rrabotna grupa od sredna abotna grupa od sredna ii od isto ... · pdf fileve molime va{ite...

Rabotna grupa od Sredna Rabotna grupa od Sredna i od Isto~na Evropa za upravuvawe i od Isto~na Evropa za upravuvawe vo neprofitni organizacii vo neprofitni organizacii

Merilin VajatMerilin Vajat

Prira~nik za Prira~nik za upravuvawe so upravuvawe so nevladini nevladini organizacii organizacii

©Merilin Vajat 2004. Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ovaa kniga ne smee da se reproducira vo kakva bilo forma - osven za kusi citati vo recenzii ili vo profesionalnata rabota - bez dozvola na izdava~ot, ECNL.

Objaveno od Evropskiot centar za neprofitno pravo, Apáczai Csere János u. 17,Budimpe{ta 1052 Ungarija.

Dizajn: G ego` La{uk Książki i Strony

Ve molime va{ite komentari i barawa za dopolnitelni primeroci od izdanieto na angliski jazik ispratete gi do: [email protected]

ISBN 963–216–963–8

Izdava~: Fondacija Institut otvoreno op{testvo - MakedonijaZa izdava~ot: Vladimir Mil~inPrevod od angliski: AbakusJazi~na redakcija: Ema Markoska-Mil~inPodgotovka za pe~at i pe~at: DATAPONS, SkopjeSkopje, mart 2007Tira`: 1000

Rabotnata grupa od Sredna i od Isto~na Evropa za upravuvawe so neprofitni organizacii e sostavena od lideri, eksperti i prakti~ari koi se posveteni na istra uvaweto na pra{awata za upravuvaweto so neprofitnite organizacii vo Sredna i vo Isto~na Evropa.Osnovana vo 2001 godina od u~esnicite vo Me|unarodnata programa za stipendii za upravuvawe vo neprofitni organizacii BoardSource, Rabotnata grupa promovira dobro upravuvawe i razviva resursi za upravnite odbori na neprofitnite organizacii od regionot.

^lenovi na Rabotnata grupa se:Nilda Bulen, Evropski centar za neprofitno pravo, Budimpe{taNatalija Cebotarenko, Zdru`enie „Drogi”, Ki{inevVasilina Dibailo, NVO Resursen centar GURT, KievDarina Kadunkova, Evropski institut, SofijaVladimir Kor`, Me|unarodno partnerstvo, MinskBohdan MasliË, Ukrainska mre`a za gra|anska akcija, KievZoran Puqi}, Fondacija za razvoj na NVO, SaraevoBala{ Sator, Fondacija za razvoj na gra|anskoto op{testvo vo Ungarija, Budimpe{taEmils Stalis, konsultant, RigaRejmond Stivens, konsultant, RigaJulija Tikomirova, Partnerski kreativen centar Counterpart, KievMerilin Vajat, konsultant, Var{avaKelmend Zajazi, Proekt za uspe{na decentralizacija, USAID, Skopje

Za pove}e informaciiza Rabotnata grupa od Sredna i od IstoËna Evropa za upravuvawe so neprofitni organizacii,posetete go sajtot: www.ngogovernance.org

1a

Sodr`ina

* Blagodarnost ............................................................................................................................... 3b

* * Voved .................................................................................................................................................... 4a-4b

* Kako da se koristi ovoj prira~nik ...................................................................... 5a

Principi i upatstva za dobroto upravuvawe so NVO-i ............... 5b-29b

1 NVO-i davaat ot~et pred svoite zaednici ............................................................................. 5b

1 1 NVO-i imaat obvrska za odgovornost na najvisoko nivo ........................................................ 5b

2 Dobroto upravuvawe e osnovna forma na ot~etnost ......................................................... 6a-6b

2 1 Sekoja odgovorna organizacija ima funkcionalen sistem na vnatre{no upravuvawe ................................................................................................... 6a-6b

3 Dobroto upravuvawe ima formalna struktura .................................................................... 7a-11a

3 1 Osnovnite dokumenti na edna NVO formalno ja vospostavuvaat nejzinata upravuva~ka struktura .................................................................................................... 7a-8a

3 2 Upravniot odbor e glavnoto telo na upravuvawe ..................................................................... 8b

3 3 Odlukite na upravniot odbor se donesuvaat kolektivno ..................................................... 9a-9b

3 4 Individualnite ~lenovi na upravniot odbor imaat konkretni dol`nosti .................. 10a-10b

3 5 Upravniot odbor ima svoj pretsedava~ ........................................................................................ 11a

4 Dobroto upravuvawe podrazbira oddeluvawe na upravuvaweto i rakovodeweto .............................................................................................. 11b-16b

4 1 Upravniot odbor se razlikuva od personalot ............................................................................ 11b-12b

4 2 Upravniot odbor upravuva, a izvr{niot personal rakovodi .............................................. 13a-13b

4 3 Upravniot odbor mu delegira obvrska na izvr{niot direktor .......................................... 14a-14b

4 4 Upravniot odbor i izvr{niot direktor rabotat kako partneri ........................................ 15a

4 5 Upravniot odbor redovno ja vrednuva rabotata na izvr{niot direktor ........................ 15b

4 6 Upravniot odbor go planira naslednikot na izvr{niot direktor .................................... 16a-16b

5 NVO-i se organizacii bazirani na misija .............................................................................. 17a-18b

5 1 Upravniot odbor ja {titi misijata na organizacijata ............................................................ 17a-17b

5 2 Upravniot odbor ja poddrùva misijata preku uspe{no planirawe ................................. 18a

5 3 Upravniot odbor ja poddrùva misijata preku redovno vrednuvawe na rabotata ........ 18b

6 NVO-i gi promoviraat najvisokite profesionalni i eti~ki standardi ............... 19a-25a

6 1 Upravniot odbor gi artikulira profesionalnite i eti~kite standardi na organizacijata ...................................................................................... 19a-19b

6 2 ^lenovite na upravniot odbor ne se pla}aat za nivnata slu`ba ...................................... 20a-20b

6 3 Upravniot odbor ja vospostavuva politikata za konflikt na interesi ......................... 21a-21b

6 4 Upravniot odbor gi postavuva standardite za profesionalno odnesuvawe ................. 22a-23b

6 4 1 Upravniot odbor gi postavuva pravilata na sopstvenoto rabotewe ................................ 22a

6 4 2 Upravniot odbor praktikuva kompetentno donesuvawe na odlukite ................................ 22a-22b

6 4 3 Upravniot odbor odrùva redovni i profesionalno vodeni sostanoci ......................... 22b-23a

6 4 4 Upravniot odbor gi dokumentira svoite postapki ................................................................... 23a

6 4 5 Upravniot odbor ima godi{ni celi i akcioni planovi ......................................................... 23a-23b

6 4 6 Upravniot odbor ima efikasna struktura na komisii ........................................................... 23b

6 5 Upravniot odbor se griì za sopstveniot razvoj .................................................................... 24a-25a

1b

7 NVO-i praktikuvaat odgovorno rakovodewe so resursite i nivna mobilizacija ........................................................................................... 25b-27b

7 1 Upravniot odbor go nadgleduva finansiskoto rabotewe na organizacijata ................. 25b-26a

7 2 Upravniot odbor vospostavuva vnatre{na kontrola .............................................................. 26b

7 3 Upravniot odbor u~estvuva vo razvivaweto na resursite .................................................... 27a-27b

8 NVO-i reagiraat na potrebite na zaednicite na koi{to im slu`at .......................... 28a-29b

8 1 Upravniot odbor gi integrira interesite na organizacijata i interesite na zaednicata .............................................................................................................. 28a

8 2 Upravniot odbor pottiknuva transparentna komunikacija ................................................... 28b

8 3 Upravniot odbor go nadgleduva objavuvaweto na godi{niot izve{taj ............................. 29a

8 4 Upravniot odbor slu`i kako vrska so celnite grupi na organizacijata ......................... 29b

Od teorija vo praktika .................................................................................................... 6a-28a

[to e „ot~etnost”? ............................................................................................................................... 5b 1 1

[to e „dobro upravuvawe”? ............................................................................................................... 6a 2 1

Preveduvawe na poimot „governance” na jazicite koi se zboruvaat vo SIE ................... 6b 2 1

Osnovni formi na NVO-i vo zemjite od SIE .............................................................................. 7a-7b 3 1

[to treba da stoi vo osnovnite dokumenti za upravuvaweto? ........................................... 8a 3 1

Pove}e od edno telo na upravuvawe? Kako tie da rabotat zaedno. ................................. 8b-9a 3 2

Primer na politika: Odlukite na upravniot odbor {to se donesuvaat nadvor od redovnite sostanoci ...................................................................................................... 9b 3 3

Opis na pozicijata na ~lenovite na upravniot odbor ........................................................... 10a 3 4

Posebnata uloga na osnova~ite ....................................................................................................... 10a-10b 3 4

Dol`nosti na pretsedava~ot ........................................................................................................... 11a 3 5

2a

Zo{to glasaweto na vrabotenite vo upravniot odbor pretstavuva konflikt na interesi ................................................................................................ 11b 4 1

Rezultati od istraùvaweto: Vrabotenite vo upravniot odbor ........................................ 12a 4 1

Poplakata na izvr{niot direktor: „Zo{to mi e potreben upraven odbor?” (del 1) .... 12b 4 1

Osnovni dejnosti na upravniot odbor .......................................................................................... 13a 4 2

Dali izvr{niot direktor treba da bide ~len na upravniot odbor so pravo na glas? 13b 4 2

Opis na pozicijata na izvr{nite direktori .............................................................................. 14a 4 3

Tipi~ni odnosi me|u upravniot odbor i vrabotenite ............................................................. 14b 4 3

Su{tinsko partnerstvo: Izvr{niot direktor i pretsedava~ot na upravniot odbor 15a-15b 4 4

Koga izvr{niot direktor }e si zamine ........................................................................................ 16a-16b 4 6

Nema izjava za misijata? Eve od kade da se po~ne ................................................................... 17a-17b 5 1

Vklu~uvawe na va{iot upraven odbor vo planiraweto ......................................................... 18a 5 2

Ulogata na upravniot odbor vo vrednuvaweto .......................................................................... 18b 5 3

Primer na politika: Kodeks na odnesuvawe .............................................................................. 19a 6 1

Poplakata na izvr{niot direktor: „Zo{to mi e potreben upraven odbor?” (del 2) .... 19b 6 1

Zo{to ~lenovite na upravniot odbor sluàt vo odborot? ................................................... 20a 6 2

Primer na politika: Nadomest za ~lenovite na upravniot odbor ...................................... 20b 6 2

[to e konflikt na interesi? .......................................................................................................... 21a 6 3

Primer na politika: Konflikt na interesi .............................................................................. 21b 6 3

Sodrìna na va{iot delovnik za rabota na upravniot odbor ............................................ 22a 6 4 1

Informativna „dieta” za va{iot upraven odbor ...................................................................... 22b 6 4 2

Primer na dneven red na sostanok ................................................................................................. 23a 6 4 3

Aktivnosti na upravniot odbor {to se zakaùvaat na godi{no nivo ............................... 23b 6 4 5

Soveti za angaìrawe ~lenovi na upravniot odbor ................................................................ 24a-24b 6 5

Mandat na komisijata za razvoj na upravniot odbor................................................................. 25a 6 5

2b

3a

Klu~ni finansiski pokazateli {to treba da gi sledi upravniot odbor ......................... 25b 7 1

Mandat na komisijata za finansii ................................................................................................ 26a 7 1

Zna~eweto na reviziite .................................................................................................................... 26b 7 2

Zainteresirajte go upravniot odbor da se anga`ira vo razvivaweto na resursite .... 27a-27b 7 3

Poplakata na izvr{niot direktor: „Zo{to mi e potreben upraven odbor?” (del 3) .... 28a 8 1

Primer na politika: Komunikacii ................................................................................................. 28a-28b 8 2

Rezultati od istra`uvaweto: Godi{ni izve{tai ................................................................... 29a 8 3

Pravilen po~etok: Orientacijata na ~lenovite na upravniot odbor .............................. 29a-29b 8 4

Zaklu~ok: Kako da se po~ne so dobroto upravuvawe ........................ 30a-31b

* Spisok na indikatori za proverka na sproveduvaweto na dobroto upravuvawe ..................................................................................................... 32a-33b

* Izvori ................................................................................................................................................. 34a

Publikacijata ja napi{a Merilin Vajat, a ~lenovite na Rabotnata grupa od Sredna i od Isto~na Evropa za upravuvawe vo neprofitni organizacii dadoa pridones vo pogled na regionalnite perspektivi, iskustvata i sevkupniot konceptualen pristap.

Rabotnata grupa im se zablagodaruva na golemiot broj ~itateli koi me|u prvite go pro~itaa ovoj prira~nik, osobeno na:Lori Bol, Elica Barakova, Jirì Barta, Ana Belija, Natali Bolgert, Adam îboli, Katalin Erstej, Nata{a Gaber, Rajna Gavrilova, Dragan Golubovi}, Xeni Hajat, Serhij Ivanjuk, Birute Jatautaite, Lidija Kolucka-@uk, Me-dina Korda, Sa{o Klekovski, Bohdan Krav~enko, Xon Kubiwec, Irina Ku-litane, Nora Kunc, Pande Lazarevski, Anet Labore, Kristina Mend, Mik-lo{ Mar{al, Vladimir Mil~in, Matu{ Minarik, Dejvid Mur, Jeva Morica, Barbara Moz|er`, Besim Nebiu, Marija Prohaska, Ana Ruì~ka, Qudmila Rudenko-Karda{, Niraj Saraf, Raisa Sinelnikova, Keti [ej, Marina Star-odubska, Zoran Stojkovski, Rebeka Tolson, Marijana Torok, Andra{ F. Tot, Zoltan Val~i~ak i Jacek Vojnarovski.Ovoj prira~nik e rezultat na inicijativata na Trustot za gra|ansko op{testvo vo Sredna i vo Isto~na Evropa i be{e realiziran blagodarenie na nesebi~na poddr{ka na Fondacijata ârls Stujart Mot i na Fridom haus.

Blagodarnost

3b

Od svoeto osnovawe vo 2001 godina, Rabotnata grupa od Sredna i od Isto~na Evropa za upravuvawe vo neprofitni organizacii gi istraùva predizvicite so koi se soo~uvaat upravnite odbori na neprofit-nite organizacii. Povrzuvaj}i gi ekspertite i prakti~arite od devet zemji, Rabotnata grupa go razgleduva upravuvaweto od aspekt koj e karakteristi~en za neprofitnite i nevladinite organizacii (NVO) vo Sred-na i vo Isto~na Evropa (SIE).

Na{ata studija za upravnite odbori na neprofitnite organizacii vo Soedinetite Amerikanski Dràvi nî nau~i deka zapadnite modeli na upravuvawe ~estopati se daleku od realnosta vo na{ite zemji. NVO-i vo SIE rabotat vo edna neobi~na sredina, oblikuvana od komunisti~koto minato i te{kite politi~ki, socijalni i ekonomski tranzicii vo tekot na poslednite godini. Sepak, potrebite i okolnostite na odd-elni organizacii se razlikuvaat edni od drugi, vo zavisnost od lokalnite stavovi, iskustva i celi. Iako ne e sekoga{ lesno da se najde zaedni~ka osnova, smetame deka e mo{ne va`no da se zajakne NVO-sektorot vo ovoj del od svetot preku obezbeduvawe konzistentna ramka za upravuvawe so neprofitni organizacii koja }e odgovori na lokalnite potrebi. Vakvata ramka ja smetame za prakti~na potreba i za strategiska neophodnost, koja }e im pomogne na na{ite NVO-i da rabotat poefikasno i, vo isto vreme, da dadat svoj pridones za pozna~ajnata cel - pogolema transparentnost i odgovornost vo NVO-sektorot.

Zatoa po~navme so izgotvuvawe upatstva koi bi moèle da promoviraat zaedni~ko regionalno razbirawe na dobroto upravuvawe, istovremeno pokaùvaj}i kako apstraktnata teorija moè da se preto~i vo prak-tika {to }e funkcionira. Ovoj prira~nik e rezultat na na{ite napori. Toj se bazira na osum osnovni prin-cipi, za koi smetame deka se od su{tinsko zna~ewe za upravuvaweto vo NVO-i vo svetot. Ovie principi, dadeni vo osumte poglavja od ovoj prira~nik, obezbeduvaat osnova za nasokite za upravuvaweto izneseni vo podzaglavijata i razraboteni vo pridru`niot tekst. Nasokite i, pokonkretno, tekstot daden otstrana, go odrazuvaat na{eto veruvawe deka naporite za primena na principite na dobroto upravuvawe vo SIE se soo~uvaat so poinakvi predizvici od onie vo Soedinetite Amerikanski Dràvi ili na nekoe drugo mesto. Vo prira~nikot se obiduvame da ja opfatime konkretnata sredina vo SIE i da ponudime re{enija za posebnite predizvici so koi se soo~uvaat na{ite NVO-i.

Voved* *

4a

Smetame deka prira~nikot moè da posluì kako vodi~ za dobro upravuvawe nasekade vo SIE, bez ogled na fazata na zrelost na edna organizacija ili, pak, na NVO-sektorot vo zemjata. Znaeme deka upat-stvata moàt da se ~inat soodvetni samo za pogolemite NVO-i, koi rabotat vo sredini kade {to postoi poddr{ka i koi se sposobni da prifatat navistina sloèn operativen pristap. Se soglasuvame deka onamu kade {to ima nedostatoci vo zakonot i kade {to lokalnite stavovi na vladite variraat, nekoi od sovetite dadeni na ovie stranici moàt da se ~inat te{ki za sproveduvawe. Znaeme deka pomalite i ponovite NVO-i ‡ onie so volonterski personal, mal buxet i neformalni tela za upravuvawe od po dva-trojca prijateli ‡ }e bidat vo isku{enie da gi trgnat nastrana ovie nasoki, kako preambiciozni ili kako prekomplicirani za nivnite ednostavni aktivnosti.

Sepak, smetame deka sekoja NVO e odgovorna da razmisli odnapred i dlaboko za svoite praktiki na upravuvawe. Dobroto upravuvawe vospostaveno vo raniot period go zazema pozitivniot kurs na razvoj na NVO vo narednite godini, preku pottiknuvawe organizaciska stabilnost i balansirano donesuvawe odluki. Dobroto upravuvawe, isto taka, svedo~i za integritetot na NVO-sektorot vo zemjata. Vklu~enite i odgovornite organi na upravuvawe go postavuvaat standardot za liderstvo i so svoeto odnesuvawe gi izrazuvaat fundamentalnite vrednosti za koi{to se zalagaat na{ite NVO-i. Vo taa smisla, tie se poded-nakvo va`ni kako za NVO-i, taka i za delovniot i za javniot sektor.

Zatoa, gi ohrabruvame novite, no i zrelite NVO-i da go koristat ovoj prira~nik, vo najmala raka, kako vodi~ za nivniot iden razvoj. Ja poddrùvame va{ata zalo`ba za zajaknuvawe na upravuvaweto vo NVO vo SIE i vi poèluvame golem uspeh vo postignuvaweto na ovaa cel.

-Rabotna grupa od Sredna i od Isto~na Evropa za upravuvawe vo neprofitnite organizacii

4b

Ovoj prira~nik nudi nekolku razli~ni vidovi informacii. Vo poglavjata se izneseni op{toprifatenite Principi za neprofitno up-ravuvawe. Ovie principi se referentna to~ka za Upatstvata za dobro upravuvawe, obrazloèni vo podzaglavijata i razraboteni vo pridru`niot tekst. Strani~nite tekstovi pokaùvaat kako da se premine Od teorija vo praktika pri sproveduvaweto na upatstvata, ~estopati vo regionalen kontekst. Vo dopolnitelniot prostor so linii moète da gi zapi{ete svoite bele{ki, komentari i idei za primena na nasokite vo va{ata NVO.

Organizaciite koi sakaat da go zajaknat upravuvaweto vo svoite organizacii moàt da se zapra{aat od kade da po~nat pri sproveduvaweto vo delo na sovetite sodràni vo ovoj prira~nik. Prviot ~ekor e da se primeni Spisokot na indikatori za proverka na sproveduvaweto daden na krajot na Prira~nikot, za da se napravi procenka na upravuva~kiot kapacitet na va{ata organizacija. Potoa, najlogi~no bi bilo da se pristapi postepeno, ~ekor po ~ekor, spored va`nosta i redosledot {to najmnogu bi odgovarale za zadovoluvawe na potrebite na va{ata organizacija. Pove}e predlozi za zajaknuvawe na upravuvaweto vo va{ata NVO }e najdete vo: Kako da se zapo~ne so dobro upra-vuvawe?. Izvorite navedeni na krajot nudat natamo{ni informacii za upravuvaweto vo NVO vo SIE.

Dobroto upravuvawe e osnovna forma na ot~etnost

Sekoja odgovorna organizacija ima funkcionalen sistem na vnatre{no upravuvawe

Odgovornosta moè da ima mnogu formi, vklu~uvaj}i go i to~noto izvestuvawe za finansiskite podatoci, objavuvaweto na godi{nite izve{tai i odgovornoto koristewe na resursite. Eden od osnovnite pokazateli na odgovornosta vo ramkite na edna organizacija e nejziniot sistem za vnatre{no upravuvawe.

Angliskiot zbor „governance” ~estopati te{ko se preveduva (vidi: Preveduvawe na poimot „governance” na jazicite koi se zboruvaat vo SIE). Terminot doa|a od latinskiot zbor {to zna~i „da se upravuva, vodi ili da se naso~uva” i glavno se odnesuva na na~inot na koj se dobiva, prenesuva i se praktikuva vlasta vo ramkite na edno op{testvo ili na edna organizacija. „Dobroto upravuvawe” podrazbira spodeluvawe na ovlastuvaweto za donesuvawe na odlukite, taka {to mo}ta i resursite nema da bidat akumulirani vo racete na eden poedinec ili grupa. Vo javniot sektor, dobroto upravuvawe se sostoi od sistem za proverki i balansi me|u razli~nite granki na vlasta i vklu~uva proces na redovna konsultacija me|u vladinite organi i op{tata javnost. Dobroto upravuvawe ovozmoùva organite da bidat odgovorni pred gra|anite za nivnata doverba i da garantiraat deka im sluàt na nivnite interesi.

Preveduvawe na poimot „governance” na jazicite koi se zboruvaat vo SIEPoznato e deka zborot „governance” te{ko se preveduva na jazicite koi se zboruvaat vo SIE. Problemot e vo toa {to doma{nite zborovi za „governance”, se koristat i za da se prevede angliskiot zbor „rakovodewe”, so {to se ote`nuvaat naporite da se razgrani~at ovie dva koncepta. U{te pove}e, iako angliskiot filozof Xon Lok go vovel poimot „dobro upravuvawe” kako „podelba na vlasta”, pred pove}e od 300 godini, vo zemjite od SIE razbiraweto na upravuvaweto vo ovaa smisla zapo~na pred samo edna decenija. Ottuka, zborovite {to gi koristime za da go prevedeme zborot „upravuvawe” ‡ kako {to se bugarskiot upravlenie i negovite varijanti vo ruskiot, ukrainskiot i vo drugite slovenski jazici, ili pak ungarskiot zbor xxx, ‡ doa|aat od sosema poinakva politi~ka tradicija i ne go prenesuvaat soodvetno zna~eweto {to mu go dava Lok. Vo pove}eto jazici vo SIE zborot management (rakovodewe) sosema normalno opstojuva kako pozajmen od angliskiot jazik. Treba li da razmislime za toa ednostavno da go pozajmime i zborot governance (upravuvawe)?

Kako da se koristi ovoj prira~nik

Upatstva

Od teorija do praktika

Principi

*

2

2 1

5a

NVO-i se formiraat vrz osnova na principot deka gra|anite imaat pravo slobodno da se zdruùvaat. Golem broj zemji od SIE go priznavaat ova pravo vo svoite ustavi i preku zakonodavstvoto. Tie moàt da go potvrdat toa i so zgolemuvawe na direktnata ili na indirektnata finansiska poddr{ka za NVO-i, {to moè da vklu~i i celosno ili delumno osloboduvawe od dan-oci. Za vozvrat na ovaa poddr{ka, NVO-i vetuvaat deka }e sproveduvaat aktivnosti {to gi zadovoluvaat potrebite na javnosta ili na zaednicata, a ne privatnite interesi za ostvaruvawe profit na sopstvenicite ili na akcionerite.

Sé dodeka imaat direktna ili indirektna pridobivka od poddr{kata na javniot sektor, od NVO-i se o~ekuva da pokaàt visok stepen na ot~etnost pred zaednicata {to gi opkruùva. Vo ovaa zaednica vleguvaat ~lenovite, korisnicite, donatorite, vladata i drugite zasegnati strani ili celni grupi. Duri i organizaciite koi imaat ~lenstvo imaat obvrska da odgovaraat pred po{irokata zaednica, do onaa mera do koja tie se direktno ili indirektno zavisni od nejzinata poddr{ka.

