Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec) Ljubljana, 16. januar 2020 Spoštovani! Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06, 47/13, 47/13 in 75/16), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) vlagamo spodaj podpisane poslanke in poslanci

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJAŠKI DOLŽNOSTI

ki vam ga pošiljamo v obravnavo in sprejem po rednem postopku na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Na sejah Državnega zbora in na sejah matičnega delovnega telesa bo v imenu predlagateljev sodeloval poslanec Žan Mahnič. Prilogi: - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojaški dolžnosti; - Podpisi poslank in poslancev: Danijel Krivec Anja Bah Žibert Franc Breznik Nada Brinovšek Zvonko Černač Boris Doblekar Mag. Karmen Furman Jelka Godec Mag. Branko Grims

2

Eva Irgl Lidija Ivanuša Janez Janša Alenka Jeraj Mag. Dejan Kaloh Franci Kepa Jožef Lenart Suzana Lep Šimenko Tomaž Lisec Dr. Anže Logar Žan Mahnič Bojan Podkrajšek Mag. Marko Pogačnik Marijan Pojbič Franc Rosec Mag. Andrej Šircelj Jože Tanko

3

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJAŠKI DOLŽNOSTI

I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona V letu 2001 so bili sprejeti najpomembnejši konstitutivni, razvojni in doktrinarni dokumenti, ki so urejali nadaljnji razvoj obrambnega sistema in še posebej nadaljnje preoblikovanje Slovenske vojske. Dokumenti so bili pripravljeni glede na spremembe o varnostnem okolju in temeljne aktivnosti pri uresničevanju strateških ciljev Republike Slovenije za vključitev v EU in NATO. Na podlagi temeljnih usmeritev iz navedenih dokumentov je Vlada Republike Slovenije ocenila stanje ter možnosti za spremembe oziroma dopolnitve sistema popolnjevanja Slovenske vojske. Upoštevala je trende v primerljivih državah, kjer so, zlasti zaradi spremenjenih varnostnih razmer, že izvedli ali pa so sprejeli ustrezne odločitve za opustitev naborniškega sistema popolnjevanja vojske in prešli na poklicno vojsko. Na tej podlagi je vlada RS na svoji redni seji 25. 4. 2002 sprejela ustrezne odločitve, s katerimi je odločila, da se v obdobju do 2010 izvrši prehod na poklicno vojsko s prostovoljno rezervo in v miru opusti izvajanje posameznih sestavin vojaškega roka. Tako naj bi se nabor prenehal izvajati predvidoma do 31. 12. 2003. Napotitve na služenje vojaškega roka naj bi se izvajale še do 30. 6. 2004. Obvezna služba v rezervni sestavi pa naj bi bila ukinjena z 31. 12. 2010. Že pred tem so bile dane nekatere pobude poslancev za prenehanje izvajanja vojaške dolžnosti v določenem obsegu v miru. Vojaško dolžnost podrobneje ureja Zakon o Vojaški dolžnosti (Ur.l. RS, št. 18/91, z dne 27.4.1991) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti – ZVojD-A (Ur.l. RS, št. 74/95, z dne 23. 12. 1995) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti – ZVojD-B (Ur.l. RS, št. 86/2002, z dne 11. 10. 2002). Zakon o vojaški dolžnosti v 62.č členu določa, da se tudi po 30. 6. 2004, oziroma po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka, v skladu z možnostmi in potrebami Slovenske vojske, državljanom Republike Slovenije omogoči služenje vojaškega roka na podlagi prostovoljne odločitve. Služenje vojaškega roka je enako dolžini in obsegu predhodnega temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja, ki ga morajo opraviti kandidati za poklicno opravljanje vojaške službe brez odsluženega vojaškega roka v skladu z zakonom. V nadaljevanju isti člen med drugim tudi določa, da se določbe tega člena se uporabljajo tudi za ženske. Še vedno pa se vodi vojaške evidence o državljanih, v katero so vključeni vsi zdravstveno sposobni državljani od dopolnjenega 17. leta starosti, z namenom, da se v primeru ponovne uveljavitve vseh sestavin vojaške dolžnosti ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter se jim določi ustrezen razpored v vojski. Priprave za morebitno ponovno uvedbo posameznih ali pa vseh sestavin vojaške dolžnosti so sestavni del rednih nalog na področju obrambnih priprav, upoštevajoč pri tem tudi koncept tako imenovane strateške rezerve, kot ga določa Doktrina vojaške strateške rezerve, ki je operativno usmerjevalni oz. doktrinarni dokument Republike Slovenije na obrambnem področju za povečanje oz. preoblikovanje vojaških, s tem pa tudi obrambnih zmogljivosti v primeru izrazitega poslabšanja razmer v mednarodnem varnostnem okolju. Nosilci teh priprav, ki zajemajo vse faze izvrševanja vojaške dolžnosti, so zlasti pristojni organi v sestavi (Generalštab Slovenske vojske) in notranje organizacijske enote Ministrstva za obrambo. Danes se varnostne razmere v svetu in v Evropi vse bolj zaostrujejo, nastajajo pa tudi vedno nove oblike varnostnih groženj. Namesto obratnemu trendu v teh razmerah smo priča upadanje števila tako poklicnih pripadnikov Slovenske vojske, kot tudi

