psihotropna zdravila s potencialom za razvoj zlorabe in … · druge indikacije –katatonija, huda...
TRANSCRIPT
IRO 2.12.2010 1
Psihotropna zdravila s
potencialom za razvoj
zlorabe in odvisnosti
IRENA RAHNE – OTOREPEC
Psihiatrična klinika Ljubljana
KOMZ - Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola
IRO 2.12.2010 2
SKUPINE BENZODIAZEPINOV (BZD)
BZD se razlikujejo glede na aktivne metabolite:
z aktivnimi metaboliti (npr. diazepam, flurazepam)
brez aktivnih metabolitov (npr. lorazepam, oksazepam)
z aktivnimi metaboliti, vendar z majhnim kliničnim učinkom (npr. alprazolam)
Razlikujejo se glede na učinek in trajanje delovanja:
visokopotentni kratkodelujoči (npr. alprazolam, lorazepam)
visokopotentni dolgodelujoči (npr. klonazepam)
nizkopotentni kratkodelujoči (npr. oksazepam)
nizkopotentni dolgodelujoči (npr. diazepam, flurazepam)
IRO 2.12.2010 3
FARMAKOKINETIČNE LASTNOSTI
NEKATERIH BENZODIAZEPINOV
GENERIČNO
IME
EKVIVAL.
ODMEREK
ZAČETEK
DELOVANJA
RELATIVNA
LIPOFIL.
AKTIVNI
METABOLIT
ELIMINAC.
T ½ (URE)
METABOL
alprazolam
(Xanax, Helex)
0,5 mg SREDNJE
HITER
+++ DA 6-20 OKSIDAC.
lorazepam
(Loram,
Lorsilan)
1,0 mg SREDNJE
HITER
++ 10-20 KONJUG.
diazepam
(Apaurin)
5,0 mg HITER +++++ DA 30-100 (200) OKSIDAC.
oksazepam
(Adumbran,
Oksazepam,
Praxiten 15)
15,0 mg POČASEN ++ 3-21 KONJUG.
flurazepam
(Fluzepam)
30,0 mg HITER DA 0,5-3,5 (120) OKSIDAC.
zolpidem
(Sanval)
10,0 mg ZELO HITER 2,5 OKSIDAC.
IRO 2.12.2010 4
KLINIČNI PROFIL BZD
5 GLAVNIH UČINKOV:
1. hipnosedativni
2. anksiolitični
3. antikonvulzivni
4. mišična relaksacija
5. amnestični
Petrovic M in sod. Acta Clin Belg.2003;58(1):27-36.
IRO 2.12.2010 5
UPORABNOST BZD - 1
PANIČNA MOTNJA – npr. alprazolam; kratkotrajna terapija v ustreznem odmerku – 2 do 6 mg
GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA (GAM) –BZD (bolje nizko potentni) za zelo izraženo simptomatiko, dolgoročno so ustreznejši AD; pogosto gre za odvisnost, abstinenčno krizo, ne pa za GAM
ANKSIOZNO-DEPRESIVNA MOTNJA - BZD le do začetka delovanja AD – največ 3 tedne
PRILAGODITVENA MOTNJA z zelo izraženo tesnobo
PSIHOZE – kadar so bolnik/ce zelo agitirani
EPILEPTIČNI STATUS
IRO 2.12.2010 6
UPORABNOST BZD - 2
PREDMENSTRUALNI SINDROM (PMS)
MOTNJE SPANJA – npr. Sindrom nemirnih nog
NESPEČNOST - je simptom, ne pa diagnoza!!!
DRUGE INDIKACIJE – katatonija, huda agresija,…
ABSTINENČNA KRIZA – po prekinitvi uživanja
alkohola in drugih PAS, zlasti če so v anamnezi
epileptični napadi!
