svoBODHa siogEHiiaVICTOR MARTINEZ 50

^ Buenos Aires "

Registro Nacional de la PropiedadIntelectual N"? 260254 .

Año (Lelo) VI.

"ESLOVENIA LIBRE"

GIASIIO SIOVENCEV V JU2NI AMERIKIoF 5

, UO p

I

Buenos Aires, 15. junija {junio) 1948

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA

Concesión 3824

N' (Stev.) 12.

se - kdo je ziodnec? Los comunistas a sueldo de la gestapoZadnjíc sem bral uvodnik o zlocincih-

iniigrantih, ki da s krvavimi lokaini pri-. hajajo V Argentino. Skoda, da je bilotam citiranih samo par besed iz par'ti-

zanske himne, ki jo je spisal Bor-prof.Pavsic, najvaznejse pa je bilo izpusce-lio. Pesem je nastala -tedaj, ko je imel

pkupaíor zasedeno vso Slo^enijo, ko nibiJo se nikje? ne bele garde, ne vaskihstraz, ne domobrancev, le zbirali so se

cetniki in legije so se podtalno organi-. zirale za boj proti okupatorju. Tedaj jeGlavni átab slovenskih pactizanskih cet

izdal svbjo zbirko revolucionarnih pesmi,

razuineli to revoliicijo, ki je naperjenakrScanskeinn svetu nasploh! Stopili .amo

na prve barikade Evropi in Ameriki in

zanju krvaveli. Danés vidi .to ves svet,in ni dalec casj ko bodo slovenski po-klani legijonavji, cetniki in domobranci,

sedaj razkricani kot izdajnlci in zlocin-ci, dobili zadoscenje vsega sveta kot —uporniki proti zlocinu, proti nasilju, inbodo cesceni ín slavljeni od vsega sve

ta kot prve idealne zrtve za nov demo-

kraticni svetovni red!

V zacetku je stal Zlocin, ki ga je na-

pravil zavestno in preniisljeno komu-med-njimi himno Sovjetske Zveze v nist! In potem je ves cas "kricala kri",ruscini, "bandero rosso" v italijanscini,-pesem spanske revolucije v spanscini,

nekaj srbskih komunistiénih himn, boi-gai'skih, itd. zraven pa tudi omenjenoslovensku, ki se zacne:

Razpnite cez ves svet vesala,

ñas bog so: rop, pozig, umor!

Divjajte! Kri je zakricala, *

glavó je dvTgiiil v ñas upor!Hura.' Rudei¡ ¡niinirji —

V temelje, oboke —

^hombc, ekrazit!Jutri —rdeci inzenirji,

. - skozi slavoíoke

gremo nov svet gradit!.»"Ñas smeh se tazvihra v domovih;

s cjm prali bomo kri? S .krvjo!

Prislahnite: pri ñas v gozáovihtesarji novih dni pojo!

Hurá! Pártizan!

Ruli! Razdirají

Ali je ta paríizanska himna nSperjena

— proti okupatorju: Nemcu ali Italijn-

' no alí Madzaru? Ali proti slovenskininasprotnikom partizanov, ki- jih cedajse ni- bilo ? Ali ni stisnjena pest nape

rjena proti vsemu svetu, tudi Ameriki?Vesala cez ves svet!! Kdo je udaril s

krvavo roko, ropom, pbzigom in umo-Tom? "Glavo je dvignil v ñas (parfiza-nih) upor!" Oni so se uprli duhu pre-

teklosti, krscanski tradiciji Evrope, (neckupatoijcm!) in zaceli z zlcéini, z naj-bolj krvavimi zlocini, kar jih pomni slo- -venska zgodoviha, z nasiljem tam, kjerso, ta hip bíli: nad slovenskim Ijudstvom,nad mimim prebivalstvom, ki ta-trenu-tek ni imelo drugih skrbi, kot da resizivl^enje aebi in narodu pred- nkupator-

- sko silo. Slovenija je hila tedaj Arhime-dova tocka sveta, kamor je svetovni —internacionalni — komuniéti2ni revolu- '■cionar uprl svojo nogo. da stopi z njo v )Srednjo Evropo in na njej postavi veía- 1la za ves svet, tudi za Argentince! Tudi 1za vas, ki niste sé komunisti! "Kri je za-krícalaH"

In ce se Siovenci nismo dali moriti kartja V en dan za dosego neke svetovnerevolucije in smo se úprii krvavim sun-

' kom noza, roponi in pozigom vasi, ka-ko* smo se pod okupatorjem pac inoglí—_Pod okupatorjem, ki mu paríizan ni •

"rasprotoval, temvec se- z njim íaj- 'no vezal za uniéenje naroda, ki ni hotel Jz njim. — so pokazali, da so prav \

ki jo je p^lival komunist na rodnihbratih (ne na okupatorjih!). A najvecjizloéin^je stal ob koncu: ko je ze prene-halá vojaka, ko oknpatorjev nikjer vecbilo ni! — je poklal brez sodbe in obsod-be düset tisoc slovenskih miadcev in mozin jih vrgel v brezna, iz.katevih' pa sovstalc zive price, da bod.o kricale v sveto tem zlocinu zlocinov. . . ki ga je zá-gi-esih— slovenski komunist!. . .

Ta je tisti,^i danés tu v Argentini ka-ze-prst na svoje zrtve in jim ocita: "Tisi zlocinec! Tvoje roke s'o krvave..."

Ali je mogoc vecji cinizem? •Tudi ta cinizem je zlocinaki.Toliko sem-hotel pripomniti k zadnje-

mu uvodniku. Predvsem pa s tega raz-!oga, ker prav te dni preteka tri leta,kar so te nase deviskodobre branilce slo-venske tradicíje,in reda vsega zahodne-ga sveta vodili komunistlcni zloeinci, ponjiiiovem zadnjem krizevem potu,, vrgli

Los comunistas eslovenos acusana todos los que no desean seguir asus ordenes de ser reaccionarios yde haber servido a la gestapo o decolaboracionistas con el enemigofascista. Asi lo escribió "SLOVENSKI GLAS", cuando creyó poderjuzgar a los refugiados anticomunistas eslovenos en Argentina.

Pero hace algunas semanas enLjubljana, Capital de la Eslovenia,los comunistas citaron ante un tribunal militar un fuerte grupo de líderes comunistas eslovenos, acusándolos que durante los años deguerra trabajaron por la gestapo;entre los acusados se hallaron loscolaboradores más íntimos de losministros y otros miembros del gobierno comunista en Eslovenia. Todos aquellos entraron erí serviciode" la gestapo en 1941 y despuép,estuvieron en Dachau y allí colaboraron en todos los experimentosmás horribles de la gestapo.

Ahora un primer grupb de esoscomunistas fué condenado y ejecutado El tribunal militar los hallóculpables de colaboración con la

srcu in spominu kot najvecji zaklad nase zemlje, kot najsilnejse poroátvo nove-«recno hezlocinske bodocnosti!

1. junij je njihov vsakoletni prazník.Zdaj smo ga praznovali v molku ín mo-litvi, Toda kadar jim bomo postavljalispomenik, bomo pod njihove noge posta-

nanjo zive skale in-jim opljuvali ime. vili Satana v podobi "boga Zloéina: ro-Toda skale se bodo ddprle in osramoceni pase bodo blesteli le f vsej svoji slavi. Tedaj bo svet vedel, kje je bü zlocin in gabo sodil ín obsodil.

