SirOBODHB SLOVEHIiaVíctor Mflríinoz 5#

Buenos Aires "ESLOVENÍA LIBRE" n,:

GLASILO SLOVENCEV V JUZNI AMERIKIAño (Leto) VI. Buenos Aires, 15. {ebruarja (febrero) 1948 W? (Stev.) 4.

S/ovenski bogoslovci v San Luisu SOBRE BASES SOLIDASS potnisko ladjo Santa Cruz , je dr, Di Pasqiio je na.se teologe sjjre-

dospela v Argentino — kakor je Jel ne kot begunce, temvec kot svo-bilo 7,8 poroeano — tudi dvanajsto- je Ijube in tezko zazelene prijate-riea slovenakih bogoslovcev, to jeona skupina, ki je tri mesece ca- ! "kala na prevoz V taboriscii Bagiio-li. Vsi so dospeJi zdravi in zagore- M- ; ,, TJih lie, polni miado.stnega ognjain vere v svojo novo domovino.Cfm so stopili na suho, jih je ca-^alo po latih trpkega begunskega

■moki mlad_ duhovnik' elegantne po-skíh bogoslevcih in jih zbiralokrog sebe: g. Jorge Bledel, oseb-

da bodo mogü'tamkaj' pod ■ vod- t ' -■stvom jlastnih proi/Bsorjev nada- 8 ^Ijevati svoje studije íJeverjeíno, ■ ^ íSíks.."-s kak.sno Ijiibeznijo, spretnostjo in _ , t>.- r,pozrtvovainostjo se je g. Bledel Eksc. skof Di Posquozavzel za svoje nove varovance,jim preskrbel naméstitev v seme- íje. Vsakega posebej ja objel m

mm

Eksc. skof Di Posquo

¡je. Vsakega posebej ja objel innisru, posredovaJ hitro ureditev j'f" takoj vse na razpolago,papirjev pri oblasti in jim spret- kar premore. Ni cuda, da so se hiño pomaga! preko sto teicav, v ka- poma poéutili kakor doma. Njego-terih se tujec v novem kraju brez va neposrednost, priprostost inpomoei domacinov ne znajde tako Ijubeznivost ima magicno silo, kihitro. Le tako so moglí ze po ne- vse osvaja. ie po nekaj dneh .sokaj dneh nastopiti pot v svoje no- slovenski bogoslovci spoznali, davo bivalisce San Luis. so nasli v skofu svojega dobrotne-

San Luis je glavno mesto drzave sa oceta, vzornika in duhovnegaistega imena in lezi 800 km dalee vodnika, ko so videli, kako samod Buenos Airesa proti zapadu. Ko razlaga otrokom krscanski nauk,so se slovenski bogoslovci z brzim kako zbira okrog sebe moiko in..cuyanom" voziJí po brezkoncni zensko miadino, organizirano vravnijij, ki je tako vodovitna, da KA, kako se zgrinjajo okrog njegane hrani le Argentina, ampak na- mladi delavci, kako uvaja moder-siruje polovico lacne Evrope, so m> duínopastirsko sluzbo v do se-se radovedno sprasevali: „Kaksen zapuscenih predmestjih ín ka-je le ñas novi .skof, ki ñas je do- si prizadeva, da bi tudi na go-brotno sprejel v svoje okrilje in spodarskem in socialnem podroe-je tako dalec, na tem koncu sveta dvigni) (¡amoánjo prebivalstvo.mislil na ñas, ko ubogi brezdomcí Komaj dobro leto je skof Di Pa-nismo vedeli ne kod ne kara?" .«Quo na sedanjem mestu, pa se

Sicer so ze v Buenos Airesu sli- njegova plodna iniciativa pozna zesali govorití o saiiluiskem skofu le povsod. Povsod je opaziti nastav-z obcudovanjem. Dr. Emilio A. di ke siroko zasnovanega, moderne-Pasquo, tako so t'uli, je najmlajsi casu ustrezajoi-ega dusnopa-argentinski skof, pa ima ze veliko stirskega déla. Nic se ni cud¡t¡_, dairae, ki slovi ne k v Avgentini am- i® ¿e v kratkem íasu postal Ijub-pak tudi V inozemstvu. Dokfor Üenec vseh, ker dobro. preprostorimske univerze Gregoriane, je v l.judstvo vidi njegova déla, ki muavoji argentinski domovini poz- Jil' narekuje njegovo plemenitcnan kot najspretnejsi organizator duhovnisko srce, prav po aposto-Katoliske Akcije, inozemstvo pa lovem izreku, ki si ga je izbral za •ga pozna kot navclusenega vodite- vodilo svojega .skofovanja: QuiIja argenlmskega zosizma. Pred praee.st, in solicftudine — oni, kínedavnim je zastopal Argentino je'postavljen za vodnika vernikomna mednarodnem zosisticnem kon- naj bo gorec v svoji sluzbi.gresu V Montrealu (Kanada). Slovenski bogoslovci so BoguKdor je ímel priloznost, da je pri- iakreno hvalezni, da jim je v svojisel z lijim V dotíko, ne more poza- dobrotni Previdnosti naklonil ta-biíi njegove Jjubeznivosti in pri- ko velikega dobrotnika kakor jesrcnostj, s hatero takoj vsakega sanluiski skof Mons. dr. Di. Ps-osvoji; njegove globoke naobraz- aquo, ki jim je sirokosríno in plebe in sirokih pogledov, ki mimo menito omogocil nadalnji stuclij.•malenkostnih osebnih vprasanj Ko bo clograjeno novo semenisce,tehtajo vedno celoto. Zopet drugi I" gradi blizu mesta, seao hvalili njegovo priprostost, is- bodo slovenski bogoslovci s profe-kreno poboznost in clovekoljub- sorji vred tja preselili. Cim dospenost, s katero bi hotel vse Ijudi, ostaJa polovica slovenskih teo-k¡ so mu blizu in dalec, osreciti. Jogov, ki je oatala v Brixenu, bo

Vendar je resnicnost nadkrilila bogodlovna fakulteta mogla pri-vsa pricakovanja, Prevzv. vladika veíi s poukom.

'

Van llegando siempre más gentes nuestras a la Argentina. A estahermosa tierra que tan generosamente les abrió sus puertas, y Ies ofrece todos los medios necesario para su permanencia, llegan los eslovenoscomo víctimas de la revolución comunista, que esclavizó su patria. Poreso vienen decididos y convictos anticomunistas; muchos de ellos, comoconsecuencia de las violencias comunistas, perdieron a sus padres, ymuchos de ellos también, derramaron su sangre, cuando quisieron librara su tierra y sus hogares de la mayor catástrofe: el comunismo, quearrastra tras sí la desgracia y la esclavitud de las naciones. Nosotros sabemos, que el País, que nos acoj'íó, sabe lo que significa el comunismo,y que nosotros estaremos dispuestos, aquí, siempre, y donde sea, unimosen un caso de necesidad y de prueba, para luchar contra la maldad comunista.

