOLNILNIH UKREPOV Pregled drugih dopolnilnih ukrepov je podan v preglednici (Preglednica 3-5), podrobnejši opis dopolnilnih ukrepov je podan v prilogi (PRILOGA VIII: Maske ukrepov). Preglednica 3-5: Seznam drugih dopolnilnih ukrepov Številka ukrepa

Ime ukrepa

DDU1 Preveritev učinkovitosti in vzpostavitev učinkovitejšega sistema ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah na vodah

DDU2 Vzpostavitev službe vodovarstvenega nadzora

DDU4 Priprava navodila za izvedbo in delovanje javne službe pri izvedbi interventnih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda ali izrednem onesnaženju

DDU7.1 Preveritev sistema nadzora nad emisijami iz točkovnih virov obremenjevanja

DDU7.3 Prilagoditev izvajanja ribiške in ribogojske prakse – omejitev in/ali prepoved hranjenja

DDU7.4 Druga določitev vodnih teles površinskih voda

DDU7.5 Prilagoditev načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju v okviru podregionalnega načrta

DDU7.6 Preveritev in prilagoditev inšpekcijskega nadzora pomorskega prometa in turističnih plovil

Program ukrepov

57

Številka ukrepa

Ime ukrepa

DDU7.8 Podrobnejša določila za zagotavljanje izvedbe tehničnih ukrepov za zadrževanje in čiščenje čistilnega vala po padavinah

DDU7.9 Preveritev sistema nadzora nad emisijami iz razpršenih virov obremenjevanja

DDU8.1 Določitev kriterijev in/ali kazalnikov za analizo učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov – poselitev

DDU8.2 Določitev kriterijev in/ali kazalnikov za analizo učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov – kmetijstvo

DDU9 Sistematično zbiranje in obdelava podatkov o tujerodnih vrstah

DDU13 Preprečevanje vnosa tujerodnih vrst z balastnimi vodami

DDU15 Priprava kataloga dobrih praks urejanja voda in usmeritev za izvedbo vodnih objektov, naprav, ureditev in vodnogospodarske infrastrukture

DDU16 Vzpostavitev in izvajanje monitoringa prodonosnosti

DDU18.1 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige

DDU18.3 Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov vodnih pravic

DDU18.5 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodnega katastra

DDU19 Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah

DDU20 Okrepitev in pospešitev aktivnosti pri sprejemanju predpisov o določitvi in zaščiti vodovarstvenih območij

DDU24 Vzpostavitev učinkovitejše organiziranosti na področju urejanja voda

DDU25 Opredelitev in priprava kart globokih vodonosnikov in priprava predloga zaščitnih ukrepov

DDU26 Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za obdobje do 2021

DDU28 Dopolnitev in nadgradnja analize obremenitev in vplivov

3.3.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DRUGIH DOPOLNILNIH UKREPOV Analiza stroškovne učinkovitosti je ekonomsko orodje za odločanje o stroškovno najbolj ugodnem načinu doseganja zastavljenega cilja, ki primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Ob upoštevanju učinkovitosti temeljnih ukrepov je bila izvedena analiza stroškovne učinkovitosti za dopolnilne ukrepe, ki se predpišejo v primeru, ko se oceni, da s temeljnimi ukrepi ne bodo doseženi cilji za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Stroški ukrepov so bili ocenjeni na podlagi: − podatkov ARSO o stroških izvajanja monitoringa kakovosti površinskih voda z

upoštevanjem letnih programov kakovosti voda v Sloveniji, − podatkov ARSO o stroških preiskovalnega monitoringa vode in biote, − podatkov ARSO o vrednostih, razmerjih in faktorjih urnih postavk za posamezna

delovna opravila, − podatkov MOP o stroških dela pravne službe za pripravo različnih vrst predpisov, − podatkov IRSOP in IRSKGH o stroških inšpekcijskega nadzora, − podatkov MNZ o stroških dela policije na področju kriminalnih dejanj, − strokovnih presoj področnih strokovnjakov Inštituta za vode RS ter − upoštevanja faktorja rasti cen v obdobju 2009–2013, ki znaša 2,8 % (UMAR, 2007).

Program ukrepov

58

Učinkovitost ukrepov je bila podana na podlagi strokovnih presoj strokovnjakov in je izražena kvalitativno. Ocenjeno je bilo, da bo za izvedbo drugih dopolnilnih ukrepov na VO Donave in VO Jadranskega morja potrebnih približno 8,4 milijonov EUR (Preglednica 3-6). Preglednica 3-6: Ocena stroškov drugih dopolnilnih ukrepov

Ocena stroškov DDU na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DDU1

Preveritev učinkovitosti in vzpostavitev učinkovitejšega sistema ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah na vodah

0 24.000 0 0 0 24.000

DDU2 Vzpostavitev službe

vodovarstvenega nadzora 50.000 767.000 776.000 797.000 820.000 3.210.000

DDU4

Priprava navodila za izvedbo in delovanje javne službe pri izvedbi interventnih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda ali izrednem onesnaženju

0 60.000 0 0 0 60.000

DDU7.1 Preveritev sistema nadzora

nad emisijami iz točkovnih virov obremenjevanja

0 150.000 47.000 47.000 47.000 291.000

DDU7.3 Prilagoditev izvajanja ribiške

in ribogojske prakse - omejitev in/ali prepoved hranjenja

2.000 63.000 0 15.000 0 80.000

DDU7.4

Druga določitev vodnih teles površinskih voda

24.000 46.000 0 0 0 70.000

DDU7.5 Prilagoditev načrta zaščite in

reševanja ob nesrečah na morju v okviru podregionalnega načrta

0 169.000 0 0 0 169.000

DDU7.6 Preveritev in prilagoditev

inšpekcijskega nadzora pomorskega prometa in turističnih plovil

17.000 60.000 62.000 63.000 65.000 267.000

Program ukrepov

59

Ocena stroškov DDU na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DDU7.8

Podrobnejša določila za zagotavljanje izvedbe tehničnih ukrepov za zadrževanje in čiščenje čistilnega vala po padavinah

6.000 0 0 0 0 6.000

DDU7.9 Preveritev sistema nadzora

nad emisijami iz razpršenih virov obremenjevanja

0 173.000 95.000 95.000 95.000 458.000

DDU8.1

Določitev kriterijev in/ali kazalnikov za analizo učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov - poselitev

0 33.000 0 48.000 0 81.000

DDU8.2

Določitev kriterijev in/ali kazalnikov za analizo učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov - kmetijstvo

0 33.000 0 48.000 0 81.000

DDU9 Sistematično zbiranje in

obdelava podatkov o tujerodnih vrstah

0 42.000 33.000 22.000 23.000 120.000

DDU13

preprečevanje vnosa tujerodnih vrst z balastnimi vodami

24.000 32.000 12.000 12.000 12.000 92.000

DDU15

Priprava kataloga dobrih praks urejanja voda in smernic za izvedbo vodnih objektov, naprav, ureditev in vodnogospodarske infrastrukture

40.000 150.000 10.000 10.000 10.000 220.000

DDU16

Vzpostavitev in izvajanje monitoringa prodonosnosti

24.000 0 5.000 5.000 5.000 39.000

DDU18

.1

Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige

0 31.000 30.000 31.000 32.000 124.000

DDU18

.3 Zagotovitev preverjanja

zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov vodnih pravic

0 89.000 24.000 25.000 25.000 163.000

Program ukrepov

60

Ocena stroškov DDU na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Št.

ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

DDU18

.5

Dopolnitev oblike in načina vodenja vodnega katastra

31.000 213.000 219.000 225.000 232.000 920.000

DDU19

Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah

47.000 73.000 24.000 0 0 144.000

DDU20

Okrepitev in pospešitev aktivnosti pri sprejemanju predpisov o določitvi in zaščiti vodovarstvenih območij

137.000 169.000 173.000 178.000 183.000 840.000

DDU24

Vzpostavitev učinkovitejše organiziranosti na področju urejanja voda

24.000 126.000 47.000 0 0 197.000

DDU25

Opredelitev in priprava kart globokih vodonosnikov in priprava predloga zaščitnih ukrepov

0 31.000 0 0 0 31.000

DDU26

Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za obdobje do 2021

0 0 0 89.000 89.000 178.000

DDU28

Dopolnitev in nadgradnja analize obremenitev in vplivov

189.000 196.000 65.000 67.000 0 517.000

Skupaj 615.000 2.730.000 1.622.000 1.777.000 1.638.000 8.382.000

3.3.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DRUGIH DOPOLNILNIH UKREPOV Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Z analizo občutljivosti ugotavljamo, kateri so kritični parametri načrtovane investicije oziroma dopolnilnih ukrepov. Za obravnavane ukrepe lahko rečemo, da je to v prvi vrsti predvsem pravočasna izvedba ukrepov za možnost izpolnitve zahtev EU in zagotovitev potrebnih virov financiranja za njihovo izvedbo.

