111. LETO / JULIJ 2006 / 750 SIT / 3,13 EUR

7RevijaPlaninske zvezeSlovenije

Plazovi vleto{nji zimi

Intervju:Marjan Manfreda,

Tone Tom{e

Sto letNem{ke smeri

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895

* DDV v ceni ni upoštevan.

Za leto 2007 sta v prodaji dve izvedbi tradicionalnega planinskega koledarja:

2007planinska koledarja

SLOVENSKE GORESlovenske gore so v vsakem letnem času drugačne in z vsake strani lepe. Tako nam jih kaže tudi koledar za leto 2007. Glavnim posnetkom, namenjenim novim pogledom iz znanih in manj znanih predelov, so do-dani manjši z živalmi, cvetjem, plezanjem in podobnimi drobci iz življenja v gorah. Kole-darski listi so obogateni z izreki o gorah in življenju, hrbtna stran pa prinaša pravljico o Srebrnokrilcu, kot jo je zapisal pisatelj Josip Vandot (Kekec) po pripovedih domačinov. Tekst je v slovenščini in angleščini.Koledar je pokončen, meri 33 x 48 cm + 5 cm (za dotisk) in je vložen v papirnato vrečko.Cena za izvod je 818,00 SIT (3,41 EUR).*

GORE, REKE, CVETJE(Mountains, rivers, flowers 2007)Ta koledar že desetletja opremlja s fotogra-fijami priznani planinski fotograf Peter Janežič. Zaradi širokoformatnega filma so panoramski posnetki izjemno lepi. Dodane manjše slike prikazujejo planinske koče, vode in cvetje iz gorske narave. Na hrbtni strani je seznam vseh planinskih koč po gorskih skupinah z nadmorsko višino in tele fonskimi številkami.Format je dvojen, 42 x 30 cm, v visečem položaju 42 x 60 cm + 5 cm (za dotisk).Cena za izvod je 830,00 SIT (3,46 EUR).*

MidGTX Himalaya Capehorn 50+10 XPD Altitude

PRODAJA:

ŠMARTINSKA 152, BTC-HALA ALJUBLJANAtel: 01 585 26 30e-mail: pohodnik@univet.siwww.pohodnik-si.com

Vabimo vas, da se za nakup obrnete na nas, saj že vrsto let pripravljamo značilne, vedno lepe ter z informacijami in kulturo obogatene koledarje. Vrhunsko oblikovanje je delo Jurija Kocbeka. Koledarje si lahko ogledate in jih naročite pri ga. Hedviki Petkovšek oz. Planinski zalo žbi na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana (tel.: 01/43-45-690, fax: 01/43-45-691, el. pošta: hedvika@pzs.si).

1

7-2006

Izdajatelj in zalo`nik:

Planinska zveza Slovenije

ISSN 0350-4344Izhaja enkrat mese~no.Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki {e niso bili objavljeni nikjer drugje.

106. letnik

Naslov uredni{tva:PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJEUredni{tvo Planinskega vestnikaDvor`akova ulica 9, p.p. 214SI-1001 Ljubljanatelefon: 01 434 56 87, faks: 01 434 56 91e-po{ta: pv@pzs.sihttp://www.planinskivestnik.com

Odgovorni urednik: Vladimir Habjan

Uredni{ki odbor:Marjan Brade{ko, Marjeta Ker{i~-Svetel,Andrej Ma{era, Mateja Pate,Emil Pevec (tehni~ni urednik),Andrej Stritar (namestnik odgovornegaurednika), Tone [karja, Slavica Tov{akLektoriranje: Mojca Volkar

Oblikovanje: Zvone Kosovelj, Aljo{a Marka~

Grafi~na priprava:Repro studio SCHWARZ, d.o.o.Tisk: SCHWARZ, d.o.o.Naklada: 5040 izvodov

Prispevke, napisane z ra~unalnikom, po{iljajte po elektronskem mediju na naslov uredni{tva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vra~amo. [tevilka transakcijskega ra~una PZS je 05100-8010489572, odprt pri Abanki, d.d., Ljubljana. Naro~nina 7.500 SIT (31,3 EUR), 55 EUR za tujino, posamezna {tevilka 750 SIT (3,13 EUR). ^lanarina PZS za ~lane A vklju~uje naro~nino. Rekla- macije upo{tevamo dva meseca po izidu {tevilke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredni{tva. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Uredni{tvo si pridr`uje pravico do objave ali neobjave, kraj{anja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro~enih prispevkov v skladu s svojo uredni{ko politiko in prostorskimi mo`nostmi.

Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za {olstvo in {port in Fundacija za financiranje {portnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Fotografija na naslovnici: PlezalcaStane Klemenc

Plezalne poti niso samo zelo zahtevne poti

Pred kakimi tremi tedni sem v dnevnem ~asopisu bral poro~ilo o hudi nesre~i na Hanzovi poti na Malo Mojstrovko. Novinarju se je med drugim zapisala tudi ta trditev: »Hanzova pot na Malo Mojstrovko je nekoliko la`ja od istoimenske Hanzove poti na Prisank, ki velja za najte`jo zavarovano alpinisti~no smer v Evropi.« Ni jasno, ali je ta docela napa~na in zgre{ena trditev zrasla na avtorjevem zelniku ali pa je, kar se mi zdi bolj verjetno, poro~evalec dobil informacijo od kakega »strokovnjaka«. Hanzova pot na Prisojnik je res zelo zahtevna, dolga, naporna in v nekaterih okoli{~inah tudi nevarna zavarovana plezalna pot (ferata), je pa v Alpah na desetine in desetine tehni~no veliko bolj zahtevnih poti take vrste. Torej informacija ni samo napa~na, ampak je tudi nekoliko prevzetna!

Izvirni »greh« te neukosti izvira iz tistega ~asa, ko je PZS klasificirala gorni{ke poti v tri skupine (lahke, zahtevne in zelo zahtevne) in bila prepri~ana, da je re{ila problematiko ocenjevanja te`avnosti poti v na{ih gorah. Vse prej kot to!

Ko sem leta 1996 izdal prvi izbirni vodnik po slovenskih feratah in jih razvrstil v pet te`avnostnih stopenj, se je takoj oglasilo nekaj kritikov in mi oponeslo, ~e{ kaj komplicira{ z ocenami teh ferat, saj jih je PZS lepo razvrstila med zelo zahtevne poti in pika.

Istega leta je prvi~ iz{el tudi znameniti Klettersteigatlas Alpen Eugena E. Hüslerja, v katerem je opisal 481 ferat, lani pa `e njegova {esta izdaja z 881 feratami. V prvi izdaji je Hüsler uporabil {tiristopenjsko te`avnostno lestvico, sedaj uporablja `e sodobno {eststopenjsko. Glede na to, da je Hüsler izjemno plodovit pisec, saj je poleg omenjenega atlasa izdal {e celo vrsto vodnikov po feratah v raznih obmo~jih Alp in veliko ~lankov, predvsem v reviji Bergsteiger, ga danes upravi~eno imenujejo »Klettersteig Papst« (pape` plezalnih poti). Ve~ina njegovih knjig je na voljo tudi v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Tudi drugi evropski strokovnjaki za ferate, na primer Paul Werner, Horst Höfler, Csaba Szepfalusi, Axel Jentzsch, jih dosledno klasificirajo, in sicer najpogosteje na dva na~ina.

Nem{ka lestvica ima {est stopenj (K1–K6), avstrijski avtorji pa raje uporabljajo velike ~rke od A do E, kar ponuja pet stopenj in jih dostikrat sili, da uporabljajo vmesne ocene, najpogosteje C/D. Zato menim, da je {eststopenjska lestvica z arabskimi {tevilkami, v na{em primeru PP1–PP6 (PP = plezalna pot), bolj primerna in uporabna. Torej je PP1 najla`ja, PP6 pa ekstremno te`avna ferata.

Po tej lestvici najdemo na na{ih doma~ih feratah le posamezne odseke, ki morda segajo v PP4, vi{e pa nikakor ne. Zato je trditev o Hanzovi poti v Prisojniku, ki sem jo citiral na za~etku, res za lase privle~ena. Pri tem je treba poudariti, da s {eststopenjsko lestvico ocenjujemo predvsem tehni~ne te`ave ferat, na oceno pa gotovo vplivajo tudi drugi dejavniki, ki {e kako prispevajo k njihovi te`avnosti, kot so napor, potrebna mo~, psihi~na obremenitev zaradi izpostavljenosti in drugi. Je pa dobro, da druge dejavnike ocenimo posebej, ker {ele taka kompleksna ocena da pravo sliko o gorni{kem podvigu.

Na{a znana avtorja Andrej in Ur{ka Stritar sta v najnovej{em izbirnem vodniku Karnijska potepanja uporabila zelo zanimivo petstopenjsko ocenjevanje te`avnosti tur (seveda v vodniku {e zdale~ ne gre samo za ferate!), pri katerem sta upo{tevala tehni~no zahtevnost, napornost in te`ave pri orientaciji (v knjigi so opisana tudi nemarkirana brezpotja).

Zato menim, da je treba ~imprej ponovno klasificirati plezalne poti v na{ih gorah, seveda primerjalno s feratami drugod v Alpah. Te poti rastejo kot gobe po de`ju (gre za pravi neobrzdani boom, o katerem sem tu `e kriti~no pisal) in samoumevno je, da so ~edalje te`je. Sedaj grejo `e ~ez strehe ...

Andrej Ma{era

TEMA MESECA Strela v gorah

Iztok Tomazin

NA TUROPo Visoki rezijanski poti

Matija Turk

Visoki Kanin, 2587 mAndrej Stritar

Creta di Collina in Creta della CjanevateAndrej in Ur{ka Stritar

PLANINSTVOLeto{njo zimsko sezono so opozorili

nase {tevilni snežni plazoviMiha Pav{ek

Anekdote o Jožu ^opuElizabeta Gradnik

Gorni{ke lekcije mojega o~etaMateja Pate

Manj znane ptice gorskega svetaTanja Šumrada

Natura 2000 v na{em gorskem svetuAndrej Grmov{ek

Visoka pot (Haute Route)Mihael Roga~

Menihi gyuto na Koro{kem Marta Krejan

Obujeni spominiFanika Wiegele

INTERVJULedeno sonceIntervju z Marjanom Manfredo - MarjonomKatja Podergajs

PLANINSKI PORTRETMarkirane planinske poti dobivajo vse ve~ji pomenPlaninski portret Toneta Tom{etaSlavica Tov{ak

ALPINIZEMSZ steber Janak ^ulijaAndrej Štremfelj

Vtisi z mednarodnega sre~anja plezalcev v WalesuTomaž Jakof~i~

PredstavljamoPlezalni klub 6b, PtujMaja Trafela

NAŠA SMER^ez najvi{ji steber SteneSto let Nem{ke smeri Boris Strm{ek

Ob stoletnici Dolge nem{ke Tone Škarja

NOVICE IZ VERTIKALEPISMA BRALCEVLITERATURANOVICE IN OBVESTILAKako poznamo na{e gore?Andrej Stritar

Oton Naglost

7-2006

4

tema meseca

Strela v gorahPrepre~evanje in oskrba po{kodb1

Iztok Tomazin

Pomembna nevarnost v gorahStrela predstavlja nevarnost med aktiv-

nostmi v naravi, {e posebej za gornike in pohodnike v ve~ini obmo~ij z zmernim in tropskim podnebjem. V divjini je gornikom in pohodnikom pogosto te`ko najti zavetje pred udarom strele, vendar je ve~ino nesre~ in po{kodb zaradi udara mo`no prepre~iti z dolo~enimi preventivnimi ukrepi in preudar-nim ravnanjem. Zaradi posledic udara strele na svetu po ocenah umre okrog 1000 ljudi na leto, vendar pa se kar okrog 70 odstotkov udarov v ~loveka ne kon~a s smrtjo. Ve~ina smrtnih pri-merov je posledica takoj{nje odpovedi delova-nja srca in o`ilja ter dihal – kardio-respiratorne odpovedi.

V nasprotju z visokonapetostnimi elektri~-nimi vodi ob udaru strele pride do zelo krat-kotrajnega impulza zelo mo~nega elektri~nega toka. Mehanizmi po{kodb so zato lahko raz-li~ni: 1. Direktni udar strele v ~loveka, do kate-

rega obi~ajno pride na prostem, je pogosto smrten.

2. Pogosteje se tokovi raz{irijo in udarijo v `rtev z drevesa ali kakega drugega objekta ali celo z druge osebe, ki stoji v bli`ini – stranski udar.

3. Do kontaktnih po{kodb pride, kadar se oseba dotika objekta ali predmeta, v kate-rega je udarila strela direktno ali v obliki stranskih tokov. Primer so jeklenice ali lestve na planinskih poteh (feratah).

4. Zemeljski tokovi: ko strela udari v tla, se tok razpr{i. ^e se dotikamo tal na dveh od izvora toka razli~no oddaljenih to~kah,

pride do razlike v napetosti in med to~kama lahko ste~e tok skozi telo.

5. Tope po{kodbe lahko nastanejo zaradi udarnega vala ob streli ali zaradi mi{i~nih kr~ev, povzro~enih z elektri~nim tokom. Gorniki lahko po udaru strele tudi izgubijo ravnote`je in padejo med hojo ali pleza-njem ter se posledi~no po{kodujejo zaradi padca.

Prepre~evanje

Pri streli {e posebej velja, da je prepre~-evati mnogo bolje kot zdraviti, saj so posledice lahko usodne. Ve~ino po{kodb lahko pre-pre~imo s previdnostnimi ukrepi. Predvsem moramo pred vsako turo poznati in seveda upo{tevati aktualno vremensko napoved. Nevihte s strelo se v gorah pojavljajo zlasti v poletnih mesecih, pozno popoldne in zve~er. Pojav strele je praviloma povezan z oblaki vrste kumulonimbus (veliki gobasti oblaki, pogosto v obliki nakovala), vendar lahko strela potuje tudi precej kilometrov pred nevihto. V takih primerih se pojavi celo na mestih, nad kate-rimi je jasno nebo, udar groma pa je predale~, da bi ga sli{ali. Izraz »strela z jasnega« zato ni izmi{ljen. Najnevarnej{i obdobji sta za~etek in konec nevihte. Pomembno je upo{tevati pra-vilo »30-30«, ki opozarja, da obstaja mo`nost udara strele, kadar je presledek med bliskom, ki ga vidimo, in gromom, ki ga sli{imo, manj kot 30 sekund (~as od bliska do groma). S turo pa ne smemo nadaljevati, dokler ne mine 30 minut, odkar smo videli zadnji blisk in sli{ali zadnji grom.

Najbolj{e zavetje med nevihto s strelo v gorah je v ko~i ali bivaku, pro~ od odprtih vrat ali oken. Iskanje zavetja v majhnih, odprtih ko~ah ali bivakih celo pove~a tveganje zaradi stranskih tokov. [e posebej je nevarno opazova-nje nevihte, slone~ na odprtem oknu ali stoje~

1 Opomba: ~lanek je napisan v skladu z urad-nimi priporo~ili Mednarodne komisije za gorsko urgentno medicino in Medicinske komisije med-narodne alpinisti~ne in plezalne zveze (ICAR in UIAA MEDCOM).

5

7-2006

Admir @umer

pri odprtih vratih. [otori ne nudijo za{~ite pred udarom strele, kovinske palice lahko delujejo celo kot strelovodi. Velike votline in globoke doline nudijo za{~ito, majhne votline, previsi in struge potokov pa so celo nevarnej{i od odprtih obmo~ij.

^e nas nevihta zajame v gorah, se izogi-bajmo grebenom in vrhovom, posami~nim dre-vesom, daljnovodom in `i~nicam. Blizu stene je relativno varen trikotnik, katerega stranici sta enaki vi{ini stene. V izogib tveganju zaradi zemeljskih tokov je priporo~ljiva oddaljenost vsaj en meter od stene.

Obmo~je gozda z majhnimi drevesi je var-nej{e kot na ~istini. Na odprtem je najbolje po~epniti s koleni in stopali skupaj ter imeti stik s tlemi s ~im manj{o povr{ino, da zma-nj{amo mo`nost po{kodb zaradi zemeljskih tokov. Sedenje na suhem nahrbtniku ali vrvi lahko tudi zmanj{a mo`nost vpliva zemeljskih tokov. Ne smemo pa le`ati na tleh!

Kovina ne privla~i elektri~nega toka, je pa dober prevodnik. Vsak prevodnik, ki ga nosimo nad vi{ino ramen, pomembno pove~a mo`nost direktnega udara strele. Smu~i, smu~arske ali kak{ne druge kovinske palice, cepini ali antena na nahrbtniku lahko delujejo kot strelovodi.

Prenosne telefone, radijske postaje in drugo elektronsko opremo moramo hraniti v sredi{~u nahrbtnika, da jih ~im bolj za{~itimo pred raze-lektritvijo. Vse kovinske predmete (vponke, dereze, cepine, kline, smu~arske palice itn.) moramo odstraniti in shraniti v varni razda-lji. Stik s kovino pove~a tveganje vklju~no z mo`nostjo nastanka opeklin. Tokovi po udaru strele lahko sledijo vrvem, {e posebej, ~e so mokre. Zaradi prepre~itve po{kodb ne smemo snemati ~elad, gorniki naj bodo ves ~as varovani oziroma pripeti na varnostno vrv, {e posebej med spu{~anjem po vrvi. Na feratah se je treba gibati kar najhitreje, po mo`nosti ~im dlje od jeklenic in lestev. Kdor na ko`i za~uti mravljince ali ima ob~utek, da mu lasje ali dlake stojijo pokonci, mora takoj po~epniti s stopali skupaj. Tudi prasketanje ali vidno `arenje (»Elijev ogenj«) ka`eta na mo`nost sko-raj{njega udara strele.

^e nevihta zajame skupino ljudi, morajo ostati vsaksebi, da zmanj{ajo {tevilo potenci-

Strela nad Polhograjci

7-2006

6

alnih po{kodovancev zaradi zemeljskih tokov in stranskih tokov med posamezniki. Organi-zatorji prireditev v gorskem svetu morajo imeti varnostni na~rt za primer nevihte, prireditev morajo odlo`iti ali odpovedati v skladu s pravi-lom »30-30«. Uporaba detektorjev strele lahko omogo~i vnaprej{nje opozarjanje.

Po{kodbe zaradi strele

Po{kodbe zaradi direktnega udara strele nastanejo zaradi delovanja visoke napetosti, vro~ine in eksplozivne sile. Najpomembne-j{i vzrok smrti je kardio-respiratorna (sr~no-dihalna) odpoved zaradi fibrilacije (trepetanja)sr~nih prekatov ali asistolije (popolne ustavitve srca). Odpoved dihal je lahko podalj{ana zaradi ohromitve dihalnega centra v podalj{ani hrbte-nja~i in vodi v posledi~no sr~no odpoved zaradi hipoksije (pomanjkanja kisika). Udar strele lahko v trenutku ustavi delovanje srca zaradi depolarizacije sr~nomi{i~nih celic, kar pov-

zro~i asistolijo. V takih primerih se praviloma sr~na aktivnost spontano obnovi, ~e le vzdr`-ujemo ponesre~en~evo dihanje in ne nastopi huda hipoksija. Smrt ali hude po{kodbe lahko nastanejo zaradi po{kodbe glave, opeklin, zlomov, nevrolo{kih te`av, udarjenin, raztrga-nin bobni~a in bolezenskih sprememb krvi, na primer strjevanja znotraj o`ilja.

S strelo povzro~ene nevrolo{ke motnje so navadno prehodne, na primer zmedenost, izguba spomina, nezavest, epilepti~ni napadi, gluhost, slepota in ohromitve. Ohromitev okon~in zaradi strele praviloma ni nevrolo{ka po{kodba, pa~ pa nastane zaradi skr~enja `il, ki mine v nekaj urah.

Opekline lahko nastanejo zaradi direktnega u~inka strele ali zaradi vro~ine in so pik~aste ali ~rtaste. Sledi na ko`i v obliki perja (»feat-hering«) nastanejo zaradi toka elektronov in ne sodijo med opekline, so pa zelo zna~ilna posledica udara v ~loveka. Zaradi ekstremno kratkega trajanja udara strele so opekline ve~-

Nevihtni oblaki v Karavankah Iztok Tomazin

7

7-2006

inoma bolj povr{inske, prve in druge stopnje, za razliko od drugih z elektriko povzro~enih opeklin, ki so praviloma globlje. Tudi po udaru strele pa so opekline lahko globoke, zlasti na mestih vstopa in izstopa toka.

Postavljanje diagnoze posledic udara strele ni te`ko, kadar vemo, da je {lo za nevihto in imamo pri~e dogodkov. ^e so `rtve najdene kasneje, posebno v lepem vremenu brez neviht, pa je v~asih te`ko ugotoviti vzrok smrti ali po{kodb. Osebe s ~rtastimi, pik~astimi opekli-nami ali ko`nimi spremembami v obliki perja moramo obravnavati kot `rtve udara strele.

Tveganja in dileme pri re{evanju

Gorsko re{evanje med nevihto je izredno nevarno za vse, ki pri tem sodelujejo. Smer-nice IKAR (mednarodne zveze gorskore{eval-nih organizacij) priporo~ajo, naj bi evakuacijo odlo`ili, ~e se po{kodovanec ali bolnik nahaja na nevarnem obmo~ju nevihte s strelo. Re{e-valci morajo presoditi, ali nujnost evakuacije pretehta tveganje zaradi nevihte. Lahko se zgodi, da med nevihto zaradi poskusa tako-j{njega re{evanja lahkega po{kodovanca, ki ga po{kodba ne ogro`a, umre ali pa se hudo po{koduje ve~ re{evalcev. Seveda ni eno-stavnih pravil, ki bi narekovala, kako ravnati v konkretnih situacijah, zato se gorski re{e-valci med re{evanji v nevihtnem vremenu

soo~amo s hudimi dilemami in praviloma zelo velikim tveganjem. Izjemno redko se odlo~imo, da zaradi hude nevarnosti udara strele re{evanje odlo`imo, dokler ne mine najve~ja nevarnost. Eden redkih takih pri-merov v slovenskih gorah v zadnjih letih je bil lani med re{evanjem slova{kih gorni-kov v Prisojniku, ko smo re{evanje preki-nili {ele, ko je pozno zve~er strela udarila v neposredno bli`ino zdravnika in re{e-valca, ki sva plezala po izpostavljenem vr{nem grebenu. Kadar se kljub nevar-nosti odlo~imo za nadaljevanje re{evanja, moramo opraviti vse postopke z najve~jo mo`no hitrostjo, da kar najbolj zmanj{amo izpostavljenost streli. V nasprotju s splo-{nim prepri~anjem so lahko zelo ogro`eni tudi re{evalci letalci. Strela lahko udari v helikopter med poletom in povzro~i kata-strofo. Prav tako lahko udari v ljudi, ki se

gibljejo okoli helikopterja.

Oskrba po{kodovanca na mestu nesre~e

^e je potrebno o`ivljanje, ga za~nemo izva-jati ~im prej, na samem mestu nesre~e. Seveda je velika dilema tudi za gornike, ~e na primer med divjanjem nevihte strela zadane sopo-tnika na gorskem vrhu ali grebenu – ali re{e-vati svoje `ivljenje in pobegniti na varnej{i kraj ali pa ostati, pomagati ponesre~encu in pri tem tvegati, da strela zadane {e koga. V takih pri-merih ni enostavnih odgovorov in pravil.

Urgentno oskrbo ponesre~enca zaradi udara strele za~nemo po principu ABC – Airway (sprostitev dihalne poti), Breathing (umetno dihanje) in Circulation (krvni obtok). ^e je potrebno, za~nemo s temeljnimi in dodatnimi postopki o`ivljanja v skladu z mednarodnimi smernicami. Treba je poudariti, da so se konec leta 2005 smernice za o`ivljanje tako laikov kot strokovnomedicinskega osebja nekoliko spre-menile, vendar to ni predmet tega prispevka. Za oskrbo ponesre~encev po udaru strele morajo tudi laiki ~im prej uporabii avtomatske zunanje defibrilatorje, ~e je treba. Teh naprav vslovenskih gorah zaenkrat {e ni, njihova name-stitev pa bi bila smiselna vsaj v najbolj obis-kanih planinskih domovih, npr. na Kredarici. Seveda smo z njimi opremljeni gorski re{evalci.

Re{evanje ponesre~enih Slovakov v Prisojniku leta 2005

Klemen Gri~ar

7-2006

8

Pomembno je tudi vedeti, da je `rtve udara strele smiselno o`ivljati dolgo ~asa, vsekakor vsaj do prihoda re{evalcev in zdravnika, saj so znani primeri uspe{ne o`ivitve brez te`jih posledic tudi po dolgotrajnih o`ivljanjih.

Po{kodovanca je treba zavarovati in nad-zirati ves ~as do prihoda re{evalcev, potem to nalogo prevzamejo oni. ^e je po{kodovanec pri zavesti, lahko zaradi nemira in zmedeno-sti pade v globino. ^e je nezavesten, moramo ves ~as paziti na osnovne `ivljenjske funkcije, predvsem na dihanje in delovanje srca, da lahko po potrebi takoj za~nemo z o`ivljanjem. Ker so pogoste po{kodbe okon~in in hrbte-nice, je smiselna dobra imobilizacija tako med oskrbo kot med evakuacijo. Pri `rtvah udara strele {irokih in/ali nereaktivnih zenic nikoli ne smemo jemati kot slab prognosti~ni znak ali celo kot kriterij mo`ganske smrti.

Iz na zunaj vidnih po{kodb ne moremo sklepati na notranje po{kodbe. Resne posle-dice, kot na primer epilepti~ni napadi, lahko nastopijo z zamikom ve~ ur. Vsi pacienti po udaru strele morajo biti zato prepeljani na opa-zovanje v bolni{nico, tudi ~e se dobro po~utijo in nimajo vidnih posledic.

Posebnosti tria`e

Posamezni udar strele lahko po{koduje ve~ ljudi naenkrat. Pravila tria`e oziroma pred-nostne oskrbe pri obi~ajnih nesre~ah z ve~ po{kodovanci dajejo prednost tistim, ki imajo ohranjene `ivljenjske znake, oskrba po{kodo-vancev s sr~no-dihalnim zastojem pa je odlo-`ena. Pri tria`i po{kodovancev po udaru strele je ravno obratno! Po udaru strele najprej oskr-bimo in po potrebi o`ivljamo tiste, ki ne ka`ejo znakov `ivljenja. Torej obi~ajna pravila tria`e po{kodovancev ne veljajo za po{kodovance po udaru strele, ki ne dihajo. Takoj{nje umetno dihanje je namre~ pogosto edino, kar `rtve udara strele potrebujejo. ^e ga niso dele`ne, dokler same spet spontano ne zadihajo, pra-viloma umrejo zaradi pomanjkanja kisika in posledi~nih sr~nih aritmij. m

Nevihta lahko ogro`a tudi helikopter in re{evalce Mirko Kun{i~

Miti in neresnice o streliNi res, da:

• se je nevarno dotikati `rtve udara strele,• strela nikoli ne udari na isto mesto dvakrat,• strela vedno udari v najvi{ji objekt.

9

7-2006na turo

Dva dneva v gorah RezijePo Visoki rezijanski poti

in Matija Turk

V sivi hlad objeta le`i pred nama Rezija. Son~ni `arki se prebijajo izza Skutnika in se le po~asi razlivajo po pobo~jih nad dolino. V spokojnem jutru ostajajo za nama vasi Na Bili, Ravanca in Solbica, ko avto premaguje {e zadnje kilometre proti vasi Korito. V Korito se vra~a `ivljenje, v zraku se ~utita toplota in vonj starih ognji{~. Cesto od vasi naprej na debelo pokriva suho listje, ki ga z dreves otresa veter. Po~asi kora~iva po {ume~i preprogi. Jesen! Videti jesen v Reziji, ples barv in svetlobe, ostaja {e naprej le `elja. Prepozna sva, listje se je posulo, sence so vse dalj{e in barve so postale trpke in resnobne.

Proti planini Gorenje Brdo hodiva po sta-rodavnih poteh mimo zapu{~enih in `e na pol podrtih hi{. V mislih vstajajo podobe daljnih

dni, goli zidovi pri~ajo o nekih drugih, minulih ~asih. Mimo razpadajo~ih hlevov na planini naju steza vodi k bivaku Manzano. V zavetju pod stolpom Velike Babe prvi po~itek. Komaj naju za silo ogreje sonce, `e vstopava v `leb za bivakom, ki vodi na sedlo Med Baban. Tu naju pozdravi sonce v vsem svojem ble{~e~em sijaju. Prijazno vabijo rumene planinske trate k po~itku. Le`e~ v travi vzvi{eni cilji za tre-nutek izginejo, vse dokler ti `arki, gomaze~ po obrazu, znova ne vzbudijo `elje, da se poda{ med bele, tople skale.

^ez Vrh La{ke planje in Kanin

Na sedlu Med Baban za~enjava greben-sko pre~enje vrhov na desni strani Rezije,

Radost na son~nih grebenih (greben s ^rnega Vogla proti Kaninu)

7-2006

10

ki jih med sabo povezuje Visoka rezijanska pot. Slediva obledelim rde~im trikotnikom, ki vodijo ~ez Vrh @lebi in Kamen proti Vrhu La{ke planje. So{ka dolina in Furlanija osta-jata za nama pogreznjeni v megleno morje, pred nama pa se dvigujejo vrhovi Julijcev, Kar-nijskih Alp in Dolomitov, ponosno razkazujo~ svoja marmorna obli~ja pod {irnim nebom. Na Vrhu La{ke planje kratek postanek, pogovor, beseda ali dve in potem znova na pot. Pred nama je najlep{i del, grebensko pre~enje proti vrhu Kanina. Pot postaja zahtevnej{a, potrebna sta zanesljiv stop in prijem. Med spu{~anjem in vzpenjanjem me preveva zadovoljstvo, v rokah in nogah ~utim mo~. Pogosto se ustav-ljam in si ogledujem bli`nje gore, vse znane in doma~e. ^e pogledam navzdol, med nogami vidim v Rezijo. Kako izpostavljena je na neka-terih mestih Visoka rezijanska pot in kako raz-gledna! Je crescendo lepot, ki se stopnjuje vse proti vrhu Kanina. Bli`je kot sva vrhu, ni`je je sonce na zahodu. Dlje in dlje steguje svoje `arke skozi meglice, ki se ~ez greben Muzcev spu{~ajo v Rezijo. Pred nama se odigrava igra svetlobe in oblakov, pri~a sva prizorom, ki mejijo na pravlji~nost. Vedno znova se ustav-ljam in segam po fotoaparatu, ne vedo~, da naj-ve~jih lepot ne more zabele`iti noben filmskitrak.

Na vrhu Kanina postojiva ob lesenem kri`u. Monta` onstran Reklanice se je `e odel v barve zatona. Mol~e sestopava proti Vrhu Krnice. Trop kozorogov nad nama spro`i kamenje, ki preko najinih glav s tru{~em zgrmi navzdol. Sonce tone za obzorjem, ko z ve~er-nim vetrom priletita ~ez greben kavki, zaokro-`ita in `e naslednji trenutek izgineta za robom Kanina. Do Vrha Krnice je le {e nekaj metrov, na nebu se pri`gejo prve zvezde. Veter prido-biva mo~, pritiska mraz. Toplo se oble~eva in si pripraviva samovarovanje za spust po zava-rovani plezalni poti, ki vodi na sedlo Peravo. Andrej si na glavo povezne ~elno svetilko. Svojo spravim v `ep. Po jeklenicah se spu{~ava v trdi temi. Skoraj navpi~no varovala izginjajo v ~rno globino. Tlesk vponke, vpete v jekle-nico, pomeni varen spust za naslednjih nekaj metrov, do naslednje jeklenice, vse dokler ne dose`eva meli{~a ob vzno`ju stene. Sva blizu sedla Peravo, kjer stoji bivak Marussich. Sesto-piva po meli{~u in v soju zvezd za~neva iskati

zaveti{~e. Naposled ga le najdeva in se v njem udobno namestiva. Pri`geva sve~e in pripraviva skromno ve~erjo. Ste~e pogovor, prekinjen z dolgimi premori in premi{ljevanji. Pogovor o gorah, o ljudeh, tudi o Walterju Bonattiju, ki je prav tu na Kaninu za~el s pre~enjem celotnih Alp na smu~eh. Pred spanjem si `elim ogledati {e zvezdnato nebo. Edino znamenje `ivljenja

11

7-2006

je lu~ka v jamarskem bivaku, onkraj te`ko pre-hodnih kra{kih podov.

@rd

Ob prvem svitu se ~ez kamnite planjave napotim pod vzno`je vrha Cuel Sclaf. Po trav-natem `lebu se povzpnem na ta samotni vrh,

potem pa se vrnem na Visoko rezijansko pot. Na grebenu @rdi se pase trop tolstih kozo-rogov. Moja prisotnost jih prav ni~ ne vzne-mirja. Andrej `e ~aka na vrhu. Po travnatih strmalih slediva ozna~bam, dokler ne dose`eva uhojene poti. Od tod naju pot vodi le {e proti dolini. Nikamor se nama ne mudi. Privo{~im si po~itek. Le`e~ v suhi travi opazujem med

Zaton dneva na Kaninu (@rd in Vrh Krnice desno)

7-2006

12

bilkami pasove meglic, ki plavajo nad grebeni na zahodu.

Po dolgi vodoravni poti, ki pre~i strmo pobo~je @rdi, prideva do zaveti{~a Igor Crasso.

