razvoj-sk-mladi-prvi-iskalci-zaposlitve

Alenka Blazinšek, Društvo mladinski ceh

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Razvoj socialnega kapitala pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve

modul

Modul: Razvoj socialnega kapitala pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve avtorica: Alenka Blazinšek oblikovanje: Andrej Burja

REPUBLIKA SLOVENIJA


Kazalo

Opis socialnega kapitala .......................................................................................................1

Opis mladih – prvih iskalcev zaposlitve ..........................................................................3

Mladi, ranljiva skupina .....................................................................................................3

Način življenja & prehodi ...............................................................................................3

Značilnosti mladih – delavcev .......................................................................................4

Izobraževalni sistem ........................................................................................................5

Zahteve delodajalcev .......................................................................................................5

Mladi so odvisni predvsem od sebe ............................................................................6

Mladi – prvi iskalci zaposlitve .......................................................................................6

Razvoj socialnega kapitala pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve ...........................8

Nefiks tutorji – študijski krožek .....................................................................................8

Podjetni petki .................................................................................................................. 10

Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala pri mladih iskalcih prve zaposlitve ...................................................................................................... 12

Viri in literatura ...................................................................................................................... 14

REPUBLIKA SLOVENIJA


1

Opis socialnega kapitala

Socialni kapital je sredstvo, s pomočjo katerega postajamo bolj vključeni v družbo, predvsem zato, ker poznamo veliko ljudi, ki nam pri našem družbe-nem uspehu lahko pomagajo. Mladi v slovenski družbi so tista generacija, ki jih pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev doleti velik šok. Iz varnega okolja izobraževanja, kjer je vse načrtovano in kjer so pravila jasna, vstopajo v neznan svet zaposlovanja in s tem v svet avtonomije in odraslosti, ki pa s seboj prinaša številne izzive. Izzive, s katerimi se bistveno lažje spopadamo, če imamo obse-žno in dobro prepleteno socialno mrežo – socialni kapital.

Mladinski delavci in vsi ostali, ki se z mladimi ukvarjamo, opažamo, da imajo mladi čedalje več težav pri pridobivanju relevantnih izkušenj za kasnejši uspeh v družbi. V času šolanja so v ospredju ocene in točke, ki pogojujejo napredo-vanje v naslednjo stopnjo izobraževanja, ob strani pa so izpuščene praktične veščine in sposobnosti, ki jih delodajalci danes iščejo. Vsekakor je težko pred-videti, kakšne bodo potrebe delodajalcev in širše družbe v prihodnje; gotovo pa je, da bolj kot so mladi seznanjeni s tem, kaj se v realnem življenju - podje-tjih in drugih organizacijah dogaja in več kot poznajo ljudi, ki jih cenijo in jim zaupajo, večje imajo možnosti za uspeh.

Poleg kompetenc posameznika, ki zajemajo znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje, je njegova »vrednost« določena tudi s tem, kako ima razvejano socialno mrežo. Taka mreža vsakega posameznika je sestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter predstavlja del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Opredeljuje odnose med po-samezniki, interakcije in oblikovanja socialnih omrežij. Je zmožnost zagotoviti si koristi skozi članstvo v omrežjih in drugih družbenih strukturah. Skupna pre-pričanja in izkušnje pripomorejo k oblikovanju socialnega kapitala, saj ustvar-jajo občutek solidarnosti. Verjamemo, da je socialni kapital sredstvo, s katerim je dolgoročno in v prihodnosti možno omejiti prepad med »vključenimi« in »izključenimi«.

Na kratko lahko rečemo, da je socialni kapital resurs, ki posameznikom in ko-lektivitetam omogoča doseganje ciljev na podlagi medsebojnega zaupanja in sodelovanja.

Povzetek vseh definicij pa je lepo strnjen v sledeči opredelitvi:

2

Socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri ka-terem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi. (Zrim – Martinjak 2006).