IRO 2.12.2010 7
DEJAVNIKI, KI NAPOVEDUJEJO ODZIV
BOLNIKA NA BZD
Dejavniki, na strani zdravnika
Pozitivni transfer
Pozitivna stališča do zdravil
Verjame, da ima bolnik ugodno prognozo
Bolnikova osebnost
Dobro sodelovanje
Verbalizacija – govori o svojih težavah
Realistični cilji zdravljenja
Dobre “ego” funkcije
Psihopatologija
Manj izražena somatizacija
Manj izražena tesnoba
Manj izražena depresija
Manj osebnostne ranljivostiRickels, K. Use of antianxiety agents in anxious outpatients. Psychopharmacology, 58:1-17. ©1978, Springer-Verlag.
IRO 2.12.2010 8
Socialne prednosti
Višja izobrazba
Višji socio-ekonomski razred
Redna zaposlitev
Večja stabilnost partnerske zveze
Orientacija v zdravljenju
Izvor svojih težav razume vidi bolj na čustvenem kot na telesnem področju
Pričakuje zdravljenje z zdravili
Značilnosti prejšnjih zdravljenj
Zdravljenje s psihiatričnimi zdravili - redko
Dober odgovor na prejšnjo psihofarmakoterapijo
Rickels, K. Use of antianxiety agents in anxious outpatients. Psychopharmacology, 58:1-17. ©1978, Springer-Verlag.
IRO 2.12.2010 9
NEŽELENI UČINKI BZD
So lahko zelo subtilni in jih zato pogosto ne pripišemo BZD,
ampak drugim dejavnikom.
Negativni učinki na psihomotoriko
Vedenjska dezinhibicija – paradoksna stimulacija
Z BZD povzročena depresija ali anksioznost
Motnje spanja – “rebound insomnia”
Spominske težave
Subjektivni “maček”
Rezidualni učinki
IRO 2.12.2010 10
ZNAČILNOSTI OSEBE, KI POSTAJA
ODVISNA OD PSIHOTROPNIH ZDRAVIL
Jemlje predpisane terapevtske odmerke, vendar tudi takrat, ko nima več težav, zaradi katerih jih je prejela.
Morda jemlje večje odmerke od predpisanih in ne zmore prenehati z njihovim jemanjem, ker se vedno znova pojavijo odtegnitveni simptomi.
Potrebuje BZD za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
Morda nosi tablete s seboj, da jih lahko vzame pred pričakovanimi pomembnimi dogodki.
Od svojega zdravnika zahteva vedno nove recepte.
Obiskuje več različnih specialistov, da dobi dodatne Rp.
Kljub jemanju BZD ima različne duševne simptome.
IRO 2.12.2010 11
POTENCIAL BENZODIAZEPINOV ZA
RAZVOJ ODVISNOSTI
1. Utrjevalni učinki (“reinforcing”)
2. Toleranca
3. Odvisnost
4. Odtegnitev
IRO 2.12.2010 12
1. UTRJEVALNI UČINKI
BZD so zlasti “utrjevalci” pri osebah z anamnezo zlorabe zdravil, ter pri osebah, ki sicer zmerno pijejo, so pa tesnobni ali imajo težave z nespečnostjo.
Abstinentni alkoholiki in otroci alkoholikov imajo tudi okrepljen odgovor na BZD.
Kapacitete za razvoj utrjevalnega učinka so odvisne od BZD: Hiter odgovor jih pospeši.
Barbiturati so še močnejši utrjevalci kot BZD.
Najbolj izraziti med BZD so: diazepam, lorazepam, alprazolam, triazolam(tega ni na SLO tržišču, za zdravljenje akutne nespečnosti, jet-lag) … zato imajo večji potencial za zlorabo in razvoj odvisnosti!
IRO 2.12.2010 13
NEMEDICINSKA RABA ZDRAVIL NA RECEPT
(%) GLEDE NA STIL PITJA (preteklo leto)
0
5
10
15
20
25
30
abstinenca
18-24 let(n=5199)
25 -et in več(n=37894)
izguba
kontrole
kontrola
pitja
F10.1 F10.2
McCabe, et al.Drug and Alcohol Dependence 84(3):281-288,2006.