NVO-i treba da se odnesuvaat odgovorno, duri i vo zemjite kade {to op{tata javnost ne go o~ekuva toa ili pravnata ili politi~kata sredina ne go poddrùva NVO-sektorot. Nasekade vo zemjite od SIE postoi takanare~en „nedostig od ot~etnost”, so toa {to NVO-i ~esto ~uvstvuvaat mal priti-sok od zasegnatite strani da se odnesuvaat odgovorno ‡ donatorite ne pra{uvaat kako se potro{eni parite, nitu pak korisnicite pra{uvaat koj ja finansira organizacijata i zo{to. Sepak, najdobrite NVO-i ovoj nedostig na odgovornost go smetaat za u{te edna pri~ina pove}e da dokaàt deka gi zasluùvaat nivnite posebni privilegii. Odnesuvaj}i se odgovorno i reagiraj}i na potrebite, NVO ja pokaùva svojata posvetenost da mu sluì na javniot interes (vidi: [to e „ot~etnost”?)

NVO davaat ot~et pred svoite zaednici.

[to e „ot~etnost”?Eden popularen re~nik ja definira „ot~etnosta” kako „obvrska ili podgotvenost da se prifati odgovornosta ili da se odgovara za sopstvenite postapki”. Prvata dokumentirana upotreba na ovoj zbor vo angliskiot jazik, vo ovaa smisla, be{e vo 1794 godina, vo erata na novoto razmisluvawe za javniot interes, gra|anskoto op{testvo i za prirodata na dobroto upravuvawe. Za edna NVO, da se bide ot~eten zna~i redovno da se pokaùva deka sopstvenite resursi se koristat mudro i deka sopstvenite privilegii ne se koristat za izvr{uvawe aktivnosti koi se sprotivni na nejziniot neprofiten status. Edna ot~etna NVO e transparentna i podgotvena da gi prikaùva svoite smetki i svojata evidencija za javno kriti~ko razgleduvawe od strana na osnova~ite, korisnicite i drugite.Preku vakvite postapki za ot~etnost, edna NVO ja izrazuva svojata posvetenost na demokratskite vrednosti i, vo podolg vremenski period, pridonesuva za gradeweto na gra|anskoto op{testvo vo zemjite od SIE.

NVO-i imaat obvrska za odgovornost na najvisoko nivo

1

1 1

5b

Angliskiot zbor „upravuvawe” („governance”) doa|a od latinskiot zbor so zna~ewe „da upravuva, vodi ili da naso~uva”. Terminot glavno se odnesuva na na~inot na koj se dobiva, prenesuva i se praktikuva mo}ta za donesuvawe odluki vo ramkite na edno op{testvo ili organizacija. Spored zapadnite politi~ki teoreti~ari, „dobroto upravuvawe” pret-stavuva spodeluvawe na ovlastuvaweto za donesuvawe odluki, taka {to mo}ta i resursite nema da bidat akumulirani vo racete na poed-inec ili grupa.

Vo javniot sektor, dobroto upravuvawe se bazira na sistem na proverki i balansi me|u razli~nite granki na vlasta (zakonodavnata, izvr{nata, sudskata). Se smeta deka toa vklu~uva i proces na redovna konsultaci-ja me|u vladinite organi i op{tata javnost, taka {to vlastite odgov-araat pred gra|anite za nivnata doverba i garantiraat deka im sluàt na nivnite interesi.

Vo neprofitnite organizacii, dobroto upravuvawe glavno funkcioni-ra na istiot na~in. Edna organizacija praktikuva dobro upravuvawe koga ima vnatre{en sistem na proverki i balansi {to garantira deka taa mu sluì na op{tiot javen interes. Dobroto upravuvawe vo NVO se bazira na razgrani~uvaweto na organizaciskite strukturi (ra-kovodeweto i teloto za upravuvawe) i raspredeluvaweto na mo}ta za donesuvawe odluki me|u niv. Ovoj aran`man pomaga da se ograni~i i da se regulira kontrolata na sekoe edno lice ili grupa, da se garantira deka resursite na organizacijata }e bidat rakovodeni na dobar na~in i da se za{titi orientacijata na NVO da í sluì na javnosta (vidi: [to e „dobro upravuvawe”?).

Dobroto upravuvawe e osnovna forma na ot~etnost.

Sekoja odgovorna organizacija ima funkcionalen sistem na vnatre{no upravuvawe.

[to e „dobro upravuvawe”?Rabotnata grupa od Sredna i od Isto~na Evropa za upravuvawe vo NVO go definira „dobroto upravuvawe” kako „transparenten proces na donesuvawe odluki vo koj{to rakovodstvoto na edna neprofitna organizacija - na efektiven i na odgovoren na~in - gi naso~uva resursite i praktikuva mo}, vrz osnova na zaedni~kite vrednosti”.

2

2 1

6a

Vo Sredna i vo Isto~na Evropa angliskiot zbor „governance” re~isi i ne moè da se prevede (vidi Preveduvawe na poimot „governance” na jazicite koi se zboruvaat vo SIE). Konotaciite na lokalnata termi-nologija moàt zna~itelno da se razlikuvaat od angliskiot zbor poradi specifi~nite tradicii. U{te pozbunuva~ki e toa {to vo SIE ~esto pati se koristat isti zborovi za da se opi{at razli~nite funkcii na person-alot i na teloto za upravuvawe. NVO-i moàt da go prezemat prviot ~ekor kon zajaknuvawe na upravuvaweto vo sopstvenite organizacii, preku razgleduvawe na zborovite {to tie gi koristat za da ja opi{at rabotata na razli~nite akteri vo organizacijata i za da se osiguraat deka tie se dovolno razgrani~eni.

Dobroto upravuvawe e osnovna forma na ot~etnost.

Preveduvawe na poimot „governance” na jazicite koi se zboruvaat vo SIE.Poznato e deka angliskiot zbor „governance” te{ko se preveduva na jazicite koi se zboruvaat vo SIE. Glavniot problem e toa {to lokalnite zborovi za „governance” ~estopati se koristat i za da se prevede angliskiot zbor „management”, so {to se pravi nejasna razlikata me|u ovie dva poima.Pokraj toa, iako angliskiot filozof Xon Lok go vovel poimot na dobro upravuvawe kako „podelba na mo}ta” pred pove}e od 300 godini, vo zemjite od SIE poimot „upravuvawe” po~na da se koristi vo ovaa smisla pred samo edna decenija. Ottuka, zborovite {to gi koristime za da go prevedeme zborot „governance” ‡ kako {to se bugarskiot „upravlenie” i negovite varijanti vo ruskiot i vo drugite slovenski jazici - doa|aat od zemji so mnogu razli~na politi~ka tradicija i ne go prenesuvaat soodvetno zna~eweto {to mu go dava Lok.Ovaa konfuzija moè da go ote`ni razmisluvaweto za upravuvaweto i da gi iskomplicira naporite za odvojuvawe na funkciite na upravnite odbori i na personalot.

Bele{ki:

2

2 1

6b

Osnova na upravuvaweto vo NVO obi~no e pravnata ramka na zemjata, koja{to ja odreduva vnatre{nata struktura na upravuvawe vo zavisnost od vidot na organizacijata (vidi: Osnovni formi na NVO-i vo zemjite od SIE). Pokonkretno, teloto (ili telata) na upravuvawe na edna or-ganizacija treba da bide (bidat) identifikuvano/i, spored zakonot, vo nejzinite „osnovni dokumenti” ‡ odnosno vo aktot za osnovawe, statu-tot, povelbata ili vo drugite dokumenti za upravuvaweto. Va`no e eks-plicitno ‡ so naziv - da se nazna~i teloto na upravuvawe, bidej}i toa razjasnuva kade leàt fundamentalnite odgovornosti za donesuvawe na odlukite i za nadzor vo organizacijata. Eksplicitnata struktura na upravuvawe e prviot ~ekor kon vospostavuvawe stabilna i predvid-liva ramka za ot~etnost vo NVO.

Vo SIE, strukturata na upravuvawe na NVO moè da ja kompliciraat nekolku faktori. Zakonite za NVO-i vo regionot, koi sî u{te se pre-ciziraat, ponekoga{ se nejasni, kontradiktorni ili ne velat ni{to za upravuvaweto i za odgovornostite na upravnite odbori. Ili, pak, vo zakonot moè da se spomnuvaat razli~ni vidovi tela na upravuvawe, bez nikakvo objasnuvawe na nivnata cel ili ovlastuvawe. Kako rezul-tat na toa, pravnata odgovornost moè da bide neadekvatno dodelena i upravniot odbor na NVO moè da nema nikakva zabele`liva dol`nost osven da postoi vo vremeto na registracijata.

Dobroto upravuvawe ima formalna struktura

Osnovnite dokumenti na edna NVO formalno ja vospostavuvaat nejzinata upravuva~ka struktura Osnovni formi na NVO-i vo zemjite

od SIE.

Generalno, postojat dve pravni formi na NVO-i vo zemjite od SIE: zdruènija i fondacii.

Zdruènijata se organizacii bazirani na ~lenstvo, ~ii{to ~lenovi go so~inuvaat najvisokoto telo na upravuvawe. Tie moàt da se formiraat so cel da í sluàt na javnosta ili zaradi zaedni~kiot interes na ~lenovite. Propisite se razlikuvaat vo odnos na toa koj i kolku lica moàt da osnovaat zdruènie. Vo Romanija i vo Letonija, na primer, pravnite lica moàt da osnovaat zdruènie, dodeka vo Makedonija ne moàt. Vo Ungarija se potrebni deset osnova~i za da se formira edno zdruènie, a vo Estonija se potrebni samo dvajca.

Fondaciite, tradicionalno, mora da imaat imot posveten na nekoja konkretna cel. Fondaciite nemaat ~lenovi. Namesto toa, so niv vladee odbor na direktori, koj se imenuva od strana na osnova~ite i ~estopati samiot si go prodolùva mandatot. Vo nekoi zemji, fondaciite moàt da sluàt za privatni celi, me|utoa vo mnogu zemji od niv se bara da mu sluàt samo na javnoto dobro. Nekoi

3

3 1

7a

Vtorata komplikacija e strukturata na zdruènijata i na fondaci-ite. Golem broj zdruènija vo SIE ne funkcioniraat kako vistinski organizacii so ~lenstvo ‡ tie ja zemaat ovaa forma samo poradi re-gistracijata. Iako osnovnite dokumenti moàt da go identifikuvaat generalnoto sobranie kako najvisoko telo na upravuvawe, vo realnosta toa mnogu retko odrùva sostanoci i izvr{uva malku funkcii na upra-vuvawe. Vo periodot me|u godi{nite sostanoci, poseben organ - ~esto poznat kako izvr{en odbor - moè da prezeme poaktivna uloga na up-ravuvawe, no i negovite dol`nosti moàt, isto taka, da bidat slabo definirani. Osven toa, i generalnoto sobranie i izvr{niot odbor se sostaveni od poiskusnite ~lenovi na personalot i ottuka malku se raz-likuvaat od klu~niot rakovoden tim na organizacijata. Vo fondaciite, sli~no, moè da postoi zabuna vo vrska so toa koj navistina upravu-va, koga samite osnova~i zadrùvaat odredeni prava i privilegii koi imaat vo su{tina priroda na upravuvawe. Site ovie aran`mani moàt da ja ostavat vistinskata funkcija na upravuvawe da se prefrla me|u razli~ni grupi, a pritoa nitu edna od niv da ne ja izvr{uva soodvetno.

Na krajot, golem broj NVO-i vo SIE imaat dvojna struktura na upra-vuvawe, koja{to e voobi~aena za evropskite korporacii. Vo vakviot aran`man, vsu{nost, postojat dve tela na upravuvawe: nadzoren od-bor, koj glavno gi nadgleduva finansiskite raboti na organizacijata, i posebno telo, ~estopati poznato kako izvr{en odbor. Vakvata dvo-jna struktura ja ima golemata prednost da go integrira upravuvaweto vo sekojdnevniot ìvot na organizacijata. No, taa moè da predizvika problemi dokolku izvr{niot odbor e sostaven glavno od lica koi se tamu vraboteni, kako {to toa i e obi~no. I pokraj toa {to tie dobro ja razbiraat organizacijata, prisustvoto na vrabotenite vo teloto na

zemji go preciziraat minimalniot iznos na kapitalot za registracija. Zadolìtelnoto postoewe, isto taka, moè da varira: vo Slovenija i vo Ungarija se pretpostavuva deka fondaciite se postojani, dodeka vo Estonija tie moàt da se formiraat za ograni~en vremenski period.

Drugi formi. Polovina od zemjite vo SIE imaat barem u{te po edna forma na NVO-i. Za razlika od fondaciite, definirani kako organizacii {to primarno se zanimavaat so obezbeduvawe grantovi, nekoi zemji priznavaat i NVO-i koi obezbeduvaat uslugi. Tie pretstavuvaat posebna forma na organizacii bez ~lenstvo, koi baraat grantovi ili generiraat prihodi ‡ obi~no privatni bolnici, instituti, centri za obuka i sli~no. Tie imaat najrazli~ni imiwa, od „kompanii za javno dobro” (vo Republika ê{ka), do „centri” (vo Albanija).

Site NVO-i se implicitno ili eksplicitno obvrzani so „ograni~uvaweto za nedistribuirawe”. So drugi zborovi, tie ne moàt da distribuiraat profit ili neto-zarabotuva~ka do koj bilo poedinec.

Dobroto upravuvawe ima formalna struktura3

3 1

7b

upravuvawe go zamagluva razgrani~uvaweto me|u upravuvaweto i ra-kovodeweto i brzo doveduva do pojava na konflikt na interesi (vidi Del 4.1). Situacijata e u{te poproblemati~na dokolku nadzorniot odbor se sostanuva samo edna{ ili dvapati godi{no. So tolku mala aktivnost, nadzorniot odbor lesno prerasnuva vo neaktivno telo i gi zapostavuva svoite zada~i, so {to ja li{uva NVO od vistinskata funkcija na vnatre{no nadgleduvawe.

Koga se prisutni ovie uslo`nuva~ki faktori, NVO treba da go zajakne svoeto upravuvawe preku pojasnuvawe i poednostavuvawe na odnosite me|u svoite rakovodni strukturi. Duri i koga zakonite se nejasni, tie ne go popre~uvaat ili zabranuvaat dobroto upravuvawe, a ima mnogu raboti {to moè da gi napravi edna organizacija za da ja zajakne svoja-ta struktura na upravuvawe, po~nuvaj}i od osnovnite dokumenti (vidi: [to treba da stoi vo osnovnite dokumenti za upravuvaweto?). Na toj na~in zanemarena, nejasnata struktura na upravuvawe moè da dovede do vnatre{en konflikt ili do raspa|awe na rakovodstvoto. Od druga strana, pak, edna dobro izgotvena struktura na upravuvawe, ja zajaknuva ot~etnosta i sozdava preduslovi za efikasna i dobro vodena organizacija.

[to treba da stoi vo osnovnite dokumenti za upravuvaweto?Osnovnite dokumenti na va{ata NVO ‡ aktot za osnovawe, statutot, povelbata i delovnikot za rabota ‡ moàt da vospostavat osnova za dobroto upravuvawe, na toj na~in {to }e gi vklu~at ovie informacii za va{eto telo ili tela na upravuvawe (pokraj site drugi informacii koi se potrebni spored zakonot):

Ime na teloto ili na telata na upravuvawe;

Najvisokite i glavnite tela na upravuvawe, kako i nivnata relacija so drugite organizaciski strukturi;

Osnovnite obvrski i ovlastuvawa; Dol`nostite na oddelni ~lenovi na upravniot odbor, kako {to se lojalnosta i doverlivosta;

Minimalniot broj ~lenovi na upravniot odbor;

Pravilata za ~lenstvo (vklu~uvaj}i go i kvalifikuvaweto, suspendiraweto i isklu~uvaweto);

Mandatot na ~lenot na upravniot odbor (vremetraeweto na mandatot, ograni~uvawata za reizbor);

Minimalniot broj sostanoci na upravniot odbor vo tekot na godinata;

Metodot na zakaùvawe na sostanocite (koj gi inicira, kako se utvrduvaat datumite, koj odlu~uva za dnevniot red itn.);

Postapkite za donesuvawe na odlukite (potrebniot broj prisutni ~lenovi za kvorum, kako se glasa i kako se evidentiraat odlukite); i

Odredbite za konflikt na interesi.

Bele{ki:


3 1

8a

Bez ogled na strukturata na upravuvawe na organizacijata, treba da postoi telo na upravuvawe koe{to praktikuva postojano i konzistentno nadgleduvawe i ovlastuvawe pri donesuvaweto na odlukite. Ova glav-no telo na upravuvawe ne e sekoga{ najvisoko telo na upravuvawe. Vo zdruènijata so ~lenstvo, na primer, najvisoko telo na upravuvawe e se-koga{ ~lenstvoto, ~ii{to odluki i upatstva sekoga{ }e bidat pova`ni od odlukite na drugite delovi od organizacijata. No, dokolku ~lenstvoto se sostanuva samo nekolku ~asa godi{no, te{ko moè da se kaè deka prak-tikuva „postojano i konzistentno” upravuvawe. Obi~no e potrebno vtoro glavno telo na upravuvawe za da gi izvr{uva dol`nostite na upravuvawe vo periodot me|u sredbite na ~lenstvoto. Ova glavno telo na upravuvawe moè da bide poznato kako izvr{en odbor ili kako odbor na direktori. Vo ovoj prira~nik nie ednostavno go narekuvame „upraven odbor”.

Razlikata me|u najvisokoto telo na upravuvawe i glavnoto telo na upra-vuvawe e va`na, bidej}i lu|eto koi rabotat vo NVO-i vo SIE ponekoga{ pretpostavuvaat deka dokolku imaat op{to ~lenstvo ne im treba ‡ ili, pak, duri i ne moè da imaat ‡ nekoe drugo telo na upravuvawe. Sepak, na site NVO-i im e potrebno redovno angaìrano telo na upravuvawe koe }e moè da ja vodi organizacijata me|u sostanocite na generalnoto so-branie i obi~no ne postoi pravna bariera za vospostavuvawe eden vakov subjekt. Vo osnovnite dokumenti na zdruènieto treba da bide jasno koga generalnoto sobranie delegira odgovornosti vo pogled na upravuvaweto do vtoroto glavno telo na upravuvawe (vidi: Pove}e od edno telo na up-ravuvawe? Kako tie da rabotat zaedno). Organizaciskata {ema {to go pokaùva prenesuvaweto na ovlastuvaweto od teloto ili telata na up-ravuvawe preku izvr{niot direktor do personalot e u{te edna korisna alatka za razjasnuvawe na strukturata na ovie odnosi.

Upravniot odbor e glavnoto telo na upravuvawe

Dobroto upravuvawe ima formalna strukturaPove}e od edno telo na upravuvawe? Kako tie da rabotat zaedno.Voobi~aeno e NVO-i vo zemjite od SIE da imaat pove}e od edno telo so rakovodni obvrski. Ovie tela moàt da rabotat zaedno i da bidat produktivni, dokolku va{ite osnovni dokumenti i proceduri se jasni vo pogled na glavnata uloga na sekoe od niv i vo pogled na liniite na delegirawe i okolu toa koj komu odgovara. Iako nivnite imiwa moàt da se razlikuvaat, postojat ~etiri vida osnovni tela koi imaat oddelni rakovodni ulogi:

Najvisoko telo na upravuvawe: posleden zbor pri donesuvawe na odlukite. Vo zdruènijata, najva`nite odluki ~estopati gi donesuva sobranieto na ~lenstvoto. Ovie odluki se od su{tinsko zna~ewe za ìvotot na NVO i vklu~uvaat raboti kako {to se misijata ili raspu{taweto na organizacijata. Obvrskata za donesuvawe vakvi odluki ne moè da se delegira. No, najvisokoto telo na upravuvawe moè da delegira drugi obvrski do glavnoto upravuva~ko telo.

Glavno upravuva~ko telo: upravuvawe. Obi~no postoi posebno telo {to gi izvr{uva tekovnite funkcii na upravuvawe, kako {to e utvrduvaweto na politikite/procedurite i na strategiite na organizacijata. Obi~no toa e ona telo {to go narekuvame „upraven odbor”. Fakti~koto sproveduvawe na negovite odluki ova telo ~estopati go delegira na personalot

3

3 2

8b

Glavnata vrednost na eden upraven odbor e {to toj e kolektivno rakovod-no telo. Upravniot odbor gi zastapuva interesite na pove}e zasegnati strani na NVO, a negovoto kolektivno rakovodstvo í pomaga na orga-nizacijata da ostane fokusirana na misijata i da í se sprotivstavi na posebnata agenda na odredeni poedinci ili grupi. Vo taa smisla, upravniot odbor go nadopolnuva rakovodeweto na izvr{niot direktor, {to e rezultat na talentot, vizijata, harizmata i na kontrolata na eden konkreten poedinec.

Kolektivnoto rakovodewe isto taka ima i prakti~ni pridobivki. Kako sobranie na golem broj lica, upravniot odbor ima {iroka perspektiva i golemo iskustvo, koe{to gi nadminuva sposobnostite na eden lider. No, i kako edinstveno telo, upravniot odbor moè da gi sintetizira razli~nite pogledi vo edna zaedni~ka vizija i cel, sluèj}i kako sila na obedinu-vawe vo organizacijata.

Kolektivnoto rakovodewe ~estopati ne e lesno, a osnovnite dokumenti treba da mu pomognat na upravniot odbor da funkcionira uspe{no, odnos-no kako tim, so toa {to }e se postavat parametri za grupno donesuvawe na odlukite. Na primer, tie treba da propi{uvaat deka upravniot od-bor donesuva odluki samo na formalno konstituirani sostanoci, na koi prisustvuvaat mnozinstvoto ~lenovi (poznato kako kvorum). Osnovnite dokumenti treba da preciziraat kolku ~lenovi so~inuvaat kvorum, kako se zakaùvaat sostanocite i na~inot na koj se donesuvaat i evidentiraat odlukite. Vakvoto upatuvawe ovozmoùva upravniot odbor konzistentno da gi izvr{uva svoite zada~i i da se izbegnat somneìte vo validnosta na negovite odluki.

Odlukite na upravniot odbor se donesuvaat kolektivno

Dobroto upravuvawe ima formalna struktura (platen ili neplaten). Iako e odgovorno pred najvisokoto telo na upravuvawe, ova telo e ovlasteno da donesuva mnogu odluki vo ime na NVO.

Rakovoden tim ili izvr{en direktor: rakovodewe. Odlukite na najvisokoto i na glavnoto telo na upravuvawe ~estopati gi izvr{uva posebno telo ili lice koe rakovodi so sekojdnevnite aktivnosti na NVO. Vo zdruènijata, ova telo obi~no e sostaveno od visokorangirani ~lenovi na personalot. Vo fondaciite, ovaa uloga obi~no ja izvr{uva edno lice, na primer, izvr{niot direktor. Vo sekoj slu~aj, teloto ili liceto za svojata rabota e odgovorno pred telata na upravuvawe koi se nad nego.

Nadzoren odbor: kontrola i revizija. NVO-i ponekoga{ imaat dopolnitelno telo koe{to vr{i nabquduvawe na toa kako se donesuvaat i kako se sproveduvaat odlukite, kako se koristat sredstvata i dali se po~ituvaat zakonite. Ovoj nadzoren odbor obi~no e nezavisen od upravniot odbor (kakov {to e slu~ajot vo Ungarija i vo Polska) i odgovara direktno pred najvisokoto telo na upravuvawe. Za da donese kompetentni odluki, ovoj odbor obi~no ima pravo da prisustvuva na sostanocite na upravniot odbor, da gi razgleduva dokumentite i da gi nabquduva aktivnostite na NVO, no nema pravo da glasa. Pretsedava~ot na upravniot odbor obi~no treba da se pogriì za toa nadzorniot odbor da bide celosno informiran i sposoben da gi izvr{i svoite dol`nosti.

3

3 3

9a

Osven ovie osnovni standardi, na~inot na donesuvaweto na odlukite na upravniot odbor moè, vo golema mera, da varira. Obi~no toa e rezultat na organizaciskata kultura, kako i na hemijata me|u poedincite koi se nao|aat na masata. Nekoi odbori najdobro rabotat so konsenzus, dodeka drugite organiziraat glasawe za sekoja odluka. Sekoj od ovie metodi, kako i kombinacijata od dvata, e prifatliv sî dodeka mu dozvoluva na sekoj ~len na upravniot odbor da u~estvuva na ramnopravna osnova. Vo zapisnikot od sostanokot, pokraj ishodot, sekoga{ treba da se evidentira i na~inot na donesuvawe na odlukite.