4

pogodbenih pripadnikov njene rezervne sestave. Dejansko število vojakov se zmanjšuje iz leta v leto in je že leta 2016 padlo pod 7000 pripadnikov. Struktura stalne sestave pripadnikov Slovenske vojske sicer že od leta 2012 ne dosega kadrovskih načrtov, ki sta jih potrdila vlada in državni zbor. Skladno s strateškimi dokumenti bi namreč morala imeti stalna sestava vsaj 7600 pripadnikov.

SESTAVA SV - podatki za december 2019 Število Delež

Stalna sestava 6414 90,2 %

Pogodbena rezerva 697 9,8 %

Skupaj 7111 100 %

Predsednik republike že vrsto let ugotavlja, da Slovenska vojska ni sposobna v celoti zagotavljati varnosti državljanov in opravljati svojih temeljnih nalog, vsekakor pa ne dosegamo tistega, kar je bilo zastavljeno ob sprejetju sprememb zakona leta 2002 – uveljavitev manjše poklicne vojske z znatno prostovoljno rezervo, ki bi štela najmanj 15.000 vojakov in častnikov. Zaradi dolgotrajnega siromašenja Slovenske vojske danes z nobenim drugim načinom - kot s ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka in obvezne službe v rezervni sestavi vsaj za 10 let - ni možno zagotoviti zadostne obrambne pripravljenosti Slovenije. 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona 2.1. Cilji in načela Predlog zakona ne odstopa od ciljev in načel, ki so bila upoštevana že ob pripravi prvotnega zakona. Osnovni namen zakona je ureditev vprašanja ponovnega izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru. Temeljni cilj predlaganih zakonskih sprememb je v skladu z dolgoročnimi usmeritvami razvoja obrambnega sistema in še posebej Slovenske vojske, izpopolniti sistem izvajanja vojaške dolžnosti in obenem zagotoviti ponovno izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru.

5

2.2. Poglavitne rešitve S spremembo zakona ponovno uvajamo služenje vojaškega roka, kot ga predpisuje Zakon o vojaški dolžnosti. S črtanjem členov zakona (62.a do 62.e člena) v poglavju »Opustitev izvajanja določenih sestavin vojaške dolžnosti v miru ter njihova ponovna uvedba« vzpostavljamo izvajanje vseh členov zakona v preostalih poglavjih zakona (Splošne določbe, vojaška evidenca, nabor, služenje vojaškega roka, ugovor vesti vojaški dolžnosti, dolžnost služiti v rezervni sestavi, potovanje in bivanje vojaških obveznikov v tujini, postopek in pozivanje vojaških obveznikov, kazenske določbe). Ob tem dolžino civilne službe podaljšujemo na 12 mesecev, kajti praksa izvajanja zakona do leta 2003 je pokazala, da časovno praktično enaka dolžina alternativne vojaške službe predstavlja predvsem način izogibanju zahtevnejšim obveznostim iz razlogov, ki nimajo nobene povezave s priznavanjem pravice do ugovora vesti. Z novelo zakona tudi spreminjamo kazenske določbe in sicer v delu, ki se nanaša na zneske kazni, saj so le te v obstoječem zakonu še vedno zapisane v tolarjih. 3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva Predlog zakonskih določil tega zakona ima posledice za državni proračun. Kratkoročno terja dodatna finančna sredstva za vzpostavitev prostorskih in drugih materialnih pogojev za obvezno vojaško usposabljanje v višini 10% obstoječega obrambnega proračuna letno v naslednjih treh letih. Srednjeročno pa se bo poraba finančnih sredstev vrnila v okvire, ki so bili začrtani že s spremembo zakona v letu 2002 oziroma bo lahko celo manjša, saj je obvezna rezervna sestava lahko cenejša od plačane prostovoljne rezerve. Predlog zakonskih določil tega zakona nima neposrednih posledic za druga javno finančna sredstva. 4. Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katero je bil državni proračun že sprejet Predlog zakona predvideva 10% dodatnih proračunskih sredstev za izvedbo zakona glede na sprejeti obrambni proračun za leto 2021, ki pa jih je glede na nove prioritete možno zagotoviti tudi s prerazporeditvijo sredstev znotraj sprejetih postavk. 5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu Evropske unije 5.1. Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije. 5. 2. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih Avstrija Služenje vojaškega roka v dolžini 6 mesecev je obvezno za vse mladince nad 18. letom. Dopuščajo ugovor vesti, v tem primeru se odsluži 9 mesecev civilnega služenja.