Z vzpetine nad ko~o lahko z enim pogledom zaobjameva vrhove in grebene, ~ez katere naju je vodila pot. ^ez borove gozdi~ke, mimo opu{~enih planin in obnovljenih hi{ic, mimo ne{tetih znamenj ljudske pobo`nosti, kri`ev in kipcev hodiva s trudnimi koraki proti dolini. V Solbici naju pozdravijo zvoki citir in bunkul, ki se iz neke hi{e razlegajo na cesto. Pe{ se odpra-vim po avto, Andrej pa z nahrbtnikoma po~aka v vasi. Sence se z zahoda stegujejo nad dolino in prina{ajo hlad. Kanin dobiva bledo ro`nato barvo. Rezijani se z avtomobili vra~ajo iz vikendov v vasi Korito nazaj na domove. Nih~e se ne pelje v mojo smer. Hodim in razmi{ljam. V dveh dneh sem videl in do`ivel veliko lepega kot verjetno marsikdo nikoli v `ivljenju. ^e bi bilo to vse, kar sem do`ivel, sem do`ivel veliko. Vesel sem, da se zavedam lepot, ki nam jih lahko dajo gore, {e bolj sem vesel, da jih znam poiskati. S kak{no lahkoto bi lahko v tistih poznooktobrskih dneh ostal doma in {tudiral, opral avto, pospravljal sobo, sedel pred ra~una-lnikom in zve~er gledal film. Nisem, od{el semin za`ivel. m

Sre~anje

Na vrhu Kanina; zadaj skupini Monta`a in Vi{a

13

7-2006

Visoki Kanin, 2587 m Andrej Stritar

Kanin je mogo~no pogorje, ki kraljuje vi-soko nad dolino Rezije na zahodu, bo-v{ko kotlino na vzhodu ter Reklanico in Rabeljsko dolino na severu. Zaradi svoje prostranosti in vi{ine je seveda priljub-ljen cilj planincev. Njegova najvi{ja to~ka je vrh Visokega Kanina. ^e ne bi bilo `i~-nic na obeh straneh meje, bi vzpon nanj pomenil vsaj dvodnevno turo, saj so vi-{inske razlike med globokimi dolinami in vrhom izredno velike – iz @age pri Bovcu celo ve~ kot 2200 metrov, najve~ pri nas. @i~nici pa omogo~ata, da tega mogo~ne-`a obi{~emo v enem samem dnevu. Zaveti{~a:Planinski dom Petra Skalarja, 2260 m, stoji slabo uro dale~ od postaje D. Odprt je v poletni sezoni med konci tednov.Rifugio Gilberti, 1850 m, stoji blizu vrha `i~nice z Nevejskega sedla na italijanski strani.Bivak Franco Costantini (do nedavnega Manza-no) je pod prelazom ^ez Baban, do katerega pride-mo v dveh urah s planine Kot v Reziji.Bivak Marussich, 2041 m, stoji na prevalu Peravo (Sella Grubia), do katerega je od zgornje postaje ita-lijanske `i~nice 2 h, iz Rezije pa 5–6.Dostopi:Od postaje D `i~nice iz BovcaSledimo markacijam na levo ~ez zgornji del smu~-i{~a, nad Veliki graben, potem pa ~ez kraj{o skal-nato strmino na sleme pod Hudim vr{i~em. Od tam steza sprva pre~i prodnata pobo~ja, potem pa se dvigne na mejni greben in se ga dr`i do vrha. Zaradi izpostavljenosti na grebenu zahtevno, 1 h 30–2 h.Z gozdne ceste pod planino GozdecIz Kaninske vasi se pripeljemo po gozdni cesti malo naprej od postaje B, do vi{ine pribli`no 1000 me-trov. Od tam sledimo markacijam, najprej do planine Gozdec, 1298 m, nato pa pod strminami Skednjev do kraja na vi{ini 1809 m, na katerem je neko~ stala ko~a. Od tam gremo postopoma bolj na levo, v svet Kaninskih podov, in sledimo oznakam mimo razcepa proti domu Petra Skalarja do naslednjega kri`i{~a. Na levo gre pot na Vrh La{ke planje, mi pa gremo naravnost skozi Zadnji dol proti vr{ni gmoti in na vrh. Markirano, dolgo, naporno, a nezahtevno. 5–6 h. Od ko~e Gilberti po zavarovani potiOd ko~e ali `i~nice sledimo markirani mulatjeri na bli`nje sedelce (Sella Bila Pec, 2005 m), potem pa nadaljujemo pot do razcepa pod vr{no gmoto Ka-nina. Nato gremo na levo navzgor (naporno) mimo ostankov ledenika do vstopa v steno; velika marka-cija ka`e za~etek zavarovane plezalne poti Divisio-ne Julia. Po njej se ob varovalih vzpnemo na greben, od tam pa je {e nekaj minut na desno do vrha. Zelo zahtevna zavarovana pot, do vstopa 2 h, na vrh {e 1. (Kdor `eli z italijanske strani na vrh po nezahtev-

ni poti, lahko v slabih dveh urah brez te`av pride ~ez Prevalo do zgornje postaje na{e `i~nice in nadalju-je po zgoraj opisani poti. Ta varianta je primerna tudi za sestop!)Od bivaka Marussich ~ez vrh KrniceDo bivaka gremo po udobni mulatjeri od ko~e Gilber-ti kot pri prej{njem dostopu. Malo pred bivakom za-vijemo na levo navzgor in smo v slabe pol ure pod vstopom plezalne poti. Do Vrha Krnice se vzpenja-mo ob varovalih (zahtevno in naporno), nato sledi malo sestopanja in potem gre la`e do vrha Visoke-ga Kanina. Zelo zahtevna zavarovana pot, do biva-ka 2 uri, od bivaka do Vrha Krnice 1 ura, do Visoke-ga Kanina {e 1.Po Visoki Rosojanski od bivaka CostantiniTo je osrednji del Rosojanske poti, ki je zelo zahte-ven in naporen. Od bivaka pridemo na sedlo Med Baban brez ve~jih te`av, potem pa zavijemo na levo in po grebenu {e vedno brez ve~jih te`av dospe-mo ~ez Vrh @lebi na Vrh La{ke planje. Od tam vodi zelo zahtevna (mesta II. stopnje) in nezavarovana pot navzdol do {krbine ^ez dol, potem pa navzgor ~ez Mali Kanin na Visokega. Zelo zahtevna ozna~-ena pot. Do Vrha La{ke planje 2 h 30, do Visokega Kanina {e enkrat toliko.Iz Rezije ~ez planino KaninIz planine Kot v Reziji gremo po markirani poti ~ez planino Zgornje Brdo do planine Kanin. Tam zapu-stimo markacije in se usmerimo na desno po travna-tem pobo~ju. Skromna nemarkirana steza nas brez usmiljenja vodi strmo navzgor do kote 2429 metrov v glavnem grebenu ju`no pod Malim Kaninom. Tam gremo na levo in po Rosojanski na glavni vrh. Zelo zahtevna in naporna nemarkirana pot. Skoraj 2000 vi{inskih metrov; za to potrebujemo vsaj 6–7 h.ZemljevidiBovec, 1 : 40.000, LTO Bovec, Canin – Valli di Resia e Raccolana, 1 : 25.000, Tabbaco 027.

7-2006

14

Creta di Collina in Creta della CjanevateVoja{ka stezica po grebenu Karnijskih Alp

Andrej in Ur{ka Stritar Andrej Stritar

Najvi{ja gora Karnijskih Alp je Coglians ali Hohe Warte (2780 m), najbolj visokogor-sko podobo pa jim brez dvoma daje skalnata pregrada vzhodno od njega. Ta divji skalnati greben dose`e najvi{jo to~ko na vrhu Keller-spitzen ali Creta della Cjanevate in je od bli-`njega vi{inskega prvaka Karnijcev ni`ji le za 11 metrov. Najmogo~nej{i je videti s severne strani nad dolino Valentin (Valentintal). Razpo-tegnjen je v smeri vzhod–zahod. Na sever pada v strmih, nedostopnih stenah, ki pa ne dose-gajo vi{in in strmin najvi{jih sten v Julijcih. Tu naletimo {e na ostanek ledenika Eiskar, ki pa

je danes od dale~ videti kot veliko poznopo-letno sne`i{~e.

Ime najvi{je to~ke tega grebena sva si zapomnila {ele potem, ko sva bila na njem. Prej nama nikakor ni »sedlo« v uho in sva vedno govorila o »tistih gorah levo od Cogliansa«. Ker na glavni vrh na zemljevidih sploh ni vrisana pot, sva ga imela za te`ko dostopnega in si nanj nisva upala pomisliti. Prvi~ naju je pritegnil, ko sva v knjigi Dai sentieri attrezzati alle vie ferrate, 50 itinerari nelle Alpi Carniche, Alpi Giulie Occidentali e Dolomiti d'Oltre Piave prebrala o stari voja{ki ferati iz doline Valen-

Cjanevate nad Valentintal

15

7-2006

Voja{ka steza na grebenu Cjanevate

tin do zanimivega bivaka pod mini ledenikom Eiskarom in naprej na vrh po smeri, ocenjeni z II–III. Kmalu za tem sva izvedela, da je po vr{nem delu speljana stara voja{ka pot. Poleti 2004 sva ugotovila, da je bil ta visokogorski podvig za naju ena najlep{ih visokogorskih tur v Karniji. V njej je bilo zdru`eno vse tisto, kar imava najraje: slikovit dostop, lahko plezanje, razgledna, zahtevna steza brez varoval in na koncu {e spust po drzno speljanih varovalih.

Izhodi{~e: Za~nemo na prelazu Plöcken-pass oz. Passo di Monte Croce, kamor se lahko pripeljemo ali iz Ziljske doline s severa ali pa skozi Tolmezzo z juga.

Opis: Na italijanski strani prelaza se odpra-vimo po markirani poti {t. 146 proti ko~i Mari-nelli. Po dobre pol ure hoje po udobni mulat-jeri se znajdemo na odprtem svetu v dolini pod pobo~ji Crete di Collinetta na desni in pod Creto di Collina nad nami. Oba vrhova povezuje travnato sleme Cresta Verde, ki je na{ prvi cilj. Pot proti ko~i Marinelli se nadaljuje po dolini, mi pa na razcepu zavijemo desno navzgor po poti {t. 147. Steza nas vztrajno vodi do slemena,

kjer prvi~ pogledamo na severno plat pogorja. Tik pod slemenom je spet razpotje; desno jo lahko uberemo na bli`njo Creto di Collinetta, mi pa nadaljujemo levo za oznakami.

^ez kratek, ozek greben~ek stopimo v strma in dolga pobo~ja Crete di Collina (Kol-linspitzen). Po nekaj klju~ih postane steza bolj zahtevna. Markacije nas vodijo ~ez izpostav-ljene prehode, kjer sta potrebni previdnost in izku{enost (ponekod I. do II. stopnja – zavrta-nih je nekaj svedrovcev!). Vi{e se strmina spet nekoliko ubla`i; pripelje nas na vrh Crete di Collina.

Od vrha Kellerspitzen (Crete della Cja-nevate) nas lo~i {e razmeroma dolg skalnati greben. Na zemljevidih do tja sploh ni vrisana ozna~ena pot, v resnici pa je vzorno markirana. [e ve~, kljub temu da je greben od dale~ na videz zahteven, so prehodi razmeroma prepro-sti, vendar precej izpostavljeni. Z vrha Crete di Collina se nekoliko spustimo do grebenske rame z ostanki stavb iz prve svetovne vojne. Tam zavijemo okoli roba na zahodno stran, potem pa hodimo po ostankih solidno ohranjene voja{ke poti iz prve svetovne vojne. Ve~krat moramo

7-2006

16

dol in gor, vmes nas presenetijo vzorno urejene stopnice in slikovit mosti~ek. Najbolj se spu-stimo v zadnjem delu, kjer pridemo v grdo grapo in se potem po njej vzpnemo na vrh. Tu je pot ponekod uni~ena, tako da je pri napre-dovanju treba nekaj previdnosti.

Sestop: Po stari voja{ki grebenski poti se vrnemo do rame pod vrhom Crete di Collina. Tam se obrnemo desno proti dolini po poti {t. 147. Sprva se spu{~-amo po {irokem slemenu, ni`e pa pot zavije desno v strma skalnata pobo~ja, kjer nam pomagajo varovala. Izte~ejo se v polo`nej{i svet pod vr{no gmoto, kjer potem sestopimo do poti {t. 146, ki pride z desne od ko~e Marinelli. Po njej udobno nadaljujemo levo navzdol v dolino, iz katere smo zjutraj zavili proti slemenu Cresta Verde.

Tehni~ne podrobnosti: Nadmor-ska vi{ina: 2769 m, vi{ina izhodi{~a: 1360 m, vi{inska razlika: 1400 m.

Nevarnosti: To je zahtevna viso-kogorska tura. Vzpon do slemena Cresta Verde je naporen, nadaljevanje do Crete di Collina pa je naporno in

izpostavljeno plezanje I. do II. stopnje. Stara voja{ka pot po grebenu do Kellerspitzen je zahtevna in na nekaterih mestih tako po{kodo-vana, da je potrebno la`je plezanje. Pri sestopu nam na najte`jih mestih pomagajo varovala. Obvezna je ~elada, priporo~ljiva sta tudi samo-varovanje in ponekod varovanje z vrvjo.

Coglians z vrha Cjanevate

17

7-2006

Najprimernej{i ~as: Primerno v visoko-gorski sezoni od junija do oktobra.

^asi: Plöckenpass–odcep proti Cresti Verde 0.30 ure, Odcep–Cresta Verde 1.30 ure, Cresta Verde–Creta di Collina 2 uri, Creta di Collina–Creta della Cjanevate 1 ura, Kellerspitzen–Creta

Pod vrhom Colline, zadaj Polinik in Collineta

di Collina 1 ura, sestop do poti {t. 146 1.30 ure, do izhodi{~a 1–1.30 ure, skupaj: 9–10 ur.

Zemljevid: Tabacco 09 Alpi Carniche, Carnia Centrale, 1 : 25.000

Vodnik: Andrej in Ur{ka Stritar: Karnijska potepanja, Kibuba, junij 2006 m

7-2006

18

Prebujeni beli zmajiLeto{njo zimsko sezono so opozorili nase {tevilni sne`ni plazovi

in Miha Pav{ek

planinstvo

Med turnimi smu~arji `e dolgo ni bilo toliko veselja kot to pomlad. [e ve~, smu~anje se marsi-kje nadaljuje tudi v za~etku poletja. Nekatera osojna in z velikim zaledjem obilno »hranjena« sne`i{~a bodo vztrajala vse do konca poletja ali celo {e dlje. Razlog ve~ za nadaljevanje turno-smu~arskega ̀ iv`ava na priljubljenih smu~ ars kih terenih, po drugi strani pa tudi za skrb tistih, ki na kakr{en koli na~in skrbijo za varnost v gorah. Kdor se bo to poletje odpravljal prek strmih sne`i{~ ter plazovine brez tovrstnih izku-{enj, poleg tega pa tudi brez ustrezne opreme – in takih se vsako leto najde kar nekaj – bo v nahrbtniku poleg vsega drugega nosil tudi svojo glavo. Skratka, tudi te dni nikar v visokogorje brez cepina in njegove spremljevalke – ~elade! Za vse to pa je »kriva« leto{nja zima, ki je po {tevilnih zelenih predhodnicah, ki smo jim bili pri~a zadnjih petnajst let, spet pokazala zobe.

Na to ka`ejo uradni in drugi meteorolo{ki podatki, ki jih uporabljamo za predstavitev vre-menskih zna~ilnosti »najtemnej{ega« letnega ~asa. V gorah lahko k zimi poleg novembra pri-

{tejemo vsaj {e marec in pogosto tudi april, ko tam po ve~ini sne`i. V meteorolo{ki statistiki Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje je zapisano, da je gorsko vreme v zadnjem lanskem mesecu poleg ob~utno prehladnega vremena (to je bil tretji najhladnej{i december na Kredarici po letu 1955) zaznamovalo {e pogosto in obilno sne`enje, ki se je za~elo `e konec novembra 2005. @e takrat so ponekod zabele`ili rekordno novembrsko vi{ino sne`ne odeje (Ljubljana: 37 cm, Rate~e-Planica: 110 cm, Slovenj Gradec: 48 cm, Vogel: 152 cm). Januarja se je prehladno vreme v gorah nadaljevalo, padavin pa je bilo nekoliko manj od dolgoletnega povpre~ja. Toplotno »podhranjen« je bil tudi zadnji mete-orolo{ki zimski mesec, vendar v mejah obi~ajne spremenljivosti. Tudi prvi dve dekadi marca sta bili ob~utno prehladni in »namo~eni«, natan~-neje zasne`eni in ponekod, na primer na Voglu, je bilo snega celo preve~. Tudi aprila je zima {e opletala z repom, v za~etku meseca je sne`ilo tudi po ni`inah. Zadnji dan aprila so na Kreda-rici izmerili najve~jo vi{ino sne`ne odeje v tej

Plaz pod Rombonom Tesne, Bav{ica

19

7-2006

zimski sezoni (480 centimetrov), skoraj meter nad povpre~no najve~jo vsakoletno vi{ino sne`ne odeje. Na Notranjskem smo imeli mo~-nej{o ohladitev s sne`enjem celo konec maja.

Vrnimo se k su{cu; leto{nji bi si bolj zaslu-`il ime mokrec, saj je bila povpre~na mese~na koli~ina padavin v gorskem svetu severoza-hodne Slovenije in v Kamni{ko-Savinjskih Alpah prese`ena za ve~ kot 150 %. Ker je bila sne`na odeja `e od prej debela, so se med obilnimi padavinami v prvi dekadi marca in po njih (preglednica) spro`ili {tevilni sne`ni plazovi. Nekateri med njimi so se zelo pribli`ali svojim dotlej najve~jim znanim obsegom, drugi so skrenili z ustaljenih poti ali pa so se spro`ili prvi~. Poleg tega je kraj{a odjuga poskrbela tudi za to, da je bila `e tako te`ka sne`na odeja {e te`ja. Pod te`o snega se je sesedel marsikateri del ostre{ja, slabo vzdr`evan senik, staja ali kako drugo gospodarsko poslopje. Sne`ni plazovi so povzro~ili {kodo na raznovrstnih prometnicah in daljnovodih, dale~ najve~jo pa v gozdovih. @al sta v lavinskih nesre~ah pod Vi{evnikom v za~etku marca in pod Stor`i~em ob koncu prvomajskih praznikov preminila dva gornika, {tevilni primeri pa so se z nekaj sre~e, redkeje tudi znanja in pameti, iztekli brez huj{ih posle-dic. Da ni bilo {e ve~ lavinskih `rtev, gre pri-pisati temu, da je bilo v najbolj kriti~nih dneh vreme za obisk gora slabo. V obeh tragi~nih primerih se je potrdilo staro pravilo, da je treba nekaj dni po obilnem sne`enju pustiti gore in z njimi novi sneg, da »opravijo« svoje. Pozimi

in zgodaj spomladi moramo po~akati najmanj nekaj dni (ali vsaj do prve odjuge), pozneje pa sta dovolj `e dan ali dva. Takrat je pa~ treba preusmeriti gorni{ko energijo v doline, pa naj bodo vr{aci {e tako vabljivi. Letos je sneg tudi marsikje po dolinah le`al ve~ kot 100 dni. Za ilustracijo: v Ljubljani so s 105 dnevi trajanja sne`ne odeje izmerili tretjo najve~jo vrednost po letu 1951, odkar je ta podatek na voljo.

Vi{ina sne`ne odeje (cm) na izbranih opa-zovalnih postajah v za~etku marca 2006 (vir: ARSO, Urad za meteorologijo).

Skupna višina snežne odeje 3. 3. (cm) 6. 3. (cm)Kredarica (2514 m) 285 400 Vogel (1535 m) 260 350Krvavec (1740 m) 188 248Predel (1156 m) 140 195Vernerica/Uršlja gora (1105 m) 86 148Vojsko (1070 m) 85 100Rateče-Planica (864 m) 60 96

Regionalni pregled mar~nih sne`nih plazov izjemnih razse`nosti

Logarsko dolino je doseglo ve~ plazov izpod Planjave, Brane in Mrzle gore. Strugo pod slapom Rinka je prekrila pribli`no 15 metrov debela plazovina in uni~ila brv. V za~etku junija so marljivi ~lani PD Celje-Matica nekoliko ni`e postavili novo. Doma~ini ne pomnijo, kdaj je

V Koncu nad Kamni{ko Bistrico Lovska opazovalnica je »pre`ivela«

7-2006

20

bila narava nazadnje tako radodarna s snegom. Na Okre{lju je podrlo zgradbo ~istilne naprave, kot v ve~ini primerov pa so »odnesli najkraj{o« gozdovi. Nekaj plazov je bilo talnih; del plazo-vine je bil umazan, ker so bile v njem {tevilne primesi.

Ni~ bolje ni bilo na sosednji, kamni{ki strani. Na {ir{em obmo~ju Kamni{kega sedla so se vzdol` letne poti spro`ili {tevilni plazovi in na debelo zasuli polo`nej{i svet Pastircev. Ve~ plazov je pri{lo tudi iz Bosove grape; plazo-vina se je zaustavila v hudourni{ki grapi tik nad Klinom. Manjkali niso niti Lazarjev in Kaptan-ski (oba sta pri{la v strugo Sedel{~ka) ter Bob-narjev plaz. Zadnji se je zaril globoko v gozd in se ustavil nedale~ od Lepega kamna. V Repov kot so pridrveli plazovi s Planjavskih zelenic in izpod Zeleni{kih {pic. Pri teh in nekaterih drugih je bilo mo~ na bli`njem drevju opaziti sledove udarnega vala, zna~ilnega spremlje-valca pr{nih plazov, ki so znani po tem, da so po razse`nostih med najve~jimi.

Morda so bili najzanimivej{i, predvsem zaradi dostopnosti, ostanki plazov v Koncu. @e pred spodnjo postajo tovorne ̀ i~nice na Kokrsko

sedlo nas je zaustavila plazovina ^ma`evskega plazu. V zatrepu je bil opazen ve~ kot 20-me-trski nanos plazov v izteku Kotli{kega grabna (zdru`eni so bili s plazovi z obmo~ja @mav~ar-jev). Ni~ manj ni po debelini in obsegu zaosta-jala plazovina izpod Kogla in Gamsovega skreta, ki je za~uda prizanesla lovski opazovalnici pod Malim grebenom. Jeziki vseh teh plazov so se v dnu doline zdru`ili. Plazove je bilo mo~ videti tudi v obeh Hudih grabnih in sosednjih grapah, ve~je pa na obmo~ju Kokrske doline. Del plazu iz Mihove grape je pre~esal zgornji del gozda in pristal v Kokrski grapi. Del ga je nekaj ni`e presko~il v levo grapo in »pobril« gozd. Eden izmed krakov tega plazu je »okamnel« le nekaj deset metrov nad spodnjo postajo `i~nice. Tudi Kurja dolina po razse`nosti plazov ni zaostajala: pri{li so iz ve~ine grap, med drugim tudi z Udi-ranja in Jermencev. Takih plazov oziroma posle-dic sne`ne zime ni bilo vse od zime 1950/51, ko jih je dokumentiral Pavel Kunaver (PV, {t. 2/1952); to nam omogo~a, da jih primerjamo z leto{njimi.

Na obmo~ju Dleskov{ke planote so opazili tudi ve~je plazove z Dleskovca (tik nad planino Ravne) in bli`njega Lastovca. Tudi tam bodo imeli najve~ dela gozdarji. Prav v dno doline so prihrumeli tudi nekateri plazovi v Raven-ski Ko~ni. Spodnja postaja tovorne `i~nice na Ledine jo je odnesla le za las (naslednji plazovi bodo imeli prosto pot!), saj so se podrte bukve nanjo le naslonile. Sila plazov je vrgla nosilno jeklenico za drevesa. Plazovi na bli`njih meli-{~ih (Na prodih) so pri{li precej ni`e kot po navadi. Po navedbah jezerskih lovcev je bilo spomladi v plazovini veliko poginulih gamsov.

Ni~ manj siloviti niso bili v za~etku marca plazovi v Karavankah, natan~neje, na njihovih ju`nih pobo~jih. Nekateri med njimi, na primer Zabre{ki plaz s Stola in plaz s Srednjega vrha na Begunj{~ici v Drago (dolg ve~ kot kilometer, njegovo ~elo je seglo do nadmorske vi{ine pri-bli`no 800 metrov) so prav tako dosegli doslej najve~je znane razse`nosti ali pa se jim pribli-`ali. Povzro~ili so predvsem {kodo v gozdovih ter razrili nekaj vlak in gozdnih cest. Cesto od Drage proti Poljski planini so »prebili« (na dveh mestih) {ele v drugi polovici maja. Zaradi ogolele podlage bo imela tam v primeru obilnih padavin v prihodnje ve~jo erozijsko mo~ tudi voda.

Plaz pod Kokrskim sedlom

21

7-2006

Posebno poglavje so plazovi na obmo~ju Julijskih Alp; tam so najpogostej{i, a po navadi {e zdale~ ne tako obse`ni kot leto{nji. Po mnogih letih je bil izjemen plaz izpod Vratc nad Erjav~evo ko~o, ki je v celoti zasul parkiri{~e, del plazovine pa se je povzpel {e nekaj metrov navkreber proti ko~i. Tudi na vr{i{ki cesti, med prelazom in [upco na trentarski strani, sta bila dva ve~ja plazova, drugi tik ob spodnjem vhodu v stari predor. S seboj sta odnesla veliko drevja in se ustavila {ele dale~ pod cesto.

Zaradi nekajdnevne zapore regionalne ceste ~ez Predel je bil najodmevnej{i mangartski plaz (V mlin~u), saj je {el ~ez obe cesti – mangartsko in predelsko – ter se ustavil {ele v tesneh Man-gartskega potoka oziroma na soto~ju s Prede-lico. Plazovi so bili tudi v zgornjem delu Lo{ke Koritnice; eden izmed njih je dosegel cesto. Z Rombona, natan~neje, po `lebovih in grapah izpod Roba in Velike Kanje, je {lo ve~ plazov, ki so ve~ kot 10 visoko in ve~ kot 100 metrov na {iroko zasuli reko Koritnico med Pustino in Klu`ami. V Mo`nici so se spro`ili ve~ji plazovi iz ostenij Rombona (Konj) in Jerebice v okolici po~itni{kega doma. Ve~ji plaz je prihrumel po Votlem plazu, drugi po `lebu pod naravnim mostom in tretji po `lebu pri Votli skali. Pod te`o sne`ne odeje se je vdala streha ene izmed tamkaj{njih po~itni{kih hi{ic.

Plazovito je bilo tudi v Bav{ici, in to na obeh straneh doline; ve~jo {kodo so naredili plazovi na gozdnatih severnih pobo~jih grebena Svinjak–Bav{ki Grintavec. Ve~ jih je pri{lo po

Mirniku (plazovina je segala do hudourni{kega nasipa nasproti planinskega u~nega sredi{~a MK PZS), prav tako po vseh grapah med Glavo nad Bav{ico in planino Bukovec. Planinska pot skozi Tesne bo zaradi obilice lesnih in kam-ninskih ostankov plazov {e nekaj ~asa te`ko prehodna. Doma~ini ne pomnijo tako velikega obsega plazov vse od leta 1982.

Ve~ji plaz iz Komarja je pri{el tudi v zatrep Zadnjice. Polomil je veliko drevja in v celoti zasul planinsko pot na Luknjo oziroma Doli~. Plaz za plazom se je vrstil tudi v spodnjem delu Zadnji{kega dola, kjer prav tako ni bilo videti planinske poti. Veliko plazov je bilo na obmo~ju Skutnika v Kaninskem pogorju. Ve~ji, iznad planine Globoka, je zdrsnil v strugo Glo-bo{kega potoka in pri tem podrl ve~ sto kubi~-nih metrov drevja.

Zanimivo je, da ni nobeden izmed `e znanih »veleplazov« na obmo~ju Lepene in So~e dosegel ceste Bovec–Trenta. Pa~ pa je plaz s Plaskega Kuka (Pod ru{o) nekoliko pred mostom ~ez korita Suhega potoka ve~krat zasul krajevno cesto So~a–Vas Na Skali. Tudi v sosednji dolini Lepene je nekaj plazov doseglo rob travnikov na dnu.

Planina Kuhinja na ju`nem pobo~ju Krna nad istoimensko vasjo, predvsem njeni najza-hodnej{i stanovi, se je le z veliko sre~e izognila najhuj{emu. Tudi lokacija nove sirarne, ki jo prav zdaj dograjujejo, z vidika leto{njih plazov ni povsem varna. Nasprotno pa je z bli`njim planinskim zaveti{~em. Tokrat smo imeli

Plaz s pobo~ij Krna je segel prav do planine Kuhinja Ostanki plazu pod Erjav~evo ko~o

7-2006

22

opravka s teko~imi plazovi mokrega snega, le manj{i del jih je bil me{anih zaradi suhega (pr{nega) snega vi{e zgoraj. Vpra{anje je, ali bi bila planina varna tudi, ~e bi prevladovali pr{ni plazovi suhega snega od obmo~ja pro`enja do ~ela.

Tudi na {ir{em obmo~ju Bohinja je bilo nekaj nadpovpre~no velikih plazov. Zanimiv je bil plaz na zahodnem pobo~ju Lisca, ki je {el mimo stanov na planini Osredki. Utrl si je pot skozi gozd in pre~kal gozdno cesto ter se ustavil pod njo na nadmorski vi{ini pribli`no 1100 metrov. Ve~ji plazovi so se spro`ili tudi v dolu, ki vodi s planine Suha na sedlo ^ez Suho. Eden izmed njih se je ustavil prav blizu stanu jugovzhodno nad planino. Plaz izjemnih raz-se`nosti je pri{el tudi s pobo~ij Vrha Planje, zahodno od prevala Globoko. Pridrvel je prek planine Kal in se ustavil {ele v zgornjem delu @agarjevega grabna. Plazovi so bili krivi tudi za stalno zaporo istoimenske smu~arske proge na Voglu, saj so prinesli s seboj velikanske koli~ine primesi.

Posebno poglavje pa je bila minula rekordno sne`na zima na Sne`niku. Tudi tam so se pro`ili nenavadno veliki sne`ni plazovi, ki si vsekakor zaslu`ijo omembo.

Plazovi so bili {e marsikje drugod, tu smo nanizali le tiste, o katerih imamo razli~ne navedbe in vire, zato so vsa dopolnila in pri-pombe {e kako dobrodo{li. Ve~ino leto{njih sne`nih plazov si lahko podrobneje ogledamo tudi na spletni strani Gore ... ljudje (http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=6272). Minula zima vsekakor zahteva celovitej{i opis razse`nosti, vzrokov in posledic sne`nih plazov tudi zaradi prihodnjih podobnih lavinskih dogodkov in ne nazadnje premi{ljenega prostor-skega na~rtovanja. Ker so zdaj grape in plaznice o~i{~ene drevja, ki je tam raslo ve~ desetletij, je v prihodnje pri~akovati {e ve~ takih plazov, tudi ob manj{ih koli~inah snega. Prava {koda pa se je pokazala {ele, ko je plazovina po~asi skopnela, ~eprav bo marsikje do~akala sneg prihodnje zime. Zima 2005/2006 je pokazala, da tudi na son~ni strani Alp potrebujemo resno in dobro organizirano lavinsko slu`bo. Leto{nja poro~ila in opozorila so bila vse preve~krat pomanjkljiva in podcenjena; to je posledica odnosa pristojnih do te problematike. Pri sne`nih plazovih je naj-pomembnej{a preventiva in upati je, da se bodo odgovorni kon~no predramili in pri`gali zeleno lu~ za ustanovitev slu`be, ki ima v ve~ini sosed-njih dr`av `e ve~desetletno tradicijo. m

Plaz v Repovem kotu Vladimir Habjan

23

7-2006

Anekdote o Jo`u ^opuVesela stran Jo`evega gorni{tva

Namen mojega sestavka o legendi slovenskega gorni{tva je osvetliti humorno plat njegove osebno-sti. Kar nekaj ~rnila in besed je `e steklo na rova{ Jo`a ^opa in nih~e se ne more izogniti temu, da ne bi vsaj na kratko omenil njegove {egavosti in neiz~rpnega humorja, saj sta pomenila velik, celo prete`en del njegovega zna~aja. Zato bom na tem mestu posku{ala zbrati ~im ve~ anekdot, ki so se ohranile v zapisih ali spominu njegovih svojcev, prijateljev in znancev.

Jo`etov praded [tefan ^op je bil premo`en kmet v Plav{kem rovtu pod Golico. Njegov deveti sin Jernej se je preselil v Bohinj, ko je dobil slu`bo strojnega mojstra pri Zoisu v bohinj-skih fu`inah. Za njim je tam delal tudi njegov sin Anton. Leta 1890 se je zaradi opustitve bohinj-ske `elezarske dejavnosti preselil in se zaposlil v `elezarni na Jesenicah. S h~erjo tovarni{kega mojstra Markizetija, Marijo, sta imela dvanajst otrok. Sedmi, rojen 27. marca 1893, je bil Jo`a ^op. Sam je pozneje vedno rad poudarjal, da sta s Slovenskim planinskim dru{tvom (usta-novljeno je bilo 27. februarja 1893) iste starosti. Prav tako je zaradi bohinjskega izvora ve~krat povedal, da je »bohinjskega plotu kol«.

* * *Tako je odra{~al v {tevilni dru`ini z brati in

eno sestro. @iveli so skromno, a sta jih dru`ila medsebojno prijateljstvo in spo{tovanje; k temu je veliko prispevala mama, marljiva in dobrodu-{na `enska, s katero se je Jo`a odli~no razumel. Neko~ se je po veselja~enju s prijatelji sredi no~i bosonog previdno pritihotapil v spalnico, toda mati mu je zve~er pred posteljo postavila stol. Jo`a se je seveda zaletel vanj in povzro~il precej{en ropot. Hitro se je usedel na tla in nad seboj razpel de`nik. Ko je prihitela mati s pet-rolejko, ga je vpra{ala, kaj vendar po~ne, on pa je odgovoril:

»Ja, mati, na ploho ~akam!«

* * *Ko mu je neko~ zaradi podobnega »pre-

kr{ka« spet pri{la brat levite, je vstal iz postelje in se postavil v pozor. Na vpra{anje, zakaj tako strumno stoji, je odvrnil:

»Pri pridigi {e nih~e ni le`al!«Ve~ina ^opov je delala v jeseni{ki `ele-

zarni takratne Kranjske industrijske dru`be in tudi Jo`a se je s {tirinajstimi leti zaposlil v njej, potem ko je »{tiri leta hodil v prvi razred

Prispevek je bil `e objavljen v Jeseni{kem zborniku leta 2004. Ker je ~lanek zanimiv in zabaven tudi za druge slovenske bralce, ga bomo v ve~ nadaljevanjih objavili tudi v na{i reviji.

Elizabeta Gradnik

7-2006

24

ljudske {ole«. Delal je v `i~ni valjarni; ve~ kot petdeset let je tudi po {estnajst ur na dan s kle-{~ami lovil {vigajo~o razbeljeno `ico. Nevarno in naporno delo, ki je zahtevalo izredno gib~-nost in natan~ne reflekse – toda Jo`a jih je imelin je s svojimi sposobnostmi marsikaterega sodelavca re{il pred po{kodbo ali invalidnostjo. Tudi njemu je raz`arjena `ica o`gala ko`o na trebuhu, prebodla nogo, prevrtala hla~e. Ko mu je preluknjala `ep, je dejal:

»Ni~ ne de! Je imel `e luknjo. Praznega `epa ni {koda.«

Ko pa mu je o`gala trebuh, je menil:»@ica namesto klobase in grenkega v ~revih

je presneto nerodna stvar.«* * *

Ni~ ~udnega ni, da je `e v mladih letih po tako napornem delu, zadu{ljivem zraku in ropotu odkril v gorah popolnoma druga~en svet. Pri sedemnajstih je za~el nositi hrano na planino Bel{~ico; tedaj je prvi~ za~util lepoto in mo~ gora. Sprva je hodil po Karavankah, na Golico in Stol. Plezati je za~el leta 1921, ko sta se z Janezom Kvedrom v Vratih po naklju~ju sre~ala s Klementom Jugom in Lojzetom Vol-karjem. Jug je s svojo sugestivno osebnostjo na ^opa naredil mo~an vtis, vendar pa mu njegova filozofija ni bila preve~ blizu. V intervjuju leta1973 je njune razli~ne poglede takole opisal:

»Jug je bil filozof. Je pri{el k meni, je rekel:,Jo`a, zdaj sem pa jaz eno drugo smer pogrun-tal.'

Sem rekel: ,Kje?'Pravi: ,Tukaj, bolj proti koncu Luknje pride

dol ravno na Bambergovo pot. Tja gor bova {la.'

Sem rekel: ,Ti, meni {e niso repetnice zrasle. Kam tja gor, porkafiks, saj vidi{, da ne more{nikamor zabit. To je gladka stena.'

Je rekel: ,Pa mora{ prit. Ti mora{ voljo pre-pri~at, da mora{ ~ez steno.'

Ja, hudi~a, jaz ga gledam nekaj ~asa: ,Ti si pa malo ~ez les.'