Do tedaj ti vsi mrtvi zive v nasem

, poziga in umora',' katerega moé sostvia njihova, v brezno padajoía, teleaas svojo smrtjo, s svojo zadnjo in naj-vecjo Bogu in njegovemu svetovnemuredu darovano zrívijo!

Truman o politikí sovjeiovPredsednik Zdruzenih drzav

Tiniman je, na svojem volilnem ob-hodu za novembersíce volitve, dne12. jupija govoril o ameriski zu-nanji politiki na univerzi v .Kali-forniji. V glavnem je govoril o od-nosajih s sovjeti'in je med dru-gim izjavil:

Sovjeti morájo nehati s svojopolitiko Jzsiljevanja in odkriteganapadanja. Nikdar ne bodo USAskleniJe kaksne pogodbe s sovjetina racun malih drzav. Naprotjemed USA in^ovjeti ni nas'protjemed tema dvema drzavama, am-pak nasprotje med sovjeti in vsemdrugim svetom, Rusija mora naj-prej ukiniti podporp guerilcem vGrciji in umakniti svoje éete iz se-verne Koreje, da bi se ta moglazdruziti z juzno Korejo. Ce se danés ni miru na svetu, tedaj je to

• krivda sovjetov, In svet ne bo prejdosegal miru, dokler ne bo nasto-pil konec so.vjetske sabotaze in sovjetske napadalrioati.

Glavni Trumanovi ocitki protiRusiji pa so; 1. sovjeti so odklo-niii sodejovanje pri nacrtu na ob-novo-Evrope; 2. preprecill so us-pesni zakijucek skoraj vsake med-narodne" konference; 3. nepotreb-no so sovjeti izrabljali svoje pra-vice do "veta" v UNO; 4. posred-no izvajajo sovjeti napadKlno ak-cijo v jugovzhodni Evropi in pri-tiskajo prav na isti naíin na Dalj-nem vzhodu; 5. sovjeti se vmesa-'vajo v notranje zadeve drugihdrzav na ta nacin, da se posluzuje-jo komunisticnih strank, ki delajopo ukazih, ki jih neposredno preje-majo iz Moskve.

DruSba sv. Mohorja v Celgvcu je izda-la "Druzinske vecemicc", ki so nekakaspominska knjíga izza nesrecne dobe izpolpreteklíh let gorja in trpljenja. Vsiclañki 80 iz domacih krajev. Kdor bi sehotel naroéiti, se naj prijavi v DrultvuSlovencev, Víctor Martínez 50.

gestapo y agregó que todos trabajaron ahora como espías para laspotencias occidentales,

Pero está claro que el partido comunista supo muy bien que durante la guerra todos trabajaron por lagestapo "porque lo hicieron segúnlas órdenes del partido comunista.En este tiempo el partido comunista los envió a la gestapo para quesirvieran al partido comunista,quien necesitó esta colaboración,para conducir mejor a su" iin la revolución comunista en Eslovenia.El partido comunista se sirvió deltrabajo en la gestapo para este fin.

Ahora este grupo de líderes comunistas eslovenos fué condenadopor los crímenes, conocidos por elpartido ya en 194S y mucho antes. La táctica del partido comunista necesitó este proceso y lamuerte de sus exponentes. En unsentido este proceso fué útil: comprobó que los comimistas prominentes fueron a sueldo de la gestapo — hecho ya muy conocido, peroahora documentado por los comunistas.

NaS veiiki zvom(Odiomck ¡z „Crne mase za pobíte

Slovence")

. ..tisti danstopili bomo nad vsnk pvcpad bvezdanj,kamor so zivi v grob omahnili,,kjer pustili poslednji pogled so-solzán —tam zacrtali obris bomo cerkvici novi,cerkvici romarskí v njih spomin:

zvoncek bo jokal za njimi in tozil,kot raati se sklanjal k njim v dno globin,kot ángel bo v krogih nad breznom

krozil,pod svoje peruti objemal ves login polja in pota, kjer bita telesapustila odtíse krvavih so nog...

o zvon, blag(^lov naj tvoj so raztresakot masniku iz kropilcka cez drevja

gozdov,cez vsako grmovje, vsak obrofiek, vsak

rov,vsak razor, vsako rulo, cez vsako klitje,kjer palo éloveSko telo je v gnitje,kjer roza poganja iz srcnih prekatov,kjer iz prsi vzcvetel je gr'm pojocil»

akrzatov...cez vsak slovenski grob.. .

o zvon nad prepadi, srce, ki v ñas zivihbije:

Vecno od njih se poslavljaj!O zvon, nal zivi zvon: Vse, kar iz teh

mrtvih vzklijevecno blagoslavljaj!

O zvon, nal veiiki zvon, dyígnjen iz dnadomacijc:

vecno jih — slavnc — proslavljajl

Jcremija Kalin

Stron 2.SVOBODNA SLOVENIJA

Mednqrodni pregledKmÜcc orisaii, bi bil mednarodní po-

lozaj iickako naslednji: 1. mnogo se go-

vcri in piSe o tem, da je politika So-vjetske Rusije na umiku in nekaj je tudidokazov za tole: a) sovjetski pcltisk na

■zaveznike v Berünu ni prisilil zavezni-kov k umiku in tudi ni izzval reanejse-ga spopada; b) sovjeti racunajo na nove dogodke v Romuniji, Madzarski inFinski, ker so tem trem drzavam ponu-dili, da jim zmanjsujo placilo repavacijza polovico; c) govore celo, da bo Mo-lotov odstopil in da bo na njegovo me-sto imcnovan Gromiko. — 2. V Zdru-zenih drzavah se pripravljajo na volitvein je verjetno, da do novembra tega le-ta ameriska viada ne bo v stanju spre-

dogovoru USA, Anglije, Belgije, Nizo-zemske in Luksemburga o tem, kaito senaj uredi zahodna Nemcija in nadzoretvonad Poruiyeni. Po tem dogovoru bi najbiia zahodna Nemcija skupina zveznihdi'zav; Francija bi raje videla, da bibila zahodna Nemcija razdeljena na po-samezne enote, pa brez skupne federal-ne zveze. — Italijo je v zadnjem éasuzajcl zopet val stavk, ki so jih organi-zírali komunisti, toda stavke so pro-padle. Veliko krizo prezivljava Nennije-va socialisticna stranka, ker se je preveo vézala na komuniste. Zaradi prc-tesne zveze s komunisti je seja sociu-listicne internacionaie na Dunaju Izklju-eila Nennijevo stranko iz svoje sredine

jeti kakih vaznejiih odlocitev in bodo "in predstavlja sedaj italijanski sociali.-vazne zadeve pocakale na novega pred-sednika Zdruzenih drzav; — 3. vojsko-vanje v Palestini se ni princslo odiocitvein vsi pricakujejo, da bo priálb do skle-

• nitve enomeseSnega premirja. Pogaja-njem za premirje bi alediia mírovna po-gajaiiju mcd obema sprtima strankama.