Upravnite odbori samo retko, obi~no vo itni slu~ai, treba da donesuvaat odluki bez da se odrì sostanok. Odlukite {to se donesuvaat preku elek-tronska po{ta ili od strana na podgrupa na upravniot odbor, iako toa e moèbi poprakti~no, moàt da gi prekr{at odredbite od osnovnite do-kumenti i da bidat otvoreni za pra{awa ili za diskvalifikacija. Koga mora da se donese odluka bez da se odrì sostanok, upravniot odbor treba da se potpre na prethodno utvrdenata politika ili da ja evidentira od-lukata za formalno odobruvawe na sledniot sostanok (vidi: Primer na politika: Odlukite na upravniot odbor {to se donesuvaat nadvor od redovnite sostanoci).

Primer na politika: Odlukite na upravniot odbor {to se donesuvaat nadvor od redovnite sostanoci.

Najgolemiot del od osnovnite dokumenti propi{uvaat deka upravniot odbor moè da gi izvr{uva svoite raboti samo na formalni sostanoci na koi{to ima kvorum. No, {to se slu~uva vo itna situacija? Potrebno e vedna{ da se dejstvuva, no ~lenovite na upravniot odbor nemaat vreme li~no da se sostanat ili na nabrzina zakaànata sesija ne se pojavuvaat dovolen broj ~lenovi.

Vo ekstremni situacii, upravniot odbor - se razbira - mora da bide vo sostojba da donese odluki za da gi za{titi interesite na NVO ili na nejzinite vraboteni. Eksplicitnata procedura za odluki {to se donesuvaat vo itni slu~ai mu ovozmoùva na va{iot odbor da postapuva odgovorno, duri i vo itni situacii. So procedurata, na upravniot odbor treba da mu se dade ovlastuvawe da prezeme itni aktivnosti po konsultacii preku telefon ili preku elektronska po{ta ili na sostanok na koj }e prisustvuvaat pomalku ~lenovi od onie {to se potrebni za kvorum.

Koga upravniot odbor mora da dejstvuva na ovoj na~in, negovite odluki treba da se ratifikuvaat na sledniot sostanok na upravniot odbor i da bidat zabeleàni vo zapisnikot.

Bele{ki:


3 3

9b

Iako ~lenovite na upravniot odbor upravuvaat kako del od kolektivnoto rakovodno telo, tie imaat i individualni dol`nosti. Vo svojot dokument „Integritet, dobro upravuvawe i transparentnost”, Me|unarodniot centar za neprofitno pravo istaknuva deka ~lenovite na upravniot odbor „se dol`ni da í bidat lojalni na organizacijata, vredno i vnimatelno da gi izvr{uvaat svoite obvrski kon organizacijata i da ja za~uvaat doverlivosta na informaciite za organizacijata koi ne se od javen karakter” (vidi: www.icnl.org). Ispolnuvaweto na ovie dol`nosti zna~i deka od ~lenovite na upravniot odbor se o~ekuva redovno da prisustvuvaat na sostanocite, aktivno da pridonesuvaat vo formalnite diskusii i interesite na NVO da gi stavat pred site drugi li~ni, profesionalni ili organizaciski interesi. O~ekuvawata, detalno podgotveni vo pismena forma, moàt da im pomognat na oddelni ~lenovi na upravniot odbor da ja razberat svojata uloga, kako i toa kako najdobro moàt da ja ispolnat (vidi: Opis na pozicijata na ~lenovite na upravniot odbor).

Osven ovie osnovni dol`nosti, upravnite odbori moàt da delegiraat i dopolnitelni konkretni dol`nosti do oddelni ~lenovi. Finansiskiot ekspert koj e vo upravniot odbor, na primer, moè da bide ovlasten da gi nadgleduva podgotovkite na godi{niot buxet, a pravnikot vo upravniot odbor moè da bide ovlasten da gi nadgleduva pravnite raboti na NVO. Vakvoto delegirawe mora da se dade na jasen na~in od strana na upravniot odbor i ne treba avtomatski da se pretpostavi, vrz osnova na profesionalnite kvalifikacii na oddelni ~lenovi na upravniot odbor. Isto taka, ne e dovolno sluèweto na ~lenovite na upravniot odbor da se ograni~i samo na specijaliziranite profesionalni uslugi. Prvata i

Individualnite ~lenovi na Upravniot odbor imaat konkretni dol`nosti.

Dobroto upravuvawe ima formalna struktura Opis na pozicijata na ~lenovite na upravniot odbor.Iako ~lenovite na upravniot odbor ne treba da bidat plateni za svojata rabota, sepak e korisno da postoi „opis na rabotnoto mesto” vo pi{ana forma. Toa moè da im pomogne na ~lenovite na upravniot odbor da razberat kako treba da se odnesuvaat vo upravniot odbor i kako da ja odredat va`nosta na svoite aktivnosti. Ova, isto taka, pretstavuva dobra alatka so koja na novite ~lenovi na upravniot odbor im se dava na znaewe {to e ona {to se o~ekuva od niv. Rabotite koi{to treba da se vklu~at se: 1. Da se znae i da se poddrùva misijata na

organizacijata.2. Redovno da se prisustvuva na sostanocite

na upravniot odbor.3. Odnapred da se podgotvuvaat za

sostanocite.4. Da se zadrì doverlivosta.5. Da se ponudi kompetentno i nepristrasno

naso~uvawe.6. Da se izbegnuvaat posebni agendi i

konflikt na interesi.7. Da se u~estvuva vo komisiite i vo

specijalnite nastani.8. Da se poddrùva izvr{niot direktor.9. Da se u~estvuva vo razvivaweto na

resursite.10. Da se promovira organizacijata vo

zaednicata.

Posebnata uloga na osnova~ite.Postapuvaweto so osnova~ite e delikatno pra{awe. Mnogu NVO-i vo zemjite od SIE sî u{te zavisat od poedincite koi ja osnovale organizacijata ‡ zatoa {to tie imaat posebni zakonski prava (kako {to e slu~aj vo Ungarija) ili zatoa {to gi prezemaat liderskite pozicii vo NVO, kako izvr{en direktor ili kako pretsedava~. Vo vtoriot slu~aj, li~niot avtoritet na osnova~ot ~estopati

3

3 4

10a

najva`na dol`nost na sekoj ~len na upravniot odbor e da pridonese vo kolektivnite formalni diskusii na upravniot odbor kako celina.

I pokraj nivnite dobri nameri, na ~lenovite na upravniot odbor koi se dlaboko vklu~eni vo organizacijata ponekoga{ im e te{ko da zapomnat deka nemaat nikakvo li~no ovlastuvawe, i pokraj nivnoto u~estvo vo upravniot odbor. ^lenot na upravniot odbor koj volontira, rabotej}i na programite na NVO, na primer, ne e ovlasten da im kaùva na onie koi rabotat na programata {to treba da pravat, samo zatoa {to e ~len na upravniot odbor. Osnova~ite na NVO-i vo SIE ~estopati pretstavuvaat poseben predizvik, bidej}i tie moè da imaat li~no ovlastuvawe koe nadaleku gi nadminuva ovlastuvawata na drugite ~lenovi na upravniot odbor (vidi: Posebnata uloga na osnova~ite).

Izvr{niot direktor, rabotej}i zaedno so pretsedava~ot, }e saka da se osigura deka ~lenovite na upravniot odbor ja razbiraat prirodata na nivnoto ovlastuvawe i deka nema da gi pre~ekorat nejzinite granici, obiduvaj}i se direktno da rakovodat so NVO. Najdobar na~in kako da se zapo~ne so toa moèbi }e bide samoocenuvaweto (vidi: Del 6.5).

gi nadminuva pravata i dol`nostite na konkretnata pozicija. Misleweto na osnova~ot, ednostavno, ima pogolema teìna, moèbi zatoa {to postoi prirodno ~uvstvo na blagodarnost ili na poslu{nost kon „roditelot” na NVO, ili zatoa {to osnova~ot ima nevoobi~aeno profesionalno vlijanie. Od svoja strana, pak, osnova~ite ~estopati ja ~uvaat svojata rabota vo organizacijata {to ja osnovale i se podgotveni vo nea da ostanat neograni~eno dolgo vreme. Razbirlivo e deka ostanatite se dvoumat da ukaàt koga e vistinskoto vreme za da se smeni ulogata na osnova~ot.

Sepak, NVO-i so strategiska perspektiva sfa}aat deka mora postepeno da gi ukinuvaat posebnite privilegii za osnova~ite, osven ako za niv ne postoi mandat vo zakonot ili vo statutite. Bez ogled na toa kolku e vreden, osnova~ot koj dejstvuva i odlu~uva nadvor od pravilata {to vaàt za drugite, moè nenamerno da spre~i rabotata da se razviva vo vistinska nasoka ili da go popre~i razvojot na organizacijata.

Eden od na~inite da se spre~i osnova~ot da go popre~uva razvojot na va{ata NVO e toj da se ohrabri, dokolku e ~len na upravniot odbor, da raboti na ednakva osnova so drugite ~lenovi na upravniot odbor. Na primer, upravniot odbor moè da potvrdi deka odlukite se donesuvaat samo na sostanocite na koi{to ima kvorum i moè da vovede fiksni mandati. Vakvite promeni mora da se vovedat na diplomatski na~in, taka {to osnova~ite nema da pomislat deka se cel na napad ili deka organizacijata e neblagodarna. Pogriète se da objasnite deka celta na promenite e zajaknuvawe na NVO i deka tie }e vaàt podednakvo za site. Nekoi NVO-i smetaat deka e polezno da se osmisli nova, poistaknata uloga za osnova~ite, no takva {to tie nema da imaat mo} da donesuvaat odluki ‡ na primer, pretsedatel na sovetodavnoto telo.

Bele{ki:


3 4

3

3 4

10b

Upravniot odbor ima svoj pretsedava~.Kako i sekoja grupa, i upravniot odbor ne moè da funkcionira uspe{no dokolku ne imenuva svoj lider. Pretsedava~ot e glavno odgovoren za koor-dinacijata na rabotata na upravniot odbor i sluì kako lice za vrski so personalot, osobeno so izvr{niot direktor. Dol`nostite na pretsedava~ot obi~no vklu~uvaat svikuvawe i vodewe sostanoci i imenuvawe ~lenovi na komisii (vidi: Dol`nosti na pretsedava~ot). Pretsedava~ot nema poseb-ni ovlastuvawa za donesuvawe odluki, osven ako tie ne mu se delegirani eksplicitno od strana na upravniot odbor, vo negoviot poln sostav.

Imenuvaweto na pretsedava~ot moè da se izvr{i na razli~ni na~ini ‡ na primer, izbor od strana na ~lenstvoto na organizacijata ili od samiot up-raven odbor. Me|u drugite kvaliteti {to treba da gi poseduva pretsedava~ot e i toa da bide sposoben pravedno, a sepak dinami~no da ja vodi diskusi-jata i da se pridrùva do propi{anite postapki i do prethodno utvrdeniot dneven red. Od su{tinsko zna~ewe se i dobrite ve{tini za rakovodewe so vremeto i strategiskata vizija. Za da se izbegnat nedorazbirawata i konfliktite, metodot za imenuvawe na pretsedava~ot i negovite glavni obvrski treba da bidat opi{ani vo osnovnite dokumenti.

Dol`nosti na pretsedava~ot.Ulogata na pretsedava~ot ne e sekoga{ o~igledna sama po sebe, no obi~no poslednata rabota {to saka da ja priznae eden pretsedava~ e nesigurnosta vo pogled na rabotata. Od golema pomo{ e postoeweto paket osnovni o~ekuvawa, koi se dostapni vo pi{ana forma. Paketot moè da gi vklu~i slednive raboti:

1. Zakaùvawe na sostanocite na upravniot odbor.

2. Utvrduvawe na dnevniot red za sostanocite (zaedno so izvr{niot direktor).

3. Vodewe na diskusijata za vreme na sostanocite, vo soglasnost so dnevniot red i so po~ituvawe na site pravila za redot.

4. Koordinirawe na site aktivnosti na upravniot odbor nadvor od sostanocite.

5. Imenuvawe pretsedava~i na komisii i, dokolku dozvoluva vremeto, ex officio u~estvo vo site komisii.

6. Nadgleduvawe na vrabotuvaweto i na vrednuvaweto na raboteweto na izvr{niot direktor.

7. Garantirawe deka upravniot odbor dobro ja izvr{uva svojata rabota i deka go vrednuva sopstvenoto rabotewe.

8. Pretstavuvawe na organizacijata vo javnosta.

Bele{ki:


3 5

11a

Klu~niot princip na dobroto upravuvawe e deka rakovodeweto i upra-vuvaweto se razli~ni procesi. Osnovnata pretpostavka e deka ovaa po-delba gi pravi proverkite i balansite vozmo`ni, so {to se garantira deka organizacijata e dobro vodena i deka se donesuvaat va`ni odluki, a pritoa se ima na um javniot interes.

Za da se razbere logikata na ovaa pretpostavka, korisno e da se pogledne sprotivnata situacija. Upravniot odbor koj ne e oddelen od rakovod stvoto ‡ odnosno, upravniot odbor ~ii{to ~lenovi se isti, intimno povrzani ili pod dominacija na personalot ‡ se soo~uva so vistinski ili so potenci-jalni te{kotii pri pravednoto zastapuvawe na interesite na zasegnatite strani. Vakvite te{kotii se javuvaat bidej}i lu|eto koi gi donesuvaat odlukite i onie koi ja ocenuvaat nivnata soodvetnost se istite (ili nim bliski) lica koi se zasegnati ili prakti~no gi izvr{uvaat ovie odluki. Na primer, edno vraboteno lice koe e ~len na upravniot odbor moè da u~estvuva vo donesuvaweto na odlukata za sopstvenata plata, bazirana na procenkata na sopstvenoto rabotewe! Potencijalot za zloupotreba vo ovaa situacija sugerira deka upravniot odbor {to ne e oddelen od ra-kovodnite funkcii e vo postojana sostojba na realen ili percipi-ran konflikt na interesi, bidej}i funkciite za nad gleduvawe i izvr{nite funkcii se izme{ani (vidi: Zo{to glasaweto na vraboten-ite vo upravniot odbor pretstavuva konflikt na interesi).

Od druga strana, Upravniot odbor {to e nezavisen od rakovodstvoto go izbegnuva avtomatskoto somnevawe deka negovite postapki se motivira-ni od ne{to drugo, a ne od javnoto dobro. Upravniot odbor dejstvuva kako proverka na kontrolata na rakovodstvoto, no ne ja vodi organizacijata

Dobroto upravuvawe podrazbira oddeluvawe na upravuvaweto i rakovodeweto.

Upravniot odbor se razlikuva od personalot. Zo{to glasaweto na vrabotenite vo up-ravniot odbor pretstavuva konflikt na interesi.Zamislete deka edna NVO mora da donese odluka dali da dostavi ponuda na tenderot na nekoja golema agencija. Proektot ne e celosno vo kontekst na ona {to dotoga{ go rabotela NVO, no dokolku organizacijata go dobie tenderot, platite na per-sonalot }e bidat pokrieni za period od nekolku godini. Pra{aweto se prosleduva do upravniot odbor za toj da donese odluka, bidej}i toa e vo dopir so misijata na NVO. Dokolku ~lenovite na personalot glasaat vo upravniot odbor i dokolku se donese odluka da se dostavi ponuda, javnosta moè da pretpostavi ‡ opravdano ili neopravdano ‡ deka odlukata bila motivirana samo od èlbata na personalot da si go osiguri sopstveniot prihod, a ne od ona {to e navistina dobro za misijata na NVO.

Da zememe eden drug primer: vo edna NVO koja se soo~uva so problemi so uslugite {to gi nudi, per-sonalot odgovoren za koordinirawe na programite - vklu~uvaj}i go i izvr{niot direktor - ne moè da uvidi deka problemite pove}e se dolàt na rezultatite od nivnoto rabotewe, otkolku na kakvi bilo nadvore{ni pri~ini. Nezavisnite ~lenovi na upravniot odbor ne samo {to pojasno go gledaat izvorot na problemot, tuku se i posposobni da donesat te{ki odluki vo vrska so otpu{taweto na vrabotenite.

Vakvite i sli~ni situacii pokaùvaat zo{to eden upraven odbor, koj duri i samo delumno go so~inuvaat ~lenovi na personalot so pravo na glas, ne moè da dejstvuva ubedlivo, kako proverka i ramnoteà na upravnite interesi. (Upravnite odbori se soo~uvaat i so drugi formi na konflikt na interesi. Za pove}e informacii na ovaa tema, vidi: Del 6.3).

4

4 1

11b

direktno, nitu pak raspolaga so nejzinite resursi. Ovaa posebna funk-cija stanuva sî pova`na so zgolemuvaweto na resursite, a i operaciite stanuvaat sî posloèni: aktivniot i nezavisniot upraven odbor li~no gi ubeduva donatorite, korisnicite i drugite zasegnati strani deka NVO e profesionalno vodena i deka konfliktot na interesi vo organizacijata ne e {iroko rasprostranet. Od prakti~en aspekt, isto taka, angaìraniot upraven odbor gi poddrùva klu~nite rakovodni dol`nosti za koi{to izvr{niot direktor smeta deka ne moè ve}e sam da gi izvr{uva. Zatoa, proverkite i balansite implicitni vo podelenite funkcii na rakovodewe i upravuvawe, ne se samo predmet na filozofska orientacija, tuku nosat i prakti~ni pridobivki.

Za àl, vo zemjite od SIE kade {to golem broj NVO-i sî u{te sozrevaat, nivnite poddrùva~i ‡ barem zasega ‡ ne mu posvetuvaat golemo vnimanie na pra{aweto na upravuvaweto. Kako rezultat na toa, postoi golem priti-sok vrz NVO-i da gi oddelat svoite funkcii na rakovodewe i upravuvawe i ne e nevoobi~aeno da se sretnat upravni odbori sostaveni - vo golema mera ili re~isi celosno - od personalot (vidi: Rezultati od istraùvaweto: Vrabotenite vo upravniot odbor). Osven toa, vo pomalite ili vo pono-vite organizacii, podelbata na upravuvaweto i rakovodeweto vo prakti-kata moè da bide mnogu te{ka. Dokolku finansiskite i ~ove~kite resursi se ograni~eni, ~lenovite na Upravniot odbor ~estopati volontiraat i gi izvr{uvaat dol`nostite na personalot, zamagluvaj}i ja razlikata me|u up-ravuvaweto i rakovodeweto. Oddeluvaweto na ovie pozicii i iznao|aweto na dovolno kvalifikuvani lica za tie da se popolnat se ~ini kako sosema nevozmo`na zada~a: grupata raspolo`livi talenti vo najgolemiot broj zemji od SIE, ednostavno, se ~ini nedovolno golema za da se imenuvaat razli~ni poedinci vo upravniot odbor ili vo personalot.

Rezultati od istraùvaweto: Vrabotenite vo upravniot odbor.Moèbi poradi procesot na registracija, NVO-i vo zemjite od SIE ~estopati startuvaat so isti poedinci na poziciite vo izvr{niot personal i vo upravniot odbor. Vo ovaa smisla, tipi~na e situacijata vo Ukraina. Edna neodamne{na anketa* pokaà deka izvr{nite direktori se ~lenovi na teloto na upravuvawe vo pove}e od 90 procenti od NVO. Pove}e od tri ~etvrtini od niv vo isto vreme se i pretsedava~i na upravniot odbor! Pove}e od dve tretini od odborite na NVO-i imaat i ~lenovi koi se del od personalot, i tie re~isi sekoga{ imaat pravo na glas.

Sepak, pottiknati od skandalite vo delovniot sektor, sî pogolem broj donatori i drugi poddrùva~i vo Ukraina i na drugi mesta pra{uvaat za kvalitetot na upravuvaweto vo NVO. Onie koi gi obezbeduvaat resursite baraat garancii deka nivnata „investicija” }e bide za{titena i realizirana vo planiranata nasoka. Isto kako i vo delovniot svet, poddrùva~ite gi smetaat nezavisnite ~lenovi na upravnite odbori kako najdobra garancija na dobroto rabotewe i za za{tita od malverzacii ili od konflikt na interesi.

Lekcija: praktikite na dobroto upravuvawe moàt da go podobrat raboteweto i vo isto vreme da í pomognat na va{ata NVO da privle~e novi resursi.

*Praktiki na neprofitnoto upravuvawe vo Ukraina (vidi: Izvori).

Dobroto upravuvawe podrazbira oddeluvawe na upravuvaweto i rakovodeweto.4

4 1

12a

U{te eden predizvik za upravuvaweto vo SIE e toa {to golem broj NVO-i {to zapo~nale so isprepleteno upravuvawe i rakovodewe ne gledaat pri~ina da gi smenat rabotite, dokolku na organizacijata í odi dobro. Ak-tiviraweto upraven odbor vo ramkite na edna raste~ka, no sepak razumno efikasna organizacija moè da se ~ini nepotreben, pa duri i neobmislen poteg. Navistina, vo zemjite od SIE izvr{nite direktori koi napravile do-bra rabota, izgraduvaj}i sopstvena NVO, ~esto se pra{uvaat zo{to voop{to treba da bidat zagrièni vo vrska so upravniot odbor (vidi: Poplakata na izvr{niot direktor (del 1)). Za organizacijata koja{to rabotela do-bro, so minimalno vklu~uvawe na upravniot odbor, vme{uvaweto na up-ravniot odbor vo momentot koga rabotite se na rab na uspeh pretstavuva zakana site raboti da zapadnat vo haos. Od taa pri~ina, ne e nevoobi~aeno najuspe{nite izvr{ni direktori najmnogu da ja ignoriraat potrebata od upraven odbor.

Sepak, mnogu pogolem rizik prestavuva neaktiviraweto na upravniot od-bor vo tekot na sozrevaweto na organizacijata. Na krajot, duri i dominant-niot izvr{en direktor otkriva deka kolku e pogolem buxetot, tolku se po-golemi o~ekuvawata na zasegnatite strani so resursite na organizacijata da se rakovodi ekspertski i tie da se koristat na soodveten na~in. Ova moè da se pokaè kako osobeno to~no koga organizaciite mora da premi-nat od isklu~ivo potpirawe na stranskite donatori na postepeno potpi-rawe na raznovidni lokalni izvori na finansirawe. Mala e verojatnosta deka }e se stimulira lokalnoto finansirawe, dokolku zasegnatite strani ne se ubedeni vo osnovniot fakt na dobro rabotewe na organizacijata i orientiranost kon davawe uslugi od javen interes.

Zatoa, organizaciite koi{to imaat aspiracii da rastat priznavaat deka dolgoro~nata odr`livost nalaga praktiki na dobro upravuvawe, po~nuvaj}i od oddeluvawe na upravniot odbor od personalot.


Poplakata na izvr{niot direktor: „Zo{to mi e potreben upraven odbor?” (del 1)Ova doa|a od izvr{niot direktor na edna mala NVO vo Polska:

„Nikoga{ ne po~uvstvuvav kakva bilo potreba za upraven odbor. Se razbira, imav upraven odbor {to se sostanuva{e dvapati godi{no, no tie ne pravea ni{to. A zo{to i bi pravele? Na{ite programi se odvivaa dobro i nikoga{ nemavme problem so privlekuvaweto finansiski sredstva”.

„Me|utoa, koga Polska stana ~lenka na EU, kanalite na na{eto finansirawe po~naa da se menuvaat. Moravme da go smenime fokusot na na{ata misija i da barame novi pari~ni sredstva ili da propadneme. Odedna{, donatorite baraa da go vidat na{iot strategiski plan, na{ite logi~ki ramki i na{ite kriteriumi za vrednuvawe”.

„Dotoga{ voop{to ne razmisluvav za ovie raboti i po~nav da pani~am. No, za sre}a, otkriv deka dvajca od ~lenovite na upravniot odbor imale nekakvo iskustvo so predlozite za EU, od nivnite sopstveni mali biznisi, i tie bea podgotveni da mi pomognat”.

„Zaedno razmisluvavme za novata organizaciska struktura, za plan na proekti vo soglasnost so barawata na EU i za sistemot za vrednuvawe na na{ite programi. Ne znam {to }e pravev da ne bea tie”.

4

4 1

12b

Oddeluvaweto na upravuvaweto i rakovodeweto vklu~uva i podelba i na dol`nostite i na personalot. Voobi~aeno e praviloto deka rakovodst-voto gi predvodi sekojdnevnite aktivnosti na organizacijata, dodeka upravniot odbor ja utvrduva politikata, vr{i nadzor i strategiski ja naso~uva organizacijata. Najgolemiot broj modeli na upravuvawe na-glasuvaat deka glavnite oblasti na odgovornost na upravniot odbor se: (1) za{tituvawe na misijata; (2) postavuvawe na vrednostite i na standardite; (3) osiguruvawe resursi; i (4) promovirawe na rabotata na organizacijata (vidi: Osnovni dejnosti na upravniot odbor). Se razbira, ova ne zna~i deka personalot nema nikakva uloga vo pogled na strategijata ili deka ~lenovite na upravniot odbor nikoga{ ne pridonesuvaat na sekojdnevna osnova. Toa vo su{tina zna~i deka postoi delikatna, no va`na linija me|u ovie dve oblasti, koja mora qubomorno da se ~uva od obete strani.

