/

u L a S I L O S O C I A L I S T I Č N E Ć V E Z E D E L O V N C G A l J U D S \

1

.1 A J A N O V O M E S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okrajni odbor S Z D L Novo mesto - izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - L E T N A NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki

v Novem mestu štev 606-70/3-24

Stev. 34 (492) L E T O X .

NOVO MESTO, 27. AVGUSTA 1959

U R E J U J E uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone GoSnik - N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - T E L E F O N uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - T ISKA Časopisne podleti*

»Delo* v Ljubljani

V E L I K O M L A D I N S K O S L A V J E N A P 0 D S T E N I C A H J E B I L O

resničen vseljudski praznik Zbora slovenske mladine in tabornikov na Rogu se je udeležilo okoli deset tisoč mladincev in mladink iz vseh krajev Slovenije — Z navdušenjem je bi l sprejet predlog, da se Kočevski Rog

preimenuje v Partizanski Rog

Patrola starih borcev Iz Topliške doline raportira pred slavnostno tribuno

G l a s v t e l e fonsk i slušalki je povedai l :

— Pirosiimo bod i t e j u t r i oto p o l o s m i h n a občini!

— K a j bo? — nas j e z a n i ­m a l o .

— T o boste z vede l i j u t r i ! so n a k r a t k o utešili našo r a d o v e d ­nost.

Nas l edn j e ga d n e se nas j e n a občini z b r a l o za c e l štab: tržni inšpektorji, s a n i t a r n i i n ­špektorji i n seveda t u d i m i , ča­sn ikar j i ! . Nadoga .te b i l a k r a t k o i n j a sno p o v e d a n a : ugotoviti stanje prehrane v Novem me-Btu. Razdtei i l i s<mo se v d v e s k u p i n i i n pričeli d e l a t i .

Enolončnice — za dinar 16,6 kalorij

V s t o p i l i s m o v svet lo , snaž­no in p ros to rno k u h i n j o hotela Kami i j a.

K a j pripravljaš, P epca? — smo vprašaji ku ihar ico . :

— Golaževo j u h o — je od­g o v o r i l a nagovor jena , k i j e n i

naš ob isk p r a v nič preplašil a l i p resene t i l .

R a z v i l se j e pogovor o t em, k o l i k o i n ka j je p o r a b i l a z a p r i p r a v o te juhe . P e p c a n a ­števa k o l i k o k r o m p i r j a , k o l i k o mesa , maščob, dišav, ko s tne j u h e i n r a z n i h začimib je p o ­r a b i l a . M i ' sprot i računamo k a ­lorično vrednost . Račun j e k m a l u gotov: v l o n c u j e 33.734 k a l o r i j ; k e r je t a o b r o k z a 45 l j u d i , bo d o b i l v s a k de lavec 748 k a l o r i j . Enolončnica z d v e ­ma k o s o m a k ru iha s tane 45 d i ­nar j ev , torej 16,6 k a l o r i j ' za d i ­nar . Hrana je pocen i i n o b r o k i m a z a enolončnico soraraner-no ze lo v i s o k o kalorično v r e d ­nost.

Hote l , , K a n d i j a pripravlja to enolončnico po pogodbi z grad­b e n i m podjetjem Pionir Novo mesto, za 35 Pionirjevih de­l a v cev v njegovem mizarskem o b r a t u na Grmu jn za delav­ce n a gradbišču p r i Industriji m o t o r n i h vozil v Žabji vasi.

I zgovor manjših pod je t i j , k i čakajo n a u r e d i t e v c en t ra lnega o b r a t a z a enolončnico, k e r se j i m l a s t n a k u h i n j a z eno l on ­čnico ne izplača, torej ne drži. J e še e n a rešitev, i n to j e p o k a ­za l o g radbeno podjet je P i o n i r . P o h v a l i t i m o r a m o t u d i ho t e l K a n d i j a , k i j e tej želji u g o d i l i n enolončnico p r i p r a v l j a . N a gradbišče j o nos i jo v h e r m e ­tično z a p r t i h a l u m i n i j a s t i h po ­sodah . V ho te lu K a n d i j a s m o našli t ako v k u h i n j i k o t t u d i v s h r a m b a h i n v skladišču v zo ­r e n r e d .

»Ješprenja ne maramo,« so d e j ah d e l a v c i v Pionirjev! menzi, »zato k e r j e s a m . V m e s n i nič fižola, k r o m p i r j a a l i k a j dni gega.«

Z vso ostalo hrano so d e l a v ­ci zadovoljni, še najbolj pa jiim ugajajo nizke cene: t op l a m a ­lica z d v e m a k r u h o m a s tane abonente 40 din, os ta le 50 din; stvarna c e n a t op l ega o b r o k a je

(Nadaljevanje na 4. strani)

Da , bil je resničen prazn ik , slavje mladega rodu in d e l ovn ih l jud i naše domov ine : Z B O R S L O V E N S K E M L A D I N E I N T A ­B O R N I K O V v Podstenicah na Rogu. Začel se je pravzaprav že v četrtek, k o so prišli na P o d -stenice p r v i organizator j i i n no ­vomeški ter straški t abo rn ik i . N a t ravnat ih j asah pod nekdan jo , vasjo Je do sobote popoldne z r a ­slo pravcato mesto be l ih , s i v i h in ze lenih šotorov. V 180 p la tne ­n i h hišic se je vse l i l o skoraj 800 taborn ikov iz vseh s lovensk ih okrajev, prišla pa 80 tud i z e - v

stopstva s r b s k i h i n hrvaških t a - ' born ikov . Popo ldne je starešina Zveze t abo rn ikov Sloveni je Se r -gej Vošnjak odp r l tabor, p ro t i večeru pa so s i ga ogledal i med drug imi tud i tovariši I van M a -Ček-Matija, Stane Kavčič, Janez V ipo tn ik , M i t j a Vošnjak i n ne ­kater i d r u g i nekdanji m lad insk i vodi te l j i . Zvečer so zagorel i t a ­born i ogn j i ; ob njih so nekdanj i skojevci iz par t i zansk ih enot in s terena ter d r u g i borci prLpove-dova l l t abo rn ikom, kako so se naši narod i b o r i l i za svobodo i n kaj vse je doživel v t is t ih l e t ih naš Rog . Dolgo so odmevale pa r ­t izanske, narodne in taborniške pesmi v lepo poletno noč, pesmi iz tabora nekdar^ih, m l a d i n s k i h voditeljev,,!« M M * * odgovar­jale ob i g ran ju v r e l i h napeVov.

Kot bi bilo naročeno, se je le­po poletno vreme po večdnev­nem deževju v nedeljo zjutraj razlilo čez roška prostranstva. Z vseh strani so se začele dopol­dne zgrinjati množice mladih in

Bazen v Dolenjskih Toplicah — velika pridobitev

V soboto popoldne so doži­vele Dolenjske Toplice po­membno slavje. V okviru mla­dinskih prireditev na Podste­nicah so ob navzočnosti števil­nih nekdanjih aktivistov in organizatorjev S K O J in ZSM , domačinov in predstavnikov oblasti ter organizacij iz No­vega mesta in topliških gostov odprli velik termalni bazen. Ob otvoritvi je govoril pred­sednik O b L O Novo mesto tov. Maks Vale, nakar so prvi pla­valci preizkusili kopanje v dobri topliški vodi na prostem. Izjavljali so, da se v bazenu odliČMo počutijo; prvi skakalci so pokazali svoje spretnosti tudi na skakalni deski.

Sodobni bazen — o njegovi

otvoritvi bo pričala spominska plošča na zidu kopališčne stavbe — je vsekakor velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma v novomeškem okra­ju. Omogočal bo tudi različna tekmovanja in nastope, turi ­stična vrednost Toplic, Part i ­zanskega Roga in osrednje Do­lenjske pa se je z novim ob­jektom nedvomno zelo pove­čala. Okolica bazena je lepo in okusno urejena in bo pr i ­vlačevala tudi neplavace. Dol. Toplice so z novim bazenom veliko pridobile.

Tako se uresničujejo načrti ljudske oblasti in naših orga­nizacij: delovnim ljudem mo­ramo omogočati prijeten in zdrav oddih!

Takole, je šla na pot iz Novega mesta na Frato, Brezovo reber in naprej na Rog patrola Partizanskega odreda gorjanskih tabor­

nikov iz Novega mesta

odraslih na okrašeni prostor, kjer so pred tribuno posedli ta­borniki in brigadirji II. in III. kranjske ter dvakrat udarne II. taborniške brigade s Trojan. Do 11. ure je množica obiskovalcev napolnila pobočje med nekdanjo vasjo in tribuno, kjer so s« med­tem zbrali organizacijski sekre­tar CK ZKS Ivan Maček, člani Izvršnega komiteja CK ZKS Viktor AvbelJ, Stane Kavčič, Ja­nez Vipotnik, dr. Jože Potrč in Janko Rudolf, član predsedstva GO SZDL Slovenije Franc L u -bej, predsednik C K LMS Tone Kropušek, član predsedstva CK L M J Pera Djokovlč, generalni major Ivan Lokošek-Jan, več ljudskih poslancev, narodnih he­rojev In nekdanjih skojevskih in mladinskih voditeljev. Med predstavniki domačih oblasti in polit, organizacij sta bila na tri­buni tudi sekretar OK ZKS Franc Pirkovič in predsednik OLO Niko Belopavlovič.

Zborovanje je začel predsed­n ik O K L M S S lavko D o k i , k i je toplo pozdrav i l množico drag ih gostov, nato pa med d rug im predlagal , naj b i sp remen i l i n a ­ziv Kočevski Rog v Partizanski Rog ; to ime bo večen spomin na herojsko dobo revoluci je , v k a ­te r i ima naš Rog nepozabno mesto

S l ed i l je pozdrav patro l , ki so v počastitev s lav ja na Podste­nicah v soboto in nedeljo ob i ­skale Frato , Brezovo Reber, D a ­leč hr ib , Je lendo l , Bazo 20 in druge part izanske postojanke; poročilo part izanske patrole i n treh taboaniških pa t ro l je spre ­jel sekretar O K Z K S F ranc P i r ­kovič. Potem je spregovor i l član Izvršnega komite ja C K Z K S J a ­nez V i po tn i k i n množici hvalež­n i h poslušalcev obud i l spomin na vse dosedanje delo K o m u n i ­stične part i je Jugoslav i je , k i v svoj i revo luc ionarnost i n i k o l i n i pozabl ja la mladine. Počastitev obletnice ustanovitve Zveze s l o ­venske mladine i n prve konfe­rence Glavnega in ic ia t i vnega o d ­bora Z S M ima v o k v i r u proslav in pr i redi tev jubi le jnega leta K P J i n S K O J še prav poseben pomen. Najtesneje je oboje z d r u ­ženo z zgodovino naše Par t i j e . Zveza slovenske mladine je b i l a ustanovl jena sredi najtežje i n najveličastnejše borbe našega naroda, k i jo je vod i l a In orga­n i z i r a l a K P J . Ustanov i tev Z S M je resničen mejn ik v razvo ju n a ­prednega mladinskega g ibanja. Tovariš V ipo tn ik je k ra tko , a jedrnato obrazložil, kako je P a r ­

t i ja vzgajala m lad i rod v sko­j e v s k i h v rs tah , kaj vse je nare ­d i l S K O J v l e t ih vsel judskega upora pro t i okupator jem i n v bo ju za nov i svet. Posebej je opisal razmere na S lovenskem v le t ih vojne v ihre , delo M l a d i n ­ske osvobodi lne fronte, ogro­men delež m l a d i h v N O B i n n a ­to podčrtal, da je danes naša

»Naslonitev na mlade sile je po­leg množične podpore vsega ljudstva dala naši revoluciji naj­večjo žilavost, življenjsko silo in vsestranski razmah . . . « je med drugim dejal tovariš Janez V i ­

potnik v svojem govoru-

Razstava »40 let KPJ« v Dol. Toplicah

Pred zborom slovenske mla­dine in tabornikov v Podste­nicah so v petek popoldne v Dol. Toplicah odprli razstavo dokumentov o 40-Ietnici usta­novitve in dela K P J . Uredil jo je ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc; če­prav v utesnjenih razmerah, je bila razstava zanimiv pr i ­kaz 40-letnega delovanja K o ­munistične partije Jugoslavije, njene revolucionarne poti in uspehov. Odprl jo je sekretar O b K Z K S Novo mesto Miro Thorževski, otvoritve pa so se udeležili tudi predstavniki ob­lasti in organizacij iz Novega mesta In domačini. Takoj po otvoritvi so si navzoči razsta­vo ogledali; tudi kopališki go­stje so si do včeraj, ko je bila razstava zaprta, z zanimanjem ogledali razstavljeno gradivo.

D. Gregorc

S t o l p n i c e v B r š l j i n u NOVOTEKS0VI načrti za nadaljnjo rast podjetja in dvig življenjske ravni članov kolektiva

Pred dnevi smo obiskali tovarno N O V O T E K S v Novem mestu in pro­sili direktorja Luko Dolenca, da bi /,a bralce našega tednika povedal kaj o namenih za nadaljnji razvoj enega naših največjih kolektivov v okraju. Sami smo bili presenečeni nad stvarnimi načrti naših tekstil­cev, k i obetajo Novemu mestu več prijetnih presenečenj. SIcer pa, naj spregovori tokrat bralcem Dolenj­skega lista ljudski posBanec Luka Dolenc:

— P r v a r e k o n s t r u k c i j a naše t o ­va rne je zaključena: nov i obra t v M e t l i k i d e l a . P o l o v i c o a p a r a t u r smo med t em že odplačali. D r u g a e tapa je r e k o n s t r u k c i j a obstoječega o b r a t a v N o v e m mes tu , k j e r hočemo povečati p r o i z v o d n e zmog l j i v o s t i . P r e d obno­vo smo i m e l i na leto m i l i j a r d o ii 100 m i l i j o n o v d i n a r j e v b ru t o p r o ­d u k t a ; letos bo znašal 2 m i l i j a r d i 200 m i l i j o n o v , z manjšimi r e k o n s t r u k c i ­j a m i , k i že teko. pa bomo le ta 1960 dosegl i 3 m i l i j a r d e ( b ru t o p r o i z v o d ­nje. Obe ta se n a m tud i širša re­k o n s t r u k c i j a novomeškega ob ra ta razširitev t ka ln i c e , pos tav i t e v nove ap r e tu r e — delo bo tek lo v nje j n a

najmodernejši način, k e r l e t a k o se splača ka j novega p o s t a v i t i I — i n novega skladišča za i zde l ano b lago . V sedanje p ros to r e ap r e tu r e b i se v s e l i l a razširjena t k a l n i c a . V s e to sp reml j a j o seveda t u d i v z p o r e d n i načrti z a ras t življenjske r a v n i n a ­ših de lavcev . Le tos s e p t e m b r a bomo začeli g r a d i t i novo a m b u l a n t o z r a ­ven t o va rne . A m b u l a n t a , k i bo i m e ­la t u d i zobozdravndški odde l ek , bo odpr t ega t i p a . V n j e n e m podaljšku bo sodobna ga rde roba s k o p a l n i c o . Zda j jjfačujeino na leto 2 i n p o l m i ­l i j ona d i n a r j e v n a d p r i s p e v k a za so ­c i a l n o z a va r o van j e ; i m a m o namreč prece j t a k i h , k i »ne morejo« de la t i z a r ad i »bolezni« v času košnje, žetve, mlačve i n p o d o b n i h o p r a v i l n a po ­deželju. T a d e n a r bomo po t em l a h ­ko p r i h r a n i l i ; k a r pa je v e l i k o ve t v r edno : i m e l i bomo resničen preg l ed nad z d r a v s t v e n i m s tan j em zapos le ­n i h . N o v a a m b u l a n t a bo namen j ena tud i k o l e k t i v u P I O N I R J A (ta bo so­de l o va l z gradnjo ) i n K E R A M I K E .

rtazen tega n a m e r a v a m o p o s t a v i t v bližini t o va rne 3 s to lpn ice i n t rakt . • k a t e r e m bo nova t r g o v i n a z živil­

s k i m i potrebščinami. V načrtu je tud i otroški v r t ec . I n d u s t r i j s k i ob jekt

se bo širil p r o t i K r k i , ob j ek t i druž­bene r a v n i p a p r o t i železniški progi^; z a z i d a l n a površina m e r i n a d 5000 m ! . S t o l p n i c e bodo i m e l e 6—8 nads t r o ­p i j , v v s a k i bo po 22 s tanovan j . P o s r e d i n i novega nase l j a bo t e k l a a s f a l ­t i r a n a cesta, k i bo prišla p r a v p r e d ' v r a t a r n i c o nove u p r a v n e stavbe. S t o l pn i c e bodo gotove v 5 - l e t ih ; p r ­vo b o m o začeli g r a d i t i p r i hodn j o p o ­m l a d . Z a občinski p r a z n i k 1960 n a ­m e r a v a m o novo a m b u l a n t o izročiti j a v n i u p o r a b i .

— K a k o teče p ro i z vodn ja? V s e i m a m o v n a p r e j p rodano , k a r bomo letos i zde l a l i v M e t l i k i i n N o v e m m e s t u ! Naši p o t n i k i že sk lepa jo po ­godbe za p o m l a d 1960. O d k o d s r e d ­s t va za obnovo? Večino bomo v z e l i iz l a s t n i h sk l adov , m e d t e m ko sode­lu j e t a p r i g r a d n j i a m b u l a n t e t u d i S G P P i o n i r i n K e r a m i k a , o p r e m i l pa jo bo O Z S Z N o v o mesto. P r i s t o lp ­n i cah računamo de lno s soudeležbo, nekaj pa b o m o na j e l i poso j i l a .

K o bo d r u g a f a za r e k o n s t r u k c i j e ' »ključena, p r i d e snet na v rs to M e ­h i k a k i i m a za zdaj d o v o l i de la ln nalog, da r a z v i j e i n u t r d i to, k a r smo l a n i z g r a d i l i . P o letošnjem p l a n u bo metliška p r e d i l n i c a p r e d e l a l a 328

ton vo lne , p r i h o d n j e le to že 540 t on , s t r e m i d e l o v n i m i i z m e n a m i . Le tos samo podje t je Rašica želi od nas 100 ton, A n g o r a 60 t o n i n pod., t ake po ­trebe bodo p a i z l e t a v le to večje. De lno z a l a g a m o zdaj vso v o l n a r s k o i n d u s t r i j o v S l o v e n i j i , neka j b l aga pa d o b a v l j a m o t u d i v Z a g r e b i n K a r ­lovac . Z d a j p r i d e p r i nas n a človeka povprečno n a leto 2 i n p o l k i l o g r a m u t eks t i l nega b laga , e v r o p s k o povpreč­je p a je 11 i n p o l k g ; de la za vse naše t e k s t i l n e t o va rne je torej več k o d o v o l j . P r i t e m so odpr t e še možnosti za i z voz t eks t i l a , ce lo v zahodne države.

— K a k o bo z de l o vno s i l o v bodo ­če? P o končani d r u g i r e k o n s t r u k c i j i se bo število zapos l en ih v našem k o ­l e k t i v u d v i g n i l o — računajoč tud i metliški ob ra t — od sedan j ih 500 na 880.

Pe t let d e l a — i n načrti bodo po ­s ta l i resničnost. K d o r pozna doseda­njo pot i n l ep ra zvo j d o l e n j s k i h t ek ­s t i l cev , t a tud i v sedanje namere Novo t eksovega k o l e k t i v a ne d v o m i Bršljin, d e l a v sko središče Novega mesta , bo d o b i l novo podobo. Tg.

mlad ina enakopravna o b l i k o v a l ­k a novega življenja. Soodločanje mladine v vseh družbenih zade­vah je postalo značilnost našega časa; danes mlad i l judje zelo zgodaj prevzemajo soodgovor­nost in soodločajo p r i b i s t ven ih vprašanjih našega razvoja.

Z navdušenimi k l i c i i n p l o s k a ­njem so zborova lc i po zd rav i l i govor tov. V ipo tn ik a i n nato po ­zdravno p ismo tovarišu T i tu , k i ga je prebra l M i r o Thorževski. Z a krajši k u l t u r n i spored sta poskrbe la moški pevsk i zbor P D Dušan Jereb in novomeška god­ba J L A , k m a l u nato pa se je množica zbra la še na jas i pod gozdom nad nekdanjo vasico, k jer je predsednik O L O N i k o Belopavlovič odk r i l spominsk i steber. V varstvo ga je prevze l za O b L O Novo mesto sekretar obč. komi te ja Z K S M i r o T h o r ­ževski, neposredno pa bodo zanj sk rbe l i t abo rn ik i Čete zelenega Roga iz Straže. Tud i tu so pe l i novomeški pevc i , i g ra la pa je godba tovarne celuloze V i d e m -Krško.

Jase i n t r a v n i k i okrog Podste . nic so nato oživeli. N a tisoče l jud i se je razkrop i l o po sencah; novomeška podjetja so zelo do­bro skrbela ' za vso preskrbo. P o drug i u r i so začele skupine o b i ­skovalcev odhajat i n a Bazo 20, k par t i zansk im bolnišnicam in nekdan j im postojankam, kamor so j i h v o d i l i domačini-vodlči, s tar i par t i zan i i n rez. o f ic i r j i iz Podhoste, Pod turna , Meniške v a ­si i n okol ice pod Rogom. Tabor ­n i k i so ime l i dobro pr iprav l j eno or ientaci jsko tekmovanje okrog nekdan j ih par t i zansk ih posto­jank, zvečer pa so s i spet p r i ­p r a v i l i v e l i k taborn i ogenj. O d ­lično službo so oprav i l i tudi p ro ­metni miličniki i n uslužbenci T N Z , saj je ogromen prevoz na Rog i n s Podstenic nazaj v do­l ino m i n i l brez vsake nesreče, p r i čemer moramo pohva l i t i t u -

v d i pr izadevne šoferje številnih podjeti j . T a b o r n i k i so se v r n i l i 7. Roga v ponedeljek dopoldne.

Čudovitega srečanja na P o d ­stenicah ne bomo pozabi l i . Se in še bomo obiskova l i naš P a r ­t i zanski Rog !

V R E M E Z A C A S OD 28. A V G U S T A

DO 6. S E P T E M B R A Nestalno vreme s pogoltni­

mi padavinami. V .M.

Jutri: 5. jubilejni mednarodni

Vinski Sejem Jutri dopoldne bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljub­

ljani odprli 5. mednarodni vinski sejem, za katerega vlada doma in po svetu precejšnje zanimanje. Te dni so naši in tuji stro­kovnjaki pregledali nad 700 poslanih vzorcev prvovrstnih vin iz vsega sveta. Posebna komisija bo letos podelila razen zlatih, srebrnih in bronastih kolajn ter diplom poseben častni trak k zlati kolajni »Šampion 59«, V i n s k i sejern, katerega se bodo udeležili tudi naši vinogradniki, bo dal p.-,,v gotovo več pa­metnih spodbud za proizvodnjo kakovostnih vrst grozdja 1« pravilno šolanje vina

A

vse lahko ustvari služnost v kolektivu

V B e l o k r a n j s k i trikotažni i n ­d u s t r i j i se j e pos lovan je po u r e d i t v i n o t r a n j i h odnosov v pod je t ju t eme l j i t o sp remen i l o . P r a v tako se je močno i z b o l j ­šalo t u d i de l o o rganov d e l a v ­s k e g a s a m o u p r a v i j a n j a . P r e j e so b i l e pogoste r a zp r t i j e m e d t e m i o r g a n i i n n e k a t e r i m i čla­n i v o d i l n e g a oseb ja , zdaj p a so odnos i p r a v l ep i , t ako m e d vo­d i l n i m i n tehničnim oseb j em ko t tud i z v s e m i o s t a l i m i p o l i ­tičnimi i n družbenimi o r g a n i ­z a c i j a m i v pod je t ju . P r i s t an ju , kakršno je b i l o p re j , s eveda n i b i l o nobene d i s c i p l i n e v pod je ­t j u , ka j šele čuta odgovornos t i d o podje t ja . Zda j p a j e s t v a r

i n po l i zde l kov dese tkra tno zmanjšali, p r i t em p a m a l e n ­kos tno znižali še stroške pro­daje. T a k o J4m je z n o v i m i v zo rc i i n n o v i m i p r edmet i uspe lo po lno zapos l i t ; tud i s tro je , k i so j i h pre j upo rab ­l j a l i l e z a i zde lovan je z i m s k i h a r t i k l o v , s čimer se je e fek­t i v n i čas s t ro jev občutno pove­čal.

Seveda tudi: boljše nagrajevanje!

N a večje p r i z ade van j e vsa ­k e g a p o s a m e z n i k a p a j e n a j ­bol j v p l i v a l o stiimulativnejše nagra jevan je . Meseca f eb rua r ­j a j e b i l o v t em podje t ju samo

pov s em drugačna. D e l a v c i i n 38% d e l o v n i h mest nagra jev d r u g i , s k r a t k a ves k o l e k t i v j e spozna l , d a j e n a p r e d e k podje­t j a odv i sen ' le od enotnos t i i n s k u p n e g a p r i z a d e v a n j a vsega k o l e k t i v a . Najlepši d o k a z z a to Je p o l l e t n i u speh podje t ja . P o ­g l e jmo n e k a j števi lk:

P o l l e t n i p l a n p r o i z v odn j e so preseg l i z a 28°/o. V p r i m e r j a v i z i s t i m ra i zdob jem l a n s k e g a l e ­t a p a se j e p r o i z v o d n j a pove ­čala k a r z a 53u/o, m e d t e m k o se j e število zapos l en ih znižalo z a 24 de lavcev . T a k o se j e p r o ­d u k t i v n o s t povečala k a r z a 40*/o. R a z e n tega, d a so prece j povečali p ro i z vodn jo , p a so močno okrep i l a t u d i s k l a d e pod je t ja . C i s t i d ohodek so v i s t i p r i m e r j a v i povečali za 106°/o, s r eds t va s k l a d o v p a za 234%. K e r podje t je n i zvišalo c en s v o j i m i z d e l k o m n i t i n i s p r e m e n i l o d irugih i n s t r u m e n ­tov, p o m e n i , d a j e to izključno r e zu l t a t večjega p r i z a d e v a n j a d e l o vnega k o l e k t i v a .

T o j e v s e k a k o r l e p uspeh , k i ga je p r i p i s a t i p r e d v s e m u r e ­d i t v i medsebo jn ih odnosov v pod j t ju s a m e m , posebo še, če upoštevamo, d a to podjet je d o ­slej še fiobeno le to n i doseglo svo jega p ro i z v . načrta. Se ­v e d a so t ako j po u r e d i t v i p r i ­čeli m i s l i t i n a izboljšanje de ­l o v n e o rgan i zac i j e , r a c i o n a l ­nejše izkoriščanje s t ro jev i n stimulatJiivnejše nag ra j e van j e de l avcev . I n t u d i v t e m so uspe l i . N a j p r e j so i z m e n j a l i elkoraj vse v zo rce i n d a l i po ­u d a r e k s o l i d n i i z d e l a v i . P o p r a ­v i t i p a je b i l o t r e b a t u d i neka j k a l k u l a c i j , k e r dosedanje sp l oh n i so b i l e r ea lne . S tem in z izboljšanjem proda j e i n n a b a ­v e s u r o v i n so za loge i z d e l kov

n i h po učinku; v j u n i j u se j c povečalo že n a 57%. Sev eda si še napre j p r i zadeva j o čim več d e l o v n i h mes t n o r m i r a t i , p o ­zne je p a p re i t i t u d i n a n a g r a ­j e v a n j e p a eno t i i z d e l ka .