REPUBLIKA SLOVENIJA


3

Opis mladih – prvih iskalcev zaposlitve

Mladi, ranljiva skupinaMladi so ena najbolj ranljivih skupin pri vstopanju na trg dela. »Mladi v ob-dobje odraslosti vstopajo s pridobivanjem kompetenc in razvijanjem osebnih okoliščin, ki jim omogočajo samostojno življenje in delovanje. Prvi korak na tej poti je zaključek šolanja v okviru formalnega izobraževalnega sistema; že drugi korak pa je socialno in ekonomsko osamosvajanje, ki ju prinaša zapo-slitev. Zaradi oteženega prehoda v zaposlitev prihaja do ohromelosti pri osa-mosvajanju, kar drastično zaznamuje nadaljnje življenje posameznikov. Mladi brez (dostojnih) zaposlitev ne dosežejo finančne neodvisnosti, kar jim onemo-goči ustrezno ureditev bivanjskih razmer. V nadaljevanju zato odlašajo tudi z ustvarjanjem lastne družine, obenem pa nimajo priložnosti vzpostavljanja in krepitve socialnih mrež in so posledično nagnjeni k večji socialni izključenosti. Dostop do zaposlitve je zato eden glavnih pogojev za ustrezen prehod posa-meznika iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Zaposlovanje mladim omo-goča razvoj v smeri osebnega dostojanstva, polnega doseganja avtonomije in uresničevanja življenjskih ciljev« (MSS 2010). Namesto, da bi se položaj mladih izboljševal, pa je njihov položaj čedalje slabši: »V 29. letu starosti je leta 2000 redno zaposlitev za nedoločen čas imelo približno 60 odstotkov, leta 2010 pa le še 48 odstotkov mladih« (Mladina 2010). Pri tem pa ne gre samo za to sta-rostno skupino, pač pa tudi za precej mlajše mlade, v zgodnjih dvajsetih, ki se, ko vstopijo v univerzitetni študijski program, za zaposlovanje, osamosvajanje in družino zelo redko odločajo v tej starosti. »Novejše raziskave življenjskih potekov govorijo o destandardizaciji življenjskih potekov, kar pomeni, da ni več trdnih poti skozi življenje. Ključni razlog za destandardizacijo se večinoma pripisuje podaljševanju izobraževanja in povečevanju negotovosti zaposlitve, nekateri pa izpostavljajo tudi pomen vrednotnih sprememb« (Kuhar 2010).

Način življenja & prehodi Gotovo to niso edini razlogi, potrebno je omeniti še nekakšne vzorce, ki jih je izoblikovala kultura mladih, ki nenapisano mladim nakazuje, da je obdobje

4

študija potrebno maksimalno raztegniti in v njem maksimalno uživati, kar v ospredje postavlja zabavo, ki ne vključuje resnega razmisleka o zaposlovanju in osamosvajanju. »Posledica podaljšanega obiskovanja šole je poznejši vstop na trg dela. Za večino mladih ljudi je postalo skoraj nemogoče, da bi prešli neposredno iz šole v službo. Na področju zaposlovanja se pojavljajo nove povezave med izobraževanjem, brezposelnostjo, vseživljenjskim učenjem in poudarkom na individualni samouresničitvi v poklicu. Ključna procesa na trgu dela sta fleksibilnost in restrukturiranje, nihče se več ne more zanašati na doživljenjsko službo« (Kuhar 2010). Pri tem pa mladim »pomaga« družbe-na realnost, ki »ni več tisto, kar je bila« v času njihovih staršev. »Na primer, tipične zaposlitve »odraslih« in »mladih« so vedno bolj pomešane: vse več šolarjev in študentov dela, medtem ko se odrasli vračajo v izobraževalne pro-cese. Šole in univerze tako več niso vezane na starost, svetova šolanja in dela postajata manj ločena in nista več nujno zaporedna. Obdobje, ko so se mladi veselili dela, odrasli pa obujali spomine na svoje šolske dni, je mimo. Sedaj mladi ljudje gledajo nazaj na svoje delovne dni in odrasli naprej na šolanje. Mnogo mladih dela celo več ur, kot pa obiskujejo šolo. Življenjski stili mladih in odraslih postajajo zaradi vpliva številnih kulturnih sprememb vse bolj po-dobni« (Kuhar 2010). »Problematični« pa postanejo tudi prehodi iz mladosti v odraslost, saj niso jasni in mladi se težko opredelijo, kdaj so zares odrasli. Ku-harjeva to imenuje »jojoizacija« prehodov in se nadalje ukvarja z vstopom na trg dela: »Neuspešen prehod v zaposlitev je problematičen z vidika prihodnjih kariernih možnosti mladih (npr. oblikovanje negativnega odnosa do dela) in z vidika negativnih psiholoških posledic. Na makrosistemski ravni pa gre pri tem prehodu za vprašanja usklajenosti in medsebojne povezanosti izobraževalne-ga in zaposlovalnega sistema ter institucionalne podpore pri prehodu mladih med njima. Kako hitro lahko trg delovne sile posrka letne prilive generacij, ki zaključijo šolanje, je odvisno od številnih dejavnikov, zlasti od makroekonom-skih, pa tudi od institucionalnih ukrepov za olajševanje prehodov mladih. Na splošno velja, da je mladim vedno težje dobiti zaposlitev, sploh stabilno, kljub temu, da so mlade generacije vse bolj izobražene« (Kuhar 2010).

