Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega

učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznikov za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.

Projekt: RAZVOJ IN IZVAJANJE NOVO RAZVITIH PROGRAMOV

ZA USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV

PROGRAM

Razvoj likovne ustvarjalnosti

pri osebah s posebnimi potrebami

Črnomelj, januar 2013

S t r a n | 2

KAZALO VSEBINE:

1 IME PROGRAMA USPOSABLJANJA ………………………………………………….3

2 UTEMELJENOST PROGRAMA USPOSABLJANJA ………………………………. 3

3 CILJNA SKUPINA ………………………………………………………………………… 4

4 TEMELJNI CILJI PROGRAMA ………………………………………………………….. 4

5 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA ALI OBSEG IZOBRAŽEVANJA …………………… 4

6 ORGANIZACIJA USPOSABLJANJA ………………………………………………….. 4

7 PREDMETNIK ……………………………………………………………………………... 5

8 KATALOG ZNANJ ………………………………………………………………………... 5

8.1 Tema 1: KATEGORIJE POSEBNIH POTREB……………………………………….. 5

8.2 Tema 2: RAZVIJANJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI

POTREBAMI……………………….. ……………………………………………………….7

8.3 Tema 3: TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE GLINE………9

8.4 Tema 4: TEHNIKA RAKU…………………………………………………………………11

9 IZVAJALCI PROGRAMA USPOSABLJANJA ………………………………………… 12

10 LISTINA …………………………………………………………………………………….13

11 SESTAVLJAVCI PROGRAMA ………………………………………………………......13

12 PRILOGE: EVALVACIJA PROGRAMA ………………………………………………….... …13

S t r a n | 3

A: SPLOŠNI DEL

1. IME PROGRAMA USPOSABLJANJA

RAZVOJ LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI

POTREBAMI

2. UTEMELJENOST PROGRAMA USPOSABLJANJA

Večina odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju ali drugimi vrstami psihofizične prizadetosti je vključena v različne institucije (varstveno delovni centri, bivalne enote), kjer so deležni strokovnega pristopa. Praviloma se udeležujejo vseh aktivnosti, ki prispevajo k njihovi družbeni vključenosti. Na drugi strani so družine, kjer se odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju praviloma ne vključujejo v institucionalne oblike varstva in dela in živijo popolnoma družbeno izolirano življenje. Pogosto živijo v dokaj neurejenih družinskih razmerah, velikokrat na manjših kmetijah, so socialno izključeni in pod pragom revščine. Pri nekaterih družinah so tudi starši sami osebe s posebnimi potrebami. Del se jih sploh ne želi vključevati v družbeno življenje, velikokrat nimajo osnovnih pogojev za mobilnost, pogosto pa jih pri vključevanju v družbo ovira prav njihova prizadetost v smislu razumevanja pridobljenih informacij ter razumevanja pomena vključevanja v različne aktivnosti, ki so jim namenjene. Na različnih nivojih izobraževanja, skrbi in spremljanja je za otroke in mladostnike celostno dobro poskrbljeno, saj le-ti sodijo v najbolj ranljivo skupino prebivalstva. Težav se pojavijo, ko otrok po zakonskih normativih postane odrasla oseba. Bolj ko postajajo starejši, bolj so prepuščeni samim sebi, čeprav na to praviloma niso pripravljeni. Zaradi zaščitniške vzgoje v družini in pretirane skrbi staršev ostanejo osebe z motnjami v duševnem razvoju nesamostojne. Ti ljudje in njihove družine se pogosto ne znajo ali ne zmorejo integrirati v okolje, ker jim primanjkuje samozavesti in se vdajo v usodo. Svojih potreb sami ne zmorejo umestiti v družbeni sistem, postanejo skriti. Zaradi ponavljajočih se neuspehov se pogosto prenehajo truditi, postanejo odvisni od okolice, zmanjka jim tudi motivacije. Vključevanje v vseživljenjsko učenje in družbeno življenje je možno preko vključevanja v umetniške delavnice, s katerimi izpopolnjujejo umetniško izražanje, motorične spretnosti in družbeno vključenost. Strokovnim delavcem s področja izobraževanja odraslih primanjkuje znanj pri delu z osebami s posebnimi potrebami na področju umetniškega in kulturnega izražanja.

Strokovni delavci, ki na področju izobraževanja odraslih delajo z osebami s posebnimi

potrebami in se bodo vključili v program, bodo dobili poglobljena znanja o kategorijah

posebnih potreb in posebnostih pri likovnem delu z njimi. Spoznali bodo načine razvijanja

likovne ustvarjalnosti pri osebah s posebnimi potrebami in praktično vadili različne

likovne tehnike, ki so še posebej primerne za različne ciljne skupine posebnih potreb.