Eden od na~inite na koj moè da se napravi razgrani~uvaweto me|u upra-vuvaweto i rakovodeweto e da se garantira deka istite lica nema da gi izvr{uvaat obete raboti. Vakvoto o~ekuvawe moè da se ~ini sprotivno na ona {to intuitivno bi se o~ekuvalo, bidej}i izvr{niot personal obi~no znae pove}e za organizacijata od ~lenovite na upravniot odbor, pa ottuka moè da bidat vo podobra pozicija da obezbedat strategiski nasoki ili da go ocenat raboteweto i potrebite na NVO. Sepak, kako {to be{e istaknato prethodno, problemati~nite konflikti na interesi se javuvaat koga lica od persona lot koi istovremeno sluàt i vo upravniot odbor si gi odobru-vaat sopstvenite buxeti, ja utvrduvaat sopstvenata plata, gi ocenuvaat sop-stvenite programi i na drug na~in se obiduvaat da gi nabquduvaat i da gi nadgleduvaat sopstvenite aktivnosti. Ova e pri~inata zo{to vrabotenite nikoga{ ne treba da bidat ~lenovi na upravniot odbor so pravo na glas.

Upravniot odbor upravuva, a izvr{niot personal rakovodi.

Osnovni dejnosti na upravniot odbor.Bez ogled na goleminata, misijata, vozrasta ili buxetot na edna NVO, osnovni dol`nosti na nejziniot odbor se utvrduvawe na politikata, vr{ewe nadzor i obezbeduvawe strategiska nasoka vo slednive oblasti:

Misija: Upravniot odbor ja za{tituva misijata na NVO, so toa {to garantira postoewe na jasno ~uvstvo za misija koja{to e zaedni~ka za celata organizacija, dobra izjava za misijata i soodvetno planirani i vrednuvani programi i uslugi.

Vrednosti: Upravniot odbor gi definira vrednostite na organizacijata i gi postavuva standardite za profesionalno odnesuvawe preku sopstvenoto odnesuvawe, kako i preku politikite {to gi vospostavuva, a drugite treba da gi sledat.

Resursi: Upravniot odbor se griì za toa NVO da raspolaga so soodvetni resursi - ~ove~ki, materijalni i finansiski - na toj na~in {to angaìra izvr{en direktor, vr{i monitoring na finansiskoto zdravje na organizacijata, se griì za steknuvawe dovolno resursi i pomaga vo mobilizacijata na resursite.

Aktivnosti za promocija na organizacijata: Upravniot odbor ja promovira NVO vo zaednicata i sluì kako vrska so ~lenovite, donatorite, korisnicite i so drugite zasegnati strani.


4 2

13a

Golem broj NVO-i ja razbiraat mudrosta na ovaa poenta, osven ako ne se raboti za izvr{niot direktor. Upravniot odbor mo`e tolku silno da se potpira na izvr{niot direktor, taka {to negovoto mesto vo upravniot od-bor se ~ini sosema prirodno (vidi: Dali izvr{niot direktor treba da bide ~len na upravniot odbor so pravo na glas?). Re{enieto na koe se potpiraat mnogu NVO-i e vklu~uvawe na izvr{niot direktor kako ~len na upravniot odbor bez pravo na glas. Se razbira, vo ovoj slu~aj izvr{niot direktor }e treba da se povle~e od diskusiite na temi {to direktno go/ja zasegaat, kako {to se procenkata na platata ili na raboteweto. Pod nikak-vi okolnosti izvr{niot direktor ne treba vo isto vreme da bide i pret-sedava~ na upravniot odbor: vakvata koncentracija na mo}ta vo racete na eden poedinec seriozno ja naru{uva ot~etnosta na celata organizacija.

Dali izvr{niot direktor treba da bide ~len na upravniot odbor so pravo na glas? Postojat mnogu pri~ini „za” i „protiv” vakviot aran`man. Eve nekolku:

Argumenti „za”:1. Go vklu~uva upravniot odbor vo „vistinskata” rabota na NVO. 2. Go premostuva jazot me|u strategijata i realizacijata. 3. Promovira vistinsko partnerstvo me|u upravuvaweto i rakovodeweto. 4. Go izdignuva nivoto na odgovornost na izvr{niot direktor i go/ja prinuduva da razmisluva strategiski.

Argumenti „protiv”:1. Sozdava konflikt na interesi, vo slu~aite koga izvr{niot direktor glasa za pra{awa vo koi ima direkten interes. 2. Gi zategnuva odnosite me|u izvr{niot direktor i drugite ~lenovi na upravniot odbor, koga toj za konkretno pra{awe glasa protiv niv. 3. Vnesuva zbrka vo razgrani~uvaweto na dol`nostite na upravniot odbor i dol`nostite na izvr{niot direktor. 4. Predizvikuva donatorite i drugite strani da ja smetaat NVO za pomalku ot~etna otkolku {to bi mo`ela da bide.

Voobi~aen kompromisen aran`man e izvr{niot direktor da bide ~len na upravniot odbor bez pravo na glas. Toj ne treba da u~estvuva vo donesuvaweto odluki za koe bilo pra{awe vo koe ima direkten interes, na primer, negovata plata ili drugite beneficii.

Bele{ki:


4 2

13b

Upravniot odbor e ovlasten da upravuva so organizacijata i da ja nabqudu-va. No, toj se sostanuva samo povremeno, a negovite ~lenovi se zafateni poedinci so malku slobodno vreme. Soo~uvaj}i se so vakvi prakti~ni ograni~uvawa, eden od najva`nite na~ini na koi{to upravniot odbor se osloboduva od svoite dol`nosti e delegiraweto na ovlastuvawata na izvr{niot direktor.

Pravej}i go toa upravniot odbor ne se otkaùva od sopstvenata obvr-ska za utvrduvawe na politikata, obezbeduvawe strategiska nasoka ili vr{ewe nadzor. Toj ostanuva glaven organ za donesuvawe na odlukite, a izvr{niot direktor odgovara pred upravniot odbor za sopstvenite pos tapki. Sepak, vo ramkite na ovlastuvawata na glavniot izvr{en or-gan, utvrdeni od strana na upravniot odbor, izvr{niot direktor e slo-boden da ja vodi organizacijata onaka kako {to smeta deka e najdobro, donesuvaj}i gi re~isi site odluki na sekojdnevna osnova.

Upravniot odbor go zadrùva svoeto ovlastuvawe i go za{tituva izvr{niot direktor, osiguruvaj}i se deka osnovnite dokumenti jasno go odrazuvaat delegiraweto na ovlastuvawata na izvr{niot direktor. Vakvoto eksplicitno delegirawe moè da bide povtoreno vo pismeniot opis na rabotnoto mesto na izvr{niot direktor (vidi: Opis na pozici-jata na izvr{nite direktori). Pojasnuvaweto na hierarhiskiot odnos me|u upravniot odbor i izvr{niot direktor pomaga vo nepre~enata so-rabotka me|u niv i ja namaluva tenzijata koja{to neizbe`no se javuva, duri i vo najdobrite odnosi. Toa, isto taka, go spre~uva upravniot odbor da prenese premnogu golema odgovornost vrz izvr{niot direktor ili, vo druga krajnost, da se stremi kon mikrorakovodewe so rabotite.

Upravniot odbor mu delegira obvrska na izvr{niot direktor.

Opis na pozicijata na izvr{nite direktori.Objasnuvaweto na o~ekuvawata na upravniot odbor vo odnos na izvr{niot direktor, dadeni vo pi{ana forma, sekoga{ pretstavuva dobra ideja. Dol`nostite {to se sre}avaat kako del od pove}eto opisi na rabotnoto mesto na izvr{niot direktor vklu~uvaat:

1. Vrabotuvawe, otpu{tawe i nadzor na izvr{niot personal.

2. Rakovodewe i vrednuvawe na programite i na raboteweto.

3. Identifikuvawe, steknuvawe i rakovodewe so resursite.

4. Podgotvuvawe na godi{niot buxet.5. Predlagawe politiki i strategiski

inicijativi do upravniot odbor.6. Komunicirawe so zasegnatite strani.7. Promovirawe na organizacijata vo

zaednicata.8. Poddrùvawe na upravniot odbor vo

negovata rabota.

4

4 3


14a

Razbiraweto na ovoj proces na delegirawe e u{te poteòk vo NVO-i vo zem-jite od SIE, kade {to e voobi~aeno ‡ ~estopati neformalno ‡ izvr{niot direktor sam da ja praktikuva mo}ta za donesuvawe odluki. Iako orga-nizaciskata {ema moè da se prikaè poinaku, vo praktikata ‡ se ~ini - izvr{niot direktor e onoj koj delegira odgovornosti do upravniot odbor, so {to voobi~aeniot odnos se vrti vo sprotiven pravec.

Potreben e nevoobi~aen stepen na prosvetlen samointeres, za izvr{niot direktor da gi soznae pridobivkite od promenata na odno-sot na mo}ta i vra}aweto na superiornoto ovlastuvawe na upravniot odbor. Za da se postigne ovaa promena, izvr{niot direktor moèbi }e tre-ba da go educira i da mu dade mo} na upravniot odbor, za toj da gi prezeme svoite obvrski vo pogled na upravuvaweto, po~nuvaj}i od ednostavnoto crtawe na organizaciskite odnosi (vidi: Tipi~ni odnosi me|u upravniot odbor i vrabotenite).

Sepak, ~estopati formalnite i neformalnite linii na ovlastuvawe }e se vospostavat samo otkako upravniot odbor fakti~ki }e go vraboti (ili otpu{ti) izvr{niot direktor. Poradi ovaa pri~ina, eden navistina uspe{en izvr{en direktor moèbi }e treba da go ohrabri upravniot od-bor da go oceni negovoto rabotewe i na krajot da angaìra svoj naslednik! (vidi: Del 4.6. podolu).

Tipi~ni odnosi me|u upravniot odbor i vrabotenite.Koga upravniot odbor funkcionira, formalniot tek na ovlastuvawa vo edna NVO izgleda vaka:

Me|utoa, na rabotnoto nivo, partnerstvoto me|u upravniot odbor i personalot ~estopati izgleda vaka:

Obata vida odnosi moàt da postojat istovremeno, generiraj}i pozitivna tenzija koja go zajaknuva donesuvaweto na odlukite i go prodlabo~uva kapacitetot na organizacijata.

Bele{ki:

4

4 3

4 Dobroto upravuvawe podrazbira oddeluvawe na upravuvaweto i rakovodeweto.

14b

Upravniot odbor i izvr{niot direktor rabotat kako partneri.

Iako liniite na ovlastuvawe moàt da bidat vertikalni, vo prakti-kata upravniot odbor i izvr{niot direktor najdobro rabotat zaedno koga odnosot e blizok i zasnovan vrz sorabotka. Produktivnata relaci-ja me|u upravniot odbor i izvr{niot direktor nalaga naporna rabota, strplivost, zaemno po~ituvawe i humor. Sekoj od niv se javuva vo uloga na poddrùva~ na drugiot, nudej}i soveti i ohrabruvawe toga{ koga se potrebni. Najva`niot klu~ za uspehot e dobrata komunikacija za koja izvr{niot direktor i upravniot odbor, a posebno pretsedava~ot, se pod-ednakvo odgovorni (vidi: Su{tinsko partnerstvo: Izvr{niot direktor i pretsedava~ot na upravniot odbor).

Izvr{niot direktor e dolèn na upravniot odbor da mu dade precizni, temelni i navremeni informacii za organizacijata i za nejzinata oko-lina. Toj ili taa mora da bide iskren/a za potrebata od upatstva od up-ravniot odbor i za onie momenti koga upravniot odbor mikrorakovodi. Upravniot odbor, od svoja strana, treba da bide jasen i direkten vo in-strukciite, upatuvawata i vo povratnite informacii do izvr{niot di-rektor. Upravniot odbor mora da go nabquduva izvr{niot direktor, no i da igra uloga na negov mentor. ^lenovite na upravniot odbor treba da se interesiraat, kritikuvaat, isprobuvaat i da falat na na~in na koj izvr{niot direktor nema da se somneva vo ona {to se o~ekuva od nego i }e se ~uvstvuva motiviran da dade sî od sebe.

Su{tinsko partnerstvo: Izvr{niot direktor i pretsedava~ot na upravniot odbor.Se ~ini deka nitu eden drug odnos vo organizacijata ne e povaèn od odnosot me|u izvr{niot direktor i pretsedava~ot na upravniot odbor. Dobroto partnerstvo pretstavuva osnova za solidno i za naso~eno liderstvo na organizacijata, dodeka lo{oto partnerstvo moè da bide no}na mora ‡ ne samo za vklu~enite lica, tuku i za celata NVO.

Eve nekolku predlozi za gradewe dobar odnos me|u ovie dvajca klu~ni poedinci:

1. Redovno zakaùvajte zaedni~ki razgovori, po mo`nost li~no.

2. Navreme odgovarajte na me|usebnite telefonski povici i na elektronskata po{ta. Ova ne samo {to pretstavuva op{ta kultura vo odnesuvaweto, tuku i pokaùva deka seriozno gi sfa}ate griìte na drugiot.

3. Osven vo slu~aj koga rabotata e navistina doverliva, dostavuvajte do drugiot po eden primerok od va{ata elektronska prepiska so drugite ~lenovi na upravniot odbor. Nikoj ne saka da se ~uvstvuva isklu~en od va`nata komunikacija.

4. Za pretsedava~ot na upravniot odbor: Osigurete se deka izvr{niot direktor e predmet na redovno i pravedno vrednuvawe. Bele{ki:


4 4

15a

Upravniot odbor redovno ja vrednuva rabotata na izvr{niot direktor.Kako del od negovite povratni informacii do izvr{niot direktor, up-ravniot odbor treba redovno da go razgleduva negovoto ili nejzinoto rabotewe ‡ se pretpo~ita na godi{na osnova. Razgleduvaweto treba da se bazira na prethodno utvrdeni kriteriumi, kako {to se pismen opis na rabotnoto mesto i utvrdeni godi{ni celi. Razgleduvaweto }e mu po-mogne na izvr{niot direktor da razbere {to o~ekuva upravniot odbor od nego i koi se oblastite kade {to e potrebno podobruvawe. Razgledu-vaweto e va`no za vospostavuvawe osnova za nadomest i, koga e potreb-no, za dokumentirawe na nesoodvetnoto rabotewe {to moè da dovede do otpu{tawe. Poradi prakti~ni pri~ini, pretsedava~ot obi~no go prezema vodstvoto pri razgleduvaweto na rabotata na izvr{niot direktor. Sepak, va`no e upravniot odbor - kako telo - da go sprovede vrednuvaweto. ^leno-vite na upravniot odbor moàt da go napravat toa razgovaraj}i me|u sebe za raboteweto na izvr{niot direktor, i naso~uvaj}i gi svoite ko-mentari kon opisot na rabotnoto mesto i kon utvrdenite godi{ni celi. Pretsedava~ot ili upravniot odbor vo celina, moè da mu gi prenese re-zultatite od vrednuvaweto na rabotata na izvr{niot direktor, zaedno so preporakite i so novite o~ekuvawa.

Vsu{nost, tokmu vie treba da ja prezemete vode~kata uloga vo ovoj proces, pomagaj}i mu na va{iot izvr{en direktor da postavi godi{ni celi na raboteweto i prosleduvaj}i povratni informacii od upravniot odbor.

5. Za izvr{niot direktor: Pokaète deka gi cenite sugestiite na pretsedava~ot. Dokolku redovno barate sovet od pretsedava~ot, toa moè da vi obezbedi korisen uvid vo najte{kite delovi od va{ata rabota i da vi ovozmoì da doznaete za {to navistina razmisluva va{iot odbor.

Bele{ki:


4 5

15b

Upravniot odbor go planira naslednikot na izvr{niot direktor.Upravnite odbori koi se dovolno sre}ni da rabotat so talentiran izvr{en direktor ~estopati se poslednite koi razmisluvaat za idniot naslednik. Sepak, tie ova pra{awe go ignoriraat na svoja {teta. Golem broj orga-nizacii vo SIE se soo~uvaat so katastrofa koga visokopo~ituvaniot izvr{en direktor odedna{ }e si zamine (vidi: Koga izvr{niot direk-tor }e si zamine). Sekoj poedinec, bez ogled na toa kolku e neophoden, moè odedna{ da se razboli, da prifati druga rabota ili da se preseli vo drug grad. Osven toa, so stareeweto na rakovodstvoto na NVO, }e bide potrebna nova generacija visokokvalitetni lideri vo regionot, mnogu po-brzo otkolku {to mnogumina o~ekuvaat.

Mudroto liderstvo diktira deka bez ogled na stepenot na doverba {to go ima upravniot odbor vo izvr{niot direktor, toj razviva plan za zamena na toa lice ‡ dokolku e potrebno i za mnogu kratok period. Planot treba da vklu~i spisok od mo`ni kandidati za taa pozicija ili, vo najmala raka, na~in kako tie da se identifikuvaat. Upravniot odbor moè da saka da ja zeme predvid i podgotovkata na nekoj poiskusen ~len na personalot, za toj da ja zadovoli vakvata potencijalna potreba. Moàt da se identi-fikuvaat i nadvore{ni resursi ili privremeni menaxerski uslugi. Up-ravniot odbor treba da se osiguri deka ima na raspolagawe aùriran opis na rabotnoto mesto izvr{en direktor, vo pismena forma.

Dokolku taka nalaga situacijata, upravniot odbor ne treba da se srami iskreno da diskutira so aktuelniot izvr{en direktor za potrebata od izgotvuvawe plan za izbor na negov naslednik. Izvr{niot direktor treba da se ubedi deka ovoj potfat ne e odraz na somnevaweto vo nego-voto ili nejzinoto rabotewe. Ako e soodvetno konsultiran, izvr{niot

Koga izvr{niot direktor }e si zamine.Edna organizacija vo Bugarija bila poznata po svojata harizmati~na izvr{na direktorka. Po sedum godini na vrvot, nejzinite vraboteni ja oboàvale, a programite na taa NVO bile najdobri vo regionot. Zamislete ja za~udenosta na nejziniot upravniot odbor koga taa najavila deka dava ostavka koja stapuva vo sila vedna{.

„Ednostavno, smetam deka e vreme da se odi ponatamu”, objasnila taa. „Mi se ukaà mo`nost {to be{e premnogu dobra za da se odbie”. Za samo nekolku dena, taa se preselila na novoto rabotno mesto na Zapad. Zad sebe ja ostavila NVO za koja se ~inelo deka cuti ‡ sî dodeka ne po~nala da se odviva edna sosema poinakva prikazna.

Upravniot odbor go zabeleàl prviot znak na problem toga{ koga programskiot direktor, koj prethodno bil zamolen da ja prezeme dol`nosta, go povikal pretsedava~ot i mu rekol deka finansiskata evidencija izgleda necelosna. Prethodnata izvr{na direktorka sama gi vodela knigite i ~estopati rabotela doma. Programskiot direktor bil zagrièn deka taa go napu{tila gradot bez da gi vrati site dosieja vo kancelarijata. „Ova bi moèlo da pretstavuva problem”, rekol toj, „bidej}i naskoro treba da se podgotvi prviot izve{taj za eden golem grant”.

Pretsedava~ot go zamolil programskiot direktor i ponatamu da istraùva i da go izvesti upravniot odbor za toa dali na{ol ne{to. Po nekolku dena, toj se javil za da mu


4 6

16a

direktor moè da ima korisna uloga vo definiraweto na potrebnite kvaliteti i iskustvo za pozicijata, predlagaj}i mo`ni kandidati, pa duri i obezbeduvaj}i mentorstvo za zamenata od redovite na personalot.

Vo slu~aj koga izvr{niot direktor zaminuva nenadejno, ne e poèlno pretsedava~ot da stapi na negovata pozicija poradi konflikt na interesi. Isto taka, ne e dobra praktika izvr{niot direktor po negovoto zaminu-vawe da rotira vo upravniot odbor. Mnogu novi izvr{ni direktori smetaat deka prisustvoto na nivnite prethodnici vo upravniot odbor gi spre~uva, pa duri i gi frustrira, bidej}i tie lica moàt da pretendiraat da gi pre-ispituvaat nivnite odluki ili da zaboravat deka tie ve}e ne se odgovorni. Obi~no podobra alternativa e da se najde druga uloga za izvr{niot direk-tor koj zaminuva, na primer, po~esna sovetodavna pozicija.

kaè deka porane{nata izvr{na direktorka sî u{te e edinstvenoto lice koe ima pristap do bankarskite smetki na NVO. Vrabotenite go potsetile deka treba da se isplatat plati i da se plati kirijata, no toj bil nemo}en da inicira isplati. Toj, isto taka, otkril i pismo od drug donator, vo koe se bara objasnuvawe za toa kako se tro{at del od parite od grantot. Me|utoa, vo dosiejata nemalo nikakvi informacii za ovoj grant i toj ne znael {to da mu odgovori.

Vo toj moment, upravniot odbor sfatil deka porane{nata izvr{na direktorka ne bila tolku sovr{ena kako {to izgledalo. Nejzinoto nevnimatelno postapuvawe so finansiite i so grantovite ja dovelo NVO na rabot od izbivawe skandal ili u{te polo{o. Bilo neophodno da se dejstvuva brzo za da se spasat odnosite na NVO so donatorite i da se ispolnat nejzinite obvrski kon vrabotenite i kon drugite.

Za sre}a, ovaa prikazna ima sre}en kraj. Za nekolku nedeli, programskiot direktor gi sostavil neophodnite finansiski informacii. Pretsedava~ot ja ubedil bankata da im ovozmoì - nemu i na programskiot direktor - zaedni~ka kontrola na smetkite. Izve{taite bile podneseni, bile isplateni platite na vrabotenite i mu bila platena kirijata na sopstvenikot na iznajmenite prostorii. Upravniot odbor go imenuval programskiot direktor za izvr{en direktor.

Edna od prvite raboti {to ja napravil toj kako lider na NVO bilo izgotvuvaweto opis na rabotnite dol`nosti za sebe i sozdavawe novi finansiski proceduri. Toj bil re{en deka koga }e dojde vreme da si zamine, nema da dozvoli NVO povtorno da se najde vo istata situacija.

Bele{ki:


4 6

16b

Upravniot odbor ja {titi misijata na organizacijata.

NVO-i se razlikuvaat od profitnite organizacii po toa {to tie se soz-dadeni za da zadovolat nekoja potreba na zaednicata ili na ~lenovite, a ne za da zarabotat profit za sopstvenicite i za akcionerite. Nakratko re~eno, misijata na NVO e ona {to taa go pravi za da ja zadovoli identifi-kuvanata potreba. Misijata obi~no se povrzuva so paket osnovni, dlaboko ~uvani vrednosti, kako {to se po~ituvaweto na prirodnata ìvotna sre-dina ili pomo{ta za siroma{nite. Misijata i vrednostite gi inspiriraat lu|eto da se vklu~at vo organizacijata, obezbeduvaj}i zaedni~ki fokus za nejzinite aktivnosti i celi. Izjavata za misijata na NVO obi~no se vklu~uva vo nejzinite osnova~ki dokumenti.

Edna od osnovnite obvrski na upravniot odbor e da ja identifikuva, ar-tikulira, za{tituva i da ja promovira misijata na NVO (vidi: Nema iz-java za misijata? Eve od kade da se po~ne). Za{tituvaj}i ja misijata, upravniot odbor - vo izvesna smisla - go za{tituva samoto srce na organizacijata. Najva`nite dol`nosti na upravniot odbor, vo taa smis-la, se da osiguri deka misijata go zadovoluva testot za ispolnuvawe na potrebite na zaednicata ili na ~lenstvoto i deka NVO ja po~ituva misi-jata vo site raboti {to gi pravi. Upravniot odbor, isto taka, mora da garantira deka misijata e realna po svojot obem, tro{oci i vo odnos na o~ekuvaniot efekt.

Upravniot odbor treba da se pogriì za toa celta na misijata da bide iz-razena vo precizna i ubeduva~ka izjava za misijata. Izjavata za misijata e informativna i motivira~ka poraka za razli~nata publika, vklu~uvaj}i gi i korisnicite, volonterite, donatorite, mediumite i personalot. Izja-

NVO-i se organizacii bazirani na misija.