Program ukrepov

61

Za izvedbo nekaterih dopolnilnih ukrepov bo potrebno, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10), pripraviti ustrezno investicijsko dokumentacijo. V okviru priprave investicijske dokumentacije se na podlagi 7. člena uredbe pri izračunih in drugih postopkih za presojo upravičenosti projektov lahko uporablja tudi analiza občutljivosti, katere namen je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na višino neto sedanje vrednosti investicije v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta oziroma ukrepa, zato se le-te izbirajo za vsak ukrep posebej. »Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti investicije (Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, 2004). Analiza občutljivosti bo torej predmet priprave investicijske dokumentacije za izvedbo posameznih dopolnilnih ukrepov ali skupine dopolnilnih ukrepov.

3.4 Program dopolnilnih ukrepov – ekonomski inštrumenti Dopolnilni ukrepi, povezani z ekonomskimi inštrumenti, se nanašajo na izboljšave pri zbiranju podatkov, izdelavo strokovnih podlag in na spremembe veljavnih predpisov. Z izvedbo navedenih dopolnilnih ukrepov bo v Republiki Sloveniji zagotovljeno popolno povračilo stroškov, ki pri obremenjevanju voda nastajajo ter namenska poraba finančnih sredstev, zbranih s plačili teh stroškov. Ukrepi so prikazani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

3.4.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV – EKONOMSKI INŠTRUMENTI Pregled dopolnilnih ukrepov – ekonomski inštrumenti je podan v preglednici (Preglednica 3-7), podrobnejši opis dopolnilnih ukrepov so podani v prilogi (PRILOGA VIII: Maske ukrepov). Preglednica 3-7: Seznam dopolnilnih ukrepov – ekonomski inštrumenti Številka ukrepa

Ime ukrepa

2ED Analiza cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

3ED Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira

4ED

Prilagoditve in spremembe obstoječe zakonodaje za potrebe namenske porabe sredstev, pridobljenih iz plačil za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, iz plačil vodnih povračil in iz plačil koncesij za rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin (občinski in državni del sredstev)

5ED Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju voda za namen izdelave ekonomskih analiz

Program ukrepov

62

3.4.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV – EKONOMSKI INŠTRUMENTI

Analiza stroškovne učinkovitosti je ekonomsko orodje za odločanje o stroškovno najbolj ugodnem načinu doseganja zastavljenega cilja, ki primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Ob upoštevanju učinkovitosti temeljnih ukrepov je bila izvedena analiza stroškovne učinkovitosti za dopolnilne ukrepe, ki se predpišejo v primeru, ko se oceni, da s temeljnimi ukrepi ne bodo doseženi cilji za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Stroški ukrepov so bili ocenjeni na podlagi: − podatkov ARSO o vrednostih, razmerjih in faktorjih urnih postavk za posamezna

delovna opravila, − podatkov MOP o stroških dela pravne službe za pripravo različnih vrst predpisov, − podatkov ARSO o stroških posredovanja podatkov ter − strokovnih presoj področnih strokovnjakov Inštituta za vode RS. Učinkovitost ukrepov je bila podana na podlagi strokovnih presoj strokovnjakov in je izražena kvalitativno. Ocenjeno je bilo, da bo za izvedbo dopolnilnih ukrepov za ekonomske inštrumente na VO Donave in VO Jadranskega morja potrebnih približno 500.000 EUR (Preglednica 3-8). Preglednica 3-8: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za ekonomske inštrumente

Ocena stroškov ED na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Št. ukrepa

Ime dopolnilnega ukrepa 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

2ED Analiza cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

23.000 8.000 8.000 9.000 9.000 57.000

3ED Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira

131.000 100.000 76.000 0 0 307.000

4ED

Prilagoditve in spremembe obstoječe zakonodaje za potrebe namenske porabe sredstev, pridobljenih iz plačil za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, iz plačil vodnih povračil in iz plačil koncesij za rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin (občinski in državni del sredstev)

122.000 0 0 0 0 122.000

5ED

Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju voda za namen izdelave ekonomskih analiz

0 11.000 1.000 1.000 1.000 14.000

Skupaj 276.000 119.000 85.000 10.000 10.000 500.000

Program ukrepov

63

3.4.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSAMEZNE KOMBINACIJE DOPOLNILNIH UKREPOV – EKONOMSKI INŠTRUMENTI Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Z analizo občutljivosti ugotavljamo, kateri so kritični parametri načrtovane investicije oziroma dopolnilnih ukrepov. Za obravnavane ukrepe lahko rečemo, da je to v prvi vrsti predvsem pravočasna izvedba ukrepov za možnost izpolnitve zahtev EU in zagotovitev potrebnih virov financiranja za njihovo izvedbo. Za izvedbo nekaterih dopolnilnih ukrepov bo potrebno, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10), pripraviti ustrezno investicijsko dokumentacijo. V okviru priprave investicijske dokumentacije se na podlagi 7. člena uredbe pri izračunih in drugih postopkih za presojo upravičenosti projektov lahko uporablja tudi analiza občutljivosti, katere namen je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na višino neto sedanje vrednosti investicije v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta oziroma ukrepa, zato se le-te izbirajo za vsak ukrep posebej. »Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti investicije (Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, 2004). Analiza občutljivosti bo torej predmet priprave investicijske dokumentacije za izvedbo posameznih dopolnilnih ukrepov ali skupine dopolnilnih ukrepov.

3.5 Program dopolnilnih ukrepov za podnebne spremembe Pri dopolnilnih ukrepih za podnebne spremembe gre za ukrepe vezane na pripravo strategije in operativnega programa prilagajanja upravljanja voda podnebnim spremembam ter za razvoj rabe voda z upoštevanjem podnebnih sprememb. Ukrepi na vodnih telesih so prikazani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).

3.5.1 PREGLED DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PODNEBNE SPREMEMBE Pregled dopolnilnih ukrepov – ekonomski inštrumenti je podan v preglednici (Preglednica 3-9), podrobnejši opis dopolnilnih ukrepov so podani v prilogi (PRILOGA VIII: Maske ukrepov). Preglednica 3-9: Seznam dopolnilnih ukrepov za podnebne spremembe Številka ukrepa

Ime ukrepa

PS1 Priprava strategije in operativnega programa prilagajanja upravljanja voda podnebnim spremembam do leta 2027 na nivoju porečij in povodij

PS4 Razvoj rabe vode z upoštevanjem podnebnih sprememb

Program ukrepov

64

3.5.2 ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PODNEBNE SPREMEMBE

Analiza stroškovne učinkovitosti je ekonomsko orodje za odločanje o stroškovno najbolj ugodnem načinu doseganja zastavljenega cilja, ki primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Ob upoštevanju učinkovitosti temeljnih ukrepov je bila izvedena analiza stroškovne učinkovitosti za dopolnilne ukrepe, ki se predpišejo v primeru, ko se oceni, da s temeljnimi ukrepi ne bodo doseženi cilji za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda. Stroški ukrepov so bili ocenjeni na podlagi:

- podatkov ARSO o vrednostih, razmerjih in faktorjih urnih postavk za posamezna delovna opravila,

- podatkov MOP o stroških dela pravne službe za pripravo različnih vrst predpisov, - strokovnih presoj področnih strokovnjakov Inštituta za vode RS.

Učinkovitost ukrepov je bila podana na podlagi strokovnih presoj strokovnjakov in je izražena kvalitativno. Ocenjeno je bilo, da bo za izvedbo dopolnilnih ukrepov za podnebne spremembe na VO Donave in VO Jadranskega morja potrebnih približno 219.000 EUR (Preglednica 3-10). Preglednica 3-10: Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za podnebne spremembe

Ocena stroškov PS na VO Donave in VO Jadranskega morja (v EUR)

Številka ukrepa

Dopolnilni ukrep 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj

PS1

Priprava strategije in operativnega programa prilagajanja upravljanja voda podnebnim spremembam do leta 2027 na nivoju porečij in povodij

123.000 0 0 0 0 123.000

PS4 Razvoj rabe vode z upoštevanjem podnebnih sprememb

0 0 48.000 48.000 0 96.000

Skupaj 123.000 0 48.000 48.000 0 219.000

Program ukrepov

65

4 VIRI − Agency for Toxic Substances and Disease Registry (ATSDR). 2004. Toxicological

profile for cobalt. Atlanta, GA: U.S. Department of Health and Human Services, Public Health Service

− AHAMER G. in sod.(2008). Ekonomske smernice za načrtovanje programa ukrepov, EU-Twinning Project SI/06/IB/EN/01.

− Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (2010) − AKTRP (2005). Seznam prejemnikov sredstev za EU standarde 2004 in 2005. Agencija

za kmetijske trge in razvoj podeželja, Ljubljana. − Anzeljc, D., Burja, D., Muck, P., Zupančič, B. 1995: Poplavna ogroženost Slovenije.

Ujma 9, 148-155. Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana. − ApE Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o. (2007). Pregled tehnologij in

stroškov proizvodnje električne energije iz OVE ter ocena potrebnih stroškov spodbujanja, Končno poročilo. 68 str.

− ARSO (2006a). Kazalci okolja 2005. Dostopno z: kazalci.arso.gov.si/kazalci. Agencija RS za okolje, Ljubljana

− ARSO (2006b). Podatki o podeljenih vodnih pravicah (VD: vodna knjiga) in podatki iz koncesijskih pogodb za ribogojnice in mHE. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.

− ARSO (2006c). Podatki o podeljenih vodnih pravicah za odvzem naplavin. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.

− ARSO (2007a). Podatki emisijskega monitoringa. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.

− ARSO (2007b). Program spremljanja kakovosti površinskih voda, ki se uporabljajo za pitno vodo. Agencija Republike Slovenije za okolje. Dostopno s http://www.arso.gov.si [20.8.2007].

− ARSO (2007c). Podatki o obratovalnem monitoringu komunalnih ali skupnih čistilnih naprav. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.

− ARSO (2007d). Podatki o komunalnih čistilnih napravah. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.

− ARSO (2008). Kazalci okolja. Dostopno z: http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=4&Kaz_naziv=Varovana%20obmo%C4%8Dja%20narave&Sku_id=32&Sku_naziv=varovana%20obmo%C4%8Dja&tip_kaz=1#KAZALEC_TOP

− ARSO (2008). Program hidrološkega monitoringa površinskih voda za leto 2009. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana

− ARSO (2008). Programi monitoringov kakovosti voda v Sloveniji v letih 2006, 2007 in 2008, Agencija Republike Slovenije za okolje. Dostopno z http://www.arso.gov.si.

− ARSO (2008). Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Agencija RS za okolje, Ljubljana − ARSO (2008). Vodna knjiga. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008 − ARSO (2008a). Podatki o plačilu vodnih povračil za obdobje 2002-2008. Agencija

Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. − ARSO (2008b). Podatki o plačilu okoljske dajatve za obdobje 2002-2008. Agencija

Republike Slovenije za okolje, Ljubljana − ARSO (2008d) IPPC register. Dostopno z:http://okolje.arso.gov.si/ippc/register.php

(Datum: 12.06.2008) − ARSO (2009). Hidrološki letopis Slovenije 2006. Agencija Republike Slovenije za

okolje, Ljubljana

Program ukrepov

66

− ARSO (2009a): Vodovarstvena območja in varstveni pasovi Republike Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.

− ARSO (2009b), NUV Opisni del – poglavje V, Prikaz programov monitoringov in ocena stanja voda, Delovno gradivo

− ARSO (2009b). Uradne evidence Agencije RS za okolje o emisijah snovi in toplote v vodno okolje.

− ARSO (2009c). Podatki o številu nerešenih vlog za vodno dovoljenje na dan 31.12.2009. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana

− ARSO (2009c). Poročila o kakovosti voda v Sloveniji, Agencija Republike Slovenije za okolje. Dostopno z http://www.arso.gov.si.

− ARSO (2009d) Poročilo monitoringa kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib za leto 2008, oktober 2009. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana

− ARSO (2010a). Podatki o vodnih dovoljenjih, evidentiranih v vodni knjigi, marec 2010. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana

− ARSO (2010b) Podatki iz analize okvirnih stroškov pri obračunu vodnega povračila, 26.3.2010. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana

− ARSO (2010c) Seveso register. Dostopno z: http://okolje.arso.gov.si/ippc/pages.php?op=print&id=seveso (Datum: 20.8.2010).

− ARSO (2010d) Ekološko stanje jezer in zadrževalnikov za obdobje 2006-2008 (tabela). Dostopno z: http://www.arso.gov.si/vode/jezera/ (Datum: 27.8.2010)

− ARSO. (2008c). Podatki o obračunanih koncesijah za obdobje od leta 2005 do leta 2008. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana

− ARSO. (2011). Podatki o sredstvih za vzdrževanje vodne infrastrukture za obdobje 1998-2011.

− Baza hidroloških podatkov HIDROlog, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009 − Baza podatkov o kakovosti voda EKOVode, Agencija Republike Slovenije za okolje,

2009 − Beniston, M. (2007). Impacts of climatic change on snow, ice and water in the Alps.

Prezentacija. Dostopno z: www.ipcc.ch/pdf/presentations/wg2-presentations/impact-climatic-changes-snow.pdf

− Bergant, K., Kajfež-Bogataj, L. (2004). Nekatere metode za pripravo regionalnih scenarijev podnebnih sprememb. Acta agriculturae slovenica, 83-2, 273-287

− Bibič, A. 2007. Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013: operativni program. Ministrstvo za okolje in prostor

− Bizjak, A. (1999). Podnebne spremembe, poplavna varnost in vodooskrba v Sloveniji. Urbani izziv, vol. 10, št. 1/99, 25–29.

− BMU (2007). Time to adapt, Climate change and the European Water Dimension, Vulnerability-Impacts-Adaptation. Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit, Poročilo s simpozija, 12.-14. februar 2007, Berlin. Dostopno z: www.climate-water-adaptation-berlin2007.org

− Boalch, G. T. (1994): The introduction of non-indigenous marine species to Europe. Planktonic species. . V: Boudouresque C. F., Briand F. & Nolan C. (ur.), Introduced species in European coastal waters. Report on an International Workshop. EC, Luxemburg, 28-31. BMU (2007). Time to adapt, Climate change and the European Water Dimension, Vulnerability-Impacts-Adaptation. Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit, Poročilo s simpozija, 12.-14. februar 2007, Berlin. Dostopno z: www.climate-water-adaptation-berlin2007.org

− Borzen (2010). Podatki o izplačilih podpor za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah v letu 2009. Borzen, organizator trga z električno energijo, d.o.o., Ljubljana

− Borzen. (2009). Določanje višine podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in SPTE in višine podpor v letu 2010. Dostopno z: http://www.borzen.si/slo/novica/7963

Program ukrepov

67

[8.3.2010]

− Brazzuoli, S. P., Micheluccini, M., Salleolini, M., Salvadori, L. 1986: Valutazione delle risorse idriche nella Toscana Meridionale. Bol. Soc. Geol. It. 105, 333-350 str.

− Bremec U. Pintar M., Določanje pomembnih obremenitev iz razpršenih virov onesnaženj iz kmetijstva, Inštitut za Vode Republike Slovenije, Ljubljana 2006

− CIS, WG 2B. (2004). Assessment of Environmental and Resource Costs in the Water Framework Directive. 31 str.

− COWI (2010). Scoping study on the requirements for economic assessment in the Marine Strategy Framework Directive, Final report. Kongens Lyngby, COWI, 79 str.

− DAISIE, Alien species database, http://www.europe-aliens.org/ − Danish ministry of the environment, Odence Pilot River Basin, 2007 − David, M. Gollasch, S., Cabrini, M., Perkovič, M., Bošnjak, D., Virgilio, D. 2007.

Results from the First Ballast Water Sampling Study in the Mediterranean Sea - the Port of Koper Study. Marine Pollution Bulletin 54, p. 53-65.

− David, M., 2007. A decision support system model for ballast water management of vessels. Odločitveni model upravljanja balastnih voda na ladjah Doctoral dissertation, Doktorska disertacija. Portorož, David, M. 295 pp.

− DEFRA (2006) Consultation on metchanisms to deliver water framework directive requiements on hydromphorogy [www.defra.gov.uk].

− Đurović B., Mikoš, M. 2006: Ali smo ogroženi kadar tvegamo? – pojmi in izrazje teorije tveganj zaradi naravnih nevarnosti. Geologija 49-1, 151-161.