Je rekel: ,̂ e se ti nekam zagrize{, pa nekaj misli{, pa svojo voljo postavi{ pred sabo, pred skalo – prav tule gori bova {la – pa mora{ prit.'

Sem rekel: ,Klemen, kolikor sva prijatelja, lahko gre{, jaz bom pa doma ostal.'

Jug je bil res ~lovek, ampak je imel fiksnoidejo … Saj je bil fejst mo`, vsa ~ast in slava mu, ampak tiste njegove filozofije nisem mogel

sprejeti … Da mora{ naravnost gor … Saj nisem muha!«

* * *Ko smo ravno pri “drobni golazni”, lahko

omenimo tudi Jo`evo prepri~anje, da pajek prina{a sre~o: kadar koli je zagledal pajka, je bila zanj {e tako te`avna in zapletena zadeva ̀ e vnaprej re{ena. Miha Poto~nik opisuje njuno skrajno nevarno in naporno plezanje v Tri-glavski steni (prvenstvena Gorenjska smer): v najbolj kriti~nem trenutku je Jo`a po~akal, da je pajek, ki se je po naklju~ju zna{el na njego-vem klinu, splezal stran, {ele nato je nadaljeval zabijanje klina. To prigodo je poznal tudi Julius Kugy in je Jo`u zato v svoji slabi sloven{~ini ve~krat vzklikal: “Pauk, pauk!”

* * *Jo`a ^op se je v nekaj letih razvil v odli~-

nega in pogumnega plezalca. Bil je prvi, ki je po I. svetovni vojni za~el pozimi hoditi v na{e gore. V slovenskih stenah je preplezal kakih trideset prvenstvenih smeri, ves ~as pa je imel v mislih osrednji steber v Steni. Med II. sveto-vno vojno so ga kot zavednega Slovenca aretirali gestapovci. Bil je zaprt v Celovcu, Begunjah in Šentvidu. Uspelo mu je pobegniti v Ljubljano in tam je pre`ivel vojna leta. Br` ko je vihra minila, pa je s Pavlo Jesih hitel osvajat osrednji steber v strahu, da mu ga kdo ne bi “pobral”; {e danes se imenuje po njem in je za poznej{e vrhunske ple-zalce postal merilo njihovega znanja in poguma.

* * *Njegova najljub{a gora je bil Triglav. Steno

je preplezal ve~ kot tristokrat. Rad je podra`il naveze, ki so plezale v Kamni{kih Alpah:

“Kaj tiste va{e krtine, reve`i, nimate Tri-glava in ne Škrlatice, {e pribli`nega Jalovca in Špika ne!”

* * *Veliko je plezal tudi v tujih gorah in tale

zgodbica se je zgodila v Grenoblu po vzponu na nekatere vrhove Zahodnih Alp. Franco{~ine ni znal nih~e, Jo`a pa je dejal:

“Imam tri jezike, enega v gobcu, dva v ~evljih, meni ni te`ko.”

“Pa pojdi po v`igalice!”Jo`a jih je seveda prinesel.“Kako pa si jim dopovedal?”“Malenkost! Ustavil sem prvega, pokazal

sem mu s prstom na cigareto in ga prosil: “Francelj, mau pr`gi!” m

25

7-2006

Kar se Matejka nau~i ...Gorni{ke lekcije mojega o~eta

Mateja Pate

Kakih osem let mi je bilo, ko me je o~e prvi~ vzel s seboj v »ta zaresne hribe«. Ne vem ve~ natanko, ampak mislim, da sva kolovrati-la nekje po Komni. Veselja do pohajkovanja po gorah mi ni manjkalo, lepega gorni{kega ve-denja pa me je o~e u~il kar sproti. Spominjam se, kako me je, ko sem po vzoru mimoido~ih planincev tudi jaz posku{ala vriskati in jodla-ti, opomnil: »V hribih se ne kri~i!« Dobila sem prvo hribovsko lekcijo. Tako je zalegla, da sem {e danes bolj tiho. Drugo, iz varstva narave, sem dobila na cveto~ih travnikih pod Spodnji-mi bohinjskimi gorami. »Planinskih ro` se ne trga!« A je kljub temu utrgal encijan, ga pre-vidno polo`il med dva listi~a toaletnega papirja in spravil v denarnico. »Za ata, ki ne more ve~ v hribe,« je opravi~il pregreho. Na tisti poti z Vogla na Komno sem, naj mi varuhi gorske na-rave in bralci Planinskega vestnika odpustijo, skrivaj nabrala vse znamenitej{e predstavnice gorske flore in jih {e danes hranim v herbariju, ki sem si ga omislila ob tej prilo`nosti. (Toliko o zgledih, ki vle~ejo …) V poznej{ih letih pa se mi je ob hribovskih dogodiv{~inah nabralo {e kar nekaj pomembnih gorni{kih in `ivljenj-skih lekcij, ki jih `elim s tem zapisom iztrgati pozabi.

Hotel Modro nebo

Obmo~je Vogla, Komne in Triglavskih jezer je bilo tudi sicer najino »lovi{~e«; v njem se je zgodil tudi eden najzanimivej{ih dogodkov. V dveh dneh sva se v dru`bi dveh sorodnikov na-

meravala povzpeti z Vogla prek Planine Razor na Krn in se nato ~ez Komno vrniti v Bohinj. Odhod se je zavlekel zaradi okvare avtomobi-la, a si s tem nismo preve~ belili las. Tako ali tako si bomo prihranili nekaj poti z `i~nico do [ije, od tam pa je do Planine Razor le {e stre-ljaj. »Dve urici, pa bomo tam.« To so bile o~eto-ve limanice, na katere s(m)o se naivne`i vedno ujeli – kamor koli smo {li, vedno sta bili do cilja »dve urici«. No, ti urici sta se kot po navadi ne-koliko raztegnili in tik pod vrhom Vogla nas je ujela tema. V globeli pod nami so se svetile lu~i ko~e na Planini Razor, mi pa smo, neopremlje-ni za no~ni pohod, morali usmeriti korak nazaj na ravnico med ru{jem in si na njej postlati. Po kak{nem sre~nem naklju~ju smo imeli v na-hrbtniku dve spalni vre~i, mi {e danes ni jasno. O~e je namre~ na svoje pohode vedno jemal le najnujnej{e stvari. Tako smo zlezli v tanki spal-ni vre~i in nekako predrgetali hladno poletno no~. Ko je jutranje sonce obliznilo vrh Triglava, nisem ve~ zdr`ala v tesnem zavetju, v katerem sva se z o~etom vso no~ obra~ala »na horuk«. Kot za~arana sem strmela v igro barv na o~aku in ~e me ne bi tako prekleto zeblo, bi se mi zdelo celo idili~no, tako pa sem le nestrpno ~a-kala prve son~ne `arke. Po tako ne-udobno pre`iveti no~i smo opusti-li misel na Krn

Bo{tjan Likar

7-2006

28

in jo ucvrli naravnost proti Domu na Komni. Do-

segli smo ga tik pred poletno nevihto. Na ra~un »dveh uric« in preno~evanja pod milim nebom smo se, ko je slaba volja najinih spremlje-valcev izpuhtela, {e dostikrat nasmejali.

Od tistega bivaka na-prej pa sva z o~e tom,

~e se je le dalo, na sicer redkih hribovskih pote-

panjih, ki sva jih {e opra-vila skupaj, vedno preno~evala

na prostem. [e danes si najraje posteljem pod kak{no smreko, le spalna vre~a ni ve~ tista za na morje …

Prva triglavska zgodba

Dolgo sem navijala za pohod na Triglav, preden je bila moja `elja kon~no usli{ana. Prej je bilo treba na Malo Mojstrovko, pa na »preiz-kus motori~nih sposobnosti«, kot je vzpon po poti skozi Prisojnikovo okno strokovno imeno-val moj o~e, pa {e tja in tja … A nestrpni mla-dostni{ki duh ni maral predolgo ~akati. Takoj po kon~ani vojni za Slovenijo sva jo mahnila v Vrata, prespala – kakopak – pod milim nebom (naj mi na tem mestu od-pustijo varuhi TNP) in se zju-traj odpravila po poti ~ez Prag. Bilo je zgodnje poletje in na nekaterih mestih so pot prekrivala debela sne`i-{~a. Ker sva bila popol-noma neopremljena za varno pre~enje takih neprijetnih mest, so o~eta obhajali dvomi o nadaljevanju poti, a moja trma je bila prevelika. Tako je od nekod privlekel majhna lesena kolca in uporabila sva ju za »ledni kladivi«. To je bila tretja velika gorni-

{ka lekcija: zaustavljanje na sne`i{~ih. K sre~i na novo pridobljenega teoreti~nega znanja ni bilo treba preizkusiti v praksi. Vreme nama ti-stega dne ni bilo preve~ naklonjeno; malo ~ez poldne sva pribe`ala v zavetje Doma na Kreda-rici, nekaj hipov zatem pa so se dokon~no od-prle nebe{ke zapornice in strela je uni~ila an-teno oddajnika na domu. Medtem ko je o~e popravljal anteno, sem se ubadala s su{enjem cunj – kot po navadi je pater familias v nahrb-tnik zbasal premalo stvari, jaz pa sem – spet – sledila njegovemu zgledu … Tudi denarja ni nikoli nosil preve~ s seboj in ~e ne bi popravil antene, bi bila v rahli ka{i, tako pa so nama po-gledali skozi prste … Ker je bilo naslednji dan vreme {e vedno obupno, sva jo mahnila kar v Krmo. Kako bova od tam pri{la v Vrata, naju ni pretirano skrbelo. Treskalo je kot za stavo in med drncem sva na tleh na{la pravo bogastvo, kakih 200 tolarjev. V Krmi sva, kot da bi bila zmenjena, na{la prijaznega gospoda, ki naju je zapeljal v Vrata k avtomobilu. Lekcija {tevil-ka {tiri, tokrat ̀ ivljenjska: ne delaj si prevelikih skrbi glede prihodnosti, v `ivljenju se vse uredi tako, da je prav!

Druga triglavska zgodba

Ker mi {e vedno ni bilo dano stati ob Alja-`evem stolpu, je bilo treba pohod ponoviti. To-krat v dru`bi daljnega sorodnika Sveta, osem-

desetletnika. On je bil tisti, ki si je zamislil zanimivi pristop iz

Zadnjice prek opu{~ene Planine Zajavor na Luk-

njo in potem po poti ~ez Plemenice. Da

se ne bi preve~ dol-go~asila, naju je s svojo zgovornost-jo ves ~as zabaval. »Veste, ko sem si kupil prej{nji avto, sem rekel, da bo moj zadnji. Ampak potem kar nisem hotel umreti, pa sem

zdaj moral kupiti novega,« je klepe-

tal sredi no~i, ko je

in jo ucvrli naravnost proti Domu na Komni. Do-

segli smo ga tik pred poletno nevihto. Na ra~un »dveh uric« in preno~evanja pod

valcev izpuhtela, {e dostikrat nasmejali.

Od tistega bivaka na-prej pa sva z o~e tom,

~e se je le dalo, na sicer redkih hribovskih pote-

panjih, ki sva jih {e opra-vila skupaj, vedno preno~evala

Vrata, prespala – kakopak – pod milim nebom (naj mi na tem mestu od-pustijo varuhi TNP) in se zju-traj odpravila po poti ~ez Prag. Bilo je zgodnje poletje in na nekaterih mestih so pot prekrivala debela sne`i-{~a. Ker sva bila popol-noma neopremljena za varno pre~enje takih

in uporabila sva ju za »ledni kladivi«. To je bila tretja velika gorni-

desetletnika. On je bil tisti, ki si je zamislil zanimivi pristop iz

Zadnjice prek opu{~ene Planine Zajavor na Luk-

njo in potem po poti ~ez Plemenice. Da

se ne bi preve~ dol-go~asila, naju je s svojo zgovornost-jo ves ~as zabaval. »Veste, ko sem

Ampak potem kar nisem hotel umreti, pa sem

zdaj moral kupiti novega,« je klepe-

tal sredi no~i, ko je

29

7-2006

se po ~asi vzpenjali po klinih. No, in moj o~e ne bi bil moj o~e, ~e ne bi kdaj spustil kake mo~ne, pa je eno izmed njiju {piknil: »Gospa, kar dobro primite, tako trdega najbr` `e dolgo niste imeli v rokah!« Menda se je gospa le bledo nasmehnila, njena spremljevalka pa je nekoliko pozneje {epnila mojemu o~etu: »Go-spod, veste, saj najbr` ni ni~ zamerila, ampak ona je nuna …« Lekcija {t. 8: v~asih je bolje dr`ati jezik za zobmi.

Potem je bilo najinih skupnih pohodov v gore tako reko~ konec. Pa ne zato, ker bi se sra-movala hoditi naokoli z o~etom, ki brije norce iz nun, temve~ zato, ker me je popolnoma ob-norelo plezanje. Ni bilo ve~ ~asa za »{odranje« po hribih in postopno osvajanje vrhov, mudilo se mi je plezati, hlastno sem po`irala steno za steno, ob o~etovih nasvetih sem le {e zamahni-la z roko in si mislila: »Kaj pa ti ve{ …« Toda ~e natanko pomislim, je kljub lepi beri le malo plezalskih do`ivljajev, ki se bi mi tako globo-ko vtisnili v spomin kot prvi gorni{ki izleti v dru`bi mojega o~eta, ki ga danes ni ve~ med nami. Zadnja lekcija, do katere sem se doko-pala sama, je, da bi bilo veliko bolje prepleza-ti smer manj, pa narediti izlet ve~ z o~etom. Ampak zdaj je `al prepozno … m

Tvoj molk

Tvoj molk od sten zlove{~e se odbijain skale hladne so in neprijazne,v stanovih opustelih izbe prazne,tesnoba stiska me, srce razbija.

Tvoj molk se po soteskah tiho plazi,ti{ina mrzka ohromi drevesa,da kro{enj {um ne bo`a ve~ u{esa,in vame nemo zdaj strmijo razi.

Nekdaj pa si se z mano pogovarjal,zaupal mi skrivnosti, me povabilv planine kdaj. Odkar si me pozabil,

se zdi mi, kakor v prazno bi udarjalna gori zvon `elja. Ko sva mol~alaneko~ {e skupaj – sem te sploh poznala?

Metka

»motal volan« po ovinkih vr{i{ke ceste. »Zju-traj je treba jesti. Zajtrk sem imel `e ob treh zjutraj, tako da sem imel zadosti ~asa, da se je hrana lepo ule`ala. S polnim `elodcem nikar v gore, s praznim pa tudi ne!« je bila peta hribov-ska lekcija, tokrat o prehrani. Nekako se nam je uspelo prebiti na zara{~eno planino in do Luknje, tam pa so se o~eta polotili prvi dvomi. »Pa bi res {la naprej? Se ne bi raje vrnila?« Malo sem ga imela na sumu, da se mu ne da preve~ sopihati v breg – in res sva bila na repu na{e ~e-tice. Osemdesetletnik je krepko preka{al sko-raj abrahamovca in najstnico v najlep{ih letih! Pozno popoldne pa smo se le zbrali ob Alja`e-vem stolpu; kot se menda spo dobi, sem jih do-bila po riti, potem pa se je Sveto zleknil med skalovje, si pokril obraz z robcem in oznanil, da bo za kako urico zadremal. Lekcija {tevil-ka {est: po napornem vzponu si privo{~i malo po~itka. Skoraj natanko ~ez uro je sko~il po-konci. ^akal nas je {e zoprn sestop do Kreda-rice. Noge sem imela `e prav tele~je, pa ni bilo ~asa misliti na to, kajti Sveto je bil spet v ele-mentu. Oprtan s prastarim, voja{ko zelenim hru{kastim nahrbtnikom je s treso~imi se ro-kami (imel je nekak{no tresavico), s katerih so mu bingljale smu~arske palice prav tako ~astit-ljive starosti, preprijemal jeklenice in spotoma `ivahno razlagal svojo `ivljenjsko filozofijo (in lekcijo {t. 7): »Znanje ~lovek mora imeti, mora se izobra`evati, ampak pomembno je tudi, da je spreten z rokami!« Moj o~e si ni mogel kaj, da mu ne bi pritrjeval. »Tako je, saj ji venomer pravim – ~e ji v {oli ne bo {lo, bo pa moj{kra!« Da pa ne bi bilo vse skupaj `e skoraj ki~asto, smo naslednji dan v dolino sestopali v neurju.

Triglavska cvetka

[e en dogodek, povezan s Triglavom, mi je ostal v spominu. Kako leto po prvem vzponu nanj sem v dru`bi prijateljice, nemara zato, da bi o~etu »dokazala«, da znam `e »sama« hodi-ti po gorah, spet rinila na o~aka, po naklju~-ju (?) ravno takrat, ko je o~e peljal na Triglav mamine sodelavce. Na Kredarici smo se sre~a li in takrat mi je v roke stisnil nekaj denarja in {epnil, naj ga nesem za vbogajme v kapelico. Malo ~udno sem ga pogledala, pa mi je razlo-`il, za kak{en greh bi si rad kupil odpustek: pri sestopu s Triglava je sre~al dve gospe, ki sta

7-2006

30

Manj znane ptice gorskega svetaSo bolj ogro`ene?

Tanja [umrada Toma` Miheli~

Ob vsakem obisku gora nas poleg vseh drugih lepot narave in gorskega sveta vedno znova s svojo pojavnostjo in petjem presene-tijo tudi ptice.

Gotovo ste `e videli znamenite gorske »`icarje«, kakor imenujemo planinske kavke, ki nas obkro`ajo vsaki~, ko med po~itkom odpremo nahrbtnik. Mnogi ste tudi `e videli veli~astnega planinskega orla, ki se je, ne da bi trenil s perutmi, dvigal proti nebu. Seveda pa nas na na{i poti proti vrhu razveseljujejo tudi majhne ptice pevke, kot so sinice in {~inkavci, ki spomladi prepevajo svoje `ivahne napeve. Vse te ptice gorniki dobro poznamo, saj jih videvamo in poslu{amo vsaki~, ko zapustimo dolino. V tem ~lanku sem se odlo~ila opisati nekatere morda malo manj znane vrste ptic na{ih goratih predelov, ~eprav sem prepri~-ana, da ste jih mnogi `e videli in ob~udovali.

Belka (Lagopus mutus)

Belka spada med nekoliko manj znane prebivalke visokogorskega sveta. Odgovor

na vpra{anje, zakaj, bomo verjetno na{li v njenem samotarskem `ivljenju in v ve~ini pri-merov izogibanju ~loveku. Pogosta je povsod v Alpah nad gozdno mejo. Prebiva na pobo~-jih, kjer so pusti gorski travniki in meli{~a. Za gnezdo si samec in samica izkopljeta plitvo kotanjo, ki je obkro`ena s skalami. Pozimi sta oba spola sne`no bela, razen ~rnih repnih peres in temne proge ali »vajeti« ~ez o~i pri samcih. Poleti sta sam~ek in sami~ka rde~ka-sto rjave barve. Razlika med njima je v tem, da ima sam~ek rde~o nado~esno gubo in ~rno progo, ki poteka od kljuna ~ez o~i (»vajeti«).

Planinski vrabec (Montifringilla nivalis)

Planinski vrabec prebiva na ju`nih viso-kogorskih travnikih visoko nad gozdno mejo. Gnezdi v globokih {pranjah v skalnatih stenah in strmih skalnih pobo~jih. Je zelo dru`abna celoletna vrsta in prezimi v jatah pribli`no od deset do trideset ptic. Tudi v hudih zimah redko pride do ni`in. Pri obeh spolih je v letu zelo dobro vidna belina na spodnji notranji

Belka - samec Belka - samica

31

7-2006

strani peruti in repa. Samec in samica se ne razlikujeta zelo izrazito. V svatovskem perju ima samica svetlej{i kljun, sam~ev pa je ~rne barve. Pozimi sta kljuna obeh rumena.

Planinska pevka (Prunella collaris)

Planinska pevka je {e redka vrsta ptic, ki prebiva v gorskem svetu. Prebiva nad gozdno mejo, na vi{ini okoli 1600 m. Najraje `ivi na visokogorskih skalnatih travnikih. Ni izrazito pla{na in se pogosto zadr`uje v bli`ini planin-skih ko~ in bivakov. Prehranjuje se ve~inoma s pajki in `u`elkami, pozimi pa tudi s semeni. Veliko gnezdo iz travnatih bilk in mahu, ki je osnovni gradbeni material, splete samica. Prav tako sama vali jajca. Samec se ji pridru`i {ele pri hranjenju in vzgoji mladi~ev. Planin-ska pevka je precej ve~ja od svoje bli`nje sorodnice sive pevke, ki je pogostej{a in `ivi v gorskem svetu v pasu ru{evja. Od nje se pla-ninska pevka razlikuje tudi po grahasto ~rno-belem grlu.

Ru{evec (Tetrao tetrix)

Ru{evec pri nas in v Alpah naseljuje pas tik nad gozdno mejo (pas ru{evja in nizkih dreves), {otna barja ter visoke iglaste in me{ane gozdove. V aprilu in maju se samci zbirajo na rasti{~ih, kjer se borijo za samice in se {opirijo. Samec je kovinsko modro obarvan, rep pa mu krasi okrasno perje. Tako kot samce belke in drugih koconogih kur, katerih predstavnika v Sloveniji sta {e divji petelin in gozdni jereb, tudi samce ru{evca krasijo rde~e

nado~esne gube. Te so {e posebno poudarjene in izrazite v ~asu parjenja. Samica je manj{a od samca in je grahasto rjave barve. Ru{evec se prehranjuje s popki, jagodami in mladimi rastlinskimi poganjki.

Varstvo ptic in gorskega sveta

Z vsakim letom je obisk ljudi v gorah ve~ji. Vse ve~ planincev in alpinistov vdira v neokr-njeni gorski svet in s tem ga uni~ujejo. Kljub opozorilom opa`amo ~edalje ve~ odpadkov. Visokogorsko ti{ino moti tudi hrup motornih vozil z avtocest in cestnih prelazov ter ne naza-dnje nas, planincev. Mnoge gorske in ni`inske reke so ukle{~ene v tesne betonske struge, kar prepre~uje razvijanje obre`nih rokavov in mokri{~ z bogato naravno pestrostjo obvod-nih rastlin in `ivali. Vedno ve~ ljudi se odda-ljuje od urejenih planinskih poti in hodi po brezpotjih, kar zelo slabo vpliva na nekatere samotarske `ivali. Med take prebivalce viso-kogorske narave sodi tudi vse bolj ogro`ena belka, ki se ji je do sedaj {e nekako uspelo umakniti v samotne gorske koti~ke. @alostno in skrb vzbujajo~e pa je, da je tudi takih neo-krnjenih koti~kov ~edalje manj. Zmanj{uje se tudi {tevilo nedotaknjenih sten, kjer bi lahko gnezdile nekatere ujede in druge vrste ptic, npr. planinski vrabec in skalni plezal~ek. S spoznavanjem teh vrst in razumevanjem njiho-vega `ivljenja nam jih bo morda uspelo ohra-niti ter zavarovati gorski svet in ga re{iti pred groze~im uni~enjem. Zgodbe, kot je ponovna naselitev brkatega sera, ene najve~jih evro-

Belka Planinski vrabec Peter Buchner

7-2006

32

skih ujed in mrhovinarjev, v Alpah ka`ejo, da morda {e ni vse zamujeno in izgubljeno.

Evropska unija je s svojim projektom Natura 2000, s katerim ̀ eli ohraniti vse hitreje izginjajo~a podro~ja ohranjene narave, podprla tudi zavarovanje gorskega sveta in narave. V Sloveniji sodita med zavarovana visokogorska obmo~ja Triglavski narodni park ter vzhodni del Kamni{ko-Savinjskih Alp in Karavank. Poleg te ob{irne evropske mre`e zavarovanih obmo~ij je Slovenija skupaj z drugimi alpskimi dr`avami podpisnica t. i. Alpske konvencije ali Konvencije o varstvu Alp. Konvencija je med-narodna pogodba, s katero se dr`ave podpis-nice zavezujejo, da bodo varovale in ohranjale alpski svet ter skrbele za trajnostni razvoj v njem. Slovenija se je dr`avam podpisnicam pridru`ila leta 1993.

Da bi se nau~ili ceniti in ohranjati gorski svet, ga moramo predvsem spoznati. Za to se trudijo razli~ne organizacije in dru{tva, temu pa je namenjen tudi ta ~lanek. Mnoge rastlin-ske in `ivalske vrste so ogro`ene tudi zato, ker jih {ir{a javnost ne pozna zaradi njihove redkosti in samotarskega `ivljenja. Z bolj{im poznavanjem njihovega na~ina `ivljenja bi veliko pripomogli tudi k njihovemu ohranja-nju.

Kon~am naj z mislijo, da lahko s trajnostno rabo in previdnim ravnanjem s tem krhkim

Planinska pevka Ru{evec

Mogo~na si gora, oj, Mrzlica, ti

Mogo~na si gora, oj, Mrzlica, ti,kot ve~no bi klicala, se mi zazdi,v zelenju se ka`e{ prijazna o~em,da{ v vro~ih dneh senco ljudem.

Te gledam v jutru, ko v soncu ble{~i{,kot lepa kraljica med hribi se zdi{.Ko ^e{ka dolina pod tabo {e spi,budilka k `ivljenju si ji.

Ve{, k tebi namenil sem mnoge potiin dala si vselej u`itkov mi ti,si znala odvre~i vse dnevne skrbiin mi povrniti mo~i.

Ve{, najin ~as zdaj zagotovo je pre~,saj v letih postale so stare kosti,v pesmi bi rad ti zahvale dal ve~,posléj bo{ z menoj takó ti.

Vinko Hrovati~

ekosistemom ohranimo ta redki in prelepi dragulj narave ter ga zapustimo svojim potom-cem. m

33

7-2006

Natura 2000 v na{em gorskem svetuAndrej Grmov{ek

V zadnjem ~asu je v na{ih medijih vse ve~ govora o Naturi 2000. Po ve~ini ob velikih posegih v prostor, ki imajo mnogokrat {kodljive posledice tudi za naravo. Vendar pa je poznava-nje namena in posledic uvedbe Nature 2000 {e vedno dokaj pomanjkljivo.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti

V milijonih let so se na Zemlji {tevilne vrste `ivih bitij in ekosistemov razvile do pestrosti, ki jo poznamo danes. Oziroma smo jo poznali v~eraj. ^eprav je biotska raznovrstnost, torej raznovrstnost `ivih bitij in ekosistemov, veli-kega pomena za ohranjanje `ivljenja in nadalj-nji razvoj ~love{tva, jo je prav ~lovek s {tevil-nimi posegi in dejavnostmi ob~utno zmanj{al.

Poglavitni vzrok izumiranja vrst je izginjanje njihovih `ivljenjskih okolij. Evropska unija je prav z namenom, da bi prepre~ila izumiranje vrst ter izginjanje njihovih `ivljenjskih okolij, oblikovala omre`je obmo~ij Natura 2000, ki so danes eden izmed stebrov varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti v Evropi.

Kaj so obmo~ja Natura 2000?

Natura 2000 je torej evropsko omre`je obmo~ij, pomembnih za ohranitev ali dosega-nje ugodnih razmer za rastlinske in `ivalske vrste, ki so v Evropi redke ali ogro`ene. Vse dr`ave EU so dol`ne trajno zagotavljati ugodno ohranjanje ogro`enih in redkih vrst in njihovih `ivljenjskih okolij ter tako omogo~iti njihovo

Zemljevid NATURA 2000 v Sloveniji

7-2006

34

trajno pre`ivetje. Za poslab{anje dr`ave odgo-varjajo pred Evropsko komisijo.

Izbiranje in dolo~anje obmo~ij Natura 2000 je potekalo v vseh dr`avah EU po enotnih merilih. Evropska Direktiva o pticah oprede-ljuje vrste ogro`enih evropskih ptic in merila za dolo~itev obmo~ij, na katerih se varujejo, Direk-tiva o habitatih pa vrste preostalih ogro`enih evropskih `ivali in rastlin ter habitatnih tipov – tipov `ivljenjskih okolij – in merila za dolo~-itev obmo~ij za ohranjanje. Starej{e ~lanice EU so dolo~ile oziroma predlagale svoja obmo~ja do leta 2000, za nove, tudi za Slovenijo, pa je ta obveznost veljala do dneva vstopa.

Obmo~ij Natura 2000 ne smemo zamenje-vati z zavarovanimi obmo~ji in tudi niso sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi izklju~eval vse ~lovekove dejavnosti. Na njih so na~elno dovoljeni vsi posegi in dejavnosti razen tistih, ki bi lahko povzro~ili hudo poslab{anje ugod-nega stanja vrst in njihovih `ivljenjskih okolij, ki so na dolo~enem obmo~ju varovane. S stro-

kovno presojo na~rtov in posegov se preverijo alternative, ocenijo mo`ni negativni vplivi ter dolo~ijo morebitni omilitveni ukrepi. Za ohranjanje ugodnega stanja obmo~ij Natura morajo dr`ave sprejeti tudi potrebne ukrepe, po potrebi na~rte upravljanja, spremljati stanje in o ohranjenosti poro~ati Evropski komisiji.

Natura 2000 v Sloveniji

Slovenija je zaradi razgibanosti povr{ja, kli-matske pestrosti in lege na sti~i{~u Alp, Dina-ridov, Sredozemlja in Panonske ni`ine izredno raznovrstna. Z vidika biotske raznovrstnosti je »vro~a to~ka« Evrope. Tako je v Sloveniji kar 25 % ozemlja v okviru 26 obmo~ij, dolo~enih z Direktivo o pticah, 32 % ozemlja pa v okviru 260 obmo~ij, dolo~enih z Direktivo o habita-tih. Oba tipa obmo~ij se delno prekrivata in skupaj obsegajo kar dobrih 35 % slovenskega ozemlja. Velik dele` teh obmo~ij nam je lahko vsekakor v ponos, nikakor pa ne smemo pre-

Cvetli~na preproga na Koro{ici Andrej Grmov{ek

35

7-2006

zreti odgovornosti, ki jo imamo glede ohranja-nja ugodnega stanja teh obmo~ij.

Zaradi ohranjenosti in biotske raznovrstno-sti je v obmo~jih Natura kar dobrih 75 % sloven-skega povr{ja nad 1000 metri, nad 1500 metri celo dobrih 93 %, nad 2000 metri pa ve~ kot 97 %. Od goratega in hribovitega dela Slovenije zavzemajo obmo~ja Natura ve~ji del Julijskih Alp, Kamni{ko-Savinjskih Alp, Karavank, Pohorja, Bo~a in Dona~ke gore, dele Posav-skega hribovja ter obse`na obmo~ja dinar-skega hribovja in visokih planot Gorjancev, Ko~evskega, Javornikov in Sne`nika, ^i~arije, Krimskega hribovja in Meni{ije, Trnovskega gozda, Nanosa, Hru{ice in Banj{ic. Natura obsega {e {tevilna manj{a in ve~ja obmo~ja gri~evnatega, dolinskega, ni`inskega in kra-{kega sveta Slovenije, na primer Gori~ko, Koz-jansko, svet ob Muri, Dravi, Sotli, Krki, Kolpi, So~i, Idrijci, Branici, Vipavi in Reki, Matarsko podolje, Kras, Brkine, pa tudi Krakovski gozd ter Ljubljansko barje.

Kaj Natura 2000 pomeni za slovenski gorski svet in prosto~asne dejavnosti, ki potekajo v njem?

V gorskem svetu Julijskih Alp, Kamni-{ko-Savinjskih Alp in Karavank so v obmo~-jih Natura varovane {tevilne ogro`ene vrste ptic, kot so belka, divji petelin, ru{evec, sokol selec, planinski orel, mali skovik, gozdni jereb, ~rna `olna, triprsti detel in druge. V alpskem svetu se v obmo~jih Natura ohra-njajo nekatere ogro`ene `ivalske in rastlinske vrste, med katerimi so verjetno najbolj znane zoisova zvon~nica, lepi ~eveljc, alpska mo`ina in bertolonijeva orlica. Ohranjajo se tudi {tevilni habitatni tipi, na primer nekateri tipi ekstenzivno gojenih travnikov, travi{~, resav, barij in mo~virij, goli~av (skalovij, meli{~) in jam ter nekateri gozdni in vodni habitatni tipi. Biotsko pomembno je tudi slovensko hribovje s kra{kimi planotami, na katerem se v {tevil-nih obmo~jih Natura varujejo tudi vrste ogro-`enih hro{~ev (npr. alpski kozli~ek in bukov kozli~ek), metuljev (npr. Lorkovi}ev rjav~ek, gozdni postavne` in travni{ki postavne`), rib (npr. so{ka postrv, sulec), rakov (npr. navadni ko{~ak), sesalcev (npr. navadni ris, volk, rjavi medved), nekatere vrste rastlin in razli~ni habi-

tatni tipi. Poudariti je treba, da se v vsakem posameznem obmo~ju prednostno ohranjajo le »kvalifikacijske vrste«. To so tiste ogro`enevrste, ki so v obmo~ju navzo~e z dovolj mo~no populacijo ter zaradi katerih je le-to dolo~eno.

Za ohranitev {tevilnih vrst ptic, ki `ive v gorskem svetu, je med drugim pomembno zagotavljanje miru okoli rasti{~ in gnezdi{~, pa tudi ohranitev obstoje~ih ekolo{kih zna~-ilnosti gozdov, travi{~ in skalovij. Za ohrani-tev ve~ine vrst ogro`enih alpskih cvetnic je treba prepre~evati uni~evanje njihovih rasti{~ in »divje« nabiranje, za ohranjanje mnogih drugih vrst in habitatnih tipov pa je potrebno aktivno varstvo. Tako je za ohranjanje eksten-zivnih travnikov (ter vrst, katerih `ivljenjsko okolje so) potrebna ustrezna pa{a oziroma

Zoisova zvon~nica J. Guli~

7-2006

36

Stenarju

Iz megle Vrat se vzpnem pod tvoje stene.Ko sonce se nad Triglavom zasmeje,da zlatorde~e za`arijo vejejesenskih bukev, izpuhte koprene.

Kako sledi utrip srca koraku!Pod vrhom z mehko trato je pobo~jepostlano; tamkaj vzame{ me v naro~jein skupaj se zazreva ~ez k o~aku.

Ko son~iva v kraljevem se sijaju,si ti moj princ in kralj me ni~ ne mika –naj zvi{ka pogleduje dol na naju.

Razglede v dalj u`ivava {irokena Trento, Pode – res prelepa slika –in Triglav nama, princ moj, je iz roke.

Mojca Lu{trek

na~rtov upravljanja bodo imeli pomembno vlogo lastniki oziroma uporabniki zemlji{~, pa tudi drugi zainteresirani udele`enci; med temi se moramo – predvsem v obmo~jih v gorskem svetu – pojaviti tudi gorniki. Ob poznavanju gorskih obmo~ij in njihove problematike ter s svojo lastno naravovarstveno iniciativo bomo lahko aktivno pripomogli k usklajevanju na{ih »gorsko rekreacijskih« aktivnosti z na~eli ohranjanja narave in gospodarjenja z gorskim prostorom.

Za`elena raba prostora v obmo~jih Natura se spodbuja tudi z mo`nostmi pridobivanja dr`avnih sredstev (SKOP) in sredstev raz-li~nih evropskih skladov. Ti niso namenjeni izklju~no ohranjanju narave, ampak tudi razvoju pode`elja (strukturni skladi, program LIFE, Interreg, Phare, Leader+ idr.). Tako so obmo~ja Natura pomembna tudi za razvoj.

