razredni pouk 1. stopnja 2014-2015dfg

UM PEF, Univerzitetni tudijski program 1. stopnje Razredni pouk

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOKA FAKULTETA

VLOGA

za pridobitev soglasja k univerzitetnemu tudijskemu programu 1. stopnje

Razredni pouk

Pedagoke fakultete Maribor Univerze v Mariboru

(akreditacija tudijskega programa)

Zadnje spremembe: januar 2014Dodiplomski univerzitetni tudijski program 1. stopnje Razredni pouk so izdelali:

red. prof. dr. Samo Fonari

red. prof. dr. Jurij Planinec

izr. prof. dr. Alenka Lipovec

asist. mag. Martina Rajp

Pri pripravi programa so sodelovali e:

red. prof. dr. Janja rinovi Rozman

red. prof. dr. Marko Marhl

izr. prof. dr. Vlasta Hus

asist. dr. Polonca ek Mertk

asist. mag. rtomir Matejek

asist. dr. Toma Bratina

Zmago Ciringer

Pri pripravi vloge za pridobitev mnenja o novem tudijskem programu so sodelovali vsi nosilci predmetov v programu.

Jezikovni pregled vloge je opravila doc. dr. Polonca ek Mertk.KAZALO/VSEBINA VLOGEVLOGA ZA PRIDOBITEV MNENJA O NOVEM DODIPLOMSKEM UNIVERZITETNEM TUDIJSKEM PROGRAMU 1. STOPNJE PEDAGOKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU

Razredni pouk

41. Predlagatelj in utemeljitev vloge

41. 1. Podatki o predlagatelju

71. 2. Kratka utemeljitev vloge

72. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokoolskega zavoda k predlaganemu tudijskemu programu

73. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o tudijskem programu (priloga 2)

84. tudijski program s sestavinami iz 7. lena Meril za akreditacijo

84. 1. Sploni podatki o programu

104. 2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splonih in predmetnospecifinih kompetenc

104. 2. a. TEMELJNI CILJI PROGRAMA

104. 2. b. SPLONE KOMPETENCE

114. 2. c. PREDMETNOSPECIFINE KOMPETENCE

124. 3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

124. 3. a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

164. 3. b. Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program

164. 3. c. Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov

174. 3. d. Primerljivost nainov in oblik tudija (sistem in organizacija tudijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, samostojni tudij, tutorstvo, organizacija praktinega usposabljanja)

194. 3. e. Monosti za vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokoolski prostor

204. 3. f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifine potrebe in pogoje domaega gospodarstva in javnih slub

214. 3. g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

214. 4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokoolskega zavoda

274. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti (v skladu z Merili za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS)

274. 5. a. tevilo in poimenska navedba unih enot

294. 5. b. Vrsta in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa

304. 5. c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija

314. 5. d. Dele praktinega usposabljanja v programu, nain izvedbe

324. 5. e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

344. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih unih enot, letno in celotno tevilo ur tudijskih obveznosti tudenta ter letno in celotno tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

404. 5. g. Priloeni uni narti po posameznih unih enotah

414. 5. h. Dokazilo o doloitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni zbornik, tudentova pronja / prijava, sporoilo o opravljenih tudijskih obveznostih, tudijska pogodba)

414. 6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

424. 7. Dolobe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program (9. len Meril)

424. 8. Naini ocenjevanja

434. 9. Pogoji za napredovanje po univerzitetnem tudijskemu programu 1. stopnje Razredni pouk

434. 9. a. Pogoji za napredovanje v viji letnik

434. 9. b. Napredovanje pod izrednimi pogoji

434. 9. c. Ponavljanje letnika

444. 9. d. Pogojno napredovanje

444. 9. e. Podaljanje statusa tudenta

444. 9. f. Omejitev tevila tudentov v posameznem letniku

444. 9. g. Svetovanje in usmerjanje med tudijem

444. 10. Dolobe o prehodih med programi

454. 11. Podatki o nainih in oblikah izvajanja tudija

454. 12. Pogoji za dokonanje tudija

454. 13. Pogoji za dokonanje posameznih delov programa, e jih program vsebuje

454. 14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova

465. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje

465. 1. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje tudijskega programa

465. 2. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjinice, oprema ipd.) za izvajanje programa (priloga 6)

476. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktinega usposabljanja

477. Zaposljivost diplomantov

477. 1. Podatki o monostih zaposlovanja diplomantov

487. 2. Mnenje panone, gospodarske zbornice ali resornega ministrstva, lahko pa tudi drugih relevantnih zdruenj delodajalcev o predlaganem tudijskem programu

488. Podatki o skupni najviji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoki obveznosti

489. Ocena finannih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje tudijskega programa in predvideni viri

489. 1. Viri podatkov za izraune

499. 2. Pravila za izraun letnih normativnih sredstev (Uredba)

499. 2. a. Doloanje letnih sredstev za tudijsko dejavnost visokoolskih zavodov

509. 2. b. Doloanje letnih sredstev za program novoustanovljenega visokoolskega zavoda

519. 3. Opis uporabljenih podatkov za izraune

5710. Evalvacijski postopki programa

58Priloge:

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

1. 1. Podatki o predlagatelju

Predlagatelj: Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru

Naslov: Koroka cesta 160, 2000 Maribor

Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Jurij Planinec

Telefon: 02 2293 683Telefaks: 02 2518 180Elektronska pota: [email protected] ustanovitve zavoda oz. od kdaj deluje: 1961: Pedagoka akademija Maribor

1986: Pedagoka fakulteta Maribor

2006: Pedagoka fakulteta Maribor

Opomba: Ker je Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Pedagoka fakulteta Maribor) tudi po preoblikovanju v tri nove fakultete obdrala enako ime, v nadaljevanju ob imenu visokoolskega zavoda, kadar je to potrebno za razumevanje besedila, zapisujemo letnico ustanovitve.

tevilo, ime in vrsta akreditiranih programov

Dodiplomski tudijski programi

UNIV. ENOPREDMETNI (pedagoki):

Glasbena pedagogika

Razredni pouk Likovna pedagogika VISOKOOLSKI STROKOVNI:

Predolska vzgoja

Trener izbrane portne panoge

Podiplomski tudijski programi

MAGISTRSKI TUDIJSKI PROGRAM Razredni pouk

DOKTORSKI TUDIJSKI PROGRAM (Enovit doktorski tudij) Razredni pouk

Zgodovina zavoda

V skladu z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru z dne 30. 12. 1994 (Ur. l. RS t. 82/94) in njegovimi dopolnitvami (Ur. l. RS t. 56/96) je Senat Pedagoke fakultete Maribor 22. 10. 1997 sprejel Sklep o reorganizaciji Pedagoke fakultete Maribor (spremembe 21. 04. 2004 in dopolnitve 29. 06. 2004). Glede na njegova doloila opravlja Pedagoka fakulteta Maribor svojo visokoolsko izobraevalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost v naslednjih organizacijskih enotah: Center za humanistiko in druboslovje, Center za naravoslovje, matematiko in tehnologijo, Center za pedagogiko in didaktiko, Znanstveni intitut, Center za pedagoko izobraevanje in strokovno izpopolnjevanje ter Center za umetnosti (21. 04. 2004). Ker pa so v fazi teenj po preoblikovanju Pedagoke fakultete Maribor lani Centra za pedagogiko in didaktiko postali integralni del Filozofske fakultete, se je le-ta na podlagi sklepa Senata Pedagoke fakultete Maribor 20. 04. 2005 preimenoval v Center za izobraevanje uiteljev, vzgojiteljev in portnih trenerjev.

V Centru za izobraevanje uiteljev, vzgojiteljev in portnih trenerjev sedanje Pedagoke fakultete Maribor (2006) so organizacijsko povezani naslednji oddelki, ki so ostali na Pedagoki fakulteti Maribor (2006): Oddelek za razredni pouk, Oddelek za predolsko vzgojo, Oddelek za izobraevanje trenerjev izbrane portne panoge, Oddelek za glasbo in Oddelek za likovno pedagogiko.

tevilo vpisanih tudentov po letnikih in tevilo diplomantov v zadnjih 5 letih

V tabeli 1 je prikazano skupno stanje vpisanih tudentov za vse programe, ki jih je izvajala Pedagoka fakulteta Maribor (1986) v zadnjih 5 letih, v zadnji vrstici pa tudi tevilo tudentov na programih Razredni pouk, Predolska vzgoja, Glasbena pedagogika, Likovna pedagogika ter Trener izbrane portne panoge, ki jih izvaja preoblikovana Pedagoka fakulteta Maribor (2006), loeno za redni in izredni tudij.

tevilo vpisanih na dodiplomski tudij v obdobju 2003/042007/08:

2003/042004/052005/06Pedagoka fakulteta Maribor (2006)

2006/072007/08

REDNI1. LETNIK9551020991261266

2. LETNIK713704764267280

3. LETNIK586620631245223

4. LETNIK484540532154170

1.4.273828842918927939

ABS.881873879313337

SKUPAJ36193757379712401276

IZREDNI1. LETNIK1901491716492

2. LETNIK1681711319861

3. LETNIK2051611665496

4. LETNIK89948284

1.4.652575550224253

ABS.67566367710083

SKUPAJ132712381227324336

REDNI + IZREDNI1. LETNIK114511691162325358

2. LETNIK881875895365341

3. LETNIK791781796299319

4. LETNIK573634614162174

1.4.33903459346711511192

ABS.155615361556413420

SKUPAJ49464995502315641612

tevilo vpisanih na podiplomski tudij v obdobju 2003/042006/07:tudijsko leto1. letnik2. letnikSkupaj

2003/0488134222

2004/0586161247

2005/06104152256

Pedagoka fakulteta Maribor (2006)2006/0741115

2007/0830535

tevilo diplomantov tudijskih programov sedanje Pedagoke fakultete Maribor (2006):

LetoRazredni poukLikovna pedagogikaGlasbena pedagogikaPredolska vzgojaSkupaj

RedniIzredniRedniIzredniRedniIzredniRedniIzredni

20031284814-716764329

2004955311-775565293

2005772119-696848248

200697162511446754278

2007108171212315677295

tevilo podiplomskih tudentov Pedagoke fakultete Maribor (1986), ki so magistrirali oz. doktorirali v letih 20032007:

letotevilo magistrantov

20029

200310

200410

200517

200615

20070

skupaj61

Od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2007 je na podiplomskem tudiju na vseh tudijskih smereh Pedagoke fakultete Maribor (1986) magistriralo 61 kandidatov. V enakem obdobju je 28 kandidatov doktoriralo. V tem obdobju so tudenti oddelkov, ki sodijo na Pedagoko fakulteto Maribor (2006), obiskovali in absolvirali podiplomske tudije raznih smeri (npr. Pedagogika, Sociologija idr.). V obdobju 20022007 na Pedagoki fakulteti Maribor (2006) ni magistriral oz. doktoriral noben kandidat, saj se je podiplomski tudij Izobraevanje na razredni stopnji priel izvajati ele v olskem letu 2005/06.

tevilo in vrsta zaposlenih

tevilo in vrsto redno zaposlenih podajamo na dan 31.12. 2007.

Vrsta zaposlenihPedagoka fakulteta (2006)

Redni profesorji17

Izredni profesorji20

Docenti10

Viji predavatelji2

Predavatelji4

Uitelji vein6

Lektorji1

Strokovni sodelavci2

Asistenti25

Laboranti8

Nepedagoki delavci16

Opomba: Podatki zajemajo tudi zaposlene, ki delujejo delno na treh fakultetah nastalih iz Pedagoke fakultete (1986) tj. na PEF, FNM in FF.1. 2. Kratka utemeljitev vloge

V dananjem asu se evropske drube spoprijemajo s tevilnimi kulturnimi, drubenimi in gospodarskimi spremembami in izzivi. Pri tem se vzgoja, izobraevanje in usposabljanje poudarjajo kot kljune naloge. Evropske drave posebej izpostavljajo pomembno vlogo uiteljev in njihovega izobraevanja pri graditvi Evrope znanja (Zelena knjiga o izobraevanju uiteljev v Evropi, 2001). Zaradi vse hitreje dinamike sprememb uiteljevih nalog in vlog so nujne tudi izboljave in spremembe izobraevanja uiteljev.