− Đurović, B., Bizjak A., Kobold M. (2008). Towards an Adaptive Water Management in Slovenia. International Specialised Conference on Watershed and River Basin Management, 4. – 5. september 2008, Budimpešta, Madžarska.

− Đurović, B., Bizjak A., Kobold M. (2008b). Podnebne spremembe: K strategiji prilagajanja v Sloveniji. Zbornik prispevkov, 19. Mišičev vodarski dan, Maribor.

− Đurović, B., Mikoš, M. 2004: Preventivno obvladovanje tveganj zaradi naravnih nevarnosti. Acta hydrotechnica 22-36, 17-35.

− Ecolas N.V., 2004. National Oil and Chemical Spill Contingency Plan for Slovenia (NOCSCP): Risk assessment. Co-operation Project Slovenia - Flemish Government. Antwerpen (NL) and Ministerie van de Vlaamse Gemeenschap, Brussels (BE)

− Economic Guidelines for Planning a Programme of Measures, EU-Twinning Project SI06/IB/EN/01.

− EEA (2004). Impacts of Europe changing climate. European Environment Agency, Poročilo št. 2/2004. 107 str. Dostopno z: reports.eea.europa.eu/climate_report_2_2004/en

− EEA (2007). Climate change and water adaptation issues. European Environment Agency, Poročilo št. 2/2007. 114 str. Dostopno z: reports.eea.europa.eu/technical_report_2007_2/en

− EEA (2008). Impacts of Europe changing climate – 2008 indicator-based assessment. European Environment Agency, Poročilo št. 4/2008. 107 str. Dostopno z: reports.eea.europa.eu/eea_report_2008_4/en

− EEA (2009). How to adapt to climate change with regard to water issues and EU water legislation, Poglavje 5: Water management and adaptation. European Environment Agency, osnutek smernic, verzija april 2009.

− EEA 2000. Corine land cover 2000 – A seamless vector database. European environment agency.

− Elektro Celje d.d. (2006) Podatki o priključenosti mHE v omrežje. 2006 − Elektro Gorenjska d.d. (2006). Podatki o priključenosti mHE v omrežje. 2006 − Elektro Ljubljana d.d. (2007). Podatki o priključenosti mHE v omrežje. 2007 − Elektro Maribor d.d. (2006) Podatki o priključenosti mHE v omrežje. 2006

Program ukrepov

68

− EU Report: Contribution of the EG on Analysis and Monitoirng of priority substances − Facts About Molybdenum,

http://www.ehow.com/about_5035605_molybdenum.html#ixzz0zfvfuBRE, Datum dostopa 16.09.2010

− FPP (2003). Univerza v Ljubljani - Fakulteta za pomorstvo in promet. Raziskovalni projekt (L2-3208): "Škodljivi vnosi in upravljanje balastnih vod v slovenskem morju". Preliminarna ocena rizičnosti škodljivih vnosov z balastnimi vodami v slovenskem morju. Projektno poročilo št. 5. Portorož, December 2003

− Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti 2007. Karta lavinske nevarnosti.

− GeoZS (1995). Bilanca podzemnih vod Republike Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2004.

− GeoZS (2004). Nacionalna baza hidrogeoloških podatkov za opredelitev teles podzemne vode Republike Slovenije. [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Geološki zavod Slovenije, 2004.

− GeoZS (2005a). Nacionalna baza hidrogeoloških podatkov za opredelitev teles podzemne vode Republike Slovenije. [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2005.

− GeoZS (2005b). Metodologija za opredelitev vodnih teles podzemne vode Republike Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2005.

− GeoZS (2005c). Hidrogeološka karta R Slovenije 1 : 250 000. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije , 2005.

− GeoZS (2005d). Hidrogeološko poročilo – Pregled zakonodaje in masne bilance točkovnih vnosov onesnaževal v Vodna telesa podzemne vode RS. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2005.

− GeoZS (2007). Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju vodne direktive za področje podzemnih vod – Metodologija. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2007.

− GeoZS (2008a). Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji. Geološki zavod Slovenije, 2008.

− GeoZS (2008b). Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju Vodne Direktive za področje podzemnih vod (Končno poročilo Mejnik 3 15/12-2008. [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2008.

− GeoZS (2008c). Analiza obremenitev virov podzemne vode z rudarskimi objekti, Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2008.

− GeoZS (2008d). Geokemične značilnosti vrhnje talne plasti na območjih vodnih teles podzemne vode Republike Slovenije. Strokovne podlage 2008 – prispevek k določanju geokemijskega ozadja in vrednosti praga za podrobnejšo opredelitev okoljskih ciljev. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije , 2008.

− GeoZS (2008e): Vmesno poročilo o poteku priprave načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave. Pomembne zadeve upravljanja voda (Podzemne vode). [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2008.

− GeoZS (2008f): Vmesno poročilo o poteku priprave načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskih rek. Pomembne zadeve upravljanja voda (Podzemne vode). [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2008.

− Germ M., Urbanič G., Gaberščik A., Kuhar U., Šiško M. (2007). Prilagoditev trofičnega indeksa zahtevam vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES) za vrednotenje ekološkega stanja rek v Sloveniji na podlagi makrofitov. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 68 str.

Program ukrepov

69

− Globevnik, L. (2010). REALNOST NADZORA IN UKREPANJA NA VEČNAMENSKIH PREGRADAH V SLOVENIJI. 12. posvetovanje SLOCOLD Varnost pregrad v Sloveniji. Zbornik prispevkov. 61-70.

− GÖRLACH B., PIELEN B. (2007). Disproportionate Costs in the EC Water Framework Directive – The Concept and its Practical Implementation, Paper presented at the envecon 2007 Applied Environmental Economics Conference London, 23 March 2007.

− Government of Saskatchewan. 2003. Factsheet: Sulphate − Gruden F., 2007: Navtični turizem. Statistične informacije 24/2007, Statistični urad

Republike Slovenije − Guidance document No 13: Overall approach to the classification of ecological status

and ecological potential − Guidance Document No. 1 WFD CIS Policy Summary – Economics and the

Environment – The implementation challenge of the Water Framework Directive − Guidance Document No. 10 WFD CIS Policy Summary – River and lakes – Typology,

reference conditions and classification systems − Guidance Document No. 11 WFD CIS Policy Summary – Planning process − Guidance Document No. 12 WFD CIS Policy Summary The role of wetlands in the

Water Framework Directive − Guidance Document No. 13 WFD CIS Policy Summary – Overall approach to the

classification of ecological status and ecological potential − Guidance Document No. 14 WFD CIS Policy Summary – Guidance on the

intercalibration process 2004–2006 − Guidance Document No. 15 WFD CIS Policy Summary – Guidance on Groundwater

Monitoring − Guidance Document No. 16 WFD CIS Policy Summary – Guidance on Groundwater in

Drinking Water Protected Areas − Guidance Document No. 17 WFD CIS Policy Summary – Guidance on preventing or

limiting direct and indirect inputs in the context of the groundwater directive 2006/118/ec

− Guidance Document No. 18 WFD CIS Policy Summary – Guidance on groundwater status and trend assessment

− Guidance Document No. 19 WFD CIS Policy Summary – Guidance on surface water chemical monitoring under the water framework directive

− Guidance Document No. 2 WFD CIS Policy Summary – Identification of Water Bodies − Guidance Document No. 20 WFD CIS Policy Summary – Guidance document on

exemptions to the environmental objectives − Guidance Document No. 21 WFD CIS Policy Summary – Guidance for reporting under

the Water Framework Directive − Guidance Document No. 22 WFD CIS Policy Summary – Updated Guidance on

Implementing the Geographical Information System (GIS) Elements of the EU Water policy

− Guidance Document No. 23 WFD CIS Policy Summary – Guidance document on eutrophication assessment in the context of european water policies

− Guidance Document No. 3 WFD CIS Policy Summary – Analysis of Pressures and Impacts

− Guidance Document No. 4 WFD CIS Policy Summary – Identification and Designation of Heavily Modified and Artificial Water Bodies

− Guidance Document No. 5 WFD CIS Policy Summary – Transitional and Coastal Waters Typology, Reference Conditions and Classification Systems

− Guidance Document No. 6 WFD CIS Policy Summary – Towards a guidance on establishment of the intercalibration network and the process on the intercalibration exercise

Program ukrepov

70

− Guidance Document No. 7 WFD CIS Policy Summary – Monitoring under the Water Framework Directive

− Guidance Document No. 8 WFD CIS Policy Summary – Public Participation in relation to the Water Framework Directive

− Guidance Document No. 9 WFD CIS Policy Summary – Implementing the Geographical Information System Elements (GIS) of the Water Framework Directive

− Hidrometeorološki zavod RS, (1998). Banka hidroloških podatkov. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.

