razvoj turizma v pomurju – odnos domaČinov in … · razvoj turizma v pomurju – ... -...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

RAZVOJ TURIZMA V POMURJU –

ODNOS DOMAČINOV IN STRATEGIJA

Kandidat: Študent: Številka indeksa: Program: Študijska smer: Mentor:

Slavko JAKLIN redni 81547573 univerzitetni podjetništvo dr. Anton OGORELC, izr. prof.

Velika Polana, oktober 2005

PREDGOVOR Turizem je v zadnjem stoletju postal način življenja razvitega in srednje razvitega sveta. Moderna tehnologija nam omogoča, da v kratkem času premostimo velike razdalje ter se tako odpravimo na »obisk« v drugačno podnebje, naravno in kulturno okolje. Na turizem v prejšnjem stoletju pa je seveda vplivalo tudi povečanje blagostanja precejšnjega dela svetovne populacije. Tako so se ljudje čedalje pogosteje odločali za potovanja v oddaljene kraje. Prav tako se je, še posebej v Evropi, zelo povišal odstotek potovanj v kraje, ki so oddaljeni do 200 km od samega bivališča. Tako je nastal pomemben gospodarski sektor – turistični sektor. Le-ta je močno prepleten z mnogimi sektorji gospodarstva, na njih pa prenaša tako svoje pozitivne kot tudi negativne vplive. Zaradi močnega vpliva na gospodarstvo (lokalno, regionalno, nacionalno…) je razvoj turizma tako postal eno najmočnejših orodij za pospeševanje regionalnega razvoja. Vloge turizma v Pomurju nikakor ne gre spregledati, saj v tem sektorju ta, sicer gospodarsko najšibkejša regija v Sloveniji, ustvari kar zajeten del prihodkov. Strategije, ki uravnavajo razvoj turizma v Pomurju, lahko delimo na nacionalne in regijske. Pri vseh lahko brez težav najdemo pomanjkljivosti. Nacionalne regiji ne pripisujejo pomembnejše vloge znotraj slovenskega turizma. Regionalna strategija pa zaradi slabe strukture, vsebine planov le s težavami daje rezultate v praksi. Govora o pomenu turizma za Pomurje je v regiji veliko. Le-ta je namreč bogata z naravnimi viri, pestro zgodovino, kulinariko, čudovito naravo ter prijaznimi ljudmi. Tudi bližina številnih potencialnih tržišč govori o tem, da so možnosti razvoja tega sektorja velike. Za njegov razvoj, poleg dobrih in v ustvarjanje dobre prakse naravnanih strategij, potrebujemo vsekakor še naklonjenost prebivalstva. Le-ti so namreč vsakodnevni del turizma in z njimi se turisti srečujejo na vsakem koraku. Analiz o odnosu prebivalstva do razvoja turizma v regiji praktično ni bilo. Na podlagi moje pa ugotavljam, da imajo domačini do turizma pozitiven odnos. Menijo, da sta za turiste, ki obiščejo Pomurje, najpomembnejša prijaznost prebivalcev ter termalna voda. Kot prednosti, ki jih turizem prinaša v regijo, največji pomen pripisujejo večji možnosti zaposlitve ter dodatnemu zaslužku. To je razumljivo, saj regija gospodarsko močno zaostaja. Turizem v Pomurju se jim zdi slabo izkoriščen, kar kaže, da si želijo njegovega razvoja. Počasnega razvoja turizma v regiji ne gre nikakor pripisovati nepripravljenosti prebivalstva za sodelovanje v njem. Mnogo jih celo razmišlja o zaposlitvi na tem področju. Po drugi strani pa odločno menijo, da država za razvoj turizma v Pomurju stori premalo. V prihodnjih letih bo za pospešitev razvoja turizma v regiji potrebno narediti kar nekaj korenitih premikov. Prvo potezo bi morala storiti država in Pomurju prisoditi večji pomen znotraj strategij, ki definirajo razvoj turizma v Sloveniji. To pa še posebej zato, ker lahko tako, tej gospodarsko najmanj razviti slovenski regiji, občutno pomaga na njeni poti v boljše čase.

2

KAZALO

1 UVOD_________________________________________________________________5 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja ______________________ 5 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela ________________________________ 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave _________________________________________ 6 1.4 Metode raziskovanja______________________________________________________ 7

2 TEORETIČNI OKVIR ZA RAZISKOVALNI PROBLEM _______________________8 2.1 Opredelitev turizma ______________________________________________________ 8 2.2 Vloga države v razvoju turizma ____________________________________________ 9

2.2.1 Potreba po vmešavanju države v razvoj turizma _______________________________________ 9 2.2.2 Vpliv države na razvoj turizma ___________________________________________________ 11 2.2.3 Državne institucije in turizem ____________________________________________________ 11

2.3 Sistem partnerstva ______________________________________________________ 13 2.4 Temelji planiranja v turizmu______________________________________________ 13

2.4.1 Struktura turističnega sistema ____________________________________________________ 13 2.4.2 Zunanji faktorji turističnega sistema _______________________________________________ 15 2.4.3 Trije nivoji planiranja __________________________________________________________ 16

3 STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA V SLOVENIJI _________________________18 3.1 Stanje turizma v Sloveniji ________________________________________________ 18 3.2 Strategija razvoja turizma in ostali temeljni razvojni dokumenti ________________ 18

3.2.1 Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006 ____________________________________ 18 3.2.2 Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006 ____________________________________ 21 3.2.3 Ostali dokumenti ______________________________________________________________ 22

3.3 Usmeritve EU __________________________________________________________ 23 4 STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V POMURJU __________________________24

4.1 Oris stanja _____________________________________________________________ 24 4.2 Nosilci razvoja turizma v Pomurju _________________________________________ 25

4.2.1 Javni sektor __________________________________________________________________ 25 4.2.2 Zasebni sektor ________________________________________________________________ 26 4.2.3 Civilni sektor _________________________________________________________________ 28

4.3 Regionalni razvojni program Pomurje 2000+ in turizem _______________________ 29 5 ANALIZA ANKETE O ODNOSU PREBIVALCEV POMURJA DO TURIZMA ____31

5.1 Struktura in način izvedbe________________________________________________ 31 5.2 Struktura anketirancev __________________________________________________ 32 5.3 Analiza elementov turistične ponudbe pomurskega turizma ____________________ 34 5.4 Analiza prednosti turizma v Pomurju ______________________________________ 38 5.5 Analiza turističnega potenciala Pomurja ____________________________________ 45 5.6 Analiza turistične ponudbe z vidika zadovoljevanja potreb domačinov ___________ 49

3

5.7 Analiza zadostnosti državnih spodbud ______________________________________ 52 5.8 Analiza želenih smeri razvoja turizma ______________________________________ 56 5.9 Analiza pripravljenosti domačinov za sodelovanje v turističnih aktivnostih _______ 62 5.10 Povzetek ugotovitev raziskave _____________________________________________ 66

6 SKLEP _______________________________________________________________68

7 POVZETEK ___________________________________________________________70

ABSTRACT _______________________________________________________________71

SEZNAM LITERATURE ____________________________________________________72

SEZNAM VIROV __________________________________________________________73

SEZNAM SLIK ____________________________________________________________75

SEZNAM TABEL __________________________________________________________76

PRILOGE_________________________________________________________________77

4

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Zaradi pomembnosti in prepletenosti turizma z ostalimi gospodarskimi sektorji, se je hitro pojavila potreba po nadzoru, pospeševanju ter uravnavanju njegovega razvoja. Pri tem igrajo državni organi eno odločilnih vlog. Sprejemajo namreč zakonodajo, strategije razvoja ter ostale ukrepe, s katerimi vplivajo na turizem tako posredno kot neposredno. Prav tako ne gre zanemariti pomena turističnih društev, saj pomembno vplivajo na vlogo turizma v družbi. Nenazadnje pa je pomemben tudi privatni sektor, ki v glavnem prejema koristi turizma ter jih prenaša na gospodarstvo in prebivalstvo. Turizem pa za svoje delovanje, poleg ostalih virov, primarno potrebuje predvsem naklonjenost prebivalstva: da turiste sprejema, jim zna prisluhniti in da je pripravljeno delovati v turizmu. Področje raziskovanja v tej diplomski nalogi je regionalni razvoj turizma. Natančneje: nosilci, strategije razvoja - tako na nacionalni, nadnacionalni ter regionalni ravni. Zaradi številnih akterjev ter strategij, ki vplivajo na razvoj turizma v Pomurju, je namreč težko ugotavljati vlogo ter pomembnost le-teh. Nacionalne strategije razvoja turizma so za Pomurje neugodne in regiji ne pripisujejo pomembnejše vloge. Regionalna razvojna strategija (Pomurje 2000+) pa je slabo definirana in le stežka uspeva v praksi. Takšna razvojna izhodišča imajo le skromne vplive na gospodarsko sliko te najmanj razvite slovenske regije. V razvoj turizma se mora vključiti tudi lokalno prebivalstvo. Toda v regiji obstajajo številna nasprotujoča si mnenja o turizmu, analiz le-teh pa ni. Zato bom v empiričnem delu opravil raziskavo mnenja lokalnega prebivalstva o tipih turizma, ki si jih želijo, njihovi pripravljenosti za delovanje na tem področju, stanju, izkoriščenosti pomurskega turizma. Seveda pa tudi o delu države na področju razvoja turizma.

1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen Podrobneje želim raziskati, kdo so nosilci razvoja turizma v Pomurju ter katere razvojne strategije (nacionalne, regionalna) ga definirajo, spodbujajo ter omejujejo. Prav tako želim oceniti dosedanjo uspešnost teh strategij, še posebej regionalne Pomurje 2000+, saj je kritika zastavljenega razvoja Pomurja še vedno tabu tema. V Pomurju ni opravljenih nobenih analiz mnenja pomurskega prebivalstva o turizmu v regiji (ali pa jih ni moč zaslediti). Zato bom analiziral odnos prebivalstva do razvoja turizma v regiji, njihove želje, ocene ter pripravljenost za sodelovanje v tem razvoju.

5

Cilji Predstaviti želim vlogo države, nosilce ter kritično pregledati osnovne dokumente, ki definirajo razvoj pomurskega turizma. Tako bom podal celovit kritičen pregled vplivov na njegov razvoj. Za mnenje bom povprašal tudi lokalne prebivalce, saj je njihov pozitiven odnos do turizma, eden bistvenih pogojev za njegov razvoj. Cilji naloge so:

- predstaviti osnove strateškega planiranja v turizmu ter vlogo države v razvoju turizma, - orisati nosilce turizma na regionalni ravni, - podati pomanjkljivosti strategij (nacionalnih in regionalnih), ki vplivajo na razvoj

turizma, - podrobneje analizirati ter predstaviti Regionalni razvojni program Pomurje 2000+, - analizirati ter predstaviti mnenje pomurskega prebivalstva o potencialu, želenih

usmeritvah ter odnosu države do razvoja turizma v tej regiji. Osnovne trditve Razvoj turizma zahteva precejšnjo harmonizacijo raznih akterjev v njegovem razvoju. Pomurje je v strategijah, povezanih z razvojem turizma, obravnavano le skromno. Lahko celo trdimo, da je zapostavljeno. Del razvojne strategije Pomurje 2000+, ki obravnava turizem, v praksi uspeva zelo slabo. Prebivalci Pomurja podpirajo ter si želijo hitrejši razvoj turizma v regiji. Menijo, da država za to stori premalo. Turistični potencial Pomurja je slabo izkoriščen. Najbolj želijo razvijati zdraviliški turizem.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke V diplomski nalogi izhajam iz predpostavk, da:

• država lahko preko svojih institucij pomembno vpliva na razvoj turizma v regiji, hkrati pa ima interes, da do tega razvoja tudi pride,

• ima turizem v Pomurju še veliko neizkoriščenega potenciala, • bodo prebivalci pripravljeni sodelovati pri izvajanju ankete in da bo na podlagi zbranih

podatkov mogoče prepričljivo podati ugotovitve o odnosu le-teh do razvoja turizma v Pomurju.

Omejitve Vsebinsko se omejujem na strategije, usmeritve in zakone, ki vplivajo na razvoj turizma v Pomurju ter na glavne nosilce oziroma akterje v njegovem razvoju.

6

Prav tako se omejujem na regionalno ter nacionalne strategije. Bilateralnih ter multilateralnih strategij ne obravnavam. Prav tako ne obravnavam strategij razvoja turizma, ki so jih izdelovale posamezne občine. Zaradi težke dostopnosti izpuščam tudi strategije akterjev privatnega sektorja. V empiričnem delu raziskave se omejujem na Pomurje brez Goričkega, saj ima ta podregija bistveno drugačna izhodišča ter trenutno drugačno stanje v turizmu.

1.4 Metode raziskovanja Diplomska naloga je makroekonomska statična raziskava. Za predstavitev metod razvoja, nosilcev ter strategij razvoja turizma uporabljam deskriptivni pristop. Tukaj pogosto uporabljam zgodovinsko ter primerjalno metodo. Za analizo strategij uporabljam analitičen pristop. Pri analizi ankete nameravam uporabljam analitičen pristop ter v sklepu deskriptivno povzemam ugotovitve. Odnos prebivalstva do razvoja turizma v regiji, njihove želje, ocene ter pripravljenost za sodelovanje v tem razvoju ugotavljam z anketo. Prav tako bi rad dobil mnenje o potencialu pomurskega turizma in zadostnosti državnih spodbud. Podatke sem zbiral na terenu. Urejal in obdelal sem jih s pomočjo računalniškega programa SPSS. Ciljno število anketirancev je bilo okoli 100. Uporabljal sem tudi metodo osebnega spraševanja. Za analizo razlik po posameznih segmentih anketirancev uporabljam primerjalno metodo. Podatke sem zbiral s pomočjo knjižničnega informacijskega sistema, mentorja, domače in tuje literature, spleta, elektronske pošte ter poznanstev.

7

2 TEORETIČNI OKVIR ZA RAZISKOVALNI PROBLEM

2.1 Opredelitev turizma1 Turizem je močno specifična dejavnost. Vsebuje namreč številne elemente, ki jih težko kategoriziramo. Mnogi so mnenja, da turizem ni industrija, ampak posebna vrsta trgovanja. Skozi čas so se oblikovale številne definicije turizma. Mnoge od njih (predvsem prve), so bile oblikovane predvsem v navezavi na turista kot osebo. Šele po devetdesetih letih se je turistična industrija začela definirati tudi drugače kot le skozi turiste kot osebe. Potreba po definiciji turizma pa se je pojavila predvsem iz statističnih razlogov. Jeffries (2001, 4) tako navaja razlikovanje med potniki, obiskovalci, turisti in istodnevnimi obiskovalci. To razlikovanje povzema po Avstralskem statističnem uradu, ki ga je objavil v Okvirih za zbiranje in objavo turistične statistike (ibid., 4-5). Tako je potnik na potovanju med dvema ali več državami ali pa med dvema lokalnima krajema znotraj njegove države bivanja ali prebivališča. Potniki se razdelijo na obiskovalce in ostale potnike. Obiskovalci so tako osnova za prepoznavanje oseb, katerih aktivnosti sestavljajo turizem. Obiskovalec je tako definiran kot oseba, ki potuje v kraj, ki ni kraj njegove običajne nastanitve, za manj kot 12 mesecev; in čigar glavni namen potovanja je drugačen od izvajanja običajnih aktivnosti v kraju obiska. Obiskovalci se delijo na turiste, ki ostanejo en dan ali več ter na istodnevne obiskovalce (sameday visitors). Tako so oblikovali definicijo turizma, ki ga opredeljuje kot dejavnost, ki skrbi za potrebe turistov ter istodnevnih obiskovalcev. Pri tej definiciji se pojavlja vprašanje kategorizacije lokalnih prebivalcev, ki so pogosto uporabniki turistične ponudbe. Jeffries (2001,7) pravi, da je v visoko razvitih državah lokalna infrastruktura (rekreacijska) in ponudba pogosto temelj, na katerem se gradi turizem. Lokalni prebivalci pa imajo pogosto velik vpliv na razvoj turizma v lastnem okolju. To je še posebej izrazito v Sloveniji, ki je dokaj majhna država. Planina, ki je pripravil bogat kronološki pregled definicij, pogojuje turizem z gibanjem oseb v prostoru (Planina 1997, 16). Proces deli v 3 faze:

• potovanje iz kraja stalnega bivanja v namembni turistični kraj, regijo ali državo (turistično destinacijo),

• bivanje v turističnem kraju, • potovanje iz turističnega kraja v stalno bivališče.

1 Povzeto Jeffries, David: Governments and Tourism 2002, str. 4-11.

8

Tudi ta definicija le slabo opredeljuje lokalno prebivalstvo kot potrošnike v lokalnem turizmu.. Z ekonomskega vidika pa se pojavlja močna potreba po definiranju turističnega gospodarstva, oz. industrije. Turizem postaja pomemben element narodnih gospodarstev, lokalnega razvoja. Turizem ima namreč enega največjih multiplikatorjev, se pravi vpliv na stanje celotnega gospodarstva. Prav tako definicijo turistične industrije potrebujejo številne javne ter zasebne institucije ter organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem turizma, ali pa iz njega črpajo svoje prihodke. Prav zaradi prepletenost lokalnih skupnosti ter turistov, oboji namreč pogosto zadovoljujejo potrebe iz istih virov, je izjemno težko postaviti definicijo turistične industrije, ki bi bila dovolj celovita. Jeffries (2001, 9) tako navaja Leiper-jevo (1990, stran neznana) kot najpogosteje citirano: Turistična industrija je sestavljena iz vseh podjetij, organizacij ter obratov, ki so namenjena zadovoljevanju specifičnih potreb in želja turistov. Prav tako izpostavlja (Jeffries 2001, 8) statistični problem, ki se pojavlja zaradi prej omenjene prepletenosti lokalne skupnosti ter turistov. Ponazori ga na gostilni, kamor zahajajo lokalni prebivalci ter turisti. Oboji predstavljajo prihodek te gostilne. Toda kako spremljati prihodke iz turizma? Rešitev so turistični satelitski računi, ki omogočajo beleženje deleža prihodka iz turizma (v primeru gostilne). Se pravi, da je turizem na nek način opredeljen tudi v postavkah teh satelitskih računih, saj se njegovi učinki merijo po njih. Satelitski računi so omenjeni tudi v Strategiji razvoja slovenske ga turizma 2002-2006 (MG 2002, 17), kjer so opredeljeni kot temelj spremljanja in vrednotenja vseh tistih elementov, ki so relevantni za ocenjevanje različnih učinkov turističnega razvoj. Satelitski računi so se po svetu začeli eksperimentalno uvajati v devetdesetih letih.

2.2 Vloga države v razvoju turizma

2.2.1 Potreba po vmešavanju države v razvoj turizma Iz turizma, kot specifične in interdisciplinarne dejavnosti, izhajajo številne koristi, tako na makro, kot na lokalnem nivoju države. Na obeh nivojih se namreč kažejo različni pozitivni in negativni učinki turizma, kateri močno vplivajo na sliko gospodarstva, sociale, … Torej je potrebno gledati na potrebo po vmešavanju države v turizem na podlagi učinkov njenega delovanja. To zagovarjajo tudi številni avtorji. Jeffries (2001, 102) tako citira predgovor WTO-jevega dela: Napram novim oblikam partnerstva javnega in privatnega sektorja (1996c): »Čeprav je turizem aktivnost, ki jo v glavnem vzdržuje privatna iniciativa, so vlade večinoma igrale glavno vlogo v njegovem razvoju…«.

9

Podobno trdi tudi Williams (1998, 375), ki pravi, da obstajajo številni razlogi, zakaj država ne prepusti turizma v uravnavanje kapitalu. Glavni razlog za to bi naj bil, da posamezen kapital ni sposoben zagotoviti pogojev za reprodukcijo turistične industrije. Prav tako država spremlja turizem zaradi njegovih vplivov na več nivojih. Z njim lahko izpolnjuje široke gospodarske cilje, kot so: uravnavanje ravnovesja med deviznimi prilivi in odlivi, ustvarjanje delovnih mest, izboljševanje imidža države, kakovost bivanja prebivalcev, itd. Spodbujanje turizma je prav tako postalo močno orodje v regionalni razvojni politiki. Evropski regionalni razvojni skladi so postali najpomembnejše področje skupne politike EU po vplivu na turizem (Williams 1998, 280 citira Wanhill-a 1996, stran neznana). Države morajo v področje turizma pogosto posegati zaradi strukture ekonomskih subjektov, ki sodelujejo v njem. To so najpogosteje majhna in srednje velika podjetja, ki nimajo sredstev za raziskave in razvoj, vzdrževanje, obširen marketing, itd. Vmešavanje države je tudi pomembno, ker mehanizmi trga ne zagotavljajo pravične delitve virov. Turisti namreč pogosto povprašujejo po javnih dobrinah, ki jih lahko uživajo vsi. V turizmu predstavljajo javne dobrine: narava, zgodovina, kultura, itd; in država je dolžna vzdrževati te dobrine na podlagi odgovornosti ter obveznosti do javnosti. Tudi država iz turizma črpa številne koristi, kot so:2

• diverzifikacija gospodarstva, • povečan prihodek, • nova delovna mesta.

Turizem je močno povezan s samo infrastrukturo. Važnejše prometne povezave so skoraj v celoti v domeni države. Država pa s svojimi instrumenti vpliva na razvoj le-te. Tako recimo s sprostitvijo zračnega prometa (konkurenca) lahko močno vpliva na število turistov. Prav tako je važna infrastruktura, ki vodi do turističnih krajev ter v samih krajih. Z gradnjo privlačne ceste do turističnega kraja se gradi tudi imidž države. V domeni države je tudi oskrbovanje turistov z informacijami. Vloga države naraste posebej na naslednjih segmentih: (Ogorelc 2001, 44)

• načrtovanje razvoja turizma (sonaravni razvoj turizma), • izobraževanje v turizmu, • raziskave v turizmu (zagotavljanje finančne in druge pomoči), • spodbujanje podjetništva v turističnem gospodarstvu, • promocija turizma v tujini, • nadzor nekaterih sektorjev v turizmu, • zaščita naravne in kulturne dediščine.

Le težko bi lahko kdo drug, kot država, dovolj uravnoteženo uravnaval te segmente.

2 Williams 1998, 376.

10

2.2.2 Vpliv države na razvoj turizma Države lahko na razvoj in uravnavanje turizma vplivajo:

• neposredno • ter posredno.