Značilnosti mladih – delavcevMladi torej imajo kompetence, toda številni drugi dejavniki vplivajo na veliko depriviligiranost na trgu dela. »Mladi so zelo prilagodljiv in izobražen del trga delovne sile, vendar so njihove zaposlitve večinoma negotove, slabše plačane, sklenjene s pogodbami za določen čas. Mladi se med drugim zaposlujejo za nepolni delovni čas, opravljajo pa tudi občasna dela, honorarna dela ali štu-dentsko delo ter se zaposlujejo v okviru ostalih negotovih oblik dela« (MSS 2010). In ne le to: »Za mlade so značilni pogosti prehodi med zaposlitvami in pogost pojav brezposelnosti. Soočajo se s pomanjkanjem delovnih izkušenj,

REPUBLIKA SLOVENIJA


5

po drugi strani pa na trg dela pogosto prihajajo s svežim znanjem teorije ter s številnimi socialnimi in tehničnimi veščinami« (MSS 2010).

Tudi statistika dokazuje, da mladi nimajo enakih možnosti: »Brezposelnost mladih je (v Sloveniji in EU) občutno višja v primerjavi s celotnim aktivnim pre-bivalstvom« (Mladina 2010).

Izobraževalni sistem Prav tako pa tudi izobraževalni sistem ni ravno naravnan na izboljševanje si-tuacije. Premalo je poklicne orientacije, mladi so pri izbiri študija prepuščeni informacijam, ki jih lahko iz različni virov pridobijo sami. Izkupiček tega pa se dolgoročno kaže v strukturnem neskladju: »Za Slovenijo je značilno struktur-no neskladje med ponudbo kadrov, ki prihajajo iz izobraževalne sfere, ter pov-praševanjem na trgu dela. Šolski sistem namreč vsako leto izobrazi drugač-ne profile, kot se jih v gospodarstvu dejansko potrebuje. Preko 60 % mladih se vpisuje v študijske programe družboslovja, med tem ko je na trgu dela še vedno zelo veliko povpraševanje po tehničnih in naravoslovnih kadrih (inže-nirji strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, IT …) (MSS 2010). Prav tako je problem izobraževalnega sistema, da mladim ne omogoči razvoja znanja in kompetenc, ki so ključne za delodajalce. Še večji problem z vidika socialnega kapitala pa je, da ga izobraževalni sistem, v katerem mladi preživljajo največ in svoj najpomembnejši čas, ne podpira. Včasih se zdi, da je izobraževalni sistem ločena celota, ki si nikakor ne želi sodelovati še manj pa prilagajati potrebam na trgu dela. Zato veliko učenja in pridobivanja kompetenc »odpade« tudi na nevladne organizacije. Čedalje bolj kompleksne naloge, s katerimi se vsako-dnevno srečujemo pri zadanih aktivnostih, nas silijo k temu, da svojo formalno izobrazbo nadgrajujemo z novimi znanji. Razvoj tehnologije in spremembe v gospodarstvu zahtevajo od zaposlenih veliko različnega znanja, spretnosti in kompetenc, ki presegajo ozko strokovno področje.

Zahteve delodajalcevZahteve in pričakovanja delodajalcev glede znanja, spretnosti in kompetenc zaposlenih so visoke. Poudarek je predvsem na tistih področjih, ki jih označi-mo kot prenosljive spretnosti, ključne kompetence in pismenost. Dosežki na teh področjih ne temeljijo predvsem na delovnih izkušnjah, teveč jih je mogo-če pridobiti na različne načine. Formalni šolski sistem ne more zagotoviti vseh po treb poteh dosežkih. Spremenjen odnos do neformalnega in priložnostne-ga učenja počasi prodira tudi v slovenski izobraževalni sistem, ki čedalje bolj omogoča tako rednim, kot tudi izrednim študentom, da lahko dokazujejo svoje znanje, ki so ga pridobili skozi neformalno učenje, in se jim na ta način

6

priznavajo študijske obveznosti. Tovrstno učenje pa v veliki meri poteka prav v nevladnih organizacijah. Posameznik, ki ima mnogo neformalno pridobljenih znanj, pa ima ponavadi tudi večjo motivacijo za učenje, študij v formalnem sistemu, saj ima možnost smiselno združevati življenjske izkušnje in teoretič-no podlago. Poudarjena uporabnost pridobljenega znanja izpostavi pomen neformalnih načinov pridobivanja znanja.

