REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Direktorat za turizem

Kotnikova 5, 1000 Ljubljana

Tel.: (01) 400-32-00 Fax: (01) 478-32-62

TURISTIČNA POLITIKA ZA LETO 2008

Z USMERITVAMI ZA LETO 2009

Ljubljana, 10.03.2008

2

KAZALO

1. UVOD............................................................................................................................................................... 3

2. OBSEG TURIZMA V SLOVENIJI .............................................................................................................. 3

3. RAZVOJNI NAČRT IN USMERITVE SLOVENSKEGA TURIZMA 2007-2011................................. 5

4. IZVEDENE AKTIVNOSTI V LETU 2007 V SKLADU Z RNUST 2007-2011 ......................................... 8

4.1. POLITIKA RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ .............................................................................. 8 4.2. POLITIKA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV .......................................................................................... 8 4.3. POLITIKA TRŽENJA IN PROMOCIJE .................................................................................................... 9 4.4. POLITIKA TRAJNOSTNEGA IN REGIONALNEGA RAZVOJA........................................................ 12 4.5. POLITIKA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI ...................................................................................... 13 4.6. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA IN KOMUNIKACIJA.................................................................. 14 4.7. POLITIKA RAZVOJA POSLOVNEGA OKOLJA IN INVESTICIJ ...................................................... 14 4.8. POLITIKA RAZISKAV IN RAZVOJA ................................................................................................... 16 4.9. MEDNARODNO SODELOVANJE......................................................................................................... 17

5. PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA TURIZEM V LETU 2008......................................... 23

5.1. PREDSEDOVANJE SLOVENIJE EVROPSKI UNIJI ............................................................................ 23

6. CILJI TURISTIČNE POLITIKE ZA LETO 2008 Z USMERITVAMI ZA LETO 2009....................... 26

6.1. POLITIKA RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ ............................................................................ 27 6.2. RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV .............................................................................................................. 28 6.3. POLITIKA TRŽENJA IN PROMOCIJE .................................................................................................. 33 6.4. POLITIKA TRAJNOSTNEGA IN REGIONALNEGA RAZVOJA........................................................ 36 6.5. POLITIKA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI ...................................................................................... 40 6.6. POLITIKA RAZVOJA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ................................................................. 41 6.7. POLITIKA RAZVOJA POSLOVNEGA OKOLJA IN INVESTICIJ ...................................................... 42 6.8. POLITIKA SPODBUJANJA RAZISKAV IN RAZVOJA V TURIZMU................................................ 48 6.9. MEDNARODNO SODELOVANJE......................................................................................................... 48

7. PREGLED VIROV FINANCIRANJA TURISTIČNE POLITIKE ......................................................... 56

8. VIRI................................................................................................................................................................ 58

3

1. UVOD Z letom 2007 se je pričeli petletno strateško obdobje za katero je Ministrstvo za gospodarstvo na podlagi 5. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) pripravilo nov strateški dokument kot temeljni dokument načrtovanja razvoja turizma na nacionalni ravni. Nov strateški dokument nosi naziv Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (v nadaljevanju RNUST 07-11). Predlagane razvojne usmeritve turizma v obdobju od leta 2007 do leta 2011 temeljijo na podrobni analizi notranjega in zunanjega okolja ter na upoštevanju sodobnih trendov razvoja turizma. Iz te analize je izvedena vizija, temeljni cilji, temeljna strategija in poslovne strategije ter politike s predvidenimi ukrepi in aktivnostmi za doseganje temeljnih strateških ciljev. Z namenom kontinuiranega spremljanja uresničevanja temeljnih strateških ciljev dokument predvideva tudi vzpostavitev sistema učinkovite evalvacije in kontrole uresničevanja RNUST 07-11. RNUST 07-11 je ključni strateški dokument na področju razvoja turizma in bolj kot kdajkoli prej opredeljuje vlogo in pomen posameznih akterjev na področju razvoja turizma (in jih tudi opredeli kot nosilce ali sodelujoče pri izvajanju posameznih ukrepov). V okviru Ministrstva za gospodarstvo je za načrtovanje in izvajanje politike spodbujanje razvoja turizma na nacionalni ravni zadolžen Direktorat za turizem. 2. OBSEG TURIZMA V SLOVENIJI Po podatkih SURS se je skupno število prihodov v letu 2006 glede na predhodno leto povečalo za 4 % (2.484.605 prihodov), število prenočitev pa za 2 % (7.722.267 prenočitev). Pri tem se je število prihodov tujih gostov glede na leto 2005 povečalo za 4 %, število njihovih prenočitev pa za 2 %. Število prihodov domačih turistov se je povečalo za 3 %, pri prenočitvah slovenskih gostov pa beležimo 2 % rast. Po podatkih Banke Slovenije smo v letu 2006 zabeležili 1.425,1 mio EUR priliva iz naslova izvoza potovanj (tujci v Sloveniji). To je 3,3% več kot v letu 2005 (1.379,8 mio EUR) oziroma 8,7% več kot v letu 2004 (1.311,7). Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se je metodologija ocenjevanja potovanj z letom 2005 spremenila V letu 2007 beležimo naslednje rezultate: pozitivni trend prihoda in nočitev turistov se nadaljuje tudi v letošnjem letu, kjer beležimo 8 % rast števila prihodov in 7 % rast števila prenočitev. Ta trend rasti priča o uspešnem turističnem letu 2007 in izpolnitev oz. preseganje zastavljenih kvantitativnih ciljev slovenskega turizma. Vsled intenziviranja aktivnosti STO in slovenskega turističnega gospodarstva, še posebej na najpomembnejših trgih slovenskega turizma ter vsled predsedovanja Slovenije Evropski uniji, pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda prihodov tujih gostov in njihovih prenočitev. V Sloveniji smo uspešno izpeljali implementacijo mednarodno primerljive metodologije merjenja ekonomskega pomena turizma, imenovane »Satelitski računi za turizem – TSA« ter smo med 11 državami članicami EU, ki so to metodologijo uspešno implementirale.

4

Projekt »Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006« smo izpeljali z namenom da pridobimo mednarodno primerljive podatke o učinkih turizma in njegovem vplivu na nacionalno gospodarstvo v letih 2003 in 2006 na osnovi metodologije Satelitskih računov za turizem (TSA). Na osnovi te metodologije smo dobili naslednje rezultate o pomenu turizma v letih 2003 in 2006: Podatki za leto 2003:

Proizvodni multiplikator turistične dejavnosti je v letu 2003 znašal 1,75, medtem ko je multiplikator dodane vrednosti 2,01 (to pomeni, da če se dodana vrednost v turistični dejavnosti v povprečju poveča za 1.000 EUR, se bo dodana vrednost v celotnem slovenskem gospodarstvu povečala za 2.010 EUR) BDP, ustvarjen v gospodarstvu kot posledica turistične dejavnosti, je v letu 2003 znašal 1.921 mio EUR, kar predstavlja 7,72% celotnega BDP Slovenije v letu 2003 (delež čistega turizma - neposredni turistični učinki v BDP slovenskega gospodarstva - pa znaša 4,94% - t.i. turistični BDP v letu 2003). Neposredno je notranje turistično povpraševanje ustvarilo 3,9% vseh zaposlitev v gospodarstvu.

Ekstrapolacija za leto 2006: Zaposlenost v turizmu se je v letu 2006 glede na leto 2003 povečala za nekaj več kot 7%. Turistična dodana vrednost v Sloveniji je leta 2006 znašala 1,088 mrd EUR. To predstavlja 4,11% skupne bruto dodane vrednosti v Sloveniji. V primerjavi z letom 2003 se je turistična dodana vrednost povečala za 32%. V letu 2006 je turistični bruto proizvod znašal 5,5% celotnega BDP Slovenije (to je delež čistega turizma, brez posrednih učinkov), kar pomeni 11,3% povečanje glede na leto 2003. Tako lahko ugotovimo, da se je turizem v obdobju 2003-2006 zelo pospešeno razvijal ter da je rast turističnih dejavnosti hitrejša od splošne gospodarske rasti v naši državi, kar pomeni, da se je pomen turizma v gospodarstvu povečal.

5

3. RAZVOJNI NAČRT IN USMERITVE SLOVENSKEGA TURIZMA 2007-2011

Z letom 2007 je v veljavo stopil nov strateški dokument na področju razvoja turizma Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (RNUST). RNUST 2007-2011 je ključni strateški dokument na področju razvoja turizma in bolj kot kdajkoli prej opredeljuje vlogo in pomen posameznih akterjev na področju razvoja turizma (in jih tudi opredeli kot nosilce ali sodelujoče pri izvajanju posameznih ukrepov). Zaradi odgovornosti, ki jo nosi vsak nosilec oz. sodelujoči pri izvajanju politik, ukrepov in aktivnosti je bila v letu 2007 ustanovljena delovna skupina za uresničevanje RNUST, katere člani so predstavniki vseh inštitucij, ki so v RNUST-u navedeni kot nosilci, sodelujoči ali izvajalci ukrepov. V letu 2007 se je delovna skupina sestala dvakrat. Turizem je svetovni fenomen in v zadnjem časovnem obdobju obseg turistične dejavnosti raste še enkrat hitreje kot povprečna gospodarska rast. V dokumentu so posebej opredeljene najpomembnejše usmeritve:

- destinacijski model, ki poenostavlja organiziranost slovenskega turizma in vodi v večjo učinkovitost,

- nove smernice na področju trženja in promocije slovenskega turizma. Pri oblikovanju vizije razvoja turizma izhajamo iz razumevanja prihodnosti in dejstva, da mora biti vizija Slovenije zaradi njene majhnosti in neodkritosti drugačna od vizij velikih uveljavljenih destinacij. V bodoče bodo vse destinacije znotraj centralne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, dostopne v nekaj urah, za ceno, ki večini omogoča nekajdnevni obisk destinacije. Naraščal bo segment ljudi, katerih glavno vodilo pri izboru destinacije bo iskanje avtentičnosti in povezanost z njihovo (samo)podobo1. Vizija Slovenija bo postala razvita turistična destinacija z raznoliko in kakovostno turistično ponudbo, s poudarkom na krajših počitnicah. Z izoblikovanimi atraktivnimi in raznolikimi integralnimi turističnimi proizvodi bo postala tudi zaželena destinacija za daljše počitnice. Pozicija Slovenija je pozicionirana kot Evropa v malem, v njeni sredini, kot srce Evrope:

• Je ena od zadnjih, še ne dovolj odkritih destinacij v Evropi. • Prizadevamo si, da Slovenija ostaja taka kot je - pristna, avtentična. • V njej najdemo vse elemente Evrope, zato se vsakdo počuti kot doma. • Zaradi lege v središču Evrope je idealno izhodišče za obisk največjih evropskih

zanimivosti. Vrednote so:

• domačnost in dobro počutje/razvajanje; • varovanje narave in kulturne dediščine; • zdravo in aktivno življenje; • skrivnostnost.

1 Vir: Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011.

6

RNUST postavlja naslednje temeljne strateške cilje: � povečati globalno konkurenčnost slovenskega turizma in � povečati obseg turistične dejavnosti. Trije kvantitativni cilji so:

� povečanje obsega turističnega prometa – poprečna letna rast števila turistov 6% in nočitev 4%;

� povečanje turistične potrošnje – poprečna letna rast deviznih prilivov 8%; � izboljšanje prepoznavnosti - prepoznavnost Slovenije znotraj teh ciljnih skupin, na

katerih se bodo izvajale trženjske aktivnosti mora doseči vsaj 50 %. Trije kvalitativni cilji so: � decentralizacija - na globalnem turističnem trgu so prisotni samo slovenski turistični

ponudniki nastanitev ali tradicionalni turistični kraji, premalo pa integralni turistični proizvodi, saj ti niso oblikovani. Ključna konkurenčna prednost Slovenije je raznovrstnost na malem prostoru, zato je potrebno:

o oblikovati do deset temeljnih tematskih turističnih proizvodov, o vključiti v ponudbo tradicionalnih in že razvitih turističnih centrov naravne in

kulturne privlačnosti drugih turistično še ne valoriziranih krajev. � desezonalizacija - dejstvo je, da se največji turistični promet zgodi v poletnih mesecih in

to na turističnih destinacijah s ponudbo sonca in morja. Slovenija tem destinacijam ne more konkurirati s svojo ponudbo. Zato je turistično ponudbo potrebno oblikovati na takšen način, da bo ustvarjala motive za prihod turistov zunaj glavne sezone. Prav tako bo desezonalizacija (letna in tedenska) prispevala k trajnostnemu in sonaravnemu razvoju destinacij, kakor tudi k višji kakovosti storitev, boljši letni izkoriščenosti turističnih zmogljivosti, boljšim delovnim pogojem, boljšemu odnosu lokalnega prebivalstva do turizma, …

� promocija sprememb - Slovenija je na lestvicah najuspešnejših turističnih destinacij (po podatkih UNWTO in WTTC) uvrščena slabo. Glede na to, da še nismo izkoristili vseh priložnosti, verjamemo, da ima lahko Slovenija v prihodnosti pomembnejšo vlogo na globalnem turističnem trgu. Zato mora slovenska turistična ponudba:

o postati povezana, o postati kakovostna, o postati specializirana, o postati inovativna, o (p)ostati avtentična, o biti utemeljena na znanju in informacijah.

Temeljna strategija je v tem strateškem obdobju usmerjena v krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenskega turizma po načelih javno zasebnega partnerstva na vseh ravneh od lokalnega do nacionalnega ter v krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Ukrepi in aktivnosti za uresničitev temeljnih strateških usmeritev so opredeljeni v politikah. Bistveni poudarki nadgradnje modela organiziranosti slovenskega turizma pa so predstavljeni v nadaljevanju. RNUST vključuje 8 politik, v katerih so zajeti glavni ukrepi in aktivnosti, katerih izvajanje bo prispevalo k spodbujanju rasti in razvoja celotnega slovenskega turizma. Politike predstavljajo tudi smernice za razvojno delovanje vsem turističnim subjektom v Sloveniji.

7

Politike RNUST-a so: 1. Politika razvoja turističnih destinacij 2. Politika razvoja človeških virov 3. Politika trženja in promocije 4. Politika zagotavljanja kakovosti 5. Politika uvajanja informacijske tehnologije in komunikacij 6. Politika razvoja poslovnega okolja in investicij 7. Politika razvoja raziskovalnega dela 8. Politika trajnostnega in prostorskega razvoja. Cilj novega RNUST je: - krepitev modela destinacijskega managementa, ki ponudnike turističnih storitev spodbuja k večji medsebojni povezanosti ter večji vključitvi dopolnilnih dejavnosti okolja v svojo ponudbo; - da preko modela destinacijskega managementa in večje razvojne funkcije, ki jo prinaša nova organiziranost slovenskega turizma, dviguje kvaliteto življenja in bivanja ter spodbuja dopolnilne turistične dejavnosti, ki jih lahko oblikuje vsak posameznik z minimalno podjetniško žilico in zanimanja.

8

4. IZVEDENE AKTIVNOSTI V LETU 2007 V SKLADU Z RNUST 2007-2011

4.1. POLITIKA RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ Eden od poudarkov delovanja na področju turizma je krepitev modela destinacijskega menedžmenta, ki ponudnike turističnih storitev spodbuja k večji medsebojni povezanosti ter večji vključitvi dopolnilnih dejavnosti okolja v svojo ponudbo. RNUST med prirotetami v okviru politike razvoja turističnih destinacij navaja razvoj turističnih destinacij v Sloveniji, ki bodo sposobne izkoristiti naslednje priložnosti:

� oblikovanje inovativne, kakovostne, raznolike, kulturno bogate in avtentične ponudbe; � oblikovanje integralnih turističnih prooduktov; � upoštevanje trajnostnega razvoja, desezonalizacije, individualnosti ter specializiranosti

ponudbe glede na primerjalne prednosti. Ključna naj bi bila vloga regionalnih destinacijskih organizacij (RDO), ki naj bi prevzele razvojno, distribucijsko, promocijsko in operativno funkcijo. Direktorat za turizem na področju politike razvoja turističnih destinacij tesno sodeluje s Slovensko turistično organizacijo (STO). V tem okviru so opravljene aktivnosti povezane z identifikacijo turističnih destinacij Slovenije (trenutno poteka tudi CRP z naslovom »Ključni vidiki uspešnega razvoja turističnih destinacij – identifikacija turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov z analizo managementa turističnih destinacij«, ki se bo končal v letu 2008. Poleg tega smo pripravili osnutek modela organiziranosti bodočih regionalnih destinacijskih organizacij (RDO) in ostalih destinacijskih organizacij (pridobilil smo tudi dva modela organizacije turističnih destinacij in sicer za Dolenjsko/Belo Krajino ter Gorenjsko), ki bosta služila kot izhodiščna modela za ostale primere. Predlagan model naj bi spodbujal podjetniški razvoj in vodil v povečanje konkurenčnosti tudi v luči uvajanja načela javno-zasebnega partnerstva. V ta sklop sodi tudi oblikovanje in trženje integralnih turističnih proizvodov (na horizontalni ravni oblikovanje tematskih produktov ali na vertikalni ravni oblikovanje integralnih produktov). Pripravljamo nadgradnjo že obstoječe Banke turističnih priložnosti Slovenije (BTPS) v smeri spodbujanja inovativnosti, izbraževanja in usposabljanja za področje managementa turističnih destinacij in za turizem nasploh.

4.2. POLITIKA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV 4.2. Politika razvoja človeških virov

V letu 2007 smo se temeljiteje lotili tudi razvoja človeških virov v turizmu. Uspešno smo izpeljali projekt Promocije gostinskih poklicev na nacionalni ravni »Mi znamo«, pripravili smo »Celovit program spodbujanja razvoja človeških virov v turizmu v obdobju 2007-2011, s poudarkom na vseživljenjskem učenju«. Opravljeni sta bili dve analizi o stanju na področju razvoja človeških virov v turizmu in potrebah po izobraževanju in usposabljanju (v okviru obeh projektov na področju razvoja človeških virov v turizmu). Ustanovljena je bila Koordinacijska delovna skupina za razvoj človeških virov v

9

turizmu, ki bo skrbela za izvajanje omenjenega programa in politike razvoja človeških virov v turizmu (v skladu z RNUST). Vsi partnerji pri uresničevanju politike razvoja človeških virov v turizmu so uspešno in po predvidenem terminskem načrtu izvedli načrtovane aktivnosti v RNUST. Veliko je bilo v tem obdobju narejenega na prenovi izobraževalnih programov, tako na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, kakor na področju višjega strokovnega izobraževanja. Največja prednost te prenove je modularni in kreditni sistem izobraževanja. To omogoča širšo usposobitev za več nacionalnih poklicnih kvalifikacij v okviru izobraževalnega programa ter vključitev v nadaljnje šolanje tudi tistim, ki so ga predčasno zapustili. Prednost predstavlja tudi t.i. »odprti kurikulum«, ki omogoča lokalnemu turističnemu gospodarstvu, da zapolni petino (20%) šolskega programa z lastnimi predlogi izobraževalnih vsebin, čeprav te možnosti podjetja še ne izkoriščajo v zadostni meri. V tem obdobju je bilo obravnavnih več predlogov poklicnih standardov s področja gostinstva in turizma, mnogi med njimi so bili tudi potrjeni. Nekaj napredka je bilo doseženega tudi na področju sistema praktičnega izobraževanja, predvsem usposabljanja z delom, vendar bo več aktivnosti s tega področja prenesenih v leto 2008. V letu 2007 smo nadaljevali z nekaterimi že prej začetimi aktivnostmi za izboljšanje ugleda turizma v okolju in razvoj turistične podjetniške kulture med mladimi, pri čemer smo sodelovali s Slovensko turistično organizacijo, CPI, Zavodom za šolstvo RS, OZS, GZS, TZS ter drugimi partnerji. V letu 2007 je Ministrstvo za gospodarstvo nadaljevalo s sofinanciranjem projektov krepitve turistične kulture preko programov in projektov, ki jih izvaja Turistična zveza Slovenije.