S t r a n | 4

3. CILJNA SKUPINA

Ciljna skupina so strokovni delavci in mentorji na področju izobraževanja odraslih, ki na

likovnem področju delajo z različnimi skupinami oseb s posebnimi potrebami.

4. TEMELJNI CILJI PROGRAMA

Cilji programa:

Pridobiti dodatna znanja o osebah s posebnimi potrebami

Razviti znanja s področja likovne ustvarjalnosti pri osebah s posebnimi potrebami

Nadgraditi in na novo osvojiti likovne tehnike s področja kiparstva

Izmenjati izkušnje ter uporabiti nova znanja v praksi

5. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA ALI OBSEG IZOBRAŽEVANJA

40 andragoških ur

B: POSEBNI DEL

6. ORGANIZACIJA USPOSABLJANJA

Program se bo izvajal kot kombinacija skupinskega in individualnega dela.

Usposabljanje je organizirano po naslednjih sklopih:

1. KATEGORIJE POSEBNIH POTREB 2. RAZVIJAJNJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI

POTREBAMI 3. TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE GLINE 4. TEHNIKA RAKU

Uporabljala se bo kombinacija različnih metod dela. Za podajanje splošnih informacij, katerih namen je doseganje informativnih ravni znanja, bodo uporabljene frontalne metode kot so: metoda predavanja, metoda razlage. Ker je program usposabljanja akcijsko naravnan (praktično usposabljanje za osvojitev različnih likovnih tehnik) se bo v programu še posebej uporabljala tudi metoda demonstracije.

Pri izpeljavi izobraževanja bodo upoštevana naslednja didaktična načela: • prehajanje od znanega k neznanemu, od splošnega k posebnemu; • raznovrstnost (menjavanje učnih metod, učnih sredstev), • primernost (prilagajanje učnih gradiv udeležencem, izbira dodatnega gradiva) • sistematičnost in nazornost

S t r a n | 5

• individualizacija (udeleženci bodo obravnavani kot posamezniki z različnimi potrebami)

7. PREDMETNIK

VSEBINA Število ur

TEMA 1: KATEGORIJE POSEBNIH POTREB

8

TEMA 2: RAZVIJANJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S

POSEBNIMI POTREBAMI

8

TEMA 3: TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE

GLINE

12

TEMA 4: TEHNIKA RAKU

12

SKUPAJ UR ZA PROGRAM 40

8. KATALOG ZNANJ

8.1 TEMA 1: KATEGORIJE POSEBNIH POTREB

Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:

- udeleženec je zmožen prepoznati in definirati kategorije oseb s posebnimi potrebami - je zmožen prilagoditi pristope pri likovnem ustvarjanju posameznim kategorijam oseb s posebnimi potrebami - udeleženec je zmožen kritične (samo) refleksije

- udeleženec razvija zavest o lastnih predsodkih

- udeleženec razvija zmožnost spoštovanja pomena kreativnega izražanja zamisli,

izkušenj in čustev preko likovnega ustvarjanja

STANDARDI ZNANJ Udeleženec: Na informativni ravni;

- pozna posebnosti posamezne kategorije oseb s posebnimi potrebami

- se seznani s posebnostmi: oseb z motnjami v duševnem razvoju (MDR) slepih in slabovidnih

gluhih in naglušnih oseb z govorno-jezikovnimi motnjami

gibalno oviranih oseb

S t r a n | 6

dolgotrajno bolnih oseb

osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami oseb z motnjami avtističnega spektra

Na formativni ravni;

- zazna posebnosti posamezne skupine oseb s posebnimi potrebami

- razvija zmožnost multisenzornega učenja pri osebah s posebnimi potrebami

Na procesno-razvojni ravni;

- udeleženec samostojno izbira pristope pri spodbujanju likovne ustvarjalnosti, primerne posamezni kategoriji oseb s posebnimi potrebami

- uporablja različne materiale, da jih udeleženci lahko zaznavajo s kar največ čutili

- spodbuja samoizražanje oseb s posebnimi potrebami in njihovo sodelovanje v

kulturnem življenju

Nekatere priporočene vsebine - uporaba IKT pri spodbujanju vključevanja oseb s posebnimi potrebami - obvladovanje motenj v učnem procesu pri osebah s posebnimi potrebani Trajanje v urah: 8 ur Metode: predavanje, razgovor, študij primera, delo s pisnimi viri Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo Učna gradiva: Kocjančič F. Natalija: Gradivo za program Razvoj likovne ustvarjalnosti pri osebah s posebnimi potrebami Priporočljiva dodatna gradiva:

Popović Draginja, »Psihologija slepih i slabovidnih«, 1979

Dikić Stanika, »Specifičnosti vizuelnog opažanja«, 1988

Wanecek Ottokar, »Povijest pedogogije slijepih«, 1973

Kasteli N.: Vključevanje slušno prizadetih otrok in mladostnikov v polnočutno okolje. Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana, 1990.