6

Švica Švicarji naborništvo izvedejo pri 18. letu, usposabljanje traja 5 mesecev, ženske lahko služijo vojaški rok če želijo, imajo tudi možnost civilnega služenja. Danska Danci postanejo obvezniki služenja vojaškega roka pri 18. letu. Začetno vojaško usposabljanje za izbrane traja 4 do 12 mesecev, glede na specializacijo. Finska Obvezno služenje vojaškega roka za vse moške po dopolnjenem 18. letu traja 12 mesecev. Možno je tudi civilno služenje, ki prav tako traja 12 mesecev. 6. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona Uveljavitev predlaganih rešitev v predlogu zakona bo povzročila razširitev upravnih postopkov ter s tem povečanje stroškov (obravnava nabornikov, obravnava prošenj za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti, vzpostavljanje pogojev za opravljanje civilne službe, napotitev, nadzor ipd.) ki pa so všteti v opisane finančne posledice zakona.

7

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 108/02 – uradno prečiščeno besedilo) se 22. člen spremeni tako, da se glasi: »Vojaški rok traja šest mesecev, civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku pa 12 mesecev. Vojaški rok v skladu z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije v primeru povečanja nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, traja tri mesece. Vojaški rok začne teči z dnem, ko nabornik postane vojaška oseba.«

2. člen

26. člen se spremeni tako, da se glasi: »Šteje se, da je vojaški rok opravil tudi vojaški obveznik: 1. ki je končal visokošolsko izobraževanje doma ali v tujini, ki se šteje za šolo za

častnike in opravil predpisano stažiranje v Slovenski vojski; 2. ki je kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika sklenil pogodbo o zaposlitvi z

ministrstvom, pristojnim za obrambo, in uspešno opravil predpisano vojaško strokovno usposabljanje.

3. ki je opravil temeljno strokovno vojaško strokovno usposabljanje.«

3. člen

Četrti odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na vojaške vaje se ne kliče vojaški obveznik samohranilec, če ima otroka, ki še ni star 18 let.«

4. člen Črta se 62.a člen.

5. člen

Črta se 62.b člen.

6. člen

Črta se 62.c člen.

7. člen

Črta se 62.č člen.

8

8. člen

Črta se 62.d člen.

9. člen

Črta se 62.e člen.

10. člen

66. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo najmanj 420 evrov se kaznuje za prekršek vojaški obveznik: 1. če na posamičen ali splošen poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga

ne pride ob določeni uri na določen kraj zaradi vpisa v vojaško evidenco, na zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, na nabor, na služenje vojaškega roka, na vojaške vaje ali kakšno drugo vojaško obveznost, na katero je klican s posamičnim ali splošnim pozivom pristojnega organa (peti in šesti odstavek 7. člena, prvi odstavek 12. člena, prvi odstavek 51. člena, prvi odstavek 64. člena);

2. če potem, ko se je odzval pozivu, samovoljno predčasno zapusti zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, nabor ali vojaške vaje (prvi odstavek 12. člena, prvi odstavek 51. člena);

3. če odpotuje v tujino ali ostane v tujini brez dovoljenja pristojnega organa (prvi in četrti odstavek 58. člena);

