razvoj sektorja proizvodnje - sindikat-sde.sisindikat-sde.si/wp-content/uploads/elek.pdf · •...

RAZVOJ SEKTORJA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI

DO LETA 2050

Omizje Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije

Z. Košnjek, ELEK

RAZVOJ SEKTORJA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI DO LETA 2050

2/21

• Mednarodne zaveze• Zakonodaja, zahteve in usmeritve EU• Zakonodaja RS• Skrb za stabilno, zanesljivo, učinkovito, dostopno, varno,

konkurenčno in trajnostno naravnano oskrbo z energijo.• EU se je zavezala, da bo do leta 2030 (glede na leto

1990):• zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 40%• povečala delež obnovljivih virov v končni porabi energije na

vsaj 27%• izboljšala energetsko učinkovitost za vsaj 27%

ZAVEZE RAZVOJA IN POLITIKE ELEKTROENERGETIKE V SLOVENIJI IN EU


3/21

• Zanesljivost oskrbe z električno energijo• povečanje konkurenčnosti proizvodnje el. energije v Sloveniji• izkoriščanje domačih virov:

• velike naprave: izraba hidro potenciala, konkurenčnost premoga in jedrska energija, sosežig biomase

• male naprave: OVE in SPTE• Nadaljnja diverzifikacija virov energije, možnost tudi ZP• Zagotavljanje zadostnih zmogljivosti v državi:

• dobršna samozadostnost proizvodnje el. energije• 100% zagotavljanje rezervnih zmogljivosti• diverzifikacija lokacij

• Zagotavljanje ustrezne rezerve primarnih virov• Vpetost v mednarodno okolje in možnosti za izmenjave• Razvoj proizvodnje električne energije

• HE: Spodnja Sava, Srednja Sava, Mura• TE: nujne okoljske prilagoditve, vpeljava ZP, vprašljivost CCS• NEK in JEK2 • ČHE: nadaljnji razvoj zmogljivosti za shranjevanje el. energije

STRATEŠKI POUDARKI PRI RAZVOJU

Poleg splošnega, poseben poudarek na:


4/21

RAZVOJ TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

• Razvoj internega trga z el. energijo v EU povečal območje nacionalnih trgov, ki vplivajo na cenovno dogajanje v SLO

• Kratkoročno za SLO relevantne cene el. energije na območju jugovzhodne in centralne Evrope ter struktura in zadostnost proizvodnih zmogljivosti na obeh območjih

• Dolgoročna pričakovanja: poenotenje cen el. energije na širšem evropskem trgu po letu 2020 - 2025

• Predpostavka: tržne cene na integriranem trgu bodo v pretežni meri določene z nivojem lastne cene zadnjega proizvodnega objekta vključenega v sistem (plinske elektrarne z visokim izkoristkom oz. novi jedrski objekti)


5/21

PROIZVODNJA IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI (1951-2013)

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Proi

zvod

nja,

por

aba

elek

tričn

e en

ergi

je [T

Wh]

Leto

Bruto proizvodnja električne energije za slovenski trg

Bruto poraba električne energije v Sloveniji


6/21

PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI –PO SKUPINAH ODJEMA (1990–2012)

0

2

4

6

8

10

12

14

Konč

na p

orab

a el

ektr

ične

ene

rgije

(TW

h)

Leto

ostalo

gospodinjstva

promet

industrija


7/21

PROJEKCIJE PORABE EL. EN. V SLOVENIJI

Konservativni scenarij - KONS

Prehodni scenarij

Predvidena rast porabe (%):

obdobje/scenarij KONS PREH 2010-20 0,94 1,15 2020-30 0,70 1,24 2030-40 1,05 1,81 2040-50 1,35 2,20

0

5

10

15

20

25

2010 2020 2030 2040 2050

Odjem

/pora

ba el

ektri

čne e

nergi

je (TW

h)

Leto

Odjem na prenosnem omrežju (konservativni scenarij)Končna poraba električne energije (konservativni scenarij)

Odjem na prenosnem omrežju (prehodni scenarij)

Končna poraba električne energije (prehodni scenarij)

Prehodni scenarij - PREH

Pomembni dejavniki:

• Racionalizacija porabe (učinkoviti pogoni, uvajanje sistemov za upravljanje, učinkovita razsvetljava,..)• Povečanje porabe elektrike v prometu (e mobilnost in povečan prehod tovornega prometa na železnico)• Uporaba toplotnih črpalk v sistemih ogrevanja


8/21

STRUKTURA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V EU LETA 2012 IN NAPOVED ZA LETO 2020

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2012 2020

Črpalne elektrarne inostalo

Jedrske elektrarne

Elektrarne na fosilnagoriva

Obnovljivi viri energije


9/21

PROJEKCIJA INŠTALIRANE MOČI MALIH OVE V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EU DO LETA 2050

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Inšt

alira

na m

oč e

lekt

rarn

na

OVE

-SI

(MW

)

mHE VE SE BM BP

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050In

štal

irana

moč

ele

ktra

rn n

a O

VE -

EU (G

W)

HE VE SE in ostalo BM


10/21

HIDROLOŠKA POGOJENOST LETNE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ VELIKIH HE V SLOVENIJI


11/21

STANJE IN PERSPEKTIVE TE PROIZVODNIH KAPACITET V VELIKIH NAPRAVAH V SLOVENIJI

TEŠ-B5, TE-TOL-B3

TEŠ-B4TE-TOL-B1, 2

NEK

Proizvodnja, obstoječi veliki viri

SC Porabe el. energije


12/21

SCENARIJI RAZVOJA PROIZVODNEGA SEKTORJA EES V SLOVENIJI DO LETA 2050


13/21

PROJEKCIJE INVESTICIJSKIH VREDNOSTI UPORABLJENIH TEHNOLOGIJ

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

5.000

2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Inve

stic

ijsk

i st

rošk

i (€

20

10/

kW)

premog+CCS plin+CCS JE III VE on shore SE


14/21

PROJEKCIJE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE• SC PREH-ZP

• SC PREH-JE

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Proi

zvod

nja

elek

tričn

e en

ergi

je (G

Wh)

Leto

OVE+SPTE

JE

TE

ČE

HE

-1000

0

1000

2000

2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Uvoz

in iz

voz e

lektri

čne e

nerg

ije (G

Wh)

Leto

Uvoz

Izvoz

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Proi

zvod

nja

elek

tričn

e en

ergi

je (G

Wh)

Leto

OVE+SPTE

JE

TE

ČE

HE

-5000

-4000

-3000

-2000

-1000

0

1000

2000

2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050U

voz

in iz

voz

elek

trič

ne e

nerg

ije (G

Wh)

Leto

Uvoz

Izvoz


15/21

LASTNE DOLGOROČNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PRIČAKOVAN RAZPON

0

20

40

60

80

100

120

140

Plinska teh. Jedrska teh.

Last

na

cen

a E

E i

z p

roiz

vod

nih

teh

no

log

ij (

E/

MW

h)

Min Max

Min

Max

Max

Min


16/21

EMISIJE SNOVI V ZRAK IZ ELEKTRARN – CO2


17/21

SISTEMSKE STORITVE V SLOVENSKEM EES

• Odpiranje trgov s sistemskimi storitvami• v preteklosti so se sistemske storitve zagotavljale znotraj nacionalnih EES• kmalu po liberalizaciji trga z električno energijo, se je za del storitev

(TRR) odprl slovenski trg• v zadnjem obdobju se uveljavljajo predlogi novih Kodeksov omrežja, ki

urejajo različne sektorje elektroenergetike• nekateri so že sprejeti, drugi v fazi sprejemanja

• V kritičnih situacijah se kljub odprtemu trgu z električno energijo in v bodoče tudi s sistemskimi storitvami ni mogoče zanašati na mednarodni elektroenergetski trg za uvoz izpadle energije

• Ključni proizvajalci bodo v primeru večjih transnacionalnih šokov/izpadov najprej poskrbeli zase in za porabnike v svojih državah

• To so pokazali tudi nedavni dogodki povezani s sebičnim vedenjem držav, ki bi si lahko porazdelile breme migrantov, vendar raje skrbijo za »stabilnost« svojih družb. Drugi primer pa je nastanek in reševanje pretekle finančne (bančne) krize, ki je razkril lažno solidarnost pod krinko navidezne pomoči.

