psihologijanakomunikacija-skripta-anitaristeska

Psihologija na komunikacija d-r Anita Risteska

PRIVATNA VISOKOOBRAZOVNA INSTITUCIJA

ME\UNARODEN SLAVJANSKI INSTITUT

“G.R. DER@AVIN”SVETI NIKOLE

d-r Anita Risteska

PSIHOLOGIJA NA KOMUNIKACIJA

Avtorizirani predavawa za interna upotreba

1


Sveti Nikole, 2009

Ni{to ne e nevozmo`no, postojat pati{ta {to vodat do sekoja rabota, a vo rabotata i vo svoeto obrazovanie nie ja pronao|ame vistinata. A ako vnimatelno gi sledime zborovite na drugite tie preku svojata misla }e ni ja ka`at vistinata.

Avtorot

2


I. VOVED VO KOMUNIKACIJATA

Komunikacijata kako poim e dosta {irok. Od edna strana

komunikacijata prestavuva eden mehanizam na vzaemni vrski so koi

se vospostavuvaat kontakti, kako i site sredstva i metodi so koi se

prenesuvaat informaciite, so cel da se izvr{i vlijanie vrz povedenieto

na lu|eto. Od druga strana, sistemot na komunikacija isto taka

prestavuva i razmena na mislite i informaciite me|u dve ili pove}e

li~nosti.

Vo razvojot na li~nosta na ~ovekot vo filogenezata i

ontogenezata se javila potrebata za op{tewe so sebe sli~nite, za

obvladuvawe so sredstvata za op{tewe no i za prou~uvawe na tie

odnosi na ~ovekot kon drugiot ~ovek. Od tamu, komunikacijata e

vsu{nost op{tewe, odnosno edna od formite na sorabotka na dve ili

pove}e lica a ne samo predavawe na informacijata od ~ovek na

~ovek.

Вo otkrivaweto, vo dijagnosticiraweto i tretmanot na niza

psiholo{ki problemi neminovno e vklu~ena komunikacijata kako

socijalna, individualna i psiholo{ka pojava. Kompleksen fenomen koj

zapo~nuva od momentot na ra|aweto i trae celiot ìvot. Lu|eto

~uvstvuaat potreba od sekojdnevna komunikacija so okolinata.

Megusebata komunikacija moè da bide preku zborovi, sliki, mimika,

dvièwa, mol~ewe i dr.

Zborot komunikacija poteknuva od latinskiot zbor

communikare {to zna~i razgovarawe, dogovarawe, izlagawe,

sovetuvawe, rasprava.

3


Vo Sociolo{ki terminolo{ki re~nik (Skopje,1995) poimot

komunikacija e opredelen “kako proces na prenesuvawe na

sodrìnata na odredena poraka od eden na drug subjekt

preku simboli”.Simbolite se znaci koi gi reprezentiraat predmetite

i pojavite a nie gi koristime za so niv da gi ozna~ime.

Komunikacijata e “proces na pra}awe i primawe na

poraki me|u dve lica ili me|u mala grupa na lu|e so nekoj

efekt i nekoja momentalna povratna informacija”.

Komunikacijata e pred se verbalna razmena na misli i

informacii,iako postoi i neverbalna komunikacija preku gestovi i

mimiki. So pomo{ na ovoj proces nie gi sva}ame drugite i se

trudime i tie nas da ne razberat.

Vo kominakacijata e va`no koj kaùva odnosno, koj e

informatorot, {to se kaùva, odnosno za {to se informira i izvestuva,

na {to se upatuva, kako se kaùva, odnosno na koj na~in i preku koi

kanali, komu se soop{tuva i zo{to ne{to se kaùva.

Pristapite vo opredeluvaweto na poimot komunikacija vo

po{iroka smisla,opfa}aat dva aspekta:

1. Komunikacijata kako proces;

2. Komunikacija kako ve{tina;

1. Vo naj{iroka ramka na komunikacijata se gleda kako proces

na op{tewe pome|u lu|eto, pome|u lu|eto i ìvotnite; pome|u lu|eto i

predmetite i dr. Drugi pak komunikacijata ja definiraat kako proces

preku koj se vr{i transver na informacii.

2. Postojat pove}e definicii koi se odnesuvaat na

komunikacijata kako ve{tina:

“Komunikacijata e ve{tina koja bara vzaemna

kordinacija i adaptacija na odnesuvawe na nejzinite

u~esnici”(Dotli},1989)

4


“Komunikacijata e specifi~na interpersonalna ve{tina

koja se u~i i usvojuva niz tri osnovni fazi: informirawe,

prepoznavawe i ve`bawe”(Braj{a P.,Vu~eti}M.1990)

“Uspehot na golemite govornici ne leì vo toa {to tie

kaùvaat, tuku kako toa go kaùvaat”(Lama Govida)

No sepak, opredeluvaweto na komunikacijata kako ve{tina, go

stesnuva nejzinoto zna~ewe od pri~ina {to samiot poim ve{tina

ozna~uva svesna aktivnost. Ve{tinata se steknuva so ~esto

povtoruvawe i te~e po strogo utvrden redosled na aktivnosti.

Dokolku pristapot na komunikacija e na nivo na ve{tina,

toga{ komunikacijata bi bila strogo utvrdena.

Opredelbata na komunikacijata kako proces e sepak

poprifatliva poradi faktot {to so poimot proces se ozna~uva

dvièwe, te~ewe, tek, na~in na koj ne{to se slu~uva. Vo taa smisla

komunikacijata kako proces moè da go menuva svojot tek vo

samiot proces na komunicirawe, pokraj svesnoto u~estvuva i

nesvesnoto, a kako produkt na toj proces, moè da se sozdadat i

ve{tini na komunicirawe.(Dav~eva M.,2008)

Trgnuvaj}i od odnesuvaweto na komunikatorot

komunikacijata moè da ima ~etiri razli~ni kategorii na

komunikaciski sistemi:

1. Interpersonalen ili interaktiven komunikaciski sistem, koj

{to go pravi samo eden poedinec. Ulogata na ispra}a~ i

prima~ ja vr{i samo edna individua.

Toga{ komunikaciskiot proces se odviva vo sledniov tek:

ideja, mislewe, ~uvstvuvawe deluvawe.

2. Interpersonalen ili interaktiven komunikaciski sistem, koj

opfa}a dve individui.Toga{ postojat logi~ki, sintaksi~ki i

gramati~ki pravila vo verbalnata komunikacija.

5


3. Multipersonalen ili grupen komunikaciski sistem koj go

~inat pove}e poedinci komunikatori, vo koj sekoj so

svojata poedine~na pozicija prav eden komunikaciski

jazol.

4. Transcedentalen komunikaciski sistem, vo koj se

vklu~eni pogolemi grupi na lu|e. Istovremeno toa se i

op{estveni sistemi na komunikacija.

Komunikacijata ~esto se definira kako potreba da

vospostavime kontakt so drugite lu|e preku vzaemnata razmena na

idei i iskustva. Komunikacijata postoi pri reakcija na ne{to {to

govorime, no postoi i toga{ koga nekoja li~nost reagira na na{iot

sre}en ili taèn izraz na liceto. Komunikacijata ne e samo vzaemno

prenesuvawe na poraki tuku taa prestavuva i emocionalna reakcija.

Bidej}i se prisutni emocionalnite reakcii, komunikacijata moè da

bide prijatna i polna so vnimanie, no moè da bide ispolneta i so

netolerancija strav i otvorena agresivnost.

Komunikacijata prestavuva eden vid na interakcija kade {to

najbitni komponenti se emitiraweto i primaweto na znaci me|u lu|eto

preku simboli ili signali, ednosmerno ili vzaemno.

Simboli se znaci so koi namerno soop{tuvame odredeni

zna~ewa. Lu|eto komuniciraat so simboli koi se pretpoznatlivi za

odredena kultura. Terminot simbol se koristi i vo psiholo{kata nauka

so drugi zna~ewa kako izraz na nesvesnite, skrienite i potisnati

misli, emocii i èlbi.

Signali se znaci so koi ne se soop{tuvaat idei i zna~ewa, no i

tie predizvikuvaat reakcii na druite individui.

Znaci se drazbi koi zamenuvaat ne{to. Komunikacijata preku

znaci ne e svojstvena samo za ~ovekot. I ìvotnite komuniciraat so

6


znaci. Grakaweto na edna ptica e znak deka se zakanuva opasnost a

na toj znak ostanatite ptici reagiraat so odletuvawe od toa mesto.

1.Tipovi na komunikacija

Postojat tri tipovi na komunikacija. Toa se tradicionalen,

profesionalen i individualen ili aktiven tip na komunikacija.

1.Tradicionalniot tip na komunicirawe, ne bara specijalni

znaewa nitu posebni razliki vo nivoto na izvestuvaweto. Ova

komunicirawe e voobi~aeno vo sredinite i me|u poedincite koi me|

usebno ve}e se poznavaat.

2. Profesionalniot, odnosno formalen tip na komunicirawe se

razlikuva vo ramkata na profesionalniot iskaz, vo sredstvata za

masovna komunikacija, na predavawata. Osnovna slabost mu e taa

{to vo najgolem broj na primeri nedostasuva povratna informacija.

3. Individualniot, odnosno aktivniot tip na komunikacija e

najslo`en i najproduktiven tip na komunikacija i tuka istovremeno

site u~esnici se ramnopravni.

2. Osnovni karakteristiki na komunikacijata

Komunikacijata e vrodena osobina;

Komunikacijata e univerzalna pojava;

Komunikacijata e kontinuiran proces;

Komunikacijata e dinami~na kategorija;

Komunikacijata e kulturna pojava;

Komunikacijata e posebna kategorija.

7


Komunikacijata kaj ~ovekot e vrodena karakteristika so site svoi

razli~nosti, zna~i taa sposobnost se nasleduva so nivnoto ra|

awe.Socijalnata komunikacija e svojstvena za op{testvoto i taa ne e

stati~na pojava, tuku dinami~en, kontinuiran proces {to svojot vrv

vo razvojot go dostignuva so pojavata na taka nare~eniot

“kompjuterski jazik”. Komunikacijata e taa koja ja olesnuva i

ovozmoùva kordinacijata na ~ove~kite aktivnosti. Za

komunikacijata se veli deka e i kulturna pojava zatoa {to nastanuva

vo ramkite na opredelena koltura, a moè da sluì kako sredstvo za

afirmacija na taa kultura. Komunikacijata ima individualni

karakteristiki. Od tamu razli~nite jazici vo globalen pogled no i

razli~nite dijalekti.

2.1. Komunikaciski funkcii

Komunikacijata mu ovozmoùva na ~ovekot da gi rekonstruira

doìvuvawata od minatoto, da gi razbere sega{nite tekovni slu~ki i

da gi predvidi idnite doìvuvawa.Govornata kako i pi{anata

komunikacija se vo me|usebna zavisnost, zatoa {to jazikot nastanal

od potrebata za sorabotka i razbirawe me|u lu|eto, zo{to govorot e

socijalna interakcija, bidej}i sakame da vlijaeme na drugite,

odnosno od drugite barame podr{ka za svoite nameri.

Postojat tri osnovni komunikaciski funkcii. Toa se:

1.Perceptivnata funkcija – ovozmoùva priem na vleznite

informacii, odnosno signali i poraki vo komunikaciskiot

proces;

2.Evolutivna funkcija ovozmoùva so pomo{ na

porane{noto iskustvo i so koristeweto na memorijata da

8


se razbere porakata i da se donese nekoja odluka vo

procesot na komunikacija;

3.Transmisionata funkcija ima za zada~a da izvr{i

prenos i da go protolkuva zna~eweto na porkata.

Dodeka prvata funkcija obezbeduva priem, protek, prenos i

istaknuvawe na sopstvenite poraki, drugata funkcija im

ovozmoùva na site poedinci, grupi i nacii pristap vo raznovidnite

informacii koj {to ovozmoùvaat podobro me|usebno razbirawe.

Pokraj drugite funkcii tuka se i funkciite za obezbeduvawe na

zaedni~ki fond na znaewa {to im ovozmoùvaat na lu|eto da

deluvaat kako ~lenovi na op{testvoto, razmena na informacii koi im

se potrebni da im se olesni dogovaraweto na razli~ni stavovi

sprema op{tite pra{awa, kako i unapreduvawe na kulturata i

zadovoluvaweto na drugite potrebi na sekoj ~ovek.

2.2. Osnovni elemeni na komunikacijata

Spored Xonson (Johnson 1993) komunikacijata me|u dve lica

sodrì sedum elementi:

1. Nameri, idei i ~uvstva na onoj koj dava poraka, na~inot

na koj odlu~il da se odnesuva i ispra}awe na samata

poraka;

2. Kodirawe na porakata – prenos na ideite, ~uvstvata i

namerite vo porakata;

3. Ispra}awe na porakata na onoj koj ja prima porakata;

4. Kanal preku koj se prenesuva porakata;

5. Dekodirawe na porakata od strana na primatelot –

interpretirawe na zna~eweto na porakata;

6. Vnatre{en odgovor na primatelot na interpretacijata na

porakata;

7. [um vo site fazi – toj ja naru{uva komunikacijata

9


Za da se analizira komunikacijata , mora da se odredi

sevkupnosta na komunikaciskiot proces koj moè da se modelira na

razli~ni na~ini, no sekoga{ ima dva postojani elementi i toa: izvor ili

ispra}a~ na poraki ili korisnik ili prima~ na poraki. Vo

komunikacijata postojat slednive va`ni elementi:

kod, kodirawe, dekodirawe i komunikaciski kanal ili medium.

Kod e sistem na znaci ili simboli koi ovozmoùvaat to~no

prenesuvawe na porakata ili informacijata. Toj mora da im bide

poznat i na pra}a~ot i na primatelot. Porakata nema da bide

svatena ako dvata sogovornika ne zboruvaat na ist jazik. Kodniot

{um e mesto kade {to se najduvaat site elementi koi {to smetaat

vo procesot na komunikacija.

Kodirawe e sloèn proces i nastnuva toga{ koga porakata se

stava vo kod, toa e nekoja forma, koja treba do sogovornikot da ja

prenese bez ostatok.

Dekodirawe e proces na pretvorawe na zvu~ni, svetlosni i

jazi~ni znaci vo razbirliva sodrìna. Do razbirawe nema da dojde ako

prima~ot ne ja dekodira porakata.

Enkodiraweto e reagirawe na primenite poraki i

informacii.Ovde stanuva zbor za toa da i prima~ot na poraki stane

ispra}a~ na povratni poraki. Porakata e sekoj kod koj po pravilo e

izbran i ureden niz edinica koja pominuva pokraj komunikacionen

kanal ili medium. Ispra}a~ot vo porakata vnesuva informacija, a

prima~ot ja izvlekuva ili dekodira.

Komunikaciski kanal ili medium e kanal koj gi povrzuva

ispra}a~ite i primatelite na porakite. Za da moè da se vospostavi

ovoj kanal, pra}a~ot na poraki mora da poznava odredena forma na

komunikaciski edinici, koi toj gi izbira i kodira po odredeni pravila.

Zbirot na ovie edinici se vika azbuka ili re~nik na komunikaciski

sistem.

10


2.3. Komunikaciski proces i fazi vo komunikacijata

Komunikacijata pretstavuva permanenten proces na

ispra}awe i primawe na informacii, so edna osnovna cel – razmena

na idei.Denes sekojdnevno sme izloèni na kontinuirano primawe na

informacii so razli~ni sodrìni preku ednostavni i preku

najsovremeni komunikaciski sistemi.

Komunikacijata e edinstvo na tri elementi: izvor, poraka i

prima~.

Izvor moè da bide li~nost, medium ili kniga;

Porakata moè da ima najrazli~ni formi (usna, pismena ili

gestovna);

Prima~ moè da bide sekoj na kogo mu e nameneta porakata,

no moàt da bidat i drugi prisutni lica na koi ne im e nameneta

porakata.

Me|utoa postoi i posloèn model na komunicirawe koj se sostoi

od dobieni odgovori na nekolku pra{awa:

koj ja ispra}a porakata (koj e izvorot);

zo{to ja ispra}a (cel na porakata);

komu e nameneta porakata (prima~ot);

kakov efekt predizvikuva;

Komunikaciski kanal prestavuva patot i na~inot na

komunicirawe.

Celta na komuniciraweto se smeta deka e postignata toga{

koga postoi potpolno razbirawe me|u ispra}a~ot i prima~ot.

Povratna informacija – preku nea ispra}a~ot steknuva

soznanie deka prima~ot to~no ja interpretiral porakata.

Pri komunikacijata i ispra}a~ot i prima~ot mora da gi

poseduvaat slednive elementi: nivni znaewa, ve{tini, stavovi,

mislewa, odluki, motivi, sociokultura i dr.

11


Od gore navedenoto mo`e da se zaklu~i deka komuniciraweto

e dvonaso~en proces vo koj postojat najmalku dvajca sogovornici i

nivnite aktivnosti.

Komunikacijata pominuva niz ~etiri fazi:

Vnimanie – porakata mora da bide dovolno interesna,

atraktivna i razli~na za da go privle~e vnimanieto.

Kratkotrajna memorija – porakite {to se dostapni do

prvata skala na na{ata svest, imaat kratok vek na

pomnewe. Za da se zadr`at podolgo vreme treba da se

povtoruvaat.

Dolgotrajna memorija – porakite koi {to }e doprat do

povisoko skalilo na na{ata svest ostanuvaat

zapameteni.

Centralna obrabotka - vo ovoj stadium se vr{i

obrabotka na porakite koi ja minale dolgotrajnata

memorija zaedno so ostanatite informacii koi ve}e

postojat i koi predizvikuvat nekakvi ~uvstva.

3. Pravila za uspe{na komunikacija

Za da bide uspe{na sekoja komunikacija, potrebno e da bidat

zadovoleni odredeni pretpostavki za pravilen i uspe{en tek na

komunikacijata me|u lu|eto:

Jasnost – porakata {to se ispra}a mora da bide

jasna, za da bide to~no primena i razbrana. Zatoa

porakata treba da bide oslobodena od nepotrebni i

dvosmisleni zborovi;

12


Kompletnost – informacijata treba da bide

kompletno dadena i kompletno primena za da se izbegne

selektivnoto i parcijalno slu{awe od strana na lu|eto

poradi niza pri~ini.

Svesnost - pri komunikacijata potrebno e sekoj

od u~esnicite da bide potpolno svesno vklu~en vo

temata na komunikacija.Svesnosta isto taka zna~i da se

ima vo predvid na kogo mu e nameneta informacijata i vo

koj kontekst e oblikuvana za da moàt da ja razberat i

onie na koi ne im e nameneta.

Konkretnost – za konkretna i to~na komunikacija

potrebni se pravilni i konkretni zborovi. Ova e va`no pri

komuniciraweto me|u narodi od razli~ni kulturi.

To~nost – za da moè porkata seriozno da se

razbere i da se prifati taa mora da bide to~na. Porakata

koja sodrì skrieni sodrìni moè da predizvika

neserioznost od strana na primatelot na porakata.

La`nata poraka moè da postigne momentalna cel, no

vsu{nost taa prestavuva zakana za dobrata komunikacija.

4. Vidovi na komunikacija

Dobrata i uspe{na komunikacija e ve{tina koja se steknuva i

e rezultat na ve`bawe i razmisluvawe. Preku nea se vr{i razmena na

idei, iskustva, mislewa i dr. Postojat tri vida na komunikacija.

verbalna komunikacija (zboruvawe i govorewe)

neverbalna komunikacija ( koristewe na govorot na teloto)

pismena komunikacija ( pi{uvawe)

13


Verbalna komunikacija – e forma na komunikacija koja se

izrazuva so koristewe na glasovite, govorot i jazikot.

Neverbalna komunikacija – e govor na teloto. Pribli`no 80% od

na{ata komunikacija ja realizirame preku:

poraki preku verbalni i neverbalni znaci;

poraki so o~ite;

poraki so facijalnata espresija;

poraki so stavot na na{eto telo;

poraki so racete;

poraki so na{iot fizi~ki izgled;

Pismena komunikacija - ~esto upotrebuvana forma na

komunikacija vo dene{no vreme. Me|utoa najdobra komunikacija se

u{te direktniot kontakt me|u sogovornicite odnosno razgovorot vo

~etiri o~i zatoa {to porakata prenesena na toj na~in dobiva

pogolemo zna~ewe.

Postojat pove}e formi na komunicirawe. Tie se:

Intrapersonalno komunicirawe – vnatre{en govor, govor so

samiot sebe si. Toa e proces na mislewe na individuata, i po~etok

na sekoe ponatamo{no komunicirawe. Stanuva zbor za ispituvawe

na sopstvenoto odnesuvawe, stavovite i sposobnostite {to se

povrzuva so samovrednuvaweto.

Interpersonalno komunicirawe – forma na direktno neposredno

komunicirawe me|u dve i pove}e li~nosti koi se vo fizi~ka blizina.

Vo interpersonalnata komunikacija edna li~nost prezentira

odredena informacija na druga li~nost so cel da vlijae na nejzinoto

odnesuvawe.

Organizaciski komunikacii – specifi~na forma na

interpersonalni komunikacii so nekoi svoi karakteristiki:

profesionalni normi, sistem od propi{ani pravila, postoewe na

14


propi{ani kanali za prenosuvawe na porakata.Ovie komunikacii

moàt da se ostvarat po usnen ili pismen pat.

Masovno komunicirawe - naso~eno kon {irokata publika.

Porakite se prenesuvaat javno, a komunikator moè da bide sekoja

kompleksna organizacija.

Masovnata komunikacija e proces koj se razviva paralelno so

modernata tehnologija i e naso~ena kon relativno {iroka,

heterogena i anonimna publika.

Medio komunicirawe – karakteristi~no e prisustvoto na

tehni~ki instrumenti. Me|utoa se upotrebuva pod ograni~eni uslovi

od koi bi trebalo da se izdvoi potrebata za postoewe na poznati

u~esnici.

4.1. Neposredna i posredna komunikacija

Komunikacijata moè da bide aksijalna ( li~na, neposredna) i

retijalna (masovna, posredna).

Neposredna ili li~na komunikacija se ostvaruva

toga{ koga ispra}a~ot i prima~ot na informacija se vo me|useben

neposreden kontakt i po pravilo stanuva zbor za usna komunikacija.

Prednost kaj ovoj vid na komunikacija e toa {to e obezbedena

kontrola na priemot na informacijata, {to e poznat prima~ot i {to vo

tekot na komunikacijata moè da se intervenira. Ona {to e najva`no

kaj li~nata komunikacija e toa {to informacijata po pravilo ne se

gubi i istovremeno se dobiva povratna imformacija.

Osnovna slabost na neposrednata ili li~nata komunikacija e

vo toa {to e neekonomi~na i {to bara posebno vreme i

mesto.Ispra}a~ot na informacii e vo situacija prima~ot ne samo da

go slu{a, tuku i istovremeno da go prati na~inot na negovoto

zboruvawe i so toa dobiva dopolnitelni elementi koi moàt da

deluvaat na negovoto reagirawe. No sepak neposrednata

15


komunikacija e nezamenliva, posebno koga stanuva zbor za site

formi na razbirawa. Tuka se va`ni karakteristikite na li~nata

komunikativnost, koi se odnesuvaat na celokupnata li~nost so site

nejzini karakteristiki.

Posredna ili masovna komunikacija naj~esto se

obezbeduva preku mediumite i e dosta efikasna poslednive godini.