4.3. POLITIKA TRŽENJA IN PROMOCIJE Slovenska turistična organizacija (v nadaljevanju STO) razen intenzivnega trženja slovenske turistične ponudbe na ključnih emitivnih trgih, ki so Italija, Nemčija, Avstrija in Velika Britanija, intenzivira svoje tržno-komunikacijske aktivnosti na trgih z velikim potencialom za slovenski turizem kot so Francija, države Beneluxa, Skandinavija in Rusija, Ukrajina, Španija. Nove priložnosti slovenski turizem išče tudi na čezoceanskih trgih Avstralije, Japonske, Kitajske, Indije, ZDA, predvsem v konceptu uvrstitve Slovenije v destinacijo osrednje oz. jugovzhodne Evrope. Aktivnosti na tujih izbranih ciljnih trgih v veliki meri potekajo v skladu s spodbujanjem razvoja programov za segment letalskih gostov in segment križarjenj. Dostopnost destinacije ima namreč na obiskanost destinacije velik vpliv. Z večanjem števila letalskih poletov z različnih emitivnih trgov in vključitve Slovenije v programe križarjenj postaja naša dežela oz. destinacija vse bolj dostopna za potencialne turiste.

Prizadevanja glede povečanja letalskega turizma Uspešni dogovori in vzpostavitve letalskih povezav med Slovenijo in Finsko, Slovenijo in Veliko Britanijo (nizkocenovni prevozniki) ter Slovenijo in Japonsko bodo vplivali na uspešen nadaljnji razvoj slovenskega turizma. Vzpostavljene linije:

- vzpostavljen let letalske družbe Ryanair med Mariborom in Londonom,

10

- nova letalska linija družbe EasyJet med Ljubljano in Londonom, - linija letalske družbe Wizzair med Londonom in Ljubljano, - nove vzpostavljene redne in čarter linije v zadnjih dveh letih (Ljubljana - Barcelona,

poletni čarter Ljubljana – Madrid), - nova linija Kijev – Ljubljana, - nova letalska linija Helsinki – Ljubljana, - načrtovana linija družbe Brussels Air Ljubljana- Bruselj.

Razvoj turističnih produktov: Na področju razvoja slovenskih turističnih produktov so bile sprejete strategije razvoja po posameznih turističnih produktih in sicer: Strategija razvoja gastronomije Slovenije, Strategija razvoja kolesarjenja, pred sprejetjem je strategija pohodništva in strategija razvoja in trženja slovenske turistične ponudbe za ladje za križarjenje. Na področju vzpodbujanja inovativnosti in kreativnosti v turizmu je bila konec leta 2006 ustanovljena Banka turističnih priložnosti Slovenije, projekt Sejalec (nagrada za inovativnost in kreativnost v turizmu) pa je bil nadgrajen. Vzpostavljanje znamke Slovenije Po sklepu Vlade RS je bil Urad Vlade RS za komuniciranje (v nadaljevanju UKOM) zadolžen za pridobitev celostne grafične podobe za slogan Slovenije in Vlada RS je na svoji 108. redni seji, dne 7.2.2007, pod točko 3., sprejela sklep s katerim je potrdila slogan »Slovenijo čutim« oz. »I feel Slovenia«. Na isti seji je Vlada RS zadolžila Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljevanju MG) za izvedbo postopka za pridobitev modela izgradnje in identitete znamke Slovenije.

Iz razloga, da se Slovenija že od osamosvojitve naprej srečuje s problemom neprepoznavnosti, domača javnost pa nenehno opozarja, naj država in njene pristojne ustanove vendarle kaj storijo v tej smeri, smo se na MG lotili naloge zelo skrbno.

Ministrstvo za gospodarstvo je 30. 10. 2007 (v skladu s pogodbo z izvajalcem agencijo Pristop d.o.o.) prejelo poslovni dokument in priročnik znamke Slovenija. Ministrstvo za gospodarstvo je oba dokumenta posredovalo v medresorsko obravnavo ter znamko Slovenije predstavilo Vladi Republike Slovenije. Vlada RS je na svoji redni seji dne 15.11.2007 znamko potrdila. Za skrbnika znamke je bil potrjen Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM). Znamka Slovenije bo predvidoma zaživela do konca leta 2007, še pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji. Logotip I feel Slovenia in slogan Slovenijo čutim sta se izkazala kot prava izbira v procesu vzpostavljanja in upravljanja znamke Slovenija, saj je identiteta znamke Slovenija sestavljena predvsem iz čutov in čutenja.

11

Slovenska turistična organizacija se je na turističnem sejmu WTM v Londonu, ki je potekal v tednu med 12.11. do 15.11.2007, prvič predstavila z novo vizualno podobo stojnice, ki je bila opremljena z logotipom I feel Slovenia.

12

4.4. POLITIKA TRAJNOSTNEGA IN REGIONALNEGA RAZVOJA Trajnostni razvoj Nosilec ukrepov je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). V letu 2007 je bila v okviru MOP ustanovljena skupina za uresničevanje RNUST, katere glavni cilj je iskati inštrumente, preko katerih bi se lahko uresničili ukrepi znotraj politike trajnostnega in regionalnega razvoja. Pomen se kaže zlasti sodelovanju med posameznimi inštitucijami vsled uresničevanja ciljev (npr. Operativni program upravljanja območij Natura 2000, ki ga je sprejel MOP tako povsem upošteva usmeritve MG). V RNUST-u 2007-2011 smo poglavju trajnostnega razvoja, zavarovanim območjem in ohranjanju naravne dediščine veliko prostora, produkt vezan na naravo pa je celo eden temeljnih turističnih produktov. V letu 2007 smo sofinancirali izvedbo programa: Razvoj obstoječih programov ekološkega managementa plaž in marin (Modra zastava) z nadgradnjo za razvoj drugih programov pospeševanja kakovosti okolja v turizmu ter okoljskega informiranja). V letu 2007 je bilo v Sloveniji podeljenih 10 modrih zastav, 8 za naravna kopališča in 2 za marine. Na tem mestu ne moremo mimo dejstva, da če želimo ohraniti konkurenčne prednosti vezane na naravo in klimo, se moramo zavedati, da so klimatske spremembe tiste, ki vplivajo v turizmu tako na stran ponudbe kot povpraševanja. Moderna tehnologija je tista, ki nam omogoča da v zrak spuščamo vse večje količine plinov, ki v naravi skrbijo za toplotno ravnovesje ozračja. V okviru UNWTO je bila leta 2007 obravnavana Deklaracija: Klimatske spremembe in turizem – odgovor na globalne spremembe (Davos, 2. oktober 2007; London – WTM – 12. november 2007 – udeležba Slovenije, Kolumbija – skupščina UNWTO – 23.-29. november 2007; Bali – konferenca OZN - december 2007). V novembru 2007 je bila sprejeta Agenda 21 (Agenda za trajnostni in konkurenčen evropski turizem) v okviru predsedovanja Portugalske Svetu Evropske unije. Evropska komisija je 19.10.2007 izdala končni komunike o »Agendi za trajnostni in konkurenčen evropski turizem« (COM(2007)621) in ga 23. oktobra 2007 predstavila Svetu EU. Prostorski / regionalni razvoj V letu 2007 se je na področju izvajanja prostorske politike na področju turizma intenzivno sodelovalo z MOP, ki je v namene izvajanja ukrepa RNUST- a vezanega na okoljsko in prostorsko tematiko ustanovil posebno resorno delovno skupino, ki bo skrbela za izvajanje vseh ukrepov RNUST-a in letnih izvedbenih politik, ki so vezane na prostorsko problematiko. Na svojem prvem sestanku delovna skupina ni sprejela še nobenih konkretnih odločitev vezanih na predvidena dva ukrepa RNUST-a povezana z prostorskimi potrebami za razvoj turizma na lokalni in regionalni ravni. Izraženo je bilo le načelno stališče delovne skupine MOP o potrebi po pomoči občinam, pri pripravi občinskih prostorskih aktov in nujnosti zagotovitve posebne finančne postavke za te namene, kjer se pričakuje, da bodo sredstva zagotovljena predvsem na MG, medtem ko bi strokovno pripravil in vodil razpis MOP.

13

V zvezi s pomočjo regijam, predvsem pri pripravi regionalnih prostorskih aktov za potrebe turizma, se je izoblikovalo stališče, da je s tem ukrepom bolj smiselno počakati na realizacijo projekta pokrajin oz regionalizacije predvsem zaradi učinkovitosti porabe predvidenih subvencij države pri pripravi regionalnih prostorskih aktov za potrebe turizma. Lokalne skupnosti oziroma organi odločanja znotraj že definirane pokrajine/regije bodo namreč lažje in natančneje definirali oziroma sinhronizirali parametre lokalnih in regionalnih prostorskih načrtov z regionalnimi in lokalnimi razvojnimi načrti na področju razvoja turističnih destinacij (tako regionalnih kot lokalnih) in s tem povezanim umeščanjem potrebnih turističnih infrastrukturnih objektov v regionalni prostor, da bi na ta način zagotovili optimalno konkurenčnost in razvoj posamezne turistične destinacije, omogočili doseganje nacionalnih ciljev razvoja slovenskega turizma izhajajočih iz RNUST in hkrati zadostili načelom trajnostnega razvoja kot primarni razvojni usmeritvi.

4.5. POLITIKA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI Zavedamo se, da je v turizmu ključ uspeha v turizmu v kakovosti in zadovoljstvu gostov, kar je obenem primarni cilj politike razvoja kakovosti, opredeljene v RNUST 2007-2011, kakor tudi dvigniti kakovost proizvodov in storitev v slovenski turistični ponudbi (Program celovitega spodbujanja kakovosti storitev v turizmu iz leta 2005). V letu 2007 smo pozornost posvetili razvoju kakovostnega turizma, ki naj temelji na načelih trajnostnega razvoja, z namenom spodbujanja uvajanja ekološkega managementa v slovenska turistična podjetja in uvajanju hotelskega sistema kakovosti storitev (oba programa oz. priročnika sta dostopna na spletnih straneh MG in sicer http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/zagotavljanje_kakovosti). V letu 2007 smo zato na osnovi pridobljenih priročnikov za obe tematiki organizirali tudi brezplačne delavnice za predstavnike slovenskega turističnega gospodarstva, ki so bile izredno dobro zasedene (Program ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov in Program Hotelski sistem kakovosti storitev). Kot rezultat naše aktivnosti bo najverjetneje v začetku leta 2008 prvi hotel v Sloveniji pridobil eko oznako in sicer EU flower (marjetico). V letu 2007 smo končali CRP »Metodologija stalnega merjenja zadovoljstva turistov« in pridobili priročnik, ki je dostopen na zgoraj omenjeni spletni strani. Predstavitev metodologije predstavnikom turističnega gospodarstva je bila izredno dobro obiskana, načrtujemo še brezplačno izobraževanje v SPSS programu. V letu 2007 je potekal tudi postopek pridobitve novega in posodobljenega sistema kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (na osnovi Pravilnika o merilih in načinih kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, vključno s Prilogo A), ki se bo nadaljeval v letu 2008.

14

4.6. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA IN KOMUNIKACIJA Na področju razvoja informacijske tehnologije je v februarju 2007 začel delovati CRS (centralni turistični rezervacijski sistem). V okviru CRS, ki deluje na uradnem slovenskem turistično informacijskem portalu www.slovenia.info, smo od vzpostavitve do konca septembra zabeležili 1400 rezervacij. STO v letošnjem letu predvideva tudi vsebinsko in vizualno prenovo spletnega portala www.slovenia.info, ki bo potekalo v skladu z uvedbo nove turistične znamke Slovenije. STO to orodje predstavitve, promocije in trženja slovenskega turizma uvršča med najpomembnejša sodobna orodja, kar potrjuje tudi dejstvo, da smo v letošnjem letu zabeležili kar 30 % rast števila obiskovalcev spletne strani www.slovenia.info. V letu 2007 je STO začel s pripravo novega strateškega dokumenta na področju ITIS (integralni turistični informacijski sistem). Izpostavljeno je predvsem področje CRM (»customer relationship management«) tako na nivoju B2B kot na nivoju B2C.

4.7. POLITIKA RAZVOJA POSLOVNEGA OKOLJA IN INVESTICIJ Politika razvoja poslovnega okolja

Realizirane so bile vse aktivnosti, ki so v pristojnosti MG. Tako je bila:

• sprejeta Uredba o razvojnih spodbudah za turizem (Uradni list RS, št. 132/06 in 23/07), ki predstavlja osnovo za sheme dodeljevanja razvojnih spodbud za turizem,

• sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 60/07) in na tej podlagi še

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost ((Uradni list RS, št. 93/07),

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (pred objavo v Uradnem listu RS),

• Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije (pred objavo v Uradnem listu RS; pripravil AJPES),

• v okviru priprave navedenih predpisov so bile v celoti izvedene vse načrtovane aktivnosti za poenostavitev pogojev poslovanja v gostinstvu (odprava administrativnih ovir),

• sprejet je bil RNUST (seja Vlade RS z dne 14. 7. 2006), Nerealizirana ostaja le naloga, povezana s pripravo Strategije razvoja igralništva, ker nosilec (MF) ni predložil izhodišč oziroma osnutka gradiva.

Izpostavili bi predvsem Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu, ki je stopil v veljavo mesecu juliju 2007. Ta zakon je že in bo še pomembno spodbudil razvoj gostinstva, s tem da:

• omogoča gostincem, da brez posebne registracije za opravljanje trgovske dejavnosti prodajajo posamezne izdelke, ki so sicer vključeni v njihovo gostinsko ponudbo,

15

• gostincem pred začetkom opravljanja gostinske dejavnosti ni več treba pridobivati odločb o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti,

• je poenostavljeno področje registracije malih sobodajalcev, • je omogočeno zaposlovanje najete delovne sile na turističnih kmetijah, • da kmet, ki na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno

dejavnost, lahko opravlja to dejavnost tudi zunaj svoje kmetije na prireditvah, povezanih s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji (npr. ob martinovanju) in pri tem ponuja jedi in pijače iz domačega okolja.

Investicijska politika

Programsko obdobje 2004-2006 V prvem programskem obdobju, od vstopa Slovenije v EU do konca leta 2006, smo imeli za turizem na razpolago 44,7 mio EUR sredstev, ki smo jih tudi v celoti razdelili in z njimi podprli 36 projektov, od tega 28 infrastrukturnih in 8 s področja managementov turističnih destinacij. Prvotna sredstva na ukrepu so bila za 10 mio EUR nižja. S prvotno potrjenimi sredstvi na ukrepu smo v letih 2004 in 2005 izvedli 2 javna razpisa, 3. javni razpis za turistično infrastrukturo pa smo objavili v letu 2006, ko smo pridobili dodatna sredstva v višini 10 mio EUR. V okviru 28 podprtih infrastrukturnih projektov bo ustvarjenih 754 novih delovnih mest, 3.325 novih namestitvenih kapacitet, število nočitev pa se bo povišalo za več kot 700.000. Vsi projekti iz prvega in drugega razpisa bodo zaključeni do konca leta 2007, projekti tretjega javnega razpisa (5 projektov) pa bodo zaključeni do konca marca 2008. Večjih problemov pri izvajanju projektov ni bilo. Izplačila iz proračuna so v vseh letih potekala v skladu s planom, proračunska sredstva so bila v vseh letih praktično skoraj v celoti porabljena. Prav tako smo za vsa izplačila prejeli tudi povračila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR). Pri izvajanju ukrepa ni prišlo do kakršnih koli nepravilnosti ali napak, ki bi imele za posledico vračilo sredstev ali zavrnitev zahtevka za povračilo. Nova finančna perspektiva 2007-2013 Prednostna usmeritev Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva je namenjena (kot izhaja tudi že iz samega naziva) dvigu konkurenčnosti in kakovosti slovenskega turizma ter spodbujanju razvoja turističnih destinacij. V novi finančni perspektivi imamo na razpolago 145 mio EUR (skupaj s sredstvi ESRR), s katerimi bomo spodbujali investicijske projekte v zasebno turistično infrastrukturo, ki bodo imeli pozitivne učinke na nadaljnji razvoj turizma, zlasti v destinacijah in na področjih turistične ponudbe, kjer je opaziti očitno pomanjkanje tovrstne infrastrukture oz. neprimerno kakovost obstoječe turistične ponudbe. Ravno tako bomo spodbujali razvoj organizacijskih struktur, s poudarkom na izboljšanju kakovosti in povečanju obsega promocije posameznih turističnih destinacij, javne investicije v za turizem pomembno javno infrastrukturo, investicije v ohranjanje naravnih vrednot in obnovo objektov kulturne dediščine ter oblikovanje in trženje integralnih turističnih proizvodov (ITP).

16

Za investicije v zasebno turistično infrastrukturo sta bila objavljena že dva javna razpisa. Enega je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo (MG) in je namenjen predvsem večjim investicijam, katerih prijavitelji so lahko tako velika, kot majhna in srednja podjetja. Drugi razpis je bil objavljen v okviru Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in je namenjen manjšim investicijam, katerih prijavitelji pa so lahko mala in srednje velika podjetja. Višina razpisanih sredstev na razpisu MG je 50 mio EUR, na razpisu SPS pa 20 mio EUR. Oba razpisa sta namenjena investicijam v turistično infrastrukturo, pri tem, da je razpis SPS namenjen zgolj investicijam v nastanitvene zmogljivosti, medtem, ko je razpis MG nekoliko širši in zajema še investicije v bazene in bazenske komplekse, izgradnjo in prenovo žičnic in umetno zasneževanje, igrišča za golf in zabaviščne parke. Oba razpisa bosta odprta do porabe sredstev. Na razpisu MG so bila izvedena že tri odpiranja, na katera je prispelo skupno 61 vlog. V okviru prvih dveh odpiranj, ki so že zaključena je bilo odobreno sofinanciranje 23 projektom, tretje odpiranje pa je še v izvajanju. Glavnina odobrenih investicij je s področja nastanitvenih zmogljivosti (16 investicij), tri investicije se nanašajo na povečanje smučarskih kapacitet, štiri investicije pa so s področja bazenskih kompleksov in wellnessa. Skupna investicijska vrednost odobrenih projektov znaša 194 mio EUR, medtem ko jim je skupaj odobreno 48 mio EUR nepovratnih sredstev. Nosilci odobrenih projektov so v 12 primerih mala podjetja (63 % vseh odobrenih sredstev) in v 11 primerih velika podjetja (37% vseh odobrenih sredstev). Na prvi dve odpiranje razpisa Slovenskega podjetniškega sklada je prispelo 52 vlog,. V okviru prvega odpiranja je sofinanciranih 9 projektov, drugo odpiranje še ni zaključeno.

4.8. POLITIKA RAZISKAV IN RAZVOJA Slovenija je z uvajanjem »Tourism Satellite Accounts« (Satelitski računi za turizem TSA) in realnimi izračuni turističnega multiplikatorja pristopila k uresničevanju usmeritev Evropske komisije na področju turizma in turistične statistike, ki vsem svojim članicam priporoča, da pristopijo k izdelavi TSA, za kar namenja tudi finančno pomoč. Po podatkih Eurostata je doslej 11 držav članic EU implementiralo to metodologijo (TSA), v 6 državah članicah so pričeli z delom na implementaciji, medtem ko sta 2 državi članici pripravili šele študijo izvedljivosti. TSA so doslej implementirale naslednje države članice EU: Avstrija, Belgija, Finska, Francija (nekoliko se razlikuje), Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska (nekoliko se razlikuje), Nizozemska in objavile preliminarne podatke, s katerimi lahko primerjamo vlogo turizma v nacionalnih gospodarstvih.

Na TSA metodologiji so pričele z delom: Republika Češka, Madžarska, Italija, Ciper, Velika Britanija in Irska.