Pedagoka fakulteta Maribor (2006) je pripravila nov dodiplomski univerzitetni tudijski program Razredni pouk, 1. stopnja, ki je posodobitev oz. prenavlja sedanji program z enakim imenom v skladu z bolonjskimi smernicami. Gre za sodoben tudijski program, ki je oblikovan v skladu z najnovejimi zahtevami na podroju visokoolskega izobraevanja uiteljev razrednega pouka. Izobraziti elimo diplomanta, ki bo opremljen z vsemi potrebnimi splonimi in posebnimi kompetencami, da bo lahko kot uitelj kos zahtevam drube. Nove drubene razmere postavljajo uitelja v nove poloaje, ki jih bo lahko obvladal samo z novim znanjem in ustreznimi kompetencami. Pred uitelja se postavljajo zahteve po usposobljenosti za nove naine dela v razredu in zunaj razreda ter razvijanje lastne profesionalnosti. Prenova osnovnoolskega izobraevanja v Sloveniji in evropske smernice sodobnega izobraevanja uiteljev zahtevajo, da je v program izobraevanja uiteljev, ob potrebnih teoretinih znanjih, vkljuen tudi ustrezno velik dele pedagoke prakse. Ob tem je potrebno uitelje usmerjati tudi v raziskovalno delo s ciljem, da bi bili sposobni pedagoke odloitve utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno utemeljenimi argumenti.

Da bi uspeno sledili razvoju olstva v Sloveniji ter evropskim trendom na podroju izobraevanja uiteljev razrednega pouka, smo na podlagi smernic, ki jih podaja mednarodna standardna klasifikacija izobraevanja (International Standard Classification of Education ISCED, 1997), kjer se podroje izobraevanja uiteljev uvra v kategorijo usposabljanja uiteljev in edukacijskih znanosti (Teacher training and education science), pripravili program, ki bo ustrezal zahtevam dananjega asa in bo izhajal iz sodobnih znanstvenih spoznanj.

Diplomanti tega tudijskega programa bodo kot strokovnjaki na podroju vzgoje in izobraevanja posredno in neposredno pozitivno vplivali na gospodarski, kulturni, umetniki, znanstvenoraziskovalni in edukacijski razvoj drave oz. regije.tudij bo kandidatom omogoil pridobitev interdisciplinarne akademske izobrazbe ter poklicne kvalifikacije za ustvarjalno sooanje s kompleksnimi problemi vzgojno-izobraevalnega dela. Diplomanti bodo pridobili znanja, izkunje in kompetence, s katerimi bodo usposobljeni za samostojno strokovno delo na bazinem, razvojnem in aplikativnem podroju razrednega izobraevanja. Hkrati pa jim bo omogoen nadaljnji tudij in vseivljenjsko uenje, ki predstavlja osnovo za ustvarjalno in kakovostno strokovno delo.2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokoolskega zavoda k predlaganemu tudijskemu programu

Sprejet na senatu univerze dne:

Sprejet na senatu lanice univerze oz. samostojnega visokoolskega zavoda dne:15. 10. 2007

Sklepi senatov so v prilogi 1. Priloena je tudi izjava dekana, da se bo predlagani program izvajal na Pedagoki fakulteti Maribor (2006).

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o tudijskem programu (priloga 2)

Senat Pedagoke fakultete Maribor (2006) je na svoji seji dne 31. 1. 2007 sprejel sklep o imenovanju ekspertov za pripravo pisnih strokovnih mnenj o Univerzitetnem tudijskem programu Razredni pouk, 1. stopnja:

1. izr. prof. dr. Rado Piot, Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta Koper

2. izr. prof. dr. Nevenka Tatkovi, Sveuilite Jurija Dobrile u Puli (Hrvaka)

Oba ocenjevalca sta priznana strokovnjaka s podroja izobraevanja uiteljev razrednega pouka.

Sklep senata in mnenja poroevalcev so v prilogi 2. Predlagana eksperta sta o predloenem tudijskem programu podala pozitivno mnenje. Eksperta sta program ocenila pozitivno in poudarila njegove prednosti glede na obstojei nebolonjski program. Izr. prof. dr. Rado Piot je ocenil, da je predlagani tudijski program za izobraevanje uiteljev razrednega pouka sodoben tudijski program, oblikovan v skladu s primerljivimi zahtevami na podroju visokoolskega izobraevanja uiteljev razrednega pouka pri nas in v tujini. Namenjen je izobraevanju strokovnjakov za delo pri razlinih vzgojno-izobraevalnih oblikah na razredni stopnji v osnovni oli, ki pa ne morejo samostojno voditi temeljnega izobraevalnega procesa. Podobno meni izr. prof. dr. Nevenka Tatkovi , ki izpostavlja, da je program koncipiran po sodobnih, mednarodno priznanih standardih za izobraevanje uiteljev. Pripomb nista imela.4. tudijski program s sestavinami iz 7. lena Meril za akreditacijoObrazloitev vloge oziroma vsebine in obseg novega dodiplomskega univerzitetnega tudijskega programa sta usklajena z doloili Zakona o visokem olstvu (Ur. l. RS t. 100/2004), Meril za akreditacijo visokoolskih zavodov in tudijskih programov (Ur. l. RS t. 101/2004), Statutom Univerze v Mariboru in upotevanjem Meril za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS z dne 12. 11. 2004.

Nov Univerzitetni tudijski program Razredni pouk, 1. stopnja, je usklajen z Nacionalnim programom visokega olstva Republike Slovenije (NPVS) (Ur. l. RS t. 20/02), kjer je navedeno, da osrednje naloge nacionalnega programa visokega olstva izvajata Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Nacionalni program visokega olstva v primeru izpopolnjevanja pogojev za kakovostno delo tudi izrecno predlaga ustrezno preoblikovanje sedanjih tudijskih programov in uvajanje novih, skladno z razvojnimi narti univerz, kadrovskim stanjem na posameznih podrojih in zaposlitvenimi potrebami v dravi in regijah.

4. 1. Sploni podatki o programu

Naslov / ime tudijskega programa:Razredni pouk

FORMCHECKBOX tudijski program je popolnoma nov in ne nadomea nobenega programa.

FORMCHECKBOX tudijski program je nov in deloma nadomea 'nebolonjski' tudijski program Razredni pouk.

Stopnja in vrsta tudijskega programa (oznaite): FORMCHECKBOX dodiplomski - univerzitetni FORMCHECKBOX podiplomski - magistrski

FORMCHECKBOX dodiplomski - visokoolski strokovni FORMCHECKBOX podiplomski - doktorski

FORMCHECKBOX program za izpopolnjevanje FORMCHECKBOX dvojni

FORMCHECKBOX interdisciplinarni

Program traja (oznaite): FORMCHECKBOX 1 leto FORMCHECKBOX 2 leti FORMCHECKBOX 3 leta FORMCHECKBOX 4 leta

Smeri tudijskega programa:

Moduli tudijskega programa:

Opredelitev tudijskega podroja po Iscedovi klasifikaciji (oznaite podroje):

FORMCHECKBOX (14) izobraevanje uiteljev in pedagoke vede

FORMCHECKBOX (21) umetnost

FORMCHECKBOX (22) humanistine vede

FORMCHECKBOX (31) drubene vede

FORMCHECKBOX (32) novinarstvo in informiranje

FORMCHECKBOX (34) poslovne in upravne vede

FORMCHECKBOX (38) pravo

FORMCHECKBOX (42) vede o ivi naravi

FORMCHECKBOX (44) vede o neivi naravi

FORMCHECKBOX (46) matematika in statistika

FORMCHECKBOX (48) raunalnitvo

FORMCHECKBOX (52) tehnike vede

FORMCHECKBOX (54) proizvodne tehnologije

FORMCHECKBOX (58) arhitektura in gradbenitvo

FORMCHECKBOX (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribitvo

FORMCHECKBOX (64) veterinarstvo

FORMCHECKBOX (72) zdravstvo

FORMCHECKBOX (76) socialno delo

FORMCHECKBOX (81) osebne storitve

FORMCHECKBOX (84) transportne storitve

FORMCHECKBOX (85) varstvo okolja

FORMCHECKBOX (86) varnost

Opredelitev znanstvenoraziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (oznaite discipline):

FORMCHECKBOX naravoslovno-matematine vede

FORMCHECKBOX tehnike vede

FORMCHECKBOX medicinske vede

FORMCHECKBOX biotehnike vede

FORMCHECKBOX druboslovne vede

FORMCHECKBOX humanistine vede

FORMCHECKBOX druge vede

Umetnike discipline (natejte):

4. 2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splonih in predmetnospecifinih kompetenc

4. 2. a. TEMELJNI CILJI PROGRAMA

Temeljni cilj programa je izobraziti iroko razgledanega diplomanta: ki bo opremljen z vsemi potrebnimi splonimi in posebnimi znanji, sposobnostmi in zmonostmi, da bo lahko kot uitelj kos zahtevam sodobnega osnovnoolskega izobraevanja na razredni stopnji,

ki bo ustvarjalen pri reevanju problemov, ki jih potrebuje v razlinih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaa vzgojno-izobraevalni proces,

ki bo sposoben svoje pedagoke ter didaktine odloitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno utemeljenimi argumenti,

ki bo zaposljiv.

tudijski program bo usklajen z Bolonjsko deklaracijo, kar pomeni, da bo mednarodno primerljiv, hkrati pa bo tudentu omogoil prehajanje med programi in prosto izbiro predmetov.

Predlagani program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega programa izobraevanja uiteljev razrednega pouka v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega olstva. Novi program bo izobraeval sodobne uitelje razrednega pouka, ki bodo sposobni kakovostno opravljati vzgojno-izobraevalno delo na primarni stopnji izobraevanja.

Pomemben cilj predlaganega programa je usmerjen tudi k spodbujanju za nadaljnji tudij na drugi stopnji izobraevanja na razredni stopnji, ki bo prvostopenjskim diplomantom posredoval poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoko-didaktina znanja.

Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s irokim teoretinim in praktinim znanjem, kar mu bo omogoalo samostojno in inovativno opravljanje vzgojno-izobraevalnega dela v prvem in drugem triletju osnovne ole. Znanje, ki ga bo diplomant pridobil, bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi.

4. 2. b. SPLONE KOMPETENCE

V projektu TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki ga je podprla Evropska unija v programu Socrates - Erasmus (http://tuning.unideusto.org/tuningeu/) je mednarodna delovna skupina za podroje izobraevalnih ved in izobraevanja uiteljev razvila seznam splonih in predmetnospecifinih kompetenc. Na Pedagoki fakulteti Maribor (2006) smo omenjeni seznam uskladili s 7. lenom Meril za akreditacijo visokoolskih zavodov in tudijskih programov in ga uporabili pri oblikovanju svojih novih tudijskih programov.

V okviru univerzitetnega dodiplomskega tudijskega programa 1. stopnje Razredni pouk bodo tudentje pridobili naslednje splone kompetence:

sposobnost analize, sinteze in predvidevanja reitev ter posledic, obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, sposobnost uporabe znanja v praksi, razvoj kritine in samokritine presoje, avtonomnost v strokovnem delu, komunikacijske sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, etina refleksija in zavezanost profesionalni etiki, kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju), iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja;

obutljivost (osveenost) za naravno in drubeno okolje, nacionalno kulturo, dediino, identiteto, multikulturnost in nediskriminativnost, sposobnost za upravljanje s asom, za samostojno nartovanje, obutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije, razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov.

