sanacija visokovodnih nasipov na …zunanji nasipi so ob morju, potokih in kanalih, notranji -...

Z. ZORIČ B. ROŠKAR

- 153 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

Zdenko ZORIČ* Borut ROŠKAR*

SANACIJA VISOKOVODNIH NASIPOV NA STRUNJANSKI REČICI

POVZETEK

Soline Strunjan so nastale na ravnici pri iztoku Strunjanske Rečice. Skozi dolgoletno delovanje se je razvil sistem nasipov in kanalov, ki dajejo zanimiv krajinski videz, kakor tudi poseben tip habitata. Z opuščanjem solinske dejavnosti je prišlo do opuščanja vzdrževanja nasipov. Visoka plima 1. decembra lani je na več mestih prebila nasip ob Rečici in povzročila škodo na solinskih poljih, ki še delujejo. Po upadu vode je bila izvedena začasna sanacija. Letošnjo jesen se je pričela sanacija nasipov v celotni dolžini Rečice. Pri sanaciji je bilo potrebno upoštevati dejstvo, da je celotno področje zaščiteno kot krajinskem park in Natura 2000. Ohraniti je bilo potrebno obliko nasipov, videz suhozidov in vse habitate. Novi zidovi so sicer iz armiranega betona, ki zagotavlja ustrezno stabilnost in trdnost, vendar je le-ta skrit v ozadju. Pri gradnji zidov smo se srečali s problematiko dostopa do mesta gradnje, saj je edini dovoljeni način po obstoječih ozkih nasipih, torej je možna samo uporaba mini mehanizacije. Ta način gradnje zahteva izreden napor izvajalca del, kakor tudi bistveno večje stroške del. Obnova nasipov pa je nujna, če želimo ohraniti značilnosti slovenske obale.

UVOD

Strunjanska Rečica teče južno od Strunjana po Strunjanski dolini, ki je sorazmerno kratka in ozka. V najširšem dolinskem delu doseže širino do 400 m. Ta predel je tudi najbolj intenzivno kmetijsko obdelan. Rečica izvira pod hribovjem Malija, dolžina od izvira do izliva je cca 5 km, od tega je 2 km v hribovitem področju. V spodnjem toku je Rečica naplavila večjo ravnino, na kateri so nastale soline. Ravninski predel med cesto in morjem je svojstven v več pogledih. Gre za področje, ki je le nekoliko nad povprečno morsko gladino (nad koto 0,00 m), torej bi bilo območje poplavljeno tudi ob vseh normalnih plimah. Prav to dejstvo so solinarji izkoristili za izdelavo solin, tako da so okoli ravnice zgradili nasipe in regulirali dotok vode v notranjost. Znotraj teh nasipov je še več manjših nasipov za delitev na posamezna polja. Nasipi so zgrajeni na različne načine, kar je posledica postopne gradnje, kakor tudi raznih popravil. Precej zunanjih nasipov je izdelanih iz kamnitih zidov in polnila iz lokalnega materiala. Kamniti zidovi so večji del iz lokalnega kamna peščenjaka grajenega na suho, čeprav se ponekod pojavlja kot vezivo tudi apnena, oziroma cementna malta. Danes je večji del teh nasipov v klavrnem stanju, saj se je s prenehanjem delovanja solin opustilo tudi vzdrževanje nasipov. Soline, oziroma njihova ureditev, še bolj pa njihova opustitev, torej prenehanje pridobivanja soli, so omogočile nastanek posebnega habitata s slanoljubnimi rastlinami in živalmi. Zlasti je to področje pomembno kot gnezditveno področje ptic.

* Zdenko ZORIČ, inž. gradb., *Borut ROŠKAR, univ. dipl. inž. gradb., Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj




Del dobro ohranjenega zidu.

Našteta dejstva glede flore in favne, kakor tudi kulturna dediščina solin, so botrovala vključitvi območja v »Krajinski park Strunjan«, kakor tudi v področje »Natura 2000«. S tem je prišlo tudi do navzkrižja interesov med solinsko dejavnostjo z bazeni in zaščito gnezditvenega področja in habitata določenih vrst rastlin. Situacija v bližnji preteklosti je omogočila sožitje obeh interesov, saj je bil del polj opuščen in tam zaraščanje in ptice niso bile moteče, del pa je ostal namenjen solinski dejavnosti. Soline so sestavljene iz solinskih polj, kanalov in nasipov. Nasipe ločimo na zunanje in notranje. Zunanji nasipi so ob morju, potokih in kanalih, notranji - manjši nasipi pa ločujejo posamezna polja, oziroma faze v pridelavi soli. Naloga zunanjih nasipov je zadržati visoke vode morja ali potokov zunaj polj, tako da voda ne preplavi celotnega področja. Ti nasipi so bili grajeni in vzdrževani na koto ekstremnih plim in so bili višine cca 1,70 m nad koto 0,00. V času obratovanja solin so se ti nasipi redno vzdrževali. Ker pa se je to dogajalo tekom daljšega obdobja obratovanja solin, srečamo zelo različne materiale in načine gradnje. V glavnem lahko razdelimo nasipe v dve skupini:

zemeljski nasipi, utrjeni s kamnom peščenjakom na eni ali obeh straneh, zemeljski nasipi, utrjeni z raznimi lesenimi zgradbami.

Na območju solin srečamo še vse mogoče kombinacije, kakor tudi različne izvedbe kamnitih zidov ob nasipih: suhozid, zid z apneno malto in zid s cementno malto. Skupna značilnost vseh nasipov je, da so ozki, s strmimi brežinami in zemeljsko kapo na vrhu, ki se je porasla s slanoljubnim rastlinjem.

Značilni primer nasipa s suhozidom na strani Rečice, poraščeno zemeljsko kapo in manjšim suhozidom na solinski strani.




V Rečici so tudi številni privezi za čolne. Posejani so na obeh bregovih od izliva do ceste. Izdelani so iz različnih materialov. Najdemo najrazličnejše oblike in materiale, nekateri privezi še služijo svojemu namenu, dosti pa jih je porušenih. Nekaj čolnov je tudi potopljenih.

PROBLEMATIKA

Glavni problem predstavljajo visoke plime, ker pri takih dogodkih prihaja do prelivanja nasipov in s tem posledično do poškodb in porušitve le-teh. 1. decembra 2008 je morje doseglo koto 1,68 m, kar je le 0,05 m manj od maksimalne izmerjene gladine. Morje je na več mestih prebilo nasipe in povzročilo veliko škodo na solinskih poljih. Škoda na objektih vodne infrastrukture na območju Strunjanskih solin je nastala predvsem zaradi visokega plimovanja morja in nevzdrževanja visokovodnih, oziroma visokomorskih nasipov v preteklosti. Deloma je na stabilnost samih nasipov vplivala tudi neprimerna raba tega območja za namen privezovanja čolnov, ki s svojo rabo povzročajo dodatno valovanje in spiranje drobnih frakcij izza obrežnih zidov, kar potrjuje tudi stanje nasipov na notranji (zračni) strani nasipov, ki je veliko bolje ohranjeno kakor zidovi na morski strani nasipov. Do največje škode je prišlo na visokovodnih nasipih na območju Strunjanske Rečice cca 200 m gorvodno od izliva v morje, kjer je prišlo do preboja desnoobrežnih nasipov na dveh lokacijah v skupni dolžini cca 20 m. Razen navedenih prebojev je na območju Rečice prišlo do večjih poškodb nasipa, ker je nasip v veliki meri razpokal, ustvarile so se posamezne drsine, ki lahko ob večjih padavinah ali vodostajih povzročijo nove preboje nasipov. Zanimivo je, da je stanje desnobrežnih nasipov občutno slabše od stanja levobrežnih nasipov, kar gre verjetno pripisati prevladujoči smeri valovanja morja in pihanja vetrov. Na območju visokomorskih nasipov je prišlo do manjših udrtin nasipov, ki so že bila ali pa še bodo sanirana v naslednjem obdobju.

Preboj in poškodbe nasipov ob Strunjanski Rečici

Po upadu ekstremne plime je bila izvedena začasna sanacija nasipov z vrečami, napolnjenimi s peskom. Mest, kjer so nasipi posedeni ali pa so poškodovani zidovi, je vzdolž Rečice zelo veliko, zato je sanacija nujna na celotnem odseku.




Mesta preboja nasipa po sanaciji z vrečami s peskom

Celotno področje obdelave se nahaja na zavarovanem območju Krajinskega parka Strunjan in na področju Nature 2000.