Implementacija TSA v Sloveniji:

Že v letu 2001 smo pristopili k izdelavi študije izvedljivosti, medtem ko smo v letu 2004 zaključili projekt »Implementacija satelitskih računov za turizem v Sloveniji«, ki ga je sofinancirala Evropska komisija. V prvi fazi projekta smo se osredotočili na leto 2000, za katero smo imeli največ razpoložljivih dokončnih statističnih podatkov iz primarnih in sekundarnih virov. Pri izvajanju projekta smo se povezali tudi s strokovnjaki iz tujine, ki imajo bogate izkušnje na področju statističnih in makroekonomskih raziskav ter dobro

17

poznajo metodologijo Satelitskih računov za turizem. Za mednarodno sodelovanje pri projektu smo se odločili predvsem z namenom izmenjave izkušenj na tem področju, prenosa dobrih praks in strokovnih znanj ter z namenom uskladitve metodologije, da bi zagotovili čim boljšo mednarodno primerljivost podatkov. Z novim projektom, ki smo ga naročili v letu 2007 (projekt »Satelitski računi za turizem – ocena ekonomskega obsega in pomena turizma v Sloveniji za leto 2003 in ekstrapolacija rezultatov za leto 2006«), smo želeli na osnovi metodologije Satelitskih računov za turizem (TSA) ovrednotiti učinke turizma v letih 2003 in 2006. V bližnji prihodnosti pa želimo, da bi v Sloveniji vzpostavili tudi sistem za permanentno spremljanje učinkov turizma po tej metodologiji in prikaz njegovega pomena za nacionalno gospodarstvo. Ustanovljen je bil tudi strokovni projektni svet TSA, ki je spremljal in strokovno usmerjal vodenje projekta v skladu za zastavljenimi smernicami in cilji. Z uvedbo metodologije Satelitskih računov za turizem in s stalnim izvajanjem le-te bomo zagotovili makroekonomske agregate, s katerimi bo mogoče izraziti obseg in ekonomski pomen turizma v Sloveniji ter pridobili mednarodno primerljive podatke o vplivu turizma na nacionalno gospodarstvo. Izračuni na osnovi Input-Output tabel prikažejo podrobne informacije o turistični potrošnji ter na drugi strani omogočijo vpogled v podrobno strukturo proizvodnje, ki je potrebna za zadovoljitev turističnega povpraševanja. S tem pridobimo ustrezno, mednarodno priznano metodološko orodje za spremljanje ekonomskega obsega in pomena turizma v narodnem gospodarstvu ter njegovega vpliva na druge gospodarske dejavnosti, na zaposlovanje in pospeševanje regionalnega razvoja. Ključni rezultati TSA raziskave so prikazani v uvodu (poglavje 1.2.).

4.9. MEDNARODNO SODELOVANJE V letu 2007 je Direktorat za turizem s svojimi predstavniki sodeloval na naslednjih področjih oz. pri naslednjih aktivnostih:

SODELOVANJE V OKVIRU EU Svet EU 2007 Direktorat za turizem je v letu 2007 redno spremljal tekoče zadeve povezane s področjem turizma, ki so se obravnavale v okviru DS Sveta za konkurenčnost in rast – formacija turizem in v zvezi z tem pripravljal stališča in pobude Slovenije za obravnavo na Svetu EU, kadar so bile teme s področja turizma uvrščene med zaključke.

Z ravnjo generalnega direktorja je bila zagotovljena udeležba na obeh ministrskih konferencah posvečenih obravnavam aktualnih tem s področja EU turizma, ki sta jih v program predsedovanja uvrstili tako predsedujoča Nemčija v prvi polovici leta 2007 (Berlin/Potsdam, Nemčija) kot tudi Portugalska v drugi polovici 2007 (Evropski turistični forum, Algarve, Portugalska). Neformalnih ministrskih srečanj ob obeh konferencah se pristojni minister zaradi prezasedenosti ni mogel udeležiti.

18

Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 V okviru priprav na predsedovanje smo spremljali in dopolnjevali 18-mesečni program predsedovanja trojke, kjer smo zaradi preštevilnih načrtovanih dogodkov v Sloveniji za časa predsedovanja Slovenije iz programa črtali prvotno predviden skupen dogodek z Ministrstvom za kulturo (v nadaljevanju MK) in MG za raven generalnih direktorjev, to je konferenco »Kulturna dediščina in turizem«. Direktorat za turizem je s svojimi predstavniki v delovnih skupinah MG za priprave na predsedovanje aktivno sodeloval skozi celotno leto. Večina aktivnosti se je odvijala v okviru podskupine za vsebine predsedovanja in v okviru podskupine za logistiko. V okviru vsebinskega programa predsedovanja je Direktorat za turizem pripravil »Prioritete in usmeritve Slovenije na področju EU turizma za obdobje slovenskega predsedovanja«, ki so bile predstavljene Evropski komisiji. Z vsebinskega vidika se je spremljal 18-mesečni program predsedovanja Trojke in aktivnosti predhodno predsedujočih na področju priprave novega strateškega razvojnega dokumenta na področju EU turizma »Agende za trajnostni in konkurenčen evropski turizem«, o katerem je Svet sprejel zaključke na jesenskem zasedanju Sveta pod portugalskim predsedstvom. Na področju logistične priprave prvotno predvidene konference »Kulturna dediščina in turizem« so bile izvedene številne aktivnosti, ki zaradi izbrisa dogodka iz prvotnega programa dogodkov predsedovanja v Sloveniji v nadaljevanju ne bodo več potrebne. EUROMED V okviru priprav na predsedovanje so se na področju turizma pričele številne aktivnosti vezane tako na vsebinske kot logistične zadeve realizacije prvega EURO-MED ministeriala za turizem, ki ga bo gostil Maroko za časa slovenskega predsedovanja. Na pobudo Maroka, Portugalske in Slovenije so namreč zunanji ministri Euro-Meda uvrstili navedeno konferenco v program aktivnosti Euro-Mediteranskega Partnerstva za leto 2008 (predvidoma v aprilu 2008). Direktorat za turizem je za potrebe vsebinskih zadev vezanih na EURO-MED ministerial pripravil predlog obravnavanih tem za razpravo ministrov in predloge morebitnih ministrskih zaključkov, ki bodo obravnavani na dveh predvidenih zasedanjih visokih uradnikov(SOM) Euromeda tako konec leta 2007 kot v začetku 2008. Evropska komisija (EK) in TAC – Posvetovalno telo EK za področje turizma 2007 Slovenija je v letu 2007 zagotavljala udeležbo na zasedanjih TAC, spremljala projekte, aktivnosti, seminarje, delavnice, ki jih je organizirala EK z namenom usmerjanja in usklajevanja politik in ukrepov na posameznih aktualnih področjih EU turizma (socialni turizem, podeželski turizem, mladinski in seniorski turizem), pri aktualnem projektu EK usmerjenem k spodbujanju kakovosti evropske turistične ponudbe in konkurenčnosti destinacije Evrope »Turistične destinacije odličnosti«, Slovenija tako v letu 2006 kot v letu 2007 ni sodelovala. Evropski parlament (EP) – Odbor za promet in turizem 2007 V mesecu marcu je pristojni odbor EP oziroma predsednik pripravljal poročilo EP za Svet EU o aktualni problematiki EU turizma in usmeritvah in priporočilih, ki jih je v zvezi z tem pripravljal EP oziroma pristojni odbor. Slovenija je svoja stališča do obravnavanih tem izrazila v odgovorih na vprašalnik EP, ki jih je posredovala predsedujočemu pristojnega odbora za promet in turizem v EP. V oktobru mesecu 2007 je pristojni minister za turizem

19

opravil srečanje s predsednikom pristojnega odbora EP za promet in turizem – g. Paolom Costo, kjer je predstavil prioritete in usmeritve Slovenije na področju turizma za časa predsedovanja ter se seznanil z pobudami in usmeritvami pristojnega odbora EP na področju EU turizma. MULTILATERALNO SODELOVANJE 2007

UNWTO Svetovna turistična organizacija (UNWTO – UNITED NATIONS WORLD TOURISM ORGANIZATION) je vodilna mednarodna organizacija za področje turizma. Od 23. decembra 2004 je specializirana agencija Organizacije združenih narodov. Osnovne naloge UNWTO so raziskave o razvoju turizma v svetu, spodbujanje trajnostnega turizma, spodbujanje dviga kakovosti turističnih proizvodov in storitev, ohranjanje splošne varnosti in varstvo turistov kot potrošnikov, izvajanje etičnega kodeksa v turizmu, krepitev mednarodnega sodelovanja in razumevanja, odpravljanja revščine s pomočjo turizma v nerazvitih državah, izvajanje globalnih tržnih raziskav in globalno komuniciranje z javnostmi ter oblikovanje temeljnih smernic, priporočil in usmeritev vladam držav članic in turistični industriji pri njihovem strateškem razvojnem načrtovanju. Polnopravnih članic UNWTO s pravico glasovanja na Generalni Skupščini je trenutno 150 držav sveta, članstvo pa zajema tudi pridružene in sodelujoče članice. Članstvo se bo na generalni skupščini UNWTO konec novembra 2007 v Cartageni de Indias v Kolumbiji predvidoma povečalo za nekaj novih članic. Področje sodelovanja in koordinacije med UNWTO in Slovenijo pokriva Direktorat za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, ki koordinira in usklajuje zadeve s področja sodelovanja z UNWTO z Ministrstvom za zunanje zadeve, Sektorjem za mednarodne organizacije in človekovo varnost. Direktorat za turizem sodeluje pri oblikovanju in potrjevanju Programov dela UNWTO, sodeluje v številnih raziskavah UNWTO, sprejema odločitve o podpori kandidaturam posameznih držav za članstvo v organih UNWTO, poizkuša v čim večji meri v svojih strateških razvojnih dokumentih in politikah upoštevati priporočila in usmeritve UNWTO vladam držav članic, udeležuje se vsakoletnih Regionalnih konferenc UNWTO za Evropo, udeležuje se Generalne skupščine UNWTO ter skladno z razpoložljivimi sredstvi tudi konferenc, delavnic, usposabljanja in izobraževanja, ki ga UNWTO omogoča svojim članicam. Vabila na konference in seminarje posreduje tudi slovenskemu turističnemu gospodarstvu in drugim predstavnikom stroke. Obsežno publicistično ponudbo UNWTO koristi pri svojem delu in jo nudi na razpolago za izvedbo projektov s področja turizma. V času od 23. do 25. maja 2007 je Slovenija prvič v obdobju samostojnega članstva v tej mednarodni organizaciji uspešno gostila 46. zasedanje UNWTO Komisije za Evropo s spremljajočim strokovnim seminarjem. S kandidaturo Slovenije za ta dogodek in njegovo zelo uspešno izvedbo je Slovenija še močneje okrepila svoje sodelovanje v okviru te mednarodne organizacije Republika Slovenija je v letu 2007 vložila kandidaturo za članstvo v Izvršnem svetu UNWTO. Volitve v Izvršni svet so bile na zasedanju Komisije za Evropo v Kolumbiji dne 26.11.2007.

20

Slovenska delegacija se je udeležila zasedanja Komisije za Evropo dne 26. novembra, kjer so predstavili kandidature držav članic za članstvo v Izvršnem svetu UNWTO, kandidaturo je vložila tudi Slovenija in še osem drugih držav članic, ki sodijo v regijo Evropa. Prosti so štirje sedeži v tem organu. Po izvedenem postopku glasovanja je Slovenija zasedla peto mesto in tako ni dobila sedeža v IS. Nove kandidature bodo možne čez dve leti in Slovenija bo v letu 2009 za članstvo v IS ponovno vložila kandidaturo. Delovna Skupnost Alpe-Jadran 2007 Republika Slovenija je v letu 2007 aktivno sodelovala v okviru DS Alpe Jadran oziroma delovne skupine za turizem. Delovna skupina za turizem, ki ji predseduje Republika Hrvaška, se sestaja večkrat letno (princip rotacije gostiteljstva sestankov) in sprejema skupen program dela in potrjuje izvedbo posameznih projektov. V letu 2007 je delovna skupina uspešno zaključila projekt Magazin DS Alpe-Jadran s tematiko »romarski turizem Alpe-Jadran«, ki ga je koordinirala in vodila Slovenija. Projekt je bil skoraj v celoti financiran iz sredstev skupnega proračuna članic v Celovcu. Trenutno je v teku nov projekt magazina, ki ga koordinira članica Avstrijska Koroška in sicer na temo »Kolesarske poti DS Alpe-Jadran«, pričele pa so se že aktivnosti za nov projekt in sicer na temo »Grajska dediščina DS Alpe-Jadran«, ki ga bo koordinirala ali Hrvaška ali pa ena izmed članic iz Madžarske. Delovna skupina se pripravlja z določenimi aktivnostmi in skupnim projektom tudi na 30 letnico delovanja Skupnosti, ki bo drugo leto. SODELOVANJE V REGIONALNIH POBUDAH Srednjeevropska pobuda (SEP) V okviru Srednjeevropske pobude sodelujemo v delovni skupini za turizem, kjer se dogovarjamo o skupnih projektih vseh držav članic in možnosti skupne promocije na tretjih trgih. Vsaka država članica ima možnost predlagati izvedbo dogodka ali projekta z namenom prenosa dobrih praks in know-howa drugim članicam in za to tudi pridobiti sofinanciranje v okviru Srednjeevropske pobude. Ministrstvo za gospodarstvo je oktobra 2007 organiziralo mednarodni seminar z delavnico na temo »Merjenje ekonomskega pomena turizma v državah članicah SEP, z osrednjim poudarkom na Satelitskih računih za turizem". Pridobili smo tudi sredstva SEP za sofinanciranje stroškov dogodka. Jadransko-Jonska pobuda (JJP) Ob upoštevanju posebnosti morja in obmorskega pasu države članice pobude sodelujejo na številnih področjih, ki so obravnavana v okviru delovnih omizij. Delovna omizja, ki predstavljajo ogrodje dejavnosti JJP so: za boj proti organiziranemu kriminalu, za varstvo okolja in trajnostni razvoj, za gospodarstvo, turizem ter mala in srednja podjetja, za promet in pomorsko sodelovanje, za kulturo ter izobraževanje in meduniverzitetno sodelovanje. Republika Slovenija je v obdobju od maja 2003 do maja 2004 predsedovala Jadransko-Jonski pobudi, v letih 2006/2007 je pobudi predsedovala Bosna in Hercegovina. Na povabilo predsedujoče države smo se udeležili sestanka delovnega omizja za turizem v marcu 2007 v Sarajevu.

21

Kvadrilaterala Pobudo za sodelovanje med Slovenijo, Madžarsko in Italijo je leta 1996 dala Slovenija. Sodelovanje se je z vključitvijo Hrvaške leta 2000 razvilo v kvadrilateralo. Gre za obliko konkretnega projektnega sodelovanja držav in istem geopolitičnem in interesnem prostoru. Vsebinsko sodelovanje poteka na več področjih, kot je turizem, kultura, okolje, regionalni razvoj, delo in zaposlovanje idr. Kvadrilaterala predstavlja med drugim tudi mesto za posvetovanje in oblikovanje skupnih stališč do pomembnih dogajanj v ožji in širši geografski regiji. V letu 2003 je pobudi predsedovala Slovenija. Ponovno predsedovanje bi morala Slovenija prevzeti v letu 2008, vendar je zaradi obveznosti prevzema predsedovanja EU predsedovanje kvadrilaterali prevzela Madžarska. V letu 2007 je kvadrilaterali predsedovala Hrvaška, ki je sklicala dva sestanka v okviru te pobude, izvedla pa enega, ki smo se ga tudi udeležili. Na sestanku smo govorili o problemu sezonskosti v turizmu v državah kvadrilaterale.

DRUGA PODROČJA MULTILATERALNEGA SODELOVANJA Alpska Konvencija (AK) – izvajanje Protokola o turizmu 2007 Slovenija je kot podpisnica Alpske konvencije spremljala izvajanja Alpske Konvencije (Uradni list RS, št. 19/95; v nadaljevanju AK), sodelovala pri pripravi poročil o izvajanju Protokola o turizmu ter drugih Protokolov ter v okviru nacionalnega pododbora AK aktivno spremljala in sodelovala pri ostalih projektih vezanih na AK, kot je »Deklaracija o kulturi«, projekt Pro-Natura-pro-ski za presojo vpliva smučišč na okolje v celotnem področju Alp in eko-certifikacijo smučišč itd. BILATERALNO SODELOVANJE Direktorat za turizem sodeluje pri uresničevanju bilateralnih odnosov Republike Slovenije z drugimi državami, pri čemer izdeluje informacije in dokumente za bilateralne sestanke in obiske delegacij. Bilateralni sporazumi in memorandumi o sodelovanju na področju turizma S strani mnogih držav prejemamo pobude za sklenitev bilateralnih sporazumov o sodelovanju na področju turizma, a naše splošno načelo je, da naj se sodelovanje na področju turizma obravnava v sklopu bilateralnega gospodarskega sodelovanja na osnovi sporazumov oz. memorandumov, ki obravnavajo gospodarsko sodelovanje ter da zato ni potreb o posebnih bilateralnih sporazumih na področju turizma. V letu 2007 je bil podpisan Memorandum o sodelovanju na področju turizma med Ministrstvom za gospodarstvo RS in Ministrstvom za turizem Helenske republike. Sodelovanje v okviru mešanih komisij o gospodarskem sodelovanju z različnimi državami in stalnih mešanih komisij Direktorat za turizem sodeluje z mnenji in predlogi pri pripravi programov dela za zasedanje različnih Mešanih komisij o gospodarskem sodelovanju, ki jih koordinira Direktorat za ekonomske odnose s tujino na MG (Sektor za bilateralne ekonomske odnose) ter Mešanih komisij, ki jih koordinira Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). MG sodeluje tudi pri

22

pogovorih o možnostih nadaljnjega sodelovanja na področju turizma, izmenjavi izkušenj in navezovanju bilateralnih odnosov, kar je koristno predvsem za internacionalizacijo sodelovanja na turističnem področju. V letu 2007 smo v delovni program slovensko-bavarske stalne mešane komisije prvič vnesli možnosti sodelovanja na področju turizma. V letu 2007 se je prvič sestala delovna komisija za sodelovanje na področju turizma med Republiko Slovenijo in Madžarsko. Sofinanciranje projektov v okviru bilateralnega sodelovanja na področju turizma V okviru bilateralnega sodelovanja z nekaterimi državami oziroma regijami ima Slovenija razvito tudi projektno sodelovanje, ki poteka na osnovi razpisov partnerskih držav oziroma regij. Ustvarjanje pogojev za intenziviranje turističnega obiska iz držav z uvedenimi vizumskimi postopki Uvedba vizumskih olajšav za države, katerih državljani za turistični obisk Slovenije potrebujejo vizum, pomeni vzpostavitev možnosti, da s posredovanjem lokalne turistične agencije in načeloma brez osebnega obiska veleposlaništva RS pridobijo vizum. Uvedba vizumskih olajšav je zlasti pomembna za vzpodbujanje turističnih tokov iz predvsem tistih tretjih držav v Slovenijo, kjer je osebno pridobivanje vizumov časovno in stroškovno zahtevna aktivnost. Ministrstvo za gospodarstvo za izvedbo postopkov vizumskih olajšav sodeluje z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za notranje zadeve. Izvedba postopkov pomeni objavo javnega povabila, katerega namen je oblikovanje nacionalnega seznama pooblaščenih organizacij (turistične agencije, tour operaterji in turistična podjetja) za izvajanje postopka za pridobitev vizuma za turiste iz tretjih držav, doslej za turiste iz Ruske federacije (RF) in Ukrajine ter za krajše obiske v Slovenijo turistov, državljanov RF, Ukrajine, Makedonije, Srbije in Črne Gore ter Turčije, ki letujejo na Hrvaškem. V javnem povabilu natančneje definiramo kriterije, ki jih morajo organizacije izpolnjevati za pridobitev akreditacije. Določitev pogojev in kriterijev razpisa zagotavlja uresničitev tako varnostnega kot migracijskega vidika. Po opravljenem izboru na podlagi javnega povabila se izdela nacionalni seznam slovenskih turističnih agencij, tour operaterjev in turističnih podjetij, čemur sledi akreditacija prijavljenih partnerskih turističnih agencij v tretjih državah, ki nato lahko posredujejo na Veleposlaništvih RS v teh državah pri pridobivanju vizumov za turiste iz teh držav.