Z e l o k o r i s t n a j e t u d i u v e d ­ba i n d i v i d u a l n e ocene vsakega p o s a m e z n i k a . T a r i f n e p o s t a v k e

so namreč v r a z p o n u , zato je p rav od te ocene o d v i s n a viši­na osebne ta r i fne pos tavke . P o tem načinu doseže de lavec z istian r a zponom toda večjim l a s t n i m p r i z a d e v a n j e m večjo ta r i fno pos tavko kot t i s t i , k i o p r a v l j a v e n a k e m ra zponu enako delo , v e n a d r m a n j p r i ­zadevno . Z a p r i m e r pog le jmo r e m o n t n e . d e l a vn i c e . T u se je pre j večkrat zgodi lo , d a so b i l i s t r o j i v p o p r a v i l u tud i po več mesecev, m e d t e m k o s i zdaj pr i zadeva jo , d a j i h čimprej i n Čimbolje poprav i j o .

Spričo vseh t eh pokazate l j ev računajo v pod je t ju , d a bodo l ansko l e tno p ro i z vodn jo prese ­g l i z a 100°/o, letošnji p l a n p r o ­i z v odn j e p a za 3 5 % .

T a p r i m e r n a m j a sno pove, ka j pomen i složnost k o l e k t i v a i n za i tpan je v svoje s a m o ­u p r a v n e o rgane p r i uresniče­v a n j u c i l j e v i n hotenj po večji p r o d u k t i v n o s t i i n večji gospo­d a r s k i moči pod j e t j a .

Rihard Soper

ZDRAVILNA ZELIŠČA — NAŠE BOGASTVO

Naši gozdovi ponujajo mnogo zdravilnih zelišč in gozdnih sa­dežev, treba pa jih je pravilno izkoriščati, tako da ne škodu­jemo gozdnemu gospodarstvu. Kakor vemo, so naši gozdovi zeleno zlato, zato moramo do­bro premisliti, kako bomo izko­riščali ta naravni zaklad.

Zdravilna zelišča uporablja­mo doma za Izdelovanje zdravil, zelo veliko Pa uporablja zdra­vilnih zelišč industrija za izde­lovanje Likerjev, sokov, barvil in drugo. Prav bi bilo, da bi za tista zelišča in sadeže, katerih je po naših gozdovih malo, upo­števali zakonske predpise o za­ščiti in varstvu prirode. Kontro­la bi morala biti poostrena. T u ­di ne bi bilo napačno, če bi ko-rlstniki zdravilnih zelišč pri­

spevali v gozdni sklad določe­ne vsote za obnovo In pospeše­vanje gozdnega gospodarstva, kajti zelišča in sadeži so po-stranki gozdni proizvodi.. P.K.

2 U N A N J EP 011 T i Č NI TE/0 E N S K I P R E Ć I E 0

Ta teden pride ameriški predsednik Elsenhower na obisk v Bonn, London in Pariz. V Bonnu bo ostal nekaj ur, v Londonu pet dni, v Pariz pa bo prispel drugega septembra. Vse je že pripravljeno za sprejem visokega gosta, toda ne samo protokol. . .

Baje bo zahodnonemški kancler Ade-nauer pozval Eisenhowerja, naj reši in ohrani zahodno enotnost — verjetno po bnnnskth smernicah. V Londonu, kjer si konservativci manejo roke zaradi pred­volilnega ugleda, ki jim ga bo prinesel petdnevni Eisenhowerjcv obisk, bo pre­mier Maomillan skušal pregovoriti svo­jega močnega »bratranca«, naj se še bolj nagne na angleško stran in naj ne podpira bonnske politike do Vzhoda. Francoski predsednik de Gaulle pa bo verjetno z bridkostjo povedal ameriškemu predsed­niku to, kar ameriški predsednik že ve, da namreč Francija misli, da ne prejema od članic atlantskega pakta tiste podpore, ki bi jo zaslužila.

V nedavnem govoru je francoski mini­strski predsednik Debrč obtožil francoske zaveznike, da niso zavezniki, ker ne pod­pirajo Francije v njenih prizadevanjih In zahtevah (Alžirija). Značilno je tudi pri­pomnil, da Francija noče biti zdrobljena med dvema velikanoma. Pri tem je mislil na bližnje pogovore med Hruščevim ln Eisenhowerjem. Njegove besede izražajo strah Bonna in Pariza, da se ne bi velika dva zmenila na tuj račun. Predsednik Eisenhower bo Imel mnogo opraviti v Evropi, da bi svoje zaveznike prepričal o nasprotnem.

Predsednik sovjetske vlade Niklta Hru-ščev je pred kratkim izrecno dejal, da Sovjetska zveza ne bo prva obnovila po­skusov z jedrskim orožjem. Ta Izjava je

bi la zelo ugodno sprejeta v svetovnem t isku in čutili jc precejšnji pr i t i sk na Z a ­hodu, naj tudi ameriška in br i tanska v l a ­da stor i ta isto. S i r i j o se že glasovi , da obe zahodni v lad i sicer ne bosta da l i ena­ke izjave, da pa sta se na tiho sporazu­mel i , da ne bosta n i t i ZDA n i t i V e l i k a B r i t a n i j a nadal jevale s poskusi . Ta »tiha« obveznost naj b i bita podaljšana za leto dn i . P r i t i s k tejra gibanja je baje tako mo­čan, da nekater i govore celo o odgoditvi pre i zkusa prve francoske atomske bombe v Sahar i .

shingtona, ampak predvsem pozornost Moskve na ve l ikega soseda.

Odnošaji med Indi jo in LR K i t a j sko do­življajo zdaj kr i zo . T a k r i z a se je začela nekako z neredi v T ibe tu in z in terven­cijo kitajske vojske" na »strehi sveta«, In­di ja je s tor i la vse, da je ohran i l a svoje nevtra lno stališče, čeprav je bi lo to vča­sih težko zaradi notranjega razbur jan ja duhov. Potem je tukaj vprašanje k i t a j sk ih zemljevidov, na ka te r ih je precejšnji del indi jskega ozemlja k i ta j sk i . Po tem gre za zbiranje k i t a j sk ih čei ob tako tmeno-

ElSENHOWER V EVROPI V Laosu, v Indokini, se položaj še bolj

zapleta. Laoški kralj Sisavang Vong je Imenoval za svojega naslednika princa Sa-vang Vathana. Pravijo, da zato, ker je bolan. Ni dvoma, da je stari kralj bolan, kakor tudi ni dvoma, da so v državi spo­padi. Vsaka stran vali vso krivdo za ne­mire na nasprotnika in obratno. Pri tem je težko ugotoviti krivdo Vietnama ln krivdo Pekinga oziroma Hanoja za seda­nje spopade v Laosu. Vsega ni gotovo kri ­va samo ena stran In čeprav je težko ugotoviti premike na laoško-kltajskl ln laoško-vletnamski meji, vendarle obstaja sum, da ima laoška kriza morda neko­liko podobno vlogo kot tako Imenovana formoška kriza. Svet namreč stoji pred važnimi sestanki državnikov najmočnej­ših držav in Kitajska je nekam odrezana od tega. Morda bi nemiri v Laosu lahko spet pritegnili ne samo pozornost Wa-

vani Mac Mahonovl liniji in odrekanje veljavnosti te linije po Kitajcih. Napo­sled je čutiti v zraku napetost zaradi večje ostrine v kitajski zunanji politiki, ki bi tudi utegnila biti poskus pritegniti pozornost nase oziroma zahtevati udeležbo pri razgovorih na najvišji ravni.

Oceno vsakokratnega položaja je zelo težko dati, ker se ta nenehno spreminja in ker se posamezni dogodki, gibanja, pri ­zadevanja In dejanja tako med seboj pre­pletajo, da lahko danes incident na ulicah najbolj neznane azijske državice odmeva v prestolnicah sveta in spet ogrozi mir, ki še ni utrjen ne zavarovan in ne za­jamčen. Zato javnost z veliko napetostjo spremlja sedanji Eisenhoiverjev obisk v Evropi, kakor bo spremljala obisk Hru-ščeva v ZDA, Eisenhovverjev obisk v ZSSR in potem, upajmo, tudi sestanek na najvišji ravni, ki naji premakne stvari z mrtve točke.

N e k a j o

4.500 b i l o

temtedmi nabiramo

Cvetje rdeče detelj ice (100 d i ­narjev) , rmana brez pecl jev dinar jev ) .

L i s t hiribske rese (50p d inar­jev), breze brez r u m e n i h l istov (30 dinarjev) , divjega kostanja brez debelega peci j a (40 d inar ­jev), s lezenovca (180 dinarjev ) , mel ise (140 dinarjev ) , trpotca ozkbl istnega (70 dinarjev) , rob i ­de (40 dinarjev ) , ma l ine (40 d i ­narjev) , bršljlna — bršlan (70 dinarjev) .

Rastlina zlate rozge (60 d ina r ­jev), črnobine — čr n a b i l (80 d i ­narjev), gladišnika (36 dinarjev) , b r l b s k e rese (200 dinarjev) , ko -p i t n i k a s koren ino (75 dinar jev ) , tav2entrože (70 dinarjev) , rma­n a (30 dinarjev) , vodne kreše (150 dinarjev) , ptičji dresen — m o r a v k a (40 dinarjev) , bresko-vega dresna brez debel ih stebel (30 d inar jev ) .

Korenine a rn lke (350 d inar ­jev), blušč rezan kot gobe (160 dinarjev ) , regrat r u m e n i (125 d i ­narjev).

P lodove češmina (120 d i n a r ­jev), črnega t rna — oparnlce (50 dinarjev) bezga (100 d ina r ­jev)

Z novomeškega živinskega sejma

V ponede l j ek 24. a v g u s t a je b i l o p r i p e l j a n i h n a novomeški živinski s e j em 17 prašičev v s ta ros t i 3 do 6 mesecev po 4.500 do 14.500 d i n a r j e v i n 1765 prašičev v s taros t i 6 do 12 t ednov po 2.500 do d ina r j e v . P r o d a n i h je 1.337 r epov .

Nož v hrbet V soboto iS. avgusta ob 24. uri

so se stepli fantje iz Gradaca in okoliških vasi pred gostilno Anto ­na Križana v Gradacu. Pretepa­čem se Je približal Marjan Sobar lz Gradaca. Božidar Pevec ga Je brez povoda zabodel z nožem v hrbet, Povzročil mu ie hudo teles­no poškodbo.

Upajmo, da bodo bojeviti fant­je prejel] na sodišču tako »nagra­do«, da j ih bo za vedno minilo veselje do pretepov!

O gobah je b i lo že mars ika j napisanega, kako j i h spoznamo, katere so užitne i n neužitne m drugo. Zd i se m i pa, da nab i ­ra l c i gob Še vedno premalo po­znajo »gobarstvo«.

Do l en j sk i , gozdovi so precej bogati na tem gozdnem sadežu, k i ima važno vlogo p r i p r eh ra ­n i l j ud i . V t i s t ih k r a j i h , k j e r m industr i je , imajo l judje z n a b i ­ranjem gob prav d o b e r zas lu­žek, saj je znano, da gredo suhe gobe dobro v denar.

' Užitni goban a l i jurček je l judem zelo znana goba, saj jo dobro poznajo tudi o t roc i . K l o ­buk jurčka je polet i na soncu temnorjav, v senc i sve t los lv a l i celo b led, jeseni pa Ima k lobuk bolj temne, črnosive barve, za­to m u tud i p rav i j o ajdovček.

Gobe nabiramo navadno V s u ­hem v r emenu ln j i h takoj reže­mo in sušimo. Nab i r amo samo tiste gobe, fcl j i h dobro pozna- ! mo, k e r se zgodi , da razni brez- I vestnežj naberejo gobe, k i j i h ;

V okolici Kosovske Mltrovice so odkril i nova nahajališča azbesta. Dosedaj raziskane rezerve cenijo na 5,5 milijona ton rude. Pre izku­šanje novega materiala le pokaza­lo, da Je zelo dober in da ga bo moč uporabljati tudj v tekstilni Industriji.

ne poznajo, ln j i h zrežejo med jurčke, da b i s tem p r i d o b i l i na teži. P r i nab i ran ju gob moramo vedno m i s l i t i na to, kako n a b i ­ramo, saj j i h bomo j ese l l a l i pr ihodnje leto spet nab i ra l i , za­to moramo b i t i pa z l j i v i .

Gobe je treb« narahlo odtr­gat i , d a ne poškodujemo pod-gobja oz i roma koren in . C r v i v e jn prestare gobe puščamo v go­zdu, ke r so brez vrednost i , in nabiramo le lepe, dorasle gobe. T u d i n i prav , da gobe, k i j i h ne poznamo, uničimo aH poho­d imo, k e r bodo prav prlžfle t i ­stemu nab i ra l cu , k i J i h dobro pozna. Tako j ko gobo utrgamo, jo moramo očistiti p rs t i , ke r se s icer posuši med sušenjem {n tako jurčkl l j u b i j o vrednost, ker niso čisti. Zelo važno je tu ­dj rezanje gob. Režemo j i h na enakomerne lističe, debele 1,5 do 2 mm- Takrt blago ima boljšo

ceno. Inozemski kupc i posebno pazi jo na to, kako so gobe r e ­zane in sušene-

P r i sušenju gob pa b i m o r a l i nab i ra l c i upoštevati naslednje: gobe sušimo na soncu i n z reku. Sončna toplota i n zrak morata imet i dostop do narezan ih jurč-kov od' vseh s t ran i , s icer se ne suše lepo. L e p i be l i jurčkl so samo t i s t i , k i se sušijo na son­cu. Sušimo na deskah a l i re -tah, najbolje- pa se posuše na rešetih. M e d sušenjem moramo gobe obračati, prot i večeru pa j i h sprav imo v sobo. K o so jurčki popolnoma suh i , J i h moramo s p r a v i t i do oddaje v zračnem prostoru.

Vsak nab i ra lec gob b i se mo­r a l zavedati , da je od njegove­ga nab i ran ja , sušenja ln sprav ­l janja odvisno naše trgovanje s tu j im i deželami.

Fr. Kopic

S sekiro po glavi 5. avgusta Je Avgust Vrečar lz

Kompolja pri sevnicj udaril s se kiro po glavi svojo ženo Matildo in jo hudo telesno poškodoval Prepeljali so Jo v novomeško bol­nišnico, moža pa so organi T N Z zaradi tega dejanja priprl i . Vre­čar je podvržen pijančevanju. Že­no je že dalj časa pretepal in mu­čil. Zaradi nemogočih razmer do­ma je odjla tudi njegova hči po svetu,

Kaj vse naredi alkohol, č« ga ne pijemo pametno!

Strela je divjala 13. avgusta' ob 15. uri je udarila

strela v hišo Emila Zorka iz Do­brave. Lastnik hiše Je bil huje poškodovan. Prepeljal) so ga v bolnišnico. Strela je lažje oplazila še Franca Zorka ln Ano Zugič, po­škodovala vso električno napelja­vo v vasi Dobrava in ubila kravo Emi la Zorka.

IZ R A Z N I H S T R A N I

# Francija je uradno opo­zorila britansko zunanje mini ­strstvo na nespoštljive kritike predsednika de Gaulla v br i ­tanskem tisku in pripomnila, da bi bilo nevarno za obe dr­žavi, če bi se ti napadi na de Gaulla nadaljevali in še po­ostr i l i

R a z p i s S P L O Š N O G R A J I B E N 0 P O D J E T J E

» P I O N I R « NOVO MESTO sprejme takoj v službo:

VEČ STAVBENIH MIZARJEV VEČ STAVBENIH KLJUČAVNIČARJEV VEČ AVT0MEHANIK0V VEČ VAJENCEV — POLAGALCEV

UMETNEGA KAMNA (teracerjev) Pismene ponudbe pos lat i n a gornj i -naslov do 10. septem­

bra 1959. Osebni obisik vsak dan od 6. do 14. ure .

Nevernim Tomažem iz nekaterih belokranjskih vasi objavljamo danes fotografijo iz okolice Dragatuša: tu so bili letos aprila še neplodni steljniki, julija pa lep oves, ki je segal odraslemu človeku skoraj do ramen. Pridelek je bil že v prvem letu nad povprečjem. To je pravilna pot za ureditev starega vprašanja: kaj z belokranjskimi steljniki? Treba jih je urediti v plodne, donosne, bogate njive! Nova, 400 hektarov velika njiva nastaja tam, kjer je dolga desetletja črpala zemljo samo praprot In korenine belih brez. Tu se bo pokazala vsa prednost in velika

koristnost mehanizacije in uporabe umetnih gnojil v sodobnem kmetijstvu!

• »Primorski dnevnik« piše, da so se v zn#V pojavile no­vice o možnosti obiska pred­sednika F L R J T i ta v Z D A , 5e preden so se polegli prvi ko ­mentarji o dogovorjenem obi­sku Hruščeva. Vest, k i so Jo v Z D A sprožili, Je po pisanju »Primorskega dnevnika« vzbu­dila zanimanje tudi v diplo­matskih krogih v Beogradu, k i sodijo, da Je po dogovorje­nem obisku Hruščeva neute­meljeno vsako nasprotovanje morebitnemu obisku predsed­nika Tita.

9 »Jugoslavija Je zelo p r i ­ljubljena v deželah Latinske Amerike. Ne samo državni­kom, ampak tudi narodom v Latinski Amer ik i je znano, da vodi Jugoslavija načelno poli ­tiko miru,« Je izjavil po v r ­nitvi v domovino Vladimir Popović, ki je vodil jugoslo­vansko misijo dobre volje po državah Latinske Amerike.

• Preiskovalna komisija i ra ­ške vlade. Ki }*> p-rntnuovaia vzroke izgredov v K i rkuku , Je končala delo. Komisi ja se Je vrnila v Bagdad, kjer bo po­ročala vladi. Člani komisije so zaslišali več sto prič. V nere­dih v K i r k u k u prejšnji mesec — julija — je bilo ubitih baje nekaj sto ljudi.

• Kitajska oblastva v Tibe­tu so poslala Indijskemu kon­zulatu v Lasi opozorilo, naj Indijci ne prihajajo na obisk v Tibet. »Vsakdo, k i bo obi­skal Tibet klfiub temu opozo­ri lu — Je rečeno v sporočilu — bo storil to na lastno odgo­vornost.« Iz poročila Je tudi razvidno, da Izvajajo Kitajci odločne operacije proti upor­nikom in da potemtakem upor še traja.

• Združenje pridelovalcev sladkornega trsa na Kub i Je zahtevalo od predsednika F i -dela Castra, naj zapleni 43 Iz­med 61 sladkornih rafinerij, ker njihovi lastniki ne Izpol­njujejo svojih obveznosti do proizvajalcev,

• Ameriški zunanji minister Herter Je Izjavil, da nima no­benih podatkov o tako Imeno­vanem sovjetskem predlogu, po katerem naj bi Zahodna Nemčija prevzela nadzorstvo nad zahodnim Berl inom, če bi tudi zahodne sile umaknile svoje vojaštvo iz tega mesta.

• Tunizi jskl predsednik Ha -blb Burgiba Je sporočil, da bo Tunizija s prvim oktobrom le­tos prekinila carinsko zvezo s Francijo.

N a področju l j u d s k e r e p u b l i k e S l o v e ­n i j e je danes v v e l j a v i 254 tisoč ž iv l jenj i e k i h z a v a r o v a n j . N j i h število i z m e s e c a v mesec narašča. Število z a v a r o v a n c e v je s i ce r n e k o l i k o nižje k o t število z a v a r o v a n j , k e r i m a j o p o s a m e z n i z a v a r o v a n c i p o d v e lin t u d i po več življenjskih po l ic .

P r i o c en j e van ju i n p r i m e r j a n j u razšir­j enos t i življenjskega z a v a r o v a n j a m o r a m o upoštevati, d a sp r e j ema Državni z a v a r o ­v a l n i z a v o d v življenjsko z a v a r o v a n j e le osebe od 18. do 65. l e t a s ta ros t i , m e d t e m k o mlajše i n starejše ter težje bo lne osebe z a z a va ro van j e ne p r i d e j o v poštev. Z a življenjsko z a v a r o v a n j e p r i d e tore j p r i nas v poštev le približno p o l o v i c a p r e b i v a l ­s t v a .

T a k o je v S l o v e n i j i z a v a r o v a n a n e k a k o e n a t r e t j i n a p r e b i v a l s t v a , k i ga l a h k o z a ­j a m e to z ava rovan j e . T a razširjenost je s i ­c e r še p rece j p o d višino, k i jo dosega ž iv­l j e n j s k o z a v a r o v a n j e v m n o g i h n a p r e d n i h državan — p o n e k o d je že t o l i k o ž iv l jenj­s k i h z a v a r o v a n j k o t p r e b i v a l c e v — v e n ­d a r so doseženi r e z u l t a t i z a naše r a zmere k a r z a d o v o l j i v i . Števi lo življenjskih z a v a ­r o v a n j je namreč danes p r i nas skora j šti­r i k r a t večje, k o t je b i l o neposredno p r ed zadn jo vo jno .

P r a v gotovo Je z a n i m i v o vede t i , k o l i k o j e danes m e d življenjskimi z a v a r o v a n c i kmečkih l j u d i . Z a l ne r a z p o l a g a m o s po­v s e m točnimi p o d a t k i . P o g rob i c e n i t v i j i h j e o k o l i 15 tisoč. Ce računamo, d a je s o c i ­a l no ne zava rovanega kmečkega p r e b i v a l ­s t v a o k o l i 400 tisoč, m o r a m o ugo t o v i t i , da j e z a v a r o v a n o koma j sedem i n p o l odstot­k a kmečkega p r e b i v a l s t v a , k i p r i d e v po­štev za zava rovan j e . P o t e m t a k e m je r a z ­širjenost življenjskega z a v a r o v a n j a m e d kmečkim p r e b i v a l s t v o m g l oboko pod p o -

K M E Č K I Č L O V E K in življenjsko zavarovanje

vprečjem za vse p r e b i v a l s t v o . V ž iv l jenj­s k o z a v a r o v a n j e je namreč za jeto :

43.0 ods t o tkov nekmečkega, 7.5 ods t o tkov kmečkega i n

33.0 ods t o tkov vsega p r e b i v a l s t v a , k i p r i d e v poštev za zava rovan j e . — P r i n e ­kmečkem p r e b i v a l s t v u je torej življenjsko z a v a r o v a n a povprečno skora j v s a k a d r u g a za z a v a r o v a n j e sposobna oseba, p r i kmeč­k e m p r e b i v a l s t v u p a p r i d e ena po l i c a p o ­vprečno n a v s a k o t r ina j s t o za z a v a r o v a n j e sposobno osebo. Živl jenjsko z a v a r o v a n j e j e . tore j m e d nekmečkim p r e b i v a l s t v o m šestkrat bol j razširjeno ko t M kmečkim.

Z A K A J J E M E D KMEČKIM P R E B I V A L S T V O M ŽIVLJENJSKO Z A V A R O V A N J E SE T A K O M A L O

RAZŠIRJENO?

P r e d e n skušamo odgovo r i t i n a to v p r a ­šanje, naj ugo tov imo , da je v e l i k a večina nekmečkega p r e b i v a l s t v a deležna so c i a l ­nega z a v a r o v a n j a . N a pod l ag i tega de js tva in n a pod lag i prejšnjih ugo tov i t ev more ­mo t r d i t i , da je v e l i k a večina življenjskih z a v a r o v a n c e v tud i soc ia lno z a v a r o v a n a N j i m je torej življenjsko z a v a r o v a n j e k o ­r is tno, m o r d a celo zelo not rebno dopo ln i l o soc ia lnega z a v a r o v a n j a .

S o c i a l n o z a va ro van j e n u d i v s em z a v a ­r o v a n c e m ' enake ugodnos t i , enake o z i r o m a

iste v r s t e da ja tve . N e upošteva p a poseb­n i h po t reb i n želja p o s a m e z n i k o v . Ž iv l jenj ­sko z a va ro van j e v k o m b i n a c i j i z nezgod­n i m p a zadovo l ju j e mnoge potrebe i n že­l je tako glede višine k o t g lede načina z a ­v a r o v a l n e zaščite. Ze l o važna je soc ia lna in g ospoda rska v l o ga življenjskega z a v a ­r o van j a ob zavarovančevi s m r t i , z l as t i , če ta nas top i , še p r eden je p r e s k r b l j e n a nje­gova družina. Ce pa z a v a r o v a n e c doživi potek z a v a r o v a l n e dobe, m u izplačana z a ­v a r o v a l n a vso ta l a h k o dolgo služi — od ­v i sno je pač od njene višine — za kr i t j e r a z l i k e med p o l n i m i p r e j e m k i i n p o k o j n i ­no. Z a t o je danes p r i m n o g i h življenjskih z a v a r o v a n j i h dogovor j eno tolikšno t r a j a ­nje, d a h k r a t i potečejo po lna službena leta in življenjsko zava rovan j e . Ze l o p r i l j u b ­l jeno je t u d i z a v a r o v a n j e v k o r i s t o t rok k i naj j i m izplačilo dogovor jene zava ro ­va lne vsote ob določenem r o k u olajša šo­lanje o z i r o m a pot v samosto jno življenje

Ce se je i z ka za l o ž iv l jenj : ' o zavarovf : nje v p o v e z a v i z n e z g o d n i m ko t ko r i s tne in po t r ebno dopo ln i l o soc ia lnega zavaro­van ja , je v s e k a k o r še t o l i k o bol j potrebno kmečkemu človeku, k i n i deležen soc ia lne ­ga z a v a r o v a n j a . A l i n i kmečka družin» p r a v tako po t rebna p r i m e r n e z a v a r o v a l " zaščite, če gospodar a l i gospod in ja prezgo­daj u m r e a l i pa postane z a rad i nezgod? z a de lo nesposoben? T u d i z a šolanje o z i ­

r o m a izplačilo o t r ok j e t r eba pravočasno p r i s k r b e t i p r i m e r e n znesek. K o kmečki gospodar a l i gospod in ja po do l g em t r u d a -p o l n e m d e l u izročita posestvo e n e m u i z ­m e d s v o j i h o t rok i n se u m a k n e t a v svoj kot , a l i j i m a ne b i b i l a t a k r a t dobrodošla p r i m e r n a vsota , k i b i j i m a zago tov i l a us t rezno r en to za k r i t j e d r o b n i h osebn ih i zda tkov? Res je s icer , da s i kmečki člo­vek za svoj življenjski večer zgovor i svoj de l , to je h rano , s tanovan je , r a z s v e t l j a vo in k u r j a v o , za k r i t j e r a z n i h po t r eb v s a k ­danjega življenja pa m u je po t r ebna t u d i še go tov ina , danes še mnogo bol j ko t vffet-s ih . C i m višji je življenjski s t a n d a r d l j u ­d i , t em večje so te potrebe. Pravočasno je t reba p r i s k r b e t i t u d i s r eds t va za plačilo m o r d a nujno ' po t r ebnega z d r a v l j e n j a , z d r a ­v i l i n podobnega. N e p r i j e t n o je b i t i v t em pog ledu pov s em odv i s en od u v i d e v n o s t i i n finančne moči s vo j ih otrok T a — H - ' - a i j kmečki človek za svo ja s ta ra l e ta zago­tov i s pravočasno s k l e n i t v i j o p r i m a r n e g a življenjskega in nezgodnega z a v a r o v a n j a pr i Državnem z a v a r o v a l n e m zavodu .