El pueblo esloveno es también profimdamente católico, y nuestrapiedad religiosa es conocida en todo el mundo. En el corazón de Eslove-nia, en nuestra capital Ljubljana, antes de la segunda guerra mundial,realizónronse magníficos y hermosos congresos católicos internacionales,y reuniones religiosas que irradiaron luces de fe sobre el mundo. La Argentina se siente orgulloso de sus sólidas bases de cultura hispana, y,entre los países de América Latina, es Ella la que se hiergue, ofreciendoal catolicismo la más generosa y nesesaria ayuda. Las tareas de lasinstituciones religiosas son amplísimas, y se ansia una siempre mayorexpansión. Hace unas semanas, se radicaron en San Luis un grupo deprolesorfes teólogos y seminaristas eslovenos; los recibieron allí con lamayor cordialidad, y Ies ofrecieron cuantas facilidades necesitaban parasu trabajo. Al ver la recepción de este grupo de eslovenos de elevadaeducación y cultura bajo el amplio cielo argentino, lodos sentimos en lomás profundo de nosotros mismo, que los católicos argentinos queríanseñalar que nos ofrecen como patria nuestra su patria Argentina de talmodo que nos sintiéramos como en nuestro propio hogar, y nos arraigáramos en esta tierra de bienaventuranza.

Nuestros trabajadores están tomando trabajo en establecimientosparticulares, o en los de obras públicas del estado. En todas partes comprobamos, que la justicia social, en cuanto se halía realizada y en loque se está realizando, se halla en la más elevada cúspide, y que el gobierno le ofrece su apoyo y su ayudo. En parte alguna se hallan huellasde ninguna clase de explotación capitalista; por el contrario, en todaspartes se ve, que el estado director de la República Argentina, se preocupa de librar al trabajador de dicha explotación.

Al mismo tiempo, comprobamos con alegría y orgullo, que venimosa una nación que ocupa, con firmeza cada vez mayor, un lugar directivoen el coro de naciones americanas. Bajo la conducción del actual presidente, GENERAL JUAN DOMINGO PERON, la Argentina se puso en elprimer lugar, al frente de la América Latina, y también en los organismos internacionales mundiales aumenta cada vez más el respeto haciala República Argentina, por su significación en el conjunio económicomundial, y por su acertada intervención en los acuerdos político-económicos universales, que tienden siempre a asegurar definitivamente la pdzmundial. Las más altas personalidades reconocieron que la Argentinasólo se presta a intervenir y apoyar los acuerdos mundiales guiados porlos mejores y más bellos ideales. Fué así como el Santo Padre Pie XIIalabó repetidamente la acción de la Argentina pora ayudar a las naciones de Europa, que carecen de los elementos más necesarios y se hallan sometidas a las más duras pruebas sociales; esas naciones expresaron su agradecimiento a la SEÑORA MARIA EVA DUARTE DE PERON,por la ayuda que esa ilusfrísima señora proporcionó y ofrece a los seresque se hallan en la desgracia y la pobreza.

Na trdnih temeljihVedno vec prihaja nasih Ijudi v

Argentino V to lepo dezelo, ki jimj'9 tako gostoijubno odpria svojavrata in jim nudi vse moznosti zaobstanek, prihajajo Slovenci kotzrtve komunisticne revolucije, kije zasuznjila njihovo domovino.Zato prihajajo vsi kot prepricaniin odloiíni protikomunisti; mnogimed njimi so zaradi komunistic-nih zloí'inov izgubili svoje starisein ^ogi med njimi so prelivalísvojo kri, ko so svoje domove insvojo domovino hoteli ubranitipred to najvecjo katastrofo: ko-munizem prinasa vsem nesreco innarodom le suzenjstvo. Vsi mi ve-mo, da ¿ivimo v deííeli, ki se tudi

zaveda, kaj pomení komunizem inzato smo vsi iz silnih preizkusenjvedno in povsod pripravljeni po-magati z vsemi silami vsem tistim,ki se hocejo ubx*aniti zla komuniz-ma.

Ñas slovenski narod pa je tudigloboko katoliski in njegovo ver-sko (Íuvstvovaíije je znano po vsemsvetu. V osrcjii Slovenije, v nasiprestolnici Ljubljani, je bilo rav-no pred drugo svetovno vojno veczelo lepo uspelih mednarodnih ka-toliskih kongresov in versldh pri-reditev, ki so odmevalo po vsemsvetu. Argentina je ponosna natrdne temelje spanske kulture inmed dezelarai latinske Amerike jeArgentina tista, ki se more posta-

.(Dalje na 2. straiii)

Stran 2. S V O C .0 N A « L O VN11 AStev. 4.

Voliiv© V Argeniini 12 VSEGA SVETAPü argejitiiískih ustavnih dolo-

cilih .volijo pvedseclnika drzave 7.adobo 6 ]et, poslanska zbornica insenat pa izmenjata po eno tretji-110 svojih rdanov vsaki dve leti.Dnc 7. marca bomo videli prvic,

kako potekajo talco volitve v nasiiiovi domovini.

Vsakogar izmed ñas gotovo za-iiima argentinsko politiéno zivlje-iije, kakor tudi stranke, ki se bo-do pri boclocih volitvah potegova-le za Ijudsko zaupanje.

Poglejmo clanes argentiiiske po-liticiie stranke:

1. Peronisti: Je to nova politií-na formacija, ki je po zaslugi nje-nega voditalja J. D. Peróna, pred-sednika driíave, v najkrajsem casa dosegla tak razmah, da danésdejansko obviada politicni poloííajV deiceli. General Perón je zlasticlslavstvu dal take ugodnosti. ka-korsnih prej ni dala nobena stran-ka in nobena viada. „Menos ricos,menos pobres!'' („Manj bogata-sev in manj revezev!") — s temje dobi'o znacen program Peroni-stov. Gospodarski iñ socialni dvigArgentine je v kratki dobi Pero-novega viadanja dosegel take yi-sine, da o tem govori ves svet.Kljiib O('itkom, da je stranka dik-

I Niidaljevanje s 1. strani)

viti s tem, da nudi katolicizmunajodlicnejso podporo. Delovanjever.skih ustanov je zelo razseznoin stremi za cim popolnejso obli-ko. V san Luis pa je pred nekajtedni pri-sla skupina .slovanskihteolüAkíh profesorjev in bogoslov-cev; sprejeli .so jih tam najgosto-Ijubiieje in jim ponudili vse moz-nosti delovanja. Ko je bil sprejetpod argentinsko streho ta sloven-ski visokosolski zavod, smo vsi za-«■^utili, da nam hocejo argentinskikatoliki u.stvariti tako pribezelis-<~e, kakor ba bi blli kakor doma.

Nasi delavci se sedaj prijavlja-jo na délo v razna podjetja, "ki sozasebna ali pa pod nadzorstvomclrzavnih ustanov. Povsod srecuje-jo, da so vse uredbe in napravesocialnega znac'aja na viSku in dajim nudi viada vso pdporo. Nikjerni skdov kakega kapitalisticnegaizrabljanja; obratno — na vsehmestih se vidi, da skrbi viada ar-gentinske republike zlasti zato, dazasciti delavca pred vsemi izrod-ki kapitalisticnega izrabljanja.

Obenem pa se s ponosom zaye-damo, da prihajamo v dezelo, kivedno bolj vidno prevzema vod-stveno mesto v zboru ameriskihdrzav. Pod vodstvom sedanje vla-de generala Juana D. Peróna jeAi'gentina med di-zavami latinskeAmerike prodrla na prvo mesto,pa tudi V mednarodnem zboru vpo-stevanje argentinske republike tako narasiía, da se pov.sod priznavane samo njen izreclno vazen pomenA' gospodarskem razvoju sveta,ampak tudi ena izmed vodiinihvlog Argentine pri urejanju med-narodnih zadev tako, da se zago-tovi trajen mir na svetu. Kakosluzi vloga Argentine samo lepimidealom svetovne ureditve, se naj-lepse vidi iz tega, da so najvisjeosebnosti to priznale. Tako je sv.oce Pij XII ponovno pohvalil déloArgentine za pomoc evropskim na-rodom, ki trpe pomanjkanje innajvisje mednarodne socialne us-tanove so javno izrelde zahvaloSeñori Evi Marii Dvarte de Perón za pomoc, ki jo viaoka gospaizkazuje Ijudskim mnozicam v sti--skí in potrebi.