Trtnik A, Kuhar D.: Pravica gluhih do znanja. Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana, 1997.

Prozojević Trivanović, M.: Slušanje i govor, SN Liber, Zagreb 1984.

Coninx, F. Vom Horen zum Wahrnehmen: Eine kognitive Leistung In: Kongressberich 4. Auditory – Verbal Kongress Berhtesgaden 1999: 260-272.

Eastbrooks, W: Die auditiv-verbale Methode. In: 3. Auditory – Verbal Kongress Berhtesgaden 1995: 171-173.

S t r a n | 7

Neuman Z.: Psihologija telesno prizadetih, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1976

Powell T.: Poškodbe glave, Društvo Vita, 1996

Finnie N.,R.: Postupak s cerebralno paraliziranim djetetom kod kuće, Savez društava defektologa Jugoslavije, 1974.

Brošure Zveze društev za cerebralno paralizo in Društva mišično obolelih Slovenije

Žmuc-Tomori, M.: Pot k odraslosti, CZ, Ljubljana, 1983.

Pripomočki: računalnik, projektor, tabla Materialni pogoji: splošna učilnica

8.2 TEMA 2: RAZVIJANJE LIKOVNE USTVARJALNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI

POTREBAMI

Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:

- udeleženci se teoretično in praktično seznanijo s tem, kako na likovnem področju

razvijati ustvarjalnost oseb s posebnimi potrebami

- udeleženci pridobivajo in razvijajo strategije samostojnega učenja (tehnike

samostojnega učenja, uporaba dodatnih gradiv, učenje učenja)

- udeleženci razvijajo sposobnosti razumevanja drugačnosti

STANDARDI ZNANJ

Udeleženec:

Na informativni ravni;

- pozna zaznavanje prostora, potenciale za umetniško izražanje in likovne izkušnje

oseb s posebnimi potrebami

- pozna likovne materiale, primerne za spodbujanje ustvarjalnosti oseb s posebnimi

potrebami

- pozna posamezne likovne tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti oseb s posebnimi

potrebami

- se seznani z načrtovanjem dela z osebami s posebnimi potrebami

Na formativni ravni;

- uporablja posamezne likovne tehnike za risanje, slikanje, grafiko in kiparstvo pri delu

z osebami s posebnimi potrebami

S t r a n | 8

Na procesno-razvojni ravni;

- razvija celostne pristope pri odkrivanju ustvarjalnih potencialov oseb s posebnimi

potrebami

- razvija spoznanja s področja interakcije posameznika s posebnimi potrebami z

okoljem

Trajanje v urah: 8 ur

Metode: predavanje, razgovor, diskusija, študij primera, delo s pisnimi viri, praktično

delo z različnimi materiali in različnimi tehnikami, preizkusi z različnimi materiali

Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo

Učna gradiva :

Creativity and engagement in visual art education: a permanent comparison between

the obtained and the deserved. 2nd Global Conference Creative Engagements:

Thinking with Children, Oxford, 14th - 16th July 2005. http://www.inter-

disciplinary.net/ati/education/cp/ce2/cfp.htm.;

Art education facing the challenges of postmodern heritage: the importance of pupil's

holistic visul art development, http://ceps.pef.uni-lj.si;

Interpreting students' spatial experiences in the contemporary visual media world.

Academic exchange quarterly, July 2003, http://asccsa.unco.edu/students/AE-

Extra/2003/6/Art-1.html.;

Interculturalism and visual art education : seeking for "spaces in between". V:

http://www.inter-disciplinary.net/ci/interculturalism/IC1/prog03. htm.