− Holding slovenske elektrarne (2007). Dostopno z: http://www.hse.si/ [maj 2007]. − Horvat, A. III. Dan slovenskih vodarjev – članek − Hostmann, M. (2005). Decision support for river rehabilitation. Doktorska disertacija.

ETH Zürich. − HSE (2010). Načrt upravljanja voda. Pripombe v postopku javne obravnave, Holding

Slovenske elektrarne. − http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/27_okolje/03_27193_voda/01_27501_jav

ni_vodovod/01_27501_javni_vodovod.asp). [8.7.2008]. Statistični urad Republike Slovenije.

− http://www.water-pollution.org.uk/, datum dostopa: junij 2010 − IBE, d.d. (2007). Priprava strokovnih podlag za realizacijo obvez energetskega paketa

za 20% delež OVE. IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, avgust 2007 − ICES, 2009: International Council for the Exploration of the Sea − Inštitut za vode RS 2007. Opozorilna karta poplav. − Internetne strani DEM, SEL; http://www.dem.si/slo/ in http://www.sel.si/ (april 2008) − IPCC (2001). Climate change 2001: Synthesis report. Intergovernmental Panel on

Climate Change. Dostopno z: www.grida.no/publications/other/ipcc_tar/ − IPCC (2007). Climate change 2007: Synthesis report. Intergovernmental Panel on

Climate Change. Dostopno z: www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/syr/ar4_syr.pdf − IPCC (2008). Climate change and water. IPCC Technical paper VI. Intergovernmental

Panel on Climate Change. Dostopno z: www.ipcc.ch/pdf/technical-papers/climate-change-water-en.pdf

− IREET (2008). Pregled in analiza stanja na področju oskrbe s pitno vodo, 1. delovno poročilo v okviru projektne naloge Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev. Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, d.o.o., Ljubljana, april 2008.

− IREET (2008a). Pregled in analiza stanja na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, 2. delovno poročilo v okviru projektne naloge Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev. Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, d.o.o., Ljubljana, junij 2008.

− IREET (2009). Predlog oblikovanja in določanja cen javne storitve oskrbe s pitno vodo, zaključno poročilo v okviru projektne naloge Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev. Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, d.o.o., Ljubljana, januar 2009.

− IREET (2009a). Predlog oblikovanja in določanja cen javne službe odvajanje in čiščenjekomunalne odpadne vode, 1. delovno poročilo v okviru projektne naloge Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev. Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, d.o.o., Ljubljana, maj 2009.

− IzVRS (2006) Strokovne podlage za začasni načrta upravljanja voda – površinske vode. Inštitut za vode RS, Ljubljana. 2006.

− IzVRS (2007). Dopolnitev in novelacija analize tveganja za vodna telesa površinskih voda. Poročilo o delu za leto 2007. Inštitut za vode Republike Slovenije.

− IzVRS (2007). Opozorilna karta nevarnosti. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana.

Program ukrepov

71

− IzVRS (2009). Ekološko stanje; ekološko stanje rek, ekološko stanje jezer. Inštitut za vode Republike Slovenije.

− IzVRS (2009a). Dosje za močno preoblikovana vodna telesa – hidroenergetska raba. Inštitut za vode Republike Slovenije

− IzVRS (2009b). Dosje za močno preoblikovana vodna telesa – zadrževalniki. Inštitut za vode Republike Slovenije

− IzVRS (2009c). Dosje za močno preoblikovana vodna telesa – mestni vodotoki. Inštitut za vode Republike Slovenije

− IzVRS (2009d). Dosje za močno preoblikovana vodna telesa – plovba in pristanišča. Inštitut za vode Republike Slovenije

− IzVRS (2009f): Študija o nesorazmernosti stroškov − IZVRS, 2007. INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE. Strokovni predlog

vmesnega poročila o pomembnih zadevah upravljanja voda – površinske vode. Ljubljana, 2007

− IzVRS, interno gradivo, 2008, − IzVRS, Izroček Metodološki postopki ugotavljanja in določanja problematik vodnega

okolja za delavnico »Problematika vodnega okolja na porečjih in povodjih v Sloveniji«, september 2007,

− IzVRS, Poročilo po 5. členu vodne direktive, 2005, − IzVRS, Vmesno poročilo za NUV, december 2008, − IzVRS. 2007. Opis izhodiščnega stanja na območju načrta upravljanja voda; Naloga

I/1/1/2/1/1 Dopolnitev tipologije; − IzVRS. 2008. Priprava ocene ekološkega stanja za posamezne vodne

zadrževalnike/dokumentacija in izdelava strokovnih usmeritev sanacije; Akumulacija Šmartinsko jezero, Naloga III/2/2/3/2

− Janez Lipec, Načrtovani razvoj obnovljivih virov energije v Zasavju http://www.erevir.si/, 26. februar 2008

− JRC (2005). Climate Change and the European Water Dimension. Poročilo št. 21553 EN. Joint Research Centre, Komisija EU. Dostopno z: ies.jrc.ec.europa.eu/uploads/fileadmin/Documentation/Reports/Inland_and_Marine_Waters/Pubs/Climate_Change_and_the_European_Water_Dimension_2005.pdf

− Kajfež-Bogataj, L. (2007). Vplivi podnebnih sprememb na vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji. Parlamentarna skupina GLOBE Slovenija in Svet za varstvo okolja RS, Poročilo 2. seje, 20. marec 2007. Dostopno z: 212.18.47.244/web/portal.nsf

− Kajfež-Bogataj, L., Bergant, K. (2005). Podnebne spremembe v Sloveniji in suša. Ujma, št. 19, 37-41

− Kampa E., Kranz N. (2005). WFD and Hydromorphology. European Workshop, 17–19 October 2005, Prague, workshop summary report. Dostopno na http://www.ecologic events.de/hydromorphology/documents/967_summary.pdf [17.02.2011]

− Kazalci okolja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009. Dostopno z http://kazalci.arso.gov.si/kos2/?&ind_id=170&data=indicator [13.8.2009].

− KGZS (2010). Pripombe na predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja. Pripombe v postopku javne obravnave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

− Kobold, M. (2006). Visoke vode in poplave med 20. in 23. avgustom 2005. Ujma, št. 20, 48-55

− Kobold, M. (2007). Vpliv podnebnih sprememb na pretoke slovenskih rek. Zbornik prispevkov, 18. Mišičev vodarski dan, Maribor

− Kobold, M. (2009). Vpliv podnebnih sprememb na ekstremne hidrološke pojave. Ujma, št. 23, 128-135

− KOLBEZEN, M., PRISTOV, J., (1998). Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Hidrometeorološki zavod Slovenije. Ljubljana.

Program ukrepov

72

− Kolega, N. (2006). Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav. Acta geographica Slovenica, 46(2), 143-169

− Komisija EU (2006). Climate change impacts on the water cycle, resources and quality. Poročilo z delavnice, 25.–26. september 2006, Bruselj

− Komisija EU (2007). Green Paper, Adapting to climate change in Europe – options for EU action. COM (2007) 354. Dostopno z: ec.europa.eu/environment/climat/adaptation/index_en.htm

− Komisija EU (2007b). CIS workshop on River Basin Management Plans & Climate Change. Zaključki delavnice. 21. november 2007, Bonn. Dostopno z: circa.europa.eu

− Komisija EU (2009). White Paper, Adapting to climate change in Europe – options for EU action. COM (2007) 354. Dostopno z: ec.europa.eu/environment/climat/adaptation/index_en.htm

− Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki so jo sklenili Republika Slovenija, Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o. in Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., dne 8.7.2002

− Kosi G., Šiško, M., Bricelj, M., Urbanič, G., Grbović, J., Rotar, B., Stanič, K. (2006a). Prilagoditev saprobnega indeksa zahtevam Vodne direktive (Direktiva 2006/60/ES) za vrednotenje ekološkega stanja rek v Sloveniji na podlagi fitobentosa. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana

− Kosi G., Šiško, M., Bricelj, M., Urbanič, G., Grbović, J., Rotar, B., Stanič, K. (2006b). Prilagoditev troficnega indeksa zahtevam Vodne direktive (Direktiva 2006/60/ES) za vrednotenje ekološkega stanja rek v Sloveniji na podlagi fitobentosa. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana

− Lebensministerium Österreich, dostopno z: www.lebensministerium.at − Letni program dela IzVRS za leto 2011 − LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d.o.o., , internet 20. 6. 2008 − Lipej, L., Orlando Bonaca, M., Makovec, T. (2004). Analiza bioloških obremenitev in

vplivov na vodni ekosistem – morski organizmi. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran.