4. če odpotuje v tujino v nasprotju s 60. členom tega zakona; 5. če se ne priglasi diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco v

skladu s prvim in drugim odstavkom 61. člena tega zakona. Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek tudi

državljan, ki samovoljno zapusti organizacijo, v kateri opravlja civilno službo oziroma, če se ne odzove na 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje ali če tako usposabljanje samovoljno zapusti (prvi in tretji odstavek 41. člena, drugi odstavek 47. člena).«

11. člen

67. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo najmanj 420 evrov se kaznuje za prekršek vojaški obveznik: a1. če upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ne obvesti, kje lahko pridobi

podatke oziroma jih sam ne priskrbi (prvi odstavek 9. člena); 1. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu nastalih sprememb iz 10.

člena; 2. če odnese vojaško knjižico iz države, jo uniči ali odsvoji (četrti odstavek 11. člena); 3. če se po opravljeni civilni službi oziroma usposabljanju za zaščito in reševanje ne

zglasi pri pristojnem organu v skladu s prvim odstavkom 47. člena; 4. če ne pride k sporočitvi vojnega razporeda ali če ne prinese s seboj osebne in

druge vojaške opreme, kadar je to določeno s pozivom pristojnega organa (50. člen, prvi odstavek 64. člena);

5. če se ne priglasi pristojnemu organu v skladu s četrtim odstavkom 61. člena tega zakona.«

9

12. člen

68. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo najmanj 630 evrov se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če med opravljanjem civilne službe sklene delovno razmerje ali opravlja z osebnim

delom pridobitno dejavnost (šesti odstavek 41. člena); 2. če opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem, čeprav je uveljavil

pravico do ugovora vesti (peti odstavek 47. člena).«

13. člen 69. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo najmanj 2100 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o kraju stalnega in začasnega

prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi strokovnih kvalifikacij, o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v Slovenski vojski (prvi odstavek 9. člena);

2. če ne zagotovi možnosti nastanitve, prehrane in drugih pogojev za delo državljanov, ki opravljajo civilno službo oziroma, če ne določi odgovorne osebe za organiziranje in nadzor dela oziroma, če ne nadzoruje dela državljanov, ki opravljajo civilno službo (drugi odstavek 41. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 420 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«

14. člen 70. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo najmanj 420 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa: 1. če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o kraju stalnega in začasnega

prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi strokovnih kvalifikacij, o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v Slovenski vojski (prvi odstavek 9. člena);

2. če pristojnemu organu v predpisanem roku ne sporoči spremembe osebnih podatkov ali stanj vojaških obveznikov, do katerih je prišlo zaradi odločitve državnega organa (drugi odstavek 9. člena).«

15. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 9. 2020.

10

III. OBRAZLOŽITEV K ČLENOM K 1. ČLENU V predlaganem členu opredeljujemo, da vojaški rok traja šest mesecev, civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku pa 12 mesecev in črtamo določbo o predčasnem odpustu, ki ga odloči predsednik Republike Slovenije. K 2. ČLENU V predlaganem členu določamo v katerih pogojih se tudi šteje, da je vojaški obveznik opravil vojaški rok. In sicer, če je končal visokošolsko izobraževanje doma ali v tujini, ki se šteje za šolo za častnike in opravil predpisano stažiranje v Slovenski vojski ali je kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika sklenil pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, pristojnim za obrambo, in uspešno opravil predpisano vojaško strokovno usposabljanje ali pa je opravil temeljno vojaško strokovno usposabljanje. K 3. ČLENU V predlaganem členu zvišujemo starostno mejo otroka na polnoletnost, zaradi katerega je oče samohranilec opravičen do izostanka na vojaških vajah. K 4. ČLENU V predlaganem členu predlagamo črtanje določbe, ki opredeljuje zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave nabornikov in nabor, napotitve na služenje vojaškega roka, na opravljanje nadomestne civilne službe oziroma na usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v miru ter obvezno služenje v rezervni sestavi in 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje državljanov v miru, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku. Omenjene določbe niso več aktualne, zato predlagamo njihovo črtanje. K 5. ČLENU V predlaganem členu predlagamo črtanje določb o vodenju evidence vojaških obveznikov. Omenjene določbe niso več aktualne, zato predlagamo njihovo črtanje. K 6. ČLENU V predlaganem členu predlagamo črtanje določbe o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo vojakov na služenju vojaškega roka. Omenjene določbe niso več aktualne, zato predlagamo njihovo črtanje. K 7. ČLENU