Nema izjava za misijata? Eve od kade da se po~ne.Dokolku va{ata NVO dosega ne se nafatila da sostavi izjava za misijata, pobarajte od va{iot odbor da ja prezeme vode~kata uloga vo nejzinoto sostavuvawe. Ova e odli~en na~in upravniot odbor da se obedini okolu zaedni~kata vizija, a istovremeno da proizvede dosledna poraka za site va{i vnatre{ni i nadvore{ni komunikacii. Pi{uvaweto izjava za misijata moè da bide lesno, dokolku se sledat slednive ~ekori:

êkor 1: Odvojte dva ~asa za fokusirana diskusija, vo idealni uslovi, vodena od strana na ve{t olesnuva~. Pogriète se za toa da gi vklu~ite i izvr{niot direktor i personalot od povisok rang.

êkor 2: Na sostanokot, postavete si gi slednive pra{awa - prvo individualno, a potoa kako grupa: Kakov vid organizacija sme nie? Koi potrebi gi zadovoluvame? Koi se na{ite korisnici? [to pravime i kako go pravime toa? Kade go pravime toa? Zo{to go pravime toa?

êkor 3: Obidete se da postignete konsenzus okolu va{ite odgovori. Dokolku ova ne e mo`no, moèbi ste otkrile po~etna tenzija vo va{ata organizacija, koja{to treba da se re{i.

5

5 1

17a

vata za misijata obezbeduva referentna to~ka za planirawe i razvojni aktivnosti i nosi edinstvo na programite, komunikaciite i na drugite glavni aktivnosti. Upravniot odbor treba da osiguri deka izjavata za misijata im e poznata na site i deka site vo organizacijata ja prifa}aat, po~nuvaj}i od samite ~lenovi na upravniot odbor.

Upravniot odbor, isto taka, treba redovno da ja revidira misijata, za da se osiguri deka taa e vo soglasnost so postojnite i so planiranite ak-tivnosti. Nesoglasuvaweto me|u misijata i programite moè da se pojavi poradi razli~ni pri~ini ‡ moèbi potrebata za prvi~nata usluga ve}e ne postoi ili, pak, raspolo`livite sredstva dovele do „oddale~uvawe od misijata” ili, pak, do aktivnosti {to se marginalni vo pogled na pri-marnata oblast na misijata. Upravniot odbor treba periodi~no da pot-vrdi deka NVO sî u{te ja izvr{uva prvi~nata cel, koja e izrazena vo osnovnite dokumenti i, se razbira, deka organizacijata ne e vklu~ena vo nekoi ilegalni, neeti~ki ili nedozvoleni aktivnosti. So redovna revizija na izjavata za misijata, upravniot odbor moè da utvrdi dali postoi nesoglasuvawe i kakvi ~ekori treba da se prezemat za povtorno da se postigne harmonija me|u misijata i programite.

êkor 4: Izrazete go va{iot konsenzus vo edna ili vo dve kratki i energi~ni re~enici.

êkor 5: Pokaète im gi va{ite rezultati na nekolku klienti, na personalot i na nekoi lu|e koi ne se povrzani so va{ata NVO. [to mislat tie? Dali site go razbiraat toa? Dali toa dopira do nivnite srca? Dokolku odgovorite na ovie pra{awa se „da” ‡ toga{ ja imate izjavata za misijata. Dokolku ne e taka, }e treba u{te malku da porabotite na zborovite vo izjavata.

Bele{ki:

NVO-i se organizacii bazirani na misija.5

5 1

17b

Upravniot odbor ja poddrùva misijata preku uspe{no planirawe.Planiraweto e aktivnost koja e vodena od misijata i koja ja zajaknuva odgovornosta. Planiraweto e proces na postavuvawe celi i artikuli-rawe strategija, zaradi ostvaruvawe na tie celi preku steknuvawe i ra-spolagawe so resursite. Toa moè da se javi vo pove}e razli~ni formi: godi{en buxet, {ema za personalot ili, pak, celosno izgotven strate{ki plan. Bez ogled na formata ili obemot, edna od osnovnite obvrski na up-ravniot odbor e da se pogriì planiraweto da stane efektiven i redoven proces vo organizacijata (vidi: Vklu~uvawe na va{iot upraven odbor vo planiraweto).

Upravniot odbor ja izvr{uva ovaa dol`nost so toa {to se griì person-alot pred sebe da postavuva realni celi i da formulira logi~ni ~ekori za postignuvawe na ovie celi vo razumen vremenski period. So drugi zbo-rovi, upravniot odbor obi~no go nadgleduva i go nabquduva procesot na planirawe, a ne se vklu~uva vo delikatnite detali na direktnoto plani-rawe.

So ogled na toa {to ne u~estvuva vo sekojdnevnata rabota, upravniot od-bor moè da dade svoe dragoceno viduvawe pri planiraweto od edna seop-fatna perspektiva vo pogled na „golemata slika” za planiraweto, so toa {to }e gi testira osnovnite pretpostavki na personalot. Upravniot od-bor, isto taka, moè da osiguri planot navistina da se sproveduva i, koga e potrebno, toj da se prisposobuva, prenaso~uva ili pak da se napu{ti.

Kolku e pogolem anga`manot za planirawe, tolku e pogolema vklu~enosta na upravniot odbor. Obi~no vrabotenite go izgotvuvaat sekoj finalen do-kument povrzan so planiraweto.

Vklu~uvawe na va{iot upraven odbor vo planiraweto.Eve go iskustvoto na eden izvr{en direktor od Ungarija:

„Kako lider na sredna po golemina NVO, pred nekolku godini sfativ deka ni e potreben strategiski plan. Takov plan ni baraa donatorite, a jas sfativ kolku e korisno da se ima dolgoro~en plan. Iako smetav deka toa }e bide proekt na personalot, konsultantot koj ni pomaga{e predloì vo ovoj proces da go vklu~ime i upravniot odbor”.

„Znaev deka ova }e bide novo barawe za ~lenovite na upravniot odbor i predviduvav deka tie nema da pokaàt entuzijazam. Na krajot na krai{tata, i onaka e te{ko da gi natera{ da se pojavat na sostanocite! Me|utoa, iznenaduvawe be{e toa {to na sostanokot na koj ni pomaga{e konsultantot, aktivno se vklu~ija i ~lenovite na na{iot upraven odbor. Na moe golemo iznenaduvawe, tie imaa dobri idei vo pogled na toa vo koja nasoka treba da se dviì NVO, pa duri i se ponudija poaktivno da se vklu~at vo sobiraweto finansiski sredstva”.

„Potoa rabotev so pretsedava~ot na izgotvuvaweto na dolgoro~nite celi na NVO. Vrabotenite ja dadoa sodrìnata na planot, a jas i pretsedava~ot go prezentiravme na sledniot sostanok na upravniot odbor”.

„Ottoga{, upravniot odbor insistira da bide del od procesot na planirawe. Sekoja godina, Upravniot odbor go razgleduva planot i, po potreba, gi aùrira celite. Vo na{ata NVO, planiraweto stana proces ~ija dviè~ka sila be{e upravniot odbor. Se ~uvstvuvam isklu~itelno dobro poradi toa, bidej}i znam deka moàm da se potpram na niv i deka ne mora celata odgovornost da ja prezemam vrz sebe”.


5 2

18a

Upravniot odbor ja poddrùva misijata preku redovno vrednuvawe na rabotata.Vrednuvaweto na rabotata e na~in na koj{to upravniot odbor potvr-duva deka organizacijata uspe{no ja ispolnuva svojata neprofitna misija. Glavnata vrednost {to moè da ja dade eden upraven odbor vo ovaa oblast, kako i vo planiraweto, se naso~uvaweto i nadgleduvaweto (vidi: Ulogata na upravniot odbor vo vrednuvaweto).

Iako konkretnata rabota povrzana so vrednuvaweto moè da ja napravi personalot ili nekoj nadvore{en konsultant, upravniot odbor garantira deka se postaveni vistinskite pra{awa i deka rezultatite se soodvetno primeneti. Upravniot odbor treba da izvr{i takva uloga, bez razlika dali e prezemeno seopfatno vrednuvawe vo celata organizacija ili, pak, se pravi procenka na samo edna komponenta, kako {to se finansi-ite, za da se utvrdi efikasnosta ili vlijanieto.

Vo tekot na vrednuvaweto, upravniot odbor treba da se osiguri deka pri~inite za sproveduvawe na vrednuvaweto se jasni, deka se pravi procenka na relevantnite faktori i deka zna~ajnite merewa se prime-neti konzistentno. Upravniot odbor treba da gi razgleda rezultatite od vrednuvaweto i da utvrdi deka preporakite - dokolku se soodvetni - se sproveduvaat.

Upravniot odbor, isto taka, treba da go razgleda pra{aweto dali rezul-tatite imaat nekakvi implikacii za op{tata orientacija na NVO, taka {to }e se garantira deka dobroto vrednuvawe dava povratni informa-cii za procesot na planirawe.

Ulogata na upravniot odbor vo vrednuvaweto.Kako upravniot odbor moè da napravi vrednuvawe na rabotata na edna NVO?

Neobi~no e te{ko da se izmeri neprofitnata rabota, zatoa {to nema finansiski dobivki {to bi pokaàle dali NVO ja izvr{uva svojata rabota. Me|utoa, kako {to finansiskata dobivka e merka za uspehot vo biznisot, taka „socijalnata dobivka” moè da gi izmeri postignuvawata na edna NVO. Prvata rabota {to moè da ja napravi eden odbor e da ja identifikuva „socijalnata dobivka” {to bi trebalo da ja ostvari NVO, kako rezultat od svojata rabota.

Upravniot odbor moè da postavuva pra{awa od tipot: [to treba da se smeni vo op{testvoto? Koja e dodadenata vrednost {to sakame da ja ostvarime vo narednite nekolku godini? Upravniot odbor treba da se fokusira samo na nekolku najva`ni oblasti kade {to se o~ekuva vlijanie. Razgovaraj}i na ovaa tema so vrabotenite, upravniot odbor moè da pomogne vo garantiraweto deka sekoj ~len na NVO raboti na postignuvaweto na istite celi.

Potoa, upravniot odbor treba da razmisli za toa kako }e gi izmeri rezultatite, postavuvaj}i gi slednive pra{awa: a) Koi se klu~nite pokazateli na sostojbata? b) Koi izvori na informacii treba da se koristat pri ocenuvaweto na pokazatelite? v) Koe e tekovnoto nivo na pokazatelite i koe nivo sakame da go postigneme? g) Kako }e go nabquduvame sopstveniot napredok so tekot na vremeto?

Pozrelite NVO-i }e sakaat da go razgledaat i sistemot za garancija na kvalitetot koj sodrì pove}e pokazateli povrzani so ostvaruvaweto na misijata, kako i so odnesuvaweto na organizacijata.Bele{ki:


5 3

18b

NVO-i ~esto se dràt do povisok standard na odnesuvawe, otkolku profit-nite subjekti. So ogled na toa {to se oslobodeni od pla}awe danok i imaat i drugi beneficii, od NVO se o~ekuva da pokaàt posvetenost kon zaedni-cata, ~lenovite i kon drugite zasegnati strani, {to ja nadminuva misijata i se pokaùva kako primerno odnesuvawe na celata organizacija. Upravniot odbor se osiguruva deka vrednostite i prioritetite koi gi prenesuva orga-nizacijata se onie po koi taa saka da bide poznata (vidi: Primer na poli-tika: Kodeks na odnesuvawe).

Najva`niot element po koj se procenuva edna NVO e nejzinoto pridrùvawe do pravnite barawa. Upravniot odbor mora da znae koi zakoni se primenu-vaat i dali raboteweto e vo soglasnost so niv. Dokolku ne se ispolnuvaat pravnite obvrski, upravniot odbor mora da osiguri deka se napraveni neo-phodnite korekcii. Iako na izvr{niot direktor moàt da mu se delegiraat konkretni odgovornosti, vo re~isi site zemji od SIE, upravniot odbor ja prezema obvrskata da se griì za toa NVO da postapuva vo soglasnost so zakonot.

Upravniot odbor gi nabquduva standardite na NVO i na drugi na~ini. Kvalitetot na obezbedenite uslugi, platite i beneficiite na rakovodniot kadar i to~nosta na publikuvanite informacii se samo nekoi od merkite preku koi javnosta go procenuva integritetot na edna NVO. Upravniot odbor mora da se osiguri deka lo{oto ili nepravilno rabotewe vo ovie oblasti ne ja uni{tuvaat nepovratno reputacijata na NVO, taka {to ne }e moè da se popravi. Na primer, dali nesovesnata rabota ili pregolemoto tro{ewe pari na moderni kancelarii gi tera korisnicite da se zapra{aat dali resursite navistina }e ja ispolnat misijata na NVO? Dokolku e taka, up-

Upravniot odbor gi artikulira profesionalnite i eti~kite standardi na organizacijata.

NVO-i gi promoviraat najvisokite profesionalni i eti~ki standardi.

Primer na politika: Kodeks na odnesuvawe.Pi{uvaweto kodeks na odnesuvawe e dobar na~in da se razmisli za vrednostite za koi{to se zalaga va{ata NVO i za na~inot na koj tie se realiziraat vo sekojdnevnite aktivnosti. Postoeweto kodeks pokaùva deka va{ata organizacija ima hrabrost da postavi standardi za odnesuvawe i na tie osnovi da ja zasnova svojata reputacija.

Se razbira, ova e mo`no samo dokolku kodeksot e ne{to pove}e od „slovo na hartija”. Zatoa, pogriète se za toa na site ~lenovi na personalot da im podelite primeroci od kodeksot i da go objavite na veb-sajtot na va{ata NVO. Potoa, va{iot upraven odbor - rabotej}i zaedno so izvr{niot direktor - mora da se pogriì kodeksot na odnesuvawe da se sfati seriozno vo celata NVO i, po potreba, striktno da se nametne.

So ogled na negovoto zna~ewe, kodeksot na odnesuvawe treba da bide inicijativa na upravniot odbor, iako samoto pi{uvawe na kodeksot moè da pretstavuva zaedni~ka aktivnost na upravniot odbor i na personalot ili samo na personalot. Vsu{nost, diskusijata za sodrìnata na kodeksot e dobra mo`nost upravniot odbor i klu~niot personal da sednat na masa i da gi identifikuvaat vrednostite i celite {to im se zaedni~ki.

Prebaruvaweto na veb-sajtovite }e rezultira so golem broj dobri kodeksi na odnesuvawe, koi{to moète da gi iskoristite kako model. Kako minimum, najgolemiot broj od niv go postavuvaat slednovo:

Misijata na NVO; Odgovornosta i transparentnosta; Koristeweto na resursite; Liderstvoto na upravniot odbor; Praktikite na rakovodewe; i Izbegnuvaweto konflikt na interesi.

6

6 1

19a

ravniot odbor moè da se osiguri deka se prezemeni potrebnite ~ekori za korekcija na vakvoto odnesuvawe ili na pogre{nite vpe~atoci (vidi: Poplakata na izvr{niot direktor (del 2)). Duri i pojavata na izmeste-ni prioriteti moè da ja namali doverbata vo organizacijata podednakvo efektivno kako i vistinskoto krivi~no delo.

êstopati ~lenovite na upravniot odbor imaat i drugi izvori na povrat-ni informacii za NVO pokraj personalot i treba da slu{nat {to velat drugite za organizacijata. So svoeto odnesuvawe ~lenovite na upravniot odbor, isto taka, davaat vaèn primer i zatoa nivnoto odnesuvawe treba da bide bez gre{ka. Edna NVO ima pravo da o~ekuva ~lenovite na upravniot odbor da pokaàt izvonredno prosuduvawe i odnesuvawe, ne samo vo sobata za sostanoci na upravniot odbor, tuku i vo tekot na nivniot profesionalen ìvot. Nekoi odbori donesuvaat takva politika {to im ovozmoùva da gi izbrkaat onie ~lenovi na upravniot odbor koi storile seriozno krivi~no delo.

Poplakata na izvr{niot direktor: „Zo{to mi e potreben upraven odbor?” (del 2)Ova e izjava na izvr{niot direktor na edna od glavnite posredni~ki organizacii na nacionalno nivo, vo edna od zemjite od Vi{egradskata grupa:

„Kako izvr{en direktor na edna od klu~nite organizacii vo mojata zemja, jas razviv prijatelski odnosi so klu~nite stranski donatori koi go poddrùvaat gra|anskoto op{testvo. No, sepak, edna{ se soo~iv so vistinski problem vo odnos na na~inot na koj se odnesuva{e eden od donatorite. Spored mene, pretstavnikot na ovoj donator se odnesuva{e nepravedno kon na{ata NVO i ja prekina poddr{kata bez nekoja opravdana pri~ina”.

„Ne sakav direktno da se konfrontiram so niv, bidej}i smetav deka na toa }e se gleda kako na ne{to nesoodvetno, na primer, deka sakam samo da se osiguram deka platata }e mi bide isplatena. Namesto toa, se obrativ do eden od ~lenovite na na{iot odbor, koj, isto taka li~no gi poznava{e pretstavnicite na ovoj donator. Toj go otvori ova pra{awe pred donatorite i otkri deka donatorot se somneval vo toa deka na{ata organizacija sproveduva odredeni neeti~ki praktiki. Sre}a {to toj moè{e da ja razjasni celava ovaa situacija i da pokaè deka stanuva zbor za nedorazbirawe, pa taka uspeavme da go re{ime problemot”.

„Intervencijata na ~lenot na mojot odbor be{e od su{tinsko zna~ewe ‡ jasno be{e deka toj nema direkten interes od steknuvaweto na poddr{kata {to ja baravme i ja zasluùvavme. Na krajot, donatorot prodolì da ja poddrùva na{ata NVO”.

Bele{ki:

NVO-i gi promoviraat najvisokite profesionalni i eti~ki standardi.6

6 1

19b

Pla}aweto na ~lenovite na upravniot odbor e voobi~aeno vo biznis sektorot, no se smeta za nesoodvetno vo neprofitniot sektor. Zo{to? Zatoa {to podgotvenosta na eden ~len na upravniot odbor da sluì na volonterska osnova se smeta za dokaz deka poedincite koi se vklu~eni vo rabotata na organizacijata nema da bidat motivirani od mo`nostite za li~na dobivka.

Od taa pri~ina, od su{tinsko zna~ewe e angaìraweto na ~lenovite na upravniot odbor da ne (ili da ne se smeta deka) proizleguva od nekoja direktna ili indirektna pridobivka od nivnata slu`ba vo upravniot odbor. Koga ~lenovite na upravniot odbor dobivaat honorari, plati ili drugi materijalni beneficii, se javuva realen ili percipiran konflikt na interesi, bidej}i mo`nostite za li~na dobivka moàt da gi nadminat ili da se smeta deka gi nadminuvaat interesite na organizacijata i na nejzinite korisnici. Luksuznite patuvawa, mo`nostite za vrabotuvawe na ~lenovite na semejstvoto i drugite beneficii i pridobivki (kolku i da se mali) moàt, isto taka, da sugeriraat deka eti~kite standardi na organizacijata se labavi ili deka resursite se tro{at na drugi celi, a ne na neprofitnata misija. Pokraj ~lenovite na upravniot odbor, i nivnite semejstva, prijateli i bliski sorabotnici treba da izbegnuvaat da stanat vistinski ili percepirani korisnici na direktna ili na indi-rektna dobivka od NVO (vidi: Del 6.3).

Za àl, vo zemjite od SIE ~estopati se pretpostavuva deka lu|eto }e vlezat vo upravniot odbor na edna NVO samo dokolku se primameni od mo`nosta za materijalna dobivka. Sepak, edna organizacija posvetena na najvisokite profesionalni i eti~ki standardi moè da odlu~i ‡ kako {to storile i golem broj drugi ‡ deka lu|eto za koi materijalnata

^lenovite na upravniot odbor ne se pla}aat za nivnata slu`ba.Zo{to ~lenovite na upravniot odbor sluàt vo odborot?Eve nekolku odgovori od zemjite od SIE:

„Moè da zvu~i pomalku ludo, no ~lenovite na na{iot upraven odbor se ~lenovi poradi nivnata posvetenost i od nitu edna druga pri~ina. Za na{ata rabota ne dobivame nitu para”. (Ungarija)

„Profesionalnata posvetenost i visokoto nivo na uslugite {to gi obezbeduva{e organizacijata bea glavnata pri~ina poradi koja mu se pridruìv na upravniot odbor”. (Ukraina)

„Za mene, dokazite za zaedni~ki vrednosti vo eden me|unaroden upraven odbor so takva raznovidnost se izvor na ogromno zadovolstvo. Mojot li~en interes e avanturisti~kiot duh {to gi vodi ~lenovite da go istraùvaat svetot nadvor od sopstvenite granici”. (Republika ê{ka)

„Veruvam deka, kako ~len na upravniot odbor, moàm da napravam pozitivna promena vo na{ata organizacija i vo op{testvoto voop{to. Sakam da bidam vklu~en vo samoto pravewe na promenite”. (Letonija)

„Moeto sluèwe vo upravniot odbor e eden mal na~in da í vozvratam ne{to na zaednicata koja{to ja sakam”. (Polska)


6 2

20a

dobivka e pottik da vlezat vo upravniot odbor, moèbi ne se naj-soodvetnite lu|e koi treba da bidat angaìrani. Vo realnosta postoi po{irok spektar pri~ini zo{to lu|eto prifa}aat da sluàt vo eden up-raven odbor, otkako }e razberat {to raboti organizacijata (vidi: Zo{to ~lenovite na upravniot odbor sluàt vo odborot?) Tuka treba da se spomnat i ~uvstvata deka na toj na~in se pridonesuva za nekoja va`na kauza, se u~i pove}e za soodvetnoto pole na interes i za koristeweto na li~nite ve{tini vo polza na drugite.

^lenovite na upravniot odbor ponekoga{ pra{uvaat dali e soodvetno da bidat plateni za izvr{enite profesionalni dol`nosti vo ime na or-ganizacijata. ^lenot na upravniot odbor koj e pravnik, na primer, moè da í ponudi na NVO pravni soveti za koi{to toj ili taa obi~no bi bile plateni. Op{to zemeno, pla}aweto na ~lenovite na upravniot odbor za nivnite profesionalni uslugi ne e dobra praktika. Dokolku posto-jat ubedlivi pri~ini da mu se plati na nekoj ~len na upravniot odbor, transakcijata treba da se napravi strogo vo soglasnost so politikata za konflikt na interesi. Va`no e vklu~eniot ~len na upravniot odbor da ne u~estvuva vo nitu edna diskusija ili odluka {to se odnesuva na nadomestot i na vrednuvaweto na negovite ili nejzinite profesionalni uslugi.

Se razbira, ~lenovite na upravniot odbor moàt da dobijat nadomest za razumnite tro{oci {to se rezultat na izvr{uvaweto na nivnite dol`nosti vo upravniot odbor. (vidi: Primer na politika: Nadomest za ~lenovite na upravniot odbor).

Primer na politika: Nadomest za ~lenovite na upravniot odbor.Iako ~lenovite na upravnite odbori na NVO-i obi~no se volonteri, ova ne zna~i deka tro{ocite za slu`bata vo upravniot odbor mora da gi pla}aat od svoj xeb. Organizaciite {to moàt da si go dozvolat toa, moàt da im ispla}aat nadomestoci na ~lenovite na upravniot odbor za patnite tro{oci i za tro{ocite za smestuvawe, kako i za posebnite obuki i sl.

Dokolku ovaa praktika ne e objasneta vo osnovnite dokumenti, toga{ upravniot odbor treba da formulira politika {to }e precizira za {to moè da im se ispla}a nadomest na ~lenovite na upravniot odbor, koj e limitot na nadomestokot i na koj na~in treba da gi dokumentiraat svoite barawa. Se razbira, postoeweto na edna vakva politika ne bi trebalo da gi spre~i ~lenovite na upravniot odbor da í gi vratat svoite nadomestoci na NVO, vo forma na donacija!

Bele{ki:


6 2

20b

Namesto rabotite vo odnos na etikata da se prepu{taat na individu-alno tolkuvawe, site NVO-i treba da donesat politika za konflikt na interesi. Vakvata politika e osobeno va`na za organizaciite vo zemjite od SIE, kade {to spored Indeksot na gra|anskoto op{testvo na CIVICUS - nivoto na percipiranoto ne~esno upravuvawe i korupcijata kaj NVO-i e relativno visoko (videte gi CIVICUS izve{taite za zemjite na www.civicus.org). So vospostavuvawe na politikata za konflikt na interesi, upravniot odbor ja zajaknuva reputacijata na organizacijata vo pogled na ot~etnosta i transparentnosta i moè da pomogne vo privlekuvaweto novi resursi. Taa e, isto taka, upatstvo za spravuvawe so situaciite koi imaat potencijal negativno da se odrazat vrz organizacijata ili vrz poedincite povrzani so nea.

