REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2005ISSN 1318-4377 CENA SIT 990

Tisk: umetnost vbrizgavanja adrenalina v papir. Strast do tiska.

ww

w.h

eide

lber

g.co

m

Hei

delb

erg

d. o

. o.,

Tisk

arsk

i str

oji L

jubl

jana

, Trž

aška

c. 2

82, 1

000

Ljub

ljana

Surfer_slo 205x297.qxd 27/2/04 8:53 Page 1 A l t e n

UVOD

4

CENEPrav zdaj potekajo pogajanja o letošnjih cenah papirja. Veliki evropski proizvajalcipapirja so se že lani sporazumeli, da je treba trend cen obrniti. Donosi vseh sopadli najmanj na raven bančnih obresti, zato so napovedali več kot 10-odstotnespremembe.

Zadnje napovedi Goldmana Sachsa napovedujejo povišanje cen revijalnih papir-jev za 4, časopisnih za 7 odstotkov in skupno povišanje za 10 odstokov v dveh le-tih. Takšno povečanje bo močno dvignilo donosnost panoge, saj naj bi P/E (tr-žna vrednost delnice/vrednost dobička na delnico) presegel 11odstotkov. Zani-manje vlagateljev se je močno povečalo.

Kaj pa grafičarji? Ali lahko tudi mi obrnemo gibanje cen?

Prvo vprašanje se pojavi že pri primerljivosti. Izdelek, ki ga naredi tiskarna, nimacene v kilogramih, pač pa jo izračunamo na podlagi cen posameznih kapacitet incelotnega tehnološkega procesa s prištevkom vseh neposrednih materialov, kotje tudi papir.

Če bi vas danes vprašal, kolikokrat ste ponudili in dobili ceno pod ceno papirja,vas je kar nekaj, ki to redno počnete. Osvojeni kupec bo verjetno drugič to razlikoplačal, takšna ponudba pa me spominja na naše gradbenike ali še bolje cestarje.

Zbornica ali kakšno drugo združenje bi moralo postaviti nekaj cenovnih standar-dov, ki bi jih morali spoštovati. Taki standardi so sicer sprti s tržnimi zakoni, podrugi strani pa prav to počnejo globalni papirničarji.

Včasih je veljala pri nas in v Nemčiji ura štiribarvnega stroja 200 nekdanjih nem-ških mark, danes pa rotacijske ure prodajajo pod to ceno, čeprav rotacija (16-stranska) stane dva- do trikrat več. Nemci, Avstrijci pa tudi Švicarji kar cele tiskar-ne prodajajo na Daljni in Bližnji vzhod. Pravijo, da Heidelberge še nekako prodajo,drugih pa ne.

Kalkulacije v tiskarnah so res nekaj boljšega.

Kljub tako velikemu številu šol, ki jih imamo, nobena ne uči tega predmeta. Pred-in pokalkulacija sta bili največja inovacija tiskarn v sedemdesetih letih. Trenutnopa velja predvsem marketiški pristop (CRM), kot ga s tujko glorificiramo. Kupecdanes z dobrim razpisom in par nakupnimi zvijačami pride do grafičnega izdelkaskoraj zastonj. Vedno se najde tiskarna, ki da ponudbo za odpiranje vrat.

Ali nam bodo papirničarji za zgled? Za to je malo možnosti. Zato si raje poglejtezadnji MM, ki razkriva, koliko zaslužijo agencije, ki so velik del naročil tiskarn pra-vilno aranžirale in zaslužile milijarde.

Ivo OMAN

fotoM

arkoPršina

GRAFIČNA KRONIKA

6

DRAGOZOREC ­OSVAJALEC

O Dragu Zorcu, ki ima uspe-šno grafično podjetje v Avstraliji,smo v Grafičarju (3/2004, str.6–8) že pisali. Takrat smo gapredstavili kot prvega neameri-škega tiskarja, ki je dobil najpre-stižnejšo nagrado za kakovostBenjamin Franklin (t. i. benny)– tiskarskega oskarja.

Za nagrado, ki jo podeljujeAmeriško tiskarsko združenje(Print Industries of America), setiskarji potegujejo že več kot pet-deset let. Prvo nagrajevanje segav leto 1950. Vsako leto februarjaAmeriško tiskarsko združenjeobjavi razpis za nagrajevanje gra-

fičnih storitev. Od marca do ma-ja je čas, ko grafičarji lahko prija-vijo raznovrstne izdelke v različ-nih kategorijah. Ocenjevalci sovrhunski strokovnjaki z ameri-ških univerz, inštitutov in podje-tij. V začetku poletja so znani pr-vi rezultati natečaja. Najboljši iz-delki so lahko nagrajeni z različ-nimi vrstami nagrad. Le najpre-stižnejše nagrade – grafičarskioskarji – so podeljene na gala pri-reditvi v zgodnji jeseni v Chica-gu. Grafičarji se potegujejo zaštiri vrste nagrad: najprestižnejšebennyje, diplome (Best of Divisi-on), priznanja (Award of Acheive-

ment) in odlike (Certificate ofMerit). Bennyje se podeljuje v ra-zličnih kategorijah, ki jih je karšestindvajset (nekatere še s posa-meznimi podkategorijami), ven-dar ni nujno, da je za posameznokategorijo ta visoka nagrada po-deljena. Če nobeden od prispelihizdelkov ne zadosti visokim kri-terijem, bennyja ne podelijo.Bennyjev nagrajenec dobi brona-sti kipec Benjamina Franklina zasvojo kategorijo.

Za diplome se grafičarji prav ta-ko potegujejo v posameznih ka-tegorijah. Tokrat glede na številozaposlenih v podjetju, ki za na-grado kandidira (manj kot 20 za-poslenih, od 21 do 50 zaposle-nih, od 51 do 100 zaposlenih, od101 do 250 zaposlenih, več kot250 zaposlenih), ali v posebnikategoriji, če ne gre za tiskarno,na primer oblikovalci, studii,oglaševalske agencije, knjigoveziipd. Visokokakovostni izdelki,

ne samo s področja grafične teh-nologije, ampak tudi grafičnegaoblikovanja, so deležni odlik.

Preteklo leto je na natečaj pri-spelo skoraj 4400 izdelkov iz tri-najstih držav. Podeljenih je bilo92 bennyjev, 35 diplom, 252priznanj in 1050 odlik. Bennyje-vi nagrajenci so bili o izboru ob-veščeni v začetku septembra, na-grade pa so jim podelili 10. okto-bra lani v čikaškem hotelu Shera-ton. Slavnostni govornik je bilMichael Makin, predsednikPIA/GATF, nagrade (bennyje)pa je podeljeval John Green,predsednik nadzornega svetaPIA/GATF. Nagrajenci so napodelitev lahko povabili le ome-jeno število sodelavcev in prijate-ljev. Drago Zorec je za svojo mi-zo na slavnostni podelitvi gostilJima Enrighta, avstralskega trgo-vinskega odposlanika, ki je karie-ro začel v grafični industriji in vnjej tudi vrsto let vztrajal.Naslovnica in notranjost (stran 7) nagrajene brošure.

SLOVENSKI TISKARJI

7

Drago Zorec se je z izdelki svo-jega podjetja tudi lani potegovalza najvišje nagrade v grafičnistroki. Pravzaprav lahko rečemo,da je pravi osvajalec. Leta 2004ni dobil samo dveh najvišjih na-grad (bennyjev), kot leto prej,ampak celo tri, in sicer v katego-rijah: izdelava štiri- in večbarvnihknjižic in brošur (Service Bookletsand Brochures [four or more co-lors]), uporaba stohastičnega ra-striranja (Stohastic Printing) inuporaba okoljevarstvenih mate-rialov (Environmentally SoundMaterials). V zadnji kategoriji jeprejel bennyja že leta 2003. Vseprejete nagrade so bile dodeljene

enemu samemu izdelku – brošu-ri za lastno promocijo Zorčevegapodjetja D&D Global Group.Drago Zorec je edini letošnji na-grajenec, ki je dobil tri grafičar-ske oskarje za isti izdelek. Polegteh je bila brošura nagrajena še zdvema priznanjema, in sicer v ra-zredu tiska lastnega promocijske-ga materiala (Print/Graphic ArtsSelf Promotion) in posebne ino-vacije na področju tiska (SpecialInnovation – Printing). Leta2003 je za ti področji dobil odli-ki. Na zadnji nominaciji (2004)pa sta bili z odlikama nagrajenadruga dva izdelka Zorčevegapodjetja: poster za avtomobil le-

xus in umetniški katalog Deutsc-her-Menzies.

Promocijska brošura Zorčevegapodjetja, s katero je podjetje leta2004 kandidiralo za najpresti-žnejšo grafično nagrado, je bila šeeminentnejša kot tista iz leta2003. Lanska je sicer enakegaformata (230 x 365 mm) in ob-sega (24 strani) kot predlanska, aima dvojni knjižni blok. Pri lista-nju in pregledovanju brošureimamo vedno pred seboj štiri od-prte strani in ne samo dve, kot jesicer običajno. Levi del brošure(prvi ali levi knjižni blok) vsebujestrani: 1, 3, 4, 7, 8, 11, 12, 15,16, 19, 20 in 23, desni del strani(drugi ali desni knjižni blok) papreostale: 2, 5, 6, 9, 10, 13, 14,17, 18, 21, 22 in 24. Knjižnabloka združuje osemstranski ovi-tek, ki je zaščiten še s posebnimpausom v rdeči barvi. Pri dodela-vi so bili pozorni na vse podrob-nosti. Tako brošura ni šivana(dvakrat – vsak knjižni blok zovitkom) z »navadno« žico, am-pak je ta rdeča, v barvi pausa.Prav tako sta po dve strani skupajzaščiteni s posebnim vmesnimnepotiskanim papirjem, ki se gaob prvem pregledovanju prepro-sto odstrani, saj je perforiran. V

brošuri je poleg vrhunskega štiri-barvnega tiska nazorno prikazandvanajstbarvni tisk MCP (MultiColour Process), ki je v nekaterihprimerih nadgrajen še s kovinski-mi barvami. Za dvanajstbarvnitisk je uporabljen frekvenčni ra-ster. Prihodnost predstavlja tudiv brošuri uporabljen sublimacij-ski raster (kombinacija frekvenč-nega in konvencionalnega ra-stra). Ta omogoča predvsemboljšo ponazoritev detajlov insenc, še posebej v svetlih tonihter intenzivnejše barve.

Za Draga Zorca res lahko reče-mo, da »osvaja«. Za kakovostgrafičnih storitev je njegovo pod-jetje doslej prejelo že 72 nacio-nalnih (avstralskih) in mednaro-dnih nagrad. Želimo mu čim večosvojitev v prihodnosti. Hkratipa mu dolgujemo zahvalo, saj nasvojih osvajalskih pohodih pove(glej naslovnico in sliko ob naslo-vu), da je Slovenec, pa čeprav neosvaja od tod, ampak z najmanj-šega in nam najbolj oddaljenegakontinenta.

Klementina MOŽINAUniverza v Ljubljani

Trije kipci Benjamina Franklina, ki jih je prejel Drago Zorec. Z leve proti desni stojijo:Danica Zorec, žena uspešnega grafičarja, Drago Zorec in John Papailiou, oblikova-lec v Zorčevem podjetju. Levo, na strani 6, je slika nagrajenega posterja.

GRAFIČNO OBLIKOVANJE

8

Slika 1. Spletna stran studia Made in Space April Greiman, kjer si lahko ogledatenjena dela (www.aprilgreiman.com).

APRILGREIMAN

Emzinov seminar je kot pona-vadi spet prinesel osvežitev voblikovalske kroge. Tokrat stagostovala inovatorka digitalnegaoblikovanja April Greiman inAnthon Beeke, nizozemski gra-fični oblikovalec.

Dva različna oblikovalca, dverazlični kulturi in dva različnanačina raziskovanja ter posredo-vanja videnja tega sveta sta bilapopolnoma dovolj, da sta udele-žencem (ali pa vsaj meni) zaneti-la iskrico, ki je potrebna, da se privsakdanjem oblikovanju in vsak-danjih projektih izognemo ve-dno bolj prisotni rutini in brezglobokega premisleka ponavlja-joči obliki brez vsebine.