Mladi so odvisni predvsem od sebeKljučna značilnost sedanjega časa je, da so mladi, četudi so zrasli ob vzgoji miselnosti iz preteklosti, pri načrtovanju lastne prihodnosti odvisni predvsem od sebe. »Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja govorimo o vse večji pa-sivnosti mladine in njeni nezainteresiranosti za dogajanje v družbenem življe-nju. Neaktivnost mladine je tudi eden od vzrokov, da je področje mladine v tem času postalo marginalna tema tako za državo kot za javnost nasploh. Po-dobno se je zgodilo z mladinskimi organizacijami, ki se večinoma ukvarjajo z osnovnimi eksistencialnimi težavami, medtem ko ima mladinski sektor v veči-ni razvitega sveta mnogo pomembnejšo vlogo, kot jo ima pri nas« (MSS 2009). Problem, ki izhaja iz tega, pa je, da tematike mladih ne prehajajo vsakodnevno na dnevne rede odločevalcev in mladi kot taki niso tretirani posebej, čeprav bi si to zaslužili. Tako na nacionalni ravni kakor tudi v lokalnem okolju tematike mladih niso uvrščene na prednostne sezname, pač pa se jih obravnava bolj na načelni ravni. Prav tukaj se predvsem na lokalnem nivoju še kako pokaže pomanjkanje socialnega kapitala mladih, socialne mreže, ki bi mladim omo-gočala »kaj več«. Problem se ne izraža le na ravni posameznikov, pač pa na ravni celotne generacije, ki ne le, da nima razvitega socialnega kapitala, tudi spodbud k temu, da bi ga razvijala, ne izraža. Zato je nujno, da mladim pri tem mladinske in druge organizacije čim bolj pomagajo, saj bomo lahko le tako dolgoročno dosegli zdrav razvoj družbe, pravičen tudi za mlade.

Mladi – prvi iskalci zaposlitve V skupini mladih pa se vse prej opisane težave oz. izzivi najbolj odrazijo pri pr-vih iskalcih zaposlitve. Mladi iz varnega okolja študentskega oz. dijaškega sta-tusa, ki omogoča študentsko delo, subvencionirano prehrano, morebiti celo štipendijo in številne popuste, padejo v neznano in neprijazno situacijo, ki ne dopušča veliko maneverskega prostora.

REPUBLIKA SLOVENIJA


7

Na to situacijo pa niso pripravljeni. Mladi velikokrat razmišljajo samo, kako pri-ti do diplome, ne razmišljajo pa, kako že z diplomskim delom vstopiti v svet zaposlovanja.

Povprečna čakalna doba na prvo zaposlitev je po navedbah statistik 8 mese-cev, kar dejansko pomeni, da nekaj mladih dobi zaposlitev takoj, ko zaključijo s šolanjem, nekaj pa jih lahko na to možnost čaka tudi več let. Prva zaposli-tev je tista, ki mlado osebo izjemno determinira, nezaposlitev pa psihološko prav gotovo nima pozitivnih posledic. Mlade demotivira, daje jim občutek manjvrednosti, nekatere celo sili v pasivizacijo in nižja pričakovanja od prve zaposlitve. Zato je nujno, da začno prvi iskalci zaposlitve pravočasno razvijati svoj socialni kapital ter zaposlitveno pismenost, ki jih, tudi če zaposlitve ne dobijo takoj, ko izstopijo iz procesa rednega izobraževanja, ohranja motivira-ne in aktivne ter sposobne v danih okoliščinah najti najbolj ugodno zaposli-tev zase. Takšni mladi so tudi v času krize sposobni poiskati alternativne vire zaposlovanja, morda zgolj za prehodno obdobje, npr. poiskati v (socialnem) podjetništvu, samostojnem podjetništvu, pripravništvih v tujini ... Vsekakor si moramo prizadevati za to, da skupaj z mladimi opozarjamo na problematiko zaposlovanja in poskušamo vzpostaviti čim bolj ugodno okolje za razvoj prvih iskalcev zaposlitve.