V predlaganem členu predlagamo črtanje določbe o omogočanju služenja vojaškega

roka naborniku na podlagi prostovoljne odločitve. Omenjene določbe niso več aktualne, zato predlagamo njihovo črtanje. K 8. ČLENU

V predlaganem členu predlagamo črtanje določbe o uveljavljanju ugovora vesti vojaški

dolžnosti. Omenjene določbe niso več aktualne, zato predlagamo njihovo črtanje. K 9. ČLENU V predlaganem členu predlagamo črtanje določbe o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi. Omenjene določbe niso več aktualne, zato predlagamo njihovo črtanje

11

K 10. ČLENU V predlaganem členu spreminjamo znesek kazni v evre, saj so te še vedno zapisane v tolarjih. K 11. ČLENU V predlaganem členu spreminjamo znesek kazni v evre, saj so te še vedno zapisane v tolarjih. K 12. ČLENU V predlaganem členu spreminjamo znesek kazni v evre, saj so te še vedno zapisane v tolarjih. K 13. ČLENU V predlaganem členu spreminjamo znesek kazni v evre, saj so te še vedno zapisane v tolarjih. K 14. ČLENU V predlaganem členu spreminjamo znesek kazni v evre, saj so te še vedno zapisane v tolarjih. K 15. ČLENU V predlaganem členu opredeljujemo začetek veljavnosti in začetek izvajanja zakona. Zaradi vseh postopkov potrebnih za ponovno vzpostavitev izvajanja vojaške dolžnosti, predlagamo, da se prve napotitve na služenje vojaškega roka začnejo s 1. 9. 2020. IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

22. člen Vojaški rok traja sedem mesecev. Predsednik Republike Slovenije praviloma odloči, da se vojaki odpustijo s

služenja vojaškega roka do 30 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, če pripravljenost Slovenske vojske to dovoljuje.

Vojaški rok v skladu z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije v primeru povečanja nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, traja tri mesece.

Vojaški rok začne teči z dnem, ko nabornik postane vojaška oseba.

26. člen Šteje se, da je vojaški rok opravil tudi vojaški obveznik:

1. ki je končal šolo za notranje zadeve, ki traja najmanj dve leti; 2. ki je končal študij obramboslovja in opravil predpisano stažiranje v vojaških enotah,

najkasneje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27. leto starosti;

2.a ki je končal izobraževalni program izpopolnjevanja za poklic policista, v trajanju najmanj 18 mesecev;

3. ki je končal usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v skladu z zakonom in v dolžini, ki ni krajša od vojaškega roka, določenega s tem zakonom;

4. ki je končal visokošolsko izobraževanje doma ali v tujini, ki se šteje za šolo za častnike in opravil predpisano stažiranje v Slovenski vojski;

5. ki je kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika sklenil pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, pristojnim za obrambo, in uspešno opravil predpisano vojaško strokovno usposabljanje.

12

51. člen Dolžnost služiti v rezervni sestavi Slovenske vojske se izvršuje z udeležbo

obveznikov na vojaških vajah, tečajih in drugih oblikah vojaškega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: vojaške vaje) ter z izvrševanjem drugih dolžnosti, predpisanih s tem zakonom, oziroma z vpoklicem v vojaško službo v vojno sestavo Slovenske vojske.

Vojaške vaje lahko trajajo skupno za vojake v rezervi in rezervne podčastnike do pet mesecev ter za rezervne častnike do deset mesecev. Polovico skupnega trajanja vojaških vaj se praviloma opravi v prvih desetih letih po odslužitvi vojaškega roka.

Vojaški obveznik je lahko v enem letu poklican na vojaške vaje največ do dveh mesecev.

Na vojaške vaje se ne kliče vojaški obveznik samohranilec, če ima otroka, ki še ni star 15 let.

62.a člen Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave nabornikov in nabor

se prenehajo izvajati v miru najkasneje do 31. 12. 2003. Napotitve na služenje vojaškega roka, na opravljanje nadomestne civilne

službe oziroma na usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v miru, se izvajajo najdalj do 30. 6. 2004.

Obvezno služenje v rezervni sestavi in 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje državljanov v miru, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, se preneha izvajati 31. 12. 2010.