Konflikt na interesi postoi koga eden poedinec se soo~uva so izbor na natprevaruva~ki opcii, {to go zamagluva ili vlijae vrz donesuvaweto na odlukata. Konfliktot na interesi obi~no pridone-suva za toa interesite na organizacijata da izgledaat pomalku va`ni od drugite raboti koi imaat pove}e li~na priroda. Situacijata na kon-flikt na interesi ne zna~i avtomatski deka nekoj poedinec napravil ne{to pogre{no. Opasnost za organizacijata moè da ne bidat samite fakti za pogre{na postapka na ~len na upraven odbor, tuku kako seto toa izgleda vo o~ite na drugite. Vo konflikt na interesi moè da se najde sekoj, no toa e voobi~aeno za ~lenovite na upravnite odbori koi se vlijatelni lu|e so mnogu vrski vo zaednicata (vidi: [to e konflikt na interesi?).

Politikata na konflikt na interesi mu pomaga na upravniot odbor da go nabquduva odnesuvaweto vo ramkite na organizacijata i nepristrasno

Upravniot odbor ja vospostavuva politikata za konflikt na interesi.

[to e konflikt na interesi?Konflikt na interesi e situacija vo koja nadvore{nite interesi vlijaat ili se smeta deka vlijaat vrz sposobnosta na poedinecot da donesuva pravedni i nepristrasni odluki od imeto na NVO. Konflikt na interesi moè da postoi koga stanuva zbor za mo`nosti za direktna materijalna dobivka (isto taka poznato kako „samiot sebesi da si dodeli{”); koga materijalna korist imaat bliskite sorabotnici ili ~lenovite na semejstvoto; koga li~nata, profesionalnata ili nekoja druga naklonetost vlijae na pravednite i na nepristrasnite sudovi; ili koga li~nite interesi ili lojalnosta se vo konflikt ili se natprevaruvaat so onie na NVO. Konfliktot na interesi moè da bide i realen i percipiran: toj opfa}a situacii vo koi se ~ini deka li~niot interes ima nekoja uloga, duri i koga fakti~ki ne stanuva zbor za nepravedno postapuvawe.

Vo voobi~aenite primeri za konflikt na interesi spa|aat i situaciite:

Koga ~lenot na upravniot odbor na NVO koja{to dodeluva grantovi vo isto vreme e i izvr{en direktor na organizacijata-korisnik na grantot;

Koga ~lenot na upravniot odbor vo isto vreme e i izvr{en direktor na NVO koja{to se natprevaruva so prvata NVO za dobivawe na sredstva;

Koga ~lenot na upravniot odbor dobiva beskamaten zaem od organizacijata;

Koga bra~niot drugar na ~lenot na upravniot odbor se angaìra za da obezbedi profesionalni uslugi za NVO; i

Koga ~lenot na upravniot odbor e vo rodninski vrski so nekoj od personalot.


6 3

21a

da postapuva vo situacii koga razli~nite individualni interesi se nat-prevaruvaat ili se sudiraat (vidi: Primer na politika: Konflikt na interesi). Politikata obi~no vklu~uva barawe za celosno prijavuvawe na potencijalnite ili na fakti~kite konflikti i za vozdrùvawe od diskusii i odluki vo koi poe dinecot e li~no zasegnat. Golem broj odbori baraat nivnite ~lenovi sekoja godina da potpi{at izjavi za prijavuvawe na konflikt na interesi. Ovaa politika treba da se pro{iri i da gi op-fati i vrabotenite, volonterite, kako i ~lenovite na semejstvata, de-lovnite partneri i drugite bliski sorabotnici.

Se razbira, ne e dovolno politikata da postoi samo na hartija. Za da bide efektivna, upravniot odbor mora da se osiguri deka politikata striktno se sproveduva.

Primer na politika: Konflikt na interesi.Politikata vo vrska so konfliktot na interesi nudi nasoki za spravuvawe so neprijatnite ili nepravedni situacii i pomaga da se za{titi reputacijata na va{ata NVO. Dokolku va{ata NVO saka da donese politika za konflikt na interesi, model-politiki moète da najdete na veb-sajtovite na Trustot za gra|ansko op{testvo vo Sredna i vo Isto~na Evropa (www.ceetrust.org) i na Fondacijata za razvoj na gra|anskoto op{testvo, Ungarija (www.ctf.hu).

Politikite za konflikt na interesi treba da gi vklu~at slednive elementi:

1. Izjava za celta. Politikata definira {to se podrazbira pod konflikt na interesi i kogo istata go zasega.

2. Nasoki za odnesuvaweto. Od ~lenovite na upravniot odbor i od personalot se bara vedna{ da gi prijavat site realni, percipirani ili potencijalni slu~ai na konflikt na interesi. Nim treba da im se zabrani da u~estvuvaat vo diskusiite i vo donesuvaweto na odlukite vo situacii koga tie ili ~lenovite na nivnite semejstva i bliski sorabotnici bi moèle da imaat direktna ili indirektna korist.

3. Godi{no prijavuvawe. ^lenovite na upravniot odbor i vrabotenite potpi{uvaat izjavi so koi potvrduvaat deka se svesni za postoeweto na politikata i vo koi gi identifikuvaat site realni ili potencijalni konflikti vo koi bi moèle da bidat vklu~eni.

Bele{ki:


6 3

21b

Profesionalnite standardi na upravniot odbor ~esto go odrazuvaat ste-penot na profesionalizam na organizacijata vo celina. Upravniot odbor {to e bez mani i e organiziran, obi~no predvodi organizacija so sli~na reputacija. Postojat nekolku oblasti na koi upravniot odbor treba da im posveti vnimanie vo svoeto profesionalno odnesuvawe.

Upravniot odbor gi postavuva pravilata na sopstvenoto rabotewe. Na upravniot odbor mu se potrebni vospostaveni proceduri za izvr{uvawe na negovata rabota. „Vladeeweto na pravoto” vo samiot upraven odbor ja zajaknuva ot~etnosta pred drugite, ja zgolemuva efikasnosta i obezbeduva cvrsta ramka za kolektivno dejstvuvawe. Najdobriot vodi~ za rabotewe-to na upravniot odbor e paketot na dobro napi{ani osnovni dokumenti, koi{to davaat upatstva za raboti kako {to se izborot na ~lenovite, ra-sporedot na sostanocite i postapkite za donesuvawe na odlukite.Upravniot odbor moè da formulira podetalni proceduri preku izjavi za politikata na odborot {to opfa}aat golem broj pra{awa, od mestoto na odrùvawe na sostanocite na upravniot odbor do utvrduvaweto na dnevniot red. Site pravila za rabota na upravniot odbor, bez ogled na toa dali se nao|aat vo osnovnite dokumenti ili vo izjavite za politikata, treba da bidat sobrani vo delovnik za rabota i distribuirani do ~leno-vite na upravniot odbor (vidi: Sodrìna na va{iot delovnik za rabota na upravniot odbor). Dobriot pretsedava~ odblisku }e gi razgleduva pravilata za rabota, so cel rabotata na upravniot odbor sekoga{ da bide fokusirana vo vistinskiot pravec.

Upravniot odbor praktikuva kompetentno donesuvawe na odlukite. Zdravoto donesuvawe na odlukite zavisi od dva faktora: to~nite infor-macii i sposobnosta tie da se upotrebat. Na ~lenovite na upravniot odbor

Upravniot odbor gi postavuva standardite za profesionalno odnesuvawe.

Sodrìna na va{iot delovnik za rabota na upravniot odbor.Slednava sodrìna ne e seopfatna, no }e vi dade pretstava za vidovite politiki za koi va{iot odbor treba da razmisli i da gi vovede vo svoeto rabotewe.

1. Sproveduvawe izbori za ~lenovi na upravniot odbor;

2. Postapuvawe so ostavkata ili so otstranuvaweto od slu`ba na ~lenovite na upravniot odbor;

3. Popolnuvawe na slobodnite mesta vo upravniot odbor;

4. Orientacija na ~lenovite na upravniot odbor;

5. Komisiite na upravniot odbor;6. Samoocenuvawe na upravniot odbor;7. Zakaùvawe sostanoci na upravniot odbor;8. Odluki vo itni situacii;9. Podgotovka i distribuirawe na dnevniot

red za sostanocite;10.Prisustvo na sostanocite;11.Kvorum;12.Metodi za glasawe;13.Podgotovka i odobruvawe na zapisnicite

od sostanocite;14.Izgotvuvawe i odobruvawe na novi

politiki; i15.Nadomest za ~lenovite na upravniot

odbor.


6 4

1

6 4

2

22a

6 4

im se potrebni celosni i navremeni informacii, a isto tolku e va`no i da znaat kako niv da gi iskoristat za da se vodi i da se zajakne organizaci-jata. ^lenovite na upravniot odbor treba da go zamolat personalot da im pomogne da gi podgotvat sostanocite, odnapred obezbeduvaj}i im koncizen i vnimatelno izbran materijal. Personalot moè da pomogne na toj na~in {to postojano }e gi informira ~lenovite na upravniot odbor, odvreme - navreme distribuiraj}i im poop{ti informacii (vidi: Informativna „dieta” za va{iot upraven odbor). ^lenovite na upravniot odbor ne treba da se vozdrùvaat da pobaraat od personalot pove}e ili razli~no pretstaveni informacii, dokolku smetaat deka toa e neophodno za done-suvawe verodostojna odluka. Osven toa, upravnite odbori ne treba da se potpiraat na personalot kako na edinstven izvor na informacii: tie treba da pobaraat i drugi mislewa i perspektivi, za da bidat sigurni deka ja razbiraat celata prikazna. Od sekoj ~len na upravniot odbor treba da se o~ekuva da dojde na sostanocite so ve}e pro~itan voveden materijal. Ova ovozmoùva sostanocite da se sostojat od aktivna diskusija i donesu-vawe odluki, namesto od zdodevno prezentirawe informacii koi ~leno-vite na upravniot odbor moàt sami da gi pro~itaat.

Upravniot odbor odrùva redovni i profesionalno vodeni sostano-ci. Vo osnovnite dokumenti obi~no se utvrduva minimalniot broj sostano-ci na upravniot odbor vo tekot na edna godina. Iako ne postoi sovr{en broj na sostanoci, eden sostanok godi{no ne e dovolen za upravniot odbor da gi izvr{i site svoi dol`nosti. Nekoi odbori smetaat deka svojata rabota moàt da ja zavr{at na dva ili tri dolgi sostanoci vo tekot na godinata, dodeka drugite pretpo~itaat da se sre}avaat po~esto. Bez ogled na iz-borot, ~lenovite na upravniot odbor treba odnapred da bidat informi-rani za datumite na sostanocite i da imaat soodvetna mo`nost da se pod-gotvat za niv. Mnogu NVO-i smetaat deka posetenosta na sostanocite na upravniot odbor e podobra, dokolku rasporedot na redovnite sostanoci se

Informativna „dieta” za va{iot upraven odbor.[to im e potrebno na ~lenovite na va{iot upraven odbor za da bidat postojano dobro informirani? Eve malku „materijal za razmisluvawe” so koj moète redovno da gi snabduvate.

Mese~ni ili trimese~ni rezimea na va{ite aktivnosti (kratki ‡ ne podolgi od edna stranica!).

Bilteni i letoci na organizacijata (ne samo na va{ata, tuku i na konkurentite i na partnerite!).

Izvadoci od vesnici i od spisanija za va{ata NVO, za nejzinite korisnici i donatori. Izve{tai za programskite ili za filantropskite trendovi vo va{ata zaednica ili vo regionot.

Napisi za oblasta na va{ata misija ili za po{iroki i srodni pra{awa, na primer, za pro{iruvaweto na EU.

Spisok na veb-sajtovi na internet, kade {to ~lenovite na upravniot odbor moàt da dobijat pove}e informacii.


6 4

2

6 4

3

22b

napravi vo po~etokot na godinata. Sostanocite se vodat poefikasno do-kolku postoi vnimatelno podgotven i strogo po~ituvan dneven red. Vero-jatnosta ~lenovite na upravniot odbor da prisustvuvaat na sostanocite e pogolema koga od niv se o~ekuva aktivno u~estvo i vistinski pridones (vidi: Primer na dneven red na sostanok).

Upravniot odbor gi dokumentira svoite postapki. Evidencijata od sostanocite na upravniot odbor pretstavuva osnoven instrument za ot~etnost. Zapisnicite se forma na institucionalna memorija {to í ovozmoùva na organizacijata da raboti konzistentno i sovesno, bez da bide ranliva na posebnite agendi ili napori za prezemawe kontrola od strana na poedinci. Upravniot odbor treba da imenuva edno lice koe }e vodi evidencija za site formalni postapki, vklu~uvaj}i go i nivno-to vreme i mesto, prisustvoto, dnevniot red i donesenite odluki. Ovie zapisnici se odobruvaat vo nivnata nacrt-verzija so glasawe na ~leno-vite na upravniot odbor pred da se distribuiraat vo nivnata finalna forma. Odlukite za politikata na upravniot odbor treba da se sobiraat vo eden delovnik za politikata, koj potoa }e í bide staven na raspol-agawe na celata organizacija. Izvr{niot direktor, rabotej}i zaedno so pretsedava~ot na upravniot odbor, e odgovoren za toa da obezbedi de-lovnikot za politikata da se aùrira po potreba.

Upravniot odbor ima godi{ni celi i akcioni planovi. Kako {to orga-nizacijata izgotvuva godi{en operativen plan, i upravniot odbor treba da si postavi godi{ni celi za sebe. Ovie celi moàt da se odnesuvaat na sopstveniot razvoj na upravniot odbor ili moè da se strukturiraat okolu pogolemite potrebi na NVO, kako onie {to se navedeni vo strate-giskiot plan. Godi{nite sesii za utvrduvawe na celite na upravniot odbor go fokusiraat odborot na sopstvenite strate{ki celi i zada~i i go spre~uvaat da „zaglavi” vo rutinata, detalite ili vo inercijata. Iz-vonrednite odbori smetaat deka redovniot raspored na povtorlivite ak-

Primer na dneven red na sostanok.Sostanok na upravniot odbor Ponedelnik, 22 septemvri 2003 godina18.00 ‡ 21.00

17.30 Pristignuvawe i osveùvawe18.00 Zabele{ki od pretsedava~ot18.15 Usvojuvawe na zapisnikot od sostanokot

odràn na 18 juni (to~ka za akcija - vidi: Prilog A)

18.20 Izve{taj na izvr{niot direktor (samo pra{awa ‡ vidi go celosniot izve{taj vo Prilog B)

18.45 Izve{taj na Komisijata za razvoj na Upravniot odbor

Izbor na novi ~lenovi (to~ka za akcija ‡ vidi gi rabotnite biografii vo Prilog V)

19:15 Izve{taj na Komisijata za finansii Rezime na klu~nite pokazateli Odobruvawe za zakup na nov

kancelariski prostor (to~ka za akcija ‡ vidi: Prilog G)

19.45 Strate{ki plan Odobruvawe na strate{kite celi

za 2004 godina (to~ka za akcija ‡ poglednete prilog D)

20.30 Odobruvawe na celite na izvr{niot direktor za 2004 godina (to~ka za akcija ‡ vidi: Prilog \)

21.00 Zavr{uvawe na sostanokot


6 4

3

6 4

4

6 4

5

23a

tivnosti, vklu~uvaj}i go i odobruvaweto na buxetot, ocenuvaweto na pro-gramata i vrednuvaweto na rabotata na izvr{niot direktor, mu pomagaat uspe{no da ja strukturira svojata rabota (vidi: Aktivnosti na upravniot odbor {to se zakaùvaat na godi{no nivo). Pretsedava~ot garantira deka ovie redovni aktivnosti go nao|aat svoeto mesto vo dnevniot red na sostanocite i deka upravniot odbor periodi~no gi razgleduva svoite godi{ni celi.

Upravniot odbor ima efikasna struktura na komisii. Komisiite pret-stavuvaat korisna struktura za efikasno rabotewe. Komisijata na up-ravniot odbor moè da izvr{uva odredeni raboti {to ne moàt ili ne treba da ~ekaat do sledniot sostanok na upravniot odbor: istraùvawe na odredeno pra{awe (kako {to se mo`nostite za razvoj), sobirawe in-formacii za nivno prezentirawe pred site ~lenovi na upravniot odbor (na primer, za finansiite na organizacijata) ili podgotovki za da moè upravniot odbor da izvr{uva nekoja od svoite osnovni dol`nosti (kako {to e izborot na novi ~lenovi na upravniot odbor). Komisiite ne treba da bidat sostaveni samo od ~lenovi na upravniot odbor, tuku moè da se pokanat i ~lenovi od personalot kako i nadvore{ni lica, vklu~uvaj}i i eksperti od poleto na koe raboti komisijata. Vsu{nost, komisiite se dobar na~in za identifikuvawe i za „testirawe” na idnite potencijalni ~lenovi na upravniot odbor, preku nivno vklu~uvawe vo ìvotot na orga-nizacijata. Postojanite komiteti obi~no se utvrdeni vo osnovnite doku-menti, dodeka vremenite komiteti ili rabotnite grupi se nazna~uvaat ad hok, od strana na pretsedava~ot na upravniot odbor. Na sekoja komisija í se potrebni jasni upatstva za toa {to treba da se postigne. Obi~no ova ima forma na napi{an mandat ili delokrug na rabotata na komisijata, koja gi vklu~uva upatstvata za sostanocite i za ~lenovite na komisijata, kako i rokovite za dostavuvawe na izve{taite. Pred sî, komisiite treba da za-pomnat deka nivnata rabota e da rabotat vo funkcija na upravniot odbor, a ne sami da donesuvaat odluki. Najvoobi~aenite komisii na upravniot od-bor se Komisijata za finansii i Komisijata za razvoj na upravniot odbor.

Aktivnosti na upravniot odbor {to se zakaùvaat na godi{no nivo.Postoeweto redoven i vremenski definiran ciklus na aktivnosti }e garantira deka va{iot odbor nema da dozvoli nitu edna va`na rabota da pomine nezabeleàno. Razmislete za toa slednive to~ki da gi postavite na postojaniot kalendar:

Vrednuvawe na rabotata na izvr{niot direktor;

Odobruvawe na godi{niot buxet; Imenuvawe i orientirawe na novite ~lenovi na upravniot odbor;

Formulirawe na godi{nite celi na upravniot odbor;

Razgleduvawe i aùrirawe na strate{kiot plan;

Aktivnosti na upravniot odbor za sobirawe finansiski sredstva;

Samoocenuvawe na upravniot odbor; i Aktivnost za socijalizacija za ~lenovite na upravniot odbor.


6 4

5

6 4

6

23b

Najgolemiot broj upravni odbori smetaat deka smenata na nivnite ~leno-vi ima svoi prednosti i nedostatoci. Glaven nedostatok e neefikasnos-ta. ^lenovite na upravniot odbor rabotat naporno za da najdat zaedni~ka osnova i da funkcioniraat zaedno, kako tim. Otkako }e se postigne toa, ramnoteàta se naru{uva so dodavawe novi ~lenovi ili so gubewe na starite. Osven toa, iznao|aweto soodvetna zamena za ~lenovite na up-ravniot odbor moè da izgleda kako nevozmo`na zada~a ‡ najdobrite se sekoga{ zafateni, a lu|eto koi raspolagaat so najmnogu vreme imaat najmalku profesionalni ve{tini. Imaj}i gi predvid ovie predizvici, ne iznenaduva toa {to golem broj upravni odbori vo SIE so godini gi zadrùvaat istite ~lenovi.

Sepak, rotacijata na ~lenovite na upravniot odbor ima mnogu prednosti. Novite ~lenovi otvoraat novi perspektivi i obezbeduvaat novi resur-si, ja spre~uvaat stagnacijata na upravniot odbor i í ovozmoùvaat na NVO da go zgolemi svoeto vlijanie. Priznavaj}i gi ovie pridobivki, upravnite odbori vo SIE sî pove}e go voveduvaat redovniot ciklus na rotacija na ~lenovite na upravniot odbor, za da go razvijat sopstveniot upravuva~ki kapacitet. Sobiraweto na vistinskite lu|e vo upravniot od-bor podrazbira nevoobi~aeni napori i va{ata organizacija na ova treba da gleda kako na postojan proces. Nekolku minuti od sekoj sostanok pos-veteni na angaìraweto na novi ~lenovi vo upravniot odbor pretstavu-vaat navistina isplatliva investicija.

Osnovnite dokumenti na NVO treba da go utvrdat na~inot na koj se iz-biraat novite ~lenovi, dolìnata na nivniot mandat vo upravniot od-bor i vkupniot broj mandati {to moè da gi ima eden ~len. Duri i koga ne postojat utvrdeni limiti, vo najdobar interes na organizacijata e da gi zamenuva ~lenovite na upravniot odbor na sekoi pet ili {est godini.

Soveti za angaìrawe ~lenovi na upravniot odbor.

Te{kotijata na privlekuvawe novi ~lenovi e moèbi naj~esto citiranata pre~ka za postoeweto na efektiven upraven odbor. Sekako, vo mnogu zaednici, brojot na talentirani lu|e e nevozmo`no mal. Me|utoa, druga pri~ina za ovaa dilema moè da bide faktot {to golem broj NVO-i smetaat deka najdobrite ~lenovi na upravniot odbor obi~no se najpoznatite lica. Na toj na~in, samite vleguvaat vo zamka da biraat lica koi najverojatno nemaat vreme da bidat ~lenovi na upravniot odbor. Eve nekolku soveti {to bi moèle da dovedat do pogolem uspeh pri sostavuvaweto prvoklasen upraven odbor.

1. Pri izbor na ~lenovi na upravniot odbor, podednakvo vodete smetka za ve{tinite i za prestiòt. Namesto samo da pra{uvate: „Koja e najpoznatata li~nost do koja moème da dojdeme?”, zapra{ajte se: „Koi profesionalni ve{tini mu se potrebni na na{iot odbor za da raboti dobro?” Mo`no e smetkovoditelkata koja e na porodilno otsustvo da pridonese pove}e za va{iot upraven odbor otkolku porane{niot premier.

2. Ulogata na va{iot odbor definirajte ja pred, a ne po angaìraweto na negovite ~lenovi. Na golemiot broj „VIP” upravni odbori im nedostiga vreme i interes za fakti~ki da ja vodat organizacijata. No,


6 5

24a

Upravniot odbor se griì za sopstveniot razvoj.

Osnovnite dokumenti treba da gi utvrdat kriteriumite za ~lenstvo vo up-ravniot odbor, na primer, ~lenuvaweto vo samoto zdruènie. Profesion-alnite ve{tini, li~nite vrednosti i otsustvoto na o~igleden konflikt na interesi se drugite kvaliteti {to upravniot odbor }e gi zeme predvid pri izbiraweto novi ~lenovi (vidi: Soveti za angaìrawe ~lenovi na upravniot odbor).

Raznovidnosta e sî pova`na, i toa ne samo vo odnos na vozrasta, rodot ili etni~kata pripadnost. NVO vo SIE tradicionalno imaa upravni od-bori sostaveni samo od poedinci od neprofitniot svet. Denes, so ogled na postojanoto zgolemuvawe na pritisokot za sobirawe finansiski sredstva i sî pogolemata zagriènost vo pogled na konfliktot na interesi, vrvnite organizacii baraat ~lenovi na upravniot odbor od delovniot i od javniot sektor. Novite ~lenovi na upravniot odbor, koi doa|aat nadvor od ramkite na voobi~aenite krugovi, pomagaat vo spre~uvaweto na „grupnoto mislewe”, otvoraat novi mo`nosti za vmreùvawe i, ~estopati, voveduvaat poambi-ciozni o~ekuvawa i celi.

Koga va{iot upraven odbor izbira novi ~lenovi, toj treba da bide siguren i da gi zeme predvid ne samo profesionalnite kvalifikacii, tuku i faktot kolku taa li~nost e „soodvetna”. Sekoja grupa ima svoj karakter i upravnite odbori ne se isklu~ok od toa. Novite ~lenovi mora da imaat kompatibilni li~ni karakteristiki i da znaat kako da rabotat vo eden tim.

Dodeka vnesuvaweto novi ~lenovi vo upravniot odbor moè da predizvika naru{uvawa, vnimatelnata nivna orientacija pomaga tie brzo da se integ-riraat vo va{ata NVO. Vremeto {to e potrebno za novite ~lenovi da se za-poznaat so programite, procedurite, strate{kite pra{awa i o~ekuvawata od raboteweto }e se isplati vo smisla na efikasnosta i dobroto ~uvstvo. Vnimatelnata programa za orientacija im ovozmoùva na ~lenovite na up-ravniot odbor da se zapoznaat me|u sebe i da gi osoznaat silnite strani i iskustvoto na drugite ~lenovi. Upravniot odbor polesno funkcionira kako

otkako edna{ }e utvrdite koja e rabotata na va{iot upraven odbor, polesno e da zanemarite nekoe „zvu~no” ime, za smetka na soliden profesionalec koj e podgotven da si gi „zasuka rakavite”.