V tej številki predstavljamoApril Greiman. Grafična obli-kovalka, katere inovativne idejein eksperimenti v digitalnemmediju so pustili močan pečat na

grafično oblikovanje in navdiho-vali oblikovalce po vsem svetuveč kot 20 let. Njeno raziskova-nje tipografije in barve kotobjekta v prostoru in času ter zli-tje tehnologije in grafike sta dalinjenemu delu svojevrstno izra-zno vrednost.

Rodila se je leta 1948 v NewYorku in tam tudi odraščala. Di-plomirala je na Kansas City ArtInstitute v ZDA in študij nada-ljevala v švicarskem Baslu na All-gemeine Kunstgewerbeschule.Predava na številnih uglednih šo-lah in ustanovah (Cooper UnionSchool of Art, Cranbrook Acade-my of Art ...), deluje pa v svojemmultidisciplinarnem oblikoval-skem studiu Made in Space (sli-ka 1) v Los Angelesu. Prejela ještevilne nagrade, častne doktora-te pa so ji podelile kar tri ugledneameriške univerze.

Greimanova je oblikovalka, kise vedno znova trudi spreminjatizorni kot našega gledanja in do-jemanja. V zgodnjih osemdese-tih letih, ko oblikovalci niti naj-manj niso dojeli razsežnosti, ki sojo ponujali prvi osebni računal-niki, je April Greiman začela zatisti čas nenavadno eksperimen-tiranje – fuzijo tehnologije ingrafike. Ker so jo prostor, grafikain glasba že od nekdaj zanimali,

Slika 2. Motel Miracle Manor Retreat s termalno vodo v kalifornijski puščavi.Ga želite obiskati? Napotite se na www.miraclemanor.com.

Slika 3. Poigravanje z idejo za znak Gre-imanski Labs.

Slika 4. Plakat za tiskarsko podjetje izleta 1992.

SEMINARJI EMZIN

9

je vsa ta zanimanja strnila v vi-deo. S posebno napravo je del sli-ke na televiziji »zamrznila« inprenesla v svoj prvi Macintosh. STV-sliko je nato eksperimentira-la – jo povečevala celo do veliko-sti 13 metrov, dokler ni prišla,kakor se rada izrazi, do »DNK:bitmape«.

Mnogi njeni posnemovalci,predvem mlajša generacija, lahkonjeno eksperimentiranje razu-mejo napačno – računalnik jim

postane osrednja točka, ki nare-kuje obliko brez vsebine. Pa nitako. April Greiman pravi: »Nitreba, da odvržete svinčnik, ko gazamenjate z računalnikom. Ra-čunalnik je samo še eno orodje.«Orodje, ki pa vas lahko poleni, čega postavite v središče svoje ideje.

Pomembno je razviti proces,kjer bo oblikovalec eksperimen-tiral, vse dokler ideja ne postane

zrela. Pomembno je zavestno ra-ziskovanje ­ da si dovolite, daum pridobi vse potrebne infor-macije, da raziščete nov prostor,nove ideje in problem, pred kate-rega ste postavljeni. In šele natoraziskujete obliko. Ta naj posta-ne odraz vsebine.

Ni ostalo več veliko stvari, ki sejih April Greiman še ni lotila.Oblikovala je skorajda vse ­ odembalaže za krekerje do celo-

stnih podob, spletnih strani, TV-oglasov in arhitekture. Za nekorestavracijo v Los Angelesu nioblikovala samo interierja, pačpa tudi menije, vinsko karto,škatlice vžigalic in svetlobni na-pis na vhodu v restavracijo.

Zanimanje za okolje jo je vodi-lo v tesno sodelovanje z različni-mi arhitekturnimi biroji. Skupniprojekti obsegajo vse od obliko-

Slika 5, zgoraj. Dela Greimanove so pomembna inspiracija mladim new wave obli-kovalcem. Toda njena slava ni povsem povezana samo z računalniško tehnologijo.Za njena dela je značilno plastenje podob, reprodukcijske tehnike in kombinacijapodob ter besedil, s katerimi doseže učinek prostora. Slika iz leta 1994.

Slika 6, spodaj. Plakat za Sci-Arc iz leta 1992; Sci-Arc je fakulteta za arhitekturo,kjer April Greiman tudi poučuje.

Slika 7, desno. Plakat za Sci-Arc iz leta 1990.

Slika 8.Urban revisions iz leta 1994.

vanja razstav do raziskovanjabarvnih palet, površin in materi-alov.

Danes je April Greinman, sku-paj z življenjskim sopotnikomMichaelom Rotondijem, tudilastnica motela v Kaliforniji, kizanjo pomeni poseben projekt.Gre za motel Miracle ManorRetreat (slika 2) z zdravilno ter-malno vodo, ki stoji v kalifornij-ski puščavi. To, kar v puščavidoživlja sama, je želela prenestitudi drugim. Njen prvi kriterij

pri prenovi motela je bil, da najbo izkušnja gosta v sobi enakakot izkušnja, ki mu jo daje pu-ščava. Da zidovi ne delijo prosto-ra na zunanjost in notranjost,temveč da gost doživi puščavo inmotel kot en sam prostor.

V sobah ni televizije niti telefo-na. Vsi materiali so organski inpridelani naravno. Vsaka soba jedrugačna in minimalističnoopremljena. Tako opremljenmotel ima namen razkriti gostu-senzualnost puščave ter poudari-

ti tišino prostora, ki omogočiobiskovalcu najti notranji mir.

Ob vstopu v motel lahko pre-berete: »Prepovedano razmišlja-nje. Če že razmišljaš, razmišljaj oničemer.«

Njej puščava pomeni tišino,prostor, umirjenost uma. Ravno-težje in harmonijo. Narava ji po-maga, da najde tok kreativnosti.Kreativnost je nad časom, nadmislijo. Je globoko doživetje, ve-čje od nas. Prepričanje, da je kre-ativnost svojevrstna naravnanostuma, ki je nad egom in ocenjeva-

GRAFIČNO OBLIKOVANJE

10

njem ter kriticizmom, deli tudi sštudenti, ki jih spodbuja, da sa-mi najdejo tok kreativnosti. Tr-di, da mora dober učitelj omogo-čiti pravo okolje, kjer se učencemporajajo prava vprašanja, da lah-ko dobijo prave odgovore oziro-ma ideje.

Biti študent je pravo razkošje.»Ko greš v svet, postaneš obliko-valec, in ko si pod pritiskom pro-jektov, potem šele spoznaš, kajpomeni imeti čas, da raziskuješ

Slika 9. »Že od malega sta me navdu-ševali dve stvari: prostor in velikost. Prioblikovanju svoje prve vizitke sem raz-mišljala v smislu prostora in o tem, kakolahko prostor vtkeš v površino ...« razla-ga Greimanova. To opazimo tudi pri lo-gotipih, ki jih je oblikovala. Tipografija niveč statična ­ ploskovna, temveč nasvabi, da vstopimo v prostor.

Slika 10. Logotip Roto na spletni strani, kjer se z gibanjem črke O občutek prostoraše poveča. Prepričajte se sami na spletni strani www.rotoark.com. V povezavi z in-ternetom April Greiman pogosto opozarja, kako se »ljudje še vedno ne zavedamorazsežnosti tega medija – še vedno govorimo o domači ali spletni »strani« ... Vendarto niso strani, saj internet ni knjiga! Uporabljamo novo tehnologijo in stare izraze!«.

Slika 12. April Greiman je leta 1995 do-bila naročilo za oblikovanje znamke obobletnici ratifikacije 19. amandamaja, skatero so ženske dobile volilno pravico.Zbiralci znamk so se pritoževali, da jeoblikovana konfuzno in ne daje videzaznamke. Ironično pri vsej stvari je biloto, da so bili zbiralci znamk pretežnomoški, starejši kot 55 let, znamka pa jebila posvečena ženski volilni pravici.Vendar je Greimanova pozdravila kritikoin nanjo odgovorila: »Brez nasprotovanjni napredka.«

Slika 11. Knjiga April Greiman, So-mething from nothing, naslovnica inena notranja stran za pokušino, po-nuja razkošje za um in oko. Je vizual-no osupljiva in omogoča vpogled vosebno razmišljanje o oblikovanju.

stvari. Imeti ves čas na svetu innobenih omejitev je zelo navdi-hujoče. Mislim, da se tega nisemdovolj zavedala, ko sem bila vBaslu,« je izjavila Graimanova.In mislim, da ni edina.

Pozabili smo, kako je pomemb-no raziskovati – svoja čustva inodnose. Ali po njeno: premalo

časa premišljujemo o tem, karmislimo. Z določeno idejo smovse prehitro zadovoljni. Z njomoramo iti do konca, dokler sene bo morda zlomila. V tem in-stant svetu prehitro pademo podvpliv oblike – kaj pa vsebina?

April Greiman svetuje študen-tom:

»Če nimaš ideje, povej, kaj raz-mišljaš. Ne pokaži samo goleoblike. Ideje in želje, da raziščešneznano področje, ti bodo ka-sneje prinesle rešitev. Ponavaditisto, kar imaš rad, narediš tudidobro.« Tudi ni toliko vprašanjeestetike ali neestetike kot vpraša-nje vsebine. »Ni dobre ali slabeideje – pomembno je, da znašidejo pravilno uporabiti.«

In ker je oblikovalec ob vsakemnovem projektu tudi učenec, ve-ljajo njeni napotki tudi nam.

Zanimiva je njena knjiga So-mething from nothing (slika12), ki govori prav o procesuoblikovanja in v kateri je zajetegaprecej njenega razmišljanja.

To pa tudi ni njena edina knji-ga. Zanimiva naslova še dvehknjig Lebdeče ideje v času inprostoru ter Hibridne podobe:zlitje tehnologije in grafičnegaoblikovanja (vse dosegljive naAmzon.com) potrjujeta pionir-stvo April Greiman, ene najboljinovativnih in vplivnih obliko-valk 20. stoletja.

Maša OKRŠLAR POPOVIČwww.oblikovalka-mo.s

Anthon Beeke

je oblikovalec, rojen leta 1940 vAmsterdamu na Nizozemskem,ki mu življenje žal ni dopuščaloprofesionalnega šolanja za obli-kovalca. Vendar je bil njegov ta-lent, njegova radovednost in na-gnjenost do umetnosti dovolj, dasi izpolni sanje o komercialnemumetniku. Ob delu mesarja, kiga je opravljal, je naredil nekajvečernih tečajev na šoli za upo-rabno umetnost ter postopomanapredoval. Postal je pomočnikpri različnih oblikovalcih in natopreživel pomembna leta pri obli-kovalcu Jan van Toorn-u. Leta1963 se osamosvoji in oblikujepredvsem za literarne založnike,muzeje, gledališča in revije zakulturo. Od leta 1976 postanepartner v znani agenciji “TotalDesign”, vse do ustanovitve la-stnega studia “Anthon Beeke” le-ta 1989.

Slika 22 (AB_portret.tif)Fotografija oblikovalca Anthon

Beekeja zgoraj desno in njegovportret na sredini, kot ga kreativ-no vidijo njegovi tesni prijatelji:stisnjeni roki služita glavi, dvačrna kroga pa ponazarjata njego-va nepogrešljiva sončna očala.

Zanimivo je, koliko priznanihumetnikov in oblikovalcev pri-haja iz Nizozemske. Na to nas jeopozoril tudi na predavanju, vkratkem sprehodu skozi zgodo-vino vse od flamskega slikarstvapreko De Stijl-a pa do sodobneumetnosti. Jan van Eyck, Hiero-nymus Bosch, Rembrant vanRijn, Pieter Paul Rubens, Vin-cent van Gogh, Maurits CornelisEscher, Piet Mondrian, Theovan Doesburg, Gerrit Rietveld,Swift Stoln, Gert Dumbar ... Za-to ni naključje, da nizozemskooblikovanje v mnogočem pre-dnjači.

Po Beekejevem mnenju jeprejšnja stoletja obvladovalaumetnost, ki je bila precej dragain ekskluzivna, 21. stoletje pa jeobdobje grafičnega oblikovanja.Ugotavlja in napoveduje, da je inbo od tega časa naprej oblikova-nje najbolj razširjena oblika vizu-alne umetnosti, oblikovalci panajpomembnejše orodje pri ko-munikaciji.