So ovaa komunikacija istovremeno se obezbeduva ispra}a~ot na

komunikacijata da im se obrati na {irok krug na prima~i i so toa ne

samo da se {tedi vreme, tuku se obezbeduva informacijata brzo i

efikasno da pomine. Vo taa smisla posebno treba da se istakne

reklamata kako posredna forma na komunikacijata, koja postignuva

izvondredni rezultati.

So brza, efikasna i to~na informacija i na posreden na~in

realizirana, se javuva potreba na sovremen na~in da se dobiva

informacija pri istra`uvaweto na pazarot so {to se sogleduva

nejzinata prednost.

Kaj posrednata ili masovnata komunikacija izostaven e li~niot

kontakt, koj zna~ajno odreduva kako }e se prenese informacijata.

Se ona {to e prednost na li~nata komunikacja e slabost na

masovnata komunikacija. Posrednata komunikacija sama po sebe

mo`e da ja namali ili deformira osnovnata informacija. Zatoa e

va`no kako taa se izvr{uva i kako ~ovekot se priprema za nejzina

realizacija.

4.1.1.Карактристики на ли~ната комуникација

Vo komunicirawto va`no mesto ima li~nata komunikativnost i

zatoa e potrebno sekoj ~ovek da go formulira i usovr{uva svojot

imix. Najva`ni karakteristiki na li~nata komunikativnost se: jazi~na i

stru~na kompetentnost; koncentriranost, objektivnost,

16


funkcionalnost, prakti~nost, motiviranost, fleksibilnost,

strategi~nost, individualnost, duhovitost.

Jazi~nata i stru~nata kompetentnost zavzema prvo mesto vo

ramkite na karakteristikite na li~nata komunikativnost. Osnovno

pravilo vo odnos na stru~nosta e poznavaweto i pravilnoto

iskaùvawe (usno i pismeno). Jazi~nata kompetentnost ne e samo

potreba da se pokaè poznavawe na osnovniot iskaz, tuku taa

obezbeduva moderno, efikasno, i organizirano nastapuvawe vo

kontaktot i rabotata so pravilniot govor.

Koncentriranosta podrazbira da se obezbedi {to pooptimalna

prezentacija na informacijata, a taa od pra}a~ot na informacijata

bara konkretna koncentracija.

Objektivnosta podrazbira vistinski da se iskaàt i prenesat

odredeni sodrìni i od nea zavisi kako i kolku }e bide priofatena

informacijata od strana na sogovornikot.

Funkcionalnosta podrazbira sposobnost informacijata da se

oformi i da se postigne potreben interes kaj sogovornikot.

Prakti~nosta podrazbira sposobnost da se iskaè ona {to

ozna~uva prakti~na primena i sposobnost da se soedini ona {to e

kreativno prakti~no.

Motiviranosta gi istaknuva vo prv plan svesnite odluki i

aktivnosti, a fleksibilnosta zna~i sposobnost za prilagoduvawe ne

samo so sogovornikot, no i so kompleksnite informacii kako del od

znaeweto.

Strategi~nosta mnogu vlijae na toa kako i kolku pra}a~ot na

informacii e sposoben da razraboti odredena strategija vo

17


iznesuvaweto na informacijata, vodej}i smetka za sogovornikot i

negovite sposobnosti.

Individualnosta i duhovnosta poka`uvaat deka ispra}a~ot ili

sogovornikot e avtonomrn vo komunikacijata i deka posebno va`no

mu e da ima duh pri komunikacijata.

Site ovie karakteristiki na li~nata komunikacija koga me|

usebno }e se uskladat i se dovedat vo odreden odnos,

obezbeduvaat ~ovekot da ima dovolno pozitivni elementi za

organizacija.

Uspehot vo komunikacijata pred se zavisi od razbiraweto na

izlagawata na govornikot, negovite sposobnosti za vreme na svoeto

izlagawe da izbegnuva nejasnotii, no va`no e i negovoto

po~ituvawe na sogovornikot.

II. VERBALNA KOMUNIKACIJA

^ovekot e komunikativno bitie. Komunikacijata postojano gi

prati aktivnostite na ~ovekot, vklu~ena e vo negovoto odnesuvawe

kako op{testveno su{testvo. Pri vospostavuvaweto na prvi~niot

kontakt so drug ~ovek nekoga{ e dovolno da upatime samo eden

prijaten pogled kako signal na dobra volja, drugiot ~ovek da go

pro~ita signalot i da se otvori za komunikacija. Jazikot e vo nas i nie

18


sme vo nego. Od prirodata na ~ovekot i od situacijata zavisi dali vo

prvi~niot kontakt }e go koristime govorot ili jazikot na teloto.

Komunikacijata e onos pome|u ~ove~kite edinki, pa zatoa

sekoga{ e vo interakcija. Nema interakcija bez komunikacija.

.Interakcijata se ostvaruva so pomo{ na znaci. Verbalnata

komunikacija se ostvaruva so znaci – simboli, a neverbalnata

komunikacija so znaci -signali.

Verbalnata komunikacija e komunikacija so zborovi, bez ogled

na na~inot na prenesuvawe na verbalnite poraki, usno ili so

pomo{ na drug medium.

Spored toa Bratani} M. ukaùva na tri funkcii na verbalnata

komunikacija:

Prvata funkcija se odnesuva na informirawe za nastanite,

sostojbite i predmetite vo objektivnata stvarnost:

Vtorata funkcija se odnesuva na informirawe na emocii,

stavovi i vrednosti na subjektite;

Tretata funkcija e iznesuvawe na idei.

.

Koga se pak razgleduva verbalnata komunikacija od aspekt

na na~inot na soop{tuvawe na porakite, toga{ site formi na

verbalna komunikacija moàt da se podelat vo dva vida:

monolo{ki

dijalo{ki.

Monolog – kako vid na soop{tuvawe na porakite, ne zna~i

komunikacija naso~ena kon sebe, tuku prestavuva govorewe koe e

upateno kon slu{atelite.Poradi toa monolo{kiot govor treba da bide

koncizen i jasen, so naglasenost na temata i istaknuvawe na

poentata.Pri vakviot na~in na komunikacija, sekoga{ postoi

povratna informacija – reakcija na slu{atelite, koja moè da se

19


manifestira preku nesoglasuvawe, nerazbirawe - razbirawe,

zainteresiranost – nezainteresiranost, otpor – sorabotka i dr.

Dijalog – se koristi vo sekojdnevnata komunikacija i vo

delovnoto komunisirawe. Vo zavisnost od toa, kolku toa {to e

kaàno soodvestvuva so toa {to se imalo namera da se kaè, moè

da se slu~i:

nepotpolna

potpolna komunikacija

Karakteristi~no za nepotpolnata komunikacija e toa {to postoi

povr{na struktura na re~enicite, se ispu{taat nekoi zna~ajni

elementi, se zboruva generalizirano, se iskrivuvaat faktite, a se

iskaùvaat pretpostavkite.

Kaj potpolnata komunikacija re~enicite se so soodvetna

struktura i so prodlabo~eno znaewe, se zboruva za konkretizirani

fakti, se proveruva iskaànoto, se vnesuvaat site elementi vo

re~enicite.

Za da bide ispe{na verbalnata komunikacija mora da se

konkretizira ona {to saka da se kaè i da se vklu~at site elementi

potrebni za komunikacija. Govorniot proces mora da se oblikuva, a

komunikatorot treba da gi razvie svoite ve{tini za govorewe.

Elementi na ve{tinite za govorewe

Racionalno izloùvawe – se postignuva so logi~no

razmisluvawe i razbirlivo prenesuvawe na mislite do

sogovornicite, potkrepeno so interesni primeri i

odreduvawe na celta poradi koja se pra}a porakata;

izgradeni glasovni kvaliteti na komunikatorot – se silna

alatka za privlekuvawe na vnimanieto na sogovornicite;

artikulacija i dikcija – formirawe i pravilno izgovarawe na

samoglaskite, dolìna na zborovite, naglasuvawe na

akcent;

20


upotreba na pauzi – zavisi od na~inot na di{ewe, a

potrebno e da se nau~i da se pravat pravilni pauzi pri

govoreweto, kako bi se zadràlo vnimanieto na

sogovornikot;

semanti~ko ozna~uvawe na re~enicite – so sekoja

pooddelna re~enica, da se pronajde fokusot i da se naglasi,

da se izdvoi od ostanatite zborovi vo re~enicata za da

moàt slu{atelite da go zapomnat;

povatna informacija – proverka za pravilna primenost na

porakite, postavuvawe na otvoreni i kratki pra{awa.

êkori za podobruvawe na verbalnata komunikacija

planirawe na porakite – ja planirame namerata na

komunikacijata i porakata. Se odlu~uvame koja e celta na

komunikacijata so koi idei se nosime i jasno ja ispra}ame

porakata;

vodewe smetka za prima~ot – dobro e da se imaat vo

predvid slesnive aspekti vo vrska so prima~ot:

- koj vid na komunikacija najmnogu mu odgovara

na sogovornikot;

- koga i kade sogovornikot }e bide vo sostojba da

ne slu{ne, bez bilo kakvo nepotrebno obra}awe na

vnimanieto;

- zemawe vo predvid dali sogovornikot ima bilo

kakvi vlijanija vo vrska so porakata koja planirame da

mu ja upatime;

- vodewe smetka za toa kako da komunicirame za

da moè prima~ot da ima otvoreno vnimanie na

na{ata poraka.

Vodewe smetka za toa kako zvu~ime – na{iot glas

zvu~i porazli~no vo javnosta od ona {to go slu{ame vo

21


na{ata glava.Klu~ni raboti koi moàt da se napravat za da

se podobri na{ata komunikacija bi bile:

- ton i ja~ina na glasot;

- brzinata na govorot;

- ~istotata na jazikot;

- izbor na zborovi;

- àrgon;

Postavuvawe na otvoreni kratki pra{awa – pra{awata

se postavuvaat za da go proverime protokot na na{ata

komunikacija do prima~ot i da videme dali e interpretirana

na{ata poraka onaka kako {to sme imale namera.

Sredstva za verbalna komunikacija se: govorot, jazikot, glasot,

sluhot,~itaweto i pi{uvaweto

1. Govorot kako sredstvo vo verbalnata

komunikacija

Govorot sekoga{ funkcioniral vo konteksot na individualnata

svest i se realizira na subjektivna osnova. Sekoj govor e individualno

objektivno povedenie koe se odnesuva na konkretni raboti i koe

moè da se sledi bilo vo ramki na glasovniot, pi{uvaniot ili

gestovniot govor, osven ako ne se raboti za vnatre{en govor ili

govor na teloto.

Govorot se definira kako jazik vo akcija, kako realizacija na

verbalniot simboli~ki sistem. Jazikot i govorot ne moè da se

poistovetuvaat i ve{ta~ki da se odvojuvaat bidej}i dijalekti~ki se

me|uzavisni delovi na edna edinica. Govorot e realizacija na

simboli~kiot sistem na komunikacija, a jazikot e predmet na

govorot.Govorot se formira i se razviva kako potreba za realizacija

na jazi~kiot sistem, dodeka jazikot nastanuva i se razviva kako

22


proizvod na govorot. Konkretnata primena na jazi~nite sredstva se

ostvaruva niz dve formi: usnen i pi{an zbor ( usnen i pi{an govor).

Realizacija na jazi~niot sistem, t.e govorot ne moè da se

zamisli nadvor od strukturata i funkcijata na organizmot na verbalna

komunikacija, a vo nego spa|aat slednive osnovni delovi:

organi so koi se proizveduva vozdu{na struja (dijafragma,

graden ko{, plu}a, du{nik);

organi so koi se proizveduva fonacija (glasnici);

organi so koi se artikuliraat glasovite( usni, zabi, alveoli, tvrdo

nepce, meko nepce, jazik, resi~ka);

organi so koi se poja~uvaat i akusti~ki se oformuvaat

govornite glasovi (usna,`drelna i nosna {uplina);

mozokot vi{ nerven sistem.

Poznato e deka komunikacjata bez posredstvo na govorot e

najprimitiven tip na komunikacija.Nekoi ruski nau~nici ukaùvaat na

toa deka vo sovremenata psihologija govorot se nabquduva kako

sredstvo za komunikacija odnosno kako sloèna i specifi~no

organizirana forma na svesna aktivnost vo koja u~estvuva subjektot

koj go formulira verbalniot izraz od edna strana i subjektot koj go

prima toj verbalen izraz od druga strana. Me|utoa, pokraj toa {to e

sredstvo za komunikacija govorot istovremeno e i mehanizam na

intelektualnata aktivnost na poedinecot koja pak ovozmoùva

izvr{uvawe na operacii kako {to se: apstrakcija i generalizacija, a

toa e osnova za povrzuvawe na govorot so misleweto. Misleweto i

govrot se tesno povrzani ne samo me|usebno, tuku i so site drugi

procesi. Ottamu se doa|a i do funkcijata na govorot kako sredstvo za

organizacija na psihi~kite procesi kaj ~ovekot. Taka zborovite se

organiziraat vo grupi, re~enici, so govorot se analizira i se

formuliraat zaklu~oci i sudovi.

Barkler istaknuva tri funkcii na govorot: komunikativna,

ekspresivna i reprezentativna. Za uspe{na komunikacija me|u lu|eto

potrebno e izgovoreniot zbor da go ima istoto zna~ewe i za dvata

23


sogovornici vo komunikacijata, zatoa {to na toj na~in se istaknuva

intelektualnata funkcija na govorot.

1.2. Odnosot pome|u govorot i misleweto

Govorot prestavuva univerzalna jazi~na sposobnost koja se

realizira preku golem broj na simboli~ki sistemi koi {to deteto gi

usvojuva na odredeni vozrasti.

Me|utoa za da se usvojat site funkcii na govorot treba da

nastane odredeno fizi~ko sozdrevawe na centralniot nerven sistem i

da postoi odredena lokacija na govorot vo nekoi od mozo~nite

centri.

Vo psihologijata dolgo se vodi rasprava za odnosot pome|u

misleweto i govorot. Se sprotistavuvaat dve koncepcii. Prvata

koncepcija celosno go spojuva govorot i misleweto i smeta deka

govor bez mislewe ne e mo`en, a drugata koncepcija smeta deka

govorot i misleweto se nezavisni posebni procesi.

Odnosot me|u misleweto i govorot vo tekot na vkupniot

genetski razvoj na ~ovekot ne e nepromenliva veli~ina i vo tekot na

razvojot se menuval vo kvalitativna i kvantitativna smisla. Misleweto

i govorot imaat razli~ni genetski koreni i nivniot razvoj se odvival

nezavisno eden od drug. Vo genezata na misleweto i govorot se

smeta deka so sigurnost mo`e da se utvrdi predgovorna faza vo

razvojot na misleweto i predintelektualna faza vo razvojot na

govorot. Krikot, mrmoreweto, prvite zborovi se sosema o~igledni za

predintelektualniot stepen na razvojot na govorot i tie nemaat ni{to

zaedni~ko so razvojot na misleweto. Vrskata me|u misleweto i

govorot Vigotski ja nao|a vo zna~eweto na zborovite. Zborot li{en

od zna~ewe ne e zbor tuku toj e prazen zvuk. Od psiholo{ki aspekt

zna~eweto na zborot ne e ni{to drugo tuku formirawe na poim.

Odnosot na mislata kon zborot pred se ne e predemet tuku proces.

Mislata ne se izrazuva so zborot, tuku se realizira vo zborot. Sekoja

misla se razviva, izvr{uva nekoja funkcija i pretvoraj}i se vo govor

24


istata se menuva. Zatoa se smeta deka zboruvaweto bara premin

od vnatre{en kon nadvore{en govor, a pak misleweto e pozabaven

bezvu~en govor.

Vnatre{niot govor odnosno misleweto moè da funkcionira

bez u~estvo na jazi~ni prestavi i govorni dvièwa me|utoa

nadvore{niot govor mora da se griì za to~na upotreba na

zborovite, za nivnoto vistinsko zna~ewe, za adekvatna upotreba i za

dobra razbirlivost.

Dodeka za misleweto e potrebno da postoi ispraven nerven

sistem za govorot pokraj ispraven nerven sistem e potrebno

postoewe na govorni organi, organi za di{ewe i setilni organi.

2. Jazik

Komunikacijata so pomo{ na jazikot e ovozmoèna od dve

~ove~ki aktivnosti:

zboruvawe;

slu{awe;

Jazikot se definira kako sistem na simboli~ka komunikacija,

koj e zaedni~ki za odredena grupa na lu|e. Sovremenata nauka za

jazikot, jazi~nata dejnost ja deli na jazik i govor. Razlikubaweto na

jazikot i govorot prv go vovel Ferdinant De Sosir (1977).Jazikot e

apstrakten sistem na znaci kij ima specifi~ni svojstva {to se

upotrebuvaat za interpersonalna komunkacija, dodeka govorot e

konkretna realizacija na toj sistem.

Osnovni delovi na strukturata na jazikot se: govoren glas –

fonema, morfema, zbor i re~enica. Tie se nao|aat vo vzaemna

povrzanost i ~inat organizirna celina kade postoi sistemati~nost.

Poradi toa jazi~nata struktura se narekuva jazi~en sistem.

25


Vo jazikot razlikuvame naroden govor i standarden knièven

jazik. Naroden govor e jazikot na lu|eto od odreden kraj, koj e

tipi~no teritorijalna edinica. Standarden govor e obraboten i

normiran jazik koj opsluùva odredeno jazi~no op{testvo.

Vo jazikot isto taka razlikuvame vnatre{en i nadvore{en jazik.

Nadvore{en jazik e oralen govor koj zvu~i, so nadvoe{na realizacija

koja sluì kako sredstvo za komunicirawe so okolinata. Vnatre{en

govor e govor koj ne e zvu~en, ne se izgovara i nema nadvore{na

realizacija, ne sluì kako sredstvo za komunikacija tuku dobiva oblik

na vnatre{no razmisluvawe.

3. Glas

Glasot se definira od pove}e aspekrti no vo ovoj slu~aj }e se

razgleduva od lingvisti~ki aspekt. Govorniot glas – fonema e

najmala jazi~na edinica koja sluì za gradba na zvu~nata celina i za

razlikuvawe na zna~eweto na tie poedine~ni celini.Fonemite go

so~inuvaat glasovniot sistem na jazikot.

Sekoj govoren glas – fonema ima tri osnovni vrednosti:

fiziolo{ki (artikulacioni), fizi~ki (akusti~ki) i funkcionalni

(lingvisti~ki).

Od fizi~ki aspekt sekoj govoren glas – fonema ja

karakteriziraat ~etiri osnovni osobini: ja~ina, visina, dolìna- traewe

i tembr-boja.

Ja~inata na glasot ja odreduva snagata na vozdu{nata struja

so koja se generira glasot i veli~inata na amplitudata na glasnicite.

Visinata na glasot ja odreduva brojot na treperewe na

glasnicite vo edna sekunda. Pogolem broj na treperewa formira

povisok glas, a pomal broj na treperewa na glasnicite – ponizok glas.

Dolìnata na glasot ja odreduva vremeto na traewe na

izgovorot, a samoto vreme na traewe na izgovorot e vo zavisnost od

prirodata na glasot, od polo`bata na glasot vo kontekstot na zborot

26


kako i od suprasegmentalnite uslovi na izgovor (akcent, pauza,

intonacija, melodija).

Tembr – bojata na glasot ja odreduva veli~inata i oblikot na

rezonatorite.

4. Sluh

Verbalnoto komunicirawe, govorot ne moè da se ostvari bez

normalen sluh. Poradi toa sovremenata teorija na verbalnata

komunikacija go vklu~uva sluhot vo sistemot na sredstva za

verbalna komunikacija.

Sposobnosta za verbalno komunicirawe e produkt na sluhot,

kogo go so~inuvaat tri me|uusloveni i me|uzavisni procesi:

slu{awe koe primarno se ostvawuva na nivo na

receptorite i senzorite, zatoa se veli deka slu{ame so

u{ite (neuro-fiziolo{ko nivo);

~ujnost koja primarno se ostvaruva nivo na

mozokot, se veli deka slu{ame so mozokot

(psiholingvisti~ko nivo);

auditivna povratna sprega (auditiven fidbek)koja

istovremeno se ostvaruva na nivo za u{ite i mozokot.

Slu{aweto e fundamentalna komponenta na sluhot. Toa

obezbeduva priem na informaciite vo oblik na akusti~ni inpulsi od

nadvore{niot svet, pretvorawe na akusti~nite inpulsi od

mehani~ki kvalitet vo elektri~en potencijal, prnesuvawe preku

slu{niot nerv i rasporeduvawe na inpulsite na odredeno nivo na

mozokot.

ûjnosta e svesno doìvuvawe na akusti~nite stimulacii i

obrabotka na sekvenciite i serija elektri~ni impulsi. Taa opfa}a:

integracija, memorija, se}avawe, povlekuvawe i kontrola. So

auditivnata sprega se obezbeduva celosnost na strukturata i

funkcijata na verbalniot komunikativen lanec. Eden od najva`nite

27


aspekti na ova povrzuvawe, kako servomehanizam vo

komunikacijata e sebeslu{aweto.

5. Faktori od koi zavisi verbalnata ve{tina za

komunicirawe sodrugite lu|e

Kako faktori koi pridonesuvaat za zgolemuvawe na verbalnata

ve{tina pri komunikacijata so lu|eto mora da se zemat i anatomsko

– fiziolo{kite faktori odnosno anatomsko – fiziolo{kata zavisnost na

verbalnite ve{tini. Na toa se ukaùva od nekoi nau~nici koi smetaat

deka verbalnata ve{tina za komunikacija e odredena od odredeni

zoni vo slepoo~niot del na korata na golemiot mozok, koi

ovozmoùvaat akusti~na analiza na govorot. Potoa, imame druga

zona koja ne e jasno lokalizirana, koja isto taka e vo golemiot mozok

i ovozmoùva sfa}awe i razbirawe na semanti~koto zna~ewe na

zborot i treta zona koja e lokalizirana vo pottilnite i slepoo~no

pottilnite zoni vo levata hemisvera vo korata na golemiot mozok

koja sluì kako akusti~ko – verbalen i vizuelen analizator i ja

izvr{uva funkcijata da ~ovekot koj slu{a ja razbere porakata od

re~enicata na sogovornikot koj {to zboruva.Pokraj ovie anatomsko-

fiziolo{ki uslovi, za uspe{no izvr{uvawe i razvivawe na verbalnite

ve{tini na komunikacija so lu|eto, isto taka e potrebno i opredeleno

sozrevawe na nervniot sistem, odnosno na fiziolo{kite i psiholo{kite

mehanizmi za pojava i razvoj na govorot. Imeno tuka spa|a i

razvojot na organite za govor, na centrite za govor, setilnite organi

za sluh i vid i razvojot na inteligencijata koja }e im ovozmoì na

subjektite razbirawe na svojot govor i razbirawe na govorot na

sogovornikot so kogo komunicirame.Sepak najzna~ajna uloga za

razvivawe na verbalnite ve{tini pri komunikacija so drugite lu|e e

u~eweto i ve`baweto na govorot vo potesnata i po{irokata

op{testvena sredina. So ve`bawe ne moàt da se nau~at verbalnite

ve{tini, dokolku nema nekoi nasledni osnovi.Imeno se smeta deka

28


samo ~ovekot od site ìvotinski vrsti nasleduva odredeni gramati~ki

univerzalii.

No naslednite predispozicii se samo uslov da se razvijat

odredeni sposobnosti, pa i sposobnosta za verbalna komunikacija.