IRO 2.12.2010 14
2. TOLERANCA - 1
Pri barbituratih je toleranca običajen pojav že klinični rabi!
Navzkrižna toleranca med barbiturati, sedativnimi BZD in etanolom!
Za sedativne učinke BZD se razvije v 2-4 tednih, zlasti pri jemanju tistih s kratkim razpolovnim časom.
Delna toleranca za učinke na spomin in psihomotoriko pri dolgotrajnem jemanju BZD in odvisnikih!
IRO 2.12.2010 15
2. TOLERANCA - 2
Dolgotrajna raba lorazepama (1-20 let) - pojav tolerance za sedativne učinke.
Pri triazolamu je jasen razvoj tolerance, “rebound” nespečnosti in odtegnitve, manj pri zolpidemu.
Nevrokemična osnova tolerance: spremembe v jakosti vezave na BZD receptor, v gostoti receptorjev, receptorskih podenot, v nivoju GABA v možganih, delovanju glutamatnega sistema…
IRO 2.12.2010 16
NAČINI PROBLEMATIČNE RABE BZD
Nemedicinska (rekreacijska) raba (nelegalno pridobljeni BZD):
politoksikomani, pogosta intoksikacija, intermitentna ali kronična raba visokih odmerkov, motiv je doseči občutek privzdignjenosti
Kronična “kvazi”terapevtska raba (legalno pridobljeni BZD, lahko “nabava” pri več zdravnikih):
starejši, pogosto z anamnezo SOA, s kroničnim bolečinskim sindromom, motiv je doseči olajšanje simptomov
IRO 2.12.2010 17
3. ODVISNOST
Telesna odvisnost je glavni dejavnik, ki pripomore k
adiktivnem potencialu zaradi negativnega ojačevanja, ki
ga sproži odtegnitev in je pogosto glavni razlog
neuspeha pri ukinitvi BZD.
Diagnostični kriteriji za odvisnost – glej MKB 10
(F13.2):
Nepremagljiva želja po tableti (“craving”)
Oslabljen nadzor nad količino zaužitih tablet
Povečana toleranca
Odtegnitveni simptomi
IRO 2.12.2010 18
4. ODTEGNITEV -1
Običajni simptomi in znaki: anksioznost, razdražljivost, disforičnost, nespečnost, utrujenost, glavobol, mišični krči, tremor, potenje, vrtoglavica, motnje zbranosti - podobno kot pri anksioznih stanjih
Drugi: slabost, bruhanje, izguba apetita, depresivno razpoloženje, apatičnost, občutljivost na zunanje senzorne dražljaje, tinitus, zmedenost, težave s koncentracijo, spominom, psihotični simptomi (halucinacije, derealizacija,..)
Resni: Epileptični napadi, delirij
IRO 2.12.2010 19
4. ODTEGNITEV - 2
Večina (>90%) oseb, ki dolgotrajno (>8 mesecev) jemlje BZD, ima odtegnitveno krizo!
Odtegnitveni simptomi niso bistveno bolj izraženi pri tistih, ki jemljejo BZD več let v primerjavi s krizo pri tistih, ki jemljejo BZD eno leto (Možna razlaga: obstoj praga, preko katerega ima farmakokinetika BZD malo vpliva na simptomatiko odtegnitve)
Če traja jemanje BZD do 2 tedna – malo odtegnitvenih simptomov
GAM (generalizirana anksiozna motnja): če traja terapija z BZD npr. do 8 tednov, so simptomi odtegnitve terapevtsko obvladljivi.
IRO 2.12.2010 20
4. ODTEGNITEV - 3
Tudi z zelo postopnim ukinjanjem BZD (več kot 30 dni),
več kot 1/3 bolnikov ne zmore vzpostaviti abstinence!