, I . • r. T,iin íp büa skladbc prcáete duba „dekadentne za-tatorska, viada V strankl siroka ^eja med Fraucjo m ^ Evrope". Zlasti SostakoviS je sedemokracija. Peromsti so si V no- odprU in je b.l p,,ed kratkim veljal za pravovernegatranjih vohtvah, ki so se pred ne- Prancijo in Spanijo ves promet. ^ J J „sovjetske" glasbe, sedaidavnim vrsile po celi dezeh, .sami ^¡ja z.apvta v letu 1946. m sicei zlahko izbrah svoje kandldate za zahtevo komumsticmh clanov veakcionarna. Komunístí sozboriüco in senat. Brez dvoma bo- ^oske vlade. Pogajanja za obnovo p ^ „ 0-do Peronisti iZsli IZ bodoclh voli- so bila sicer zelo diskretna, .ti zatev kot vodüna stranka. dar pripisujejo temu dogodku velik po- ■ ^

2. Radikali (Unión Cívica Ra- mon. Nekateri J Pogodbo za Avstríjo bodo znova zadical) so stranka premoznega mes- like potrebe za dogodkov, do íeH pripravljati zastopniki stirih gtavcanstva zastopniki denarmh kro- i" nih zunanjih minístrcv (ZóruienTl

dkvno poirto ¡n'^^spodarstvo. U.no upo,i v í™-"™J» r felrul " "".f''."rZdaj so V ostri opoziciji proti Pe- ápanskem Maroku. - Amerilka agenci-ronistom iz dveb razlogov: izgu- ja ,.United Press" pa poroca, da je vía- ^bili so oblast in novi rezim jim je ,|a V Washingtonu zelela, da naj se ze- . „ . ^

lahko izbrali svoje kandldate zazboriüco in senat. Brez dvoma bodo Peronisti izsli iz bodoííih voli-tev kot vodüna stranka.

2. Radikali (Unión Cívica Radical) so stranka premoznega mes-canstva, zastopniki denarnih kro-gov, veleposestnikov in je ta stranka do Peronovega prihoda vodiladrzavno politiko in gospodarstvo.

so pa cez noc ugotovin, aa je njegovaglasba reakcionarna. Komunisti so to-rej celo v notah odkrili nevarnoati zasvoj rezim.

Pogodbo za Avstríjo bodo znovaceli pripravljati zastopniki stirihnih zunanjih minístrov (Zdruzene drzave, Anglija, Francija in Sovjetskazveza) na konferenci, ki se bo sesla dne20. fabruarja na pohudo amerilke vJadeV Londonu.

Angleske radijske poslajnalozil nekatere dolznosti, ki gre-do zlasti v korist delovnemu Ijud-stvu. Tako so proti dolocbarn novemoderne socialne zakonodaje ter.so proti temu, da bi oblást dikti-rala mezde za delavstvo.

3. Socialisti: zaenkrat so stranka brez posebne politit'ne moci. Sa-mi vabijo volilce z izrazom, da bo-di socialistif'na stranka „control.indispensable" — nujno ptrebnakontrola v politicnem zivljenju de-zele. '

4. Koinunifiti: Tudi te tice ima-mo V Ai'gentini in vedi jih istiskrivni stroj, ki giblje vse komu-nisticne stranke sveta, govore istenaucene fraze in se posluzujejoistih preizkusenih sredstev kotkomunisti drugocl. Izgleda, da imaargentinski komunizam vecinosvojih pristasov msd priseljenci,ki so prejsnja leta prihajali v dezelo. Naravno je, da z vsemi sila-mi nasprotujejo generala Perónu,ki je V praksi dokazal, da se dajotudi izven komunizma re.Aiti perecí socialni problemi. Mi dobrovemo, da komunistii-ni stvanki ninobena stvar bolj neljuba kakordobro placan' in zadovoljen dela-vec in mali clovek. Komunisti vdezeli svobode krice proti diktatu-ri in nasilju, med tem ko lahkozborujejo, volijo svoje poslance,izdajajo svoje casopisje in vrsesvojo propagando. Kje v od Rusovzasuznjenem delu Evrope je mo-goée, da bi opzicijska stranka ime-la take ugodnosti? Pri teh volitvahbode sli s komunisti od komuni-sticne internacionale placani Ijud-je ter oni delcek naroda, ki se danés verjame, da bo pod rdeocozvezdo zivel brez déla v udobju inizobilju.

Po dolgih letih trpljenja in na-silja bomo spet imeli priliko vide-ti, ka_ksne so prave demokraticnevolitve, pa tudi priltko videti, kako se zna pri volilni skrinjici od-lociti clovek, ki mu je demokra-ticno polifcicno misljenje preslo vmeso in kri.

lezniski promet mecí Francijo in Spanijoeimprej obnovi in da se spravijo te ze-lezniske proge v najboljse stanje, ker bibile te proge ailno potrebne, ce bi se kajzgoclilo „zaradi napetost! med vzhodomin zahodom".

Treíja obletnica jaltskih dogovorovje V prvi polovíci fabruarja dala povodraznim listom za ugotovitev, da se sko-raj da niti ena tocka iz tistih dogovorov ni izvedla in to zaradi stalisca So-vjetske zveze. Sovjeti in njih komisarjiV balkanskih in arednjeevropskih drza-vah se niso drzali niti ene dolocbe, kije bila sklenjena o tem, kaj naj se zgo-cli V osvobojenih, oziroma zasedenih dr-zavah.

4

Veliko trenje med komunisti in nji-hovinii" .naspi-otnikí se uveljavlja naCeskoslovaskem, kjer bodo na pomladvolitve V novi parlament. Glavni, nas-protniki komunistov so Ijudska stranka,Beneseva narodno socialnn stí-anka insocialni demokrati. V vladi .sicer se niprislo do preloma, dasi komunisticni no-tranji minister s svojo tajno policijo navso silo pripravlja svoj ..uspeh" pri volitvah; paí pa je prislo do preloma vdoslej enotni vseuceliski organizacijiceske mladine. Na zadnjem kongresuje hilo 7. vecino glnsov sprejeto, da ce-ska vseuciliska organizacija izstopi iz..Svetovne zveze clemokratske mladine",ker je slednja le krinka za komunistic-no delovanje. Za izstop so glasovali zastopniki mladine smeri, kí se naslanjajona Ijudsko stranko, narodno socialnozvezo in na sociainodemokratsko stranko. Na zborovanju je prislo do hrupnihprizorov in so protikomunístí prevpilikomuniste s tem, da so vzklikali Niko-laju Petkovu, voditeJju bolgarske opozí-cije, ki so ga komunisti obesili, ker jebil V opoziciji proti njiin.

"

e veckratobjavljajo izvleeke clankov, ki jih o taz-merah na Poljskem pise vodja poliskekmetske stranke Stanislav Mikolajcik.Poljska viada je proti temu protestiralaV Londonu in isto je storil tudi poljskiveieposlanik v "Washingtonu, ker soameriske postaje tudi zacele objavijatite cianke.