AMERIKAV obeh zbornicah amerlskega kongve-

sa se bije ponovno hud boj za to, davsota, ki je dolocena za pomoc Evropipo Mai'shallovem naértu, ne bi bilazmanjsana, Nekateri clani kongresa soprediaguii, da bi se ta znesek zmanjialza 20 odstotkov. Viada in tudi vodilniclani senata pa so mocno prbti temu,ker bi to silno ncugodno vplivalo na po-iozaj v Evropi in bi to zlasti komunistiponekod mocnu izrabljaii kot dokaz, daAmerikanci niso dovolj odloceni Evropipomagati. — Prav tako obravnava kon-gres razne predloge o tem, kako onemo-goíiti delovanje komunisticne stranke.vUSA. — Trgovina med USA in Argentino je zasla V hude tezave po 15. maju,odkar je argentinska viada izdala po-sebiio ukrepe za nakupovanje v USAzaradi pomanjkanja dolarjev. — Ame-risko vojno poveljstvo je objavilo ponovno okroznico na vse ameriske oddel-ke V Ameriki, Aziji in Evropi povdar-jajoc, da je se vedno mozno, da bi kdonen'adno z najnovejsimi orozjí napadelZdruzene dizave. V tej okroznici polagaamerisko poveljstvo glavni povdarek naraketno orozje. Zakljucuje pa z ugoto-vitvijo, da mora USA vsekakor prvi.uda-rec prenesti, pa naj bo se tako hud intako ncnaden in nato preiti v obfamboin protinapad. — Ameriska viada jesklenila sprejeti v svojo vojsko inozem-ce, in sicer za enkrat 26.000 raoz. Ti bisluzbovali V Evropi, na Alaski ¡n v Aziji; po petih letih siuzbovanja bí lahk'ovsak inozemec zaprosil za amerisko dr-zavijaiistyo. V postev pridejo Poljaki,Cehi in spioh antikomunisti.

AVROPA

Ceskoslvoaika je dobila po volitvahza eno samo listo parlament. v kateremSo si komunisti dolociii zadostno vecino.Ta pal'lament bi moral prevzeti vodstvodrzave, po novi, od komunistov primer-no ukrojeni ustavi. Predsednik Beños panove ustave ni maral podpisati in jeraje odstopil. Novi predsednik bo naj-brz dosedanji predsednik komunisticnevlade Klement Gottwald. Sovjeti bodotorej ohranili oblast v CeskoslovaSki

zem v njej Saragatova socialisticnastranka, ki je proti komunistom. —Nizozemska kraijica Víljemina je sklenila septembra odstoplti in bo tedaj za-vladala kot kraijica princesa Julijana.V juliju pa bodo volitve in se nizozem-ski komunisti na to volitve mocno pripravljajo.

AZUAKralj Transjordanije je tisti, ki je

v Palestini doseda'j prispeval najvefijidelez za vojskovanje proti novi zidov-ski drzavi. Toda sam pravi, da se v Palestini on sploh ne vojskuje z nikomer,ampak da' samo preganja tis"ie,- ki nio-tijo mimo zivljenje v tej dezeli; tisti,ki so prcj napadali Angleze, sedaj na-padajo njegove oddelke, kí so prislí va-rovat red ín mir. Varnostni svet UNOpa je poslal posrcdovat' med Zidi inArabci -svedskega (princa) grofa Berna-

dotta ií ta bi naj dosegel premirje medobema strankama; arabski vojni oddel-ki pa so sedaj priblizno 20 km^ od TeZAvivo, prestoinicc zidovske drzave.Na Kitojskem se pocasi uvaja normalnauprava ustavne republike, potein ko jebii margal Cankajsek izvoljcn za pred-seilnika republike. Nova viada bo kma-lu scstavljena, toda dráavljanska vojnaB komunisti traja dalje. — V Indiji soodlo2ili proces proti morilcem Gandijai

I

AFRIKA

Juznoafriska unija je imela v zacetkumeseca volitve, pri katerih je bila na-prlcakovano porazena stranka • raarsaiaSmutsa in je zmagala stranka naciona-listov, ki je vodi dr. Malan. Med drugosvetovno vojno je bil dr. Malan dolgocasa nazirahja, da bo Nemcija zmagala;zaradi tega so mnogi pricakovali, da bopod njegovo vlado sedaj prislo do hudihsporov z Anglijo in da se bo Juzna Afri-ka verjetno proglasila za repnbiiko inizstopila iz britanske imperialne skup-nosti (commonwealtha). Toda ze v pr-vih izjavah je Malan zanikal, da bi sebótela nova viada prcnagliti ¡n da nipricakovati senzacionalnih sklepov. Na-cionalisti so vecinoma pripadniki burskeskupine, ki smatra Nizozemsko se ved-no za svojo domovino; toda v drugi sve-tovni vojni sta bili Anglija in Nizozemska zaveznici in ta zveza zamore poslejvplivati tudi na anglesko in bursko pre-

. bivalstvo Juzne Afrike. — V Alziriii jeprislo do tezjíh spopadov raed' Arabciin zidovskím prebivalstvom; smovi zí-dov so namrec odsli v Palestino bojevatse proti Arabcem in to potípihujc-so-\'razno stalisce Arabcev proti zidom vdrugih deJih sveta.

IZ 2IVLJENJA SIOVENSKE SKUPINE V S. LUISUSan Luis. V nedeljo 6. junija je pet

otrok tukajsnje male slovenske koloni-je sprejelo prvo sv. obhajUo. Lepa slo-vesnost. katere so se udelezili vsitukaj-inji Siovenci, se je vi-sila v spitalskicerkvi, Prisrcna slovesnost je privabilatudi domacine, ki so napolnili cei-kev dozadnjega koticka. Za nje je imel g.Kosicek krasen cerkve'n goyor v span-scini, V katerem jira je v izbranih po-dobah prikazal usodo in pomen nasegaizseljenstva, nakar je g. Kavalar Stan-ko, ki je otroke pripravil na sveto obha-jilo, imel globoko obcuten nagovor vslovenscini.

V pondeljefc 7. junija pa je sedemslovenskih otrok v stolnici prejelo za-krament sv. birme.

23. maja- pa je nase tukasnje semcni-sce obhajalo lep domaci praznik. Nek-danji zupljani tukajsnjega skofa msgr.Emilija di Pasquo so iz Buenos Airesapripeíjali 180 cm visok kip Marije Po-jnocnice in ga podarili semeniscu. Kipso iz stolnice v slovesnem sprcvodu pre-nesli V pol km oddaljeiio semenisce, bogo-slovci so ímeli akademijo z dramatlcnímprizoit>m iz "Quo vadis" in pevskimitodkami, vodja senfénisca g. prelat dr.Odar Alojrij je imek globoko zasnovangovor o pomenu duhovskih seraenisc ino zgodovini slovenskega bogoslovnegasemenisca v begunstvu, nakar je le'samprevzv. g. skof spregovorii nekaj topHhbescd obcinstvu, ki se je v vdikem ite-vilu udolezilo vereke slovesntRti.

áier. 12.

vat dobi prosto stanovanje za celo 4zu-zino in 6 do 6.50 pesov na dan brez hy»-ne. Ra»n lega nudijo 1/2 do I ha ze»-Ije 7,a lastno obdelavo. V posamezhíhprimerih dobe v smislu dogovora tudi.seme, kokosi, zajce, praSice, krave itd.Otroci so placani v-aezoni, zena pa tudi,ako déla, skoro v isti viSmj kakor moz.Oddaljenost od mesta 10 do 200 km.

Stanovanjske prilike so pribliino ena-ke kot v Buenos Airesu. Pac pa podjet-niki skusajo za svoje delavce osktbettstanovanja. Najemnina niája kot v Buenos Airesu. Samci lahko dobe pensiónza 120 do 150 pesov. V mestu zelo zidajoin -je pricakovati v atanovanjskem, po-gleda izboljáanja; ker se bodo zacelivraíati v San Juan begunci, ki so pri-bezaJi v Mendozo vsled potresa.

Zeinljo bi bilo mogoíe laipiti tik obrobu mesta za mesecno odplacevanju za20 do 30 pesov mesecno za lot na dobe10 Jet.