In njegovo delo res komunici-ra. Nemalokrat so plakati, ki jihje oblikoval, povzročili pravorazburkanje predvsem v širši jav-nosti. In s tem je precej zadovo-ljen: “To je tisto, kar je pomemb-no pri plakatu – komunikacija;da lahko ljudi izzoveš, jih mordarazjeziš, in da s tem vnameš de-bato. Takrat medij zares deluje.To je moč, ki jo imam od časa dočasa, s privoljenjem mojih naroč-nikov. Ne izzivam vedno – to bizmanjšalo učinek. Mera, s kateroizzivaš, mora biti natančno od-merjena. Če izzivate in provoci-rate ves čas, ste samo nadležni.”

Eden izmed takšnih plakatov jebil gledališki plakat iz leta 1981za grško dramo “Troilus in Cres-sida” (slika 23) (AB_troja.tif), vkateri so za osvoboditev mestapomembno vlogo odigrale žen-ske ter uporaba trojanskega ko-nja. Plakat je stiskan v času, ko jebilo Gibanje za osvoboditevžensk precej aktivno, igralka ene-ga izmed gledališč pa je s prebar-vanjem plakata izrazila svoj pro-test proti takšnemu vizualnemuizražanju.

Plakat “Spirit” (slika 24)(AB_rak.tif) iz leta 2001 predsta-vlja gledališko igro, kjer imaglavno vlogo ženska, katere rak ježe v zadnjem stadiju. Zanimivopri tem plakatu je to, da je Ant-hon Beekeju pozirala zelo znanain priljubljena nizozemska igral-ka, znana tudi po svojih valovi-tih, ognjeno rdečih laseh, ki si jeza to priložnost obrila polovicoglave. Fotografija je torej nedota-knjen portret, brez digitalne re-tuše.

Anthon Beeke je tudi fotograf,vendar s fotografijo ne želi zajetisamo objektivno reprodukcijorealnosti, pač pa z neposrednimnačinom izzvati gledalca. Njego-ve fotografije ne izražajo poseb-nega stila, temveč izražajo tisto,kar želi sporočiti.

Tak je na primer plakat za Sha-kespearjevo gledališko igro “Ric-hard III.” (slika 25) (AB_ric-hard.tif). Grbavega in škilastegaRicharda so doslej največkratupodobili z njegovimi prepo-znavnimi telesnimi hibami,medtem ko ga je Anthon Beekeposkušal prikazati drugače. Upo-dobil je njegov obraz, ali bolje –poskušal je ujeti izraz v Richar-dovih očeh, ko le-ta spozna, nakakšen način ga gledajo ljudjekot pohabljenca. Preko njegove-ga izraza na obrazu tako gledalecmočneje začuti stisko glavne ose-be.

Gledališki plakat “Iluzija” (sli-ka 26) (AB_iluzija.tif) iz leta1997, ki govori o tem, da materi-alno bogastvo, ki ga ponazarjabogato oprsje, nakit in hrana, ninujno sinonim za intelektualnobogastvo.

Plakat za gledališko igro “Ba-let” (slika 27) (AB_balet.tif) izleta 1989, ki temelji na mitu Or-feja. “Slika, ki sem jo uporabil,prikazuje moškega, ki svoj ponosin moč razkazuje z navzgor obr-njenim penisom. Največkrat senamreč penis povezuje bolj s pu-ščico, z nakazovanjem moči, kotpa z aktom ljubezni. S tem, kosem sliko obrnil, nisem dovolil,da bi penis triumfiral”, razlagaBeeke. “In če pogledate položajnog, lahko vidite zametek svasti-ke. To, v kombinaciji s kosmati-mi nogami, pa pred nas prikličepodobo hudiča.”

Z močnimi metaforami, z upo-rabo golote človeškega telesa vnenavadni simboliki Anthon Be-eke vedno izzove napetost, kizbudi pozornost in razmišljanje.Takšen je še en gledališki plakatiz leta 1997 “Je življenje, je smrt”(slika 28) (AB_otrok.tif).

S plakatom, ki opozarja na ne-varnosti aidsa (slika 29)(AB_aids.tif), se je poskušal do-takniti tudi mladine. Ta plakat jenamenjen prav njim in je izobe-šen po večini šol. Risba je nareje-na s šablono in spomnija na gra-fite, ki so tako zelo blizu mladini.Uporabil je močno barvno sim-boliko; rdeče-bela-črna kombi-nacija spominja na fašizem, be-sedilo “Ugriz ljubezni, ki ubija”pa na neodbijajoč in neposredennačin opozarja mladino na to za-hrbtno bolezen. Ali kot sam v šalipravi: “Rak je demokratična bo-lezen, saj ga ne izbiramo - doletilahko vsakogar izmed nas; med-tem ko si aids lahko izberemo sa-mi.”

Nekatera od plakatnih mest vAmsterdamu so tridelna, kar Be-eke včasih izrabi za nekakšentriptih oziroma pogovor medtremi različnimi plakati, ki naja-vljajo skupno gledališko igro.Dva plakata enega izmed tripti-hov vabita k ogledu gledališčneigre “Penthesilea” (slika 30)(AB_tiptih.tif).

Plakat “UABC” (slika 31)(AB_uabc.tif) iz leta 1989 za raz-stavo južnoameriške sodobneumetnosti. UABC so začetne čr-ke štirih gostujočih držav: Urug-vaj, Argentina, Brazilija in Čile.“Ker je šlo za obsežno razstavo, kinaj bi pritegnila veliko množicoljudi, bi moral biti plakat svež,preprost in vpadljiv”, pripovedu-je Beeke. “Uporabil sem tople,žive barve južne Amerike, kakr-šno poznamo. Vendar vemo tudiza druge, nedostojne stvari, ki sose tam dogajale in to sem posku-sil izraziti.” Črka “U” je pole-pljena s peresi barve žalovanja, vspomin na vse Indijance, ki so bi-li tam pobiti. Črka “A” je napol-njena z ostrimi bodicami naj-strupenejših kaktusov, ki kažejona krute dogodke v Argentini,kot je bilo na primer “izginotje”otrok, ki jih je vojska iztrgala ma-teram in namenila za vojno. Čr-ka “B” je prekrita z mesom, s če-mer želi povedati, kako malo jevredno življenje Indijancev vBraziliji. In črka “C” je poleplje-na z lasmi mnogih intelektual-cev, ki so jih zbirali Pinochetovibarbari. Na ta način je AnthonBeeke na plakat prenesel osebnipolitični pogled, ki razkriva o la-tinski Ameriki veliko več, kot paje bilo namenjeno, zato se slika stega plakata ni uporabila za na-

slovnico kataloga, kot je bilo pr-votno načrtovano.

Plakat “Body and Soul” (slika32) (AB_soul.tif) vabi k ogleduBeekeve razstave, ki jo je poime-noval po jazzu, katerega obože-valec je. Ime je kot nalašč, saj jeprepričan, da je telo brez dušeprazno. Anthon Beeke se trudi,da imajo njegova oblikovalskadela dušo, saj je oblikovalsko de-lo brez duše samo lepa slika.“Duša je vsebina in vsebina po-trebuje telo, da bi lahko komuni-cirala”, razlaga. “Drugače sporo-čilo nikoli ne pride do nas.”

Teheranski muzej sodobneumetnosti se že dlje časa z različ-nimi aktivnostmi trudi premo-stiti vrzel, ki še vedno obstajamed Iranom in ostalim svetom.Ena od teh je tudi razstava podnazivom “Grafično oblikovanjetreh celin”, na katero povabijougledne in priznane umetnike inoblikovalce iz celega sveta. Takoje bil na razstavo v začetku leta2004 povabljen tudi Anthon Be-eke, ki se je predstavil s serijo pla-katov, na katerih je upodobilobraz, vedno drugače obarvan alizakrit (slika 33) (AB_obrazi.tif).

Očitno je Anthon Beeke največizzivov in naročnikov našel pravpri oblikovanju plakatov, zato ninaključje, da je se kot avtor lotiltudi knjige, z naslovom “Nizo-zemski plakat 1960 – 1996” (sli-ka 34) (AB_poster.tif), ki pokri-va obdobje 40 let od harmoničnekompozicije, tipografije in barve,značilne za švicarsko šolo in segado obdobja, ko so se porušila vsaoblikovalska pravila. Čeprav jenizozemski plakat še vedno vpolnem razcvetu, knjiga poskušaskozi 400 prikazanih plakatovnakazati smernice tudi za naprej.Anthon Beeke je naredil selekci-jo plakatov po njegovih lastnihkriterij čitljivosti, vsebnosti, ak-tualnosti, estetike in čustvenosti.Avtor in seveda oblikovalec knji-ge je prejel nizozemsko nagradoza najlepše oblikovano knjigo vletu 1998.

V istem letu so Anthona Beeka,na eni izmed njegovih razstav,povabili predstavniki odbora“Steering” k sodelovanju ob pra-znovanju 100 letnice smrti Tou-louse-Lautreca. Povabilo je spre-jel in dve leti kasneje jim je pred-stavil svojo idejo. Henri de Tou-louse-Lautrec Beekeju, kot tudimnogim drugim, predstavljaikono. Zato se je domislil nena-vadne ideje – velikemu umetni-ku naj bi se poklonili njegovi si-novi, hčere, vnuki in vnukinje.Ker je znano, da umetnik nimapotomcev, je moral Beeke odbo-ru podrobneje pojasniti idejo:potomci, ki naj bi se prikloniliToulouse-Lautrecu niso njegovakrvna družina, temveč le metafo-ra za mnoge priznane umetnikein oblikovalce, ki jih je velikiumetnik Toulouse-Lautrec nav-dihnil, bodisi na zaveden ali ne-zaveden način. Ideja je bila čudo-vita!

Poklon velikemu umetniku obnjegovi 100 letnici smrti(1901-2001) je tako izreklo 100najboljših grafičnih oblikovalceviz 24 različnih držav s skupnostotimi plakati. Oblikovalci sobili izbrani in 24 držav različnihkontinentov. Plakati so bili raz-stavljeni v vseh večjih muzejih ingalerijah po svetu. Seveda je bileden izmed avtorjev tudi AnthonBeeke (slika 35) (AB_lou-trec.tif). Vse ostale plakate pa silahko ogledate na spletni strani

Anthon Beeke tako kreira raz-stave, scenografijo, oblikuje knji-ge, revije, celostne podobe,znamke, kataloge, TV oglase,embalaže, igre za otroke, oglaše-valske akcije in seveda plakate.Veliko število njegovih del je bilonagrajenih, svoje izkušnje pa pre-daja naprej, preko poučevanja naštevilnih šolah in fakultetah takona Nizozemskem kot v ostaliEvropi. Je tudi direktor enega iz-med osmih oddelkov na Akade-miji za oblikovanje v Eindhove-nu, ki se imenuje “Človek in ko-munikacija” (več o akdemiji silahko ogledate na spletni strani ).Poučuje tudi na fakultetah vZdruženih državah, od katerihsta najbolj znani “CranbrookAcademy of Art” in “RhodeIsland School of Design”. Ame-riški študenti so navdušeni nadnjegovim prepričanjem, ki jihmotivira: “Imeti svoj lasten stil jetako, kot bi bil v ječi.” In še:“Oblikovalec mora biti trendo-vski. Če si futurističen, te nihčene razume. Če imaš vedno en inisti stil, se ponavljaš. Moraš biti vtoku in tako veš, kaj potrebujetvoje občinstvo.”

To, da Beeke nima prepoznav-nega stila, potrjujeta tudi reviji“Bloom” in “View on Colour”,katerih oblikovalec in avtor je.Močno se namreč razlikujeta odnjegovih kontroverznih plaka-tov, ki izzivajo, medtem ko staobe reviji neverjetno estetski. Si-cer pa je tudi njuna vloga povsemdrugačna od plakatov.

“View on Colour” (slika 36)(AB_colour.tif) je namreč nepo-grešljiva revija, ki seznanja bralcez barvnimi trendi, ki jih apliciratako na modo kot na izdelke insicer na izredno nenavaden,estetski in oblikovalski način, ki ssvojo nenavadno fotografijo nav-dihuje že sam po sebi. Revija iz-haja štirikrat letno in je vedno te-matsko obarvana.