Pripomočki: računalnik, projektor, tabla, osnovne risarske in slikarske potrebščine (listi

šeleshamer, tempera barve, lepilo za les, mavec, barvne krede)

Materialni pogoji: splošna učilnica, prostor opremljen z mizami za likovno praktično delo

Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci: izdelki iz različnih materialov in v različnih tehnikah,

razstava likovnih izdelkov udeležencev

S t r a n | 9

8.3 TEMA 3: TEHNIKE OBLIKOVANJA GLINE IN KRASILNE TEHNIKE GLINE

Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:

- udeleženec je zmožen osebam s posebnimi potrebami posredovati oblikovanje v

prostoru z različnimi materiali in tehnikami

- udeleženec razvija sposobnosti in poglablja znanja s področja konstruiranja in

oblikovanja iz naravnih in drugih materialov

- udeleženec razvija sposobnost poglobljene analize likovnih izdelkov

- udeleženec je zmožen uporabljati pri delu z osebami s posebnimi potrebami

preprostejše in zahtevnejše tehnike oblikovanja gline

STANDARDI ZNANJ

Udeleženec:

Na informativni ravni;

- pozna tehnike obdelovanja gline (pinching, gnetenje, svaljkanje, valjanje, vrtenje na

vretenu,

- pozna možnosti predstavitve uporabe različnih možnosti oblikovanja iz različnih

materialov

- pozna didaktične pristope za uporabo gline pri delu z osebami s posebnimi potrebami

- pozna orodja za obdelavo gline in njihovo uporabnost

- pozna tehnike in materiale za glaziranje, premazovanje gline

- pozna osnove delovanja peči za keramiko

- pozna zakonitosti varnosti pri delu ( predvsem pri delu z glazurami)

Na formativni ravni;

- prenaša veščine ustvarjanja z glino na osebe s posebnimi potrebami: od oblikovanja,

konstruiranja, uporabe engobeja, glaziranja, sušenja in žganja

- analizira in vrednotiti sporočilno vrednost izdelka iz gline

- spremlja aktualne pristope pri oblikovanju gline s poudarkom na delu z osebami s

posebnimi potrebami

S t r a n | 10

Na procesno-razvojni ravni;

- uporablja načela sprejemanja drugačnosti pri svojem delu in v vsakdanjem življenju

- razvija kulturno zavest in izražanje

- razvija spretnost povezovanja lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih

Nekatere priporočene vsebine

- premeri dobrih praks s področja likovnega ustvarjanja z glino pri osebah s posebnimi

potrebami

Trajanje v urah: 12 ur

Metode: predavanje, skupinska diskusija ob ogledu dokumentarnega posnetka,

analiza študij primerov, praktično likovno ustvarjanje

Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo

Učna gradiva: Kocjančič F. Natalija: Gradivo za program Razvoj likovne ustvarjalnosti pri osebah s

posebnimi potrebami Priporočljiva gradiva:

• Karim Silva (2006). Uporaba naravnih materialov pri pridobivanju izraznih izkušenj pri

kiparskem oblikovanju, magistrska raziskava. Ljubljana, Pedagoška fakulteta.

• Karim, Silva. Sodobni prijemi pri izvajanju likovnih nalog. V: Simpozij Modeli poučevanja

in učenja: zbornik prispevkov, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000, str.

199 – 201.

Pripomočki: projektor, računalnik, tabla, dokumentarni film, glina, orodja za oblikovanje gline, glazure za glino.

Materialni pogoji: splošna učilnica, prostor opremljen z mizami za likovno praktično

delo, peč za keramiko

S t r a n | 11

8.4 TEMA 4: TEHNIKA RAKU

Zmožnosti, ki jih razvijamo pri temi:

- udeleženec je zmožen spodbujati ustvarjalnost oseb s posebnimi potrebami

- udeleženec zna prenesti osnovna znanja in veščine ustvarjanja v raku tehniki osebam

s posebnimi potrebami

- udeleženec je zmožen vrednotiti in interpretirati izdelke nastale v raku tehniki

STANDARDI ZNANJ

Udeleženec:

Na informativni ravni;

- teoretično pozna zgodovino in način oblikovanja v raku tehniki

- pozna zvrsti gline primerne za raku tehniko

- pozna vrste glazure za raku tehniko

- pozna postopke priprave peči in nadzorovanja žganja

- pozna posebne barvne odtenke in njihove efekte

- pozna uporabo raku tehnike pri delu z osebami s posebnimi potrebami

Na formativni ravni;

- prenaša veščine ustvarjanja v raku tehniki na odrasle osebe s posebnimi potrebami

- usmerja osebe s posebnimi potrebami pri izdelavi lastnih izdelkov v prostem

likovnem izrazu

- vodi analizo poizkusov udeležencev (dela z različnimi vrstami gline, gline z dodatki,

glazure, načinov uporabe)