3. Postavete si ja za cel delovnata zaednica. Pove}eto NVO-i imaat upravni odbori sostaveni od lica so sli~no minato na rabota vo NVO-sektorot. Me|utoa, delovnite maì i èni koi imaat mali biznisi vo va{ata zaednica imaat dragoceni rakovodni ve{tini, koi moète dobro da gi iskoristite. Pogolemite korporacii koi go priznavaat strategiskoto zna~ewe na vklu~enosta na zaednicata, isto taka, moàt da se ubedat na svoite povisoko rangirani slu`benici da im ostavat vreme za da moàt da bidat del od va{iot upraven odbor.

4. Kultivirajte kreativno! Osmislenata strategija za privlekuvawe lu|e vo va{ata NVO moè da se isplati so uspe{no angaìrawe. Kreativnoto kultivirawe moè da se dviì od neobi~ni nastani na koi }e pokaète {to rabotite, do kratki, no interesni bilteni koi }e im bidat dostaveni na potencijalnite kandidati za va{iot upraven odbor. Nekoi NVO-i duri objavile uspe{ni konkursi za novi ~lenovi na upravniot odbor! So primenata na novite pristapi moète da doprete do sî u{te neisprobanite talentirani grupi lu|e, koi moàt da bidat vistinskite lu|e za va{iot upraven odbor.


6 5

24b

grupa, a pogolema e i verojatnosta deka ~lenovite na upravniot odbor }e uìvaat vo druèweto so va{ata NVO.

Orientacijata i drugite aktivnosti za gradewe tim moàt da bidat obvr-ska na Komisijata za razvoj na upravniot odbor (vidi: Mandat na komisi-jata za razvoj na upravniot odbor). U{te edna rabota {to e va`na za ovaa komisija e periodi~noto samoocenuvawe na upravniot odbor. Samoocenu-vaweto e proces preku koj upravniot odbor se poglednuva vo ogledalo i go meri efektot od svojata rabota. Samoocenuvawata mu pomagaat na up-ravniot odbor da go izostri svoeto razbirawe za rakovodeweto i da go definira svojot pridones za va{ata NVO.

Vo idealna situacija, samoocenuvawata se izveduvaat edna{ godi{no vo soglasnost so godi{nite celi {to upravniot odbor si gi postavil pred sebe. Tie moàt da bidat ednostavni (iskrena pol~asovna diskusija od strana na upravniot odbor za negovoto rabotewe i za negovite aspiracii) ili sloèni (tema za podolg sostanok vo tekot na vikendot, so nadvore{en olesnuva~). Spisokot za proverka na sproveduvaweto, daden na krajot od ovoj prira~nik, nudi alatka {to va{iot upraven odbor moè da ja koristi za da go proceni efektot od svojata rabota.

Mandat na komisijata za razvoj na upravniot odbor.Mnogu upravni odbori smetaat deka postoeweto na Komisijata za razvoj na Upravniot odbor (nare~ena i kako Komisija za upravuvawe) pomaga vo zajaknuvaweto na nivniot upravuva~ki kapacitet. Nejzini glavni dol`nosti se:Da ja koordinira rotacijata na ~lenovite na upravniot odbor;

• Da podgotvuva programa za orientirawe za novite ~lenovi na upravniot odbor;

• Da garantira deka upravniot odbor gi definira godi{nite celi;

• Da go sprovede samoocenuvaweto na upravniot odbor; i

• Da garantira deka upravniot odbor postapuva vo soglasnost so site odluki {to }e proizlezat od negovoto samoocenuvawe.

Komisijata, isto taka, moè da gi nadgleduva politikite povrzani so upravniot odbor, kako na primer, politikite {to se odnesuvaat na nadomestokot na tro{ocite ili otkrivaweto na slu~aite na konflikt na interesi na godi{no nivo, so toa {to }e se pogriì istite redovno da se sproveduvaat, razgleduvaat i da se aùriraat.

Bele{ki:


6 5

25a

Pokraj utvrduvawe na misijata na organizacijata, edna od najva`nite dol`nosti na upravniot odbor e da obezbedi organizacijata da bide fi-nansiski stabilna i so nea dobro da se rakovodi. Kratkoro~noto zdravje i dolgoro~nata odr`livost na edna NVO ~esto zavisat od vnimanieto {to í go posvetuva upravniot odbor na ovaa su{tinska zada~a.

Osnovnata rabota na upravniot odbor e da osiguri deka organizacijata raspolaga so dovolno resursi za da ja ispolni svojata misija. Dokolku ne postoi buxet, prvata rabota na upravniot odbor }e bide da pobara od izvr{niot direktor da go podgotvi buxetot. Potoa, upravniot odbor }e pot-vrdi deka rashodite se soodvetni i razumni, deka sredstvata se tro{at vo soglasnost so odobrenite proceduri, deka so investiciite se rakovodi v nimatelno, deka se ~uva celosna i to~na evidencija za finansiskite tran-sakcii i deka se prezemeni soodvetni ~ekori za steknuvawe i odrùvawe raznovidni finansiski resursi. Upravniot odbor, isto taka, moè da ja utvrduva i visinata na ~lenarinata vo organizaciite so ~lenstvo.

Dokolku se ~ini deka od upravniot odbor se o~ekuva premnogu, toa i navis-tina e taka! Duri i ako NVO ima komisija za nadzor, upravniot odbor treba da vr{i finansiski nadzor na redovna, a ne samo na godi{na osnova. Up-ravniot odbor }e saka da vnimava ne samo na dobrite vesti, tuku i na zna-cite deka organizacijata e vo nevolja. Predupreduva~kite signali, kako {to se prihodite {to opa|aat ili neobjasnetite vlezni stavki vo smetko-vodstvoto, treba da se konstatiraat i preispitaat.

Mnogu upravni odbori smetaat deka rabotata moè da se olesni dokolku se fokusiraat na slednive klu~ni finansiski pokazateli (vidi: Klu~ni finansiski pokazateli {to treba da gi sledi upravniot odbor).

NVO praktikuvaat odgovorno menaxirawe so resursite i mobilizacija na resursite.

Upravniot odbor go nadgleduva finansiskoto rabotewe na organizacijata.

Klu~ni finansiski pokazateli {to treba da gi sledi upravniot odbor.Va{iot odbor vo sekoj moment treba da znae kakva e op{tata finansiska situacija na va{ata NVO. ^lenovite na Upravniot odbor moàt podobro da ja vr{at ovaa rabota, dokolku im se dadat pomalku informacii, otkolku ako imaat pove}e informacii. Namesto da gi razgleduvaat site smetki, mnogu upravni odbori vodat evidencija za nekolku klu~ni pokazateli na sekoj sostanok. Vo ovie pokazateli moàt da spa|aat:

• Gotovinata (za da se osiguri deka ima dovolno za da se isplatat platite i tro{ocite);

• Proekciite za gotovinskiot tek (za da se osiguri deka finansiskite planovi se realni i soodvetni);

• Prihodite i rashodite (za da se osiguri deka NVO zarabotuva i tro{i na soodvetni nivoa);

• Relacijata me|u fakti~kiot i planiraniot buxet (za da se osiguri deka predvideniot prihod i rashod fakti~ki se ostvaruvaat, ili za da se razberat pri~inite za razlikite);

• Balans na rezervite (za da se osiguri deka tie ne se namaluvaat pod odredeno utvrdeno nivo).

7

7 1

25b

Vo dnevniot red na sekoj sostanok na upravniot odbor moè da se vklu~i brzo razgleduvawe na ovie pokazateli. Za da moàt soodvetno da ja izvr{at svojata rabota, ~lenovite na upravniot odbor treba prethodno da gi dobijat finansiskite izve{tai, a ne na samiot sostanok na upravniot odbor. Dokolku finansiskite podatoci ne se celosni ili ne se lesno razbirlivi, upravniot odbor ima pravo - pa duri i obvrska - da pobara informacii vo poupotrebliva forma. Se razbira, ne treba da se kaè deka site ~lenovi na upravniot odbor treba da znaat kako da gi tolkuvaat finansiskite podatoci obezbedeni od strana na nivniot izvr{en direk-tor. Dokolku e neophodno, nim treba da im se ponudi osnovna obuka za izvr{uvawe na ovaa zada~a.

êsto, upravniot odbor }e saka da formira komisija za finansii koja po-detalno }e gi nabquduva finansiskite raboti (vidi: Mandat na komisi-jata za finansii).

Mandat na komisijata za finansii.Komisijata za finansii obi~no go nadgleduva procesot na buxetirawe. Vo idealna situacija, istiot go predvodi profesionalec od oblasta na finansiite. Dokolku vo va{iot upraven odbor nemate takvo lice, razmislete da donesete iskusno lice odnadvor da stane ~len na komisijata. Glavni dol`nosti na komisijata se:

• Da se pogriì za toa godi{niot buxet da bide izgotven i prezentiran na upravniot odbor, zaradi odobruvawe;

• Da se pogriì za toa izve{taite za tekovnata godina da bidat podgotveni i prezentirani na upravniot odbor, zaradi odobruvawe;

• Da gi sledi prihodite i rashodite;

• Da gi sporeduva tekovnite finansiski sostojbi so finansiskite proekcii; i

• Da angaìra revizor.Zapomnete, iako Komisijata treba da bide dovolno vklu~ena vo raboteweto, za da go sledi finansiskoto rabotewe, taa treba da vnimava i da ne se zanimava so mikro-menaxirawe so personalot.

Zapomnete, iako komisijata treba da bide dovolno vklu~ena vo raboteweto, za da go sledi finansiskoto rabotewe, taa treba da vnimava i da ne se zanimava so mikrorakovodewe so personalot.

Bele{ki:

NVO praktikuvaat odgovorno menaxirawe so resursite i mobilizacija na resursite.7

7 1

26a

Upravniot odbor vospostavuva vnatre{na kontrola.Zna~eweto na reviziite.Vo golemite organizacii, nezavisnata revizija ne e samo dobra praktika, tuku obi~no e zadolìtelna spored zakonot. Me|utoa, mnogu organizacii vo zemjite od SIE ne pravat revizija poradi tro{ocite povrzani so istata. Za golemite smetkovodstveni firmi vo regionot e neobi~no da im nudat pro bono uslugi na NVO. Taka, moè da se slu~i tro{okot za angaìrawe nadvore{en revizor da se ~ini odvaj vreden za trudot, osobeno koga toa odzema golem del od va{iot buxet.

Me|utoa, ~istata revizija upatuva glasen signal do donatorite za finansiskata sigurnost na edna NVO. Dobriot revizor ne samo {to }e gi oceni va{ite finansiski izve{tai, tuku i }e vi pomogne da gi napravite poefikasni. Dokolku se soo~uvate so te{kotii pri nao|aweto komercijalen revizor {to }e moète da si go dozvolite, obidete se da se obratite do nacionalnoto profesionalno zdruènie na revizori, za da vidite dali nekoj kvalifikuvan revizor bi moèl besplatno da vi ja dade ovaa usluga. Ili, moèbi nekoj revizor bi moèl da se soglasi da raboti so odreden popust, dokolku do firmata se obratat zaedno grupa NVO-i.

Bez ogled na toa dali }e bidat plateni ili }e volontiraat, va{ite revizori nikoga{ ne treba da bidat kompromitirani poradi drugi odnosi so va{ata organizacija. Pred sî, personalot ne treba da vr{i ili da nara~uva revizii, bidej}i toa e rabota na upravniot odbor.

Otkako }e zavr{i revizijata, upravniot odbor e dolèn da potvrdi deka preporakite od revizorot se sproveduvaat i deka finansiskite izve{tai koi ja pominale revizijata se objaveni vo godi{niot izve{taj.

Bele{ki:


7 2Vnatre{nata finansiska kontrola gi ~uva sredstvata na NVO taka {to regulira kako da se postapuva so finansiite. Vnatre{nata kontrola pro-movira integritet i efikasnost. Koga vnatre{nata kontrola e postavena kako eksplicitna politika na upravniot odbor, taa gi ubeduva donatorite i celnite grupi deka resursite na NVO se koristat mudro i dobro.

Dol`nost e na upravniot odbor da osiguri deka e vospostavena vnatre{na kontrola i deka taa se sproveduva. Me|u najva`nite vnatre{ni kontroli {to upravniot odbor moè da gi vospostavi, spa|aat profesionalnite smet-kovodstveni standardi, oddeluvaweto na transakciskite odgovornosti (na primer, odobruvawe fakturi i bankarski transferi), zdravite politiki za investirawe i godi{nata revizija (vidi: Zna~eweto na reviziite).

Upravniot odbor treba periodi~no da gi razgleduva vnatre{nite kontroli, za da utvrdi dali vrabotenite vo organizacijata se pridrùvaat do niv.

26b

Upravniot odbor u~estvuva vo razvivaweto na resursite.Najgolemiot broj ~lenovi na upravniot odbor se iznenadeni koga }e slu{nat deka razvivaweto na resursite e del od nivnata rabota. Sepak, ovaa dol`nost e priroden rezultat na dol`nosta na upravniot odbor da osiguri deka NVO ima dovolno resursi. Vo SIE, vklu~enosta na upravniot odbor vo razvivawe-to na resursite stanuva sî pova`na. So ogled na toa deka me|unarodnite fi-nansieri se povlekuvaat od regionot, kultiviraweto na lokalnite izvori za poddr{ka stanuva vrven prioritet na najgolemiot broj organizacii, a ~leno-vite na upravniot odbor moàt da bidat me|u najefektivnite lica na NVO koi sobiraat sredstva.

Ova e vistina, pred sî zatoa {to ~lenovite na upravniot odbor nemaat nikak-va li~na korist od dobienata poddr{ka. Tie ne sobiraat pari za sopstvenite plati, za kancelariskiot prostor ili za drugi celi, {to moè da izgleda kako direktna ili indirektna dobivka. Naprotiv, ~lenovite na upravniot odbor ja prenesuvaat li~nata posvetenost kon misijata {to vsu{nost ja zajaknuva opravdanosta za poddr{ka. Tie, isto taka, moàt da go pro{irat krugot na kontakti na organizacijata, za da vklu~at novi potencijalni izvori na finansirawe. Na krajot, nivnoto u~estvo vo razvivaweto na resursite pokaùva deka upravniot odbor e aktiven i vklu~en, potvrduva deka NVO e dobro vodena, ot~etna pred drugite i deka postoi pomala verojatnost deka doniranite resursi }e bidat pogre{no iskoristeni.

U~estvoto na upravniot odbor vo razvivaweto na resursite ne zna~i deka ~lenovite na upravniot odbor mora da im prijdat na donatorite i da „pobara-at pari” ‡ rabota {to moè da stavi vo neprijatna situacija golem broj ~le-novi. Pretstavuvaweto, potpi{uvaweto pisma, kultiviraweto na donaciite vo natura i ulogata na doma}ini na socijalni nastani se samo nekolku na~ini na koi ~lenovite na upravniot odbor moàt da se vklu~at vo razvivaweto na

Zainteresirajte go upravniot odbor da se angaìra vo razvivaweto na resursite.Eve tri „sostojki” {to }e vi bidat potrebni za uspe{no sobirawe sredstva zaedno so va{iot upraven odbor.

Sostojka 1: Motiviranost

Za da gi zainteresirate ~lenovite na upravniot odbor, }e treba da zboruvate za toa {to zna~i sobiraweto sredstva da se vovede kako nova uloga na upravniot odbor. Objasnete im zo{to }e im bide va`no da bidat vklu~eni i tie. (Dokolku ne moète da navedete dobri pri~ini, moèbi i nema potreba za nivno vklu~uvawe!)

• Konkretno kaète im {to sakate da napravat i ponudete im izbor na aktivnosti. Moèbi e dobro zaedno da imate sesija od tipot „bura na idei” vo vrska so toa kako bi moèle da pomognat: bi moèle da otvorat vrati za dobar


7 3

27a

resursite. Sepak, pri angaìraweto novi ~lenovi, upravniot odbor treba da zeme predvid dali aktivnoto u~estvo vo sobiraweto sredstva treba da bide zadolìtelna dol`nost, vklu~uvaj}i go i samiot ~in na „barawe pari” zaedno so izvr{niot direktor ili nekoj drug od izvr{niot personal. Koordinacijata so personalot e od su{tinsko zna~ewe, bidej}i NVO mora da zboruva so ist jazik. Izvr{niot direktor treba da se osiguri deka per-sonalot mu obezbeduva na upravniot odbor sekakva poddr{ka, koja{to e potrebna vo naporite za sobirawe sredstva (vidi: Zainteresirajte go up-ravniot odbor da se angaìra vo razvivaweto na resursite).

Upravnite odbori imaat i obvrska da vr{at op{t nadzor na ~ove~kite resursi. Iako upravniot odbor rakovodeweto so personalot mu go delegira na izvr{niot direktor, negova e zada~ata da osiguri deka se po~ituvaat pozitivnite zakoni za rabotni odnosi i deka vrabotenite se po~ituvani, soodvetno plateni i deka im e dadena mo`nost za profesionalen razvoj. Kako del od svoite politiki, upravniot odbor treba da vospostavi proce-dura za àlbi za postapuvawe po poplakite i za re{avawe na konflik-tite na praveden i nepristrasen na~in.

kontakt, da odràt govor, da napi{at pismo, da ve pridruùvaat koga barate sredstva, da davaat soveti vo pogled na materijalite za odnosi so javnosta ili da napravat mnogu drugi mali ne{ta kako prv ~ekor na nivnoto vklu~uvawe.

• Vo nekolku zemji, kade {to postoi takanare~eniot zakon „1%” ili „2%”, prvata rabota {to bi moèle da ja storat e da opredelat procent od svojot personalen danok za organizacijata!

• Va{ite o~ekuvawa treba sekoga{ da bidat realni, a Upravniot odbor treba da bide informiran za napredokot kon celite.

Sostojka 2: Poddr{ka

Za da gi poddrìte ~lenovite na va{iot upraven odbor vo nivnite napori, nivnoto vklu~uvawe napravete go kolku {to e mo`no polesno, na toj na~in {to za podgotovkite i za posledovatelnite aktivnosti }e go zadolìte personalot. Na primer, do ~lenovite na upravniot odbor dostavete rezime za toa {to treba da kaàt i dajte im gi site materijali {to im se potrebni za da bidat informirani koga }e zboruvaat za va{ata NVO i za proektot.

Sostojka 3: Blagodarnost

Zablagodarete im se na ~lenovite na va{iot upraven odbor i pokaète im deka nivnata pomo{ navistina pravi razlika! Ako tie se ~uvstvuvaat gordi {to se povrzani so va{ata NVO, tie }e sakaat i drugite da doznaat za toa.

Bele{ki:


7 3

27b

Eden efektiven neprofiten upraven odbor ja pretstavuva to~kata vo koja organizaciskite interesi na NVO se povrzuvaat so interesite na okolnata zaednica. So za{titata na resursite i nabquduvaweto na misijata, so post-avuvaweto standardi i ocenuvaweto na rezultatite, dobriot upraven od-bor ja pozicionira NVO vo svetot kako poznat, siguren i odgovoren partner koj pomaga vo zadovoluvaweto na potrebite na zaednicata vo celina (vidi: Poplakata na izvr{niot direktor (del 3)).

Vo odredena smisla, upravniot odbor sluì kako vrata me|u vnatre{niot svet na NVO i nadvore{nata zaednica na koja{to í sluì i od koja zavisi. Ova e vrata {to se otvora vo dve nasoki. Upravniot od-bor garantira deka NVO reagira na zaednicata {to ja opkruùva i deka ja poznava i razbira zaednicata. Ovie funkcii se osobeno va`ni vo oblastite na misijata i na strategiskoto naso~uvawe. Upravniot odbor treba posto-jano da postavuva te{ki pra{awa koi dopiraat do pri~inite za postoeweto na organizacijata, na primer: Dali na{ata misija e va`na? Dali nie zado-voluvame nekoja vistinska potreba? Dali lu|eto razbiraat {to pravime i zo{to?

NVO-i reagiraat na potrebite na zaednicite na koi{to im sluàt.

Upravniot odbor gi integrira interesite na organizacijata i interesite na zaednicata.

Poplakata na izvr{niot direktor: „Zo{to mi e potreben upraven odbor?” (del 3)

Ova e iskustvoto na eden izvr{en direktor od Jugoisto~na Evropa:

„Bev novoimenuvan direktor na edna od prvite fondacii vo na{ata postsocijalisti~ka, povoena zemja. Vo toa vreme postoe{e golema nedoverba kon sî {to e novo i poinakvo. Koga Fondacijata gi dodeli svoite prvi grantovi, jas bev nepravedno obvinet od strana na nekolkumina deka gi favoriziram NVO-i od mojata etni~ka grupa”.

„Upravniot odbor na na{ata fondacija e raznoviden od aspekt na politikata, etni~kata pripadnost i polot. Celiot odbor, a osobeno onie ~lenovi so ista etni~ka pripadnost, kako i onie koi me obvinuvaa za lo{o rakovodewe, brzo reagiraa i objasnija deka procesot na dodeluvawe grantovi e praveden, objektiven i deka se temeli vrz utvrdeni kriteriumi za izbor. Pri takvi okolnosti, da ne be{e upravniot odbor, na{ata fondacija lesno moè{e da se urne”.

Primer na politika: Komunikacii.Edna od klu~nite politiki {to treba da gi utvrdat upravnite odbori na raste~kite NVO-i e politikata za vnatre{na i za nadvore{na komunikacija. Upravniot odbor treba da gi utvrdi klu~nite vrednosti {to se nao|aat vo osnovite na komunikaciite, kako {to se ~esnosta, kredibilitetot, lojalnosta i transparentnosta. Toj, isto taka, treba da se pogriì za toa deka upatstvata za primena na ovie vrednosti se

Bele{ki:

8

8 1

28a

Obvrskata na NVO da dava ot~et pred javnosta ima mnogu formi. Na vla-data í gi dolì finansiskite izve{tai ili periodi~nata registracija. Na donatorite im gi dolì izve{taite za koristeweto na sredstvata i za pro-cenkata na vlijanieto na programata. Na korisnicite im go dolì opisot na uslugite i na~inot na koj{to organizacijata zadovoluva odredena potreba na zaednicata.

Ovoj {irok auditorium na NVO bara nevoobi~aeno visok stepen na trans-parentnost. Privilegijata da se pobaraat i da se raspolaga so javni sred-stva zna~i deka NVO mora da gi pokaè ~esno i to~no nejzinite vnatre{ni raboti. Toa ne zna~i deka NVO mora da se naslika sebesi kako sovr{ena organizacija, tuku deka ne smee da go skrie ona poradi koe ne e sovr{ena.

Upravniot odbor osiguruva deka e vospostavena politikata na osnovna ko-munikacija i deka site komunikacii od organizacijata ‡ materijalite name-neti za publicitetot, predlozite za grantovi, pismata za sobirawe sredst-va, finansiskite izve{tai, izve{taite za dràvnite organi, veb-sajtovite i opisot na uslugite ‡ se dobro i to~no pretstaveni (vidi: Primer na poli-tika: Komunikacii). Za da ja zavr{i ovaa rabota onaka kako {to treba, va{iot upraven odbor moèbi }e saka da angaìra nov ~len, so ekspertiza na poleto na odnosite so javnosta ili nekoe sli~no pole. Vo slu~aj na ma-terijali koi se delikatni od aspekt na vremeto, osobeno od pravna priroda, upravniot odbor mora posebno da vnimava tie da bidat navremeno arhivi-rani i da sodràt celosni i to~ni informacii.

Upravniot odbor pottiknuva transparentna komunikacija. precizno objasneti. Na primer, koi informacii treba da ostanat doverlivi, duri i toga{ koga organizacijata nastojuva da bide celosno transparentna? Politikata za komunikacii bi moèla da gi vklu~i i slednive:

Osnovni standardi. Koi se minimalnite elementi na programata za komunikacii? Tuka moàt da spa|aat godi{niot izve{taj, u~estvoto na ~lenovite na upravniot odbor vo razli~ni forumi i dozvolata od korisnicite za koristewe na nivnite fotografii.

Op{ti proceduri i ovlastuvawa. Koi se neophodnite op{ti politiki (na primer, na site poraki od elektronskata po{ta, na koi treba da se odgovori vo rok od tri rabotni dena) i ovlastuvawa (na primer, izvr{niot direktor mora da gi odobri site kontakti so mediumite)?

Komunikaciite na upravniot odbor. Na koj na~in upravniot odbor komunicira so personalot? Dali ~lenovite na upravniot odbor treba da imaat posebna lista na adresi na elektronska po{ta? Moè li personalot da kontaktira direktno so upravniot odbor, dokolku imaat problem so izvr{niot direktor?

Komunikacii vo krizni situacii. Kako se podgotvuva samata NVO za specijalni situacii? Obi~no, upravniot odbor ja prezema vode~kata uloga, osobeno so javnosta. Me|utoa, postoeweto na pove}e od eden portparol moè da bide i kontraproduktivno. Dali toa treba da bide izvr{niot direktor ili pretsedava~ot na upravniot odbor?