Kmečkega človeka je težko p r i d o b i t i za kaj novega K o p a se prepriča, d a je s t va r dobra in k o r i s t n a , po t r ebna in v a r n a , se odloči in potem tud i drži K a r pog le jmo zavarovanje p r o t i požaru! N i več kmečke hiše brez pol ice za z a v a r o v a n j e p ro t i po­žaru.

Seveda življenjsko z a v a r o v a n j e m e d kmečkim' p r e b i v a l s t v o m n i po v sod e n a k o razširjeno. So vas i , k j e r se razširjenost že močno približuje povprečku z a vse p r e ­b i v a l s t v o . N a j d e m o p a Še t u d i v a s i , k j e r n i življenjsko z a v a r o v a n n i t i en kmečki človek. N i j i h v e l i k o — n a prs t e j i h m o ­r emo našteti — v e n d a r so še!

K a k o r v d r u g i h državah, t a k o opažamo t u d i p r i nas, d a j e razširjenost živl jenjske­ga z a v a r o v a n j a v precejšnji m e r i o d v i s n a od nap r ednos t i , r a zg l edanos t i p r e b i v a l s t v a i n od r a z v i t o s t i n jegovega soc ia lnega čuta. Saj p r a v i j o , d a gostota življenjskega z a ­v a r o v a n j a l a h k o služi t u d i k o t m e r i l o k u l ­t u rne s topnje .

P a še neka j je, k a r močno v p l i v a n a razširjenost življenjskega z a v a r o v a n j a n a posameznem področju. T o j e sposobnost i n p r i zadevnos t z a v a r o v a l n e g a z a s t o p n i k a . Se danes n a l e t i m o na l j u d i , k i življenjskega z a v a r o v a n j a s p l o h ne poznajo , k e r j i m ga ni še ni'hče t eme l j i t o razložil i n j i m g a sve tova l . Res je t u d i , d a je Državni z a v a ­r o v a l n i z a vod posvečal dosle j več p o z o r ­nost i življenjskemu z a v a r o v a n j u m e d d e ­l a v c i i n uslužbenci, odsle j p a ga bo skušal čimbolj približati t u d i kmečkemu človeku. P o s k r b e l bo, da bo l e - t a spozna l n jegov ust ro j , n jegov pomen in n jegove k o r i s t i za p o s a m e z n i k a , za družino i n končno t u d i za skupnos t . Več bomo t u d i p i s a l i i n p o ­ročali o tej v r s t i z a v a r o v a n j a . Prepričani smo, da si bo življenjsko z a va ro van j e o d ­slej v edno h i t r e j e u t i r a l o pot t u d i v kmeč­ke družine, saj n i naš k m e t samo dobe r gospodar , temveč je tud i dober mož, s k r ­ben oče in napreden človek. Za to na j n a l k m e t p o s k r b i za d r n * i n o , na i p o s k r b i za®» in za svoja ^tara M . a s s k l e n i t v i j o p r i ­mernega življenjskega z a v a r o v a n j a .

Tone Jeglič

6 stanovanjskih skupnosti bo v novomeški občini — Reorganizacija trgovin: glavna točka zadnje seje obeh zborov

občinskega ljudskega odbora Novo mesto

V petek 21. avgusta je bila v Novem mestu seja obeh zbo­rov občinskega ljudskega od­bora Novo mesto. Odborniki so razpravljali predvsem o bla­govnem prometu, reorganiza­ciji trgovin, o dodelitvi lovišč lovskim družinam. Sprejet je

bil odlok o določitvi območij, kjer se lahko ustanove stano­vanjske skupnosti, in še ne­kateri drugi odloki.

Razprava o blagovnem pro­metu je pokazala, da je tudi pri nas nujno treba preiti na specializirane trgovine, saj se

Predsednik ObLO Maks Vale bere predlog o podelitvi častnega meščana slovenskemu slikarju, akdemlku Božidarju Jakcu. Sklep

o podelitvi Je bil soglasno sprejet

Montiranje jeklene konstrukcije novega pančevskega mostu, se­stavljenega iz petih, po 160 m dol ­gih ln kakih 8.000 ton težkih de­lov, se bo začelo 1. oktobra. Ogrodje bodo postavili na razšir­jene glavne opornike sedanjega mostu. Novi most bo širok 30 m; imel bo dvoje, po 7 m širokih vo­zišč, dve stezi za pešce po 1,5 m in dvotlrno železniško progo.

Tovarna strojev »Ivo-Lola Ribar« v Zeleznlku je sklenila pogodbo o zgraditvi 12 novih ter o preure­ditvi ln razširitvi 9 že obratujočih opekarn v Jugoslavij. Vsaka Iz­med njih bo izdelala letno 10 do 40 milijonov opek. Največjo ope­karno z zmogljivostjo 40 milijonov opek letno grade v Vreocih.

Na naši največji ponikalnici TrebiSnJlci so začeli graditi sistem hidrocentral, k i bodo dajale okoli , 2,5 milijonov kllovatnih ur elek­trične energije. Ogromno umetno Jezero bo akumuliralo večji del vode Trebišnjice med Bilećo ln Treblnjem.

nekatere take, ki jih imamo že vrsto let (Usnje, Drogerija), obnesejo. Le taka specializi­rana trgovina lahko popolnoma zadovolji okus potrošnika. Plan prometa trgovin je v naši ob­čini) za 36% pod republiškim povprečjem, kar pomeni, da naši občani porabijo teh 36% denarja v drugih trgovinah, predvsem v Ljubljani in Z a ­grebu, ki so bolje založene in imajo boljšo izbiro. Kr ivda za ta odtok denarja leži torlej na naši zastareli trgovini.

Ugotovljeno je bilo še, da je preskrba Novega' mesta s kmetijskimi pridelki slaba. Ce bi imela trgovska podjetja hitri dostavni avtomobil, bi lahko vsak trenutek oskrbela svoje poslovalnice z vsemi v r ­stami blaga, predvsem pa s kmetijskimi proizvodi, ki bi j ih

V O T R A N J K P O I . I T I O N I TEDENSKI PREGLED

Pričakujemo lahko, da bo v septembru sprejeta nova uredba o potrošniških svet ih, T i družbeni organi naj bi nadzorovali delo in pomagal i t rgovsk im in gostinskim podjetjem. Potrošniške svete naj bi osnovali pri stanovanjskih skupnostih (za vsa trgov­ska in gostinska podjetja in poslovalnice na območju stano­vanjske skupnosti) in pri posameznih podjetjih.

S temi predpisi naj bi v sedanjih pogojih določili status potrošniških svetov, to je njihove pravice In dolžnosti. In to je potrebno. Potrošniški sveti so bili sicer že Izvoljeni v posa­meznih krajih pri posameznih podjetjih leta 1956, volili so jih tudi Se pozneje, toda v dosedanjem obdobju ponekod ni bilo čutiti njihovega dela tako kot smo si obetali. Nekateri trde, da zato, ker ti organi družbenega upravljanja niso imeli dovolj materialne osnove za svoje delo, drugi spet, da se je njihovo delo prepletalo z deloth organov delavskega upravljanja v trgo­vinskih in gostinskih podjetjih. Ugotovimo pa lahko tudi, da potrošniki marsikje niso pokazali dovolj zanimanja za delova­nje teh organov. Te trditve ne velja posplošiti, toda velja za marsikakšen kraj, še več, za marsikakšno območje. Potrošniški aveti bi lahko tudi doslej, čeprav niso imeli vse materialne podlage za svoje delo, marsikje vplivali na boljšo preskrbo. Seveda je to moč uresničiti le tedaj in tam, kjer pokažejo vsi prebivalci in vse organizacije zadosti volje za delo, kjer čla­nom nI žal presedeti uro ali dve na seji sveta, proučiti, kako je s preskrbo v tem aH onem kraju, kako to aH ono podjetje opravlja svoje naloge, kako preskrbuje potrošnike In podobno.

Dostikrat smo že zapisali v našem listu, kako narašča pro­izvodnja posameznih industrijskih, živilskih in drugih pro-

Spet Dobrnič izvodov. Tudi tokrat velja omeniti uspehe, ki smo jih dosegli v Industriji v prvih letošnjih sedmih mesecih, čeprav uvodoma govorimo o potrošniških svetih. Zakaj to, bomo spregovorili nekoliko pozneje.

V prvih sedmih mesecih letos je bila Industrijska proizvod­nja za 12% večja kakor lani. Na prvo mesto se je uvrstila ke­mična industrija, ki je Izdelala 29°/» proirvodov več kot lani, za njo pa se uvrščajo elektro in lesna industrija z 20«/., industrija gradbenih potrebščin s 17%, kovinska industrija s 16»/.. indu­strij« usnja in obutve z 11*/«, tekstilna Industrija z 8"/. itd. De­lež industrije v Sloveniji je nedvomno precejšen prispevek k temu skupnemu uspehu, saj je indnstrijska proizvodnja v Slo­veniji narasla v primerjavi z lanskim letom za 9,8%. Indu­strijska proizvodnja torej narašča. Toda, aH te uspehe občutijo vsi prebivalci v vsej državi? AH vedo prav povsod, recimo tudi v Dobrniču, da proizvodnja narašča tako hitro, da je blaga dovolj, da so celo nekatere tekstilne tovarne takorekoč omeje­vale proizvodnjo v juliju opravičujoč se, da jim zaloge nara­ščajo, da poletno blago ne gre v prodajo ter da jesensko blago le nI zaželeno? Da, to je vprašanje. Kar prelistajmo nekatere strani našega lista, pa bomo videli, da ni tako.

V 31. številki našega lista je na primer objavljen dopis, kaj Je s preskrbo v Dobrniču. Dopisnik pravi, da je dobrnlška do­lina, to je 31 vasi, zelo slabo oskrbovana. Trgovina, ki je bila dotlej v sklopu K Z Dobrnič, je prešla pod okvir trgovskega podjetja »Gradišče« iz Trebnjega. Ta reorganizacija, da tako rečemo, pa je bila po mnenju dopisnika tudi »reorganizacija« V preskrbi dobrniške doline. Kot pravi, tamkaj večkrat zmanjka sladkorja, olja, kvasa, moke in drugih reči, tekstilnega blaga je zelo malo, največkrat so na razpolago ostanki. Kako je to v skladu s podatki o naraščanju industrijske proizvodnje? Prav nikakor, in še manj, če Je res, da to trgovsko podjetje daje vedno premajhne količine blaga za dobrniško dolino.

Dopisnik sicer pravi, da »če podjetje ne bo poskrbelo za boljšo oskrbo poslovalnice v Dobrniču, bo izgubilo odjemalce In ne bo doseglo predvidenega prometa«. Zdi se, da bi bilo treba k tej dopisnikovi trditvi zapisati še nekaj več. Ce pri tem ali podobnih podjetjih š« niso ustanovili potrošniškega sveta, potem bi ga veljalo ustanoviti! In zapisati bi veljalo še. Prebi­valci dobrniške doline, prebivalci 31 vasi, bodo preskrbljeni tako, kaknr bo deloval potrošniški svet pri tem trgovskem pod­jetju. Industrijska proizvodnja narašča. Toliko je industrijskih predmetov — in če jih je premalo, jih tudi uvažamo — da bi lahko bil vsak kraj kolikor toliko dobro založen, da ne bi bilo treba recimo pešačiti v Žužemberk 10 k m daleč po kvas, če bi se vsi skupaj, tako trgovski delavci kot potrošniki — potrošniki tudi kot organi družbenega upravljanja — zavzemali za člm-JMgfto preskrbo. -dp

kupovala pri okoliških kme-li.jskih zadrugah.

- O predlogu odločbe o usta­novitvi in oddaji lovišč lov­skim družinam na območju občine so razpravljali dalj ča­sa, vendar odločba ni bila sprejeta. Posebna komisija bo skupno z okrajno lovsko zvezo o nji ponovno razpravljala in jo predložila v potrditev na naslednji seji.

Z manjšimi dodatki je bil sprejet predlog odloka o do­ločitvi območij, kjer se lahko ustanove stanovanjske skup­nosti, ki določa, da se lahko ustanove stanovanjske skupno­sti v Gornji Straži. Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju in tri v Novem mestu (Novo mesto -

center, Novo mesto - liršljiu in Novo mesto - Kandija). Funk ­cije stanovanjskih skupnosti lahko prevzamejo krajevni od­bori, seveda le tam, kjer ob­stojajo.

Nadalje je bil sprejet še od­lok o pogojih za oddajanje stanovanj v družinskih stano­vanjskih hišah in etažnih sta­novanjih, kd so državljanova privatna lastnina (ta odlok po­drobno določa pravice in dol­žnosti lastnika hiše, ki daje stanovanje v najem) in odlok o lastništvu in ravnanju s psi.

. Sprejet je bil tudi siklep, da bodo na prihodnji seji raz­pravljali o kmetijstvu in sicer o investicijah, kooperaciji in

53 teličkov v Podhosti

Obisk v vzornem pilališču KGP Novo mesto

»Miško« je p r i fotograf iranju po­kazal jezik in tudi tako potrdil Veronino pripovedovanje: »Vc-

združevanju kmetijskih pose- ste, taki kot otroci so, tile moji stev. telički...«

V p r v e m p o l l e t j u : 4 3 Poiskati moramo vse možnosti za čimvečjo proizvodnjo in pravočasno

izpolnjevanje vseh planov

V sredo, 19. avgusta, je bil politika. Od 263 novih tarif-v Novem mestu sestanek pred- nih pravilnikov pa jih 11 še sodnikov občinskih ljudskih ni potrjenih. Vse pravilnike, odborov, direktorjev podjetij posebno pa premijske, bo tre-in predsednikov delavskih sve- ba še izpopolnjevati. Premije tov. Na tem sestanku so raz- morajo res temeljiti na učinku pravi j ali o izvršitvi polletnega dela in ne smejo biti le neka-plana, o tarifni politiki in o ko formalno višanje plač. Od -možnostih, da bi petletni plan praviti je treba tudi to, da so izpolnili v štirih letih. , delavci v enem kraju preveč

Skoro vse gospodarske pano- različno plačani, če ta razlika ge v državi občutno presegajo ne temelji na večji in boljši postavljene plane. Brutopro- proizvodnji. Pr i določanju tta-dukt se dviga hitreje kot se rifnih postavk je treba upo-zaposluje nova delovna sila. števati še nekatere specifično-Naše kmetijstvo pa že krije sti podjetij, kot so monopoli-domače potrebe ln nam ni tre- stični položaj in druge, ba več uvažati kmetijskih pro- V razpravi je bilo foidi ugo-izvodov. Zato lahko računamo, tovljeno, da investicije v okra-da bo zvezni petletni plan do- ju zaostajajo predvsem zaradi sežen povsod v štirih letih pomanjkanja projektivnih ka -(seveda se bo treba za dosego pacitet in zaradi zapletene teh-tudi potruditi), razen v in ve- nične dokumentacije, k i mora sticijah, kar pa si lahko šte- biti priložena načrtom. N i slu-jemo samo v dobro. K temu čaj, da je kaka stavba prej uspehu je prispevala največ zgrajena, preden je končan ln nova tarifna politika. odobren zadnji gradbeni načrt.

Naš okraj je dosegel v pr- Potrebe zahtevajo, da se usta-vem polletju svoj letni plan s novi pri okraju projektivni b i -43%, kar predstavlja v primer- ro. javi z istim obdobjem lani Za prihodnji dve leti je bilo 122%. Upoštevati pa moramo, predvideno za naše kmetijstvo da imamo v našem okraju pre- 1,5 milijarde dinarjev investi-

gala pri hitrejši izgradnji ln proizvodnji. Naše kmetijstvo mora namreč do leta 1961 da­jati za eno tretjino več mesa in mleka kot lani.

Podjetja bodo pripravila še analize o možnosti povečanja proizvodnje. O njih bodo raz­pravljali 'zbori proizvajalcev, zbori volivcev, delovni kolek­tivi in drugi. Zagotoviti je treba namreč, da bo konec le­ta čim lepši finančni uspeh in da bodo plani doseženi ali pa preseženi. J- P-

»O, sem brala te dni v Do­lenjskem listu, ko ste pisali »Kaj delajo v Podihosti«! V vasi smo se že menili, kaj naj bi bilo, pa so ljudje kmalu rekli: Verona, o pitanju te­let bodo pisala!«

Tako me je pozdravila Ve­rona Saje v sobote pozno po­poldne, ko sem jo obiskal v velikem hlevu v Podhosti sre­di njenih 53 prijaznih štiri-nožnih prijateljčkov. K o sta mi pred dnevi tovariša Dušan Mulej, direktor K G P Novo mesto, in Lojze Bradač po­hvalila njeno delo, nisem mo-gej verjeti, da bom našel v tako velikem kmetijskem ob­ratu samo eno žensko. Pa je res: v Podhosti redi Verona s hčerko Angelco nad 50 lepo raslih teličkov, ki »o jih k u ­pili na zadružnih dogonih v vseh predelih okraja. T u stoje v dveh dolgih vrstah kot v »živalskem otroškem vrtcu« — in da prav ničesar ne pogre­šajo, je predvsem zasluga to-varišice Verone.

»Najprej so pripeljali deset telet, to je bilo kmalu po 2. juniju, ko sva prišli s hčerko iz Soteske v tukajšnji obrat K G P ; potem enega, pa spet 4, in 2, in 14 in tako naprej . . Vse je v redu, samo ko bi bila še voda! Zdaj morava z de­kletom znositi vsak dan iz Radošce do 350 litrov vode*; ki jo grejeva in potem porabiva za« pitanje. Telički dobijo zju­traj, opoldne in zvečer namo­čene otrobe, močna krmi la in umešano mleko, vmes nekaj otave. Kar lepo uspevajo; dva ­krat na mesec jih tehtajo. Prvi , k i so jih pripeljali, ima ­

jo zdaj že čez sto kilogramov. Povprečno pridobe v 14 dneii po 9 kilogramov; veterinar jih večkrat obišče, tovariš Franc« Kovačič iz Občic, ki je delo­vodja obrata, p a prav tako. Telički so pridni; dobivajo po dve vrsti »djete«, manjši po­sebno hrano, malo večji spet drugačno . . . « Tako je odgo­varjala tovarišica Verona na moja radovedna vprašanja.

Ce ima delo rada, mi n i bilo treba vprašati. Čeprav sem to vedel že prej, me je snaga v hlevu zares presenetila. Ve ­rona telička tu U umije z vo­do, če je umazan — »tako kot malega otroka ga moraš oskr-bovatu m i je še poveda la , ko sem jo nap i, sta s hčer­ko s p r a v i l : najste rej šega te­lička pred hlev, k j e r sem ju fotografiral. »To je Miško!« j « povedala A n g e l c a ; nekaterim, ki jih obe že tri mesece po­znata, sta dali namreč tudi imena.

Nad 50 privezanih teličkov je v Podhosti. Hlev je poln zadovoljnih glavic, k i se skla­njajo v jasli in pogledujejo proti vratom, če se bosta p r i ­kazali Verona ali Angelca. T u ni kosila smrt pri 60, 70 kg; v pitališčih bodo dosegli jun-čki tudi do 300 in še več k i ­logramov! Le tako bomo na ­polnili mesnica in odpravili pomanjkanje teletine, čeprav bo treba še nekaj mesecev po­čakati. A začeti je bilo treba: obrat K G P v Podhosti je ena izmed postojank, k jer hočemo kimetovati po novem. Z l jud­mi, kot je Verona Saje, polna požrtvovalnosti in ljubezni do poklica, bomo take naloge l a h ­ko uresničevali. Tg.

K r a t k o v i d n o s t , k i t e p e

cej podjetij sezonskega znača­ja (opekarne, Kremen, grad­bena podjetja in del kmetij­skih posestev), ki pokažejo svoj uspeh šele v drugem pol­letju.

Kakor smo že povedali, ima precej zaslug za uspešno izpol-

cij, vendar bo ta vsota inve­stirana že v prihodnjem letu. Republiška Kmetijska banka bo pomagala kmetijskim go­spodarskim organizacijam s predujmi in premostitvenimi krediti in dala na razpolago tudi sredstva brez natečajev,

n j evan j e p l a n a n o v a t a r i f n a s a m o d a j i m bo s t e m p o m a -

IZ SEVNICE SMO DOBILI T O L E PISMO:

»Kmetijska zadruga Sevnica je v preteklem letu organizira­la proizvodnjo italijanske pše­nice v kooperaciji pri 72 kme­tovalcih na 32 ha. Kmetovalci so sejali z velikim nezaupanjem ter v\se do žetve godrnjali o slabi rasti Italijanke in priča­kovali »lab pridelek. Pr i mlač-vl pa s« bili ugodno presene­čeni tudi največji neverneži. Povprečni pridelek je za po­dročja zadruge 40,3 q, kar pred­stavlja trikratni pridelek doma. čih sort. Posamez:nl kooperanti, ki so v vsem upoštevali navo­dila kmetijske službe, p a so do­segli tudi večji pridelek. Tako

Pred setvijo v Mirenski dolini se je sestal zadružni svet Kmetijske zadruge Mirna in ugotovil, da bodo načrt

jesenske setve dosegli, ponekod pa tudi presegli

V nedeljo 16. avgusta je za- travnike, izvedli manjše melio-sedal zadružni svet Kmetijske racije, obnovili stare jarke, da zadruge Mirna. Navzoči »o bili bo voda «P«t odtekala v Mirno, predstavniki krajevnih množic- travnike pa pognojili. Za ta nih organizacij ter predsednik de l a je predvidenih 500.000 din. OZZ Novo mesto Tone Pire,

Svet je pregledal delo i n us­pehe zadruge v prvem polletju in ugotovil, da bo plan Jesen­ske m spomladanske setve do­sežen, ponekod celo presežen. Upravnik zadruge Vilko Marin je povedal, da ima zadruga pri sklepanju pogodb boljše uspe­he, ker imajo kimetje-kooperan. ti ž« izkušnje in vedo, da jim to prinaša korist. V hribovskih predelih, kjer n e uspevajo Ple­nic* Italijanskih vrst, bodo morali proizvajalci proizvodnjo preusmeriti v živinorejsko in poskrbeti za izboljšanje krm­nih baz. s pogodbenim sodelo­vanjem bodo tudi izboljšali

Naročite si Dolenjski list, če ga Se ne prejemate vsak

teden na svoj naslov!

Zadruga je pridobila nove površin« v izmeri 66 ha ln se bo v prihodnosti bavila pred­vsem z žilvlnorejo. V Zapužah bo obnovila staro gospodarsko poslopje, kjer bo prostora za 200 glav goveje živine. Njive bodo zasejali I detelj tsči, trav­nike pa preusmerili v prav* pašnike, da bo .dovolj krme za živino. Vse površin* bodo ob­delane « potrebnimi stroji, s či­mer bo problem, delovne sile rešen. Ko bo n a Mirni zgra­jena sušilnica, bo zadruga za­čela pridelovati tudi vrtnine.

Kmetijska aadru&a Mirna n i ­ma za obdelovanje na razpolago dovolj strojev, zato jih bo mo­rala, nekaj kupiti.

Svet je razpravljal &e o In­vesticijah in najetju posojil, o določitvi delovnih mest v ža­

r a zadruga 8 učencev srednje kmeti jske sole.

Sprejetih je biLo več sklepov, na podlagi katerih se bo raz­vijalo bodoče delovanje za­drug«. J°*e Jaklič

»o Simončle iz Kompolja, Stari5 iz Brezovega, Abram iz Kladja, Rozman iz Loga in drugi do­segli od 50—54 q pridelka pše­nice na ha, kar je »a območje zadruge rekordni donos, ki ga doslej ni bil še nihče dosegel.

V upravi K Z so bili prepriča­ni, da bodo letošnji plan je­senske setve z lahkoto dosegli 100%. Toda zimottli &o se. Krnet, je se nočejo vključiti v pogod­beno proizvodnjo (kooperacijo), temveč hočejo z lanskim seme­nom pridelovati Italijanko sa­m i . . . «

Pri tem pa kmetje pozablja­te, da za večji pridelek pšeni­ce ni dovolj samo seme Itali­janke. Potrebna so tudi umet­na gnojila. Vedeti morate, kdaj in koliko je treba gnojiti ter kakšna gnojila morate uporab­ljati. Gnojite ob nepravem času ali pa uporabljate nepravi gnoj in nepravilne količine in pride­lek bo slab ali Pa ga sploh ne bo. Pšenico je treba Škropiti. Spet ne boste vedeli ne kdaj n e

s čim. Ce pa ne boste škropili, vem bo plevel uničil veliko pridelka. Za Italijanko je točno določeno, kdaj jo morate sejati, določeno je, kako globok 0. je treba orati in kdaj požeti. Ra­zen tega &e Italijanka rada

osiplje, če ni pravočasno in h i ­tro požeta.

Kako boste globoko orali, če nimate traktorja? Kako bost« vedeli, koliko in kdaj je treba gnojiti, če niste strokovnjaki? Kako boste hitro poželi, ko ni ­mate kombajna? Zadruga bo skrbela najprej za svoje potre­be In potrebe kooperantov. K u ­pila bo gnoj, škropivo, seme in drugo zas« In za kooperante, ce bo kaj ostalo, bo prodala vam. Kooperanti bod 0 dobil j gnojila Po ugodnejših cenah. Zadruga bo najprej globoko zorala svoje njive in njive kooperantov. Za­druga bo najprej požela svoje njive in njive kooperantov. In strokovnjaki tudi ne bodo daja­li nasvetov nekooperantom, za­druge in kooperante pa zanema. rili. 1

Letošnja žetev je dokazala, da je kooperacija koristna 2 3 kme­ta In zadrugo. Pameten kmet se ne bo obotavljal in bo šel letos ponovno v kooperacijo, saj vidi, kakšne ugodnosti mu nudi nov način pogodbene pro­izvodnje. Kdor pa ne sprevidi prednosti kooperacije, je 'zao­stal. Ce je zaostal in tega kljub pomoči družbe noče sprevideti, potem mu moramo reči, da bo ostal po svoji krivdi revež.

P r e s e n e t l j i v e š t e v i l k e . . . V knjižici »Pitanje mlade ži­

vine«, lui sta Ji avtorja in« Hruiov&r ln ing. Peteraelj, sem bral, da je bilo v letu 1957 v klavnicah v Sloveniji zaklanih 144.000 seenih telet s povprečno težo 88,S kg — torej 10.064 ton žive teže. Da je klanje takih te­let velika gospodarska škod* posebno sedaj, ko je meso mla­de govedi iskano in je cenjen izvozni artikel, o tem ni po

•trebtio posebnega razpravljanja. Poglejmo, koliko bi bilo lah­

ko prireje, če bi samo 70% teh drugi ln o štipendiranju stro- telet, kar je vsekakor možno, kovnega kadra . Sedaj štipendi- spitali do teže 300 kg. Torej

Takole so želi oves v Dragatuiu, tam, kjer so pomladi (Foto: Jože Skof)

rasle se breze na kislih steljnlkih

108000 telet bi spitali do po­vprečne ilive teže 300 kg. To pomeni, da b i povečali živ,, te­žo zaklanih telet za (108.000 X 300 kg) — (108.000 X 88,5 kg) = 32,400.000 kg manj 7,398-000 kg je 25,002.000 kg ali 25.00} toni žive tete! S tako prirejo telet bi lahko v merilu Slovenije pri­dobili znatna devizna sredstva, kmetovalci bi lahko več zaslu­žili, kmetijske zadruge pa bi svoje naložbe iz marže povečale za polnih 250,000.000 din.