Na procesno-razvojni ravni;

- spodbuja likovno izražanje in ustvarjalnost oseb s posebnimi potrebami

- spodbuja pravo razumevanje lastne kulture in občutek identitete kot osnovo za

spoštovanje različnosti

Trajanje v urah: 12 ur

S t r a n | 12

Metode: predavanje, predstavitev, demonstracija, praktični preizkus, samostojno delo

Učna gradiva, pripomočki in materialni pogoji za izpeljavo

Učna gradiva:

Karim Silva, učni listi za udeležence nastali v programu Razvoj likovne ustvarjalnosti pri

osebah s posebnimi potrebami

Raku workshops, http://www.youtube.com/watch?v=CbkU92Hs_EE

Pripomočki: glina za raku tehniko (šamotirana glina), valjarji, deske, modelirke, čopiči,

glazure, engobe,

Materialni pogoji: ustrezno velika učilnica s pomivalnim koritom (več pip) in mizami za

likovno praktično delo, 2 peči za raku na prostem

Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

9. IZVAJALCI PROGRAMA USPOSABLJANJA

Naslov vsebinskega

sklopa

Izvajalec/ka

TEMA 1: KATEGORIJE

POSEBNIH POTREB

Natalija F. Kocjančič, mag. znanosti s področja

psiholoških značilnosti likovnega izražanja, višja

pedagoška svetovalka na Zavodu RS za šolstvo,

vodja predmetne skupine za likovno umetnost

TEMA 2: RAZVIJANJE LIKOVNE

USTVARJALNOSTI PRI

OSEBAH S POSEBNIMI

POTREBAMI

Beatriz Tomšič Čerkez, dr. znanosti, akademska

slikarka, arhitektka, docentka za likovno

didaktiko

TEMA 3: TEHNIKE

OBLIKOVANJA GLINE IN

KRASILNE TEHNIKE GLINE

Silva Karim, mag. znanosti, prof. likovne

pedagogike

TEMA 4: TEHNIKA RAKU

Silva Karim, mag. znanosti, prof. likovne

pedagogike

S t r a n | 13

10. LISTINA

Kandidati, ki bodo uspešno opravili vse obveznosti po programu, bodo prejeli potrdilo o

zaključenem programu.

Potrdilo vsebuje:

- podatke o izvajalski organizaciji

- podatki o udeležencu (ime in priimek, datum in kraj rojstva)

- ime programa

- trajanje programa v urah

- vsebino programa

- datum izdaje listine

- številko listine

11. SESTAVLJAVCI PROGRAMA

Avtorji programa:

Nada Babič Ivaniš, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj

Tadej Fink, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj

Natalija F. Kocjančič, Zavod RS za šolstvo

Strokovni sodelavci pri pripravi posameznih tem: Dr. Beatriz Tomšič Čerkez Mag. Silva Karim

12. PRILOGE

PRILOGA 1: EVALVACIJA PROGRAMA

Priporočljivo je, da se kakovost izvedbe programa usposabljanja zagotavlja s sprotnim

spremljanjem izpeljave programa in končno evalvacijo ob zaključku programa.

Sprotno spremljanje izvedbe izobraževanja omogoča, da na podlagi tako pridobljenih

podatkov in informacij, že med potekom izobraževanja za določeno skupino udeležencev

vpeljemo potrebne spremembe in izboljšave.

Končna evalvacija, ki jo opravimo po zaključku izobraževanja za določeno skupino

udeležencev, omogoča poglobljeni vpogled in analizo izpeljave celotnega programa

usposabljanja, na podlagi katere je mogoče načrtovati potrebne izboljšave samega

programa usposabljanja ter prihodnjih izpeljav programa.

S t r a n | 14

Predmet sprotnega spremljanja ter končne evalvacije so:

- ocena dela izvajalcev programa (strokovnost, odnos do udeležencev, svetovanje)

- ocena ustreznosti posameznih vsebinskih sklopov programa (aktualnost, uporabnost,

povezanost s prakso)

- ocena izvedbe strokovne ekskurzije (organizacijsko in vsebinsko)

- doseganje pričakovanj udeležencev

Subjekti, ki jih je priporočljivo vključiti v sprotno spremljanja in končno evalvacijo:

- udeleženci v programu usposabljanja

- predavatelji v programu usposabljanja

Metode in evalvacijski instrumentarij:

- anketiranje udeležencev o njihovem zadovoljstvu

- vodeni pogovori z udeleženci

- vodeni pogovori s predavatelji