Natura 2000 je torej prilo`nost, da izka-`emo skrb za naravo in zdravo okolje. Ohra-njanje narave z Naturo 2000 ne pomeni zgolj omejevanja. Prej nasprotno! Pomeni tudi pri-lo`nost za razvoj in pridobivanje finan~nihsredstev iz mnogih evropskih programov.

Ve~ informacij o Naturi 2000: www.zrsvn.si , www.natura2000.gov.si m

pozna ko{nja in prepre~evanje zara{~anja, za ohranjanje dolo~enih habitatnih tipov gozdov (ter vrst, katerih `ivljenjsko okolje so) sta potrebni primerna se~nja in gozdnogospo-darska raba, za ohranjanje habitatnih tipov voda (ter vrst, katerih `ivljenjsko okolje so) pa ustrezno gospodarjenje z vodami.

Ve~ina obmo~ij Natura je dobro ohranjenih; to je plod tradicionalne rabe z razumevajo~im odnosom do narave v preteklosti. Ugodno stanje, {e posebno v gorskem svetu, se torej najpogosteje lahko vzdr`uje zgolj z nadalje-vanjem tradicionalnih dejavnosti, delno pa so potrebni tudi razli~ni dodatni ukrepi. Neka-tere neprimerne dejavnosti je treba opu{~ati ali pa izvajanje in uvajanje omejiti, usmerjati na naravovarstveno manj pomembna obmo~ja ali prepre~iti.

Med posege, ki lahko ogro`ajo ohranjanje gorskih in hribovskih obmo~ij in jih je treba usmerjati oziroma presojati, sodijo na primer graditve cest, smu~i{~, hidroelektrarn ter sta-novanjskih in nestanovanjskih objektov, pa tudi ureditev prostorov za taborjenje, plezali{~ in planinskih poti. [e enkrat naj poudarim, da omenjeni posegi v obmo~jih Natura niso pre-povedani, vendar pa je treba presoditi, ali vpli-vajo na ohranjanje ugodnega stanja varovanih vrst in habitatnih tipov, in jih ustrezno ume-stiti v prostor.

Tako Natura prina{a v gorski in hribovski svet predvsem orodje, ki pomaga skrbeti za ohranjanje in trajnostno rabo narave. Ve~ina prosto~asnih dejavnosti v obmo~jih Natura bo lahko potekala {e v naprej, nekatere pa bodo sku{ali krajevno ali koli~insko usmerjati. Pla-ninci, alpinisti in plezalci moramo pri svojih aktivnostih upo{tevati predvsem potrebe varovanih ptic po miru v okolici gnezdi{~ in prepre~evati nabiranje in uni~evanje varova-nih rastlinskih vrst.

Na~rtovano upravljanje obmo~ij in ohranjanje ob finan~nih vzpodbudahter sredstvih evropskih skladov

Natan~en namen in cilj ohranjanja posa-meznih obmo~ij Natura bo opredeljen v na~rtih upravljanja, ki bodo zajemali tudi potrebne ukrepe, ~as in na~in izvajanja le-teh ter odgo-vorne za upravljanje obmo~ij. Pri pripravi

Visoka pot(Haute Route)Poleti medChamonixom in Zermattom

in Mihael Roga~

7-2006

38

Visoka pot (Haute Route) je pot, ki vodi iz Chamonixa v Zermatt oz. od vzno`ja Mont Blanca do vzno`ja Matterhorna preko severo-zahodnega dela Peninskih Alp. Prvi so jo pre-hodili vodniki `e davnega leta 1860, po letu 1911 pa je postala aktualna tudi kot turnosmu~-arska tura preko {tevilnih ledenikov in visokih prelazov, ki povezujejo ta kraja. Obstaja pa tudi alternativna Visoka pot, pohodni{ka varianta, ki se izogne ledenikom in vrhovom {tiritiso~-akov, vendar {e vedno ostaja privla~na in kon-dicijsko zahtevna pot po najlep{em delu Alp. Pre~ka 11 visokih prelazov do vi{ine 3000 metrov, dolga je 184 kilometrov in zahteva 14.000 metrov vzpona in 11.400 metrov spusta. Po vodniku zanjo potrebujete 14 dni hoje.

Na na{e knji`ne police je pri{el vodnik Walking in Alps s kar nekaj privla~nimi turami. Imel sem dilemo med turo okoli Mont Blanca in Visoko potjo, a na koncu je prevladala slednja. Sveta med Chamonixom in Zermattom nisem poznal in 14 dni potepanja po hribih je bil zelo privla~en cilj za po~itnice leta 2005. Ideja je takoj pritegnila tudi Matja`a. Izbrala sva zadnja dva tedna julija, ko sva pri~akovala lepo in stabilno vreme. Tura za slabo vreme res ni primerna, saj si ves ~as nad gozdno mejo in tudi orientacija v slabih vremenskih pogojih bi bila te`ka. Francozi ne markirajo svojih poti tako, kot je to v navadi pri nas, le na kak{nem kri`i-{~u te pri~aka smerokaz. [vicarji pa markirajo z rumenimi ozna~bami, ki so ve~inoma zelo redko posejane. Opis v vodniku pa je natan~en in ves ~as v pomo~, tako da nisva imela te`av z iskanjem.

Do Chamonixa sva pri{la z vlakom. V centru mesta sva {e nakupila potrebne zem-ljevide za pot, prebrala vremensko napoved in se odpravila do cilja prvega dne Lac Blanc. @e na za~etku sva rekla, da v po{tev pridejo le najine noge, ni~ `i~nic in avtobusov, ki bi nama skraj{ali pot. Tako ni pri{la v po{tev `i~nica na Flégère, ampak vro~a pot v opoldanskem soncu preko gozdnatih pobo~ij. Z borovnicami sva si sladkala usta, pogled pa je uhajal na Mont Blanc in Chamoni{ke {pice, ki so {trlele nad dolino. Ko sva stala pri jezeru Lac Blanc in sem v daljavi gledal na Col de Balme, ki naj bi ga pre~kala naslednji dan, mi je prvi~ postalo jasno, da tale pot ne bo ma~ji ka{elj. Ko sem bral vodnik, nisem bil najbolj pozoren na rela-

tivne vi{ine, med hojo pa sva spoznala, da gre{ 1500 metrov gor in potem isto vi{ino dol in ta ritem gor-dol se konstantno izmenjuje. Drugo presene~enje je bilo, da v ko~i na Lac Blanc nisva dobila preno~i{~a. Tudi v jedilnici nama niso dovolili prespati. Tako sva naredila {e tret-jino poti naslednjega dne in se spustila v dolino. Nad Grand Charmozom in Grandes Jorasses so se naredili oblaki in `e sva bila z mislimi pri de`ju. Za popestritev naju je ~akalo {e nekaj jeklenih lestev. Za naslednje no~i sva si vedno en dan poprej po telefonu rezervirala preno~-i{~e. Ko sva zapustila skupino Mont Blanca, ni bilo v hribih nobene gne~e ve~. Sre~ala sva le redke, ki so hodili po isti poti kot midva.

Zaradi ledenikov in ve~nega snega so doline prepletene s {tevilnimi potoki s pitno vodo, tako da `eje nisva trpela. Ves ~as sva bila v tekmi z vremenom. Za tretji dan so `e napovedovali nevihte. Enodnevne etape so po vodniku razdeljene na 5- do 7-urne ture. ^e si zgoden, lahko etapo kon~a{ do ene ali druge ure popoldan in nato u`iva{ ob zaslu`enem pivu. Midva pa sva nemalokrat kar zdru`ila dva dneva po vodniku v en dan hoje. Tako sva drugi dan pri{la v Le Peuty, in ko sva zagledala cilj naslednjega dne, prelaz Fenêtre d' Arpette (2665 m), nekje zgoraj v golih vi{avah, nama napovedane nevihte niso bile pogodu. Tako sva vzela pot pod noge in {e isti dan prisopi-hala na prelaz ter se nato spustila v Champex. 2200 metrov vzpona v enem dnevu s te`kimi nahrbtniki ni bilo od muh, toda bila sva vesela, da so naju nevihte naslednji dan prale v najbolj ni`inski etapi celotne ture.

Pot je izredno slikovita in raznolika. Ko sva zapustila skupino Mont Blanca, je sledil dan po ruralnih podro~jih mimo gorskih vasic do ve~jega kraja Le Châble. Naslednji trije dnevi, ko sva pre~kala gore od Le Châbla do Arolle, so bili pravlji~ni. Ves ~as sva hodila med 2500 in 3000 metri po strmih travnatih pobo~jih in kamnitih, pu{~avskih platojih, sre~evala gamse in obkro`ila Lac des Dix, ki je najve~je {vicar-sko akumulacijsko jezero. Od gora sta v ospre-dju pogleda na Grand Combin in Mont Blanc de Cheilon, iz Col de Riedmatten pa sva prvi~

Slika na prej{nji strani:Mont Blanc de Cheilon iznad jezera Lac des Dix

Desno: Lepotec nad Zermattom Iskra Jovanovi}

7-2006

40

v daljavi zagledala {pico Matterhorna. V tem delu sva sre~ala nekaj skupin, ki so se prav tako odpravile na Visoko pot, ve~inoma Angle`e in Ameri~ane. Dan od Arolle do Le Sagea, ki je namenjen po~ivanju, sva spet zdru`ila s pre-j{njim in se naslednji dan namesto po~itka `e vzpenjala na Col du Tsaté (2868 m). Dan se kon~a pri ko~i Cabane de Moiry, ki {trli na skalnem podstavku nad ogromnim ledenikom.

Tukaj pa se je vreme `e pri~elo slab{ati. Son~ne dneve z ob~asnimi popoldanskimi nevihtami je zamenjalo obla~no in nestano-vitno vreme. Vse je kazalo na resno de`evje. Spustila sva se v Zinal in sklenila, da napraviva {e eno etapo do vasice Gruben. Vendar so se med vzpenjanjem na prelaz Forcletta (2874 m) `e od vsepovsod kadile megle. Nebo je postalo sivo in vrhovi so bili v oblakih. Hitela sva, kolikor je bilo mogo~e. Pri tem seveda spozna{, da ima{ kljub desetdnevni hoji {e vedno nekaj rezerve. Ko sva se spu{~ala proti Grubnu, je `e de`evalo. Zdaj sva bila le {e en prelaz oddaljena od St. Niklausa in doline, ki se kon~a s Zer-

Grand Combin

mattom. Toda naslednje jutro sva se zbudila v de`ju in mrazu. Vremenska napoved za tri dni je bila de`evna. Odlo~ila sva se, da turo pre-kineva in se vrneva v Ljubljano.

Pot se iz Grubna nadaljuje preko prelaza Augstbordpass v St. Niklaus in se nato pri-dru`i poti Europaweg in kon~a v Zermattu. Iz Grubna do Zermatta je {e tri dni hoda. Kakor koli, Visoka pot je bila enkratna in sijajna. Ves ~as si ogleduje{ {tiritiso~ake in njihove kilo-metrske ledenike. Dimenzije so velike, pravo gorsko do`ivetje. Seveda priporo~ava, da si zanjo vzamete ve~ kot 14 dni ~asa in imate nekaj dni v rezervi v primeru slabega vremena.

Literatura in zemljevidi:Fairbairn, H., et al. Walking in Alps. Lonely Planet, 2004;Zemljevid Mont Blanc, Grand Combin. 1 : 50.000, {t. 5003;Zemljevid Arolla. 1 : 50.000, {t. 283;Zemljevid Matterhorn, Mischabel. 1 : 50.000, {t. 5006. m

41

7-2006

Mandala so~utjaMenihi gyuto na Koro{kem

in Marta Krejan

Trije tibetanski menihi gyuto, Thupten Sherab, Jigme Tsering in Nyima Tsering, so od 13. do 23. maja gostovali v Slovenj Gradcu in v tem ~asu predstavili obredno grleno petje oz. molitve, sodelovali na raznih prireditvah, se na ekumen-skem sre~anju pogovarjali s pred-stavniki drugih religij …, medtem pa izdelali {e mandalo so~utja, ki jo je na koncu odnesla Suhodolnica – potok, ki te~e skozi Slovenj Gradec. O pomenu mandale, ki je s tem, ko so jo vsuli v potok, vso pozitivno energijo raz{irila v na{ `ivljenjski prostor, je predaval Zmago [mitek, ki med drugim raziskuje religije in mitologije Azije. Jigme Tsering je bil z organizatorji Tedna tibetanske kulture tudi v Hüttenbergu na avstrijskem Koro{kem, v katerem nastaja sre-di{~e tibetanske kulture. ^lani in simpatizerji Dru{tva za podporo Tibetu so 14. maja imeli ~ast, da so se sre~ali s Tenzingom Gyatsom, 14. dalajlamo; ob tej prilo`nosti je blagoslovil pesek, iz katerega so menihi v slovenjgra{ki galeriji likovnih umetnosti izdelali mandalo. Za ustanovitev centra tibetanske kulture na ome-njenem obmo~ju ima verjetno najve~ zaslug legendarni alpinist in prijatelj dalajlame Hein-rich Harrer, ki je ljudem dokazal, da budisti niso »~uda{ki«, ampak se trudijo za so`itje med ljudmi, so~utje in mir, in to ne glede na vero, ki ji posameznik pripada.

Ob diapozitivih in filmih smo imeli prilo-`nost spoznati Tibet, kot ga je na svojem popo-tovanju videl predsednik Dru{tva za podporo Tibetu Matja` Trontelj in kot so ga spoznali alpinisti Raf Vodi{ek, Toma` Humar in Viki Gro{elj; videli smo streho sveta, ki jo je na filmski trak shranil Lojze Kos, mo`en pa jebil tudi ogled filma Kundun, ki govori o `ivlje-nju dana{njega dalajlame. Skoraj ves ~as smo se lahko kopali v zvokih gonga, na katerega je

igral Du{an Osojnik, s prostovoljnimi prispevki ter nakupom knjig in drugih izdelkov, ki so jih s sabo prinesli menihi, pa smo pomagali mnogim tibetanskim otrokom in menihom, ki imajo v Indiji status beguncev. Morda se mi zdi {e najpomembnej{e, da je mno`ica ljudi, ki je spremljala to dogajanje na Koro{kem, zago-tovo ohranila v sebi vsaj del~ek so~utja in pozi-tivne energije, ki so jo delili na{i gostje, tako z nasmehi in s stiski rok kot s peskom, iz kate-rega je bila narejena mandala.

Pobudnici Tedna tibetanske kulture, katerega geslo je bilo »Moja vera je poma-gati drugim« – Jelki Halilovi~ – je ob pomo~i Dru{tva za podporo Tibetu in podpornikov uspel zares velik projekt, ki je bil o~itno v{e~ tudi menihom; navdu{eni so namre~ nad slo-venskimi hribi, zelenjem, drevjem, cvetlicami, rekami in ljudmi.

Na najvi{e le`e~i planoti na svetu se `e pol stoletja trudijo znova pridobiti in ohra-niti svojo kulturo, vero, skratka – svoj na~in `ivljenja. Tibetancem grozi celo, da jih bodo Kitajci dobesedno iztrebili, in ob vsem tem se le ~udim, kako so lahko ti ljudje, menihi, tako mirni, dobri, prisr~ni, prijetni in prijazni. In tako lepi! m

Tibetanski menihi ob svoji čudoviti stvaritvi

7-2006

42

Desetletja nazaj, ko sem bila {e otrok, sem z mamo obiskala sorodnike na [mohorju. Pod vrhom, na katerem `e 54 let stoji pla-ninski dom, je bila njihova doma~ija. @e leta so vidne samo {e ru{evine, saj novi lastniki niso ve~ skrbeli za objekte. Ena od h~era me je povabila, da grem z njo v planinski dom, kamor je nesla oskrbnikom mleko in jaj~ka. Velika bela zgradba z okni, ki so jih krasile zelene »polkne« me je za~arala, nato pa {e prijazni ljudje za mizo v kuhinji. Dobila sem »krahrl«, pija~o v stekleni~ki. Po nekaj letih sem pri{la na [mohor s planinci osnovne {ole La{ko. U~itelj Engelbert Rataj je organiziral pionirski odsek Planinskega dru{tva in nas

popeljal na izlet. Sledili so {e izleti na 1. maj, saj je [mohor znan po zbiranju delavstva in planincev na ta dan. Pred 40. leti smo se pri-jateljice odpravile na [mohor, tam pa so ~lani mladinskega odseka barvali lesene dele na planinskem domu. Beseda je dala besedo, pri-klju~ile smo se jim in jim pomagale pri delu. Tako se je za~elo sodelovanje v mladinskem odseku, nato pa sem `e sodelovala v vodstvu Planinskega dru{tva. Pritegnili so me izleti v na{e gore, prijaznost ljudi, prizadevnost ~lanov in dobra volja. V teh letih mi je bil planinski dom na [mohorju nekak{en »drugi dom«. Ob

Obujeni spominiFanika Wiegele

koncu tedna in za praznike smo tudi de`urali v domu, pred desetletjem pa smo dom prvi~ dali v najem. Dom je proti koncu 80. let prej {njega stoletja postal »za sindikalne in izobra`evalne ~ase« premajhen, zato smo ga pove~ali in obno-vili. Po nekaj letih je kuhinja s pripadajo~imi prostori postala neustrezna zaradi gostinskih in sanitarnih predpisov. Tako od planinskega doma izpred ve~ kot pet desetletij ni veliko ostalo, preobleka in obnova notranjosti sta kot pri ~loveku dala nov videz. Ta bi moral biti obogaten s prijaznostjo ljudi, ki skrbijo zanj in obiskovalci bi morali za~utiti dobrodo{lico. Meni in mnogim obiskovalcem [mohorja pa najve~ pomeni toplina in prijetno okolje doma,

v katerem za~uti{ nekaj izjemnega in te pritegne ter zvabi znova in znova v to ~udovito okolje. Na pri-jetno toplino v kuhinji, v kateri je bil zidan {tedil-nik, veliko dvojno pomi-valno korito, police in seveda velika miza v kotu s klopema vse do zadnje obnove, ostaja globoko v moji zavesti nepoza-ben spomin na prijetno sre~anje z ljudmi, ki so nam pripravljali hrano ali pa smo igrali karte, peli itd. Sedaj pa v kuhinji

stojijo le svetle~i kuhinjski elementi, vanjo ne sme stopiti nih~e drug kot zaposleni in {e to po dolo~enem delovnem postopku. Ali je res toliko nevarnosti vsepovsod po planinskih domovih in ko~ah, da se bodo gostje zastrupili s hrano, ki ni pripravljena v predpisano urejeni kuhinji? Nazaj v planinski raj – kako dolgo {e, ali nam ne bo sodobnost odvzela ve~ji del pla-ninske idile v na{ih objektih, ki pa jih `al vse prehitro preurejamo v sodobne objekte brez du{e, {e okolje se vse preve~ spreminja zaradi posegov ~loveka – kaj bomo pustili zanamce-m? m

43

7-2006

Ko sonce postane ledenoIntervju z Marjanom Manfredo – Marjonom

Pogovarjala se je Katja Podergajs

intervju

Ko v jutranjem mraku otrpli prsti tipajo za mrzlimi oprimki, je prvi son~ni `arek, ki pokuka izza vrhov, pravi blagoslov. Telo `eljno srka njegovo toploto in {e tako grozljiva stena postane prijaznej{a.

A tudi sonce ni vedno toplo. Na vi{ini 8000 metrov, v snegu in ne~love{ko mrzlem vetru, ostane le {e ble{~e~a krogla, ki slepi pogled. Ledeno sonce, mu pravi Marjon. Marijan Man-freda, znan pod tem vzdevkom, je eden izmed veljakov slovenskega alpinizma, zapisal pa se je tudi v zgodovino svetovnega. S svojim vzponom na osemtiso~ak Makalu leta 1975 je bil namre~ prvi ~lovek, ki se je povzpel na tako visok vrh brez uporabe dodatnega kisika. V njegovi alpi-nisti~ni karieri pa se je nabrala {e kopica drugih dose`kov, najve~ v Alpah, Himalaji in Andih. Iz vseh so ga varno pripeljali vztrajnost, zaupanje vase in zdrava mera poguma.

Za~niva kar z najaktualnej{o temo. Minulo jesen si se vzpel na Ama Dablam v okviru jubilejne odprave Makalu – 30 let. Na kaj si pomislil, ko se je prvi~ za~elo govoriti o odpravi? Si bil kaj v dvomih ali si bil takoj pripravljen sodelovati?

Ne, ni~ nisem bil v dvomih, ker sem takrat ravno kon~al z Daulagirijem. Leta 2004 je bilo to. Kmalu po Daulagiriju so me povabili na Ama Dablam in nisem videl nobenih ovir za udele-`bo. Slu`be nisem ve~ imel, ker sem se ravno upokojil, Himalajo sem pa tudi `e na novo spoznal, ker sem pri{el z Daulagirija. In sem bil takoj za.

Kako pa so po toliko letih potekale priprave? Je bilo kaj druga~e?

Res je, ampak spet je tu Daulagiri. Za~elo se je pravzaprav z njim in ne z Ama Dabla-mom, kar je bil splet okoli{~in. V hribih sem tako stalno plezal, vendar sem odprave pustil `e pred 25 leti. Potem sem pa s [tremfljema leta 2004 plezal v Matterhornu in je nekdo pred-

lagal, malo za {alo malo zares, da gremo {e v Himalajo. Kmalu zatem je {el Andrej v Nepal na proslavo za Everest, in ko je pri{el nazaj, me je poklical, naj dam podatke, ker nas je prijavil za Daulagiri. Bil sem kar malo {okiran, ampak sem mu dal podatke, potem sem si pa rekel, ~e misli{ resno, se za~ni pripravljati. In sem se res pripravljal tako kot do takrat za nobeno odpravo. Dosledno in strokovno. Tekal sem, plezal, pazil na prehrano, vse, kar se je dalo. Vedel sem, da sem bistveno starej{i in bistveno manj sposoben, mraz in vi{ina sta pa {e zmeraj in lahko bi {e bolj nastradal, kakor sem `e pred leti, pa `e takrat sem veliko. Potem se je pokazalo, da so razmere res {e zmeraj enake, vendar je velika prednost

Tone [karja

7-2006

44

v materialih. Ti so se medtem zelo spremenili in so nekako izravnali razliko v letih. Na Dau-lagiriju sem imel tako res dober ob~utek in je {lo povsem brez te`av. In ko je po vrnitvi pri{lo povabilo za Ama Dablam, sem takoj spet za~el s treningom oziroma ga sploh nisem kaj dosti pre-kinil. Me je pa skrbela tista {estica – ocena za najla`ji pristop. Zdelo se mi je nemogo~e, ker tolik{ne te`avnosti nikoli nismo plezali! Kak{no {tirico smo `e zlezli v Makaluju, pa v Lotseju, v Everestu, ampak {estice nikoli. No, potem sem ugotovil, da smo pribli`no tak{ne in tudi te`je detajle tudi mi `e plezali, najte`ja mesta pa so bila tako `e opremljena s fiksnimi vrvmi.Pripravljal sem se pa vseeno intenzivno, fizi~noin psihi~no. Veliko sem bil v hribih, nekaj sem vodil, nekaj sam plezal in na koncu res nisem imel te`av.

kak{na dobra prilo`nost, potem bi mogo~e res {el, prav intenzivno se pa ne ukvarjam s tem. Mislim, da sem svoje `e dal skozi. ^eprav je res, da je Everest v zadnjem ~asu zaradi mno`ice komercialnih odprav postal eden od najla`e osvojljivih osemtiso~akov. Vse je napeljano in tudi s kisikom se hodi. V~asih je bila Himalaja tako ekstremna zato, ker je bila odprava tam mesec ali dva prakti~no odrezana od sveta. ^isto prvi osvajalci so `e do tja hodili mesece in iskali poti, popolnoma odrezani. In kar koli se je zgodilo, navadno vnetje morda, je `e lahko pomenilo konec. Danes pa imajo komercialne odprave bolni{nice s kirurgi in vsem, kar potre-buje{, `e do baznega tabora. ^e ima{ te`ave pri vzponu, te potegnejo najmanj iz Zahodne globeli in tistega psihi~nega bremena odrezano-sti ni ve~. Res je, da na vrhu ne more{ pomagati drug drugemu, ampak ta ob~utek samote kljub vsemu odpade. Zakaj je te`ko biti solist? Ker si sam! Ker ve{, samo malo narobe bom stopil in si zvil gle`enj, pa ...

Vrniva se {e malo k tvojim nedavnim uspehom. S kolegi ste bili najbr` med najstarej{imi, ki so osvo-jili te vrhove. Kaj zate pomeni, biti prvi v ne~em, glede na to, da si bil tudi na Makaluju prvi, ki je pri{el na tako visok vrh brez dodatnega kisika?

Vsi smo malo ne~imrni. Z Daulagirijem sem postal menda najstarej{i Slovenec z osemtiso~-akom, ampak ni preverjeno. Seveda je fino. Finoje preplezati prvenstveno smer, fino je splezatiprvi na kak{en vrh. Enostavno fino se ti zdi. Toje ta na{a ~love{ka ne~imrnost, ki jo nosimo s sabo ve~ ali manj vsi.

Si se takrat na vrhu Makaluja sploh zavedal, kaj si dosegel?

Ne, na vrhu ni~. Takrat je bilo vse prete`ko. Nisem se niti zares zavedal, da sem pri{el gor. Kaj {ele, da sem pri{el gor brez kisika in da je bila to res te`ka prvenstvena smer. Le vesel sem bil, da ni treba ve~ gor, da bo {lo samo {e dol.

V hribih si se kar nekajkrat zna{el na robu med `ivljenjem in smrtjo. Si kdaj razmi{ljal, kako so ti te izku{nje spremenile pogled na `ivljenje in alpi-nizem?

Uh, velikokrat! Zamislil sem se vedno tisti trenutek, ko se je to zgodilo. In to zelo. Ampak nikoli nisem {el zavestno v to. Nikoli

Ko sem v Katmanduju opazoval zdaj{njo generacijo plezalcev, mi je spomin odtaval dale~ nazaj in v njih sem spet videl tisti del sebe, ki ga zdaj ni ve~ v meni. Vem, sedaj so oni tisti, ki postavljajo meje prihodnjim generacijam.

Kako pa si po vseh teh letih spet do`ivljal Hima-lajo?

Ko sem poslu{al o Himalaji, videl, kaj vse dosegajo in kako, sem se vseskozi spra{eval, kako bi sam spet deloval tam v teh razmerah, ali je kaj druga~e. Pa moram re~i, da nisem ob~util bistvene razlike. Vse gre z enakim ritmom, enaki ob~utki so, tudi med ljudmi se dogajajo iste stvari. So pa precej{nje spremembe pri dostopu. Tam je razvoj pri{el zelo dale~, sploh pri treking poteh. Kjer je veliko trekinga{ev, je tudi ve~ »lodgev« (zaveti{~), elektrika in voda sta, trgovine in {ole itn. V~asih tega ni bilo. Zdaj pa lahko gre{ na treking z enim nahrbtnikom, vetrovko in denarnico in ne potrebuje{ ~isto ni~esar drugega, niti spalne vre~e ne.

Po vzponih na Daulagiri in Ama Dablam se je izkazalo, da si {e vedno v odli~ni formi. Te je morda zamikalo, da bi se {e kdaj vrnil v Himalajo ali celo spet poskusil odpisati svoj stari dolg – Everest?

(smeh) Ja, seveda, ta Everest mi dostikrat hodi po glavi, ampak ... No, ~e bi se pokazala

45

7-2006

si nisem rekel, zdaj grem pa toliko do meje, da bom tvegal. Kar sem po~el, sem vedno posku-sil po~eti kar se da varno in vedno je bil splet okoli{~in, ki me je pripeljal na rob. Poudarjam, nikoli zavestno. Saj tako je ve~ ali manj pri vseh. Nih~e, ki se ukvarja s tem, ne gre zato, da se bo dvigal ~ez razumno mejo. Ampak ta stvar je `e sama po sebi toliko na meji, da ni treba veliko, da se zalomi in si ~ez.

^edalje bolj prihajam do spoznanja, da so vse meje oziroma vse nevarnosti v meni. Zame ni ve~ objektivnih in subjektivnih nevarno-sti. Nevarnost je samo v meni. Ko grem proti vrhu, moram sam oceniti zadnjo strmino, ali je nevarna za plaz, nevarna za klo`o, nenevarna. In ~e je nevarna, se spet sam odlo~im, ali bom tvegal oziroma kak{ne mo`nosti imam. Torej me plaz tam zgoraj ne more presenetiti. ̂ e grem pod serakom, ga vidim in vem, da je mo`nost, da bo padel. In spet je samo od mene odvisno, ali bom tvegal ali pa si re~em, to se mi zdi pre-nevarno in se obrnem. Nih~e ne more re~i, da ga je serak presenetil. On sam je sebe presenetil, ker ni dobro ocenil polo`aja oziroma je sprejel preveliko mero tveganja. Saj se je tudi name `e podiral serak. Na Kangba~enu smo {li Dov`anov Janez, Cedilnik in jaz po ledeniku. Gledali smo gor, ker se je krasno videlo, kako so plezali od dvojke naprej. In naenkrat sem zagledal, kako se je odlomila ogromna hi{a. In {e fino se mi jezdelo (smeh), kako se to brez zvoka odvija, ker zvok {e ni pri{el do nas. Nato pa me preblisne, da je to serak, ki leti naravnost nad nas. Zavpil sem, laufajmo! Posku{ali smo, ampak na tak{ni vi{ini ne more{ te~i in {e udiralo se je. Tekli smo kak{nih petdeset metrov, potem pa ostali brez sape in nismo zmogli niti koraka ve~. Puh je `e prihajal do nas, zato smo po~epnili in roka-vico v usta. Potem pa samo ~aka{, ~aka{, kdaj te bo povozilo. In ko je le `e malo dolgo trajalo, smo po~asi dvignili glave. Vse se je `e pose-dalo in dvajset metrov od nas so le`ali ogromni ledeni balvani. ^e bi tekli {e petdeset metrov, bi popolnoma u{li. Tudi ~as smo {e imeli, ~e bi le lahko tekli. Ampak je bilo na {est tiso~ in pol in ni {lo. Kakor koli, ne moremo re~i, da je bila objektivna nevarnost. Ne. Serak je tam in serak se odlomi. Opolno~i, popoldne, dopoldne, kadar koli, ko pride tisti njegov ~as. Ti, ki gre{ spodaj, ima{ sre~o ali pa ne, ni~ drugega. Ni te pa pre-senetil.

V zadnjem ~asu se v gorah dogaja precej nesre~. Ljudje ne poznajo tako dobro nevarnosti, ne znajo se ustrezno pripraviti, ne upo{tevajo naravnih razmer ... Se ti zdi, da bi se dalo na tem podro~ju kaj narediti? Kako bi ljudi {e lahko ozavestili, da se morajo pravilno pripraviti, ~e ho~ejo v hribe?

Tu vidim veliko {ibkost sedanje genera-cije. V moji generaciji in {e kak{ni za njo smo imeli res ogromno stika z naravo. Zdaj pa je tega veliko manj. Kot otrok sem {el zjutraj ven, opoldne pri{el samo na kosilo in potem spet ven do ve~era. Takrat smo bili stalno v stiku z naravo. Z gozdom in drevjem, s skalami, vodo. Gibanje v naravi nam je bilo nekaj nor-malnega, vsakdanjega. Zdaj je precej druga~e. Pred nekaj leti je imela Matica zaklju~ek ple-zalne {ole in sem dobil enega od te~ajnikov, da sva skupaj plezala. Mislim, da sva {la v Severni raz Male Mojstrovke. In me je presenetilo, ker je poba sicer plezal res odli~no, ampak kaj je bilo potem, ko sva pri{la na vrh! Tam je malo skrotja, po katerem se spusti{ dol na Vr{i~, in tam je imel te`ave! Ne gor, ko je bilo res treba plezati, ampak tam, kjer je bila samo hoja! Malo

Centralni Freney Mitja Ko{ir

7-2006

46

po gru{~u sicer, ampak od njega ni~! Minus ena! (smeh) In ravno to je to. Nimajo ve~ tega narav-nega gibanja v sebi. Mi smo se podili po gmajni in je bilo to v nas. Zdaj mladi sicer res plezajo kot pajki, ampak dostopi, ki so enke, dvojke, trojke, jim povzro~ajo te`ave. Pa saj razumem. Za~el je plezati v telovadnici. Pripelje se tja, da plezalke gor in stopi na blazino pod steno. Ni~ na kamen, da bi se mu kaj noga zvila. Potem brez te`av prepleza steno in se spusti po vrvi nazaj dol. Ampak ko pride do drugega dela, v naravo, je pa problem. Ta prestop iz prostega plezanja, iz telovadnice v velike stene zna biti te`aven.

Verjetno bi morali `e v {olah dajati ve~ pou-darka gibanju v naravi?

Delno je to tudi naloga {ole, ampak mislim, da {e bolj star{ev. Oni bi pravzaprav morali otroka vpeljati v to. Na smu~arski {oli, kjer u~im, takoj vidim, kateri otrok je gibalno izob-ra`en. Pomeni, da zna te~i, hoditi, sko~iti, se prepogniti, loviti ravnote`je ipd. Tak{ne gibalne izobra`enosti ni ve~ dovolj. Malo zaradi sedenja

pred ra~unalniki, pa tudi v {oli je zdaj tega veliko manj. Saj sem tudi sam nekaj ~asa u~il telovadbo v {oli in videl. Veliko manj je stvari, ki so malo nevarnej{e, recimo skoki, drog, bradlja. Na fitnesu pa tudi ne more{ veliko dose~i. Bogo-kletno, saj vem (smeh), ampak za moje pojme je to ~ista komerciala. Kjer koli v Sloveniji si lahko v petih, desetih minutah v naravi in vse, kar dela{ na fitnesu, lahko naredi{ tudi v naravi.Te~e{, dela{ sklece, se obesi{ na vejo ... in si zunaj, v naravi.

Kot in{truktor pa nisi nikoli poskusil, da bi svoje znanje in izku{nje posredoval mladim?

Ob delu sem kon~al prvo stopnjo na Fakul-teti za {port in takrat sem se zna{el v dilemi, ali iti za u~itelja telovadbe ali za strojevodjo. S petnajstimi leti sem namre~ {el v Ljubljano, da bi postal strojevodja, potem sem pa za~el plezati in je to propadlo. Ampak `elja je ostala in takrat se je pojavila dilema. Potem pa v tem koncu ni bilo nobenega prostega mesta v osnovni {oli in sem {el za strojevodjo. Ni mi bilo `al, ker je lep poklic. Sem pa kasneje zraven tudi {tiri leta u~il telovadbo tu v doma~i {oli. Telovadnice nimajo in smo telovadili v malo ve~jem prostoru, kjer je nekaj orodja, zraven sem pa poskusil ~im ve~ stvari delati zunaj, ~e je bilo v redu vreme. [li smo tu okrog na izlet, pa sproti naredili {printe, skoke, premete, kar se je le dalo. Veliko sem tudi u~il smu~ati, alpinisti~ni in plezalski in{-truktor pa nisem bil nikoli.

Znan si tudi po tem, da si veliko svojih vzponov soliral. Kak{en je ob~utek, ko kot solist pride{ na vrh? Kdaj pogre{a{ koga, s katerim bi lahko delil veselje ob uspehu?