23

5. PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA TURIZEM V LETU 2008

5.1. PREDSEDOVANJE SLOVENIJE EVROPSKI UNIJI Prioriete in usmeritve Slovenije na področju turizma v okviru slovenskega predsedovanja

Svetu EU

Slovenija bo nadaljevala z začetimi aktivnostmi predhodno predsedujočih držav v okviru procesa implementacije EU turistične politike – poti okrepljenega partnerstva za evropski turizem, ki je usmerjena v večjo konkurenčnost sektorja, v nova in boljša delovna mesta, v trajnostno rast turistične industrije in krepitev konkurenčnosti Evrope kot turistične destinacije na globalnem turističnem trgu. Posebno pozornost bo posvetila implementaciji usmeritev Agende za trajnost in konkurenčnost evropskega turizma, ki bo sprejeta na jesenskem ministrskem Svetu pod portugalskim predsedovanjem. Slovenija bo posebno pozornost namenila tudi zaključkom in usmeritvam neformalnih ministrskih srečanj in ministrskih konferenc predhodno predsedujočih držav. Poizkušala bo intenzivirati prepoznavanje potencialov turistične industrije in turističnega podjetništva v okviru procesa posvetovanja in sodelovanja na področju turizma (Council Decesion 86/664/EEC – TAC) in integriranega pristopa h krepitvi konkurenčnosti EU gospodarstva in uresničevanju Lizbonskih ter ciljev Strategije trajnostnega razvoja. Slovenija je mnenja, da je turistična industrija izjemno pomemben vir oziroma močan spodbujevalec nadaljnje ekonomske rasti in zaposlovanja v EU predvsem na področju obrti in malega ter srednjega podjetništva. Slovenija prepoznava turistično industrijo tudi kot sektor možnega razvoja ne-tehnoloških inovacij in podpira idejo o oblikovanju inovativnega akcijskega načrta EU na področju turizma. V skladu z usmeritvijo EK, ki trajnostni turizem prepoznava kot eno izmed prioritet v naslednjem programskem obdobju in kot pomemben generator novih delovnih mest ter orodje uresničevanja Lizbonskih in ciljev Startegije trajnostnega razvoja, bo čas slovenskega predsedovanja priložnost, da Slovenija intenzivira sodelovanje in usklajevanje interesov držav članic na vseh področjih, ki odločilno vplivajo na krepitev gospodarske moči Skupnosti in marketinške konkurenčnosti Evrope kot turistične destinacije na vseh področjih, ki so posredno ali neposredno povezana s turizmom in sicer s prizadevanjem za ;

- še prijaznejše poslovno okolje za micro, mala in srednja turistična podjetja - minimiziranje administrativnih ovir, ki bi lahko ovirale razmah podjetništva v

turističnem sektorju (Direktiva o storitvah in mehanizmi povezani z delovanjem notranjega trga)

- spodbujanje podjetniške miselnosti in podjetniškega duha za večje izkoriščanje turizma kot podjetniške priložnosti in izvozno pomembne dejavnosti

- ustreznejše in enakovrednejšega pozicioniranja turizma v najrazličnejših strukturnih politikah EU z velikim sinergičnim vplivom na uresničevanje sektorskih razvojnih ciljev.

Slovenija skladno z usmeritvami Agende za trajnostni in konkurenčni evropski turizem pravtako smatra, da sta prav kultura, kulturna dediščina in kulturni turizem ter turizem

povezan z naravo in naravnimi vrednotami dva izmed najpomembnejših orodij uveljavljanja vzdržnega/trajnostnega razvojnega koncepta EU turizma. Za časa svojega predsedovanja bo

24

zato Slovenija spodbujala in podpirala vse aktivnosti, iniciative in predloge držav članic in EC, ki bi bile usmerjene k še intenzivnješemu izkoriščanju razvojnih potencialov kulture Evrope, kulturne dediščine in naravnih vrednot za večjo konkurenčnost evropskega turizma.

Izjemna raznolikost evropske kulturne in naravne dediščine ter hkrati njena zgodovinska povezanost in soodvisnost, je ob vrhunskosti neposredne turistične storitve, po mnenju Slovenije, hkrati njena največja primerjalna konkurenčna prednost na svetovnih turističnih trgih. Kulturni turizem oziroma s kulturo povezani turistični proizvodi Evrope nimajo zgolj

velikega gospodarskega in razvojnega potenciala, temveč pomenijo odlično orodje med-

kulturnega razumevanja in povezovanja, medsebojnega spoznavanja, strpnosti in

spodbujanja zavesti o naši skupni evropski identiteti in vrednotah, ki nas povezujejo. Leto 2008 bo leto medkulturnega dialoga, medkulturni dialog je tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja v 18 mesečnem programu predsedovanja troike, zato menimo, da je prav podpora in pozornost kulturnemu turizmu med našim predsedovanjem lahko hkrati tudi podpora letu medkulturnega dialoga. Dogodki predsedovanja:

Zaradi številnih dogodkov, ki se bodo za časa predsedovanja odvijali v Sloveniji ima področje turizma, ki ni prioritetna tema predsedovanja omejene možnosti za izvedbo dogodka na ministrski ali podministrski ravni v Sloveniji, zato dogodka v Sloveniji na tej ravni ne načrtujemo.

V okviru Euro-Mediteranskega Partnerstva oziroma Barcelonskega procesa je za časa slovenskega predsedovanja v program aktivnosti Euromeda 2008 uvrščena prva ministrska konferenca Euro-Med ministrov pristojnih za turizem, ki je nastala na predlog treh držav pobudnic Maroka, Portugalske in Slovenije. Gostitelj ministrskega srečanja 37-terice bo Maroko. Dogodek, ki ga z gostiteljico Marokom koordinira EC bo potekal v mesecu aprilu 2008. V okviru predvidenega ministeriala s sosedskimi arabskimi državami bo Slovenija zastopala podobna stališča in usmeritve, kot jih navaja v EU kontekstu, kjer namerava prav uveljavljanju medkulturnega dialoga s pomočjo turizma posvetiti posebno pozornost.

5.2. Razvoj turističnih destinacij v 2007-2011 Management turistične destinacije je vsestranski strateški pristop za doseganje konkurenčnosti turistične destinacije na globalnem trgu, na katerem glavno vlogo predstavljajo turisti s svojim povpraševanjem po integralnih turističnih produktih turistične destinacije. Če naj bo destinacija turistično tržno usmerjena in vodena, se mora destinacija organizacijsko ustrezno oblikovati. 5.3. Povečati prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije

• implementacija znamke Slovenije »I feel Slovenia« oz. »Slovenijo čutim«;; • izkoristiti predsedovanje Slovenije Svetu EU za povečanje prepoznavnosti; • vzpostavitev novih letalskih linij; • pospeševanje razvoja turističnih produktov ob sočasnem razvoju in vzpostavljanju;

destinacijskega managementa; • okrepitev spletne prodaje turističnih storitev in uveljavljanje e-trženjskih pristopov.

5.4. Sofinanciranje investicij s področja turistične infrastrukture 2007-2011 Kakor izhaja iz »Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma 2007-2011« je splošni cilj spodbuditi investicijski cikel v turizmu, katerega skupna vrednost v naslednjem strateškem obdobju (2007-2011) naj bi bila 1,1 mrd EUR.

25

V obdobju 2007-2011 se bo nadaljevalo uresničevanje v prejšnjem strateškem obdobju začetega investicijskega cikla. Investicijski cikel bo obsegal: investicije v prenočitvene kapacitete visoke kakovosti in investicije v izgradnjo druge turistične infrastrukture v velikih podjetjih in v segmentu malih in srednjih podjetij, nadalje v razvoj novih integralnih turističnih proizvodov in njihovo učinkovito integracijo v sodobne turistične distribucijske kanale ter v izgradnjo javne turistične infrastrukture, pomembne za razvoj turizma. V tem obdobju se načrtuje tudi bolj sistemski pristop k izvedbi investicij v javno športno turistično infrastrukturo in k izvedbi investicij v ohranjanje naravnih vrednot, obnovi objektov javne kulturne infrastrukture za potrebe oživitve mest ter obnovi objektov kulturne dediščine z namenom njihove učinkovite valorizacije v turistične namene. Omenjeni vsebini sta v domeni Ministrstva za kulturo, Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za okolje in prostor. 5.5. Razvoj človeških virov Temeljno izhodišče politike razvoja človeških virov je, da je razvoj človeških virov odgovornost vseh javnih in zasebnih partnerjev ter civilne družbe s področja turizma. Med njimi se mora vzpostaviti partnerstvo na področju načrtovanja, oblikovanja in izvajanja izobraževanja ter usposabljanja kadrov. Politika razvoja človeških virov mora tako nastati kot konsenz vseh ključnih partnerjev, in sicer predstavnikov turističnega gospodarstva - delodajalcev, zaposlenih v turizmu, javnega sektorja, lokalne skupnosti, izobraževalnih institucij in subjektov civilne družbe na področju turizma. Poleg različnih aktivnosti spodbujanja razvoja človeških virov bomo v tem obdobju uvedli tudi bolj sistemski pristop k promociji gostinskih poklicev na nacionalni ravni. 5.6. Zagotavljanje kakovosti: Razvoj kakovosti in konkurenčnosti je v prvi vrsti odvisen od zasebne podjetniške iniciative, pa vendar vidimo tudi pomembno vlogo države v iskanju, urejanju in nadziranju najnujnejših vidikov kakovosti. Zato je vlogo države v spodbujanju turizma pretežno na področju zagotavljanja osnovnih standardov, kot npr. na področju kategorizacije nastanitvenih objektov in na področju posrednega oblikovanja in pospeševanja izvajanja programov – preko analiz zadovoljstva gostov, do priprave priročnikov za standarde kakovosti in do izobraževanja zaposlenih za bolj uspešno in s tem kakovostno delo v turizmu. 5.7. Razvoj poslovnega okolja (zakonodajno področje) V letu 2008 načrtujemo sprejem novega pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Poleg tega bomo pripravili izhodišča za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju razvoja turizma. 5.8. Mednarodno sodelovanje 5.9. Statistično spremljanje razvoja turizma V Sloveniji bomo v prihodnje delali na vzpostavitvi metodologije za permanentno spremljanje učinkov turizma po metodologiji TSA.

26

6. CILJI TURISTIČNE POLITIKE ZA LETO 2008 Z USMERITVAMI ZA LETO 2009

Turistična politika temelji na temeljnih strateških ciljih, to je povečati globalno konkurenčnost turističnega gospodarstva in povečati obseg turistične dejavnosti. Za uresničitev temeljnega strateškega cilja je z vidika države in njene vloge bistvena uresničitev specifičnih ciljev (točka 4.). Ukrepi in aktivnosti turistične politike za leti 2008 in 2009 bodo prispevali k uresničevanju teh ciljev. Uresničevanje navedenih ciljev bo prispevalo tudi k uresničevanju Strategije razvoja Slovenije 2007-2013. GLAVNA PODROČJA UKREPOV IN AKTIVNOSTI TURISTIČNE POLITIKE ZA LETO 2008 Z USMERITVAMI ZA LETO 2009 Glavna področja ukrepov in aktivnosti turistične politike za leto 2008 z usmeritvami za leto 2009 izhajajo iz Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma 2007-2011 in so določena po naslednjih politikah:

1. Politika razvoja turističnih destinacij, 2. Politika razvoja človeških virov, 3. Politika trženja in promocije, 4. Politika trajnostnega prostorskega razvoja. 5. Politika zagotavljanja kakovosti, 6. Politika razvoja informacijske tehnologije, 7. Politika razvoja poslovnega okolja in investicij, 8. Politika spodbujanja raziskav in razvoja v turizmu.

Kot posebno področje omenjamo še 9. področje in sicer področje mednarodnega sodelovanja.

27

6.1. POLITIKA RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ Cilj: Oblikovanje turističnih destinacij in uvedba managementa turističnih destinacij Management turistične destinacije je vsestranski strateški pristop za doseganje konkurenčnosti turistične destinacije na globalnem trgu, na katerem glavno vlogo predstavljajo turisti s svojim povpraševanjem po integralnih turističnih produktih turistične destinacije. Če naj bo destinacija turistično tržno usmerjena in vodena, se mora destinacija organizacijsko ustrezno oblikovati. Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Nadgradnja modela organiziranosti slovenskega turizma 2. ukrep: Identifikacija turističnih destinacij Slovenije 3. ukrep: Identifikacija omejitev za razvoj managementa turističnih destinacij 4. ukrep: Usposabljanje za področje managementa turističnih destinacij 1. ukrep: Nadgradnja modela organiziranosti slovenskega turizma Model nadgradnje sistema organiziranosti slovenskega turizma obsega štiri ravni, in sicer: nadnacionalno, nacionalno, regionalno in lokalno. V model so vključeni vsi glavni deležniki v posameznih ravneh ter procesi, ki naj bi se dogajali med njimi, da bi dosegli skupno postavljeni temeljni cilj - zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Model vključuje novosti, ki so nujno potrebne za doseganje želenih ciljev. Te novosti se nanašajo na razvoj organizacij, in sicer na:

o redefiniranje vloge in reorganizacijo STO v smeri povečanja njene učinkovitosti, jasne opredelitve njene vloge in funkcij ter njene reorganizacije v smeri uvajanja javno zasebnega in civilnega partnerstva pri izvajanju določenih funkcij na nacionalni ravni in povezovanju turističnega gospodarstva v globalne distribucijske kanale,

o razvoj novih razvojnih destinacijskih organizacij na regionalni ravni po načelu javno zasebnega partnerstva, upoštevajoč tudi partnerstvo civilnega sektorja, in interesnega združevanja,

o razvoj grozdov tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni in drugih interesnih grozdov na regionalni in nacionalni ravni.

Načrtovane aktivnosti: - izvedbeni projekt nadgradnje organiziranosti s poudarkom na reorganizaciji STO; - analiza stanja na turističnih destinacijah in aktivnosti vezane na izobraževanje,

usposabljanje za vpeljavo destinacijskega managementa; - nadgradnja Banke turističnih priložnosti Slovenije (BTPS); - sofinanciranje projektov razvoja regionalne organiziranosti mreženja (preučitev možnosti

za javni razpis za spodbujanje projektov za razvoj regionalne organiziranosti in mreženja), - spodbujanje razvoja destinacij preko projekta European Destination of Excellence

(EDEN).

28

2. ukrep: Identifikacija turističnih destinacij Slovenije Pri oblikovanju turističnih destinacij izhajamo iz cilja, da želimo razviti prepoznavne destinacije s svojo zgodbo, med katerimi se bodo lahko vsaj štiri kosale z razvitimi sosednjimi regijami, kot sta Koroška in Istra, vsaj ena od njih pa bi slednje presegla. Načrtovane aktivnosti: - posnetek stanja obstoječih turističnih območij; - pridobitev modela poslovne organizacijske in trženjske vzpostavitve destinacijske

organizacije; - modeliranje smotrnih destinacijskih območij (CRP se zaključi sredi leta 2008). 3. Ukrep: Identifikacija omejitev za razvoj managementa turističnih destinacij Načrtovane aktivnosti:

- analiza stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij (CRP).

4. Ukrep: Usposabljanje za področje managementa turističnih destinacij Načrtovane aktivnosti:

- sofinanciranje priprave in izvedbe programov funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja s področja managementa turističnih destinacij,

- sofinanciranje priprave učnih in strokovnih gradiv s področja managementa turističnih destinacij;

- vključevanje vsebin managementa turističnih destinacij v učne in študijske programe na vseh ravneh;

- izvajanje promocije managementa turističnih destinacij v strokovni turistični javnosti in med lokalnim prebivalstvom.

6.2. RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV Temeljno izhodišče politike razvoja človeških virov je, da je razvoj človeških virov odgovornost vseh javnih in zasebnih partnerjev ter civilne družbe s področja turizma. Med njimi se mora vzpostaviti partnerstvo na področju načrtovanja, oblikovanja in izvajanja izobraževanja ter usposabljanja kadrov. Politika razvoja človeških virov mora tako nastati kot konsenz vseh ključnih partnerjev, in sicer predstavnikov turističnega gospodarstva - delodajalcev, zaposlenih v turizmu – samoupravne lokalne skupnosti, izobraževalnih institucij in subjektov civilne družbe na področju turizma. Razvoj človeških virov in povečanje kakovosti intelektualnega kapitala sta ključna faktorja izboljšanja konkurenčne sposobnosti slovenskega turizma. Med glavne slabosti na področju človeških virov danes štejemo: pomanjkanje veščin in znanj, visoko fluktuacijo zaposlenih, pomanjkanje kakovostnih programov usposabljanja in izobraževalnih programov na vseh nivojih za področje turistične dejavnosti, slabo podobo turistične industrije kot delodajalca, nekonkurenčne nagrade in slabe delovne pogoje, neprepoznavanje dolgoročnih koristi

29

človeških virov nasproti kratkoročnim prioritetam, upadanje interesa za delo v turizmu in pogosto nerazumevanje lokalnega prebivalstva o priložnostih, ki jih ponuja turizem njihovemu okolju, ter slabo poznavanje lokalnega prebivalstva naravnih in kulturnih vrednot lokalnega okolja. V tem kontekstu se zdi nova paradigma opcije razvoja človeških virov v turizmu bistvenega pomena. Na področju človeških virov bomo tudi v prihodnje tesno sodelovali z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ), Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT), Ministrstvom za okolje in prostor (MOP), s Centrom za poklicno izobraževanje (CPI), Turistično-gostinsko zbornico pri GZS (TGZ), Obrtno zbornico Slovenije (OZS), Sindikatom delavcev gostinstva in turizma, Turistično zvezo Slovenije (TZS), šolami in drugimi ponudniki funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja ter drugimi institucijami, ki so dejavne na področju razvoja človeških virov za potrebe turizma in gostinstva.

Predvideni ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Izboljšanje sistema funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja 2. ukrep: Uvedba sodobnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij, in novih poklicnih

standardov s področja gostinstva in turizma 3. ukrep: Razvoj učinkovitih sistemov praktičnega izobraževanja in usposabljanja 4. ukrep: Spodbujanje razvoja človeških virov v podjetjih in izboljšanje delovnih

pogojev 5. ukrep: Povečanje ugleda turizma in njegovih vplivov v lokalnem okolju 6. ukrep: Usposabljanje za razvoj inovacij v turizmu 7. ukrep: Usposabljanje za področje managementa turističnih destinacij (glej Politika razvoja turističnih destinacij, Ukrep 4) Osnovni poudarek na tem področju:

• izvajali bomo ukrepe in aktivnosti po Celovitem programu razvoja ČV v obdobju 2007 – 2011 in aktivnosti, ki jih bomo dodali sami;

• sodelovali bomo s partnerji (CPI, MDDSZ, MŠŠ, MVZT, GZS, OZS, šole, podjetja, idr.).

Predvideni ukrepi in aktivnosti na področju razvoja človeških virov v turizmu: Sistematično bomo ugotavljali potrebe po izobraževanju, usposabljanju in delu v turizmu, spremljali osnovno izobraževanje o turizmu v osnovnih in srednjih šolah ter sodelovali pri pripravi izobraževalnih programov na področju gostinstva in turizma. Spodbujali bomo povezovanje med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom ter sodelovali pri oblikovanju sistema kontinuiranega spremljanja in usklajevanja izobraževalnih potreb turističnega gospodarstva s ponudbo izobraževalnih institucij. Spodbujali in usklajevali bomo promocijo gostinskih poklicev na nacionalni ravni ter pripravo programov izobraževanja in usposabljanja za potrebe turističnega gospodarstva in regionalnega razvoja, predvsem s področja managementa turističnih destinacij in usposabljanja za razvoj inovacij v turizmu. Koordinirali bomo delo medresorske koordinacijske delovne skupine za razvoj človeških virov v turizmu, ki bo tudi v prihodnje usklajevala delo na tem področju.

30

1. ukrep: Izboljšanje sistema funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja

Z namenom zagotavljanja usklajenega razvoja kakovostne ponudbe izobraževanja in usposabljanja na področju turizma s potrebami turističnega gospodarstva in drugimi uporabniki znanja bomo izvajali naslednje aktivnosti: Načrtovane aktivnosti:

• Oblikovanje učinkovitega sistema ugotavljanja in določanja potreb po izobraževanju in usposabljanju ter delu v turizmu na nacionalni ravni ter informiranja zainteresiranih ciljnih skupin, (nadgradnja Banke turističnih priložnosti).