Težko bi rekli, kateri način je pomembnejši ali učinkovitejši. Dejstvo pa je, da sta oba načina med saboj prepletena ter povezana. Zato je včasih tudi težko ločiti posamezne dejavnike na neposredne in posredne. Oba načina pa se lahko učinkovito vključita v oblikovane nacionalne strategije. Neposredno država vpliva preko neposrednih naložb (npr. predvsem socialistične države so same gradile hotele), subvencij določenim projektom, namenskih skladov, s posebnimi uredbami za turistične kraje (npr. prodaja alkoholnih pijač po 21h, …), z zagotavljanjem informacij za turiste (turistične pisarne, LTOji), z izdelavo turističnih planov, strategij, predstavljanjem države in gospodarskih subjektov na raznih sejmih, s prostorskimi akti. Država neposredno sodeluje pri razvoju turizma preko namensko oblikovanih institucij, ki sodelujejo z gospodarskimi subjekti. Posredno pa država vpliva preko davčne politike, z ustvarjanjem ugodnega podjetniškega okolja, izobraževalnih sistemov, vzdrževanjem kulturne ter naravne dediščine, vlaganji v imidž države, deregulacijo letalskega transporta, dobro splošno in posebno infrastrukturno razvitostjo, z raznimi »mehkimi« posojili za razvoj turizma, z zagotavljanjem tržnih informacij, ozaveščanjem prebivalstva, itd. Država pomembno vpliva tudi na varovanje okolja. Prav tako pa ne smemo pozabiti na zagotavljanje politične stabilnosti države, kajti en teroristični napad lahko močno zamaje privlačnost manjše dežele za turiste. Posebej moramo izpostaviti vpliv države, preko centralne banke, na menjalniške tečaje, na obrestne mere ter na ustvarjanje stabilnosti in zaupanja za investitorje.3 Seveda bi se našlo še dosti različnih vplivov države na razvoj turizma, saj lahko nanj vpliva na številnih področjih delovanja, preko raznih sektorjev, kot sta kmetijstvo, kultura, umetnost, šport, komunikacije, informatika,…

2.2.3 Državne institucije in turizem Če se sprašujemo o tem, kako država vpliva na razvoj turizma, se nam takoj odpre vprašanje institucionarnosti. Kdo naj izvaja državno turistično politiko, kdo so njeni nosilci, kdo nosi odgovornost ter določa stopnjo ter način vmešavanja države? Kot sem že omenil, je turizem medsektorska interdisciplinarna dejavnost. Zgleden je primer Velike Britanije (Jeffries 2001, 103), kjer Travis že leta 1979 ugotavlja, da lahko sedem različnih ministrstev vpliva na razvoj turizma. To so bila Ministrstvo za trgovino, transport, okolje, kmetijstvo, izobraževanje, socialo ter domače zadeve. Vsako ministrstvo je bilo odgovorno za eno ali več relevantnih

3 Vir: Sharpley 2004, 221.

11

specializiranih agencij. Vse od Nacionalne turistične organizacije (Ministrstva za trgovino) pa do Komisije za gozdarstvo (Ministrstvo za kmetijstvo). Obstajalo je preko 16 takšnih različnih agencij. Seveda takšna ureditev zahteva močnega koordinatorja, ki stvari med posameznimi agencijami in ministrstvi koordinira ter usmerja. Hkrati prinaša mnogo prednosti, kajti le tako se lahko zagotovi celovitost turističnih rešitev v različnih sektorjih. V Sloveniji dejavnost turizma ureja Ministrstvo za gospodarstvo, ni pa mi uspelo izvedeti, kolikšna je vpletenost ostalih ministrstev. O vpetosti države v turizem obstaja več teorij. Spodnja4 govori o udeleženosti turizma v državno ureditev. Zajema celovit pogled z vidika funkcij države in njenih organov. SLIKA 1: DRŽAVNE INSTITUCIJE IN TURIZEM

Vir: Hall and Jenkins, 1995,20; citirano v: Sharpley 2004, 221

Na sliki je predstavljena povezava turizma in države preko njenih institucij. Kot vidimo, so s turizmom povezane številne sfere gospodarstva:

• zakonodajna ter izvršna oblast – sistemi vladanja, vlada in opozicija, minister odgovoren za turizem;

• javne storitve (birokracija) – državne agencije in oddelki, sektor za turizem, nacionalne turistične organizacije (promocija), turistična birokracija;

• pravni in regulativni sistem – sodišča; • varnostne službe – policija, vojska, posebne enote; • državne agencije in mreže – razni sveti, komiteji, konference, mreže in partnerstva

(formalna in neformalna), ministrski sveti za turizem; • državna podjetja – trgovinske banke, zagotavljanje osnovnih storitev (npr.

komunikacije in transport), razvojne agencije, agencije za promocijo turizma;

4 Vir: Hall and Jenkins, 1995,20; citirano v: Sharpley 2004, 221.

Zakonodajna ter izvršna oblast

Javne storitve (birokracija)

Nižji nivoji državne ureditve Pravni in

regulativni sistem

Državne institucije Paradržavne institucije

Varnostne službe

Statutarne ustanove Državne agencije in mreže Državna podjetja

12

• statutarne ustanove – centralna banka, izobraževalne ustanove, regionalne razvojne ustanove;

• paradržavne institucije – mediji, interesne skupine, trgovinska združenja, glavni turistični akterji, gospodarske zbornice, regionalna turistična združenja;

• nižji nivoji državne ureditve – pokrajinska/regionalna/lokalna oblast. Ta delitev nam pomaga pri ustvarjanju predstave o tem, kako kompleksen in širok je vpliv države na turizem in njegov razvoj. Vsak od zgoraj navedenih delov državnega aparata ima svoje posebnosti glede vpliva na turizem, ki jih je potrebno dobro preučiti. Tako, na primer prevelika navzočnost policije v določenem kraju odvrača turiste. V določenih krajih pa je ravno navzočnost policije zaželena, da se turisti počutijo varne.

2.3 Sistem partnerstva Predvsem v novejši literaturi je veliko govora o tako imenovanih partnerstvih. Le-ta predstavljajo sistem, ki poizkuša še celoviteje zadostiti medsektorski naravi turizma in njegovi prepletenosti z družbo. Govora je predvsem o dveh nivojih partnerstva:

• notranje državno partnerstvo – s tem je mišljeno povečano sodelovanje posameznih državnih agencij, ministrstev, oddelkov, ustanov med sabo. Potreba po njihovem sodelovanju je temelj uspešnosti pri planiranju in uravnavanju turizma, njegovega razvoja in njegovih vplivov. Pomemben kazalnik, ki ima od takšnega povezovanja korist pa je učinkovitost samega državnega aparata. Murphy5 tako navaja primer, ko so v Avstraliji med cilje turistične politike uvrstili tudi povečanje zavesti o pomembnosti turizma v državni upravi.

• medsektorsko partnerstvo – o tem govori tudi Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006 (MG 2002, 54), ko govori o sodelovanju subjektov javnega, zasebnega in civilnega sektorja.

Osnova delovanja obeh nivojev partnerstva je koordiniranje, usklajevanje in dogovarjanje med temeljnimi subjekti. Le-ti imajo svoje pristojnosti, odgovornosti in so nagnjeni k izpolnjevanju svojih ciljev in nalog6.

2.4 Temelji planiranja v turizmu

2.4.1 Struktura turističnega sistema Da bi zajeli celovito vključevanje turizma v narodne ali pa lokalne ekonomije, se je pojavila potreba po upoštevanju številnih akterjev, ki pomembno ter na različne načine vplivajo na razvoj. Glede primernosti različnih modelov planiranja Gunn (1988, 67) trdi, da ne glede na politične ideologije ter tradicije, ima turistično planiranje po različnih državah nekatere skupne točke. Pravi, da se največje razlike po državah pojavljajo pri tem, kako se upravlja s turizmom

5 Murphy 2004, 318 citira Tourism Victoria, 2002. 6 Vir: MG 2002, 54 - pomembnost sistema partnerstva v razvoju slovenskega turizma.

13

in ne v tem, kaj sestavlja njegov razvoj. Podobni elementi se pojavljajo vsepovsod, prav ti bi naj bili temelji za izgradnjo turizma. SLIKA 2: DELUJOČ TURISTIČNI SISTEM

PREBIVALSTVO POVPRAŠEVANJE

Zanimanje za potovanje Sposobnost potovanja

Vir: Gunn 1988, 68

ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ - PROMOCIJA

TRANSPORT

Na zgornji sliki vidimo ključne komponente, ki tvorijo dinamični in povezan turistični sistem. Da bi ta sistem tekoče deloval, morajo biti te ključne komponente med seboj pravilno usklajene. Kajti razmerje med njimi je krhko in se zlahka poruši; npr. zaradi sprememb na deviznih trgih. Zlasti pomembno je razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Tudi znotraj same ponudbe pogosto prihaja do nepotrebnih odstopanj. Tako se je mnogokrat zgodilo, da je določena država dajala preveč poudarka promociji, obenem pa pozabila na zagotavljanje produktov, po katerih so turisti povpraševali. Ali pa je določena država zgradila mnogotere hotele, ki pa so bili brez zanimivosti le malo vredni. Na krhkost turistične ponudbe je potrebno še posebej paziti med samim razvojem turizma, kajti takrat je potrebno kompenzirati za spremembe na posameznih področjih; recimo, če se spremenijo cene transporta, okusi na strani povpraševanja, ali pa se zgradijo nove zanimivosti. Obstajajo tudi številne zmote o tem, kaj je turistični produkt. Tako mnogi hotelirji mislijo, da so njihov produkt sobe, čeprav so močno odvisni od promocije, dostopnosti, zanimivosti znotraj njihovega dosega, itd. Prav tako je težko predvideti ter uspešno usmerjati lokalne prebivalce, ki se tudi pojavljajo kot povpraševalci po lokalni turistični ponudbi.

ZANIMIVOSTI Razvoj virov za kvalitetno

zadovoljevanje potreb turistov

PONUDBA PONUDBA/STORITVE

Obseg in kvaliteta vseh vrst transporta

Raznolikost in kvaliteta hrane, nastanitve ter ostalih produktov

14

2.4.2 Zunanji faktorji turističnega sistema7 Na delovanje ključnih komponent (opisane zgoraj), vplivajo številni zunanji dejavniki, katerih vpliv je potrebno pri planiranju upoštevati. Poznavanje le-teh pomaga pri razumevanju kompleksne realnosti turizma, ki je še kako pomembna za planiranje.

• Naravni viri Veliko turistične ponudbe je oblikovane na podlagi naravnih danosti, zato imajo le-te velik vpliv na razvoj turizma na določenih področjih. Naravni viri se delijo na: klima in atmosfera, voda in vodno življenje, vegetacija, topografski pogoji in površinska geologija. • Kulturni viri Kraji, ki imajo ali predstavljajo posebno kulturo ali zgodovino, so pogosto tarča zanimanja turistov. Tukaj ločimo umetno ustvarjene znamenitosti (muzeji, tematski parki,…) ter ostale, ki so zasidrane v določen kraj (npr. arheološka najdbišča, zgodovinski kraji). • Podjetništvo Zaradi dinamičnosti turizma, je potrebno hitro reagiranje ter fleksibilnost pri oblikovanju turistične ponudbe. Prav tako je moderni turizem v veliki meri sestavljen iz malih in srednje velikih podjetij. V teh pa igra podjetništvo odločilno vlogo. V industrijskih državah je le-to del kulture. Zaradi slabo razvitega podjetništva je razvoj turizma v manj razvitih regijah še toliko težji. • Finančni viri Turizem ne slovi kot finančno stabilna dejavnost, namreč v njem se pojavljajo številna nihanja, tako sezonska kot spreminjanje trendov. Zato so posojilodajalci pogosto skeptični glede posojanja finančnih sredstev za potrebe investiranja v turizem. Ta problem lahko močno omilijo razna jamstva s strani države. • Trg dela To, da ima določeno področje na voljo dovolj usposobljenih kadrov s področja turizma, ima lahko močan vpliv na razvoj turizma v določenem področju. Z naraščanjem zahtevnosti gostov se toliko bolj povečuje potreba po dobro usposobljeni delovni sili. • Konkurenca Konkurenca je pogosto tista, ki sili razne akterje v turizmu k stalnemu izboljševanju in nadgrajevanju svoje ponudbe. Važno je, da podjetja stalno spremljajo konkurenco ter razmišljajo, kako opraviti iste stvari ceneje, kako se od nje razlikovati,… Še posebej je to potrebno pred večjimi širitvami, saj se včasih posamezni segmenti hitro zasitijo. • Lokalna skupnost Odnos lokalnih skupnosti do turizma lahko močno vpliva na razvoj turizma na tistem območju. Medtem, ko bi, recimo poslovni sektor, želel povečati rast turizma, lahko lokalne skupnosti zaradi povečanih negativnih vplivov turizma (socialni, psihološki, ekonomski,…), rast močno zavirajo. Tudi politične, okoljske, verske, kulturne, etične ali ostale skupine na določenem področju lahko ustavijo razvoj turizma ter ogrožajo že dosežene rezultate.

7 Povzeto po Gunn 1988, 73-79.

15

• Državna politika Državna politika lahko na več nivojih zavira ali pa pospešuje razvoj turizma. To lahko počne z raznimi regulativnimi in administrativnimi ukrepi. Na turizem vpliva še na mnoge načine: z raznimi namenskimi organizacijami, z izgradnjo infrastrukture,…Na turizem vpliva tudi preko vseh tistih državnih institucij, ki vplivajo na to, kako so človeški, naravni in kulturni viri uporabljeni. • Organiziranost, vodenje razvoja - iniciativnost (leadership) Dejavnost turizma se razteza preko številnih sektorjev. Na številnih področjih pa razvoj turizma ni potekal kot bi bilo zaželeno, predvsem zaradi pomanjkanja organiziranosti ter iniciativnosti. Za razvoj turizma je namreč zelo pomembna organiziranost ter iniciativnost tako javnega kot zasebnega sektorja.

Portfolio zgoraj opisanih zunanjih faktorjev predstavlja velik del vplivov na razvoj turizma. Prav zaradi takšne množice vplivov je napovedovanje v turizmu tako težko in netočno. Toda prav zaradi takega števila vplivov je planiranje toliko bolj pomembno, še posebej celovito, ki poizkuša zadostiti medsektorski naravi turizma.

2.4.3 Trije nivoji planiranja O turističnem planiranju je nesmiselno govoriti, če ga ne opredelimo v določene okvirje, nivoje planiranja. Kljub enakim ciljem planiranja, se pristopi in procesi za različne geografske in politične nivoje lahko močno razlikujejo. Tako Gunn (1988, 214-283) razdeli planiranje v turizmu na naslednje nivoje:

• Kontinuirano planiranje turizma Proces je oblikovan z namenom celovitega notranjega preverjanja izbranih rešitev. Se pravi, kontinuirano popravljanje ter dopolnjevanje planov. Ta proces bdi nad usklajenostjo strategij ter jih nenehno spremlja ter posodablja. Pri tem planiranju gre za usklajevanje vrhnjih strategij, ki se oblikujejo v sodelovanju državnih agencij ter ostalih organizacij (tako javnih kot privatnih). Čedalje bolj se pojavlja potreba po integraciji turističnega planiranja v navezavi s socialnim, ekonomskim ter ostalimi vrstami planiranja. Kontinuirano planiranje turizma pa ni vrhnja strategija, ampak predstavlja bolj interaktiven sistem, kjer planiranje v vsakem sektorju ni odvisno od zgornjih nivojev planiranja. Namesto tega se vsak sektor z lastno iniciativo povezuje ter odločuje. Se pravi, gre pri kontinuiranem planiranju za vertikalno ter horizontalno povezovanje posameznih organizacij, planov. Tako je omogočena decentralizacija posameznih pristojnosti v razvoju po nivojih in hkratna usklajenost posameznih smeri razvoja. • Regionalno strateško planiranje turizma To planiranje je usmerjeno na specifične regije ter vsebuje določene roke za izvedbo priporočenih akcij. Zahteva konkretne informacije, na podlagi katerih se nato oblikujejo plani. Ta sistem pogosto vključuje tudi področja, kot so: socialno, ekonomsko, ekološko, itd. Njegova učinkovitost je odvisna od več faktorjev: jasnost ciljev, sprejetost ciljev v

16

ciljnih skupinah strategije, zavezanost politikov k izvedbi strategij, uspešnost alternativnih prijemov na področjih, kjer je tehnični pristop (zgolj na kvantitativnih informacijah) neprimeren. • Lokalno planiranje turizma Pri lokalnem planiranju turizma pa govorimo o razvojnih strategijah, ki jih sprejmejo posamezne skupnosti (npr. Strategija razvoja turizma v Občini Ruše). Tudi ti plani so izjemno pomembni, kajti učinki turizma se v veliki meri kažejo prav na nivojih lokalnih skupnosti (ekonomski, socialni, ekološki,… učinki). Pri teh planih gre za največjo konkretizacijo aktivnosti, ki v prakso prehajajo preko posameznih programov ter planov. Žal si pa številne lokalne skupnosti takšnega planiranja ne morejo privoščiti; pogosto zaradi majhnosti ter posledično skromnih finančnih sredstev.

Ti trije pristopi se med sabo razlikujejo predvsem po nivojih uporabe, čeprav je prvi pristop namenjen predvsem povezovanju ravni ter oblikovanju splošnih smernic. Za uspešno uporabo turizma, kot razvojnega orodja regije, pa je v največji meri zanimivo regionalno strateško planiranje turizma, ki mu mora biti v določeni meri podrejeno lokalno planiranje.

17

3 STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA V SLOVENIJI

3.1 Stanje turizma v Sloveniji Da bi razumeli pomen turizma za Slovenijo, je nujno, da si pogledamo nekaj statističnih podatkov za zadnja leta. Podatki so dokaj razpršeni po letih, toda dokaj dobri za ustvarjanje predstave o turizmu v Sloveniji. Večjih sprememb v teh letih ni bilo zaznati. Slovenija je konec leta 2003 razpolagala z ca. 78 tisoč ležišči, kar predstavlja skoraj 1% povečanje kapacitet glede na leto poprej. Prav tako so istega leta zabeležili okoli 7,5 mio nočitev, od katerih je bilo 55 % tujih turistov. Šest najpomembnejših izvornih držav je: Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Velika Britanija in Nizozemska. Države EU ustvarijo 70 % nočitev tujih turistov. Povprečno število nočitev na turista znaša 3,3 noči, kar je za 3 % manj kot leta 2002 ter za 20 % manj kot leta 1993. Turisti se najdlje zadržujejo v zdraviliških krajih – 4,7 noči. Tudi v teh krajih število nočitev na turista pada (vir: SURS). Povprečna letna zasedenost nastanitvenih kapacitet je bila leta 2003 nekaj manj kot petino, medtem ko se povprečna zasedenost ležišč v razvitih turističnih centrih giblje med 50 % (hoteli) in 75% (zdravilišča). Multiplikator turistične dejavnosti znaša 1,8 (2001), kar je eden najvišjih panožnih multiplikatorjev pri nas.8 Turistična potrošnja je leta 2003 znašala 440 mrd SIT, dodana vrednost pa je znašala okoli 200 mrd SIT – tu gre za čisto dejavnost turizma, brez vrednosti gostinstva za domače prebivalstvo (smernice-MG 2005, 4) Leta 2001 je turizem pri nas obsegal 9% BDP, 52.500 zaposlenih, 10% deviznega priliva v tekoči del plačilne bilance. (strategija-MG 2002, 11). Turistični priliv je leta 2000 znašal okoli 1,2 mrd EUR in okoli 10% slovenskega izvoza blaga in storitev (Sirše 2001). V turističnem gospodarstvu je leta 2001 delovalo okoli 7500 poslovnih subjektov. Od tega je okoli 1750 poslovno aktivnih gospodarskih družb, 4500 zasebnih gostiln, 482 turističnih kmetij in 165 planinskih koč in bivakov. Prav tako se s turizmom kot poslovno dejavnostjo posredno ukvarja 63 turistično informativnih centrov in 520 turističnih društev in zvez. Posredno se je s turizmom v Sloveniji leta 2001 ukvarjalo kar 13000 poslovnih subjektov (strategija-MG 2002, 7).

3.2 Strategija razvoja turizma in ostali temeljni razvojni dokumenti

3.2.1 Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006 Strategija razvoja slovenskega turizma 2002 - 2006 opredeljuje vlogo države pri uresničevanju skupno postavljenih strateških ciljev in želenih smeri razvoja slovenskega turizma.9

8 Vir: Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006; MG 7, 2002. 9 Vir: spletna stran MG (www.mg-rs.si).

18

Ta strategija je bila objavljena julija 2002 in predstavlja osnovni razvojni dokument na področju turizma v Sloveniji. Pripravil jo je Direktorat za turizem10 pri Ministrstvu za gospodarstvo, ki je imel vlogo glavnega koordinatorja. Sooblikovali pa so jo vsi, ki oblikujejo slovensko turistično ponudbo. Tako je strategija skupen partnerski dokument države, turističnega gospodarstva, lokalnih skupnosti, organizacij civilne družbe in vseh ostalih subjektov, ki delujejo na področju turizma. Ta strategija je bila torej oblikovana z namenom, celovito povezovati ter seveda tudi celovito delovati na področju turizma v Sloveniji. Temelji na strategijah vodilnih turističnih podjetij, na razvojnih usmeritvah pomembnih turističnih področij, na razvojnih dokumentih regionalnih in lokalnih turističnih območij in gosti mreži številnih podjetniških, javnih in civilnih turističnih iniciativ. Slovenska turistična strategija sledi novi razvojni paradigmi slovenskega gospodarstva in temeljnim razvojnim ciljem nove gospodarske strategije. Nova razvojna paradigma pa zajema načela trajnostnega razvoja, se pravi enakovredno obravnava gospodarske, socialne in okoljske razvojne komponente. Pod vprašaj lahko postavimo načela trajnostnega razvoja v strategiji, saj je le-ta med drugim oblikovana tudi na podlagi strategij vodilnih podjetij, vprašanje pa je, koliko bodo podjetja ta načela prepoznala tudi za svoja. Širše opredeljena nova razvojna paradigma sledi:11

• konceptu trajnostnega družbeno-gospodarskega razvoja, • konceptu celovitega prostorskega razvoja države, • konceptu celovite skrbi za zdravje in kakovost življenja, • konceptu tržnih niš in kakovostne ponudbe, • konceptu storitvenih grozdov in razvojnih jeder, • konceptu podjetništva, projektnega pristopa in timskega dela, • konceptu socialnega kapitala in poslovnega partnerstva.

Sprememba v jedru planiranja slovenskega turizma je bila nujno potrebna, saj so se prejšnje strategije izkazale kot dokaj neučinkovite (razen leta 2000). Bile so narejene same zase, brez horizontalne in vertikalne usklajenosti, brez celovitega povezovanja turističnih akterjev ter brez dobro načrtovanih akcijskih načrtov. Tako je, v sedaj aktualni strategiji, ocenjeno, da Slovenija v obdobju 1996-2000 ni imela učinkovite turistične politike niti na državni niti na poslovni ravni (strategija, 12). Vizija, ki je zastavljena v strategiji pravi (ibid., 25): »Slovenija želi postati v naslednjih desetih letih razvita država s primerljivo evropsko kakovostjo turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna v razmerju do drugih turističnih območij.« 10 Bogomir Kovač s sodelavci. 11 Povzeto po: Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006, 8.

19

Temeljne usmeritve pa opredeljuje na treh temeljnih področjih (ibid., 31):12

1. produktno, 2. geografsko, 3. programsko.

Da bi zadano vizijo tudi uresničili, pa je potreben tudi ambiciozen načrt Težave se bodo pojavljale predvsem zaradi zaostanka v izpolnjevanju prejšnjih razvojnih planov, neizpeljanih investicijskih ciklusov ter zaradi terorizma zaostrenih globalnih razmer (čeprav bi se te dalo izkoristiti –upadanje potovanj v bolj odročne kraje; saj Slovenija meri predvsem na trge v krogu 150-300 km). Strategija razvoja slovenskega turizma opredeljuje sistem strateških ukrepov za doseganje želenih ciljev turističnega razvoja na naslednjih področjih (ibid., 76):

• prostorski razvoj turizma, • finančna politika in viri financiranja, • razvoj človeških virov, • turistična infrastruktura, • organizacijska struktura, • nacionalno pomembni turistični projekti.

Za vsako področje je zastavljenih več ukrepov, ki imajo opredeljene cilje, namen, instrumente/aktivnosti, nosilce ter roke izvedbe/pripravo. Viri sredstev ter obseg le-teh nista opredeljena. Se pravi, da gre za nekakšen program projektov. Kritika Strategija sicer poizkuša celovito zajeti temeljna turistična področja v Sloveniji13, toda še vedno ostaja nerešeno vprašanje razmejevanja med temi področji. Se pravi, kako se bodo projekti uvrščali v posamezno področje ter kako se bodo med njimi zastavljale same meje. Hkrati pa je potrebno rešiti še vprašanje povezovanja posameznih projektov (npr. podeželski in zdraviliški turizem). Odprto ostane tudi vprašanje prioritet posameznih področij. Če se pripiše glavni pomen razvoju po geografskih področjih, lahko to recimo Pomurju povzroči kar nekaj težav pri pridobivanju spodbud. Geografska območja so le štiri14. Pomurje si vsekakor zasluži, da bi bilo uvrščeno mednje, saj ustvari preko 10 % slovenskih nočitev, hkrati pa ima izvrstna izhodišča za razvoj turizma. Razvoj turizma v Pomurju pa ima tudi pomembne gospodarske vzgibe. Sedaj je prisiljeno, da se poizkuša najti v produktnem in programskem področju strategije. S tem je ob dobršen del spodbud. Po besedah predstavnika MG naj bi se v prihodnjih strategijah to spremenilo15. V

12 Za podrobneješi opis, glej prilogo. 13 Produktno, geografsko, programsko področje. 14 Turistična območja (geografsko): Julijske Alpe, Pohorje–Maribor, Kras, Obala. 15 Izjava direktorja direktorata za turizem pri MG, na okrogli mizi: »Turizem kot najperspektivnejša dejavnost v Pomurju.«

20

kolikor se ne bo, bo za Pomurje toliko bolj važno multilateralno sodelovanje, torej oblikovanje evropske kohezijske regije. Oboje pa predstavlja priložnost nasploh. Delitev po geografskih področjih sicer deloma uvršča Pomurje pod Maribor s širšo okolico, toda takšna delitev ne upošteva topoloških, krajinskih, kulturnih in socialnih razlik. Prav tako ne upošteva že razvitih tipov turizma, ki so razviti na teh dveh področjih. Zaradi neobstoja Pomurja kot turističnega področja, se to prenaša na dokumente, ki izhajajo iz strategije razvoja slovenskega turizma 2002-2006. To se še posebej vidi v Strategiji trženja slovenskega turizma 2003-2006. Če natančneje pogledamo tri ravni organiziranosti slovenskega turizma, ugotovimo, da so zasnovane na sedanji stopnji razvitosti po posameznih področjih. Največ poudarka daje že razvitim področjem, medtem ko ostala prepušča regionalni organiziranosti, ki pa nima niti definirane povezanosti z že razvitimi področji, iz katerih bi lahko črpali znanje, izkušnje, dobro prakso in nenazadnje tudi kapital. To še dodatno govori o pomenu, ki je v sami strategiji pripisana turističnim področjem.