− Lipej, L., P. Mozetič, M. Orlando Bonaca, B. Mavrič, M. Šiško & N.Bettoso (2007): Opredelitev ekološkega stanja morja v skladu z Vodno direktivo (Water Framework Directive, 2000/60/ EC). Dopolnjeno zaključno poročilo. Poročila 96. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, 180 str.

− Ljubljana, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo: 198 str. − Luka Koper, 2009. Ocena ogroženosti in načrt zaščite in reševanja Luke Koper d.d. za

industrijske nesreče, Poročilo št. 1, Ocena ogroženosti Luke Koper d.d. zaradi industrijske nesreče – morje. December 2009, 175 str.

− M. Pintar (1998), Določitev izhodiščnih parametrov za rabo voda za namakanje kmetijskih površin glede na klimo, tla in tipične kulture. VGI d.o.o., 50 str.

− Meglič, P., Prestor, J., Janža, M., Urbanc, J. (2008b): Določanje stroškovno učinkovitih ukrepov. Primer: VTPodV_4016 Murska kotlina. [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2008.

− Meglič, P., Prestor, J., Krivic, J., Urbanc, J. (2008a): Določanje stroškovno učinkovitih ukrepov. Primer: VTPodV_1002 Savinjska kotlina. [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2008.

− MF (2009). Podatki o prihodkih lokalnih skupnosti od komunalnih prispevkov v obdobju od leta 2005 do leta 2009. Poročilo o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja za podatke od leta 2005 do leta 2006, Poročanje občin o realiziranih prihodkih in drugih prejemkih ter odhodkih in drugih izdatkih občinskih proračunov za podatke od leta 2007 do leta 2009. Ministrstvo za finance Republike Slovenije

− MF RS (2011a). Proračuni za obdobje 1992-2009, dostopno z:

Program ukrepov

73

http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/ (6.1.2010)

− MF RS (2011b). Zadnji sprejeti proračuni za leti 2010 in 2011, dostopno z: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/sprejeti_proracun/ (6.1.2010)

− Mikoš, M. 2007: Upravljanje tveganj in nova evropska direktiva o poplavnih tveganjih. Gradbeni vestnik 56-11, 278-285.

− Milivojevič s sod. 2002, Tolosa s sod. 1996 − Ministrstvo za notranje zadeve RS 2007. Centralni register prebivalstva. − MKGP (2005). Dejanska raba kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano, 2005. − MKGP (2007a). Katastra melioracijskih sistemov in naprav. Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano, 2007. − MKGP (2008). Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva

podnebnim spremembam. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

− MKGP RS (2007). Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

− MKGP RS (2007a). Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, Priloga 6: Modelne kalkulacije za izračun višine plačil za kmetijsko okoljske podukrepe. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

− MKGP RS (2008). Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

− MNZ (2009). Odgovor na ponovno medsektorsko usklajevanje »predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja ter predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave«. Pripombe v postopku javne obravnave, Ministrstvo za notranje zadeve.

− MNZ RS, (2007). Centralni register prebivalstva, april 2007. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve.

− MO (2009). Predlog načrta na vodnem območju Jadranskega morja – mnenje. Pripombe v postopku javne obravnave, Ministrstvo obrambo.

− MOP (2005a). Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Donave. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode, Sektor za politiko okolja, Sektor za naravo, Sektor za okolje. Številka: 355-01-05/2005. 183 str. Ministrstvo za okolje in prostor, 2005.

− MOP (2005b). Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Jadranskega morja. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode, Sektor za politiko okolja, Sektor za naravo, Sektor za okolje. Številka: 355-01-05/2005. 183 str. Ministrstvo za okolje in prostor, 2005.

− MOP (2006). Delovni program za pripravo načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja. Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP (2008) Plačila za koncesijo po zavezancih za leto 2008. Posredoval g. Nučič 4.1.2010

− MOP (2008) Prihodki od podeljenih koncesij za vodno pravico, ki pripadajo občinam v obdobju od leta 2008 do leta 2009. Posredoval g. Nučič 11.1.2010

− MOP (2008) Prihodki od vodnih povračil, podeljenih koncesij za vodno pravico, ki pripadajo državi v obdobju od leta 2006 do leta 2008. Posredoval g. Nučič 11.1.2010

− MOP Direktorat za prostor (2010). Načrt upravljanja z vodami za vodno območje Donave in za vodno območje Jadranskega morja. Pripombe v postopku javne obravnave, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor.

− MOP RS (2006). Operativni program oskrbe s pitno vodo, julij 2006. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor.

Program ukrepov

74

− MOP RS (2006a). Baza podatkov o priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP RS (2007). Enodnevni posvet "Koriščenje okoljskih dajatev", 27.2.2007, Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP RS (2009). Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

− MOP RS (2009a). Obrazložitev k Uredbi o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Ministrstvo za okolje in prostor

− MOP RS (2009a). Podatki o cenah koncesij za HE. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Ljubljana

− MOP RS (2010a) Obrazložitev predloga cen za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Posredovala ga. Čerček Hočevar, februar 2010.

− MOP RS (2010b) Podatki o vlog za koncesije, ki še niso podeljene. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Posredovala ga. Čerček Hočevar, april 2010.

− MOP RS (2011). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Podatki o sprejetem proračunu Sklada za vode za obdobje 2004-2011.

− MOP RS, (2004). Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017, oktober 2004. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP RS, (2004a). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP RS, (2005). Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Donave. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP RS, (2007a). Delovni program za pripravo načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP RS, (2008a). Vmesno poročilo o poteku priprave načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave - Pomembne zadeve upravljanja voda. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor.

− MOP RS. (2007b). Financiranje vodne infrastrukture, Sredstva vodnega sklada, MOP. Dostopno z: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dokumenti/financiranje_vodne_infrastrukture.pdf [21.1.2010]

− MOP RS. (2009b). Podatki o Odmeri koncesij za leta 2003 - 2009. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Ljubljana

− MOP RS. (2009c). Rebalans Programa za leto 2009 na proračunski postavki 3017 Vodni sklad

− MOP RS. (2009d). Podatki o planiranih finančnih sredstvih Sklada za vode za leti 2010 in 2011

− MOP RS. (2010c). Osebna komunikacija Uroš Nučič, sestanek 7.4.2010, Ministrstvo za okolje in prostor

− MOP RS. (2011a). Osebna komunikacija Dušan Vojnovič, elektronsko sporočilo 9.3.2011 in 15.3.2011, Ministrstvo za okolje in prostor

− MOP. (2008) Prihodki MOP in občin z naslova okoljskih dajatev, vodnih povračil in koncesij v letu 2008. Posredoval g. Nučič, 4.1.2010

− MOP. 2008. Tipi površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tipi površinskih voda),

− MP (2009). Predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja in predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave. Pripombe v postopku javne obravnave, Ministrstvo za promet.

Program ukrepov

75

− MZ ZZV Maribor (2009). Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje za Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave in Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja. Pripombe v postopku javne obravnave, Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.

− Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali, 2007 − Naglič, M., 2009: Naravovarstvene smernice za načrt upravljanja voda na vodnem

območju Donave in načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja. Zavod republike Slovenije za varstvo narave.

− Navodila za izdelavo in izvajanje poslovnika za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave za posebno rabo vodnega ali morskega dobra ter vodnih in priobalnih zemljišč na odseku vodotoka, na katerega vpliva izvajanje vodne pravice; dokument ARSO št. 35500-170/05 z dne 18. 4. 2005

− Okvirni program izvajanja direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (Direktiva 2007/60/ES) za obdobje 2009-2015

− Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017)

− Operativni program oskrbe s pitno vodo, 2006 − Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi

kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja − Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi

kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja − Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 – 2013. Ljubljana,

november 2007. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

− Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 – 2013. Ljubljana, november 2008. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

− Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje 2004–2008

− Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi

− Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji

− Osnutek (predlog) nacionalnega programa namakanja RS, 1994, − Pahl-Wostl, C. (2007). Transitions towards adaptive management of water facing

climate and global change. Water Resources Management, št. 21, 49–62 − Pavšek, M. 2002. Snežni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Geografski inštitut

Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. − Pavšek, M. 2002: Simulacija ogroženosti površja zaradi snežnih plazov v slovenskih

Alpah. V: Bufon, M. (ur.). /Geografija in njene aplikativne možnosti: znanstveno in strokovno srečanje/. Dela 18, str .115–132. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana.