Ameriska viada je sredi prejsnjegameseca objavila del dokumentov o so-delovanju Stalina in Hitlerja v prvitrotjini druge svetovne vojne. Sedaj sopa V Moskvi zaceli objavijati tiste nem-ske dokumente, kí govore o sodelova-nju med Nemcijo, Anglijo in Francijopred monakovskim sporazumom v letu1.038., ko je bila prva delitev Ceskoslo-vaske. Toda te dokumente objavljajo sovjeti samo V izvJackih in s svojimi ko-mentorji, v katerih se trudíjo dokazati,da je vsega kriva viada Zdruzenih dr-

Gospodarski blok med Francijo inAnglijo za skupno nacrtno izrabljanjeafriskih posestev se snuje in so se v tanamen zaceli prvi razgovori raed angleske in iraneosko vlado.

Predsednik eilske republike GonzálezVidela je izjavil v enem izmed svojihzadnjih govorov, da bo razpustil in pre-povedai delovanje komunisticne stranke,ée komunistiéna stranka sama ne akle-ne, da se razpusti in da preneha s svo-jím delovanjem,

KAJ jf 1 VASIMI PESOSl!

Zbani eovjetski glasbeniki Sostako-vic, Prokofjev in Munadeli so bili z re-solucijo saraega centralnega komitejakomunisticne stranke ozigosani, da nji-hove skladbe niso v skladu z duhom se-danjih hotenj v Rusiji in da so njihove

NAélM NAROÓNIKOM IN élTATELJEM!Eo se ohracanw tokrat do Vas s to stevilko, smo iskreiw veseli,

da Vam lahko sporocimo, da naSe délo vsestransko vapreduje in datako lahko med drxgim, indi sporofimo, da je poslej na¿ stalni naslovnaslednji;

.,SVOBODNA SLOVENIJA"Víctor Martínez 50 — BUENOS AIRES

in Vas zato pvav lepo prosimo, da odslej naslavljate vse svoje dopiseva^ ta zíaslov, kjer so odslej prostorí uprave in urednistva.

Prav tako smo srecni. da moremo ugotovití, da se krog nasihstahiih narocnikov lepo veca; pa ne $amo to! Mnogi novi narocnikinam sporocafn, da so veseli, da je zaévl izhajati tak list in da namrcZc mnogo uspeha in boijegn blagoslova. Prav lepo se jim zahva-Ijujemo za njihove ielje in jim sporoéamo, da bomo storili vse, ka.rje v nasi moH, da bo list napredoval in tako sln.ril na-si skupnosti.

Venda.r pa bo list lahko vspeval le, ce hado narocniki cim boljredno placevali narocnino; toda zacetnih teiav je toliko in stroSki,so indi se tako obseíni, da nujno prosimo vse svoje Htatelje in prija-telje, da radi prispevajo v Tiskovni sklad ..Svobodne Slovenije"!

KONZORCIJ „SVOBODNE SLOVENIJE"

Prejeli smo pismo nekega Slovencn,ki zivi ze 15 let v Argcntini. Naiocañas Hst in ñas vprasuje. kaj je z nje-

® goviin denarjem, ki ga je pred vojnopostal V domovino in dal vloziti v nekoIjubijansko banko. Bilo je 1000 pesov.

Usoda tega denarja je taks-íc- Za1000 pesov ,ie banka taki-at prejda pi-í-

^ blizno 11.000 dinarjev. Ko so zassdiiLahi Ljubijano, so uvedJi .svoj denar indinarje zemenjali tako. da je bita Vai^avloga V banki prepisana v laéko ¡hn itije znesin 4180 liv. Ko je büa Jugoslavi-ja osvobojena, je Tito te íaske lir» za-menjai spet v dinarje, tako da so sedajV banki prepisaii vase lire v znesek 690)dinarjev. V Trstu se lahko danés kuj'i700 dinarjev za 25 pesov. Toliko je dejansko vrednih danés onih 1000 pesov,za katere ste morali trdo garati celo Jeto, da ste si jih prihranili.

TISKOVNI sklad;Za Tiskovni sklad naaega lista so

darovali: N. N. 16 dolerjev; P. 1 peso:P. L, 6 pesov; U. 1 peso; R- B. 1 peso;J. 6 pesov.

Vseni isfcrena hvala!..Svoimdna Slovenija"

PODPIRAJTEN A S L I S r í

Stev, 4,

Titovski agenti v angleákí zoni naKoi-olkem. Neki slovenski begunec na

Kovoskuin se je skusal umakniti r¿ an-

gkske V amei'iáko zono v Avstriji. Koso ga potem ameriski zastoimiki zasli-sevali, Jim je rekel: ..Iz doinovine seinsvoj áas bezal pred komunisticnim te-rorjem, ker pod Titovim rezivnom nobeiinekomunist ni zMienja varen. ZdaJ seje delovanje Titovih. agentov razsirilotudi V anglesko zono na Koroskein inzato sem zbezal tudi od taun

fee beze Iz Jugoslavije. Vkljub hudizimi in visokemu snegu na planinah Iju-

_dje se beze iz Slovcnije. Ti begunciogTomno zrtvujejo, da se priplazijoskozi mejo, ki je süno zastrazena. Ne-

kateri morajo vec dni lezati kje v snegu in prezati na priloznost, da se spJa-zijo skoz Ljudi doma süno tlacijo zdavki, kí jih Ijudje ne zniorejo veo.Trem srednjevelikim vasícam pri Rib-nici so nalozili nad niiljon, dínarjev dav-

ka za pretekio léto. Tako jih mislijopí'isüiti, da se bodo kmetje odpovedalisvojim zemljani in prestopili v kolhoze.

Na kmetih je tudi lakota vedno hujsa;

Jjudem so zivila pobrali po uradni cení,nato pa razgiasili, da lahko kmetje os-

tanek prodado po prostih cenah. Toda

odvzetih zivil oblasti niso dale v pro-

dajo, ampak se vztrajno sivi govorica,pod enega leta starosti. — V bolnisnici

in V skrivna skladisca. Obrtnikom so

' odvzeli nakazniee za zivlia. Iz podrocja

ob meji selijo cele druzine, ker se jim

zde nezanesljive.

Slovenci na grski meji. Siovenskivojni obvezanci, ki so inoroli iti sluzitredni vojaski i-ok, sporocajo domov, da

jih vozijo proti grski meji,

Nov skof. „Slovensk¡ porocevalec" je•24. deccnibra objavil novieo, da je sta-

rokatoliski skof v Zagrebu Marko Ka-

logjera posvetil za skofa vikarja Rado-vana iosta, ki bo na celu starokatoU-skib obcin v S\oven\j\. ie poprej so laz-

ni rezimi podpirali starokatolisko cer-

kev zlasti zato, da bi slabili katoliskocerkev in vernike begali; komunisticni

j-ezinr déla sedaj isto.

Iz Spitala na Koroskem. Med SlovenciV taboriscu je bilo lani 90 rojstev, umr-lo pa jih je 10, med temi en otrok iz-pod snega Jeta starosti. — V bolnisniciV Lienzu je umrl prec. g. Tiringar Ivan,bivsi zupni upravitelj v Cesnjicah priMoravcah.

„Obrtnica" za dubovnike. Na vsemPi-imorskem, ki je bilo prikljuceno kJugoslaviji, zahteva sedaj ..Ijudska ob-last" od duhovnikov, da prosijo za do-

voljenje, to je neke vrste „obrtnico alilicenco", za izvrsevanje duhovniske slu-zbe. Ko dobe to dovoljenje, smejo selemasevati, pridigati, poucevati krscanskináuk, obiskovatí bolnike, itd. Nekateriduhovniki so to obrtnico dobili, vec kosto pa jih ni dobilo in so zato takore-koc konfiníraní v svojih zupnijah.