• Nacionalni interes mora biti ohranitev pretežne večine rezervnih zmogljivosti na ozemlju RS


18/21

• Primarna regulacija frekvence • samodejno prilagajanje moči elektrarn pri kratkotrajnih spremembah obremenitve• ponudniki: obvezna, neplačana storitev za velike elektrarne

• Sekundarna regulacija frekvence• prilagajanje proizvodnje elektrarn (nadomeščanje primarne rezerve)• glavni ponudniki: TEŠ, HE v manjšem delu

• Terciarna regulacija frekvence• prilagoditev proizvodnje električne energije ob večjih in dolgotrajnejših spremembah

obremenitve (npr. ob okvarah elektrarn)• izjemno pomembna storitev za ohranjanje zanesljive oskrbe z električno energijo v primeru

večjih motenj• ponudniki: enote sposobne zagona znotraj 15-ih minut (TEB, TEŠ, TET?)

• regulacija napetosti• prilagajanje napetosti, da ta ustreza standardom kakovosti• lokalno zagotavljanje storitve• glavni ponudniki: TE in HE, ki trenutno obratujejo

• zagon agregatov brez zunanjega napajanja• izjemno pomembna storitev za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev napajanja odjemalcev ob

razpadih EES• lokalno zagotavljanje storitve

• Ostale storitve (pokrivanje izgub električne energije, razbremenjevanje omrežja, izravnava odstopanj)

SISTEMSKE STORITVE V SLOVENSKEM EES

Predvidena liberalizacija

• Regulacija napetostiprilagajanje napetosti, da ta ustreza standardom kakovostilokalno zagotavljanje storitveglavni ponudniki: TE in HE, ki trenutno obratujejo

• Zagon agregatov brez zunanjega napajanjaizjemno pomembna storitev za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev napajanja odjemalcev ob razpadih EESlokalno zagotavljanje storitveglavni ponudniki: TEB, HE

Večji pomen v prihodnosti


19/21

• Vsak od analiziranih scenarijev ima dobre in slabe lastnosti ter različna tveganja

• Plinski scenarij:• Zahteva bistveno nižje investicijske vrednosti• Veliko tveganje predstavlja strošek nabave ZP – tudi do 80% letnega stroška

elektrarne• Predvidoma višja cena oskrbe z el. energijo• Povečana uvozna odvisnost, a zagotavlja diverzifikacijo primarnih virov• Zanesljivost napajanja z elektriko je na visokem nivoju• Fleksibilni vir el. energije• Zanesljivost oskrbe z energentom je v kriznih razmerah lahko vprašljiva• Navkljub nizki specifični emisiji CO2, absolutne letne vrednosti naraščajoJedrski scenarij:• Visok investicijski strošek - tudi do ca 15% slovenskega letnega BDP• Pripomore k nižji lastni ceni električne energije v Sloveniji• Poveča zanesljivost proizvodnje električne energije (fleksibilna proizvodnja)• Jedrsko gorivo se s strateškega vidika smatra kot domači vir• Prispeva k:

• zmanjšani uvozni odvisnosti od zemeljskega plina in • povečani samozadostnosti proizvodnje električne energije

• Edini pripomore k bolj doslednemu doseganju ciljev nizkoogljične družbe

UGOTOVITVE TEHNIČNO-EKONOMSKEGA VIDIKA RAZVOJNIH ALTERNATIV


20/21

• Še vsaj naslednjih 50 let ne bo šlo brez velikih elektroenergetskih objektov, tudi novih, če želimo vsaj ohranjati trenutni trenutni nivo zanesljivosti in kakovosti.

• Električna energija je specifična dobrina• Dolgoročna ocena stroškov pomanjkanja elektrike v Sloveniji je

117 mio € pri 4 urah izpada ter 1.4 mrd € pri 48 urah izpada dobave zato je el. energija strateška dobrina

• Danes je trg električne energije nestabilen zaradi velikih subvencij držav EU obnovljivim virom električne energije -subvencije so financirane iz cen elektrike za porabnike

• Zaradi nestabilnosti trga električne energije so razvite države, tudi članice EU, uvedle posebne mehanizme plačil proizvajalcem električne energije

EKONOMSKA OCENA DOLGOROČNE STABILNOSTI TRGA ELEKTRIČNE ENERGIJE


21/21

HVALA ZA POZORNOST

razvoj sektorja proizvodnje - sindikat-sde.sisindikat-sde.si/wp-content/uploads/elek.pdf · •...

Documents