Pitanja telet, ki ima svojo go­spodarsko osnovo »a proizvajal­ca, zadrugo ln celotno narodno gospodarstvo, se je treba vse­kakor poprijeti. To J« *e poseb­no važno v področjih, kjer Je osnovna panoga živinoreja — v rajonih pitanja govedi. Za Su­ho krajino mora pitanje telet pomeniti preobrat v živinoreji. Da se kmetijskim zadrugam splača pitati teleta, naj nam po­ve naslednji primer:

V letu 1958 je bilo v Suhi krajini oddano v zakol okoli 790 telet s povprečno težo 68 kg ali v skupni teži 53-720 kg. Ce bi 70*/« teh telet spitali do po­vprečne žive teže 300 kg, bi Imeli prireje (453 X 300 kg) — <453 X 68 kg) =- 135.000 kg — 30.804 kg ali 105096 kg. Dohodek kmetovalcev bi se dvigni] za več kot 21 milijonov din ali za okoli 15.000 din na gospodar­stvo, dohodek zadrug p« za 1.050.960 din! To pomeni, da bi hhko vsaka kmetijska zadruga mela svojega strokovnjaka, ki

>)] vodil v zadrugi živinorejsko tužbo in delal na pospeševanju

i.slalih panog kmetijstva. Več poguma in več volje pri

organiziranju pitanja telet! Ne trdim, da bo ilo pitanje telet

gladko in da ne bo potrebno mnogo truda kmetijskih stro­kovnjakov kakor tudi od veteri­narjev. Vendar bi čakanje in odlašanje pomenilo veliko ško­do, zato moramo pitanje takoj organizirati. Tu je nujno po­trebno sodelovanje kmeta in za­druge, potrebno je tudi vlaga­nje sredstev zadruge za nabavo posnemalnikov in ureditev po-snemalnih postaj, za močna kr­mila, posebno važno pa je stro­kovno spremljanje pitanja.

Kmetijske zadrug« imajo vsa potrebna strokovna navodila, ka­kor tudi predpisane krmne obroke, v pomoč pa so jim pri-, pravljeni tudi strokovnjaki; za­to je treba dobiti le stike s proizvajalci in pitanje bo ste­klo. Marsikje Pa tudi *e zelo ugodno poteka.

M. Se ni ca

Prvič dragotuški obiralci hmelja

V sredo, 19. avgusta, so za­čeli v Dragatušu obirati hmelj. Imajo 5 ha prvega letnika, k i pa obeta dokaj lep pridelek. T a pridelek bodo, posušili v sušilnici Poslovne zveze v Črnomlju. Drugo leto bodo s u ­šili hmelj že v svoji sušilnici.

s V Metohiji pričakujejo rekorden

pridelek Jabolk, sliv, orehov m drugega sadja. Pridelali bodo nad 2.500 vagonov Jabolk, 315 vagonov sliv ln okoli 500 ton orehov TUdI vinska trta Je lepo obrodila!

V vsako hiio Spod. Pcsavja, Dolenjske

in Bele krajine: DOLENJSKI USTI j

t

Stran 4 » D O L E N J S K I L I S T « Stev. 34 (492)

Po čem so kalorije v Novem mestu (Nadaljevanje s 1. strani)

i e v e d a prece j v iš ja T o p l a m a ­l i c a se najbo l j p r i l e z e d e l a v ­cema, k i se vo z i j o i z d r u g i h k r a j e v n a de lo i n po jedo d o m a včasih le m a l o a l i P a nič, i n va j encem, p r a v r a d i p a j o i m a ­j o tud i uslužbenci. O p o l d a n s k o enolončnico dobe a b o n e n t i za »5 d i n .

H r a n o voz i jo t u d i n a de lo višca: v v a j e n s k o šolo, v o k r a j n i 2 4 — s t a n o v a n j s k i b l ok i n v R e m o n t n a R a g o v s k i ces t i .

A b o n e n t m e n z e dob i 4000 — 4500 k a l o r i j , čeprav j e z a to s k u p i n o d e l a p r e d p i s a n i h 3500 — 4000 k a l o r i j .

Se e n a p r i p o m b a d e l a v c a : »Uslužbenci so h i t r e j e po -

strežend k o t mi . « M e n z a i m a n a h r a n i : z a j t r k 11 l j u d i , m a ­l i c a 139, kos i l o 142, večerja 102. S r ^ a m b a i n k u h i n j s k a m e n z a s ta p r e m a j h n i l n j u bodo k m a ­l u p r e u r e d i l i i n razširili. A b o ­n e n t i p r i ha j a j o n a m a l i c o po s k u p i n a h .

»Delovno silo imamo tako, kot jo moramo imeti«

so p o v e d a l i v Tovarni zdravil »•Koriti«. I n d a i m a j o tako de ­l o v n o s i l o , se mora j o z a h v a l i t i s v o j i m e n z i . T o p l i o b r o k ima jo s a m o dopo ldne , k e r v p o p o l ­d a n s k i i z m e n i n i dovo l j i n t e ­resentov , za to da je jo l e m l e k o . D o p o l d n e se h r a n i v t r e h i z ­m e n a h 130 — 150 l j u d i ( h rana s tane 35 d in ) , popo ldne p a n a j ­več 20. D o p o l d a n s k i o b r o k i m a 1200 k a l o r i j . K o m i s i j a j e o d ­k r i l a nekaj p o m a n j k l j i v o s t i , k i j i h bodo tako j o d p r a v i l i .

Pri Industriji motornih vozil V t o v a r n i d e l a b l i z u 400 l j u ­

d i . K e r n i m a j o p r i m e r n i h p r o ­s torov , ne k u h a j o enolončnice. T o vprašanje bodo rešili, k o bo zg ra j ena n o v a h a l a . Seda j n u ­d i j o d e l a v c e m l e h l a d n o m a ­l i co . P r i v r a t a r n i c i so ureddi i z a s i l en pros tor , k j e r p roda ja j o k r u h , r a z n e v rs t e s a l a m , s i r p a ­štete, ter b r e z a l k o h o l n e pijače i n p i vo . P r o s t o r j e s i c e r p re te ­sen, v e n d a r t r e n u t n o boljše reši­t v e n i . 400 d e l a v c e v b i s pomočjo top l ega d o p o l d a n s k e g a o b r o k a v s e k a k o r n a r e d i l o mnogo več ko t doseda j . U p a m o , d a b o to vprašanje v bližnji p r i h o d n o s t i rešeno.

Gostišče »Na bregu« T u k a j se h r a n i 58 abonentov .

P o g l e d a l i s m o j e d i l n i k : kostna ' j u h a z r i b a n o kašo, s v i n j s k i »kairnenatelci« , p r a z e n k r o m -piar i n z e l ena so la ta . K o smo preračunali kalorično vrednost , s m o ugo tov i l i , d a vsebu j e ves o b r o k 119.572 k a l o r i j i n torej odpade n a v sakega abonenta 2.081 k a l o r i j . K o s i l o s tane 130 d ina r j e v .

K a j so p o v e d a l i a b o n e n t i : — H r a n a j e o k u s n a i n pe­

s t r a . J e d i l n i k se s t a lno m e n j a Postrežba j e n a višini i n snaga j e z g l e d n a

— S h r a n o s e m ze lo zado­vo l j en . Je o k u s n a i n r a z n o l i k a . P o m a n j k a n j a mesa n a j e d i l ­n i k u s p l o h n i s m o o p a z i l i . S m a t r a m , d a j e to zas luga p r i ­z adevnega k o l e k t i v a , k i se t r u ­d i , n u d i t i abonen tu čimveč.

— S h r a n o sem ze lo zado­v o l j n a , pogrešam p a močnate j e d i !

Največ kalorij za dinar D e l a v s k a r e s t a v r a c i j a N o v o

mes to j e p r o b l e m svoje vrste . V njej se h r a n i 250 abonentov . T o j e v N o v e m m e s t u e d i n i večji o d p r t i o b r a t t e v r s t e i n še ta j e p o m a n j k l j i v o uirejen.

K o l e k t i v d e l a pod težkimi pogo j i . V p r e m a j h n i k u h i n j i se v r t i 5 k u h a r i c i n se u m i k a j o d r u g a d r u g i . V s o h r a n o p r i ­

p r a v l j a j o v k u h i n j i , k e r r e s tav ­r a c i j a n i m a razen priročnega skladdšča n o b e n i h d r u g i h p r o ­storov .

A b o n e n t o m nud i j o kos i l o i n večerjo. O b a o b r o k a de l i j o v d v e h ka t ego r i j ah . K o s i l o A Stane 110 d i n i n k o s i l o B 95 d ina r j e v , večerja A 75 d i n a r ­jev , večerja B p a 60 d ina r j e v . O b r o k k o s i l a A j e tega dne vsebova l 2896 k a l o r i j , o b r o k k o s i l a B 1.980 k a l o r i j . D e l a v ­s k a r e s t a v r a c i j a torej n u d i abo­nen tu ene ka t ego r i j e za dinar 17,2 kalorije in druge katego­rije 20,8 kalorij za dinar. Poudariti moremo da je to novomeški rekord!

V s t o p i l i smo v snažno j e d i l ­n ico .

— K a k o ste z adovo ln i s h r a n o ? — s m o vprašali abo­nenta , k i j e j ede l k o s i l o ob­r o k a B .

— Zadovo l j en sem. M i s l i m . d a se z a ta d e n a r ne d a ka j boljšega n a p r a v i t i ! — je o d v r ­n i l .

N a s l e d n j i j e b i l obširnejši i n je o c e n i l bo l j kritično. De j a l j o :

— H r a n a b i b i l a l a h k o boljša, k e r je z a t a d e n a r nekoč že b i l a P r i z n a m , d a j e t r enu tn i položaj težak, z a r a d i p o m a n j ­k a n j a mesa . Z e l e n j a v n e Juhe so boljše k o t kostne . Močnato jed d o b i m o e n k r a t n a teden. M e s a d o b i m o s i c e r ma l o , ob rok pa je c en i p r i m e r e n . H r a n a je p r e m a l o razmolfilka, saj v sak d a n že vnapre j v e m , ka j bo n a krožniku.

METROPOL — 45 abonentov K o s i l o s tane 145 d i n i n i m a

od 1600 do 2000 k a l o r i j . A b o ­

nen t i so zadovo l j n i s h r a n o i n čistočo. Več ko t 45 abonentov v M e t r o p o l u ne 'more jo sp r e ­j e t i . R u d i P i n t a r , d i r e k o r h o ­tela, j e p o v e d a l : »-Dokler ne bo Delavsko-uslužibenska m e n z a tako u r e j ena k o t j e p r e d v i d e n o v družbenem p l a n u občine, do t a k r a t bo naša družbena p r e ­h r a n a šepala.*

Kosilo 1900 kalorij V Trdinovem h r a m u ima jo n a

h r a n i 15 l j u d i , v g l a v n e m usluž­bencev . K o s i l o s tane 130 d i n , večerja pa 80.

Kuharica Jožica ln direktor »Kandije« tov. Tomlje: »Skuša­mo napraviti tudi enolončnice

zares okusne in izdatne..,«

I

Pomenek s traktoristom

Tokrat smo i z b r a l i za naš ob i sk Konrada Milerja, t r a k ­to r i s ta , k i je dosegel na okraj­nem tekmovanju traktoristov v oranju 1. mesto, v skupnem plasmanu pa je bil drugi, kar mu je prineslo eno denarno in eno praktično nagrado.

Konrad je star 27 let; doma je iz Brežic, traktorist je pa šele 5 mesecev; pred tem je bil sovozdč na tovornjaku. Ker

•z — - •

je imel veselje do traktorja je o b i s k o v a l traktorski tečaj na Grmu in ga uspešno kon­čal. Zdaj je zaposlen pri Go­spodarski poslovni zvezi v No­vem mestu, dela pa na eko­nomiji Graben.

— K a k o ste zadovoljni z uspehom, doseženim na okraj­nem tekmovanju traktoristov?

— Ze l o , saj sem zasedel v oranju prvo mesto, medtem ko je bilo pri spretnostni vožnji malo slabše, zato sem bil v končnem plasmanu dru­gi. Za republiško prvenstvo, ki bo od 28. do 29. avgusta v Kopru, se bom še bolje pri­pravil. Spretnostne vožnje z dvoosno prikolico nisem va­jen, ker vozim enoosno, ven­dar bom vadil z dvoosno. -Progo za spretnostno vožnjo bom p o s t a v i l sam. Študiral bom tudi teorijo, ki je na re­publiškem prvenstvu zelo važ­na, na našem tekmovanju pa je ni bilo.

— Kakšen uspeh pričaku­jete na republiškem prvenstvu?

— Boljši kot lani, ko je bila novomeška ekipa zadnja. Pokazati moramo ostalim mo­štvom, da za uspeh na tek­movanju ni važen samo de­nar, ampak, da je glavno vo­lja in veselje do dela.

— Kako p a je bilo pri žetvi pšenice?

— Pr i žetvi sem bil pomoč­nik kombajnista. Pridelali smo 33 mtc na ha, kar je precej, posebno če upoštevamo, da je pri nas bolj kamnit teren.

— Boste o s ta l i v edno trak­torist?

— Vedno, ker sem imel do tega poklica že od n e k d a j uesel je.

Tovarišu Konradu želimo pri njegovem delu in na ju­trišnjem tekmovanju v Kopru veliko uspeha.

Prisluhnimo kaj pravi abo-nentka:

— Hrana je pestra. Zado­voljna sem tudi s čistočo. Ze­lenjave je bolj malo. Prej sem bila na hrani v menzi pa nisem bila zadovoljna, zato sem pre menjala Tukaj hrana koli ­činsko ln kakovostno ustreza.*

Z A K L J U Č E K V industrijskih obratih, de­

lavnicah in pisarnah ' Novega mesta dela vsak dan 6.250 ljudi. Le 25% teh stanuje v Novem mestu, vsi ostali pa se na delo vozijo z vlaki, s ko­lesi in z avtobusi ali pa ho­dijo peš. Približno 4.600 ljudi je torej odvisnih od tega, kaj bodo pojedli med delom v No­vem mestu. Gostinski obrati Novega mesta j im lahko nu ­dijo 550 obrokov tople hrane na dan. Če dobi topli obrok v obratu enako število v obliki enolončnic, je še vedno vsak dan 3.000 ljudi, k i ne pojedo tople hrane, dokler se izmu­čeni ne vrnejo domov. Zjutraj zgodaj vstajajo, pred njimi je dolga pot do obrata kjer de­lajo. Razne ankete so pokaza­le, da večina ne zajtrkuje. N a ­to j im le skromna malica, ki jo preneso s seboj, med delom malo poživi sile.

Videti jej da pozabljamo n« te ljudi. O razširitvi Delavske restavracije smo razpravljali ln pisali že neštetokrat. V za­četku letošnjega leta, ko smo sestavljali načrt gradenj druž­benega standarda, smo bili vsi soglasni, da je to zadevo treba rešiti. Letna sezona, k i je za to najprimernejša, ker se hra ­ni takrat najmanj abonentov, mineva. Tudi ta načrt je ostal »v oblakih«. (O tem so raz­pravljali celo na zborih vol iv­cev).

# Prav Je, da širimo indu-m strijo. Toda to ni dovolj, 0 saj je osnovna naloga se-4) danjega razdobja: pove-9 čati storilnost dela. Sto-# rilnost je v marsičem od-# visna od tega, kako bo-# mo več kot 3.000 ljudem, f ki so v osmih urah de-O lovnega časa Se vedno # brez toplega obroka, to # obrok omogočili. Z obUu-# batni, kot smo to delali O doslej, tega ne bomo re-0 šili. Potrebno Je več re-6 s nos ti, v marsičem pa J« A za takšno stanje soodgo-# verna občina Novo mesto.

M . J . — J . P.

Predsednik OLO Novo mesto, tovariš Niko Belopavlovič, odkriva spominski steber na jasi nad Podstenicaml, na katerem je vklesano: »Na tem mestu Je bil V- maja 1943 ustanovljen Glavni Iniciativni odbor Zveze slovenske mladine«. Steber so prevzeli v Imenu ObLO Novo mesto v

neposredno varstvo taborniki Čete zelenega Roga iz Straže

P r i s r č n o s rečan je nekdanjih borcev in aktivistov na Bohorju

V nedeljo Je bilo v Bohorju živahno kot še nikoli po vojni. Odbor za proslavo 40. obletnice ustanovitve K P J in S K O J občine Senovo Je pod pokroviteljstvom člana zvez­nega izvršnega sveta tovariša Sergeja Krajgherja priredil proslavo 15. obletnice Zbora kozjanskih aktivistov, zdru­ženo z otvoritvijo nove planinske koče ln elektrifikacije okoliških vas i

Številni l j ub i t e l j i zasavsk ih p l a n i n so se že v soboto zbra l i v

Boho r ju l n na 925 m v i sokem Plešlvcu, ko z j ansk im borcem i n ak t i v i s t om v pozdrav, prižgali v e l i k kres . V nedel jo zjutraj se jo na Bohor ju zbralo več tisoč l jud i , k i so se p r i p e l j a l i z v l a k i i A aMbomobiili z vseh s t r a n i , predvsem Pa i z Zasavja , Spod­njega Posav ja , cel jskega okra ja pa tud i i z sosednje Hrva tske , da b i p r i sos tvova l i srečanju s t a ­rih bocev l n akt i v i s tov . N a kra j zborovanja s ta p r i spe l i t u d i dve par t i zansk i pa t ru l j i i z Brežic l n Senovega, k i s ta b i l i sestavl jeni lz n ekdan j ih borcev in a k t i v i ­stov Koz janskega odreda.

Nekaj po deseti u r i je sekre ­tar občinskega komi t e j a Z K S Senovo A l o j z R l h t e r pričel zbo­rovanje , katerega so se m i m o več tisočglave množice udeležili tud i član zveznega izvršnega sveta i n član C K Z K J tovariš Sergej Krajghear, predsednik sveta za šolstvo L R S tovariš

V l a d k o Ma jhen , p r eds tavn ik i O L O i n S Z D L Novo mesto P l a n i n s k e zveze Sloveni je ter d r u g i gostje. N a zborovanju je govor i l član zveznega Izvršnega sveta tovariš Sorgej K ra j ghe r l n med d r u g i m de j a l :

»To praznovanje spada v v r ­sto on ih proslav, v ka t e r i h daje naše l judstvo pr iznanje Z K J za smedo vodstvo v času revo luc i je . Zbor ak t i v i s t ov je b i l v času, ko je okupator še tlačil zemljo po kozjanskih, vaseh In gozdo­v i h Bohor ja . Takra t smo p r e ­gledal i p rve sadove tr i le tne borbe s lovenskega l judstva i n prav v teh prede l ih je nastalo prvo osvobojeno ozemlje, k j e r smo prvič po t reh l e t ih fašistič­nega j a rma 6pet pričeli usta­nav l j a t i s lovenske šole. T u so b i l i i zvo l jenj tudi p r v i k ra j e v ­ni odbor i , k i so p r i nada l jn jem vzdrževanju part i zanske vojske od i g ra l i pomembno vlogo, K o se danes po petnajstih leit!.h ozL ramo n a prehojeno pot, l ahko

Od kod 39 učiteljev? V ponedeljek je bila v No ­

vem mestu seja sveta za šol­stvo pri O b L O Novo mesto, na kateri so razpravljali o dolo­čitvi šolskih okolišev in pre-šolanju otrok v zvezi z refor­mo šolstva; razporedili so učna mesta za prihodnje šol­sko leto, sistematizirali težka delovna mesta in imenovali upravitelje šoL

Na seji so med drugim ugo­tovili, da j im za pričetek red­nega pouka na vseh šolah v občini primanjkuje še 39 učnih moči, katere bodo morali ne­kje dobiti, sicer bo v jeseni nekaj šol ostalo zaprtih, pone­kod pa bodo morali opustiti poučevanje posameznih pred­metov, za katere nimajo po­trebnih kadrov. Glavni vzrok

O B V E S T I L O 0 V O Z N I Š K I H I Z P I T I H

OLO — Tajništvo ta notranje zadeve Novo mesto, komisija za vozniške ispite voznikov motornih vozil, obvešča vse kandidate, ki so vložili prošnje za opravljanje vozniškega Izpita in tiste, ki Celijo vložiti prošnje za polaganje vozniških izpitov, da se v mesecu septembru

ln oktobra 1959 ne b o d o v r š i l i . IZ PISARNE TNZ

takšnega stanja je pomanjka­nje stanovanj. Glede določit­ve šolskih okolišev in prešo-lanja otrok v višje razrede osemletk bodo razpravljali še šolski odbori ln volivci na bliž­njih zborih volivcev. Vsekakor se kaže potreba po ustanovitvi dveh popolnih osemletk in s i ­cer v Otočcu in Skocjanu, vendar bo o tem razpravljal še občinski ljudski odibor.

R. S.

Največje orgle

V neki 'moskovski koncertni dvorani gradijo orgle, ki bodo največje na svetu. Težke so nad 20 ton, zavzemajo dvoje nadstropij in imajo 7800 p i ­ščalk. Orgle imajo poseben mehanizem, tako da lahko en sam orglar »obvlada« ves ta orjaški inštrument.

rečemo, da smo prav zarad i te­ga l ahko ponosni n a dosežene uspehe sedanje socialistične Jugos lav i j e . Rezu l ta t i povo jna indust r ia l i zac i j e naše države so tako v e l i k i , da se težko p r i m e r ­jajo z d r u g i m i državami. P a tud i na področju kmet i j s t va eroo dosegl i v zadnj ih detih p r e ­cejšen napredek. To n a m na j ­bolj potrjuje letošnja žetev. Se­veda pa moramo * združenimi napor i še naprej osvajat i mou derne metode dela, da bomo t a ­ko še več pro i zved l i m s tem še hitreOe k r e p i l i življenjsko r a ­ven naših de l o vn ih l jud i . Le t a ­ko bomo us t va r i l i t iste m a t e r i a l ­ne osnove, k i dajejo vse mož­nost i , da se u v r s t i m o med na j ­razvitejše države na svetu. P a tud i v svetu uživa Jugos l av i j a vedno večji ugled, saj je sploš­no znano, da se povsod bor i za m i r n a svetu, ka r potrjujejo t u ­d i p r i j a t e l j sk i odnos i z a z i j s k i ­mi in afriškim} državami. D o ­seženi uspehi " a vseh področ­j i h so najboljši dokaz u t r j eva ­n ja naše neodvisnost i i n r a z v i ­janja socialističnih s i l v svetu.«

B a tem je tovariš K ra j ghe r n a n o v i p l a n i n s k i koči odk r i l še spominsko ploščo v s p o m i n zbora koz jansk ih akt iv i s tov pred 15 l e t i . Ruda r ska godba n a

p iha la lz Senovega, rec i tator j i l n pevc i i z Brestan ice , Senove­ga i n K o p r i v n i c e so poskrbe l i za p r i j e t en k u l t u r n i spored. Z m a r l j i v i m de lom senovškega planiskega društva »Bohor« je pr isotne seznan i l njegov p red ­sedn ik tovariš Javorič A n t o n , potem pa o t vo r i l novo, moderno p lan insko koč 0 s 75' ležišči, k i bo p r i vab l j a l a v nedrje Bohor ja mnoge pr i ja te l j e p l a n i n .

S tem b i bi,] g lavn i del p r i r e ­d i tve zaključen. Popo ldan so se udeleženci zborovanja povese l l -U v k r o g u s t a r i h borcev i n ak ­t i v i s tov Koz janskega odreda. K o smo se pos l ov i l i od prelepe-' ga Bohor ja , nas je še dolgo spreml ja la s tara par t i zanska pemes: »Bohor žari, Bohor jo vs ta l . . . « ob k a t e r i so s t a n borc i i n a k t i v i s t i obuja l i spo­mine na težke, a s lavne dni n a ­še revo luc i je . R g

OGLAŠUJTE > V DOLENJSKE*' • LISTU!

1941 -1945 — U S O D N A L E T A —1941—1945

Partizan Vrba pripoveduje Cas hiti. Nešteto dogodkov lz časov narodnoosvobodilne vojne se odmika,

izgublja na ostrini. Reka odmikajočega se časa že kali človeški spomin. Za vse večne čase bodo ostali ostri le veliki, usodni dogodki kot neuničljivi granitni kamni naše zgodovine. Dejanja posameznikov-borcev, komandantov, komisarjev, bolničarjev, kurirjev, terencev, aktivne mladine, žena, staršev ln otrok in vseh, ki so s svojim junaštvom, trpljenjem, odrekanjem in z lastnim življenjem posegali v vseljudsko borbo za osvoboditev in pravico našega naroda, pa bledijo in izgi­nevajo za zastorom preteklosti . . .

To so uvodne besede v pravkar izišli knjigi » V I H A R N I ČASI« , ki jo je izdala založba »Borec* v Ljubljani. Knjiga spominov na partizanska leta Je pravo ljudsko branje. Živo nas Je spomnila znane resnice, da reka časa odnaša v pozabo predragocene dogodke iz let NOB, ki pa jih moramo ohraniti. Prav taki drobni zapiski, izjave posameznikov in spomini naših ljudi, ki so na kakršenkoli način delali v NOV, v OF , v enotah borcev ali na terenu, so predragoceno gradivo, ki je sestavni del mogočne podobe novega časa. Tudi Dolenjski list je v zadnjih 10 letih objavil prenekateri tak spomin in ga rešil pozabe. V počastitev 40-letnice ustanovitve K P J in S K O J pa nameravamo zdaj po naših skromnih močeh tudi na tem področju storiti nekaj več: radi bi v stalni rubriki objavili kar največ novih spominov, še nezapisanih dogodkov borcev in aktivistov iz let NOB in tako pomagali ohranjevati in zbirati gradivo, ki ne sme v pozabo.

Vabimo naše bralce, sodelavce in dopisnike, da nam pri tem delu pomagajo!

M a r t i n Z a g o r e , s p a r t i z a n s k i m i m e n o m V r b a , je preživel v o jna le ta v p a r t i z a n i h . O svo j em o d h o d u v par t i zane in o t i s t i h težkih l n vese l ih t r e n u t k i h r a d p r i ­poveduje . D o m a je v s t a r e m m l i n u v V r h -po l ju p r i Šentjerneju. P r a v pod G o r j a n c i , k j e r se je b o r i l . B i l je v z n a n e m G o r j a n -s k r m bata l j onu.