3.2.2 Strategija trženja slovenskega turizma 2003-200616 Strategija trženja slovenskega turizma je strategija trženja celotnega turističnega gospodarstva na nacionalni ravni. Na podlagi razpisa jo je leta 2002 pripravilo avstrijsko podjetje Zolles & Edinger GmbH. Nad pripravo strategije je bdela 13-članska projektna ekipa strokovnjakov s področja trženja v turizmu, ki so ga sestavljali predstavniki iz posameznih geografskih področij in produktov (STO 2002, 4). Se pravi, so se priprave te strategije poizkusili lotiti celovito, z lokalnim znanjem, ustreznim in kakovostnim vodstvom.17 Strategija kot enega glavnih problemov izpostavlja propad med povpraševanjem in rezervacijo, zaradi česar je učinkovitost trženih naporov nizka (STO 2002, 17). Plavanje in kopanje, pohodništvo, kolesarjenje, zdravje in wellness izpostavlja kot glavne promocijske teme v prihodnosti (STO 2002, 31). Se pravi, gre za dejavnosti, ki so v veliki meri povezane z naravo in naravnimi viri, manj pa s kulturo, igralništvom, kar ustreza usmeritvi trajnostnega razvoja. Za ustrezno promocijo Slovenije predlaga uvedbo krovne blagovne znamke, katerim sledijo pod-blagovne znamke, ki so nadaljnje razdeljene na teme –oblika piramide (STO 2002, 39). Tako naj bi povečali sodelovanje na področju promocijskega materiala ter podobe Slovenije. Kritika Akcijski plan je v tej strategiji skromen, relativno neopredeljen do trženja obstoječe ponudbe, brez opredeljenih potrebnih sredstev, brez jasneje določenih indikatorjev ter brez natančno določenih nosilcev aktivnosti. 16 Vir (STO 2002), ki je uporabljan je Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006. 17 Toda, ob prebiranju strategije se nikakor nisem mogel znebiti občutka, da je hitro in nekakovostno sestavljena.

21

Strategija trženja ni regijsko zasnovana, ampak obravnava Slovenijo kot celoto. Regijsko je opredeljena predvsem o delu, ko govori o tem, da bi bilo začetno potrebno postaviti večji poudarek promociji Julijskih Alp, Obale, Krasa ter nadalje Ljubljane, šele nato pa Maribora (STO 2002, 32). Odsotnost Pomurja med temi kraji izhaja iz Strategije razvoja slovenskega turizma 2002-2006. Nedvomno bo promocija Slovenije, ki bo temeljila na teh geografskih področjih, prinesla največ koristi prav tem področjem, ki pa so že najbolj poznan del Slovenije v tujini. Na ostale dele Slovenije gleda le kot na bogato zaledje za produkte in programe. To se nekako ne staplja z usmeritvami trajnostnega razvoja. Ocenjujem, da se bodo s tem razlike med turističnimi regijami le še povečale. Žalostno je, da se je izbrala pot, ki omogoča/spodbuja najbolj razvitim še večji razvoj, medtem ko se na ostale turistične regije gleda tako: »Že bo prišel čas tudi za njih.« Menim, da bi bilo strategijo trženja mogoče zasnovati tudi tako, da bi se lahko identiteta Slovenije gradila preko celotnega geografskega področja Slovenije.

3.2.3 Ostali dokumenti Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-200618

Ta program je osnova za dodeljevanje proračunskih sredstev, s področja državne pomoči. Turizma se dotika posredno ter neposredno. Posredno se ga dotika preko skoraj vseh podprogramov, iz katerih je možno črpati sredstva tudi podjetjem, ki se ukvarjajo s turizmom. Neposredno pa se ga dotika preko podprograma 3.3 z naslovom: »Spodbujanje razvoja turizma«. Ta podprogram je v veliki meri usmerjen v spodbujanje sodelovanja nosilcev turističnega razvoja. Sodelovanje želi pospešiti preko dveh ukrepov:

• spodbujanje razvoja novih in komplementarnih turističnih proizvodov in storitev, • spodbujanje razvoja skupne turistične infrastrukture.

Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT)19

Temu zakonu namenjam posebno podpoglavje, ker časovno presega sedaj veljavno strategijo razvoja turizma in je bil pogoj za izvedbo omenjene strategije. Po sprejetju strategije razvoja turizma je bila namreč potrebna obširna prilagoditev zakonodaje, da bi se razvoj turizma lahko tudi dejansko zagnal. Rezultat je tega je bil ZSRT, ki je bil sprejet decembra 2003 in je nadomestil Zakon o pospeševanju turizma, resolucijo o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji, itd.

18 Sektor za turizem pri MG RS, mu na svoji spletni strani pripisuje precejšnjo pomembnost. 19 Uradni list RS št. 2/15.01.2004, stran 207.

22

3.3 Usmeritve EU20 Evropska komisija je usmerjena predvsem v spodbujanje konkurenčnosti ter razvoja. Prav tako je močno usmerjena v razvoj »trajnostnega turizma«, se pravi na prispevek turizma k trajnostnemu razvoju, s posebnim poudarkom na naravnih ter kulturnih virih v okviru Agende 21. Da bi izboljšali sodelovanje ter koordinacijo med akterji (še posebej kapitalom) v turističnem sektorju, je Evropska komisija v sodelovanju s turističnimi akterji izdelala dokument, ki postavlja osnovne elemente sodelovanja med državami in kapitalom za razvoj turizma. Poimenovali so ga »Komunikacija«. V Komunikaciji je zajetih 5 ključnih področij za razvoj turizma v EU:

• informiranost, • usposabljanje, • kvaliteta, • trajnostni razvoj • ter nove tehnologije.

S tem dokumentom želi Evropska komisija pospešiti prenos znanja med posameznimi akterji, jih med seboj povezati ter povečati učinkovitost instrumentov za pospeševanje razvoja turizma. Iz teh področij lahko razberemo ključne usmeritve evropskega turizma, se pravi, na znanju in kvaliteti temelječ trajnostni razvoj turizma. Leta 2002 je bila sprejeta prva resolucija (Council Resolution of 21 May 2002 on the future of European tourism) v EU, ki neposredno zadeva turizem. Ta je nastala na temelju Komunikacije in predlaga podrobnejše spremljanje vplivov evropske zakonodaje na turizem ter raziskovanje možnosti promocije Evrope kot turistične destinacije. Prav tako pa poziva turistično industrijo, da podpre prizadevanja EU za razvoj turizma.

20 Povzeto po spletni strani Evropske komisije: Oddelek za turizem (Tourism Unit).

23

4 STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V POMURJU

4.1 Oris stanja Glavni nosilec razvoja turizma v Pomurju so nedvomno Panonske terme. Le-te združujejo Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Lendava, Terme Banovci, Terme Radenci in Terme Ptuj. Obstaja še več ostalih akterjev: Hotel Diana, Hotel Vivat, Grad goričko, kmečki turizmi, turistična društva, Pomurska turistična zveza (PTZ), več turistično informacijskih centrov (TIC),… Vsi ti se s turizmom ukvarjajo neposredno. Oglašajo pa še ostali akterji, ki imajo na turizem posreden vpliv: občine, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, kulturna društva, kolesarska društva, itd. V strukturi slovenskih nastanitvenih zmogljivosti po številu sob v letu 2000, je pomurski delež znašal 8,10 %, po številu ležišč (stalnih) pa 6,96 %. Po številu turistov je bilo Pomurje v letu 2000 zastopano v strukturi turistov Republike Slovenije s 7,2 % deležem, realiziranih pa je bilo 9,5 % vseh slovenskih turističnih prenočitev. Povprečna zasedenost pomurskih nastanitvenih kapacitet v zdraviliških krajih je v letu 2000 znašala 54 %, povprečna zasedenost ostalih kapacitet pa le 42 %. Delež turističnih obiskov v Pomurju v strukturi turističnih obiskov Slovenije je znašal leta 1996 6,2 %, leta 1997 6,1 %, leta 1998 6,6 %, leta 1999 7 % in leta 2000 pa 7,2 %.21

Na splošno je turizem v Pomurju zaenkrat še bolj ali manj v domeni zdravilišč. Postopoma, se razvijajo tudi ostala področja:

• nove atrakcije: Bukovniško jezero, Grad na Goričkem, priprava projekta Lendava – kolesarsko mesto, Natura 2000, Razkriški križ, romarske poti…

• infrastruktura: gradnja avtoceste, intenzivnejše urejanje turističnih območij, kolesarske poti…

• turistični in športni objekti: golf igrišče v Moravskih toplicah, izgradnja novih ter obnova starih nastanitvenih kapacitet, obnova ter izgradnja vodnih parkov…

• izobraževanje: izgradnja nove knjižnice v Murski Soboti, ustanavljanje Visoke šole za turizem v Radencih,…

• …

21 Podatki so iz razvojne strategije Pomurje 2000+, stran 17. Enotne in novejše statistike za celotno regijo žal ni (pri SURS); obstaja le statistika po posameznih občinah, kjer pa niso na voljo vse občine, ki nudijo nastanitvene zmogljivosti.

24

4.2 Nosilci razvoja turizma v Pomurju

4.2.1 Javni sektor Regionalna razvojna agencija Mura RRA Mura je vodilna razvojna institucija v Pomurju. Njen večinski družbenik je država z 39 % deležem, ostali družbeniki pa so pomurske občine. Začetki RRA Mura segajo v leto 1996, ko je bil ustanovljen Regionalni podjetniški center Murska Sobota. Pod njenim okriljem je junija 2002 nastal izdani Regionalni razvojni program Pomurje 2000+ (RRP 2000+). Le-ta definira osnovne razvojne usmeritve v konkretnih programih za številna področja. Deli se na strateški in izvedbeni del. Razen s pripravo RRP, se ukvarjajo še s pomočjo pri črpanju sredstev iz programov ter skladov EU, podeljevanjem finančnih vzpodbud, garancijskimi shemami, podporo pri raziskovanju in razvoju za podjetja, razvojem človeških virov (razne delavnice, vključevanje študentov, …) ter svetovanjem. Tako ponujajo kar širok nabor podpornih storitev za javni, zasebni in civilni sektor. V agenciji uveljavljajo integrirani pristop pospeševanja malega gospodarstva na regionalni ravni. Kot prioritetno področje delovanja je opredeljeno gospodarstvo, podeželje in čezmejno sodelovanje v sklopu projektov EU. Občine »V preteklih desetletjih je bil turizem deležen državne podpore, predvsem zaradi pozitivnih učinkov na dotok deviz, danes pa je glavni motivator razvoja turizma ustvarjanje podjetniških dobičkonosnih priložnosti ter številnih neposrednih in posrednih mest v turizmu.« Citat iz Strategije razvoja turizma na območju občin: Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče. april 1998. stran 3 Občine se čedalje bolj zavedajo pozitivnih učinkov turizma, zato se tudi same pogosto aktivirajo za njegov razvoj. To počnejo preko namenske porabe turistične takse, financiranja/podpore turističnega gospodarstva ter preko raznih aktov in strategij, ki jih sprejemajo v okviru razvojnih politik. Na tem nivoju se pojavljajo številne težave, kot so: sprejemanje razvojnih strategij turizma v občinah brez upoštevanja krovnih strategij, nenamenska poraba turistične takse, skromno povezovanje z okoliškimi občinami (izpade učinek sinergije), prazne besede občin, ki dejansko ne naredijo ničesar, velika usmerjenost v samo promocijo kulturne dediščine brez razvoja lokalnih profitnih centrov, ki bi lahko črpali prihodke iz turizma, itd. V Pomurju je razdeljenost na majhne občine še posebej opazna; tako gre, namesto v konkretne projekte, dosti denarja v samo administracijo.

25

Razni zavodi, LTO, TIC ter ostale oblike organiziranosti za pospeševanje turizma Več občin ima ustanovljene zavode za turizem, katerih namen je v glavnem pospeševanje turizma v občini. Prav tako se ti zavodi pogosto ukvarjajo z organizacijo, koordinacijo raznih prireditev. Primer: Zavod za turizem Beltinci. Zelo priljubljeno je ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij (LTO), to ponavadi storijo občine s podporo sponzorjev, ki so zainteresirani za obstoj takšnih organizacij. Občine pa ustanavljajo tudi turistične informacijske centre (TIC), ki se nahajajo v vseh večjih mestih ter v glavnih turističnih krajih po Pomurju. Pomurska turistična zveza (PTZ) jih navaja deset.22 Razen zavodov, se pojavljajo tudi druge oblike formalne organiziranosti, ki imajo prav tako namen pospeševati razvoj turizma. Le-te se večji ali manjši meri povezujejo s ponudniki turističnih storitev. Primer: Turizem Lendava d.d.

4.2.2 Zasebni sektor Panonske terme 23

Panonske terme so se oblikovale po prevzemu Term Lendava, Term Banovci, Term Radenci, Term Ptuj s strani Term 3000 Moravske toplice. Moravske toplice je nato prevzela Sava turizem d.d. . S temi prevzemi je v Pomurju nastal močan steber predvsem zdraviliškega turizma, ki pa se je že začel dopolnjevati z dodatno ponudbo: golf, kolesarjenje, pohodništvo, povezovanje s kmečkimi turizmi, igralništvo, itd. Nudijo 2500 postelj v hotelih, apartmajih, bungalovih in kampih. Združevanje pomurskih term je bilo nujno, saj se le tako lahko dolgoročno zagotovi konkurenčnost, izkoriščenost razvojnih potencialov ter princip sodelovanja namesto konkuriranja med pomurskimi termami. Omogočilo je uvajanje turističnih produktov po Pomurju z boljšim izpolnjevanjem želja ciljnih skupin gostov, po posameznih termah. Temeljni cilj "Panonskih term" je, postati vodilna turistična družba v Sloveniji, s 5000 posteljnimi kapacitetami, s čimer želijo ustvariti 1 milijon nočitev letno oziroma 10 milijonov € prihodkov letno ter zaposlovati 1000 oseb. Zaenkrat so Panonske terme le prodajna znamka. S 1.1.2006, pa bi se naj vse terme, ki sestavljajo to družbo, združile v delniško družbo.

22 Vir: splet – www.pomurje.com . 23 Podatki povzeti s spletne strani: www.panonske-terme.si .

26

http://www.pomurje.com/

http://www.panonske-terme.si/

Da bi dosegli ta cilj so izdelali obširen investicijski plan v vrednosti 50 mio € (EU sofinancira v 16 %) za leta 2004-2006. Načrt vključuje:

• izgradnja Termalnega parka v Termah Ptuj (1,9 mio €), • prenova Wellness centra Thermalium v Termah 3000 (2,56 mio €), • obnova zdravstvenega centra Tri srca v Termah Radenci (2,1 mio €), • izgradnja apartmajskega naselja Lipov gaj v Termah Lendava (3,16 mio €), • gradnja hotela 5* v Termah 3000 (18 mio €), • širitev in adaptacija objektov v Termah Banovci (1,75 mio €), • obnova hotelov Radin in Miral v Termah Radenci (5,4 mio €), • obnova hotela Lipa v Termah Lendava (3 mio €), • gradnja hotela 4* v Termah Ptuj (12 mio €).

Vidimo, da gre za pomembnega nosilca turizma, ne le na pomurskem nivoju, ampak tudi na vse slovenskem ter ožjem multilateralnem področju (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Njihova glavna usmeritev postaja usmeritev v kvaliteto.

Turistične agencije

Lokalnih turističnih agencij, ki se ukvarjajo z organizacijo izletov po Pomurju ter z aktivnejšim trženjem pomurskega turizma je zelo malo. Verjetno je na tem področju še najaktivnejša TA Pütra. Kompas Pomurje pa se ukvarja predvsem s trženjem pomurskih nastanitvenih kapacitet.

Touroperaterji

Močnejšega delovanja tour operaterjev v Pomurju ni zaznati, prav tako pa le-ti nimajo zgrajenih nobenih nastanitvenih kapacitet.

Druga podjetja

To so predvsem mestni hotel Diana, hotel Vivat, številni ponudniki prenočišč (predvsem v Moravskih toplicah), kmečki turizmi, turistične kmetije in turistične agencije.

Seveda pa lahko sem uvrstimo, poleg zgoraj omenjenih, tudi podjetja, ki se s turizmom ukvarjajo posredno (npr. Bike center – Pomurje on bike).

Ne smemo pozabiti tudi gostinskih ponudnikov, ki s svojo ponudbo pomembno prispevajo h kakovosti bivanja turista v Pomurju. Pri njih je zadnja leta opazna povečana ponudba domače tradicionalne hrane, ki je za turiste še posebej zanimiva.

Dodamo pa lahko tudi razno razne prevoznike, podjetja, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo, itd., saj so želje turistov res raznovrstne.

Pomembni pa so seveda tudi različni muzeji, galerije, spominske sobe,…

27

4.2.3 Civilni sektor Turistična in ostala društva Turističnih društev je v Pomurju kar nekaj – ima ga skoraj vsak kraj. Ukvarjajo se predvsem z ohranjanjem kulturne dediščine, promocijo lastnih krajev, organizacijo prireditev,… Združena so pri Pomurski turistični zvezi. Sredstva črpajo predvsem iz občin, sponzorstva, lastnih sredstev – iz dobičkov prireditev, članarine ter skladov in razpisov. Ostala društva, ki so povezana s turizmom, so: športna, kulturna društva, društva za ohranjanje kulturne dediščine, društva kmečkih žena, itd. Pomurska turistična zveza Pomurska turistična zveza že vse od svoje ustanovitve, leta 1991, deluje kot regijska organizacija turizma, v njene aktivnosti pa so tako ali drugače vključeni številni najpomembnejši nosilci turizma v Pomurju s svojo dejavnostjo. Pomurska turistična zveza je statusno opredeljena kot društvo, v akcijskem pogledu delovanja pa je razvila tudi sistem delovanja neformalnega gospodarsko interesnega združenja, kar ji omogoča fleksibilnost in dokajšnjo mero privlačnosti delovanja. Njihovi rezultati so vidni v povezovanju in promociji turistične ponudbe regije, pa tudi v vplivu na nastajanje novih turističnih točk in oblik turistične ponudbe v Pomurju. Pridobila si je sloves najuspešnejše regionalne turistične zveze v Sloveniji.

28

4.3 Regionalni razvojni program Pomurje 2000+ in turizem

RRP se deli na dva glavna dela: strateški in izvedbeni. V strateškem je turizem opredeljen znotraj analize stanja z SWOT analizo ter opredelitve prioritetnih programov.

Strateški del RRP in turizem

V strateškem delu RRP je opisano stanje pomurskega turizma (2.2.2); prav tako pa je turizem opredeljen tudi znotraj prioritetnih programov (2.7.1). Turizem je vpleten tudi znotraj nekaterih ostalih programov, kot so: kmetijstvo, infrastruktura, itd.

V SWOT analizi (v prilogi) je zanimivo pogledati predvsem priložnosti, ki kažejo začrtane razvojne poti pomurskega turizma. Na podlagi teh so znotraj prioritetnih programov oblikovani glavni programi in podprogrami.

Priložnosti, ki jih navajajo znotraj SWOT analize pomurskega turizma so (RRA MURA 2002, 17):24

• bližina obstoječih in potencialnih turističnih trgov, • optimalne možnosti za razvoj drugih, tržno zanimivih turističnih proizvodov, poleg

zdravilišč, • oblikovanje Pomurja kot turističnega območja in promocija kakovostnih turističnih

proizvodov pod kolektivno blagovno/storitveno znamko, • sodelovanje obmejnih regij pri realizaciji skupnih projektov s področja turizma, • uvajanje dopolnilnih turističnih dejavnosti na kmetijah poslovanje in spletne trgovine

imajo v regiji možnosti za razvoj.

Izvedbeni del RRP in turizem

Znotraj izvedbenega dela pa so, na podlagi v strateškem delu določenih programov in podprogramov, določeni konkretni projekti po posameznih programih. 25

Ti projekti imajo zastavljene osnovne terminske načrte ter finančne plane. Viri financiranja so podrobneje navedeni na obrazcih, ki pa jih strategija ne vsebuje. Navedeni so tudi nosilci za posamezne sklope projektov, toda to so bolj ali manj želeni nosilci, med katere ni razdeljenih nobenih odgovornosti.

Kritika zastavljenega razvoja turizma Terminsko so projekti v izvedbenem delu opredeljeni od leta 2003 do 2006. Večina jih ima plan za pripravo projektne dokumentacije do leta 2002-2003, konci projektov pa so zastavljeni za konec leta 2006. Vse skupaj izgleda kot socialistični sistem petletk, ki se zaključijo 2006. 24 Za celotno SWOT analizo, glejte priloge. 25 Progam projektov, lahko najdete med prilogami te diplomske naloge.

29

Ocene trajanja projektov so zastavljene zelo površno ter so si za skoraj vse projekte enake. Na tak način je enovit ter enakomeren razvoj turizma težko zagotoviti, saj ni predvidene nobene posebne kontinuitete, ki bi zagotavljala nadgrajevanje projektov. Prav tako ni nikjer navedenega nobenega instrumenta ali načina, kako se bo poizkusilo zagotoviti upoštevanje terminskih rokov, saj je izvedba navedenih projektov predvsem v domeni privatnega sektorja in lastne iniciative tako občin kot akterjev v privatnem sektorju in drugih. Ta plan projektov deluje kot seznam zastavljenih in izbranih projektov, ki si so jih zadali turistični akterji v Pomurju. Tako pa taisti razvojni plan deluje le kot podpora zastavljenim projektom akterjev. To je vsekakor dobrodošlo za akterje, toda ta razvojni plan tako ni naravnan na povečevanje samoiniciativnosti le-teh ter, kar je še bolj važno, ni usmerjen v ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj turizma (izjema ustanovitev visoke šole za turizem). Podjetja morajo dandanes na trgu reagirati izjemno hitro, zato se postavlja vprašanje, koliko od teh projektov bo v času izvedbe še aktualnih ter kaj bo s spodbudami, če se bodo akterji v času veljave RRP odločili za kakšne druge variante razvoja. V bistvu pa v RRP niso opredeljeni niti načini, kako naj bi RRP zaživel. Ali bo deloval preko finančnih vzpodbud ali preko koordiniranja razvoja s strani RRP ali kako drugače. RRP bi prav tako moral vsebovati »Program trženja pomurskega turizma«, saj sedaj to področje ureja »Strategija trženja slovenskega turizma«, ki izpostavlja promocijo predvsem zahodnega dela Slovenije (STO 2002, 32), zaradi česar se Pomurju (skrajni vzhod) dela velika škoda v smislu zapostavljenosti znotraj glavnih promocijskih aktivnosti Slovenije pri privabljanju tujih turistov. Nedvomno imajo pomurski turistični akterji zaradi takšne usmeritve STO-ja) višje stroške trženja in promocije v tujini (o tem več pri točki Strategija trženja slovenskega turizma 2002-2006). Sedaj, ko smo že v drugi polovici leta 2005, lahko počasi tudi spremljamo uresničevanje RRP, le-ta je namreč zastavljen za obdobje 2002 – 2006. Na splošno ugotavljam, da večina projektov ne poteka po planih. Ni še namreč Rimske čarde, Visoke šole za turizem Radenci, oblikovanih blagovnih znamk, turistični produkti se razvijajo le počasi, novih tematskih poti skoraj ni, turizem na podeželju se le slabo razvija, itd. Menim, da je slabo uresničevanje RRP predvsem posledica še zmerom slabo razvitega razvojnega okolja, zastavljeni projekti pa so bili le skromno izvedeni, predvsem zaradi slabe motiviranosti raznih akterjev za njihovo izvedbo. Drugače pa se je v tem razvojnem obdobju za pomurski turizem zgodil velik premik predvsem z nastankom Panonskih term, ki predstavljajo združena pomurska zdravilišča. Le-te sedaj izvajajo (tudi ob podpori državnih sredstev) velik investicijski plan, ki je izjemnega pomena za Pomurje. Država zamuja s podporo, s čimer mislim na ustanovitev Visoke šole za turizem Radenci, širšo promocijo regije, … 26

Sklepam, da ima RRP 2000+ na razvoj pomurskega turizma le manjši vpliv, ki se kaže le v naprej opredeljeni podpori za posamezne projekte. 26 Kar nekaj projektov, ki so zadani znotraj RRP se ne izvaja. Delno je to tudi posledica slabo definirane regionalne razvojne strategije.