8

Razvoj socialnega kapitala pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve

Mladi, prvi iskalci zaposlitve so se kot rizična skupina prvič pojavili v Zakonu o socialnem podjetništvu leta 2010. Prej so se kot taki tretirali v posameznih ukrepih Republiškega zavoda za zaposlovanje in v nekaterih drugih dokumen-tih. Iskalci prve zaposlitve socialni kapital pogrešajo v trenutku, ko vstopijo na trg dela. Oziroma, ko tja želijo vstopiti. Možnosti za razvoj socialnega kapitala pri mladih niso omejene zgolj na povezave, ki jih ima njihovo sorodstvo, tem-več si naš projekt prizadeva mlade spodbuditi k temu, da svoj socialni kapital razvijejo sami. Ne gre zgolj za to, da socialni kapital zbirajo – »bančniško«, kajti to je težko oprijemljiv resurs, pač pa bi z aktivnostmi pri mladih radi spodbudili predvsem naravnanost na konstantno razvijanje socialnega kapitala.

Zato pri nas izvajamo številne aktivnosti: delavnice na temo socialnega kapita-la, prireditve z deležniki, mladim se trudimo odpirati poti za pripravo diplom-skega ali seminarskega dela v povezavi z delodajalci ter mlade pri njihovem razvoju čim bolj podpirati.

Kot primer dobre prakse bi radi izpostavili študijski krožek – Nefiks tutorji in projekt Podjetni petki.

Nefiks tutorji – študijski krožekNefiks tutorji so mladi, ki poznajo in uporabljajo Nefiks, zato želijo, da se to orodje za beleženje čimbolj razširi med mladimi. Tako po svojih fakultetah, šo-

REPUBLIKA SLOVENIJA


9

lah in organizacijah/društvih pomagajo mladim spoznavati Nefiks ter beležiti vanj vse neformalno znanje.

Indeks Nefiks posamezniku poma-ga pri načrtovanju poklicne poti v obdobje šolanja in študija, tako da kasneje hitreje najde ustrezno zaposlitev zase, omogoča mu kva-litetno izbiro usposabljanj za oseb-nostno-poklicni razvoj, delodajal-cem omogoča, da zaposlijo mlade diplomante, ki ustrezajo njihovim zahtevam, ter vzpostavlja most

med delodajalci, fakultetami in študenti, kar povečuje preglednost potreb vseh dejavnikov. Prav tako pa posamezniku omogoča osebnostno rast, s tem ko nekdo sam beleži in ugotavlja ter vrednoti, kaj je že dosegel.

V praksi gre za modro knjižico, ki jo mladi lahko kupijo na različnih pro-dajnih mestih po vsej Sloveniji, oz. elektronski portfolio, ki je na www.talentiran.si brezplačno dostopen vsem. V indeks vsakokrat, ko prido-bijo novo znanje (se udeležijo teča-ja, sodelujejo pri kakšnem projektu oz. delajo) vpišejo novo pridoblje-na znanja, veščine in kompetence, odgovorna oseba pa s podpisom in

žigom potrdi verodostojnost vpisa. Indeks temelji na ideji, da je neformalne-mu izobraževanju mladih, ki poteka na različnih nivojih in v organizaciji različ-nih institucij, potrebno dati večjo veljavo.

Nefiks tutorji so skupina mladih, ki Nefiks promovirajo, študijski krožek Nefiks tutorjev pa je tisti, ki se zaveda tudi, da je potrebno čim bolj razširiti socialni kapital, zato izvaja različne aktivnosti, ki člane krožka povezujejo s potencial-nimi delodajalci:

• motivira različne organizacije, delodajalce, da spoznavajo Nefiks in da vpisujejo v e-Nefiks;

• organizira dogodke, na katere so vabljeni delodajalci (okrogle mize, di-skusijske kavarne);

• se trudi delati seminarske in diplomske naloge v korist bodočih delo-dajalcev;

• se trudi na različne načine povezovati z delodajalci in se jim predsta-vljati v najboljši luči;

• piše članke in prispevke za medije, da se čim bolj razširi zavest o mladih, tutorjih in o pomenu neformalnega učenja;

10

• udeležuje se dogodkov v tujini in posledično pridobiva socialni kapital tudi v tujini;

• motivira vrstnike in drug drugega, da so že v času študija čim bolj ak-tivni ;

• trudi se v svojem okolju čim bolj vplivati na procese in jih naravnavati tako, da so mladim prijazni.