• Sodelovanje pri razvoju programov funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja za potrebe turističnega in s turizmom povezanega gospodarstva ter drugih uporabnikov znanja (usklajevanje znotraj koordinacijske delovne skupine za razvoj ČV v turizmu, sodelovanje s CPI, MŠŠ in drugimi partnerji). Razvoj sistema funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo usklajen s potrebami turističnega gospodarstva in drugimi uporabniki znanja.

• Sofinanciranje izvedbe programov funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja za potrebe turističnega gospodarstva ter za potrebe regionalnega razvoja, predvsem managementa turističnih destinacij in inovacij v turizmu, ipd.

• Sodelovanje pri izvajanju promocije poklicnega in strokovnega izobraževanja v gostinstvu in turizmu. (Nadaljevanje projekta promocije gostinskih poklicev in vzpostavitev sistematičnega pristopa k promociji gostinskih poklicev).

Pri vseh navedenih aktivnostih bomo sodelovali z MDDSZ, MŠŠ, Centrom za poklicno izobraževanje, TGZ pri GZS, OZS, Sindikatom delavcev gostinstva in turizma, TZS, šolami in drugimi ponudniki funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja ter drugimi institucijami, ki so dejavne na področju razvoja človeških virov za potrebe turizma in gostinstva. Vse naštete institucije imajo tudi svoje predstavnike v koordinacijski delovni skupini za razvoj človeških virov v turizmu. 2. ukrep: Uvedba sodobnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij s področja turizma Z namenom povečanja konkurenčnosti turističnega gospodarstva si bomo prizadevali k izboljšanju usposobljenosti zaposlenih v turizmu in gostinstvu v kontekstu vseživljenjskega učenja. Načrtovane aktivnosti:

• V skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/07) bomo sodelovali pri pripravi sodobnih poklicnih kvalifikacij s področja gostinstva in turizma, Nadgradnja sistema nacionalnih certifikatov in poklicnih kvalifikacij, nacionalnih poklicnih in izobraževalnih standardov.

• Sodelovali bomo pri pripravi in razvoju sodobnega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij, nacionalnih poklicnih in izobraževalnih standardov ter nacionalnih certifikatov.

• Spodbujali bomo izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje specialističnih, certificiranih znanj in spretnosti,

• Spodbujali bomo promocijo deficitarnih poklicnih kvalifikacij s področja turizma in gostinstva na nacionalni ravni

31

• V letu 2008 bomo nadaljevali s spodbujanjem promocije poklicev (sofinanciranje programov in projektov promocije poklicev s področja gostinstva in turizma, sofinanciranje pomembnejših projektov Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, idr.).

3. ukrep: Razvoj učinkovitih sistemov praktičnega izobraževanja in usposabljanja

Z namenom zagotovitve izboljšane prilagodljivosti trga dela potrebam turističnega gospodarstva bomo spodbujali razvoj kakovostnih programov praktičnega izobraževanja in usposabljanja, z naslednjimi aktivnostmi:

• spodbujanje aktivnega sodelovanja turističnega gospodarstva pri pripravi izobraževalnih programov in izvajanju procesov praktičnega izobraževanja in usposabljanja,

• oblikovanje koncepta mentorstva in tutorstva za izvajanje praktičnega izobraževanja v podjetjih in sofinanciranje njihovega usposabljanja,

• razvoj kakovostnega sistema praktičnega izobraževanja in usposabljanja.

Z namenom izboljšanja kakovosti praktičnega izobraževanja in usposabljanja bomo spodbujali razvoj mreže šolskih hotelov, agencij in gostinskih obratov ter v sodelovanju s partnerji oblikovali koncept mentorstva za izvajanje praktičnega usposabljanja v podjetjih.

• preučitev možnosti in smotrnosti uvedbe znaka »učno podjetje« kot motivacijski faktor za podjetja in mlade, ki se odločajo za te poklice;

• pričetek dela na projektu vzpostavitve mreže šolskih hotelov (identifikacija ustreznih lokacij, sofinanciranje pridobivanja ustrezne dokumentacije ).

Pri tem ukrepu bomo sodelovali predvsem z MŠŠ, MDDSZ, tudi MK in drugimi institucijami. 4. ukrep: Spodbujanje razvoja človeških virov in delovnih pogojev v podjetjih

Z namenom izboljšanja kakovosti človeških virov v podjetjih in dviga ugleda gostinskih in turističnih poklicev bomo spodbujali podjetja za večja vlaganja v razvoj človeških virov ter izboljšanje delovnih pogojev. Preučili bomo možnosti za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje priprave programov usposabljanja delavcev z možnostjo napredovanja v karieri. Za uspešno konkurenčnost na globalnem trgu je pomembno, da se turistična podjetja in drugi gospodarski subjekti zavedajo pomena vlaganj v razvoj človeških virov ter ustreznih delovnih pogojev za zaposlene. S tem namenom bomo izvajali naslednje aktivnosti:

- spodbujanje razvoja programov usposabljanja človeških virov v podjetjih, - spodbujanje programov uvajanja sodobnih metod upravljanja z intelektualnim kapitalom

podjetjih (uvedba novega standarda z delovnim naslovom »investiranje v ljudi«), - spodbujanje turističnih podjetij za izboljšanje delovnih pogojev z uvedbo sistema nagrad

in certifikatov, - spodbujanje doslednega odkrivanja in odprave zaposlovanja in dela na črno v turizmu in

gostinstvu.

32

5. ukrep: Povečanje ugleda turizma in njegovih vplivov v lokalnem okolju Skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi in institucijami bomo spodbujali programe za krepitev turistične podjetniške kulture med mladimi in lokalnim prebivalstvom ter sodelovali pri kreiranju programov usposabljanja in vzgoje mladih s področja turizma ter pri usposabljanju učiteljev izbirnega predmeta turizem v osnovnih šolah in turističnih krožkih. Spodbujali bomo sodelovanje turističnih podjetij, vodstev šol in civilne družbe na področju vzgoje mladih za turizem. Načrtovane aktivnosti:

- Sofinanciranje nacionalnih programov za krepitev turistične podjetniške kulture in za osveščanje lokalnega prebivalstva o turizmu, njegovih vplivih in priložnostih, ki jih ustvarja (sofinanciranje projektov TZS na tem področju);

- Sodelovanje pri oblikovanju sistematične izvenšolske dejavnosti na področju turizma (sofinanciranje projektov TZS v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo);

- Spodbujanje sodelovanja vrtcev in šol, posebno na temeljnih turističnih območjih (sofinanciranje projektov TZS);

- Sodelovanje pri kreiranju programa izbirnega predmeta Turistična vzgoja, ki se izvaja v osnovnih šolah.

6. ukrep: Usposabljanje za razvoj inovacij v turizmu Spodbuditi želimo inovacije v turizmu in motivirati inovatorje ter raziskovalce za delovanje na področju turizma. Načrtovane aktivnosti:

- Spodbujanje raziskovalno-razvojnega dela v turizmu, - Spodbujanje vseh možnih oblik prenosa znanja med visokošolskimi zavodi, znanostjo

in gospodarstvom, - Sodelovanje z STO in njihovo Banko turističnih idej, - Sodelovanje z JAPTI in vključitev v njihove ukrepe za spodbujanje inovacij.

7. ukrep: Usposabljanje za področje managementa turističnih destinacij (glej

Politika razvoja tur. destinacij, Ukrep 4). Poudarek bo na usposabljanju za področje managementa turističnih destinacij in usposabljanje za razvoj inovacij v turizmu (sofinanciranje priprave izobraževalnih programov in učbenikov s tega področja). Načrtovane aktivnosti:

- Sofinanciranje priprave in izvedbe programov funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja s področja managementa turističnih destinacij,

- Sofinanciranje priprave učnih in strokovnih gradiv s področja managementa turističnih destinacij

- Vključevanje vsebin managementa turističnih destinacij v učne in študijske programe na vseh ravneh.

33

6.3. POLITIKA TRŽENJA IN PROMOCIJE Cilj: Povečati prepoznavnost Slovenije kot zanimive in atraktivne turistične destinacije Iz analiz stanja in razvojnih možnosti slovenskega turizma je razvidno, da je ena od glavnih slabosti slovenskega turizma premajhna prepoznavnost Slovenije kot države in kot turistične destinacije na tujih trgih. Za izvajanje in kreiranje politike trženja slovenskega turizma je Vlada Republike Slovenije ustanovila Slovensko turistično organizacijo, ki je v skladu z Razvojnim načrtom in usmeritvami slovenskega turizma 2007-2011 pripravila Načrt trženja slovenskega turizma 2007 – 2011 (maj 2007). Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Izkoristiti predsedovanje Slovenije EU-ja za povečanje prepoznavnosti

Slovenije (kot turistične destinacije) 2. ukrep: Razvoj in implementacija nove znamke Slovenije (Jasna opredelitev vloge

tržne znamke Slovenije kot turistične destinacije glede na znamko Slovenije) 3. ukrep: Pospeševanje razvoja turističnih produktov in vzpostavljanje destinacijskega

menedžmenta - glej tudi Ukrep 4 - Politika razvoja turističnih destinacij (Izboljšanje kakovosti krovne promocije in trženja slovenskega turizma na nacionalni ravni in Spodbuditev oblikovanja mrež in trženjskih konceptov za glavne ciljne trge)

4. ukrep: Okrepitev spletne prodaje turističnih storitev (centralni rezervacijski sistem) in uveljavljanje e-trženjskih pristopov

5. ukrep: Vzpostavitev sistema podpore organizatorjem raznovrstnih prireditev 1. ukrep: Izkoristiti predsedovanje Slovenije Svetu EU za povečanje prepoznavnosti

Slovenije (kot turistične destinacije) Vsebinska in vizualna vključitev predsedovanja Slovenije Svetu EU v vse promocijsko trženjske aktivnosti in informativna gradiva v prvi polovici leta 2008. Načrtovane aktivnosti: - Intenzivno sodelovanje z UKOM-om in slovenskim (turističnim) gospodarstvom pri

komunikaciji in izvajanju promocijskih aktivnosti za tuje poslovne partnerje ter novinarje doma in v tujini: EU road show – 27 držav x 27 tednov x 27 dogodkov;

- Vzpostavitev petih novih letalskih linij z novo EU prestolnico (Skandinavija z Norveško in Švedsko/S Nemčija, Grčija in Velika Britanija oz. Irska ter čarterske povezave iz evropskih in čezmorskih držav) in pridobiti 50 tisoč obiskovalcev na osnovi križarjenj;

- Promocija produktov, ki predstavljajo motiv prihoda tudi izven glavnih sezon predvsem pri ciljnih skupinah, pri katerih ugotavljamo enakomerne prihode skozi vse leto (ciljna skupina 50+, poslovni gostje);

- Aktivnejše vključevanje slovenskih destinacij in produktov v čezmejne projekte in vzpodbujanje vključevanja vseh tovrstnih projektov v tržne znamke Playing Together-Senza Confini-Brez meja, Via Alpina in Next Exit;

- Slovenija bo v letu 2008 prav tako gostila Board of directors European Travel Commision;

34

- Slovenija bo v letu 2008 gostila 50. FIJET svetovni kongres (Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev), 17.-23.10.2008;

- Promocija na obstoječih evropskih trgih in na 4 čezmorskih trgih (Kanada, Amerika, Japonska in Kitajska);

- Načrtovanje, priprava in izvedba ostalih rednih trženjskih aktivnosti v partnerstvu s slovenskim turističnim gospodarstvo s poudarjanjem predsedovanja Slovenije EU ter ob upoštevanju nove znamke Slovenije (glej tudi 2. ukrep);

2. ukrep: Razvoj in implementacija nove znamke Slovenije Komuniciranje nove znamke Slovenije v Sloveniji v skladu z modelom izgradnje in upravljanjem znamke Slovenije ter vključitev vsebine in vizualizacije nove znamke slovenskega turizma v vsa orodja in vse aktivnosti STO-ja. Ključne aktivnosti se bodo izvajale na treh osnovnih ravneh:

a) v okviru STO-ja: izvedba delavnice/delavnic z namenom poistovetenja z novo znamko slovenskega turizma,

b) med slovenskim turističnim gospodarstvom: izvedba načrtovanih delavnic s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi ustvarjalci mnenj z namenom poistovetenja nove znamke slovenskega turizma na domačem trgu,

c) med splošno javnostjo (seznanitev splošne javnosti z novo znamko slovenskega turizma preko vseh orodij in aktivnosti STO-ja);

- Za čim večjo usklajenost nove znamke Slovenije sodelovanje in koordinacija z drugimi

institucijami na državni ravni (še posebej MG, MK, MZZ, MŠŠ, UKOM, TZS, GZS, OZS) ter z uglednimi slovenskimi podjetji in institucijami (co-branding in cross-marketing);

- Komuniciranje nove znamke Slovenije ter predsedovanja EU-ju v okviru kampanje oglaševanja na plakatnih mestih po Sloveniji (akcija konec leta 2007 in v začetku leta 2008);

- Uporaba novih in inovativnih orodij ter akcij za komuniciranje nove znamke. - Priprava, oblikovanje in tisk publikacije z vsebino identitete slovenskega turizma ter

implementacije nove znamke Slovenije (»brand book«); - Komuniciranje nove znamke Slovenije v vseh PR in oglaševalskih aktivnostih z domačimi

javnostmi (vključitev v vsa orodja tržnega komuniciranja na domačem trgu; priprava in posredovanje sporočil za javnosti, predstavitev tematike v reviji. Turizem in v kratkih novicah, organiziranje tiskovnih konferenc in okroglih miz na to temo, …;

- Komuniciranje znamke slovenskega turizma v vseh PR in oglaševalskih aktivnostih s tujimi javnostmi (vključitev v vsa orodja tržnega komuniciranja na tujih trgih; priprava in posredovanje sporočil za javnosti, vključitev tematike v kratke elektronske in mesečne novice, …);

- Komuniciranje znamke slovenskega turizma z drugimi subjekti, ki so nosilci pomembnih dogodkov/predstavitev tujini v podporo implementaciji nove znamke Slovenije;

- Izdelava promocijskih izdelkov v skladu s strategijo in novo znamko; - Trženje izdelkov iz naslova nadomestil za uporabo novega znaka Slovenije; - Ustvarjanje in utrjevanje nove znamke Slovenije na nov proaktiven način (nova stojnica,

nov promocijsko-informativno gradivo, prodaja izdelkov iz naslova nadomestil za

35

uporabo loga slovenskega turizma, novi darilni program, proaktivna in inovativna animacija, nova ponudba na stojnici);

- Izdelava novih tržno komunikacijskih orodij v skladu z novo identiteto Slovenije; - Aktivno sodelovanje STO-ja z Olimpijskim komitejem Slovenije v okviru Slovenske hiše

v Pekingu v času olimpijskih iger avgusta 2008 pod skupno znamko Slovenije.

3. ukrep: Pospeševanje razvoja turističnih produktov in vzpostavljanje destinacijskega menedžmenta (glej tudi Ukrep 4 - Politika razvoja turističnih destinacij)

Uresničevanje politike razvoja turističnih destinacij – uvedba destinacijskega menedžmenta in spodbujanje inovativnosti in kreativnosti v turizmu. Obenem je treba spodbuditi dvig strokovnosti in znanja v slovenskem turizmu za podporo odločanju na vseh ravneh, pospeševati razvoj novih turističnih produktov na državni ravni ter trženje turističnih produktov na nacionalni ravni v skladu s produktnimi strategijami.

Ključne aktivnosti:

- Projekti za vzpostavitev delovanja Regionalnih destinacijskih organizacij (sistem usposabljanj, izobraževanj, vzpostavitev funkcij ...) v skladu z RNUST-om 2007–2011;

- Razpisi za programe Turističnih društev skladno z modelom destinacijskega managementa;

- Tehnična in vsebinska nadgradnja Banke Turističnih priložnosti Slovenije (razvoj informacijskega sistema za potrebe banke, vsebinska nadgradnja Banke z borzo človeških virov in borzo izobraževanj, javni razpisi za spodbujanje inovativnih produktov v okviru Banke, vzpostavitev inkubatorja kot zadnjo vrzel med Banko in nagrado za inovativnost Sejalec);

- Izvedba izobraževalnih delavnic in usklajevalnih sestankov v okviru Akademije STO (s poudarkom na destinacijskem menedžmentu, tržnih raziskavah, razvoju in trženju turističnih produktov za povečanje strokovnosti in znanja v turizmu - gastronomija, poslovni turizem itd.);

- Izdelava strategije trženja turističnega produkta mesta in kultura ter priprava izhodišč za pripravo trženjskih dokumentov za mladinski turizem in nišne produkte (ponudba za zahtevnejše, ponudba vinskih turističnih cest);

- Spodbujanje povezovanja kolesarskih in pohodniških ponudnikov ter ocenjevanje njihovih obratov, priprava trženjskih standardov za slovenske gostilne;

- Raziskave na tujih trgih s ciljem pridobiti profile tujih turistov, in sicer iz Italije, Avstrije, Nemčije.

36

4. ukrep: Okrepitev spletne prodaje turističnih storitev (centralni rezervacijski sistem) in uveljavljanje e-trženjskih pristopov.

Obdržati obstoječe turiste in pridobiti nove, preprost način informiranja splošne in strokovne javnosti s povečanjem uporabe e-orodij tržnega komuniciranja. Uradni slovenski turistični portal www.slovenia.info še bolj približati potrebam uporabnikov in povečati število obiskovalcev.

Ključne aktivnosti:

- Vzpostavitev CRM aplikacije in programa zvestobe za posameznike, gradnja podatkovnih baz na zajemnih točkah portala in povezanih aplikacij ter na zajemnih točkah kontaktov na STO ter pri partnerjih v turističnem gospodarstvu;

- Uvedba novih aplikacij in funkcionalnosti v smeri večje personalizacije vsebin, optimizacije procesov;

- Uskladitev vizualizacije portala v skladu z novim znakom Slovenije; - Personalizirano dodajanje vsebin portala glede na državo izvora, posodobitev aplikacij

elektronskih novic za različne skupine partnerjev (STG, novinarji, splošna javnost); - Spletno oglaševanje ter skrb za večjo prepoznavnost na domačih in mednarodnih

iskalnikih; - Dodajanje novih (multimedijskih) vsebin; - Spodbujanje in pomoč turističnemu gospodarstvu pri vključevanju v centralni

rezervacijski sistem ter uvajanje novih informacijskih in tehnoloških rešitev centralnega rezervacijskega sistema;

- Uvedba sodobne rešitve mobilne tehnologije portala www.slovenia.info za mobilno predstavitev aktualnih informacij slovenske turistične ponudbe (prireditve, vreme, tematske poti) ter nadgradnja mobilne tehnologije za možnost on-line rezervacije nastanitve v CRS-ju.

5. ukrep: Vzpostavitev sistema podpore organizatorjem raznovrstnih prireditev Slovenska turistična organizacija načrtuje aktivnejše vključevanje predstavitve slovenske turistične ponudbe ob izvajanju številnih dogodkov doma in na tujem. Načrtovane aktivnosti:

- Spodbujanje obogatitve turistične ponudbe v Sloveniji. - Ob izvajanju predstavitev Slovenije v tujini z neturistično vsebino, obogatitev

predstavitev s predstavitvijo slovenske turistične ponudbe (sinergijske povezave različnih področij).

- Aktivna podpora organizatorjem poslovnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov in predstavitev v času pridobivanja dogodkov ter v času izvajanja le-teh.