Za toa e potrebno odredeno sozrevawe na fiziolo{kite mehanizmi i

odredena aktivnost na poedinecot vo sredinata, kako i zgolemenoto

vlijanie na faktorite na sredinata, se so cel poedinecot da razvie

odredeni psihi~ki osobini, odnosno da gi razvie verbalnite ve{tini.

Za formirawe na sposobnosta na verbalnata komunikacija,

odlu~uva~ka e ulogata na sredinata i li~noto iskustvo.

Za razvivawe na verbalnite ve{tini mnogu e va`no kakov e

razgovorot odnosno konverzacijata {to ja vodat roditelite so svoite

deca vo semejstvoto. Govorot na roditelite ne treba da bide

sentimentalen, nitu pak da bide nekoj vid na infatilno govorewe,

tuku toj treba da bide ìv, interesen i da ima nekoj red. Na deteto

treba da mu se zboruva lesno, razbirlivo, artikulirano i kolku {to

moè gramati~ki poispravno. Deteto pravilniot govor ne go u~i od

gramatikata, tuku od govorot na vozrasnite i onie koi neposredno go

opkruùvaat.Pri toa treba da im se dadat otvoreni mo`nosti na

decata sami da se angaìraat vo komunikacijata, da u~estvuvaat vo

podolgite razgovori so vozrasnite. Na deteto treba da mu se

ovozmoì da razgovara za golem broj na raznovidni predmeti i za

sopstvenite doìvuvawa, da pra{uva da se obra}a kon drugite deca i

vozrasnite, da se sprotistavuva, da komentira, da iznesuva svoi

stavovi, da proveruva dali e dobro razbrano od drugite i na toj na~in

da otkriva {to nedostasuva vo vegovata komunikacija, so cel da ja

koregira i idniot pat da bide pouspe{na.

6.Kriteriumi za pravilen i dobar govor

29


Kriteriumite za pravilen i dobar govor ednostavno mo`at da se

nare~at osobini na kultiviraniot govor. Toa se takvi osobini koi go

odredudaat govorniot iskaz.

Govorot e kvaliteten i vo potpolnost ja realizira svojata

informativna funkcija ako se po~ituvat kriteriumite za pravilen

govor.Osobini na dobriot govor se:

Osmislenost – vo sekoj dobar govor mora da postoi dobra

misla. Koga se ve`ba vo dobar govor mora vo su{tina da se ve`ba

vo mislewe kako osnovno obele`je na dobriot govor.

Celishodnost - govorot mora da ima svoja cel. Govornikot

saka na slu{atelite da im prenese poraka i so nea da postigne cel.

Govorot }e bide bez svojata celishodnost ako ne e vo sklad so

govornoto nivo na slu{atelite.

Pravilnost – govoreweto i pi{uvaweto mora da gi

po~ituvaat normite na kni`evniot jazik.

Isto taka i pravilnata artikulacija e povrzana so pravilniot govor. No

pregolemata upotreba na pauzi vo govorot, povtoruvawe na

glasovite, brz i nejasen odgovor, goltawe na slogovi, nerazbirliva

re~enica seto toa pravi eden govor vda go ~uvstvuvame kako

nepravilen.

Isto taka za pravilniot govor va`no e vo potpolnost da bidat

isklu~eni dijalekti~kite iskazi vo govorot.

Kaj pravilnostite na govorot va`no e govornikot da go naso~i svojot

govor prema konkretnata situacija i sredina vo koja zboruva.

To~nost – prestavuva nastojuvawe da se upotrebi prav,

adekvaten zbor, osobeno sinonimi, frazi i stilski oznaki. Toa bara od

sogovornikot ne samo poznavawe na {to pogolem broj na zborovi

tuku i nivno pravilno leksi~ko zna~ewe kako bi ja upotrebil onaa

koja najto~no ja izrazuva mislata na negovata poraka. Kaj to~nosta

dosta va`no da se odbere izraz koj najto~no ja prenesuva na{ata

misla. Neadekvatnata upotreba na zborot go zagrozuva osnovnoto

va}awe na mislata, a posebo ubavinata na stilot.

30


Jasnost (razbirlivost) – povrzna e so to~nosta zatoa {to

so nea e uslovena. Govornikot mora jasno da gi izrazuva svoite misli

ako saka ako saka slu{atelot pravilno da go razbere i sfati. Ona {to

e jasno vo mislite mora da bide jasno i vo izrazuvaweto t.e. rabirlivo

iskaàno. Gre{kite protiv jasnosta na govorot se:

anfiboija – dvosmislenost ;

nepravilna kongruencija – nepravilno sloùvawe

na zborovite;

pogre{na upotreba na stranski zborovi i izrazi.

Pri upotrebata na stranski zborovi govornikot mora da

go znae nivnoto vistinsko zna~ewe;

preterana zbienost na iskazot – lapidarnost. Vo

èlba da se bide koncizen vo izlagaweto poè da dojde

do preterana lapidarnost i gre{ki protiv jasnosta;

nekonkretno izlagawe na temata. Slu{atelite ne

moàt da ja dolovat sodrìnata na govorot, bidej}i

govornikot e dosta povr{en i nekonkreten za dadenata

tema.

@ivost na govorot – dinamika. Govornikot e vo

situacija da go menuva tonot i tempoto prilagoduvaj}i go kon

mislovnoto i emotivno raspoloènie. Mo`nost da se izbene

monotonijata na izlagaweto.. @ivost ili dinami~nost na govorot

ovozmoùva da se odrì vnimanie na slu{atelite i postigne

ubedlivost i sugestivnost.

Dinamizam na govorot moè da se postigne so bogatstvo

na izrazot, slikovitost na porakata, retori~ki pra{awa, dijalozi i

umerena upotreba na gestovi i mimiki.

Vo govoreweto treba da se najde vistinska mera na tempoto i

ritamot, pauzirawe i nijansirawe na frazi za da se dobie dinami~nost

na govorot.

31


Harmoni~nost na govorot – zbir na jasnosti, pravilnosti i

dinami~nost.Tuka e posebno va`na re~enicata – nejziniot sostav i

intonacija.

Harmoni~nost na govorot se obezbeduva koga govornikot ima

potpolno razviena misla so site poedinosti vo ramkata na

re~enicata. Toa bara posebna harmonija i menuvawe na dolgi i

kratki re~enici voop{to vo skladni misli, ~uvstva i odredena

intonacija.

Glasnost na govorot. Govornicite vodat smetka i za

glasnosta na govorot, bidej}i na toj na~in se ovozmoùva da se

slu{nat govornite poraki. Ako izgovoreniot zbor ne dopre do

slu{atelot, porakata ne e prenesena, odnosno ne e dojdeno do

komunikacija.

Prima~ot na porakata treba jasno da go slu{ne sekoj glas,

zbor vo re~enicata, i seto toa da bide razbirlivo. Postojat lu|e koi

dosta tivko zboruvaat, pa sogovornicite vloùvaat pove}e napori za

da gi razberat.Osnovna potreba e govornikot ramnomerno da go

slu{aat vo site delovi na prostorijata.

Preterana glasnost moè da smeta na prenesuvaweto na

porakata, bidej}i moè da gi voznemiruva slu{atelite i tie nesvesno

se otrgnuvaat od komunikacijata. Potrebno e sekoga{ pravilno da se

koristi glasot i da se upotrebuva onolku snaga pri govorot kolku e

potrebno da so najmal napor se dojde do najdobar vpe~atok.

Ubedlivost na govorot. Ubedlivosta na govorot se

temeli na vistinata, jasnosta i dokumentirano tvrdewe.Me|utoa ako

govornikot vo svojot stav pokaè dlaboka verba vo snagata na

informacijata koja ja izrekuva moè ubedlivo da deluva vrz

sogovornicite.

Po pravilo ubedlivosta se potpira na jasnosta i harmoni~nosta,

a osobeno na dinami~nosta na govorot.(Aleksoski S)

7. Pismena komunikacija

32


Pismenata komunikacija e dosta upotrebuvana forma na

komunikacija. Vo sekojdnevnoto komunicirawe pismenata

komunikacija se izbegnuva bidej}i bara golem napor otkolku usnata

komunikacija.

êsto se upotrebuva vo situacii koga se saka da se zapi{e

komunikacijata {to se vodi so sogovornikot za da ostane kako traen

dokaz.

Pismenata komunikacija ima svoi prednosti nad verbalnata

komunikacija a toa se:

pismenata poraka stoi podolgo vreme pred o~ite na

onie koi ja primaat i moàt pove}ekratno da ja pro~itaat i

podobro da ja razberat;

pismenata poraka se smeta deka e poseriozna od

usnata poraka, a rokot na dostavuvawe moè da bide

skraten vo odnos na verbalnata poraka.

Nedostatoci na pismenata komunikacija se:

pismenata komunikacija sekoga{ ne ovozmoùva da se

proveri dali porakata {to se ispra}a e primena i dobro

razbrana;

pismenata poraka ne e li~na i ne ovozmoùva odgovor

kako verbalnata komunikacija;

pismenata komunikacija ja ko~i fleksibilnosta;

ima otsustvo na klasi~nite elementi na komuniciraweto.

Upatstva za uspe{na pismena komunikacija

treba da se vodi smetka za dolìnata na re~enicite i

delovite na re~enicite;

treba da se odberat takvi zborovi koi }e se fokusiraat na

jasni re~enici koi treba da pokaàt nasoka direkno kon

celta na komuniciraweto no vo isto vreme da se obezbedi i

jasnost na pi{uvanite poraki;

33


da se planira korespondecijata so odredena cel vo

mislite;

da se misli na prima~ot;

da se izbiraat vnimatelno zborovite, za da se izbegne

àrgonot ili zborovite {to moàt da bidat pogre{no svateni;

da se pi{uva sodrìnski, so kratki re~enici i da se

koristat pasusi.(Dap~eva M, 2008)

III.Govor i razvoj na govorot na deteto

Istraùvawata na detskiot govor - op{to i na oddelnite negovi

aspekti – posebno, vo lingvistikata se ponaglaseno se potpiraat vrz

psiholo{kite soznanija, a pak vo psihologijata – tie se potpiraat vrz

soznanijata na lingvistikata, taka {to me|u niv doa|a do zbliùvawe i

prodlabo~uvawe na istraùvawata na podra~jeto na

psiholingvistikata.

Istraùvawata na detskiot govor so psiholo{ka naso~enost

spored svojot karakter se glavno deskriptivni i normativni. Vo niv

naj~esto se opi{uva nekoe govorno nivo kaj decata vo oddelni etapi

od nivniot razvitok, a celta obi~no se sostoi vo toa da se

konstituiraat normi za odnosnite razvojni etapi.

Vrz istraùvawata so psiholo{ka naso~enost silno vlijanie imala

bihejvioristi~kata teorija. Vo nejzina su{tina e tolkuvaweto deka

detskiot govor vo prv red se zasnova vrz emitacijata i

pottiknuvaweto. Ottuka vo pedago{ka smisla nastanuvaat

interpretacii {to ja prepotenciraat ulogata na nasledstvoto vo

razvitokot na govorot.

Istraùvawata na detskiot govor pokaùvaat deka svrzanosta

me|u oddelnite formi na govornoto odnesuvawe i li~nosta na deteto

ne e dovolno potencirana.Formite na govornoto odnesuvawe se

34


tretiraat izolirano od drugite osobini na detskata li~nost.Pozna~ajni

prou~uvawa na korelacijata me|u detskiot govor i op{tiot razvitok

na deteto, i posebno na dejstvoto {to govorot go vr{i vo procesot na

toj razvitok, se sretnuvaat vo delata na @an Pijaè i Lav Vigotski.

1. Razvoj na sposobnosta za verbalna komunikacija

Razvojot na govorot e razvoj na oblikuvawe na glasovite,

proces na rastewe koj menuva od nejasni, neodredeni, slu~ajno

formirani glasovi do jasni, razbirlivi i kontrolirani glasovi. Spored toa

govorot ne e kakov bilo glas koj se proizveduva, tuku govorot go

prestavuvaat onie grupi na glasovi koi imaat odredeno zna~ewe za

deteto.

Vo razvojot na govorot, koj te~e paralelno so razvojot na

motornite i intelektualnite sposobnosti, moàt da se razlikuvaat dve

fazi: prelingvalna faza i lingvalna faza.

Prelingvalna faza - vokalniot aparat e muskulen sistem i

negovata aktivnost u~estvuva vo globalnata aktivnost na celiot

organizam neposredno po ra|aweto.Ovaa faza trae do prviot svesno

izgovoren zbor. Se deli na dva dela:

Period na vokalizacija – zapo~nuva so prviot krik na

novoroden~eto koj nema nikakvo emocionalno zna~ewe, no za

govorot ima golema va`nost. Motivot za spontana komunikacija se

javuva od zadovolstvoto doìveno niz igrata na volevi dvièwa na

govornite organi.

Period na gugawe i babling – gugaweto zapo~nuva vo prvite

meseci od ìvotot na deteto i e ednakvo kaj site deca. Gluvte deca

retko gugaat kako rezultat na toa {to ne gi slu{aat zvucite na

sopstveniot glas i nemaat soodveten stimul za glasovna igra..

Bablingot zapo~nuva nekade od {estiot do dvanaesetiot mesec.

Nastanuva od gugaweto kako spontana transformacija na detskiot

zvu~en izraz. Razlikata me|u ovie dve pojavi e vo presvrtot od

fiziolo{ko reagirawe kon reakcii koi deteto }e go ponesat vo

35


govorno, t.e. jazi~no komunicirawe so sredinata. Bablingot ima

socijalna podloga, taka {to ja izrazuva povrzanosta na deteto so

okolinata, predmetite i lu|eto, pred se so majkata. Bablingot se

razlikuva od govorot po toa {to nema izgradena fiziolo{ka i jazi~ko

lingvisti~ka struktura, tuku samo op{ti zvu~ni osnovi.

Lingvalna faza zapo~nuva od pojavata na prviot zbor koj

deteto go izgovara svesno, namerno, so to~no odredeno

zna~ewe.Vrz osnova na rezultatite od prou~uvaweto na

fonolo{kiot razvoj na deteto utvrdena e slednata hronologija na

usvojuvawe na govornite glasovi – fonemi.

Vozrast –godini Fonemi

1 a, b, v,m, p, t, d

2 g, i, f, n

3 e, u, w,o, h, k

4 s, {, z, c,~,l,q,r

5 j, `,},|,x,y

2. Neverbalnata komunikacija vo razvojot na

govorno-jazi~nite sposobnosti

Za uspe{na komunikacija pokraj verbalnite sposobnosti

neophodni se i neverbalnite sposobnosti i toa ne samo vo ranoto

detstvo tuku i vo tekot na celiot `ivot. Vo najraniot period od `ivotot

prelingvalnata ”konverzacija” me|u majkata i deteto e dobro

razviena. Maloto dete odgovara na glasot od majkata ne samo

sopstvena vokalizacija tuku i so telesni aktivnosti (barawe na

36


konktata so o~ite, nasmeka i podignuvawe na racete vo o~ekuvawe

da bide podignato).

Ovaa rana reakcija na glasot na majkata ~esto ostava

vpe~atok deka deteto e vo sostojba da razbere dobar del od ona

{to mu se zboruva, no utvrdeno e deka decata pove}e odgovaraat

na koristenata intonacija otkolku na samite zborovi.

Gestovite stanuvaat porazli~ni i na vozrast od deset-

edinaeset meseci deteto pokaùva predmeti so prst i na barawe

istite gi dava. Cel na ovie “govorni aktivnosti” e da privle~e

vnimanie ili da dobie pomo{ od vozrasnite, odnosno da izrazi

protest, zadovolstvo ili zainteresiranost za slu~uvawata. Vo

po~etokot ovie aktivnosti se prateni so zvuci koi li~at na zborovi i

se nepromenlivi.

Postepeno, so sekojdnevnoto koristewe na edna ista

kombinacija na glasovi vrzana za poznati predmeti, deteto nau~uva

da prepoznava oddelni zborovi. Razbiraweto na ednostavni nalozi

kako “plesni so racete” ili zborovi kako “ne” “mama” se javuvaat

okolu osmiot-desettiot mesec. Pred krajot na prvata godina deteto e

vo sostojba da povrzuva poznati predmeti i odredeni zborovi, no na

taa vozrast ne se koristat isti zborovi za sli~ni, no nedovolno poznati

predmeti.

Neuspehot vo razvojot na normalnite, neverbalni oblici na

komunikacija moè da ukaè na mo`ni jazi~ki pre~ki ili da vlijae na

kvalitetot na odnosot me|u majkata i deteto.Slepite deca iako moàt

da reagiraat na fizi~kiot kontakt i maj~iniot glas, ne moàt da

vospostavat direkten kontakt so o~ite.Gluvite deca ne odgovarat na

govornite glasovi, no obi~no pokaùvaat normalni odgovori na

izrazot na liceto i na gestovite. Kako rezultat na vakvite odgovori i

nivno koristewe vo neverbalnata komunikacija, to~nata dijagnoza

na gluvosta se postavuva so zadocnuvawe. Odnesuvaweto na

gluvite deca vo mnogu se razlikuva od odnesuvaweto na

autisti~nite deca koi ne reagiraat na glasot od majkata, na izrazot

od liceto ili fizi~kite gestovi. Gluvite deca ne gi koristat gestovite za

37


da zapo~nat socijalna interakcija. Ovoj nedostatok na sposobnosta

za verbalna i neverbalna komunikacija e prisuten mnogu ~esto vo

ranata vozrast. Malite gluvi deca obi~no imaat pove}e zamislena

igra i ~esto imaat zamisleno drugar~e za igra kako i normalnite

deca i nivnata igra moè da bide sosema normalna.

Dodeka pak slepite deca kasnat vo razvojot na zamislenite igri

kako {to kasnat vo verbalniot jazik. Kapacitetot za zamislena igra e

povrzan so kasniot razvoj na simboli~koto mislewe i do kolku decata

ne razvivaat takvi sposobnosti mo`no e nivnite jazi~ni sposobnosti

da ostanat te{ko o{teteni. Procenata na neverbalnata komunikacija

i igra kaj deteto e va`na za razvirawe na normalniot razvoj kako i za

poremetuvawata vo razvojot na govorno-jazi~nite sposobnosti vo

ranoto detstvo. Isto taka se soodvetni i za stimulirawe na razvojot i

tretmanot na poremetuvawata vo govorno-jazi~kite sposobnosti.

Za razvojot na govorot vaèn e i na~inot na koj roditelot -

majkata gi iskaùva ~uvstvata kon deteto. Majkata koja verbalno go

izrazuva svoeto zadovolsto kon deteto, go fali, a isto taka svojata

qubov ja izrazuva neverbalno (go miluva i go baknuva) go

pottiknuva razvojot na govorot kaj svoeto dete. Zatoa treba da se

insistira na preverbalnite oblici na komunikacija:

toni~en dijalog majka – dete;

socijalna nasmevka;

prakti~na situaciona komunikacija;

neposredno odloèna imitacija.

3.Biolo{ka osnova na govorot

Biolo{kata osnova na govorot spored Keramit~ievski S. (32)

vo naj{iroka smisla ja so~inuvaat:

receptoren sistem;

senzorniot sistem;

38


transmitorniot sistem;

integratorniot sistem;

efektorniot sistem;

sistemot na povratna sprega.

Respiratorniot sistem se nao|a vo aferentniot del i se sostoi od

tri podsistemi:

auditoren;

vizuelen;

taktilno – kinestetski

Senzorniot sistem isto taka se nao|a vo aferentniot del i se sostoi

od tri podsistemi:

auditoren;

vizuelen;

taktilno – kinestetski

Ulogata na ovoj sistem e mnogu odgovorna, zatoa {to toj e

zadol`en za avtomatska kontrola i signalizacija na govornite simboli,

dodeka senzornata stimulacija e prisutana kako vo aktivniot taka i

vo pasivniot del od govorot, kako i vo verbalnoto mislewe.

Transmitorniot sistem se nao|a i vo aferentniot i vo

eferentniot podsistem a ima uloga na transmisija na auditivnata,

vizuelnata i taktilno-kinestetskata transmisija.

Integratorniot sistem go so~inuvaat dva dela:

aferenten i eferenten indikator od ponizok red;

integrator od povisok red;

Ovde najva`no e da se ka`e deka integratorot od povisok red

ima najzna~ajna uloga koja se sostoi vo govorna percepcija,

poimawe na govorot i formulirawe na govorot.

39


Vo odnos na integratorot od ponizok rod, integratorot od

povisok red e pomalku avtomatiziran i organiziran, pa pove}e

pretstavuva svesno odnesuvawe, t.e. reprezentacija na mislovnoto

nivo na govorna integracija.

Efektorniot sistem go so~inuvaat ~etiri mehanizmi:

1. respiratoren;

2. fonatoren;

3. rezonatoren;

4. artikulatoren;

Glavna funkcija na ovie mehanizmi e proizvotstvoto na

vozdu{na struja i obezbeduvawe na adekvaten intraoralen pritisok.

Potoa proizvotstvo i modifikacija na laringenalniot glas, isto taka da

gi formiraat govornite glasovi i da obezbedi soodvetna

suprasegmentna struktura na govorot.

Sistemot na povratna sprega e sistem koj ovozmo`uva dve

funkcii: intra i interpersonalna verbalna komunikacija. Strukturata

na ovoj sistem ja so~inuvaat tri fitbeka:

verboakusti~ki;

verbovizuelen;

verbotaktilno-kinestetski;

Funkcijata na site tri fitbeka se ostvaruva niz aktivno u~estvo

na site delovi od sistemot.

4. Nevroanatomska i nevropsiholo{ka osnova

na govorot

Nau~nite istra`uvawa za nevrolo{kite osnovi na jazi~noto

odnesuvawe traat preku sto godini. Tie poteknuvaat od otkritijata na

40


Broca (1861) i Wernickea(1874) od koga i zapo~nuva tragaweto po

prifatlivi moeli za objasnuvawe na mozo~nata organizacija na

govorot.

Francuskiot lekar Brok (Broca) vo 1861 godina na svojot poznat

slu~aj Loborgneu zabeleàl deka o{tetuvaweto na oblastite na

dolnata frontalna vijuga na mozokot se manifestiraat so

nesposobnost za govorewe, no so so~uvana sposobnost za

razbirawe na zna~eweto na zborovite i taa pojava ja narekol

afemija. Mestoto nad i pred levoto uvo go narekol Brokina zona, a

samiot Brok tvrdel deka poremetuvawata vo govorot poteknuvaat

isklu~ivo od o{tetuvawata na levata polovina na mozokot. Ova

otkritije za dominacija na levata polovina na mozokot, pokrenalo

golem broj na interesirawa pa govornite poremetuvawa stanale edni

od najprou~uvanite problemi na klini~kata neurologija.

[mit (Schmidt) vo Germanija i Bastian (Bastian) vo Anglija gi

opi{ale poremetuvawata vo razbiraweto na jazikot, no nivnata

nevrolo{ka osnova bila nepoznata. Kaj nekoi slu~ai poremetuvawe

vo jazi~noto izrazuvawe ne e najdeno kaj lezii vo leviot frontalen

rezen, odnosno vo Brokinata zona, tuku vo leviot temporalen rezen.