Shema pri takih bolnikih: 50% zmanjšanje dnevnega
odmerka v 2-4 tednih, nato vzdrževanje odmerka več
mesecev in ukinjanje, možna dodatna terapija z
karbamazepinom, imipraminom, valproatom.
Če je bila odtegnitev 100% uspešna, bo ¾ bolnikov
oz. bolnic abstiniralo vsaj 3 leta; pri zgolj 50%
odtegnitvi, pa bo zmoglo v 3 letih opustiti BZD zgolj
40% bolnikov/ic.
IRO 2.12.2010 21
4. ODTEGNITEV - 4
Tisti, ki so abstinirali vsaj 3 leta, so imeli manj
depresivnih in anksioznih simptomov v primerjavi s
tistimi, ki so ostali na terapiji z BZD.
Kognitivno-vedenjska terapija je zelo učinkovita pri
opuščanju BZD in preprečevanju recidiva.
Zmanjšanje strahu pred anksioznimi simptomi je
najboljši napovedni dejavnik bolnikove sposobnosti za
doseganje in vzdrževanje abstinence.
IRO 2.12.2010 22
4. ODTEGNITEV - 5
Farmakološke spremenljivke (ki lahko napovedo izraženost odtegnitvene krize in (ne)sposobnost ukinitve):
1. Dolžina zdravljenja
2. Visoki dnevni odmerki BZD (oz. visok plazemski nivo)
3. Kratek razpolovni čas BZD (bolj pomemben pri hitrem ukinjanju kot pri postopnem)
4. Prehitro zniževanje BZD – zlasti končnih 50% odmerka
5. Najbolj izražena odtegnitvena kriza pri hitrem ukinjanju visokopotentnih BZD (alprazolam, lorazepam, triazolam), najblažja pri postopnem ukinjanju nizkopotentnih (diazepam..)
IRO 2.12.2010 23
4. ODTEGNITEV - 6
Bolnikove spremenljivke:
1. Panična motnja
2. Visok nivo anksioznosti in depresivnosti pred
zdravljenjem z BZD
3. Prisotna zloraba, odvisnost od alkohola ali druge PAS
4. Visok nivo psihopatologije
Nefarmakološke spremenljivke enako pomembno
vplivajo kot farmakološke!
IRO 2.12.2010 24
PROLONIGIRANA ABSTINENČNA KRIZA
Tesnoba – postopno mine v 1 letu
Nespečnost – postopno mine v 6-12 mesecih
Depresija – nekaj mesecev, pomagajo AD
Tinitus, parestezije – postopoma izginejo v 1 letu, lahko ostanejo kot rezidualni simptomi
Motorični simptomi – bolečine, krči, tremor… lahko izginejo v 1 letu, lahko trajni
Gastroenterološki simptomi- lahko izginejo v 1 letu, lahko trajni
Mehanizem ni jasen: lahko farmakološki in psihološki, lahko okvara na možganskih strukturah.
Ashton CH. Psychiatric Annals 25:3/March 1995, pp.174-179.
IRO 2.12.2010 25
TOKSIČNOST/NEŽELENI UČINKI
Učinki na spomin
Učinki na kognitivne funkcije
Učinki na psihomotoriko
Teratogenost in učinki na plod
Druga psihopatologija
IRO 2.12.2010 26
UČINKI BZD NA SPOMINSKE FUNKCIJE
Anterogradna amnezija (pri višanju odmerka, hitrejši
absorbciji, i.v., visokopotentni BZD)
Izraženost simptomov je v korelaciji s plazemskim
nivojem BZD.
Starejši bolniki so bolj dovzetni.
Po ukinitvi BZD se lahko spomin izboljša, vendar zelo
postopoma in ne nujno povsem!
IRO 2.12.2010 27
UČINKI BZD NA KOGNITIVNE FUNKCIJE
BZD (akutna ali kronična raba) okvarijo kognitivne in
motorične funkcije.