4. 2. c. PREDMETNOSPECIFINE KOMPETENCE

V okviru univerzitetnega dodiplomskega tudijskega programa Razredni pouk, 1. stopnja, bodo tudenti pridobili naslednje predmetnospecifine kompetence:

poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoja) vzgojno-izobraevalnih sistemov,

sposobnost za reevanje konkretnih pedagokih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov,

koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z razlinih podroij in aplikacije,

sposobnost umeanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraevanja,

razumevanje splone strukture vzgoje in izobraevanja ter povezanosti med njenimi poddisciplinami (kurikularne teorije, specialnopedagoka znanja ...),

razumevanje in uporaba metod kritine analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reevanju konkretnih pedagokih problemov,

razvoj vein in spretnosti v uporabi znanja na podroju vzgoje in izobraevanja,

uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na podroju vzgoje in izobraevanja, poznavanje in razumevanje razvojnih znailnosti, razlik in potreb uencev prvih dveh vzgojno-izobraevalnih obdobij osnovne ole ter prepoznavanje unih zmonosti in teav, celostno pojmovanje otroka, organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraevanju;

poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraevanju;

poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraevalnega dela)m, estetska obutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetnikih podrojih; poznavanje in razumevanje didaktinih znailnosti pouka v prvih dveh vzgojno-izobraevalnih obdobjih osnovne ole na podroju slovenine, matematike, naravoslovja, tehnike, druboslovja, portne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmonost medpredmetnega povezovanja, pomo pri pedagokem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine; prilagajanje uno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno razlinost uencev, sodelovanje v razirjenih programih osnovne ole (npr. podaljano bivanje, kroki, mree ol ), ustvarjanje spodbudnega unega vzduja, medsebojnih odnosov ter uinkovito razreevanje disciplinskih problemov.

OPOMBA:

Po zakljuenem prvostopenjskem tiriletnem tudiju na univerzitetnem tudijskem programu 1. stopnje Razredni pouk je mono nadaljevanje tudija na drugostopenjskem tudijskem programu, ki ga ponuja Pedagoka fakulteta Maribor (2006) ali druge Univerze v skladu s svojimi tudijskimi programi.

Zakljuen prvostopenjski tiriletni tudij na univerzitetnem tudijskem programu Razredni pouk, 1. stopnja, diplomantu ne daje kompetenc za samostojno delo v razredu. Ustrezne kompetence diplomant pridobi ele po konani drugi bolonjski stopnji tudija.

4. 3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

Tuji sorodni tudijski program

(ime programa, zavod, drava):1. Licencjat Degree Study - Early Childhood Education, Faculy of Education, Warsaw University, Poljska, http://www.uw.edu.pl/en/2. Elementary school teacher training , Faculty of Elementary and Nursery School Teachers training, Etvs Lornd University , Madarska, http://www.tofk.elte.hu/new/node/313. Primary Teacher Education Programme, Department of Educational Science and Teacher Educaton, University of Oulu, Finska, http://www.oulu.fi

4. 3. a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

Pedagoka fakulteta Maribor, Univerzitetni tudijski program Razredni pouk,

1. stopnja

SlovenijaWarsaw University, Faculty of Education, Warsaw,

PoljskaEtvs Lornd University, Faculty of Elementary and Nursery School Teachers training; Elementary School Teacher training, Madarska

University of Oulu, Department of Educational Science and Teacher Educaton in Oulu, Oulu,

Finska

Univerzitetni tudijski program Razredni pouk, 1. stopnja, je zasnovan na podlagi obirne analize unih programov razlinih univerz v svetu in je s svojo zasnovo, vsebino in trajanjem tudija v celoti primerljiv s sorodnimi tujimi programi.

Predlagani program je sodoben in aktualen in pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega programa izobraevanja uiteljev razrednega pouka v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega olstva. Novi program bo izobraeval sodobne uitelje razrednega pouka, ki bodo sposobni kakovostno opravljati vzgojno-izobraevalno delo na primarni stopnji izobraevanja.

Pomemben cilj predlaganega programa je usmerjen tudi k spodbujanju za nadaljnji tudij na drugi stopnji izobraevanja na razredni stopnji, ki bo prvostopenjskim diplomantom ponudil poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoko-didaktina znanja.

Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s irokim teoretinim in praktinim znanjem, kar mu bo omogoalo samostojno in inovativno opravljanje vzgojno-izobraevalnega dela v prvem in drugem triletju osnovne ole. Znanje, ki ga bo diplomant pridobil, bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi.

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih tok ECST in tako omogoa tudi izmenjavo tudentov.Fakulteta za izobraevanje Univerze v Varavi se ponaa z dolgoletno tradicijo in kvaliteto. Prav slednja je razlog, da je leta 2001 prejela Certifikat za kvaliteto, ki ga podeljuje Zdruenje poljskih univerz.

Osebje na fakulteti je zelo aktivno na razlinih izobraevalnih podrojih ter visoko kvalificirano za svetovanje, pomo in nadzor pri raznovrstnih raziskovalnih nalogah in projektih.

Sluatelji se lahko izobraujejo na tirih stopnjah:

licej (traja 3 leta);

magister (traja skupaj 5 let lahko je enovit in traja 5 let ali pa 2 leti po zakljuku liceja);

doktor ;

vije stopnje doktorata in habilitacije.

Za tudente iz tujine organizirajo predavanja tudi v tujem jeziku.

Fakulteta za izobraevanje ponuja 6 programov:

licej: Socialno kulturno izobraevanje (traja 3 leta);

licej: Zgodnje pouevanje otrok (traja 3 leta);

magister: enovit program, ki traja 5 let;

magister: Temeljni pedagoki predmeti (traja 2 leti);

magister: Zgodnje pouevanje otrok (traja 2 leti);

doktorat.

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih tok ECST in tako omogoa tudi izmenjavo tudentov.Kljub temu da je fakulteta stara komaj 6 let, izobraevanje temelji na dolgoletni tradiciji izobraevanja uiteljev njenih predhodnih institucij.

tudij za izobraevanje uiteljev v elementarni oli traja 4 leta. Diplomanti lahko pouujejo v prvih tirih razredih elementarne ole. Vsak tudent mora izbirati tudi tako imenovano specialno predmetno podroje, s imer si pridobi pravico do pouevanja tega predmeta v prvih estih razredih elementarne ole.

Praktino usposabljanje poteka vse od prvega letnika ter se stopnjuje od opazovanja pouka preko individualnega izvajanja delavnic do samostojnega pouevanja.

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih tok ECST in tako omogoa tudi izmenjavo tudentov.

Fakulteta je odprta za izmenjavo tudentov in sodelovanje s tujimi fakultetami.

Oddelek za izobraevalne znanosti in izobraevanje uiteljev Univerze Oulu je znanstveno sredie, ki svoje poslanstvo, izobraevanje vsestranskih uiteljev, gradi na osnovi najsodobnejih domaih in tujih znanstvenih izsledkov s podroja vzgoje in izobraevanja. To ji omogoa tudi tradicionalno sodelovanje z univerzami na Finskem in v tujini.

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih tok ECST in tako omogoa tudi izmenjavo tudentov.

Pri nartovanju in izvajanju svojih programov so senzibilni do druganih invalidov, drugae misleih, manjin, tujcev.

tudijski proces traja 5 tudijskih let oz. 10 semestrov ter je ovrednoten s sistemom kreditnih tok ECTS:

dodiplomski program traja 3 leta (180 ECTS);

podiplomski program traja 2 leti (120 ECTS);

enovit program 3 + 2 traja 5 let (300 ECTS).

tudentje se v asu tudija sooijo z razlinimi znanstvenoraziskovalnimi podroji, ki posegajo na:

teoretina vpraanja izobraevanja in izobraevalnih znanosti;

interkulturno pouevanje;

izobraevalno psihologijo in pouevanje;

drubo in okolje;

zgodnje pouevanje;

glasbeno izobraevanje;

izobraevalno tehnologijo;

predmetne didaktike.

Primerljivost strukturiranosti (glede na zastopanost temeljnih pedagokih predmetov, strokovnih predmetov, predmetnih didaktik, izbirnih predmetov, prakse in diplome)

Pedagoka fakulteta Maribor, Slovenija,

Univerzitetni tudijski program

Razredni pouk,

1. stopnja

Warsaw University, Faculty of Education, Warsaw,

Poljska

Etvs Lornd University, Faculty of Elementary and Nursery School Teachers training; Elementary School Teacher training, MadarskaUniversity of Oulu, Department of Educational Science and Teacher Educaton in Oulu, Oulu,

Finska

Zbrati ob koncu tudija240 ECTS180 ECTS240 ECTS180 ECTS

Napredovanje v viji letniktudent lahko napreduje v viji letnik, ko zbere 60 ECTS.

tudent lahko napreduje v viji letnik, ko zbere 60 ECTS.

Ni podatka. Glede na to, da tudij traja 8 semestrov oz. 4 tudijska leta, predvidevamo, da morajo tudenti za vpis v viji letnik zbrati 60 ECTS (240ECTS/4 = 60 ECTS)tudent lahko napreduje v viji letnik, ko zbere 60 ECTS.

Temeljni pedagoki predmetiFakulteta ponuja tudentom temeljne pedagoke predmete, ki so ovrednoteni z 42 ECTS, kar znaa 18% za uspeen zakljuek programa potrebnih tok.

Fakulteta ponuja tudentom 16 temeljnih predmetov, ki predstavljajo osnovo vsem tudijskim programom, torej tudi programu Zgodnjega pouevanja otrok, in so zato v celoti obvezni. Ovrednoteni so s 124 ECTS. Ker pa se med njimi nahaja tudi magistrski seminar, predvidevamo, da le-ta ni namenjen tudentom v programu Zgodnjega pouevanja otrok. Prav zato predvidevamo, da lahko ti tudenti po opravljenih temeljnih pedagokih predmetih zberejo 108 ECTS. tudent mora pridobiti med 43 in 60 ECTS (kar znaa med 18 in 25% potrebnega zbira za dokonanje tudijskega programa) po opravljenih temeljnih pedagokih predmetih. Fakulteta ponuja 6 predmetov, obvezna pa je odbira predmeta Izobraevanje otrok z motnjami v razvoju, ki je ovrednoten z 2 ECTS.

Temeljni izobraevalni predmeti in Pedagogika so ovrednoteni s 25 ECTS.

Strokovni predmetiFakulteta ponuja tudentom strokovne predmete, ki so ovrednoteni z 82 ECTS, kar znaa 34% za uspeen zakljuek programa potrebnih tok.Fakulteta ponuja tudentom Zgodnjega pouevanja otrok 21 specialistinih predmetov , ki so ovrednoteni s skupaj 58 ECTS.

Fakulteta ponuja 9 teoretinih strokovnih predmetov z didaktikami, ki omogoajo tudentom pridobiti med 72 in 96 ECTS (kar znaa med 30 in 40% potrebnega zbira za dokonanje tudijskega programa).

tudent mora pridobiti z opravljenimi obveznostmi pri strokovnih predmetih vezanih na jezik in komunikacijo 20 ECTS.

Predmetne didaktiketudent mora pridobiti z opravljenimi obveznostmi pri predmetnih didaktikah 63 ECTS, kar znaa 26% vseh potrebnih ECTS za uspeen zakljuek tudijskega programa.

tudent mora pridobiti z opravljenimi obveznostmi pri predmetnih podrojih z didaktiko ter Pedagogiki 91 ECTS.

6 ECTS (od teh 91 ECTS) pridobi tudi s praktinim usposabljanjem.

Izbirni predmetitudent mora pridobiti z opravljenimi obveznostmi pri izbirnih predmetnih 24ECTS, kar znaa 10% vseh potrebnih ECTS za uspeen zakljuek tudijskega programa.

tudenti si sami odbirajo izbirne predmete in na ta nain zbirajo potrebne ECTS. Fakulteta jim ponuja 8 izbirnih predmetov, med njimi je tudi praktino usposabljanje. tudentom je omogoeno zbrati med 29 in 56 ECTS v okviru praktinega usposabljanja lahko tudent zbere med 2 in 23 ECTS.