Revija “Bloom” (slika 37)(AB_bloom.tif) izhaja dvakratletno in osvetljuje glavne trendev cvetličarstvu ter jih povezuje ssocialnimi, političnimi, modni-mi in oblikovalskimi smernica-mi. Prav zares edinstvena revija,primerna za vsakogar.

Ponavadi je besedilo v večinirevij primarnega značaja, slike paso sekundarnega. Za obe njegovireviji je značilno ravno obratno.Fotografije so tiste, ki podpirajoobe reviji. Na celi strani je mordale en sam stavek, pa še ta kratekin kreativen. Značilno je tudi to,da nimata oglasnega prostora –torej končno revija, ki ne “ubija”z oglasi. Toliko bolje za bralca,vendar veliko težje za založnika,saj to pomeni zanj veliko finanč-no breme – to je tudi delni razlogzakaj toliko malo izdaj letno.

Beekejevo načelo je sledeče:“Visoka kvaliteta pritegne kvali-tetne kupce, kvalitetna podjetjain kvalitetne naročnike.” Dolgo-ročno se to vsekakor obrestuje.

In za konec še njegov nasvet:“Pomembno je imeti zgodbo zavsako stvar, za vsako sliko, tudiče je drugi ne dojemajo. Poiščipodobnost, metaforo. Poišči svo-bodno, neodvisno podobo, kisproža in stimulira zanimanje.”

Maša Okršlar Popovič

OGLAS

11

Mondi Business Paper SCP, a.s.

Bystrick· cesta 13,034 17 Ruæomerok, SlovakiaTel: ++421-44-436 1111, Fax: ++421-44-432 7701E-mail: slo.info@mondibp.com

www.mondibp.com

Neusiedler, ki je poznan po svoji kakovosti in inovativnosti na podro-Ëju pisarniπkega papirja zaËenja novo poglavje. Skozi stoletja prido-bljeni know-how bo spremenil svoje ime, filozofija pa ostane enaka:Premikanje meja med pisarniπkimi papirji.

Poveæite se z nami: www.mondibp.com

NEUSIEDLER SCP, a.s.Bystrická cesta 13,034 17 Ružomberok, SlovakiaTel: ++421-44-436 1111 E-mail: neusiedlerscp@neusiedler.comFax: ++421-44-432 7701

N E U S I E D L E R

Spoznajte druæbo z 208 letno tradicijo æe prvi dan svojega obstoja.

Neusiedler se sedaj imenuje Mondi Business Paper.

DIGITALNO KOPIRANJE

12

Spektralna občutljivost ofsetnih plošč za digitalno kopiranje.

Z VIDIKA VIOLETNETEHNOLOGIJE CTP

Več kot desetletje je že minilo,odkar so se pojavili prvi osvetlje-valniki, ki osvetljujejo neposre-dno na ploščo (Computer-To-Plate tehnologija). Med prvimitehnologijami osvetljevanja je bi-la seveda tudi termalna. Vsi setudi spomnimo strašansko viso-ke cene prvih CTP-jev in vpraša-nja »Kdo bo to kupil?« Kmalu za-tem pa so se pojavile tudi drugetehnologije, kot so UV- in viole-tna tehnologija. Zavedati se mo-ramo, da ima vsaka tehnologijaosvetljevanja plošč tako predno-sti kot tudi slabosti. Violetna paje zadnja tehnologija s sinoni-mom kakovosti, ki se je pojavila.Je hitra, čista in cenejša za vzdr-ževanje in s tem za uporabnika.Ker se trenutno še uveljavlja, ji nimožno določiti velikosti trga, kiga bo zasedla. Zato pa je upravi-čeno strah proizvajalce, ki izdelu-jejo samo CTP-je s termalno teh-nologijo in se zagovarjajo s tezo,da violetna tehnologija že ne mo-re biti tako kakovostna. Srečnismo lahko, da imamo v Slovenijivsaj eno strokovno grafično revi-jo, v kateri pa ni treba objavljatistarih podatkov, saj smo v dobi

informatike in vsi vemo, kako hi-tro se razvija naša grafična indu-strija. Včasih jo že sami komajdohajamo. Kot zastopnika ter-malne in violetne tehnologije ču-tiva odgovornost do naših kup-cev in bralcev, da dobijo prave innepristranske informacije. Našikupci pa bodo sami najbolje ve-deli, kaj je zanje najbolj primer-no in učinkovito!

Konstrukcija CTP-ja

Termalna tehnologija osvetlju-je plošče po načelu zunanjegabobna (Creo, Screen, Heidel-berg, Fuji …). Tako ima laserskižarek zelo kratko pot od izvorado plošče, kar je potrebno zaradinjegove valovne dolžine svetlobe(830 nm). Ne smemo pozabitina njegovo konstrukcijsko reši-tev vpenjanja plošč na zunanjiboben, pri katerem se lahko po-javijo težave. Mehanizem poda-janja in vpenjanja plošč je precejzahteven, ne gre pa pozabiti tudina mehanizem uravnavanja bob-na pri uporabi plošč različnih di-menzij oz. različne teže.

Notranji boben pri strojih z vi-oletno tehnologijo je največkratizboljšana kopija konstrukcijefilmskih osvetljevalnikov (Agfa,Heidelberg, Fuji), kar so pokaza-le dolgoletne izkušnje. Cenovnougodnejši je lahko že samo zato,ker nima toliko gibljivih delov.Ker imamo opravka z vidno sve-tlobo majhnih valovnih dolžin(410 nm), daljša pot laserskegažarka ni večji problem. Res je, dasvetloba izgubi moč na poti iz la-serske diode do plošče, vendarmateriali omogočajo normalno

osvetljevanje (npr. Agfa Litho-star LAP-V za delovanje potre-buje 1 mW laserskega izvora).Ker so sloji na fotopolimernihploščah občutljivi in imamoopravka z majhnimi močmi vi-dne svetlobe, tako ne moremogovoriti o »izžiganju« delcev inpadanju po plošči.

O izžiganju lahko govorimo pritermalni tehnologiji, pri uporabiablatvnih plošč. Seveda potrebu-jemo za uporabo teh močan laser(40 W ali več) in napravo za od-sesavanje izžganih delcev.

Dvojni laserski vir na osvetljevalniku znotranjim bobnom Fuji Luxel Vx 9600.

OGLAS

13

Pri razvijanju violetnih foto-polimernih plošč sta potrebnipredispiranje in predgretje (npr.Lastra LV-2 ne potrebuje pred-gretja), razvijalni in gumirni delpa sta popolnoma enaka kot pristrojih za termalne plošče. Po-sebnost so srebrohalidne violetneplošče, ki zahtevajo posebnokonstrukcijo razvijalnega stroja,ustrezno izbrani vrsti plošč.

Ena večjih razlik med obematehnologijama je seveda uporabaplošč. Pri violetnih potrebujemosvetlorumene (60 lux) zaščitneluči, kar pa je lahko za nekatereuporabnike moteče. Ne smemopozabiti, da imajo danes že sko-raj vsi CTP-ji na voljo sistem zasamodejno podajanje plošč vCTP, pri katerih je zaščitna žar-nica potrebna samo v primeru,ko nalagamo plošče v kaseto po-dajalca. Fuji fotopolimerne plo-šče (Brilia LP-NV) so narejene

podobno kot klasične konvenci-onalne plošče (pri tisku se po-dobno vedejo), ker čas osvetlitvepovzroča spremembo na mole-kularni strukturi emulzije. Pritermalni plošči pa pride do spre-membe na emulziji pri točno do-ločeni temperaturi.

Vsak CTP je treba pravilno ka-librirati in dnevno spremljati pa-rametre osvetljevanja in razvija-nja. Tudi pri termalnih ploščahprihaja do premalo osvetljenihplošč, zlasti zaradi napačne na-stavitve fokusa laserskega žarka.Najbolj pomembna pa je kali-bracija celotnega procesa: posku-sni tisk, CTP, tiskarski stroj. Sa-mo ta kombinacija omogoča ka-kovosten in ekonomsko optima-len izdelek.

Realna povprečna življenjskadoba laserjev po podatkih proda-jalcev novih in rabljenih CTP-jev je nekje od tri do pet let, seve-

da odvisno od principa in močilaserja, pri katerem se osvetljuje.Zato ni razumljiva tabela iz prej-šnjega Grafičarja, ki pravi, da ježivljenjska doba termalnega la-serja od 50.000 do 100.000 ur.

Npr. ob predpostavki, da je to50.000 ur in ima leto 365 dni x24 ur = 8760 ur, potem lahkostroj dela neprekinjeno 24 ur nadan 5,7 leta. Če obstaja tak stroj,ga priporočava vsakomur! Trebaje omeniti, da dela glava Quan-tum ob zagonu CTP stroja ne-prekinjeno, ko ne osvetljuje, pa zzmanjšano močjo.

Nerealna je primerjava med ce-no ene same diode, saj jih je ne-mogoče kupiti posamično (izje-ma so Heidelberg Topsetter, Fu-ji Javelin in Screen Platerite). Pridrugih pa gre ponavadi za cenolaserske glave, h kateri je prištettudi strošek prodaje. Cena posa-mične diode za Topsetter stane

1050 evrov. Cela glava Prosetter-ja pa je ob pogoju, da je stara vr-njena, skoraj štirikrat cenejša odprej omenjene.

FM rastriranje

FM rastrski vzorci so se razviliiz potreb po odpravljanju moare-ja med vzorcem rastra na ploščiin vzorcem motiva (npr. tekstil),iz potreb po mnogovrstnih barv-nih izvlečkih (6-, 7- in večbarvnitisk v enem prehodu). Za to jepotrebna najprej uporaba poseb-ne programske opreme za ustre-zno barvno separacijo. Pojavljajose tudi potrebe po tisku, ki bi bilpodoben klasični fotografiji (čimmanj vidne rastrske pike oz. od-pravljene rozete klasičnih rastr-skih sistemov).

Poznamo dve generaciji FM ra-strov: pri rastru prve (HeidelbergDiamond Screening, Agfa Cry-

DIGITALNI TISK

14

stal raster itn.) so točke iste veli-kosti razporejene bolj ali manjpogosto.

Pred nekaj leti je Harlequin ra-zvil drugo generacijo FM rastrovs trgovskimi imeni HarlequinHDS, Creo Staccato, HeidelbergSatin Screening, pri katerih toč-ke v srednjih tonih tvorijo vzorcev obliki črvičkov. Druga genera-cija naj bi omogočala zveznejšeprehode in bolj gladko sliko vsvetlih in temnih tonih. Kljub te-mu da je v tem članku govor oosvetljevanju rastrske točke naploščo, je treba poudariti nekajdejstev, ki vplivajo na končni re-zultat:

< Povečanje rastrske pike naodtisu je močneje izraženo v tri-četrtinskih tonih in manj v polo-vičnih, kot je navada pri klasič-nih rastrskih sistemih. Za uskla-ditev je nujno potrebna ustreznakalibracija. Nekalibriran rezultatje največkrat viden v preveč izra-ženih kožnih tonih.

< Pred tiskom je treba preveri-ti, so tiskarski stroji zaradi upora-be in vzdrževanja sploh primerniza tisk tako drobnih rastrov. TiskFM rastra z 20-mikronsko pikoje primerljiv s tiskom klasičnegarastra pri liniaturi 170 l/cm. Se-veda so operativne tolerance pritej vrsti tiska manjše kot pri tisku

klasičnih rastrov pri liniaturahokoli 70 l/cm.

< Zaradi manjše rastrske pikenaj bi bili motivi na odtisuostrejši, seveda ob ustrezno višjiločljivosti skeniranja. Če je tapremajhna, je vizualni rezultatodtisa slabši v primerjavi z odti-som uporabe AM rastrov.

< Prihranek barve v tisku FMrastra je rezultat procesne kali-bracije. Seveda pa je odvisen tudiod pokritosti oz. vsebine motiva.

Pri normalnih razmerah je vio-letna tehnologija enakovredenkonkurent termalnemu načinuosvetljevanja. Seveda ta trditev nizadostno zagotovilo, da vsakatehnologija enakovredno pokri-va potrebe določene tiskarne.