»Takrat je b i l o res težko. J a z sem z b i r a l puške i n j i h nos i l p a r t i z a n o m . T o sem de­lal vse do dvainštiridesetega leta. Nekega dne, bilo je ena indva jse tega m a r c a , pa se

j e vse sp r emen i l o . B i l sem d oma . D a n Je b i l vroč in z r a k je b i l težak. K a z a l o je, da se bo zdaj zdaj u l i l dež. Čeprav je b i l šele marec , so b i l i dne v i že taki kot sredi po­let ja. T o je t ra ja l o k a k e štiri d n i . D e l a l sem v m l i n u skupa j z b r a t o m i n sestro. Teda j je začel nekdo v p i t i , da se bližajo I ta l i j an i v s t r e l c ih . Na jp r e j n i s e m n i t i po­m i s l i l , d a b i l a h k o prišli k men i i n me p r i ­j e l i zarad j pušk, k i sva j i h z b r a l o m sprav­l j a l a že leto dni v hosto. S t o p i l s em pred m l i n . T a k o j sem v i d e l , da je tisto nemo­

goče res. Nekdo naju Je izdal. Vojaki so se še nekaj pomenkovali, videl sem, kako je nek Primorec, ki je večkrat prišel tu mimo, kazal z roko na naš mlin. Obkolil i so hišo, skupina s poveljnikom in tistim Primor­cem pa je vdrla v hišo. Začeli so me za­sliševati. O kakšnih puškah seveda nisem hotel nič slišati. Delal sem se prav neved­nega in na njihova vprašanja sem odgo­varjal z narejenim začudenjem. Oni pa so vedeli vse. Kolikokrat sem odhajal tja in koliko pušk sem pretihotapil v hosto. Ker jim nisem odgovoril tako kot so hoteli, so sklenili, da me odpeljejo skupaj z mojim bratom, ki je ves čas zasliševanja mirno delal v mlinu kot da se ga te stvari prav nič ne tičejo. Tedaj sem se spomnil, da bi bilo dobro, če bi j im ušel. Vedel sem, da me bo v kleti zaporov dohitela svinčenka. Rekel sem jim, da bi bilo dobro, če bi po­skusili malo sllvovke, preden gremo. Naj­prej so se upirali, potem pa so le pristali. Prinesel sem litrsko steklenico. Začeli so jo prazniti. Najprej bolj počasi, potem pa vedno bolj. Po pol urnem popivanju so se jim pridružili še trije vojaki, ki so stražili v mlinu pred sobo, kjer so pili. To je videl moj brat. Vzel je motiko, jo dal na rame in odšel lz mlina. Tisti, ki so obkolili mlin. so mislili, da so brata spustili. Brat je šel mirno mimo njih. Tedaj je straža v mlinu opazila, da je moj brat ušel. Mene so od­vlekli ven pred hišo in vpili naj hitro po­vem, kam je šel brat.

»Ce je vzel s seboj motiko, je gotovo od­šel v vinograd,« sem jim mirno odvrnil NigO mi verjeli. Mrzlično so iskali po vasi in kleli. Izkoristil sem trenutno zmedo l n stekel p ro t i gozdu I t a l i j an i so tako j opa­z i l da bežim. Z a p o d i l i so se za m a n o in s t r e l j a l i . Pozneje sem zvedel, da so me ujeli. Opazili so nekoga, ki je tudi bežal.

Podrli so ga na tla. Misl i l i so, da sem jaz. B i l pa je moj sosed Franc OkiČko. P r i na­šem vinogradu sva se z bratom sešla in jo mahnila v Gorjance. Zvezo sva iskala več dni. Končno nama je uspelo najti tabori­šče in pridružila sva se Gorjanskemu ba­taljonu . . . Postal sem partizan. Dodeljen sem bil skupini ki je skrbela za hrano.

Kdaj je bilo najtežje? Na to skoraj ne bi mogel odgovoriti. Veliko je bilo težkih ln tudi lepih trenutkov. Večkrat smo bili skoraj brez hrane. Tako smo si včasih po­magali z divjačino, ki jo je v Gorjancih kar precej. Pozimi triinštiridesetega leta je naša skupinica, ki je skrbela za hrano, do­bila nalogo naj ustreli kakšnega zajca, srno ali pa karkoli, kar bi se dalo sku­hati. Cukajne Alojz, jaz in še nekdo, imena se ne spominjam več, smo v »zasedi*1 ča­kali na divjad. Snega je bilo skoraj tričetrt metra. Opazili smo črno piko ki se je vla­čila po snegu. Bi l je divji prašič. Videti }e bil zelo velik. Ko se nam je približal na kakih petdeset metrov, smo nekajkrat ustrelili. Prašič se je ustavil, potem pa se je obrnil, Vse je kazalo, da nam bo ušel. Tovariša, ki sta bila z menoj, sta predla­gala, da se vrnemo. Jaz pa sem vztrajal na tem, da gremo za njim. Vedel sem, da je prašič zadet In da ne bo mogel daleč, ker bo prej omagal. Sam sem odšel za njim. Po krvavi sledi sem ga sledil skoraj dve uri. Bilo je zelo naporno ker je bil sneg globok. Lovska žilica mi nI dala miru. Pred vojno sem tam okoli postrelil že več pra­šičev. Končno je bila sled že vse bolj ši­roka, videlo se je, da je žival že omahovala. Kmalu sem ga zagledal pred seboj. Pribl i ­žal sem se mu na dvajset metrov in nekaj­krat ustrelil. Sel sem še bliže. Slišal sem kako je pihal. Hotel sem še enkrat ustreliti, segel sem v žep po kroglo toda žep je bil na

moje presenečenje prazen. Prašič pa se je pripravljal na naskok. Nikoli prej nisem slišal ali bral, da je to tako trdoživa žival V sebi je imel vsaj Šest krogel. Skočil je proti meni in kmalu bi me podrl. Branil sem se s puškinim kopitom. Premetavala sva se po snegu, ki je segal visoko nad ko­lena. Končno je omagal. Poklical sem to­variše in skupaj smo ga odvlekli

Da, sedaj se spomnim. Takrat* pa se je šlo res za življenje. V vas Cvetice na drugi strani Gorjancev smo šli po hrano. Bilo nas je deset partizanov in s seboj smo imeli dve muli. 2e preje so nas opozorili na četnike, ki so se zadrževali tam okoli. Previdno smo se približevali vasi. Na prvi pogled ni bilo nič nevarnega. Od vseh to­varišev sem poznal samo dva. Bi la sta Šta­jerca. Ostali so bili novinci. Z več vaščani smo se pogovarjali ln nihče ni omenil, da so v vasi ljudje, ki držijo z okupatorjem. Sumljivo pa se nam je zazdelo, ko nas je neka žena zelo prijazno vabila v svojo hišo. češ naj se vendar odpočijemo saj smo v i ­deti tako trudni In da bo skuhala čaj. T a ­koj smo posumili in nismo sledili njenemu vabilu. Zena je nekam zginila. N i preteklo deset minut, ko so se na nas usule svin-čenke. Moj znanec Stajerc je padel. Drugi je b ' l ranjen. Cetniki so se skrivali za voglih hiš in streljali na nas. Prišli so iz bližnje postojanke pri sv. Ani . Sprva nismo imeli kritja. Potem smo se zatekli za star zid. ki je nekoč omejeval vrt. Vzdolž njega smo se umikali in jim ušli. čeprav jih je bilo zelo veliko. Kmalu smo bili v zavetju smrek .. .*

Tako pripoveduje Vrba Veliko podobnih doživetij je že pozabil Ostala so samo ne­katera Vrba še dandanes zahaja v Gorjan­ce med smreke, kjer so se nekoč borili za »staro pravdo«. (pb)

202 ženski in 11 moških v sedmih prostorih

V jeseni nov učni načrt v petih razredih osnovne šole

Temna v*:ža, v kateri guetejo ženske in malicajo. Vratar sem in tja katero pocukne. Smeh. Stopnišče natrpano z lepenko in zaboji. Iz pro­stora, v katerem je slišati govor­jenje, prekladanje in zavijanje, se blešči električna luč. V prvem nad­stropju spet polno žensk, deklet, žena in starejših. Pogledam za prvi ovi ­nek — teman prostor z bojlerjem, školjka za umivanje z dvema pipa­ma. Zraven nešteto kanonskih ška-tel —od tal do stropa. Na sosednjih vratih listek: Mehanik; ključ pri vratarju.

»Ti, ena te čaka,« pravi manjše dekle večji blondinki in pokaže pro­ti meni. Tako sva se sešli s predsed­nico sindikata Tinco Zlogarjevo iz Novega mesta.

— M i lahko poveste kaj o proble­mu zaposelnih žena v vaši tovarni?

— Jaz ne vem dosti, bom poklicala še Grahkovo . . .

Na srečo je bila ta nekoiikanp bolj zgovorna, da sem jo lahko zapletla v pogovor.

— V novomeški Industriji perila delajo 202 ženi, od teh se jih nad 80% vozi v službo z vlakom (iz Treb­njega, Otovoa, Straže), s kolesom ali pa prihajajo peš iz bližnje oko­lice. Nad 90 zaposlenih je mater z

enim ali več otroki. S temi je težko. Ce jim zboli kateri od otrok, morajo seveda ostati doma, pri tem pa trpi ­ta proizvodnja in njihov zaslužek. Naše delavke delajo v pretesnih prostorih, doma tudi nimajo udob­nih stanovanj .hranijo se neredno.

i- Ste že kaj mislili na topel obrok hrane med delovnim časom?

— Na vsaki seji upravnega odbo­ra delavskega sveta in sindikata razpravljamo o tem in razmišljamo, kako bi se to dalo urediti, vendar smo ugotovili, da je to v sedanjih prostorih nemogoče. Nekatere delav­ke nosijo hrano od doma, večini pa kupuje kurirka, ko gre v mesto, ma ­lico.

— In sindikalno delo? — 2e nekaj časa dremljemo, se

okorajži Tinca. Nekateri člani se­danjega odbora so odšli drugam, ne­kateri pa ne hodijo na sestanke, tako da pravzaprav le trije pred­stavljamo sindikalni odbor. Pr ihod­nji teden bomo imeli sestanek, na katerem bomo izvolili nov, delavnej-ši odbor. V letošnjem letu so člani našega sindikata sodelovali pri pro­stovoljnem delu na novomeškem stadionu in organizirali prvomajsko proslavo — to je dokaj malo, vendar se več ni dalo storiti.

»B i ! sem neizmerno ponosen« Vtisi mladinca-defegata s IV. kongres« ZKS lz občine Vldem-Krško

Vedno vedrega i n nasmejane ga V I N K A P O T I S K A iz V id em-Krškega sem ^ašel v Va lvasor ­j ev i t i s k a r n i v Krškem, k jer j i zaposlen kot graf ik. K o t vedno, je b i l tudi tokrat zavzet z de­lom, zato me n i opaz i l . Gibčne roke so se m u pravkar oprije­male knj ige. Segel sem m u v ro­ko ln mu kot delegatu IV. kon­gresa Zveze komunistov Slove­ni je k i je b i l jun i j a v L jub l j a ­n i iskreno čestital. V njegovih o&čh sem opaz i l odsev sreče in zadovol jstva. L jube zn i vo s« J« odzva l mojemu v a b i l u i n m i po­stregel z odgovor i .

»Dovoli mi,« Je pričel V i n k o , »da najprej pozdrav im vse b r a l ­ce Dolenjskega lista.« Nato se je pričel na j in razgovor odvi jat i nekako takole:

Na IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije «* sodeloval kot mladinec B i mi hotel na kratko po­vedati svoje osebne vtise g kongresa?

Nešteto vt isov s kongresa ni mogoče povedat i v nekaj bese­dah, vendar b i r ad poudar i l to­varištvo delegatov, i skreno Iz­menjavo mnenj ter popolno odo­bravanje not ran jemu l n zuna­n j emu gospodarsko-pol l Učnemu razvo ju , k i je b i lo Izraz zaupa­nja v vodstvo Zveze komunis tov Sloveni je .

Dejal si, da si bil sa dele­gata nepričakovano isvo-ljen. Povej nam, kakšen občutek si imel t teti tre­nutek?

B i l sem gtnjen, neizmerno ve­sel i n ponosen. Čutil sem ut r ipe srca, k i n iso pojenjal i vse do za­ključka kongresa.

Te je kateri izmed izgla-sovanih sklepov posebno navdušil?

Navdušili so me y$i sk lep i . — Sodeloval sem v organizaci jsko politični k o m i s i j i , k j e r me je preseneti la kons t ruk t i vna k r i t i ­ka o neka te r ih poman jk l j i v o s t ih članov Zveze komunistov . I zg la - ' sovan je b i l tud i sk lep o bodo­čem de lu z mlad ino . T a se rnl zdi posebno važen, k a r je po­kazala tudi razprava . Govor i l o se je o v o d i l n i v l og i m lad ine v našem družbenem sistemu, o njeni Ideološko-polltiČni vzgoj i , o p r i p r a v i za prevzem nov ih n a ­log, o vses t ransk i vzgoj i m l a d i ­ne ' v dobre komuniste . V s a ta strnjena razprava je b i lo eno samo ve l iko pr i znanje m l a d i n i za njeno dosedanje delo, k i je rodi lo bogate sadove.

Kje ln kako se nameraval v bodoče politično udej-stvovati?

Ko t m lad inca me delo z m l a ­dino najbolj vese l i , zato bom skušal po svo j ih najboljših mo­čeh sklepe a' kongresa posredo­vat i m l a d i n ' . Prepričan sem, da bom s tem mlad in i največ k o r i ­s t i l .

Si zadovoljen s številom članstva v občini Vldem-Krško?

K o l i k o r m i je znano, je števi­lo članov Zveze komun i s t o v v naši občini ka r zadovol j ivo. Me­n i m pa, da so v članstvu pre ­malo zastopani kmet je . Le- t i b i k napredku gospodarstva na v a ­s i lahko mnogo pr ipomog l i s tem, d a b i sovaščanom prav i lno tolmačili ukrepe sodobnega kmet i j s tva in zadružništva.

Sedaj pa, drag i Vinko, če do-voliš še nekaj zasebnih v p r a ­šanj.

Si v službi zadovoljen? S službo sem le de loma zado­

vo l jen. Zakaj le deloma?

K o t celoten ko l ek t i v t iskarne tudi mene v znemi r j a dejstvo, da že da l j časa de lamo v prema jh­n i h prostor ih . Ponudbe za nova grafična naročila pr ihaja jo i dneva v dan . imamo tud i nekaj nov ih strojev, dokaj več de l a v ­cev — vse to pa v pros tor ih , k i že davno veft ne ustrezajo. Za razširitev de lavn ic je že izdelan načrt, le denar ja nt. K l j u b te­mu nisem črnogled, k e r se za naše težave živo zanima p r ed -

Pri tem jI je bilo kar nekako ne­rodno in vsa vesela je brž odgovo­rila na naslednje vprašanje. Razen nje sta se oglasila še Grahkova in sekretar.

V bodoče bomo skušali poživiti de­lo sindikata z izobraževanjem član­stva. Za dosego kvalifikacije bomo organizirali tečaje ter z raznimi pre­davanji nudili svojim Čltnom mož­nost samoizobraževanja.

— Kaj vas torej najbolj tare? Na to vprašanje sem pričakovala dol­govezno naštevanje vseh vrst težav, presenetil pa me je kratek in hiter odgovor vseh treh hkrati:

— Prostor! Prostori Saj vidi tel — Voljo imamo, uspehe tudi, je

povedal sekretar. Ce nam bo uspelo dobiti prostore bivše Tovarne Igrač, bomo uredili naš obrat, kot j e treba Tudi tople malice.

Kaj bo sicer s temi ženami, ki v pretesnih in pretemnih prostorih delajo, v pretesnih živijo, jedo pre­malo in ob nepravem času? Bodo to čez nekaj let še vesele, gibčne in za šale dovzetne mladenke, kot so da­nes? Ce bo šlo tako naprej, j im bo neurejenost razmer prav gotovo iz -podkopala zdravje, družinsko srečo in voljo do življenja sploh. R. B.

sednlk občine tovariš Nunčič, kar ml daje upanje, da se bo stanje izboljšalo. Takrat bom s službo zadovoljen.

Tvoja največja želja? Čimprej odslužiti redni voja­

ški rok. DRAGO KASTELIC

Muzejska zbirka v Dol. Toplicah spet

odprta • Dalj časa je bi l lokalni m u ­

zej v Dol. Toplicah brez pra ­vega opravičila zaprt, kar se je mnogim domačinom pa tudi zdraviliškim gostom zdelo čudno. Pretekli teden so za ­devo uredili. Zdaj je muzej vsako nedeljo odprt, po po­trebi pa tudi med tednom. Gostje si muzejsko zbirko r a ­di ogledujejo, saj hrani dra­gocena pričevanja o delu tu ­kajšnjih borcev in domačinov v letih NOB. ' D. G .

Znano je, da uvajamo v osnovni šoli novi, reformirani učnj načrt Začasen je, saj je odraz življenja i n se bo zaio še vedno sprerninjal kot se spreminja življjenje samo in hoče v določenih obdobjih pr i ­merno izobraženega ter vzgo­jenega človeka. T a resnica ve­lja za vse pretekle in bodoče čase, za vse družbene urecu-ive in vse vrste državnih oblik. Nobena skrivnost ni, da hoče tudi socialistična Jugoslavija imeti ljudi, ki bodo s svojo osebnostjo vodili generacije k ciljem, ki jih je začrtala naša revolucija in ki j im sledijo vsa svetovna napredna gibanja.

Doslej so se učili po novem učnem načrtu učenci od i . do 4. razreda. Prodno smo jih uvedli v vse slovenske šole, so Jih praktično preizkušali v eksperimentalni šoli v Ljublja­ni in v poskusnih oddelkih po vsej republiki.

Preteklo leto so tako pre­izkušali učni načrt za V. raz­red. Sedaj je popravljen z iz­sledki prakse in bo obvezen za vse pete razrede osnovnih šol. Pripravljen je tudi osnutek načrta za VI. V I L in VIII. raz­red, k i bo preizkušen v veljavi v šolskem letu 1962-03. Zna ­čilnost načrta za te razrede je, da ga tri četrtine predpisuje Svet za šolstvo LRS, eno četr­tino pa bodo izpolnili občin­ski ljudski odbori po svojih po­trebah.

Kakšen j e torej "novi učni načrt za pete razrede?

Odpadla je stroga predmet-nost, ki je bila doslej za otroka v tej starosta škodljiva, saj po­znamo velik padec pozitivnih uspehov v primerjavi z uspehi v četrtem razredu. Prehod od razrednega k predmetnemu po­uku je za učenca predstavljal veliko spremembo, ki psiholo­ško ni ugodno vplivala. Raz­redni učitelji do četrtega raz­reda so otroke učili vse pred­mete, z njimi so bih" dnevno več ur neprekinjeno, zato so jih lahko učili, vodili, kontroli­rali in vzgajali. Naslednje šol­sko leto pa tega ni bilo več. Predmetni učitelji, v glavnem brez svoje krivde, niso mogli poznati otroka v taki meri, če­prav je deset do dvanajstletni učenec tega že potreben, ker še ni sposoben za samostojno umsko delo. Da bo prehod od razrednega k predmetnemu

p o u k u od šestega r a z r e d a da l j e iažji, bo j ed ro p redmetov (slo­v e n s k i j e z ik , računstvo, spo­znavan j e pr . rode m družbe t.j. z eml j ep i s i n zgodov ino ) pouče­vala ena učna meč. P o možno­st i bodo ostale p r edme te učili d r u g i , če pa te možnosti ne bo, p a bo b reme ce lotnega načrta m o r a l nos i t i r a z r e d n i učitelj s a m . • ,

Naša šola naj bi b i l a vzgojna ustanova. Da bomo to v po ln i meri dosegli, nam zagotavlja razredni pouk. Prevzeli smo načelo, d a naj bo o t r ok sredi­šče z a n i m a n j a , to p a l a h k o do ­sežemo z e n o t n i m vzgojnim vplivom čim manjšega števila vzgojiteljev.

Novi učni n a c r i hoče pre­usmeriti učiielja i n učenca od golih učnih predmetov na člo­veka, ki živi v življenju in ne v učni snovi, ki je zbrana v raznih učnih knjigah. Zato bi morali učenci večkrat n a ekskurzije, navajati j i h bo tre­ba na samostojno zbiranje po ­datkov iz življenja, s eveda na­črtno in pod vodstvom učitelja, in s tem v naše šole uvest i razen frontalnega tudi s k u p i n ­ski pouk.

Vodilni predmet Je spozna­vanje družbe, s katerim so vse ­binsko logično povezani vs>i ostali. Pri tej starosti gleda otrok na svet še globalno, ce­lotno, njegove umske sposob­nosti še niso lake, da bi mogel sistematično urejeno snov posa­meznih učnih predmetov uspe­šno osvajati i n ohranjati. T e ­ga je sposoben šele v nasled­n j i h šolskih letih. T e ugotovi­tve psihologije so upoštevali tud i sestavljavci načrta in praksa je pokazala, d a j e z n a ­nje učencev pri povezovanju predmetov boljše, trdnejše i n razumsko osvojeno. Opustili smo torej lekcij ski sistem po poglavjih. Snov bomo jemali po izsekih iz življenja, ki so za­jeti v učnih enotah, omejeni na določeni prostor in čas i n zajemajo življenjsko prirodno ali aktualno družbeno in go­spodarsko problematiko.

Učna snov se je razen tega vsebinsko pomaknila iz daljnje preteklosti v sedanjost. V pre­teklost posega le tedaj, kadar bomo hoteli prikazati, kako je človek s trudom pridobil to, kar danes ima. Za tako mlade­ga človeka je preteklost težje dojemljiva, Preštevilni zgodo-

B02IDAR J A K A C : S L O V E po Rdeči zemlji v Dolenjskem

deljka od 9. do 12

N S K A F A R M A V O H I O — 195i (Obiščite razstavo S poti muzeju, ki bo odprta do konca avgusta vsak dan raeen pone-ure, vsak torek in petek pa tudi od 15. do 18. ure)

U^illilllMMIlllllllllllilllll^

Zveza ženskih društev je prejela ve« pisem, v katerih se ženske sprašujejo, kako j « mogoče, da so Jugoslovanski škofje sredi 20. stoletja mogli napisati pastirsko pismo, v katerem so stvari, ki niso samo v očitnem nasprotju z dogna­nji sodobne znanosti, ampak tudi krute ln ponižujoče za žensko. Glede na to je zdravnica za ženske bolezni in ljudska poslanka doc. dr. Ruia Segedln napisala pričujoči članek, v katerem pojasnjuje stališče sodobne zdravniške znanosti do omenjenega pastirskega pisma.

Javne razprave ln posvetova­nja o sp lavu i n kontracepc i j i k l smo j i h Imel i l a n i p r i nas. so spodbudi le tudi katoliške škofe v Jugos l a v i j i , da ao , , z -cbadl past i rsko p ismo, k i so 8 a

k t o s spomlad i bral j v k a t o l i ­ških c e rkvah . V p i smu so po­novili že znana stališ'a kato­liške cerkve o zakonsk* F V « / ' . ,

sp lavu in kon - . f .cepcij l K a t o 1 ' -ški ško'.je v tanj p i s m u oo raz­lagajo feimo krščanskega učenja o teh vcnaSanJih, s k a t e r i m i hočej.j strašiti ivo je vern ike , ampak žele na tand-.tt.fi I oztn način i z ko r i s t i t i celo m e d i c i n ­sko znanost v svoje namen«. Čeprav p ismo nI doseglo uspe­h a , k i so ga škofje že'eli saj J/e v zbud i l o med l judmi , z last i t a med ženami, ve l iko ogorče­

nja, men im, da Je potrebno p i ­smu dat i nekaj pr ipomb.

Odka r obstaja svet, so l judje na razne načine ure ja l i vpraša­nja potomstva. Najbol j krut;- ln nehumani načini, kot so deto-mor i n Izpostavljanje obrok, spadajo povsod po svetu veči­noma že v preteklost. Do današ-1 njega dne pa &e je ohran i l ken zelo razširjen način urejanja števila rojstev hoteni splav, k i je v p r v i v rs t i škodljiv za že-

»no, v p l i v a pa neugodno tudi na odnose v družini, predvsem nu medsebojne . odnose med ženo in možem- K l j u b temu da kato­liška cerkev uči, da je hotem splav greh. da le to umor »ne­dolžnega življenja«, so se tud 1

mnoge verne katoliške ženske od nekdaj zatekale k splavu,

kadar s i lz kakršnega k o l i v z roka n iso želele o t roka . S t a ­lišče katoliške cerkve do sp lava ne temeldi n a n jen i s k r b i , za njeno zdravje i n srečo, ampak Je odsev njenega gledani« na spolne odnose. Katoliška cerkev namreč uči, da je spo ln i odnos tudi med cerkveno poročenima zakoncema greh, če n i name­njen razmnoževanju. Takšen nauk o s p o l n i h odnos ih pa nI saimo p ro t inaraven , armpak vod i

DR. RUŽA ŠEGEDIN

še k hujšemu ponižanju lene, k i mora po učenju katoliške cerkve nosit i vse posledice spo l ­nega življenja kot kazen za p.reh, k i ga je stor i la ^Iva" v r s -;u. ko j « »zapeljala« Adama. .

P r a v gotovo splav ne more bi'tl p r imerno sredstvo za isre-janje števila rojstev i n ga kot takega seveda odklanjamo. Simo pa prot i sp lavu zato, ke r nam je med ic inska znanost dokaza­la , da ie splav Škodljiv ženine­

m u zdrav ju , lahko pa t ud i ne­varen za njeno življenje. M n o ­g i h . h u d i h posledic n i mogoče ods t ran i t i z najboljšimi medi ­c i n s k i m i pripomočki in žena lahko postane tra jen i n v a l i d . Nič manj hude, včasih morda še hujše so posledice, k i j i h splav pust i v duševnem življe­n ju žene. S tem, ko se žena odloči za splav, seveda prevza ­me sama vse pos led ice splava in tako je postavl jena v popol­noma neenakopraven položaj z možem v spolnih odnos ih. N a ­čelo human ih socialističnih od­nosov med l judmi ve l ja tudi za spolne odnose med možem ln ženo. Prav ioo do spolne l jube ­zni , k i naj bo podlaga zakon­skemu življenju, p r i z n a v a m " enako ženi kot možu. P r a v tako pa mora b i t i tudi odgovornost za nezaželene posledice spolne l jubezni obojestranska. Ce b i p r i z n a l i splav kot spre jeml j ivo sredstvo za regu l i ran je rojstev — ne glede na kvarne posledice za zdravje žene — bi s tem po­s tav i l i ženo v popolno odvis­nost od moža, ka r ne bi b i l o v sk ladu z našimi pogledi na so­

cialistične odnose med l j u d m i . Varovanje telesnega in dušev­nega zdrav ja žene ter spošto­vanje njene enakopravne oseb ' nosti so v p r v i v r s t i raz log i za naše odk l on i l no stališče do splava .

To seveda ne pomeni , da vent ne bomo n a p r a v i l i sp lava, če je ogroženo njeno zdravje a l i celo življenje a l i če b i se zarad i oo-sebno h u d i h osebnih, družin­s k i h a l i d rug ih težav znašla v položaju, da svo jemu bodočemu ot roku ne b i mogla nud i t i p r i ­marne nege. s k r b i l n vzgoje.