Ovaa pojava ja razjasnil Vernike (Wernicke) vo 1874 godina vo

negovoto poznato delo “ Der Aphasische Symptomencompleh”

( Kompleks simptomi kaj afaziite). Negovoto delo prestavuva

interesen spoj na klini~kite manifestacii i anatomskite fakti, i

posluìlo kako glaven model za prou~uvawe na afaziite vo tekot na

slednite pedeset godini. Toj prv ukaàl na edna va`na lingvisti~ka

razlika me|u dva posebni oblika na afazija i pokaàl deka taa

poteknuva od razlikata vo anatomskata lokalizacija. Sostojbata vo

jazikot, vo koja se so~uvani i gramati~kiot oblik i pravilnata

artikulacija, so mnogu namalenata sposobnost za pi{uvawe i za

razbirawe na govorniot i pi{aniot jazik, ja narekol Vernikeova afazija,

a o{tetenoto mesto, vo zadniot goren del na temporalniot rezen,

ne{to nad levoto uvo, Vernikeova zona.

41


Lezak (Lezak,1976) verbalnata sposobnost ja razgleduva vo

ramkite na strukturalnita i funkcionalnata asimetrija na mozo~nite

hemisferi.Gecvild i Levitski (Geschwind i Levitsky), trgnuva}i od stavot

na Lezakova, istaknuvaat deka strukturalnite razliki me|u

hemisferite se poizrazeni koga se vo pra{awe oblastite koi ja

posreduvaat govornata funkcija.

Blinkov i Glezer (Blinkov i Glezer) isto taka naveduvaat sli~ni

podatoci istaknuva}i deka kortikalnite arei na levata hemisvera,

dominantni za verbalnite procesi, moàt da bidat mnogu pogolemi

od korespodentnite arei vo desnata hemisfera.

Funkcionalnata razlika me|u hemisferite se sogleduva i vo toa

{to leziite vo levata hemisfera naj~esto doveduvaat do naru{uvawe

na govorot i do pojava na zdruèni naru{uvawa na jazi~nite funkcii

ili do bliski naru{uvawa izrazeni vo vid na remetewa na

simboli~kata formulacija.

Rous (Russe) naveduva deka naru{uvawa vo komunikacijata

retko se sre}avaat kaj pacienti so lezii vo desnata hemisfera. Koga

se vo pra{awe funkciite na desnata hemisfera, nekoi avtori gi

naveduvaat sposobnostite na sopstvena orentacija vo prostorot,

potoa integracija na vizuelnite socijalni komponenti na perceptot,

kako i razbirawe na sloènite primeri koi moàt da se svatat

verbalno. Kako zaklu~ok se istaknuva deka levata hemisfera kaj

pogolem broj na lu|e e dominantna za govor a desnata hemisfera e

predominantna vo posreduvaweto na specijalnite transformacii i

sloènata neverbalna senzorna interakcija.

Funkcionalnata razlika me|u hemisferite posebno e izrazena

vo obrabotkata na informaciite koi se karakteriziraat so socijalnata

priroda na odnosite, dominantna funkcija na desnata hemisfera se

neverbalnite vizuo-spacijalni transformacii. Karakteristikite na

funkcijata na levata hemisfera se odredeni so verbalnata aktivnost.

Golem broj na studii ukaùvaat na funkcijata na levata hemisfera vo

{ifriraweto na podatocite vo verbalni simboli so koi ponatamu

42


manipulira do kone~noto memorirawe vo vid na verbalni pojmovi.

Procesot na verbalno {ifrirawe vklu~uva analiza na perceptot na

smislovni elementi, barawe sli~nosti po smisla me|u verbalnite

elementi ( pojmovna apstrakcija), {ifrirawe na ednostavnite

elementi i kategorizirawe na {ifriranite elementi zaradi poefikasno

memorirawe i sfa}awe ( generalizacija). Organizacija na podatocite

vo levata hemisfera se vr{i po principot na sli~nost. Ovie

fundamentalni operacii ja karakteriziraat aktivnosta na levata

hemisfera, od ednostavno i elementarno nivo na {ifrirawe do nivo

na govor i mislewe.

Vo literaturata se sre}avaat podatoci vo koi se naveduva deka

govorot se organizira vo celata kortikalna oblast. Spored I{panovi}-

Radojkovi} V. premotornite i motornite predeli se doveduvaat vo

vrska so stimuliraweto i izvr{uvaweto na govornata rabota kako i vo

vrska so nejzinata komunikativnost vo odredena sredina.

Tercijalnite predeli, odnosno parieto-okcipitalno-temporalnoto

trome|e ovozmoùva prepoznavawe na sodrìnata na verbalniot

iskaz po zna~ewe, a okcipitalnite predeli se odgovorni za

organizirawe i prepoznavawe na pi{aniot govor.”Fonemata kako

najmala edinica na govorot bez zna~ewe i morfemata kako najmala

edinica na govorot koja ima oblik i zna~ewe, povrzani se za

predelite na frontalniot korteks”.(Golubovi} S)

Analizata na cerebralnata organizacija na usniot govor moè

da se izvr{i preku pratewe na elementarnite funkcii i mehanizmi na

koi govorot se zasnova. Bazi~nite mehanizmi za razbirawe na

govorot se odnesuvaat na receptivniot govor, ~ija osnova ja ~ini

fonematskata analiza. Kako osnova na fonematskata analiza se

javuvaat sekundarnite oblasti na temporalnite kortikalni predeli na

levata hemisfera. Ovie predeli se povrzani so premotorniot korteks i

obezbeduvaat specijalizirana akusti~ka analiza. Pri povreda vo

navedenite oblasti se dobiva klini~ka slika na akusti~ko-gnosti~ka

afazija, koja se manifestira so nesposobnost za izdvojuvawe na

fonemite od govorniot iskaz. Razbiraweto na zna~eweto na

43


verbalniot iskaz e funkcija na levata temporalna oblast, a povredite

na ovie predeli davaat klini~ka slika na akusti~ko – mnesti~ka

afazija. Sfa}aweto na sloènite logi~ko-gramati~ki odnosi sodràni

vo verbalniot iskaz, povrzani se za temporalno-parientalno-

okcipitalnite oblasti na levata–dominantnata hemisfera. Ovie predeli

se osnova na stimulativnite smislovni {emi, a pri nivna povreda doa|

a do raspa|awe na sposobnostite za razbirawe na zna~eweto na

sloènite logi~ko-gramati~ki konstrukcii.Frontalnite predeli se

osnova za razbirawe na verbalniot iskaz koj bara aktivna analiza i

dejnost. Disfunkcija i lezii vo ovie predeli doveduvaat do remetewe

na plansko dekodirawe na sloènite verbalni konstrukcii. Realizacija

na ekspresivniot govor e ovozmoèna so aktivnosta na razli~ni

cerebralni oblasti. Elementarnoto nivo na ekspresivniot govor se

zasnova na aktivnostite na sekundarnite kortikalni predeli na

temporalniot rezen na levata dominantna hemisfera. Pri povreda na

ovie predeli se poremetuva funkcijata na fonematskiot sluh i

analizata {to doveduva do zamena na fonemite bliski po zvu~nost,

do nepravilna reprodukcija i pote{kotii vo povtoruvaweto.

Postcentralniot korteks na levata hemisfera e odgovoren za

jasna artikulacija i pri povreda na ovoj del od korteksot doa|a do

raspa|awe na artikulemite i zamena so bliski po zvu~nost kako i do

literalni parafrazii. Premotorniot kortks na levata hemisfera

ovozmoùva plasti~nost na motornite verbalni procesi. Intaktnosta

na ovie predeli prestavuva osnoven uslov za sposobnosta za premin

od edna na druga artikulema, odnosno od eden zbor na drug. So

nivna povreda se formira patolo{ka inertnost na verbalno-motornite

perseveracii koi ja ~inat osnovata na eferentnata motorna ili

brokina afazija.

Sposobnost na spontanoto verbalno iskaùvawe, pot~inuvawe

na verbalnata aktivnost na zadadenata programa i inhibicija na

interferentnite alternativi, prestavuvaat funkcija na frontalnite

kortikalni predeli.Pogolemi povredi na frontalniot korteks na dvete

hemisferi }e rezultira so poremetuvawe na verbalnata sposobnost i

44


klini~ka slika na dinami~ka afazija. So toa se poremetuva

sposobnosta za samostoen pro{iren verbalen iskaz. Tercijalnite

kortikalni oblasti se naveduvaat vo literaturata i kako osnova na

verbalnata memorija.

Vo vrska so nevrolo{kiot pristap na govornata aktivnost, Lurija

ja naglasuva relativnata uloga na govorot vo procesot na mislewe i

istaknuva deka govorot pretstavuva mehanizam na intelektualnata

aktivnost zatoa {to go ovozmoùva izvr{uvaweto na apstraktnite

operacii {to sozdava osnova za kategorijalno, pojmovno mislewe.

Regulativnata uloga na govorot, koja ja istaknuva Lurija, se zasniva

na razbirawe na zborovite. Govor koj za osnova nema jasna

iskustvena podloga, izrazena vo negovoto razbirawe, ja gubi svojata

regulatorna funkcija poremetuva}i go procesot na mislewe (40).

5. Razvoj na govorot

Sovremenata psihologija i nevropsihologija, govorot go

gledaat kako sredstvo za komunikacija. Vo ramkite na ovaa sloèno

organizirana forma na svesna dejnost, u~estvuvaat subjekt koj go

formulira iskazot i subjekt koj go prima. Se manifestira so dvièwa

na teloto i ekstremitetite, mimi~nata muskulatura kako i so glasot i

jazikot so koi taa komunikacija se odviva. So ogled na toa deka

ovozmoùva verbalna razmena i komunikacija pome|u li~nosta, se

postavuva kako osnova za prisvojuvawe na op{testveniot stil na

ìveewe, moralnite i socijalnite vrednosti.

Sloènata struktura na govorot e ovozmoèna preku

mnogubrojnite funkcii vo razli~nite oblasti na CNS. Govorot se

manifestira niz osnovniot glas, suprasegmentnata struktura i

artikulacijata. So toa se ovozmoùva formulirawe na govorniot iskaz

koj podrazbira re~nik, gramatika i sintaksa. Osnovite na govornoto

izrazuvawe se odnesuvaat na subjazi~nite i jazi~nite funkcii.

Subjazi~nite funkcii poteknuvat od oblastite za sluh i se odnesuvaat

45


na fiziolo{kiot i fonematskiot sluh. Pod jazi~ni funkcii se

podrazbiraat: re~nik, gramatika, sintaksa i semantika. Sloènata

struktura na govorot se odrazuva i vo postoeweto na receptivnoto i

ekspresvnoto nivo na govorot.

Receptivniot govor se odnesuva na sposobnosta na li~nosta

da go razbere govorniot iskaz.

Ekspresivniot govor prestavuva sposobnost za samostojna

usna verbalna aktivnost.

Verbalnata aktivnost se odlikuva so sloèna psiholo{ka

struktura. Prvoto nivo na izvr{enata organizacija na govorot se

odnesuva na fizi~kite ili akusti~kite uslovi.

Akusti~kata analiza go ovozmoùva formiraweto na fonemite

koi se va`ni za razbiraweto na smislata na zborovite.

Sovladuvaweto na leksi~kite karakteristiki na jazikot

ovozmoùvaat trahsformacija na poimite vo verbalna memorija {to

go so~inuva vtoroto nivo od izvr{nata organizacija na verbalniot

proces. Iskazite vo vid na re~enici se nadovrzuvaat na predhodnite

nivoa kako zavr{na faza na ovie procesi. Moè da se zaklu~i deka

ekspresivniot govor poa|a od mislite koi treba da se prekodiraat vo

verbalno kaùvawe. Pojdova osnova na receptivniot govor se

odnesuva na na odvojuvawe na fonemite od strana na poedinecot

od govorot na sredinata.Preduslov za toa e so~uvana sposobnost na

fonemskiot sluh, a uslov e sfa}awe na smislata na

zborovite.Sfa}aweto na zna~eweto na iskazot podrazbira pove}e

aktivnosti. Najprvo e potrebno da se zadràt site elementi na iskazot

vo verbalnata memorija. Ponatamo{nata obrabotka se odnesuva na

povrzuvawe na ovie elementi vo simultani smislovni {emi vo kolku

iskazot sodrì sloèni logi~ko-gramati~ki odnosi. Za sfa}awe na

op{tata smisla, a posebno na pottekstot na sloèno pro{ireniot

iskaz, potrebna e aktivna analiza na elementite na negovata

sodrìna. Za otkrivawe na zna~eweto na zborovite koi se slu{aat,

kako i davawe na zna~ewe na zborovite koi se izgovaraat, va`ni se

46


semanti~kite funkcii. Semanti~kite funkcii se odgovorni za

osmisluvawe na vizuelnite poraki na pi{aniot tekst kako i za site

auditivno-govorni funkcii.

Govorot e neposredno povrzan za nervnite strukturi vo

kortikalnite oblasti, no ne moè da se razvie bez dvigatelite vo

socijalnata sredina.Sredinskite faktori, osven dvigatelna uloga vo

razvojot na govorot, zavzemaat zna~ajno mesto i vo ponatamo{nite

fazi vo razvojot na govorot zatoa {to nevrobiolo{kata osnova, koja

deteto ja donesuva na svet so ra|aweto, duri vo interakcija so

sredinskite faktori ovozmoùva govorot da se manifestira na nivo na

polnovredna komunikacija.Steknuvawe na sposobnosta za verbalna

(govorno-jazi~na) komunikacija ili ontogeneza na jazi~niot sistem

za komunikacija zapo~nuva so prviot krik na novoroden~eto i trae

vo tekot na celiot ìvot.

Ontogenezata na jazi~niot sistem se deli na tri fazi:

prelingvalna;

lingvalna;

postlingvalna;

Prelingvalnata faza trae do tretata godina, lingvalnata do

sedmata,a postlingvalnata vo tekot na celiot ìvot.

Razvojot na sposobnosta za verbalna komunikacija se sostoi

od pet etapi:

1. prejazi~no izrazuvawe;

2. fonolo{ki razvoj;

3. morfolo{ki razvoj;

4. sintaksi~ki razvoj;

5. semanti~ki razvoj.

Prejazi~noizrazuvawe

47


Prejazi~nata ekspresija na deteto u{te se narekuva

iskaùvawe, izgovarawe,govor i izrazuvawe. Postojat ~etiri formi na

prejazi~no izrazuvawe:

pla~;

glasobi na neudobnost;

glasovi na udobnost;

vokalna igra.

Navedenite formi se pojavuvat vo tekot na prvata godina od

ìvotot i predhodat na pojavuvaweto na prviot zbor, a traat se

dodeka deteto ne bide sposobno da se izrazuva so zborovi.

Prejazi~nite formi na izrazuvawe gi vklu~uvaat fonetskite i

prozodiskite osobini koi se sli~ni na karakteristikite na verbalno

komunikativniot kod vo verbalnata komunikacija na vozrasnite.

Fonolo{ki razvoj

Prejazi~noto izrazuvawe prestavuva surov glasoven materijal

~ija klasifikacija e mo`na duri pome|u 6-9 mesec od ìvorot. Vo ovoj

period se javuvaat skoro site govorni glasovi, no ne kako fonemi,

tuku kako proizvedeni signali za izrazuvawe zaedno so golem broj

na razli~ni vidovi na proizvedeni zvu~ni signali poradi {to te{ko

moè da se kaè so koi govorni glasovi deteto na ovaa vozrast

raspolaga.

Pojavata na fonolo{kiot podsistem na jazikot e eden od

osnovnite indikatori za odvivawe na procesot za izgradba na

jazi~niot sistem, odnosno razvojot na sposobnosta za verbana

komunikacija. Fonolo{kiot razvoj se manifestira so zgolemuvawe na

brojot i vidovite na govorni simboli koi gi proizveduva samoto

dete.Faktori za ubrzuvawe i usporuvawe na fonolo{kiot razvoj se;

biolo{ki faktori;

sostojba i efikasnost za verbalno stimulirawe na

sredinata;

48


psiholo{ki faktori;

razvienost na auditivnata percepcija.

Po~etnata selektivna respiratorna aktivnost proizveduva

kontrolirana ekspiratorna vozdu{na struja koja e neophodna za

proizveduvawe na drgi slogovni nizi. [tom vozdu{nata struja }e bide

potisnata od respiratornite mehanizmi, }e bide modificirana na

razli~ni na~ini od strana na ostanatite mehanizmi na efektorniot

sistem. Na nivo na fonatorniot mehanizam, taa }e se modificira taka

{to se ozvu~uva, pri {to se dobiva soodvetna visina i ja~ina. Na

nivo na rezonatorniot mehanizam, fizi~ki vozdu{nata struja se

modificira na toj na~in se menuva vlijanieto na rezonatorot. Ovaa

sposobnost deteto ja steknuva vo periodot do osmata godina od

ìvotot, {to zna~i deka identifikuvaweto i formiraweto na fonemite

go opfa}a periodot od pojavata na prviot zbor, vo prvata godina od

ìvotot do steknuvaweto na sposobnosta za upravuvawe so

mehanizmite na efektorniot sistem, posebno vo artikulativniot

sistem, vo osmata godina.

Morfolo{ki razvoj

Steknuvaweto na morfemite prestavuva najvisoko nivo na

generativnoto jazi~no funkcionirawe.Steknuvaweto na morfemite e

usloveno so sovladuvaweto na pravilata i primenata na leksi~kite

pravila. Postojat dve vrsti na morfemi: slobodni i ograni~eni.

Slobodnite morfemi se najmali delovi na jazikot koi moàt da stojat

samostojno, dodeka ograni~enite morfemi ne moàt da stojat

samostojno. Postojat golem broj na komunikacii na slobodni i

ograni~eni morfemi. Decata prvo gi sovladuvaat slobodnite morfemi

koi se javuvaat me|u prvite zborovi, dodeka ograni~enite morfemi

se javuvaat duri vo tretata godina.

Sintaksi~ki razvoj

49


Procesot na razvojot na sintaksata kaj deteto se odrazuva niz

jazi~na kombinatorika, odnosno so sozdavaweto i kreiraweto na

re~enicata, a doa|a kaj aktivnoto oralno komunicirawe na deteto so

sredinata.

Kaj prateweto i procenuvaweto na razvojot na sintaksata treba

da se razlikuva poimot jazi~na sposobnost koja podrazbira biolo{ki

kapacitet niz razvojot na jazi~noto izrazuvawe. Biolo{kiot kapacitet

za steknuvawe na jazi~nata sposobnost se sostoi od jazi~nite

univerzalii, vklu~uva}i gi i gramati~kite relacii. Procesot na razvojot

na sintaksata zapo~nuva vo vtorata godina od ìvotot, pome|u

tretata i ~etvrtata godina se kompletira, a posle toa se do

zavr{uvaweto na adolescencijata postepeno se dopolnuva koga i

definitivno sozrevaat sposobnostite za jazi~na kombinatorika.

Semanti~ki razvoj

Semanti~koto nivo na govorot se razviva paralelno so

sozrevaweto na vi{ite integrativni predeli na korata na mozokot,

kako {to se tercijalnite oblasti na parieto-temporo-okcipitalno

trome|e i predeli na preofrontalnite oblasti. Semati~kiot razvoj

pretstavuva povisok oblik na govorno-jazi~na komunikacija koj se

ostvaruva prete`no vo tercijalnite predeli i zavisi od odredeno nivo

na itelegencija .

Vo prose~no razviena govorna sredina so normalna

komunikativna stimulacija, Filipova S. smeta deka semati~kiot

razvoj na deteto e mnogu brz. Vo vtorata godina od ìvotot

prose~niot receptiven fond iznesuva 1000 zborovi, a ekspresivniot

250 zborovi, dodeka vo {estata godina od ìvotot receptivniot fond

iznesuva 13000 zborovi, a ekspresivniot 2500. Od vtorata do

{estata godina od ìvotot receptivniot re~eni~en fond na deteto

50


godi{no raste za 3000 zborovi, a ekspresivniot za 500-600 zborovi.

Tempoto na semanti~kiot razvoj narednite godini rapidno se

zabrzuva. Brzinata na razvojot na ekspresivniot re~nik po osmata

godina od ìvotot opa|a bez ogled na individualnite i sredinskite

razliki i uslovi.

5.1.Prelingvalna faza

Jazi~niot razvoj ne po~nuva so upotrebata na prviot

zbor.Sposobnosta za komunikacija kaj deteto se javuva pred

sovladuvaweto na verbalnite sposobnosti. Utvrdeno e deka

novoroden~eto dvanaeset sati po ra|aweto ve}e gi sinhrozira svoite

akcii so zvukot na glasot na vozrasnite lica. Deteto u{te od samoto

ra|awe proizveduva glasovi koi ne se rezultat na u~ewe. Tie glasovi

site deca gi izgovaraat na ist na~in. Vo prvite nedeli od ìvotot

u~eweto na govorot se sostoi od poddrùvawe na glasovite od

negovata okolina i vo eliminirawe, zaboravawe na onie glasovi koi

ne se koristat vo negovoto opkruùvawe.

Spontanata vokalizacija se karakterizira so uve`buvawe na

dvièwata na odredeni muskulni grupacii {to ovozmoùva

artikulacija na prvite glasovi. Najprvo se razvivaat i vo govorot se

produciraat vokalite ili samoglaskite, a pokasno konsonantite i

soglaskite.

Motivot za spontana vokalizacija se ra|a od zadovolstvoto nastanato

so igra na vokalnata muskulatura i volnite dvièwa na govornite

organi.So kombinacija na ovie glasovi se formiraat i izgovaarat

slogovi koi seu{te ne korespondiraat so jazikot na sredinata.

Slednata dominantna aktivnost vo ovoj period e imitacijata.

Aktivnostite na poddrùvawe ili imitacija se osnova za socijalizirana

vokalizacija. Kaj motivacijata vo osnova imame potisnuvawe na onie

glasovi izgovoreni vo fazata na spontana vokalizacija koi ne postojat

vo jazikot na dadenata sredina, {to vodi kon zadrùvawe samo na

onie glasovi koi se sodràni vo maj~iniot jazik. Motiv za ovoj vid na

51


vokalizacija se ra|a od emocionalniot odnos so majkata koj vodi do

formirawe na potrebata za imitacija

5.2 Lingvalna faza

Posle desetiot mesec od ìvotot, so kombinacija, imitacija i

eholalija, se usvojuvaat prvite zborovi, so koj e obeleàn po~etokot

na lingvalnata faza vo razvojot na govorot.

Za da moè govorot normalno da se razviva, deteto mora da bide

sposobno da go povze izgovoreniot zbor so dadeniot predmet ili

dadenoto lice.Decata kaj koi ovoj proces na povrzuvawe e popre~en

kasnat vo razvojot na govorot.

Kako prv zor ja smetame onaa kombinacija na slogovi koja dosledno

se upotrebuva vo odredeni situacii. Imeno potrebno e da postoi

soznaen sud na vozranite deka odredenata kombinacija na slogovi,

deteto ja koristi vo funkcija na ozna~uvawe na licata, predmetite ili

situaciite. Pojavata na prviot zbor ja smetame za zna~aen faktor vo

soznajniot razvoj zatoa {to site steknati iskustva imenuvani so zbor

postanuvaat poimi. So toa e obeleàna prvata faza od lingvalniot

period. Vo periodot pome|u godina i dve godini, decata razvivaat

re~nik od okolu pedeset zborovi koi ozna~uvaat lu|e, hrana delovi

na teloto, obleka, predmeti i dr.Po vtorata godina jazikot na deteto

stanuva pofleksibilen i toa sega e vo sostojba da pra{uva, da

zboruva so predmetite koi ne se prisutni, a ne samo da ozna~uva.