Edino realno primerjavo obehtehnologij izkažeta ekonomskain tiskovna analiza obeh plošč,pri tem pa je treba zagotovitienake (standardizirane) razmerev tisku. Končno se je treba zave-dati, da stranka kupi tiskan re-zultat in ne tiskarske plošče oz.rastrske pike na njej.

Janez Lovšin Heidelberg, d .o .o.

Andrej Zalokarandrej.zalokar@man-roland.si

POVZETEK

Vpliv vrste premaznega pigmenta (sintetični PCC in silika) nakakovost odtisa smo spremljali z uporabo različnih metod.Majhno CCD kamero žepne velikosti smo uporabili za spre-mljanje sorpcijskih lastnosti pigmentno premazanega papirjain za spremljanje formacije kapljice črnila na površini pigmen-tno premazanih papirjev.

Ocenjevanje stabilnosti premaza in odtisa smo izvedli z upo-rabo dveh metod: suho cepljenje in površinska trdnost odti-sa. Rezultati študije so pokazali naslednje:

F vrsta pigmenta ima močan vpliv na končnoobliko pike kapljice črnila na površini pigmentnega premaza,F vsebnost veziva v pigmentnem premazu je odvisna odkarakteristik pigmenta in ima močan vpliv na končno povr-šinsko trdnost odtisa,F kakovostne premaze lahko dobimo tudi s kombinacijo pi-gmentov.

Ključne besede:kapljični tisk, pigmenti, premazovanje, CCD kamera

ABSTRACT

The influence of a pigment coating type (synthetic PCC andsilica) on the quality of prints was studied using different met-hods. Pocket CCD camera was used for investigation of thesorption characteristics of coating pigments and for monito-ring the ink droplet formation on the surface of pigment coa-ting paper.

The method for determination of resistance to picking andthe test for the surface stability of print were used for evalu-ation of the stability of coating and prints. The results of ourstudy gave following conclusions:

F the type of the coating pigment has a major influence onthe end dot formation on the surface of pigment coating pa-per,F the portion of the binding in the pigment coating de-pends on the pigment´s characteristics and has a major in-fluence on the final surface stability of coatings and prints,F quality pigment coatings can also be realized using acombination of pigments.

Key words:Ink Jet print, pigments, coatings, CCD camera

IZ GRAFIČNE ZNANOSTI

15

KAKOVOST PREMAZAIN ODTISAV KAPLJIČNEM TISKU

1 UVOD

Pri tiskanju površine papirjaprihaja do interakcij med tiskar-sko barvo in tiskovnim materia-lom – papirjem, zato je končnakakovost odtisa odvisna tako odkakovosti črnila in papirja kot odnjunih medsebojnih interakcij.

Eden pomembnejših procesovje sušenje črnila, ki je kombinaci-ja absorpcije in izhlapevanja terje odvisno od hidrofobnosti (po-vršinske obdelave ­ npr. kleje-nje, premazovanje …) papirja.

Za ugodno in hitro sušenje mo-ramo papirje oziroma njihovopovršino ustrezno obdelati. Gle-de na zahteve po končni kakovo-sti izpisov uporabljamo površin-sko klejenje ali premazovanje.Površina mora omogočiti ([1],[2], [3], [4]):

G plitvo in enakomerno pene-tracijo črnila, da dosežemo viso-ko in enakomerno optično go-stoto barv. Previsoka penetracijapovzroči prebijanje črnila;

G hitro fiksiranje in sušenje ka-pljice črnila, katere oblika moraostati pravilna (okrogla), ne smeprihajati do nazobčanja ostrihrobov ali celo do medsebojnegazlivanja barv na površini.

Hitro absorpcijo topila in s temhitro sušenje zagotavljajo pi-gmenti z visoko specifično povr-šino. Premaz za kapljični tiskmora biti po naravi hidrofilen.

1.1 Pigmentiza premazovanje

Premazne mešanice so sesta-vljene iz pigmentov, veziv, kove-ziv in pomožnih sredstev.

Najpomembnejša surovina premaznih mešanic so pigmenti, sajmokra vsebuje približno 50 insuha kar od 80 do 90 utežnih od-stotkov pigmenta ([5], [6]).

Večinoma so to snovi anorgan-skega izvora, torej naravni mine-rali. Mednje spadajo kaolin innaravni mleti kalcijev karbonat,talk ali smukec ter barit in sinte-tični titan dioksid, kalcijev kar-bonat, barijev sulfat, kalcijev sul-foaluminat ­ satin belo, kalcijevin aluminijev silikat, silicijev dio-ksid [6].

Posebej v zadnjem času se jepovečala poraba mletega kalcije-vega karbonata GCC (angl.: gro-und calcium carbonate) kot pre-maznega pigmenta, saj povečamikroporoznost in belino pre-maza, opaciteto (neprosojnostpapirja) pa nekoliko zniža v pri-merjavi s kaolinom. Pigment pri-pravimo z različnimi postopkimletja. Doseči moramo ustreznokončno velikost delcev (75 % < 1µm ali 90–95 % < 2 µm) in ozkoporazdelitev njihovih velikosti.Izkazalo se je, da pigment, ki vse-buje delce enotnih velikosti (oz-ka porazdelitev velikosti delcev),vpliva na višjo gladkost in ustre-znejšo penetracijo barve (manjšaverjetnost prebijanja) [7].

Belina takega pigmenta znašapribližno od 93 do 95 odstotkovin ima zelo dobre reološke la-stnosti, tako da je mogoče pri-praviti premazne mase visokihkoncentracij, tudi od 65 do 72odstotkov ([5], [7]).

V nasprotju z naravnimi pi-gmenti pa imajo sintetični, pre-cipitiran kalcijev karbonat PCC(angl.: percipitated calcium car-bonat, v nadaljevanju PCC) inprecipitirana silika (angl.: silica,kem.: silicijev dioksid), še višjobelino (tudi do 98 odstotkov),vendar precej slabše reološke la-stnosti. Specifične površine tehpigmentov dosežejo tudi višjevrednosti kot 650 m²/g in zatoonemogočajo pripravo prema-znih mešanic z visokimi koncen-tracijami (pogosto ne višje kot 15ali 20 odstotkov trdne snovi).

Posledica tega je problem sušenjatakšnih premazov ([8], [9]).

Tako je pogosto treba prema-zovati s sintetičnimi pigmentiposebej in ne na papirnem stro-ju, saj je zahtevan čas za sušenjetakšnega premaza predolg in jeeden glavnih vzrokov za visokecene premazanih papirjev (od0,5 do 2,5 dolarja za posamezenlist papirja) [10].

V zadnjem času iščejo novemožnosti za premazovanje s pi-gmentnimi premazi na stroju obkomercialnih hitrostih:

GPigmentni premazi na osnovikaolina SEAS (super-enhancedaluminosilicate pigments) se lah-ko premazujejo na papirnemstroju ob komercialnih hitrostihin dajejo zelo kakovostne mat

Slika 1. Kamera micro-Eye Magnifier.

KAPLJIČNI TISK

16

premazane papirje. Doseženakoncentracija vsebnosti trdnesnovi je 50–55 %, belina TAPPIpa 92–94 % [10].

G Koloidno siliko pojmujejo vzadnjem času kot pigment pri-hodnosti. Odlikuje jo izrednonizka specifična površina (50–200 m²/g) z zelo majhnimi ne-poroznimi delci (12–50 nm), aizredno visoko sposobnostjotvorbe poroznega filma v kombi-naciji s polivinil alkoholom kotvezivom.

Njena ionska narava je glede nanamen uporabe lahko tako kati-onska kot anionska. Koloidno si-liko lahko uporabljamo v kombi-naciji s precipitirano siliko ali pakot zamenjavo za uparjeno siliko(80–20 %). Tako pripravljenapremazna mešanica se lahko na-naša na papir strojno s strgalom(angl.: blade coater), s prema-znim agregatom s preddozira-njem (angl.: film press) ali valjč-nim premazovalnikom GRC(angl. gateroll coater) [11].

Z našo raziskavo smo želeliugotoviti, katera vrsta sintetič-nega pigmenta (PCC ali silika)bo omogočila boljšo kakovostkončnega odtisa ter kako na ka-kovost odtisa vpliva medsebojnomešanje pigmentov.

Pri raziskavi smo želeli uporabi-ti metode, ki nam bi dale hitre inuporabne rezultate. Tako smo zaocenjevanje stabilnosti premazain odtisa uporabili dve prevzetimetodi, ki se sicer uporabljata zavrednotenje pri klasičnih tehni-kah tiska (predvsem v ofsetni).To sta suho cepljenje in površin-ska trdnost odtisa. Majhno pre-nosno CCD kamero (stereo fo-tometrično metodo) pa smouporabili za spremljanje forma-cije kapljice črnila na površini ra-zlično premazanih papirjev.

2 MATERIALIIN METODE DELA

Pri delu smo uporabili črnilomagenta barve (BCI-8M), ki gauporablja kapljični tiskalnik zoznako Canon BJC 8500. Zapripravo premaznih mešanicsmo uporabili naslednje sinte-tične pigmente:

G silika Aerosil Silica FK 310firme Degussa s koncentracijo20,00 % in specifično površino650 m²/g,

G PCC Jetcoat 30 firme Speci-alty Minerals s koncentracijo25,17 % in specifično površino80 m²/g,

G in kombinacijo obeh pi-gmentov silika/PCC v razmerju1 : 1 in koncentracijo 22,30 %.

Polivinil alkohol PVOH zoznako Rhodoviol 8/20 (v nada-ljevanju vezivo) pa smo v prema-znih mešanicah uporabili kot ve-zivo.

2.1 Formacija kapljice

Vpliv formacije kapljice v odvi-snosti od vrste pigmenta smospremljali s CCD kamero žepnevelikosti (slika 1), ki omogoča40- oziroma 140-kratno poveča-vo. Za spremljanje načina suše-nja kapljice črnila in njene konč-ne oblike se je 40-kratna poveča-va izkazala kot ustrezna.

2.2 Suho cepljenje(ISO 3782)

Suho cepljenje smo izvajali naaparatu IGT po navodilih, ki jihpriporoča standard ISO 3782.Po definiciji je cepljenje poškod-ba površine tiskovnega materialamed tiskom. Nastane zaradi de-lovanja zunanjega vlečnega na-prezanja, ki ga povzroča tiskarskabarva in je večje kot kohezija v ti-

skovni podlogi. Suho cepljenje sevrednoti s cepilno hitrostjo. Toje tista hitrost potiskovanja, prikateri se v določenih razmerahodtisovanja pojavi suho ceplje-nje. Zahtevana vrednost za ofse-tni tisk je 100 cm/s.

2.3 Površinska trdnost odtisa

Da bi ugotovili, kako močno sečrnilo veže na površino v odvi-snosti od dodatka veziva, smoizvedli poskuse drgnjenja odtisovpo metodi Quadrant in priporo-čilih standarda Fogra.

Površinska trdnost se odražakot delno ali celovito odstranje-vanje tiskarske barve z odtisa. Priofsetnem tisku se to zgodi ob po-drsavanju ob druge odtise, stroj-ne dele ali zgolj roke. Zato to niznačilnost papirja ali tiskarskebarve, ampak kombinacije obeh.Zahtevana vrednost za ofsetnitisk ne sme biti višja kot 5.

3 POTEK DELAIN KOMENTARREZULTATOV

Vzorce v masi predhodno kleje-nega papirja gramature 88 g/m²smo premazali najprej samo s pi-gmentoma PCC (Jetcoat 30) insiliko (Aerosil (FK 310/MOX170)) ter mešanico PCC in sili-ke, nato pa smo PCC pigmentudodali 5, 7, 12 in 15 % vezivaPVOH Rhodoviol 8/20, pri sa-mi siliki ter pri mešanici obeh pi-gmentov pa 15, 30, 40 in 50 %PVOH. Nanos oziroma grama-

tura premazov je bila od 8 do 12g/m².

Na nepotiskanih vzorcih smopremaz testirali z metodo suhegacepljenja. Poleg tega smo spre-mljali formacijo kapljice na po-vršini s pomočjo CCD kamereMicro-Eye.