Komunizem in koloni na Prímorskem.Kolone so komunisticni agentje pova-bili na seatanek in tam so jim ,,tOva-risi" povedali, da naj sedaj tisto, karso prej dajali graacakom, dado drSavi.Koloni pa so se razhudili in so rekli:

„V borbi pred prikljucitvijo ste namobljubljali da bo vse last tistega, kizewJjo obdelaje, sedaj pa zahtevate odñas prideJkov." Tovaris-c pa je odgovoril;

. „To je bilo receno za zemljo, ne pa za^ridelke." Torej so sedaj tudi koloni zaeno laz in sleparijo bogatejsí.

Nezadovoljni delavcí. Delavci v ce-mentni tovami v Saloiii pri Kaiialu inV Idriji se puntaje in je morala nasto-piti stvaza „Narodna zascita". Delavcinocejo delati, ker so preslabo placani in

S/CEODNA SLOVENIJA

Novice iz Slovenijedobivajo premalo hvane. Oblasti pa

stavk ne dopuste; te organízirajo ko-

munisti samo v Italiji in Francijl,

Dr. Basaj na svobodi. Iz taborisca v

Wolfsbergu so 20. decembra izpustilidvja Basaja; obenem z njim so izpustilitudi Ambrozica, Habjana, Jarea in Ve-

hovca. Za drja Basaja Títova viada ni

mogla predlczití zadostnih dokazov, ven

dar so gn poldrugo leto tirzali v teni

taboriscu.

Cerkve bodo zuprli. „Slovenski Primo

ree" je 21. januarja objavil novico, da

je bilo na sejí ..Komínforma" v Belgra

do sklenjeno, da se v vseh balkanskih

dezelah cerkve postopamo zapro. Du-

hovnike bi vse odstranili s pretvezo, da

delajo za zahodne zaveznike. Ta pred-log je „Kominform" sprejel na izrec-no zahtevo iz Moskve in za enkrat ne bo

veljal za Cerkev na Poljskem.

Romanja na sv. Viáarje. Lanska ro-

marska doba od sv. Janeza Krstnika do

rozenvenskc nedelje je bila izredno ob-

sezna. Prislo je nad 10.000 slovenskih

romarjev in od prve svetovno vojne na-

prej ni bilo toliko romarjev v enem le-

tu. Na sv. Visarjah je bil stalno en slo

venski duhovnik.

Jubilej msgra Ivana Trinka. Dne 23.

jan. je .slavil 85 letnico rojstva msgr.

Ivan Trinko, pesnik beneskih Sloven-

cev. Svoj zívljenjski praznik je prezivel

V svoji rojstni vasici Treman na pobocju

Matajurja.

Zvezda med titovci. „Demokracijü"

poroca dne 23. jan. naslednje: „Zadnjic

sem cifal v ,.Demok2-aciji" imena novihneo-OFistov, ki sestavljajo udarno taj-nistvo obnovljene OF. Med njimi je tudi

Zdravko Pregare. Ko so nemske borde

•¿asedie leta 1941. Beograd, so pobrale

Ijudem vso hrano, likvidirale zide, ro-

pale in ubijale srbski narod. in ustano-

víle za Nemee iz „rajha" in za j.Volks-

deutscherje" posebne prodajalne za pro-

dajo nakradenoga blaga, v katerih so

lahko kupovali samo pravoverni naci-

sti in petokolonasi. In veste, kdo je vo-

díl ncko tako prodajalno v Beogradu?„Tovaris" Zdravko Pregare. Pozneje je

okupator ustanovil v spanskem posla-

nístvu v Beogradu menzo za usluzben-

ce nemskega poslanistva (med njimi sobilí gestapovci, vohuni in vaa mogocazodrga, ki je pi-ízadejala toliko gorjaJugoslovanom), Kaj misHte, kdo je vé

dil to odiicno ,,menzo"? To menzo jevodil vse do odhoda Nemcev iz Beogra-

da „tovaris" Zdravko Pregare.

§e nekatere cerne iz Slovenije. Po naj-novejsih porociiih iz Trsta ame proda-jati kmet na Vipavskem in v Brdih vinonajveé po 20 din líter. Gostilnicar placanato drzBvi 20 din carine in .sme pvo-(lajati Jiter s 3 do 4 din zasluzka. Slad"-kor stane na'Primor.skem ki je bilo prikljuceno Jugoslaviji, po 100 din kg, karznese 600 lir (skoraj 5 pesov). ¿evljisrednje vrste stanejo 4800 din par inpsenicna moka je bíla ponekod ob pra-znikih celo po 200 din kg.

Navdusenje na Prímorskem pojema.Med Ijudstvom na Prímorskem, ki se sene zaveda, kako silovito zna udarltiOZNA, raste odkrit upor in odpor. Mi-tingi niso vec polnostevilno obiskovaniali pa se na njih ze kregajo.

Ljudi selijo. OZNA je vec ljudi z Je-

aenic in iz Kranjske gore proselila vKoíevje. OZNA je priéla po ljudi tako,

kakor za casa okupacije Gestapo in jimnarodila, da naj se v dveh urah pripra-vijo za odhod in da smejo s seboj od-

nesti le 20 kg prlljage. V vsej Slove-niji so Ijudje zolo potrti zlasti v obmej-nem predelu, ker je Titova viada pro-

glasila 5 do 15 km globok pas ob mejiza varnostno nezanesljiv in izpostav-Ijen, Ljudje tolmacijo ta ukrep tako, da

bodo ljudi iz tega podrocja vse odselili.

Trgovceva dnzivetja. Goriski trgovecJauko Kozman se je presclil v Titovo

Jugoslavijo in tam pro^ajal svoje blagonaprej. Zgodilo pa se je, da so kupcizaceli godrnjati, ees da prodaja po pre- •

vísokih cenah. Kmalu so mu ocitalí, da

je ,,spekulant". Kozman je hitro uvidel,kaksne bodo sitnosti in je hitro drzavi„darova!" vse, kar je áe imel. Komunisticni dnevnik v Trstu ..Primorsko dnev-

nik" je to dejanje takole popisal: „Tov.

Kozmanu se prav dobro pocutí in resnicLna Ijubo naj javnost ve, da je miljon-

sko premozenje v blagu, ki ga je pri-

peljal iz Gorice, dal na razpolago na-bavno-pi'odajni zadrugi in se sam ne

baví veé s trgovino."

Mascevnnjé v znamenju svobode. Dne10. januarja so se jugoslovanske oblasti polastile vsega premicnega premo-

zeiija, ki ga je dr. France Vesel, tajnikSlovenskc demokratske zveze za trzas-

ko ozemljo, imel v Umagu. Vse so ti

tovci odpeljali neznamo kam. Umag le-

zi na svobodnom trzaskem ozemlju, ki je

pod upravo titovske vojske. Tako se vi-

di, da komunisticni bes ne pozna meje,ce se mu kdo upre in noce pred njimkioniti.

Razprava pruti komunisticnim zlo-<cincem v Trstu. Ko so Titovi komuni-

.sti V niaju in juníju 1046. zasedii Trst,so se komunisti na razne zloeinske Ha

cine zne.'Ii nad svojim! politicnim alí

osebnimi nasprotniki. Sedaj je sodisceiigntovilo, katcri komunisti so tedaj vTrstu ubijali in tako se je vrsila januarja V Trstu razprava proti 2arku Be-.scdnjaku. Vidaliju Borisu, Karlu Mer-zeku, in proti priprtim Vidaliju Petru,Sosicu Erminiju, Puricu Miroslavu, Ska-barju Ludvlku in Tuvcarju Jozetu. Vsiso bilí obtozeni, da so izvrsili v majuin juniju 1945. celo vvsto umorov, 2ar-

ka Besednjaka v odsotnosti jo sodisceobsodilo na 15 let jece, oba Vidalija na10 let jece, Sosica in Purica vsakega naG Jet in tri niesece, vse dodatno z iz-

gubo pravice na javno sluzbo. Skrabarje bi) oproScen zaracli pomanjkanja dokazov, Merzok in Tavcar pa sta bilaopro.scena, ker nista zagresila ocitanihde'janj.