Komunikacii za sobirawe na finansiski sredstva. Kako moè da se definira su{tinskiot pridones na upravniot odbor? Moàt li ~lenovite na upravniot odbor da davaat citati za bro{urata za sobirawe finansiski sredstva ili da bidat „liceto” na NVO vo delovnata zaednica? Dokolku e taka, eksplicitnite politiki }e go napravat nivnoto u~estvo poefektivno.

Bele{ki:

NVO-i reagiraat na potrebite na zaednicite na koi{to im sluàt.8

8 2

28b

Godi{niot izve{taj e sredstvo preku koe finansiskite i drugite in-formacii za organizacijata }e í stanat dostapni na po{irokata javnost. Godi{niot izve{taj pokaùva kolku pari vlegle vo organizacijata, koj gi obezbedil i na kakvi programi i administrativni rashodni stavki se potro{eni. Godi{nite izve{tai obi~no gi sodràt finansiskite izve{tai koi bile predmet na revizija ili najto~nite raspolo`livi finansiski podatoci. Godi{niot izve{taj, isto taka, pretstavuva i soodvetno mesto za objavuvawe na informaciite za aktivnostite i programite na NVO.

Upravniot odbor treba da se pogriì za toa godi{niot izve{taj da se ob-javuva redovno i da im bide dostapen na site celni grupi, so {iroka dis-tribucija na pe~aten primerok ili on-lajn preku elektronski pat (vidi: Rezultati od istraùvaweto: Godi{ni izve{tai).

Upravniot odbor go nadgleduva objavuvaweto na godi{niot izve{taj. Rezultati od istraùvaweto: Godi{ni izve{tai.Vo edna anketa za ungarskite NVO-i* od 2002 godina, se dojde do zaklu~okot deka 81% od organizaciite izgotvuvaat godi{ni izve{tai. Ova be{e dobra vest, bidej}i organizaciite od javen interes (koi so~inuvaat 68% od ispitanicite vo anketata), spored zakonot vo Ungarija, mora da objavuvaat izve{taj sekoja godina.

Me|utoa, avtorite na studijata zabeleàa deka otkako }e go ispolnat ovoj zakonski uslov, mnogu NVO-i zazemaat „minimalisti~ki pristap” vo odnos na transparentnosta i ot~etnosta. So drugi zborovi, samo 32% od ispitanicite, vsu{nost, vloùvale napori za distribuirawe na nivnite godi{ni izve{tai. Se ~ini deka pove}eto od izve{taite ostanuvaat vo kancelarija nepro~itani.

Lekcija: Upravnite odbori treba da se pogriàt za toa godi{nite izve{tai ne samo da se izgotvuvaat, tuku i da stignat do javnosta, vo pe~atena ili vo on-lajn forma.

*Praktiki na neprofitnoto upravuvawe vo Ungarija (vidi: Izvori).

Pravilen po~etok: Orientacijata na ~lenovite na upravniot odbor.Investiraweto polovina den vo orientiraweto na novite ~lenovi na upravniot odbor e sosema vredno za trudot. Va{ite novi ~lenovi }e go zapoznaat timot dodeka gi razrabotuvaat pra{awata so koi se soo~uva va{ata NVO. Tie }e dobijat pretstava za

Bele{ki:


8 3

29a

Iako rabotata na upravniot odbor - vo golema mera - e fokusirana vna-tre vo organizacijata, toj ima i druga klu~na funkcija, odnosno postojano vnimava na odnosite na NVO so nejzinata zaednica. Upravniot odbor e zadolèn za toa NVO da bide svesna za potrebite i za èlbite na za-segnatite strani, pra{uvaj}i gi drugite {to mislat za organizacijata i dobro slu{aj}i {to imaat da kaàt. ^lenovite na upravniot odbor ~esto dobivaat podirektni i iskreni mislewa, za razlika od vrabotenite, i za-toa imaat pristap do poinakvo, neprocenlivo nivo na uvid. Sluèj}i kako vrska so zasegnatite strani, va{iot upraven odbor realizira proces na konsultacii {to pretstavuva za{titen znak za dobro upravuvawe.^lenovite na upravniot odbor moàt, isto taka, da gi prenesat vestite od NVO do po{irokata javnost. Tie se vo mo`nost da sluàt kako pretstavni-ci na NVO pred najrazli~ni auditoriumi (biznis-zdruènija, grupi vo za-ednicata i javni slu`benici), a nivniot entuzijazam moè da stori ~uda. Postojat mnogu metodi za toa kako moàt da go napravat ova: so pi{uvawe pisma do poddrùva~ite, so zboruvawe pred mediumite, so otvorawe vra-ti za kontakti so izvr{niot personal ili so povici za sobirawe sredstva. ^lenovite na upravniot odbor treba da nastojuvaat da zboruvaat isto i da nudat dosledna poraka za razli~nite auditoriumi. Vrabotenite moàt da im pomognat na ~lenovite na upravniot odbor pri izvr{uvaweto na ovaa uloga, so toa {to }e im obezbedat upatstva za govori i logisti~ka poddr{ka. Zna~eweto na ambasadorskata uloga na upravniot odbor treba, isto taka, postojano da se naglasuva za vreme na orientaci-jata na novite ~lenovi na upravniot odbor (vidi: Pravilen po~etok: Ori-entacijata na ~lenovite na upravniot odbor).

Upravniot odbor sluì kako vrska so celnite grupi na organizacijata.

organizaciskata kultura i za vrednostite na va{ata NVO. Potoa, verojatno, so pogolem entuzijazam }e se nafatat na svojata slu`ba vo upravniot odbor.

Pri podgotvuvaweto na orientacijata, sostavete atraktiven paket na materijali za va{ata NVO. Tie moàt da bidat dadeni vo forma na „prira~nik za upravniot odbor”, koj }e gi sodrì site su{tinski dokumenti {to im se potrebni na ~lenovite na upravniot odbor ‡ osnovnite dokumenti, izvadoci od relevantnoto zakonodavstvo (na primer, za odgovornostite i za obvrskite na upravniot odbor), zapisnici od prethodnite sostanoci na upravniot odbor, opis na rabotnoto mesto na izvr{niot direktor, strate{kiot plan, buxetot za tekovnata godina i minatogodi{nite finansiski izve{tai, koi ja pominale revizijata. Tipi~nata programa za orientacija bi moèla da izgleda vaka:

9.00 Dobredojde (pretsedava~) 9.30 Pregled na programite i na finansiite

(izvr{en direktor)10.15 Podetalen uvid vo dolgoro~nite pra{awa i

celi (izvr{en direktor)10.45 Pauza11.00 Ulogite i odgovornostite na upravniot odbor

(pretsedava~)11.30 Politikite i procedurite na upravniot odbor

(raspored na sostanocite, barawa vo pogled na prisustvoto na sostanocite, drugi o~ekuvawa vo odnos na raboteweto, konflikt na interesi) (pretsedava~)

12.15 Pra{awa i odgovori (pretsedava~/izvr{en direktor)

13.00 Zaklu~ok


8 4

29b

Upravnite odbori na su{tinski na~in go unapreduvaat kapacitetot na individualnite organizacii i na NVO-sekto-rot vo celina, za da gi zadovolat potrebite na op{testvata vo transformacija.

So ogled na toa {to NVO-i vo SIE baraat novi i odr`livi izvori na lokalna poddr{ka, upravnite odbori }e imaat vitalna uloga vo ubeduvaweto na poddrùva~ite deka neprofitniot sektor raboti na ostvaruvawe na pogole mite celi na zaednicata. Organizaciite {to sakaat da izgradat prosperitetni i pravi~ni i demokratski op{testva tre-ba da pokaàt deka dobroto upravuvawe po~nuva od doma, so angaìrani i odgovorni upravni odbori.

No, kako da mu prijdeme na predizvikot na dobroto upravuvawe? Na koj na~in liderite na NVO-i, koi nemaat ni-kakvo iskustvo so upravnite odbori, da zapo~nat da gi sproveduvaat nepoznatite idei za upravuvawe vo nivnite organizacii?

Bez ogled na toa dali ste izvr{en direktor ili ~len na upravniot odbor, zada~ata za dobroto upravuvawe moè da vi se ~ini zastra{uva~ka. Sepak, ~estopati e mnogu polesno dobroto upravuvawe da se realizira preku golem broj mali ~ekori, otkolku so eden xinovski skok. Sledej}i gi osumte ~ekori dadeni podolu, }e gi zgolemite va{ite {ansi za uspeh, }e moète polesno da go rakovodite potfatot i }e uìvate vo nego.

Zapo~nete razgovor so ~lenovite na va{iot upraven odbor za negovata uloga vo organizacijata. Ponekoga{ samoto inicirawe diskusija moè da otvori novi mo`nosti i da mu ovozmoì na upravniot odbor da ja

izbegne rutinata koja doveduva do stagnacija. Ovoj razgovor bi moèle da go zapo~nete ukaùvaj}i na toa deka noviot pristap vo rabotata na upravniot odbor bi moèl da pomogne vo zajaknuvaweto na NVO i da ja olesni rabotata na izvr{niot direktor. Obidete se da naglasite deka pogolemite trendovi vo korporativniot i vo NVO-sektorot vo svetot í davaat pogolemo zna~ewe na ulogata na upravniot odbor. Potoa, otvoreno pra{ajte gi ~lenovite na upravniot odbor kako bi moèle na poinakov ili na podobar na~in da pridonesat za razvojot na va{ata NVO.

Otkrijte {to e toa {to gi motivira ~lenovite na va{iot upraven odbor da sluàt vo odborot. Bi bilo odli~no dokolku u{te od samiot po~etok postoi konsenzus okolu toa deka rabotite bi moèle da se realiziraat na

poinakov na~in. No, nekoi lu|e sekoga{ se zadovolni so situacija status kvo i sakaat rabotite da ostanat ona-kvi kakvi {to se. Namaluvaweto na otporot kon promenata moè da zna~i potvrduvawe, no i refokusirawe na pri~inite na ~lenovite na va{iot upraven odbor za nivnoto volontersko sluèwe vo odborot. Na primer, eden

Zaklu~ok: Kako da se po~ne so dobroto upravuvawe

2

130a

~len moè da bide vo va{iot upraven odbor ednostavno zatoa {to saka da raboti so deca. Taa promena od pro-gramska dol`nost kon dol`nost na upravuvawe, moè da ja smeta za zakana za ovoj kontakt {to mu pri~inuva zadovolstvo. Vo vakov slu~aj, }e treba da go ubedite ~lenot na upravniot odbor deka duri i koga fokusot na negovata/nejzinata vklu~enost se menuva, toj/taa sî u{te }e moè da kontaktira so decata vo svojata nova uloga na upravuvawe. Otkako ~lenovite na upravniot odbor }e zemat u~estvo vo aktivnoto upravuvawe, tie obi~no mu se prepu{taat na ovoj vid anga`man.

Zazemete pristap {to ovozmoùva postepen napredok i prioritizirajte gi va{ite celi. Identifikuvajte gi najva`nite oblasti za promena vo upravniot odbor, vrz osnova na pogolemite potrebi na va{ata NVO.

Zapra{ajte se dali sobiraweto sredstva e vrven prioritet? Toga{, po~nete da predlagate skromni na~ini preku koi upravniot odbor }e moè da se vklu~i vo razvivaweto na resursite. Dali donatorite baraat dokazi za kompetentno upravuvawe? Vo toj slu~aj objasnete gi odnosite vo organizacijata na hartija i osigurete se deka tie navistina se realiziraat vo praktikata. Va`no e da se po~ne od nekade, a potoa koristete gi malite postignuvawa kako va{a platforma za promena.

Rezervirajte pogolem vremenski period, za upravniot odbor da go razgleda planot za sopstveniot razvoj. Podobro e da ne se obiduvate da go napravite toa na redoven deloven sostanok. Diskusijata }e zazeme poina-

kov pravec ‡ postrategiski i pomalku strukturiran ‡ dokolku ~lenovite imaat na raspolagawe podolgo vreme i dokolku moàt da razmisluvaat vo sredina {to go pottiknuva kreativnoto razmisluvawe. Zakaète go sos-tanokot odnapred, za da moàt site ~lenovi na upravniot odbor da dojdat. Pogriète se za toa site da gi isklu~at mobilnite telefoni! Moè da vi pomogne da pokanite nadvore{en olesnuva~. Spisokot na indika-tori za proverka na sproveduvaweto daden na krajot od ovoj prira~nik, nudi dobra pozicija za zapo~nuvawe na razgovorot na upravniot odbor za upravuvaweto i za negovata uloga.

Bidete sigurni deka upravniot odbor i izvr{niot direktor mu prio|aat na procesot na promena kako na zaedni~ki potfat. Nitu eden od niv ne moè sam da go isturka procesot na promena. Zajaknuvaweto na

raboteweto na va{iot odbor treba da bide rezultat na zaedni~kite napori {to se baziraat na zaemnata do-verba i na poddr{kata. Va{iot pretsedava~ i izvr{niot direktor }e sakaat mnogu rano i mo{ne ~esto da zboruvaat za procesot na promenata, dogovaraj}i se za soodvetnite strategii i zaedni~ki celi. Dokolku tie ne se vo dobri me|usebni odnosi, {ansite procesot da bide teòk se u{te pogolemi.


3

4

5

30b

Zemete gi vistinskite lu|e vo va{iot upraven odbor. Dobroto upravuvawe moèbi e vkoreneto vo institucio-naliziranite strukturi i proceduri, no oìvuva kako dinami~no liderstvo samo dokolku lu|eto vo va{iot

odbor znaat kako da go koristat kako mo`nost za rabota {to pri~inuva li~no zadovolstvo. Angaìraweto novi ~lenovi vo upravniot odbor koi gi spodeluvaat vrednostite na va{ata organizacija, se dobri timski igra~i i se podgotveni da u~estvuvaat vo aktivnoto upravuvawe, moè da bide eden od prvite ~ekori {to treba da gi napravi va{ata NVO. Lu|eto koi nemaat dovolno vreme i energija da mu se posvetat na upravniot odbor, vero-jatno }e gi zabavat va{ite napori za promena.

Posvetete resursi na organizacijata za da go razviete upravniot odbor. Dobroto upravuvawe ne treba da bide skapo, no nemu sepak mu treba mal del od resursite na va{ata organizacija, dokolku sakate dobro da funk-

cionira. Potrebnite sredstva moàt da bidat tolku mali kolku da obezbedat obrok na eden ve~eren sostanok na upravniot odbor, koga ~lenovite se gladni po naporniot raboten den. Podocna, moèbi, }e sakate upravniot odbor da go vklu~ite kako posebna stavka vo va{iot godi{en buxet. Ovie sredstva moàt da se iskoristat za sostanok so no}evawe ili za da se angaìra olesnuva~ za samoocenuvaweto. Nezavisno od toa kolkavi se sred-stvata {to }e treba da gi odvoite za va{iot upraven odbor, toa }e bide dobra investicija.

Prifatete go faktot deka za toa }e bide potrebno vreme. Strukturite, procesite i stavovite treba da se menuvaat odvnatre. Premnogu promeni odedna{ moàt da predizvikaat naru{uvawe. Lu|eto treba da se

naviknat na novite na~ini na razmisluvawe i da se ~uvstvuvaat udobno vo pogled na razli~nite pristapi. Dajte si dovolno vreme za da gi vovedete novite idei vo va{iot upraven odbor.

Spisokot na indikatori za proverka na sproveduvaweto {to sleduva moè da vi pomogne da go zapo~nete razgov-orot za upravuvaweto, fokusiraj}i go va{iot upraven odbor na oblastite kade {to negovata rabota bi moèla da bide pointenzivna. Pobarajte od ~lenovite na va{iot odbor individualno da odgovorat na pra{awata, a potoa sporedete gi nivnite rezultati ili pak, odgovorete gi pra{awata zaedno, i barajte soglasnost za ona {to upravniot odbor bi trebalo da go napravi na poinakov na~in i zo{to. Slobodno skratete go spisokot, dokolku va{ata organizacija e ponova ili pomala organizacija koja {totuku zapo~nuva da gi razgleduva praktikite na upravuvawe. Dokolku va{ata organizacija e pogolema, moèbi }e sakate da vovedete i dopolnitelni pra{awa, so koi to~no }e gi odredite posebnite oblasti na zagriènost.


6

7

831a

Otkako va{iot upraven odbor }e go izvr{i ova samoocenuvawe, verojatno }e saka da gi vovede novite praktiki postepeno - ~ekor po ~ekor. Redosledot i brzinata so koi se sproveduvaat upatstvata dadeni vo ovoj prira~nik zavisat od mnogu faktori, vklu~uvaj}i gi i edinstvenite potrebi na va{ata organizacija i fazata na razvoj vo koja se nao|ate.Na primer, upatstvoto „Upravniot odbor se razlikuva od personalot”(spored principot „Dobroto upravuvawe vklu~uva oddeluvawe na upravuvaweto i rakovodeweto”) treba da bide prvata cel za sekoja organizacija. Sepak, sproveduvaweto na slednoto upatstvo „Upravniot odbor go planira naslednikot na izvr{niot direk-tor”, moèbi }e treba da po~eka koga vo upravniot odbor nema da dominiraat ~lenovi na personalot.Va{ata organizacija treba da razmisli da donese nadvore{en olesnuva~ koj }e pomogne vo strukturiraweto na procesot na promena, vo identifikuvaweto na oblastite na koi treba da im se posveti posebno vnimanie i pri izgotvuvaweto na akcioniot plan za voveduvawe novi praktiki. Dobriot olesnuva~ moè da posreduva vo pogled na razli~nite mislewa vo va{ata organizacija i da gi razjasni ili da gi prisposobi upatstvata sodràni vo ovoj prira~nik. Pred sî, va`no e da se zapomni deka sekoja organizacija mora sama da si go izgradi svojot pat kon dobroto up-ravuvawe. So razgleduvawe, diskutirawe, tolkuvawe i so kreativno prisposobuvawe na upatstvata sodràni vo ovoj prira~nik, va{ata NVO navistina moè da ostvari dobro upravuvawe i, na toj na~in, zna~itelno da se zaloì za neprofitniot sektor vo SIE. Toa }e bide vozbudlivo patuvawe polno so predizvici.

Vi poèluvame golem uspeh!


31b

Na{ata organizacija ima formalno vospostavena struktura na upravuvawe.

Na{iot upraven odbor odlukite gi donesuva kolektivno.

Na{iot upraven odbor ima nazna~en lider ili pretsedava~.

Na{iot izvr{en direktor ima opis na rabotnoto mesto vo pismena forma, vo koj{to e daden pregled na o~ekuvawata od rabotata i pregled na celite.

Na{iot upraven odbor sekoja godina pravi vrednuvawe na rabotata na izvr{niot direktor.

^lenovite na personalot, vklu~uvaj}i go i izvr{niot direktor, ne se istovremeno ~lenovi na na{iot upraven odbor so pravo na glas.

Izvr{niot direktor ne e pretsedava~ na upravniot odbor.

Na{ata organizacija ima izjava za misijata, koja{to e poznata vo celata organizacija.

Na{iot upraven odbor se fokusira na strategiskoto rakovodewe i na razmisluvaweto za „golemata slika”.

Spisok na indikatori za proverka na sproveduvaweto na dobroto upravuvawe

Dali va{ata organizacija e posvetena na dobroto upravuvawe? Upotrebete go sledniov spisok na indikatori za da go rangirate raboteweto na va{iot upraven odbor. Dokolku imate komentari, zapi{ete gi vo prazniot prostorot po sekoja re~enica. ^lenovite na upravniot odbor treba da gi sporedat svoite odgovori i zaedno da gi identifikuvaat prednostite i slabostite. Potoa mo`e da sleduva akcionen plan za podobruvawe na raboteweto na upravniot odbor.

32a


Na{iot upraven odbor ne se zanimava so mikrorakovodewe, nitu pak e nepotrebno vklu~en vo operativni detali.

Na{iot upraven odbor se griì za soodvetno planirawe vo ramkite na organizacijata.

Na{iot upraven odbor se griì za toa redovno da se pravi vrednuvawe na programite i na raboteweto, no i da se postapuva spored niv.

Na{iot upraven odbor znae kolkavi se finansiite na organizacijata i redovno ja nabquduva finansiskata sostojba.

Na{iot upraven odbor se griì za postoeweto na vnatre{nite finansiski kontroli i za funk-cioniraweto na istite.

Na{iot upraven odbor se griì za redovnata revizija na smetkite na organizacijata.

Na{iot upraven odbor u~estvuva vo razvivaweto na resursite.

Na{iot upraven odbor se griì za toa organizacijata da izgotvi i distribuira godi{en izve{taj.

^lenovite na na{iot upraven odbor ne dobivaat nadomest za nivnata slu`ba i nemaat nikakva direktna ili indirektna korist od nivnoto sluèwe vo odborot.

32b


Na{iot upraven odbor ima vospostaveno politika na konflikt na interesi i ja sproveduva.

Na{iot upraven odbor postavuva visoki profesionalni i eti~ki standardi.

Na{iot upraven odbor ima jasen paket pravila i proceduri za sopstvenoto rabotewe.

Na{iot upraven odbor se sostanuva redovno, na odnapred zakaàni datumi.

Site ~lenovi na upravniot odbor na sostanocite doa|aat navreme i podgotveni da u~estvuvaat vo postapkite.

^lenovite na upravniot odbor se fokusiraat na vospostavuvawe na politikata na organizaci-jata, nadzorot i na strate{koto naso~uvawe.

Sostanocite na upravniot odbor vklu~uvaat aktivna diskusija i donesuvawe odluki, a ne avto-matsko odobruvawe i slu{awe na izve{taite na personalot.

Na{iot pretsedava~ znae kako da gi vodi diskusiite, kako da ja odrùva disciplina i da gi vklu~i site ~lenovi na upravniot odbor vo zavr{uvaweto na neophodnata rabota.

Sostanocite na upravniot odbor se pridrùvaat do prethodno utvrdeniot dneven red.

33a


Na{iot upraven odbor ima zapisnici od site negovi sostanoci.

Site ~lenovi na upravniot odbor imaat pismeni upatstva, vo koi se navedeni o~ekuvawata od nivnoto sluèwe vo odborot.

Na{iot upraven odbor dobro raboti kako tim.

Na{iot upraven odbor si postavuva svoi godi{ni celi.

Na{iot upraven odbor redovno pravi procenka na svoeto rabotewe.

Individualnite ~lenovi na upravniot odbor sluàt odredeni mandati vo ramkite na sistemot na redovnata rotacija.

Na{iot upraven odbor strategiski angaìra novi ~lenovi.

Novite ~lenovi na upravniot odbor celosno se orientirani vo vrska so organizacijata i sluèweto vo odborot.

^lenovite na na{iot upraven odbor rabotat entuzijasti~ki, kako ambasadori na orga-nizacijata.

33b

Izvori

BoardSource. The BoardSource Governance Series.(Washington: BoardSource, 2003).

Hnat, Volodymyr, Olena Houmenyuk, Marilyn Wyatt, Edward Zahkarchenko. Nonprofi t Governance Practices in Ukraine. (Washington: BoardSource, 2003). www.icps.kiev.ua/doc/ngo_governance_eng.pdf

International Center for Not-for-Profi t Law. “Integrity, Good Governance, and Transparency. Rules for Self Regulation.” www.icnl.org/gendocs/selfreq.htm

Levente Mura-Mészáros, Judith R. Saidel, Balázs Sátor, Marilyn Wyatt. Nonprofi t Governance Practices in Hungary. (Washington: BoardSource, 2002). www.csdf.hu/angol/ngo.doc.

Sátor, Balázs. “Introducing the Concept of Governance.” Alliance 8:4 (December 2003), 38-39. www.allavida.org/cgi-bin/click.cgi?id=29

Wyatt, Marilyn. “Access, Accountability, and Advocacy: The Future of Nonprofi t Governance.” Global Connections 4 (August 2002). www.resource-alliance.org/documents/Issue_4_August_2002.pdf

---------. “New Approaches to Governance in Central and Eastern Europe.” Alliance 8:4 (December 2003), 36-37. www.allavida.org/cgi-bin/click.cgi?id=28

34a

RusijaEstonijaLetonijaLitvanijaBelorusijaPolskaUkrainaRepublika ^e{kaSlova~kaMoldavijaUngarijaRomanijaSrbija i Crna GoraBugarija

Maked

onijaA

lbanija

Bosna i

Hercegovina

Hrvatska

Sl

ovenija

CIP ‡ Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

061.2:005(035)

VAJAT, Merilin

Prira~nik za upravuvawe so nevladini organizacii / Merilin Vajat; Rabotna grupa od Sredna i od Isto~na Evropa za upravuvawe vo neprofitni organizacii. ‡ Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo ‡ Makedonija, 2007. ‡ 70 str.; 15x21 sm

ISBN 978-9989-185-09-0

a) Nevladini organizacii ‡ Upravuvawe ‡ Prira~nici

COBISS.MK-ID 68842762

rrabotna grupa od sredna abotna grupa od sredna ii od isto ... · pdf fileve molime va{ite...

Documents