Ne, jaz ne. Verjetno sem kar kak{ni dve tret-jini svojih vzponov v hribih opravil sam, torej mi to ustreza. Sem kar zadovoljen, ~e sem sam s sabo. Sicer dale~ od tega, da mi je neprijetno, ~e sem s kom. Krasno je, ampak ni mi pa ni~ hudo, ~e sem sam. Lahko je torej eno ali drugo, oboje mi je ljubo. Seveda pa mi mora biti tisti, s katerim pridem gor, res tisti pravi prijatelj, tovari{. Razen ~e sem vodnik in nekoga peljem, ampak to je druga stvar.

Javnost (predvsem nealpinisti~na) v zadnjih ~asih dostikrat obto`uje alpiniste sebi~nosti, ker se zavestno spu{~ajo v `ivljenjsko nevarnost kljub

Tri Cine Andrej [tremfelj

47

7-2006

temu, da za seboj pu{~ajo dru`ine. Kako je tvoja dru`ina sprejemala tvoje odhode v stene?

Vse stvari sem poskusil delati tako, da bi bila dru`ina ~im manj vpletena v to. Z alpinizmom sem za~el, ko sem {el v Ljubljano, pri petnajstih letih, kot sem `e rekel, da bi postal strojevodja. Potem sem pa zavil {e k Matici in je bilo konec stro-jevodstva (smeh). Star{i niso niti zares vedeli, s ~im se ukvarjam, ker nisem pri-povedoval. Kar so iz ~asopisov prebrali. Tudi kasneje, ko sem imel slu`bo, niso vedeli, ali sem v slu`bi ali sem v hribih. Vedno sem se poskusil izogibati temu, da bi rekel, grem plezat, ob sedmih bom pa doma. Ker vem iz izku{enj, da se hitro u{teje{. Tudi ~e si vzame{ veliko rezerve, recimo pet ur ve~, kakor bi nor-malno potreboval, se v~asih kaj zgodi in se zavle~e na {est ur. In tista ura je verjetno res pasja, ko mora nekdo ~akati.

Vidim, da ima{ na polici postavljene svoje lesene skulpture. Lahko pove{ kaj ve~ o tem? O umetno-sti?

Ko sem bil drugi~ na Makaluju, sva bila z Denom skupaj v {otoru in me je u~il spozna-vati resno glasbo. Takrat sem bil ~isti nevedne` (smeh), za glasbo se res nisem zanimal. In Den me je u~il tako, da je zavrtel kak{no kaseto in mi kaj povedal. Opazoval sem ga tudi, ko je pisal, in na skrivaj kaj prebral. In ko je risal. Potem pa sem se enkrat vpra{al, kaj ima{ pa ti? Poglej, kako ima on bogato `ivljenje! Ta trenutek lahko neha plezati in ima toliko stvari, da mu sploh ne bo dolg~as. Meni pa se je zdelo, da ~e neham plezati ... Pravzaprav sem vedel, da bom enkrat moral nehati, ker ekstremist ne more{ biti dolgo. Ampak zanimivo, mene je ~ustveno pote{il samo ekstremizem. Zame so bili sprehodi in u`ivanje ~isto nezanimivi (smeh). In sem razmi{ljal, kaj bo z mano. V slu`bo hodim zaradi denarja, ~e neham plezati, pa nimam ni~esar. Saj sploh ne morem nehati plezati! Vendar je, seveda, pri{el tisti ~as, ko sem za~util, da nisem ve~ med najbo-lj{imi, ni me pa zanimalo ni~, kar je bilo ni`je od najbolj{ega. ^util sem, da je moja psiha narav-nana na ve~, kot je {e zmo`no telo. In naenkrat sem se zavedel, da je to nevarno, ker bi lahko {el ~ez mejo. In sem nehal. Plezal sem {e vedno,

ampak ne vrhunsko in tudi na odprave nisem ve~ hodil. In takrat sem spoznal, da imam `e od nekdaj rad les in lahko tudi v njem u`ivam, v oblikovanju lesa. To so te moje figurice. Odkrilsem, da mi je to v veselje. Seveda pa sem zraven odkril {e, da so tudi sprehodi lepi (smeh). Saj v `ivljenju se vse stvari prej ali slej postavijo na mesto.

Pred nekaj leti si v intervjuju opisoval, kako do`ivlja{ alpinizem, te`ave, adrenalin in omenil soo~anje s samim sabo. Te je to od nekdaj privla~ilo oziroma te {e vedno?

Seveda, to je tisto. Pravijo, da je to povsem fiziolo{ka, adrenalinska odvisnost, ki se nabiraskozi leta. Ko sem prenehal z ekstremnim alpi-nizmom, sem {e vedno soliral smeri v [piku in jih tudi {e zmeraj. Kupil sem si motor in se vozil z njim, ~eprav nikoli divje, ker ga ne obvla-dam. Zelo rad smu~am in tudi kak{no steno presmu~am. Pa tudi na pistah sem se rad hitro vozil, ~isto na meji, vendar vedno kontrolirano. Nikoli nisem po~el stvari, ki bi bile nekontroli-rane. Nekje v meni je zavest, da ~e `e po~nem stvari, ki so tvegane, jih po~nem samo toliko, kolikor vem, da zmorem. Vendar brez adrena-lina pri meni skoraj ne gre. Danes po~nem iste stvari in prav tako na robu kot pred dvajsetimi leti, le da je ta rob malo ni`e. Ampak {e vedno je rob in o~itno me to privla~i. Tudi na tak na~in se soo~a{ sam s seboj. m

Marjonove lesene skulpture Vladimir Habjan

7-2006

48

Markirane planinske poti dobivajo vse ve~ji pomenPlaninski portret Toneta Tom{eta

Slavica Tov{ak

planinski portret

Tone Tom{e, likovni tehnik in poklicni restavrator, je v planinskih krogih znan kot dol-goletni uspe{ni predsednik Komisije za pota. S problemi markiranja se ukvarja `e od leta 1984, ko je opravil prvi te~aj za markaciste. Sam pravi, da je bil to `ivljenjski izziv, saj so ga vedno motile pomanjkljivo ozna~ene planinske poti. Vendar ne ri{e samo markacij, temve~ se ukvarja tudi s slikarstvom. ^opi~ je torej njegov stalni `ivljenjski spremljevalec.

Delo v Komisiji za pota vam je nekako v krvi, kot se temu re~e. Koliko ~asa pravzaprav `e delu-jete na tem podro~ju in kak{ne so va{e druge dru-{tvene obveznosti?

Z delom v Komisiji za planinske poti sem pri~el leta 1984, ko sem v Domu pod Stor`i~em opravil te~aj za markacista. Istega leta sem se udele`il tudi prvega seminarja za in{truktorje markaciste, ki je bil v Valvasorjevem domu pod Stolom s prakti~nim delom na Ajdni. Leta 1990 sem postal na~elnik komisije, kar oprav-ljam {e danes. Poleg tega, da vodim Komisijo za planinske poti, sem aktiven tudi v Planin-skem dru{tvu Radovljica, kjer trenutno oprav-ljam funkcijo gospodarja dru{tva in na~elnika odseka za planinske poti, sem pa tudi podpred-sednik dru{tva.

Odnos do urejenih in markiranih pohodni{kih

poti se je v zadnjih letih mo~no spremenil. Kaj vse je vplivalo na to?

Markirane planinske poti dobivajo vse ve~ji pomen tako pri nas kot v ostalih alpskih dr`avah, in to zaradi razli~nih dejavnikov. Pri nas je vsekakor najpomembnej{a nova dru-`bena ureditev, ki na prvo mesto postavlja privatno lastnino, in z vidika tega je hoja kjer koli vse manj dopustna kljub zakonski osnovi

o prostem gibanju na terenu. Drugi pomemben vidik je, da prosti ~as, ki nam je na voljo, pre-`ivljamo vse bolj aktivno, in tu sta poleg drugih aktivnosti hoja in pohodni{tvo v zdravem naravnem okolju vse pomembnej{a. Vse ve~ja ekolo{ka osve{~enost sili ljudi, da uporabljajo urejene in ozna~ene poti, saj s tem ohranjajo znaten del ostale narave. Tudi varnostni vidik je precej pomemben, saj je vse ve~ takih, ki jim urejena in ozna~ena pot nudi garancijo, da bodo na terenu, ki jim ni poznan, dosegli cilj, ki so si ga zastavili doma.

Zakon o planinskih poteh nekako ne more za`i-veti. Kje so po va{i oceni vzroki za odklonilno sta-li{~e do zakona v parlamentarnih klopeh in kak{en je odnos do predloga zakona v planinskih vrstah?

Zakon o planinskih poteh, ki je bil prvi~ vlo`en v dr`avni zbor `e leta 2002, je pa~ izpo-stavljen vsem tem dilemam. Vsekakor ni lahko vse problematike, ki je nastala v stoletju in ve~,

Vladimir Habjan

49

7-2006

kar obstaja organizirano planinstvo, na hitro urediti z zakonom. Dr`ava se zaveda pomena planinstva tako z rekreacijskega kot turisti~-nega vidika in zato je v pripravo osnutka zakona vklju~ila vsa pristojna ministrstva. Najve~ te`av povzro~a prav legalizacija planinskih poti glede na to, da mora upo{tevati pravice lastnikov, a hkrati tudi v bodo~e uporabnikom poti zago-toviti nemoten prehod. Seveda so tu poleg lastnikov potrebne tudi uskladitve interesov ostalih uporabnikov prostora, kot so gozdarji, lovci, pa{ne skupnosti. Dore~i je treba status evidence planinskih poti, potek usposabljanja markacistov, odpravljanje posledic na poteh zaradi vplivov hoje in podobno. Kljub precej-{njemu {tevilu odprtih vpra{anj zakon dobiva dokon~no obliko. Najpomembnej{e bo vse-kakor, da bo z njegovim sprejetjem posredno za{~itena Knafel~eva markacija, kar je bila in je {e vedno `elja vseh planincev. Ta oznaka je skozi desetletja postala ne samo oznaka za ozna~evanje planinskih poti, pa~ pa neke vrste simbol slovenskega alpskega prostora.

Na terenu se planinska dru{tva sre~ujejo z raznovrstnimi problemi pri vzdr`evanju pla-ninskih poti in predvsem v zadnjih letih je bilo nekaj te`av prav zaradi lastnikov. To ponavadi niso doma~ini, ki so planince ve~inoma vzeli za svoje stalne obiskovalce, pa~ pa predvsem novi lastniki dolo~enih zemlji{~, ki teh kontaktov in navad {e niso usvojili. Zato ve~ina planinskih dru{tev podpira prizadevanja za sprejem tega zakona, ki bi re{il marsikatero dilemo.

Znano je stali{~e va{e komisije in sploh PZS o tem, da ni potrebe po odpiranju novih planinskih poti. Ali je to prava usmeritev, ~e jo po drugi strani pove`emo z `eljo po razvoju planinstva v Slove-niji v naj{ir{em smislu?

Sklep glavnega odbora PZS izpred skoraj dveh desetletij je bil, naj novih poti ne bi odpirali, kar naj bi veljalo predvsem za visokogorje. Tudi danes komisija zagovarja mnenje, da je poti, ki vodijo do planinskih ko~, vrhov in drugih narav-nih in kulturnih znamenitosti, dovolj in dejan-sko ni potrebe, da bi odpirali nove. Seveda pa se zavedamo, da je vse, kar se dogaja v prostoru, `iva stvar. Tako je samoumevno, da ~e se zgradi nova planinska ko~a, je do nje treba zgraditi ali pa vsaj ozna~iti tudi poti. Naravne sile nam lahko popolnoma uni~ijo del poti ali celo vso

pot kot npr. leta 2004 na Slemenu pod Skuto, in je zato potrebna prestavitev ali celo nadelava nove poti. Zaradi potreb izrabe zemlji{~a za kmetijske namene ali gradenj avtocest smo vse ve~krat prisiljeni najti nadomestno traso. V vseh na{tetih primerih seveda ne moremo trmasto vztrajati pri sprejetem sklepu. Zavzemamo se tudi, da bi z najrazli~nej{o ponudbo raznih poti in organiziranjem izletov po vsej Sloveniji raz-bremenili predvsem v ~asu glavne planinske sezone skrajno preobremenjeni predel Triglava in ostalih modnih vrhov. Vsekakor pa bomo tudi v bodo~e nasprotovali odpiranju novih poti, kjer ni tehtnih argumentov za to, saj je prav, da nekaj predelov gorskega sveta ostane v najprvo-bitnej{i naravni obliki.

Kako poteka izobra`evalni sistem markacistov, kako so usposobljeni in kako je dejavnost financi-rana?

Usposabljanje markacistov in in{truktor-jev markacistov poteka po programih, ki jih je potrdil in sprejel Strokovni svet za {port pri Vladi Republike Slovenije. Seveda nad izvaja-njem bedi tudi Komisija za vzgojo in izobra-`evanje PZS kot krovna komisija za podro~je usposabljanj v okviru Planinske zveze. Pro-grama sta financirana iz sredstev ministrstvaza {olstvo in {port in v leto{njem letu tudi iz evropskih socialnih skladov. Seveda morajo {e vedno ve~ kot polovico sredstev zagotoviti sama planinska dru{tva. Glede na dodeljena sredstva v prej{njih letih in na mo`nosti, ki jih lahko in{truktorji kot prostovoljci vlo`ijo v izobra`evanje in pripravo u~nih gradiv, mislim, da so vsi, ki uspe{no opravijo te~aj, za tako delo dokaj dobro usposobljeni. ^e na hitro opravimo analizo stanja na terenu pred organiziranimi te~aji (od leta 1984) in danes, je opazen znaten napredek.

Po kak{nih kriterijih na~rtujete vsakoletne akcije v okviru PZS in kdo je vklju~en v obnovo planinskih poti?

Akcije za popravilo poti na~rtujemo na podlagi sprejetih sporo~il planinskih dru{tev, vodnikov PZS, gorskih vodnikov, gorskih re{e-valcev in ostalih uporabnikov na{ih poti. Ob zaklju~ku sezone imamo sestanek, na katerem analiziramo izvedena dela na poteh in obenem sprejemamo in potrjujemo plane za naslednjo

7-2006

50

sezono. Prednost pri obnovi imajo poti, ki so po{kodovane do te mere, da so nevarne za varno hojo. Upo{tevamo tudi obiskovanost in stopnjo te`avnosti glede na vgrajena varovala. Pribli`no 60 % sredstev za obnovo take poti dobimo od ministrstva za {olstvo in {port ter {portne fun-dacije, ostalo pa prispevajo planinska dru{tva, ki skrbijo za dolo~eno pot. Ob tem velja omeniti prispevek slovenske vojske, saj nam vsako leto brezpla~no s pomo~jo helikopterjev znosi ves potreben material in strojno opremo na delovi-{~a in obenem odpelje vse, kar na goro ne sodi. Namenska finan~na sredstva pa nam zaenkratzagotavlja dr`ava le za zavarovane visokogorske poti. Seveda si prizadevamo, da bi dobili sred-stva tudi za vzdr`evanje sredogorskih in ni`in-skih poti, a `al tu, vsaj zaenkrat, ne bele`imo posebnih uspehov.

V vrstah PZS je bilo pred letom ali dvema veliko hude krvi zaradi Vie Alpine. Lahko to komentirate?

Mednarodna pot Via Alpina, ki povezuje osem evropskih dr`av alpskega loka, je v pla-ninskih vrstah res povzro~ila nekaj razburje-nja. @e samo ime je imelo negativen predznak, predvsem na podro~ju Primorske in predelov, ki so bili neko~ pod Italijo. Vendar ime izvira iz latin{~ine, kjer pomeni alpska pot. Namen te poti je predvsem popularizacija popotni{tva tudi pri nas. Ob tem se moramo zavedati, da tudi ideja profesorja [umljaka o Slovenski planinski poti na za~etku ni bila sprejeta z navdu{enjem. Danes pa ima {tevilne posnemovalce tako pri nas kot v ostali Evropi. Podobno se je dogajalo z evropskima pe{potema E6 in E7. Seveda vsaka taka pot lahko `ivi le, ~e se v osnovni projekt vklju~ijo vsi, ki jo lahko na kakr{en koli na~in naredijo privla~no in zanimivo. Komisija za pla-ninske poti je skupaj s predstavniki podjetja Pro Plus iz Maribora pripravila gradivo o tej poti za podro~je Slovenije, ki ga je mo`no dobiti na spletnih straneh www.via-alpina.org. Seveda bo treba {e precej volje in energije, da bo ta pot za`ivela tako, kot je zami{ljena.

Kako ste kot komisija PZS vklju~eni v evropo-hode in druge mednarodne akcije?

Po podpisu Dogovora o ustanovitvi, poslan-stvu in nalogah Komisije za evropske pe{poti v letu 2000, ki so ga podpisali Zavod za gozdove

Slovenije, Turisti~na zveza Slovenije, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije in Planinska zveza Slovenije, se je prav slednja obvezala, da bo na podro~ju ozna~evanja evropskih pe{poti in sodelovanja pri mednarodnih aktivnostih delovala z Evropsko popotni{ko zvezo (EWV). V tem okviru je bil leta 2001 organiziran evro-pohod, ki je potekal iz 11 mest Evrope preko tridesetih dr`av do skupnega cilja v Strasbo-urgu. Podoben pohod bo izveden tudi letos, le v nekoliko druga~ni, skraj{ani obliki. Pohod je simbolna akcija EWV z namenom zdru`iti pohodnike po pe{poteh Evrope in popularizi-rati pohodni{tvo. Ve~ o aktivnostih na evrop-skih pe{poteh lahko preberete na spletni strani www.era-ewv-ferp.org.

Turisti~na in druga dru{tva uporabljajo raz-li~ne znake, ki usmerjajo planince in neplanince po poteh. Neredko se njihove ozna~be prepletajo s pla-ninskimi markacijami. Kako dale~ je ideja o za{~iti Knafel~eve markacije?

Glede na {tevilne oznake raznih tematskih poti, ki se predvsem v zadnjih letih pojavljajo v sredogorju in ni`inskih predelih, si na{a komisija `eli, da bi se to sistemsko uredilo. Obhodnice in razne tematske poti poleg planincev ozna~-

51

7-2006

ujejo {e Zavod za gozdove, Turisti~na zveza Slovenije in lokalne turisti~ne organizacije. Ker so tudi Knafel~evo markacijo nekateri pri~eli uporabljali le za svoje namene, je bilo vsekakor smiselno razmi{ljati o nekak{ni pravni za{~iti te oznake. Ko smo iskali mo`nosti v okviru za{~ite intelektualne lastnine ali blagovne znamke ter drugih pravnih oblik, smo vedno pri{li do dejstva, da je treba za za{~ito markacije in ure-ditev pravnega statusa poti sprejeti ustrezen zakon, ki bi urejal to problematiko. Prav zato je leta 2002 pri{lo do vlo`itve Zakona o planin-skih poteh v dr`avni zbor. Mislim, da smo po nekaj letih na pravi poti, da bo do realizacije tega sklepa tudi pri{lo in da bo na tem podro~ju vzpostavljen red.

Ali so transverzalne poti v sedanjem ~asu {e smiselne in zanimive za planinsko pohodni{tvo? Koliko registriranih transverzalnih oziroma veznih poti imamo trenutno v Sloveniji?

Transverzalne poti, kot je bil prvotni izraz za dana{nje obhodnice, imajo vsekakor svoj smisel in pomen. Trenutno jih imamo regi-striranih 69. Ve~ o njih si lahko preberete na spletni strani http://www.graph-srv.uni-mb.si/obhodnice/. Stran, ki je bila postavljena konec leta 2004, je bila do konca leta 2005 obiskana ve~ kot 4.360-krat, kar potrjuje, da so te poti {e vedno aktualne. Vsaka vezna, to~kovna ali kro`na pot s kontrolnimi to~kami je zanimiva za obiskovalca dolo~enih predelov, saj lahko tako sami, brez vodi~a, obi{~ejo najzanimivej{e to~ke kraja ali pokrajine. ^e ima taka pot {e podrobnej{i opis v obliki vodnika in prilo`en zemljevid, je to {e bolj{e. Seveda so vse manj popularne dolge poti, saj se nam ~asovno ne izide, da bi recimo Slovensko planinsko pot prehodili v enem kosu. Kraj{e vezne poti ali

kraj{i odseki dalj{ih poti, ki ti ponudijo najraz-li~nej{e zanimivosti in obenem tudi gostinske usluge, so vsekakor zanimivi tudi v dana{njih ~asih. Seveda je danes bistveno ve~ takih poti namenjenih turistom kot planincem.

Gorski vodniki ne zagovarjajo markiranja in nadelave ter varovanja najte`jih visokogorskih poti. Veliko polemik je bilo npr. v zvezi z obnovo Hanzove poti na Prisojnik. Kaj menite o tem?

Ves ~as, kar delam na tem podro~ju, v zraku visi dilema o smiselnosti ozna~evanja planinskih poti in o sporu med nami in gorskimi vodniki. Vendar moram poudariti dve poglavitni dejstvi. Kot prvo so ve~ino dana{njih zavarovanih poti dolo~ili in tudi nadelali prav gorski vodniki. Kot drugo pa z gorskimi vodniki odli~no sodelujemo in nam pri razli~nih dilemah pri obnovah teh poti pomagajo s svojimi izku{njami in nasveti. Hanzova pot na Prisojnik ima velik pomen v zgodovini planinstva. Nadelana je bila zaradi krivi~no postavljene meje z Italijo, nadelal pa jo je eden najbolj poznanih gorskih vodnikov Ivan Vertelj – Hanza. Ko so jo pred leti hoteli nade-lati po vzoru vodni{kih poti, ki jih poznajo npr. v Franciji, se je pokazalo, da vsej planinski jav-nosti ta pot ogromno pomeni in je bilo enotno mnenje, naj pot ostane taka, kot je. Sedaj je pot v celoti urejena v obliki, kot si jo je zamis-lil Hanza. Ob tem bi rad poudaril, da je poleg Hanzove poti na Prisojnik pri nas {e ogromno poti, ki jih planinci uporabljamo in vzdr`ujemo in ki so {e kako vezane tudi na na{o narodno zgodovino, a se tega vse premalo zavedamo.

Va{i na~rti za leto{njo planinsko sezono?Program akcij na zavarovanih poteh za leto-

{njo sezono smo dolo~ili ̀ e lansko jesen v Kam-ni{ki Bistrici. A glede na informacije, ki pri-

7-2006

52

hajajo s terena, bomo morali leto-{nji plan najbr` prilagoditi glede na posledice zime. Tako imamo podatek, da sta mo~no po{kodovani poti na Okre{elj in Kokrsko sedlo. Dokon~no sliko bomo dobili, ko bo skopnel sneg, ki ga je predvsem v visokogorju {e veliko. Tudi odbori za planinske poti in planinska dru{tva so sprejeli svoje programe za leto{nje leto in tudi tu bo treba najbr` opraviti dolo~ene korekture.

Morda {e besedico ali dve o Pla-ninskem vestniku. Je njegova vsebina tak{na, kot ste jo `eleli in pri~ako-vali?

Planinski vestnik je v zadnjih letih dobil novo, sodobno obliko in mislim, da je zdaj ta na{a naj-starej{a revija na zglednem evrop-skem nivoju. Tudi vsebina je taka, da pokriva vse dejavnosti planinstva. Edino pomanjklji-vost vidim v tem, da je Planinski vestnik tudi strokovna revija za podro~je gorskega sveta in

Krakovski nasip 4Tel.: (01) 426 34 28

Akcijske cene Gore-tex jaken in velurjev DumoPrvič pri nas v prodaji švicarske turne vezi Naxo

Turni čevlji Scarpa po lanskoletnih cenahPonovno v prodaji odlične palice Kohla

10 % gotovinski popustza imetnike potrjene planinske izkaznice.

VABLJENI!

da prav zato mogo~e manjka ve~ strokovnih ~lankov o tem. A to ni pomanjkljivost uredni-{kega odbora, pa~ pa predvsem pomanjkanje piscev takih ~lankov. m

53

7-2006

Sre~anja pod JanakomSZ steber Janak ^ulija

in Andrej [tremfelj

alpinizem

Moje prvo sre~anje z Janakom je bilo leta 2000. Po Andrejevi smrti je bilo ozra~je na odpravi more~e; sicer nekoliko prikrito z mlado-stno vulgarnim vedenjem, pa vendar. Soglasno smo se odlo~ili za prekinitev odprave. Vsi so hoteli ~im prej domov, celit krvave~o rano. Meni pa se ni mudilo. Prvi~ zato, ker je bil del mojega doma (Marija in Katarina) namenjen v bazo, drugi~ pa zato, ker zlepa ne izpustim prilo`nosti, da bi si ogledal {e kak skrit koti~ek Himalaje. Takrat sem si `elel videti goro, po kateri je imela na{a odprava ime – Janak. Na{ prvotni na~rt je bil med drugim tudi preplezati Janak, vendar takrat nepalske oblasti te gore {e niso uvrstile na seznam dovoljenih vrhov.

Gosti{~e v Lobu~ah sem zapustil s prvim svitom. Skozi ozko sotesko sem se prebil na ledenik Broken in po stranski moreni mimo dveh ledeni-{kih jezer zgodaj popoldne pri{el do konca. Pred mano je bil samo {e kratek in precej preprost lede-ni{ki plato, nad njim pa Janak ^uli, odet v bela jesenska obla~ila, z neskon~no modrino v ozadju. Ju`na stena je `arela v popoldanskem soncu in jugozahodni steber, ki pripelje naravnost na vrh, se je ponujal kar sam.

Sestopal sem po prijetni stezi visoko nad Gunza Kolo. V senci pod macesni, jelkami, hrasti in rodo-dendroni je bilo hladno. Zadnjo no~ sem prespal v Gjabli. Bil sem kar malo razo~aran, ker Marije in Katarine {e ni bilo tam. Pod ko{atimi kro{njami

Janak iz pomo`ne baze na koncu ledenika Broken

7-2006

54

so se `e za~eli pojavljati {opi bambusa, ko sem ju zagledal na stezi dale~ pod sabo. Nista me opazili. Marija je hodila prva, s sklonjeno glavo in pogle-dom usmerjenim v tla, za njo pa Katarina. Pol-glasno sta klepetali. U`ival sem v teh trenutkih, ko sem ju lahko gledal, ne da bi to vedeli. Potem pa nisem ve~ zdr`al in sem ju na glas ogovoril. Veselje je bilo nepopisno. Veselje nad tem, da smo spet skupaj, da se imamo radi, da sploh smo, zdaj in tu. Objem, poljub, nato pa neskon~en klepet. Saj se nismo videli `e celo ve~nost (mesec in pol). Pot, po kateri sem v zadnjem mesecu hodil `e dvakrat, mi je minila kot en sam dolg trenutek. Dnevi, ki so sledili, so bili nepozabni.

2005

^omo Lenco mi je vzel tri leta, ne da bi ga sploh videl. Naslednje leto pa je pripadlo Daulagiriju in dogodkom, povezanim z njim. Enkrat vmes me je Marjan, Andrejev o~e, prosil za spremstvo na poti do sinovega groba. Privolil sem. Iz tega se je rodila prva dolenjska alpini-sti~na odprava v Himalajo. Tik pred odhodom,

leta 2005, so jo zaradi zdravnikove zadr`anosti odpovedali. Z Mihom sva hkrati s to odpravo na~rtovala vzpon na Janak. Bila sva tako narav-nana, da sva se odlo~ila poskusiti sama.

Na svoji tretji aklimatizacijski turi sva si na koncu stranske morene postavila {otor za pomo`no bazo. Stena je bila videti prav taka kot pred petimi leti. Le vreme se {e ni povsem ustalilo. Pred glavnim vzponom sva potrebovala {e eno spanje na vi{ini nekje nad {est tiso~ metri. Odlo~ila sva se za vzpon na {e nepreplezani La{ar I. Dostop je bil {e dalj{i kot pod Janak. Skoraj trinajst kilometrov je bilo do prvega bivaka in kakih tiso~ metrov vi{inske razlike. Prvi~ sva spala pod La{ar-jem II, na razcepu ledenika Tsisima. Drugi~ sva {otor postavila pod SZ-greben La{arja I; tam sva nameravala sestopiti ob vrnitvi z vrha. Naslednjega dne sva preplezala ~udovito smer po ju`nem ozebniku gore. Sanjsko vreme in odli~ne razmere nama je nekoliko zagrenil le veter, ki je prinesel tak mraz, da sva se z giba-njem komaj {e lahko dovolj ogrevala. Razgled je bil ves dan nor. Zdelo se mi je, kot da sem na balkonu, pred mano pa ves bli{~, ki ga premore pogorje njenega veli~anstva Kan~endzenge. Prav vrhovi tretje najvi{je gore na svetu so bili kot krona tega osupljivega stvarstva. Strmel in ~udil bi se lahko dneve.

Po ogledu stene in dostopa podnjo sva se morala dokon~no odlo~iti. Mene je neizmerno vleklo v steber, Miha pa je bil bolj zadr`an in se je bolj nagibal k smeri po `lebu v desnem delu stene. Razumel sem njegovo stisko, saj je `e ves ~as odprave deloval samo s tri~etrt svoje zmogljivosti. Z najinim medicinskim znanjem nisva bila kos njegovemu vnetju grla. Za smer, kot je steber v Janaku, pa mora{ biti stoodsto-ten. Zato sva se odlo~ila za `leb.

Steno sva preplezala v enem dnevu. Zadnjih pet razte`ajev sva se varovala. Na robu je pihal tako mo~an veter, da sva hitro zavrgla prvotni na~rt za no~no napredovanje na vrh. K tej odlo~itvi so pripomogli tudi oblaki, ki so pre-krili nebo. Nisva si znala predstavljati, kako bi brez pomo~i mese~ine na{la pot na vrh. ^im prej sva se morala zavarovati pred vetrom, saj sva bila brez {otora in spalnih vre~. Pol no~i sva kopala, preostalo polovico pa predremala in se tresla v plitvi luknji. Prvi jutranji ̀ arki so v meni prebudili `arek upanja, nara{~ajo~a obla~nost

V spodnjem delu stene

55

7-2006

z juga pa me je postavila na realna tla. Moja edina misel je bila, kako ~im hitreje dol. @e po prvem spustu je za~elo sne`iti. Sne`ilo je tako na gosto, da so se `e po petih minutah usuli prvi plazovi. To je trajalo vse do vzno`ja stene. Petnajst spustov po vrvi, petnajst sidri{~; pekel, za katerega upa{, da se bo enkrat kon~al. Spust prek krajne po~i je pomenil samo konec nepo-sredne nevarnosti. Napori pa so se nadaljevali vse do letali{~a v Suketarju, saj sva izpod stene do letali{~a potrebovala le dobre tri dni.

Bila je mlada, z azijsko po{evnimi o~mi in ~rnimi lasmi, z modro sponko spetimi v ~op. Nosila je dolge hla~e voja{ko sive barve in rjavo kri`asto bluzo z ovratnikom. V nosu je imela zlat uhan precej grobe izdelave. Iz majhnega ~rnega nahrbtnika, ki je bil bolj podoben {olski torbi, je vzela ozek blok s potrdili. Med pisanjem z za te kraje zelo imenitnim svin~nikom so ji na nos stopile potne kaplje. Potrdilo mi je dala v podpis in mirno vzela {tiri tiso~ rupij. Potem je od{la po vasi in izginila tako, kot je pri{la – Debika Kirati, maoistka.

2006

Na ponjavi pred {otorom sva izbirala opremo in hrano. Pred dnevom sva se vrnila iz pomo`ne baze pod Patibaro in nisva na{la volje za tako pomembno opravilo. Janaka {e nisva videla, saj sva imela preve~ dela na Patibari. Dni, ko sva po~ivala v bazi, {e nisva na{tela za teden. Glede na videz preostalih sten sva pri~akovala precej ledu in skale. Zato sva izbrala kakih petnajst skalnih klinov, nekoliko zmanj{ana kompleta zati~ev in metuljev ter devet lednih vijakov, poleg tega pa {e dvojno plezalno vrv in narezane pomo`ne vrvice za predvidene spuste, {otor za pomo`no bazo in enojnega za v steno, spalni vre~i, kuhalnik, posodo, nekaj hrane ({e najve~ za v pomo`no bazo) in rezervne obleke … Nabralo se je veliko, saj si nisva smela privo{~-iti, da bi nama ob prihodu v pomo`no bazo kaj manjkalo. Imela sva namre~ natanko {tiri dni ~asa, da se premakneva iz baze na Pangpemi v pomo`no bazo pod Janakom, preplezava steno in vsaj do polovice tudi sestopiva. Za pozneje je bilo napovedano slabo vreme in nisva `elela do`iveti lanskega mete`a v tej steni.

Zjutraj sva zaspala. V pol ure sva bila nared. Stopila sva iz varnega zavetja v ne preve~

mrzlo zvezdnato no~. Nahrbtnik je bil te`ak, {e posebno, ~e sem pomislil, da bom moral vse to prinesti ~ez steno. Spodnji del stene je bil grozen. Pri~akovala sva hitro napredovanje po pobo~jih in `lebovih, po katerih so se `e spustili plazovi. Namesto tega sva se neena-komerno pogrezala v prhek sneg, praskala po ledu pod njim in ob~asno poiskala katero izmed {tevilnih skritih razpok. Pre~enje proti prvemu skalnemu otoku nad krajno po~jo je bilo mu~no in zamudno. Globoki ledni `lebovi, zasuti s prhkim snegom, in gola ledena rebra, v~asih zelo tanka, iz krhkega ledu, so bili vaja v potrpe`ljivosti. Raz, nasajen na prve skale, je bil novo razo~aranje. Navzdol nagnjene stop-nice iz vodnega ledu, ki so v mraku strmo izgi-njale proti navpi~nemu skalnemu rebru, so naju privedle v vzno`je strmih `lebov med seraki in omenjenim stebrom. Zdanilo se je. Nave-zala sva se in Rok je kmalu izginil za robom seraka. Potegnila sva dolg razte`aj, v katerem sva plezala oba hkrati; varovala sta naju dva ali trije vmesni klini. Rok se je ustavil {ele na {iroki sne`ni polici na vrhu serakov. Privo{~ila sva si kratek po~itek in olaj{ala nahrbtnika za skromen prigrizek in nekaj pija~e.

Sledilo je plezanje v strmih `lebovih z neprijetnim prehodom prek skalnega praga. V vzno`ju skalne stopnje sem si uredil varo-vali{~e. Rok je mojstrsko ugnal prva gladka mesta v granitni pregradi, meni pa je preostal drugi del z veliko strmega kombiniranega ple-zanja vse do za~etka osrednjega ledi{~a v steni. Neskon~no dolg razte`aj, v katerem sva spet plezala oba hkrati, naju je pripeljal do zna~ilne razpoke v zgornjem delu ledi{~a. Tam je poskr-bela za dobro razpolo`enje {iroka in povsem ravna polica, na kateri sva si postavila {otor. Upala sva, da bova {e ta dan napela dva raz-te`aja naravnost gor do pre~ke, saj bi bilo ple-zanje v popoldanskem soncu precej prijetnej{e od jutranjega zmrzovanja. Stena nad nama je kazala precej neprijazen obraz. Bila pa sva pre-pozna in sva si do no~i komaj za silo uredila skromno bivali{~e.