Nova re.stavracija v Ljubijanl. Naprostoru med iüikloscevo cesto in Ko-Jodvorsko ulico je mcstno podjetje za-celo graditi veliko restavracijo, kjcr bohkrati lahko jedlo po 500 ljudi, zmoglji-vost kuhinje pa bo znasala 3000 obro-

kov dnevno. Pred restavracijo bo 700c. m parka. Nove hiSe in stanovanj-ske bloke pa zidajo vse tako, da ni vnobenem stanovanju vec kuhinje ali pagospodinjskih prostorov. Tako ho2ejoljudi prisiliti, da se bodo hranili samoV teh masovnih restavracijah pod nad-zorstvom OZNE, otrok pa nobena clru-zina ne bi smela imeti vec doma, ampak bi moraii bivati vsi v drzavnih vz-

gojnih zavodih.

Spremembe v vodstvu slovenskih gle-dalilc. Zacetkom januarja 1948. je prev-zel vodstvo vseh slovenskih gledaliScJus Kozak, profesor in pisateij. Vodilbo zlasti gledaÜSca v Ljubljani in vMariboru; Otón 2upanéic pa je bil upo-kojen. — Jus Kozak je bil ze dolgo vr-sto let élan komunisticne atranke in jebil tudi uvednik „Ljübljanskega zvo-na". — V dramskem gledaliscu v Lju-

Siran 3.

bljani pa je bil imenovan za direktorjajgralec Slavko Jan in je bil pesnik Ma-tej Pavsic — Bor odstavljen, ker se boposvetil Hterarnomu delu, kakor navaja poroíilo „Lju(iske pravice".

Nikcilaj Pirnnt umrl. V Ljubljani jev 44. letu starosti umrl akad. slikar Ni-kolaj Pirnat, ptof. na slikarski akade-miji V Ljubljani. — Bil je ze od nekdajkonumist in se je kot karikaturist pro-slavil zlasti s tem, da je na silno od-vraten nacin smesi! vse, Icar je bilo slo-venskemu Ijudstvu svetega. V zadnjihletih je postal izkljucno orodje komunisticne propagando in to najnizje vr-ste.

V Ljubljani so umrli: Emcrik Ferlinc,ing. Franto Loskot, dekan Franc Mar-kez, prof. solopetja Jos. Soklic-Dolen-ceva, nenadno pa je umrl nacelnik upra-ve narodno milice za Ljubljano majorEdi Klemcucic. — V Kranju je umrl dr.Beño Sabothy.

Koncc znanc gostiine. Znano gostilno„CinkoIe", ki je bila najprej v Kopi-tarjevi ulici, pozneje pa na mestu biv-sega „Strajzelja" na Poljanski cesti, sozaprli in jo je sedaj prevzela Ijubljan-ska obcina.

Konec Glasbeiie Matice. V Ljubljaniso namesto Glasbene Matice, ki neíias svojim delovanjem, ustanoviü „Slo-vensko filharmonijo", ki naj sluzi le,,mnozicam delovnega Ijudstva", kakornazivajo tako propagandno dele zasekomunisti. Upravnik Filharmoníje jeMarij Kozina, stalna dirigenta sta SamoHubad in neki Jakov Cipci iz Trsta, dirigenta zbora pa bosta Rado Simonittiin Valens Vodusek

Pobegli diplomat. Tajnik Titovegaposlanistva v Londonu, di-. Korenic jebil klican v Beogradu na poroíanje. KerJe najbrz slutil, kaj ga caka v domovini,je vabilo oiiklonil in objavil, da zapusíaTitovo sluzbo, ker se ne strinja Titovapolitika z njegovimi svobodoljubnimi na-

Cerkev sv. Justa v Gorici, ki je bilamed vojno poi-uiena, so popolnoma ob-novili in goriski nadskoí jo je posvetil

cine 24, januarja.

Smrtna kosa. V Kamnjah je na av.vecer umrla mati dveh duhovnikov Stan-

ka in Viktorja Stanica. Bila je stara78 let in so jo na dan sv. Stefnna po-kopali pri sv. Krizu. — V Zdi"uzcn¡h(irzavah pa je umrla sestra pokojnega

(luhovnika Andreja Smrokarja, MarijaSmrekar. Nad 35 let je b'iln kuharica vnokem urSulinskem samostomi.

Papeska podpcrna komisija je v Gorici V jezuiískem zavodu odprla poseb-

no dijasko kuhinjo. Tam se hrani dnevno 260 srednjesolcev, med njimi je tudimnogo slovenskih dijakov. Za dijaki-nje pa so odprli posebno kuhinjo prikrizarkah, pri kapucinih pa je 1. januarja ista ustanova odprla kuhinjo zareveze.

Pri posvetítvi cerkve sv. Justa v Gorici sta si dye Slovenki sepetalí vtise vslovenscini. To pa je silno razburilo ncko sivolaso itajansko gospo, ki se jezadrla; ,,Nehajta govoriti v jcziku, kiga ne morem prenasati. Tukaj se go-vorí samo v italijanskem jeziku . Slovenki pa sta se ji lepo nasmejali in jipovedali, da Bog razume tudi slovenski, ker nima tako trdc glave kakorona.

Razprodaja tobaka prosfa. V Gorici80 ukinili tobacne karto In je odslejpi'odaja tobaka svobodna.

Stran 4.SVOBODNA SLOVE NUA

Stev. I

KAJ JE NOVEGA V AROElVTÍlVÍ fLetos januaija Jt «Invpiískíh kiiíizevnikov. Ko je poznLetos januarja je sJavíJ svoj^ sedya- - --V -

[| slovenskih knjizevnikov. Ko je poznTi'goviiiska pugujunjn nied Anglijo

in Argentino so se uspesno zakljucila indtic 12. februiirja je bila v navzocnosti

predaednika repufalilce generala JuanaD, Peróna podpisana nova trgovinska

pogodba. Pogajanja so trajala skoraj triincaece, ker je bilo treba resiti mnopozelo tezkih vprasanj, zlasti pa vprasa-nje cene mesa, ki se bo izvazalo v An

glijo. Nova trgovinska pogodba bo no-süa iiiie ..andskí sporazum". Podpis nove pogodbe na obeh straneh zelo iskre-

• no pozdravljajo, zlasti pa so tudi zado-voljni .s pogodbo z Zdruzenih drzavah.

Predsednik repubJikc, general Juan D.Perón se bo v kratkem sestal s predsed-nikom unigvajske republike. Sestanekbo na reki Plati na jahti predsednika

Argentine. — Prav tako napovedujejo,da se bo v kratkem general Perón sesel

B predsednikoin Cilske republike Gonzn-

Iczom Vidolom in sicev bo sestanek v

vodah okoli rtica Horn na skrajnem juz-ncm koncu juznoameriskega kontinenta.— Istocasno pa poroóajo, da je predsednik Brazilijo genera! Dutra povabilgenerala Peróna na sestanek, ki bo ver-jetno ze v mesecu marcii.