30

5 ANALIZA ANKETE O ODNOSU PREBIVALCEV POMURJA DO TURIZMA

5.1 Struktura in način izvedbe Anketa je bila izvedena junija 2005. Anketirance sem izbiral naključno na ulicah, povečini v centru treh pomurskih mest (Lendava, Murska Sobota, Ljutomer). Osnovna statistična množica, ki sem jo zajel, je N = 89 ljudi. Od tega je 43 moških in 46 žensk.27

Vsa vprašanja, razen dveh, so bila zaprtega tipa. Tako so anketiranci imeli, pri drugem in šestem vprašanju, poleg ponujenih odgovorov, možnost opisnega odgovora. Te možnosti se niso posluževali. Prvotno sem želel analizirati razlike, v odnosu do razvoja pomurskega turizma, med domačini ter vodilnimi kadri na tem področju. Zaradi slabega odziva zadnjih, sem se osredotočil samo na domačine. Anketni vprašalnik je bil sestavljen za pisno reševanje, toda med izvedbo sem hitro ugotovil, da imajo številni anketiranci težave pri reševanju. Te so se pojavljale predvsem pri prvem in drugem vprašanju. Zato sem posameznikom pomagal, s tem, da sem jim razložil kako naj odgovarjajo na posamezen tip vprašanja. Seveda sem poizkušal čimmanj vplivati na njihove odgovore. Izmed 100 vprašalnikov jih je 11 bilo nepravilno, ali pomanjklivo izpolnjenih. Ljudje so bili dokaj pripravljeni sodelovati pri reševanju ankete. Anketa28 je sestavljena iz devetih vsebinskih sklopov:

1. ocena elementov turistične ponudbe pomurskega turizma po pomembnosti, 2. prednosti turizma za Pomurje, 3. turistični potencial Pomurja, 4. ocena turistične ponudbe z vidika zadovoljevanja potreb domačinov, 5. zadostnost državnih spodbud, 6. želene smeri razvoja turizma, 7. pripravljenost domačinov za sodelovanje v turističnih aktivnostih, 8. pripravljenost domačinov za delo v turizmu 9. socialno-demografske značilnosti anketirancev.

V prvem sklopu so anketiranci za določene elemente na likartovi lestvici pomembnosti lastnosti izbirali ustrezno vrednost. V drugem sklopu so odgovarjali tako, da so razvrstili prednosti turizma za Pomurje po pomembnosti. Pri vprašanju o turističnem potencialu so na lestvici označili ustrezno možnost. Isto so storili tudi v četrtem in petem sklopu, medtem, ko je bila v petem sklopu dodana možnost: zadeve ne poznam. Šesti sklop je bil sestavljen v obliki vprašanja z več možnimi odgovori. Vsak anketiranec je izbral natanko 3. Tukaj je bila dodana 27 Množica je natančneje predstavljena pod točko 5.2 Struktura anketirancev. 28 Anketni vprašalnik je v prilogi.

31

še možnost odprtega odgovora (drugo:), ki pa se je anketiranci niso posluževali. Sedmi in osmi sklop je bil sestavljen v obliki dihtomnih vprašanj (da ali ne). Nato je sledil še del o podatkih o anketirancu. Naj omenim, da vprašanja o kraju anketiranja v vprašalniku ni bilo, saj sem sam lahko označil, kje je bila anketa izvedena. Za analizo so bile uporabljene naslednje statistične metode:

1. sklop: izračun srednjih vrednosti z pripadajočimi standardnimi odkloni po normalni porazdelitvi;

2. sklop: izračun frekvenc uvrščenosti posameznih elementov po rangih ter navzkrižna primerjava prvega in drugega ranga;

3. sklop: izračun frekvenc posameznih odgovorov; 4. sklop: izračun frekvenc posameznih odgovorov ter izračun srednjih vrednosti z

pripadajočimi standardnimi odkloni po normalni porazdelitvi; 5.-8. sklop:izračun frekvenc posameznih odgovorov; 9. sklop: izračun frekvenc posameznih odgovorov, pridobljeni podatki so bili uporabljeni za segmentiranje.

Anketo sem analiziral v programu SPSS 13 za Windows. Uporaba SPSSa za analizo se je izkazala kot pravilna odločitev, saj sem tako imel dosti več možnosti pri izvedbi analize. Podatki so predstavljeni grafično ter tabelarno. Tabele podatkov za grafe se nahajajo v prilogi.

5.2 Struktura anketirancev Anketiranci po spolu in starosti Iz tabele je razvidno, da je bilo anketiranih 89 ljudi, od tega največ (53 %) iz starostne skupine od 30 do 60 let. To je tudi delovno najbolj aktivno populacija med anketiranci. Sledijo ji osebe do 30 let, le-teh je 35 %. Tudi te osebe igrajo ključno vlogo v sami anketi, to je namreč populacija, ki se je že zaposlila ali pa se še usmerja v posamezna področja. Prepričanje te skupine, skupaj z osebami od 30 do 60 let, pomembno oblikuje dejansko sliko odnosa ljudi do turizma in njegovih atributov. Skupina oseb čez 60 let obsega le 12 %. Razmerje moški: ženske je 48 % : 52 %, kar približno ustreza razmerju v Pomurju. TABELA 1: ANKETIRANCI PO SPOLU IN STAROSTI

Starost/spol anketiranih Skupaj do 30 let od 30 do 60 let več kot 60 let Število moških 43 18 18 7 Število žensk 46 13 29 4 Skupaj 89 31 47 11

Anketiranci po spolu in kraju anketiranja Omeniti je potrebno, da sem prostorsko skušal zajeti celotno Pomurje, kar pa ni bilo mogoče. Anketo sem opravljal v treh pomurskih mestih. S tem sem poizkušal zmanjšati vplive, ki ga ima posamezna značilnost kraja bivanja na mnenje posameznika. Goričkega nisem zajel,

32

zaradi drugačnega stanja v turizmu (Natura 2000, brez term,…). Goričko bi potrebovalo posebno in široko obravnavo, ki si jo vsekakor tudi zasluži. Delitev na različne kraje mi je prav tako prinesla koristne informacije o lokalnih razlikah v odnosu posameznikov do turizma. TABELA 2: ANKETIRANCI PO SPOLU IN KRAJU ANKETIRANJA

Kraj/spol anketiranih Skupaj Lendava Murska Sobota Ljutomer Število moških 43 11 20 12 Število žensk 46 13 21 12 Skupaj 24 24 41 24

Anketiranci po kraju bivanja in kraju anketiranja Ker turizem drugače vpliva na mesto in drugače na vas, sem anketirance povprašal po kraju bivanja. TABELA 3: ANKETIRANCI PO KRAJU BIVANJA IN KRAJU ANKETIRANJA

Kraj bivanja/kraj anketiranja Mesto Vas Lendava 8 16 Murska Sobota 17 24 Ljutomer 5 19 Skupaj 30 59

Analiza anket temelji na predpostavki, da v Pomurju obstaja več centrov, katere obiskujejo tudi okrožni prebivalci teh mest. Ankete sem namreč izvajal večinoma v mestnih centrih. Pri samih anketirancih pa sem dobil drugačno sliko. Kar 66 % jih je izjavilo, da biva na vasi. Anketiranci po izobrazbi in starosti Z anketami sem iskal tudi razlike med anketiranci po izobrazbi.29 29 % anketirancev je imelo osnovno ali srednjo šolo, 49 % srednjo šolo, ter 22 % visokošolsko ali pa celo višjo izobrazbo. Zaradi skromnega vzorca (N=89), ni imelo smisla slediti izobrazbeni strukturi Pomurja. V lendavskem območju ima dejansko le 4 % prebivalcev šesto ali višjo stopnjo izobrazbe ter le 22 % ljudi srednjo šolo.30 Čez 70 % pa jih ima nižjo izobrazbeno stopnjo od srednje šole. Prav tako sem zaradi majhnega vzorca stopnje izobrazbe združil v tabeli navedene tri kategorije. TABELA 4: ANKETIRANCI PO IZOBRAZBI IN STAROSTI

Izobrazba/starost anketiranih Skupaj

OŠ, poklicna šola Srednja šola

Visokošolska ali višja

do 30 let 31 6 18 7 od 30 do 60 let 47 14 25 8 več kot 60 11 5 1 5 Skupaj 89 25 44 20

29 Izobrazbena struktura Pomurja je izredno slaba. 30 Vir: http://www.poslovnipark-lendava.si/slo/informacije/trgsile.htm .

33

http://www.poslovnipark-lendava.si/slo/informacije/trgsile.htm

5.3 Analiza elementov turistične ponudbe pomurskega turizma Pri točki: »Oceni posamezne elemente privlačnosti pomurskega turizma po pomembnosti za turiste«, se je odgovor podajal za posamezni element (npr. termalna voda) v obliki likartove lestvice s petimi možnostmi, pri čemer je odgovor 1 pomenil: »ni pomembno«, odgovor 5 pa »zelo pomembno«. TABELA 5: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA

Termalna voda (2)

Ugodne cene (5)

Razne prireditve (6)

Prijaznost prebivalcev (1)

Neokrnjena narava (3)

Pestrost ponudbe (4)

Srednja vrednost 4,47 4,15 3,84 4,53 4,31 4,28 Standardni odklon 0,7244 0,8861 0,9989 0,6757 0,9605 0,8917

N = 89 Zaradi načina odgovarjanja, je odgovore smiselno analizirati z izračunom srednjih vrednosti ter standardnih odklonov. Tako sem ugotovil, da so anketiranci pripisali največjo pomembnost prijaznosti prebivalcev; srednja vrednost se giba kar pri 4,53. Pri prijaznosti prebivalcev prav tako ugotavljam najmanjši odklon (0,6757), kar kaže na majhno razpršenost njihovih odgovorov. Pomurje slovi po prijaznosti ljudi in ta anketa kaže na to, da se ti zavedajo njene pomembnosti oziroma ji pripisujejo odločilno vlogo v turizmu. Naslednja po pomembnosti se je uvrstila termalna voda. Tukaj je znašala srednja vrednost 4,47. Odklon se rahlo poveča, toda je drugi najmanjši (0,7244). Oboje uvršča termalno vodo na prepričljivo drugo mesto. Termalni vrelci, s katerimi je Pomurje dobesedno posejano, v očeh njegovih prebivalcev predstavljajo pomemben element turistične ponudbe regije. Na tretje in četrto mesto se uvrščata neokrnjena narava (4,31) in pestrost ponudbe (4,28), ki imata obe približno enako srednjo vrednost, le da so bili pri pestrosti ponudbe anketiranci bolj enotni, kar se kaže v nižjem standardnem odklonu (0,8917). Ugodne cene so srednjo vrednostjo 4,15 ter standardnim odklonom 0,8861 pristale na jasnem petem mestu. To me je rahlo presenetilo, kajti Pomurje ima najnižjo kupno moč v Sloveniji, zato sem predvideval, da bodo anketiranci ugodnim cenam pripisali večjo pomembnost. Višjo oceno sem pričakoval tudi zato, ker je znano, da Pomurje obiskujejo turisti z nižjo kupno močjo.Na zadnjem mestu so se znašle razne prireditve z najnižjo srednjo vrednostjo 3,84 ter najvišjim standardnim odklonom (0,9989). Seveda pa pri opazovanju teh rezultatov ne smemo pozabiti, da so vsi elementi dobili dokaj visoke ocene, namreč skoraj vsi, z izjemo raznih prireditev, se gibajo v območju med 4 in 5, se pravi med bolj ter zelo pomembno.

34

Razvrščanje po spolu Po spolu, so razlike v gledanjih večinoma minimalne. TABELA 6: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO SPOLU

Moški spolTermalna

voda Ugodne

cene Razne

prireditvePrijaznost

prebivalcev Neokrnjena

narava Pestrost ponudbe


N = 43

Ženski spolTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 46 Ženske termalni vodi pripisujejo večji pomen kot moški. Prav tako dajejo večji pomen ugodnim cenam ter raznim prireditvam. Moški pa pripisujejo večjo pomembnost pestrosti ponudbe. Standardni odkloni, z razliko neokrnjene narave, so pri ženskah večinoma manjši, kar kaže na to, da imajo bolj izoblikovano mnenje o posameznih elementih privlačnosti turistične ponudbe. Odklon je izrazito manjši (0,5852 napram 0,7676) pri prijaznosti prebivalcev, kjer je tudi večja srednja vrednost (za 0,03 točke), zato lahko trdimo, da je ženskam prijaznost prebivalcev važnejša. Razvrščanje po kraju anketiranja TABELA 7: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO KRAJU

ANKETIRANJA

LendavaTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 24

Murska SobotaTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 41

LjutomerTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 24

35

Iz tabele je jasno razvidno, da je termalna voda dobro zasidrana v očeh prebivalcev Pomurja, razlike glede na kraj anketiranja so le minimalne. Po tej razčlenitvi je zanimiv predvsem Ljutomer. Tukaj se pojavi največ razlik. Manjši je pomen pestrosti ponudbe, neokrnjene narave, raznih prireditev. To kaže na to, da v Ljutomeru še nimajo izoblikovanih pogledov na dejavnike privlačnosti pomurskega turizma oziroma jim ne pripisujejo takega pomena kot v ostalih dveh mestih. To je razumljivo, saj je ponudba v Ljutomeru napram drugim delom Pomurja skromna. Zanimiva je še Lendava, kjer opažam zelo velik (4,71) ter jasen poudarek (0,463) na prijaznosti prebivalcev. Prav tako dajejo v Lendavi velik poudarek pestrosti ponudbe. Zanimivo je tudi to, da v Lendavi ne pripisujejo tako velikega poudarka termalni vodi kot v Ljutomeru ali Murski Soboti; namreč le Lendava od teh dveh močneje trži termalno vodo. Rahlo večji poudarek ugodnim cenam pa dajejo v Murski Soboti (4,27). Razvrščanje po starosti Pri razvrščanju odgovorov glede na starost, se opazijo številne razlike, v skoraj vseh elementih. TABELA 8: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO STAROSTI

Do 30 letTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 31

Od 30 do 60 letTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 47

Več kot 60Termalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 11 S starostjo začne naraščati pomen termalne vode (z 4,42 na 4, 73). Presenetljivi so odgovori pri elementu ugodne cene, pomen ugodnih cen z leti namreč močno pada (z 4,32 na 3,64). Za to je mogočih več razlag. Pričakovali bi, da bi mu zaradi slabe kupne moči v Pomurju prebivalci pripisali večjo pomembnost, čeprav je vprašanje postavljeno glede na to, kaj je pomembno za turiste. Pri raznih prireditvah obstoja odstopanje pri prebivalcih med 30 in 60 let, le-ti jim pripisujejo manjši pomen kot drugi dve starostni skupini. Prav tako je opazna tendenca naraščanja pomembnosti elementa prijaznost ljudi, z naraščanjem let. Tako naraste z

36

4,23 na kar 4,91; hkrati pa se z leti zmanjšuje standardni odklon, ki pade z 0,8835 na izjemno nizkih 0,3015. Z leti prav tako naraste pomembnost neokrnjene narave, toda šele pri osebah starejših od 60 let (4,82). Pri osebah od 30 do 60 let se zaznava pri pestrosti ponudbe manjši pomen kot pri ostalih dveh starostnih skupinah. Pade skoraj za 0,5 točke srednje vrednosti. Manjšo pomembnost pripisujejo tudi raznim prireditvam. Prav tako je omembe vredno še dejstvo, da z leti padajo standardni odkloni. Se pravi, z leti narašča enovitost odgovorov med anketiranci. Razvrščanje po kraju bivanja Same ankete sem izvajal v mestih, toda tja zaide dosti prebivalcev okoliških vasi. Zanimivo je, da prihaja do opaznih razlik med tema dvema skupinama, čeprav sem spraševal po pomembnosti elementov za turiste. Tako se opazi vpliv lastnih prepričanj anketirancev. Le tako si lahko razložimo razlike pri različnih tipih razvrščanja. TABELA 9: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO KRAJU

BIVANJA

MestoTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 30

VasTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 59 Mestni prebivalci večjo pomembnost pripisujejo termalni vodi in ugodnim cenam. V vasi dajejo večji pomen pestrosti ponudbe, kar tudi izrazijo bolj jasno (manjši standardni odklon). Pričakoval sem tudi, da bo na vasi večji pomen na prijaznosti prebivalcev kot v mestu, kajti predvsem vasi so znane po gostoljubnosti ter osebnem odnosu. Razne prireditve ter neokrnjena narava so približno na istem nivoju. Pri obeh zaznavam večji standardni odklon pri mestnih anketirancih. Razvrščanje po izobrazbi Številne razlike v ocenjevanju elementov privlačnosti po pomembnosti za turiste se pojavljajo tudi po izobrazbi.

37

TABELA 10: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO IZOBRAZBI

OŠ, poklicna šola

Termalna voda

Ugodne cene

Razne prireditve

Prijaznost prebivalcev

Neokrnjena narava

Pestrost ponudbe


N = 25

Srednja šolaTermalna

voda Ugodne

cene Razne





N = 44 Visokošolska ali višja

Termalna voda

Ugodne cene

Razne prireditve

Prijaznost prebivalcev

Neokrnjena narava

Pestrost ponudbe


N = 20 Tukaj izstopajo predvsem osebe s srednjo šolo. Medtem, ko so ocene za razne prireditve, prijaznost prebivalcev ter pestrost ponudbe pri osebah z OŠ oziroma poklicno šolo in tistimi z visokošolsko skoraj enake, pri osebah s srednjo šolo opazno padejo. Pri raznih prireditvah ter prijaznosti prebivalcev za 0,2 točke, pri pestrosti ponudbe pa za skoraj 0,4 točke srednje vrednosti. Prav tako so večji standardni odkloni, kar nam govori o večjem nihanju med danimi odgovori. Termalni vodi so največjo pomembnost pripisale osebe z OŠ in poklicno šolo (4,64), obenem pa je tukaj tudi najnižji standardni odklon (0,5686). Pri ugodnih cenah so nihanja med anketiranimi skupinami izredno majhna (najnižja pri osebah s srednjo šolo). Močno presenetijo osebe s visokošolsko ali višjo izobrazbo, ko neokrnjeni naravi kot elementu privlačnosti za turiste, dajo skupno oceno 4,8. To storijo z najnižjim standardnim odklonom v tabeli – 0,4104. Takšna ocena je možna posledica večje ozaveščenosti o ogroženosti narave, o kateri so večinoma bolj poučene izobražene osebe.

5.4 Analiza prednosti turizma v Pomurju Pri vprašanju »Katere prednosti je turizem prinesel v Pomurje?«, so bili odgovori:

dodatni zaslužek, večja možnost zaposlitve, boljša urejenost krajev, več možnosti za rekreacijo, stik z drugimi ljudmi in kulturami, boljša preskrba.

38

Anketiranci so odgovarjali tako, da so razvrstili možne odgovore po pomembnosti. Se pravi, najpomembnejši prednosti so pripisali 1, drugi najpomembnejši prednosti število 2 in tako dalje, vse do 6. Rang 1 42 anketirancev (47%) je na prvo mesto prepričljivo postavilo večjo možnost zaposlitve. Pomurje ima namreč najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti31 v celotni Sloveniji, zato je razumljivo, da je povezujejo ljudje prednosti turizma v prvi vrsti z večjo možnostjo zaposlitve. Postavlja se vprašanje ali ljudje to prednost dejansko zaznavajo ali pa si je želijo in jo vidijo kot potencialno. SLIKA 3: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 1

05

1015202530354045

dodatnizaslužek

večjamožnost

zaposlitve

boljšaurejenost

krajev

večmožnosti

zarekreacijo

stik zdrugimiljudmi inkulturami

boljšapreskrba

Drugi po vrsti se je na prvo mesto uvrstil dodatni zaslužek. Na prvo mesto ga je uvrstilo kar 29 ljudi (33%). Tudi to je verjetno, kot prejšnje, povezano s slabim gospodarskim stanjem v regiji. Na prvo mesto so še z 10 odgovori (11%) uvrstili boljšo urejenost krajev ter boljšo preskrbo (7%). Po enkrat sta se na prvo mesto uvrstila več možnosti za rekreacijo ter stik z drugim ljudmi in kulturami. Rang 1 – razvrščanje po spolu Ko primerjamo, kaj so na prvo mesto postavili moški in kaj ženske, opazimo izredno zanimive razlike. Medtem, ko so moški večjo možnost zaposlitve postavili na prvo mesto v 35% anket, so jo ženske v kar 59%. To je mogoče povezati s težjo zaposljivostjo žensk. Sicer bi pa bilo zanimivo raziskati čemu je temu tako.

31 Stopnja brezposelnosti se za Pomurje giba okoli 17 %.

39

SLIKA 4: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 1 – PO SPOLU

0%10%20%30%40%50%60%70%

dodatnizaslužek

večjamožnost

zaposlitve

boljšaurejenost

krajev

večmožnosti zarekreacijo


boljšapreskrba

% a

nket

iranc

ev

MoškiŽenski

Moški so bolje kot ženske uvrstili dodatni zaslužek (35% napram 30%) ter boljšo urejenost krajev (14% napram 9%). Prav tako so na prvo mesto uvrstili boljšo preskrbo (14%). Rang 1 po ostalih tipih segmentacije32

Ko segmentiramo rang 1 po ostalih tipih segmentacije, ne ugotovimo toliko razlik kot pri spolu. Pri razvrščanju po kraju anketiranja se pri Murski Soboti zmanjša delež anketirancev, ki postavljajo na 1. mesto večjo možnost zaposlitve z 50% na 44%. Hkrati pa naraste boljša urejenost krajev na 17% (napram Lendava 0% ter Ljutomer 12%). Pri Lendavi se za 11% napram Murski Soboti (30%) ter Ljutomeru poveča delež tistih, ki na prvo mesto uvrščajo dodatni zaslužek. Pri segmentaciji, glede na mesto ali vas, je v mestu za 13% večji delež tistih, ki so na prvo mesto postavili dodatni zaslužek (40%), kar je tudi logično, saj so v mestu ponavadi večje možnosti za izkoriščanja le-tega. V vasi je zato za 6% večji delež pri večji možnosti zaposlitve (49%); večji so pa tudi deleži pri stiku z drugimi ljudmi ter boljši preskrbi. Če pogledamo odgovore po starostni strukturi, vidimo, da je kar 54% ljudi med 30 in 60 let uvrstilo večjo možnost zaposlitve na prvo mesto, v primerjavi z 45% ljudi, starih nad 60 let ter 39% tistih do 30 let. To je razumljivo, saj se še mnogo oseb 30 do 30 leta ni srečalo s problematiko iskanja službe. Mlajše osebe tudi bolj cenijo urejenost krajev ter boljšo preskrbo. Ko pogledamo odgovore glede na izobrazbo, opazimo, da najbolj izstopajo osebe s srednjo šolo. Te na prvo mesto največkrat postavljajo večjo možnost zaposlitve (52%); osebe z OŠ, oziroma poklicno šolo - 40%, tiste z visokošolsko ali višjo – 45%. Pri osebah s srednjo šolo se močno zmanjša tudi delež tistih, ki na prvo mesto postavljajo dodatni zaslužek (27%), osebe z OŠ oziroma poklicno šolo - 36%, tiste z visokošolsko ali višjo – 40%. To kaže na značaj oseb s srednjo šolo. Bolj cenijo varnost zaposlitve, manj pa možnosti dodatnega zaslužka. 32 Tabele so v prilogi.