V okviru izbirnih predmetov tudentje pridobivajo ECTS z opravljanjem obvez pri strokovnem praktinem delu (pridobijo lahko med 34 in 58 ECTS, kar predstavlja med 14 in 24% potrebnega zbira za dokonanje tudija) in specialistinem strokovnem delu (pridobijo lahko med 31 in

72 ECTS, kar predstavlja 13 30% potrebnega zbira za dokonanje tudija).

tudent mora pridobiti 35 ECTS z opravljenimi obvezami pri izbirnih predmetih.

Praktino usposabljanjetudent mora pridobiti z opravljenimi obveznostmi pri praktinem usposabljanju 25 ECTS, kar znaa 10% vseh potrebnih ECTS za uspeen zakljuek tudijskega programa.

tudent mora pridobiti med 36 in 80 ECTS.

tudentje opravijo praktino usposabljanje v okviru predmetnih didaktik, ovrednoteno pa je v okviru le-teh s 6 ECTS.

Diplomatudent pridobi z opravljenim diplomskim seminarjem 4 ECTS, kar znaa 2% vseh potrebnih ECTS za uspeen zakljuek tudijskega programa.

Ni podatka (v iztisu je mo razbrati le podatek za magistrski tudijski program tam lahko tudent pridobi 16 ECTS).

tudent pridobi za uspeno opravljen zakljuni izpit 15 ECTS.

tudent pridobi za uspeno zapisane teze 9 ECTS.

4. 3. b. Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program

Pedagoka fakulteta Maribor, Slovenija, Univerzitetni tudijski program

Razredni pouk, 1. stopnja

Warsaw University, Faculty of Education, Warsaw, PoljskaEtvs Lornd University, Faculty of Elementary and Nursery School Teachers training; Elementary School Teacher training, MadarskaUniversity of Oulu, Department of Educational Science and Teacher Educaton in Oulu, Oulu, Finska

Vpisni pogoji so izenaeni z mednarodnimi predpisi oz. pogoji, ki jih doloata ZVIS in Statut UM.

V Univerzitetni tudijski program Razredni pouk, 1. stopnja, se lahko vpiejo kandidati, ki izpolnjujejo enega izmed naslednjih vpisnih pogojev:

matura,

zakljuni izpit, opravljen po ustreznem tiriletnem srednjeolskem programu do 1. 6. 1995,

preizkus glasbenih sposobnosti.

Dokumenti

Vsi kandidati morajo v predpisanem roku predloiti zdravniko potrdilo z osebno zdravstveno anamnezo, iz katere so razvidni podatki o tejih pokodbah in boleznih, zmonostih vejih psihofizinih obremenitev. Zdravniko potrdilo lahko izda druinski zdravnik. e ta meni, da je potrebno tudi mnenje zdravnika specialista, mora biti priloeno tudi to.O vpisnih pogojih ni podatka. Pogoj za vpis je uspeno opravljen sprejemni izpit.

Fakulteta omogoa bodoim tudentom vkljuevanje v pripravljalne programe za uspeno opravljanje sprejemnega izpita.O pogojih za vpis ni podatka.

4. 3. c. Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru, Slovenija,

Razredni pouk, 1. stopnja

Warsaw University, Faculty of Education, Warsaw,

PoljskaEtvs Lornd University, Faculty of Elementary and Nursery School Teachers training; Elementary School Teacher training, MadarskaUniversity of Oulu, Department of Educational Science and Teacher Educaton in Oulu,

Oulu,

Finska

V skladu z Zakonom o visokem olstvu in merili ECTS traja dodiplomski univerzitetni tudij 4 leta (8 semestrov).

tudijski program se izvaja kot:

redni tudij

posamezni elementi tudijskega programa se bodo izvajali kot tudij na daljavo

kreditni tudij znotraj UM, omogoa pa tudi vkljuevanje tudentov v mednarodni program Socrates - Erasmus.

Za zakljuek tudija mora tudent opraviti vse predpisane in izbrane izpite, seminarske naloge, prakse in zagovor diplomskega dela. tudij kona, kdor opravi vse s tudijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 240 ECTS.Pridobljeni strokovni naslov:

profesor/ica razrednega pouka tudijski program traja 3 tudijska leta oz. 6 semestrov.

tudij tudentje zakljuijo, ko opravijo vse tudijske obveze ter tako zberejo najmanj 180 ECTS.

Pridobljeni naziv:

Iz iztisa ga ni mo razbrati. tudijski program traja 4 tudijska leta oz. 8 semestrov.

Ni podatka o potrebnih pogojih za napredovanje v viji letnik.

Za uspeno zakljuen tudij je potrebno opraviti vse tudijske obveznosti in konni izpit, ki je sestavljen iz treh delov: predstavitve diplomske naloge, kompleksne predstavitve izbrane teme s podroja pouevanja v osnovni oli (vkljuno z vsebinami prvih tirih razredov), ki povezuje teorijo in prakso, ter prikaza une ure v razredu. Zbrati je potrebno najmanj 240 ECTS.

Pridobljeni naziv:

Elementary school teacher.

Dodiplomski tudijski program traja 3 tudijska leta oz. 6 semestrov. V letnik je vkljuenih 40 tudentov.

tudij tudentje zakljuijo, ko opravijo vse tudijske obveznosti, diplomske teze in pozitivno opravijo zakljuni izpit (maturity test) ter izkaejo znanje tujih jezikov: drugega uradnega jezika na Finskem in enega tujega jezika.

tudenti morajo zbrati najmanj 180 ECTS.

Pridobljeni naziv:

Bachelor of education

(Finsko: kasvatustieteen kandidatti).

4. 3. d. Primerljivost nainov in oblik tudija (sistem in organizacija tudijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, samostojni tudij, tutorstvo, organizacija praktinega usposabljanja)

Pedagoka fakulteta Maribor, Slovenija, Univerzitetni tudijski program Razredni pouk,

1. stopnjaWarsaw University, Faculty of Education, Warsaw, PoljskaEtvs Lornd University, Faculty of Elementary and Nursery School Teachers training; Elementary School Teacher training, MadarskaUniversity of Oulu, Department of Educational Science and Teacher Educaton in Oulu, Oulu, Finska

Sistem in organizacija tudijskega procesa:

tudij poteka v ustreznih predavalnicah, telovadnicah, laboratorijih in delavnicah ob ustrezni sodobni AV-tehniki. tudentje izbirajo med obveznimi, osnovnimi, izbirnimi in obveznimi izbirnimi predmeti.

Pedagoki proces je organiziran v manjih tudijskih skupinah pod nadzorom mentorjev in tutorjev.

Kreditni sistem:

tudijski program je prilagojen naelom ECTS, ki tudentom omogoa, da opravijo vsaj en semester na eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta tudij prizna na domai univerzi. V skladu s smernicami je mono pridobiti 30 ECTS tok na semester (kar je 60 ECTS tok na tudijsko leto).

Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:

Za izvedbo tudijskega programa Razredni pouk je na razpolago ustrezna AV- in telekomunikacijska tehnika.

Naini in oblike tudija:

Kontaktne ure (predavanja, seminarji, vaje ) in individualno delo tudentov.

Tutorstvo:

V vsakem letniku bodo tudentje imeli svojega mentorja letnika. Tutor bo imel svojo skupino tudentov, ki jim bo v pomo s svetovanjem in usmerjanjem, predvsem pri izbiri izbirnih predmetov in ostalih pomembnih odloitvah ves as trajanja tudija.

Praktino usposabljanje:

tudijski program predvideva pedagoko prakso v vseh tirih letnikih. Obseg pedagoke prakse znaa skupaj 25 ECTS. Pri pedagoki praksi se ob visokoolskih uiteljih vkljuujejo tudi uitelji mentorji na osnovnih olah. tudent v vsakem letniku izdela in odda dnevnik pedagoke prakse.Sistem in organizacija tudijskega procesa:

tudij poteka v ustreznih predavalnicah, telovadnicah, laboratorijih in delavnicah ob ustrezni sodobni AV-tehniki.

tudentje izbirajo med tremi vrstami predmetov:

temeljni oz. osnovni predmeti , ki predstavljajo osnovo nadaljnjemu izobraevanju ter jih je potrebno v celoti opraviti;

specialni predmeti, ki jih tudentje odberejo po svoji izbiri iz seznama programa v katerega so vpisani;

izbirni predmeti te predmete prosto izbirajo.

Kreditni sistem:

tudijski program je prilagojen naelom ECTS, ki tudentom omogoa opravljanje tudijskih obveznosti tudi na drugih sorodnih univerzah na Poljskem in zunaj nje.


Za kvalitetno izvedbo tudijskega programa imajo profesorji in tudentje na voljo ustrezno AV-, raunalniko in telekomunikacijsko tehniko.


Veina predmetov je organizirana v teajnih oblikah, ni pa podatka o razmerju med kontaktnimi urami in samostojnem delu tudentov.

Tutorstvo:

V zapisanem programu ni eksplicitno zapisanega tutorstva so pa ves as zapisane kontaktne osebe in vabila, da se tudentje nanje obrnejo, e je potrebno.


V asu tudija opravijo tudentje 30 - 345 ur prakse.

Sistem in organizacija tudijskega procesa:

tudij poteka v prostorih univerze v obliki predavanj, seminarskih vaj, delavnic, praktinega dela ter samostojnega dela. Praktino usposabljanje poteka na osnovnih olah.

tudijski program sestavljajo obvezni predmeti in tudi izbirni predmeti s podroja posameznikove specializacije. Specializacija za izbrani predmet diplomantu omogoa pouevanje tega predmeta tudi v 5. in 6. razredu elementarne ole.

Kreditni sistem:

Program je ovrednoten z ECTS tokami. tudentje morajo tekom tudija zbrati 240 ECTS-ov. Fakulteta je iroko odprta za mednarodno izmenjavo tudentov kakor tudi strokovnega osebja v okviru bilateralnih sporazumov znotraj progama ERASMUS.


Profesorjem in tudentom je omogoena uporaba sodobne AV-, raunalnike in telekomunikacijske opremo.


Kontaktne ure (3000 3400 ur), del ur tudijskega programa pa je namenjen samostojnemu tudiju tudentov (tevilo ni eksplicitno zapisano).

Tutorstvo:

V programu ni eksplicitno zapisano.


tudentje hospitirajo pri pouku v osnovni oli, sodelujejo pri skupinskem in individualnem praktinem usposabljanju ter samostojno vodijo pouk.Sistem in organizacija tudijskega procesa:

tudij poteka v ustreznih predavalnicah, telovadnicah, laboratorijih in delavnicah ob ustrezni sodobni AV-tehniki. tudentje izbirajo med obveznimi, osnovnimi, izbirnimi in obveznimi izbirnimi predmeti.

Kreditni sistem:

tudijski program je prilagojen naelom ECTS, ki tudentom omogoa opravljanje tudijskih obveznosti na drugih univerzah na Finskem in zunaj nje.


Za kvalitetno izvedbo tudijskega programa imajo profesorji in tudentje na voljo ustrezno AV- in telekomunikacijsko tehniko.


Veina predmetov je organizirana v teajnih oblikah, ni pa podatka o razmerju med kontaktnimi urami in samostojnem delu tudentov.

Tutorstvo:

V zapisanem programu ni eksplicitno zapisanega tutorstva so pa ves as zapisane kontaktne osebe in vabila, da se tudentje nanje obrnejo, e je potrebno.


Praktino usposabljanje poteka v okviru predmetnih didaktik v tretjem letniku.

4. 3. e. Monosti za vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokoolski prostor



Vkljuevanje v skupni evropski visokoolski prostor omogoa na dodiplomski ravni sistem kreditnih ECTS tok. Na ostalih ravneh je to vkljuevanje omogoeno z gostovanjem tujih profesorjev, z izmenjavo profesorjev in s sodelovanjem v skupnih pedagokih in raziskovalnih programih.