Zidanje bis je dokaj enostavna zade-va, ker v glavnem postavJjajo síavbe izzgane opeke (1000 komadov síane IMpesov) le procelje in vse ostald zidajopo vecini iz posusene opeke, ki je znat-no cenejáa.

Mendoza je od Buenos Airesa odda- 'Ijena 1100 km. Provinca Mendoza meri151.000 km2 in steje nekaj nad 525.006prebivalcev.

dopis, iz katerega posnemaino najvaz-AVROPA nejie odstavke.Ceskoslvoagka je dobila po volitvah Klimaticiie prilike; Na kratko bi lali-

ZB eno samo listo parlament. v katerem da je Mendoza z okolico v kli-So si komunisti dolociii zadostno vecino. maticnem pogledu kof nalasc za Sloven-Ta pal'lament bi moral prevzeti vodstvo ^ zacetku junija, kar tu pomeni zedrzave, po novi, od komunistov primer- Pozno jesen, so dnevi se' vedno topli- inno ukrojeni ustavi. Predsednik Beños pa soncni. Noci so pa precej hiadnejse kotnove ustave ni maral podpisati in je ^ Buenos Airesu. Zapadni del zapira go-raje odstopil. Novi predsednik bo naj- Voda je odlícna. Pokrajina je za-brz dosedanji predsednik komunisticne sajena s trtami. "vlade Klement Gottwald. Sovjeti bodo Siovenci v Mendozl: Izmed slovenskihtorej ohranili oblast v CeskoalovaSki beguncov se nahaja v Mendozl skupinatrdno V svojih pesteh. Poslej bodo pota petih druzin, katerih svojci so zaposle-

POROCILO II MENDOZEPnjatelj lista nam je poslal jz Mendo-. do 15 pesov zft mizarje in tesarje, do-

ceske politike sla vzporedno z rusko inpoijsko politiko. Beneseva demisija paje protest proti tej politiki in to v ena-ki meri, kakor je bil „8amomor" zuna-njega ministra Jaiin Masaryka. — Fran.cija prezivlja huele dneve politícne kri-ze; V parlamentu se pripravljaio vclikedebate o tem, ali je francoslca viada sto-liin prav, ko je pristopila k skupnemu

ni pri lesnem podjetju Vale. Skupinasamcev, -ki je prisla v Mendozo; je odSlaV San Rafael, kjer gradi provirrca hi-drocentralo.

Znposlitvene moznosti za obrtníkestavbnih strok so-skoro- neizéi-pne. Mizarje in tesarje iéCejo skoro vsak dan,so bolj pa zidarje. Place so razlicne, od-visno od poeljetnika., Suóejo se od 10

cim zasluzijo zidarji celff 20 pesov nadan, Zacetna placa je tudi tukaj nizj'ain. doseze obrtnik maksimum seJe po' nekaj mesecih, Obrtniki di-ugih strok nísotako ískanj. Nekvaliricirani delavci zasluzijo 7 do 10 besov. Pi-ostih mest jezanje i-azmeroma dovolj v stavbni pano-gi, docini na zaposlitev v tovar-nah tre-nutno ni mísliti. Matrimoniji brez-otrok.so zelo iskani. Placa 100 do 200 pesov.Ugodnejsi so primen, j^^er je zaposlenapri higno gospodinskem delu samo zena,ki dobi plaóe od 40 do 80 pesov in hra-no ter stanovanje za oba, docim je mozpopolnoma prost in lahko dobi délo dru-gje. Utegnilo bi se najti kaj mest za ma-trimonije z onim otrokom ali bi pa bi-"lo mogoce oddati otroka v zavod.

Di-uzinc s stevilnimi otroki iseejo zakmeéka déla. 2elijo strokovnjakov v vi-narstvu in sadjarstvu. Pa tudi povpra-fievanja za navadna kniecka déla so áevedno stevilna. Placa: Di-uíinskí pogla-

PRIHOD NOVIH SLOVENCEV

V Argentino .staino prihajajonove skupine Slovencsv, ki po kon-canih formaJnostih odhajajo na'razna sluzbéna mesta bodisi "v Bs.Airesu samem, ali pa v notranjostrepublike.

Ladja' "Nortb Kíng" je pripe-JjaJa jz ítaJije tudi "7 Sloyiencev.Stirje so se s te ladje izkcali ze v■Rio de Janeiru. S "Campano" jeprispeto V-Argentino 5 siovenskihemigrantov, s "Tucumanom" 1.Ameriska vojna ladja "GeneralSteverd" je pa pripeljala v- Buenos Aires 552 Sloveneev. Na to la-djo so se vkrcali v Nemciji,' ka-mor jih je prepeljala RO iz pre-hodnega taborisca Bagnoli v Itali-.j¡. V tej skupini je mnogo samcer'iz begunskih taborise v Senigalliji,Barletti in Traniju. Poleg samcsvje pa tudi pi-ecej druzin.

Campana je pripeljala 5 Sloveneev,Santa Cru,z 4, Argentina 5. Olimpia je

. 5. junija zvecer pripeljala v BuenosAires 116 Sloveneev, ki so se pa izkr-cali áele 8. junija zjutraj. Sestriere jeprístala v pristanilcu 7. t. m. Z njo jedopotovalo 29 Sloveneev. Prihodnji tran-sport Sloveneev je napovedan z ladjoRavello, kí bo predvidoma prispela vBuenos Aires 24. t. m. . .

NAHOeiTE ÑAS LIST ¡

"SVOBODNA SLOVENIJA"Víctor Martínez 50

Buenos Aires

Narocnina :celoletnopolletno 'pesov -10.-

pesov .5.-

Narocnino placajte ali 1.) s cekombanke; 2.) s postnim giroin, ki galahko prejmete na vsafceBi postnemuradu, ga izpoínite z odgovsrjajoSiitizneskom, ki nam ga boJeí® nakazatiin giro posljite na naá rfaslov; 3.) o-•sebnc v naii upravi na Víctor Mar

tínez 50 — Buenos Aires•

Poravnajte narocnino cimprej!

SVOÍOiiNA SLOV/2NIIA Stran 3.

Smrt zasluznega duhoTniktt. V Hor-juiii pi-i Vrbniki je 19. maja t. 1. pre-minol 5. S- SueterSic Frauc, duhovnisvetnik v Selcah nad Skof jo Loko.„Odpravimo napake". Tako se r.eka

Hermina P. V "Slov. poroáev&icu" pri-toíuje nad nacinom preste prodaje kostiV Slamicevi ttgovivii v Ljubijani. Njenpi'otest irl toliko zanimiv zaradi nacina

obravnavanja kypcev s strani prodajal-cev, ampak zaradi t?h le dveh uvodnih

stavkov: „Te dni so bile tudi v proda-jalni „SIamic" v prosti prodaji koati.2e po 16. uri se je zbralo mnogo ijudi,ki so nestipno cakali na zacetek pvwb.-je".

Odkup mleka. Po mestih v Slovenijí jeze dalj casa veliko poiftonjkanje mleka..,Slov. poroéevalec" z dne 1. maja t. 1.se huduje nad sabotazo „ljudskih odbo-rov" in ugotavlja, da bi morala vas Tur-

niáce, okraj Dolnja Lendava, ki ima 255

molznih krav, po^nacrtu oddati 2250 1inleka meseíno, v ¡nesecu marcu ni od-

dala nicesar, v aprilu pa samo 49 1mleka.