40

Rang 1 in rang 2 združena Zaradi podobnosti ter zaradi močne uvrstitve prednosti dodatnega zaslužka ter večje možnosti zaposlitve na rang 1, se mi je zdelo zanimivo pogledati ali so ljudje med tema prednostima izbirali oziroma ali sta jim pomenili močno navezavo oziroma podobnost. To sem storil s primerjavo tega, kar ljudje postavljajo na rang 1 in kaj na rang 2. TABELA 11: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 1 IN RANG 2 ZDRUŽENA

Rang 2

Dodatni zaslužek

Večja možnost

zaposlitve

Boljša urejenost

krajev Več možnosti za rekreacijo

Stik z drugimi ljudmi in kulturami

Boljša preskrba ∑

Dodatni zaslužek 0 22 3 1 2 0 28

Večja možnost

zaposlitve 24 0 13 0 5 1 43

Rang 1

Boljša urejenost

krajev 3 4 0 3 0 0 10

Več možnosti za rekreacijo 0 0 1 0 0 0 1

Stik z drugimi ljudmi in kulturami 1 0 0 0 0 0 1

Boljša

preskrba 3 3 0 0 0 0 6 ∑ 31 29 17 4 7 1 N=89

Ugotovil sem, da sta dodatni zaslužek in večja možnost zaposlite močno povezana. Na rang 1 je ti dve možnosti postavilo kar 71 (80%) anketirancev. Na rang dva je ti dve možnosti postavilo 60 (67%). Zaradi tega se kar nekaj odgovorov prekriva. Tako je 24 anketirancev, ki je na prvo mesto postavilo večjo možnost zaposlitve, na drugo mesto postavilo dodatni zaslužek. Se pravi, kar 56% ((24/43)*100%). Kar 22 anketirancev, ki je na prvo mesto postavilo dodatni zaslužek, je na drugo mesto postavilo večjo možnost zaposlitve. To pa je kar 79% ((22/28)*100%) tistih, ki so na prvo mesto postavili dodatni zaslužek. 51% ((24+22)*100% / 89) je na obe prvi dve mesti uvrstilo ti dve možnosti. Le 4 osebe od 89 anketirancev, ni nikoli na prva dva ranga uvrstilo večje možnosti zaposlitve ali dodatnega zaslužka. To kaže močno željo po boljši gospodarski sliki v Pomurju ali pa to, da ljudje v prvi vrsti gledajo na turizem v Pomurju, predvsem kot na generator zaposlovanja ter vir dodatnega zaslužka v regiji. Rang 2 - splošno ter po kraju anketiranja Kako so se anketiranci odločali med možnostma večja možnost zaposlitve ter dodatni zaslužek, sem že prej pojasnil. Zato bom nadaljeval z iskanjem razlik po ostalih odgovorih.

41

SLIKA 5: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 2 - PO KRAJU ANKETIRANJA

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%

Lendava Murskasobota

Ljutomer

% a

nket

iranc

evdodatni zaslužek

večja možnost zaposlitve

boljša urejenost krajev

več možnosti zarekreacijostik z drugimi ljudmi inkulturamiboljša preskrba

Na opazno tretje mesto, se z glasovi 19% anketirancev, v rang 2 postavi boljša urejenost krajev.33 Ta je rahlo nižja v Ljutomeru, kjer je 25 % ljutomerskih anketirancev v rangu 2, na tretje mesto postavilo stik z drugimi ljudmi in kulturami. Najenostavnejšo razlago za to lahko iščemo v tem, da ima Ljutomer manj obiska s strani turistov in zato Ljutomerčani bolj cenijo stik z drugimi ljudmi. Rang 2 po ostalih tipih segmentacije Večja možnost zaposlitve in dodatni zaslužek, ki se pojavljata najvišje v rangu 2 in rangu 1, sta se torej v večini primerov izkazala kot alternativa, med katerima so posamezniki izbirali. Dodatni zaslužek je na vrh ranga 2 uvrstila večina anketirancev, ki je na rang 1 postavila večjo možnost zaposlitve. Torej mi pri rangu 2 ostane samo še, da še pojasnim kakšne osebe so na 3 mesto v postavile boljšo urejenost krajev. Na podlagi tabel (ki so v prilogi), ugotavljam, da so to predvsem osebe stare od 30 do 60 let. 30 % (14) teh oseb je na rang 2 postavilo boljšo urejenost krajev. Osebe do 30 let so to storile le v 3 %, osebe čez 60 let pa v 18 % anketah. Boljši urejenosti krajev dajejo večji pomen tudi osebe iz mesta 23 % napram 17 % tistih iz vasi. Zanimivo je tudi to, da s stopnjo izobrazbe narašča pomen, ki ga osebe pripisujejo boljši urejenosti krajev. Tako so osebe z OŠ ali poklicno šolo, boljšo urejenost postavile na 3. mesto v rang 2 le v 8% (2 osebi), osebe s srednjo šolo v 20 % (9 oseb), osebe visoko šolo ali v višjo pa v 30 % (6 oseb) primerov.

33 Rang 2 splošno, brez segmentov.

42

Rang 3 SLIKA 6: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 3

17

8

30

11 12 11

05

101520253035

dodatnizaslužek

večjamožnost

zaposlitve

boljšaurejenost

krajev

večmožnosti

zarekreacijo


boljšapreskrba

št. a

nket

iranc

ev

Na rangu 3 se je najvišje uvrstila boljša urejenost krajev. Sem jo uvrsti kar 34 % (30) anketirancev. Višje pripisan pomen tej prednosti je bil nakazan že v rangu 2, ko se je število glasov boljši urejenosti krajev precej povečalo. Sledi mu dodatni zaslužek z 19 % (17), ki je bil najvišje uvrščen na rangu 2. Večja možnost zaposlitve zaradi izčrpanosti glasov na rangu 1 in 2 začne že močno padati. V enaki meri pa se povečajo ostale tri prednosti. Rang 3 po ostalih tipih segmentacije Zaradi tega, ker sta rang 3 in 4 nekako sredinska ranga, je segmentacija na način ranga 1 in 2 težko izvedljiva ter vsebinsko skromna. Zaradi razpršenosti glasov med zgornje in spodnje range, je na ta način nemogoče ugotoviti, kam se usmerjajo glasovi posameznih segmentov. Torej težko ugotovimo, kam se nagiba posamezna prednost po segmentu; ali se nagiba zaradi izčrpanosti glasov. Zato bo potrebno na koncu pogledati še srednje vrednosti posameznih prednosti, skupaj s standardnimi odkloni v skladu z normalno porazdelitvijo po segmentih. Toda tudi tukaj se pojavljajo vprašljivi rezultati. Zato klasične analize po segmentih za range višje od tretjega ne bom delal. Prav tako ne po srednji vrednosti. Rang 4 V rangu 4 se najvišje uvrsti več možnosti za rekreacijo, ki jo na to mesto postavi 37 % (33) anketirancev. Že v prejšnjem rangu je vrednost tej prednosti začela naraščati, prav tako kot stiku z drugimi ljudmi in kulturami ter boljši preskrbi. Toda tukaj je odločno zavzela najvišje mesto za ta rang.

43

SLIKA 7: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 4

8

1

16

33

1813

05

101520253035

dodatnizaslužek

večjamožnost

zaposlitve

boljšaurejenost

krajev

večmožnosti

zarekreacijo


boljšapreskrba

št. a

nket

iranc

ev

Boljša urejenost na tem rangu izgublja na pomenu, kajti največ glasov je dobila na prejšnjem 3 rangu. Na pomembnosti pa začenja pridobivati stik z drugimi ljudmi in kulturami, ki jo 20 % (18) anketirancev uvrsti na ta rang. Rang 5 SLIKA 8: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 5

3 5

12

23

31

15

05

101520253035

dodatnizaslužek

večjamožnost

zaposlitve

boljšaurejenost

krajev

večmožnosti

zarekreacijo


boljšapreskrba

št. a

nket

iranc

ev

Na rangu 5 ima najvišjo vrednost stik z drugimi ljudmi in kulturami. Na ta rang ga postavi 35 % anketirancev. Sledi mu več možnosti za rekreacijo, ki je najvišje stal v rangu 4.

44

Rang 6 Na rangu 6, se pravi na zadnje mesto v anketnem vprašanju, se prepričljivo uvrsti boljša preskrba. Sem jo namreč uvrsti kar 48 % (43) anketirancev, kar nam pove, da ljudje v tem ne vidijo posebne prednosti turizma za Pomurje. SLIKA 9: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 6

2 4 4

1620

43

05

101520253035404550

dodatnizaslužek

večjamožnost

zaposlitve

boljšaurejenost

krajev

večmožnosti zarekreacijo


boljšapreskrba

št. a

nket

iranc

ev

Verjetno je to posledica odprtja številnih tujih ter domačih trgovin po osamosvojitvi Slovenije, katerih večina ni nastala v neposredni navezavi na turizem.

5.5 Analiza turističnega potenciala Pomurja Na vprašanje »Turistični potencial Pomurja je…« so anketiranci lahko odgovarjali z izbiro naslednjih možnosti:

• polno izkoriščen, • dobro izkoriščen, • dokaj izkoriščen, • slabo izkoriščen, • neizkoriščen.

Turistični potencial Pomurja so anketiranci v 47 % (42) primerov ocenili kot dokaj izkoriščen. Da je dobro izkoriščen, je menilo le 8 % (7) anketirancev. Da je polno izkoriščen, pa sta menila 2. Kar 42 % (37) anketirancev pa je mnenja, da je slabo izkoriščen. 1 oseba je menila, da je neizkoriščen. To nam daje vedeti, da prebivalci Pomurja na splošno menijo, da ima razvoj turizma v Pomurju še dosti rezerv ter neizkoriščenih možnosti. V spodnje tri razrede je namreč padlo kar 90 % vseh glasov. Pojavlja se vprašanje, zakaj prebivalstvo, ob takem splošnem mnenju, samo ne poizkuša večkrat najti možnost zaslužka v turizmu. Zanimivo bo videti, kaj menijo o spodbudah države oz. ali računajo na njo kot spodbujevalko turizma.

45

SLIKA 10: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA

2%8%

47%

42%

1%

polno izkoriščendobro izkoriščendokaj izkoriščenslabo izkoriščenneizkoriščen

Če predpostavljam, da odgovor »polno izkoriščen« predstavlja ocena 5, odgovor »neizkoriščen« pa 1. Tako kot da bi anketiranci ocenjevali na skali od 1 do 5. Potem je pripadajoča srednja vrednost 2,69 in standardni odklon 0,732. Torej se večina odgovorov giblje med slabo izkoriščen in dokaj izkoriščen. Razvrščanje po kraju anketiranja Med kraji anketiranja prihaja do pomembnih razlik, ki jih lahko razlagamo z lokalnimi posebnostmi, značilnostmi, itd. SLIKA 11: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA - PO KRAJU ANKETIRANJA

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Lendava Murska Sobota Ljutomer

% a

nket

iranc

ev polno izkoriščendobro izkoriščendokaj izkoriščenslabo izkoriščenneizkoriščen

Tako v Lendavi kar 50% anketirancev meni, da je turistični potencial Pomurja slabo izkoriščen. To je možen odziv na počasno investiranje v turizem v Lendavi in okolici, klub mnogim možnostim. V Murski Soboti je mnenja, da je potencial slabo izkoriščen 34 % anketirancev. V Ljutomeru pa sta ta dva odgovora približno ista – okoli 44 %.

46

Zanimivo je, da so anketiranci večinoma izbirali le med možnostma dokaj izkoriščen ter slabo izkoriščen. Razvrščanje po spolu 12 % moških zanimivo odstopa, z mnenjem, da je turistični potencial dobro izkoriščen. Le težko lahko sklepamo, čemu je temu tako. SLIKA 12: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA - PO SPOLU

0%10%20%30%40%50%60%

polno

izko

rišče

n

dobro

izko

rišče

n

doka

j izko

rišče

n

slabo

izko

rišče

n

neizk

orišč

en

% a

nket

iranc

ev

MoškiŽenske

Razvrščanje po starosti Glavna stvar, ki jo lahko opazimo je, da z leti pada število ljudi, ki misli, da je turistični potencial Pomurja dokaj izkoriščen. Tako kar 55 % (17) oseb do 30. leta misli, da je potencial dokaj izkoriščen. Osebe med 30 in 60 let menijo isto v 45 % (21) anketah. Osebe nad 60 let pa v 36 % anket. SLIKA 13: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO STAROSTI

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

do 30 let od 30 do 60 let več kot 60

% a

nket

iranc


47

Obratno pa z leti narašča prepričanje, da je turistični potencial Pomurja slabo izkoriščen. Tako meni 39 % oseb do 30. leta, 40 % oseb med 30. in 60. leti, ter kar 55% oseb starih nad 60 let. Razloge za takšno razmišljanje lahko najdemo v sami starosti, ki prinaša množico izkušenj in z njimi širši pogled na razvoj turizma. Zato verjetno starejši vidijo več možnosti za razvoj turizma (kultura, oživljanje prejšnjih znamenitosti,…) ter manjšo izkoriščenost potenciala. Nasprotno pa bi bilo verjetno bolj prav, da bi več možnosti videla mladina, ki je bolj znana po inovativnosti, idejah ter drugačnih pogledih. Tudi v splošnem pogovoru z mladino med anketiranjem, sem opazil, da turizem vidijo predvsem kot »kopanje v bazenu«, kmečke turizme, ter množico hotelov. To bi z ustreznim izobraževanjem lahko močno popravili. Razvrščanje po kraju bivanja Segmentacija glede na mesto in vas, nam daje jasne ter presenetljive rezultate. Pri obeh so se anketiranci večinoma odločili za možnosti: dokaj izkoriščen ter slabo izkoriščen. Na splošno lahko rečem, da ljudje na vasi mislijo, da je turistični potencial precej bolj izkoriščen kot tisti v mestu. Tako je kar 51 % (30) anketirancev iz vasi mnenja, da je turistični potencial dokaj izkoriščen. Prav tako jih 13 % (10 %+3 %) mnenja, da je turistični potencial Pomurja dokaj ali dobro izkoriščen. Obratno je v mestu. Tu je 40 % (12) anketirancev prepričanih, da je potencial dokaj izkoriščen; kar 57 % (17) pa jih je mnenja, da je slabo izkoriščen. SLIKA 14: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO KRAJU BIVANJA

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

mesto vas

% a

nket

iranc


Samo ugibamo lahko, od kod prihaja takšna opazna razlika, kajti pojavlja se kar nekaj možnih razlag. Ena je, da so ljudje v mestih veliko bolje poučeni o samem turizmu, delu v njem in njegovih možnostih. Zato s tem, ko so se odločili za odgovor slabo izkoriščen, povejo, da se na področju turizma v Pomurju da še veliko postoriti. Potrebno bi bilo izvesti še dodatne raziskave, da bi odkrili vzroke za ta nihanja. Med izvajanjem ankete sem opazil, da so ljudje tako v mestu kot na vasi slabo poučeni o turizmu. Razvrščanje glede na izobrazbo Mnenje o izkoriščenosti turističnega potenciala Pomurja so se opazno razlikovala tudi glede na izobrazbo. Z naraščanjem stopnje izobrazbe, narašča število anketirancev, ki meni, da je

48

potencial slabo izkoriščen. Osebe z osnovno ter poklicno šolo kar v 52 % (13) menijo, da je potencial dokaj izkoriščen, 20 % (5) jih meni, da je dokaj izkoriščen ter 4 % (1), da je polno izkoriščen. Le 24 % teh oseb je mnenja, da je slabo izkoriščen. Pri osebah s srednjo šolo nato za 19 % (43%-24) naraste delež tistih, ki menijo, da je potencial slabo izkoriščen. Delež tistih, ki menijo, da je dokaj pa pade za 3 % (48%-52%). Pri osebah z visokošolsko ali višjo izobrazbo pa se ta trend le še stopnjuje. Kar 60 % (12) je mnenja, da je slabo izkoriščen. Preostalih 40 % (8) pa je mnenja, da je dokaj izkoriščen. SLIKA 15: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA - PO IZOBRAZBI

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

OŠ, poklicnašola

srednja šola visokošolska alivišja

% a

nket

iranc


Iz tega lahko sklepam, da izobrazba (širši pogled) bistveno vpliva na videnje o možnostih razvoja turizma v Pomurju ter verjetno tudi na sploh. Naj še omenim, da ima Pomurje močno podpovprečno izobrazbeno strukturo, zato je izobraževanje bistvenega pomena za razvoj turizma. Sam razvoj turizma bi verjetno potekal veliko hitreje, če bi ljudi naučili že vsaj zaznavati priložnosti. Država bi morala vlagati mnogo več naporov in sredstev prav v izobrazbo prebivalstva. Za izobrazbo s področja turizma bi lahko uporabila turistična društva, ki jih je v Pomurju mnogo in so izmed vseh akterjev v razvoju turizma tista, ki imajo največ stika s prebivalstvom.

5.6 Analiza turistične ponudbe z vidika zadovoljevanja potreb domačinov »Ali turistična ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca regije?« Odgovori na vprašanje so bili sestavljeni v obliki lestvice. Zato bom to vprašanje po segmentih analiziral z uporabo srednjih vrednosti ter standardnih odklonov, ki sem jih izračunal s programom SPSS. Posameznim odgovorom pripisujem naslednje vrednosti.

1 - redno, 2 - zelo pogosto, 3 – včasih, 4 – redkokdaj, 5 – nikoli Pri splošni analizi bom izračunal odstotke glasov anketirancev za posamezno možnost.

49

Splošno Na vprašanje: »Ali turistična ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca regije?«, je le 18 % (16) anketirancev odgovorilo redkokdaj ali nikoli. Večina – 65 % (58) jih je odgovorila včasih, 9 % (8) jih je odgovorilo z zelo pogosto, 8 % (7) pa, da redno koristijo turistično ponudbo. Predvidevam, da so prebivalci dobro seznanjeni s turistično ponudbo Pomurja. SLIKA 16: TURISTIČNA PONUDBA IN ZADOVOLJEVANJE POTREB PREBIVALCEV REGIJE

8%

9%

65%

17%1%

rednozelo pogostovčasihredkokdajnikoli

Zanimivo bi bilo spremljati pogostost turistične ponudbe, glede na spreminjanje kupne moči. Anketa kaže, da si skoraj vsakdo občasno privošči kaj iz turistične ponudbe regije. To se je razbralo tudi v pogovoru z njimi, ko so sami navezali besedo na glavne turistične ponudnike v regiji. Ob tem vprašanju se pojavlja novo: »Kakšne storitve koristijo? Kaj poznajo?«. Namreč razlika je, če poznajo le lokalne ponudnike »kopaliških storitev«, ne poznajo pa celovite ponudbe, ki zajema kmečke turizme, kulturo, šport in rekreacijo, itd. Žalostno je tudi to, kar je povedal eden od županov na okrogli mizi: »Turizem kot najperspektivnejša dejavnost v Pomurju«. Izjavil, je da je skozi opazovanje in spraševanje spoznal, kako malo vedo prebivalci Pomurja že o svojih krajih, kaj šele o celotni regiji.

50

Podatki po segmentih Podatke za vse segmente predstavljam v enoviti tabeli. TABELA 12: TURISTIČNA PONUDBA IN ZADOVOLJEVANJE POTREB PREBIVALCEV REGIJE – PO SEGMENTIH

spol srednja

vrednost N standardni

odklon moški 3,023256 43 0,706715 ženski 2,869565 46 0,859165

kraj srednja


odklon Lendava 2,666667 24 0,868115 Murska Sobota 3,097561 41 0,700174 Ljutomer 2,958333 24 0,80645

starost srednja


odklon do 30 let 3,032258 31 0,657463 od 30 do 60 let 2,93617 47 0,818383 več kot 60 2,727273 11 1,00905

kraj bivanja srednja


odklon mesto 3,133333 30 0,860366 vas 2,847458 59 0,738441

izobrazba srednja


odklon OŠ, poklicna šola 2,64 25 0,95219 Srednja šola 3,045455 44 0,745671 Visokošolska ali višja 3,1 20 0,552506

Razvrščanje po spolu Srednja vrednost 3,023 pri moških napram 2,869 pomeni, da ženske pogosteje koristijo turistično ponudbo regije. Nižji standardni odklon nam kaže, da so med samimi moški nižje razlike glede pogostosti koriščenja turistične ponudbe. Razvrščanje po kraju anketiranja V Lendavi, kjer je najvišja stopnja brezposelnosti med temi tremi kraji, me preseneča odgovor, da so najpogostejši uporabniki turistične ponudbe prav tu. Srednja vrednost je tukaj namreč najnižja – 2,667. Najvišji standardni odklon kaže, da so pa prav tu razlike med anketiranci največje. Na drugo mesto se je uvrstil Ljutomer, ki se od Murske Sobote razlikuje le za 0,1392 točke srednje vrednosti.

51

V Murski Soboti s srednjo vrednostjo – 3,0975 najredkeje koristijo turistično ponudbo. Tukaj so se prebivalci najenotneje odzvali na vprašanje – standardni odklon je najnižji 0,7001. To je najbrž posledica slabo razvite ponudbe v sami Murski Soboti. Razvrščanje po starosti Ob pogledu na srednje vrednosti hitro ugotovimo, da je koriščenje turistične ponudbe močno povezano s starostjo. S to namreč narašča pogostost koriščenja turistične ponudbe. Prav tako s starostjo močno naraščajo standardni odkloni, kar pomeni, da se večajo razlike znotraj posamezne starostne skupine. Ti odkloni so razumljivi, kajti s starostjo se povečujejo razlike med posamezniki (kupna moč, zdravje, navade,…). Razvrščanje po kraju bivanja Odgovor, da na vasi pogosteje koristijo turistično ponudbo, me je presenetil. Razlika med srednjima vrednostima je za skoraj 0,3 točke. V vasi so tudi manjša odstopanja med ljudmi, na kar kaže za 0,122 točke nižji standardni odklon. Sicer pa sta v Pomurju mesto in vas močno prepletena, predvsem v smislu gledanja na mesto, kot oskrbovalni center z boljšo ponudbo. V Pomurju je v mestih lociranih le malo turističnih zmogljivosti, kar verjetno vpliva na težjo dostopnost mestnih ljudi do turistične ponudbe. Verjetno igra tukaj pomembno vlogo tudi prevoz, za kar so ljudje iz vasi bolje prilagojeni. Mestni ljudje so tudi bolj navajeni, da vse kar potrebujejo najdejo v mestu. Razvrščanje po izobrazbi Kot kaže anketa, izobrazba precej vpliva na koriščenje turistične ponudbe s strani lokalnih prebivalcev. Sodeč po njej, kaže, da so najpogostejši uporabniki ponudbe osebe (2,64) z osnovno ali poklicno šolo. Te imajo ponavadi najnižjo kupno moč. Pri njih se prav tako pojavlja najvišji (0,952) standardni odklon, se pravi, se znotraj te skupine kažejo največja nihanja. Pojavi se vprašanje, zakaj osebe z višjo izobrazbo manj koristijo ponudbo. Ali gre le za pomanjkanje časa ali pa gre za neprilagojenost ponudbe, tem, ponavadi zahtevnejšim gostom.

5.7 Analiza zadostnosti državnih spodbud Na vprašanje »Ali menite, da država dovolj spodbuja razvoj turizma v Pomurju?«, so imeli anketiranci na voljo naslednje odgovore:

• preveč, • ravno prav, • premalo, • sploh ga ne spodbuja, • pogosto ga celo zavira, • zadeve ne poznam.