6.4. POLITIKA TRAJNOSTNEGA IN REGIONALNEGA RAZVOJA Cilj: Spodbujanje razvoja in spremljanje uresničevanja skladnega regionalnega in trajnostnega razvoja

37

Vlada RS je v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2013 opredelila trajnostni razvoj kot enega od temeljnih načel razvoja Slovenije. Trajnostni razvoj turizma je kot temeljno načelo opredeljeno tudi v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma (Ur. list RS, 02/04). V skladu s tem ga kot temeljno paradigmo razvoja slovenskega turizma upošteva tudi RNUST 2007-2011 in jo tudi uresničuje neposredno s spodbujanjem razvoja in spremljanja indikatorjev trajnostnega razvoja v turističnih destinacijah ter posredno z vgrajenimi elementi spodbujanja trajnostnega razvoja v načrtovanih aktivnostih in usmeritvah ostalih temeljnih politik, predvsem prostorske in investicijske politike. Turizem lahko odigra pomembno vlogo pri spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in s tem pri prerazporejanju družbenega bogastva, zlasti pri »prenosu« delovnih mest in »prelivanju« dohodka (akumulacije) iz gospodarsko uspešnih v turistično privlačna, a hkrati gospodarsko manj razvita, pretežno ruralna območja ter industrijsko in rudarsko izčrpana območja. Poleg tega lahko prispeva k ohranjanju poselitve na območjih depopulacije, k ohranjanju kulturne dediščine in kulturne krajine ter k revitalizaciji propadajočih vasi. Vendar je za to najprej potrebno ustvariti ugodne pogoje, ki bodo privabili investitorje na ta območja ter lokalnemu prebivalstvu zagotovile osnovne pogoje za razvoj njihovih podjetniških idej. Izhodišče strateške turistične politike sta geografski prostor ali turistična destinacija različnih dimenzij (država, regija, samoupravna lokalna skupnost, turistični kraj) kot skupina enakopravnih ter med seboj povezanih in soodvisnih dejavnikov (ekonomskih, družbenih, okoljskih), kjer so določeni skupni cilji (ekonomski, družbeni in okoljski), ki morajo biti opredeljeni na osnovi enakopravnosti vseh treh dejavnikov in doseženi na koordiniran način. V letu 2007 se je na področju izvajanja prostorske politike na področju turizma intenzivno sodelovalo z MOP, ki je v namene izvajanja ukrepa RNUST- a vezanega na okoljsko in prostorsko tematiko ustanovil posebno resorno delovno skupino, ki bo skrbela za izvajanje vseh ukrepov RNUST-a in letnih izvedbenih politik, ki vezane na prostorsko problematiko. Na svojem prvem sestanku delovna skupina ni sprejela še nobenih konkretnih odločitev vezanih na predvidena dva ukrepa RNUST-a povezana z prostorskimi potrebami za razvoj turizma na lokalni in regionalni ravni. Izraženo je bilo le načelno stališče delovne skupine MOP o potrebi po pomoči občinam, pri pripravi občinskih prostorskih aktov in nujnosti zagotovitve posebne finančne postavke za te namene, kjer se pričakuje, da bodo sredstva zagotovljena predvsem na MG, medtem ko bi strokovno pripravil in vodil razpis MOP.

V zvezi s pomočjo regijam, pri pripravi regionalnih prostorskih aktov za potrebe turizma se je izoblikovalo stališče, da je bilo generalno ugotovljeno, da je s tem ukrepom bolj smiselno počakati na realizacijo projekta pokrajinizacije / regionalizacije predvsem zaradi učinkovitosti porabe predvidenih subvencij države pri pripravi regionalnih prostorskih aktov za potrebe turizma.. Lokalne skupnosti oziroma organi odločanja znotraj že definirane pokrajine/regije bodo namreč lažje in natančneje definirali oziroma sinhronizirali parametre lokalnih in regionalnih prostorskih načrtov z regionalnimi in lokalnimi razvojnimi načrti na področju razvoja turističnih destinacij (tako regionalnih kot lokalnih) in s tem povezanim umeščanjem potrebnih turističnih infrastrukturnih objektov v regionalni prostor, da bi na ta način zagotovili optimalno konkurenčnost in razvoj posamezne turistične destinacije, omogočili doseganje nacionalnih ciljev razvoja slovenskega turizma izhajajočih iz RNUST in hkrati zadostili načelom trajnostnega razvoja kot primarni razvojni usmeritvi. Ukrepi turistične politike:

38

1. ukrep: Prostorski razvoj turizma 2. ukrep: Razvoj indikatorjev trajnostnega turizma (priprave za uvedbo v 2009) 3. ukrep: Ureditev pogojev za razvoj turizma na zavarovanih območjih Aktivnosti Direktorata za turizem bodo usmerjene v sodelovanje in podporo aktivnostim nosilca ukrepov s področja trajnostnega in regionalnega razvoja, MOP. V okviru delovne skupine za uresničevanje RNUST, ki deluje v okviru MOP, in z drugimi aktivnostmi bomo s tvorim sodelovanjem prispevali k usmerjanju aktivnosti v smeri, ki bodo zagotovile ugodne prostorske pogoje za razvoj turizma v skladu z načeli trajnostnega razvoja, ugodne pogoje za razvoj turizma na varovanih območjih in predvsem opredelitev ključnih indikatorjev trajnostnega razvoja turizma v turističnih destinacijah. 1. ukrep: Prostorski razvoj turizma

Za trajnostni razvoj turizma je ključno tako načrtovanje rabe prostora za turistične namene, da je v turistično ponudbo vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi posebnostmi, kjer je mogoče oblikovati kakovostne in raznolike in regionalno prepoznavne turistične produkte s čim manjšimi vplivi na sestavine okolja, naravo in kulturno dediščino. Principi trajnostnega razvoja zahtevajo fleksibilni, strateški »bottom-up« pristop ob upoštevanju širokega spektra ekonomskih, družbenih in okoljskih faktorjev, oprtih na lokalna posvetovanja in sodelovanje.

Politika prostorskega razvoja turizma sledi temeljnim načelom in ciljem Politike urejanja prostora RS in prioritetam ter usmeritvam Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki upošteva vzdržen razvoj na celotnem ozemlju Slovenije in posebno pozornost namenja turizmu, kot pomembnemu uporabniku prostora, ki mu je zato potrebno posvečati posebno pozornost: neposredno s preudarnim umeščanjem in graditvijo turističnih objektov in posredno s skrbjo za ohranitev naravnih vrednot, krajine in kulturne dediščine kot glavnih virov turističnega gospodarstva. Za razvoj turizma je izjemno pomembno, da so sistemske, institucionalne in instrumentalne podlage prostorskega razvoja in politike varstva okolja in razvojni načrti turizma usklajeni in pravočasno pripravljeni za izvajanje turističnih naložb, turističnih dejavnosti. To še posebej velja za zavarovana območja, na katerih je potrebno zagotoviti uravnoteženost funkcije varovanja z razvojno funkcijo. Načrtovane aktivnosti 2008 Nadaljevanje sodelovanja med MG-DT in MOP-delovno skupino za uresničitev ciljev in ukrepov RNUST-a, ki zadevajo prostorsko problematiko na področju doseganja razvojnih ciljev slovenskega turizma. Sodelovanje z MOP pri pripravi eventuelnega razpisa za sofinanciranje priprave prostorskih aktov lokalnih skupnosti za potrebe turizma in zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo razpisa ter nadaljnje izdajanje nacionalnih usmeritev razvoja turizma občinam pri pripravi občinskih prostorskih aktov, ki turističnim občinam omogočajo, da že v postopku priprave občinskih prostorskih aktov uskladijo svoje razvojne projekte na področju turizma z nacionalnimi projekti in cilji, jih ustrezno umestijo v prostor in s tem omogočijo investitorjem hiter investicijski cikel na območju, kot predpogoj razvoja in konkurenčnosti vsake turistične destinacije. V letu 2008 bomo nadaljevali s sofinanciranjem programa DOVES (Društva za okoljevarstveno vzgojo v Evropi) s ciljem ohraniti število modrih zastav v Sloveniji. Prav

39

tako bomo aktivni na področju spremljanja klimatskih sprememb in možnosti doprinosa turizma k zmanjševanju emisij. V letu 2008 bomo povabili g. Luigija Cabrinija iz UNWTO, ki vodi »Sustainable Development of Tourism Committee«, na obisk v Slovenijo. Obisk bi bil namenjen pogovoru o trajnostnem razvoju turizma v Sloveniji in globalnih klimatskih spremembah ter predavanju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. 2. ukrep: Razvoj indikatorjev trajnostnega turizma (priprave za uvedbo v letu 2009) Interes deležnikov v turističnem sektorju je ohranitev in vzdrževanje temelja njegovega razvoja - turističnih destinacij. Indikatorji pri tem predstavljajo centralni instrument učinkovitega načrtovanja in upravljanja, ki nudijo upravljavcem v turizmu potrebne informacije, ki morajo poznati povezave med turizmom in naravnim ter kulturnim okoljem vključno z vplivom okoljskih elementov na turizem in obratno, vplivom, ki ga izvajanje turistične dejavnosti ima na okolje. Temeljna načela trajnostnega razvoja se poleg na okoljske nanašajo tudi na ekonomske in socialne (socialno-kulturne) vidike turističnega razvoja. Za dosego trajnostnega razvoja je pomembno doseči ravnovesje med vsemi tremi dimenzijami. Za dosego želenega stanja je potrebno vzpostaviti sistem indikatorjev trajnostnega razvoja, ki bodo predstavljali informacije strateškega pomena za trajnostni razvoj turistične destinacije in njenih dobrin, ki predstavljajo osnovo turistični dejavnosti. Indikatorji so sredstvo identifikacije določenega stanja, merilo obsega obstoječih problemov in tudi sredstvo za merjenje rezultatov izvedenih aktivnosti. Redna uporaba uradno opredeljenih indikatorjev zagotavlja spremljanje doseženih sprememb, ki so pomembne za nadaljnji razvoj in management turistične destinacije. V letu 2008 bomo naredili posnetek stanja glede že obstoječih indikatorjev in izvedenih analiz ter raziskav, ki lahko služijo kot osnova za razvoj indikatorjev, aktivnost, ki jo bomo izvedli v letu 2009. Pri tem delu bomo tesno sodelovali z MOP oziroma njegovo delovno skupino. 3. ukrep: Ureditev pogojev za razvoj turizma na zavarovanih območjih Pri tem ukrepu bomo sledili skupno zastavljenim smernicam in v sodelovanju z MOP iskali ustrezne rešitve za zagotovitev optimalnih pogojev za razvoj turizma na zavarovanih območjih v Sloveniji ob upoštevanju specifike teh območij. Načrtovane aktivnosti:

- Sodelovanje pri izdelavi normativov, kriterijev in pogojev za razvoj turizma na varovanih območjih,

- Sodelovanje pri izvedbi coniranja varovanih območij - vključevati strateške usmeritve razvoja turizma v načrtih upravljanja naravnih parkov.

40

6.5. POLITIKA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI Cilj: Spodbuditi dvig kakovosti v turizmu. Kakovost v turizmu opredeljujemo kot tisto tržno kategorijo in lastnost turističnega proizvoda, ki govori o doseganju/preseganju zahtev, potreb in pričakovanj turistov. Kot je že iz pomena koncepta kakovosti v turizmu razvidno, ima uvajanje tovrstnih konceptov mnogotere posredne in neposredne učinke. Turistični proizvod je sestavljen iz petih komponent, ki vplivajo na zadovoljstvo ali nezadovoljstvo turista, in s tem za njega ustvarjajo vrednost: lokacija, zmogljivosti (nastanitvene, prehrambene, rekreacijske, kulturne,.…), ugled destinacije, cena in način izvajanja storitev. Nosilec turistične dejavnosti lahko vpliva le na način izvajanja storitev, oziroma lahko z izboljšanjem te komponente z najmanjšim finančnim vložkom doseže največje povečanje vrednosti za gosta in s tem boljše poslovne rezultate. Ključ uspeha v turizmu so zadovoljni gostje. Zato je naš primarni cilj dvigniti kakovost proizvodov/storitev v slovenski turistični ponudbi na vseh ravneh izvajanja storitev. Razvoj kakovosti v turizmu je odločilno gibalo konkurenčnosti in tržne diferenciacije, saj lahko odločilno prispeva k večji prepoznavnosti, uspešnosti in k večjemu prihodku države, destinacije ali posameznega turističnega ponudnika. Blagovne znamke v turizmu imajo zato vse bolj pomembno vlogo in to na vseh ravneh – od posameznih ponudnikov, proizvodov, do območja, destinacije ali celo države kot destinacije. Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Spodbuditev dviga konkurenčnosti slovenskega turizma 2. ukrep: Posodobitev sistema kategorizacije nastanitvenih objektov 1. ukrep: Spodbuditev dviga konkurenčnosti slovenskega turizma Na osnovi Programa celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu, ki je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo sprejet v letu 2005, smo v letu 2007 izvedli brezplačne delavnice za predstavnike turističnega gospodarstva in predstavili Program za vzpostavitev celovitega sistema razvoja storitev v turističnih podjetjih in Program ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov (ki je obenem tudi uresničevanje politike trajnostnega razvoja). Oba priročnika sta objavljena na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo. Za večjo uspešnost slovenskega turizma je eden najpomembnejših poudarkov dvig konkurenčnosti z dvigom kakovosti in zadovoljstva gostov:

o na ravni turističnih ponudnikov, o na ravni turističnih destinacij in o na nacionalni ravni.

V letu 2007 smo pridobili metodologijo za stalno spremljanje zadovoljstva turistov in v letu 2008 bomo izvedli brezplačno delavnico za predstavnike turističnega gospodarstva iz poznavanja programa SPSS in nadaljevali z uresničevanjem Programa celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu.

41

Načrtovane aktivnosti: - Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu: V letu 2008 bomo izvedli

nekatere od naštetih programov v okviru Programa celovitega spodbujanja kakovosti na ravni turističnih ponudnikov, na ravni turistične destinacije in nacionalni ravni (vsaj 3 programe): o Razvoj obstoječih programov ekološkega managementa plaž in marin z

nadgradnjo za razvoj drugih programov pospeševanja kakovosti okolja v turizmu in okoljskega informiranja;

o Razvoj funkcionalne kakovosti storitev; o Spodbujanje pridobitve eko znaka »EU flower« kot nadaljevanje programa

ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov, ki je bil izveden v letu 2007.

2. ukrep: Posodobitev sistema kategorizacije nastanitvenih obratov Cilj posodobitve sistema kategorizacije je zagotoviti potrošnikom turističnih storitev čim več informacij o vrsti, obsegu in kakovosti turistične ponudbe v kategoriziranem nastanitvenem obratu oziroma zadovoljiti njihova pričakovanja glede kakovosti storitev. To pa lahko zagotovi le partnersko oblikovan in tržno naravnan, enovit nacionalni sistem mednarodno primerljivih standardov kategorizacije nastanitvenih obratov.

V ta namen je potrebno zagotoviti kvalitetno usposabljanje za ocenjevanje kategorizacije nastanitvenih obratov, vzpostaviti računalniško podprt sistem kategorizacije z bazo podatkov in uvedbo elektronskega ocenjevalnega lista ter posodobiti obstoječi sistem na podlagi partnerskega sodelovanja predstavnikov turističnega gospodarstva. Načrtovane aktivnosti: V letu 2007 se je izvedel program usposabljanja za ocenjevanje nastanitvenih obratov in marin s strani izvajalca programa, ki je bil izbran na razpisu. V teku je posodobitev obstoječega sistema kategorizacije v smislu priprave koncepta sodobnejšega sistema, ki bo partnersko oblikovan in tržno naravnan in bo zagotavljal potrošnikom turističnih storitev čim več informacij o vrsti, obsegu in kakovosti turistične ponudbe v kategoriziranem nastanitvenem obratu, ki se bo nadaljevala v letu 2008.

6.6. POLITIKA RAZVOJA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Cilj: Uvedba novih tehnologij za zagotavljanje konkurenčne prednosti Razvoj novih tehnologij bo še naprej povzročal pomembne spremembe v turizmu, predvsem na področju storitev pri zagotavljanju informacij in podpori komuniciranju. V smislu razvoja turizma obstaja kar nekaj področij, na katera izjemno vplivajo nove tehnologije pri zagotavljanju konkurenčnih prednosti. Ta področja so: zbiranje in upravljanje z informacijami o turistih, CRM, promocija in marketing, e-poslovanje, mreženje, izobraževanje, dostop do informacij za podporo odločanju, …

42

Na tem področju ima Slovenija priložnost za pospeševanje nove turistične ponudbe na globalnem tržišču. V februarju leta 2007 je bil vzpostavljen Slovenski centralni turistični rezervacijski sistem (CRS), ki pomeni na eni strani pomembno informacijsko na drugi strani pa dodatno tržno-promocijsko orodje. Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Razvoj integralnega turističnega informacijskega sistema 2. ukrep: Razvoj in vzpostavitev centralnega slovenskega spletnega rezervacijskega

sistema 1. Ukrep: Razvoj integralnega turističnega informacijskega sistema Cilj, ki ga zasledujemo pri izvajanju tega ukrepa, je zagotovitev uspešnega trženja in razvoja slovenskega turizma s sodobno informacijsko podporo. Načrtovane aktivnosti: - vzdrževanje in nadgradnja slovenskega turističnega informacijskega portala

www.slovenia.info; - spodbujanje turističnih subjektov na destinacijski in interesni ravni za vključevanje v

informacijski sistem; - oblikovanje in vzpostavitev sistema za podporo odločanju turističnim ponudnikom. 2. ukrep: Razvoj in vzpostavitev centralnega slovenskega spletnega rezervacijskega

sistema V začetku leta 2007 je bil vzpostavljen Centralni turistični rezervacijski sistem. Potrebno je zagotoviti vzdrževanje in stalno nadgrajevanje sistema, kakor tudi spodbujati vse zainteresirane ponudnike turističnih kapacitet k vključitvi v rezervacijski sistem.