− PERKOVIČ, Marko, SUBAN, Valter, DAVID, Matej. Ballast water discharges in the Slovenian sea. V: FABJAN, Daša (ur.). 8. mednarodno posvetovanje o prometni znanosti = 8th International Conference on Traffic Science - ICTS 2004, 11.-12. November 2004, Nova Gorica. Transportna logistika v znanosti in praksi : zbornik referatov = conference proceedings. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet, 2004, 12 str., ilustr.

− PESETA (2009). Climate change impacts in Europe. Končno poročilo projekta Projection of Economic impacts of climate change in Sectors of the European Union based on boTtom-up Analysis. Joint Research Centre Komisije EU, Institute for

Program ukrepov

76

Prospective Technological Studies, Institute for Environment and Sustainability. Dostopno z: ipts.jrc.ec.europa.eu/publications/pub.cfm?id=2879

− Peterlin, M., Centa, M. (2008). Analiza trendov temperatur in pretokov površinskih voda. Interno poročilo. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana.

− Pirc, V., (1998) VGI družba za gosporarjenje z vodami, d.o.o.. Strokovne podlage s področja voda za potrebe prostorskega plana. Zadrževalniki in zbiralniki vode. C-788

− Podjetje za urejanje hudounikov 2008. Opozorilna karta erozije. − Porocila o kakovosti voda v Sloveniji, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Dostopno z http://www.arso.gov.si. − Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb

varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08, 63/09) − PREGRADAH V SLOVENIJI. 12. posvetovanje SLOCOLD Varnost pregrad v Sloveniji.

Zbornik prispevkov. 61-70. − Prestor, J., Meglič, P., Urbanc, J. (2008): Določanje stroškovno učinkovitih ukrepov.

Primer: VTPodV_3012 Dravska kotlina. [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2008.

− PREŠERN S. (2004). Implementacija okoljske zakonodaje – od sektorske politike, prek indikatorjev do posameznega obrata.

− Priprava strokovnih podlag za določitev nacionalnih potencialov za pogajanja z evropsko komisijo o določitvi nacionalnih ciljev. (2007). Center za razpršene vire energije, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

− Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

− Program upravljanja območij Natura 2000, 2007–2013 − Program zmanjševanja tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi,

2008 − Programi monitoringov kakovosti voda v Sloveniji v letih 2006, 2007 in 2008, Agencija

Republike Slovenije za okolje. Dostopno z http://www.arso.gov.si. − PRUDENCE (2005). Prediction of regional scenarios and uncertainties for defining

European climate change risks and effects. Končno poročilo projekta EVK2-CT2001-00132, EU 5th Framework program for Energy, environment, and sustainable development. Dostopno z: prudence.dmi.dk

− PUH (2010). Pripombe in predlogi na predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja in predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave. Pripombe v postopku javne obravnave, Podjetje za urejanje hudournikov.

− PUH 1999. Strokovne podlage s področja voda za potrebe prostorskega plana RS - elementi vodnega gospodarstva. Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana.

− Računsko sodišče Republike Slovenije (2007). Revizijsko poročilo, Izvajanje zakona o vodah. Republika Slovenija, Računsko sodišče.

− RD Dolomiti (2010). Pripombe na Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave (NUV). Pripombe v postopku javne obravnave, Ribiška družina Dolomiti.

− RD Mura Paloma Sladki vrh (2010). Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave (predlog) – pripombe. Pripombe v postopku javne obravnave, Ribiška družina Mura Paloma Sladki vrh.

− River basin management in a changing climate – a Guidance document. Draft version 2 (4 September 2009)

− Rogelj, D. (1999). Ocena vpliva klimatskih sprememb na hidrološke razmere slovenskih vodotokov. Interno poročilo. HMZ RS, Ljubljana

− Romang, H. 2004: Wirksamkeit und Kosten von Wildbach-Schutzmassnahmen. Geographica bernensia 73. Geographisches Institut der Universität Bern.

− RZS (2009). Pripombe na Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave.

Program ukrepov

77

Pripombe v postopku javne obravnave, Ribiška zveza Slovenije. − Sklep Komisije 80/686/EGS z dne 25. junija 1980 o ustanovitvi Svetovalnega odbora

za nadzor in zmanjšanje onesnaževanja z ogljikovodiki, ki se odvajajo v morje (UL L št. 188 z dne 22. 7. 1980, str. 11)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib za leto 2006 (Uradni list RS, št. 23/06)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib za leto 2007 (Uradni list RS, št. 16/07)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib za leto 2008 (Uradni list RS, št. 25/08)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib za leto 2009 (Uradni list RS, št. 35/09)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za rabo vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib v ribnikih, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje, za leto 2006 (Uradni list RS, št. 105/06)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za rabo vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib v ribnikih, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje, za leto 2007 (Uradni list RS, št. 16/07)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za rabo vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib v ribnikih, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje, za leto 2008 (Uradni list RS, št. 25/08)

− Sklep o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za rabo vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib v ribnikih, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje, za leto 2009 (Uradni list RS, št. 35/09)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2002 (Uradni list RS, št. 109/01)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2003 (Uradni list RS, št. 117/02)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 13/04)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2005 (Uradni list RS, št. 19/05)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2006 (Uradni list RS, št. 120/05)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2007 (Uradni list RS, št. 138/06)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2008 (Uradni list RS, št. 8/08)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2009 (Uradni list RS, št. 16/09)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve vode za leto 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 13/04)

− Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve vode za leto 2005 (Uradni list RS, št. 19/05)

− Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2005 (Uradni list RS, št. 128/04)

− Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2006 (Uradni list RS, št. 4/06)

− Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2007 (Uradni list RS, št. 138/06)

− Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2008 (Uradni list RS, št. 22/08)

Program ukrepov

78

− Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2009 (Uradni list RS, št. 16/09)

− Sklep o določitvi povprečne odkupne cene za koncesijo za rabo vode za vzrejo avtohtonih morskih rib za leto 2007 (Ur.l. RS, št. 16/07)

− Sklep o določitvi povprečne odkupne cene za koncesijo za rabo vode za vzrejo avtohtonih morskih rib za leto 2008 (Ur.l. RS, št. 25/08)

− Sklep o določitvi povprečne odkupne cene za koncesijo za rabo vode za vzrejo avtohtonih morskih rib za leto 2009 (Ur.l. RS, št. 36/09)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije kot osnove plačila za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči za leto 2005 (Uradni list RS, št. 41/05)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije kot osnove plačila za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči za leto 2006 (Uradni list RS, št. 11/06)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije kot osnove plačila za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči za leto 2007 (Uradni list RS, št. 16/07)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije kot osnove plačila za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči za leto 2008 (Uradni list RS, št. 25/08)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije kot osnove plačila za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči za leto 2009 (Uradni list RS, št. 29/09)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2008 (Uradni list RS, št. 25/2008)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2007 (Uradni list RS, št. 16/07)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2009 (Uradni list RS, št. 29/2009)

− Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2006 (Uradni list RS, št. 11/06)

− Sklep o določitvi prodajne vrednosti za 1 tono školjk za leto 2009 (Uradni list RS, št. 35/2009)

− Sklep o določitvi prodajne vrednosti za 1 tono školjk za leto 2007 (Uradni list RS, št. 16/07)

− Sklep o določitvi prodajne vrednosti za 1 tono školjk za leto 2008 (Uradni list RS, št. 25/08

− Sklep o določitvi prodajne vrednosti za 1 tono školjk za leto 2006 (Uradni list RS, št. 23/06)

− Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za leto 2006 (Uradni list RS, št. 11/06) − Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničene podzemne vode za leto

2007 (Uradni list RS, št. 16/07) − Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničene podzemne vode za leto

2008 (Uradni list RS, št. 25/08) − Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto

2009 (Uradni list RS, št. 30/09) − Sklep o izvedbi ukrepov za odpravo posledic onesnaženja morja zaradi izlitja olj v

koprskem tovornem pristanišču 16. junija 2005 (Uradni list RS, št. 62/05) − Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne

Brežice. (2007). Št: 35000-4/2007/74 − Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne

Mokrice. (2008). Št: 35000-16/2008/7

Program ukrepov

79

− Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (2007). Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013.

− Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj (2004). Priročnik za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov, 2004.