PREDLAGANE REŠITVE

Predlagana je obnova celotnih nasipov ob Strunjanski Rečici, to je od brvi za pešce do lokalne ceste. Desni breg bi uredili v celotni dolžini, levi breg pa do hiš. Ureditve bi torej zajemale sanacijo nasipov na področju, ki meji na soline. Sanacija je predvidena z gradnjo novih nasipov, ki pa bi ohranili tradicionalni videz solin in istočasno zagotovili večjo stabilnost in erozijsko odpornost. Večji del so i predvideni kamniti zidovi z zemeljsko kapo, kakor tudi zemeljski nasipi, zavarovani z lesenimi objekti. Poglobiti in očistiti je potrebno tudi kanal v sredini Rečice, da se omogoči dovoz z manjšimi čolni. Potek nasipov (trasa) je ostal nespremenjen. Problem privezov bo rešen z izgradnjo tipskih pomolov iz lesa. Lokacija teh pomolov je predvidena ob levi brežini od brvi do prvih hiš. Višina nasipov je bo na koti +1,80 m, kar je 0,07 m nad najvišjo zabeleženo plimo. Ta višina je tudi višina ostalih nasipov ob morju, kakor tudi kopališča in ostalih nižjih predelov. Sanacijo lahko delimo na dva odseka in to:

od morja do P10, kjer bo nasip izdelan iz kamnitih zidov na Rečični in solinski strani, vmesnega polnila iz zemlje in zemeljske kape. Ta osnovna oblika ima nekaj različic glede na položaj zidov,

od P10 do P12, kjer bo izdelan zemeljski nasip, zavarovanje ob Rečici bo iz pilotov in brun.

Predlog sanacije v osnovnem projektu.




V nadaljevanju bo obravnavan samo prvi odsek, ki je trenutno v gradnji.

Normalni profil – nasip s zidovi

Zaradi varstvenega režima je bila s strani pogojedajalcev predpisana uporaba lokalnih materialov. Izgled novih zidov - nasipov mora biti podoben sedanjemu stanju, oziroma tistemu iz časa obratovanja solin. Sanacija nasipov je zasnovana kot nasip z obojestranskimi zidovi in zemeljskim polnilom in s kapo iz zemlje, ki se pozneje zaraste. Nasip torej sestavljata dva kamnito betonska zida na lesenih pilotih z vmesnim polnilom iz zemlje. Predvidena je gradnja v segmentih dolžine 6,10 m. Da povečamo stabilnost, sta zida na Rečični in solinski strani povezana z geomrežami. Taka kostrukcija dveh paralelno povezanih zidov, omogoča izvedbo vitkejše konstrukcije in uporabo manjšega števila pilotov, saj je obtežba na pilote enakomerneje porazdeljena. Horizontalne sile, torej aktivno zemeljsko silo, prevzamejo mreže in jo prenesejo globlje v zaledje, v dele zemljine, ki ne sodelujejo v pritisku na zid. Ker pa gre v našem primeru za ozke nasipe brez zadostnega zaledja nasipa, so te mreže vzidane v nasprotni paralelni zid, na katerega prav tako pritiska zemljina. Torej se večina aktivnega zemeljskega pritiska izniči. Leseni piloti pod temelji prevzemajo samo vertikalno obtežbo, oziroma težo, betona, kamna, zemljine na peti in vode. Zid je zasnovan kot kombinacija betonskega zida s kamnitim licem. Vrh nasipa se oblikuje trapezno z lokalno zemljino, s strmo brežino naklona 1:1. Da lahko oblikujemo tako strmo brežino se za zaščito uporabi kokosovo pletivo teže 600 g/m2. Površina pletiva se posuje s tankim slojem zemljine, tako da zapolni odprtine v mreži. Vrh nasipa se ne zatravi, temveč se prepusti samodejni zarasti z rastlinami tega območja, oziroma se ga zasadi z rastlinjem, ki smo ga predhodno odstranili z nasipov in med gradnjo deponirali na opuščenih poljih.

1

2 2

1

POTEK GRADNJE

Gradnja zidov in nasipov se je pričela v letošnji jeseni. Zaradi specifičnosti gradnje in številnih omejitev s strani pogojedajalcev, je prišlo do številnih sprememb in prilagoditev osnovnega projekta.