Fakulteta se z univerzami v tujini povezuje preko programa ERASMUS. Vizija Pedagoke fakultete Maribor (2006) je tudi vkljuitev v podprograma Grundting in Leonardo da Vinci ter v program TEMPUS.

Program je po vsebini in obsegu trajanja tudija povsem mednarodno primerljiv in diplomant ima vse pogoje za mednarodno priznanje diplome.tudijski program je ovrednoten s sistemom kreditnih ECTS tok, kar omogoa mobilnost tudentov in profesorjev ter vkljuevanje v skupen evropski visokoolski prostor.

Izjemno dobro imajo vpeljano izmenjavo tudentov z univerzami iz Evrope (Socrates Erasmus), ZDA, Kanade, Japonske, Avstralije in Nove Zelandije.tudijski program je ovrednoten s sistemom kreditnih ECTS tok.

Fakulteta je odprta za mednarodno izmenjavo tudentov kakor tudi strokovnega osebja v okviru bilateralnih sporazumov znotraj progama ERASMUS.tudijski program je ovrednoten s sistemom kreditnih ECTS tok, kar omogoa mobilnost tudentov in profesorjev ter vkljuevanje v skupen evropski visokoolski prostor.

Z univerzami v tujini se povezujejo na ve nainov:

Socrates - Erasmus aktivno sodelujejo z mnogimi univerzami razlinih evropskih drav (Avstrija, Bolgarija, eka, Danska, Estonija, Francija, Nemija, Grija, Madarska, Litva, Nizozemska, Norveka, Romunija, Poljska, Slovaka, Slovenija, panija, vedska, Turija in Velika Britanija);

Nordplus program program omogoa tesno sodelovanje in izmenjavo sorodnih oddelkov

(profesorjev in tudentov) znotraj nordijskih drav;

bilateralno sodelujejo tudi z univerzami zunaj Evrope (Rusija in baltske drave);

skupne projekte pa nartujejo in izvajajo s fakultetami iz Namibije, Zambije in June Afrike.

4. 3. f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifine potrebe in pogoje domaega gospodarstva in javnih slub



Z analizo je bilo ugotovljeno, da ni vejih odstopanj med predlaganim programom in tujimi primerjanimi programi. Razlike, ki nastajajo, so posledica tradicije posameznih univerz, specifike drubenega razvoja ojega in irega okolja ter razline doline tudijskega programa.

Vija stopnja primerljivosti velja za temeljno izobraevalne predmete. Prav tako je mono identificirati podobnosti na podroju praktinega usposabljanja sluateljev.

Vsi programi so zasnovani na najsodobnejih dognanjih teorije in prakse s podroja izobraevanja in pouevanja. Vanje so vkljuene vse najsodobneje didaktine in pedagoke teorije, ki omogoajo maksimalno izhodie za uspeno profesionalno delo.

Program je namenjen predvsem specifinim potrebam slovenskega osnovnega olstva, s svojo zasnovo pa kasneje omogoa tudi prehod na magistrski tudij.irok izbor specialnih predmetov in pestra izbira izbirnih predmetov sluateljem Univerze v Varavi omogoa oblikovanje tudija, ki zadovoljuje tudi njihove individualne elje in potrebe.

Za razliko od programa Razredni pouk, ki ga ponuja Univerza v Mariboru, dodiplomski tudij traja 3 leta in posledino je niji tudi nabor ECTS tok.

Diplomanti dodiplomskega tudija se lahko aktivno vkljuijo v izobraevanje otrok, starih do 10 let, v osnovne ole ali pa se zaposlijo kot strokovni sodelavci v razlinih lokalnih slubah, ki se ukvarjajo s problematiko mlajih otrok.

Kakor tudi pri naem predlaganem programu so temeljno izobraevalni predmeti vkljueni v obvezni del programa.

Obvezni izbor specialnega predmetnega podroja tudentom omogoa, da dodatno poglobijo znanje oziroma razvijejo svoje sposobnosti na podroju, ki jim je blie.

Programa sta si precej podobna tudi na podroju praktinega usposabljanja, saj ga oba vkljuujete e od prvega letnika tudija.

Programa se razlikujeta v tevilu ECTS tok, namenjenih praktinemu usposabljanju in predmetnim didaktikam. Do teh razlik prihaja, ker je v tem programu k praktinemu usposabljanju vkljuena tudi teorija, vezana neposredno na implementacijo v pouevanje, ki pa je v naem programu vkljuena v predmetne didaktike.

Department of Educational Science and Teacher Educaton in Oulu ponuja svojim tudentom izredno fleksibilnost pri izvedbi svojega tudija, saj jim ponuja pestro izbiro predmetov, med katerimi pa si lahko potem sami oblikujejo svojo tudijsko pot.

Za razliko od programa Razredni pouk, ki ga ponuja Univerza v Mariboru, dodiplomski tudij traja 3 leta in s tem je manji tudi nabor kreditnih tok ECTS.

Vsako leto tudij uspeno zakljui okrog 40 tudentov in prav toliko jih tudi vpiejo v prvi letnik. Malo tevilo tudentov omogoa lajo komunikacijo in pristneje odnose med profesorji in tudenti.

Velik poudarek v svojem programu namenjajo temeljnim pedagokim in tudi strokovnim predmetom, nekoliko manj pa predmetnim didaktikam. Slednje pridejo bolj do izraza v podiplomskem programu.

POVZETEK:

Z analizo je bilo ugotovljeno, da ni vejih odstopanj med predlaganim programom in tujimi primerjanimi programi. Razlike, ki nastajajo, so posledica tradicije posameznih univerz, specifike drubenega razvoja ojega in irega okolja ter razline doline tudijskega programa.

Vsi programi so zasnovani na najsodobnejih dognanjih teorije in prakse s podroja izobraevanja in pouevanja. Vanje so vkljuene vse najsodobneje didaktine in pedagoke teorije, ki omogoajo maksimalno izhodie za uspeno profesionalno delo.

Primerjane univerze v svojih programih ponujajo predmete, ki sodijo v sklop temeljnih pedagokih predmetov, strokovnih predmetov in predmetnih didaktik, pedagoko prakso, za uspeen zakljuek tudija pa morajo tudentje napisati diplomsko nalogo. Razvidno je, da so programi na vseh univerzah dokaj podobni.

Uspeno zakljuen tudij na prvi stopnji vseh primerjanih programov omogoa tudentom nadaljevanje tudija na drugi stopnji.

4. 3. g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

Program ne izobrauje za reguliran poklic.

4. 4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokoolskega zavoda

Pedagoka fakulteta Maribor (2006) je kot lanica Univerze v Mariboru udeleena pri vkljuevanju v mednarodni prostor, in sicer v institucionalno lanstvo v mednarodnih visokoolskih organizacijah (predvsem EUA, DRC, OECD/IMHE), v aktivnosti pri navezovanju in vzdrevanju mednarodnih stikov in vkljuevanju v delo mednarodnih visokoolskih organizacij, hkrati pa ji je omogoena tudi izmenjava z gostujoimi profesorji in predstavniki tujih univerz, mednarodnih organizacij in drugih visokoolskih institucij. Vkljuena je v ve partnerskih sporazumov, ki jih je Univerza v Mariboru sklenila z evropskimi in amerikimi univerzami.

Tudi v prihodnje bo Pedagoka fakulteta Maribor (2006) sodelovala v evropskih programih. Prednostno bo sodelovala v programu Vseivljenjsko uenje (20072013), in sicer v podprogramu Erasmus. Vizija Pedagoke fakultete Maribor (2006) je tudi vkljuitev v podprograma Grundting in Leonardo da Vinci ter v program TEMPUS. V okviru slednjega bi podpirala partnerske fakultete na prostoru drav CARDS oz. bivih jugoslovanskih republik, pri njihovem razvoju tudijskih programov po naelih Bolonjske deklaracije. Na ta nain si bo Pedagoka fakulteta Maribor (2006) zagotavljala ohranjanje in veanje prepoznavnosti v regiji.

Raziskovalne in strokovne podlage za utemeljitev usposobljenosti izvajanja univerzitetnega tudijskega programa Razredni pouk, 1. stopnja, temeljijo na raznolikem znanstvenoraziskovalnem delu. Podatki o raziskovalni dejavnosti profesorjev izkazujejo vkljuenost nosilcev projektov v mednarodne raziskovalne programe. Z evidennim zbiranjem podatkov o vkljuenosti predavateljev v projektno raziskovalno dejavnost ugotavljamo, da zaposleni na Pedagoki fakulteti Maribor (2006) posredno ali neposredno sodelujejo v mnogih mednarodnih projektih, e posebej mono je sodelovanje s tevilnimi sosednjimi dravami: Avstrijo, Madarsko in Hrvako, pa tudi s eko in drugimi dravami.

V nadaljevanju je pregled mednarodne dejavnosti v obdobju zadnjih 5 let. Navajamo mednarodne projekte, mree in bilateralna sodelovanja, v katere so vkljueni visokoolski uitelji in sodelavci na Pedagoki fakulteti Maribor (1986, 2006). Navajamo tudi podatke za Socrates - Erasmus mobilnost profesorjev in tudentov.

Mednarodni projekti

V naslednji tabeli so zapisani mednarodni projekti, v katerih aktivno sodelujejo tudi zaposleni Pedagoke fakultete Maribor (2006). Po preoblikovanju Pedagoke fakultete Maribor (1986) so se nosilci nekaterih projektov (skupaj z njimi pa tudi projekti) prenesli na Filozofsko fakulteto Maribor in Fakulteto za naravoslovje in matematiko Maribor.

Naziv projektaNosilecTrajanje projekta

koprofit International 2E0041I-B

(INTERREG IIIC)dr. Ana Vovk Korejunij 2004september 2006

Partnerstvo fakultet in ol I.dr. Ana Vovk Korejulij 2004oktober 2005

Engeneering Emotional Design

6. OP EUdr. Norbert Jauovecseptember 2004februar 2007

Lingua Aktion 2 - Entwicklung von Hilfsmitteln und Materialendr. Vida Jesenekoktober 2004oktober 2006

CLIOHRES.net CIT3-CT-2005-006164

6. OP EUdr. Matja Klemenijunij 2005junij 2010

Leonardo da Vinci Parents: training most

powerful supporters for disabled people

Parents for Disabled people SI/05/B/F/PP-176006dr. Boris Aberekoktober 2005oktober 2007

CLILiH: State of the art und Entwicklungspotential in Europadr. Alja Lipavic Otiroktober 2005september 2007

Competence Network Water Resources and Their Managementdr. Ana Vovk Korejulij 2005junij 2008

Comenius 2.1 Frderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildungdr. Ana Vovk Koreseptember 2004junij 2007

Partnerstvo fakultet in ol II:

M1: Una praksa v vzgoji in izobraevanju

M2: Celovit model uvajanja pripravnikov

M3: E vseivljenjsko izobraevanje

dr. Ana Vovk Kore

dr. Karmen Kolenc Kolnik

dr. Samo Fonari

dr. Marko Marhl

julij 2006september 2007

Grundtvig 2 Una partnerstva - ENHEmag. Klemen Prahavgust 2006julij 2007

Podporne aktivnosti za implementacijo Bolonjskega procesadr. Ana Vovk Koremarec 2006avgust 2007

V letu 2003 je Pedagoka fakulteta Maribor (1986) prevzela izvedbo Strokovnih izhodi za vzpostavljanje omreja Natura 2000 (Rastline). Pri izvedbi del je nastopala kot podizvajalec Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU. Aktivno so sodelovali tudi zaposleni Pedagoke fakultete Maribor (2006).

V letu 2005 je bila realizirana konferenca v okviru CLIOHnet Erasmus thematic Network Funds for a National Meeting z naslovom: Creating Links and Innovative Overviews to Enhance Historical Pespective in European Culture. Aktivno so sodelovali tudi zaposleni Pedagoke fakultete Maribor (2006).