Premazane vzorce papirjev smopotiskali pri nastavitvah (no co-lor adjustment, ločljivost 300dpi, plain paper) in na barvnihodtisih preverili njihovo površin-sko trdnost.

3.1 Vpliv pigmentana formacijo kapljice

Pri 40-kratni povečavi smo sCCD kamero posneli formiranjekapljice na pigmentnem prema-zu. Kapljico velikosti 0,5 µL smos pomočjo mikropipete spustilina pigmentni premaz. Snemalismo potek sušenja in po minutiin pol končali snemanje.

Znano je, da vpliva na processušenja veliko dejavnikov, naprimer specifična površina posa-meznega pigmenta, oblika del-cev, porazdelitev velikosti delcevpigmentov ter njihova kemijskanarava. Glede na to, da je processušenja preplet dveh pojavov, ab-sorpcije in izhlapevanja, lahko izrezultatov poskusa sklenemo na-slednje:

G Pri pigmentnem premazu naosnovi silike (slika 2a) pride dotvorbe dokaj pravilne oblike zmalo opaznim nazobčanjem ro-ba. Kapljica se suši od znotraj na-

Slika 2a. Črnilo na siliki. Slika 2b. Črnilo na PCC.

DIGITALNE TEHNIKE TISKA

17

vzven, zato lahko sklepamo, da jeproces izhlapevanja prevladujoč.Končna barva magenta črnila poosušitvi je svetlo škrlatna, rob patemen.

G Pri pigmentnem premazu naosnovi PCC (slika 2b) pa lahkoopazimo, da se črnilo oz. kapljicarazleze po površini ob sočasniizredno hitri penetraciji - prevla-dujoč proces absorpcije. Končnabarva je temnejša in rob je karmočno nazobčan (wicking).

G Kombinacija pigmentov (sli-ka 2c) kaže vpliv obeh pigmen-tov: končna barva je vmesna bar-va med svetlo škrlatno, ki se po-javi pri siliki, in temnejšo priPCC. Tudi pri obliki se čutivpliv obeh pigmentov, predvsemče se osredotočimo na rob pike.

Razlika v končni barvi črnila jeposledica različne kemijske nara-ve pigmentov, kar lahko vplivane le na barvo, ampak tudi na vr-sto interakcij med črnilom in pi-gmentnim premazom.

3.2 Vpliv veziva na površin-sko trdnost premaza

Na nepotiskanih vzorcih smopreučili vpliv dodatka veziva nahitrost cepljenja premaza. Rezul-tati so podani na sliki 3. Sklene-mo lahko naslednje:

G Z dodatkom veziva PVOHse cepljenje zmanjšuje, najboljpri premazu na osnovi PCC. Prinajvišjem dodatku, 15 %PVOH, je bila dosežena cepilnahitrost 86,2 cm/s.

G Najslabše se izkaže premazna osnovi silike, saj se ustreznahitrost cepljenja pojavi šele pri50-odstotnem dodatku vezivaPVOH.

G Premaz na osnovi mešanicepigmentov se je zelo izkazal, sajse v primerjavi s premazom naosnovi silike ustrezna cepilna hi-trost pokaže že pri 30-odstotnemdodatku veziva PVOH.

Potrebna količina veziva je od-visna predvsem od specifične po-vršine pigmentov, ki je pri silikiveliko večja (700 m²/g) kot priPCC (90 m²/g), zato je razumlji-vo, da je potrebna količina vezivapri siliki precej višja.

Metoda, ki je sicer namenjenaza testiranje v ofsetnem tisku, seje izkazala kot primerna za testi-ranje površinske trdnosti prema-zov v tehniki kapljičega tiska.Rezultati meritev dajejo hitre in-formacije o tem, ali je v premazudelež veziva zadovoljivo visok aline.

Po pričakovanjih so dobljenevrednosti nižje od tistih, ki sopredpisane za ofsetni tisk (100cm/s), saj pride pri tehniki ofse-tnega tiska do neposrednega sti-ka med tiskovno formo in papir-jem. Tako so zahtevane vredno-sti za hitrost cepljenja na videzvisoke.

3.3 Vpliv veziva in pigmentana površinsko trdnostodtisa

Na potiskanih vzorcih smoizvedli poskuse drgnjenja po me-todi Quadrant in dobili rezulta-te, ki so podani na sliki 4. Ugoto-vili smo:

G Glede na priporočene vre-dnosti za ofsetni tisk (faktor dr-gnjenja mora biti manjši kot 5),dobimo najboljše rezultate privzorcih, ki so natisnjeni na papir-je, premazane s PCC pigmen-tom. Že 5-odstotni dodatek

PVOH pokaže zadovoljive rezul-tate.

G Pigmentni premaz na osnovisilike se je izkazal kot najslabši,saj šele po dodatku 50 % PVOHdosežemo priporočeno površin-sko trdnost.

G Zelo dobre rezultate dobimopri premazu na osnovi mešanicepigmentov PCC in silike, saj že30-odstotni dodatek veziva zago-tovi odtisu zadostno površinskotrdnost.

4 ZAKLJUČEK

G CCD kamera Micro-eye seje izkazala kot hitra in izrednoučinkovita metoda za ugotavlja-nje formacije kapljice črnila napovršini različnih pigmentnopremazanih papirjev.

G Z uporabo metod suhega ce-pljenja in površinske trdnosti od-tisa lahko dobimo prvi odgovorna to, koliko dodanega veziva vpremazni mešanici je potrebne-ga, da bi dosegli želeni cilj ­ do-bro površinsko trdnost premazain odtisa.

Študij vpliva vrste pigmenta inkoličine veziva na končno kako-vost premaza nam je prinesel na-slednja spoznanja:

G Vrsta pigmenta ima močanvpliv na končno obliko pike ka-pljice črnila na površini pigmen-tnega premaza in obenem naproces sušenja črnila ter končnobarvo črnila na površini pigmen-tno premazanega papirja po osu-šitvi.

G Vsebnost veziva v pigmen-tnem premazu je odvisna od ka-rakteristik pigmenta in ima mo-čan vpliv na končno površinskotrdnost odtisa.

G Kakovostne premaze lahkodobimo tudi s kombinacijo pi-gmentov, saj lahko tako združi-mo pozitivne lastnosti obeh inSlika 2c. Črnilo na silika/PCC (1/1).

Slika 3. Vpliv dodatka veziva PVOH in vrste pigmenta na cepljenje premaza.

Slika 4. Vpliv veziva PVOH in vrste pigmenta na površinsko trdnost barvnega odti-sa v kapljičnem tisku .

PREMAZOVANJE

18

dosežemo sinergističen učinek,ki ima zelo ugoden vpliv tudi naznižanje cene premazne mešani-ce.

Tadeja MUCKGorazd GOLOB

Univerza v Ljubljani

5 LITERATURA

[1] NOVAK, G.Papir za kapljični tiskMonitor, 1998, junij, str. 100­103

[2] ANCZUROWSKI, E., OLIVER, J.in MARCHESSAULT, R. H.New papers for new printersChemtech, 1986, str. 304­310

[3] PETIBON, P.Non-impact printing papers on the risePaper, 1986, vol. 10, no. 3, str. 23­24

[4] McMANUS, P A., JAEGER, W. C.,LE, H. P. in TITTERINGTON, D. R.Paper requirements for color imagingwith ink-jetsTappi Journal, 1983, vol. 66, no. 7, str. 81­85.

[5] NOVAK, G.Papir, karton, lepenkaUniverza v Ljubljani,Naravoslovnotehniška fakulteta,Oddelek za tekstilstvo, 1998, 131 strani

[6] MUCK, T.Interakcije na površini papirjapri kapljičnem tiskuDoktorska disertacijaLjubljana, 2002, str. 10­11

[7] BEULEKE, E. in BURRI, P.Coating pigment concepts of the futureWochenblatt, 1999, vol. 127, no. 22, str.1482­1487

[8] HENTZSCHEL, P. in PELZER, R.Improving the printability of ink jet papersbyuse of polyvinyl alcoholand other componentsWochenblatt, 1996, vol. 124, no. 18, str.795­801

[9] SPECIALTY MINERALSPerformance minerals for ink jet papers<http://www.mineralstech.com/>[citirano 12. 4. 2002]

[10] LONDO, M.On-Machine Coating of Inkjet Paper Possiblewith Modified KaolinPulp & Paper, 2000, vol. 74, št. 5, str. 37­43.

[11] MABIERE, F.,JONCKHEREE, E. in DUNLP, J.New coating additives for high quality mattand glossy inkjet paperV 20th PTS Symposium, Conference Publicati-on, München, Germany, 2001, 19 strani

EKONOMIČENVLAŽILNIK ­DOBIČEKZA TISKARNO

Računi za elektriko v tiskarniWilkström AB, mestece Upsala,so bili zelo visoki. Eden izmedvzrokov je bil tudi elektroparnivlažilnik zraka. Ko so ga zame-njali, so se stroški močno zmanj-šali, zatrjuje direktor AxelGrünewald.

Tiskarski stroji delajo z vso mo-čjo. V zraku se čuti vonj tiskar-skih barv. Najbolj izrazit je ven-darle občutek svežega in vlažnegazraka, ki daje prostoru prijetnobivalno ozračje. Senzor vlage nasteni kaže 55-odstotno relativnovlažnost:

✓ Stabilna relativna vlažnost jeza nas izredno pomembna, kajtito je eden osnovnih pogojev zauspešno in optimalno proizvo-dnjo, razloži gospod Grünewald.Papir se skrči, ko relativna vla-žnost pade pod 50 odstotkov,hkrati pa postane nabit s statičnoelektriko. Zato tudi pri knjigove-ški dejavnosti lahko pride doproizvodnih težav.✓ Dimenzije papirja se lahko

spremenijo za celih pet odstot-kov, stabilna notranja klima jetorej zelo pomembna.

Minevajo štiri leta, odkar je ti-skarna elektroparno vlaženje za-

menjala s sistemom, ki temelji naizhlapevanju vodne pare, to je zevaporativnim vlaženjem zraka.Elektroparni vlažilniki kuhajovodo in nato njeno paro razpršu-jejo v prostor. V ta namen je tre-ba vodo mehčati, torej odstranitikalcijeve in druge mineralne spo-jine. V Upsali je, tako kot veči-noma tudi v Sloveniji, voda zelobogata z minerali, pravi gospodGrünewald.

Kot pod tušemTiskarna Wilkström AB ima

štiri tiskarske stroje. Letno pora-bi 350 ton papirja. Tiskarskistroji nenehno oddajajo toploto.

Papir je živ material. Njegove značilnosti se spreminjajo z vlago in temperaturo. Pozimi relativna vlažnost v tiskarnah pogostopade pod 10 do 15 odstotkov, zato je nujno vlaženje zraka.

OGLAS

19

Elektroparni vlažilnik tudi. Zazagotovitev želene temperatureso ne glede na letni čas upora-bljali hladilne agregate. To je do-datno še povečalo porabo energi-je, posledično pa tudi stroške zaelektriko. Sedaj teh agregatov neuporabljajo več, kajti evaporativ-ni vlažilniki prostore vlažijo inhladijo obenem.

Niclas Börjesson, uslužbenecšvedskega proizvajalca evapora-tivnih vlažilnih sistemov, takolerazloži njihovo delovanje:

✓ Hlajenje nastane zaradi iste-ga vzroka kot pri tuširanju, komokri stopimo na plano; voda,ki izhlapeva iz kože, nas tudiohlaja.

Vlaga je zelo pomembna. Tiskarna Wil-kström AB je v evaporativno vlaženje in-vestirala pred štirimi leti.

Pred štirimi leti smo uporabljali elektroparno vlaženje in porabili 30-krat več električ-ne energije. Že po enem letu evaporativnega vlaženja smo strošek za elektriko zni-žali za 5500 evrov, pravi Axel Grünewald.

Klasičnošvedsko podjetjeMunters je klasično švedsko

podjetje, obenem pa v global-nem merilu vodilno na področjuproizvodnje evaporativnih vlažil-nih sistemov. Ustanovitelj pod-jetja je bil Carl Munters, eden iz-med izumiteljev modernega hla-dilnika. Na kratko povedano,evaporativni vlažilnik je zasno-van tako, da v prostor izhlapevavodo v obliki molekul, ki okoljehladijo in vlažijo hkrati. V ta na-men ima vlažilno jedro, ki vpijavodo. Skozi jedro vleče vodomočan aksialni ventilator, takoda začne izhlapevati, s tem pavlažiti in hladiti zrak.