Simptomi: sedacija, zaspanost, ataksija, motnje
koordinacije, vrtoglavica,…
Po ukinitvi pogosto ne pride do popolnega izboljšanja.
IRO 2.12.2010 28
UČINKI BZD NA PSIHOMOTORIKO
Vpliv na vozniške sposobnosti
Padci – frakture kolka (starejši!)
Raba BZD v prvih tednih po možganski kapi ima zelo
škodljive učinke na izboljševanje motorike!
IRO 2.12.2010 29
TERATOGENOST IN UČINKI NA PLOD
V ZDA naj bi 2% nosečnic jemalo BZD (50% nosečnosti
nenačrtovanih)
Metaanaliza (Dolovich, Addis,1998): Ni povezave med
izpostavitvijo “in utero” ter izraženimi malformacijami.
Poročila o sedaciji novorojenčkov, nizki porodni teži
Odsvetovana je raba BZD v prvem trimesečju.
IRO 2.12.2010 30
DRUGA PSIHOPATOLOGIJA
Vedenjska dezinhibicija (visoki odmerki BZD in
impulzivna osebnost)
Delirij v pooperativnem obdobju
BZD poslabšajo depresijo in anksioznost
Uporaba BZD v suicidalne namene
Pogosto jih zlorabljajo odvisniki (od alkohola,
nedovoljenih drog)
IRO 2.12.2010 31
RABA BZD IN USPAVAL PRI
MLADOSTNIKIH
Določene razvojne značilnosti mladostnikov (občutki,
praznine, nezadovoljstvo, neustrezni načini pomiritve)
lahko vplivajo na večjo nevarnost zlorabe.
15% mladostnikov ima psihične težave, ki so pogosto
neprepoznane in neustrezno zdravljene!
Rezultati slovenske ankete med srednješolci (1995-
1996):
10,4% jih je že jemalo pomirjevalo, od teh:
35% po navodilu zdravnika
37% po lastni presoji
11,5% jih je dobilo zdravila od staršev!!
IRO 2.12.2010 32
RABA BZD PRI STAROSTNIKIH
Dejstva:
Manjša absorbcija zdravil, podaljšani razpolovni časi, večji delež maščevja, manjša vezava na albumine in zato večja nihanja koncentracije zdravil. Vse našteto poveča volumen razporeditve zdravila.
Prednosti predpisovanja nizkih odmerkov BZD:
Neželeni učinki so običajno povezani z višino odmerka.
So varni, če jih ne jemljejo dolgotrajno.
Za motnje spanja, vendar ne dolgotrajna terapija!
IRO 2.12.2010 33
PROBLEMI POVEZANI Z RABO BZD PRI
STAROSTNIKIH
Prekomerna sedacija
Padci in zlomi (kolki!)
Okvarjena regulacija krvnega tlaka
Kognitivno poslabšanje, spominske težave, pseudo-
demenca
Poslabšanje ali sprožitev depresije
Poslabšanje spanja
Odvisnost
Nočna urinska inkontinenca
Poslabšanje težav z dihanjem
Povečano tveganje za nesreče
IRO 2.12.2010 34
Tveganje za zlome kolka
Vsi BZD v odmerku, ki je ekvivalenten 3 mg diazepama,
pomembno povečajo tveganje za zlom kolka na 50%.
Pomembno povečano tveganje je zlasti v prvih 14 dneh
jemanja BZD in po 1 mesecu jemanja – 80%!
Večje tveganje, če se jemlje več BZD.
Ni dokazov, da se dolgo in kratko delujoči BZD kaj ločijo
glede tveganja!
Pri zelo starih ljudeh jemanje BZD, ki se oksidirajo v
jetrih, poveča tveganje za zlome.
Cumming RG. CNS Drugs 2003;17(11):825-37.
IRO 2.12.2010 35
NESPEČNOST
Ni bolezen, ampak simptom!