Verjamemo, da je skupina Nefiks tutorjev primer dobre prakse, saj so z doseda-njim delom mnogi izmed njih uspeli razviti svojo socialno mrežo, okrepiti svoj socialni kapital in na podlagi tega že občutijo pozitivne posledice. Na tak način dobivajo študentska in stalna dela, potujejo v tujino ter prihajajo do drugih, zanje ugodnih priložnosti.

Podjetni petki Skupaj z Zavodom Nefiks organiziramo Podjetne petke, aktivnost, ki predsta-vlja karierne centre v malem. Z akcijo Podjetnih petkov mlade pripeljemo v podjetja in jim pokažemo, kako potekajo delovni procesi ter jim hkrati posre-dujemo znanje s področja zaposlitvene pismenosti, ki ga bodo ob vstopu na trg dela še kako potrebovali. Projekt Podjetni petek je bil zasnovan iz zaznane potrebe mladih, ki ob vključenosti v formalni sistem izobraževanja pogrešajo večje povezovanje z gospodarstvom. Prav pomanjkanje tovrstnih aktivnosti mladim povzroča težave tudi ob vstopu na trg dela in pri iskanju zaposlitve. Podjetni petek je tako eden redkih priložnosti, da mladi spoznajo delovne pro-cese in delovanje velikih podjetij. Še bolj pomembno je, da iz prve roke, od kadrovnikov in strokovnjakov na področju zaposlitvene pismenosti izvedo, kaj se od njih pričakuje ob iskanju zaposlitve. Med pridobljenimi informacijami so temeljne naslednje: kako napisati prijavo na razpisano delovno mesto, kaj je motivacijsko pismo, kaj paziti pri sestavi življenjepisa in kaj pričakovati na zaposlitvenih razgovorih.S sklopom podjetnih petkov smo uspeli mlade pripeljati za en dan v podjetje, jim ga s pomočjo ključnih kadrov razkazati in ob enem mladim omogočati trajne naveze z vključenimi podjetji. To smo naredili na sledeče načine:

• mailing lista vseh udeležencev, ki jo imajo tudi podjetja, ki so se obve-zala, da jim bodo v primeru kontaktiranja udeležencev posvetila poseb-no pozornost;

• podjetja mladim zastavijo izziv in najboljšim obljubijo nagrade – mladi na izziv odgovarjajo individualno;

• nekateri mladi se udeležilijo več Podjetnih petkov in lahko podjetja pri-merjajo med seboj in med seboj prav tako prenašajo znanje;

• vsa podjetja smo vpisali v bazo deležnikov – kjer jih lahko kontaktirajo vsi mladi, vključeni v projekt Omrežen.si;

• podjetja aktivnosti, ki so jih bili deležni pri njih, vpišejo udeležencem v e-Nefiks.

REPUBLIKA SLOVENIJA


11

Zdaj smo izvedli že več Podjetnih petkov, in sicer v podjetjih: Hidria, Ljubljan-ske mlekarne in Gorenje. Povsod so bili nad načinom in povezovanjem nav-dušeni tudi delodajalci: Ida Turk, direktorica Splošno kadrovskega sektorja iz Ljubljanskih mlekarn, je o konceptu Podjetnega petka in odločitvi za sode-lovanje povedala: »Podjetni petek je koncept, ki je po eni strani zanimiv za študente, iskalce prvih zaposlitev, saj jim omogoča spoznavanje podjetij, kjer bi se v prihodnje lahko zaposlili, omogoča pa jim tudi razvoj zaposlitvene pi-smenosti. Po drugi strani pa gospodarskim družbam ponuja srečanje s tistimi profili študentov, ki so zanimivi za zaposlitev. Za študente, ki so obiskali Lju-bljanske mlekarne smo tako pripravili celodnevni program, v okviru katere-ga so se lahko seznanili s procesnim delovanjem naše mlekarne in z izdelavo mlečnih izdelkov, spoznali ključne kadre, delovna področja in sistem razvoja kadrov ter se udeležili praktične delavnice o zaposlitveni pismenosti. Zanje smo pripravili tudi referenčna pisma, za katera smo prepričani, da jim bodo v pomoč pri iskanju zaposlitve.« Nekatera podjetja so s tem dejanjem ponovno dokazale svoje zavedanje, da lahko dolgoročne cilje razvijajo in uresničujejo le z dobrimi odnosi, ki se začnejo znotraj podjetja, pri zaposlenih, in nadaljujejo z odgovornim odnosom do naravnega in družbenega okolja.