Zakon o zasebnih trgovinah. V parlamento V Beogradu so 27. aprila t'. 1.sprejeli'zakon o zasebnih trgovinah. Za-

--kon doloca, da vodi organizacijo trgo-"vine drzava, ki doloca plan ' trgovske

• rareze. Poleg tega obstojajo tudi zaseb-ne trgovine, fci pa so pod nadzorstvom

drzavnih organov. Obstojece zasebne tr-govine, ki se ne dajo spraviti v skladz zakonom, morajo prenehati. Prakticnopomenijo ti sklepi smrtni udaree zaseb-ni trgovini.

Pridobivanjé premoga. V generalnidirekciji za premog zveznega min. zanidarstvo Je bila konferenca, katere ñamen je bil dognati nove norme za pridobivanjé premoga, ki naj bodo nad pov-precno síorítvfjo vseh delavcev. Doseda-

nje so bile_po zatrjevanju udelezencevte konference ,,Teakcionami" posnetekstarih norra. Istocasno raialijo znizatiproizvodne stroáke. Posledice so jasne:vec tezkega déla ter nizje mezde.

Delovne smrtne nesrece. V Ijubljan-ski kurilnici se je ponesrecil kovino"-strugar Janez Rupar, mi., v trbovelj-skem premogovniku Alojz Proseíc, vdeldvnem kolektivu ha Jesenicah FrancTurna. V Kranju- sta se smrtno pone-srecila avtobusní-sofer Miroslav Tic inRudoJf Debeljak, na Cmucah -pa avto-klepar Stane Límpe iz delovnega ko-lektiva „Avtomontaza".Novo tolovajstvo. Dne 24. maja t. I.

je sel ff. Smrkolj, zupnik v Dblini pri'Trstu, v podruSnico Socerb, ki lezi natrzaskem ozemlju pod jugoslov. vojaskoupravo, k¿er je imel napovedano sv. maso V tako ímenovani sácerbski jami, Znjim je sel Pepi Mahnic iz Doline invsa solska mladina z uciteljema na celu.Pri masi je bilo nekaj Sacerbijanov inDolíncev. Tudi nekaj Ijudi od Sv. Ancje bilo navzocih. Po sv. masi, ki se jekoncaJá okolí 11, iij-e dopoidne, je cer-kovnik spravil malno obleko, zupnik paje najprej kratko pomolil, nato pá je ho-

. tel oditi. Tedaj so se mu priblizalí §tir-je, dkrog 30 let stari moski. Dva sta pri-jela Mahntca, dva pa zuphika in sta juhotela suniti v jamo, ki je zelo globoka. iKer sta se branda, so ju priceli tolci s íkamni po glavi. Razvila se je borba v 'kateri se jejupnik v talarju branil, koli- 1kor se je pac mogel. Solski otroci so vsi tprestrasení zaceli jokati in vpiti. Zupni- iku,' ki je ze mocno krvavel. se je kon- )

éno le posrecjio pritj do vrha stopnic.Medtem so toíovaji do krvi pretepli tudi 'Malinída in tudi cerkovnika. Ker je Ijud- istvo vpilo 80 se napadaki koncno umak- i

proti jugoslovanski mejí. 1Zaslnzetia kazen. „Soca", list, ki zá- '

Kovatja 8«^njo komunistícno diktaíu- t^ ugostaviji, je objavila cíanek pod 7

naslovom ..Vódstvó Slovenske demokrat- v

No vice iz Slovenijeske zveze — spioni". Vsebina clanka je

bll satn niz obrekovanj in zalitev prva-kov SDZ V zvezi s procesom proti prof.Bitencu v Ljubljani. Zaradi tega élanka,je SDZ vlozila tozbo proti odgovo'memuuredniku „Soce" Feiglu. Razprava je bila V petek, 24. aprila pred goriskimoktoznim sodilcem. Sodisce je Feiglaobsodiio na ene leto zapora in lOO.OOOlir globe', na placilo 10.340 lir odvetni-

skih stroskov in 20.00 lir odSkodnine za-

sefani stranki, na poravnavo sodnih stro

skov in objavo sodbe v slovensíini in na

lastne stroske v "Soci".

V Beogradu je .urnrl podpredsednikTitove vlade Jasa Pcodanovic. Politicno.je bil republikanec.

V Steverjanu na .Goriskein so nedav-no odkrili grob Marije Cadcz iz Koj-skega, katero so komunisti ubili aprilameseca 1945. -Pokojna je bila postenodekle in se s politiko sploh ni bavila.Iz Trbovelj poroíajo, da Je komuni-

sticna partija naroíila 'rudarjem, damorajo zahtevati odstraiiitev zupnikaGologranca.

Obsojeni so bili zaradi atentata na

komunisticnega IJudskega poslanca MoJ-skerca kot soúdelezenci Prestor Vinko

na 17 let, Matija Kepic iz Vodic na 14let, Ales Robas na 4 leta. Po paestanifcazni bodo vsi ízgnanl iz .kranjskegaokraja..

Umrli sor Vikíor Bíschof, fin. insp.-V p.; s. Supan Angela-Gregoric, usnii-IJenka; Joze KJekl, zlatomasnik in cast-ni kanonik in zupnik v p. v Soboti.

Sreten Zujevic, ki Je bil se pred krat-kim Títov íinanéni ministei-, je bil raz-resen íína rezei-vnega generala zaradiprotiljudskega delovanja in ker je sko-doval interesom .drzave. Tako je pisal„S1. porocevalec" dne 2. junija.

Smrtna kosa: Umrli so Alfonz Kova.cic, LJublJana; Franjo Mikiic. trgovecV Zagrebu; Janez Rupar, zeleznicar;'Katarina Gruntal; Antonija Novak, vdo-va gimn. ravn. LJublJana; Davorin Er-menc. financni revident, Joze Kolar, -cevljar v Celju; AloJz Rebernlk, Celje;Vili Zakuáek, Velenje; Ignac Canjko,Seník; Maks Domicelj. trgovec na Ra-keku; Vera Krebl, SlovenJ-gradec; AloJzáall, Vavta vas; Antón Persin, Je2¡ca;Andrej Vrecko, ravn. drZ. zel. v p.; Ma-

rija Dornik, Menges; Katarina ürsic,vdova; Antón Decman, trgovec v Ljubljani; Karel Seidl, Trebnje; Stanko Mo-Ikon, sodnik v Racah; dr. Viktor Valic,¿"dravnik v Preddvoru.

JuliJ Betetto slavi te dni 45. obletnico

Bvojega umetniskega delovanja in si jeza ta JubileJ izbral nastop v operi „Fi-delio".

Prelat dr. Fr. Grivec Je bil ob jubi-

leju praske Karlove jiniverze imenovanza castnega doktorja.

Razprava proti zupniku v itcbariduAntonu Cesomji se Je zacela dr.e 31. ma

ña. Titovske oblasti ga dolze, da Je..taspeceval" fasisticno titeraturo in da

Je „izrabljal" spovednico, priznico, to-rej obicajr.i komunisticni ocitki protiduhovscini.

Obsojeni -trgovci. V Ljubljani so za

radi spekulacije obsodili in Jim odvzeli

trgovska dovoljenja: Demsar MinKS.'tr-govka na Sv. Petra cestí. Vaso, Leo inIvan Samec, lastniki'trgovine na Mest-nem trgu, trgovec Stane Cuznar iz

Franciákanske ulice Je bil obsojen nazaplembo vsega premozenja in na 33mesecev zapora.

..Atlas Slovenije" bo izsel v Trstu in

ga bo izdal -Agostini. Izvod bo stal 1000

lir. Interesenti zanj se naJ javijo navodstvo slovenske giinnazije v Trstu, alina Drustvo Slovencev, Víctor Martí

nez 50,

Umrla sta zupnik g, Langerholz in-prof. dr. Jehart v Maribonj.