Ve~er je bil lep. Ni`ji vrhovi tik pred nama in tisti vi{ji dale~ na obzorju so drug za drugim izgubljali rde~e obla~ilo zahajajo~ega sonca. Takoj zatem je kovinsko modra barva naznanila za~etek mrzle no~i. V {otoru je za prijetno raz-polo`enje poskrbel kuhalnik. Pripravila sva si

7-2006

56

skromno le`i{~e brez le`alne podloge in spalnih vre~. Dokler sva kuhala, je bilo {e kar znosno, potem pa naju je za~el gristi mraz. ^isto po~asi se je priplazil v {otor, povsem nesli{no, pa vendar tako zelo ob~utno. Ni nama dal miru. Drgetala sva, se prestavljala z boka na hrbet, s hrbta na drugi bok in spet nazaj. Kmalu je bilo prestav-ljanja ve~ kot dremanja in treba se je bilo lotiti kuhanja in s tem posredno tudi ogrevanja. Tako kot vsaka mora se je tudi ta no~ iztekla. Rodilo se je sivo jutro.

Pogled iz {otora me ni prav ni~ razveselil. Jutro je bilo na pogled »poscano«. Obzorje je bilo zabrisano z vlago, ki je v obliki kopren silila proti nebu, proti Janaku, proti nama. Pospe-{ila sva priprave na odhod in ob {estih sem se ̀ e zagnal v strmo in trdo ledi{~e za {otorom. Razte`aj sem kon~al sredi skal, pod strmo po~jo, ki je pomenila najkraj{i pristop do zgornje pre~ke. Rok se je svojega razte`aja lotil opti-misti~no. Pod navpi~no po~jo pa je vendarle {el pogledat okoli vogala, ali je z druge strani kaj prijaznej{a. Kmalu je bil nazaj. V popolnoma izpostavlje-nem opornem plezanju je zmogel naj-te`je mesto v steni in pogumno poteg-nil razte`aj vse do stoji{~a na pre~ki. Za robom se je pokazalo dolgo ozko ledi{~e, ki je predvsem na za~etku presenetilo z velikim naklonom. Led je bil slab. Veliki kro`niki odkru{e-nega ledu so nevarno tolkli po nogah, ki so bile po ve~ini samo s konicami derez povezane s stekleno povr{ino. Dva razte`aja pre~enja, povrhu vsega {e v rahlem spustu, sta nama vzela zelo veliko ~asa. Ves ~as sem se tola`il s tem, da bova imela nazaj grede, ko bo treba pre~ko spet preplezati, luknje za orodje `e narejene. Pa ni bilo tako. Popoldansko sne`enje nama je s tanko plastjo snega prekrilo prav vse. [e kline, ki sva jih pustila v steni, sva s te`avo na{la.

Klju~no mesto v steni

57

7-2006

Prvi razte`aj v pre~ki

Za pre~ko sva pri~akovala nekak{en `leb, ki bi naju pripeljal za vr{no glavo na greben. Razo~aranje je bilo popolno. V zameno se je ponujala strma skalna stena, ki ni obetala sko-raj{njega la`jega in hitrega napredovanja. Po treh razte`ajih resnega kombiniranega plezanja pa je le popustila. Vrv sva pustila pod skalnim previsom in nenavezana dosegla greben. Medtem so naju zakrili oblaki, ki so se privalili s tibetanske strani. Ob~asno je rahlo sne`ilo in vrh, ki se je sem in tja prikazal nad nama, se je zdel {e zelo dale~. Bli`e sva mu bila, mo~neje je sne`ilo. Vsak zase sva s strahom razmi{ljala o sestopu v takem vremenu. Zato sva se {e bolj potrudila. V megli in gostem sne`enju je ostra grebenska rez naenkrat postala polo`na in zagazila sva na precej prostoren vrh.

[estletne sanje so se uresni~ile. Kako lepo je objeti prijatelja na vrhu. Kak{na solzica sre~e se je skrivala za temnimi stekli o~al. Rok in jaz; eden ne dale~ od za~etka svoje poti, drugi blizu konca. Prva Zemljana, odkar se je to mogo~no gorstvo dvignilo iz povpre~ja neskon~nih ravnin. Neskon~no sama sredi himalajskega ni~a. Sama samo fizi~no, sicer pa v srcih inmislih mnogih, ki so bili tiso~ kilometrov dale~ stran. S satelitskim telefonom sva dolo~ila svoj polo`aj in napravila nekaj posnetkov. Videlo se tako ali tako ne bo veliko. Oba sem naglas opomnil, da je konec zgodbe {e dale~, dobrih tiso~ metrov ni`e, na prostranem platoju lede-nika Broken.

Do ve~era sva se spustila k bivaku. @e pri drugem spustu se nama je zataknila vrv. Na sre~o sva zagato hitro re{ila. Pre~ka nama je spet vzela veliko ~asa, ~eprav sva plezala hkrati, vsak na svojem koncu vrvi. Pospravila sva {otor in se spustila v no~. Rok me je opozarjal, da grem predale~ navzdol, pa sem kar trmaril. Na robu mi je slaba svetloba z oblaki zakrite lune razkrila prepadno zahodno steno. Res sem se spustil predale~. Vzpon ob vrvi nazaj do stoji{~a mi je vzel zelo veliko mo~i. Rok je stoji{~e pre-maknil za pol razte`aja navzgor, potem pa sem za~el pre~iti strme `lebove v tegu vrvi. Baterije v ~elni svetilki je dokon~no pobralo. Oblaki so povsem zakrili nebo in postalo je temno kot v rogu. Na pamet sem se spu{~al, ves ~as mo~no v pre~ko, da sem dosegel pobo~ja, ki so vodila proti vzno`ju stene. Otipal sem gladko ledno povr{ino in na pamet zavrtal ledni vijak. Po

ob~utku je kar dobro prijel. Kljub temu sem za vsak primer zavrtal {e enega.

Zadnje luknje za spust sem vrtal `e v dnevni svetlobi. Velikanski oblak, ki je zrasel nekje nad indijsko ravnino, se je najprej dvignil visoko v nebo, potem pa se je po~asi razlezel proti Januju. Kot da bi ga privla~ila nevidna sila himalajskih velikanov. Igra narave, ki sva jo opazovala iz visoke himalajske lo`e, naju je tako prevzela, da sva za nekaj ~asa pozabila, kje sva. Prek ledenega previsa, okra{enega z velikanskimi ledenimi sve~ami, sva se spustila na polo`nej{e pobo~je, nevarno blizu serakov. Vzno`je stene je bilo povsem blizu.

Prvi son~ni `arki so naju ustavili sredi lede-ni{kega platoja. Stena Janaka je bila {e v senci, son~ne celice na telefonu pa so to ~udo obudile v `ivljenje in prek satelita so prvi~ odplavale domov vesti o najini sre~ni vrnitvi. Odre{i-tev za doma~e in za~etek kalvarije za naju. Zbranost, ki je morala biti zadnja dva dni, {e posebno pa zadnjo no~, popolna, je za~ela hitro popu{~ati. Obrambni zid se je nezadr`no ru{il

7-2006

58

1 Sauni, kako gre?2 Dobro!

in utrujenost je vdirala v telo z vso mo~jo. Po ravnem in navzdol je {e nekako {lo, toda zadnji vzpon do {otora pomo`ne baze se je zdel dalj{i in napornej{i kot vsa stena.

Sauni. Gospodinja, tista, ki gospodari za ognji{~em, v kuhinji, pogosto pa kar v vsem lod`u. Za vse, kar `eli{, se obrne{ nanjo; spanje, hrano, skladi{~e za tovore, novice v vasi in informacije o poti. [erpa Cering Lamu je ena izmed njih. Popol-noma obvladuje polo`aj v lod`u Kan~endzenga v Suketarju, v katerem sva z Mihom dva dni ~akala na letalo. To sta bila jesenska dneva, de`evna in hladna, v kakr{nih se najbolje po~uti{ v spalni vre~i ali pa ob ognji{~u. Cering je prijazna ̀ enska. Za vedno nasmejanim obrazom se skriva never-jetna energija. Stara brazgotina na licu, ki si jo je mogo~e prislu`ila kot neu-krotljiv otrok nekje na vasi, ne moti njenega prijaznega videza. Ne preve~ bohotne ~rne lase vedno nosi spete v ~op, tiste sprednje, ki ji silijo na o~i, pa ob~asno odrine z roko. Njena skromna obleka, {iroke pikaste hla~e in raztegnjena majica, je pravzaprav nenavadna za te kraje. Ima leto dni staro h~er-kico, ki je izjemno prikupen in potrpe`ljiv otrok. Mo` je {el s trebuhom za kruhom nekam v arabske de`ele.

Od jutra do ve~era je nenehno v pogonu. @enska stroj. Kot da bi imela deset rok. Skoraj sem za~el verjeti, da ima sposobnost biti na ve~ krajih naenkrat. Noben njen korak ni brez u~inka. Vsak njen gib z roko ima dolo~en namen. Enkrat doji, malo si kar s koleni pritiska na prsi, vmes pa urno in spretno oblikuje momote. Redki so trenutki, ko se otroku lahko vsa posveti. To stori z zna~ilno mate-rinsko ne`nostjo. Drugi~ pomiva posodo, ~epe ob velikem lavorju. Njeni gibi so hitri in racionalni. Vmes pome{a hrano, ki se kuha v voku, ~rnem od saj, pogreznjenem v prvi luknji ognji{~a. Premakne polena, da ogenj zagori z ve~jim plamenom, posoli jed v sosednji posodi, doda na kose narezano suho meso, ki je viselo izpod stropa, za~imbe, ki jih je prej trla v terilnici: ~esen, ~ebulo in ingver z malo soli in ~ilija; pomiva naprej, se loti kuhanja ~aja z

mlekom, ki si ga je naro~il mimoido~i gost, {e prej se oglasi na telefon v sosednjem prostoru, spotoma pobere umazane kozarce z mize, nalo`i novo proso za tomba ~ang drugemu gostu in ga zalije z vrelo vodo, ki jo je enkrat mimogrede zavrela na ognji{~u, ko je bilo nekaj trenutkov prazno, in jo nalila v termovko; s hrbti{~em roke si odmakne lase, ki so ji zlezli preve~ na ~elo, si umije roke, spretno olupi in nare`e ~ebulo za pripravo dala, porine mali, ki je za~ela sitnariti, v roke `lico, da bi jo zamotila, in kadar se ji valja pod nogami ali je le preve~ sitna, si jo nalo`i na hrbet in nekaj ~asa dela sklonjena, tako da se mala sama dr`i za njena ramena. ^e pa otrok potrebuje dalj{o bli`ino mame, si ga s kosom blaga z dvema, tremi gibi spretno prive`e na hrbet in dela naprej.

In ~e medtem pride{ skozi vrata in vpra{a{: »Sauni, kosta ca?«1, vedno zmigne z glavo v stran, to v Nepalu pomeni prikimavanje, in z nasmehom odgovori: »Ramro ca!«2

SZ-steber Janak ^ulija (7070 m) sta Rok Zalokar in Andrej [tremfelj preplezala 5. in 6. maja 2006. To sta bila prvenstvena smer in prvi pristop na vrh; IV–V, 60°–70°/III, 45°–55°, 1150 m, 24 ur efektivnega plezanja, 14 ur sestopa (19 spustov ob vrvi po 60 m), bivak na 6800 m. m

Rok na vrhu Janaka

59

7-2006

V de`eli najmo~nej{e plezalske etike

Zelo lepa navada angle{ke gorni{ke organi-zacije British Mountaineering Council (BMC) je, da vsako leto organizira plezalsko sre~anje. Sre~anja potekajo izmeni~no na [kotskem in Walesu. Letos je bil na sporedu skalni del. Med 7. in 14. majem sva na njem kot poslanca PZS sodelovala Rok [isernik (AO Slovenj Gradec) in Toma` Jakof~i~ (Akademski AO, Promontana, Policija RS). V izobra`evalnem gorni{kem sre-di{~u BMC sva se zna{la med 50 tujimi ple-zalci in enakim {tevilom gostiteljev. V {ali smo dejali, da ima med vsemi najmo~nej{o ekipo Jugoslavija s kar sedmimi plezalci. Tam smo se namre~ zna{li dva Slovenca, hrva{ka matadorja Boris ^uji~ in Ivica Matkovi~, Srba Stevan in Sana ter zamejski Slovenec Erik [vab, ki je bil na sre~anju kot predstavnik Italije. Z njim je bil tudi guru plezanja na Sardiniji, simpa-ti~ni Maurizio Oviglia, ki je angle{ko razumel toliko kot slovensko, zato je bil veliko z nami. Kot se spodobi za nekdanje sodr`avljane, smo se odli~no razumeli in se skupaj bojevali proti anglosa{kim strahovom tradicionalnega ple-zanja. Z Rokom sva se kar hitro v`ivela v svet malih »jebic« in `e drugi dan opravila s prvo smerjo z oceno E5. Pozneje tempo ni popustil in lahko re~em, da smo upravi~ili sloves, ki ga

imajo slovenski alpinisti in nekdanji slovenski predstavniki na sre~anjih BMC v Angliji. Biva-kirati brez spalnih vre~ v sne`nem viharju (kot se radi {alijo Angle`i na na{ ra~un) ravno ni bilo treba, smo pa preplezali dovolj dobrih smeri. Na sre~anju so bile preplezane le tri z oceno E6, od tega je Erik preplezal eno in jaz dve. Rok je imel najdalj{i seznam smeri z oceno E5, med njimi dve prvi ponovitvi smeri legendar-nega Pata Littlejohna.

O ocenah

Z razumevanjem ocen je bil na za~etku kri`, a kaj kmalu nama je postala stvar jasna in dokaj logi~na. Ve~ina slovenskih plezalcev misli, da je ocena E ocena kvalitete varovanja oz. nevarnosti, vendar ni tako. Ocene E sicer res upo{tevajo kvaliteto varovanja, a so pred-vsem ocene te`avnosti. Vsak E ima kratek razpon te`avnosti plezanja, ki je obratno soraz-meren s kvaliteto varovanja, npr. E5 naj bi pomenila 7b po francosko ob dobrem varova-nju ali 7a ob slab{em varovanju. Poleg ocen E dodajo Angle`i {e oceno najte`jih mest, npr. E5, 6a. Druga ocena pove le, koliko so te`ki detajli v smeri. Vsi pa vemo, da je polo`aj

Vtisi z mednarodnega sre~anja plezalcev v Walesu

in Toma` Jakof~i~

Toma` Jakof~i~ v North Stack Wall Rok [isernik

7-2006

60

povsem druga~en, ~e je teh mest ve~, kot ~e je samo eno, in da ni vseeno, ali so na vstopu ali na koncu smeri, vse to pa zajema ocena E. Angle{ke ocene mest bi ob pretvorbi v franco-ske lahko pove~ali za 1, torej 6a je enako 7a. Z Rokom sva kmalu ugotovila, da glede na to, da smo se precej obilno hranili in izkori{~ali bife v Plas y Breninu, najina forma verjetno ni tako skokovito narasla, da bi lahkotno nakle-pala tolik{no {tevilo smeri 7b ali {e ve~ ob varovanju zgolj z zati~i in metulji. Pretvorna lestvica je torej nekoliko pomaknjena navzgor in ocena te`avnosti bi, ~e bi bile smeri opre-mljene s svedrovci, gotovo zdrknila navzdol. Nekatere te`je smeri ponujajo tudi zelo dolge polete prav v bli`ino tal. Kako uro pred mojim vzponom v smeri The Cad je to smer poskusil preplezati doma~in Jordan. Glasno navijanje je v hipu utihnilo, ko je na vrhu detajla dale~ nad zadnjim »runnerjem« nekaj zakva~kal z nogami in poletel ve~ kot dvajset metrov. Z varujo~im sta se sre~ala tri metre nad tlemi, vise~ v rahi-ti~nem skalnem u{esu.

Po sre~anju sva {la na dvodneven ogled slavnega gritstona na obmo~ju Sheffielda. Fru-

stracije ob nekoliko ni`ji ravni sva zatrla z ugo-tovitvijo, da grit zahteva precej ve~ boulderske mo~i kot alpinisti~ne vzdr`ljivosti. Sva pa pre-plezala smer, ki nama je dala misliti. Legen-darno 14 metrov visoko smer The Rasp (E2, 5c) je prvi preplezal Joe Brown leta 1956, zdaj pa bi ji brez problema lahko pripisali francosko oceno 6c. ̂ e pomislimo, da takrat ni bilo metu-ljev in podobnih varoval in kak{na je bila pre-ostala oprema, se lahko {e vedno vitalnemu in aktivnemu mo`akarju le globoko priklonimo.

Nostalgija

Zdaj, ko sem navdahnjen s t. i. filozofijo»trada«, nekoliko z nostalgijo gledam deset let nazaj, na Paklenico, ki je imela s svojo odli~no kamnino vse mo`nosti za ohranitev tovrst-nega na~ina plezanja. Nemi dokaz za to je stara smer Utopija, ki so jo prvi plezalci zmogli izklju~no ob uporabi zati~ev. [e danes lahko poskusite in ~e se boste ognili vabljivemu svedrovcu v smeri Sonho Meu, boste okusili te`ave stopnje E4. Sicer zelo rad vpenjam sve-drovce in se brezskrbno napihujem, vseeno pa

Rok [isernik v Craig Doris BMC

61

7-2006

upam, da nam bo na{e stene uspelo ohraniti brez dodajanja (in odvzemanja) svedrovcev. Kot je zapisal Stevo v diskusijah na spletni strani Gore … ljudje, si verjetno res nobeden izmed alpinistov ne `eli, da bi se Paklenica ponovila v kateri izmed na{ih alpskih dolin skupaj z vsem navalom in vre{~anjem, ki ga prinese »plaisir klettern«. Vsakdo, ki bo vsaj za nekaj dni pri{el v kremplje angle{kim ple-zalcem, bo to vedno zagovarjal. V angle{kih obmo~jih tradicionalnega plezanja (90 % vseh plezalnih obmo~ij) ne boste videli svedrovca, le tu in tam ti~i kak rjav klin. Stoji{~a, razen sidri{~, za spuste niso opremljena. Vendar tam pleza veliko ljudi, in to ne samo dobrih plezal-cev. Veliko je rekreativnih, ki plezajo v la`jih, sebi primernih smereh, po~asi name{~ajo potrebna varovala in so na koncu dneva prav tako zadovoljni in sre~ni. Vi{ine smeri v~asih delujejo prav zabavno, a iz izku{enj lahko oba z Rokom re~eva, da sva se, ko sva preplezala 100 metrov visoko smer, po~utila podobno kot na vrhu triglavske stene. Zanimiva in pou~na izku{nja!

Kraj{i seznam najinih najbolj{ih vzponov:Gogarth: The Cad E6, 6b, 37 m, Toma`

Jakof~i~ (Tim Neill); Blacklag E6, 6b, 48 m, Toma` Jakof~i~ (Tim Neill); Seal Song E5, 50 m, Rok [isernik (Adam Long); Energie Crisis E5, 6a, Rok [isernik (Adam Long); Positron E5, 6a, 140 m, Rok [isernik (Nick Bullock), Toma` Jakof~i~ (Tim Neill); Blue Peter E4, 6a, 40 m, Toma` Jakof~i~ (Tim Neill).

Craig Doris: Nobel Savage E5, 6b, Rok [isernik, (Pat Littlejohn), 1. pon.; Doris Face E5, 6a, Rok [isernik (Pat Littlejohn), 1. pon.; Baisantine E4, 6a, Rok [isernik (Pat Little-john).

Slade: Nostramo E4, 6b, 40 m, Toma` Jakof~i~ (Jon Ratcliff), Neimenovana E4, 6a, 40 m, Rok [isernik (Nick Bullock).

Llanberis pass: True Grip E5, 6a, 45 m, Rok [isernik (Nick Bullock), Toma` Jakof~i~ (Jon Ratcliff).

Poleg omenjenih sva preplezala {e vsak pri-bli`no petnajst smeri od ocene HVS do E4. Vse sva preplezala prosto na pogled ob sprotnem name{~anju varovanja. m

Rok [isernik v smeri Comes the Derwish (E3) BMC

7-2006

62

Plezalni klub 6b, PtujMaja Trafela Stanislav Zebec - Stan~

Letos je klub praznoval svoj rojstni dan – 2. maja smo upihnili drugo sve~ko, ponosni na delo preteklih dveh let. Mlad klub, mladi ~lani, mlado vodstvo ter veliki na~rti in sanje.

Plezanje na Ptuju se je za~elo razvijati okrog leta 1992, ko sta Stanislav Zebec in Niko Kokot za~ela s plezanjem po obzidju ptujskega gradu. Kmalu zatem so obzidje zamenjala plezali{~a,

predstavljamo

kot so Kote~nik, ^rni Kal itd. Zanimanje sta vzpodbudila {e pri drugih nadebudne`ih in kmalu se jima je pridru`ilo {e ve~ plezanja `eljnih Ptuj~anov. Ker na Ptuju takrat {e ni bilo umetne plezalne stene, so leta 1995 skupaj z Bo{tjanom [trbalom zgradili svojo, ki je po hi{i, v kateri je bila, dobila ime »bajta«. Treningi so postajali vse pogostej{i, vse ve~ pa je bilo tudi

Mina Markovi~ v smeri Miss Jadrana (7a), plezali{~e Ravna gora, Cvetlin

63

7-2006

plezalcev. Plezanje se je takrat odvijalo {e pod okriljem Planinskega dru{tva Ptuj, ki je najprej na Bregu in nato {e na osnovni {oli Grajena postavilo balvansko plezalno steno. Ker je zani-manje za plezanje raslo, so se plezalci osamo-svojili in rodil se je Plezalni klub 6b.

Ko se na »bajti« ni ve~ dalo plezati, se je vse dogajanje preselilo na Bre{ko in Grajensko ple-zalno steno. Za~eli so se treningi osnovno{ol-cev, na steni je za~ela trenirati tudi Mina Mar-kovi~, lanska svetovna mladinska prvakinja. Vendar smo morali kaj kmalu obe steni, zaradi spremembe namembnosti prostorov, v katerih sta stali, podreti in ostala nam je le manj{a, 6 metrov visoka stena, ki pa ni nudila pogojev za kakovosten trening. Tako se je za~elo iskanje lokacije za novo steno. Na sre~o so tedaj na osnovni {oli Olge Megli~ gradili novo telovad-nico in enega izmed prostorov namenili {port-nemu plezanju. Sledilo je risanje na~rtov in teh-tanje, kako v okviru mo`nosti zgraditi najbolj{o balvansko plezalno steno. Igor Kop{e je zarisal na~rt in za~ela se je gradnja. Skoraj vsi ~lani kluba smo nekaj prispevali k njej, pa naj je bilo to iskanje donatorjev, `aganje, merjenje, prina-{anje sendvi~ev ali kaj drugega. Stena je vedno bolj dobivala svojo obliko in nestrpno smo pri~a-kovali otvoritev. En mesec pred svojim rojstnim dnevom je klub dobil najbolj{e mo`no darilo – novo lepoti~ko, 150 m2 veliko balvansko ple-zalno steno. Stena je primerna za vse plezalce, od za~etnikov, ki plezanje komaj spoznavajo, do vrhunskih plezalcev, kot je Mina. Razdeljena je po barvnih sektorjih, ki jo naredijo {e bolj pri-vla~no in zanimivo. »Privijanje« se je za~elo, spet se trenira, {tevilo ~lanov pa nara{~a.

Seveda pa topli dnevi vzbujajo `eljo po plezanju v naravnih plezali{~ih, kjer se vsak plezalec najbolje po~uti. Ptuj~anom najbli`ja plezali{~a so Ravna Gora (Hrva{ka), Buncove skale, [oder graben in [eginov potok. Zadnji sta »najdba« enega najbolj{ih plezalcev na{ega konca, Igorja Kop{eta. Ta je s predsednikom kluba, Andrejem @itnikom, navrtal kar nekaj lepih smeri, te`avnosti od 5a do 8a+; tako se najde smer tudi za najbolj zahtevne plezalce. Pozimi se ob vikendih odpravimo na Primor-sko, v ^rni Kal, Osp, tudi v Italijo in hrva{ko Istro. Ni ve~jega vznemirjenja kot takrat, ko se na kak{nem parkiri{~u sredi Ptuja ob {estih zjutraj v snegu ~akamo, nalo`imo v avto

in {ibamo proti Primorski iskat za par stopinj toplej{o skalo. @e tri leta zapored se med prvo-majskimi prazniki odpravljamo plezat na Hvar, v Paklenico in {e kam.

^eprav smo plezalni klub, se v klubu odvija ve~ s {portom povezanih stvari. Ve~ina nas rada tudi kolesari, zato se skupaj podajamo na kak{ne dalj{e ture, nekaj ~lanov pa tudi surfa. Povezuje nas {portni duh, ne glede na panogo, u`ivamo na plezalnih `urih, odpravah, prazno-vanjih. Plezanje na Ptuju ni ve~ tuje, skoraj ni some{~ana, ki ne bi poznal »{estbejevcev«. Trudimo se plezanje pribli`ati tudi mlaj{im otrokom, nudimo te~aje za za~etnike, vsakega sprejmemo in mu rade volje poka`emo, kar ga zanima. Vse, ki bi delovanje kluba radi bolje spoznali ali pa se preizkusili v plezanju, vabim, da se javijo na e-mail kluba: pk6bptuj�gmail.com, ali pa zavrtijo telefonsko {tevilko predsed-nika kluba, Andreja @itnika, 031 541 603. Ve~ nas je, bolj je veselo! m

Igor Kop{e v smeri Super Zebec (6c+), plezali{~e Ravna gora, Cvetlin

7-2006

64

na{a smer

^ez najvi{ji steber SteneSto let Nem{ke smeri

Boris Strm{ek Vladimir Habjan

Stena. Le kdo od alpinistov si ne `eli sre~-anja z edino steno pri nas, ki se lahko pi{e z veliko za~etnico. [e posebej v letih, ko si {e brusimo svoje mle~ne alpinisti~ne zobe, je

Stena pogosto plod na{ih `elja, sanj, pogovo-rov ... Hodimo jo ogledovat, da bi se nekega dne treso~ih kolen odpravili vanjo. Severna triglavska stena je bila neko~ eden od ve~jih problemov Alp, na za~etku prej{njega stoletja je bilo kar nekaj alpinisti~nih o~i usmerjenih vanjo. Leta 1890 jo je trentarski lovec Berginc preplezal na podro~ju dana{nje Slovenske smeri (morda {e nekoliko bolj vzhodno), to pa je bilo do leta 1906 tudi vse, kar se je dogajalo v Steni z vidika alpinizma. Je pa bilo v tistih ~asih vseeno te`ko dolo~iti mejo med alpiniz-mom in obi~ajnim gorni{tvom, saj je bil skoraj vsak korak v gorski svet odkrivanje ne~esa novega.

Alpinisti iz nem{ko govore~ih podro~ij so bili v tistih ~asih vodilni v osvajanju sten in vrhov v Alpah. 3. in 4. julija 19061 so preplezali triglavsko steno ~ez tako imenovani Nem{ki steber trije alpinisti iz Graza – dr. Franz König, Hans Reinl in Karl Domenigg. To je bila prva prava smer ~ez Steno, sedaj imenovana kot Dolga nem{ka smer, mesec kasneje pa sta Franz Zimmer in Gustav Jahn preplezala skraj{ano varianto, ki jo poznamo kot Kratko nem{ko. Ti vzponi so seveda prizadeli slovenske alpi-niste, saj je bilo takrat veliko govora o tem, da slovenske gore ostanejo slovenske, vendar pa na{i alpinisti {e niso bili sposobni tak{nih velikih dejanj. A minevala so leta, na{i alpinisti so nabirali izku{nje, plezali vedno te`je smeri in po~asi stopili ob bok tujcem. Leta pozneje so nastale v Steni nove smeri, slovenski alpini-sti pa so kmalu prevzeli v steni vodilno vlogo. Najmlaj{e generacije alpinistov se s tem ne ukvarjajo. Sedaj je najpomembnej{e plezati, pa naj je to v doma~ih ali tujih stenah, meje izgi-njajo tako v glavah kot v realnosti, znamenite smeri pa ostajajo in {e vedno jih ljubitelji ple-

Prestop z Luske Boris Strm{ek

1 Glej opombo v prispevku o 100-letnici Dolge nem{ke na str. 69.

65

7-2006

Grad z Nem{kega Turnca

zanja izbirajo za svoje cilje. Med njimi je tudi Nem{ka smer v Steni, ki obenem postaja pri-ljubljena vodni{ka tura. In letos mineva 100 let od njenega nastanka.

^ez stolpe spodnjega dela Nem{kega stebra

Sredi nekega dopoldneva pred skoraj sedmimi leti me koraki nosijo vse bli`je steni, ki je zgoraj zavita v meglo. Konec julija je in zdi se mi, da je kon~no ~as, da spoznam tudi Nem{ko smer. Preplezal sem vrsto drugih smeri v Steni, nekatere precej te`je tudi ve~krat, do Nem{ke pa {e nisem pri{el. Ob mojih alpini-sti~nih za~etkih me nih~e od starej{ih alpini-stov ni spoznal z njo, ve~ina se je bolj izogi-bala tak{nih sten, nato so bile v ospredju druge smeri. Kunaver-Dra{ler, ^opov steber, Helba, Skala{ka-Gorenjska, Prusik-Szalay … Tako sem jo hranil za kak{nega perspektivnega za~-etnika, toda po dolgih letih alpinizma {e vedno nisem na{el soplezalca ali ~asa za znamenito smer. Takrat sem se odlo~il, da bom od{el v Steno kar sam. Sicer je bil moj prvi namen, da

spodaj preplezam Bavarsko, vendar me je nato ~emeren dan prepri~al, naj raje vstopim `e v spodnjem delu v originalno Nem{ko smer. ^ez za~etni skok, kjer vstopi tudi Slovenska, sem hitro na polici, nato pa krenem desno do Wag-nerjeve grape. Smer poteka ves ~as po stebru desno od grape. Grapo so poimenovali po mladem dunajskem alpinistu Karlu Wagnerju, ki se je tukaj ponesre~il leta 1908, ko je sam poizku{al preplezati Steno. @e zelo zgodnje opozorilo alpinistom, da tukaj ni {ale.

Spodnji del smeri poteka ~ez steber, ki je sestavljen iz ve~ stolpov oziroma posameznih odsekov, lo~enih z ve~jimi policami in gre-dinami. Kje plezati, je seveda stvar ob~utka, o~i in izku{enj. Izku{eni bodo po sledovih na skali zlahka na{li pravi potek smeri, sicer pa se lahko hitro izgubimo v labirintih Stene. Te`avnost spodnjega dela se giblje okoli tretje stopnje. Po nekaj manj{ih stolpih priplezam do nekoliko ve~jega. Gledam skico in steno pred menoj. Ne morem se prav odlo~iti, kam bi {el, sicer pa je mo`nosti ve~. ^eprav se odlo~im, da bom plezal desno, mimo stolpa, me nato skala odpelje levo navzgor. Pod vrhom stolpa

7-2006

66

naletim celo na kline, nato pa moram splezati na drugi strani spet navzdol. Neroden kamin, skala pa seveda ni najbolj{a. Po nekaj obiskih smeri sedaj vem, da je vseeno tukaj bolje plezati po desni strani stolpa, kjer poteka ple-zanje po lepem kotu s solidno skalo. In ko sem mimo, se lahko ozrem ~ez ramo navzdol na {e en znamenit stolp – Grad. Megla ob mojem prvem vzponu ~ez Nem{ko je naredila pogled na Grad zelo nenavaden in skrivnosten. Temna senca, ovita v pla{~ ne`nih meglic. Pogosto so zakrile tudi pogled navzgor proti zgornjemu delu stene, ki je orientacijsko in te`avnostno zahtevnej{i.

Za velikim stolpom je treba ~ez ozek gre-ben~ek do odprte stene in nato naravnost navzgor. Nekaj zajed, kamin in kmalu sem v grapi, ki vodi desno. Tukaj se kon~a spodnji del smeri. Pred grapo je na vrhu stolpa, ki se imenuje Nem{ki turnc, vpisna knjiga. Vsaj neko~ je bila, za zdaj pa ne vem zatrdno, saj je {e nikoli nisem videl ali celo iskal. Pravzaprav

se nisem spomnil nanjo in se tako tudi vpisal nisem. Sredi stene se pa~ ukvarjamo s povsem drugimi stvarmi, kot je iskanje vpisne knjige. Zato se zapodim navzgor po grapi, ki pripelje do polic sredi stene, kjer je {e ena znana smer – Zlatorogove steze. Nem{ka smer pre~i steno v vertikali, Zlatorogove steze pa v horizontali. Na {irokih gru{~natih policah je ~as za po~itek in ve~ina navez si tam privo{~i malico. Tukaj je tudi ~as za odlo~itev o nadaljevanju vzpona. Mo`nosti je kar veliko, v bistvu pa gre za ~as. ^e smo pozni, bomo izbrali kraj{i dostop do roba stene, tako imenovani izstop Zimmer-Jahn, ki nas bo odpeljal proti levi, sicer pa je treba desno okoli raza Nem{kega stebra, ki se vzpenja nad nami desno od Male ^rne stene. Lahko nadaljujemo tudi po policah dale~ proti levi in izstopimo po varianti Slovenske smeri ~ez Frelihovo pre~nico ali pa poi{~emo kak{no drugo mo`nost. Raziskovalni duh in nekaj opreme nam lahko odkrije marsikatero skriv-nost ali skriti koti~ek stene.

Zgornji del stebra

67

7-2006

Sre~anje pod Lusko

Originalna smer in Zimmer-Jahnov izstop gresta s polic {e nekaj ~asa skupaj levo od grape, v kateri bomo videli nekak{no veliko votlino oziroma okno, ko pridemo bli`e. Pod oknom se varianti razcepita, jaz pa poi{~em prehode v grapo in nato desno do raza ter na drugo stran. V nadaljevanju me vodi predvsem ob~utek, saj se spusti megla in mi zakrije pogled na nadalje-vanje smeri. I{~em sledove na skali in ve~krat berem Miheli~ev opis ter posku{am razvoz-lati skico. Zdi se mi, da zgoraj sli{im glasove. Verjetno {e nekdo i{~e Nem{ko smer. Najprej me vodijo prehodi desno od raza, na polici ob stolpi~u pa grem po polici proti desni, kjer kmalu naletim na raz~lembo, ki vodi naravnost navzgor. Po kak{nem razte`aju me po{evna polica spet odpelje proti razu. Tukaj gre iz stene {e ena varianta, tako imenovani Lassov izstop, ki vodi ~ez gru{~nate police dale~ proti levi pod Malo ^rno steno. Naravnost po razu prav tako vodi varianta, ki pa je nekoliko te`ja, tam okoli pete stopnje, kar dokazuje tudi vrsta klinov, a to mo`nost sem spoznal precej kasneje. Ob mojem prvem vzponu po Nem{ki tukaj zgoraj sre~am dva plezalca. Pravzaprav enega, drugi se trudi nekje nad njim, kjer izgleda kar te`ko. Pozdravimo se, na vpra{anje, kako bom pa jaz to splezal, pa jima poka`em polico v desno, kjer poteka original. In res, po okoli 25 metrih vodijo navzgor spet raz~lembe, nad njimi pa je treba {e enkrat nekoliko nazaj proti levi. Tam zakli~em plezalcema spodaj, kam je treba. Prvi je tako `e skoraj ~ez zahtevno varianto, zato nekoliko po~akam. Povesta, da sta pred njima {e dva plezalca in me prosita, ~e jima sporo~im, da po~akata, ker sem pa~ hitrej{i. Od tukaj vodi nato desno navzgor zajeda, ki nas pripe-lje za Lusko. V tem delu se `e spogledujemo s te`avami okoli ~etrte stopnje. Za Lusko se nato pozdravim {e z drugo navezo. V megli so imeli nekaj orientacijskih te`av, zato zdru`imo mo~i in skupaj plezamo proti robu. Za Lusko po `lebu, nato pa desno na njen raz in smo na vrhu. Tam je treba prestopiti nazaj na steno in splezati levo ~ez nekoliko manj raz~lenjeno skalo proti levi. [e kak{nih 30 m navzgor po raz~lenjeni zajedi in spet smo v la`jem svetu.