6.7. POLITIKA RAZVOJA POSLOVNEGA OKOLJA IN INVESTICIJ

- Razvoj ugodnega poslovnega okolja v turizmu - Investicijska politika Neugodno poslovno in v njegovem okviru finančno okolje za investiranje v turizem predstavlja oviro za zagotavljanje konkurenčnosti in hitrejši razvoj slovenskega turizma. To še posebej velja za segment malih in srednje velikih podjetij, ki v turizmu predstavljajo 98 % vseh poslovnih subjektov. V zadnjem strateškem obdobju je bilo izvajanje investicijske politike sicer ocenjeno kot najboljši dosežek turistične politike Vlade RS, vendar kljub temu tudi na tem področju obstaja vrsta ovir, ki preprečujejo njeno učinkovito izvajanje. V obdobju 2007-2011 se bo nadaljevalo uresničevanje v prejšnjem strateškem obdobju začetega investicijskega cikla. Investicijski cikel bo obsegal: investicije v prenočitvene kapacitete visoke kakovosti in investicije v izgradnjo druge turistične infrastrukture v velikih podjetjih in v segmentu malih in srednjih podjetij, nadalje v razvoj novih ITP in njihovo

43

učinkovito integracijo v sodobne turistične distribucijske kanale ter v izgradnjo javne turistične, prometne in druge infrastrukture, pomembne za razvoj turizma. V tem obdobju se načrtuje tudi bolj sistemski pristop k izvedbi investicij v javno športno turistično infrastrukturo in k izvedbi investicij v ohranjanje naravnih vrednot, obnovi objektov javne kulturne infrastrukture za oživitev mest ter obnovi objektov kulturne dediščine z namenom njihove učinkovite valorizacije v turistične namene. Na podlagi Analize predlogov celovitih projektov razvoja turističnih destinacij (Ministrstvo za gospodarstvo, 2003) in načrtovanih ukrepov posameznih politik je načrtovana vrednost investicijskega cikla v naslednjem strateškem obdobju 1,1 mrd EUR. 6.7.1. Razvoj ugodnega poslovnega okolja v turizmu Cilj: Vzpostavitev ugodnega normativnega okolja za razvoj turizma in uveljavitev metodologije za mednarodno primerljivo spremljanje razvoja turizma Ustvarjanje ugodnejšega poslovnega okolja za razvoj turizma je neposredno povezano z ustvarjanjem ugodnega poslovnega okolja za razvoj podjetništva v Sloveniji. Vlada RS bo v okviru ukrepov drugih horizontalnih politik, predvsem politike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, upoštevala tudi uveljavljanje teh ukrepov na področju turizma. Med te ukrepe sodijo ukrepi za odpravo administrativnih ovir in poenostavitev postopkov za opravljanje gostinske dejavnosti. Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Uskladitev turistične zakonodaje s strateškimi cilji ter pospešitev priprave in

sprejemanja drugih zakonov in podzakonskih aktov, ki vplivajo na razvoj turizma

2. ukrep: Oblikovanje in uveljavitev metodologij za mednarodno primerljivo spremljanje poslovanja in razvoja dejavnosti turizma

1. ukrep: Uskladitev predpisov s področja gostinstva in turizma ter drugih

predpisov s strateškimi cilji ki vplivajo na spodbujanje razvoja turizma

Načrtovane aktivnosti: 1. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov 2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Pripravili bomo izhodišča za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju razvoja turizma. 2. ukrep: Oblikovanje in uveljavitev metodologij za mednarodno primerljivo

spremljanje poslovanja in razvoja dejavnosti turizma Cilj: Izdelava tabel po metodologiji Satelitskih računov za turizem (Tourism Satellite

44

Accounts - TSA) Satelitski računi za turizem (Tourism Satellite Accounts - TSA) - Doslej je 11 članic EU uvedlo to mednarodno primerljivo statistično metodologijo spremljanja in vrednotenja učinkov turizma v narodnem gospodarstvu, ki jo priporočajo Svetovna turistična organizacija (UNWTO), OECD in Eurostat, med njimi tudi Slovenija (6 držav članic EU je pričelo delati na implementaciji te metodologije, 2 sta opravili študijo izvedljivosti). V letu 2007 smo uspešno izvedli projekt »Satelitski računi za turizem – ocena ekonomskega obsega in pomena turizma v Sloveniji za leto 2003 in ekstrapolacija rezultatov za leto 2006«. Ustanovljen je bil strokovni projektni svet SRT, ki je spremljal in strokovno usmerjal vodenje projekta v skladu za zastavljenimi smernicami in cilji. Načrtovane aktivnosti: 1. TSA – prenos metodologije na SURS (pomoč pri tem) 2. Sodelovanje z UNWTO in Eurostat pri prenovah RMF – Recommendation methodological framework 3. Izdelava brošure TSA – zloženka s predstavitvijo rezultatov 4. Promocija in razglašanje rezultatov TSA 5. Priprava zaključnega poročila za Evropsko komisijo Z namenom učinkovitega in kakovostnega spremljanja učinkov turizma in njegovega vpliva na nacionalno gospodarstvo ter zagotovitve mednarodne primerljivosti podatkov, bomo spodbujali nadaljnjo uporabo metodologije Satelitskih računov za turizem in vzpostavitev sistema permanentnega letnega spremljanja statističnih podatkov po tej metodologiji. Strokovni in širši javnosti bomo predstavili uporabnost metodologije Satelitskih računov za turizem za spremljanje učinkovitosti in izračun makroekonomskih kazalnikov turizma. Na področju statističnih merjenj turističnega obiska in makroekonomskih učinkov turizma bomo tudi v prihodnje sodelovali s Statističnim uradom RS, Banko Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Uradom za makroekonomske raziskave in razvoj in drugimi pristojnimi raziskovalnimi institucijami, združenji in turističnim gospodarstvom. 6. Izdelovanje sprotnih analiz za potrebe DT in MG (na osnovi podatkov in obdelav SURS, STO in Banke Slovenije) 7. Sodelovanje v statističnem sosvetu za turizem (pri SURS) 8. Spremljanje podatkov in informacij o turizmu po statističnih regijah in priprava opomnikov 6.7.2. Investicijska politika Cilj: Izpeljati investicijski cikel v vrednosti 1,1 mrd EUR do leta 2011, ki bo temeljil na kakovostni obnovi obstoječih in izgradnji novih turističnih kapacitet Osnovna podlaga za izvajanje investicijske politike v Direktoratu za turizem je Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 v katerem so opredeljene temeljne usmeritve in ukrepi za dosego opredeljenih ciljev in pa letne turistične politike, kjer so ukrepi in aktivnosti opredeljeni na letni ravni. Splošni cilj je spodbuditi investicijski cikel v turizmu, katerega skupna vrednost v naslednjem strateškem obdobju (2007-2011) naj bi bila 1,1 mlrd EUR.

45

V letu 2008, se bo investicijska politika izvajala skoraj v celoti v okviru nove finančne perspektive 2007-2013, torej vezano na sredstva strukturnih skladov, saj so vse investicije podprte v programskem obdobju 2004-2006 že zaključene, vsaj v finančnem smislu. V tej finančni perspektivi imamo za celotno obdobje na razpolago skupno 145 mio EUR, ki so namenjena tako projektom zasebnega sektorja, kot tudi za javne investicije, ki pomembno vplivajo na razvoj turističnih destinacij. Investicijska politika se izvaja v okviru Nacionalnega strateškega referenčnega okvira in Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, ki sta podlaga za črpanje sredstev strukturnih skladov. Sredstva, ki so v letu 2008 na razpolago v okviru proračuna za investicijsko politiko znašajo 28 mio EUR. Z operacionalizacijo Operativnega programa smo pričeli že v letu 2007, ko smo objavili prva dva javna razpisa za turistično infrastrukturo zasebnega sektorja. Razpis za večje investicije je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo, za manjše investicije izključno za mala in srednje velika podjetja pa Slovenski podjetniški sklad. Oba razpisa se bosta predvidoma nadaljevala v leto 2008. Posledično bo ena od pomembnejših aktivnosti poleg zaključka navedenih dveh razpisov, spremljanje izvajanja sofinanciranih projektov in zagotavljanje planiranega črpanja strukturnih sredstev. V letu 2008 bomo tudi začeli z izvajanjem podpore za javne investicije in sicer v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor z izvedbo sofinanciranja pomembnejših regijskih in nacionalnih parkov, ter v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za okolje in prostor z izvedbo dveh podprojektov Resolucijskega projekta Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov krasa ( Lipica in Škocjanske jame). V smislu odprave kritičnih točk za uspešno izvedbo načrtovanega investicijskega cikla nameravamo v letu 2008 v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pripraviti javni razpis za subvencioniranje priprave prostorske dokumentacije za potrebe turizma na občinski in medobčinski ravni. Poleg že omenjenega resolucijskega projekta, je Direktorat za turizem nosilec še treh resolucijskih projektov, za katere bo potrebno v letu 2008 izvesti določene osnovne aktivnosti potrebne za pričetek izvedbe posameznega projekta. Razvoj javno zasebnega partnerstva in uveljavitev projektnega načina financiranja sta pomembna pogoja za zagotavljanje ugodnejšega finančnega okolja za investiranje v velike turistične projekte na nacionalni ravni. Sodelovanje pri pripravi modela projektnega financiranja zahtevnejših investicijskih projektov ( turistične infrastrukture, športno turistične infrastrukture, obnove objektov kulturne dediščine) bo prav tako ena izmed aktivnosti v okviru izvajanja investicijske politike. Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Odprava kritičnih točk za uspešno izvedbo načrtovanega investicijskega cikla 2. ukrep: Spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo v širšem smislu 3. ukrep: Spodbujanje investicij v javno turistično in drugo za turizem pomembno

infrastrukturo 4. ukrep: Spodbujanje razvoja novih integralnih turističnih proizvodov

46

5. ukrep: Spodbujanje razvoja javno zasebnega partnerstva in uveljavljanje projektnega načina financiranja večjih investicij

Ukrep 1: Odprava kritičnih točk za uspešno izvedbo načrtovanega investicijskega

cikla Določene kritične točke identificirane v RNUST-u, ki so pomembne za uspešno izvedbo načrtovanega investicijskega cikla, je potrebno iskati v neustrezni prostorski dokumentaciji, v pomanjkanju kakovostnega svetovanja turističnim podjetnikom v segmentu malih in srednjih podjetij za pripravo izvedljivih in ekonomsko upravičenih turističnih projektov in v nenamenski porabi sredstev turistične takse in koncesijskih dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo. V letu 2007 se bomo poskušali osredotočiti na odpravo težav vezanih na neustrezno prostorsko dokumentacijo na občinski in medobčinski ravni. Načrtovane aktivnosti:

- Preučitev potrebe po pripravi in izvedbi javnega razpisa za subvencioniranje priprave prostorske dokumentacije za razvojne potrebe turizma na občinskih in medobčinski ravni, ki bo pripravljen v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.

Ukrep 2: Spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo v širšem smislu V letu 2007 se bomo osredotočili na spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo v skladu z »Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013« (v nadaljevanju OPRR), ki je eden izmed osnovnih dokumentov za koriščenje evropskih sredstev iz Strukturnih skladov. Spodbude bodo predvsem namenjene izgradnji, obnovi in modernizaciji turistične infrastrukture za katero je možno ugotoviti, da je ključnega pomena za nadaljnji razvoj turizma v neki destinaciji in je skladna z naravnimi, kulturnimi in krajinskimi značilnostmi določenega območja (npr.: nastanitveni objekti, izraba termalnih vod, zabaviščne in rekreacijske površine, smučarske kapacitete - žičnice, kongresni centri...). Prav tako pa bo v letu 2007 dan velik poudarek realizaciji nezaključenih projektov iz programskega obdobje 2004-2006 in uspešnemu črpanju sredstev iz Strukturnih skladov (v letu 2007 se predvideva zaključitev 16 projektov). Načrtovane aktivnosti:

- Nadaljevanje izvajanja javnega razpisa za sofinanciranje nastanitvenih kapacitet in drugih turističnih projektov v segmentu malih in srednje velikih podjetij – izvajalec razpisa je Slovenski podjetniški sklad (predvidena so še odpiranja v 2008),

- Nadaljevanje izvajanja javnega razpisa za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture v velikih podjetjih oziroma za velike investicijske projekte turističnega značaja,

- zaključek preostalih investicijskih projektov odobrenih v programskem obdobju 2004-2006,

- spremljanje izvajanja projektov, potrjenih na razpisih 2007, - postopki vezani na realizacijo projektov iz Resolucije o nacionalnih razvojnih

projektih za obdobje 2007-2023, - aktivno sodelovanje z ministrstvi pri izvajanju ukrepov spodbujanja razvoja

infrastrukture, ki ima vpliv na turizem.

47

Ukrep 3: Spodbujanje investicij v javno turistično, prometno in drugo za turizem pomembno infrastrukturo

Ministrstvo za gospodarstvo bo v letu 2008 izvedlo aktivnosti za spodbujanje investicij v javno turistično infrastrukturo in drugo infrastrukturo, ki je pomembna za nadaljnji razvoj turizma v neki destinaciji. S tem ukrepom se bo sledilo strateškim ciljem iz RNUST-a in OPRR-a. Načrtovane aktivnosti:

- priprava in začetek izvedbe javnega razpisa za sofinanciranje investicij v javno turistično in drugo za turizem pomembno infrastrukturo.

- aktivno sodelovanje z ministrstvi pri izvajanju ukrepov spodbujanja razvoja javne infrastrukture, ki ima vpliv na turizem.

Ukrep 4: Spodbujanje razvoja novih integralnih turističnih proizvodov (ITP) S ciljem po povečanju atraktivnosti turistične ponudbe Slovenije, so v RNUST-u predvidene določene aktivnosti na področju ITP in sicer spodbujanje turističnih ponudnikov k razvoju novih ITP, spodbujanje povezovanja in sodelovanja turističnih ponudnikov in povečanje intenzivnosti vključevanja oblikovanih ITP v turistične distribucijske kanale. Ministrstvo za gospodarstvo bo pristopilo k spodbujanju razvoja ITP ko bodo oblikovane turistične destinacije in bodo določene regijske destinacijske organizacije.

Ukrep 5: Spodbujanje razvoja javno zasebnega partnerstva in uveljavljanje projektnega načina financiranja večjih investicij

V RNUST-u je prepoznan kot eden izmed pomembnih pogojev za zagotavljanje ugodnejšega finančnega okolja za investiranje v velike turistične projekte na nacionalni ravni, tudi razvoj javnega zasebnega partnerstva in uveljavljanje projektnega načina financiranja večjih investicij. 7. decembra 2006 je bil objavljen Zakon o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), ki je stopil v veljavo dne 7.3.2007. Po uveljavitvi zakona načrtujemo pristop k vzpostavitvi modela javno zasebnega partnerstva za izvedbo zahtevnih investicijskih projektov na področju turistične, športno turistične infrastrukture, valorizacije naravnih vrednot in obnove objektov kulturne dediščine. Načrtovane aktivnosti:

- sodelovanje pri pripravi modela projektnega financiranja zahtevnejših investicijskih projektov.

48

6.8. POLITIKA SPODBUJANJA RAZISKAV IN RAZVOJA V TURIZMU Cilj: Vzpostavitev sodobnega sistema raziskovalno razvojne dejavnosti v turizmu ter povečanje razvoja in prenosa znanja v turistično gospodarstvo in med druge uporabnike znanja. Zaradi temeljnih lastnosti turizma je nujno, da so turistične strategije na regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni zasnovane na največjem možnem številu informacij. Ne samo za strateško načrtovanje, tudi za operativno delovanje so informacije ključna vrednota. Pri analizi dosedanjega razvoja raziskovalne dejavnosti za potrebe turističnega gospodarstva ugotavljamo, da še ni prišlo do pravega povezovanja gospodarskih družb z raziskovalnimi inštitucijami. Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Spodbuditev raziskovalno razvojnega dela v turizmu Načrtovane aktivnosti:

- priprava programa raziskovalnih tem za področje turizma; - ustanovitev nacionalnega raziskovalno-posvetovalnega sveta, - vzpostavitev registra raziskav v turizmu in sistema informiranja o rezultatih raziskav

(tudi to je lahko sestavni del nadgradnje Banke turističnih priložnosti, kjer bo zaživela borza znanja in dela v turizmu, ki je v pripravi).

- sofinanciranje temeljnih in aplikativnih raziskav s področja turizma, - pričetek dela na ustanavljanju nacionalnega znanstveno-raziskovalnega središča za

turizem, - sofinanciranje/štipendiranje podiplomskega in postdoktorskega študija in

usposabljanja za raziskovalno delo.

6.9. MEDNARODNO SODELOVANJE

Cilj: Nadaljevati in poglobiti sodelovanje v vseh oblikah in institucijah mednarodnega sodelovanja. Ukrepi turistične politike: 1. ukrep: Spodbujanje nadaljnjega sodelovanja v vseh oblikah, institucijah in

pobudah mednarodnega sodelovanja ter ustvarjanje pogojev za intenziviranje turističnega prometa

49

Načrtovane aktivnosti po posameznih oblikah in vrstah mednarodnega sodelovanja:

SODELOVANJE SLOVENIJE V OKVIRU EU Svet EU Za časa predsedovanja Slovenije bodo vse aktivnosti vezane na usklajevanje interesov in pobud držav članic na področju aktivnosti vezanih na implementacijo Agende za trajnostni in konkurenčni evropski turizem, ki bo najverjetneje potrjena na zadnjem ministrskem Svetu portugalskega predsedovanja. Nadaljnje aktivnosti po predsedovanju bodo vezane predvsem na spremljanje 18 mesečnega programa predsedovanja trojke, na spremljanje pobud in aktivnosti EK, EP na področjih povezanih z EU turizmom in pripravi slovenskih stališč do obravnavnih tem. Predsedovanje Republike Slovenije EU v 1. polovici leta 2008 V okviru priprav na predsedovanje smo spremljali in dopolnjevali 18-mesečni program predsedovanja trojke, kjer smo zaradi preštevilnih načrtovanih dogodkov v Sloveniji za časa predsedovanja Slovenije iz programa črtali prvotno predviden skupen dogodek z MK in MG za raven generalnih direktorjev, to je konferenco »Kulturna dediščina in turizem«. MG-DT je s svojimi predstavniki v delovnih skupinah MG za priprave na predsedovanje aktivno sodeloval skozi celotno leto. Večina aktivnosti se je odvijala v okviru podskupine za vsebine predsedovanja in v okviru podskupine za logistiko. V okviru vsebinskega programa predsedovanja je DT pripravil »Prioritete in usmeritve Slovenije na področju EU turizma za obdobje slovenskega predsedovanja«, ki so bile predstavljene EC. S vsebinskega vidika se je spremljal 18-mesečni program predsedovanja Trojke in aktivnosti predhodno predsedujočih na področju priprave novega strateškega razvojnega dokumenta na področju EU turizma »Agende za trajnostni in konkurenčen evropski turizem«, o katerem bo Svet najverjetneje sprejel zaključke na jesenskem zasedanju Sveta pod portugalskim predsedstvom. V okviru priprav na predsedovanje so se na področju turizma pričele številne aktivnosti vezane tako na vsebinske kot logistične zadeve realizacije prvega Euro-Med ministeriala za turizem, ki ga bo predvidoma gostil Maroko za časa slovenskega predsedovanja. Na pobudo Maroka, Portugalske in Slovenije so namreč zunanji ministri Euro-Meda uvrstili navedeno konferenco v program aktivnosti Euro-Mediteranskega Partnerstva za leto 2008. DT je za potrebe vsebinskih zadev vezanih na Euro-Med ministerial pripravil predlog obravnavanih tem za razpravo ministrov in predloge morebitnih ministrskih zaključkov, ki bodo obravnavani na dveh predvidenih zasedanjih visokih uradnikov(SOM) Euromeda tako konec leta 2007 kot v začetku 2008.

Načrtovane aktivnosti 2008 Uspešna izvedba predsedovanja in nadaljevanje sodelovanja s predhodno predsedujočimi državami, še posebej z bodočo predsedujočo na vseh področjih, ki bi lahko spodbudila nadaljnji razvoj EU turizma in okrepila pomen turizma za evropsko gospodarstvo. Glej tudi poglavje 5.1.

50

V okviru prioritete v času predsedovanja, ki se veže na implementacijo Agende 21, bomo v Sloveniji organizirali konferenco, kjer bo predstavljena vsebina Agende 21 in možnosti za njeno implementacijo. Evropska komisija (EK) in TAC – Posvetovalno telo EC za področje turizma 2007 Slovenija je v letu 2007 zagotavljala udeležbo na zasedanjih TAC, spremljala projekte, aktivnosti, seminarje, delavnice, ki jih je organizirala EK z namenom usmerjanja in usklajevanja politik in ukrepov na posameznih aktualnih področjih EU turizma ( socialni turizem, podeželski turizem, mladinski in seniorski turizem), pri aktualnem projektu EK usmerjenem k spodbujanju kakovosti evropske turistične ponudbe in konkurenčnosti destinacije Evrope »Turistične destinacije odličnosti«, Slovenija tako v letu 2006 kot v letu 2007 ni sodelovala.

Načrtovane aktivnosti: Aktivna participacija Slovenije v okviru TAC ter udeležba Slovenije na natečaju in razpisu EC »Turistične destinacije odličnosti 2008« (EDEN) oziroma pri aktivnostih in projektih, ki jih EC pripravlja na področju usklajevanja usmeritev razvoja EU turizma. Spremljanje predlogov in prioritet EC na področju sprememb EU zakonodaje (primarne in sekundarne), ki posega na področje turizma in konstruktivno sodelovanje Slovenije pri usklajevanju ukrepov implementacije »Obnovljene EU turistične politike in slovenske turistične politike. Evropski parlament (EP) – Odbor za promet in turizem 2007 V mesecu marcu je pristojni odbor EP oziroma predsednik pripravljal poročilo EP za Svet EU o aktualni problematiki EU turizma in usmeritvah in priporočilih, ki jih je v zvezi z tem pripravljal EP oziroma pristojni odbor. Slovenija je svoja stališča do obravnavanih tem izrazila v odgovorih na vprašalnik EP, ki jih je posredovala predsedujočemu pristojnega odbora za promet in turizem v EP. V oktobru mesecu 2007 je pristojni minister za turizem opravil srečanje s predsednikom pristojnega odbora EP za promet in turizem – z g. Paolom Costo, kjer je predstavil prioritete in usmeritve Slovenije na področju turizma za časa predsedovanja ter se seznanil z pobudami in usmeritvami pristojnega odbora EP na področju EU turizma.