BILATERALNA sodelovanja

V spodnji tabeli so zapisana bilateralna sodelovanja, v katerih aktivno sodelujejo tudi zaposleni Pedagoke fakultete Maribor (2006). Po preoblikovanju Pedagoke fakultete Maribor (1986) so se nosilci nekaterih projektov (skupaj z njimi pa tudi projekti) prenesli na Filozofsko fakulteto Maribor in Fakulteto za naravoslovje in matematiko Maribor.

ifra projektanaziv projektanosilecsodelujoa dravatrajanje projekta

SLO-HRV 33/2000Druba in tehnologijadr. Darko FriHrvaka20002003

Bilaterala HrvakaGospodarsko razvojna problematika obmoja ob slovensko hrvaki mejidr. Luka LorberHrvaka20012002

SLO-HUN 18/2001-2002Skupna raunalnika baza v olah na Madarskem in v Slovenijidr. Varga JozsefMadarska2002

FR 2002-4Modeliranje stimulatorne kontrakcije gladkih miinih celic dihalnih potidr. Marko MarhlFrancija 20022004

BI-RU/03-04-001Statika in dinamika tekoe kristalnih strukturdr. Samo KraljRusija 20032004

BI-DE/03-04-003Robustnost in fleksibilnost metabolinih in regulacijskih mredr. Marko MarhlNemija 20032004

SLO-ROM 6/2003-2004Statistics and dynamics of soft matter system dr. Samo KraljRomunija 20032004

BI SCG/04-05Raziskovanje didaktinih vidikov izobraevanja na daljavo dr. Ivan GerliSrbija in rna gora20042005

BI-US/04-05/19Slovenska politina emigracija v ZDAdr. Darko FriZDA20042005

BI-US/04-05/18Konceptualne strategije uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraevanju fizike - naravoslovjadr. Ivan GerliZDA20042005

BILATERALA HRVAKARaziskovanje in razvoj vizuelnega vmesnika z uporabo multimedijskih tehnologij in inteligentnih agentov dr. Ivan GerliHrvaka20042005

BI-IN/04-06/03tudij nekaterih fizikalnih lastnosti in kritinega obnaanja ibko motenih mehkih sistemovdr. Samo KraljIndija20042006

BI/IT/03-05-018Fizika vzorcev v mehki snovidr. Samo KraljItalija20022005

BILATERALA HRVAKATrg in zemljika gospostva ob rekah Dravi in Muri v zgodnjem novem vekudr. Andrej HozjanHrvaka20052006

Bilaterala IItalijaStruktura, sile in navori v mehkih sistemihdr. Samo KraljItalija20062009

Bilaterala AnglijaAnaliza asovnih vrst Intracelularnih kalcijevih oscilacijdr. Marko MarhlAnglija20042006

Bilaterala HrvakaSlovensko-hrvaki odnosi po prvi svetovni vojnidr. Darko FriHrvaka20062007

BI HR/06 07 - 030Hrvaka in slovenska knjievnost kot sosednji knjievnostidr. Miran tuhecHrvaka20062007

BI CS/ 06 07/038tudij na daljavo na podroju raunalniko podprtega matematinega izobraevanjadr. Duan PagonSrbija20062008

BI SK/ 05 07 012Kontrastna frazeologija in vejezina frazeologija. Lingvistini model za opis frazemov za slovarske in didaktine potrebedr. Vida JesenekSlovaka20062008

BI CZ/07 08 - 029Politika inovacij na ekem in v Sloveniji: institucije, mreenje in regionalni razvoj.dr. Luka Lorbereka20072008

BI FR07 PROTEUS - 017Modeliranje kalcijeve signalizacije in kontrakcije gladkih miinih celic dihalnih poti na nivoju celice in tkiva: vloga dekodacije kalcijevih signalov, celina variabilnost in medcelina sklopitev.dr. Marko MarhlFrancija20072008

SOCRATES - ERASMUS MOBILNOST PROFESORJEV IN TUDENTOVProfesorji Pedagoke fakultete Maribor (1986, 2006) gostujejo v okviru Socrates - Erasmus mobilnosti profesorjev. tevilo opravljenih tovrstnih mobilnosti se iz leta v leto vea (2002/03 = 5 mobilnosti; 2003/04 = 8 mobilnosti; 2004/05 = 18 mobilnosti in 2005/06 = 18 mobilnosti).

tudentska mobilnost je aktivna ele v zadnjih tudijskih letih. V tudijskem letu 2004/05 je znaala 21 (incoming) in 16 (outgoing) mobilnosti, v tudijskem letu 2005/06 33 (incoming) in 14 (outgoing) mobilnosti, v tudijskem letu 2006/07 pa 17 (incoming) in 25 (outgoing) mobilnosti.

Sodelovanje v okviru tega programa poteka z naslednjimi institucijami:

1Universitt Klagenfurt (Avstrija)

2Universitt Leipzig (Avstrija)

3Berzsenyi Dniel Fiskola, Szombathely (Madarska)

4Akademia techniczno-humanistyczna, wydzial humanistyczno-spoleczny, Bielsko-Biala (Poljska)

5Karl-Franzens-Universitt Graz (Avstrija)

6University of Cyprus (Ciper)

7Philipps-Universitt Marburg (Nemija)

8Universit degli Studi di Trieste (Italija)

9Friedrich-Schiller-Universitt Jena (Nemija)

10Technische Universitt Chemnitz (Nemija)

11Univerzita Hradec Krlove (eka)

12Johan Wolfgang Goethe-Univeristt Frankfurt am Main (Nemija)

13Universitt Bayreut (Nemija)

14Ludwig Maximilians Universitat Mnchen (Nemija)

15Univerza v Olomoucu (eka)

16Masaryk University in Brno (eka)

17Univerza v Plzni (eka)

18University of Patras (Grija)

19Leopold-Franzens-Universitat Innsbruck (Avstrija)

20Berufspdagogische Akademie des Bundes in Wien (Avstrija)

21Univerza v Valenciji (panija)

22Universidad de Alcal (panija)

23Univerza v Lizboni (Portugalska)

24Univerza v Napoli (Italija)

25Univerza v Padovi (Italija)

26University of Bielsko-Biala

27University of Silesia (Poljska)

28Universit degli studi di Udine (Italija)

29Universita di Pisa (Italija)

30Universitt Paderborn (Nemija)

31Universitt Salzburg (Avstrija)

32Univerza v Varavi (Poljska)

33Sveuilite u Zagrebu (Hrvaka)

34Univerza v Reki (Hrvaka)

35Univerza v Somboru (Srbija)

36Univerzita Sv. Cirila a Metoda Trnava (Makedonija)

CEEPUS mree

V obdobju zadnjih petih let je Pedagoka fakulteta Maribor (1986) sodelovala v CEEPUS mrei. CII-PL-0056-01-0506 - Regional Development Network (REDENE). Nastopala je kot partnerska institucija. Cilj CEEPUS programa je vzpostaviti in spodbuditi mobilnost tudentov in profesorjev v srednji Evropi ter izkoristiti intelektualne povezave in monosti, ki pogosto prerastejo v prijateljske vezi med tudenti in uitelji. Tudi Pedagoka fakulteta Maribor (2006) eli v prihodnosti postati partnerska institucija omenjene mree.

MEDNARODNO SODELOVANJE VISOKOOLSKIH ZAVODOV:

Pedagoka fakulteta Maribor (2006) sodeluje z institucijami iz tujine tudi v okviru mednarodnega sodelovanja visokoolskih zavodov. Sodelujemo z naslednjimi institucijami in univerzami:

1Univerza v Bayreuthu (Nemija)

2Berzsenyi Dniel Fiskola, Szombathely (Madarska)

3Sveuilite u Zagrebu (Hrvaka)

4Joanneum Research Institut, Graz (Avstrija)

5Karl-Franzens-Universitt Graz (Avstrija)

6Evropska platforma za nizozemsko izobraevanje (Nizozemska)

7Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju (Makedonija)

8Philipps-Universitt Marburg (Nemija)

9Johann Wolfgang Goethe Universitt, Frankfurt am Main (Nemija)

10Univerza v Splitu (Hrvaka)

11Max Planckov institut za koloide in mejne plasti, Golm pri Berlinu (Nemija)

12Institut Ruer Bokovi, Zagreb (Hrvaka)

13Univerza v Leipzigu (Nemija)

14Univerza v Bordeauxu Francija)

15Univerza v Bukareti (Romunija)

16Univerza v Pavii (Italija)

17Univerza v Southamptonu (Anglija)

18Univerza v Laplandu (Finska)

19Univerza v Moskvi (Rusija)

20Univerza v Novem Sadu (Srbija)

BILATERALNI SPORAZUMI UNIVERZE V MARIBORU

Zap. tev.NAZIV UNIVERZEDRAVADATUM SKLENITVE SPORAZUMA

1.Polytechnic University of Tirana ALBANIJA3. 8. 1995

2.Universidad Nacional de Cuyo, Mendoza ARGENTINA6. 10. 1994

3.Macquarie University, Sydney AVSTRALIJA20. 5. 1993

4.Karl-Franzens-Universitt GrazAVSTRIJA7. 7. 1992

5. Montanuniversitt LeobenAVSTRIJA18. 3. 1997

6.Technische Universitt Graz AVSTRIJA7. 3. 1985

7.Universitt fr Bodenkultur WienAVSTRIJA25. 5. 2002

8.Universitt Klagenfurt AVSTRIJA21. 11. 1995

9.Wirtschaftsuniversitt WienAVSTRIJA21. 2. 1992

10.Sveuilite u MostaruBOSNA IN HERCEGOVINA18. 3. 1997

11.Univerzitet u SarajevuBOSNA IN HERCEGOVINA17. 4. 1997

12.Univerzitet u TuzliBOSNA IN HERCEGOVINA26. 2. 2001

13.Charles University in PragueEKA23. 10. 2001

14.University of Ostrava EKA4. 6. 1997

15.Aalborg UniversityDANSKA11. 10. 2001

16.Royal Veterinary and Agricultural University of CopenhagenDANSKA11. 10. 2001

17.ENESAD (Establissement national D'enseignement superieur agronomique de Dijon)FRANCIJA24. 7. 1997

18.LUniversit dArtoisFRANCIJA2001

19.La Fondation EPF Sceaux FRANCIJA17. 9. 1993

20.L'Universit Francois Rabelais de ToursFRANCIJA23. 12. 1996

21.Universit de Rennes lFRANCIJA31. 5. 1996

22.INALCO (LInstitut National des Langues et Civilisations Orientales a Paris)FRANCIJA1. 5. 2004

23.Sveuilite u OsijekuHRVAKA2001

24.Sveuilite u RijeciHRVAKA26. 2. 1998

25.Sveuilite u Splitu HRVAKAjanuar 1998

26.Sveuilite u ZagrebuHRVAKA18. 3. 1997

27.Universit degli Studi di TriesteITALIJA30. 1. 2001

28.Universit degli Studi di UdineITALIJA19. 9. 1997

29.Kyoto Institute of TechnologyJAPONSKA2002

30.Osaka UniversityJAPONSKA31. 5. 2001

31.Univerzitet u BeograduJUGOSLAVIJA20. 5. 2002

32.Univerzitet u KragujevcuJUGOSLAVIJA13. 3. 2002

33.Univerzitet u Novom SaduJUGOSLAVIJA20. 11. 2000

34.Guangxi University KITAJSKA25. 11. 1985

35.University of Latvia (Riga) LATVIJA20. 5. 1981

21. 9. 1990

36.Berzsenyi D(niel Tan(rk(pz( F(iskola, Szombathelyi MADARSKA12. 3. 1997

37.Technical University of Budapest MADARSKA17. 9. 1986

17. 9. 1993

38.University of Ss. Cyril and Methodius in SkopjeMAKEDONIJA1. 5. 2004

39.Fachhochschule MnchenNEMIJA17. 9. 1993

40.Friedrich-Alexander-Universitt Erlangen- Nrnberg FAU NEMIJA1. 1. 2000

41.Philipps-Universitt MarburgNEMIJA11. 5. 1982

14. 5. 1992

42.Technische Universitt MnchenNEMIJA17. 9. 1993

43.Universitt Bayreuth

NEMIJA12. 3. 1984

12. 3. 1985

44.University of odz POLJSKA19. 9. 1984

45.University of Bielsko-BialaPOLJSKA1. 5. 2004

46.University of ChelyabinskRUSIJA21. 2. 1995

47.University of Ss. Cyril and Methodius in TrnavaSLOVAKA1. 5. 2004

48.University of BorasVEDSKA10. 4. 1995

49.California State University, Long BeachZDA13. 2. 1991

50.Case Western Reserve University Cleveland, Ohio ZDA13. 10. 1993

51.Oakland University, Rochester, MIZDA29. 3. 1991

52.Portland State University, OregonZDA25. 2. 1991

53.San Diego State University, San DiegoZDA22. 3. 1991

54.University of BaltimoreZDA1996

55.University of DenverZDA1996

56.University of Massachusetts, Amherst ZDA-

57.Virginia Polytechnic Institute and State University, BlacksburgZDA2. 4. 1985

58.Washington College, Chestertown, MarylandZDA28. 4. 1998

59.University of VirginiaZDA2002

4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti (v skladu z Merili za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS)