Katoliška cerkev pa celo v p r ime ru , kadar je zaradi no­sečnosti ogroženo ženino živ­ljenje, prepoveduje naprav i t i splav. V past i rskem p i smu je zapisano: »Splav ne more bit i dovol jen n i t i tedaj, kadar m i ­s l imo , da je v nevarnost i živ­ljenje matere. V okrožnici o krščanskem zakonu prav i pa ­pež P i j XII; »Močno sočustvu­jemo z materjp, k i j i p r i Izvr­ševanju naravne dolžnosti pre-te resne nevarnost i ne le za zdravje, marveč celo za samo življenje . . . « In da>lje: »Ko krščanska nravi .ost brezpogoj­no obsoja neposredni splav, ne samo varuje svetost življenja marveč s tem h k r a t i varuje ugled zdravstvene vede.« In še: »Krščanska mat i , k i da vo­

d i t i načelom nravnost i , bo mno­go bolj k o r i s t i l a j avnemu b l a -gru , k a k o r če s težko operaci jo za s i l o reši svoje življenje, p r i tem p a žrtvuje svoj plod.«

V s i napor i i n dosežki m e d i ­c inske znanosti so namenjeni čuvanju človekovega zdrav ja i n nuđenju zdravniške pomoči t i ­s t im , k i so zasadi bo lezni po­t rebn i zdravl jenja. K a d a r je v nevarnost i celo življenje člove­k a , v lagaio z d r a v n i k i največje napore, opravl jajo najtežje ope­racije, da b i rešili bo ln ikovo življenje. Po mnen ju katoliške cerkve pa b i z d r a v n i k i m o r a l i odreči svojo pomoč nosečnici, kadar je zarad i nosečnosti n je ­no življenje v nevarnos t i , samo zato, da ne b i o s k r u n i l i nek ih božjih postav alt celo zato. ker b i s tem pomaga l i ženi, k i mora vse posledice spolnega življe­nja nos i t i kot kazen za E v i n greh. M e d i c i n a ne pozna in ne pr i znava takšne d i s k r i m i n a c i j e in zato bo vedno i zavračala takšne zahteve katoliške cerkve M e d i c i n s k a znanost se je že ta­ko 'razvi la, da je dames redko­kdaj- potrebno naprav i t i splav zato, da rešimo življenje ma­tere. K a d a r pa je to potrebno gre večinoma za matere, k i so že večkrat rodi le , k i imajo f.p več živih otrok. T a k i mater i bi mora l torej zd ravn ik odreći

v i n s k i p o d a t k i so b i l i dos le j balast, k i j e j e m a l čas z a o b ­ravnavo sedan jos t i ; to p a m o ­ra o t r ok spoznat i i n doživeti i n se m o r a v šoli zan jo p r i p r a v i t i . Načrt p r e d v i d e v a novo, svežo, s ta lno a k t u a l n o snov , k i bo o-t r o k a v o d i l a v tekoče družbeno življenje, d a bo živel s seda­njo za bodočo družbo i n si p r i ­d o b i l d e l o v n i p o l e t

Z a novo de lo v petem r a z ­redu bodo m o r a l i b i t i starši p r i p r a v l j e n i pomaga t i , d a bodo otroc i m o g l i n a iz le te , d a bodo mog l i b r a t i i n preg ledovat i čim več m l a d i n s k e l i t e r a tu r e , d n e v ­nega časopisja i n r e v i j . I m e l i naj b i možnost poslušati r a d i o , dovo l j časa bodo m o r a l i i m e t i za domače p i smene na loge ter opazova lne naloge v n a r a v i i n gospodars tvu .

Nada Gostič

# Na slavju v Podstenicali je bilo okoli 10.000 ljudi, ki so se pripeljali s 60 osebnimi avtomobili, z 32 avtobusi in s 186 tovornjaki, vendar se ni zgodila nobena nesreča.

# Turistično gostinsko pod­jetje Grad Otočec dograjuje­jo. Za direktorja podjetja je imenovan Jože Lampret. V gradu gostom še strežejo, ker novi camping še ni docela ure­jen.

# V kratkem bodo začeli graditi vodovod Dolenja vas — Hrast je in v Skocjanu ter nadaljevali z gradnjo naslednje etape vodovoda v Smarjeti.

# Za stanovanjsko zadrugo je v Novem mestu precej kan ­didatov. Zaživela bo prihodnje leto, ker zdaj še nima na raz­polago finančnih sredstev. P r i ­hodnje leto ne bodo dobivali zasebniki več kreditov za gradnje. Ta sredstva bodo da­na na razpolago stanovanjski zadrugi. Zazidalni načrt za sta­novanjsko zadrugo je že na­pravilo domače Projektivno podjetje.

9 Ze mesec dni potekajo pogajanja med Tovarno obut­ve »Franjo Gorjup«,iz Zagre­l a ln novomeškim Projektiv­nim podjetjem o tem, kako bo zgrajena in urejena nova tr­govina te tovarne. Trgovina bo prav na ovinku ceste v me­stu (kjer je zdaj športna tr­govina). Z graditvijo in pre­urejanjem, kar jih bo stalo 4 milijone dinarjev, nameravajo začeti septembra. Arkade, ki bodo pred trgovino bodo pr i ­spevale tudi k boljši vidlj ivo­sti na ovinku. Trgovina bo za­čela prodajati že letos.

# V Novem mestu bodo za­čeli prihodnjo pomlad graditi novo poslovno hišo, ki bo sta­la poleg pisarn »Novolesa«. T u bodo imele pisarne predvido­ma trgovska podjetja ter Go ­stinska in Obrtna zbornica. Gradnja bo veljala okoli 4 milijone dinarjev.

Qf Dolenjska založba bo v posebni, lični brošuri izdala razpravo prof. Janka Jarca, ki je bila objavljena v zadnji številki Dol. lista: »Partizan­ski Rog«.

svojo pomoč zato, da b i zadost i l božji postav i . Zaka j katoliški škofje ne dv i gne jo glas pro t i aborter jem In mazačem, k i lz ko r i s t o l j ubn ih pobud op rav l j a ­jo splave m pogosto spravl ja jo zarad i n es t r okovn ih posegov v resnično nevarnost življenje mater. Tako b i s t o r i l i mnogo več kor is tnega za narode, za katere So tako v s k r b e h v svo ­j e m p i smu.

K o se v p i s m u govor i o žrtvi matere, k j je koristnejša za »javni blagor«, se škofje zate­kajo k p r i m e r j a v i z z d r a v n i ­k o m l n bolničarko v kužni b o l ­nišnici, k i tud i tvegata svoje življenje za j a v n i blagor. T a pr imer java je z medic inskega stališča popolnoma neutemel je­na. M e d i c i n a je glede zaščite pred n a l e z l j i v i m i bo l e zn imi do ­segla že tako v e l i k napredek, da je nevarnost okuženja s t r o ­kovnega osebda m in ima lna . P r i ­mer java s stanjem v zdravs tve ­ni vedi pred 2 tisoč l e t i je po­temtakem docela neumestna. SIcer pa se mora v s akemu člo­veku, kakršne k o l i m ise lnos t i in morale je že, up i r a t i neživ -!jenjsko in nehumano stališča katolLske cerkve , da je za »jav­n i b lagor« koristneje žrtvovati S iv l i ' n j e matere, kakor pa u n l -

(Nadaljevanje na 6. strani )

S P C R J LN T E L E S N A V Z G O J A # S P O R i iM .t-L£Stffi tfZUUJfl • S F 0 R 1 iN f K L f i S N A V Z i i O J A

Usposobimo kader za šo.sko telesno vzgojo Glavna ovira za uresničeva­

nj« smotrov telesne vzgoje v Šolah je v pomanjkanju pri­merno šolanega učnega kadra, objektov in športnih potrebščin za pouk telesne vzgoje.

Učitelji, ki poučujejo telesno vzgojo, se morajo neprestano izpopolnjevati in v reformirani ioli so jim postavljene nove konkretne naloge.

Tajništvo za šolstvo, prosveto w kulturo pri OLO Novo me­sto Je organiziralo v Novem mestu tečaj šolske telesne vzgo­je od 3. do 12. avgusta. Udelež­ba bi bila lahko večja — zbra­lo se je komaj 18 tečajnikov — vendar v nekaterih občinskih ljudskih odborih niso vzeli to stvar resno. Iz Metlike na pri­mer ni prišel nihče, pa tudi en sam tečajnik iz novomeške ob­čine je veliko premalo.

Namen tečaja je bil predelati novi učni program telesne vzgoje od 1. do 8. razreda os­novne šole. Med tečajniki je bila večina, ki uči telesno vigojo samo v svojem razredu, nekaj pa jih je tudi bilo, ki bodo prevzeli ves pouk telesne vzgoje v višjih razredih na ne­katerih popolnih osnovnih šo­lah.

Na vseh naših srednjih, stro­kovnih in 27 popolnih osnovnih šolah imamo skupno samo 16 strokovnjakov za pouk telesne vzgoje in še od teh jih bo ne­kaj zapustilo v letošnjem letu naš okraj, novih pa najbrž ne

bomo dobili. Zato moramo pri­dobiti v jeseni čimveč učiteljev za izredni študij telesne vzgoje na višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani in tudi občinski Ijttdfki odbori v našem okraju bodo morali v bodoče razpisati čimveč štipendij za študij teles­ne vzgoje v Ljubljani alf Beo­gradu.

Na tečaju v Novem mestu je

razen domačih telesnovz^ojnih učiteljev predaval tudi Drago Ulaga, profesor na Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani.

Tečajniki so imeli večje šte­vilo vadbenih ur na prostem v takih pogojih, kakor jih imajo doma na svojih šolah. Prizade­vati si moramo, da bodo po možnosti me telesno vzgojne ure na prostem in to na trav­

niku, v gozdu, ob potoku In po. zimi v zasneženi naravi. Jzogi-lia.jnin se telesnovzgojnlh ur v šolskih učilnicah!

V bodoče bomo morali Izvesti še več podobnih krajših teča­jev v naših posameznih obči­nah, da se bo vse učiteljstvo seznanilo z novimi nalogami šolske telesne vzgoje.

Jože Glonar

Holandski odbojkarji v Novem mestu Po daljšem pogajanju z Namlz-

notenlško podzvezo v LJubljani, ki pripravlja gostovanje holand-skih odbojkarjev in igralcev na­miznega tenisa v Sloveniji, so se pri Partizanu zedinill za datume gostovanja treh holandskih od* bojkarskih ekip v Novem mestu. T r i odbojkarske vrste lz Amster­dama — dve moški in ena ženska, bodo nastopile v petek, 28. avgu­sta, ob 16. ur i na Lok i . V pred­igri bosta nastopili moški B eki­pi Amsterdama ln Novega mesta, nato pa ženski ekipi obeh mest. V glavnem srečanju se bosta po­merili najboljši moški vrsti! Kot nam je znano, bo kot reprezen­tanca Novega mesta nastopilo kompletno llgaško moštvo doma­čega Partizana, razen Sonca, \ Je poškodovan. Srečanje z gosti lz Amsterdama bo dobra pripra­va pred HgaSkimi boji v Jesen­skem delu zvezne odbojkarske l i ­ge, ki se pričnejo že 6. septembra. V okviru priprav bo novomeška odbojkarska vrsta v nedeljo go­stovala še v Kočevju, kjer so v okviru Športnega tedna pr ipra­

vili med drugim tudi odbojkarski turnir.

Novomeške lin ostale ljubitelje odbojke bo gotovo zanimalo, kak­šen Je R A Z P O R E D T E K E M v Je­senskem delu zvezne odbojkarske lige, ki se prifne 6. septembra. Za novomeško odbojkarsko vrsto ni preveč ugoden, saj bodo Novome-ščani prve štiri tekme morali Igrati na tujih igriščih, tako da se bodo Šele 27. septembra prvič predstavili domačemu športnemu občinstvu v srečanju z zagrebško Mladostjo, nato pa se bodo še dvakrat zaporedoma doma pome-* rili z Sindžellčem in Crveno zve­zdo. Razpored je naslednji:

Uvodno tekmo v Jesenskem de­lu prvenstva bodo Novomeščani Igrali v Ljubljani z 2 0 K »Ljub­

ljano« ln sicer 6. septembra, te­den dni kasneje pa bodo potovali v Beograd, kjer se bodo pomerili z državnim prvakom »Jugoslavi­jo«. Ce se vodstvo novomeških odbojkarjev ne bo že za 12. tn 13. september domenilo za trojni spored v Beogradu, bodo odboj­karji morali v Beograd ponovno potovati 19. in 20. septembra, ko bi Še pomerili z Železničarjem In Partizanom. V 4. kolu zvezne lige (27. septembra) bo v Novem me­stu gostovala »Mladost« iz Zagre­ba, teden dni kasneje pa bo no­vomeška vrsta prosta. V 6. kolu — l i . oktobra bo pri nas gostoval kandidat za odhod iz lige — beo­grajski sind/eiič, v zadnjem kolu 18. oktobra pa še bivši državni prvak — beograjska Crvena zve­zda, fm

Kamera je ujela vzrok nepravilnega starta: vozač na C liniji je morda za stotinko sekunde prezgodaj »ušel« In ujel v rebrasto prvo kolo spodnjo vrvico startnega mehanizma. Sklep: ponovitev starta (s 5. mednarodnih speedway dirk v Krškem 16. avgusta — foto: Dolenjski list)

K O Š A R K A

TEKMOVANJE TABORNIKOV NA PROSLAVI V PODSTENICAH

V NEDELJO, 30. A V G U S T A V BREŽICAH:

okrajno brzopotezno šahovsko prvenstvo

Pred Štirinajstimi dnevi smo na­javil i okrajno brzopotezno prven­stvo v Sahu, ki bi moralo biti v Brežicah, vendar Je bilo kasneje zaradi tehničnih ovir preloženo. T o prvenstvo bo dokončno 30. av­gusta v Brežicah, pričetek tekmo­vanja pa bo ob 9. url dopoldne.

Okrajna šahovska zveza Je d ru ­štvom in sekcijam že razposlala vabila in razpise tega tekmova­nja. Vabljene so vse šahovske enote iz okraja in vsi šahisti, če­prav Se niso včlanjeni v organi­zacijo. Pričakujemo, da se bodo tekmovanja prvič udeležili tudi Šahisti iz Krškega, Senovega, Sev­

nice, Krmel ja in Metlike. T u za­enkrat še ni šahovskih enot, so pa vsi pogoji za njihovo ustano­vitev. Ker so prometne zveze ugodne (iz Novega mesta bo vo­zil poseben avtobus), pričakuje­mo, da bo na prvenstvu nastopilo okoli 10 petčlanskih ekip ln preko 50 posameznikov.

Tekmovanje bo ekipno in posa-menzo. Najprej se bodo za pokal Okrajne šahovske zveze pomeri ­le 5-članske ekipe, nato pa bo tekmovanje posameznikov. Okra j ­ni prvak med posamezniki bo pre­jel pokal, pet najboljših pa Se posebne nagrade. fm

V okvi ru profslav na Podstenl-cah so taborniki priredili tudi tekmovanje v orientacijskem te­ku. Proge, koder so taborniki na­stopili, so bile dokaj zahtevne, vendar zanimive, saj so vodile mimo znanih postojank iz časov narodnoosvobodilne borbe. Vsaka patrola je štela pet članov, ki so morali skupno priti v cilj. Po progi so šli po opisu in so mora­li uporabiti kompas. Start in cilj sta bila na zbornem mestu sredi taborišča. Proga moških je vodila mimo bolnišnic v Jelendolu in na Daleč hrib. medtem ko so ženske šle proti Pogorelcu.

Nastopilo je 11 moških in 6 ženskih patrol. Pr i moških Je b i ­la najboljša patrola Novomešča-nov. medtem ko so pri ženskah zmagale članice Črnega mrava lz LJubljane.

Zvečer B O se ob tabornem ognju razglasili rezultati tekmovanja, najboljši pa so prejeli praktične nagrade, ki so j ih poklonila raz­na novomeška podjetja.

Tekmovanje na Podstenlcah Je bila dobra priprava za podobno tekmovanje, ki se je začelo vče­raj v Mariboru na republiškem taborniškem prvenstvu v mnogo­boju. J . 6 .

V soboto so v Dolenjskih Toplicah odprli nov termalni bazen, ki je velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma ln športa v našem okraju

Nekaj pripomb na rob pastirskega pisma (Nadal jevanje s S strani )

člti p lod, čeprav b i s tem živim otrokom v ze l i mater i n j i h n a ­pravili za s i rote .

Iz past i rskega p i s m a je raz­v idno , da katoliška cerkev na ­pada tud i metodo r egu l i r an ja spočetja, to je sodobno k o n t r a ­cepcijo. Po l eg čisto v e r sk ih raz­logov, pri k a t e r i h govore o z l o ­rabi krščanskih zakonsk ih p r a ­vic In dolžnosti, skušajo i zko­ristiti tud i mnenja ug ledn ih zdravstvenih s t rokovnjakov , da Je uporaba kon t racepc i j sk ih sredstev škodljiva telesnemu, posebno pa duševnemu zdrav ju , zlasti ženinemu.

M e d i c i n s k a znanost Je do da ­nes dovolj jasno dokazala in tudi naše lastne izkušnje nam to potrjujejo, da nič bolj ne r u ­ši duševnega m i r u žene kot ne­nehni s t rah pred nezaželeno nosečnostjo. Ug l edn i zdravstve­ni s t r okovn jak i , na katere se sk l i cu je past i rsko pismo, češ da so kont racepc i j ska sredstva škodljiva zdrav ju žene, so ži­v e l i pred 30 l e t i . ko so b i l a po­znana Ln tud i v rab i sredstva, k i so l ahko kva rno v o l i va l a na fcenlno zdravje . Danes pa pozna moderna kontracepc i ja sredstva, in t ud i samo ta priporoča, k i so zd rav ju neškodljiva, prepro­sta, zelo s i gu rna ln k i j i h pred­vsem uporab l ja žena. Danes n i ug l edn ih zdravs tven ih strokov n jakov , k i b i se s t r in ja l i z ar-gume.it i katoliške cerkve prot kontracepc i j i i n odk lan ja l i mo­dema kontracepc i j ska sredstva ptift pa J ih je mnogo, k i ta sred-#tvis>-pri poroča jo.

V past i rskem p i s m u zas led i ­mo že znano stališče katoliške cerkve, k i dovol juje zakoncem uporabo Knaus -Og inove meto­de za preprečitev spočetja, k i s lon i na tako imenovan ih p lo ­d n i h ln nep l odn ih dneh v ob­dobju med dvema mens t ruac i ­jama. Izkušnje pa so pokazale in tud i K n a u s sam je prišel do spoznanja, da je ta metoda ne­zanes l j i va za preprečitev spo­četja ter jo m e d i c i n a danes priporoča p rav v nasprotne n a ­mene, da jo namreč nasvetuje zakoncema, k i ne moreta imet i otrok. S tem, ko katoliška cer­kev dovol juje uporabo te s icer med ic insko nezanes l j ive meto­de, odstopa v b is tvu od svoje­ga stališča o namenu spolnega življenja.' P r a v tako t u d i ne bran i spolnega življenja ženi (!) k i brez svoje k r i v d e ne more imeti otrok. Zakonca, k i torej ne morete imet i otrok, se l a h ­ko spolno Izživljata ne da b i pr i tem grešila, nasprotno pa za spočetje sposobna zakonca »grešita zoper naravo« ln »išče­ta s a m o s v o j telesni užitek« ter »ne moreta dobi t i odveze«, če uporabl jata moderna kon t r a ­cepc i jska sredstva, da b i pre­prečila spočetje. Katoliška cer­kev torej ne odreka prav ice do spolnega ži,vljenja za spočetje nesposobnima zakoncema, pač pa jo odreka sposobnima zakon­cema. S ledn j ima dovol juje k a ­toliška cerkev le dvoje: a l i da ^ i v i ta vzdržno kot brat l n se-stra a l i pa se zatekata h K n a u s -Og inov i metodi . Pas t i rsko p i ­smo priporoča takšnim zakon­cem, da se posvetujejo z dob r im

krščanskim zd ravn ikom. K a k ­šen sm ise l naj ima poudarjanje tega »krščanstva« p r i z d r a v n i ­ku? M e d i c i n s k a znanost je sa ­mo ena in s lehern i vesten zdravn ik je dolžan de la t i samo po n j en ih načelih ln i z s l edk ih . Takšno raz l ikovanje dveh vrst zd ravn ikov (krščanskih l n ne-krščanskih) zato odločno o d k l a ­njamo.

Najgiloblt] 1 namen zakonske zveze so prav gotovo otroc i . Vendar to ne pomeni , naj imata zakonca kopico otrok — k o l i k o r j i h ponuja nebo, k a k o r p rav i past irsko pismo — ampak k o l i ­kor s i j i h zakonca res želita ter j i h tudi l ahko vzred i ta in vzgoj i ta. Zaželen otrok, k i bo deležen l jubezni svo j ih staršev l n k i mu bodo mog l i starši n u ­d i t i vso potrebno nego in vzgo-io, takšen otrok bo lahko Imel vse pogoje, da zraste v zdrave­ga, poštenega in družbi kor i s t ­nega človeka. Sreča v zakonu pa ne temel j i samo na ot roc ih . Spo lna l jubezen je t i s ta čustve­na i n telesna vez med možem l n ženo, k i ustvar ja srečo ln razumevanje v zakonu. Do nje ima prav ico tako žena kot mož. Sad takšne l jubezn i naj bo za ­želen otrok. Zato nI nič »nemo­ralnega«, če želimo l j ud i se­znan i t i ln J i m ntaditl dosežke znanosti — moderna kontracep­c i j ska sredstva, s k a t e r i m i l a h ­ko zakonca brez s t rahu za te­lesno ln duševno zdravje ure jata svoje spolne odnose ln ? odločita za o t roka takrat , kar< si ga Želita.

Iz »NASE ZENF«)

Tudi državni reprezentant Mtiller ni mogel dosti pomagati

O D R E D (Ljubljana) : P A R T I Z A N (Novo mesto) 98:72

(41:22) Mladi novomeški košarkarji so

si za prvo resnejše srečanje iz­brali premočnega nasprotnika. To je bila ekipa republiškega prvaka Odreda iz Ljubljane, k i je, čeprav močno oslabljen (iz prve ekipe so Igrali le trije!) občutno porazil domačo ekipo z nič manj kot 26 koši razlike. Čeprav Je domačo ekipo okrepi l državni reprezen­tant Bogdan Mul ler lz LJubljane, ki v Novem mestu služi vojaški rok, to ni veliko pomagalo. Do ­mača petorka, ki Je v nespreme­njeni postavi igrala skoraj celo tekmo, Je igrala raztrgano. NI bilo skupne igre, ki je pogoj za uspe­he v tej dinamični športni pano-

Začelo se je prvenstvo Novega mesta v tenisu Preteklo soboto se Je na teni­

ških igriščih E L A N na Lok i p r i ­čelo letošnje posamično prvenstvo Novega mesta v tenisu. V dveh ligah nastopa skupno 12 najbolj­ših novomeških igralcev tenisa. V prvi ligi Igrajo: lanski prvak Medic, drugoplasirani Mlkec, da­lje Hren, 'Berger, Dolenc ln Doki . V tej ligi Je bilo doslej končano samo srečanje Mlkec—Hren. P rv i dve točki je v svojo korist zabe­

ležil Mlkec, k i Je premagal Hrena z 6:2 ln 6:2. V drugi ligi igrajo: Sila, Picek, Adam, Kozina, Boja-nič in Wlndlšer. V prvem sreča­nju v tej ligi Je Sila z težavo premagal WindiSerja z 2:1 (6:8, 6:0 in 6:4).

Prvenstvena srečanja igrajo vsa­ko soboto popoldne in v nedeljo dopoldne, nekatera tudi med ted­nom. Prvenstvo bo končano sredi septembra.

gl. Golež ln Bele sta vse preveč težila za soloakcijami, ki so le redke uspele. Tud i Mul ler se v prvem delu srečanja ni znašel, kasneje pa Je bil zanesljivejši pri metanju na koš ln to se Je tudi poznalo pri končnem rezultatu. Pr i gostih iz LJubljane so se naj­bolj odlikovali Marčec, ki je bil skoraj nezmotljiv pri metanju na koš iz večje razdalje, dalje viso­ki center Dolinšek, ki je včasih popolnoma onemogočil Mullerja in hitri Slana.

Pr i domačih ne moremo nikogar pohvaliti. Tud i Mul ler ni pokazal celotnega svojega znanja, kar pa Je razumljivo, ker Je Imel slabe soigralce.

Ožigosati pa moramo nešportno ponašanje Goleža, ki Je z nepr i ­mernimi in nekulturnimi gestami ln s pripombami odgovarjal ka­petanu moštva in soigralcem. T a ­ko pobalinsko obnašanje ne sod. na športna igrišča in prav bi bilo, da bi ga kapetan do konca tekme izključil iz igre in ne samo za pet minut. Vse kaže, da je Gole-žu dvakraten nastop v republiški odbojkarski reprezentanci (pa še takrat Je bil samo rezerva!) zme­šal glavo in da sedaj misli, da mora svoje vedenje prilagoditi vedenju nekaterih slabo vzgoje­nih športnikov »reprezentantov«, ki pa so zaenkrat še v manjšini.

fm

V vročih dneh: kosilo na dom.

V i s o k a n a k l a d a — manjši stroški za i z d a j a n j e časnika! Poročajte o de lu in ž iv l jenju o r g a n i z a c i j , društev i n k o l e k t i v o v v vašem k r a j u !

2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO 6 2ENA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO

Obvarujmo otroke pred nesrečami Revija 80DOBNO GOSPODINJSTVO, o kateri smo na­

šim bralkam že večkrat poročali, je v svojih zadnjih števil­kah večkrat pisala, kako obvarujemo otroka pred nesrečami. Danes objavljamo zaključek njenih nadaljevanj, saj so ugo­tovitve v reviji koristne za vse, ki vzgajajo otroke.

Res so v rani dobi njihovega življenja periode, ko hočejo otroci vsakih pet minut kakšno zagosti. Ta problem je tudi iz­najdljiv scenarist uporabil za te­mo illma z naslednjo vsebino: mati sanja grozne sanje o tem, kaj vse bi lahko doživel njen otrok v enem samem dnevu — padce, zastrupljenje, opekline, skratka — vse mogoče ln ne­mogoče, vse te nezgode pa so le posledica običajnih vsakodnev­nih situacij v njegovem življe­nju.

Tudi ml smo preživljali otro­ško dobo ln smo kljub temu od­rasli in tako bodo tudi naši otroci. Mnogo je odvisno od' nas samih, kako bomd premostili vse te nevarnosti, Čeravno ne moremo vsega preprečiti ali ka. korkolj vplivati na dogodke. Vseh otrok tudi ne moremo

1 '<>Ua l* < ve8 Izrazito polet­n a I H . a j' nam bo prav tudi

v pivih jesenskih dneh

enako vzgo j i t i . Neka te r i otroci so kot magnet ln kar privlačijo nezgode, d r u g i pa se j i m m imo­grede izognejo, i n celo v najne­varnejšem t r enu tku . Z a n i m i v o pa je, da niso previdneži i n bo-jaz l j i v c i t i s t i , k i dožlve najmanj nezgod, temveč v pretežni veči­n i brezskrbneži, da, celo nepre-mišljenežl.