Dolgiot period, koj se karakterizira so sovladuvawe i

usvojuvawe na gramati~kite pravila prestavuva karakteristika na

vtorata faza od lingvalniot period koja trae od tretata do osmata

godina od ìvotot na deteto. Gramatikata se javuva paralelno so

logi~koto mislewe. Spored Lurija (30), pomneweto na sloènite

logi~ko-gramati~ki konstrukcii ovozmoèno e so pomo{ na

simultana sinteza na “smislovnite {emi”.

Razvojot na govorot i usvojuvaweto na jazikot se formira niz

inetakcija na roditelite i decata, vo prv red majkata i deteto. Brojni

52


studii ukaùvaat na odlikite na govorot na majkata koj go olesnuva

razvojot na govorot i usvojuvaweto na jazikot kaj decata.

Vo vrska so usvojuvaweto na govorot i jazikot Lenberg

(Leneberg, 1985) ja zastapuva tezata za postoewe na kriti~en period

za usvojuvawe na jazikot. Ograni~uvawata se povrzani za pojavata

na lateralizacijata na cerebralnite funkcii. Vo vremeto koga

funkcijata na cerebralnata lateralizacija se zacvrstuva, a toa e

periodot okolu pubertetot simptomite na steknatata afazija

postanuvaat ireverzibilni zatoa {to cerebralnata funkcionalna

lateraliziranost e ireverzibilna. Ovie ograni~uvawa se povrzani so

nemo`nosta za adaptabilnost i funkcionalna reorganizacija na

mozokot. Ograni~uvawata vo period na pubertetot pri steknuvawe

na primarniot jazik postojat i kaj licata so intelektualna

popre~enost. Sporiot,skromen napredok vo steknuvaweto na jazikot

kaj decata so intelektualna popre~enost, moèn e do adolescentnite

godini koga mentalnata sostojba na govorot i jazikot trajno se

fiksira.

5.3.Govorot vo ranoto detstvo

Prviot krik na novoroden~eto, iako refleksen, prestavuva

vaèn znak za okolinata zatoa {to ukaùva deka e vospostavena

funkcijata na di{ewe vo novi uslovi na novoroden~eto. Prviot krik,

kako posledica na refleksni dvièwa na organite za fonacija, kako i

pla~ot vo prvite nekolku meseci od ìvotot, ne se odraz na nekoi

svesni nameri na deteto i ne gi smetame za nekoj vid na

komunikacija, iako toa pokasno }e stanat.

Vo prvite dva meseci od ìvotot celokupnoto odnesuvawe na

novoroden~eto e nediferencirana muskulna dejnost.Vo ovoj period

fiziolo{kata sostojba na novoroden~eto se izrazuva i so na~inot na

negovoto gugawe. Koga e zadovolno t.e koga preovladuvaat

~uvstvata na zadovolstvo, telesnata muskulatura e opu{tena, vo

53


gukaweto preovladuvaat kombinaci na meki, otvoreni vokali i

guturalite (k,g h). Do kolku ~ustvoto na nelagodnost kaj deteto e

pojako, telesnata muskulatura postanuva, ponapnata, gukaweto na

deteto preminuva vo pla~.Okolu pettiot mesec od ìvotot po~nuva

da se vospostavuva kontrolata nad izgovorenite glasovi vo sekvenci.

Vo fazata na brblawe, koja e prelingvisti~ka faza se javuvaat prvite

govorni elementi. Se stvaraat kombinacii na glasovi nalik na

artikulativni zborovi kako ba-ba, ta-ta, ma-ma. Pokasno ova brblawe

postepeno se povlekuva ostapuva}i mesto na praviot govor.

Glava karakteristika na prvite zborovi e toa {to deteto so niv ne

imenuva samo nekoj predmet, lice i situacija tuku i istovremeno go

izrazuva svojot odnos prema toj denotat, t.e. sodrìnata na prvite

zborovi sekoga{ prestavuva nepodelena doìveana celina.

Prvite zborovi vo govorot na deteto obi~no se javuvaat od

desettiot do petnaesettiot mesec od ìvotot. Dokolku deteto

progovori vo spomenatiot interval toa ukaùva deka detskite

senzori (sluh) i kognitivnite razvoi se zdravi.Postojat razliki vo

pogled na stepenot na sovladuvawe na govorot kaj decata vo ovoj

period. Nekoi deca na svojot prv rodenden ve}e koristat kratki

re~enici dodeka drugi deca toa nema da go postignat i na svojot

vtor rodenden. Sepak, pogolem broj na decata prozboruvaat vo

ovoj period. Govornite iskazi se kratki, naj~esto toa e eden zbor, no

so psiholo{ko zna~ewe na cela misla, t.e. re~enica, pa zatoa go

narekuvame zbor-re~enica..

Razvojot na govorot ne e ednoli~en , linearen proces, ima fazi

na pobrzo tempo na razvojot kako i fazi na posporo tempo ili zastoj.

Koga kaj deteto intenzivno }e se razviva edna funkcija, stagnira

razvojot na drugite funkcii. Taka vo vremeto na pobrz razvoj na

motorikata (prvata polovina na vtorata godina) koga odeweto mu

stanuva se podobro i pobrzo, nastanuva zastoj vo razvojot na

govorot. Me|utoa pribli`no okolu osumnaesettiot mesec, povtorno

govorniot razvoj izleguva na prv plan. Re~nikot naglo se zgolemuva,

54


se javuva i prvata gramatika, decata po~nuvaat da primenuvaat

nekoi pravila za koi i ne se svesni.

5.4. Govorot vo predu~ili{niot period

Kako govorniot razvoj napreduva, se pove}e se zabeleùva

negovoto bitno obele`je koe postoi od samiot po~etok –

kreativnosta. Posebno e izrazena vo tekot na tretata i ~etvrtata

godina. Za toa ni svedo~at nelogi~nite ( novo izmislenite zborovi)

izvedeni od standarniot re~nik so koi deteto gi potpolnuva

“prazninite” vo svoeto jazi~ko znaewe, a ukaùva deka govorot e

aktiven i kreativen proces.

Golem broj na deca na vozrast od tri i pol godini ja sovladuvaat

bazata na maj~iniot govor. Toa zna~i deka vo govorot ve}e gi

koristat site vrsti na zborovi ( najmnogu imenki i glagoli), a re~nikot

so koj se zdobile im ovozmoùva kompletno da komuniciraat so

svojata okolina, da kaùvaat za svoite doìvuvawa i potrebi, da

postavuvaat pra{awa i se pove}e da bidat izvesteni za slu~uvawata

koi gi opkruùvaat.

Govorot vo ovoj period ovem komunikaciska funkcija, ima i

zna~awa uloga vo regulacijata na detskoto odnesuvawe. Deteto na

ovaa vozrast zboruva i koga nikoj ne go slu{a, na primer koga samo

si igra, so govor prati se ona {to raboti, i postepeno se pove}e

zboruva za toa {to vo naredniot period }e raboti, pa govorot dobiva

posebna uloga vo planiraweto, odnosno aftoregulacija na

odnesuvaweto. Ovoj govor na deteto koj ne e namenet nikomu

Pijaè go narekol egocentri~en govor. Toj smetal deka vakviot

govor e posledica na detskiot egocentrizam (naso~enost na samiot

sebe).

êtvrtata i pettata godina od ìvotot na deteto se godini na detskite

pra{awa, pa vo ovaa faza govornata komunikacija dobiva zna~ajna

55


uloga vo detskiot soznaen razvoj. So strplivo odgovarawe na

detskite pra{awa se postignuvaat slednive raboti: deteto go

pro[iruva svoeto soznanie za svetot koj go opkruùva, se pottiknuva

istraùva~kata motivacija kaj deteto; zatoa {to sekoj odgovor budi

niza novi pra{awa. Na toj na~in kaj deteto se stimulira procesot na

mislewe i aktivniot odnos kon informacijata koja ja prima; kaj deteto

se razviva stav deka svetot e racionalno organiziran i deka moè da

se osoznae.

Re~nikot kaj predu~ili{noto dete se zgolemuva za nekolku

stotini zborovi vo sekoja godina, a spored nekoi avtori i do iljada

zborovi za godina.Me|utoa zna~eweto na istite zborovi koi gi

koristat decata i vozrasnite samo delimi~no se sovpa|a i toa samo

kaj onie koi se odnesuvaat na zaedni~ko iskustvo. Za toa svedo~at

raznite nedorazbirawa vo komunikacijata na vozrasnite i decata.Za

da ne ostane deficitno zna~eweto na zborovite, poimite na koi tie se

odnesuvaat mora da bidat celosno izgradeni. Toa se postignuva taka

{to govornikot treba da se najde vo najrazli~ni situacii korisni za

steknuvawe na iskustva, sekojdnevno druèwe i u~estvuvawe vo

zaedni~ki aktivnosti so vrsnicite, razgleduvawe na slikovnici,

slu{awe prikazni, zaedni~ki pro{etki i sl. Deteto treba da slu{a

dobar govoren model so koristewe na standardniot jazik i dijalekt.

Najmalku polovina godina pred trgnuvawe na u~ili{te, na deteto

treba da mu se obrne posebno vnimanie na izgovorot na glasovite,

zatoa {to toa e posledniotmoment koga moè da se pobara stru~na

pomo{.

5.5 Govorot vo u~ili{niot period

Govorot vo u~ili{niot period, vo nastavniot proces ima dvojna

uloga: vo nastavata po maj~in jazik i e predmet na prou~uvawe, a

56


vo nastavata na ostanatite predmeti govorot e sredstvo za

komunikacija – na~in na prenesuvawe na informaciite.

Vo jazi~niot kod sodràn e pogolem del od kulturno-istoriskoto

nasledstvo na eden narod i ~ove{tvoto vo celina i samo so

sistematski prenos na zna~eweto se ovozmoùva toj da se usvoi.

Kolkava e vo toj pogled ulogate na nastavata pokawuvaat i nekoi

kroskulturni istraùvawa na kognitivniot razvoj kade se pokaàlo

deka decata na nekoe senegalsko pleme koi odele na u~ili{te,

intelektualno pove}e se razlikuvale od svoite soselani koi ne odele

na u~ili{te, otkolku od drugite deca koi odele na u~ili{te vo svojata

zemja i od SAD. Vo sklopna u~eweto na u~ili{te se po~esto se

javuva potrebata da se zboruva za ona {to ne e neposredno

prisutno. Za da se ostvari toa potrebno e ne samo bogatewe na

re~nikot, tuku i negovo struktuirawe, Razvivawe na posebnata

osetlivost za sintaksi~kite i semanti~kite osobenosti na jazikot.

Pogolem broj istraùva~i smetaat deka so devetta godina od

ìvotot zavr{uva i se stabilizira artikulaciskata strana na govorot,

avtomatizirana e i upotrebata na morfolo{kite sintaksi~kite pravila

vo govorot. Deteto vo ovoj period vo mal del i ponatamu gi poznava

formaliziranite gramati~ki pravila na maj~iniot jazik, no toa ne mu

pre~i da zboruva dobro vo kolku, vo tekot na u~eweto, imal dobri

govorni modeli.

Smanti~kiot aspekt na govorot ne e stabiliziran do ovoj

period, zatoa {to toj se razviva i izgraduva vo tekot na celiot ìvoten

bek na poedinecot. Zna~i vo ovoj period postoi stabilizacija na nekoi

aspekti od govorot, no neguvaweto na kulturata na usnoto i

pismenoto izrazuvawe treba da po~ne.

Me|u brojnite promeni koi nastanuvaat vo periodot na

pubertetot se javuvaat i promeni na govorniot plan. Najvpe~atliva e

mutacijata na glasot na mom~iwata, no treba da se spomene deka

taa postoi i kaj devoj~inata, samo {to ne e tolku imprsivna.

Promenite vo odnesuvaweto na adolescentite gi pratat i promeni vo

govornoto odnesuvawe. Vo ovoj period pokraj standardniot idiom

57


(literaturniot jazik) i dijalekti~kiot idiom ( dijalekt na sredinata

vokoja ìvee adolescentot), se pojavuva i àrgonot. Prisustvoto na

àrgonot vo komunikacijata vo pubertetot e prirodna pojava i

prestavuva vrska me|u preosetliviot adolescent i negovata grupa.

6.Koga treba da se posomnevame deka deteto ne

slu{a

Dobar sluh e neophoden uslov za normalen razvoj na govorot,

a so toa i navremenoto otkrivawe na o{tetuvaweto na sluhot e

najva`no za uspe{no ostranuvawe na {tetnite posledici vo razvojot

na govorot. Nesoodvernite reakcii na zvuk vo ranata vozrast moè

da bidat minlivi, zatoa e potrebno pove}e pati da se proveruva. Vo

kolku neadekvatnoto reagirawe trae podolgo ili se konstatirani

pogolem broj na nesoodvetni reakcii potrebno e da se napravat

soodvetni pregledi.

Znaci koi moàt da ukaàt na o{tetuvawe na sluhot:

Period na doen~e – prva godina od ìvoto:

Od 1 do 3 meseci:

- ne se trga i ne trepka na iznenadno jak zvuk;

- ne gi menuva aktivnostite na zvuk;

Od 4 do 7 meseci:

- se pomalku guka i ne po~nuva da brbori;

- ne posvetuva vnimanie na govorot;

- ne se vrti prema izvorot na zvukot;

- ne go interesiraat zvu~ni igra~ki.

Od 8 do 12 meseci:

- ne gi imitira zvucite;

- ne se odziva na imeto;

- nema ni eden zbor.

58


Malo dete:

- nezainteresiranost za govor i zvuci

- govorot ne se razviva;

- ne gi razbira govornite nalozi ako ne se prateni so gest,

mimika ili ne proizleguvaat od samata situacija;

- golemo vnimanie posvetuva na ustata od sogovornikot.

Predu~ili{no dete:

- izmeneta melodija na re~enicata, nepravilno

naglasuvawe

na oddelni zborovi i re~enici;

- govorot se deformira;

- dovolno ne go razbira govorot i ~esto pra{uva;

- nalogot mora pove}e pati da mu se povtori;

- radioto i televizorot gi pu{ta glasno;

- deteto stanuva nevnimatelno, tvrdoglavo, se povlekuva

ili e aktivno;

Roditelite {to imaat dete so o{tetuvawe na sluhot treba da

znaat deka:

na deteto treba da mu zboruvaat koga ne gleda, poleka

so malku poja~an glas, odblisku ili pokraj uvoto;

koga mu zboruvaat liceto treba da im e osvetleno

dovolno, za deteto go gleda celo lice a ne samo ustata;

da se nastojuva ustata na roditelot koga zboruva bide vo

visina na negovite o~i,a ne da gleda otstrana.Zatoa

treba da se klekne pokraj nego, da se bide poblisku do

nego za da mo`e deteto podobro da vide i slu{ne;

da mu se zboruva so celi re~enici. Da se imenuva sekoj

predmet so koj igra deteto. Da mu se povtori toj zbor,

re~enica ili fraza pove}e pati;

59


da mu se zboruva na deteto so mnogu qubov i vnimanie

i da se nastojuva deteto da go povtori toa {to go slu{a.

Zna~i “tawata na u~ewe na govorot kaj gluvoto dete e

vo samiot govor”

I gluvoto dete e dete koe raste, se razviva i sozdreva. Toa ima

isti potrebi i èlbi kako i sekoe drugo dete, da bide sakano, da igra i

niz igra da steknuva soznanija i iskustva. Zatoa treba da mu

pomagame vo igrata, vo toa kako ne{tata da gi pravi pobrzo i

poubavo, da go stimulirame so toa deka rabotej}i u~i, a igraj}i

go sovladuva govorot

IV.Neverbalna komunikacija

Izu~uvaweto na neverbalnata komunikacija, e zna~aen del od

izu~uvaweto na komunikacijata zaedno so lingvisti~kata ili

verbalnata komunikacija. Tuka stanuva zbor za govor na teloto kako

na ispra}a~ot taka i na prima~ot na informacii koi vo

komunikacijata se sluàt so neverbalni znaci i simboli.

So poznavaweto na simbolite na neverbalnata komunikacija

sekoj ~ovek moè da gi pro~ita mislite na sekoj sogovornik, zatoa

{to sekoja misla formira svoj gest.

Postoi podatok deka pri komunikacijata lu|eto samo 20 do

40% informaciite gi prenesuvaat so pomo{ na zborovi a dodeka 60

do 80% upotrebuvaat neverbalni simboli ili nekoi tehni~ki sredstva.

Od tuka proizleguva zna~eweto na neverbalnata komunikacija vo

psihologijata na komunicirawe na lu|eto.

Neverbalnata komunikacija e sredstvo za izrazuvawe na

emocii i vnatre{no raspoloènie, vzaemni interpersonalni stavovi,

prezentirawe na sopstvenite osobini. (Dav~eva M.2008 )

60


Iako jazicite koi gi izu~uvame se razlikuvaat me|u sebe sepak

postoi op{to poznat jazik – jazik na teloto, jazik na mimikata i

gestovite so koj moème dobro da komunicirame.

Sprema Svensen (Swensen) neverbalnite znaci moàt da se

podelat vo dve grupi. Toa se elementi na vokalizacija i kvaliteti

na glasovite i izgovorot.

Vokalizacijata ja ~ijat:

1. {umovi i zvuci ~ija komunikacija e smea, ofkawe, vikawe,

zevawe i dr;

2. odredeni osobini na glasovite so koi se oblikuvaat zborovi a

posebno osobitite na vokalite kako {to se: intenzitet ili

glasnost na govorot, visina i traewe na izgovaraweto;

3. razni izvici koi iako ne se zborovi so fiksirano zna~ewe

sluàt za soop{tuvawe;(na primer kombinacija na glasovi

kako {to se:oh,uh,hm)

Vo kvaliteti na glasovite spa|aat: ritamot, artikulacijata i

tempoto na govorot. Toa zna~i deka zborovite go dobivaat svoeto

zna~ewe spored tonot i ritamot na glasot.

Drugata kategorija na neverbalna komunikacija koja ne e

povrzana so izgovor na glasovi ja ~inat dve grupi na znaci koi se

narekuvaat kinezi~ki i proksemi~ki znaci.

Vo kinezi~ki znaci spa|aat:

razni ekspresivni znaci kako {to se izrazi na liceto i

dvièwata no tuka spa|a i drèweto na teloto,

usmerenosta na pogledot i kontaktot so o~ite;

razni oblici na telesen dopir pri komuniciraweto. Tuka

spa|aat rakuvawe, tapkawe po ramo ili grb, miluvawe no

i drugi vidovi na telesen dopir koj e izraz na

neprijatelstvo i agresivnost;

mirisot kako sredstvo na komunikacija;

61


Proksemi~ki oblici na komunikacija

Razni formi na odrùvawe na distanca me|u u~esnicite

vo komunikacijata.

intimna distanca od 15 – 45sm. Sepraktikuva

pri blizok odnos me|u lu|eto. Se manifestira so

telesen dopir – pregratka.;

personalna distanca od 45–80 sm. Koga lu|eto

koi diskutiraat dobro se poznavaat;

socijalna distanca od 1,20 – 4m.Nema li~en

karakter i se praktikuva me|u kolegi;

javna distanca od 4m i pove}e.Kaj ovva

distanca ima mo`nost da se izbegne nekoja

li~nost, a interakcijata ima formalen karakter.

Nekoi avtori vo proksemi~ki znaci gi vbrojuvaat: na~inot na

oblekuvawe, ~e{laweto, ukrasuvaweto odnosno razni znaci so koi

se kontrolira sopstveniot izgled.

Neverbalnata komunikacija ima mnogustruka funkcija.

Preku neverbalnata komunikacija se dobivaat podatoci za

samite sebe. Preku emocionalnite reakcii za

temperamentot, preku na~inot na oblekuvawe svesno ili

nesvesno za socijalniot status koj go imame ili sakame da

go prikaème i za psihi~kata sostojba voop{to;

Moè da sedobie povratna informacija za reakcijata na

dadenoto obavestuvawe – dijagnoza, prognoza, soveti

odnosno informacija preku facijalna ekspresija za toa kako

e svateno iznesenoto, dale se sloùva ili ne i dali veruva;

62


Ovozmoùva ekspresija na emociite preku facijalnite izrazi,

{to vo nekoi slu~ai moè da bide presudno vo

dijagnosticiraweto na psihijatriskite zaboluvawa.

Neverbalnata i verbalnata komunikacija se vzaemno povrzani

no postoi i razlika me|u niv.Neverbalnata komunikacija ~esto ja

prati verbalnata komunikacija i naj~esto sluì za da se dade teìna i

akcent na ne{to {to verbalno se iznesuva.

1. Neverbalni kanali na informacii

Informaciite koi gi dobivame pri neverbalbata komunikacija se

zna~ajni pri tolkuvaweto na karakternite i emocionalni osobini na

sogovornikot. Analiziraj}i gi gestovite na na{ite sogovornici

moème da gi odredime nivnite karakterni crti. Na primer,

gordeliviot ~ovek pravi odredeni karakteristi~ni gestovi kako {to

se: preteranata ispravenost na teloto pregolema va`nost na svojata

figura, preteranata ispravenost na vratot i glavata, se obiduva da

bide markanten odnosno zabeleàn od drugite lu|e. Od druga strana

strame`liviot ~ovek ima druga grupa na karakteristi~ni gestovi.

Imeno, strame`livite lu|e ~esto pati nesvesno se vrtat naokolu,

postojano kako da se preispituvaat za ne{to, se odnesuvaat kako

site da gledaat vo niv, kako da se pla{at od ne{to. Za onie lu|e koi

se pomirile so sudbinata ja potisnuvaat svojata volja i se pomirile so

ne{tata onakvi kakvi {to se. Karakteristi~no za niv e toa {to teloto

im e svitkano napred i ramenicite im se svitkani.

Me|utoa sprotivna poza i gestovi imaat lu|eto koi se zadovolni

so sebe i so ona {to go postignale vo ìvotot. Lu|eto so silna volja,

obi~no go dràt teloto ispraveno, ramenicite gi zategnuvaat nazat,

a pak gradite gi istaknuvaat napred pokaùvaj}i so toa deka se

ne{to posebno i deka uspeale vo ìvotot. Takvite lu|e odat brzo,

63


pravat energi~ni dvièwa so racete i drugite delovi, re{itelni se,

delovni i rabotosposobni lu|e.

Od druga strana lu|eto koi imaat naviki da gi dràt racete vo

xebovite duri i toga{ koga vremeto e toplo, se smeta deka se dosta

kriti`ni i tainstveni lu|e.

Onie lu|e koi pak smetaat deka sredinata ne im obra}a

vnimanie na nivnata li~nost se smeta deka se dosta samozaqubeni

vo sebe, imaat navika ~esto da ja popravaat svojata frizura ili so

racete da si ja ~istat ili popravaat oblekata.

Za agresivniot ~ovek e karakteristi~no ~estoto stiskawe na

tupanicite za da dokaè deka vladee so odredena situacija, si dava

pregolema komocija na primer pri sedeweto slikovito i vpe~atlivo gi

vkrsuva nozete, udobno se namestuva vo stolicata, glavata ja zafrla

nanazat a gradite gi istaknuva napred. Vakviot tip na ~ovek

postojano ja demne situacijata i na najmala provokacija od okolinata

reagira burno, manefestiraj}i ja svojata sila i borbenost odnosno

svojata spremnost za akcija.

Pokraj analizata na karakternite crti na sogovornikot dosta

va`no e i manifestiraweto na emociite {to se dobivaat od gestovite i

pozite {to ~ovekot gi pravi pri sekoe doìvuvawe. Sekoja emocija na

odreden na~in vlijae na aktivnosta na ~ovekot, na dvièweto na

nekoi delovi na teloto, izrazi na liceto i dr. Ottamu, za pouspe{na

komunikacija me|u lu|eto e zna~ajno pravilnoto procenuvawe na

emociite na sogovornikot. Vrz osnova na toa ocenuvame kako

drugite reagiraat na na{ite postapki i go odreduvame na{eto

odnesuvawe kon drugite.