✓ Prah, kalcij in drugi onesna-ževalci zraka ostanejo v jedru,odstrani pa jih prebitek pretočnevode, pravi Niclas Börjesson.

Tiskarna Wilkström AB je svo-jo dejavnost začela že leta 1917.Danes je uspešno družinsko pod-jetje, ki med svoje dejavnosti ra-zen tradicionalnega tiskanja šteješe digitalno tiskanje in knjigove-štvo. Gospod Grünewald s po-sebnim ponosom omeni tudi di-stribucijo tiskovin.

Sven WETTERGRUND

Distribucija in prodajaIMP Klima d.o.o., Godovic 150, 5275 Godovic

Telefon: 05 37 43 101, faks: 05 37 43 146, e-posta: damjan.makuc@imp-klima.si

Klima AS d.o.o., Trebinjska 12, 1000 LjubljanaTelefon: 01 568 21 52, faks: 01 568 21 52, e-posta: info@klima-as.com

Valmor d.o.o., Knezov stradon 92, 1000 LjubljanaTelefon: 01 428 94 92, faks: 01 428 94 93, e-posta: info@valmor.si

Kontaktni vlazilnik zraka

Humimax™

HM2 2000/4000/8000

Humimax je serija prostostojecih kontaktnih vlazilnikovzraka, ki omogocajo izreden nadzor vlage v tiskarnahvseh velikosti. Serija Humimax vsebuje tri velikosti vlazil-nikov, HM2 2000, 4000 in 8000. Konstrukcija in dizajnpa uporabniku dajeta optimalno ravnotezje med ucinko-vitostjo in nizko uporabo energije. Kapaciteta vlazilnikovje 1-60 l/h.

Enota 2

Enota 1

Regulators senzorjem

Vlazen zrakˇ

Risba delovanja

™ H

umim

ax je

znam

ka v

sklo

pu M

unter

s AB.

!"#$%#!#&'%()*)*)!"#$%&'($)*"+#$),-./)0),,11)!234!25657"%"89:;)<=,>)?@-)-@)?=7"%"8$(+;<=,>)?@-)-@)A?B##C;)DDDE$%C"C$C&FE+&"0G$&%;)+,-*./0121/1+3)4+

!"#$%#!#&'%()*)*)%5%#$%6/3+7*3HC"%&:$)I%&*$),./)0)1===)J5K/4LK7"%"89:;)<=1>))@1-),,),-7"%"8$(+;<=1>))@1-),,),MB##C;)DDDE$%C"C$C&FE+&"0G$&%;)+,-*./0121/1+3)4+

!"#$%"&'()&$*"$%"%+&!"#$%"&'()&$*"$%"%+&

!"#$#!#%& 839*:+,/%,/

(2720*%()*)*)

OGLAS

25

NADALJEVANJE IZ ŠT. 1/2004, STR. 33

31

POVRŠINSKOOPLEMENITENJEETIKETE

2.4 Zaščitni tiskovni premazi

Površinska obdelava oziromazaščita je postopek, pri kateremna odtis ali nepotiskan tiskovnimaterial nanesemo tanek slojpremaza, s katerim tiskano povr-šino mehansko zaščitimo, pove-čamo odpornost proti penetracijitekočin in plinov ter izboljšamozunanji videz, predvsem sijaj.

Površinska zaščita dodatnooplemeniti vse zahtevane in žele-ne lastnosti, ki so bile omenjenepri papirju in tiskarski barvi. Odtiskarskih površinskih zaščitnihsredstev pričakujemo lastnosti,kot so hitro sušenje, visok sijaj,odpornost proti drgnjenju, čimmanj vonja in porumenitve inneprepustnost vodne pare.

Glede na zahteve površinske za-ščite tiskanega izdelka in na teh-nologijo nanašanja razlikujemoposamezne vrste površinskih za-ščitnih premazov, kot so:

! premazi na oljni osnovi,! disperzijski premazi

na vodni osnovi,! premazi

na osnovi organskih topil,! in UV-premazi.

Od zaščitnega premaza se pri-čakuje, da nima neprijetnega vo-nja in ne sprošča škodljivih inmotečih plinov. Z njim lahko za-ščitimo površino, ki je v stiku zživilom, in onemogočimo ško-dljivo delovanje hlapnih snovi iz

papirja ali tiskarske barve. V toskupino uvrščamo t. i. pre-hrambne zaščitne premaze.

Premaz lahko nanašamo s po-močjo posebne premazovalneenote ali s sistemom barvnih va-ljev na tiskovnem agregatu. Na-našamo ga na dva načina: mokrona mokro in mokro na suho.

Glede na učinek pa ločimo si-jajne in mat, drsne in nedrsne teruniverzalne premaze. Izbor pre-maza je odvisen predvsem od te-ga, kaj od premaza zahtevamo inpričakujemo, ter od vrste in nači-na nanašanja.

Oljni ofsetni lak

Oljni ofsetni lak ima podobnosestavo kot konvencionalna ti-skarska barva za ofsetni tisk. Po-stopek nanašanja na papir potekas pomočjo tiskovne enote za of-setni tisk. Sušenje poteka z ab-sorpcijo in oksidacijo. Namestopigmenta vsebuje povečan deležvoskov in smol. Glavne sestavineso rastlinske smole, sušeča olja,mineralna olja in sušila. Deležsuhe snovi je od 50 do 60 %.

Pri nanosu veziva prehajajo vtiskovni material in izhlapijo.Poznamo visokosijajne, matira-ne in zaščitne lake. Slaba lastnostte vrste laka je, da je po končniosušitvi videz lakirane površinerumenkast. Največjo kakovostlakiranja dosežemo pri lakiranjuna suhe odtise. Možen je tudi na-nos mokro na mokro, vendar se

pri tem močno poveča možnostodmazovanja tiskarske barve.Optimalni nanos je do 1,5 g/m².Priporoča se za oplemenitenjetanjših vrst papirja. Uporablja sepovsod, kjer želimo doseči zviša-nje sijaja, doseganje specifičnihmehanskih učinkov in izboljšanoodpornost proti abrazivnosti.

Vodnodisperzijski lak

Disperzijski lak na vodni osno-vi je vsestransko uporaben za do-seganje specifičnih tehničnihzahtev v ofsetnem tisku. Osnov-ne sestavne komponente so di-sperzija polimera, v vodi disper-girane smole, dispergirani vosekpovečuje odpornost proti dr-gnjenju in abraziji, sredstva zanastanek filma za zamreženje inproti penjenju.

Disperzijski zaščitni premaz sesuši izjemno hitro. Zato ga pravi-loma ne moremo uporabljati nastandardni ofsetni enoti, ampakga nanašamo s pomočjo posebneenote z valji ali »blade« sistemomz noži. Sušenje poteka fizikalno,na osnovi izhlapevanja vode, po-gosto tudi z vročim zrakom. Poizhlapitvi vode nastane nelepljivatrdna površina. Suhe snovi je od20 do 50 %.

Prednosti uporabe disperzijske-ga laka na vodni osnovi so: jebrez vonja, pri nastanku filma nepride do porumenitve, pri deluskoraj ne potrebujemo prašenja,omogoča visoko hitrost, nasta-

nek gladke površine, je dobro to-pen v vodi.

Z uporabo vodnodisperzijskegazaščitnega premaza lahko na ti-skanem izdelku dosežemo: zašči-to pred abrazijo, trganjem v vla-žnih razmerah, visok sijaj, svilnatali mat videz, odpornost protidrgnjenju med površinami pa-pirja, obstojnost pri nizkih tem-peraturah, uporaben je pri zaščitikovinskih barv.

Druge specialne vrste zaščitnihpremazov so: premazi »blister« zaembaliranje, »primer« premazi(vezivno sredstvo) za nadaljnjoUV-zaščito, premazi, ki se utrju-jejo z ultrazvokom, dišeči prema-zi (mikrokapsule), specialni eti-ketni laki, dvokomponentni pre-mazi (premaz in utrjevalec). Vteh primerih je možen parcialennanos premaza, vendar s pomo-čjo »striping« gumi podloge. Op-timalni nanos je od 3 do 8 g/m².

Premazina osnovi organskih topil

To so premazi, pri katerih sokomponente veziva topne v or-ganskih topilih. Utrjevanje pote-ka v postopku izparevanja topila.Takšni premazi so nitrolaki alikombinacije različnih premazovna osnovi nitrolakov, ki se upo-rabljajo v ločenih postopkih napremaznih strojih. Vendar imajozaradi ekoloških vidikov zeloomejeno uporabnost.

Enake rezultate dobimo z upo-rabo disperzijskih premazov navodni osnovi v ofsetnem tisku.

UV-premazi

UV-lak se je v tiskarstvu uvelja-vil po letu 1970 zaradi vse večjepotrebe po odporni in obstojnigladko-sijoči površini tiskovnegamateriala. Uporablja se za različ-ne namene, za lakiranje karton-ske embalaže, oplemenitenje

EMBALAŽA ­ ETIKETE

32

Slika 8. Shematski prikaz zrcalnega in razpršenega odboja na tiskani in premazanipovršini: A) odboj svetlobe na odsevnem in hrapavem tiskovnem materialu, B) raz-prševanje svetlobe na različno hrapavih površinah, C) odboj svetlobe na potiska-nem tiskovnem materialu: gladek, hrapav, hrapav z zaščitnim premazom5.

ovitkov knjig ter raznih vrst eti-ket.

Je zaščitni premaz, ki se suši oz.utrjuje s pomočjo UV-sevanja inima podobno sestavo kot UV-ti-skarske barve. Zaradi teh lastno-sti se razlikuje od premazov naoljni in vodnodisperzijski osno-vi. Osnovne sestavine zaščitnegapremaza so:

! akrilni oligomeri (materialzamreži in zagotovi primerno vi-skoznost),! akrilni polimeri (zagotavlja-

jo visok sijaj, trdoto in odpor-nost proti drgnjenju),! fotoiniciatorji za utrjevanje

pri sušenju.

Pri nanosu UV-premaza se spomočjo UV-sevanja aktivirajofotoiniciatorji. Prejeta energija seprenese na vezivo, ki v postopkupolimerizacije zamreži. UV-lakje odporen proti visokim mehan-skim obremenitvam in je prila-gojen različnim uporabam. Upo-rablja se v postopku eno- ali obo-jestranskega premazovanja na la-kirnih enotah, pri ofsetnem, sito-in fleksotisku kot tudi na prire-jenih lakirnih strojih.

Glede na način utrjevanja pre-mazov poznamo:

! Sušenje UV-reaktivne kom-ponente, ki poteka z mehaniz-mom kemičnega vezanja prostihradikalov. Fotoiniciatorji rabijoza prenos energije. Energetskipotencial elektromagnetnega se-vanja je obratno sorazmeren va-lovni dolžini. Krajša je valovnadolžina, večji je energetski po-tencial sevanja. Kratkovalovnasvetloba je energetsko bogatejšakot dolgovalovna.! Pri kationskem UV-laku so

pomembni fotoiniciatorji, ki sepri učinkovanju UV-sevanja pre-oblikujejo v kemične reakcijskekomponente, potrebne za zače-

tek zamreženja polimerov, ki sonosilec optimalno obstojnegasloja. Proces sušenja je dokončenšele po končani fazi utrjevanja(po nekaj urah ali dnevu). Suhesnovi je skoraj 100 %.

UV-zaščitne lake lahko nanaša-mo na tiskovni material posto-pno. Optimalni nanos je okrog10 g/m². S postopkom lakiranjatiskanega izdelka ne dosežemosamo ustreznega videza barve insijaja, ampak tudi visoko odpor-nost proti drgnjenju in boljšoprehodnost na dodelavnih in eti-ketirnih strojih ter odpornostproti drugim mehanskim obre-menitvam.

3. POMENIN ZNAČILNOSTIPOVRŠINSKEDODELAVE

Površinska ob- in dodelava ne-potiskanega ali potiskanega pa-pirja omogočata izboljšanjekončnega videza, povečanje me-hanske obstojnosti in obstojnostina abrazivnost ter optimiranjenadaljnjih tehnoloških postop-kov pri izdelavi končnega izdel-ka.