− Spletne strani HESS. Dostopno z: http://www.hes.si [18.12.2009] − Statistični urad Republike Slovenije. (2006). Statistični letopis 2006. Dostopno z:

http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?leto=2006&jezik=si [Datum dostopa: 14.9.2007]

− Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam (2008)

− Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004) − Strokovno navodilo o načinu odvzemanja mivke, peska, proda in kamna (Uradni list

SRS, št. 27/84) − Struckmeier, W., F., Margat, J. 1995: Hydrogeological maps: a guide and a standard

legend. Vol. 17, Hannover: International Association of Hydrogeologists, 177 str. − SURS (20011a). Regionalna bruto dodana vrednost po dejavnostih v osnovnih cenah,

tekoče cene, Slovenija, letno, 2007 - 2008. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/03_nacionalni_racuni/30_03092_regionalni_rac/30_03092_regionalni_rac.asp. [23.2.2011]. Statistični urad Republike Slovenije

− SURS (20011b). Bruto domači proizvod in temeljni agregati nacionalnih računov, Slovenija, Metodološka pojasnila. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0301915S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/03_nacionalni_racuni/05_03019_BDP_letni/&lang=2. [23.2.2011]. Statistični urad Republike Slovenije

− SURS (20011c). Regionalni bruto domači proizvod, tekoče cene, Slovenija, letno, 2007 - 2008. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0309201S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/03_nacionalni_racuni/30_03092_regionalni_rac/&lang=2 [24.2.2011]. Statistični urad Republike Slovenije

− SURS (2002c). Klasje – strežnik za statistične klasifikacije. Dostopno z: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp.

− SURS (2006b). Regionalni bruto domači proizvod, 1995-2006. Dostopno z http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdpreg.asp. [23.1.2009]. Statistični urad Republike Slovenije.

− SURS (2007). Kmetijska gospodarstva - splošni pregled po statističnih regijah, Slovenija. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1560001S&ti=Kmetijska+gospodarstva+%2D+splo%9Ani+pregled+po+statisti%E8nih+regijah%2C+Slovenija&path=../Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/03_kmetijska_gospod/07_15600_kmet_gosp_regije/&lang=2. [28.9.2009]. Statistični urad Republike Slovenije.

− SURS (2008a). Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija. Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520301S&ti=Prebivalstvo+po+starostnih+skupinah+in+spolu%2C+statisti%E8ne+regije%2C+Slovenija&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/01_05203_star_spol/&lang=2. [28.9.2009]. Statistični urad Republike Slovenije

Program ukrepov

80

− SURS (2008b). Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah (absolutni podatki in kazalniki), Slovenija, letno. Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/00_05155_kazalniki/00_05155_kazalniki.asp. [28.9.2009]. Statistični urad Republike Slovenije.

− SURS (2008c). Energetska bilanca. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817901S&ti=Energetska+bilanca+%281000+toe%29%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Okolje/18_energetika/01_18179_bilanca_kazalniki/&lang=2 [28.9.2009]. Statistični urad Republike Slovenije.

− SURS (2008d). Račun proizvodnje, primarnih dohodkov in zaposlenost, obdobje 2002-2008. Dostopno z: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp. [28.9.2009]. Statistični urad Republike Slovenije.

− SURS (2008e). Javni vodovod. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/27_okolje/03_27193_voda/01_27501_javni_vodovod/01_27501_javni_vodovod.asp). [8.7.2008]. Statistični urad Republike Slovenije.

− SURS. (2010a). Prihodi in prenočitve turistov po občinah, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno. Dostopno z: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21181_nastanitev_obcine/01_21181_nastanitev_obcine.asp [28.5.2010]. Statistični urad Republike Slovenije.

− Svetina, M., Justin, B., Druks, P., Gosar, M. 2002. Raziskava virov živega srebra v Republiki Sloveniji in študija možnosti za zmanjšanje emisij živega srebra v okolje. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave

− SVLR (2009). Načrt upravljanja voda. Pripombe v postopku javne obravnave, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

− SVREZ (2009). Predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja in predlog Načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave. Pripombe v postopku javne obravnave, Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve.

− ŠUMER, S., POVŽ, M., SELIŠKAR, T.. (2003). Analiza bioloških obremenitev in vplivov na vode − Pregled in posledice vnosov in preseljevanj sladkovodnih ribjih vrst v in po Sloveniji in vpliv na oceno ekološkega stanja vodnih teles v okviru Direktive o vodah. IVS, Ljubljana.

− The Crown Estate. (2008). Socio-economic indicators of marine-related activities in the UK economy. London, TSO, 60 str.

− The European Pollutant Release and Transfer Register,http://prtr.ec.europa.eu, Datum dostopa: 20.03.2010

− Ulaga, F. (2002). Trendi spreminjanja pretokov slovenskih rek. Dela 18, 93-114. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

− UMAR (2007). Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2007, Urad za makroekonomske raziskave Republike Slovenije, 2007.

− UNES-BGR (2007). WHYMAP – World-wide Hydrogeological Mapping and Assessment Programme.

− UNISDR (2009). International Strategy for Disaster Reduction. Organizacija združenih narodov. Dostopno z: www.unisdr.org

− Urbanič G. (2007). Potencialni referenčni odseki rek in jezer v Sloveniji; ali jih imamo? Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije, Ljubljana, str.4-13

− Urbanič G. (2009). Razvoj metodologij za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti »velikih rek« v Sloveniji na podlagi bentoških nevretenčarjev. Eko-

Program ukrepov

81

voda, Zgornja Ščavnica, 68 str. − Urbanič G., Petkovska V. (2007). Vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti rek

na podlagi bentoških nevretenčarjev v hidroekoregijah Panonska nižina in Padska nižina v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 104 str.

− Urbanič G., Petkovska V. (2009). Vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti izbranih tipov rek na podlagi bentoških nevretenčarjev v hidroekoregiji Dinaridi v skladu z vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 79 str.

− Urbanič G., Smolar-Žvanut N. (2005). Kriteriji za izbor referenčnih mest. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, 7 str.

− Urbanič G., Smolar-Žvanut N. (2007). Criteria for selecting river reference sites in Slovenia. V: Jepsen in Pont (ur.): Intercalibration of Fish-based Methods to evaluate River Ecological Quality. European Commission, Joint Research Center, str. 80-82.

− Urbanič G., Tavzes B. (2006). Vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti rek v hidroekoregiji Alpe v Sloveniji na podlagi bentoških nevretenčarjev v skladu z zahtevami vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES): končno poročilo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 292 str.

− Urbanič, G., Ambrožic, Š., J., Rotar, B., M., Grbović (2008). Dopolnitev metodologij vrednotenja ekološkega stanja rek in klasifikacija ekološkega stanja vodnih teles rek z biološkim elementom bentoški nevretencarji v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES). Eko-voda, Zgornja Ščavnica.

− Urbanič, G., Ambrožič, Š., Toman, M., J., Rotar, B., Grbović, J. (2006). Prilagoditev saprobnega indeksa zahtevam vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES) za vrednotenje ekološkega stanja rek v Sloveniji na podlagi bentoških nevretenčarjev. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 130 str.

− Vodenik, B., Robič, M., Kobold, M. (2008). Vpliv podnebnih sprememb na temperaturo površinskih voda. Zbornik prispevkov, 19. Mišičev vodarski dan, Maribor

− Vodna knjiga, Agencija RS za okolje, 2009 − Vodnogospodarski inštitut, d.o.o (1990). Vodnogospodarske osnove Slovenije. − Wahliss W. in sod.(2008). Ekonomske smernice za področje oskrbe s pitno vodo ter

odvajanja in čiščenja odpadnih voda, EU-Twinning Project SI/06/IB/EN/01. − Wallin M., Wiederholm T., Johnson K.R. (2003). Guidance on establishing reference

conditions and ecological status class boundaries for inland surface waters, version 7.0. CIS Working Group 2.3 – REFCOND, 93 str.

− Wilby, R. L., Orr, H. G., Hedger, M., Forrow, D., Blackmore, M. (2006). Risks posed by climate change to the delivery of Water Framework Directive objectives in the UK. Environment International, 32 (8), 1043-1055

− www.zzv-ce.si/uploads/2008/pdf/bor.doc, datum dostopa: 8/04/2009 − Zbirka podatkov Emisije iz industrijskih naprav, Agencija Republike Slovenije za

okolje, 2009 − Zbirka podatkov Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije

za okolje, 2009 − Zelena knjiga za Nacionalni energetski program Slovenije. (2009). Ljubljana,

Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, 86. str − Zorn, M., 2007. Nekaj načinov preučevanja erozijskih procesov. Geografski vestnik

80-1, 2008, 91–108 − Zupančič, B. (1999). Analiza klimatskih sprememb. Interno poročilo.

Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana

Program ukrepov

82

5 PRILOGE