Zunanja trgovlna argontinske republike se zelo dobro razvija in jo ta ohkoncu letji 1047. dosegia svojo najvisjostopnjo V Ysej zgodovini. Tako je biloV novembru izvozenega iz Argentineblaga za nad eno miljardo pesov in napovedujejo, da bo ta stevilka za decem-ber so viSja. Kako je izvoz naraste!, sevidi iz tega, da je bilo v novembru in

decembni 1947. izvozenega toligo blaga,kakor v letu 194G. v sestih mesecih.

KovinskI industriji, kl dozivija svojnajvecji razmah. pa zlasti primanjkujeRurovin in zastopniki kovinske industi'í-je .so obiskali predsednika Gospodarske-ga sveta Mirando in ga opozorili na to,lia jo dovoz iz inozemstva prenizek. Zlasti jo V ncvarnosti izdclovanje strojevza índustrijo ín poljedelj.stvo. Predsednik Miranda je obljubil, da bo proucilvse predlozene podatke.

Argentiiiska mornarica se odpravljana velike manevre v vodah okoli juzne-

teeaja. Te dni odi)!iijejo tja vecji de-li argentinskega brodovja; ined Anglijoin Argentino pa je bilo izmenjanih vecnot o tem, Udo je pravi lastnik otokovV tem podrocju. Argentinske inomari-ske oblasti .so na otoku Decepción, ki gaAnglezi Inste zase, ustanovili vremenskopostajo in mornarisko oporisce. Argén-tinska viada izjavlja, da je Argentinalastniea tob podrocij. Sicer pa je argén-

tinska viada skIoniJa s cilsko republikodogovor o podi'ocjih v Antarktidl (ozem-Ije juznega tecaja) in toga dogovora semisli trdtio drzati. Argentinska viadatudi osporava posest Falklandskih otokov in jih tcrja za Argentino; angleskeoblasti pa so v zadnjein ca.su podeiilenekaj vec pravic domaéim oblastera na

glavnem otoku falklandske skupine.Zastopniki komunis tiene „Svetovne

zveze demokratske mladine" -so zacet-

kom februarja obiskali Buenos Aires in

•skusali ustanoviti odsek te zveze v Bue

nos Airesu. Komunisti so hoteli ob tejpriliki prirediti zborovanje, kjer bi po-zdravili te goste; toda policija je zbo

rovanje prepovodala.

Angleske zeleznice v Avgentini bodov iiedeijo dne 29, februarja preslc v last

republike Argentine. Argentinska viadaje te zoleznice kupila od angleskih del-nicnrjcv in sporazum o prcvzeinu je pri-kljucen fc takozvanemu ,,aiu!skemu" go-spodarskemu sporazumu med Anglijo inArgentino, Angleski delnicarji, ki ze od30. septembra 1947. ne pcejemajo vecnobenih dividend od teh podjetíj, bodona svojem obóein zboru v Angliji prenoszoleznic samo odobríli. Devetdeset letso bilo te zeleznice last Anglezev; vokviru petletnega nacrta generala Peróna pa je sedaj Argentina prevzela tezeleznice.

Sv. Oce Pij XII. je v januarju spre-jel v Vatikanu kanonika tnsgr. Copelloiz Buenos Airosa, ki mu je prédiozil filmo velikih marijanskih slovesnostih s kon-gresa, ki je bil lansko leto v Lujanu. —J.stocasno je sv. Oce sprejel zastopnikoArgentine, ki so mu porocali o tem, daso pripeljali velik dovoz argentinskihzivil za stradajoce v Evropi; Vatikanbo to biago razdelil med najpotrebnejáeV Evropi. — Sv. Oce je tako lispeli filmiz Lujana, kakor tudi ogromno dobro-deino délo argentinskih oblasti pohvalil.Avtomobilska industrija v Argentini

se^ pripravlja na velik razmah. V taj-nistvu za tvgovino in industrijo priprav-Oa ing. Ernesto Maserati nacrte zaosanmsvojitev Argentine tudi na podrocju izdelovanja avtomobilov. Nacrtiso ze zelo napredovali in racunajo s tem,da bo V zacetku letna produkcija avto-mobjlov dosegia visoko stevilko 10.000.

Skupiiia italijanskih industrijalcev jete dni prispela v Argentino. S seboj jeprinosla nacrte za prenos raznih indu-?tr.jsk.h podjetij iz Italije v Argentino.Takoj misil zaceti graditi veJiko kovin-sko tovarno z zacetnim kapitalom 10miljonov pesov (poldrugo miljardo lir). '

desetletnico slovenski pesnik Otónpancíc. Z. je bil eden izmed „tvorcevtiste dobe nasega pesnistva, ki se jeimenovala „moderna". Po rody je Be-Jokranjec, pobudo za pesnisko líeJovanjepa je prejel kot dijak, ko je zahajal vliterarni krozek J. E. Kreka. Poznejeje biJ glavni pesnik díjaske skupine, kise je zbírala v „Zadrugi" in svoje mla-dostne pesmí je objavljal tudi v ,,¥^00".Objavil je vec pesniákih zbirk. Id somed Slovenci zelo znane; ko je kot pesnik zacel hirati, se je posvetil zlastipre%-ajanju del Shakespearja, ki so pre- ^vedena mojstrsko, prevajal pa je tudiCalderona, Molierja in Hofmannstahia. ICelotno 2. délo je silno obsezno in bo- jgato. u

¿al pa ñas moti ob njegovi sedemde- ■'''setletnicl njegov znacaj in o njem do- "í'besedno drzi, kar je v literarni zgodo-vini zapisal o njem Slodnjak, ko pravi: h'„2. je vecji umetnik ko pa clovek". Nje- Ngov znacaj je resnicno medel in boren.Po svoji unietnosti je tolikgen, da bi mune bilo treba nikdar kloniti hrbtcnice.Nestetokrat pa se je zgodilo, da je i. Tnarod zapustil in mu obrnil hrbet. S

Ko je po letu 1918. prvic prisel v Bel-grad, se je med srbskimi knjizevniki ob- 'nasal tako, kakoi- da bi ga bilo sram, ^da je Slovenec. Ko so ga vprasali, kako 'se pocuti V Beogradu, prestolnici nove ^drzave, je zasepetal: „Pocntim se tako^ 'kakor kak pesnik iz franeoske provin- 'ce, ko pride v Pariz." Svojo slovensko ^domovino je ponizal v polozaj „provin- ®ce'. Ko so V dobi nesrecnega 2ivkovi- ^cevoga rezima prepovedali v Sloveniji ^izobesati slovensko zastavo, ees da slo- ^yenskega naroda in Slovenije ni, je bil ^tudi 2. istega mnenja in ko se je na tem "vprasanju razbíla skupnost slovenskih ^svobodomislecev okoli „Ljnbljanskega "r.vona se je 2. odlocil za to, da se na-pvej sodeluje pri ..Ljubijanském zvo- ^

±Á-

.

K

zavladala doba, v kateri je sedei v vQ di vodja slovenskega avtonoinistícne

gibnnjii, ni nic motilo, da zopetbi spremenü svojega stalisca in kobiie íedaj voJítve, je dovolil, da ;po zvocnikiii razglasili, da je prisel míprvimi na voJisce in oddal svoj glaTakih skokov je zivljenje poíno. Ko sV Marseilleu ufaiJi kralja Aieksandiib j2. sestavil pesmico v obliki galnjivegipisma z onega sveta. To pisnio so po-tem tiskali na umetníákem papiiju zrdecimi crkami in razobesili po vseh so-lab, ker je bil namenjeno mladini, kopravi; „Zdaj pa poslusaj mladina mo-jega sína Peti'a, v njegovih rokah jeusoda domovine." Docim je vcasih tocil.solze za pokojnim ki'aljem Aleksan-drom in se i'otfl v zvestobi za kraljaPetra II., je sedaj poJn slavospevov inhvale za Tita in njegov kr"vavi i-ezim.Najbolj pritiikav pa se je ¿. pokazaltedaj, ko je izjavil, da se Slovenci ni-mamo nicesar uciti od zahodne kuJturein da tej kulturi nicesar ne dolgujemo.To je zapisal moz, ki je prevedel celegaShakespeaieja.