Ocenuvaweto na emociite vrz osnova na izrazot na liceto

facijalnata ekspresija moè da bide poto~no kaj ednostavnite

pozitivni i negativni emocii, a mnogu pote{ko ocenuvaweto na

posloènite ~uvstva. Osobeno te{ko se procenuvaat emociite {to

pripa|aat na ista grupa (sre}a, veselost, iznenaduvawe), a mnogu

polesno se ocenuvaat sprotivnite na niv ~uvstva kako {to se gnev i

prezir. Najte{ko se razlikuvaat ~udeweto i soàluvaweto.

64


Spored Darvin promenite vo izrazot na liceto se posledica na

fiziolo{kite promeni za vreme na doìvuvaweto na emociite.

Naj~esto tie promeni vo organizmot pri doìvuvaweto na emociite

~ovekot nadvore{no gi manifestira preku mimikite, dvièweto na

delovi na teloto i so promenite na glasot. Najizrazeni i

najzabeleìtelni se dvièwata na muskulite okolu o~ite i ustata pri

doìvuvaweto na emociite. Pri zadovolstvo i sre}a tie se krevaat

nagore, a pri emocii na nezadovolstvo i taga se spu{taat nadolu.

Pri doìvuvawe na radost, kaj lu|eto se zabeleùva golemo

raspoloènie se pravat spontani, brzi i ritmi~ki dvièwa, teloto se

drì cvrsto i ispraveno, govorot e glasen i brz propraten so glasno

smeewe. No pri doìvuvawe na taga evidentno e depresivno

raspoloènie, dvièwata na teloto se mlitavi i spori, neenergi~ni, so

svitkan i nepodvièn grb.

Za stravot karakteristi~ni se brzi dvièwa, oddale~uvawe i

begawe od pri~initelite na stravot. Voznemirenosta se karakterizira

so stesnuvawe na tupanicite, potpirawe so nozete, ~e{awe po liceto

i bradata i mrsewe na kosata. Pri doìvuvawe na uàs se pravi

kriewe na liceto so racete. Pri napad na gnev i lutina, se zapira

di{eweto, se zatvora ustata, teloto se priprema za borba, se

zabeleùvaat brzi, intenzivni i nekontrolirani dvièwa, tupanicite se

stesnati, teloto i glavata se otfrluvaat nazat, {to e odraz na

stremeòt da se ottrgne ~ovekot od neprijatelot, pred da se po~ne

so napad. Na sli~en na~in se manifestira dosadata,

nezadovolstvoto i odvratnosta.

Karakteristi~ni glasovni izrazi pokraj gestovite pri doìvuvawe

na gnev e vreskaweto i zabrzanoto zboruvawe. Pri doìvuvawe na

àlost tempoto na zboruvawe e usporeno, se zgolemuvaat pauzite

me|u zborovite, se javuva lipawe i pla~ewe.

ôvekot ~esto pravi napori da gi prikrie svoite emocii, no toa

vedna{ se zabeleùva po negovoto op{to nespokojstvo i po

odredeni stereotipni i nepotrebni dvièwa. Me|utoa to~nosta na

ocenuvaweto na emociite vrz izrazot na liceto i dvièwata na teloto

65


najmnogu zavisi kolku ~ovekot go znae jazikot na neverbalnata

komunikacija, odnosnob kolku e izve`ban da gi oceni emociite na

sogovornikot.

Isto taka i tipot na li~nosta vlijae na pravilnite procenki na

emocionalniot izraz. Imeno, ekstrovertnite lu|e se smetaat za

pouspe{ni od introvertnite tipovi na lu|e vo procenuvaweto na

emociite vrz baza na nadvore{niot izraz na liceto.

ûvstvata najmnogu se zabeleùvaat dokolku se pointenzivni

ili doklolu predizvikuvaat povisoko nivo na tenzija. Visok stepen na

tenzija zna~i doìvuvawe na pointenzivni ~uvstva. Intenzitetot na

emociite najlesno moè da se opredeli po polo`bata na racete.

Pove}eto psiholozi utvrdile deka dokolku emocijata e posilna, racete

se podignati povisoko. Vo zavisnost od toa na koe nivo se nao|a

tupanicata, zavisi i stepenot na zakana. Isto taka i {titeweto na

glavata so racete ozna~uva nekakvi emocii. Maftaweto so racete

nad glavata e karakteristi~no koga doìvuvame radost. Zna~i sekoe

dvièwe na teloto i negovite delovi, odrazuva odredena emocija koja

nie ja doìvuvame.

2. Gestovite i pozite kako izrazni sredstva na

neverbalnata komunikacija

Od tolkuvaweto na gestovite i pozite moè da se razbere dali

~ovekot e spremen da se pot~ini ili ima namera drug da pot~ini,

dali e druèqubiv ili zatvoren, saka da go prodolì dijalogot so drug

ili ima èlba {to pobrgu da go zavr{i razgovorot.

Naso~enosta na teloto na ~ovekot kon sogovornikot toa e

znak za zainteresiranost i raspoloènie. Od druga strana pak

trgaweto na teloto nanazad e znak za nezadovolstvo ili

ramnodu{nost. Od stepenot na pribliùvawe ili oddale~uvawe na

66


teloto moè da se razbere kako }e se promeni kontaktot kon nekoj

~ovek. Pribliùvaweto kon sogovornikot ozna~uva èlba da se

prodlabo~i razgovorot, da se vidi dobro liceto na sogovornikot

izrazite i promenite na negovoto lice. Od druga strana pak

preteranoto dobliùvawe kon sogovornikot e znak za intimnost. Ako

pak go pomestime teloto na sogovornikot malku ponastrana, toa e

znak deka nie sme ispla{eni ili voznemireni od negovoto prisustvo.

Ako se nabquduva manirot na sedewe moè da se uvidi deka

dominantnite lu|e obi~no sedat vo razlabaveni pozi so visoko

dignata glava. Tie se trudat da zavzemat pogolemo mesto na

masata, baraat da sedat na po~etokot na masata ili na prv red

dokolku se raboti za sedewe vo teatar, koncert i dr.

Onie lu|e koi se ~uvstvuvaat pot~ineti i deluvaat neuvereni

vo sebesi glavata ne im e ispravena, a nozete im se sobrani. Onoj

koj e voznemiren i netrpeliv obi~no sednuva na krajot od masata i

go naklonuva celoto telo na edna strana. Za lu|eto koi {to sedat na

celoto stol~e i se navaleni na naslonot moè da se kaè deka se

koisamouvereni, re{itelni i spremni za akcija.

Eden od najiskoristenite gestovi na ~ovekot e vkrstuvaweto

na racete, {to ozna~uva samoza{tita, zatvorenost neposakuvawe

nikakov kontakt. Onoj ~ovek koj pri komunikacijata gi skrstil racete

na gradi i gi svitkal tupanicite zna~i deka izlegol od razgovorot i

potrebno e da mu se obrne povtorno vnimanie za da se vklu~i vo

razgovorot.

Ra{irenite race i raskop~anite gorni delovi od ali{tata pak

simboliziraat otvorenost i vzaemna soglasnost.

Gestot potpirawe na glavata so raka ili na raka ima razli~no

zna~ewe. Koga bradata se potpira so tupanica toa e interes so mal

del na nedoverba. Ako pak so rakata ili so pokazalecot se dopira

slepoo~nicata toa e znak za zamislenost ili sreme` da se razbere

su{tinata na rabotata. Dokolku pokazalecot se potpira na obrazot a

drugite prsti se rasporedeni pod ustata toga{ e znak deka ~ovekot

so koj se razgovara e nedoverliv i kriti~en. Koga pak obrazot leì na

67


dlankata toa e znak deka na sogovornikot mu e dosadno i toj saka

razgovorot da zavr{i pobrgu.

Gest koj e dosta zastapen kaj lu|eto a ima zna~ewe na

nedoverba i somnevawe e obra|aweto kon lu|eto vo profil,

pokrivaweto na nosot i gleedaweto nastrana.

Gestot prikrivawe na ustata so racete moè da zna~i

samodoìvuvawe na ~ovekot, negova neuverenost, voznemirenost,

~uvstvo na vina duri i streme` da se skrie nezadovolstvo i laga. Na

primer koga edno dete laè ustata ja prekriva so prstite.Vozrasnite

koga sakaat da skrijat ne{to ili }e gi prekrstat racete ili }e gi stavat

vo xeb.

Dvièwata na nozete isto taka moàt da izrazat odredeneni

gestovi {to davaat odredeni raspoloènija kaj ~ovekot.

Pomrdnuvaweto na kolenoto moè da zna~i nervoza ili

voznemirenost. Koga nozete se preklopuvaat edna na druga toa e

karakteristi~en gest za druèwe i razgovor so prijateli. No koga

ovaa poza ja imame pri ofizijalni kontakti toa e znak na necenewe

na sogovornikot. Ako ènata ja svitkala ednata noga pod sebesi pri

sedeweto toa zna~i deka dozvoluva da i se doverat i deka i e

prijatno i udobno vo prisustvo na sogovornikot.Isto taka se

~uvstvuva dokolku go soble~e i go ni{a ~evelot na krai{tata od

prstite. Odnesuvaweto }e se promeni dokolku ènata otkrie ne{to i

~evelot vedna{ }e bide oble~en.

Isto taka interesni se gestovite na lu|eto koga zboruvaat na

telefon. Pi{uvaweto na hartija dodeka se razgovara preku telefon

zna~i gubewe na interes.

Otvoraweto i zatvoraweto na pari~nikot na masata e simbol

na rasvetluvawe na odreden problem.

3.O~ite kako informacionen kanal na


68


O~ite se najto~nite komunikaciski kanali kaj ~ovekot. Imeno,

~ovekot pri komunikacijata svoeto vnimanie treba da go koncentrira

na o~ite na svojot sogovornik. Se smeta deka pogledot ima glavna

uloga pri me|usebnata komunikacijan me|u lu|eto. Neizvesniot

pogled ni pridava ~uvstvo na podredenost. Neprecizniot pogled ne

prinuduva da se za{tituvame, a bespokojniot pogled ne tera da

bideme na {trek. Pri davaweto ocenka na pogledot, pred se treba da

se zabeleì negovata nasoka i negovoto traewe. Pri razgovorot

obi~no lu|eto gledaat eden kon drug, kon predmetot za rabota koj

proizvolno e izbran i vo dale~inata. Utvrdeno e deka ~ovekot

pove}e gleda kon onoj ~ovek koj mu se dopa|a.

Navednatite o~i, upatuvaweto na pogledot odozdola nagore

zboruva za strame`livost, skromnost i pot~inetost, a pogledot

svrten odozgora nadolu, obi~no svedo~i za golemite i aktivni lu|e i

za onie koi sakaat da dominiraat.

Od nasokata na pogledot moè lesno da se razberat odnosite

me|u sogovornicite. Ako tie se gledaat vo o~i toga{ toa se drugarski

odnosi. Ako onoj sogovornik koj slu{a gleda kon uvoto ili vratot na

sogovornikot toga{ tie odnosi se oficijalni. Isto taka e dokaàno deka

koga eden ~ovek go laè svojot sogovornik toj mora da ja skrie

vozbudata i ne moè da go pre~eka tu|iot pogled.

Mnogu va`no za pravilno ~itawe na informacijata ispratena so

pogled e sostojbata na zenicite. Koga ~ovek }e se voznemiri ili

vozbudi zenicite moàt da mu se ra{itat i ~etiri pati pove}e od

normalnite razmeri i obratno negativnite raspoloènija

pridonesuvaat zenicite da se stesnat odnosno o~ite vo celost da se

soberat.

Isto taka va`no e i rasporeduvaweto na pogledot vo odredeni

vremenski intervali za vreme na razgovorot so sogovornikot. Na

primer pogled upaten kon sogovornikot na krajot na razgovorot

zna~i odobruvawe da prodolì razgovorot.

U{te eden gest na neverbalnata mimika e za~estenosta vo

otvoraweto i zatvoraweto na o~ite odnosno namignuvaweto. Imeno

69


trepkaweto so o~ite se zgolemuva pove}e za vreme na

voznemirenost i napregnatost, a se namaluva vo vreme na

koncentracija na vnimanieto ili vo vreme na razmisluvawe za

odredena tema.

Koga pak se vodi deloven razgovor treba da pretpostavite

deka na ~eloto na sogovornikot postoi eden triagolnik na koj {to

treba Vie da go zadrète pogledot dodeka razgovarate. Na toj na~in

se sozdava atmosvera vo koja sogovornikot ~uvstvuva deka Vie

imate seriozen odnos. Ako Va{iot pogled padne na nivo na o~ite na

sogovornikot toga{ moète da bidete siguren deka ja drìte

situacijata vo svoi race, duri i }e bidete vo sostojba da go

kontrolitrate sogovornikot. No ako pogledot padne pod nivo na o~ite

na sogovornikot pogledot }e prestane da bide deloven, i velime

deka toj e socijalen pogled. Dokolku pogledot sleguva od o~ite

nadolu kon drugite delovi od teloto toga{ ve}e se zboruva za

intimen pogled.

Istraùvawata na nekoi avtori pokaàle deka lu|eto pri me|

usebnata komunikacija vo 60% do 70% od vremeto komuniciraat so

pomo{ na o~ite. Ottamu proizleguva deka za da se podobri

ume{nosta vo odnos na neverbalnoto komunicirawe so pomo{ na

o~ite potrebno e sekoj ~ovek da ve`ba prakti~ni ve`bi po polovina

~as sekoj den vo traewe od trieset dena.

4.Nadvore{niot izgled kako informacionen kanal na


Vizueliot efekt {to go ostava nadvore{niot izgled na ~ovekot

kaj drugite e od ogromno zna~ewe pri neverbalnata komunkacija.

70


Na primer, koga eden ~ovek e oble~en vo kostum i nosi vratovrska

sigurno e deka }e bide neumesno nemu da mu se obratat so

zborovite “ej ti”. Negovata obleka, negoviot kosum i vratovrska se

signal da se zapazi odredena distanca bez da se izleze od ramkite

na edna studena u~tivost pri komunikacijata. Me|utoa, istiot ~ovek

oble~en vo farmerki i xemper izgleda pokomotno i pootvoreno za

komunikacija, a ako namesto xemper oble~e svetla ili crna bluza so

golemi natpisi so stranski zborovi i nacrtani nekoi apstraktni figuri,

toga{ toa e tendencija za agresivnost, provocirawe i nerazbranost.

Se smeta deka u{te pogolema agresivnost pokaùva crnata koèna

obleka , uniformite na reokerite idr. Zabeleàno e deka lu|eto koi

nosat obleka vo temna boja se lu|e so svoi stavovi i komunikacijata

so niv te{ko se odviva. Mnogu polesno i pootvoreno se obra}aat lu|

eto kon onie koi nosat voobi~aeni obleki so svetli tonovi. Svetlite

nijansi na obleka kako da vlijaat na nas da se odnesuvame kon lu|

eto koi {to gi nosat podruèqubivo.

Kaj vozdrànite, zatvorenite i naso~eni kon sebe lu|e oblekata e

povozdràna. Istrùvawata pokaùvaat deka obi~nite lu|e ako se

oble~at vo oficijalna obleka se ~uvstvuvat prikovani i

pritesneti.Samo odredeni lu|e koi imaat svoi biznisi i se dviàt vo

povisoki krugovi takvite obleki ne im predizvikuvaat pritesnatost,

tuku im davaat aristokratska prefinetost.

Oblekata e mnogu va`no sredstvo za izrazuvawe na svoeto

“jas” i kaj obata pola. @enata prednost im dava na gornite ali{ta, na

bluzata no i na ~evlite, {to navistina go istaknuvaat nejziniot

presti`, nejzinata ubavina pred drugite èni.

Isto taka va`na e i griàta za liceto. Liceto e del od imixot {to

~ovekot go sozdava za sebe i e vaèn del pri komunikacijata. Se

smeta deka grubata, mazna i po ten temna koà sozdava neprijatno

~uvstvo vo okolinata. Okolinata takviot ~ovek go smeta za grub,

izbuvliv i dosta itar ~ovek odnosno izmamnik. Za ènite {to stavaat

premnogu kozmetika i {minka na svoeto lice se smeta deka se

lesnoumni, provokativni, razvratni i lesno dostapni za maìte. Od

71


druga strana uspe{no nanesenata lesna {minka na liceto, ja pravi

ènata vo mislite na posilniot pol poprivle~na a nekoi ja smetaat za

pointeligentna.

Se smeta deka oblekata vlijae ne samo na toj {to ja nosi tuku i

na sogovornikot. Oblekata pravi ~ovek da se ~uvstvuva poprijatno.

Dobro obleènite lu|e po~esto se nasmevnuvaat, izgledaat

posigurni vo sebesi i pobezgri`ni. Tie ne pravat nagli i isprekinati

dvièwa, poretko gledaat nastrana, retko imaat napregnat glas {to

dava nesigurnost i napnatost.So niv poretko se odnesuvaat grubo,

drugite lu|e se povnimatelni i pou~tivi.

Garderobata treba da bide odraz na li~nosta na sekoj ~ovek zatoa

{to vizuelniot efekt e mnogu vaèn pri komunikacijata.Poznato e

deka temnite boi predizvikuvaat pogolem avtoritet delovna mo} pri

rabotata, svetlite boi dinami~nost, a pak svetlite boi vo kombinacija

so {areni detaqi neformalnost i sloboda na li~nosta. Se smeta deka

nadvore{no rivle~nite lu|e po lik i po obleka raspolagaat so najdobri

li~ni osobini i toa: tie se po~ustvitelni, podobri, pointeresni za

razgovor, posilni, pouramnoteèni, popo{teni i pootvoreni za

komunikacija.

Istraùvawata pokaàle deka sekakov vid na uniforma go tera

~ovekot da se ~uvstvuva sebesi za golema li~nost i go sozdava

istiot efekt na obezli~uvawe od strana na partnerot. Taka vo ìvotot

lu|eto se obra}aat ne kon li~nosta tuku kon profesijata. Lu|eto

vodej}i se od oblekata zaradi odredena profesija sozdavaat

o~ekuvawe od strana na liceto {to ja nosi taa obleka za negovi li~ni

kvaliteti ili emocii {to se vo sklad so oblekata.Silniot izgled na

ali{tata se vospriema od site lu|e isto.Na primer nie koga odime na

lekar o~ekuvame aktivnosti na lekarot vo vrska so na{eto zdravje

i }e bideme za~udeni ako toj re{i da ni otpee nekoja pesna bidej}i

nie nego o~ekuvame toa od nego.

5. Glasot kako informacionen kanal na neverbalnata

komunikacija

72


Se~ie iskustvo moè da potvrdi deka zborovite sekoga{ ne se

iskoristuvaat vo nivnoto direktno zna~ewe. Vo odredeni slu~ai

pofalbata moè da prozvu~i kako kritika i zborot “da” da se pretvori

vo “ne”. Zatoa slu{aj}i go sogovornikot obi~no ne se vnimava samo

na tekstot i na zborot tuku i na glasovnoto poimawe.

Postojat glasovni simboli pri doìvuvawe na emocii. Toa se

smeata, pla~ot, lipaweto, cimoleweto i razli~ni zvuci koi go

ispolnuvaat prostorot vo zavisnost od emocijata no i od odredenata

situacija. Najkarakteristi~na osobina na glasot e negovata boja.

Sporet bojata na glasot moàt da se napravat zaklu~oci za

karakterot na sogovornikot. Lu|e koi imaat boja na glas alt i bas po

pravilo se pouramnoteèni li~nosti. Tonot na glasot naj~esto

zboruva za emociite i za odnosot kon sogovornikot. Skoga{ moème

da po~ustvuvame koga tonot na glasot na sogovornikot e sprotiven

na negovite zborovi.

Tempoto na iskaàniot zbor isto taka se promenuva vo

zavisnost od emociite na lu|eto. Pri silna trevoga ili vozbudenost lu|

eto zboruvaat pobrzo. Koga ~ovekot e depresiven, taèn, koga mu e

zdodevno zboruva pobavno i potivko.

Prekinatoto zboruvawe ili preskoknuvaweto od edna na druga

tema go izdavaat sogovornikot deka e voznemiren, ispla{en,

netrpeliv i zbrkan.

Zboruvaweto so nedovolen broj na izrazi, ednoobraznoto

izrazuvawe e krakteristi~no za studeni tipovi na lu|e.

6.Zna~eweto na neverbalnite aspekti na stilot na

odnesuvawe pri socijalna komunikacija

73


êsto pati koga sakame da komunicirame so na{iot

sogovornik kogo ne go poznavame si postavuvame pra{awe kakov

odnos da izgradime. Potrebno e da izgradime pravilen stil na

odnesuvawe ne preterano u~tiv i ne preterano prijatelski

raspoloèn.

Za da nau~ime pravilno da gi razbirame site signali koi doa|

aat od teloto pravilno gi izbirame zborovite, izgledot na liceto i

nasmevkata. Pri komunikacijata osvem {to treba da se vodi smetka

kon kogo, i kako se obra}ame nie treba da se naso~ime na

opredelen odgovor od strana na partnerot i da se podgotvime za

neverbalnata komunikacija.

Pri neverbalnoto komunicirawe koe sekoga{ go koristime koga

verbalno komunicirame se sluìme so dopolnuvawe na zborovite so

nasmevka, ili klimawe na glavata. Ponekoga{ komunkacijata moè

da bide vo vid na vozdi{ki podràna od zborovite na na{iot

sogovornik.

Pri neverbalnata komunikacija znaci ni ispra}a celoto telo. Na

primer: se digaat i spu{taat aglite na usnite, se pocrvenuva i

pobleduva pri doìvuvawe na odredeni emocii, se isprava ili svitkuva

grbot, postoi koordinacija me|u racete i drugite delovi na teloto. Me|

utoa po pravilo pri komuniciraweto nie mu se obra}ame na liceto na

sogovornikot. Dokolku se skoncentrirame na nabquduvawe na

konturite i crtite na liceto moème da go utvrdime temperamentot

na sogovornikot, negovata du{evna sostojba, negovata profesija.

Isto taka i dopirot e sretstvo na neverbalna komunikacija.Lu|

eto dopiraat toga{:

koga davaat odredena informacija;

koga nardeuvaat;

koga molat za nekoja usluga;

koga gi slu{aat tu|ite problemi ;

koga se obiduvaat da bidat ubedlivi.

74


Potvrdeno e deka pregratkite za razdeluvawe kaj lu|eto traat

podolgo otkloku pregratkite pri povtorna sredba.

Site vidovi na dopiri so koi se ispra}a odredena poraka mo`at da

se podelat na:

Funkcionalno – deloven ( dopirot na doktorot kon

pacientot);

Socijalno – pristoen (rakuvawe i tapkawe);

Seksualno – vozbuduva~ki ( miluvawe na qubovnicite);

75


VI.Pravila, problemi i fazi vo komunikacijata

1.Pravila na odnesuvawe pri komunikacijata

Koga se vospostavuvaat kontakti me|u lu|eto treba da se

poznavaat odredeni pravila na odnesuvawe pri komunikacijata. Ke

se navedat slednive pravila:

Da se bide dobar sogovornik; Da se obidete svojot neprijatel

da go pretvorite vo sojuznik; Treba da imate pravilno drèwe za da

mu se dopadnete na sogovornikot; Prifa}ajte gi lu|eto takvi kakvi

{to se.;Bidete sekoga{ optimisti i imajte verba vo sebesi;Zapoznajte

se sebesi, bidete objektivni, u~tivi i kulturni vo odnesuvaweto; Sekoj

~ovek koj se drì do ovie pravila pove}e od sigurno }e ima uspeh vo

komunicirawto so drugite lu|e.