Načrtovane aktivnosti: Nadaljevanje stikov z EP in pristojnim odborom za turizem ter spremljanje priporočil, poročil in usmeritev EP na področju noveliranja EU predpisov in direktiv vezanih na turizem. Sodelovanje v okviru komitologije: TAC (Tourism Advisory Committee) pri DG Enterprise EU – Posvetovalno telo EU za turizem Aktivna udeležba predstavnikov Slovenije pri aktivnostih in projektih EC in TAC kot je projekt EC »Turistična destinacija odličnosti« ter udeležba slovenskih predstavnikov (strokovnjakov obravnavanih področij) na konferencah, seminarjih in delavnicah, ki bodo v letu 2007 usmerjene v analizo in usklajevanje politik ter ukrepov na posameznih področjih EU turizma (socialni turizem, podeželski turizem, mladinski in seniorski turizem itd.).

51

MULTILATERALNO SODELOVANJE

UNWTO – Svetovna turistična organizacija Republika Slovenija je v letu 2007 vložila kandidaturo za članstvo v Izvršnem svetu UNWTO. Volitve v Izvršni so bile na zasedanju Komisije za Evropo v Kolumbiji dne 26.11.2007, kjer se Sloveniji ni uspelo uvrstiti med članice Izvršnega sveta. Načrtovane aktivnosti:

- udeležba na zasedanju Generalne Skupščine UNWTO v letu 2009, - ponovna kandidatura za članstvo v Izvršnem svetu UNWTO v začetku leta 2009, - spremljanje aktivnosti, priporočil, usmeritev, dobrih praks ter novih globalnih

turističnih trendov za usmerjanje razvoja nacionalnega turizma, ki jih ta mednarodna organizacija pripravlja v okviru svojega programa dela s ciljem usmerjanja razvoja turizma na globalni, evropski in nacionalni ravni;

- Slovenija bo sodelovala na najpomembnejših konferencah, seminarjih in drugih dogodkih, ki jih organizira UNWTO, katerih zaključki in usmeritve bi lahko pripomogli k usmerjanju razvoja slovenskega turizma;

- priprava, koordinacija in izvedba vsakoletnega nacionalnega obeleževanja Svetovnega dneva turizma 27. septembra.

Srednjeevropska pobuda Slovenija sodeluje na področju turizma v okviru Srednjeevropske pobude v delovni skupini (DS) za turizem. Zadnje, 20. zasedanje DS, ki ji predseduje Hrvaška, je bilo v Zagrebu 23. maja 2006. DS je v letu 2001 sprejela koncept »Task force« (TF) z namenom večje involviranosti držav članic v aktivnostih delovne skupine. Izmed petih TF so trenutno aktivni le TF za eko-turizem, ki ga vodi Madžarska, TF za navtični turizem pod vodstvom Črne Gore, TF za razvoj turističnih centrov, ki so pod okriljem UNESCO pod vodstvom Makedonije in TF za Spa in wellness turizem pod vodstvom Bolgarije. Slovenija je v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo oktobra 2007 izvedla seminar z delavnico na temo »MERJENJE EKONOMSKEGA POMENA TURIZMA V DRŽAVAH ČLANICAH SEP (s poudarkom na metodologiji Satelitskih računov za turizem)«. Seminar je bil sofinanciran s strani SEP. V obdobju 2008 ne načrtujemo izvedbe seminarja ali konference, udeležili se bomo seminarjev (in posredovali vabila za udeležbo predstavnikom slovenskega turističnega gospodarstva) v organizaciji posameznih TF. Načrtovane aktivnosti:

- Udeležba pri aktivnostih v okviru Delovne skupne za turizem in po potrebi udeležba na seminarjih ali konferencah na povabilo posameznih držav članic SEP.

Jadransko - Jonska pobuda Ob upoštevanju posebnosti morja in obmorskega pasu države članice pobude sodelujejo na številnih področjih, ki so obravnavana v okviru delovnih omizji. Delovna omizja, ki predstavljajo ogrodje dejavnosti JJP so: za boj proti organiziranemu kriminalu, za varstvo

52

okolja in trajnostni razvoj, za gospodarstvo, za turizem ter mala in srednja podjetja, za promet in pomorsko sodelovanje, za kulturo ter izobraževanje in meduniverzitetno sodelovanje. Republika Slovenija je v obdobju od maja 2003 do maja 2004 predsedovala Jadransko-Jonski pobudi, v letih 2007/2008 pobudi predseduje Hrvaška. Na povabilo predsedujoče države se bomo predvidoma udeležili delovnega omizja na temo turizma. Načrtovane aktivnosti:

- sodelovanje v delovni skupini za turizem in na okroglih mizah v organizaciji predsedujoče države.

Delovna skupnost (DS) Alpe - Jadran, delovna skupina za turizem Republika Slovenija je v letu 2007 aktivno sodelovala v okviru DS Alpe Jadran oziroma delovne skupine za turizem. Delovna skupina za turizem, ki ji predseduje Republika Hrvaška, se sestaja večkrat letno( princip rotacije gostiteljstva sestankov) in sprejema skupen program dela in potrjuje izvedbo posameznih projektov. V letu 2007 je delovna skupina uspešno zaključila projekt Magazin DS Alpe-Jadran z tematiko »romarski turize Alpe - Jadran«, ki ga je koordinirala in vodila Slovenija. Projekt je bil skoraj v celoti financiran iz sredstev skupnega proračuna članic v Celovcu. Trenutno je v teku nov projekt magazina, ki ga koordinira članica Avstrijska Koroška in sicer na temo »Kolesarske poti DS Alpe-Jadran«, pričele pa so se že aktivnosti za nov projekt in sicer na temo »Grajska dediščina DS Alpe-Jadran«, ki ga bo koordinirala ali Hrvaška ali pa ena izmed članic iz Madžarske. Delovna skupina se pripravlja z določenimi aktivnostmi in skupnim projektom tudi na 30 letnico delovanja Skupnosti, ki bo drugo leto. Načrtovane aktivnosti: Nadaljevanje aktivnega sodelovanja Slovenije v okviru delovne skupine za turizem in v okviru novih možnosti in večjih skupnih projektov na področju turizma, ki so jih prinesle strukturne reforme Skupnosti (s pomočjo vsebinskih predlogov za projekte in zagotavljanja potrebne slovenske finančne participacije pri posameznem skupnem projektu v okviru programa aktivnosti in finančnih sredstev STO namenjenih promociji turizma, tako kot doslej), aktivno sodelovanje Slovenije pri obeleževanju 30 letnice delovanja DS Alpe-Jadran ter prevzem gostiteljstva vsaj enega rednega zasedanja delovne skupine za turizem v Sloveniji. Kvadrilaterala V letu 2007 je kvadrilaterali predsedovala Hrvaška, ki je sklicala dva sestanka v okviru te pobude, izvedla je enega, ki smo se ga tudi udeležili. Predsedovanje od Hrvaške prevzema Madžarska. Na povabilo Madžarske se bomo na načrtovane aktivnosti odzvali, prav tako bomo za morebitna strokovna srečanja povabili k udeležbi tudi slovenske strokovnjake s posameznega področja, ki bo pri dogodku izpostavljeno oz. bo tema posameznega srečanja kvadrilaterale. Načrtovane aktivnosti:

- Na povabilo države predsedujoče kvadrilaterali se bomo udeležili načrtovanih dogodkov.

Alpska Konvencija (AK) – izvajanje Protokola o turizmu Slovenija je kot podpisnica Alpske konvencije spremljala izvajanja Alpske Konvencije (Uradni list RS, št. 19/95), sodelovala pri pripravi poročil o izvajanju Protokola o turizmu ter drugih Protokolov ter v okviru nacionalnega pododbora AK aktivno spremljala in sodelovala

53

pri ostalih projektih vezanih na AK, kot je »Deklaracija o kulturi«, projekt Pro-Natura-pro-ski za presojo vpliva smučišč na okolje v celotnem področju Alp in eko-certifikacijo smučišč itd. Načrtovane aktivnosti: Najpomembnejša je nadaljnja intenzivna koordinacija in sodelovanje z ostalimi resorji pri izvajanju vseh preostalih Protokolov, ki jih je Slovenija ratificirala saj se vsi posredno ali neposredno nanašajo na turizem oziroma vplivajo na izvajanje Protokola o turizmu (Protokol o urejanju prostora in trajnostnem razvoju, Protokol o varstvu narave in urejanju krajine, Protokol o hribovskem kmetijstvu, Protokol o prometu, Protokol o gorskem gozdu itd..). Pri izvajanju AK je nujno intenzivno sodelovanje vseh resorjev predvsem na področju noveliranja nacionalne zakonodaje, ki vpliva na izvajanje AK oziroma protokola o turizmu, da bi na ta način Slovenija učinkoviteje zagotavljala izvajanje zavez iz AK in Protokolov. Republika Slovenija bo konec leta 2008 pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor prevzela predsedovanje Alpski konvenciji (ena prednostnih vsebin Alpske konvencije bo trajnostna mobilnost v povezavi s turizmom), kjer se DT s svojo predstavnico v slovenskem pododboru AK in medresorski delovni skupini za priprave na predsedovanje intenzivno vključuje v aktivnosti vezane na prevzem predsedovanja AK.

BILATERALNO SODELOVANJE Ustvarjanje pogojev za intenziviranje turističnega obiska iz držav z uvedenimi vizumskimi postopki Uvedba vizumskih olajšav za države, katerih državljani za turistični obisk Slovenije potrebujejo vizum, pomeni vzpostavitev možnosti, da s posredovanjem lokalne turistične agencije in načeloma brez osebnega obiska veleposlaništva RS pridobijo vizum. Uvedba vizumskih olajšav je zlasti pomembna za vzpodbujanje turističnih tokov iz predvsem tistih tretjih držav v Slovenijo, kjer je osebno pridobivanje vizumov časovno in stroškovno zahtevna aktivnost. Ministrstvo za gospodarstvo za izvedbo postopkov vizumskih olajšav sodeluje z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za notranje zadeve. Izvedba postopkov pomeni objavo javnega povabila, katerega namen je oblikovanje nacionalnega seznama pooblaščenih organizacij (TA, TO in turistična podjetja) za izvajanje postopka za pridobitev vizuma za turiste iz tretjih držav, doslej za turiste iz Ruske federacije in Ukrajine ter za krajše obiske v Slovenijo turistov, državljanov RF, Ukrajine, Makedonije, Srbije in Črne Gore ter Turčije, ki letujejo na Hrvaškem. V javnem povabilu natančneje definiramo kriterije, ki jih morajo organizacije izpolnjevati za pridobitev akreditacije. Določitev pogojev in kriterijev razpisa zagotavlja uresničitev tako varnostnega kot migracijskega vidika. Po opravljenem izboru na podlagi javnega povabila se izdela nacionalni seznam slovenskih turističnih agencij, tour operaterjev in turističnih podjetij, čemur sledi akreditacija prijavljenih partnerskih turističnih agencij v tretjih državah, ki nato lahko posredujejo na Veleposlaništvih RS v teh državah pri pridobivanju vizumov za turiste iz teh držav. Za poenostavitev vizumskih postopkov in uvedbo vizumskih olajšav bo Ministrstvo za gospodarstvo tudi v letu 2008 izvedlo aktivnosti izbora turističnih agencij in podjetij za uvrstitev na nacionalne sezname, ki bodo akreditirane za izvajanje vizumskih postopkov v imenu turistov.

54

Ministrstvo za gospodarstvo bo sprejemalo pobude za uvedbo vizumskih olajšav tudi v nekaterih drugih državah (Srbija, Črna gora in druge tretje države) in ukrepalo v smeri vzpostavitve vizumskih olajšav. Načrtovane aktivnosti:

- objava javnih povabil za uvrstitev na nacionalne sezname akreditiranih turističnih agencij in podjetij za izvajanje vizumskih postopkov za turiste.

Sodelovanje na sejah Mešanih komisij o gospodarskem sodelovanju z različnimi državami Sodelovanje na sejah Mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje in stalnih mešanih komisij, priprava gradiv in informacij za zasedanja ter aktivno sodelovanje na pogovorih o možnostih nadaljnjega sodelovanja na področju turizma med posameznimi državami. Bilateralno sodelovanje z Republiko Hrvaško na področju turizma Načrtovane aktivnosti:

- V okviru nacionalnega dela upravnega odbora izvajanja razpisov v okviru Sosedskega sodelovanja med RS in RH v novem programskem obdobju bomo posebno pozornost posvetili projektom, ki bodo pomenili nadaljevanje oziroma nadgradnjo turističnih čezmejnih projektov.

Bilateralno sodelovanje z Republiko Avstrijo na področju turizma Sporazum med Vlado RS in Zvezno Vlado Republike Avstrije o obmejnem turističnem prometu in sodelovanju v okviru t.i. Panoramske turistične poti na meji med Slovenijo in Avstrijo (INTERREG PHARE –CBC-obmejna pot ). Na meji z Republiko Avstrijo za leto 2008 že lahko načrtujemo, da ne bo več mejne kontrole in da vstop Slovenije v Schengensko območje (predvidoma decembra 2007 na kopenskih mejah) pomeni odpravo mejne kontrole na skupni meji. To hkrati pomeni, da bo dovoljen prestop državne meje kjerkoli in kadarkoli za vse državljane, ki se bodo legalno nahajali na območju EU. Načrtovane aktivnosti:

– nadaljevanje aktivnosti v okviru slovensko-avstrijske medvladne delovne skupine za izvajanje Sporazuma in nadaljnja podpora skupnim turističnim projektom na tem območju ter reševanju problematike turističnega čezmejnega prehajanja državne meje na območju, ki ga opredeljuje omenjeni Sporazum vse do prenosa Schengenske meje na mejo s Hrvaško. V okviru tega sporazuma in čezmejnega sodelovanja Interreg III A SLO-A je DT podprl skupen slovensko-avstrijski projekt romarska pot Sv. Eme Krške, ki ga sofinancira EU iz sredstev ERDF, ki je v izvajanju. To je prvi turistični produkt kulturno-verskega značaja v Sloveniji. MG-DT bo še naprej zagotavljal podporo nadgradnji tega projekta, njegovi implementaciji in promociji kot tudi vsem drugim pomembnim turističnim projektom, ki bi nastali v okviru slovensko-avstrijskega projektnega sodelovanja Panoramske turistične poti na meji med Slovenijo in Avstrijo, predvsem s pomočjo podpore sosedskim- čezmejnim turističnim projektom Cilja 3 – teritorialno sodelovanje Skupnosti (bivši INTERREG III A) med Slovenijo in upravičenimi avstrijskimi regijami.

55

Kontaktni komite Slovenija-Koroška Nadaljnje sodelovanje v okviru pobud in projektov, ki jih bo predlagalo Delovno omizje za gospodarstvo, promet, urejanje prostora in varstvo okolja, kmetijstvo in turizem. Ostali bilateralni sporazumi o sodelovanju na področju turizma Sodelovanje v okviru bilateralnih komisij o gospodarskem sodelovanju, dogovori o možnostih sklenitve memorandumov o sodelovanju na področju turizma in gospodarskega sodelovanja (mešane komisije s konkretnimi aktivnostmi) ter priprava različnih opomnikov in informacij o bilateralnem sodelovanju na podlagi informacij in pobud, ki jih dobimo s strani gospodarstva in različnih institucij s področja turizma. S strani mnogih držav prejemamo pobude za sklenitev bilateralnih sporazumov o sodelovanju na področju turizma, a naše splošno načelo je, da naj se sodelovanje na področju turizma obravnava v sklopu bilateralnega gospodarskega sodelovanja na osnovi sporazumov oz. memorandumov, ki obravnavajo gospodarsko sodelovanje.

Predvidena aktivnost: - Pripravili bomo strategijo glede prihodnjega intenzivnejšega bilateralnega sodelovanja na področju turizma s posameznimi državami. Sofinanciranje projektov v okviru bilateralnega sodelovanja na področju turizma V okviru bilateralnega sodelovanja z nekaterimi državami oziroma regijami ima Slovenija razvito tudi projektno sodelovanje, ki poteka na osnovi razpisov partnerskih držav oziroma regij.

56

7. PREGLED VIROV FINANCIRANJA TURISTIČNE POLITIKE Za izvedbo Turistične politike za leto 2008 z usmeritvami za leto 2009 so v proračunu Republike Slovenije za leto 2008 v programu 1403 – Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, načrtovana sredstva v višini 37.448.415 EUR za leto 2008 in 47.267.564 EUR za leto 2009. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je za izvedbo prednostne usmeritve dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva v okviru razvojne prioritete povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, ki se nanaša na novo finančno perspektivo 2007-2013 predvideno v letu 2008 28.196.685 EUR in v letu 2009 38.198.280 EUR, (Slo in EU del). Turistični sektor bo v letih 2007 – 2013 lahko koristil tudi sredstva drugih razvojnih prioritet v okviru operativnega programa ESRR kot tudi sredstva v okviru operativnega programa za razvoj podeželja, ki ga izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. VIRI FINANCIRANJA TURISTIČNE POLITIKE V OKVIRU DIREKTORATA ZA

TURIZEM

v EUR Viri 2008 2009 1710 STO - delovanje 2.693.537 2.600.024 1732 Trženje in razvoj turizma 6.558.193 6.469.260 6837 Razvoj TD-07-13-EU 23.945.000 32.557.788 6595 Razvoj TD 07-13-Slo 4.251.685 5.640.492 Sredstva EU 28.196.685 38.198.280

Skupaj 37.448.415 47.267.564

57

FINANČNI NAČRT PO GLAVNIH PODROČJIH V OKVIRU DIREKTORATA ZA

TURIZEM

v EUR PODROČJE 2008 2009

Politika razvoja turističnih destinacij* 0 0

Politika razvoja človeških virov 124.500 130.000

Politika trženja in promocije 8.731.514 8.549.068

Politika trajnostnega prostorskega razvoja** 74.000 20.000

Politika zagotavljanja kakovosti 41.000 100.000

Politika razvoja informacijske tehnologije 121.716 131.167 Politika razvoja poslovnega okolja 80.000 50.000 Investicijska politika 28.196.685 38.198.280 Politika spodbujanja raziskav in razvoja 55.000 20.000

Mednarodno sodelovanje 24.000 56.549

Skupaj 37.448.415 47.267.564

Od tega za:

- delovanje STO 2.693.537 2.600.024

Izvajanje programov 34.754.878 44.667.540 * Za politiko razvoja turističnih destinacij je znotraj investicijske politike namenjenih 4,2 mio € za obdobje nove finančne perspektive. ** Za politiko trajnostnega in regionalnega razvoja je znotraj investicijske politike namenjenih 3,5 mio € za obdobje nove finančne perspektive.

58

8. VIRI 1. Strategija razvoja Slovenije 2007-2013, Vlada RS, Ljubljana 2006 2. Enotni programski dokument 2004-2006, Služba Vlade RS za strukturno politiko in

regionalni razvoj, Ljubljana 2003 3. Državni razvojni program 2007-2013, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in

regionalno politiko 4. Nacionalni strateški referenčni okvir, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in

regionalno politiko 5. Operativni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-

2013, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (osnutek) 6. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002 –

2006, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana 2002 7. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-

2013, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana 2006 8. Proračun Republike Slovenije za leto 2007 (Uradni list RS, št. 116/05 in 126/06) 9. Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2007 in 2008 (Uradni list RS, št. 126/06) 10. Strategija slovenskega turizma 2002 – 2006, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana

2002 11. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, Ministrstvo za

gospodarstvo, Ljubljana, 2006 12. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023,Vlada Republike

Slovenije, Ljubljana, 2006 13. Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011, Slovenska turistična organizacija,

maj 2007 14. Turistična politika za leto 2007 z usmeritvami za leto 2008 15. Banka Slovenije, finančni podatki 16. Statistični urad Republike Slovenije, turizem, Slovenija 17. Program razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 18. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 19. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB) 20. Celovit program spodbujanja razvoja človeških virov v turizmu v obdobju 2007-2011,

s poudarkom na vseživljenjskem učenju