4. 5. a. tevilo in poimenska navedba unih enot

tev.Uni predmetiECTS

1. SEMESTER

1PedagogikaTina Vrnik Pere7

2Razvojna psihologija s poudarkom na srednjem otrotvuZlatka Cugmas6

3Etini in socioloki vidiki izobraevanjaSmiljana Gartner3

4Informacijsko-komunikacijska tehnologija*Dejan Dinevski4

5BranjeMarija Ropi3

6Uvod v metodologijo pedagokega raziskovanja*Branka agran4

7Praktino usposabljanje ITina Vrnik Pere3

2. SEMESTER

8Psihologija v izobraevanjuKatja Koir3

9Tuji jezik za uitelje razrednega pouka Mihaela Brumen4

10Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti fizikaMarko Marhl5

11Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti biologijaJana Ambroi-Dolinek5

12Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti kemijaNikolaja Golob5

13Specialna pedagogikaMajda Schmidt5

14Praktino usposabljanje II3

3. SEMESTER

15DidaktikaMilena Ivanu Grmek5

16Izbrana poglavja iz druboslovnih znanosti geografijaKarmen Kolnik4

17Izbrana poglavja iz druboslovnih znanosti zgodovinaDragan Potonik4

18Splona knjievnostMetka Kordigel4

19Slovenski jezik IBernard Rajh7

20Vokalno-instrumentalni pouk IMajda Eren Novak3

21Praktino usposabljanje III3

4. SEMESTER

22Matematika za uitelje razrednega pouka*Alenka Lipovec8

23Slovenski jezik IIBernard Rajh7

24Didaktini praktikum iz naravoslovja in tehnikeSamo Fonari3

25Druboslovni pedagoki praktikumVlasta Hus3

26Vokalno-instrumentalni pouk IIMajda Eren Novak3

27Temeljne likovnopedagoke vsebineMatja Duh3

28Izbrana poglavja iz portaJurij Planinec3

5. SEMESTER

29Mladinska knjievnostDragica Haramija4

30Glasbeni pedagoki praktikumJanja rinovi Rozman3

31Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti IMetka Kordigel Aberek5

32Didaktika naravoslovja in tehnike ISamo Fonari5

33Didaktika spoznavanja okolja in drube IVlasta Hus5

34Izbirni predmet predmet iz sklopa I*4


6. SEMESTER

36Didaktika matematike IAlenka Lipovec5

37Didaktika glasbene umetnosti IJanja rinovi Rozman5

38Didaktika likovne umetnosti IMatja Duh5

39Didaktika porta IJurij Planinec5


41Praktino usposabljanje IV6

7. SEMESTER

42Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti IIMetka Kordigel Aberek4

43Didaktika matematike IIAlenka Lipovec4

44Didaktika naravoslovja in tehnike IISamo Fonari4

45Didaktika glasbene umetnosti IIJanja rinovi Rozman4

46Didaktika porta IIJurij Planinec4

47Didaktika likovne umetnosti IIMatja Duh4

48Praktino usposabljanje V6

8. SEMESTER

49Sistemska dinamika in razvijanje procesnega znanjaMarko Marhl6

50Didaktika spoznavanja okolja in drube IIVlasta Hus4

51Izbirni predmet predmet iz sklopa I4

52Izbirni predmet predmet iz sklopa II5

53Izbirni predmet predmet iz sklopa II5

54Praktino usposabljanje VI6

IZBIRNI PREDMETI SKLOP I* (oddelni izbirni predmeti)

1Prometna vzgojaSamo Fonari4

2AstronomijaMarko Marhl4

3Smuanje in ola v naraviJurij Planinec4

4Didaktika knjievnosti v novih medijihMetka Kordigel Aberek4

5Uenje in pouevanje tujega jezika na razredni stopnjiMihaela Brumen4

6Dejavnosti izven uilnice pri pouku spoznavanja okolja in drubeVlasta Hus4

7Diferenciacija pri pouku matematikeAlenka Lipovec 4

8Likovna kulturaMatja Duh4

9Glasbena kulturaJanja rinovi Rozman4

10Dramatizacija in igra vlog pri pouku na razredni stopnji s poudarkom na uenju tujega jezikaMihaela Brumen4

11Individualizirani program za otroke s posebnimi potrebamiMajda Schmidt4

IZBIRNI PREDMETI SKLOP II* (fakultetni izbirni predmeti)

1Retorika in komunikacijaMetka Kordigel Aberek5

2Otrok v skupini vrstnikovZlatka Cugmas5

3Razrednik in razredni managementTina Vrnik Pere5

4Delo s stariTina Vrnik Pere5

5ZborKarmina ilec5

* Predmet ni pogoj za napredovanje v viji letnik.

4. 5. b. Vrsta in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa

Opredelitev tipov pouevanja

Predavanja (PR)

Predavanja so nain pedagokega dela oziroma posredovanja znanj in metodike z nekega podroja tudentom.

Seminarji (SE)

Seminarji so del pedagokega pouevanja, ki temeljijo na samostojnem delu in poglobljenem razumevanju vsebin predavanj kot tudi njihovi razpravi.

Vaje (V)

Vaje se po vsebini navezujejo na teoretine vsebine predavanj. Izvajamo jih kot seminarske (SV), laboratorijske (LV), terenske (TV) in individualne vaje (IV). e se pri doloenem tipu predmetov (npr. pri izbirnih predmetih) pojavljajo vaje v razlinih oblikah, jih v tabelah zapiemo v stolpcu z oznako V. Sluijo kot praktino povezovanje teorije s specifinimi praktinimi problemi.

Obvezni predmetIzbirni predmetiPraktino usposabljanjeSKUPAJ

ECTSDele (%)ECTSDele (%)ECTSDele (%)ECTSDele (%)

1. letnik549061060100

2. letnik57953560100

3. letnik4270122061060100

4. letnik34571423122060100

SKUPAJ1877826112711240100

tudenti bodo imeli monost najmanj 10 ECTS iz obveznih ali izbirnih enot programa prenesti iz enega tudijskega programa v drugega.STRUKTURA PROGRAMAECTSDele (%)

Temeljni pedagoki predmeti4218

Strokovni predmeti8234

Predmetne didaktike6326

Izbirni predmeti2611

Praksa2711

Skupaj240100

4. 5. c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija

Celotno tiriletno trajanje univerzitetnega tudijskega programa 1. stopnje Razredni pouk je ovrednoteno z 240 ECTS, vsak letnik s 60 ECTS. Podajamo e letno in celotno tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa (predavanja, seminarji, vaje, druge oblike tudija) ter samostojnega dela tudenta, ovrednoteno s krediti (1800 ur = 60 ECTS).

Kontaktne ureIndividualno delo tudentaSkupaj

PredavanjaSeminarjiVajeDruge oblike tudija

1. letnikUre420315

10651800

ECTS1410,535,560

2. letnikUre3903033010501800

ECTS131113560

3. letnikUre360105293710351800

ECTS123,59,80,234,560

4. letnikUre3450278711701800

ECTS11,509,30,23960

SkupajUre151513512161443207200

ECTS50,54,540,50,5144240

Razmerje med kontaktnimi urami in individualnim delom tudenta po letnikih (delei so preraunani na razmerje 100 % = 1800 ur)

1. letnik2. letnik3. letnik4. letnik

Kontaktne ureDele (%)735

41750

42765

43630

35

Individualno delo tudenta Dele (%)1065

591050

581035

571170

65

Struktura kontaktnih ur: tevilo ur in odstotni dele predavanj, vaj in seminarjev ter drugih oblik tudija v univerzitetnem tudijskem programu Razredni pouk, 1. stopnja

PredavanjaSeminarjiVajeDruge oblike tudijaSkupaj

1. letnikUre420315735

Dele (%)5743100

2. letnikUre39030330750

Dele (%)52444100

3. letnikUre3601052937765

Dele (%)4714381100

4. letnikUre34502787630

Dele (%)550441100

SkupajUre15151351216142880

Dele (%)52,55420,5100

4. 5. d. Dele praktinega usposabljanja v programu, nain izvedbe

Praktino usposabljanje

ECTSDele (%) v strukturi programa

1. letnik35

2. letnik35

3. letnik610

4. letnik1217

SKUPAJ2711

Praktino usposabljanje (pedagoka praksa)

Praktino usposabljanje oz. pedagoka praksa v univerzitetnem tudijskem programu Razredni pouk, 1. stopnja, je ena od tudijskih obveznosti tudentov vseh letnikov. Obstajajo tiri oblike prakse, in sicer: opazovalna, integrirana, vodena in strnjena oblika, ki se spiralno nadgrajujejo in povezujejo tekom celotnega izobraevanja v naem programu. Temeljni cilj te tudijske oblike je povezovanje teoretinih izhodi z empirinimi refleksivnimi izkunjami avtentinih situacij.

V 1. letniku se praktino usposabljanje izvaja v obliki opazovalne prakse. V zimskem semestru tudent v okviru predmeta Pedagogika opravi 90 ur (3 ECTS) opazovalne prakse pri uni enoti Praktino usposabljanje I. V poletnem semestru opravi pod okriljem predmeta Psihologija v izobraevanju 90 ur (3 ECTS) opazovalne prakse pri uni enoti Praktino usposabljanje II. Po navodilih, ki jih prejme na fakulteti, spozna delo in ivljenje na oli ter opazuje in analizira razline vidike pouka in ostalih dejavnosti.

V 2. letniku se izvaja integrirana praksa. tudent pod okriljem predmeta Didaktika opravi 90 ur (3 ECTS) prakse v zimskem semestru pri uni enoti Praktino usposabljanje III. Pedagoka praksa v 2. letniku predstavlja nadgradnjo opazovalne prakse v 1. letniku in mehak prehod na vodeno in strnjeno prakso v 3. in 4. letniku. Poteka v nestrnjeni obliki in je periodinega znaaja. Usmerjena je v spoznavanje pedagoko-psiholokih posebnosti dela v razredu, v povezovanje pedagoke teorije in prakse z namenom osmiljanja pedagokega in psiholokega teoretinega znanja ter utrjevanja le-tega z lastnimi izkunjami.

V 3. letniku opravlja tudent vodeno prakso (180 ur oz. 6 ECTS) pri uni enoti Praktino usposabljanje IV .

V okviru Praktinega usposabljanja IV tudent individualno in aktivno opravi obveznosti pri predmetnih didaktikah: Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti I, Didaktika naravoslovja in tehnike I, Didaktika spoznavanja okolja in drube I, Didaktika matematike I, Didaktika glasbene vzgoje I, Didaktika likovne vzgoje I, Didaktika portne vzgoje I. Pri vsaki izmed predmetnih didaktik opravi po en nastop, skupaj torej 7 nastopov. Uspeno opravljen nastop ni pogoj za pristop k izpitu iz predmetne didaktike, je pa pogoj za priznanje prakse.