Za da bidete dobar sogovornik zna~i deka treba da se obidete

pomalku da zboruvate a pove}e da slu{ate.

Potrebno e sekoga{ so interes i uvaùvawe da se slu{a

izlagaweto na sogovornikot. Za vreme na izlagaweto, bez potreba

ne go prekinuvajte sogovornikot. Ako ne se sloùvate vo del od

negovoto izlagawe toa kaète mu go po izlagaweto bez upotreba na

grubost i kategori~nost.

Onoj koj {to umee da slu{a, moè da stekne golema

privrzanost i simpatija od sogovornikot. Isto taka mnogu va`no e da

se obrne vnimanie na neverbalnata komunikacija pri izlagaweto na

sogovornikot. Smislata na iskaànoto ne se formira tolku od ona {to

e slu{nato pri izlagaweto, kolku od gestikulaciite i mimikite na

sogovornikot. Sekoga{ pri razgovorot treba da se odrùva

kontaktiraweto.

Pri davaweto na pra{awa, tie treba da bidat kratki, bidej}i

tokmu takvite pra{awa iznuduvaat kratki i iskreni odgovori od

strana na sogovornikot. Isto taka mnogu e bitno da slu{ate ili ~itate

“me|u redovi”, za da gi slu{nete vistinskite poraki koi gi ispra}a

76


sogovornikot. Treba da se obidete da vnimavate na izlagaweto i da

ne oddavate deka vi e dosadno.

Isto taka mnogu va`no e da ne davate odgovor predvreme

dodeka sogovornikot seu{te izlaga po nekoe pra{awe. Pri

komunikacijata treba da se obidete da zboruvate za ne{ta koi go

interesiraat va{iot sogovornik. Mo`ete da go prezentirate va{iot

li~en stav po odredeno pra{awe no ne nametnuvajte go po sekoja

cena.

Sekoga{ se sovetuva da se izbegnuvaat delikatni temi koi

mo`at da go pogodat egoto na va{iot sogovornik. Pri razgovorot

sekoga{ treba da imate odredeno tempo, ritam i intonacija. Ako gi

po~ituvate ovie pravila toga{ e sigurno deka vie ste dobar slu{atel i

uspehot vo komunikacijata kaj partnerite odnapred e garantiran.

No ~esto pri komunikacijata se slu~uva da ima

nesoglasuvawa i konflikti. No ako ste qubezni pri komuniciraweto,

toga{ e sigurno deka i da ima nekoi konflikti me|u vas i

sogovornikot, tie }e bidat nadminati. Nikoga{ ne go zapo~nuvajte

razgovorot grubo, so povi{en ili neprijatelski ton. Sekoga{ treba da

se deluva takti~ki, treba da se znae da se ~eka i treba da se znae

nekoi raboti da se premol~at.

Lu|eto stapuvaat vo kontakt so drugite za da ne bidat

osameni. Koga gi izbiraat svoite sogovornici gi izbiraat onie lu|e koi

nadvore{no se privle~ni i dobro se odnesuvaat. Me|utoa pokraj

nadvore{niot izgled, za komunikacijata e potrebno da ostavite i

vpe~atok kaj sogovornikot.

Pri sekoj va{ razgovor so po~it treba da se odnesuvate kon

va{iot sogovornik. Nikoga{ ne zaboravajte go negovoto ime.

Ottamu se prepora~uva pri zapoznavaweto dobro da se slu{ne

negovoto ime, i ako e potrebno da se povtori vo sebe nekolku pati.

Mnogu e va`no pri komunikacijata so sogovornikot da ne se

upotrebuvaat nekakvi “srde~ni zbor~iwa” (zlato du{i~ke,

ma~e).Tie se upotrebuvaat samo pri intimen razgovor.

77


Za da im se dopadnete na lu|eto isto taka potrebno e iskreno

da se interesirate za niv, zatoa {to lu|eto intimno ~uvstvuvaat dali

vistinski se interesirate za niv ili ne.Pri sekoja naredna sredba so

sogovornikot treba da po~nete razgovor za negovite problemi a ne

za va{ite. Treba da mu obrnete vnimanie i da so~uvstvuvate

dokolku se raboti za nekoj problem za koj sogovornikot seu{te ne

na{ol re{enie. Me|utoa za da mu se dopadnete na sogovornikot

potrebno e da vnimavate na va{eto lice, mimikata, gestovite i

na~inot na dvièweto.Sekoga{ pozdravuvajte se so nasmevka i

bidete u~tivi pri obra}aweto.

Iako edno od pravilata na odnesuvawe pri komunikacijata, e

da gi prifatime sogovornicite onakvi kakvi {to se, ~esto pri

razgovorot sekoj od partnerite se trudi da gi smene na vikite na

drugiot i da nametne sopstveni pogledi i sva}awa. Toa e osnovnata

gre{ka na komunikacijata.Sekoj ~ovek za sebe si ima izgradeno

visoko mislewe, i zatoa pri komuniciraweto ne samo {to treba da gi

prifatime onakov kakov {to tuku potrebno e i da go falime.

Pofalbata treba da bide iskaàna pred drugi lu|e zatoa {to

taka se steknuva doverba i se sozdava prijatelska vrska koja moè

da dovede do ponatamo{na uspe{na komunikacija. Poznato e deka

pofalbata, a ne kritikata ima pogolem efekt vo vospituvaweto, pa i

vo komunikacijata me|u lu|eto.

Isto taka ~ovekot pri komunikacijata treba da bide

dobronameren. Duri i koga iskaùva nekakva kritika na sogovornikot

pri komunikacijata, taa kritika treba da bide dobronamerna.

Kritikata ne treba da bide upatena kon nekogo so cel da se

navredi, tuku da pomogne da popravi nekakvi nedostatoci bilo vo

negoviot karakter ili vo izvr{uvaweto na nekakva rabota. Va`no e na

koj na~in e kaàna taa kritika.Dobronamernata kritika ne gi

zasegnuva ~uvstvoto i samoqubieto na ~ovekot. Taa

dobronamernost }e donese uspeh vo komunikacijata. No ne samo

dobronamernost tuku i u~tivosta vo site poliwa na komunikacija e

kvalitet koj nikoga{ ne smee da se zaboravi.

78


Pokraj drugite pravila na odnesuvawe vo komunikacijata,

treba da se znae i praviloto za verba vo sebesi.Dokolu ~ovekot sam

sebesi ne se po~ituva ne moè da o~ekuva da bide po~ituvan od

drugite. ûvstvoto na inferiornost im pre~i na lu|eto da

komuniciraat so drugite lu|e.

ôvekot treba da go poznava sopstvenoto “jas”, da ne se

potcenuva sebesi, da bide samouveren i kaj drugite lu|e da oddava

~uvstvo na posebna vrednost i zna~ewe.Sekoga{ treba da se griì

negoviot nadvore{en izgled da bide prijaten, da bide zabeleìtelen

zatoa {to toa e va`no za komunikacijata so drugite lu|e.Sekoj den

treba da se postavi odredena cel {to treba da se realizira, da se

obide da gi odbeleì zada~ite po va`nost {to treba da gi

zavr{i.Dokolku pri komunikacijata nekoj se obide da predizvika

nekakov spor ili konflikt,treba da se nadmine sebesi i daprodolì

ponatamu. Gnevot nikomu i nikoga{ ne pomognal nikomu pri

komunikacijata. Kontroliraweto na negativnite emocii, e te{ka

rabota no ne e nevozmo`na. Treba ~ovekot da se obide da napravi

ne{to koe{to nikoj od negovite poznati i prijateli nese obidel da go

napravi.Na toj na~in se izdiga nad mnozinstvoto.ôvekot

sekoga{ treba da se ~uvstvuva porazli~no od okolinata i da ima

ponaglasen akcent kon sebesi bidej}i ako ne se ceni samiot i drugite

nema da go cenat.Najva`no e ~ovekot da znae {to saka da postigne

i da ima verba vo sopstveniot uspeh. Samo trpeliv, pameten i

uporen ~ovek ima {ansi da gi pobedi site te{kotii vo ìvotot, da

soberi okolu sebe dosta istomislenici i prijateli koi {to zaedno so

nego }e mu pomognat da ja realizira postavenata cel.Za da uspee

vo ìvotot ~ovekot treba da se trudi da go realizira ona kon koe {to

se stremi i da umee da se raduva na postignatoto.

2.Problemi vo komunikacijata

79


Problemite vo komunikacijata so drugite lu|e, ~ovekot se

obiduva da gi razre{i so primena na odredeni mehanizmi na

odbrana na li~nosta, ~ija funkcija e da ni pokaàt deka sekoga{ ne

sme li~no odgovorni za na{iot neuspeh pri komunikacijata. Vo sekoj

~ovek e vospostaven eden mehanizam za vosprimawe na

nadvore{niot svet pri komunikacijata.Pri prvobitniot kontakt

~ovekot reagira sopomo{ na emociite, potoa ocenuva dali toa {to

go napravil e dobro ili lo{o.Razumot e toj {to go koregira prviot

vpe~atok i dejstvuva soodvetno so sistemot na vrednosti sozdaden

pod vlijanie na vospitanieto i tradicijata na edno op{testvo.

Pri komuniciraweto ne treba da se izbrzuva trgnuvaj}i od

momentalnite ~uvstva bidej}i nikoga{ ne treba da se zaboravi deka

navredite i omrazata lu|eto gi pametat cel ìvot. Ottamu sekoj

ìvoten, deloven, semeen ili quboven kontekt dokolku ne se

zabeleàt vistinskite ~uvstva, dokolku ne se objasnat pri~inite za

odreden nemir, moè da dovede do konflikt pri komunikacijata so

drugite lu|e. Za da moète da povlijaete na ~uvstvata na

sogovornikot va`no e da gi znaete negovite ~uvstvitelni to~ki.

Va{ata grià za nivnite ~uvstva i sigurnost }e gi zgolemi va{ite

mo`nosti da zdobiete doverba kaj sogovornikot. Zatoa se smeta

deka lu|eto poradi ova ~esto pati se sre}ni bidej}i se vospostavil

emocionalen kontakt me|u niv i nivniot sogovornik. Stepenot na

zadovoluvawe na ìvotnite potrebi go opredeluva odnesuvaweto na

~ovekot. Spored Maslov vi{ite potrebi na ~ovekot za qubov,

tvore{tvo, duhovnost moàt da bidat realizirani dokolku se

zadovoleni poniskite potrebi na ~ovekot odnosno biolo{kite motivi.

Nezadovolstvoto na odredeni potrebi moè da predizvika

najrazli~ni psihi~ki poremetuvawa,a toa se odrazuva na

odnesuvaweto i na komunikacijata na ~ovekot.

Osnova~ na mehanizmite na odbrana e osnova~ot na

psihoanalizata Sigmund Frojd. Toj smeta deka nivnata funkcija e da

ni pokaàt nam i na drugite lu|e, deka ne sme nesposobni i slabi i

zatoa ne sme li~no odgovorni za neuspehot pri komunikacijata.

80


Zatoa se smeta deka odbrambenite mehanizmi na li~nosta se

nerealisti~ki reakcii na frustracija i ne se koristat so svesna namera.

Koga ~ovek znae deka pri~inate {to gi naveduva ne se to~ni, koga

znae deka la`no gi prikaùva svoite èlbi, emocii i skolonosti, ne

stanuva zbor za odbramben organizam tuku za svesna izmama. Me|

utoa pri komunikacijata nas ne interesira da ja de{ifrirame

vistinskata emocija, vistinskite èlbi i sklonosti na sogovornikot.

Nakratko }e navedeeme nekoi od odbrambenite mehanizmi koi

~ovekot gi koristi.

Identifikacija se manifestiara so toa {to ~ovekot gi prifa}a

uspesite i vrednostite na drugite lu|e kako svoi sopstveni.Toa se

slu~uva zatoa {to toj ~ovek ne uspeal so sopstvenite sposobnosti

da postigne ne{to vo ìvotot, pa zatoa se identifikuva so lu|e koi se

aftoritetni i koi postignale ne{to vo ìvotot. Pri toa komunikacijata so

takvi lu|e moè lesno da se vospostavi i se smeta eden od polesnite

mehanizmi na odbrana na li~nosta koj {to ne smeta vo

komunikacijata.

Kompenzacija se sostoi vo zamena za celite koi te{ko se

ostvaruvaat za celi koi lesno se ostvaruvaat. Lesno se prepoznava i

moè da se iskoristi vo komunikacijata. Ovoj mehanizam na odbrana

na li~nosta se smeta deka moè da bide brzo otkrien od strana na

sogovornikot pri komunikacija so liceto koe go ima ovoj mehanizam

i ne smeta za vospostavuvawe na dobra komunikacija.

Racionalizacija e nesvesen obid na li~nosta svoeto

odnesuvawe da go prikaè vo najdobro svetlo so cel da go opravda

svoeto odnsuvawe so toa {to namesto taka da se odnesuva,

isnesuva la`ni pri~ini za svoeto odnesuvawe. Na primer nekoj {to

planiral da zavr{i fkultet a ne uspeal vo toa, pri sekoja komunikacija

so drugite lu|e zboruva deka sekoja budala moè da zavr{i fakultet.

Na toj na~in pri komunikacijata so drugite se otkriva sebesi deka e

~ovek so takov mehanizam na odbrana na li~nosta i za da

81


vospostavime pravilna komunikacija so nego nie ne mora da go

prifatime onakov kakov {to e, tuku onakov kakov {to saka da se

prestavuva.

Proekcija – sopstvenite slabosti se proektiraat na drugi lu|e i

se pravi obid da se namali voznemirenosta poradi gubewe na

odredeni steknati pozicii.Delovniot ~ovek koj ne uspeal vo biznisot,

svoite neuspesi gi prepi{uva na svoite sorabotnici, na svojot

rakovoditel i na dr. Funkcijata na koristewe na ovoj mehanizam na

odbrana na li~nosta e za da se namali voznemirenosta poradi

gubeweto na odredena pozicija vo op{testvoto. Vo komunikacija so

takvi lu|e treba da se vnimava zatoa {to ako ne se vospostavi

pravilna komunikacija vinata }e se prefrli na Vas, a ne na toj {to ima

takov mehanizam na odbrana na li~nosta.

Reakcionata formacija e mehanizam na odbrana pri koja

realnoto odnesuvawe e sprotivno od sakanoto, odnosno se pojavuva

~uvstvo koe e sprotivno na potisnatoto ~uvstvo. Na primer ~ovek e

lubezen i zboruva se najdobro za toa lice koe vsu{nost mu e

neprijatno i go mrazi prekrivaj}i gi vistinskite ~uvstva i mislewe za

toa lice. Ako pri komunikacijata voo~ite lice koe go ima ovoj

odbramben mehanizam na li~nosta ne vospostavuvajte kontakti so

toa lice zatoa {to e neiskreno i mo`e da na{teti.

Negativizmot kako mehanizam na odbrana na li~nosta e

eden vid na izolacija, taka {to sogovornikot postojano oponira

odnosno se sprotistavuva vo site situacii. Sekoga{ takvite lu|e se

spremni da dadat protiv argument i pred da gi soslu{aat drugite

sogovornici. Pri negativizmot, ako li~nosta ne bide prifatena od

sredinata i ako lu|eto ja obezvrednuvaat }e se razvie kako na~in na

odbrana na li~nosta za da go za~uva svoeto samopo~ituvawe. Ako

kaj sogovornikot se voo~i deka postoi takov mehanizam na odbrana

82


na li~nosta so negativizam, toa e siguren znak deka so nego ne

moè da se vospostavi komunikacija.

Regresija mehanizam na odbrana na li~nosta {to zna~i

vra}awe na ponizok na~in na reagirawe vo nivniot razvoj. Toa e

eden vid primitiven na~in na odnesuvawe kako {to e na primer

pla~eweto kaj ènite i pcueweto kaj maìte i na mali povodi od

strana na sredinata. Ne moè da se vospostavi komunikacija so ovie

lu|e zatoa {to tie se impulsivni i burno reagiraat i obi`na navreda

moè da predizvika navreda i napa|awe.

Represija mehanizam na odbrana na li~nosta {to zna~i

potisnuvawe na neprijatnite sodrìni vo svesta od oblasta na

nesvesnoto. Koga se raboti za sogovornik koj ima vakov mehanizam

na odbrana na li~nosta, toga{ treba da se ispitaat motivite koi

dovele do takov na~in na odnesuvawe koi se vo sprotivno so op{to

prifatenite normi. Takvite lu|e se neodgovorni i ne moè so sigurnost

da se potprime na niv.

Nezadovoluvaweto na odredeni potrebi moè da predizvika

najrazli`ni psihi~ki poremetuvawa, a toa se odrazuva i na

odnesuvaweto pri komunikacijata.

3.Preventivnost pri komunikacijata

Ume{nosta da se slu{a, da se projavi interes kon

sogovornikot, sposobnosta da ne se potpadne pod vlijanie na

~uvstvata na sogovornikot, nepreteruvaweto vo pofalbite,

vospostavuvawe na emocionalen transver so sogovornikot se od

golemo zna~ewe i davaat dobri rezultati vo komunikacijata. Za da

gi svrtite kon sebe ~uvstvata na sogovornikot treba da znaete so

{to }e predizvikate pozitivni emocii kaj nego pri prviot kontakt.

83


Pri komunikacijata najva`no e da umee da se slu{ne

sogovornikot. Treba sekoga{ da se obideme da gi najdeme pravite

argumenti pri izlagaweto na sogovornikot i da se ubedime deka toj

ima pravo pri ona {to go diskutira. No za àl pove}eto lu|e pri

komunikacijata ne gi slu{aat vo celost razgovorite na svoite

sogovornici, odnosno gi slu{aat samo onie zborovi {to sakaat da gi

slu{nat.

Slu{aweto bara mnogu usilbi na voljata i golema napregnatost

na umstvenite procesi. Potrebno e dobro da se kontroliraat

sopstvenite emocii za da ne popre~at vo razbiraweto na zborovite

na sogovornikot. Zatoa treba da se bide vnimatelen i da se slu{a

sogovornikot, zatoa {to ako toj po~uvstvuva deka ne e slu{an se

zatvora vo sebe pa duri i stanuva agresiven i kriti~en vo svoeto

odnesuvawe. Me|utoa slu{aweto ne treba da bide pasivno. Se

razlikuvaat dva vida na slu{awe: vnimatelno mol~ewe i stimulirawe

na ponatamo{niot kontakt.

Vnimatelnoto mol~ewe e efikasen vid na slu{awe na

sogovornikot, no bara raumno dozirawe na slu{atelot. Vo sprotivno

se dobiva razdrazitost i dosada.

Va`no e da mu se kaè na sogovornikot deka razbirame {to sakal da

ni kaè. Toa go postignuvame dokolku gi parafrazirame negovite

idei, pri toa ne stesnuvaj}i se da izvedeme zaklu~oci bidej}i na

sogovornikot }e mu bide prijatno da vidi deka se trudime da gi

razbereme negovite problemi.

Me|utoa treba da se prevzemat nekolku merki na

preventivnost so cel da se vospostavi pravilna komunikacija.

Prvo treba da se sledat sopstvenite emocii. Vtoro ne

postavuvajte premnogu pra{awa, bidej}i sogovornikot }e pomisli

deka vi dosaduva. Ne davajte soveti ako toa ne e pobarano od vas.

êtvrto, ne pravete se deka slu{ate, zatoa {to toa sogovornikot

moè da go zbeleì. Zapomnete go problemot koj sogovornikot vi go

kaàl.Nikoga{ ne preteruvajte vo pofalbite. Davajte iskreni pofalbi

no nemoj da laskate. Treba da se znae deka pofalbite i

84


odobruvaweto ra|aat entuzijazam. Odobruvaweto mu pomaga na

~ovekot da ja zadovoli potrebata za priznanie i mu dava sila za

samorealizacija na svoite sposobnosti. Odobruvaweto i pofalbata go

razbuduvaat prijatniot emocionalen transver i ja zajaknuvaat

doverbata me|u sogovornicite. Dobriot zbor kaàn vo pravo vreme

moè da posluì kako stimul za samorazvivawe na li~nosta.

Mnogu va`no pravilo pri komunikacijata e otvorenosta pri

prvi~nata komunikacija. Vistinski psiholo{ki kontakt, emocionalen

transver, }e se vospostavi toga{ koga }e se otkrie {to krijat

sogovornicite zad svojata socijalna maska.

Site ovie soznanija treba da se iskoristat pri komunikacijata

zatoa {to otvorenosta i iskrenosta moàt da se prenesat na

sogovornikot i taka komuniciraweto da stane uspe{no. Na toj na~in

mu se dava signal na sogovornikot deka ne ste opasni za nego i

deka sakate da vospostavite uspe{na komunikacija.

4.Fazi vo komunikacijata so drugite lu|e

Sekoe komunicirawe e svesno, organizirano i naso~eno vo

koe eden ~ovek dobro vladee so situacijata, da go svrti vnimanieto

na razgovorot vo sakaniot pravec, odnosno da go napravi

komuniciraweto poprijatno i poplodotvorno. Inicijativa dava i so

situacijata vladee onoj sogovornik koj ima strategija pravilno da gi

presmeta site faktori koi pozitivno ili negativno vlijaat na

komunikacijata i dosledno da gi reanizira svoite celi i zamisli. Sekoj

~ovek koj stapuva vo dijalog so drug ~ovek po pravilo treba da

znae {to vsu{nost saka toj ~ovek, pa otamu da ja stimulira

negovata aktivnost, da go ubedi, da gi dobie sakanite informacii i da

go pottikne na sorabotka. Me|utoa te{kotija prestavuva na~inot

kako da se postigne sakanoto vo komunikacijata, a pri toa da se

izbegnat nepotrebnite konflikti.

85


Prvi~niot kontakt me|u sogovornicite e vsu{nost zagleduvawe

eden vo drug so cel me|usebno da se ocenat i da se razberat. Sekoj

~ovek koga }e se ubedi deka drugite kon nego se odnesuvaat so

respekt, toga{ toj }e se otvori kon drugite.

Komunikacijata me|u sogovornicite se odviva niz nekolku fazi.

Prvata faza e po~etnata odnosno kontaktnata faza, a nejzina

zada~a e da ja nadmine napregnatosta, da go zainteresira

sogovornikot za razgovor i da sozdade pretpostavki za

ponatamo{na komunikacija. Od ovaa faza zavisi dali }e bide samo

formalna razmena na informacii ili }e se pretvori vo me|usebno

razbirawe na sogovornicite. Vo ovaa faza se pojavuvaat simpatii i

antipatii, ponatamu odnesuvaweto na sogovornicite se rakovodi od

~uvstvata. Dokolku spontano se pojavi nekoj neprijatelski ton ili

antipatija kon sogovornikot toa moè da bide kontraproduktivno i

u{te od prviot kontakt da predizvika odbivnost za sorabotka kaj

sogovornikot.

Za da go ubedite sogovornikot za svoite dobri nameri, za da

mu pomognete da ja nadmine svojata nesigurnost najmnogu }e vi

pomogne jazikot na neverbalnata komunikacija. Ako pravlno se

de{ifriraat negovite neverbalni signali toga{ moè da se sudi dali se

raboti za druèqubiv ~ovek ili za ~ovek koj priprema ne{to lo{o.