Bcbier prorokuje. — Pomocnik Tito-

,vega zunanjega ministra Ales Bebler jepred kratkim na .nekem predavanjii vKolarcevi nnivei-zí v Beogradu tole po-vedal: "Ni razlogov, da bi dvomili vkoncni izid spopada dveh linij v danasnjiinednarodni politiki".

Ljubljanskl tramvaj isce sprevodnicéin sicer z oglasi v listih.

¿ene grade zadruznc domove. — Za

gradnjo zadruznega doma v Marenber-

gu so komunisti organizirali tudi "pro-stovoljno" dele zena. 'Tako Je AP2 vMarenbergu prevzela obvezo, da bodonjene clanice opravile na stavblicu 2230ur dela; zené v SoStanJu pa so so mo-rale obvezati na 2000 delovnih ur.Obsodbe prekupcevalcev. — Promet

zivine med Slovenijo in Hrvatsko Je

KAJ JE NOVEliA V- ARfiENTINI— Prezidcnt republike general Perón

Je nameraval letos v septembra obiskati

Rio de Janeiro; zaradi drugih. vaznihaadesc v zvezi z drzavními posli Je general Perón ta obisk odlozil.

— Argentinskl vojni mínister generalSosa Molina je svoj obisk v Zdruzenihdrzavah zakljucií. Pred odhodojn je vNew Yorku podal izjavo, v kateri Je

podcrtal pomen prijateijskih vezi med'USA in Argentino,— Cene sladkorju letos ne bodo zvi-

saiie, tako je bilo sklenjeno na scji go-

•spodarskegá sveta. Na isti seji gospo-

(larskega .sveta je bilo tudi sklenjenopovecati rudarsko industrijo v 'Argén»tini, prav tako pa tudi z vseini silamipodpreti razvoj argentinske trgovskemornarico.

— ZmrzniH so na poti skozi Ande,ko so potovati iz Cileja v ArgentinostirjG potniki. Med sneznim metezein,ki je zajel velik avtobus, v kaíerem jépotovalo 22 potnikov, ti stirje potnikiniso mogli prenesti mraza in so umrli;ostale potnike so potem, ko so voziJoreáili iz meteüa, prepeljali v bolnisnicoV Flambali.

^— Potem--ko je bila podpisana trgo-vinska pogodba med Jugoslavijo in Argentino, je argentinsko zimanje mini-strstvo obiskal odpravnik poslov sovjet-ske anibasade v Argentini in predlagal,da se obnove trgovinska pogajanja medArgentero in Sovjetsko Rusijo. — Trgovinska pogodba z Jugoslavijo doloéa vi-sino in nacin izmenjave blaga za dobo

anega leta.

— Obe zbornici argentinskega kon-gresa sta na-svojih sejah izkazali 5astin so poklonili spominu poslanca One."-ra, ki je bil v ncdeljo 6. junija zjutra)ubit, ko je pred neko kavarno posredo-val V nekem prepiru. Poslánoc Oneyvain njegov spremljevalec-Torres stá bilaiibita, ker Je nanju streljal aluzbujocivedar. — Pokojni po.slanee Je pripadalperonistícni stranki in je bi! znan posyoji veliki delavnosti v korist tistega(lela Buenos Airesa, ki ga Je v kongresuzustopal.

— ..Argentinskí pnrlament" je naslovknjigij ki jo je izdal kongres te dni, Knji-ga óbsega nad 300 strani in navaja vsozgodovino arpentinskogn parlamentavi-

zma ocí leta 1854. do Iota 1947.

prepovedan in ne sme nobena glara zi-vine V ene r.Ii drugo smer brez primer-nega dovoljenja. V órnomlju pa so nazivinskem sejmu zasaéili dva prekupce-valca in sicer Vrbanca Josipa iz Lukov-ske Drago in Mravinca Franca iz Sta-re Lipe. Javno to¿iIstvo Je oba obtoáilotihotapstva in sta bila obsojena prvi natri mesece ih zaplembo volov in drogina en mesec in zaplembo vola.

Prva zenska traktcrska brigada. —Clanice traktorske brigade v Podgorcihpri Veliki Nedelji so morale obiskovatipoaeben tecaj v Betnavi pri Mariboru.Na drzBvnein posestvu v Veliki Nedeljiima ta brigada dva traktoija in se dru-ge stroje.

Izognili so se nedeljskemu delu.

LJublJanski list pise, da se je v Recicipri Bledu 15 delavcev vzdrzalo dela nanedeljo. Listi napadajo zaradi tega, dazaga tisto nedeljo ni LipovcaBalaz.a, Pokljukarja Janeza, UlJ5arjaTomaza, Uljcarja Marjana, ArhatjaMartina, Petkovika Cirila, PoIJukarjaFranca. Poljant- Lovra, Uljcarja .Raj-ka, Rapa Dusana, Rozmana Franca,Ambrozica Janeza, Vidica Janeza in Po-toCnika Tomaza.

• Parnik "Radnik" je pripeljal iz Avs-tralije in Nove Zelandije v Split 350 iz-seljencev. Zelo malo za toHkgno daljavo.Zopét smrtni slucaji na prehodu meje.

Ljubljanska vadijska postaja Je poroca-la, da je OZNJ padlo v roke v Sencurju.na Gorenjskem 7 fantov, ki so hoteli po-begniti V inozemstvo. Resil se Je samoeden, ostale so prijeli. Brodarjer sin Jabil na begu tezko ranjen ter Je poznej#podlegel ranam.

Prodaja na bone. S 15. marcem so u-vedli V Sloveniji prodajanje odnosno na-kupovanje na bone. Kdor prodaja drza-vi zito, fizol ali krompir, dobi poleg pla-éila po vezanih, t. j. uradnih cenah, tudi poseben bon, s katerim dobi pravicodo nakupa tekstilnega blaga, zeleznine,posode, soli.'^sladkorja, mila, vzigalic íhdrugega blaga. Ker pa Je bila Slovenijaglede zita ze prej pasivna dezela. Je Já-sno, da kmetje nimajo kaj prodajnti inzato tudi ne merejo priti do.omenjenihbonov in brez teh bonov zopet ne more-jo kupiti ne petrolcja, ne solí, ne vzigo.-lic, lie mila. se manj pa blaga za oblekeali kako obutev.

Nacrtno unicevanje slovensklh goz-dov. Koinunisticna diktatura v Sloveniji in na Hrvatskem ter v Srbíji je po-stavila na vodstva svoje Ijudi, ki nimajo prav nobene strokovne izobrazbe.Tako tudi v vodstvu gozdarskega refe-rata. Tñ tako sedaj ti komunisticni"strokovnjaki" na debelo sekajo gozdo-ve. Ce bodo z izsekavanjem v doseda-njem obsegu nadaljevali, bodo sloven-ski gozdbvi, nase narodno bogastvo, vkratkem popolnoma uniceni. Vecino po-sekanega lesa izvazajo, da pridejo dópotrebnih stvari, ki jih doma nimaio;doma porabijo sanio neznaten del pose-,kanega lesa. Les doma nima prave cene. Na srednjem promettiem kraju stane 1 kub. m. lesa okoli 500 dinarjev. Zata denar dobi danés kmct najvec 2 mblaga za srajce ali predspanike ali 80cm blaga za zgornjb obleko ali 2,5 kgbele moke. Pi-ed vojno, t, J. v "reakcio-nami" Sloveniji pa Je dobil kmet za 1kub. m lesa 260—280 dinarjev. Za tadenar pa je dobil najmanj 25 m flaneleali blaga za srajce ali predpasnike alifalago za ene obleko ali 180 kg bele

moke.