52

Splošno Na vprašanje: »Ali menite, da država dovolj spodbuja razvoj turizma v Pomurju?«, je kar 59 % (52) anketirancev odgovorilo s premalo. 10 % (9) jih je bilo mnenja, da ga sploh ne spodbuja. 9 % (8), da ga pogosto celo zavira. Zadeve ne pozna 9 % (8) anketirancev. Le 13 % (12) pa jih je bilo mnenja, da ga spodbuja ravno prav. SLIKA 17: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU

0% 13%

59%

10%

9%

9%

prevečravno pravpremalosploh ga ne spodbujapogosto ga celo zavirazadeve ne poznam

Ti odgovori nam kažejo, da ljudje na splošno slabo zaznavajo spodbude države. Verjetno zato, ker jih res ni dosti ali pa so slabo usmerjene. Izredno žalostno je, da Pomurje v »Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002-2006« skoraj ni omenjeno.34 Direktor direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo je na okrogli mizi »Turizem kot najperspektivnejša dejavnost v Pomurju«, to tudi potrdil ter dejal, da te napake pri pripravi naslednje strategije ne bodo ponovili.35 Torej je visoka stopnja »razočaranja« nad državo na tem področju nekako upravičena. Napredek turizma v Pomurju je brez splošne ter v strategiji razvoja slovenskega turizma izkazane podpore države, daleč od usmerjenega celostnega razvoja regije ne tem področju. Razvrščanje po spolu Po anketi sodeč, so moški bolj nezadovoljni z državno pomočjo pri razvoju turizma kot pa ženske. Kar 65 % (28) jih je mnenja, da država premalo spodbuja turizem v Pomurju. Enakega mnenja je 52 % (24) žensk. Več žensk, 11% proti 7% (moški), je mnenja, da država turizem pogosto celo zavira. Prav tako pa je več žensk (13 %) izjavilo, da zadeve ne pozna. Enako je dejalo 5 % moških.

34 Beseda »Pomurje« se pojavi le dvakrat. 35 Več, o tem, v kritiki Strategije razvoja slovenskega turizma 2002-2006.

53

SLIKA 18: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO SPOLU

0%10%20%30%40%50%60%70%

prevečravno prav

premalosploh ga ne spodbuja

pogosto ga celo zavira

zadeve ne poznam

% a

nket

iranc

ev

moškiženski

Razvrščanje po kraju anketiranja Pri segmentaciji po kraju anketiranja ugotovimo, da je odnos do tega vprašanja v Lendavi ter Murski Soboti zelo podoben. Rahli razliki sta le pri odgovorih ravno prav, kjer se v Lendavi 5 % anketirancev več odloči za to možnost; ter pri odgovoru sploh ga ne spodbuja, ki je dobil v Murski Soboti za 7% več odgovorov. Od obeh se pa precej razlikuje Ljutomer. Tu kar 25 % oseb meni, da država razvoj turizma v Pomurju celo zavira. V Lendavi je tako mislilo le 4 %, Murski Soboti pa 2 % anketirancev. SLIKA 19: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU ANKETIRANJA

0%10%20%30%40%50%60%70%

preveč

ravno pravpremalo

sploh ga ne spodbuja


zadeve ne poznam

% a

nket

iranc

ev

LendavaMurska SobotaLjutomer

Lahko pripomnim, da sem razočaranost nad turizmom v Ljutomeru zaznal že med samim anketiranjem, med pogovorom s tamkajšnjimi ljudi. To je razumljivo, saj v bližini Ljutomera, ni nobenega večjega turističnega centra ter opaznejših ostalih turističnih akterjev, ki bi bistveno vplivali na gospodarsko sliko tega mest in njegove bližnje okolice.

54

Razvrščanje po starosti Po letih gledano, je največje odstopanje pri osebah, starih več kot 60 let, le-teh 36 % meni, da država ravno prav spodbuja razvoj turizma. Toda še zmerom kar 55 % (6) meni, da država premalo spodbuja razvoj turizma. SLIKA 20: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO STAROSTI

0%10%20%30%40%50%60%70%

prevečravno prav

premalo



zadeve ne poznam

% a

nket

iranc

ev

do 30 letod 30 do 60 letveč kot 60

Toda to odstopanje je slabo utemeljeno, zaradi skromnega vzorca teh oseb – 11. Kar nekaj teh oseb v različnih društvih, prispeva pomemben delež k ohranjanju kulturne dediščine, prav tako pa so pomembni uporabniki zdraviliških storitev. Pri tem jih omejuje slaba kupna moč – nizke pokojnine. Opazno odstopanje je tudi pri osebah do 30 let, 20 % teh oseb je izjavilo, da zadeve ne pozna. Toda potrebno je pogledati tudi po ostalih tipih segmentacije, kakšne natančno te osebe so. Razvrščanje po kraju bivanja Pri razvrščanju glede na mesto ali vas ni zaznati posebnih odstopanj, razen manjših pri odgovorih zadeve ne poznam ter sploh ga ne spodbuja. Če združim segmentacijo po kraju bivanja ter starosti in izobrazbo, lahko ugotovim, da so osebe, ki so odgovarjale, zadeve ne poznam, predvsem osebe s srednjo šolo, iz vasi, stare do 30 let. Zato bi bilo v njih potrebno vzbuditi več zanimanja za turizem v regiji. To bi morali izvajati v okviru formalnega ter neformalnega izobraževanja, da bi zagotovili večje poistovetenje teh oseb s to panogo. To bi lahko storili z raznimi štipendijami, predavanji, prostočasnimi krožki, itd. Veliko bo k temu pripomogla tudi ustanovitev visoke šole za turizem v Radencih (pogajanja za njo so v teku), saj šole pogosto delujejo kot centri širjenja znanja in ozaveščenosti.

55

SLIKA 21: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU BIVANJA

0%10%20%30%40%50%60%70%

preveč

ravno pravpremalo



zadeve ne poznam

% a

nket

iranc

evmestovas

Razvrščanje po izobrazbi Glede na izobrazbo so razlike le male; osebe z OŠ in poklicno šolo so na splošno bolj zadovoljne s spodbudami države, kajti dosegajo največji deleč pri vprašanjih ravno prav ter premalo. SLIKA 22: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – PO IZOBRAZBI

0%10%20%30%40%50%60%70%

preveč

ravno pravpremalo



zadeve ne poznam

% a

nket

iranc

ev

OŠ, poklicna šolaSrednja šolaVisokošolska ali višja

Osebe z visokošolsko ali višjo izobrazbo pa so najpogosteje mnenja, da država turizma sploh ne spodbuja, ali pa da ga pogosto celo zavira. Da zadeve ne pozna so najpogosteje izjavile osebe s srednjo šolo – 16 %.

5.8 Analiza želenih smeri razvoja turizma Na šesto vprašanje: »Če bi imeli moč odločanja, kako naj se v prihodnje razvija turizem v Pomurju, kaj od navedenega bi najverjetneje storili?«, so anketiranci odgovarjali tako, da so izbrali tri od devetih ponujenih smeri razvoja turizma v Pomurju.

56

Ponujene možnosti so bile: o spodbujal bi naravi prijazen turizem, o spodbujal bi vlaganja v nove prenočitvene objekte, o spodbujal bi športno rekreacijski turizem, o spodbujal bi igralniški turizem, o spodbujal bi kongresni turizem, o spodbujal bi zdraviliški turizem, o spodbujal bi turizem v navezavi s kmetijstvom, o popestril bi ponudbo in dogajanje v regiji, o omejil bi obseg turizma.

Splošno Nesporna favorita med anketiranci sta bila naravi prijazen turizem ter zdraviliški turizem. Naravi prijazni turizem bi spodbujalo kar 72 % (64) anketirancev, zdraviliški turizem pa 71 % (63) anketirancev. To je verjetno posledica večjega osveščenja o naravi v zadnjih letih ter dobro ohranjenih naravnih virov. Zdraviliški turizem pa so ljudje verjetno izbirali zaradi dobro zasidranih zdravilišč v regiji, ki je bogata s termalnimi vrelci. SLIKA 23: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA

0%10%20%30%40%50%60%70%80%

nara

vipr

ijaze

ntu

rizem

vlag

anja

v

pren

očitv

ene

obra

te

špor

tno-

rekr

eaci

jski

turiz

em

igra

lniš

kitu

rizem

kong

resn

itu

rizem

zdra

viliš

kitu

rizem

turiz

emv

nave

zavi

skm

etijs

tvom

pope

stril

bi

ponu

dbo

in…

omej

il bi

obse

gtu

rizm

a

% a

nket

iranc

ev

Na tretje mesto se je uvrstil športno-rekreacijski turizem, ki ga je izbralo 49 % (44) anketirancev. Zadnje čase se namreč veliko govori o pomembnosti zdravja, o aktivnih počitnicah in to verjetno budi zavest med ljudmi, da potem v tem področju vidijo priložnost. Na četrto mesto se z 39 % (35) glasov uvrsti turizem v navezavi s kmetijstvom. Kmetijstvo je v Pomurju namreč močno zasidrano ter trenutno doživlja velike težave. Turizem je ena od priložnosti, ki lahko prinese kmetom dodatne dobičke, prav tako pa je v Evropi v porastu trend aktivnih počitnic na deželi. 34 % (30) anketirancev bi popestrilo ponudbo in dogajanje v regiji in bi tako privabljalo turiste v regijo.

57

Za vlaganje v prenočitvene obrate se je odločilo le 13 % (12) anketirancev. To kaže na to, da v Pomurju niso zaželen razvoj v oblike masovnega turizma. Igralniški (12 %) ter kongresni turizem (8 %) sta se uvrstila čisto na konec. To je možna posledica slabo razvitih teh dveh tipov turizma v regiji. Ena oseba bi omejila obseg turizma. Razvrščanje po spolu Pri segmentaciji po spolu sta najopaznejši razliki pri vlaganju v prenočitvene obrate ter popestritvi ponudbe in dogajanja v regiji. 23 % (10) moških bi vlagalo v prenočitvene obrate napram 4 % (2) žensk. 43 % (20) žensk pa bi popestrilo ponudbo in dogajanje v regiji. To bi storilo skoraj pol manj moških – 23 % (20). SLIKA 24: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO SPOLU

0%10%20%30%40%50%60%70%80%

naravi prijazen turizem

vlaganja v prenočitvene obrate

športno-rekreacijski turizem

igralniški turizem

kongresni turizem

zdraviliški turizem

turizemv navezavi s kmetijstvom

popestril bi ponudbo in …

omejil bi obseg turizma

% a

nket

iranc

ev moški

ženske

Če upoštevam tudi manjša odstopanja, lahko rečem, da bi moški, raje kot ženske, spodbujali igralniški, kongresni turizem ter vlagali v prenočitvene obrate. Ženske pa bi raje razvijale naravi prijazen, športno-rekreacijski in zdraviliški turizem. Ter, kot sem že prej omenil, popestrile bi ponudbo in dogajanje v regiji. Razvrščanje po kraju anketiranja Vsak od teh treh pomurskih krajev ima svoje značilnosti, različno razvitost ter različno turistično okolje. Zato se pri vseh podanih usmeritvah turizma pojavljajo številne razlike. V Ljutomeru bi kar 83 % (20) anketirancev spodbujalo naravi prijazni turizem. V Lendavi bi to storilo 79 % (19), v Murski Soboti pa le 61 % (25). Lendava in Ljutomer sta precej manjša kot Murska Sobota ter si zato bližja z naravo in vaškim okolje. Zato si ljudje tam bolj želijo razvijati naravi prijazen turizem.

58

SLIKA 25: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU ANKETIRANJA

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%




igralniški turizem

kongresni turizem


turizem v navezavi s kmetijstvom



% a

nket

iranc

ev LendavaMurska SobotaLjutomer

V prenočitvene obrate bi najbolj vlagali v Ljutomeru - 21 % (5). To je v skladu s številom prenočitvenih kapacitet. Teh je prav Ljutomeru najmanj. Malo jih je tudi v Murski Soboti. V Lendavi pa so obstoječe dokaj slabo izkoriščene, zato ljudje ne čutijo premočne potrebe po izgradnji novih. Prav v Lendavi je največji delež anketirancev, ki bi vlagali v športno rekreacijski turizem. Teh je 58 % (14). V ostalih dveh krajih je ta odstotek nižji za 12 %. Igralniški turizem bi razvijalo 17 % murskosoboških anketirancev ter 13 % lendavskih in le 4 % ljutomerskih. V Murski Soboti ima tudi največjo podporo kongresni turizem, toda odstotek ljudi, ki bi ga spodbujali je nizek – 12 %. Zdraviliški turizem bi najbolj spodbujali v Lendavi – kar 83 % (20). V Murski Soboti bi ga podpiralo 68 % (28) anketirancev. V Ljutomeru pa 63 % (15). Zdraviliški turizem tako povsod po Pomurju uživa visoko podporo prebivalstva. Najvišja podpora v Lendavi pa ni presenetljiva, saj tukaj po dolgih letih ta oblika turizma doživlja preporod ter nov zagon (po prevzemu Term Lendava d.d. s strani Term 3000 d.d.). Turizem v navezavi s kmetijstvom bi najbolj spodbujali v Ljutomeru - 54 % (13). V ostalih dveh krajih se podpora giba okoli 33 %. V Murski Soboti pa bi opazno večji delež anketirancev kot v Lendavi -25 % ter Ljutomeru –25 %, popestril ponudbo in dogajanje v regiji. To bi storilo kar 44 % (18) anketirancev. Dokaj logično je, da v največjem mestu v regiji bolj stavijo na ponudbo in dogajanje kot v ostalih.

59

Razvrščanje po starosti Pri segmentaciji po starosti, se jasno pokaže kar nekaj trendov. S starostjo narašča podpora naravi prijaznemu turizmu. Ta je pri osebah do 30 let 55 % (17), pri osebah od 30 do 60 let 79 % (37), pri osebah nad 60 let pa kar 91 % (10). SLIKA 26: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO STAROSTI

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%




igralniški turizem

kongresni turizem





% a

nket

iranc

ev

do 30 let

od 30 do 60 let

več kot 60

Naslednji trend je padanje podpore za športno-rekreacijski turizem. Ta je pri osebah do 30 let 58 % (18), pri osebah med 30 in 60 let 51 % (24), pri osebah preko 60 let pa le 18 % (2). Padajoči trend je moč zaznati tudi pri popestritvi ponudbe in dogajanja v regiji. Ponudbo bi popestrilo 35 % (11) oseb do 30 let ter 27 % (3) oseb preko 60 let. Nasprotno pa turizem, v navezavi s kmetijstvom, s starostjo pridobiva na podpori. 32 % (10) anketirancev do 30 let napram 45 % (5) anketirancev starih več kot 60 let. V prenočitvene obrate bi vlagale predvsem osebe, stare do 30 let ter osebe nad 60 let. Razvrščanje - po kraju bivanja Pri delitvi glede na mesto in vas ni zaznati večjih odstopanj. Zanimivo je to, da ima turizem v navezavi s kmetijstvom, večjo podporo v mestu - 47 %, v vasi pa 36 %. Potrebno bi bilo raziskati, kakšna je pripravljenost za to vrsto turizma v vaseh, podeželju. Na vasi uživata večjo podporo športno-rekreacijski turizem ter vlaganja v prenočitvene obrate.

60

SLIKA 27: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU BIVANJA

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%




igralniški turizem

kongresni turizem





% a

nket

iranc

ev

mestovas

Razvrščanje po izobrazbi Glede na izobrazbo je največje odstopanje pri zdraviliškem turizmu. Pri osebah z osnovno ali poklicno šolo uživa kar 88 % (22) podporo. Pri ostalih dveh segmentih se ta podpora približno 65%. SLIKA 28: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO IZOBRAZBI

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%




igralniški turizem

kongresni turizem





% a

nket

iranc

ev

OŠ, poklicna šola

Srednja šola

Visokošolska ali višja

Športno rekreacijski turizem najbolj podpirajo osebe s srednjo šolo – 55 % (24). Turizem v navezavi s kmetijstvom pa uživa največjo podporo pri osebah z visokošolsko ali višjo izobrazbo – 50 % (10). Pri osebah s srednjo šolo je ta delež 34 % (15). Pri osebah z osnovno šolo – 40 % (10).

61

Osebe s srednjo šolo, bi bolj kot ostala dva segmenta, popestrile ponudbo in dogajanje v regiji ter spodbujale igralniški turizem. Drugih večjih odstopanj po tej segmentaciji ni.

5.9 Analiza pripravljenosti domačinov za sodelovanje v turističnih aktivnostih Sedmo vprašanje na anketi: »Kaj ste pripravljeni storiti ali potrpeti za razvoj turizma v Pomurju?«, je bilo sestavljeno iz več podvprašanj:

• Pripravljen sem sodelovati pri urejanju okolja. • Pripravljen sem sodelovati pri organizaciji prireditev. • Pripravljen sem se učiti tuje jezike. • Razmišljate, da bi našli možnost zaposlitve ali zaslužka v turizmu?

Anketiranci so odgovarjali z DA ali NE. V spodnjih grafih so zbrani odgovori »da«. Splošno Anketiranci pri vseh štirih podvprašanjih presenečajo z visoko pripravljenostjo za ukvarjanje s turizmom. SLIKA 29: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

pripravljen semsodelovati pri

urejanju okolja

pripravljen semsodelovati priorganizacijiprireditev

pripravljen sem učitise tuje jezike

razmišljam omožnosti zaposlitve

ali zaslužka vturizmu

% a

nket

iranc

ev

Kar 88 % (78) jih je pripravljenih sodelovati pri urejanju okolja. Pri organizaciji prireditev jih je pripravljenih sodelovati 62 % (55). 67 % (60) jih je pripravljenih se učiti tuje jezike. 49 % (44) jih pa razmišlja o možnosti zaposlitve ali zaslužka v turizmu. Med izvajanjem anket sem imel občutek, da pri zadnjem vprašanju anketiranci odgovarjajo bolj v stilu vprašanja: »Ali ste pripravljeni delati v turizmu?«. Razvrščanje po spolu Med moškimi in ženskami se pojavljajo le manjše razlike.

62

SLIKA 30: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO SPOLU

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%


urejanju okolja


pripravljen semučiti se tuje

jezike

razmišljam omožnosti

zaposlitve alizaslužka v

turizmu

% a

nket

iranc

evmoškiženski

Ženske so bolj pripravljene sodelovati pri urejanju okolja (le malenkost več) in bolj so se pripravljene učiti tuje jezike. Moški pa so bolj pripravljeni sodelovati pri organizaciji prireditev. Prav tako pa malenkost bolj razmišljajo, da bi našli dodatni zaslužek ali zaposlitev v turizmu. Razvrščanje po kraju anketiranja Pri urejanju okolja so najmanj pripravljeni sodelovati v Murski Soboti – 78 % (32). Pri ostalih dveh krajih je to pripravljeno storiti kar 96 % anketirancev. To kaže na to, da je v Murski Soboti, da manjši poudarek na naravo in urejanje okolja, kot v ostalih dveh krajih. Pr prejšnjem vprašanju je le 61 % murskosoboških anketirancev izjavilo, da bi spodbujalo naravi prijazen turizem. V ostalih dveh krajih je bil ta odstotek višji za približno 20 %. Pripravljenost za sodelovanje pri organizaciji prireditev je skoraj enaka v Lendavi in Murski Soboti – ca. 60 %, najvišja pa je v Ljutomeru – 67 % (16). SLIKA 31: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO KRAJU ANKETIRANJA

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

pripravljensem sodelovati

pri urejanjuokolja

pripravljensem sodelovatipri organizaciji

prireditev

pripravljensem učiti setuje jezike



turizmu

% a

nket

iranc

ev

LendavaMurska SobotaLjutomer

63

V Lendavi in Murski Soboti se je tujih jezikov pripravljenih učiti okoli 72 % anketirancev. V Ljutomeru ta delež pade za kar 25 % napram Lendavi. Toda to je možna posledica različno sestavljenih segmentov v posameznih krajih. O možnosti zaposlitve ali dodatnega zaslužka najbolj razmišljajo v Murski Soboti – 59 % (24). V Ljutomeru o tem razmišlja 46 % (11). V Lendavi pa je ta delež – 38 %( 9). Razvrščanje po starosti Tudi glede na leta so opazne določene razlike, toda le-te so dokaj razumljive. SLIKA 32: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO STAROSTI

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

pripravljensem

sodelovati priurejanjuokolja

pripravljensem

sodelovati priorganizacijiprireditev

pripravljensem učiti setuje jezike



turizmu

% a

nket

iranc

ev

do 30 letod 30 do 60 letveč kot 60

Z leti tako narašča pripravljenost za sodelovanje pri urejanju okolja. Pri tem so pripravljene sodelovati vse osebe nad 60 let – 11 oseb. Pri urejanju okolja je pripravljenih sodelovati 91 % (43) oseb med 30 in 60 leti ter 77 % (24) oseb starih manj kot 30 let. Za sodelovanje pri organizaciji prireditev so najmanj pripravljene osebe med 30 in 60 leti 53 % (25). To je možno povezati s pomanjkanjem časa, saj so te osebe ponavadi najbolj časovno obremenjene, kar jih je več povedalo med samim anketiranjem. Pri tem so najbolj pripravljene sodelovati osebe stare več kot 60 let – 82 % (9). Tudi pri osebah do 30 let, je pripravljenost dokaj visoka – 68 % (21). Z leti pada pripravljenost za učenje tujih jezikov. Tuje jezike se je pripravljeno učiti 77 % (24) oseb do 30. leta, 68 % (32) oseb med 30. in 60. letom in še kar 36 % (4) oseb starih nad 60 let. Logično je, da z leti pada odstotek oseb, ki razmišlja o možnosti zaposlitve ali dodatnega zaslužka v turizmu. Kar 71 % (22) oseb do 30. leta razmišlja o tem. Pri osebah med 30. in 60. leti se ta delež skoraj prepolovi – 40 % (19). Pri osebah nad 60 let pa pripravljenost za delo v turizmu oz. dodatnemu zaslužku v turizmu še bolj pade – 27 % (3), kar je še vedno dokaj visok odstotek, če pomislimo na to, da so te osebe večinoma pred upokojitvijo ali pa že upokojene.

64

Razvrščanje po kraju bivanja Po segmentaciji po kraju bivanja, se pojavijo manjša odstopanja. V vasi je večja pripravljenost za sodelovanje pri urejanju okolja – 90 % (53) napram 83 % (25). V mestu pa je večja pripravljenost za sodelovanje pri organizaciji prireditev - 70 % (21) napram 58 % (34) ; ter za učenje tujih jezikov – 80 % (24) napram 61 % (34). SLIKA 33: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO KRAJU BIVANJA

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

pripravljen semsodelovati priurejanju okolja


organizaciji prireditev

pripravljen sem učitise tuje jezike

razmišljam omožnosti zaposlitve

ali zaslužka vturizmu

% a

nket

iranc

ev

mestovas

O možnostih zaposlitve oziroma dodatnega zaslužka v turizmu razmišljajo v mestu in vasi v enaki meri – ca. 50 % anketirancev. Razvrščanje po izobrazbi Zanimivo pri tej segmentaciji je to, da so osebe s srednjo šolo najmanj pripravljene za sodelovanje pri urejanju okolja – 82 % (36) ter pri organizaciji prireditev – 50 % (22) in obenem najbolj razmišljajo o zaposlitvi ali dodatnemu zaslužku v turizmu – 55 % (24). Pri ostalih dveh segmentih o možnosti zaposlitve razmišlja 10 % oseb manj. SLIKA 34: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO IZOBRAZBI

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

pripravljen semsodelovati priurejanju okolja


pripravljen semučiti se tuje jezike



turizmu

% a

nket

iranc

ev

OŠ, poklicna šolaSrednja šolaVisokošolska ali višja

65

Pripravljenost za učenje tujih jezikov narašča z izobrazbo. Tuje jezike se je pripravljenih učiti 48 % (12) oseb z osnovno oziroma poklicno šolo, 70 % (31) oseb s srednjo šolo ter kar 85 % (17) oseb z visokošolsko ali višjo izobrazbo.