Mars i ka t e r o nezgodo lahko om i l imo a l i vsaj v e l i ko prepre­čimo, če poznamo nevarnost. Ce n. p r . položi oče 1. In pol letni hčerki zd rav i lno tableto na je­ziček l n m i s l i , da jo bo lahko ka r tako zaužila k a k o r on , ve l n zna na vsak način premalo . P r a v tako je prenekatera nego­va lka i n celo ma t i premalo po­učena o t em , k o l i k o vročine prenese o t rokova nežna koža. Opek l ina , k i se j i morda zd i ne­pomembna, popolnoma navadna opek l ina , je v resn ic i lahko smr tna . K d o od nas pa se je kdaj opeke l s steklenico vroče vode za gretje postelje i n nog? O t r o k u pa lahko povzročite ne­poprav l j i v o škodo.

Sosedov otrok je ime] stalno nadzorstvo, in vendar se je zgo­d i l a nesreča, boste r e k l i . A l i pa poznate okoliščine? N i vsako nadzorstvo pravo. Cesto n i k r i v o nezgode pomanjkljivo nadzor­stvo, temveč okoliščine in drob­ne napake, k i se kaj rade p r i ­družijo. Vzemimo tale p r i m e r : babica, k i naj b i paz i l a na ot ro­ka , zadreml je . Stalno nosi v že­pu tablete za omi l j en je bolečin. Po ldrugo leto s tar otrok JI ta čas, ko babica dreml je , vzame lz žepa tablete i n j i h použije. Kaj je k r i v o nezgodi? Res, ba­bica je pustUa o t roka brez nad­zorstva, ke r je zadremala. To Pa b i samo Po sebi ne b i lo vzrok nezgodi , temveč dejstvo, da m u je daja la za igranje prazne škatljice od tablet in j i h je t r ok dobro poznal . B i l je pa tudi dos t ikra t priča kako je ba ­bica — vneta užlvalka tablet — použlla tableto kot nekaj samo­umevnega. Vse to je otrok v i -

Pojasnilo V z a d n j i številki D o l e n j s k e ­

ga l i s t a se je p r i ob j a v i za vp i s v P o k l i c n o gospod in j sko šolo v r i n i l a n e l j u b a pomota , k i jo s tem »popravljamo.

Soia sprejema prošnje za vpis do 10. i n ne do 30. sep­tembra! Okrajni zavod za pospeševanje

gospodinjstva N o v o m e s t o

del, poznal l n n i Imel n lkakega s t rahu pred temi s t va rm i . K a k o pa naj b i vedel , da so tiste ta­blete, k i j i h babica lahko kar tako použije, zanj nevarne?

Tako dolgo, dok ler otrok r.e more še sam presodit i , a l i je tak ln tak položaj nevaren a l i ne, morajo to sk rb prevze t i odras l i a l i pa večji otroc i , morajo ga nadzorovat i . Nadzorujoča oseba tud i nadomešča o t roku še man j ­kajočo sposobnost presojanja. Ot rok nekaj zagleda, začne ga zanimat i l n se s t va r i približa. Saj n i ' m o g e l presod i t i , da je ta stvar od b l i zu aH p r i d o t i k u ne­varna .

Bo l j e pa je, da o t roku v tej razvo jn i dob i us tvar imo svet, v katerem se bo znašel, kot pa da m u stoj imo vedno z-a hrb tom z opozor i l i , gra jami , grožnjami a l i morda celo s k lo fu tami . R a ­je odstranimo z njegove poste­l j ice , pozneje lz staj ice ln sobe vse tiste predmete, k i b i mu b i l i l ahko neva rn i .

Čimprej pa je t reba poskušati r a z v i t i v o t r o k u sposobnost p ' v -soje i n mu postopoma prepu­ščati odgovornost za dejanja M a t e r i n a naloga je, da presodi ka j . ln ko l i ko lahko zaupa otro­k u in česa še ne more In ne sme. K o l i k o r slabše bo reševal otrok te naloge, tem dal j časa ga je treba nadzorovat i , tem pozneje bo samostojen;

Z a n i m i v o je, da v splošnem

otrok ne nadzorujemo premalo, temveč preveč. Hočemo i l m namreč p r i h ran i t i vse nevšeč­nost i , j i h obvarovat i tud i P red najmanjšo nezgodo, namesto da bi dopust i l i , da s i sam, posto­poma, korak za korakom, p r i d c -be izkušnje v sk ladu s svojo starostjo in no rma ln im razvo­jem.

(Konec prihodnjič)

Lep kostum iz debelejšega blaga za bližajoče se jesenske dni. Po­sebnih modnih novosti pri ko­stumih ni, le jopice so nekoliko

daljše

OTROŠKA LETNA PIDŽAMA, S t a r o penilo, k i j e še dovo l j

tsrdno, l a h k o p r a v d o b r o p rede ­l a m o v otroške spa lne srajčke i n p i d žarnice, k i j i h o t r o k nosi vsaj še eno polet je i n jesen .

Iz moške s ra j ce n a r e d i m o 3-l e t n e m u s i n u čedno pidžami -co s k r a t k i m i r o k a v c i i n triče-t r t i n s k i m i hlačnicami. S t a r i s ra j c i o d p a r a m o " o v r a tn i k , manšete i n r o k a v e , r a z p a r a m o šive i n p r e l i k a m o vse dele . K r o j b lu z i c e i n hlač p r i m e r n o povečamo i n ga prenesemo n a

blago. Iz h r b t a sra jce ureže-mo h rbe t pidžamice (d) i n p r e d n j a d e l a (C) b luz i c e , i z p r e d n j i h dedov sra jce z a d n j a d e l a hlačk (B), i z r o k a v o v p a p r e d n j a d e l a hlačk. (A).

P o s a m e z n e de l e seišijemo, v g o r n j i r o b hlačk nape l j emo e l a s t i ko , spodn je r o b o v e hlačk n a r e d i m o i z d r u g o h a r v n e g a b laga , našijemo žepka b lu z i c e , o k r a s i m o r obove r o k a v a , ov ­r a t n i k a in žepkov z b l a gom , iz kakršnega je r o b hlačk. K o s m o i z vez l e gumbn i c e , naS i l e gumbe i n p r e l i k a l e pidžamico, s m o b re z i z d a t k a i n t r u d a p r e ­s k r b e l i natsemu l jub l j en i " L-u 'e-po po le tno pidžamico.

'ti

NOVICE IZ SEVNICE Kmetijska zadruga v Sevni­

ci je pričela graditi skladišče za umetna gnojiia in druge Pridelke. Pomanjkanje ustrez­nih prostorov ji že dolga leta dela preglavice in povzroča tudi znatno škodo. Skladišče bo stalo za trgom in bo gra­jeno smotrno, tako da bodo lahko izkoristili tudi podstreš­je ali pa ga kasneje še nad­zidali za eno nadstropje. Gra ­dijo ga v lastni režiji, kar jim bo znatno pocenilo gradnjo. Težave s skladišči imajo tudi druga podjetja v Sevnici in bi ne bilo napak, če bi se lotili reševanja teh težav na podo­ben način.

Upravni odbor K Z Sevnica Je na zadnji seji razpravljal o mesnicah. Predlagali so, naj bi se poslovanje — trgovanje z mesom uredilo bolj smotrno. Mnenja, da bi z a število po­trošnikov zadoščali dve mesni­ci, kjer bi po potrebi sekala dva sekača, je še sporno, zato ga bo UO K Z Sevnica pred­ložil v odobritev svetu za go­spodarstvo ObLO. Take me­snice, kjer bi bil promet več­ji, bi tudi prenesle namesti­tev blagajničarja, kar bi vse­kakor prisipevalo k bolj h i -gienični postrežbi strank, pa tudi učinek sekača bi se znat­no povečal. V korist te rešit­ve torej govorijo vsa dejstva. Če se temu primerno uredi še delovni čas v mesnicah, bodo potrošniki vsekakor na bolj­šem.

Te dni so od stavbe Splošne­ga trgovskega podjetja v Sev^ niči zginili še zadnji gradbe­ni odri. Zunanje lice stavbe je skoraj gotovo, čakajo le še na dovršitev obrtniških del. Lepo in okusno urejena fasada se je tako pokazala v vsej svoji ve ­ličini. To je trenutno največji objekt v Sevnici in od ljudi je slišati vedno več pohvalnih mnenj. V kratkem bomo o ra ­sti in delu tega podjetja poro­čali k a j več.

Dela pri asfaltiranju ceste skozi Sevnico kar vidno na­predujejo. Na trgu so v tem kratkem času od začetka del zamenjali že vso staro in ne­ustrezno kanalizacijsko mrežo, sedaj pa P 1 -majo klanec n a vhodu oa trg- Izravnava tega k l a n c a bo znatno olajša­la promet po novi cesti. L jud­je pa se marši • i zgražajo nad n euv i d e vno . > voznikov lin d r u g i h u iporaurukov ceste, ki kljub prometnim znakom le upoštevajo enosmerne ce­ste na delovišču. Cestišče je namreč zaradi izkopov zoženo na polovico. Vendar ni redek primer, da se še ta polovica popolnoma zagozdi. Čudno, za­ka j je treba uporabiti skrajne ukrepe, da se napravi red!

Ko je v letu 1954 doletela Sevnico — bolje rečeno Šmar­je - katastrofalna poplava, je bil glavni vzrok zanjo ozek pretok pod mostom v Šmarju i n neurejena struga. Lani so zato uredili strugo pod mo­stom, letos pa se je odbor za regulacijo lotil dela nad mo­stom. Na levem bregu je te dni zrasla nad 300 metrov dolga betonska škarpa, priče­

li pa so tudi že z deli na de­snem bregu Sevnične. Tako bodo silne vode, ki včasih p r i -hrumijo s pobočij Lisce in Bo­horja, našle tudi gladko kori­to in ne bo več zaprek za pla­vajoče drevje in vse drugo, kar voda pobere na svoji poti. Smarčani se z zadovoljstvom ozirajo na te varnostne zido­ve, ki so j im pred leti tako manjkali.

Dssset tisoč traktorjev V soboto 22. avgusta so v

nov i montažni h a l i I ndus t r i j e t r ak to r j e v in s t ro j ev v N o v e m B e o g r a d u i m e l i p o m e m b n o svečanost: ta d a n je z m o n ­tažnega t r a k u prišel deset t i -soči t r a k t o r . P r e d s e d n i k k a ­nadsko - b r i t anskega podje t ja »Messev Ferguson«, po * i gar l i c enc i i zde lu je jo t rak to r j e , je izročil k o l e k t i v u d a r i l o — spe ­c i a l n i t r a k t o r kot z n a k uspeš­nega sode lovan ja p r i p r o i z v a ­j a n j u t r a k t o r j e v in k o m b a j ­nov.

V Črnomlju gradijo Občinski ljudski odbor Čr­

nomelj je Investitor dveh 19-stanovanjskih stolpnic. Delo pri gradnji zelo lepo napre­duje, saj je v zelo kratkem Času dobila prva stolpnica svojo streho, druga pa, kot kaže, jo bo dobila prav v kratkem. Izvajalec del je Be­lokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj. Kmalu bo zgraje­nih 38 stanovanj in 38 družin bo dobilo v Črnomlju sodob­no stanovanje.

Tudi gozdna uprava v Čr­nomlju gradi. Njeni upravni prostori so bolj podobni skla­dišču kot pa upravnim pro­storom. Sedaj pa je poskrbela za gradnjo novih prostorov. Poleg teh gradijo še v isti stavbi eno družinsko stanova-

Presenečenje i v Brežicah

Nenavadno izložbo s<» si pri Ljudski potrošnji prejšnji teden ogledovali prebivalci Brežic ln okoličani. V izložbenem oknu je bilo razstavljenih 24 popolno­ma novih instrumentov godbe na pihala, ki so se v soncu lesketa­li, da je mimoidočim kar vid jemalo. »Pa ne, da bo Ljudska potrošnja začela trgovati tudi s takšnim blagom?« je marsikdo radovedno vprašal. Vendar kma­lu se je razvedelo, da so ti krasni instrumenti namenjeni godbi na pihala pri K U D »Stan­ko Cernelč«, ki jih je kupila občina Brežice a podporo raznih podjetij.

Ko so si napaslj oči na kras­nih instrumentih v izložbenem oknu, si BrcžJčani zelo želijo, da bi mlado godbo čimprej sli­šali tudi na kakšni prireditvi in pa da bi se kaj kmalu za­vrteli v poskočnem ritmu ples­nih melodij. -re

V Vranjlcu pri Splitu gradijo velik silos za 1.200 vagonov žita. Dograjen bo do konca leta. Ob silosu grade strojnice, ki bo tme_ la obrate za čiščenje pšenice in koruze ter prostor za sortiranje,

tehtanja in druge manipulacije.

nje. Stavba bo vsak čas pod kranjsko gradbeno podjetje stpeho, saj je zgrajena že do Črnomelj. Delo lepo napredu-vrha. Izvajalec del je Belo- je.

ObLO Črnomelj je Investitor dveh 19-stanovanjskih stolpnic. Ppva je že dobila streho, tudi druga pa jo v kratkem pričakuje. Dela hitro napredujejo. Izvajalec; Belokranjsko gradbeno pod­

jetje Črnomelj. Uspeh: 38 novih stanovanji

Odločili so se za gradnjo hlevov Na seji zadružnega sveta v

Kmetijski zadrugi v Dragatu-šu so pred dnevi razpravljali' o pomembnih nalogah zadruge v kmetijstvu. Zadruga ima 56 njiv iz kultiviranih steljnikov. Na teh njivah so že pridelali nekaj ovsa. Na 8 ha so imeli že letos hektarski donos ovsa na teh steljniških površinah 10 mtc. P r i d e l a l i so t u d i p r e ­cej s l ame . N a s e d m i h h e k t a ­rih raste k o r u z a , k i t u d i l epo kaže. Pose jane ima j o prece j l u p i n e . V p r i h o d n j e m l e t u bo­do p r o i z v a j a l i že n a 56 ha . V s e to j i m n a r e k u j e , da m i s l i j o n a g r adn j o h l e v o v za živino. Tako so s k l e n i l i na zadnji seji zadružnega sveta, da bodo pričeli graditi hleve za vfeč kot sto glav govedi. Zadruga precej investira v kmetijstvo. Lani so zgradili skladišče In kupili precej kmetijskih stro­jev. Letos so zasadili s hme­ljem 5 ha površin ln skulti -

80 let Franka Petr cha-Drskarja Zaradi jubilantove skrom­

nosti smo šele zdaj izvedeli, da je že 3. oktobra lani pro­slavljal 8Q*letnico svojega roj­stva naš zaslužni rojak Frank Pctrich iz Los Angelesa, Calif-

Rojen je bil 3. oktobra 1878 na Drski pri Novem mestu. Oče mu je bil hišar, ki se je priženil na Drsko, je pa v 90. letih preteklega stoletja od­potoval v Ameriko s trebu­hom za kruhom. Leta 1898 jc mati prodala hišo in posestvo, ki so ga imeli na Drski ter je ž dvema hčerkama in enim sinom odpotovala za možem. Tu sta ostala samo brata John, ki je bil tedaj pri vo­jakih, in Frank, ki je delal kot pek v Zabnici pod Trbi­žem. Leta 1899 je izvedel, da ga čaka pri čevljarju v šmi-helu ladijski vozni listek za Ameriko; odšel je čez morje in se 10. novembra 1899 izkr­cal v New Yorku. V Ameriki je živel dolga leta predvsem v Chicagu, zlasti v dobi svoje velike dejavnosti.

Ko je pred odhodom v Ame­riko delal po raznih kVajih v Avstriji in v Romuniji, je Prišel v stik s socialističnim gibanjem. Tako je prinesel socialistične ideje tudi s se­boj v Ameriko in* bil med prvimi, ki so širili socializem med slovenskimi priseljenci v ZDA. Več kakor 20 let je bil zelo delaven v delavskem

gibanju. Bil je med ustano­vitelji socialističnega kluba v Chicagu (1901), prvega napred­nega podpornega društva »Sla-vija« v Chicagu* (1903), dele­gat in zapisnikar na usta­novni skupščini Slovenske narodne podporne jednote in v njenem prvem glavnem od­boru (1904) itd. Leta 1906 je pomagal ustanoviti socialistič­no glasilo Proletarec, ki mu je bil sotrudnik, sourednik, upravnik itd. Od 1914 do 1923 je bil izvoljeni in nastavljeni tajnik Jugoslovanske sociali­stične zveze (JSZ) v Chicagu. — T u d i brat John, ki je umrt leta 1949 v Youngstownu, O je bil ustanovni pionir slo­venskega socialističnega giba­nja v ZDA, bil je med usta­novitelji Proletarca in je ne­kaj let vodil tajniške posle JSZ.

Pisal je prav mnogo in 18 let takorekoč ni bilo Številke Proletarca, ki ne bi imela kakega Petrichevega prispev­

ka. Sodeloval je tudi v Glasu naroda, v Glasu svobode, Pro-sveti, v Ameriškem družin­skem koledarju itd. Večkrat se je po svojem rojstnem kra­ju podpisoval »Drskar«.

Frank Pctrich je bil samo­uk, takorekoč samorastnik, ki je za svoje veliko znanje po­skrbel sam z lastno voljo in po lastni potrebi.

Ob 80-letnici mu želimo še mnogo let zdravja in vedrega duha kakor ga ima še zdaj!

Cv. A. K

virali 56 ha steljniških povr­šin. Sedaj so v zadrugo dobili kmetijskega tehnika. V za­družnem svetu so najnapred­nejši kmetovalci, ki se trudijo, da bi zadruga res napredo­vala.

Jože Skof

Naša največja solarna Največja solarna v Jugosla­

viji , je »Bajo Sekulić« pri U l ­cinju, k i zavzema 9,200.000 kvadratnih metrov površine. Sol i z morske vode v tej so­larni pridobivajo 1 » Časovnem razdobju, ki traja 50 do 60 dni. Povprečno daje solarna na le­to 20.000 ton soli. Večja ali manjša proizvodnja je odvisna le od vremena. Tako je leta 1952, ko je bila izredne dolga suša, dala ulcinjska solarna rekordni »pridelek«; 42.000 ton. Pridobljena sol bi morala po pravilu stati na goli zem­lji leto dni, da se odvisna vo­da povsem odteče. Ker je po soli veliko povpraševanje, se suši največ šest mesecev.

v Virgin Mostu v karlovškem okraju Je začela 16. avgusta obra­tovati nova tovarna vezanih plošč. To ie največja tovarna v K o r d u ­nu ln druga te vrste na Hrvat ­skem. Tovarna bo izdelovala v za­četku 4.200 m-i vezanih plošč letno, njena bruto proizvodnja pa bo okoli pol milijarde dinarjev.

V* rudniku svinca in cinka v Trepči so Izkopali petnajsti mi l i ­jon ^vlnčeno-cinkove rude. Pred 29 leti ko so začeli s .kopanjem te rude, so cenilj rezerve na vse­ga 500 000 ton, medtem ko so zdaj ugotovili, da znašajo zaloge še o k o l i 10 milijonov ton.

Tekstilno tovarno »Raška« v No­vem Pazarju razširjajo, grade pa tudi nove tovarniške obrate, ln sicer oddelek za konfekcijo, novo tkalnico ln predilnico. Razen seda­njih 12.000 vreten bo dobila razšir­jena predilnica prav toliko novih, tkalnica pa razen sedanjih 240 še 168 novih statev in nove sodobne tkalne- stroje. Novi oddelki bodo začeli obratovati v prvi polovic! prihodnjega leta. Vrednost proiz­vodnje ge bo povečala na okoli

10 milijard dinarjev.

Medved obiskal okolico Dol. Toplic

Znano je, da živi v roških gozdovih več rjavih med­vedov, ki so zaščiteni. Proti Jeseni se rado zgodi, da obiščejo medvedi tudi niže ležeče predele, včasih tudi okolico vasi, da se po možnosti posladkajo s sladkim medom ali pa se najedo češpelj in drugega sadja. Ni še jesen, vendar pa je menda čudno vreme pred dnevi pre­motilo kosmatinca, da se je napotil v dolino. V trdi noči se je približal Toplicam ln koracal prek ceste, ftofer ka­miona, ki je ponoči vozil gramoz za športni bazen v Dol. Toplicah, je opazil sredi ceste veliko, temno gmoto, nI pa mogel ugotoviti, kaj bl bilo. Ker se jc reč premikala, je hupa! in hupal, nato pa v soju luči prav od blizu opazil, da je bil na cesti rjavi medved, ki je potlej hitro izginil na dru#o stran ceste. Res »evsakdanjl obisk .

Drago (»resore

(DfBOJIDlDM) Brezobzirnost šoferja podjetja

»Croatiatrans«

Zgodilo se je v četrtek, 20. avgusta. Ob 7.30 (z malo za­mudo) je odpeljal Izpred no­vomeškega hotela »Metropol« avtobus zagrebškega podjetja »Croatiatrans«. Na cesti proti Trebnjem je sprevodnik kma­lu ugotovil, da se nahaja med potniki tudi 10-letni fant, ki je po pomoti vstopil v za­grebški avtobus, ki pa do Ljubljane nima postanka. Da je treba tako pomoto kme­čkega otroka, ki malokdaj potuje, pravilno razumeti, Je nvenda vsakomur jasno, po­sebno še, ker odhaja v sko­raj istem časn iz Novega me­sta proti Ljubljani tudi avto­bus lz Vinice, ki se ustavlja redno tudi v Trebnjem. Ko se je avtobus približal Treb-nju, je fantek zaman prosil šoferja, da bi ustavil. Brez­obzirni šofer se za prošnje, solze In obupanost fanta sploh nI zmenil. Na prigo­varjanje potnikov, naj pri odcepu f Trebnjem vendar ustavi in fanta spusti domov,

, se je osorno obregnil in z •rrdo kletvico potrdil svojo trdosrčnost In nekulturnost. Ker se avtobus v Trebnjem n| ustavil, jv fant začel še huje jokati; smilil se je vsem. '<> šoferju ne 7 vsakim kilo

metrom neprostovoljne vož­nje se je fant oddaljeval od znanih krajev In potniki so ga šaman tolažili. Do Ljub­ljane so zbrali nekaj prosto­voljnih prispevkov za fanto­vo vozno karto In upajmo, da se je deček srečno vrnil do­mov.

Potniki, ki smo se ta dan vozili z avtobusom »Croatia-transa« v Ljubljano smo se zgražali nad brezobzirnostjo In nekulturnostjo šoferja. Ža­lostno je, da odrasel človek na tako odgovornem položaju ne more (ali pa hudobno no­če!) razumeti pomote otroka, ki sv je peljal domov! Mi, ki smo bili v avtobusu, smo ra­zumeli otrokovo grozo, ki ie z bolečini srcem opazoval, kako se mu umika znana po­krajina In kako mora zaradi šoferjeve nevljudnosti nada­ljevati potovanje. Isti Šofer pa je v Ljubljani na nepra­vem mestu na željo neke pot­nice vendarle ustavil avtobus, kar bl lahko storil tudi n;i odcepu v Trebnjem, če bl imel količkaj srčne kulture!

(Opomba uredništva: na že­ljo potnikov smo poslali n j i ­hove upravičene pritožbe o brezobzirnem šoTerju tudi vodstvu podjotja »Croatia­t r a n s « v Zagreb.)

V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek 27. avgusta — Zlatko Petek 28. avgusta — Avguštin Sobota 29. avgusta — Sabina Nedelja 30. avgusta — Roza Ponedeljek 31. avgusta — Raj ko Torek t. septembra — Ti len Sreda 2. septembra — Štefan

Črnomelj: Od 28. do 30. 8. ame­riški barvni film »Pot bkoll sve­ta v 80 dneh«.

Kostanjevica: 30. 8. Italijanski film »Teodora«. 2. 9. mehiški film »Ne oporekam svoje preteklosti«.

Mokronog: Od 29. do 30. avg. ameriški f i lm »Kleopatra«.

Metl ika: Od 29. do 30. 8. »Žigo­san«. 2. 9. »Jaz sem kamera«.

Novo mesto »Krka«: Od 27. do 30. 8. ameriški film »Potemnell angeli«. Od 1 do 3. 9. angleški fi lm »Povest o dveh mestih«.

Dom J N A Novo mesto; Od 28. do 30. 8. ameriški film »Ponos ln strast«.

Semač: 30. 8. ameriški film »Kjer reka zavije«. Sevnica: Od 29. do 30. 8. Itali­

janski film »Bele noči«. Trebnje: Od 29. do 30. 8. ameri­

ški barvni fi lm »Skrivnostno moč­virje«. Predstave v nedeljo ob 14 16. ln 19. uri.

Žužemberk: 30. 8. ameriški fi lm »Skozi tri temne ulice«.

Prodam' enostanovanjsko, vseljlvo hišo z nekaj Inventarja v Vo l -člčevl ulici 5. Naslov v upravi lista (784-59).

Prodam zidani štedilnik. Naslov v upravi lista (777-59).

Prodam več rabljenih dvokrilnlh oken ln 2 vzidljiva štedilnika. Naslov v upravi listi (778-59).

Prodam kozolec na dva okna. — Ivan Murn, trgovina Usnje, No­vo mesto.

Prodam hišo v Celju, primerno za obrtnika. Dvosobno stanova­nje vseljlvo ln primeren lokal. Naslov v upravi Usta (754-59).

Prodam košnjo otave. Zupančič, Brod pri Novem mestu.

Prodam dobro ohranjeno posteljo ln omaro. Naslov v upravi lista (778-S9).

Prodam enostanovanjsko hišo, ta­koj vseljlvo, s sadnim vrtom in njivo, blizu Novega mesta ob železnici ln cesti. — Naslov v upravi lista (780-59).

Ugodno prodam motorno kolo To -mos-Pueh R L 125; prevoženih Ima 7400 km. Pogoj: takojšnje plačilo v gotovini. Ponudbe z navedbo kupnine poslati upravi Dolenjskega lista pod »230.000«.

Moped-Colibrtj s ščitnikom, zvožen 1800 km, prodam via 144.000 din. Naslov v upravi lista (781-59).

Našla sem moško zapestno uro pri sodišču. Lastnik Jo dobi pri Rostohar, Strojarska pot 1, No­vo mesto.

Šivilja išče sobo v mestu ali oko . lici. Naslov v upravi Lista (782-59).

Stanovanje nudim dijaku za In­struiranje učenca 5. razreda osemletke Naslov v upravi lista

(783-59). Gospodinjsko pomočnico k štiri­

članski družini, veščo kuhanja, potrebujem Pogoji ugodni. Na­stop takol Pismene ponudbe:

Slajpah, L j u b l j a n a , Jesenkova 6. Enega ali dva delavca, atara od

15 do 18 let, ki Imata veselje v mizarski stroki; imata možnost priti do kvalifikacije. V poštev pridejo taki, ki nimajo za uče­nje dovolj šole. Sprejme Sploš­no mizarstvo Ignac Perše. Blrč-n a v a s 15.

Ugodno prodam spalnico. Regerča vas 7, Novo mesto.

Č E S T I T K I Lepe pozdrave lz Dolenjske ln

Bele krajine pošilja vsem našim rojakom v ZDA, posebno pa p r i ­jateljem ln sorodniku Gregorju .Tanachek — Rudi ZugelJ.

* Bralce Dolenjskega lista po­

zdravlja doma in v tujini Hema Kmet, poročena Kokelj , G i r au -morit v Franciji

Matija Cimermančič, delavec v ZabJl vasi (prt Pionirju), preklt-cujem, da bi m l bU Stane S t ru ­na, železničar iz Otočca « , u k r a ­del vžigalnik. Ugotovil sem, da ml ga Je ukradel nekdo drugI.