Oblike:
Nespečnost uspavanja (nepravilna higiena spanja, anksioznost, sindrom nemirnih nog…)
Števila nočna prebujanja (kronična bolečina, nikturija, gastroezofagealni refluks, periodični gibi nog v spanju, sindrom obstruktivne apneje…)
Zgodnje jutranje prebujanje (depresija, Parkinsonova bolezen…)
Trajanje: prehodna (jet lag), kratkotrajna (stres), dolgotrajna (več kot mesec dni) – 7-20% oseb
IRO 2.12.2010 36
USPAVALA (HIPNOTIKI) - 1
So manj varna od BZD.
Imajo visok potencial za razvoj tolerance in odvisnosti.
Blokirajo dihalni center.
Pri višjih odmerkih povzročajo nevarne motnje srčnega
ritma
Vrste:
Barbiturati (Fenobarbiton- za zdravljenje epilepsije)
Nebenzodiazepinski hipnotiki (zolpidem)
Sedativno-hipnotični BZD (triazolam, flurazepam)
AD s sedativno-hipnotičnim učinkom (triciklični -TCA,
mirzaten, agomelanin – nov melaninski AD)
IRO 2.12.2010 37
USPAVALA - 2
Preden predpišemo uspavalo, moramo vedeti, kaj je
vzrok nespečnosti.
Simptomatsko zdravljenje neizbežno vodi v zlorabo
in odvisnost!
Vsi hipnotiki po 6 mesecih rednega jemanja nimajo
več nobenega učinka!
IRO 2.12.2010 38
GLAVOBOL ZARADI ANALGETIKOV
(GZA) - 1
3% populacije trpi zaradi glavobolov.
GZA ima 50-82% bolnikov s primarnim glavobolom
Povprečno trajanje primarnega glavobola je 20 let,
kronično jemanje analgetika pa vsaj 10 let!
Analgetiki: nespecifični t.j. nesteroidni analgetiki,
opioidni analgetiki, specifični – za zdravljenje migrene –
tudi po Zomigu!
Najpogosteje v starostnem obdobju med 30-40 letom.
3× pogosteje pri ženskah
V 80% še komorbidna motnja - depresija
IRO 2.12.2010 39
GZA - 2
Značilnosti: je dnevni glavobol, pojavi se najpogosteje v zgodnjih jutranjih urah, je tiščeč in pulzirajoč
Spremljajoči simptomi: splošno slabo počutje, slabost, nemir, razdražljivost, motnje spomina in koncentracije, zelo pogosta je nespečnost
Bolniki imajo ob prekinitvi jemanja analgetika odtegnitvene simptome, ki trajajo v povprečju 3-4 tedne, (največja jakost glavobola je 1. in 2. dan)
Ugoden učinek ob močni odtegnitveni simptomatiki naj bi imel triciklični AD: amitriptilin – Amyzol.
IRO 2.12.2010 40
PROBLEM BOLEČINE
2 komponenti:
Senzorno-diskriminativna
Motivacijsko-afektivna
Opioidi so najbolj učinkoviti pri blokadi motivacijsko-
afektivne komponente bolečine.
IRO 2.12.2010 41
ANALGETIKI
Skupine:
Opiatni analgetiki ( osnova tramadol – opioidni agonist;
za kronične bolečinske sindrome) – zloraba, odvisnost!
Opiatni analgetiki se od ostalih analgetikov ločijo zlasti
po njihovi psihotropni komponenti.
Nesteroidni analgetiki (npr. ibuprofen; možna zloraba
F55!)
Antidepresivi z analgetičnim učinkom
(npr.amitriptilin, duloksetin)
Antikonvulzanti (karbamazepin, gabapentin)
IRO 2.12.2010 42
GLAVNA NAČINA DELOVANJA
OPIOIDOV
1. V limbičnem sistemuzmanjšajo negativni afektivni odgovor, ohranjena pa je prepoznava in lokalizacija bolečine. Močni opiati povzroče občutek evforičnosti.