Prvotno predvideno sočasno gradnjo kamnitega in betonskega dela zidu smo morali zamenjati z ločeno gradnjo. Pri sočasni gradnji namreč ne bi dosegali predpisane kvalitete betona na področju vpliva slane vode. Ker moramo ohraniti videz starih zidov, torej suhozida, je uporabljen način zidanja z lepilom in ne malto. Lepilo se namaže samo na notranji polovici kamna in le v nujno potrebni minimalni debelini. Prostor med kamnom in zidom se zapolni z nekrčljivo malto. Na čelni strani so fuge prazne tako, da daje zid videz suhozida. Problem gradnje se kaže tudi v precej utesnjenem področju in oteženih dostopih do mesta gradnje. Dejansko je možen normalen dostop s kamioni le na enem mestu in še to le do Rečice, približno na sredini predvidenega območja sanacije. Vse nadaljnje delo je vezano na uporabo mini mehanizacije, saj zaradi naravovarstvenih pogojev ni dovoljeno nikakršno poseganje izven področja obstoječih nasipov, niti ureditev začasnih transportnih poti. Kot eden od naravovarstvenih zaščitnih ukrepov je bilo pred gradnjo potrebno odstraniti travno rušo in drugo zarast na nasipih ter jo ustrezno deponirati do konca gradnje.

Odstranjevanje in deponiranje ruše. Tako je med največjimi problemi gradnje dejansko otežen dostop do mesta gradnje. Dostop je dovoljen samo po obstoječih zelo ozkih nasipih. Ves material je potrebno transportirati z mini mehanizacijo, ki je precej omejena z nosilnostjo in je potrebno precej večje število prevozov (npr. za 1 m3 betona so potrebni 4 prevozi z mini demperjem in nato še prenos betona z bagerjem na mesto vgraditve. Da nekoliko izboljšamo situacijo in da je na gradbišču tudi močnejši stroj, primeren za zabijanje piloto,v se uporablja tudi plovni bager, ki se giblje po strugi Rečice. Posledica plovbe bagerja pa je, da je prišlo do premešanja meljastega materiala iz dna struge, ki se je iz nekoliko stabilnejše usedline spremenil v židko tekoče blato, kar pa je povzročilo dodaten problem pri izkopu gradbene jame, kakor tudi pri vseh nadaljnjih delih.

Betoniranje temelja zida na desnem bregu.




Za znižanje nivoja vode v Rečici in gradbišču je bil na ustju Rečice zgrajen jez iz pilotov in plohov, z vmesnim polnilom iz morskega blata. S pomočjo jeza in cevi v njem ter črpalk lahko vzdržujemo gladino vode, kot je pri običajnih osekah. Po potrebi jo lahko tudi nekoliko dvignemo, tako da se lahko plovni bager giblje vzdolž Rečice. Vzdrževanje nižje gladine od običajnih osek pa je problematično zaradi močnega dotoka vode iz zaledja. Problem predstavlja izkop gradbene jame na Rečični strani. Običajna uporaba jeklenih zagatnih sten je praktično nemogoča, saj smo omejeni z velikostjo mehanizacije in ni mogoč njihov transport. Zato smo se odločili za izkop večje gradbene jame in s tem tudi več izkopanega materiala. Povečani izkop pa je onemogočil sočasno delo na obeh bregovih, torej na obeh zidih na Rečični strani, saj se je pojavil problem deponiranja izkopanega materiala. Po izgradnji nekaj kampad na desnem bregu bomo poizkusili z izgradnjo zida tudi na levem bregu tako, da bi gradnja potekala sočasno, vendar v manjšem zamiku. Trenutno potekajo dela na najbolj oddaljenem delu gradbišča, torej z najdaljšimi transporti materiala. Nekoliko lažje delo pričakujemo na območju bližje mostu, saj bodo transporti krajši, oziroma bo možna vgradnja betona s črpalko. Pričakovana ocena uporabe 50 % starega kamna, torej kamna iz obstoječih zidov, se je izkazala za preveč optimistično, saj se pri izkopih izgubi več kamna kot smo predvideli in tudi količina drobnega, nekvalitetnega kamna, je večja od predvidevanj.

Desni nasip z delno zgrajenim zidom. Zid na solinski strani na levem nasipu. Gradbena dela še vedno potekajo.

ZAKLJUČEK

Z obnovitvenimi deli bomo zagotovili poplavno varnost Strunjanskim solinam. Ohranitev solin je v interesu širše javnosti, saj gre za značilno krajino, tradicionalno pridelavo soli in ohranjanje posebnega habitata, ki je na področju solin. Soline s svojimi polji so značilnost slovenske obale in jih drugje na Jadranu ne srečujemo tako pogosto. S porušitvijo nasipov bi vse te značilnosti izginile, nastalo bi povsem drugo okolje, kot je bilo tukaj tekom nekaj zadnjih stoletij.

sanacija visokovodnih nasipov na …zunanji nasipi so ob morju, potokih in kanalih, notranji -...

Documents