ôvek koj znae da vospostavi prv kontakt znae deka nesvesno

sogovornikot }e gi kopira negovite gestovi i dobronamerniot izraz na

liceto. Za da se postigne toa, sekoj ve{t komunikator treba da vleze

vo emoconalnata zona na svojot sogovornik.

Zna~i pri vospostavuvaweto na prvi~niot kontakt pogolemo

zna~ewe imaat gestovite i mimikite, odredeni izrazi na liceto, stilot

na odeweto, dvièweto na glavata i racete, izrazot na o~ite i

dolgotrajnosta na pogledot. Ottamu, treba da se zaklu~i deka pri

kontaktot eden od sogovornicite mora da prevzeme inicijativa i

sogovornikot da se ~uvstvuva siguren i spremen za sorabotka.

86


Otkako uspe{no se vospostavi prvi~niot kontakt so

sogovornikot, vo vtorata faza potrebno e da se napravat obidi za

prodlabo~uvawe na komunikacijata. Toa zna~i deka sogovornikot

treba seriozno da gi prifati Va{ite zborovi, da Vi se doveri i da Vi

veruva za da go prodolì dijalogot. Se praktikuva vo po~etokot na

razgovorot da ne se istaknuvaat originalni idei, sudovi i zaklu~oci

koi jasno bi gi otslikale poziciite me|u sogovornicite.Va`no e

sogovornikot da razbere deka ste ednakvi i deka moète da

komunicirate bez socijalni maski. Me|utoa ako vedna{ mu gi

soop{tite na sogovornikot svoite prednosti i slabosti postoi mo`nost

da ne se vospostavi komunikacija. Isto aka treba da se izbegnuvaat i

odredeni izvinuvawa, da se biraat zborovite, da ne se predizvika

dosada {to }e go namali interesot za komunikacija.

Otkako }e se vospostavi pravilen kontakt vo komunikacijata,

sogovornicite moàt da si gi kaàt svoite skrieni svojstva koi bi

moèle da pre~at vo razvojot na komunikacijata. No ne e va`no

samo da se kaàt tie negativni svojstva, tuku i da se obidat da se

kontroliraat tie slabosti i da se neutraliziraat so cel za nepre~ena

komunikacija. Dokolku sogovornicite gi znaat negativnite strani }e

moàt navreme da reagiraat za da ne se dovedat do odredeni

konfliktni situacii {to bi go prekinale natamo{niot kontakt.

Vo fazata na korekcija komunikacijata moè da prodolè ako

sogovornicite me|usebno se otvorat, si gi razmenat priznanijata za

svoite slabosti, ne dozvoluvaat nastanuvawe na odredeni sporovi i

ne si protivre~at.

Naredna faza e faza na ubeduvawe koja e najdolga i

najpodgotvena faza. Za sekoj sogovornik najva`no vo ovaa faza e

vospostavuvaweto vzaemen kontakt i me|usebno razbirawe. Vo

ovaa faza kade {to e potrebno da se prisposobat interesite na

sogovornicite potrebno e da se nadmine sopstveniot egocentrizam.

Sekako za da se ubedi sogovornikot potreni se odredeni retori~ki

sposobnosti.

87


5. Kako da se bide dobar govornik

Ve{tinite na komunikacija moàt da se poznavaat, no

najva`no e da se znaat da se upotrebat za da se postigne dobar

uspeh vo komunikacijata. Ona {to e najva`no za efikasna

komunikacija e verodostojnosta. Postojat tri elementi koi vsu{nost

se faktori koi ja odreduvaat verodoetojnosta na komunikacijata. Toa

se:

Verbalniot element - samata poraka;

Vokalniot element – glasot;

Vizuelniot element – ona {to se odrazuva na liceto

na sogovornikot.

Vo slu~aj koga ovie tri elementi se sovpa|aat imame dosledna

poraka, no koga ne se sovpa|aat sogovornicite najmalku mu

veruvaat na verbalniot element, a najmnogu na vizuelniot element.

(Dav~eva M, 2008)

Ona {to isto taka e va`no za uspe{na komunikacija se slednite

karakteristiki na govornikot.

Komunikacija so o~ite se ostvaruva so vnimanie za da

moàt da se sogledaat reakciite na sogovornikot. No pritoa

nie treba da vodime grià za toa kolku svesno go

naso~uvame pogledot koga zboruvame so nekogo i koga

slu{ame nekogo, kolku dolgo moème da ja odrème

komunikacijata so o~ite pri razgovor.

Gestikulacijata i govorot na teloto – drèweto na na{eto

telo dodeka zboruvame so na{iot sogovornik ispra}a

odredeni poraki. Sekoj dobar komunikator umee da go

kontrolira drèweto na svoeto telo i so toa vleva doverba

pri komunikacijata.

88


Gestikulacijata i taa igra uloga vo efikasnosta na

komunikacijata. Koga komunicirame sekoga{ e potrebno

da bideme pootvoreni i poprirodni vo gestikuliraweto i vo

izgledot.Gestovite moàt da se usovr{uvaat i na toj na~in

se postignuva efikasnot vo komunikacijata, na toj na~in

{to klu~nite zborovi se naglasuvaat so specifi~en vid na

gestikulirawe i facijalna ekspresija.

Nadvore{niot izgled – za vpe~atokot koj nie }e go

ostavime kaj drugite li~nosti, mnogu vaèn e na{iot stil

na oblekuvawe, nakitot koj go nosime, frizurata, prateweto

na moda, kako i bradata i mustaj}ite kaj ma{kiot pol.

Sekoga{ treba da se trudime da bideme adekvatno

oble~eni na dadenata situacija.Adekvatnost moè da zna~i

i ~uvstvo na prijatnost i udobnost. Ako nie ne se

~uvstvuvame udobno vo svojata obleka toa }e vlijae na

na~inot na komunikacijata.

Slu{awe, glas i tonalitet – glasot e osnovno

sredstvo za prenesuvawe na poraka.Toj prestavuva mo} i

zatoa treba da vnimavame kako zvu~ime vo odredeni

situacii.Na{iot glas moè da prestavuva stimul za

prevzemawe na odredena akcija, no moè da bide pre~ka

i demotivator za prevzemawe na odredeni akcii.

Vklu~uvawe na slu{atelite vo komunikacijata – za

da moàt slu{atelite da dobijat pojasna informacija treba

aktivno da se vklu~at vo komunikacijata i toga{ taa }e

bide pouspe{na. Ona {to treba da go napravite e da se

dviète postojano pri prezentacijata, i ne distancirajte se od

va{ite slu{ateli. Upotrebuvajte razli~ni vizuelni sredstva,

89


bidete kreativni i vnesete vedrina i humor pri

komunikacijata ili prezentacijata.

Humorot – edna od va`nite ve{tini za efikasna

komunikacija. Sozdavaj}i vedar ambient i upotrebuvaj}i

odredena doza na humor, moème da si pomogneme i da

staneme prijatna i interesna li~nost. No , najva`no e da se

ima merka da ne se pretera i da ne se izgubi

komunikacijata vo humorot bidej}i taka se proma{uva

glavnata cel poradi koja humorot e upotreben.

Prirodnost vo odnesuvaweto – za da ja upotrebita

va{ata vistinska mo} vo komunikacijata, za da moète

svoite negativnosti da gi pretvorite vo pozitvno

komunikacisko oru`je potrebno e da se raboti na

sopstvenoto odnesuvawe i samodoverba. Dobriot

komunikator treba postojano da iznao|a novi ve{tini koi }e

go podobrat i osveàt na~inot na komunicirawe.

Ednostavno postojat komunikatori koi so svojot na~in na

govorewe, so svopjata prirodnost i so govor koj zra~i so

qubov gi voodu{evuvaat drugite. Potrebno e da bidete

svesni za va{ite vrednosti i sposobnosti i

sekoga{ kaùvajte “da” za raboti koi se soodvetni na

va{ite kompentencii, a ne za raboti koi “ne” se od

va{ domen. Isto taka va`no e i da se nau~ime da barame

pomo{ od drugi lica sekoga{ koga ni e potrebna.Najva`no

od se e da se prifatime sanite onakvi kakvi {to sme bez da

se samokritikuvame i prekoruvame, i da gi prifatime

drugite so site negativni i pozitivni strani i da ja prifatime

realnosta.

90


,

VI.POTE[KOTII PRI KOMUNIKACIJATA NA LICATA SO

PRE^KI VO RAZVOJOT

1. Autizam

91


Autizmot e pazvojno poremetuvawe so ozbilna forma na

psihi~ka i emocionalna dezorganizacija na li~nosta koja {to nosi

jazi~ka patologija t.e. jazi~ka retardacija i op{to poremetuvawe vo

komunikacijata.

Postojat dva tipa na autizam. Toa se:

Primaren - se manifestira so slednive simptomi:

Kruto drèwe na teloto;

Bez nasmevkai mimika;

Vo raka dràt nekoj predmet;

Izbegnuva centralno gledawe;

Eholali~en i siroma{en govor a moè i da ne se

razvie govorot.

Sekundaren – nastanuva okolu vtorata godina od ìvotot na

deteto i se manifestira so slednive simptomi:

Deteto se menuva i se povlekuva od aktivnite odnosi;

Gi izbegnuva drugite ( gleda “niz niv”);

Govorot postepeno se gubi i se pretvora vo {epot.

Govorot kaj autisti~nite lica moè da se javi pokasno

no toj e eholali~en govor so kruta intonacija, povi{ena

glasnost, bez modulacija pri govor. Koga ima dijalog,

nasredina na govorot glasot e se potivok i odedna{ se

prekinuva. Motivot za govorewe ne e dovolno jak, kako

{to ne e i motivot so koj se usmeruva pogledot ili

potreba ne{to da pokaè so raka ili da dovr{i nekoja

manipulativna aktivnost.

Stereotipi;

Sostojba na strav od razni predmeti;

Zaostanuva doìvuvaweto na telesnata celovitost;

Fascinacija za razli~ni predmeti koi doveduvaat do

~udni igri.

92


Karakteristiki vo odnos na govorot

Rastrojstvo na jazi~nata misla e glavnoto o{tetuvawe na

raniot detski autizam. Te{ko autisti~ni deca po pravilo nikoga{ ne

go razbiraat govorot i ne se sposobni da koristat bilo kakvi simboli.

Kaj ovie deca ne e problem samo razbiraweto na site oblici na

izrazuvawe (govor, gest, pismo) tuku kaj niv izostanuva igrata,

funkcionalnaa upotreba na predmetite, imitacija na igra.

Onie pak autisti~ni deca {to zboruvaat se potpiraat na mehani~ko

u~ewe na zborovi i frazi, a ne na kreativnosta i upotrebata na

jazi~nite pravila. Se javuva i eholalija, nekoi pak se sposobni da

usvojat bogat re~nik so kolekcija na frazi i re~enici. No sepak

razgovorot so niv nalikuva magnetofonska lenta. Govorot e

monoton, nekreativen, bez emocionalna anga`iranost.

Kaj razvien govor vsu{nost imame otsustvo na pragmati~niot

del od govorot – govorot ne go koristi kako sredstvo za

komunikacija.

Te{ko gi razbiraat namerite i mislite na drugite lu|e, se

sva}aat “bukvalno”.

Koristat samo prosti re~enici, oddelni zborovi, za sebe govorat

vo treto lice ednina.

Govornoto funkcionirawe kaj autisti~nite lica mo`e da se

podeli vo dve fazi.

1. Preverbalna faza:

vokalizacijata i bablingot kasnat;

izmenet e kvalitetot i kvantitetot na vokalizacija i

brbqawe.

2. Verbalna faza:

razni poremetuvawa na kvalitetot i upotreba na

govorot;

93


retko odgovara na pra{awa;

gi izvrtuva li~nite zamenki;

ne postojat svrznici;

stereotipni frazi;

nelogizam, neobi~ni metafori;

bezìvotno monotono izrazuvawe;

agramatizam.

2.Govorot na mentalno retardiranite lica

Se smeta deka govorot kaj mentalno retardiranite lica e

o{teten, zakasnet vo razvojot i nedeovolno razvien.

Predgovorniot period kaj normalno dete trae godina a kaj

mentalno retardiranite deca ovoj period trae mnogu podolgo, zatoa

{to postojat prepreki koi onevozmoùvaat takvo dete da prifati

odreden zbor i ponatamu da go upotrebuva.

Fiziolo{kata osnova za razvoj na govorot ja so~inuvaat:

razvojot na op{tata motorika na teloto i govornite

organi;

razvoj na akusti~nata percepcija;

razvoj na vizuelnata percepcija;

razvoj na sposobnosta za koncentracija na

vnimanieto;

razvoj na inteligencijata;

razvoj na reagiraweto so tlesni dvièwa;

razvoj na reagirawe so osnovniot glas i govorni probi.

Celiot govoren proces me|u govornikot i sogovornikot se

odviva so sposobnosta:

za percepirawe na govorot i govornite situacii;

94


jazi~ko-mislovnoto formirawe na iskazot

govorno izrazuvawe.

Postojat dosta podatoci koi govorat deka mentalno

retardiranite deca go sovladuvaat govorot zna~itelno podocna od

vrsnicite koi ne se retardirani.Postojat isto taka podatoci koi gi

naveduva V.Miladinovi} (1994), deka mentalno retardiranoto dete

prvite zborovi po~nuva da gi izgovara duri vo tretata, ~etvrtata pa

i pettata godina od ìvotot. Zabaveniot razvoj ne e prisuten samo

vo aktivniot govor. Ovie deca pote{ko go razbiraat govorot koj im

e upaten: pra{awa, zada~i, barawa,objasnuvawa i instrukcii od

vozrasnite.

Govorot kaj mentalno retardiranite lica e ozna~en so

nedostatok na polnovredna komunikacija zatoa {to iskustvenoto

nivo e nerazvieno, pa i jasnosta na poimot ne i predhodi na

jasnosta na zborovite.Edna od pri~inite za zabavenosta i te{kotiite

vo razvojot na govorot se odnesuva na retardacijata na

psihomotorikata.Analizata na semanti~kite funkcii na govorot isto

taka, ukaùvaat na osobenosta na ovaa populacija. Razbiraweto na

zna~eweto na odredeni kategorii zborovi nedostatno e razvieno

kaj mentalno retardiranite lica. Tie gi sovladuvaat poimite koi se

izrazeni so homonimite, delumno gi razbiraat antonimite i

sinonimite, dodeka razbiraweto na mentonimite skoro nikoga{ ne

go postignuvaat.

Govorot e daden, oformen i usloven od socijalnoto pole.Toj

pretpostavuva opredeleni somatski strukturi koi go organiziraat i

izvr{uvaat, kako i cel koja ja motivira li~nosta za vr{ewe na

govorni aktivnosti. Govorot vo sebe go sodrì jazikot kako

smislovno-sintaksi~ka struktura i sredstvo so koe toj se izvr{uva,

{to zna~i negov instrumentalen del.Govorniot subjekt so svojata

govorna aktivnost sekoga{ ja izrazuva namerata da prenese

opredeleni zna~ewa na sogovornikot.

95


Kaj mentalno retardirano dete od sedum godini praksata na

govornoto op{tewe zavzema pomalo razdobqe od tri- ~etiri godini,

pri {to tempoto na razvojot na negoviot govor e dosta usporen.

Vo {kolskiot period sovladuvaweto i koristeweto na pi{aniot

govor e dosta komplicirano.

Sovladuvaweto na govorot i jazikot na mentalno retardirano

lice ne zavisi samo od negovata sostojba nego i od drugi faktori

kako {to se:stru~nost, metodi~nost i celovitost na tretmanot.

Postoi mislewe koe ne upatuva na toa deka inteligencijata

koja e merena so testot na inteligencija, zavisi od adekvatnata

upotreba na zborovi.Ograni~uvawe na misleweto na mentalno

retardiranite kako odraz na nizok IQ rezultat na negoviot

siroma{en govoren razvoj. Isto taka se poka`alo deka verbalniot IQ

e sklon na zgolemuvawe, ako decata rastat vo stimulativna

sredina.

Na krajot bi istaknale deka pri tretmanot na ovie lica najmalku

mu se posvetuva na razvojot na komunikaciskite sposobnosti na

ovie lica, a tie imaat traen karakter za niv vo naporot za

prilagoduvawe vo sredinata.

3.Oralniot i gestovniot govor kaj licata so o{teten

sluh

Komunikacijata kaj normalno slu{nata populacija vo

neposredniot kontkt preteno se odviva po oralen pat kako

najracionalen i najrasprostranet oblik na ~ove~kata komunikacija.

Naj~esto verbalniot govor e propraten so gestovniot govor.

Me|utoa kaj slu{no o{tetenata populacija poradi

nevozmo`nosta za u~ewe na oralniot govor po pat na slu{awe,

verbalnata komunikacija e ote`nata no ne e isklu~ena. Ovaa

populacija kako alternativa na oralniot govor go koristat gestovniot

govor.Gluvite licata koi nemaat razvieno artikulativen govor vo

96


svojata komunikacija nikoga{ ne ja isklu~uvaat upotrebata na

govorniot aparat.

Gestovniot govor licata go upotrebuvaat vo zavisnost od

mo`nostite i potrebite, a toa e rezultat na vlijanieto na sredinata vo

koja ìveat. Gestovniot govor e sekoga{ pred oralniot govor kako vo

pogled na usvojuvaweto taka i vo uptrebata, no sekoga{ prpraten

so oralen govor kako izraz na prirodnata èlba za govor. Oralniot

govor nikoga{ ne e isklu~en i se upotrebuva vo zavisnost od

stepenot na razvojot na artikulacija, od stepenot na o{tetuvawe na

sluhot i od situacijata i temata na razgovor. I onie lica kaj koi

oralniot govor e sveden na nearikulisano glasawe go koristat

govorniot aparat zaedno so gestot.

Pri me|usebnata komunikacija gluvite lica naj~esto

komuniciraat so taka nare~ena “totalna komunikacija” koja ja

so~inuvaat oralniot i gestovniot govor. Me|utoa koga ovie lica

komuniiciraat so lica od svoeto semejstvo koi ne se slu{no o{teteni

imaat odredeni problemi i pote{koii. Toa zatoa {to dovolno ne se

poznava gestovniot govor a i poradi nivniot specifi~en oralen govor.

No vo sklop na semejstvoto ovie lica komuniciraat gestovno i

verbalno.

No komunikacijata vo nadvore{niot svet za ovie lica e mnogu

ote`nata. Pri~ina za toa e {to normalno slu{nata populacija ne go

poznava nivniot gestoven jazik, a ne e vo sostojba ni verbalno da

komunicira so niv. Zatoa ovie lica se primorani da se sluàt naj~esto

so pismenata komunikacija vo sekojdnevnoto ìveewe.

97


LITERATURA

Aleksoski S. Kultura na op{tewe vo pedago{kata i

Cvetanovi} V. delovnata komunikacija, [tip,2002

Ajdinski G. Osnovi na defektologija, Skopje,2007

Kitkaw. Z.

Ajdinski Q

Bojanin S. Neuropsihologija razvojnog doba

i o{ti reedukativni metod, Zavod

za

uxbenike i nastavna sredstva,

Beograd,1985

Bo`inoska V. Komunikaciski ve{tini, Bitola, 2004

Brajovi} Q. Nagluvo dete, Defektolo{ki fakultet

Savi} Q. Beograd, 1988

Vlai} @.

Vasi} S. Psiholingvistika, Institut za

Pedago{ki istra`uvawa, Beograd,

1994

Vigotski L. Govor i mislewe, Prosvetno delo,

Skopje, 1988

Golubovi} S. Klini~ka logopedija, Beograd, 1997

98


Dav~eva M. Psihologija na komunikacija, Veles,

2008

Mati} M. Razvoj na govorot kaj decata,

Beograd, 1980

Nikolovska J. Detskiot govor sledewe i ispituvawe,

Skopje, 1996

]eramit~ievski S. Op{ta logopedija, Nau~no delo,

Beograd, 1990

99


SODR@INA

I Voved vo

komunikacijata .....................................................

.......1

1.Tipovi na komunikacija

………………………………………………...4

2. Osnovni karakteristiki na komunikacijata

……………………….5

2.1. Komunikaciski

funkcii ...................................................................6

2.2. Osnovni elementi na komunikacijata

............................................7

2.3. Komunikaciski proces i fazi vo komunikacijata

……………..8

3. Pravila za uspe{na komunikacija

……………………………………10

4. Vidovi na komunikacija

………………………………………………..11

4.1. Neposredna i posredna komunikacija

…………………………...12

100


4.1.1. Karakteristiki na li~nata komunikacija …………………

14

II Verbalna komunikacija

…………………………………………16

1.Govorot kako sredstvo vo verbalnata komunikacija

………………...19

1.2. Odnosot me|u govorot i misleweto

………………………………..21

2. Jazik …………………………………………………………………………

22

3. Glas

…………………………………………………………………………..23

4. Sluh

………………………………………………………………………….24

5. Faktori od koi zavisi verbalnata ve{tina za

komunicirawe so drugite lu|e

………………………………………………………………………25

6. Kriterium za pravilen i dobar govor

………………………………….26

7. Pismena komunikacija

…………………………………………………….29

III. Govor i razvoj na govorot na deteto

………………………….31

1. Razvoj na sposobnosta na verbalna komunikacija

…………………...31

2. Neverbalnata komunikacija vo razvojot na govorno-

jazi~nite sposobnosti

………………………………………………………………...33

3. Biolo{ka osnova na govorot

……………………………………………35

101


4. Nevroanatomska i nevropsiholo{ka osnova na govorot

………….37

5. Razvoj na govorot

………………………………………………………..41

5.1. Prelingvalna faza …………………………………………………

47

5.2. Lingvalna faza

……………………………………………………...48

5.3. Govorot vo ranoto detstvo

………………………………………...49

5.4. Govorot vo predu~ili{niot perid ………………………………

51

5.5. Govorot vo u~ili{niot period

…………………………………..52

6. Koga treba da se posomnevame deka deteto ne slu{a

………………54

IV. Neverbalna komunikacija

…………………………………….56

1. Neverbalni kanali na informacii

…………………………………..58

2. Gestovite i pozite kako izrazni sredstva na neverbalnata

komunikaciija

…………………………………………………………….62

3. O~ite kako informacionen kanal na neverbalnata

komunikacija………………………………………………………………

64

4. Nadvore{niot izgled kako informacionen kanal na


………………………………………………………………66

5. Glasot kako informacionen kanal na neverbalnata

komunikacija

102


………………………………………………………………………………...6

8

6. Zna~eweto na neverbalnite aspekti na stilot na

odnesuvawe pri socijalnata komunikacija

……………………………………………… 69

V. Pravila, problemi i fazi vo komunikacijata

…………….71

1. Pravila na odnesuvawe pri komunikacijata

…………………………71

2. Problemi vo komunikacijata

……………………………………………74

3. Preventivnost pri komunikacijata

……………………………………78

4. Fazi vo komunikacijata

………………………………………………….80

5. Kako da se bide dobar sogovornik

………………………………………82

VI. Pote{kotii pri komunikacijata na licata so pre~ki

vo razvojot

………………………………………………………………86

1. Autizam

…………………………………………………………………….86

2. Govorot na mentalno retardiranite lica

……………………………88

3. Verbalniot i gestovniot govor kaj licata so o{teten sluh

………90

Literatura

………………………………………………………..92

103


104

psihologijanakomunikacija-skripta-anitaristeska

Documents