2. Aktivacija descendentnih inhibitornih poti v hrbtenjači in periakveduktalni sivinipovzroči inhibicijo ascendentnega bolečinskega procesiranja na spinalni in supraspinalni ravni. Klinični pomen te inhibicije se kaže preko učinkovitosti tramadola (opioidni agonist, dodatno pa inhibira ponovni privzem NA in D, ki sta pomembna nevrotransmiterja te inhibitorne descendentne poti).
IRO 2.12.2010 43
OVIRE ZDRAVNIKOV/ZDRAVNIC PRI
PREPOZNAVI ZLORABE/ODVISNOSTI Pomanjkanje treninga obravnave bolnikov/is s
problematiko odvisnosti v procesu izobraževanju.
Skepticizem glede učinkovitosti zdravljenja
odvisnosti (morebiti zaradi premajhnega stika z
realnimi dometi zdravljenja odvisnosti?).
Lastni predsodki ali morebitne težave na tem
področju.
Slabo sodelovanje zaradi odpora bolnikov/ic do
opuščanja tablet.
IRO 2.12.2010 44
SMERNICE PREDPISOVANJA BZD IN
USPAVAL
majhni začetki odmerki,
počasno večanje odmerka,
strog režim odmerjanja,
stalno preverjanje jemanja, učinka, neželenih
učinkov,
pozornost na sočasno vplivanje drugih zdravil!
IRO 2.12.2010 45
PRIPOROČILA ZA IZOGIBANJE
RAZVOJA ZLORABE/ODVISNOSTI
Pogovor z bolnikom o racionalnem jemanju BZD, pričakovanem trajanju zdravljenja, učinkih, neželenih učinkih ( spomin, vožnja..), potencialu za razvoj tolerance, odvisnosti
Redno preverjanje načina jemanja
Uporaba najnižjega odmerka za želeni učinek
Intermitentna in fleksibilna shema zdravljenja
Postopno zniževanje in ukinjanje BZD
Ni potrebe, da (p)ostanemo soudeleženi pri zlorabi ali odvisnosti od tablet!
IRO 2.12.2010 46
MOŽNOSTI ODVAJANJA OD BZD V
AMBULANTNIH POGOJIH
Čas odvajanja: vsaj 6 mesecev in več.
Nekateri strokovnjaki priporočajo najprej substitucijo kratkodelujočega BZD z dolgodelujočim BZD (npr. diazepam), nato postopno odvajanje od dolgodelujočega BZD.
Ob izrazitih telesnih simptomih tesnobe lahko pomagajo nizki odmerki beta –blokatorjev: npr. propranolola.
Antidepresivi so običajno koristni (nujni pa pri komorbidni depresiji ali anksiozni motnji), lahko tudi nizki, subterapevtski (“anksiolitični”) odmerki atipičnih antipsihotikov.
Vedenjski ukrepi – edukacija, svetovanje, učenje relaksacije – trening progresivne mišične relaksacije -AT.
Lader M, Tylee A, Donoghue J.
CNS Drugs. 2009;23(1):19-34.
IRO 2.12.2010 47
ZAKLJUČKI
Čeprav imajo BZD dober terapevtski učinek –
anksioliza in sedacija, se (preveč) rutinsko predpisujejo
v klinični praksi, mora postati uporaba omejena zaradi
potenciala zlorabe in odvisnosti!
Zdravniki/ce smo odgovorni pri predpisovanju zdravil –
pri tem procesu so udeležena naša prepričanja in
sposobnost komunikacije, strokovno znanje o
indikacijah, odmerkih in dolžini zdravljenja, vse do
zavedanja, da kemične snovi, ki jih predpisujemo,
pogosto niso nenevarne, včasih prav nasprotno!
IRO 2.12.2010 48
Hvala za pozornost!