Proti desni vodijo nekak{ne gru{~nate police in ̀ lebovi. Pripeljejo nas lahko vse do Plemenic, R

isal

a: B

arba

ra @

i`i~

7-2006

68

vendar pa je najbolje izstopiti ~ez zadnjo gladko oviro pod robom stene. ^ez plo{~e levo od zna~ilnega kota in nato po zajedi, ki nas pripe-lje na Kugyjevo polico. Polica povezuje Pleme-nice in Triglavski ledenik oziroma meli{~a pod vr{no kupolo na{ega o~aka. Najbolj{i zaklju~ek ture je vzpon po severnem grebenu do vrha Tri-glava, kjer pa nas ne ~aka prav prijetna skala. S Plemenic lahko sestopimo po Bambergovi poti v Vrata. Na drugi strani lahko krenemo narav-nost do Kredarice ali pa v jugovzhodni smeri ~ez »ledenik« do markirane poti, ki nas vodi v Vrata, izberemo lahko mo`nost ~ez Prag ali nekoliko manj ugodno Tomin{kovo. Zaklju~ek ali nadaljevanje ture je odvisen predvsem od ~asa, utrujenosti in seveda ̀ elja. Na{a naklju~no zbrana skupinica se je zaradi megle in pozne ure odlo~ila za sestop ~ez Prag. Pet nas je nato z dvema svetilkama tipalo navzdol proti dolini, za nami pa je ostala ena najdalj{ih smeri v Steni. In prav gotovo smer, s katero se je treba sre~ati {e ve~krat.

Dostop: Od Alja`evega doma v Vratih po markirani poti, nato pa ~ez prvi strmi del poti ~ez Prag, ki je zavarovan s klini. Kmalu po dobro vidni stezici, ki se odcepi v desno in po njej do vstopa v Slovensko in Nem{ko smer. Od planinskega doma do vstopa je uro in pol.

Sestop: Kakor je `e omenjeno v opisu smeri imamo mo`nosti za sestop po Bambergovi poti (do Alja`evega doma 2 uri in pol) ali pa bolj ugodno ~ez Prag (2 uri).

Potrebna oprema: Za plezanje po Nem{ki smeri bo primerna tudi kraj{a vrv (npr. 40 m), za vzpon pa bo dovolj 5-6 kompletov, nekaj zati~ev, 2-3 metulji in 4-5 razli~nih klinov. ^e ste nagnjeni k raziskovalnim podvigom, pa raje vzemite {e nekaj rezerve.

Literatura: Miheli~, Zaman: Slovenske stene (Didakta,

2003).Kajzelj, Drofenik: Na{ alpinizem (TK

Skala, 1932 oziroma DZS, 1982).Planinska karta Triglav 1 : 25 000 m

Tik pod Lusko

69

7-2006

Ob stoletnici Dolge nem{ke Tone [karja

Triglav »jezen dviga svojo trojno glavo. Naj ga le imenujejo najvi{jo slovensko goro, tokrat je nem{ka sila premagala njen najbolj stra{ni bok in se pribojevala skozi mrke megle, ki se, gnane od viharja, spu{~ajo prek sivega ledu z roba stene v globino«. Tako je po vzponu v nacionalisti~nem duhu zapisal Hans Reinl, ko je v navezi s Franzom Königom in Karlom Domeniggom prvi preplezal smer, ki je zdaj znana kot Dolga nem{ka. Vsi trije so bili Avstrijci, tretji – po materi – napol Slo-venec, a tiste ~ase je bil nem{ki nacionali-zem posebno mo~an in hkrati v vse huj{em – ~eprav izgubljenem – spopadu s sloven-skim za »zna~aj« na{ih gora. Prav lahko, da zato tej smeri in njenemu pomenu ni bila posve~ena tolik{na pozornost, kot bi si jo zaslu`ila. Zamisliti si je treba trojico plezal-cev, ki hodijo proti tri kilometre {irokemu in kilometer visokemu obzidju, sicer prvo-vrstni arhitekturi narave, a hkrati zelo zaple-tene zgradbe. In v vsej tej {irjavi in vi{ini {e ni nobene smeri (~e ne {tejemo do gamsov prijaznega obrobja na skrajni levi, {e bolj vzhodno od sedanje Slovenske smeri). In kje so se lotili stene? Po sredini, proti vrhu, torej res tako, da je bil »problem stene re{en«, kot se re~e v alpinisti~nem besedi{~u. Morda je `e ~as, da damo tej nem{ki vztrajnosti in pre-mo~rtnosti tudi priznanje. Bika so zagrabili za roge, ne pa cukali za rep. Ne odlo~ata le bogastvo in rev{~ina, morda gre {e ve~krat po reku »Kjer je volja, tam je pot.« V Alpah in v Himalaji so bili mnogokrat zgled drugim.

Morda se imamo Slovenci tudi njim zahva-liti za nekaj bolj{ih potez v svojem zna~aju, ~eprav jih ne gojimo prav skrbno. Leta 1983 je Herman Warth »oblegal« Kang~endzengo: »Do 15. maja bomo delali ~im bolje, potem pa moram zaradi dela nazaj.« Vreme je bilo slabo, mo`nosti za uspeh prav tako, a dr`ali so se na~rta in voznega reda. ^ez najstrmej {i del stene so »potegnili« smer (ki smo jo mi dve leti pozneje podalj{ali do vrha Jalung Kanga), na vrh Kan~a pa niso pri{li. Za nas pa je `e dva dni sne`enja katastrofa, ki nas spravlja ob `ivce, ~eprav gre za navaden naravni pojav.

Kakor koli `e, Dolga nem{ka smer je veliko dejanje, prva prava smer v severni steni Triglava, in tudi danes zaslu`i pozornost ple-zalcev, tako glede vremena kot orientacije. Po njej sem plezal {tirikrat, dvakrat v navezi in dvakrat sam, vsaki~ nekoliko druga~e in nikoli povsem brez skrbi. Ob spo{tljivem pri-znanju prvenstva trojni navezi pred sto leti bi bilo prav, da popravimo napako, ki se vle~e ̀ e od priro~nika Na{ alpinizem: plezala je 9. in 10. julija 1906 in ne 3. in. 4. julija, kot {e kar naprej trdimo. Oboje, povr{nost in trmasto vztrajanje pri njej, nam je preve~ doma~e. Kot je zapisal `e Stanko Hribar v knjigi Triglav, gora in simbol, »je treba dejstva natan~no ugotavljati, to pa seveda vpliva tudi na vsebinsko plat takih opisov«. Lepote in mogo~nosti severne stene slovenske svete gore verjetno ni nikjer drugje mogo~e tako mo~no do`iveti kot v Dolgi nem{ki. m

Dolge smeri v OspuV hladni prvi polovici junija je bila spet aktu-

alna velika stena v Ospu. Precej obiskan je bil zaprti desni del, plezalo pa se je tudi v osrednjem. Erik [vab in Igor @erjal sta preplezala Gobo (7c, 140 m); Erik je padel le v najte`jem razte`aju. Predtem sta plezala tudi v dveh novej{ih smereh v obmo~ju Cergolovih verig, Svinjam diamante (3, 6b, 7b, 6c) in [pargelj direkt (3, 7a+, 7b+, 7b). Smeri je pred leti opremil in Svinje tudi prosto preplezal Klemen Mali, [pargelj direkt pa je lani prvi prosto preplezal Miha Praprotnik. Erik je prosto na pogled preple-zal Svinjam diamante in ocenil, da si zadnji razte-`aj zaslu`i za plus vi{jo oceno. Sledil je {e [pargelj

direkt. Tam ga je pri plezanju na pogled »odvrgel« {ele zadnji razte`aj. Isti smeri sta preplezala tudi Toma` Jakof~i~ (Policija RS, Promontana) in Igor Puhan (oba AAO), prvo oba prosto na pogled, drugo samo Toma` z rde~o piko. [pargelj premore {e nekaj miniranih stopov in oprimkov, tako da ~elada, posebno za varujo~ega, ne bo odve~. Dan prej je Jakof~i~ z Gregorjem Mikli~em (AAO) prosto pre-plezal Zimsko simfonijo (7b+, 6R). Smer ima na skici v vodnikih vrisan neobstoje~i (~etrti) razte`aj. Teden dni zatem sta Jakof~i~ in Matja` Jeran (Pro-montana, AO Lj. Matica) plezala v Gobi. Jeranu jo je uspelo preplezati prosto, Jakof~i~ pa je v najte`jem razte`aju padel. ^ez nekaj dni je napako popravil v navezi z Igorjem Puhanom. T. D. B.

novice iz vertikale

7-2006

70

PaklenicaPlezalsko vedno zanimiva Pakla je bila v

zadnjem ~asu precej obiskana. Matja` Jeran (Pro-montana, AO Lj. Matica) in Ale{ ^esen (AO Kranj) sta preplezala dve novej{i smeri v Ani}a kuku. Prvi dan prosto Ultimate Fight (7b, 300 m), ki se v ve~jem delu stene oprijema starej{e smeri Sulica, zgoraj pa zavije po svoje na levo. Najte`ji razte`aj se jima je zdel precenjen in pravita, da mu ocena 7a+ bolj pristoji. Naslednji dan je bil na vrsti Zenit (7a+, 300 m), ki poteka levo od Klina. Spodnji del se jima je zdel malce posiljen, zgornji zelo lep, najte`ji razte`aj pa te`ji od smeri Ultimate Fight. Matja` je plezal na pogled, Ale{ pa si je dvakrat malce oddahnil. Toma` Jakof~i~ (Promontana) je s Tino Di Batista (oba Policija RS) prosto preplezal Vilo Velebita (7b+). Opozoril je, da v razte`aju nad zna~ilno kotanjo (6c+) v zgornjem delu smeri, prav na detajlu, manjka svedrovec; to skupaj s polo`nimi platmi pod njim nekoliko zasoli polo`aj. Za sicer krasno smer do nadaljnjega ne bo odve~ plo{~ica in matica M10. Z Borisom Loren~i~em (AAO Kozjak) sta naslednji dan prosto preplezala Jenjavo (7a+). Ta se zdaj bohoti s prevelikim {tevilom svedrov-cev, ki so jo mo~no degradirali. Marko Luki~ (AAO Kozjak) in Silvo Karo (AO Dom`ale) sta dobila napad nostalgije in v zadnjem ~asu v Ani}a kuku plezala v starih smereh, ki jih mojstri z vrtalniki {e niso opazili. Preplezala sta Bukovo, Vra`jo (VII+) in Cvr~ev steber (VIII–/VI). Pravita, da je bilo prav zabavno, posebno v zelo lepih Vra`ji smeri in Cvr~u. Marko je z Nastjo Davidovo preplezal {e Fanikino in Propeler, z Juretom Niedorferjem pa Ultimate Fight in Ljubljansko. Mo~i je zdru`il tudi z Andrejem Grmov{kom (AAO Kozjak), s katerim sta prosto preplezala kombinacijo Michelini short-cut (7b+) in Amici Miei (7a+). Pripomnila sta, da je najte`ji razte`aj kar te`ak in se spogleduje s 7c. Tanja Grmov{ek (AAO Kozjak) in Silvo Karo sta medtem u`ivala v Albatrosu. Grmov{ku je `e pred ~asom uspelo opraviti odli~en tretji prosti vzpon v smeri Cupido (8a) v Ani}a kuku. Pravi, da bi ocena brez problema vzdr`ala te`njo po zbijanju, tudi v plezali{~u. T. J.

Povezovalni vzponi v Paklenici

Akademski AO je v za~etku poletja prire-dil skupno turo v kanjon Velike Paklenice. Izlet je lepo uspel in dvajset te~ajnikov je dobilo svoj prvi odmerek pravega »lufta« pod nogami. Vodji {ole Miha Habjan (Mammut) in Janez Peterlin sta krenila v plezalski raj `e nekaj dni prej in se do prihoda preostalih `e dodobra razmigala. V steni Ani}a kuka sta opravila dober povezovalni vzpon in v enem dnevu preplezala {tiri smeri. Za~ela sta

s Klinom, nadaljevala z Albatrosom in Velebita-{ko in kon~ala z Mosora{ko smerjo. Zatemw sta se povsem mirno prepustila te~ajnikom.

Brata Ale{ in Nejc ^esen (AO Kranj) imata letos drzne na~rte v Karakorumu. @e v minulih letih sta presene~ala s ciljnimi treningi pred vsako odpravo. Lani sta imela sne`ne cilje, zato sta delala predvsem za kondicijo – npr. s hitrim vzponom na Mt. Blanc (pe{ iz doline). Letos je na vrsti skala in temu primerno veliko visita po stenah. Pred kratkim sta bila v Paklenici in tam v enem dnevu prosto preplezala Klin, [ubaro, Funkcijo, Nostal-gijo in Velebita{ko. T. J.

Odli~ni spusti v Zahodnih Alpah

Ob mno`ici alpinisti~nih spustov v na{ih gorah in ob obilno zasne`enih Alpah je bilo pri~-akovati, da bo ve~ slovenskih alpinisti~nih smu~-arjev od{lo pogledat, kako in kje to po~nejo zunaj. Od{lo pa jih je le nekaj in ti so dodobra preizku-sili svoje znanje strmega smu~anja in deskanja. Samo Krmelj in Borut Rus z deskama ter Borut Kozlev~ar - Bor~i (AO Lj. Matica) so izbrali cilje na obmo~ju Mt. Blanc du Tacula. Za ogrevanje so se po Gervasuttijevem ozebniku odpeljali v Tour Ronde. Mali Gervasutti, kakor ga imenu-jejo, ima povpre~no naklonino 48°. Okoli leta 1990 se je po njem spustila takrat udarna slo-venska `enska smu~arska naveza dveh Katarin (Trontelj in ^erne). Navedli sta oceno IV+, ki se na{im zadnjim smu~arjem zdi prenizka. Pravijo, da si sicer le 300 m visoki `leb vsekakor zaslu`i oceno V. [otor so si postavili pod Grand Capuci-nom; naslednji dan so za~eli z vzponom na Col du Diable (3955 m) in se z njega odpeljali ~ez sedlo Carabinieri. Ocena 550 m visokega spusta je V+, S6. S tem je bilo »ogrevanja« konec in na vrsti je bil legendarni Gervasuttijev ozebnik v vzhodni steni Mt. Blanc du Tacula (VI–, 45–55°, 700 m). Smer, ki jo je prvi presmu~al slavni Sylvain Sudan konec {estdesetih, je obvezna za vsakogar, ki se resno ukvarja z alpinisti~nim smu~anjem. Skupaj z Marinellijevim ozebnikom v Monte Rosi, Cou-turierjem v Aig. Verte in podobnimi sodi v `lahtni izbor najbolj `elenih, strmih in dolgih alpinisti~-nih spustov. Po ozebniku sta se spustila le Samo in Bor~i; zaradi sumljivega seraka nad smerjo sta se raje povzpela na vrh po desnem, Jaegerjevem ozebniku. Po naklju~ju je isti dan presmu~al smer {e en Slovenec, in sicer Primo` Vrhovnik, ki je bil predtem tudi pri~a nesre~e francoske naveze zaradi padajo~ega kamenja. Gervasuttijev ozebnik je zaradi ugodnega dostopa z vrha lagodnega Tacula in omenjene privla~nosti dokaj visoko na »smrtonosni lestvici« in skoraj ne mine leto brez nesre~e. T. J.

71

7-2006

Dvojna zmagaNa uho mi je pri{la novica o dvojni zmagi Tadeja

Debevca (AO Ra{ica). Uspelo mu je diplomirati na Fakulteti za {port s temo korelacija sr~nega utripa in aklimatizacije na vi{ino; to je verjetno zanimiva tema za vse, ki so `e kdaj sopli v redkem zraku. To mu je o~itno dalo dodatnega poleta in v Retovju mu je uspelo preplezati svojo prvo smer z oceno 8a – Pokrajculjo. T. J.

Najvi{ji skok BASE Leta 1992 sta Glenn Singlemann in Nic Fetris

priplezala na Great Trango Tower (6258 m), sko~ila z njega s padalom in s tem postavila vi{inski rekord v skakanju BASE. Leta 1999 sta se Glenn in njegova `ena Heather, uradnica brez gorni{kih izku{enj, lotila podiranja rekorda. Odlo~ila sta se za Trango Tower, na katerem naj bi izbolj{ala znamko za pi~lih nekaj metrov. Na vrh sta priple-zala, a z njega nista sko~ila. Vsa leta zatem so bila posve~ena iskanju primerne gore za dosego novega rekorda. Lani sta se odpravila na izvidnico v Indijo in tam na{la goro, ki je ustrezala vsem pogojem za izvedbo najvi{jega skoka BASE na svetu – Meru (6604 m) z navpi~no vzhodno steno. Letos sta se z nekaj prijatelji spet odpravila tja in uspela. V dvaj-setih dneh so opremili goro s fiksnimi vrvmi terznosili gor vso potrebno fotografsko in snemalno opremo. Glenn in Heather sta nato sko~ila prek vzhodne stene z wing suitom, posebno obleko, ki je omogo~ila jadranje in s tem odmik od stene, ter postavila nov svetovni vi{inski rekord. T. J.

Pogre{ani na Mt. Forakerju

Sue Nott in Karen McNeill sta 12. maja zapu-stili bazni tabor in se odpravili v steno Mt. Fora-kerja z namenom preplezati legendarno smer Infi-nite Spur. Napovedali sta, da bosta za dostop, ple-zanje in sestop porabili 10 do 14 dni. Konec maja so skrbi njunih prijateljev v bazi spro`ile akcijo tam-kaj{nje re{evalne slu`be. Odkrili so sledi visoko na grebenu, alpinistk pa niso videli. 2. junija so napo-sled na{li stvari in nahrbtnik Sue Nott. Vreme se je zatem poslab{alo in dovolilo nadaljnje re{evalne akcije {ele 5. junija. Re{evalcem doslej ni uspelo najti ni~esar ve~ in upanje, da bi bili alpinistki po tolikem ~asu {e `ivi, je ugasnilo. Sue in Karen sta bili odli~ni alpinistki, ki sta si pridobili izku{nje v vseh gorstvih sveta. Skupaj sta se v alpskem slogu povzpeli na Shivling, potem ko sta pet dni vztra-jali v njegovem J-grebenu. V Andih sta preplezali Taulliraju in Chacraraju. Pred dvema letoma sta kot prva `enska naveza preplezali Cassinov raz v Denaliju. Posebno Sue je bila dobra znanka sloven-

skih alpinistov, saj jih je sre~evala in tudi plezala z njimi v Zahodnih Alpah, v katerih je zadnjih nekaj let pre`ivljala zime. Ukvarjala se je z vsemi zvrstmi alpinizma, najljub{e pa so ji bile visoke ledne in kombinirane stene. Vsakdo, ki jo je imel priliko sre~ati, je bil presene~en in navdu{en nad njenim neomajnim, pozitivnim pristopom do alpinizma.

T. J.

Ru{icaJugovzhodna stena Ru{ice v trenutni vro~ini ni

ravno najbolj{a izbira, a ko se bo poletje prevesilo v drugo polovico, bo ~udovita stena nad pravlji~no krnico Pod srcem spet idealen plezalski cilj. Ravno

pred za~etkom tropske vro~ine sta Toma` Jakof~i~ in Miha Vali~ (AO Ra{ica) dodala {e eno smer v sicer `e dobro obdelani steni. Plezati sta za~ela desno od ^rnega kamina in levo od ^ingulmakija, speljala smer ~ez ~rno steno in izstopila po levem delu velikega previsa na vrhu stene. Nizka te`av-nost (VII/VI+, V) 250 m visoke smeri je presenet-ljiva. Poglavitni razlog za to je odli~na, od vode raz-jedena skala, ki omogo~a plezanje skoraj povsod. Smer, ki se imenuje @ivela klasika, po njunem mnenju sodi med tri najlep{e v steni in ponovitev zahteva tri do {tiri ure in povsem standarden izbor opreme. V smeri ni nobenega svedrovca, pustila pa sta tri kline.

V Ru{ici sta plezala tudi Dejan Koren in Jernej Ar~on (oba AO Vipava) in bila navdu{ena nad kakovostjo plezanja in lepoto okolice. Najprej sta se lotila smeri Z ognjem in me~em (VIII-/VII, 200 m). Prosto sta priplezala vse razen zadnjega razte-`aja, ki je bil {e moker. Zatem sta se lotila smeri Za pr'jatlce (VIII+/VII-, 200 m), jo uspe{no pre-plezala, za plezanje na pogled pa sta bila v najte-`jem razte`aju nekoliko prekratka. T. J.

7-2006

72

pisma bralcev

PZS – GRS – pla~ilo re{evanj v gorah

Glede na to, da se je v zadnjem ~asu v razli~nih medijih pojavilo kar nekaj ~lankov in diskusij na temo pla~ila re{evanj v slovenskih gorah, predvsem o izsta-vitvi ra~una leta 2005 za re{evanje dveh alpinistov v [piku, na dejstvo, da je dostikrat sli{ati, da ra~une izstavlja GRS, dejstvo, da nam ~lanom krovna orga-nizacija PZS ni re{ila tega problema in dejstvo, da ta problematika zadeva vse obiskovalce gora, menim, da je prav, da se tudi na tem mestu (uradno glasilo ~lanov PZS) napi{e nekaj dejstev. Kot mi je znano, alpinistoma iz [pika ra~una ni izstavila GRS, temve~ Ministrstvo za notranje zadeve (»dr`ava«). Ra~un ni bil izdan »po merilih GRS«, temve~ na osnovi 118. ~lena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami /ZVNDN/(Ur.l. RS, {t. 64/1994, 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 41/2004-ZVO-1, 28/2006), katerega ni sprejela GRS temve~ Dr`avni zbor (»dr`ava«).

Dr`avni zbor sprejema zakone, PZS pa naj bi si prizadevala, da so zakoni, ki se neposredno doti~ejo njenih ~lanov, jasni in nedvomni, dokler pa niso (118. ~len ZVNDN), naj bi delovala v interesu in v za{~ito svojih ~lanov. V primeru [pik ̀ al ni bilo tako. Mogo~e je tudi to eden od razlogov za upadanje ~lanstva.

Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami v 118. ~lenu pravi1:

118. ~len (pokrivanje stro{kov)(1) Fizi~na ali pravna oseba, ki je namenoma ali

iz velike malomarnosti povzro~ila ogro`enost, zaradi katere so nastali stro{ki nujnega ukrepanja, oziroma povzro~ila nesre~o, mora pokriti:- stro{ke za{~itnih in re{evalnih intervencij;- stro{ke sanacije in vzpostavitve v prej{nje stanje;- stro{ke od{kodnin fizi~nim in pravnim osebam.

(2) ^e je povzro~iteljev ogro`enosti oziroma nesre~e iz prej{njega odstavka ve~ in se ne da ugoto-viti dele` posameznega povzro~itelja, krijejo nastale stro{ke solidarno.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega ~lena mora fizi~na oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposo-bljenosti ali neustrezne opremljenosti povzro~ila ogro`enost ali nesre~o oziroma stanje, zaradi kate-rega so nastali stro{ki nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren dele` stro{kov intervencije, ki jih dolo~i vlada.

(4) Vlada dolo~i dejavnosti, pri katerih morajo udele`enci pokriti sorazmeren dele` stro{kov inter-vencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesre~o in pri katerih morajo biti udele`enci zavarovani za primer nesre~e. Sorazmeren dele` stro{kov interven-cije krije zavarovalnica oziroma udele`enci sami, ~e niso zavarovani.

(5) Sredstva, pridobljena iz naslova vrnitve stro{kov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega dele`a stro{kov intervencij, so namenski prihodki tiste re{evalne slu`be ali sestave, ki je nujno ukrepa-nje oziroma intervencijo izvr{ila, in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu s tem zakonom.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami /ZVNDN-A/(Ur.l. RS, {t. 28/2006) v 59. ~lenu pravi:59. ~len (uskladitev predpisov in priprav)

(1) Izvr{ilni predpisi morajo biti s tem zakonom usklajeni v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.(2) Do uskladitve oziroma izdaje novih izvr{ilnih predpisov iz prej{njega odstavka se uporabljajo pred-pisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.(3) Organizacijske in druge priprave za za{~ito, re{e-vanje in pomo~ je treba uskladiti s tem zakonom v treh letih po uveljavitvi tega zakona, razen prevzema siren za javno alarmiranje iz prej{njega ~lena.

PZS naj se ~im prej aktivno vklju~i v pripravo izvr{ilnih predpisov Zakona o varstvu pred narav-nimi in drugimi nesre~ami, predvsem pa meril in kriterijev za dolo~itev in opredelitev pojmov iz 118. ~lena tega zakona, dokler pa so merila in kriteriji neopredeljena, naj se postavi v bran svojega ~lanstva in ostro nasprotuje izstavitvi ra~unov v primerih, kot je bil v [piku.

Toliko v pojasnilo, da ne bo dvomov, kdo in zakaj izstavlja ra~une in v vednost, kaj nas ~aka, ~e v gorah zaidemo v stisko.

Franc Mi{

1 Dopolnitev zakona marec 2006.

PopravekV junijski {tevilki PV smo pri novici Smu~-

arski niz Maje Lobnik spregledali napako. Maja Lobnik ni ~lanica AAO Kozjak, kot je bilo nave-deno, temve~ AO TAM. Prizadetim se za napako opravi~ujemo.

M. P.

Dobri vzponiDavida Stepanjana

Zadnje ~ase gre Davidu (AO Kranj, Rock Pillar, Ocun) odli~no od rok tudi plezanje. Pozimi je treniral in preplezal te`ke balvanske probleme, zdaj pa se je spet navezal na vrv in 8a-ji ter 8b-ji kar fr~ijo na njegov seznam uspe{nih vzponov. V avstrijskem plezali{~u Goltschach pri Celovcu je pred kratkim z Me Schomee (8b), Rudolfom (8a+) ter dolgo kombinacijo ve~ smeri (8a+) odkljukal vse smeri in kon~al obdelavo plezali{~a. Potikal pa se je tudi po Sloveniji. V Kote~niku je v enem dnevu preplezal Nebo nad Berlinom (8a) in Tamav~ka

73

7-2006literaturaIveriIveri z Grintovcev, Vlasto Kopa~, Planinska zveza Slovenije, Ljub-ljana, 2006

V poglavju Manj znani izrazi in besede knjige Iveri z Grintovcev avtorja Vlasta Kopa~a pi{e, da so iveri tr{~ice. Tr{~ice, ki so nastale v dolgih letih »`aganja« in »obte-sovanja« gora nad Kamnikom, {e posebej pa Velike planine, ki ji je Vlasto Kopa~ vtisnil neiz-brisen pe~at. Izida svoje knjige ni do~akal, v spo{tljivi starosti je

velikoplaninskih naselij je vse-kakor najvidnej{i dose`ek Vlasta Kopa~a v kamni{kem koncu, v knjigi pa izstopajo {tevilne njegove skice – pastirskih bajt, predmetov, lesenih pisav za okra-{evanje tradicionalnih trni~ev, dimljenih sir~kov in podobno. Ve~ina prispevkov je bila `e objavljena v preteklosti v Planin-skem Vestniku, vendar jih je avtor na novo obdelal in dopolnil, tako da zdaj strnjeni v knjigi ostanejo v spominu za vedno. Avtor, ki je bil po vojni `rtev dachauskih pro-cesov, opisuje nove za~etke, ko je znova za{el v svet gora, med stene in grape, med pastirje na Veliki planini, opi{e nekaj zanimiv tur v snegu, jedro knjige pa je ven-darle dedi{~ina Velike planine in njenih ljudi. Ob opisu bajte in predmetov, kot je torila (kalup in cedilo za sirjenje), bralec resni~no raz{iri svoje poznavanje, saj je razlaga jasna in celovita. Dodatno vrednost knjigi daje tudi seznam manj znanih izrazov (z nekate-rimi kraj{imi razlagami), ki ga je iz svoje zbirke prispeval France Male{i~. Vsekakor pa ne moremo mimo poglavja Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev, ki v foneti~nem zapisu ponuja neiz~-rpen seznam imen za domala vsak skalni izrastek, grapo, dolinico ali drugo krajevno zna~ilnost, kot so jih uporabljali v starih ~asih. Seznamu sta prilo`eni dve skici (zakaj ne ve~?) in znana pero-risba Razgled z Grintovca, ki jo je leta 1940 narisal avtor sam (`al je objavljen le vzhodni del razgleda). Vlasto Kopa~ je po vojni risal tudi planinske karte, vsekakor pa si ga bomo zapomnili kot ~loveka, ki je dokazal, da se staro lahko nekako zlije z novim – sodobne turisti~ne bajte na Veliki planini so vendarle ohranile podobo, ki je blizu izvirni ovalni pastirski bajti. Kak{na stara iver verjetno {e le`i pod nastre-{kom. Te iveri, drobne umetnine iz ~istega veselja, kot v uvodu pravi France Male{i~, bodo ostale. Za nas jih je pobral Vlasto Kopa~. Da bodo vedeli tudi zanamci.

Marjan Brade{ko

cesov, opisuje nove za~etke, ko je znova za{el v svet gora, med stene in grape, med pastirje na Veliki planini, opi{e nekaj zanimiv tur v snegu, jedro knjige pa je ven-darle dedi{~ina Velike planine in njenih ljudi. Ob opisu bajte in predmetov, kot je torila (kalup in cedilo za sirjenje), bralec resni~no raz{iri svoje poznavanje, saj je razlaga jasna in celovita. Dodatno vrednost knjigi daje tudi seznam manj znanih izrazov (z nekate-rimi kraj{imi razlagami), ki ga je iz svoje zbirke prispeval France Male{i~. Vsekakor pa ne moremo mimo poglavja Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev, ki v foneti~nem zapisu ponuja neiz~-rpen seznam imen za domala vsak

malo pred tem zaspal - arhitekt, planinec in ~astni ~lan Gorske re{evalne slu`be (knjiga je iz{la kot {esta v zbirki Med gorskimi re{evalci). Zdi se, kot da se je svet pod Kamni{ko-Savinjskimi Alpami prebudil, saj je v zadnjih leti iz{lo kar nekaj knjig, ki pose-gajo v preteklost `ivljenja v gorah nad Kamnikom, {e posebej pri tem izstopa trud Franceta Male-{i~a, ki je uredil tudi Kopa~evo knjigo. Vlasto Kopa~ se v njej spominja prijateljev in znancev, zanimivih osebnosti iz preteklosti Konca, Velike planine in drugih obmo~ij pod vencem kamni{kih gora. Z njimi je gradil Zaveti{~e (bivak) pod Skuto, z njimi plezal, smu~al, obnavljal Veliko planino in ohranjal dedi{~ino, ki ji je po medvojnem po`igu grozilo izgi-notje. Arhitekturna ureditev

^etrta izdaja vodnika Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, vodnik, Jo`e Dobnik, Dru{tvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slove-nije, Ljubljana 2006

Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, imenovana tudi Domo-vinska pot ali kar Pot, je najdalj{a transverzala v Sloveniji in ni jih malo, ki mislijo, da tudi najlep{a. Prvi vodnik po njej je iz{el leta 1969. Zdaj je pred nami `e ~etrta (popravljena in dopolnjena) izdaja na 500 straneh. Kot `e prve tri jo je pripravil Jo`e Dobnik; to je storil skrbno in temeljito, saj je pot `e trikrat prehodil v celoti, posa-mezne odseke, ki so se tako ali druga~e spremenili, pa {e ve~krat.

V uvodnem delu izvemo nekaj o zgodovini slu`be za zveze in kurirske slu`be med drugo sveto-vno vojno in po njej ter o nastanku in spreminjanju poti, posve~ene `rtvam druge svetovne vojne, predvsem partizanskim kurirjem in vezistom. Na ve~ kot tiso~ kilo-metrih z rumeno-modrimi marka-cijami ozna~enih poti (ponekod so tudi {e stare oznake TV) se sre~-ujejo stari in mladi, da se dru`ijo, sprostijo v naravi in spoznavajo Slovenijo. @e skoraj 1500 pohod-nikov, ki so prehodili vso pot, je dobilo spominske zna~ke. Da je

7-2006

74

primerno vzdr`evana in ozna~ena, skrbijo Po{ta Slovenije in Telekom Slovenije, naslednika Zdru`enih PTT-organizacij Slovenije, ki so pred skoraj 40 leti kurirjem in vezistom NOV Slovenije podelile domicil, ter Dru{tvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije in Odbor za Pot.

Domovinska pot je opisana v 22 poglavjih po slovenskih pokrajinah. Vsaka je predstav-ljena z zemljepisno lego, ve~jimi ali zanimivej{imi kraji, gospodar-skim pomenom, naravnimi zna~-ilnostmi, zgodovinskimi in kul-turnimi posebnostmi ter seveda kurirskimi potmi in dogodki med drugo svetovno vojno. Na poti je 88 postojank – vrhov in naselij. Poleg osnovnih podatkov (nad-morske vi{ine, {tevila prebival-cev) spoznamo njihovo zgodovino, dejavnosti prebivalcev, zgodo-vinske, kulturne, umetnostne in etnolo{ke spomenike, rastlinstvo, `ivalstvo in {e kaj. Izvemo, kaj pi{e na spomenikih, kaj je videti v muzejih, gradovih, cerkvah, kak{ni razgledi se nam ponujajo z vrhov (41 jih sega nad 1000 m). Opisani so planinski domovi, ko~e in zaveti{~a: kje so, kako so nastali

in se spreminjali, kdo jih upravlja, kdaj so odprti, kaj ponujajo. Bralcu bodo gotovo koristili tudi neka-teri naslovi in telefonske {tevilke. Seveda nikjer ne manjka podatek, kje najdete `ig za svoj dnevnik.

Prebrala sem opise nekate-rih odsekov, na katerih sem `e bila, in lahko re~em, da so zelo natan~ni, vendar brez odve~nih podrobnosti. Podrobnosti, ki niso nujno potrebne, da se pohodnik ne izgubi, je seveda veliko, a vodnik ni namenjen tistim, ki dirjajo do cilja, pogledajo na uro in oddirjajo domov. Namenjen je radovednim, vedo`eljnim, takim, ki u`ivajo v naravi in hodijo po svetu z odpr-timi o~mi. Tudi ~asi so kar prav{-nji: za zmerne hodce.

Vodnik malo ve~jega `epnega formata (11,5 cm × 16 cm) je urejen in natisnjen zelo pregledno. Bogati ga ve~ kot 100 barvnih fotografij, ki so tudi avtorjevo delo, in nekaj perorisb Cirila [tembala. Na koncu je na 37 delov razdeljen zemljevid Slovenije v merilu 1 : 125.000 z vri-sanimi 88 postojankami in potjo, ki jih povezuje. Seznam knjig in vodnikov bi bil morebiti lahko nekoliko dalj{i, gotovo pa poleg (ne namesto) starega vodnika Kam-

Iz Mladinske knjige Trgovine,

KNJIGARNE KONZORCIJ,Slovenska 29, Ljubljana

ni{ke in Savinjske Alpe (Ficko 1993) pogre{am novega Kamni-{ko-Savinjske Alpe (Habjan in soavtorji 2004). Navedenih je tudi 18 zemljevidov.