OBVESTILOy

—Dne 20. junija bo 12. oblelnlca. nd-kar se vrsi slovcnska sluzba bozja naAvellanedi. Dopoldne sv. masrz zahvaU

no pesmijo. poptíldne slovesne'pefe lita-nljb in nato po vecoruicah cajanka.

Stran 4. S •/ C E O D N A S L O V E NIJ A

Príjateiji nam piseio„Svobodna Slovcnija" se je 2o s svo-

jimi prvimi stevilkami, ki so izSie v

Argentini, tako priljubila siovenskimomigrantom, kjerkoli pa6 zive, da od pé-vsód dobivomó pisina, v katerih ñas pro-

sijo naj jim list redno poliijamo, ker gasJovenski protikomunisticni eniigrantizolo radi bevejo. Tej njihovi zelji smoradi bsti'ogli in danos „Svóbodna Slovo-

nija" zahaja 2e skoro v vsako vecjo slo-vengko skupinp v vse dele sveta.

Tako nam prijatelj lista iz Nemciiepiáe med drughn naslednje;

„Vsi mi silno hrepenimo po nasi lenidomaci besedi. Nahajamo se v angleskizascdbeni oblasti Nemcije kot cuvarjinjihovih vojaSkih objektov. Vecina ñasse nahaja v Nemciji 2e od Jeta 1941. kotfaivsi vojni ujetniki, a po koncant vojni"so i'adi sodanje komunisticne diktaturenocomo vrniti domov in smo raje ostaliv inozemstvu, kjer sedaj opravljamo po-licijsko sluzbo. Vsem nam jo dobro. I'ü-

kaksnc so razmoio med naSiini tam pi'lVas. List nam je res zelo vseá."Sloveneo, ki zivi ze dalj íasa na N¡-

zozemském, ñas prosi, naj mu list po-áiljamo z letalsko posto, da ga bo prejdobil in da ga bo dal brati naáim Ijudenina Nizozemskem.

Skupina Slovencev, ki je zaposlena vAngliji V najrazlicnejsih poklicih, po-zdravija „Svobodno Slovenijo" in ji zelivecji razmah. Z listom so zelo zadovolj-ni. in ñas prosijo, naj ga jim redno po-siljamo. ^

Prijatelj lista, ki zivi v Ecuadorju, vpismu med dr-ugim pravi: "Iskreno seVam zabyalju/ení za pozornost s poSi-Ijanjem lista. Prosim, da mi ga rednoposiljate na poslani naélov. Narocninoodnosno prispevke za tiskovni sklad Vambom poslal t.akoj, kakor hítro se bommalo opomogel na novem mestu."-

Od slov. protikomunisticnega emigrañ-ta, ki se je naselil v republiki Chille

gresamo samo duievne hrane v naSem ̂ smo prejeli dopis, s katerim ñas pravfeziku. Radi bi se pa tudi pogovorili zostalimi slovenskimi protikomunisticni-mi emigranti in zvedeli za njihovo déloin zivijenje. V. imcnu vseh svojih tova-risev Vas prosim, da mi redno posiljate„Svobodno Slovenijo".

• - y.

Prijatelj iz Belgijc ííam sporoca meddrugim naslednje:

„Z velikim veseljem sem prejel danés,8. aprila „Svobodno Slovenijo". Z zani-manjem sem prebral poslane stevilke injih dal V branje prijateljem, ki- nis'o bilinic manj navduseni. Zato bi bil zelo ve-

.stl, ko bi lahko dobival casopis".

V pismu nasih Ijudi iz Koroskc pamed drugim beremo tudi telé vrstice:

„Iskrena hvala za „Svobodnu Slovenijo".Silno veseli smo je. Iz nje tudi vidimo,

lepo prosi, naj bi mu redno posiijali list,da ga bo lahko bral tako on, kakqr tudiostali Slovencí.

V Kanadi zivi ze vocja skupina proti-

komunisticriih Slovencev. Njihov pred-

stavnik nam je poslal naslednji dopis:

Od bivsega slovenskega begunca, ki jebil se nedavno v spittalskem taboriscu,

danés je pa ze v Kanadi, sem dobil pi-smo, v katerem • mi sporoca, da je znjim v Kanadi se 8.0 slovenskih fantov.

Vsi delajo na progi Montred-Toronto po

10 ur na dan, Dnevno zasluzijo okoli G

kanadskih dolarjev, Za hrano, stanova-nje in perilo porabijo po dva dolarja, tako, da jim ostanejo se stirje dolarji. U-pajo, da bodo lahko izhajali toliko ca

sa,' dokler si ne bodo poiskali nove za-poslitve. Vseh*teh 80 fantov se je obve-

zalo, do bo delalo 12 m^secev prj istempodjetju. Po izteku teg^;,roka bodo prestí in .si bodo lahko sami .¡zbrali novosluzbo. Zvedeli so tudi ze, da v Argentini izhaja "Svobodna Slovcnija" in prosijo, da bi jim list redno posiijali.

Vse prijatclje lista v inozemstvu pro-simo. da nam sporoce, ali list redno pre-jemajo ali ne. Vsem ga namrec rednodostavljamo. Zato prosimo, da nam vsako ncrednost pri dostavi lista sporoce,

da jo bomo skusali odstraniti. Prosimojih tudi. da nam redno posiljajo krajse

dopjse o zivljenjU nasih Ijudi po svetu..

siehvanjeITkoroíkemNoviee iz Koroskega. Binkostni pone-

deljek je bil v slovenskem delu Koroike

velik praínik. Prav slovesno so ga pra-znovali V Zilji, kjer so imeli vsakolet-

,no ..stehvanje", star narodni obicaj seiz turSkih éasov. Ñad yse lepo je bilovídeti lepo stevilo brhkih deklet v na-rodnlh nosah, ki so stale ta dan pteJskoro vsako hiso. Kaj takega je mogocevideti samo enkrat v letu, Stehvanje jeizrazit ziijanski obicaj. Pricne se na

binkostni ponedeljek v Ziljski Bistrici,

nato pa ga imajo skoro v vsaki fari yse

do Velikega Smarna. Najlepse ga opra-vijo V Zahomcu, kjer se drze vseh stajihizrocil in ga ne skusajo prirejati po'vsakdanjih politicnih geslih.

Na Vrbskem jczeru bodo julija mesecasportni dnevi. Takrat bo Koroska polnatujcftv.

V Celovcu so imeli maja .meseca vsakvccer slovenske smarnice. Ta majniskasiovesnost se je ̂ zelo priljubila verni-kom.

Slovencí iz Celovca so imelí na bln-koltni ponedeljek roraanje na grob sv.