5.10 Povzetek ugotovitev raziskave Anketiranci so mnenja, da sta za turiste, ki pridejo v regijo, najpomembnejša prijaznost prebivalcev in termalna voda. Razne prireditve in ugodne cene se jim zdijo najmanj pomembna elementa turistične ponudbe Pomurja. Najbolj opazno odstopanje po segmentih se kaže v tem, da osebe z višjo ali visokošolsko izobrazbo neokrnjeni naravi pripisujejo dosti večjo pomembnost kot ostala segmenta anketirancev. Turizem v regijo prinaša številne pozitivne učinke. Velika večina anketirancev pripisuje največjo pomembnost predvsem večji možnosti zaposlitve in dodatnega zaslužka, kar je verjetno posledica slabe gospodarske razvitosti regije. Prebivalci Pomurja menijo, da ima razvoj turizma v Pomurju še dosti rezerv, saj so mnenja nihala predvsem med dvema možnostima, to sta:36 dokaj izkoriščen in slabo izkoriščen. Takšen odziv je bil pričakovan, saj je v regiji veliko govora in kritik o razvoju turizma in njegovih možnostih. Zanimivo pa je to, da se z naraščanjem starosti in stopnje izobrazbe prepričanje močno nagiba k možnosti - slabo izkoriščen. Podobno prepričanje je opaziti tudi v mestu. Skoraj vsi prebivalci občasno koristijo turistično ponudbo regije. Izstopa Lendava, kjer kljub najvišji stopnji brezposelnosti v regiji, najpogosteje koristijo storitve. S stopnjo izobrazbe se zmanjšuje koriščenje turistične ponudbe regije.37

Razvoj turizma je v veliki meri odvisen od spodbud države. Večina anketirancev je mnenja, da ga država premalo spodbuja, sploh ne spodbuja ali pa ga celo zavira. Nesporna favorita med tipi turizma, ki bi jih posamezniki želeli najbolj razvijati, sta naravi prijazen turizem in zdraviliški turizem. Za njima nekoliko zaostajata športno-rekreacijski turizem in turizem v navezavi s kmetijstvom. Opazen delež posameznikov pa bi popestril ponudbo in dogajanje v regiji. Zanimiva je velika pripravljenost posameznikov za sodelovanje v turističnih aktivnostih. Skoraj vsi so pripravljeni sodelovati pri urejanju okolja. Nekaj več kot pol jih je pripravljenih sodelovati pri organizaciji prireditev. Kar tri četrtine se jih je pripravljenih učiti tuje jezike, medtem ko o možnosti zaposlitve oziroma dodatnega zaslužka v turizmu razmišlja le polovica anketirancev.

36 Na voljo so bile naslednje možnosti: polno, dobro, dokaj, slabo izkoriščen in neizkoriščen. 37 Le 13 % jih je bilo mnenja, da ravno prav; 9 % zadeve ne pozna. Nihče ni odgovoril s preveč.

66

Odnos do turizma se spreminja tako po stopnji izobrazbe, starosti, kraju bivanja ter kraju anketiranja. Manj razlik je med spoloma. Največ razlik se pojavlja po stopnji izobrazbe ter po starosti. Te razlike so raziskane skozi celo anketo. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da si prebivalci Pomurja želijo razvoja turizma, obenem pa menijo, da država na tem področju stori premalo. Njihove želje se nagibajo predvsem k izkoriščanju naravnih danosti Pomurja, termalne vode in čudovite narave. Pravijo, da je najpomembnejši element privlačnosti pomurskega turizma prijaznost prebivalcev. Le-ti pa izražajo močno pripravljenost za sodelovanje v turističnih aktivnostih. Ugotavljam, da imajo domačini do turizma pozitiven odnos. To se je kazalo že med izvajanjem ankete. Analiza le-te pa je to tezo še dodatno potrdila.

67

6 SKLEP Razvoj turizma je v večini delov Slovenije zaželen ter planiran. Tudi Pomurje polaga v turizem velike upe in sledi Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002-2006. Poleg te strategije in drugih vplivov, ki prihajajo z nacionalnega nivoja, se v regionalno razvojnem programu Pomurje 2000+, vprašanju razvoja turizma posveča kar nekaj pozornosti. Država ima predvsem zaradi interdisciplinarne narave turizma, poglavitno vlogo pri njegovem razvoju. V turizem je vpeta preko številnih lastnih institucij. Vanj pa se neposredno vmešava preko lastnih organizacij in strategij, ki si jih za to občutljivo področje zastavi. Planiranja se lahko loti na več nivojih: kontinuirano, regionalno in lokalno. Pomembno je, da so ti nivoji povezani, da bi dosegali optimalne učinke. V Sloveniji se tako, kot drugod po svetu, pojavljajo trije temeljni sektorji, ki vplivajo na razvoj turizma: javni, zasebni in civilni. Javni, pod katerim si v glavnem predstavljamo državne institucije, vpliva na turizem v poglavitni meri preko Ministrstva za gospodarstvo, občin ter seveda Slovenske turistične organizacije, ki je bila ustanovljena prav z namenom, pospeševati in uravnavati razvoj slovenskega turizma. Civilni sektor, ki ga sestavlja več sto turističnih društev ter njihovih zvez, daje turizmu v Sloveniji pomemben pečat in ga tako približa vsakdanjemu človeku. Nenazadnje pa je izrednega pomena tudi zasebni sektor, ki večino koristi črpa prav iz turizma, hkrati pa aktivno deluje v njegovem razvoju. Ti trije turistični sektorji z akterji, ki se znotraj njih pojavljajo, so med seboj močno odvisni. Ko pregledamo njihove vplive na razvoj turizma, hitro ugotovimo, da je njihova medsebojna uskladitev nujna, če želijo uspešno izkoriščati prednosti turizma. To velja tako za nacionalni kot za regionalni nivo. Dokumenti, ki definirajo razvoj turizma, so za Pomurje skrajno neugodni. V strategiji razvoja slovenskega turizma 2002-2006, Pomurju ni pripisana nikakršna pomembnejša vloga znotraj slovenskega turizma. To vodi v pomanjkanje spodbud za razvoj turizma v regiji ter v ostalih aktivnostih in dokumentih, ki iz te strategije izhajajo. Gre za izgubljene priložnosti, ki jih Pomurje, kot gospodarsko najšibkejša regija v Sloveniji, še kako potrebuje. Potrebno je intenzivnejše lobiranje pomurskih podjetij, društev in posameznikov, da Pomurje znotraj novih razvojnih dokumentov pridobi status turističnega področja in z njim povezane ugodnosti. Zanimivo je, da so se turistična področja oblikovala le na postavki stopnje dosedanje razvitosti turizma. Celotna Slovenija je bogata z možnostmi za razvoj turizma, zato bi bilo, namesto posameznih turističnih področij, bolj smotrno oblikovati turistične regije. Le tako bo mogoče učinkoviteje koristiti turizem kot razvojno orodje za pospeševanje kakovosti življenja prebivalstva.

68

Iz Strategije razvoja slovenskega turizma 2002-2006 izhaja Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006, ki omogoča razvitim deželam še večji razvoj, medtem ko pozablja na manj razvite. Poudarek je tu predvsem na zahodni Sloveniji. Tudi tukaj bi bil koristen regijski pristop, z gradnjo turistične identitete celotne Slovenije. Najaktualnejša razvojna strategija v Pomurju je regionalno razvojni program Pomurje 2000+. Ta program se ukvarja s številnimi področji, hkrati pa turizmu posveča kar nekaj pozornosti. Njegova glavna pomanjkljivost je predvsem slaba usmerjenost v prakso. Sedaj je že mogoče ugotavljati njegovo uspešnost (veljaven je do konca leta 2006). Ta je, vsaj na področju turizma izredno nizka. Izvedeni so bili predvsem projekti, ki so v rokah zasebnega sektorja. Javni sektor z izvedbo začrtanih projektov močno zamuja, zaradi česar zasebnemu in civilnemu sektorju močno primanjkuje podpora, v smislu javnih storitev, kot so: ureditev infrastrukture, izobraževalne institucije s področja turizma. Prihodnji razvojni program bi bilo potrebno usmeriti v ustvarjanje podjetniškega okolja. Številni projekti, ki so navedeni v razvojnem programu, so enostavno povzeti iz zasebnega sektorja. Temu bi bilo potrebno posvetiti pozornost predvsem s podporo pri črpanju raznih sredstev, z ustvarjanjem ugodnega razvojnega okolja, z raznimi finančnimi spodbudami ter lobiranjem na nacionalnem nivoju. V Pomurju 2000+, so pomanjkljivo delegirane pristojnosti ter izvedba za posamezne projekte, kar prav tako vpliva na njihovo pomanjkljivo izvajanje. Naklonjenost prebivalstva turizmu je, poleg ostalih potrebnih virov, ključnega pomena za njegov razvoj. Analiza njihovega mnenja nam daje veliko pomembnih informacij, ki so uporabne pri oblikovanju usmeritev razvoja turizma, izboljševanju kadrovske podobe regije, ugotavljanju pomanjkljivosti dosedanjih usmeritev, itd. Analiza ankete potrjuje tezo, da je turizem v Pomurju zaželen. Na splošno prevladuje mnenje, da je turizem v Pomurju srednje izkoriščen (mnenja so razdeljena med dobro in slabo izkoriščen). To sicer malenkostno odstopa od teze, da je turizem slabo izkoriščen. Glede spodbud države, prevladuje mnenje, da ta premalo stori za razvoj turizma. Kot najpomembnejši element privlačnosti pomurskega turizma, anketiranci izpostavljajo prijaznost prebivalcev, ki mu tesno sledita termalna voda in neokrnjena narava. Potrjuje se tudi vloga turizma, kot razvojno orodje, saj sta se kot glavni prednosti turizma za Pomurje pokazala večja možnost zaposlitve ter dodatni zaslužek. Najbolj zaželene smeri razvoja turizma so zdraviliški, naravi prijazen ter športno-rekreacijski turizem. Zaznati je moč visoko pripravljenost za sodelovanje pri razvoju turizma v regiji. Turizem je v svetu znan kot močno razvojno orodje, ki se v Pomurju, glede na potencial, le slabo izkorišča. Iniciative za razvoj turizma je v zasebnem sektorju dosti. Pripravljenost za sodelovanje pri tem razvoju je v civilnem sektorju visoka. Zaostaja predvsem v javnem sektorju: ali zaradi neizpolnjevanja planov ali zaradi odrinjenosti Pomurja v temeljnih razvojnih dokumentih. Turizem pa je vsekakor odlična priložnost za izboljšanje gospodarske slike Pomurja - gospodarsko najšibkejše regije v Sloveniji.

69

7 POVZETEK Pomurje je gospodarsko relativno nerazvita slovenska regija. Lahko razvija številne storitvene dejavnosti, tako tudi turizem. Le-ta lahko močno izboljša njegovo gospodarsko sliko. Strategija razvoja slovenskega turizma in z njo povezani dokumenti, pomurskemu turizmu ne pripisujejo pomembnejše vloge in regijo pogosto celo zapostavljajo. Regionalni razvojni program Pomurje 2000+, ki med ostalimi področji obravnava tudi razvoj turizma v regiji, pa v praksi daje skromne rezultate. Za uspešen razvoj turizma v regiji so izjemnega pomena njeni prebivalci. V diplomski nalogi je raziskan njihov odnos do turizma. Ta se je izkazal kot pozitiven: turizem sprejemajo ter si želijo njegovega nadaljnjega razvoja. Najbolj so jim važne ekonomske prednosti turizma, kar je razumljivo, saj je gospodarsko stanje regije močno pod državnim povprečjem. V glavnem si želijo razvoja zdraviliškega, naravi prijaznega ter športno-rekreacijskega turizma. Takšna naravnanost se ujema z modelom sonaravnega razvoja turizma in trajnostnega razvoja gospodarstva. V regiji prevladuje mnenje, da bi država lahko storila več za razvoj turizma. Kot glavna elementa privlačnosti pomurskega turizma anketiranci izpostavljajo prijaznost prebivalcev in termalno vodo. Turizem v Pomurju ima še mnogo rezerv in možnosti izkoriščanja, je mnenje mnogih strokovnjakov. S tem soglašajo tudi domačini. Kar polovica vprašanih razmišlja o možnosti zaposlitve ali iskanja dodatnega zaslužka v turizmu. Pripravljenost za sodelovanje pri organizaciji prireditev in urejanju okolja ter za učenje tujih jezikov, je presenetljivo visoka. Ključne besede: regionalni razvoj, razvoj turizma v Pomurju, odnos prebivalcev do turizma, turistična strategija.

70

ABSTRACT Pomurje is economically relatively undeveloped Slovenian region. There are however good conditions for development of numerous services, also tourism, which could greatly improve the economical status of the region. The strategy of the development of Slovenian tourism and the documents connected with it do not lay great stress on tourism in Pomurje. Very often the region is treated with disdain. The regional development plan Pomurje 2000+, which among other areas deals with the development of tourism, does not give any greater results in practice. One of the key factors needed for the successful development of tourism in the region is its population. I have researched their relationship towards tourism in my diploma. The result was positive: they are accepting tourism and they hope for its further development. In the opinion of the population, the economical advantages of tourism are of the greatest importance. This is probably because of the poor economical status of the region. Locals mostly want the development of spas, nature friendly and sports-recreational tourism. This coincides with properties of sustainable tourism and sustainable development. The opinion in the region is that the government could do much more for the development of tourism in Pomurje. The people included in my survey stated out that in their opinion the two main attractions of tourism in Pomurje are friendliness and thermal water. Experts agree that tourism in Pomurje has many reserves and abilities for its exploitation. The locals agree with this opinion. Half of the people included in my survey are thinking of starting to work or they are going to find profit in tourism. The level of people prepared to cooperate with organization of events, landscaping, and learning foreign languages is extremely high. Key words: regional development, development of tourism in Pomurje, relationship of the population towards tourism, tourism development strategy

71

SEZNAM LITERATURE

1. Morgan, Nigel in Pritchard, Annette.1998. Tourism promotion and power: creating images, creating identities. West Sussex: John Wiley & Sons Ltd. .

2. Gunn, Clare. 1988. Tourism Planning (Second Edition, Revised and Expanded). New

York: Taylor & Francis. .

3. Sharpley, Richard in Pender, Lesley. 2004.The Management of Tourism. London: Sage Publications Ltd. .

4. Williams, Allan in Shaw, Gareth. 1998. Tourism & Economic Developement:

European Expiriences (Third Edition). West Sussex: John Wiley & Sons Ltd. .

5. Gartner, William C. 1996 Tourism Developement.: principles, processes, and policies. New York: Van Nostrand Reinhold.

6. Jeffries, David. 2001. Governments and Tourism. Oxford: Butterworth-Heinemann.

7. Ogorelc, Anton.2001. Mednarodni turizem. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

8. Planina, Janez. 1997. Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

9. Sirše, Zakotnik. 1999. Analiza ekonomskih učinkov slovenskega turizma. Ljubljana:

Mednarodni inštitut za turizem.

10. Planina, Janez. 1997. Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

72

SEZNAM VIROV

1. Sirše, Janez. 2001.Strategija gospodarskega razvoja slovenskega turizma. Ljubljana: Slovenska turistična organizacija.

2. Kovač, Bogomir, s sodelavci. 2002. Strategija slovenskega turizma 2002-2006.

Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije.

3. Ministrstvo za gospodarstvo. 2002. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije.

4. Zolles, Helmut in sodelavci. 2002. Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006.

Ljubljana: Slovenska turistična organizacija.

5. Cipot, Rudi in sodelavci. 2002. Regionalni razvojni program Pomurje 2000+. Murska Sobota: Regionalna razvojna agencija Mura.

6. Kramar, Helena in soavtorice 1998. Strategija razvoja turizma na območju občin:

Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče. Lendava: Razvojni center Lendava.

7. Turistična zveza Slovenije (TZS). 2004. Sto let turistične zveze Slovenije. Ljubljana: TZS.

8. Ministrstvo za gospodarstvo: Direktorat za turizem. 2005. Načrt dela direktorata za

leto 2005. Ljubljana: MG.

9. Uradni list RS št. 2/15.01.2004, stran 207. Zakon o spodbujanju razvoja turizma. [online]. Dostopno na: [http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=20042&dhid=66807]. [20.8.2005].

10. Uradni list RS št. 84/30.07.2004, stran 10619. Uredba o Slovenski turistični

organizaciji. [online]. Dostopno na: [http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200484&dhid=71120]. [20.8.2005].

11. Statistični urad RS. 2005. Gostinstvo in turizem. [online]. Dostopno na:

[http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem.asp]. [23.8.2005].

12. Slovenska turistična organizacija. [online]. Dostopno na: [http://www.slovenia-tourism.si/?_ctg_professional_pages=0&lng=1]. [14.9.2005].

13. Ministrstvo za gospodarstvo: Direktorat za turizem. [online]. Dostopno na:

[http://www.mg-rs.si/turizem]. [17.9.2005].

73

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=20042&dhid=66807




http://www.stat.si/

http://www.slovenia-tourism.si/?_ctg_professional_pages=0

http://www.slovenia-tourism.si/?_ctg_professional_pages=0

http://www.mg-rs.si/turizem

14. European comission: Tourism unit – D3. [online]. Dostopno na: [http://europa.eu.int/comm/enterprise/services/tourism/index_en.htm]. [4.8.2005].

15. European comission: Tourism unit – D3. 2004. EU support for tourism enterprises and

tourism destinations – An internet guide. [online]. Dostopno na: [http://europa.eu.int/comm/enterprise/services/tourism/tourism-publications/documents/internet_guide_en04.pdf]. [5.9.2005].

16. Nacionalno turistično združenje. [online]. Dostopno na: [http://www.ntz-

nta.si/default.asp?ID=44]. [14.9.2005]. 17. Turistična zveza Slovenije. [online]. Dostopno na: [http://www.turisticna-zveza.si .

http://www.rr-vel.si/tzs]. [10.8.2005]. 18. Ministrstvo za gospodarstvo. April 2002. Program ukrepov za spodbujanje

podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006. [online]. Dostopno na: [http://www.mg-rs.si/datoteke/turizem/ukrepi_pk_slo.pdf ]. [5.8.2005].

19. Panonske terme. [online]. Dostopno na: [http://www.panonske-

terme.si/panonske_terme.php?p=Namen]. [14.9.2005]. 20. Pomurska turistična zveza. [online]. Dostopno na: [www.pt-zveza.si,

http://www.pomurje.net/pomurje_turizem.asp]. [14.8.2005].

21. Poslovni park Lendava. [online]. Dostopno na: [http://www.poslovnipark-lendava.si/slo/informacije/trgsile.htm]. [14.8.2005].

22. Zadravec, Renata. 2005. Programsko volilni zbor PTZ. Tv-AS, članek – splet. [online].

Dostopno na: [http://www.tv-as.net/novica.php?mesec=05&leto=2005&id_novice=723]. [15.8.2005].

74

http://europa.eu.int/comm/enterprise/services/tourism/index_en.htm

http://europa.eu.int/comm/enterprise/services/tourism/tourism-publications/documents/internet_guide_en04.pdf

http://europa.eu.int/comm/enterprise/services/tourism/tourism-publications/documents/internet_guide_en04.pdf

http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=44

http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=44

http://www.turisticna-zveza.si/

http://www.rr-vel.si/tzs/

http://www.mg-rs.si/datoteke/turizem/ukrepi_pk_slo.pdf

http://www.panonske-terme.si/panonske_terme.php?p=Predstavitev

http://www.panonske-terme.si/panonske_terme.php?p=Predstavitev

http://www.pt-zveza.si/

http://www.pomurje.si/



http://www.tv-as.net/novica.php?mesec=05&leto=2005&id_novice=723

http://www.tv-as.net/novica.php?mesec=05&leto=2005&id_novice=723

SEZNAM SLIK SLIKA 1: DRŽAVNE INSTITUCIJE IN TURIZEM ................................................................................................ 12 SLIKA 2: DELUJOČ TURISTIČNI SISTEM .......................................................................................................... 14 SLIKA 3: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 1................................................................................. 39 SLIKA 4: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 1 – PO SPOLU .......................................................... 40 SLIKA 5: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 2 - PO KRAJU ANKETIRANJA................................. 42 SLIKA 6: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 3................................................................................. 43 SLIKA 7: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 4................................................................................. 44 SLIKA 8: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 5................................................................................. 44 SLIKA 9: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 6................................................................................. 45 SLIKA 10: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA ........................................................ 46 SLIKA 11: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA - PO KRAJU ANKETIRANJA ........................... 46 SLIKA 12: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA - PO SPOLU .................................. 47 SLIKA 13: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO STAROSTI............................. 47 SLIKA 14: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO KRAJU BIVANJA.................. 48 SLIKA 15: IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA - PO IZOBRAZBI ........................... 49 SLIKA 16: TURISTIČNA PONUDBA IN ZADOVOLJEVANJE POTREB PREBIVALCEV REGIJE .................... 50 SLIKA 17: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU...................... 53 SLIKA 18: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO SPOLU 54 SLIKA 19: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU ANKETIRANJA ...................................................................................................................................................... 54 SLIKA 20: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO STAROSTI................................................................................................................................................................................ 55 SLIKA 21: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU BIVANJA ................................................................................................................................................................ 56 SLIKA 22: OCENA ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – PO IZOBRAZBI ............................................................................................................................................................ 56 SLIKA 23: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA................................................................................................ 57 SLIKA 24: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO SPOLU................................................... 58 SLIKA 25: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU ANKETIRANJA......................... 59 SLIKA 26: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO STAROSTI .............................................. 60 SLIKA 27: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO KRAJU BIVANJA................................... 61 SLIKA 28: ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA V POMURJU - PO IZOBRAZBI............................................ 61 SLIKA 29: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM......................................... 62 SLIKA 30: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO SPOLU................... 63 SLIKA 31: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO KRAJU ANKETIRANJA ...................................................................................................................................................... 63 SLIKA 32: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO STAROSTI ............. 64 SLIKA 33: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO KRAJU BIVANJA .. 65 SLIKA 34: PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM - PO IZOBRAZBI ........... 65

75

SEZNAM TABEL

TABELA 1: ANKETIRANCI PO SPOLU IN STAROSTI ........................................................................................ 32

TABELA 2: ANKETIRANCI PO SPOLU IN KRAJU ANKETIRANJA ................................................................... 33

TABELA 3: ANKETIRANCI PO KRAJU BIVANJA IN KRAJU ANKETIRANJA................................................... 33

TABELA 4: ANKETIRANCI PO IZOBRAZBI IN STAROSTI ................................................................................. 33 TABELA 5: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA................................ 34

TABELA 6: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO SPOLU ......... 35

TABELA 7: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO KRAJU ANKETIRANJA ...................................................................................................................................................... 35

TABELA 8: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO STAROSTI .... 36

TABELA 9: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO KRAJU BIVANJA ................................................................................................................................................................ 37

TABELA 10: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO IZOBRAZBI 38 TABELA 11: PREDNOSTI TURIZMA V POMURJU – RANG 1 IN RANG 2 ZDRUŽENA................................... 41 TABELA 12: TURISTIČNA PONUDBA IN ZADOVOLJEVANJE POTREB PREBIVALCEV REGIJE – PO SEGMENTIH.......................................................................................................................................................... 51

76

PRILOGE

P 1 - Anketni vprašalnik Sem Slavko JAKLIN, absolvent Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. Trenutno pripravljam diplomsko nalogo na temo »razvoja turizma v Pomurju«. V okviru nje opravljam raziskavo o razlikah med stališči pomurskega prebivalstva in vodilnimi v razvoju pomurskega turizma. Anketa je anonimna.

1. Oceni posamezne elemente privlačnosti pomurskega turizma po pomembnosti za turiste?

Vstavite X(križec) v ustrezno stopnjo pomembnosti · odgovor 1: ni pomembno/a · odgovor 2: malo pomembno/a · odgovor 3: srednje pomembno/a · odgovor 4: bolj pomembno/a · odgovor 5: zelo pomembno/a Odg. 1 Odg. 2 Odg. 3 Odg. 4 Odg. 5

termalna voda ugodne cene razne prireditve prijaznost prebivalcev še dokaj neokrnjena narava pestrost turistične ponudbe

2. Katere prednosti je turizem prinesel v Pomurje?

Razvrsti po pomembnosti (od 1 do 6) dodatni zaslužek

večja možnost zaposlitve boljša urejenost krajev več možnosti za rekreacijo stik z drugimi ljudmi in kulturami boljša preskrba

drugo:

3. Turistični potencial Pomurja je…? Vstavi križec pred ustrezni odgovor

polno izkoriščen

dobro izkoriščen dokaj izkoriščen slabo izkoriščen neizkoriščen

77

4. Ali turistična ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca regije?

Vstavi križec pred ustrezni odgovor redno

zelo pogosto včasih redkokdaj nikoli 5. Ali menite, da država dovolj spodbuja razvoj turizma v Pomurju?