Ker to ni knjiga, ki bi jo brali »v kosu«, na du{ek, se utegne s~asoma, z rabo, najti {e kaka pripomba (k temu nas spod-buja tudi avtor). Moje lektorsko oko je opazilo nekaj pravopisnih in/ali tiskarskih napak, pa ni~ »stra{nega«. Edina res omembe vredna pomanjkljivost se mi zdi, da v knjigi ni abecednega kazala (vsaj zemljepisnih imen). Vodnik je zelo obse`en, zato je kljub pre-glednosti ter kazalu opisov poti po pokrajinah in pregledu poti po krajih/postojankah/vrhovih (s {tevilkami kontrolnih to~k, nad-morskimi vi{inami, ~asi hoje in stranmi) `eleno marsikdaj te`ko, gotovo pa zamudno najti.

Knjigo boste zaman iskali v knjigarnah. Tako kot dnevnik jo je mogo~e kupiti le na po{tah v krajih ob Poti, v Planinskem dru{tvu Po{te in Telekoma Ljubljana, v Dru{tvu prijateljev Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije ter v Telekomovih trgovinah.

Mojca Lu{trek

(320 strani, mehka vezava, barvne fotografije, cena 6.560,00 sit)

Eno področje, dva različna svetova: na eni strani Poljska na drugi Slovaška. Odličen vodnik po Tatrah, edini v angleškem jeziku.

(256 strani, mehka vezava, barvne fotografije, cena 5.240,00 sit)

Lepo opisane poti po najvišjih vrhovih Evrope.Od južne Francije, preko Švice, Avstrije, Italije do Slovenije.

Kev Reynolds100 HUT WALKS IN THE ALPSCicerone Press, december 2005

Colin Saunders, Renata NároznáTHE HIGH TATRASCicerone Press, junij 2006

75

7-2006

Gore nad So~o – ponovnoJulijske Alpe – Gore nad So~o (2. dopolnjena izdaja), Andrej Stritar, Sidarta, Ljubljana, 2006

Ko Stritarjevih Gora nad So~o pred nekaj leti ni bilo ve~ najti na knjigarni{kih policah, je domne-va, da slovenska gorni{ka srenja postaja vse zahtevnej{a in vse bolj v {ir{i gorski prostor zagleda-na (in po njem razgledana), posta-la dejstvo. Ta srenja »modne tren-de« tako ali druga~e znamenitih bo`jepotnih vrhov pu{~a zgolj se-zonsko naravnanim mno`icam, zase pa i{~e svojemu osebnostne-mu okusu primerne cilje. In prav

Sto`jem nad Logom pod Mangartom do potresov in drugih naravnih ujm. Vse to je pustilo te`ko izbrisljive posledice tudi na licih gora, ki jih obravnava na{a vodni-{ka knjiga. Tudi od tod avto-rjev namen in dobra volja za-lo`be, `e napisanemu doda-ti najaktualnej{e spremem-be na poteh in brezpotjih, tako da zdaj jemljemo v roke s {tevilnimi drobnimi, v~a-sih komaj opaznimi popravki spremenjeno knjigo, zato pa je opaznej{a, »posodobljena« fo-tografska spremljava, ki po svoji kakovosti vztraja v maniri Sidar-tinih izdaj.

Mitja Ko{ir

Pohodni{tvo v SlovenijiPohodni{tvo v Sloveniji, Sloven-ska turisti~na organizacija, Ljub-ljana, 2006

Propagandna bro{ura, ki jo je izdala Slovenska turisti~na orga-nizacija v slovenskem, angle-{kem, nem{kem, francoskem in italijanskem jeziku, v uvodu vse-buje kratke opise Slovenske pla-ninske poti (transverzale), na{e-ga dela Vie Alpine ter evropskih pe{poti E-6 in E-7. Predstavi tudi Planinsko zvezo Slovenije, Zdru-`enje gorskih vodnikov in Kna-fel~evo markacijo kot vodilo tu-ristom na pohodni{kih poteh. Po-drobneje je opisanih 33 planin-skih poti, ve~inoma kro`nih in z izhodi{~em v kakem turisti~nem kraju. Poti so vseh te`avnosti od vzponov na Triglav, poti skozi Pri-sojnikovi okni, pre~enja Grintov-cev do pohoda ~ez Pohorje in pre-hodov skozi vinorodne gri~e ter po Kra{kem robu. [e najmanj je zastopana Notranjska. Od ~lanic PZS je to odli~no reklamno prilo-`nost za planinske ko~e izkoristi-lo le PD Ljubljana – Matica. Ker izdajamo planinsko vodni{ko lite-raturo samo v sloven{~ini, bi bro-{ura v kakem drugem jeziku pri-{la prav vsaj pri tistih planinskih dru{tvih (in PZS), kamor prihaja-

jo tujci po informa-cije in zemljevide. Brez-pla~no se jo lahko naro~i pri Slo-venski turisti~ni organizaciji (Di-stribucijski center, Parmova 53, Ljubljana; boza.suljgic�slovenia.info; faks: 01/28 08 872). Bro{ura je lepa, formata A4, opremljena z odli~nimi posnetki, preglednimi zemljevidi in jedrnatimi opisi, kar vse bi bilo lahko zgled tudi na{im piscem vodnikov.

Tone [karja

Terska dolinaTerska dolina – Alta Val Torre – Val Tor, uredila Milena Ko`uh, Dru{tvo Mohorjeva dru`ba, Celjska Mohorjeva dru`ba, Gori{ka Mohorjeva dru`ba, Celje, Gorica, 2006

^eravno knjiga Terska dolina o gorah onkraj meje ne govori kaj dosti, vendarle predstavlja svet, ki je za slovenske ljubitelje gora, ko ga odkrijejo, silno pri-vla~en. Nekako med Matajurjem in grebeni Muzcev le`e ti skriv-nostni kraji, tam, kjer se Julijske Alpe po~asi spu{~ajo v bene{ko ravan. Knjiga, ki jo je uredila Milena Ko`uh, je zanimiva `e sama po sebi – je trijezi~na (slo-vensko, italijansko, furlansko), ponekod pa celo {tirijezi~na, ~e tersko nare~je {tejemo kot jezik. [tevilni avtorji govore predvsem o geografskih, zgodovinskih, etno-grafskih, jezikovnih, kulturnih in umetnostnih vidikih krajev v terskih dolinah, Jurij Kunaver pa

tak{nih je v gorah nad So~o ve~ kot dovolj, saj gre za sklenjeno gorsko pokrajino, ki se ji {e naj-bolj prilega ljubezenska izpoved o ~arobnem prostoru, kjer s slo-venskim gorni{kim pisateljem Francetom Av~inom (in ruskim pesnikom Turgenjevim) le ti{ina {epeta.

Od takrat, ko so Gore nad So~o iz{le prvi~ (leta 1997), je v njihovi reki preteklo `e veliko vode in se je v njenih nedrjih zgodilo veliko pomembnega, celo usodnega. Od grozljivega zemeljskega plazu pod

7

posledice tudi na licih gora, ki jih obravnava na{a vodni-{ka knjiga. Tudi od tod avto-rjev namen in dobra volja za-lo`be, `e napisanemu doda-ti najaktualnej{e spremem-be na poteh in brezpotjih, tako da zdaj jemljemo v roke s {tevilnimi drobnimi, v~a-sih komaj opaznimi popravki spremenjeno knjigo, zato pa je opaznej{a, »posodobljena« fo-

jo tujci po informa-cije in zemljevide. Brez-

7-2006

76

na kratko predstavi tudi pohodni-{ke in planinske poti po terskem delu Bene{ke Slovenije. Med avtorji prispevkov vsekakor velja omeniti doma~ina, Viljema ^erna, saj so na koncu knjige objavljene tudi njegove pesmi o krajih in `iv-ljenju v Terski dolini (v vseh {tirih

in gri~ev, stali so ti gradovi kakor slanina v nabodljani zaj~ji pe~enki.« O gorski naravi terskih krajev z vso silovitostjo spregovori naslednji stavek: »Veliko novoro-jencev je med potjo v ^ento, kjer naj bi bili kr{~eni, umrlo, ker so star{i zdrsnili in z otrokom vred zgrmeli v ledenomrzle vode Tera.« O umiranju govore tudi legende, zgodbe o bajeslovnih bitjih. Tako denimo o gozdnem {kratu {kari-fi}u in terskih ljudeh beremo: »Njihovi otroci ga ne bojo ve~ poznali, se ga ne bojo bali, jih ne bo odna{al v hosto, zanje ne bojo zvonili ve~ re{no zvonovi. Adio, {karifi}!« Ker pa so kraji lepi, samotni, staro`itni, predvsem pa ponujajo ~udovite gorske poti, morda z obiskom kak{no legendo uspemo tudi o`iviti. Po prebiranju knjige se bo poti v Tersko dolino te`ko upreti.

Marjan Brade{ko

100 let ko~e na Kamni{kem sedlu

Propagandni odsek PD Kamnik je ob stoletnici ko~e na Kamni{kem sedlu izdal li~no bro{uro, v kateri bralcu pred-stavi zanimivo zgodovinsko pot znane planinske ko~e. Najprej se vrnemo na konec leta 1899, ko je Miha Kos, u~itelj na Homcu in ~lan Kamni{ke podružnice SPD, napisal prvemu predsed-niku Kamni{ke podružnice SPD Josipu Mo~niku dva predloga oz. nasveta: naj podružnica postavi ko~o na Jermanovih vratih in najame »turistovsko ko~o« v Kamni{ki Bistrici. Dopis u~itelja Kosa je ohranjen, prav tako pa tudi dopis, s katerim je Me{~-anska korporacija prepustila Kamni{ki podružnici prostor oz.

jezikih). Pesmi govore o izginja-nju, odhajanju, umiranju – o pomi-kanju kazalcev ~asa nazaj. Izselje-vanje, vojne, dokon~ni udarec pa {e potres leta 1976. A vendarle zadnje pesmi v knjigi dajejo slutiti prebujenje – njihova reli-giozna motivika govori o bo`i~u, veliki no~i, o upanju. Nekatere pobude podobnih zagnancev (kot je denimo `upnik dr. Renzo Cal-ligaro v Zavarhu) k sre~i prina{ajo sve`ega diha v kraje.

Jedro knjige so jezikovne raz-prave. Sloven{~ina je bila neko~ tam enakopravna z drugimi jeziki (znani ^ernjejski rokopis), kraji pa so enakomerno sprejemali tako slovenske kot furlanske izraze, saj so ljudje ̀ iveli odmaknjeno od ita-lijan{~ine, uradnega jezika cerkve in dr`ave. Da so bili kraji neko~ mo~no poseljeni, govore {tevilni navedki iz zgodovine, denimo v znani monografiji Simona Rutarja Bene{ka Slovenija (iz leta 1899): »Na vseh rtih, kucljih in osamlje-nih gri~ih najju`nej{ih obronkov bene{kih in julijskih Alp, zlasti po prihodu rek izmed gorovja

Mlada, a izku{ena angle-{ka plezalca Simon Yates in Joe Simpson v perujskih Andih opravita prvenstveni vzpon v zahodni steni 6356 metrov visoke Siule Grande. Zahtevnemu vzponu sledi sestop po izredno nevarnem grebenu ... Zgodi se nesre~a, ki se kon~a z grdo zlo-

mljeno Joejevo nogo. Plezalca izmu~ena in v vedno slab{ih raz-merah nadaljujeta sestop. Med spu{~anjem ~ez steno se znaj-deta v položaju, ki grozi, da se bo kon~al s padcem naveze ~ez steno. Simon se odlo~i in prereže vrv, tukaj pa se prava drama in zgodba {ele za~ne ...

Vsak izmed plezalcev za~enja doživljati svoj pekel – Simon s svojim ob~utkom krivde v spustu ~ez steno in v samoti baznega tabora, Joe pa v enem najbolj neverjetnih bojev za preživetje v zgodovini alpinizma. Simp-sonova knjiga (naslov izvirnika »Touching the void«) je izredno spretno napisana in pretres-ljiva, kot taka je kmalu po izidu postala svetovna uspe{nica. Po knjižni predlogi je ve~kratni oskarjevec Kevin MacDonald pred kratkim posnel dokumen-tarec, ki tako kot knjiga pobira nagrade na vseh pomembnih festivalih.

Knjiga je iz{la pri založbi Sidarta (www.sidarta.si) in stane 4200 SIT.

Dotik praznine (Joe Simpson)

77

7-2006novice in obvestilazemlji{~e za postavitev planin-ske ko~e. Kamni{ko ko~o so tako za~eli graditi leta 1902, odprtje pa je bilo 12. 8. 1906. Kamni{ko ko~o, kot jo poznamo danes, pa so na kraju, na katerem je stala

Franci Ekar pri ministru Janezu Podobniku

Minister Janez Podobnik je 13. junija 2006 sprejel predsed-nika PZS Francija Ekarja. Pred-sednik PZS je seznanil ministra in njegove za to odgovorne sode-lavce s hudimi posledicami, ki jih je povzro~ila sne`ena in nevarno plazovita zima. Ena najhuj{ih je opusto{enje, ki so ga plazovi nare-dili na Okre{lju; med drugim so povsem uni~ili ~istilno napravo ter po{kodovali elektrovod in planin-sko pot do Frischaufovega doma. Predsednik je ministru oddal tudi seznam za letos predvidenih ekolo{kih sanacij in investicij v planinske ko~e. PZS in planinska dru{tva glede na ministrove dose-danje obljube pri~akujejo, da bodo nekatere izmed teh graditev upo-{tevane v razpisih MOP. Glede vpra{anja o navzo~nosti PZS v skupini za pripravo novega zakona o Triglavskem narodnem parku pa je bilo oblikovano stali{~e, da bo PZS delovala v izvedenski delovni skupini skupaj z zavodom TNP. To je zanesljivo najbolj{a oblika. Treba pa bo re{iti nekaj klju~-nih strate{kih ekolo{kih vpra{anj glede nameravane elektrifikacije planinskih ko~ in tega, koliko {e pospe{evati mno`i~nost in kdaj bomo za~eli dosledno upo{tevati alpske protokole s podro~ja alpske konvencije, ki je bila podpisana tudi v na{i dr`avi.

Indok PZS

Tiskovna konferenca PZS

Planinska zveza Slovenije je 30. maja 2006 organizirala novi-narsko konferenco. Po kratkem uvodu predsednika PZS Francija Ekarja je na~elnica KVGN Roza-lija Skobe predstavila novosti v KVGN. Predstavila je novo knjigo Narava v gorskem svetu, pri pri-pravi katere je sodelovalo ve~ imenitnih sodelavcev, ki so bili ali so {e ~lani KVGN, ter u~benik za

varuhe gorske narave in ponatis nekdaj zelo popularnega plakata Zavarovane rastline. Podrobno je predstavila tudi delo KVGN, ki je usmerjeno predvsem na izob-ra`evanje novih kadrov – varuhov gorske narave – in ozave{~anje planincev po Sloveniji o pomenu varovanja narave. Komisija pospe-{eno izobra`uje nove varuhe in jih seznanja tudi z Naturo 2000. Bro{uro Obiskovalci gora spo{tu-jemo Alpsko konvencijo je pred-stavil Milan Naprudnik. Nastala je v sodelovanju s preostalimi dr`avami ~lanicami CAA in je natisnjena v {tirih jezikih ~lanic; Alpsko konvencijo predstavlja na vsem razumljiv na~in. Idejo za to izdajo je dal Milan Naprudnik, financiranje pa je omogo~ila Repu-blika Avstrija. Bo`idar Lavri~ je predstavil sodelovanje Planinske zalo`be pri izdaji strokovne lite-rature PZS. V pripravi in tisku so zemljevidi in vodniki za Tr`i~, Bled, Bohinj, Dovje, Mojstrano in Preddvor, `e natisnjenih ali v pri-pravi pa je {e nekaj drugih. Delo Mladinske komisije PZS, ki letos praznuje 50 let, je predstavil v. d. na~elnika Iztok Rojc, ki je opisal dosedanje delo MK. Ve~ o zazna-movanju 50-letnice pa je povedal Du{an Pra{nikar; omenil je sre~-anje, ki je potekalo 13. maja, in napovedal nove dogodke. Med njimi je posebno poudaril leto-{nje sre~anje treh de`el, katerega osrednja tema bo delo z mladimi; to je v PZS nekaj posebnega, saj ga v nasprotju z razmerami v sosed-njih dr`avah vodijo mladi. O delu Vodni{ke komisije in vodnikih PZS je spregovoril na~elnik VK Franc Gri~ar. VK zdaj zdru`uje nekdanje mladinske vodnike in planinske vodnike PZS. Programi so enotni in obsegajo delo v vrtcih, {olah in z odraslimi. Posebno je poudaril, naj pohodniki v gore, predvsem organizatorji izletov, anga`irajo vodnike PZS, saj je dokazano, da je na izletih pod vod-stvom izku{enih vodnikov varnost udele`encev veliko ve~ja. Rudi Skobe pa je predstavil vzgojno-izobra`evalno delo komisij PZS,

prva, slavnostno odprli 23. 7. 1983. Knjižica prina{a {e nekaj drugih zanimivih ~lankov. Preberemo lahko spomine na za~etek gra-ditve ko~e dr. Milana Orožna iz leta 1974. Sledi ponatis ~lanka iz Planinskega vestnika, ki opisuje odprtje (1906). Seveda marljivi Kamni~ani v svoji bro{uri niso pozabili objaviti vabila na odprtje ko~e, ki je iz{lo v glasilu Kam-ni~an. Morda pa je {e zanimivej{a upodobitev Kamni{ke ko~e, kot si jo je po pripovedovanju pred-stavljal slikar Maksim Gaspari. V ~lanku, ki je bil natisnjen v Planinskem vestniku l. 1953, je takratni glavni urednik prof. Tine Orel opozoril na pove~anje Kam-ni{ke ko~e. Zanimivo branje nam postreže tudi s tem odstavkom: ... Prvotno so mislili na novo gradnjo v Klinu, potem zraven stare ko~e, nazadnje pa jih je pomanjkanje denarnih sredstev prisililo, da so se odlo~ili adaptirati staro ko~o ... V nadaljevanju preberemo {e nekaj o graditvi popolnoma nove Kamni{ke ko~e, ki je »zrasla« sredi osemdesetih let. Knjižico krasi precej dokumentarnih foto-grafij. Emil Pevec

7-2006

78

zdru`enih v okviru KVIZ. PZS ima tako dr`avno koncesijo za izvajanje 18 programov. Informa-cijo o Gorski re{evalni slu`bi je podal v. d. GS PZS Danilo Sbrizaj. Zanikal je, da bi se GRS izlo~ila iz PZS, saj nobeno izmed dru{tev GRS ni podalo zahteve za izstop iz PZS. Predvsem pa je poudaril, da odlo~itev o prenehanju GRS lahko sprejme le PZS in nih~e drug. Danilo Sbrizaj je predstavil tudi predvidene akcije Komisije za pota v letu 2006. Predvidenih je 12 akcij s 74 udele`enci, ki naj bi trajale 40 dni. Poudaril je, da je izvedba na~rta vpra{ljiva, saj ka`e, da bo letos zaradi obilice snega in plazov veliko nepredvidenih popravil; od teh je omenil dve poti na Okre{elj in na Kokrsko sedlo. V nadaljevanju je predstavil {e seznam odprtih planinskih ko~, ki so letos za~ele obratovati malo pozneje kot po navadi.

Indok PZS

Podpis pogodbe o sodelovanju

20. junija 2006 sta predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in predsednik Slovenskega gorni{kega kluba Skala France Sev{ek na sede`u Planinske zveze Slovenije v Ljubljani podpisala pogodbo o medsebojnem sodelo-vanju. Ob podpisu so bili navzo~i {e na~elnik GK PZS in pravni zastopnik PZS Metod Kova~, v. d. generalnega sekretarja PZS Danilo Sbrizaj, Tone Jegli~, prvi predsednik Skale, in Aljo{a Belin-gar, tajnik Skale. V nagovoru pred podpisom pogodbe sta oba pred-sednika poudarila, da med orga-nizacija ni nikakr{ne konkurence – tako kot je ni bilo pred drugo svetovno vojno med SPD in Skalo – in podpis pogodbe o sodelova-nju dejansko pomeni sodelovanje in dopolnjevanje med organiza-cijama. Njuna skupna `elja je, da bi razvoj planinske in gorni{ke dejavnosti v Sloveniji dobil ~im ve~jo podporo.

V.d. generalnega sekretarja PZS Danilo Sbrizaj

36. tabor MDO PD Ljubljane

Letos je bil `e 36. tabor pla-nincev z ljubljanskega obmo~ja. Potekal je v sklopu akcij z geslom »Za `ivljenje zdravo v gorsko naravo«. Priredili smo ga na Kamen gri~u nad Lo{kim Potokom. Orga-nizator je bilo planinsko dru{tvo Lo{ki Potok, MDO PD Ljubljane je prevzel le skrb za tiskanje pla-katov in objavo v javnih ob~ilih. @e ob cesti, ki povezuje Sodra`ico z Lo{kim Potokom, so bile prve napisne table, ki so udele`ence usmerjale na parkirna mesta. Poti, ki so vodile na Kamen gri~, je bilo ve~. Najdalj{a je vodila iz @lebi~a prek Nove [tifte in Travne gore, druga iz Nove [tifte prek Travne gore in tretja iz Lo{kega Potoka. Na prireditvenem prostoru je bilo vse: urejen oder, zastave, hrana in pija~a in tudi razstava predmetov, ki jih v Lo{ki dolini uporabljajo pri spravilu sena. Ob dvanajstih se je za~el kratek kulturni program, ki ga je povezovala mlada planinka Marjanca. Nastopili so: me{ani pevski zbor PD Lo{ki Potok pod vodstvom [tefke Debeljak, mladi z osnovne {ole dr. Antona Debe-ljaka pod vodstvom Marije Monta-ni~ in komaj 12-letni harmonikar Tadej Ko{merl. Simona Rupar~i~, tajnica PD Lo{ki Potok, je na kratko orisala 10-letno delovanje PD. Posebno je poudarila, koliko truda je bilo vlo`enega v graditev ko~e na Kamen gri~u. Upajo, da jo bodo dokon~ali do prihodnjega leta in jo slovesno izro~ili namenu. Tabor so pozdravili tudi Franci Ekar, predsednik PZS, Marinka Ko`elj Stepic, predsednica MDO PD Ljubljane, in Janez Novak, `upan ob~ine Lo{ki Potok. Sledil je dru`abni del 36. tabora. Poto~-ani, tako se imenujejo prebivalci poto~anske planote Lo{ki Potok, so pripravili odli~en gola`, pasulj in klobase. Tabora se je udele`ilo kak{nih 320 planincev, od najmla-j{ih, ki so zvedavo kukali iz otro-{kih nahrbtnikov na hrbtih o~etov, do najstarej{ega, `e 85-letnega Jo`eta Dobnika. V vsej mno`ici

so bili posebno prepoznavni ~lani PD Lo{ki Potok v `ivo rde~ih majicah z natisnjenim spominskim emblemom. Ob zvokih ansambla Ribni{ki pu{eljc so plesali in pri-jateljevali ~lani dru{tev Ko~evje, Medvode, @elezni~ar, Ribnica, Velike La{~e, A banka, Obrtnik, Ljubljana Matica, Saturnus, Inte-gral, Draga Bregarja, Viharnik, Postaje GRS Ljubljana in morda {e katerega PD. Planinci so na Kamen gri~u pre`iveli ~udovit dan. Hvala vsem iz Lo{kega Potoka, ki so v organizacijo vlo`ili nemalo truda. In vabilo za naprej: 37. tabor ljub-ljanskih planincev bo 26. 5. 2007. Na svidenje v dolini Kosce!

Marinka Ko`elj Stepic

Bilten MDO PD Ljubljane

Maja 2006 je iz{el bilten Med-dru{tvenega odbora planinskih dru{tev Ljubljane, ki ga je uredil Zvone [ere. V njem se lahko sez-nanimo z delovanjem odborov v ljubljanskem MDO v letu 2005 in s podatki o {tevilu ~lanov (mar-kacistov, vodnikov) v letu 2006, podana sta seznam nagrajencev PZS za leto 2005 in seznam pla-ninskih poti, za katere skrbijo pla-ninska dru{tva, ki so ~lani MDO Ljubljana. Omenjena sta tudi dva jubileja, in sicer 30 let PD Avto-tehna in 10 let PD Lo{ki Potok. Nekatera dru{tva, na primer

79

7-2006

Mladinski odsek PD Ljubljana Matica, predstavljajo svoje delo-vanje v obliki kratkih prispevkov, PD Po{te in Telekoma Ljubljana predstavlja Pot slovenskih legend (PSL) in Po{tarske jamarske poti (PJP), PD [marna Gora tabor v vasi Sele [ajda na Koro{kem ipd. Bilten je dobrodo{el vir numeri~-nih podatkov (razli~ni seznami), s pregledom aktivnosti ~lanic MDO pa lahko pripomore tudi k njihovemu medsebojnemu spo-znavanju. Ve~ na spletni strani MDO PD Ljubljane: www.mdo-ljubljana.net.

Irena Mu{i~

Markacisti na Golteh in na Jan~ah

V maju (21. 5.) se je kon~al te~aj markacistov v Mozirski ko~i na Golteh. V dveletnem obdobju so kon~ali pripravni{tvo in s tem izpolnili pogoje za naziv mar-kacista PZS. Opravilo so {e ta dan dolo~ena dela na planinskih poteh. Zna~ke jim je podelil na~-elnik KPP UO PZS Tone Tom{e (od {t. 862 do {t. 885). Novi mar-kacisti PZS so postali: Vinko Martinovi~, PD [o{tanj; Ivan Drozg, Cvetko in Gregor Mlakar, PD Pristava; Jo`e Oro`, Martin P{eni~nik in ^rtomir Koren, PD Slovenske Konjice; Bolte`ar Orli~-nik, PD Dobrna; Zvonko Posi-lovi~ in Boris Kotnik, PD Zre~e; Slavko Kumprej in Matija Nerad, PD Ljubno; Martina Sedov{ek in Brane Fakin, PD Grmada; Peter Marko, PD Tabor; Jo`ef in Janez Semprimo`nik, PD Vransko; Alaj{ Kitak, PD Sloga Rogatec; Zlatko Le{ek in Zdrvako Rajgl, PD @elezni~ar; Silvo Sterm{ek, PD Lo~e; Franc Polan{ek, PD Mozirje; Franc Kmetec in Franci Koro{ec, PD Vitanje. V maju je bil izveden {e te~aj za markaciste na Jan~ah. Prijavljenih je bilo 29 kandidatov, udele`ilo pa se ga je le 22 te~ajnikov iz 13 planinskih dru{tev, ki so bila zelo razpr{ena po krajih. Prvi del te~aja je bil

13.–14. in drugi 27.–28. maja. Vsi so ga uspe{no opravili in dosegli 96-odstoten uspeh. Polovica te~-ajnikov je pravilno odgovorila na vsa vpra{anja. Te~aj je vodil mag. Uro{ Vidovi~ ob sodelo-vanju in{truktorjev markacistov Stanka Ga{pari~a, Bo`a Jordana in Florjana Nun~i~a. Zadnji konec tedna sta bila navzo~a {e Gorazd Hace in Tone Tom{e, na~elnik KPP. Za priprave, namestitev in prehrano je vzorno poskrbel Ale{ Mohar. Vsem pripravni-kom `elimo veliko uspeha pri delu na planinskih poteh in da bi uspe{no opravili obvezno pripra-vni{tvo. Na svidenje ~ez dve leti

Marjan [aveljTiho je od{el {e eden izmed

veteranov slovenskega alpi-nizma. V izolski bolni{nici je 23. 1. 2006 v oseminsedemde-setem letu starosti umrl Marjan [avelj. Le nekaj dni prej, ob mojem zadnjem obisku, je bil lep son~en dan. Skozi okno njegove sobe so se videli obilno zasne`eni vrhovi Kanina in Krna ter drugih gora v nepretrgani verigi, ki je segala do Triglava in navzdol v italijanske Alpe in Dolomite. @e sedemnajstleten je od{el v partizane. Po koncu vojne je dokon~al {olanje na gimnaziji in nadaljeval {tudij na fakulteti za gozdarstvo v Zagrebu. Leta 1946 se je pri-dru`il alpinistom PD Ljubljana, leta 1948 pa je bil med sousta-novitelji novega PD Univerza v Ljubljani. V skupini mladih ljubljanskih alpinistov je bil med najbolj aktivnimi. V Kam-ni{ko-Savinjskih in Julijskih Alpah je opravil {tevilne vzpone v zimskem in letnem ~asu. Med njimi so {e posebno pomembni prvenstveni zimski vzpon po Dibonovi smeri v [piku in nova plezalna smer v severni triglav-ski steni, oba iz leta 1947, ter

IN MEMORIAM

prva ponovitev Comicijeve smeri v severovzhodnem razu Jalovca leta 1948. Po diplomi so ga slu`bene obvezno-sti zanesle na Primorsko. V Postojni je ve~ let u~il mlade gozdarje in skrbel za gozdove na Tolminskem. Po po{kodbi kolena je moral alpinizem opustiti. Ostal pa je povezan z naravo in je aktivno sodelo-val v dru`benem `ivljenju v Kopru, v katerega se je ta~as preselil. Starih gorskih pri-jateljev ni pozabil. Redno se je udele`eval vsakoletnih sre~anj alpinistov veteranov. @al se jih ne bo ve~.

Sandi Bla`ina

na obveznem petem dnevu te~aja s slovesno podelitvijo izkaznic in zna~k markacistov PZS!

Bo`o Jordan

Petindvajset let planinskega doma

V soboto, 3. junija 2006, je pla-ninsko dru{tvo HPD Dugi vrh iz Vara`dina organiziralo slovesnost ob 25-letnici planinskega doma na Dugem vrhu v bli`ini Vara`-dina, ki je nastal v podarjenem `elezni{kem tovornem vagonu. Kot gostje so pri{li predstavniki

7-2006

80

Kako poznamo na{e gore?Katera gora je na sliki?Tokrat bo za nagrado nova knjiga Karnijska potepanja, ki jo ponuja spletna trgovina z gorni{ko opremo www.kibuba.com. Pravila na{e igre smo objavili v januarski {tevilki. Odgovore sprejemamo do 25. 7. 2006.Re{itev iz prej{nje {tevilke:V junijski {tevilki smo objavili sliko Kladiva v grebenu Ko{ute, slikanega z zavarovane poti na Veliki vrh s Hajn`evega sedla. Prejeli smo 34 pravilnih odgovorov. Tisti, ki ste se zmotili, ste na sliki prepoznali Ko{utnikov Turn, Veliko in Malo Jezersko Babo in Krofi~ko. Iz`rebana je bila DanicaJane` iz Tolmina, ki ji bo spletna trgovina www.kibuba.com podarila vetrovko Solo.

Andrej Stritar

iz Zagreba, Maribora in dru{tev, ki delujejo v Hrva{kem Zagorju. Lepo vreme je pripomoglo k vese-lemu in spro{~enemu dru`enju. V nagovorih in pozdravnih besedah so bili omenjeni donatorji, spon-zorji in prijatelji iz `elezni~arskih in drugih dru{tev. Kot gostitelji so se posebno izkazali Dragan \or|evi}, Ivo [olti} in drugi. Dru{tvo si danes prizadeva zgra-diti novo planinsko ko~o, doseda-nji vagon pa bi rado ohranilo kot zgodovinsko in muzejsko vred-nost ter spomin na @TP Zagreb, Ivana Horvata, Josipa Sakomana in druge, ki so bili zaslu`ni za pet-indvajsetletno delo.

Josip Sakoman

4. mednarodni sejem Lov 2006

Od 21. do 23. aprila je na radgonskem sejmi{~u potekal 4. mednarodni sejem lova, ribi{tva, turizma in aktivnosti v naravi. Tudi letos sta se na njem pred-stavila Planinska zveza Slovenije in Meddru{tveni odbor planin-skih dru{tev za Pomurje. Posebej je bila predstavljena Mladin-ska komisija ob svoji 50-letnici z geslom »Gremo skupaj varno v gore«. Del programa je bil s prikazom zavarovanih gorskih rastlin v skladu z geslom sejma »Sejem Lov – naravnost k naravi«

posve~en varstvu gorske narave. Predstavil se je tudi Mladin-ski odsek PD Gornja Radgona z utrinki s Tabora 2005 in z orien-tacijskih tekmovanj.

Jo`e Ru`i~

Tone [karja

[e enkrat vam sporo~amo, da bo letos Planinski vestnik iz{el tudi avgusta! V po~itni{kem ~asu vam `elimo veliko lepih tur po gorah in seveda prijetno branje.

Uredni{tvo

* DDV v ceni ni upoštevan.

Za leto 2007 sta v prodaji dve izvedbi tradicionalnega planinskega koledarja:

2007planinska koledarja

SLOVENSKE GORESlovenske gore so v vsakem letnem času drugačne in z vsake strani lepe. Tako nam jih kaže tudi koledar za leto 2007. Glavnim posnetkom, namenjenim novim pogledom iz znanih in manj znanih predelov, so do-dani manjši z živalmi, cvetjem, plezanjem in podobnimi drobci iz življenja v gorah. Kole-darski listi so obogateni z izreki o gorah in življenju, hrbtna stran pa prinaša pravljico o Srebrnokrilcu, kot jo je zapisal pisatelj Josip Vandot (Kekec) po pripovedih domačinov. Tekst je v slovenščini in angleščini.Koledar je pokončen, meri 33 x 48 cm + 5 cm (za dotisk) in je vložen v papirnato vrečko.Cena za izvod je 818,00 SIT (3,41 EUR).*

GORE, REKE, CVETJE(Mountains, rivers, flowers 2007)Ta koledar že desetletja opremlja s fotogra-fijami priznani planinski fotograf Peter Janežič. Zaradi širokoformatnega filma so panoramski posnetki izjemno lepi. Dodane manjše slike prikazujejo planinske koče, vode in cvetje iz gorske narave. Na hrbtni strani je seznam vseh planinskih koč po gorskih skupinah z nadmorsko višino in tele fonskimi številkami.Format je dvojen, 42 x 30 cm, v visečem položaju 42 x 60 cm + 5 cm (za dotisk).Cena za izvod je 830,00 SIT (3,46 EUR).*

MidGTX Himalaya Capehorn 50+10 XPD Altitude

PRODAJA:

ŠMARTINSKA 152, BTC-HALA ALJUBLJANAtel: 01 585 26 30e-mail: pohodnik@univet.siwww.pohodnik-si.com

Vabimo vas, da se za nakup obrnete na nas, saj že vrsto let pripravljamo značilne, vedno lepe ter z informacijami in kulturo obogatene koledarje. Vrhunsko oblikovanje je delo Jurija Kocbeka. Koledarje si lahko ogledate in jih naročite pri ga. Hedviki Petkovšek oz. Planinski zalo žbi na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana (tel.: 01/43-45-690, fax: 01/43-45-691, el. pošta: hedvika@pzs.si).

111. LETO / JULIJ 2006 / 750 SIT / 3,13 EUR

7RevijaPlaninske zvezeSlovenije

Plazovi vleto{nji zimi

Intervju:Marjan Manfreda,

Tone Tom{e

Sto letNem{ke smeri

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895