^ Heme v Krko. Odpeljali so se takoj poko'silu s stirimi avtobusi in se vrnuliisti dap zvecer. Kakor smo ze poTocali

I DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA |^ XAVITKI ZAST. OVENIJO 5•p Dostava C-ez Svico s sodelovanjem tamkajSnjih organizacij za pomoc ■ pp Artiíro Brttller 2» de Mayo 305, Of. 655 - T. A. 32-0737 |P Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18 r ob sobotah od 10 do 13. á'

ZAVITEK KAVE4',Í! kg* najboljse surove "Santos"kave

cena m$n. 32.40ZAVITEK SVINJSKE MASTldoza zajamceno ciste svinjske ma-sti, netto 2100 gr.

cena mSn. 23.70ZAVITEK RISA

4'A kg rizacena mSn. 18.60

ZAVITEK SARDIN14 doz La portugalskih sardin

cena m$n. 28.20ZAVITEIÍ MILA4 kg mila cena m$n. 24.—

DANSKI ZAVITEK '1 kg surovega masía1 kg mesa1 kg prckajene trebusne slanineVi kg sira cena mSn. 48

ZAVITEK MOKE IN RI2Apol moke, pol'viía,5 kg bruto cena mSn. 18.60

ZAVITEK TESTENINvezanci, oz. spageti,45/í. kg netto cena mSn. 18 60

ZAVITEK OVSENIH KOSMICEViVí kg ovsenih kosinicev

cena m$n. 15.95

PLETILNA VOLNA ZA VSEEVROPSKE DESELE

SERIJA 1000tiotto 650 g baby volnehele barve in dve pietilniigli z zvezkom navodil

cena mSn. .36.40SERIJA 1020

netto 650 g volne za pullover v bar-

-KO.LONIJALNI ZAVITEK1 kg kave (doza)2 Ibs cacaoa227 gr. Ceylon caja5 Ibs kristalnega sladkorja

cena m$n. 30.35

MLECÑI ZAVITEK • -2 dozi polnoinastncga mleka ~V prahu

2 dozi>^adkanega kondenz. mleka4 doze nesladkanega kondenz...mleka1 doza smetane

cena mSn. .27.85

ZAVITEK áOKOLADEnajboljsa nizozemska cokalada"Kwatta" V skatljah po 300 ploscie,,2 kg netto ~ cena m$n. "26.40ZAVITEK MASeOB1 kg (doza) surovega masía

netto 900 gr,.2 kff.I.a margarine

cena mSn. 30.60ZAVITEK TOALETNEGA MILA8 komadov a 105 gr.

cena mSn. 17.30ZAVITEK SLADKORJA5.kg sladkorja

cena mSn. 14.40 ,

vuh: bela, crna, siva, rdeca, svetloniodra, t'emno modra, zelena, pctro-lejska, turkiz, beige in rjava in dvcigli za pietenje'z zvezkom navodil,

cena mSn. 36.40SERIJA 1010

netto 050 g volne za nogavice, vbaryacli; srednjesivo, temnosivo,svetlo beige, srednje beige, rjavo,

CAMBRIDGE ZAVITEKI kg prekajene hrbtnc slanine zmesom,

1 kg prekajene suhe slanine,1 kg (doza) svinjskega mesa vomaki,

1 kg (doza) surovega masía,cena mSn. 51.60

ZAVITEK MOKE.5 kg psenicne moke.

gena m$n. 13.—ZAVITEK KAVE3 kg surove kave1 kg sladkorja

kg cacaoa ceña m|n. 29.10OXFORD ZAVITEK1 kg (doza) gnjati,1 kg prekajene hrbtne slanine zmesom,

1 kg (doza) svinjskega mesa vomaki

1 kg (doza) surovega masíacena m$n. 58.—

LJimSKI ZAVITEK4 zav. grahove moke,2 zav. moke za jubo.3 zav. testenih za vkuho,3 zav. kostanjevih kosmicev,• skupno 12 zav. v celoti 5 kg.

cena mSn. 23.75

modro, belo, cmo, mesano in 'dveigli za pletcnjo ter zvezek z navo-dili. cena m8n.' ,31

Posiljamo naravnost iz ávice po po-sti. Vsak zavoj je zavarovan. V cenoso vkljuceni vsi stroski prevoza zavojnine, zavarovalnine, itd.; morebitnocarino mora placati prejemnik.

étev. 12.

je bil istega dne pocascen s slovenskopesinijo tudi Vctrinj. Nad 600 slovenskihbeguncev iz Spittala je prlromalo v takraj, kjer je nastopilo svojo mucenískopot nad 10.000 slovenskih moz ín fantov. Mnogi so s soízami v oceh ogle-dovali kraj, kjer so jim pred tremí letizadnjikrat st/snili roko v pozdrav. Po-poldne so se síovenski romarji posloviliod Vetrinja in odsJi v 2ihpoije kf znaniMarijini bozji poti, kjer so opravili po-poldansko poboznost. Dostojno vedenjein red, ki so ga vzdrzevaJi sJov. begunci,sta napravila na vse najlepsi vtís.

VRSTA JE PRISLA TUDI NANJtJ

V tukajsnem casopisu smo nedavno

brali vest, da je Titova viada v Beogra-du -odstavila veleposlanika v LondonuLjubo Leontica in veleposlanika v An-kari Simiéa, ter ju pozvala, da se mora-ta "vmiti domov, kar sta po odklonilain bosta raje o'stala v inozemstvu. Takosta koncño prisla pod zob komunistic-nega stroja tudi ta dva diplomatska

predstavnika sedanjega komunísticnegarezima V Jugoslaviji, ceprav sta se mo-cno trudila, da bi ga prédstavila svetuV cim lepsi lucí. Posebno Ljubo Leontié,ki je sedaj zakljucil svojo vrtbglavo po-litieno kariero, katero je zacel pri Or-juní.

Za ostalc zavitke zahtevajte nase popolne sezname. Navedenim cenam je treba dodatl za nostninn v ...po mili. 4.80 za zavitek. Pri pismenih narociiih prosimo, da napíseto jasno ime nreiemníka inpiílozite obenem postni cek. VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — ÜRADUJiSmo TUDI V SLDVENSCINI

Osebne novicePoroki. Na brinkostno nedeljo sta sto-

píla V sveti zakon g. Karol Fríe in gdc.Nezka ¿ampa. Mladi par je porpcil vkapelí 00. Maríanistov c. g, Antón Ore-har. Dne 20. maja sta se /pa porocilaemigranta Ukrajinec g. dr, l)imitrijMosc in Slovenka ga Sasa Gregorcié,vdcva Kurtagic, ki sta po poróki odSlaV Mendozo, kjer je zenin dobil shizbo v

ginekoloskem oddelku tamosnje bolnis-nice. Mladima paroma zeUtno vso srecoin obilo bozjega blagoslovaT.-

Slayko Sabec. 19. maja t. I. je Bogpoklical k-sebi in ga resil zemskega trp-Ijenja Slav'ka Sabca, 'ki je zapustil svq-je starse v globoki zalosti v sedmemmesecu svoje starosti. Njegove "neznotrupelce so polozili k vecnemu pocifkuna pokopaliscu v Buenos Alresu. Tezkoprizadeti druzini nase iskreho sozalje!

f Vesel dogodek v slov. emigranski druzini. V druzini Janeza Peráuh in Rozal-ke Prífekelj so dobili krepkega sincka,ki je pri krstu dobil ime Janezek! Cesti-tamo!

Vesel dogodek. Druzina Antena inOlge Ladra je dobila 15. maja t. 1. zdi'a-vega sinaika, ki" je pri krstu "aobil ime-Valentin. Cestitamol

SLU2B0 DOBE

"V Cordobi je na razpolago y ejiem ta-mosnjih zavodov mesto krojaákega moj-síra. Ce je saniec dobi Jahko stanova-Jije fn hrano v zavodu. PJaca po dogo-voru.

V istem mestu je prazno tudi mestohisnega mizarja. Ni potrebno, da bi bil

kÓ drakÍ"" Sí '. 'p¡s.™ríÍ - í-'i»

I*oravnajteDaro^njno

Imprenta "Dorreiro"~l!.~~TT^ Dorrego 1102.