Ko so Lahi v aprilu 1941. zasedli Lju-bljano in del Slovenije, se je 2. zacelvdano klanjati tudi njim. Ves cas laske •zasodbe je ostel upravnik gledalisca inko so Lahi 3. maja 1941. prikljuciU Lja-bljano in zasedeni del Slovenije k Ita-liji, so mesto zasuli s svojimi laakimizasíavami. Tisti dan zvecex* se je 2. ssvojimi tovarisi (nekateri nosijo sedajvisoke polozaje pri titovskih oblasteh vSloveniji) vi-acal iz kavarne NeboticnikV spremstvu italianskega referenta zakulturo prof. Urbanija (istrskega hr-vatskega renegata ürbanaca), je ob po-gledu na italijanske zastave vzkliknih„Pozdravljam to zastavo, ki ñas je vze-la V zavetje". Urbani se je tako ráz-nezil, da je 2.-ja objel in poljubil. 2.

l ea je zacel urejevati Jus Ko-- upravnik gledaliác tudi ves cas"en^

, - - jug J\0--^ak, komumst, ki je po nalogih svoje>je

O SfBNE NOVICE

KAKO SE JE ÜREDIIA PRVA 5KUPINA BE6UNCEV

Soproga predsednika dija Mihe Kreka, ga. Malka, odpotuje dne 3. mai-caiz Italije V Zdruzene drzave k svojemu•soprogu, ki Biva tam ze od septembralamskcga leta. — Vsi begunci. ki dobrovedo, koliko ogromnega déla je gospa¿rtvovala za izvedbo vseh priprav zanaso emigracijo, ji hvalezno zelijo vsosreco V novi dezeli, obilo zdravja ininnogo zadovoljstva!

Kakor smo porocali v zadnji stevilkinasega lista, je prispelo 21. januarja zadjo „S. ^Cruz" 269 slovenskih begun-

cev V Argentinijo. 22. januarja pa jih jeprispelo 10 7. ludjo „Buenos Aires". Vsiso se nastanili v hotelu za emigrante. Vprvih dneh so opravili razne formalno-sti, fotografiranjc,' zdravniski preglpdin talco dalie. Nnt-n iinm talco dalje. Nato pa so takoj za«lí

lom. V Cordobo je odslo G SlovencevV glavnem mizarjev, 150 pa jih je do-bilo zaposlitcv V Buenos Airesu pri naj-razlicnejáih podjetjih, Vsi ostali pa bodo tudi V najkrajáom cusu resilí vpra-sanje svoje eksisten'ce.

re.sovati vprasanje zaposlitvc in stano-vanj. Glede zaposlitve ni bilo posebnihtezav. DrustvQ Slovencev je ze poprejzainterpsiralo razna podjetja, pa tudituknjsnji casopisi so zelo pvijazno po-roínli o prihodu slovenskih boguncev.14 dni po prihodu je bila slika sledeca:12 bogoslovcev je odslo v S. Luis. 23.mpzkih je sprejela dmzba Diadema. Pre-pcljani so bilí deloma z letali deloma zvlakoni v Comodoro Rivadavia, kjer sozaposleni pri petrolejskih vi'elcih. Istadruzbo jo zaposlila tudi enega knjigo-Todjo, (Iva inzenirja in enega tehpiíne-ga risaija. Pri teh ,ie bil vuzen pogojznanje anglcScine. Ministrstvo za javna(lela je zaposlilo 32 mozkiii, Poleg tega.se jih je 7 prijavilo za déla na Ognjenizemljí in so bili tjn prepeljani z leta-

Mnogo tezje je bilo vprasanje stano-vanj. Stanovanjskí referent DruítvaSlovencev g. Urbanc Janez je imel poíno roke (lela in je v mnogijh sluóajihiispesno pripomogel do nastanitve dru-zin, skupin samskih mozkih, kakor tudiraznim posameznikom. Nekateri so sipomagaü pveko znancov in sorodnikov,inarsikdo pa je imel tudi sam sreóo, daSI je zdaj zacasno nasel .skromno biva-hsco.

Gospocl Ifosicek Joze. doslej kapianV Lanusu, nadskofija La Plata, je spre•lel povabilo ákola v San Luisu, da bopouóeval V velikem in malem skofii-skem semeniscu. Kakor znano, je v SanLuiau ze prva skupina slovenskih bogoslovcev, ki bodo tam nadaljevali svojestudije. Dnigo skupino prizalcujejo vKvatkt-m.

Gospod Antón Ravnikar, closedaj ka-plan V Moronu, je nastopil novo sluábe-110 mesto V Loboz, v veliki zupniji vnadskofiji La Plata. Mesto Iteje 12.000Ijudi, tako da inia fara se 26.000 Ijudihcanov, tako da ima fara 26.000 Imdtno? A¡.r.'.."° »■' B™-

ske zasedbe Ljufaljane, le umaknil^ sanatorij „Slajmarjev dom" in.poznejo V kliniko. Nemci, ki so ga na-

zivali „der kleine- Goethe", so mu posi-Ijah danJa in 2. nikdar nobenega ni

g. -odkloml. ObjavJjal je naprej pesnii iñ.jj spjse, dasi. so titovsfco usmeijeni knji-u zevniki progJasili „kuJturní niolk". 2u-a pancié je tedaj vrsil med drugo svetov-c no vojno vse tisto, za kar so titovci po-1 zneje drugim drobRi giave, ées da so, bih ,>izdajalci, koJaboracionisti in de-' fí» oclstotkovdrugih nedolánih!

hilo, kakor so zase najeli se nekaj taso S" delavcev. Posadilipokadih rh ■ rpokadih j,h s slavo, toda Ijudje dobrovedo, kaj so ti Ijudje in kolfko je nji-hovo deJo vredno. Ves cas prejema ¿ípandic po posti ín dimgace pisma iasporocJa o tem: toda odziv pr¡ -¿upan--y clovek, k. je tak slabic kakor je onb tem, pismi in tískanimi oeenami svfr'?N. O 'í-bljausko O.ria mu morajo naM agente,

in jih nravcil in ici, ''vcurje teh spoioí

o naiboli V, porocüihnajbolj krvavib PorocÜih

OD NEDELJE 22.TM. NAPREJ boTsako ncdeijo ob p.,1 n. ^rí sv. magaza Slovence v cerkvj sv. Julíje, ki je tikob novih drustveiiih pioslorih VíctorMartínez 50. Sv. mago bo imel g. Ladi-Rlav LENCEK.

"il. yostorih Victormago bo .mel g. Ladi-

Pisarna ..Drugtva Slovencev" Vi •doslcj poslovala rali» 4 . ki jeje nretnvic Austria 2307 sePmekli teden pv ¡emr?"Ktore na Calle Víctor Mar P'"®"P'^ostovi se nnha ai 50. Novi

, . "nnajajo v nennfiv»,i«j vi,.x.v neposrld;^¿ Mavl Seleznice

"uje PRIMERA

ne kniií knjígah svetov-ropUa ií vTZ iZt'Z tistih,f pa se jim tisti, ki ii¿J® najel, glasno zareái v obraz, ees:..Kaj mi mar... Ti glej'"

Te dni so v Ljubljani ulico pred ele-