Tehniška srednja lo la VJdem-Krško obvešča, da se bodo po­pravni In privatni izpiti pričeli 1. septembra ob s. ur l po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo pričel B. sep­tembra ob S. ur l .

Ravnateljstvo

NOVO M E S T O V času od n . do 24. avgusta Je

mlo rojenih 24 dečkov ln 20 de­klic, i

Poročila sta se: Marjan Setina, avtomehanlk ln Veronika Zbaš-nik. uslužbenka, oba iz Gotne va­si.

Umrla sta: Jože Bočko, kmeto­valec lz Kuželja, star 64 let. Alojz Matko, mesar lz Črnomlja, atar 30 let

V preteklem tednu so v novo­meški porodnišnici rodile: Tončka Grubar, lz Vel. Bana — dečka; Marija Sterk lz Smlhela — dekl i ­co; Mi lka Dolinar lz Novakov — deklico; Ana Sivovec lz Strmca — deklico; Miroslava Strel lz Kosta ­njevice — dečka; Krist ina Malna -rič lz Kala — dečka; Alb ina Z a -lokar lz Dol. Stare vasi — dekl l -so; Antonija Zeljko lz Cerkvlšča — deklico; Marija Longar lz Ceš-njevka — dečka; Marija Zupančič iz Raven — deklico, Jožefa M u ­ren lz Gor. Selc — deklico; M a ­rija SkedelJ iz Dol. Vrhpolja — deklico; Joža Curel iz Novega me­sta — deklico; Jožefa Pajk lz Rač­jega sela — deklico, Jožefa D ra ­gan lz Statenberka — dečka; Ma ­rija Kožar lz Otočca — dečka; Francka Kovačič iz Vlnje vasi — deklico; Marija Muren lz ObČIc — deklico; Francka TrSinar iz Go­riške vasi — dečka; Ana Dim lz Trbinc — dečka jCeclliJa Turk iz

Vel. Laz — dečka; Ana Grivec ls Vrhovca — dečka in deklico; Nei«. ka K a p i lz Občlc — deklico-, Ana Strel z Gor. Brezovice — deklico; Polonca Pavšič iz Mokronoga — deklico; Angela Slmčlč iz Hrasta — deklico; Jožefa Vodoplvec i t Gotne vasi — deklico: Pepca U r l -gelj iz Skovca — dečka; Mari ja SutltČ lz Vavpče vasi — deklico; Elizabeta Fr lc lz Tržišča — deč­ka, Ana Hočevar lz Kočevja — deklico; Tončka Kovačlč iz Vasi — deklico; Angela Lostč lz Obr ­ha — deklico.

Pretekli teden so »e ponesrečili In Iskali pomoči v novomeški bol ­nišnici: Ivana Ljubi, hči posest­nika iz Podturna, Je padla ln si poškodovala levo roko. Francu Kukman, posestnik lz Dol. Kame­nja, je padel s voza ln si poško­doval glavo. Ivan BečaJ, lnkasant lz Jezera, Je padel s kolesa l n al poškodoval glavo. Janez Metan, posestnik z Zajčjega vrha, Je do­ma padel in si poškodoval glavo ln rebra. Neža Kraševec, gospodi­nja iz Bušinje vasi, st Je poško­dovala desno roko. Majda Jane-tlč, hči posestnika iz Brune vasi, je padla a strehe. Ano Hrovat, posestntco iz Visejca, Je konj brcnil v desni podlakt. Ivan Bartol, sodavlčar lz Žabje vasi, si Je po­škodoval levo roko. Janez Kovač, posestnik lz Dol . Ponikev, js pa ­del In si poškodoval levo roko.

Razpis štipendij ObLO Novo mesto Na podlagi sklepa 15. redne seje

komisije za podeljevanje štipendij pri ObLO Novo mesto objavljamo naslednji razpis štipendij za šolsko leto 1959-60:

Univerza — naravoslovna fakul ­teta: matematika — fizika 2

— filozofska fakulteta: romani­stika 1

— filozofska fakulteta: nemšči­na — angleščina 1

Visoka šola za telesno vzgojo: l Višja upravna šola: 1 Višja pedagoška šola — mate­

matika — fizika t nemščina — slovenščina 1 risanje — ročne spretnosti 1 Višja gospodinjska šola Grob­

lje: l

Sola za socialne delavce: 1 Sola za otroške negovalke: 1 Sola za knjižničarje: 1 Sola za optike: 1 Srednja glasbena šola: klavir —

čelo: L Rok za vlaganje prošenj Je do

S. septembra 1959. Prednost za dodelitev štipendij«

imajo otroci padlih borcev N O V in žrtve fašističnega terorja ter prosilci lz višjih letnikov.

Prošnje morajo biti pravilno kolkovane ln opremljene z l isti ­nami: zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu oz. semester ln Izkaz o premoženjskem a tanj u staršev.

Ne jezite se, če o vaših uspehih, načrtih in težavah

še nismo poročali — raje nam pišite pismo

in povejte, kako živite pri vas!

piiiiiiiiiiiiiiiinniiiiHH

BRIGADIRJI IX. NOVOMEŠKE MDB Karel Kolman-Marok!

Zbor IX. novomeške •nladinske delovne brigade Karel Kolman - Marok je v nedeljo, 30. avgusta ob 9. url zjutraj pri osnovni iol] Novo mesto.. Prosimo vse brigadirje, ki so se prijavili za zvezno delov­no akcijo, da se udeležijo zbora brigade ob določeni url.

Brigada odpotuje Iz No­vega mesta v nedeljo s Železniške postaje Novo mesto v Djubis, Srbija. OKRAJNI KOMITE LMS

N O V O M E S T O

OBJAVA Upravlteljstvo Vajenske

iole raznih strok Novo mesto sporoča razpored sprejemnih, pop ravn ih in zaključnih izpitov: 31. avg. | n 1. septembra

sprejemni izpiti 2. septembra:

popravni izpit i za vse razrede kovinske stroke ln raznih strok

3. septembra: popravni Izpiti za vse razrede lesne in obla­čilne stroke .

3. In 4. septembra: zaključni izpiti S seboj prinesite zadnje

šolsko spričevalo. Od 1. do 4. septembra

bo vpisovanje v vse raz­rede. Za vpis v I. razred prinesite s seboj: rojstni list, zadnje Šolsko spriče­valo ln učno pogodbo, za vpis v II. in III. razred pa zadnje spričevalo.

Izpiti se prično ob 7, uri cjutraj. — Redni pouk se •ačne 5 septembra.

UPRAVITEL.TSTVO

J A M E S " Dolemska

lesna industrija

Novo mesto R A Z P I S U J E NASLEDNJA D E L O V N A MESTA :

ZA OBRAT N0V0 MESTO: DVEH KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV VISOKO KVALIF IC IRANEGA E L E K T R I C A R J A

ZA OBRAT 3 STRAŽA: (vezane plošče) MANIPULANTA — prevzemale« hlodov

ZA OBRAT 2 STRAŽA: VISOKO KVALIFICIRANEGA MIZARJA

z najmanj 6 let prakse

P R I J A V E J E TREBA VLOŽITI NA DIREKCIJO

PODJETJA DO 10. SEPTEMBRA 1959.

»N0V0UES«

DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA

NOVO MESTO

IlillliMlllllItllHHJ

Naročajte se na Dolenjski list

Stran 8 m'-iK,

mesto - nova pošta V Novem mestu so v sredo

19. avgusta zakoličili prostor, kjer bo stala nova pošta. G r a ­diti jo bodo začeli še ta mesec, končana pa bo predvidoma, do 29. novembra prihodnjega leta. Skupno s kabliranjem Novega mesta bo stala okoli 320 mi l i ­jonov dinarjev. Finančna sred­stva bodo prispevali Podjetje za P T T promet Ljubljana, Centralni investicijski sklad generalne direkcije P T T Beo­grad, O L O Novo mesto in O b L O Novo mesto.

V razgovoru z upravnikom Okrajne pošte Tonetom Gort-narjem smo zvedeli še neka­tere podrobnosti, ki vas bodo zanimale.

Stavba sedanje pošte je že več let premajhna, pa tudi nje­ni prostori so neprimerni. No--va pošta bo imela avtomatsko telefonsko centralo, izdelek »Iskre« Kranj, s petštevilčnim sistemom in začetno zmoglji­vostjo 400 naročnikov. Končna zmogljivost centrale pa je

predvidena na 1000 naročni­kov, medtem, ko j ih imajo da­nes le 208, s čimer je do kraja izkoriščena zmogljivost cen­trale. Telefon bi imelo rado trenutno še 150 naročnikov — toda počakati bodo mo­rali dokler ne bo zgrajena no­va pošta.

Novomeška centrala bo vo­ze I na za ostale avtomatske podcentrale, ki bodo zgraje­ne kasneje po vseh večjih krajih v okraju. Telefonski na­ročnik kraja, ki ima avtomat­sko centralo, lahko kliče brez posredovanja pošte katerega koli naročnika v državi, seve­da, če je v tistem kraju avto­matska centrala. Pošta bo do­bila tudi telefonsko U K W in visoko frekvenčno žično zvezo.

Nova pošta bo imela avto­matsko telegrafsko centralo za 10 naročnikov — podjetij ali ustanov, ki bodo lahko imeli zvezo z vsakim telegrafskim naročnikom v Jugoslaviji brez

Predsednik italijanske repu­blike Gronchi Je svoje poletne počitnice preživel ob Jezeru Verney, kjer Je vsako Jutro že navsezgodaj namakal trnek v hladne Jezerske vode, boga­te z ribami. Na sliki ga v id i ­mo, ko ugotavlja, da ima uje­ta postrv pravšno mero.

Več kot dva meseca pred postavljenim rokom so v SZ dokončali dela za izgradnjo naftovoda in cevovoda za ze­meljski plin lz Serpuhova v Leningrad — odcep z glavnega voda, po katerem dobiva Mosk­va zemeljski pl in iz Stavropo-la — ker so se pri teh delih prvič kot izdatne pomoči po­služili ve l ik ih helikopterjev (na sliki).

Sovjetski ilustrirani časopisi so objavili gornjo fotografi o celotne posadke geofizikalne balistične. rakete. Posneta Je bila tik pred uspešno izstrelitvijo rakete na njeno pot okoli kemije, vendar pa časopisi ne Javljajo, če BO se vesoljski potniki tudi vrni l i na naš planet.

Gornja stavba v obl iki velikega ci l indra Je prva okrogla kino dvorana, k i so Jo zgradili v Moskvi . Notranjost ima podobo arene vendar pa za gledalce nI sedežev, marveč ti spremljajo dogajanja na usločenera platnu kar stoje in se lahko poljudno premeščajo z mesta na mesto. Pravijo, da se fi lmsko dogajanje na takšen način fantastično naravno približa gledalcem. Kako le bo Izum obnesel, bo povedala prihodnost. Vsekakor je velika zapreka širšemu razvoju te vrste dvoran omejen prostor za gledalce, kar občutno podražuje prikazovanje f i lmov.

Vztrajni Nizozemci so v nekaj sto letih iztrgali morju velike površine plodne zemlje, ki je sicer gosto naseljeni dežel, vedno primanjkuje Menda Je ta dežela najbolj razvita v Intenzivnem obdelovanju zemlje, saj so vsepovsod skoraj sami vrtovi. Morju ugrabljena zemlja leži niže, kakor Je morska gladina, ki jo ob­kroža. Zato Je ta zemlja zavarovana z nasipi, hkrati pa vsa preprežena s kanal: za namakanje, v katere se steka vsa odvečna Voda. Kadar Je v o d e le preveč, Jo Je treba seveda izčrpavati v morje, kar avtomatično opravljajo vetrne črpalke, ki Jih Vidite na sliki.

posredovanja pošte. Zvezo z inozemstvom j im bo posredo­vala samo zagrebška centrala.

V poštnem prometu se daje največji poudarek zvezam. Glede tega smo na predzad­njem mestu v Evropi, za na­mi je samo še Albanija. Dr ­žavno povprečje jc 0,8 telefona

na 100 prebivalev, slovensko pa 1 telefon na 100 prebival­cev, medtem, ko imajo ostalf evropske države tudi po 30 do 60 telefonov na 100 prebival­cev. Z dograditvijo novih mo­dernih pošt, kakršna bo tudi novomeška, se bo to stanje ob­čutno popravilo.

ŠKOTSKA

Skot se je peljal z ženo in doživel manjšo železniško ne­srečo. Njemu ni bilo nič, le žena je d o b i l a resnejše po­škodbe. Ko pride domov, ga vpraša sosed, kako se je ne­sreča pripetila in če upa, da

— Nocoj nisem mogel niti oče­ta zatisniti; manjkal mi je en »cvek« v deski!

— Brez besed

mu bo železnica plačala ne­zgodno zavarovanje.

»Ja veste,« pravi Skot, »se­veda bodo plačali. Ampak če bi ne bil jaz tako priseben in ne bi, ko se je nesreča zgo­dila, hitro s škornjem in ro­kami iznakazil ženinega obra­za, bi železnica ne plačala niti počenega groša.«

VERIŽNA R E A K C I J A

»Ti,« zagrozi žena možu, »če me še enkrat tako raz­jeziš, bom ušla od tebe k svoji bab i c i . . . «

»Misliš reči: k m a m i , ne?« »Ne, kajti moja m a m a je že

ušla možu k svoji mami...«

M O C N A V A D E

»Kaj boste pa dali hčerki za doto?« vpraša snubec.

»Leto dni garancije,« odgo­vori dekletov oče, urar.

N A J B O L J Z A N E S L J I V O

»Kako bom pa vedel, katere gobe so strupene, katere ne?«

»Jejte jih za večerjo. Če se boste zjutraj zbudili, so bile nestrupene.«

T R G O V S K I N A P R E D E K

»S čim se pa ukvarjate?« »Prodajam po gostilnah ki­

kirikije.« »Pa ste se vedno ukvarjali

le s tem poslom?« »Ne; začel sem z navad­

nimi lešniki.«

R A Z P O Z N A V N I Z N A K

»Kako si pa sklepal, da ho­tel gori?«

»Videl sem, kako natakar teče...«

»Zmagovalca«: 194kg iti 213 k g . . .

Svojevrstno tekmovanje imajo vsako leto v Italijanskem, mestecu Cavour pri Torinu. Tam se zbero debeluharji, k i tek­mujejo za naslov najdebelejšega moškega ali ženske v Italiji. Med moškimi je pred kratkim zmagal Felice Alberoni iz Voghere; jeziček na tehtnici je pokazal 194 kilogramov... Med ženskami si je »priborila« nezavidljiv naslov najdebe-lejše v Italiji Margerita. Cauda, k i ima »samo« 213 kg.

S slavja ob odkritju spomenika narodnemu heroju Djuru Salaju v tovarni celuloze in papirja 16. avgusta: gostje na proslavi (v prvi vrsti z leve na desno) Milan Ravbar, hčerka in soproga

pokojnega tovariša Djura Salaja, Janez Vipotnik, Bojan Arigler in Niko Belopavlovič

S slavnostne seje delavskega sveta tovarne celuloze in papirja ob 20-letnici ustanovitve podjetja; predsednik DS Ivan Antolič med slavnostnim nagovorom

Odborniki ObLO Novo mesto na 3. skupni seji obeh zborov v petek, 21. avgusta med poročilom o stanju trgovine v občini

Z zadnjih mednarodnih dirk v Krškem: na nevarnem ovinku — zmagi naproti!

Zagrebški nebotičnik 22. a v g u s t a je b i l po t r e h l e ­

t i h g r a d i t v e u r a d n o o d p r t n o v i zagrebški nebotičniik. T o je sedaj najvišja z g r a d b a v d r ­žavi; nebotičnik i m a 16 n a d ­s t r op i j , v i s o k j e p a 64 m e t r o v . V p r v i h t r i n a j s t i h n a d s t r o p j i h so u r a d i , v z a d n j i h t r e h p a k a ­v a r n a i n ba r .

Rezervat za meščane Z v e z a a v s t r i j s k i h občin j e

i z d a l a p r a v i l n i k o zaščitnih te­renih, k i na j b i meščanom s l u ­žili z a odpočiitek. P o t e m p r a -

v i l n i k u l a h k o v s a k a vas dob i na z i v »počivališče-«, če zajamči popo lno tišino v p o l e t n i h m e ­sec ih . S k o z i vas , a ne m i m o nje, ne sme j o voz i t i m o t o r n a vo z i l a , gos t i lne p a smejo b i t i odpr t e le do o s m i h zvečer.

Smučanje na pesku V H i r s c h a u v G o r n j i F a l s k i

so o d p r l i zračno kopališče i n 6.000 k v a d r a t n i h m e t r o v v e l i k p ros to r z a k a m p i r a n j e . N a po­bočje 91 m e t r o v v i s o k e g a g r i ­ča K a o l i n so n a s u l i t r i m i l i ­j one k u b i k o v peska i n s t e m

p r i p r a v i l i t e ren za »poletno smučanje«. Smučišče je d o l ­go 160 me t rov , "smučarje« p a voz i v s a k o u r o n a vrh v zpe -njača.

Zmrznjeno mleko V A n g l i j i preizkušajo n o v

način, k i omogoča f a r m a r j e m , da nos i j o m l e k o n a t r g z m r z ­njeno. T a k o m l e k o s e l a h k o dolgo hrami , k a r omogoča u s t v a r j a t i za loge od d n e v n i h n e p r o d a n i h presežkov i n s t e m se t u d i i z r a v n a p o n u d b a m l e ­k a m e d l e t om.

Cesta., po kateri je drvel džiip, je bila raarita od granat. Kotanje so se množile .n postajale vse večje. J l m m y je moral zmanjšati hitrost.

»Kaže. da so tu orali naši,« Je za ­mornija!. V kotu ustnic m u Je tičala ne­prižgana cigareta.

Jaokle, k i je sedel polog mjega, n i od ­govoril. Ledena burja ga je rezala na ­ravnost v obraz.

Vozilo si Je zdaj le počasi utiralo pot med lljalkastiml jamami eksplozij na ce­sti. Včasih je manjkalo samo za las da* nI zgrmelo v Jarek.

»Poženi vendar!« Je nestrpno rekel Jaokle, Jto sta (pravkar prevozila visok krup zmrznjene prsti ln kamenja. Njegov pogled Je nehote zdirsnll po veliki polhi vreči, k i mu Je omahovala med koleni kakor zmrznjen mrtvec.

»Ce misliš, da boš prej prišel peš, kar Izstopi. Jaz se rad vozim,« se je pošalil Jimimv.

»Mar se ti res prav nikamor ne mudi?« »Kam neki. fant? . . . Vojna je.« »No. misl i l sem . . . « Jaokle m končal.

Nehote je spet pogledal zapečateno tre­buh asto vrečo med svojimi koleni.

J lmmy. k i Je opazil prijateljev pogled, se Je porogljivo nasmehnil. »Tale te p r i ­ganja, a?« Spustil je volan in potrepljal zajemo vrečo. »Čeden trebušček ima.«

»MisllS da bo kaj zame?« Je z nekakš­nim upanjem vprašal Jackie, ko je J i m -my spet poprijel za volan.

»Hm . . .« Je zmlgnll J immy . Menda mu Je bilo vseeno. »Poskusi uganiti. Prižgi ml cigareto. Ce SveplenTta ugasne, ne bo nič.«

Jackie Je hlastno poiskal v žepu za­vojček cigaret In žveiplenfke. Ko Je z vajeno kretnjo še sebi namestil cigareto, Je prasnil in — plamenček je v hlipu ugasnil. •

J lmmy se Je zarezal. »Kaže. da tudi teflorat ne bo nič.«

»Naj poskusim še enkrat?« »Zastonj. Na tem usranem proplhu še

smodnik ne bi gorel. Potrpi! Tn nikar se ta.1«) ne kremžl.«

»Prekleta vojna!« Je škrtnil Jackie, »Priemoleno pretepanje.« »Kako to misliš?« »Mislim?! Kdo pa še kaj misli?« Je

vzrojil Jimrny. Potem sta dolgo molčala. Džip Je od-

akaikoval kot fižol na rešetu. »Lahko bl Jih že naklestlli. kot smo

petinštiridesetega naklestlli tiste opice tamle preko v . . . «

»V Hlrosimi.« Je dopolnil J immy . »V Hiroslmi.« Je ponovil Jaokle. Ogle­

doval Je temni pečat na vreči, k i Je bil zalit in odtisnjen tako, da še bolha ne bi mogla skozenj. »Dve ali tr i take, kot je bila tista, bi Jim dodobra zmehčale i)li­tice.«

»Kaj tr l i Ena, Jaokle, ena sama, do vrha nabita z atomi, bl bila dosti. Ampak bolj gosposko je seveda, če se potikamo okrog kot vollkovi.« »

Jaokle na to W odgovoril. Pogled se miu Je dobesedno pri lepi l na vrečo.

J l m m y Je nervozno smuknil. »Nikar ta­ko ne bulji v ta žakelj! Saj ti bodo oči zmrznile.«

Isti hip je pred njima na cesti zazi­jala velika Jama. J immy Je spretno z a -

zapečatenl vampaeti pošasti vendarle ne ­kaj tudi zate.« •

»Mogoče,« Je z zadrževanlm upanjem rekel Jackie. ko Je z užttikom Vdihnil prvi dim. »In ne reci jI vampasta pošast, da tistega, kar nosi zame, kje spoloma ne izbljuje. Poštne vreče so občutljive za take reči.«

Oba sta se zarežala. K m a l u potem je džlp zavil v porušeno

luiko. Ustavil se je pred zijajočlm trupom lzkrcevalne ladje. Štabni narediniik mor ­nariške pehote, k i Je imel na skrbi pošto, Ju Je že čaikal na mostlču.

2veplenka ni lagala. Pisemce Za J a " dkieja. ki so ga našli v drobovju vam-paste pošasti, je bilo zelo čedno lepo napisano i n tudi dišalo je:

M y dear Jackie. Sporočam ti , da se nameravam v krat-

F. S o i e r

V r e d u vil in ustavil. Li jak Je bil tako globok da sta se oba nehote dvignila s sedežev. Kar sta zagledala. Jima je vzelo sapo.

Li jak Je bil pravzaprav grob. Nepokrit množični grob vojaških in civi lnih cunj, primrznjenih na brezoblične gmote be­lega in rumenega človeškega mesa.

Prav na vrhu Je ležala razgaljena do­mačinka. Bi la je mlada ln otrok, k i se ga Je oklepala, mogoče nj bil njen.

»Strašno!« Je zamrmral Jackie 'n se odhrkal.

»Bedasta vojna!« je pristavil J iminy in spet pognal. Iz kotov ustnic s t a obemp še zmeraj viseli neprižgani cigareti.

Vozila sta še nekaj časa ko Je Jtckie nezavedno znova segel po žveplenkah.

»Jlmmy!« je radostno vzklhknil Jackie »A?« »Glej! To pot sem prižgal.« Jimm'y je z nebrižnim pogiedmn a*J

prej ošinil neprijazno zavaljeno vrečo ln nato prijateljevo roko, v kata-e zavetju je Se vedno trepetal p l a m e n i k dozore­vajoče žveplenke. »V peklu vsaka prižge,« Je mrko rekel skozi zobe. Nato se Je na­smehnil ln dodal: »Potemtakem Je v tejle

kem poročiti. Bodoči mož jo lastnik ga­raž v Kaliforniji . Trosim te, da vrneš mojo fotografi Jo, ki sem 11 Jo dala pri odhodu iz San Frančiška. 2e lkn ti sko-rajšen povratek. Tam n;i Koreji najbrž ni preveč lepo. Vrn i se živ ln zdrav.

Maryl ln . Tisti dan nj bilo Jackija ne h kcsl lu

ne k večerji. Poikazal se je šele pozno zvečer v četnem štabu, kjer je kratko raportiral; »Inianterist Jackie Sull lvan prostovoljno na razpolago za vsako akcijo!«

Preudarni poročnik ga Je brez besed vpisal med izvidnike.

Naslednje dni je mornariška pehota vrgla Severne nazaj ob obali za dobrih osemdeset kilometrov, riill so se za vsak meter. In Jackie s svojo četo Je bil od vsega začetka čisto spredaj. Naposled so prednje polike zamenjal iz rezervami.

Četrt; dan po vrnitvi v zaledje so raz­delili odlikovanja Odlikovanih Je bilo šest mož iz Jackijeve čete, med njimi tudi Jaekie. Njena fotografija je bila še zmeraj z nJim.

Po polkovnlh svečanostih ae Je J a c k l -

Jeva četa zbrala v Jedilnici. B e s e d o je imel J immy. V levici je držal p o l n 0 čašo z desnico se je opiral na velik p a p i r n a t zavoj. Najprej je nazdravil mornariški pehoti, ko pa je potihnil gromki h u r a . se Je obrnil k Jaokiju.

»Na zdravje Jackie!« Vsi možje so uprl i oči v Jackija. »•Na zdravje, fantje, živela mornarica,«

Je malodušno odvrnil Jackie, dvignil čašo in spet odložil na mizo. Pijače se ni do­taknil.

A medtem Je J immy že stopil naprej ln postavil pred JaciklJa tisti papirnati zavoj.

Jaokle ga je vprašujoče pogledal, »Zate Je,« je resno rekel J immy. »Od

nas vseh. Odprl.« Jackie. k i od začudenja ni m o g e l n i t i

vprašati, kaj naj to pomeni, j e nemo ubogal. Razvil Je papir ;n — ostrme.l.

P red n j im Je obležal cel kup fotografij samih ženskih obrazov.

»Tvoja Mary l in spada U U M M M H m na ­mrgođeno rekel J immy. »Kar h*»rrzl jo!«

Jackie n i mogel verjeti lastn . ir . očem. Tol iko žensk! To l iko f o t og ra f i j ženskih obrazov. Tud i lepi obraz j s ( ) v m e s —\ lepi obrazi zavrženih, pozabljenih, ne­zvestih m priložnostnih l j u b i c n j e g o v i h tovar i šev . . .

»In kaj — kaj boste s tem?« j e z a -Jecljal. /

»Boš že videl. Dajmo! Kje jo Imaš?« »Tu . .« Jaokle je n eho t e k a k o r m e ­

sečnik izvlekel svo jo ' g r emko s v e t i n j o ' z naprsnega žepa in jo ravno t a k o n a p o l nezavedno spustil med o s t a l e n a m i z i .

»Tako . . . » si je odahnil J l m m y . »Zdaj pa sedJ . . . vzemi t a l e p a p i r . . . in lepo piši!«

JaOkle, ki se Je že začel počasi o s v e -ščati Je hotel nekaj p o v e d a l i , a J i i n m y mu je potisnil v roko p e r o in ga t rdo prekinil :

iPiši, sem rekel! G l e j , da f an t o v ne razočaraš! To Je maščevanje nas vseh.«

In Jacikle j e ubogljivo o i sa l , kar m u i* narekoval J l m m y ;

Draga Marvl in, bodi tako dobra in poišči si svojo sliko. Ostale ml . prosim, vrni. Resnično ml Je žal. da se pri naj­boljši volji ne morem spomniti, kateri od vseh teh o b r a z o v je tvoj. Jackie.

K o 1e J a c k i e končno ves no ten pero odložil, je napeti m o l k spet razživel g r o m k i mornariški h u r a .

»V redu,« Je še r e k e l J a c k i e i n na du­šek Izpraznil tisto lWQ ki Je prej n i .