Vstavi križec pred ustrezni odgovor preveč

ravno prav premalo sploh ga ne spodbuja pogosto ga celo zavira zadeve ne poznam

6. Če bi imeli moč odločanja, kako naj se v prihodnje razvija turizem

v Pomurju kaj od navedenega bi najverjetneje storili? Izberite največ 3 točke med spodaj navedenimi spodbujal(a) bi naravi prijazen turizem

spodbujal(a) bi vlaganja v nove prenočitvene obrate spodbujal(a) bi športno-rekreacijski turizem spodbujal(a) bi igralniški turizem spodbujal(a) bi kongresni turizem spodbujal(a) bi zdraviliški turizem spodbujal bi turizem v navezavi s kmetijstvom popestril(a) bi ponudbo in dogajanje v regiji omejil(a) bi obseg turizma drugo:

7. »Turizem smo ljudje« Kaj ste pripravljeni storiti ali potrpeti za razvoj turizma v Pomurju?

Vstavi križec pred ustrezni odgovor pripravljen sem sodelovati:

• pri urejanju okolja DA NE • pri organizaciji prireditev DA NE

pripravljen sem se učiti tuje jezike DA NE drugo:

78

8. Razmišljate, da bi našli možnost zaposlitve ali zaslužka v turizmu?

DA NE

9. Podatki o anketirancu

Vstavi križec pred ustrezni odgovor Starost Do 30 let Od 30 do 60 let Več kot 60 let Prebivališče Mesto Vas Obiskovalec Izobrazba OŠ, Poklicna šola Srednja šola Visokošolska ali višja Spol Moški Ženski Kraj anketiranja Lendava Murska Sobota Ljutomer

Analiza 2. vprašanja – Prednosti turizma v Pomurju P 2 - RANG 1 - PO SPOLU

število odstotki dodatni zaslužek 29 33% večja možnost zaposlitve 42 47% boljša urejenost krajev 10 11% več možnosti za rekreacijo 1 1% stik z drugimi ljudmi in kulturami 1 1% boljša preskrba 6 7%

N = 89 100% P 3 - RANG 1 - PO SPOLU

moški ženske število odstotki število odstotki dodatni zaslužek 14 33% 14 30% večja možnost zaposlitve 16 37% 27 59% boljša urejenost krajev 6 14% 4 9% več možnosti za rekreacijo 0 0% 1 2% stik z drugimi ljudmi in kulturami 1 2% 0 0% boljša preskrba 6 14% 0 0%

N= 43 100% 46 100%

79

P 4 - RANG 1 - PO KRAJU ANKETIRANJA Lendava Murska Sobota Ljutomer število odstotki število odstotki število odstotki dodatni zaslužek 9 38% 12 29% 7 29% večja možnost zaposlitve 13 54% 18 44% 12 50% boljša urejenost krajev 0 0% 7 17% 3 13% več možnosti za rekreacijo 0 0% 1 2% 0 0% stik z drugimi ljudmi in kulturami 0 0% 1 2% 0 0% boljša preskrba 2 8% 2 5% 2 8%

N= 24 100% 41 100% 24 100% P 5 - RANG 1 - PO KRAJU BIVANJA

mesto vas število odstotki število odstotki dodatni zaslužek 12 40% 16 27% večja možnost zaposlitve 13 43% 30 51% boljša urejenost krajev 3 10% 7 12% več možnosti za rekreacijo 1 3% 0 0% stik z drugimi ljudmi in kulturami 0 0% 1 2% boljša preskrba 1 3% 5 8%

N= 30 100% 59 100% P 6 - RANG 1 - PO STAROSTI

do 30 let od 30 do 60 let več kot 60 število odstotki število odstotki število odstotkidodatni zaslužek 9 29% 14 30% 5 45% večja možnost zaposlitve 13 42% 25 53% 5 45% boljša urejenost krajev 5 16% 5 11% 0 0% več možnosti za rekreacijo 0 0% 1 2% 0 0% stik z drugimi ljudmi in kulturami 1 3% 0 0% 0 0% boljša preskrba 3 10% 2 4% 1 9%

N= 31 100% 47 100% 11 100% P 7 - RANG 1 - PO IZOBRAZBI

OŠ, poklicna šola srednja šola visokošolska ali

višja število odstotki število odstotki število odstotkidodatni zaslužek 9 36% 11 25% 8 40% večja možnost zaposlitve 10 40% 24 55% 9 45% boljša urejenost krajev 2 8% 7 16% 1 5% več možnosti za rekreacijo 0 0% 0 0% 1 5% stik z drugimi ljudmi in kulturami 0 0% 1 2% 0 0% boljša preskrba 4 16% 1 2% 1 5%

N= 25 100% 44 100% 20 100%

80

P 8 - RANG 2 - PO KRAJU ANKETIRANJA Lendava Murska sobota Ljutomer število odstotki število odstotki število odstotkidodatni zaslužek 10 42% 14 34% 7 29% večja možnost zaposlitve 8 33% 13 32% 8 33% boljša urejenost krajev 5 21% 9 22% 3 13% več možnosti za rekreacijo 1 4% 3 7% 0 0% stik z drugimi ljudmi in kulturami 0 0% 1 2% 6 25% boljša preskrba 0 0% 1 2% 0 0%

N= 24 100% 41 100% 24 100% P 9 - RANG 2 - PO KRAJU ANKETIRANJA

do 30 let od 30 do 60 let več kot 60 število odstotki število odstotki število odstotkidodatni zaslužek 14 45% 16 34% 1 9% večja možnost zaposlitve 12 39% 12 26% 5 45% boljša urejenost krajev 1 3% 14 30% 2 18% več možnosti za rekreacijo 1 3% 2 4% 1 9% stik z drugimi ljudmi in kulturami 2 6% 3 6% 2 18% boljša preskrba 1 3% 0 0% 0 0%

N= 31 100% 47 100% 11 100% P 10 - RANG 2 - PO KRAJU BIVANJA

mesto vas število odstotki število odstotki dodatni zaslužek 9 30% 22 37% večja možnost zaposlitve 12 40% 17 29% boljša urejenost krajev 7 23% 10 17% več možnosti za rekreacijo 1 3% 3 5% stik z drugimi ljudmi in kulturami 1 3% 6 10% boljša preskrba 0 0% 1 2%

N= 30 100% 59 100% P 11 - RANG 2 - PO IZOBRAZBI

OŠ, poklicna šola srednja šola visokošolska

ali višja število odstotki število odstotki število odstotkidodatni zaslužek 8 32% 20 45% 3 15% večja možnost zaposlitve 9 36% 12 27% 8 40% boljša urejenost krajev 2 8% 9 20% 6 30% več možnosti za rekreacijo 2 8% 1 2% 1 5% stik z drugimi ljudmi in kulturami 4 16% 1 2% 2 10% boljša preskrba 0 0% 1 2% 0 0%

N= 25 100% 44 100% 20 100%

81

Analiza 3. vprašanja – Turistični potencial Pomurja v očeh anketirancev P 12 - IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA

frekvenca odstotekpolno izkoriščen 2 2% dobro izkoriščen 7 8% dokaj izkoriščen 42 47% slabo izkoriščen 37 42% neizkoriščen 1 1%

N= 89 100% P 13 - IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO KRAJU ANKETIRANJA

Lendava Murska Sobota Ljutomer frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotekpolno izkoriščen 1 4% 0 0% 1 4% dobro izkoriščen 2 8% 4 10% 1 4% dokaj izkoriščen 9 38% 23 56% 10 42% slabo izkoriščen 12 50% 14 34% 11 46% neizkoriščen 0 0% 0 0% 1 4%

N= 24 100% 41 100% 24 100% P 14 - IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO SPOLU

moški ženske frekvenca odstotek frekvenca odstotek polno izkoriščen 1 2% 1 2% dobro izkoriščen 6 14% 1 2% dokaj izkoriščen 16 37% 26 57% slabo izkoriščen 19 44% 18 39% neizkoriščen 1 2% 0 0%

N= 43 100% 46 100% P 15 - IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO STAROSTI

do 30 let od 30 do 60 let več kot 60 frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotekpolno izkoriščen 0 0% 2 4% 0 0% dobro izkoriščen 1 3% 5 11% 1 9% dokaj izkoriščen 17 55% 21 45% 4 36% slabo izkoriščen 12 39% 19 40% 6 55% neizkoriščen 1 3% 0 0% 0 0%

N= 31 100% 47 100% 11 100%

82

P 16 - IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO KRAJU BIVANJA mesto vas frekvenca odstotek frekvenca odstotek polno izkoriščen 0 0% 2 3% dobro izkoriščen 1 3% 6 10% dokaj izkoriščen 12 40% 30 51% slabo izkoriščen 17 57% 20 34% neizkoriščen 0 0% 1 2%

N= 30 100% 59 100% P 17 - IZKORIŠČENOST TURISTIČNEGA POTENCIALA POMURJA – PO IZOBRAZBI


višja frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotekpolno izkoriščen 1 4% 1 2% 0 0% dobro izkoriščen 5 20% 2 5% 0 0% dokaj izkoriščen 13 52% 21 48% 8 40% slabo izkoriščen 6 24% 19 43% 12 60% neizkoriščen 0 0% 1 2% 0 0%

N= 25 100% 44 100% 20 100% Analiza 4. vprašanja - Ocena turistične ponudbe z vidika zadovoljevanja potreb domačinov P 18 - TURISTIČNA PONUDBA IN ZADOVOLJEVANJE POTREB PREBIVALCEV REGIJE

frekvenca odstotekredno 7 8% zelo pogosto 8 9% včasih 58 65% redkokdaj 15 17% nikoli 1 1%

N= 89 100% Analiza 5. vprašanja – Zadostnost državnih spodbud P 19 - OCENA O ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU

frekvenca odstotekpreveč 0 0% ravno prav 12 13% premalo 52 58% sploh ga ne spodbuja 9 10% pogosto ga celo zavira 8 9% zadeve ne poznam 8 9%

N= 89 100% P 10 - OCENA O ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – PO SPOLU

83

moški ženske frekvenca odstotek frekvenca odstotek preveč 0 0% 0 0% ravno prav 6 14% 6 13% premalo 28 65% 24 52% sploh ga ne spodbuja 4 9% 5 11% pogosto ga celo zavira 3 7% 5 11% zadeve ne poznam 2 5% 6 13%

N= 43 100% 46 100% P 11 - OCENA O ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – PO KRAJU ANKETIRANJA

Lendava Murska Sobota Ljutomer frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotek preveč 0 0% 0 0% 0 0% ravno prav 4 17% 5 12% 3 13% premalo 15 63% 26 63% 11 46% sploh ga ne spodbuja 2 8% 6 15% 1 4% pogosto ga celo zavira 1 4% 1 2% 6 25% zadeve ne poznam 2 8% 3 7% 3 13%

N= 24 100% 41 100% 24 100% P 12 - OCENA O ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – PO STAROSTI

do 30 let od 30 do 60 let več kot 60 frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotekpreveč 0 0% 0 0% 0 0% ravno prav 2 6% 6 13% 4 36% premalo 18 58% 28 60% 6 55% sploh ga ne spodbuja 4 13% 5 11% 0 0% pogosto ga celo zavira 1 3% 6 13% 1 9% zadeve ne poznam 6 19% 2 4% 0 0%

N= 31 100% 47 100% 11 100%

84

P 13 - OCENA O ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – PO KRAJU ANKETIRANJA

mesto vas frekvenca odstotek frekvenca odstotek preveč 0 0% 0 0% ravno prav 4 13% 8 14% premalo 18 60% 34 58% sploh ga ne spodbuja 5 17% 4 7% pogosto ga celo zavira 2 7% 6 10% zadeve ne poznam 1 3% 7 12%

N= 30 100% 59 100% P 14 - OCENA O ZADOSTNOSTI SPODBUD DRŽAVE ZA RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – PO IZOBRAZBI


višja frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotek preveč 0 0% 0 0% 0 0% ravno prav 5 20% 4 9% 3 15% premalo 15 60% 26 59% 11 55% sploh ga ne spodbuja 2 8% 4 9% 3 15% pogosto ga celo zavira 2 8% 3 7% 3 15% zadeve ne poznam 1 4% 7 16% 0 0%

N= 25 100% 44 100% 20 100% Analiza 6. vprašanja – Želene smeri razvoja turizma P 15 - ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA

frekvenca odstotek naravi prijazen turizem 64 72% vlaganja v prenočitvene

obrate 12 13% športno-rekreacijski turizem 44 49%

igralniški turizem 11 12% kongresni turizem 7 8% zdraviliški turizem 63 71%

turizem v navezavi s kmetijstvom 35 39%

popestril bi ponudbo in … 30 34% omejil bi obseg turizma 1 1%

N= 267 300% N anketirancev= 89

85

P 16 - ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA – PO SPOLU

moški ženske frekvenca odstotek frekvenca odstotek naravi prijazen turizem 30 70% 34 74% vlaganja v prenočitvene obrate 10 23% 2 4% športno-rekreacijski turizem 22 51% 22 48% igralniški turizem 6 14% 5 11% kongresni turizem 4 9% 3 7% zdraviliški turizem 29 67% 34 74% turizem v navezavi s kmetijstvom 17 40% 18 39% popestril bi ponudbo in … 10 23% 20 43% omejil bi obseg turizma 1 2% 0 0%

N= 129 300% 138 300% N anketirancev= 43 46

P 17 - ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA – PO KRAJU ANKETIRANJA Lendava Murska Sobota Ljutomer frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstoteknaravi prijazen turizem 19 79% 25 61% 20 83% vlaganja v prenočitvene obrate 1 4% 6 15% 5 21% športno-rekreacijski turizem 14 58% 19 46% 11 46% igralniški turizem 3 13% 7 17% 1 4% kongresni turizem 1 4% 5 12% 1 4% zdraviliški turizem 20 83% 28 68% 15 63% turizem v navezavi s kmetijstvom 8 33% 14 34% 13 54% popestril bi ponudbo in … 6 25% 18 44% 6 25% omejil bi obseg turizma 0 0% 1 2% 0 0%

N= 72 300% 123 300% 72 300% N anketirancev= 24 41 24

86

P 18 - ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA – PO STAROSTI

do 30 let

od 30 do 60 let

več kot 60

frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstoteknaravi prijazen turizem 17 55% 37 79% 10 91% vlaganja v prenočitvene obrate 7 23% 3 6% 2 18% športno-rekreacijski turizem 18 58% 24 51% 2 18% igralniški turizem 6 19% 4 9% 1 9% kongresni turizem 1 3% 5 11% 1 9% zdraviliški turizem 22 71% 32 68% 9 82% turizem v navezavi s kmetijstvom 10 32% 20 43% 5 45% popestril bi ponudbo in … 11 35% 16 34% 3 27% omejil bi obseg turizma 1 3% 0 0% 0 0%

N= 93 300% 141 300% 33 300% N anketirancev= 31 47 11

P 19 - ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA – PO KRAJU BIVANJA

mesto vas frekvenca odstotek frekvenca odstotek naravi prijazen turizem 23 77% 41 69% vlaganja v prenočitvene obrate 2 7% 10 17% športno-rekreacijski turizem 13 43% 31 53% igralniški turizem 4 13% 7 12% kongresni turizem 3 10% 4 7% zdraviliški turizem 21 70% 42 71% turizem v navezavi s kmetijstvom 14 47% 21 36% popestril bi ponudbo in … 10 33% 20 34% omejil bi obseg turizma 0 0% 1 2%

N= 90 300% 177 300% N anketirancev= 30 59

87

P 20 - ŽELENE SMERI RAZVOJA TURIZMA – PO IZOBRAZBI


višja frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstoteknaravi prijazen turizem 18 72% 31 70% 15 75% vlaganja v prenočitvene obrate 4 16% 6 14% 2 10% športno-rekreacijski turizem 10 40% 24 55% 10 50% igralniški turizem 2 8% 7 16% 2 10% kongresni turizem 1 4% 4 9% 2 10% zdraviliški turizem 22 88% 28 64% 13 65% turizem v navezavi s kmetijstvom 10 40% 15 34% 10 50% popestril bi ponudbo in … 7 28% 17 39% 6 30% omejil bi obseg turizma 1 4% 0 0% 0 0%

N= 75 300% 132 300% 60 300% N anketirancev= 25 44 20

Analiza 7. vprašanja – Sodelovanje domačinov v turističnih aktivnostih P 21 - PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM

frekvenca odstotek pripravljen sem sodelovati pri urejanju okolja 78 88% pripravljen sem sodelovati pri organizaciji prireditev 55 62% pripravljen sem učiti se tuje jezike 60 67% razmišljam o možnosti zaposlitve ali zaslužka v turizmu 44 49%

N= 89 P 22 - PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM – PO SPOLU

moški ženski frekvenca odstotek frekvenca odstotekpripravljen sem sodelovati pri urejanju okolja 37 86% 41 89% pripravljen sem sodelovati pri organizaciji prireditev 30 70% 25 54% pripravljen sem učiti se tuje jezike 27 63% 31 67% razmišljam o možnosti zaposlitve ali zaslužka v turizmu 22 51% 22 48%

N= 43 46

88

P 23 - PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM – PO KRAJU ANKETIRANJA

Lendava Murska Sobota Ljutomer frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotekpripravljen sem sodelovati pri urejanju okolja 23 96% 32 78% 23 96% pripravljen sem sodelovati pri organizaciji prireditev 14 58% 25 61% 16 67% pripravljen sem učiti se tuje jezike 18 75% 30 73% 12 50% razmišljam o možnosti zaposlitve ali zaslužka v turizmu 9 38% 24 59% 11 46%

N= 24 41 24 P 24 - PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM – PO STAROSTI do 30 let od 30 do 60 let več kot 60 frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotekpripravljen sem sodelovati pri urejanju okolja 24 77% 43 91% 11 100% pripravljen sem sodelovati pri organizaciji prireditev 21 68% 25 53% 9 82% pripravljen sem učiti se tuje jezike 24 77% 32 68% 4 36% razmišljam o možnosti zaposlitve ali zaslužka v turizmu 22 71% 19 40% 3 27%

N= 31 47 11 P 25 - PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM – PO KRAJU BIVANJA

mesto vas frekvenca odstotek frekvenca odstotekpripravljen sem sodelovati pri urejanju okolja 25 83% 53 90% pripravljen sem sodelovati pri organizaciji prireditev 21 70% 34 58% pripravljen sem učiti se tuje jezike 24 80% 36 61% razmišljam o možnosti zaposlitve ali zaslužka v turizmu 15 50% 29 49%

N= 30 59 P 26 - PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKOV ZA UKVARJANJE S TURIZMOM – PO IZOBRAZBI


višja frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotekpripravljen sem sodelovati pri urejanju okolja 23 92% 36 82% 19 95% pripravljen sem sodelovati pri organizaciji prireditev 16 64% 22 50% 17 85% pripravljen sem učiti se tuje jezike 12 48% 31 70% 17 85% razmišljam o možnosti zaposlitve ali zaslužka v turizmu 11 44% 24 55% 9 45%

N= 25 44 20

89

P 27 - SWOT analiza (RRA Mura 2002, 17)

PREDNOSTI

SLABOSTI

• Ugodna geografska lega • Optimalna simbioza med naravnim in umetnim

okoljem • Solidne - v domovini in tujini poznane - pomurske

zdraviliške destinacije • Bogastvo tradicionalne kulinarike in domačih obrti• Prijazno, gostoljubno in turistom naklonjeno

prebivalstvo

• Izoliranost območja zaradi neadekvatne prometne infrastrukture

• Odsotnost inovativnega pristopa pri oblikovanju turističnih proizvodov, nerazpoznavnost in/ali zastarelost turističnih proizvodov

• Pomanjkanje podjetnikov • Neovrednotena naravna in kulturno-zgodovinska

dediščina • Nizka izobrazbena in funkcionalna raven

usposobljenosti zaposlenih v turističnem gospodarstvu

PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI

• Bližina obstoječih in potencialnih turističnih trgov • Optimalne možnosti za razvoj drugih, tržno

zanimivih turističnih proizvodov, poleg zdravilišč • Profiliranje Pomurja kot turističnega območja in

promocija kakovostnih turističnih proizvodov pod kolektivno blagovno/storitveno znamko

• Sodelovanje obmejnih regij pri realizaciji skupnih projektov s področja turizma

• Uvajanje dopolnilnih turističnih dejavnosti na kmetijah

• Nadaljnja prometna izoliranost območja zaradi možnih časovnih zamikov pri izgradnji avtoceste

• Neupoštevanje novih turističnih trendov - zapoznelo in neadekvatno odzivanje na turistično povpraševanje

• Stihijski razvoj brez skupne vizije in strategije - medsebojna konkurenca turističnih ponudnikov namesto dopolnjevanja ponudbe, odsotnost specializacije

• Odsotnost vrhunskega pristopa zaradi neadekvatno usposobljenih kadrov

• Kolizija interesov v okolju glede nadaljnjega gospodarskega in infrastrukturnega razvoja območja

• Pomanjkanje kapitala in/ali neustreznost virov financiranja projektov v turizmu

90

P 28 - Okrogla miza o vlogi turizma v Pomurju V želji po razširitvi znanj s področja turizma, sem se 16. junija 2005 udeležil okrogle mize: »Turizem kot najperspektivnejša panoga v Pomurju.«. Tam mi je uspelo pridobiti številne informacije. Organizacija takšne okrogle mize dodatno podpira tezo, da je turizem v Pomurju zaželen, da ima potencial in da se mu pripisuje pomembna vloga med gospodarskimi sektorji. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki vseh treh turističnih sektorjev: javnega, zasebnega ter civilnega. Govora je bilo tudi o strategijah razvoja turizma in o njihovem slabem izvajanju (načrtovanih 4000 novih namestitvenih kapacitet, ustvarjenih le 2000). Strokovnjaki trdijo, da si razvoj pomurskega turizma v okviru nacionalnih strategij zasluži večjo pozornost. Govorili so tudi o tem, da Pomurje ni bilo opredeljeno kot turistična regija, v okviru Strategije razvoja slovenskega turizma 2002 – 2006. Po njihovem mnenju je to napaka, ki se v prihodnosti ne sme ponoviti. Kot enega glavnih problemov pomurskega turizma se je izpostavilo trženje. Udeleženci so dajali največji pomen mreženju, ki je v Pomurju slabo razvito. Predstavniki turistični agencij so izpostavili odsotnost touroperaterjev ter hotelskih verig v regiji. To se jim zdi velika priložnost, kar pojasnjujejo z tezo, da touroperaterji tja, kjer si zgradijo kapacitete tudi pripeljejo goste. Direktor Pomurske turistične zveze je govoril o možnostih wellnessa na podeželju ter o pomenu turističnih društev za regijo, ki po njegovih besedah turizem spreminjajo v gibanje. Pogreša celostno grafično podobo destinacije, privlačnejše promocijske materiale ter strategijo trženja. Želi si več trilateralnega sodelovanja v obliki mini 3D regije. To je poudaril z besedami: »Pametno se združimo in regionalno nastopajmo.« Govora je bilo še o preslabi celovitosti dosedanjega planiranja. Saj naj bi se podporne dejavnosti turizma prepočasi razvijale. Prav tako se je opozorilo na počasen razvoj človeških virov s področja turizma. Udeležence je motilo počasno ustanavljanje visoke šole za turizem, ki naj bi bila v Radencih. Direktor regionalne razvojne je okroglo mizo zaključil z željo po boljših časih v Pomurju ter dodal optimistično misel: »da, država končno priznava Pomurje kot turistično destinacijo«. Opazil sem dokajšnjo enotnost o smereh in načinu spodbujanja turizma v regiji med samo okroglo mizo. Po njej je ta enotnost hipoma zbledela. Udeleženci, pa so pogrešali besedo kapitala.

91

razvoj turizma v pomurju – odnos domaČinov in … · razvoj turizma v pomurju – ... -...

Documents