3.1 Značilnosti izdelka

Optični učinek ­ sijaj

H končnemu videzu tiskanegaizdelka največ prispeva sijaj ti-skane površine, ki je opredeljenkot barvno-optična lastnost.Barvno polne sijajne površinepotiskanega materiala dosegajovečjo izrazno moč in pritegnejoveč zanimanja v primerjavi z ne-sijajno površino izdelka.

Sijaj je posledica odboja svetlo-be na površini, pri čemer je vpa-dni kot svetlobe enak odbojne-

mu. Na polmat zaščitnih prema-zih svetloba razpršeno odseva kotposledica različnih vpadnih ko-tov in smeri odboja svetlobe (sli-ka 8). Končni učinek je zelo od-visen od vrste in načina nanosazaščitnega premaza ali lakiranja.

Zaščita proti abraziji

Drgnjenje lahko precej poslab-ša videz in uporabno vrednostpotiskanega izdelka. Zaščitnipremaz ohranja potiskanemu iz-delku uporabno vrednost tudi pozaključni fazi dodelave in tran-sporta.

Površinska trdnost

Fleksibilna embalaža je priuporabi pogosto izpostavljenapovečanemu vplivu vlage. Papirje higroskopičen material, ki vspremenjenih klimatskih razme-rah sprejema in oddaja vlago, pritem pa se spreminja tudi mehan-ska odpornost. Z nanosom zašči-tnega premaza zmanjšujemo

vpliv vlage na spremembo la-stnosti tiskovnega materiala. Po-večana penetracija zaščitnegapremaza v strukturo papirja po-veča površinsko odpornost ti-skovnega materiala. Zaščitnipremaz tudi poveča odpornostpovršine proti učinkovanju ma-ščob, olj in drugih v vodi topnihsnovi.

3.2 Tehnološkipostopki dodelave

Pri delu na strojih za premazo-vanje je pomemben dejavnik sto-pnja medsebojnega drgnjenja ti-skovnega materiala. Potiskanaobmočja tiskarske pole dosegajodrugačno stopnjo trenja kot ne-potiskana. Za izenačenje trenjana tiskarski poli se uporablja po-seben tiskarski prah, ki s svojimifizikalnimi lastnostmi omogočitudi boljši dostop zraka do ti-skovnih elementov na tiskovnipoli. Enako je zagotovljeno tudihitrejše in bolj učinkovito utrje-vanje zaščitnih premazov.

A

B

C

33

OGLAS

Postopki površinske dodelave

Premazovanje

V tehniki ofsetnega tiska po-znamo zaščitne premaze:

! premazi na vodni osnovi,! klasični tiskovni premazi,! UV-premazi.

Premaz lahko nanašamo na ti-skovni material neposredno prekvaljev na premaznih enotah aliposredno prek tiskovne plošče.Premaz kot izdelek je po konča-nem postopku nanašanja, pene-tracije in utrjevanja gladek in si-jajen.

Specialni premazi

Skupina premazov, ki dosegajoposebne vizualne učinke. Na-men premazovanja je povečatiuporabnost, izraznost in prepo-znavnost končnih izdelkov.

Premazovanje detajlov

Uporablja se na tiskovnem ma-terialu za visokosijajno upoda-bljanje posameznih tiskovnihelementov oz. območij.

Laminacija

S pomočjo laminiranja doseže-mo visok sijaj in zaščito tiskovne-ga materiala. Polimerna folija, kijo nanesemo z laminiranjem, jepo sestavi neodvisna od procesatiska, saj ne zahteva posebnih la-stnosti tiskarske barve in je nepo-grešljiva pri zaščiti določenihgrafičnih izdelkov.

Reliefna struktura

Postopek reliefnega tiska seuporablja povsod, kjer želimopoudariti videz potiskane povr-šine. Izvede se s pomočjo vtisko-

vanja – preoblikovanja, po mo-žnosti bolj voluminoznega ti-skovnega materiala. Po konča-nem postopku se odboj svetlobena reliefni strukturi spreminja inje odvisen od vpadnega kota sve-tlobe.

Vroči tisk folije

Videz tiskovnega elementa, od-tisnjenega v tej tehniki tiska, jelahko zlat, srebrn, bakren, v barvialuminija ali v odtenkih kovin-skih barv. Nosilna folija je pre-mazana s sestavinami različnihodtenkov barv in z vroče taljivimlepilom. Premaz se pri stiku s ter-moelementom odtisne na tiskov-ni material.

Hologrami

Postopek opravimo s pomočjokonvencionalnega tiskarskegastroja za vroči tisk folije. Holo-gram je sprva vtisnjen v nosilnofolijo in nato odtisnjen na ti-skovni material, na katerem imalahko tudi funkcijo premaza.

4. OBSTOJNOSTKONČNEGA IZDELKA

Tako kot vse organske snovi setudi papir stara. Na mehanizemstaranja vplivajo medsebojne re-akcije med snovmi v papirju inokolici. Pod oznako »staranje pa-pirja« razumemo predvsem po-slabšanje mehanske trdnosti, ke-mijske obstojnosti in optičnih la-stnosti papirja in izdelkov.Osnovni vzroki, ki povzročajostaranje papirja, so endogeni ineksogeni in jih lahko pripišemotrem osnovnim parametrom:

! vzroki, ki izhajajo iz neustre-zne vlakninske oziroma celotnesurovinske sestave in tehnološkihpogojev izdelave,

POVRŠINSKO OPLEMENITENJE

34

Založnik in izdajatelj DELO, d. d.Predsednik uprave Tomaž PerovičSoizdajatelj GZ Slovenije,

Združenje za tisk

Glavni in odgovorni urednikMarko Kumar

Lektorica Zala Budkovič

Uredniški odbor Andrej ČučekGregor Franken

Gorazd GolobKlementina Možina

Ivo OmanLeopold Scheicher

Naslov uredništvaDelo ­ GRAFIČAR

Dunajska c. 5SI-1509 Ljubljana

T. +386 1 47 37 424F. +386 1 47 37 427

internet www.delo.si/graficar

TRR: 02922-0012208609

Letna naročnina je 4600 SIT.Posamezne številke po ceni 990 SITdobite na našem naslovu.Revija izide šestkrat letno.

Grafična podoba Ivo Sekne

Naslovnicafoto Drago Zorecoblikovanje Marko Kumar

Grafična priprava Delo GrafičarTisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.

Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-pravile tretje osebe (oglasne agencije,reprostudii ...).

Tudi ni nujno, da se odgovorni urednikstrinja s strokovnim izrazjem in definici-jami v objavljenih prispevkih.

REVIJA SLOVENSKIHGRAFIČARJEV

1/2005

! vplivi, ki so posledica po-stopkov tiskanja, predelave inuporabe,! onesnaževanje iz zraka,

učinkovanje svetlobe, povišanetemperature in vlažnosti ozračja,delovanje mikroorganizmov inplesni.

Obstojen papir in izdelek je ti-sti, katerega lastnosti se po ume-tnem staranju ne spremenijo ozi-roma je dosežena retencija posa-meznih karakteristik najmanj 85odstotkov začetne vrednosti.Osnovni povzročitelji degradaci-je papirja so kombinacija notra-njih in zunanjih dejavnikov.Vpliv notranjih na staranje pa-pirja je 80- do 85-odstoten –nanj vplivajo proizvajalci in pre-delovalci papirja. Vpliv zunanjihdejavnikov pa je le 10- do 15-od-stoten in je odvisen predvsem oduporabnikov.

Standard ISO 11798 oprede-ljuje obstojnost zapisa, odtisa napapirju na podlagi metod vre-dnotenja obstojnosti in trajnostidokumentov, potiskanih in ko-pirnih papirjev, za katere se zah-teva trajnost in obstojnost večdeset let. V osnovi se nanaša nadokumentni papir, vendar galahko enako uspešno uporabimotudi pri meritvi obstojnosti po-sebnih vrst etiketnih papirjev inizdelkov.

5. SKLEP

Površinsko oplemenitenje ozi-roma zaščita tiskovnega materia-la je postopek, pri katerem nane-semo na odtis ali nepotiskan ti-skovni material tanek sloj pre-maza, s katerim tiskano površinomehansko zaščitimo, ji poveča-mo odpornost proti penetracijitekočin in plinov ter izboljšamozunanji videz, predvsem sijaj. Odtiskarskih površinskih zaščitnih

sredstev pričakujemo predvsemlastnosti, kot so hitro sušenje, vi-sok sijaj, odpornost proti drgnje-nju, čim manjša vonj in porume-nitev in neprepustnost vodne pa-re.

Vinska etiketaje med postopkom dodelave,

etiketiranja na embalažni materi-al, transporta in shranjevanja na-polnjenih steklenic izpostavljenarazličnim zunanjim obremeni-tvam in spremenljivim klimat-skim razmeram. V takšnih neu-streznih razmerah lahko tudi ka-kovosten izdelek izgubi velik delprvotnih lastnosti. To dejstvo jeizjemno neugodno za nadaljnjepostopke dodelave in uporab-nost izdelka pri kakovostnem tr-ženju, pri čemer ima izdelek ­vinska etiketa zelo velik pomen.

Le s pravilno izbiro grafičnihmaterialov, predvsem papirja insredstev za površinsko oplemeni-tenje, in postopkov dodelave lah-ko vplivamo na optimalno me-hansko in barvno obstojnost eti-kete v specialnih razmerah upo-rabe.

Meta ČERNIČ LETNARInštitut za celulozo in papir Ljubljana

Marko KOSUniverza v Ljubljani

VIRI

1. KOS, M.Vpliv površinske obdelave na obstojnost vin-ske etikete za nepovratno stekleno embalažoDiplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravo-slovno-tehniška fakulteta, smer Grafična tehnika,Ljubljana, januar 2003, str. 1­24

2. n. n.http://enovaria-glass.si/vinske_steklenice.htm

3. DULLINGER, K., KAYE, D.Krones handbookof package decoration technologyNeutraubling: Krones AG, 1988, str. 171­178

4. THOMPSON, B.Printing materials: Science and technologyPira International, Surrey 1998, str. 118­136,371­375

5. OITTINEN, P., SAARELMA, H.PrintingHelsinki University of Technology, 1998,str. 151­155

6. ČERNIČ, M., VODOPIVEC, J.Trajnost in obstojnost dokumentov na papirju– Zahteve in testne metode2. zbornik s področja arhivistike, dokumentalisti-ke in informatike, Radenci 2003, str. 183­192

7. n. n. (interno gradivo)The nobel art of offset inksTrelleborg, Akzo nobel inks AB, October, 1996

8. HEINCKE, D.DruckfarbenEcho 6, München, Huber Gruppe, str. 22-26.

9. TESCHNER, H.OffsetdrucktechnikFellbach-Öffingen, Fachschrieften Verlag 1997,str. 13/11­13/12, 17/15

10. HOSTMANN, S.Dispersionslacke im OffsetdruckEcho 14, München, Huber Gruppe,str. 33/2­33

KBA.

I.32

6 d

KBA Genius 52

People & PrintShajaliπËe drupa 2004

Skupaj nekaj spremenimoKaj vse se lahko izide, Ëe Ëlovek o tisku razmiπlja povsem osebno in pomisli tudina druge ljudi v panogi, ste videli pri KBA na Drupi 2004. Z nami ste doæiveli,kako lahko skupaj prispevamo k pospeπevanju tiskarske dejavnosti. Bodisi vofsetnem tisku na pole, digitaliziranem in digitalnem ofsetnem tisku, fleksotiskuna pole, rotacijskem ofsetnem tisku, globokem tisku bodisi pri tisku na ploËevino,pri tisku Ëasopisov ali vrednostnih papirjev. KBA postavlja primerjalna merila:z najmodernejπo tehniko, inovativnimi postopki, praktiËno naravnanimi tehnoloπkimiprocesi in izjemno prilagodljivostjo. Dræite nas za besedo. Æivimo za vaπ uspeh.

Koenig & Bauer AG, Würzburg, Frankenthal, DresdenTel. ++49 931 909-0, e-poπta: kba-wuerzburg@kba-print.de, www.kba-print.de