V 4. letniku opravlja tudent vodeno prakso (180 ur oz. 6 ECTS) pri uni enoti Praktino usposabljanje V in v letnem semestru strnjeno prakso (120 ur oz. 4 ECTS) pri uni enoti Praktino usposabljanje VI.

V okviru Praktinega usposabljanja V tudent individualno in aktivno opravi obveznosti pri predmetnih didaktikah: Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti II, Didaktika naravoslovja in tehnike II, Didaktika spoznavanja okolja in drube II, Didaktika matematike II, Didaktika glasbene vzgoje II, Didaktika likovne vzgoje II, Didaktika portne vzgoje II. Pri vsaki izmed predmetnih didaktik opravi po en nastop, skupaj torej 7 nastopov. Uspeno opravljen nastop ni pogoj za pristop k izpitu iz predmetne didaktike, je pa pogoj za priznanje prakse.

Strnjeno pedagoko prakso v okviru Praktinega usposabljanja VI opravlja tudent na izbrani osnovni oli. Strnjena pedagoka praksa se opravlja praviloma v letnem semestru in traja 3 tedne. tudent opravlja v tem asu uno delo samostojno in pod vodstvom uitelja mentorja ter v skladu z navodili nosilcev posameznih predmetnih didaktik. Sodeluje pri vseh olskih dejavnostih pri pouku in zunaj njega, ki so nartovane v asu pedagoke prakse.

Nastopi

V tretjem in etrtem letniku tudija opravlja tudent pri vsaki predmetni didaktiki po en nastop. Tako opravi skupaj 14 samostojnih nastopov. Nastopi se izvajajo ob prisotnosti ustrezno habilitiranega visokoolskega uitelja ali ustrezno habilitiranega strokovnega sodelavca.

4. 5. e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Program temelji na smiselni vertikalni in horizontalni povezanosti predmetov. Vertikalna povezanost poteka od temeljnih pedagokih in splonih strokovnih predmetov, preko oje usmerjenih strokovnih predmetov, tesno povezanih s predmetnimi didaktikami, ki prevladujejo v drugi polovici tudija. V vsakem letniku poteka tudi horizontalna povezanost, najprej med temeljnimi in strokovnimi predmeti, pozneje pa med didaktinimi predmeti, v drugem, tretjem in etrtem letniku pa tudi z izbirnimi predmeti.

V prvem in drugem semestru prevladujejo temeljni pedagoki predmeti ter strokovni predmeti, ki so osnova programa izobraevanja uiteljev. V drugem letniku se prepletajo temeljni pedagoki predmeti s strokovnimi predmeti, ki so usmerjeni v oja podroja posameznih predmetnih didaktik. V petem semestru tudent izbere en izbirni predmet iz sklopa I in en izbirni predmet iz sklopa II. Znanja predmetov prvega, drugega, tretjega, etrtega in petega semestra tudentu omogoajo, da se bo v nadaljevanju tudija uspeno vkljuil v predmetne didaktike, ki predstavljajo najpomembneji del tudijskega programa. V petem semestru je e prisotna zastopanost dveh strokovnih predmetov, ki so usmerjeni v didaktike, v programu pa so tudi predmetne didaktike I, ob enem izbirnem predmetu iz sklopa II. Celoten esti semester predstavljajo predmetne didaktike I ob enem izbirnem predmetu iz sklopa II. Sedmi semester sestavljajo predmetne didaktike II. V osmem semestru je predmet, ki integrira razlina didaktina znanja, predmetna didaktika II, ob tem pa ima tudent na voljo tri izbirne predmete. Veja izbirnost v osmem semestru tudentu omogoa horizontalno povezanost z diplomskim seminarjem in podrojem, na katerem bo opravljal diplomsko delo. Hkrati pa izbirni predmeti tudenta usmerjajo v smiselno nadaljevanje tudija na drugi stopnji, ki je modularno zasnovan.

Izbirni predmeti v tretjem in etrtem letniku omogoajo horizontalno povezanost znotraj programa, kot tudi izven, kar omogoa e uveden kreditni tudijski sistem v okviru Univerze v Mariboru.

Vertikalna in horizontalna povezanost je vgrajena tudi pri praktinem usposabljanju oz. pedagoki praksi, ki je prisotna v vseh tirih letnikih tudija. Vertikalna povezanost predstavlja logino prehajanje od opazovalne, preko integrirane in vodene do strnjene oblike izvajanja pedagoke prakse. Horizontalno povezanost pa omogoa prepletanje pedagoke prakse s temeljnimi pedagokimi in didaktinimi predmeti v vsakem letniku tudija, kar predstavlja prepletanje teoretinih znanj s praktinim delom. Tako je v prvem letniku predvidena opazovalna praksa, kjer tudent dobi vpogled v delo uitelja razrednega pouka. V drugem letniku sledi integrirana praksa, kjer se tudent v doloenih segmentih e vkljuuje v uiteljevo delo ter ga tako e temeljiteje spoznava, hkrati pa si z razlinimi aktivnostmi nabira potrebne izkunje. V tretjem letniku je vodena pedagoka praksa, pri kateri nekaj posameznih unih enot tudent pripravi pod vodstvom uitelja ter jih izvede popolnoma samostojno, ob tem se navaja na samostojno pouevanje, hkrati pa spoznava tudi razline druge oblike dela v osnovni oli. Praksa v tem letniku poteka v povezavi z vsemi predmetnimi didaktikami. V etrtem letniku sledi najprej vodena in nato strnjena pedagoka praksa, pri kateri tudent v celoti opravi v prvem semestru 3-tedensko in v drugem semestru 2-tedensko strnjeno vodeno vzgojno-izobraevalno delo. Vodena praksa poteka pod vodstvom predmetnega didaktika, strnjena pa pod vodstvom osnovnoolskega uitelja mentorja.

4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih unih enot, letno in celotno tevilo ur tudijskih obveznosti tudenta ter letno in celotno tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

1. LETNIK (60 ECTS)

t.1. SEMESTER (30 ECTS)VrstapredmetaPRSEVSkupajIDURE/ECTS

1/1Pedagogikaobvezni60 3090120210/7

1/2Razvojna psihologija s poudarkom na srednjem otrotvuobvezni451560120180/6

1/3Etini in socioloki vidiki izobraevanjaobvezni3015454590/3

1/4Informacijsko-komunikacijska tehnologijaobvezni30306060120/4

1/5Branjeobvezni3030603090/3

1/6Uvod v metodologijo pedagokega raziskovanja

obvezni30306060120/4

1/7Praktino usposabljanje I9090/3

225150375525900/30


2/8Psihologija v izobraevanjuobvezni30.15454590/3

2/9Tuji jezik za uitelje razrednega pouka obvezni30306060120/4

2/10Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti fizika obvezni30306090150/5

2/11Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti biologijaobvezni30306090150/5

2/12Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti kemijaobvezni30306090150/5

2/13Specialna pedagogikaobvezni45307575150/5

2/14Praktino usposabljanje II obvezni9090/3

195165360540900/30

2. LETNIK (60 ECTS)


3/1Didaktikaobvezni45307575150/5

3/2Izbrana poglavja iz druboslovnih znanosti zgodovina

obvezni30154575120/4

3/3Izbrana poglavja iz druboslovnih znanosti geografija

obvezni30154575120/4

3/4Slovenski jezik I obvezni603090120210/7

3/5Splona knjievnostobvezni30154575120/4

3/6Vokalno-instrumentalni pouk I obvezni30306090/3

3/7Praktino usposabljanje III obvezni9090/3

19515120330570900/30


4/8Matematika za uitelje razrednega pouka obvezni454590150240/8

4/9Slovenski jezik IIobvezni603090120210/7

4/10Didaktini praktikum iz naravoslovja in tehnikeobvezni1530454590/3

4/11Druboslovni pedagoki praktikum obvezni151515454590/3

4/12Vokalno-instrumentalni pouk IIobvezni30306090/3

4/13Temeljne likovnopedagoke vsebineobvezni3030603090/3

4/14Izbrana poglavja iz portaobvezni3030603090/3

19515210420480900/30

3. LETNIK (60 ECTS)

t.1. SEMESTER (30 ECTS)VrstapredmetaPRSEVDruge oblike tudijaSkupajIDURE/ECTS

5/1Mladinska knjievnostobvezni30306060120/4

5/2Glasbeni pedagoki praktikumobvezni3015454590/3

5/3Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti Iobvezni301529**1N* (1 ura)7575150/5

5/4Didaktika naravoslovja in tehnike Iobvezni3015291N* (1 ura)7575150/5

5/5Didaktika spoznavanja okolja in drube Iobvezni3015291N* (1 ura)7575150/5

5/6Izbirni predmet1izbirni30154575120/4


210451623N(3 ure)420480900/30


6/8Didaktika matematike I obvezni3015291N* (1 ura)7575150/5

6/9Didaktika glasbene umetnosti I (UN?? UM?)obvezni3015291N* (1 ura)7575150/5

6/10Didaktika likovne umetnosti Iobvezni3015291N* (1 ura)7575150/5

6/11Didaktika porta Iobvezni3015291N* (1 ura)7575150/5


6/13Praktino usposabljanje IVobvezni180180/6

150601314N (4 ure)345555900/30

1 izbirni predmet iz sklopa I (oddelni izbirni predmeti)

*N 1 nastop (1 ura individualno delo univerzitetnega uitelja s tudentom)

** Vaje pri predmetu Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti se izvajajo na naslednji nain: 14 ur izmed 29 se izvede kurzno v

obliki 5+5+4.

4. LETNIK (60 ECTS)

t.1. SEMESTER (30 ECTS)VrstapredmetaPRSEVDruge oblike tudijaSkupajIDURE/ECTS

7/1Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti IIobvezni30291N* (1 ura6060120/4

7/2Didaktika matematike IIobvezni30291N* (1 ura)6060120/4

7/3Didaktika naravoslovja in tehnike IIobvezni30291N* (1 ura)6060120/4

7/4Didaktika glasbene umetnosti IIobvezni30291N* (1 ura)6060120/4

7/5Didaktika porta IIobvezni30291N* (1 ura)6060120/4

7/6Didaktika likovne umetnostii IIobvezni30291N* (1 ura)6060120/4

7/7Praktino usposabljanje Vobvezni180180/6

1801746N (6 ur)360540900/30


8/8Sistemska dinamika in razvijanje procesnega znanjaobvezni453075105180/6

8/9Didaktika spoznavanja okolja in drube IIobvezni30291N* (1 ura)6060120/4




8/13Praktino usposabljanje VIobvezni180180/6

1651041N(1ura)270630900/30

1 izbirni predmet iz sklopa I (oddelni izbirni predmeti)

2 izbirni predmet iz sklopa II (fakultetni izbirni predmeti)

*N 1 nastop (1 ura individualno delo univerzitetnega uitelja s tudentom)

IZBIRNI PREDMETI SKLOP I* (ODDELNI IZBIRNI PREDMETI)

t.PredmetVrstapredmetaPRSEVSkupajIDURE/ECTS

I/1Prometna vzgojaizbirni30154575120/4

I/2Astronomijaizbirni30154575120/4

I/3Smuanje in ola v naraviizbirni30154575120/4

I/4Didaktika knjievnosti v novih medijih izbirni30154575120/4

I/5Uenje in pouevanje tujega jezika na razredni stopnjiizbirni30154575120/4

I/6Dejavnosti izven uilnice pri pouku spoznavanja okolja in drube

izbirni30154575120/4

I/7Diferenciacija pri pouku matematikeizbirni30154575120/4

I/8Likovna kulturaizbirni30154575120/4

I/9Glasbena kulturaizbi

razredni pouk 1. stopnja 2014-2015dfg

Documents