12

Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala pri mladih iskalcih prve zaposlitve

Omrežen.si pomeni velik prispevek k razvoju socialnega kapitala, ki je sestavni del zaposlitvene pismenosti prvih iskalcev zaposlitve. Mlade motivira, aktivira in jih ohranja dejavne tudi v situacijah, ko okoliščine mladim niso najbolj na-klonjene.

Izjave nekaterih udeležencev aktivnosti:

Anamarija:

Nefiks tutorstvo odpira nove možnosti, odpira vrata, na katera prej nismo upali potrkati, nas opogumlja, da zastavljamo številna vprašanja, ki za-nimajo mnoge mlade, pa se nam včasih zdi, da jih ne bi smeli postavljati.

Staša:

Delavnice socialnega kapitala so me opomnile na številne možnosti, ki jih imam kot posameznica, da razvijem svoj socialni kapital. Že prej sem

REPUBLIKA SLOVENIJA


13

bila aktivna, toda nikoli nisem zbirala potrdil in kontaktov oseb. Sedaj to redno počnem in ko sem iskala študentsko delo, se mi je že obrestovalo.

Anja in Vita:

Ne le doma, tudi v tujini sva razvijali svoj socialni kapital preko Nefiks tutorstva. Zdaj poznava že dve organizaciji, s katerimi bomo zagotovo izvajali projekte tudi v prihodnje. Zavedava se, da je za najine bodoče de-lodajalce pomembna tudi najina socialna mreža, saj je težko najti zane-sljive partnerske organizacije v tujini.

Blaž:

Na prireditvi z deležniki sem spoznal kadrovnico iz podjetja, kjer sedaj opravljam obvezno prakso. Čisto drugače je priti v podjetje, ko že imaš priporočilo, kot pa trkati na vrata in poskušati srečo.

Edin

Podjetni petek bi svetoval vsakemu dijaku, študentu, brezposelni osebi, saj menim, da lahko slišijo veliko koristnih informacij o tem, kako se bolje zaposliti, mrežiti oz. kaj iščejo delodajalci.

Katja

Podjetni petek v Gorenju je bil zelo poučen, dobili smo vpogled v delo-vanje podjetja, zaposlovanje, pridobivanje znanj ipd. Taka predavanja in predstavitve so za študente zelo uporabna, saj odpirajo pot do podjetij.

David

Podjetni petek je bila zelo dobra preizkušnja zame. Pridobili smo infor-macije, kako se obnašati na razgovori za službo, saj so na seminarju so-delovali tako zaposleni v podjetju Gorenje kot mi, mladi, ki smo ugota-vljali, kako najbolje predstaviti svoje kompetence.

Dunja

Podjetni petek je zanimiv predvsem zaradi dela in morebitne zaposljivo-sti v prihodnje. Naučila sem se veliko novega o tem, kako v Ljubljanskih mlekarnah potekajo delovni procesi, zelo pa sem se razveselila tudi znanj o tem, kako napisati prošnjo za zaposlitev, všeč so mi bile tudi simulacije razgovora za delo, ki so jih vodile sodelavke iz splošno kadrovskega sek-torja.

14

Viri in literatura

Blazinšek, A., Gorjan Š., Rozman U., (2010): Socialni kapital in mladi, Ljubljana, Salve

Kuhar, M. (2010): Prehodi mladih v odraslost: http://www.mladinski-delavec.si/index.php?option=com_sobi2&Itemid=11

Ur: Lavrič, M. (2010): MLADINA 2010 Družbeni profil mladih v Sloveniji

MSS – Memorandum mladih, 2009.

Zaposlovanje. Programski dokument (2010). Mladinski svet Slovenije

Zrim – Martinjak, Nataša (2006): S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 6 v o l . 1 0 , š t . 2 , s t r. 1 6 9 - 1 8 0: Socialna pedagogika v kontekstu edukacijskih politik in koncepta socialnega kapitala

www.omrezen.si

www.talentiran.si

www.nefiks.net

REPUBLIKA SLOVENIJA


15

REPUBLIKA SLOVENIJA


razvoj-sk-mladi-prvi-iskalci-zaposlitve

Documents