62.b člen

Ne glede na prejšnji člen se v miru vodi vojaška evidenca v skladu s tem zakonom.

Vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi podatkov uradne evidence o državljanih. Po vpisu v vojaško evidenco upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, seznani vojaškega obveznika z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 18 let.

Vojaškega obveznika, ki je na podlagi strokovnega mnenja pristojne zdravstvene organizacije oziroma drugega pristojnega organa o telesni ali psihični prizadetosti vojaškega obveznika očitno nesposoben za vojaško službo, se po prenehanju izvajanja nabora ne vpiše v vojaško evidenco.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se iz evidence izbriše vojaške obveznike, ki so že vpisani v vojaško evidenco.

Po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka oziroma nadomestne civilne službe, vojaški obvezniki v miru niso dolžni pridobiti dovoljenja upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, za začasno ali stalno bivanje v tujini.

Po izteku rokov iz prejšnjega člena upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, izvajajo priprave za ponovno uvedbo ocenjevanja zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, nabora, napotitev na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in za popolnjevanje Slovenske vojske s pripadniki rezervne sestave.

Po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu se vojaška knjižica izda vojaškemu obvezniku ob prvem vpoklicu v vojaško službo.

62.c člen

Ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo vojakov na služenju vojaškega roka, po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu, izvajajo komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za obrambo, v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo.

Ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo vojaških obveznikov v rezervni sestavi, po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu, izvajajo

13

komisije iz prejšnjega odstavka na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo predloži vojaški obveznik skupaj z zahtevo za ponovno oceno.

62.č člen

Po 30. 6. 2004 oziroma po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka po tem zakonu se v skladu z možnostmi in potrebami Slovenske vojske omogoči služenje vojaškega roka naborniku na podlagi prostovoljne odločitve. Služenje vojaškega roka je enako dolžini in obsegu predhodnega temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja, ki ga morajo opraviti kandidati za poklicno opravljanje vojaške službe brez odsluženega vojaškega roka v skladu z zakonom.

Vojak iz prejšnjega odstavka ima med prostovoljnim služenjem vojaškega roka pravico do prejemkov, povračil, izredne odsotnosti ter drugih pravic in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za služenje vojaškega roka. Prostovoljno služenje vojaškega roka se všteva v pokojninsko dobo.

Sposobnost za vojaško službo nabornikov iz tega člena ocenjuje komisija iz prejšnjega člena.

Vojak, ki je prostovoljno odslužil vojaški rok, ima prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pri sklenitvi pogodbe o prostovoljnem služenju v rezervni sestavi Slovenske vojske.

Vlada Republike Slovenije določi višino prejemkov, povračil, pogoje za izredno odsotnost in način uresničevanja drugih pravic vojakov med prostovoljnim služenjem vojaškega roka.

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ženske.

62.d člen Ne glede na določbe 62.a člena tega zakona lahko vojaški obvezniki

uveljavljajo ugovor vesti vojaški dolžnosti v skladu s tem zakonom. Državljana, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti kot

nabornik, se po preteku roka iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona izbriše iz vojaške evidence, ko mu je ugovor priznan oziroma najkasneje po koncu koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Državljana, ki je pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti uveljavil kot pripadnik rezervne sestave, se izbriše iz evidence po opravljenem 30-dnevnem usposabljanju za zaščito in reševanje, po 31. 12. 2010 pa po priznani pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

Državljane iz drugega in tretjega odstavka tega člena se po izbrisu iz vojaške evidence vpiše v evidenco Civilne zaščite.

62.e člen

Odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom.

Po sprejemu odločitve iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo 1., 3., 5., 6., 7. in 8. točka prvega odstavka 31. člena, drugi in tretji odstavek 33. člena, drugi in tretji odstavek 51. člena, drugi odstavek 52. člena in 2., 3., 5. ter 7. točka prvega odstavka 53. člena tega zakona.

66. člen

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vojaški obveznik: 1. če na posamičen ali splošen poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga

ne pride ob določeni uri na določen kraj zaradi vpisa v vojaško evidenco, na zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, na nabor, na služenje vojaškega roka, na vojaške vaje ali kakšno drugo vojaško obveznost, na katero je klican s

14

posamičnim ali splošnim pozivom pristojnega organa (peti in šesti odstavek 7. člena, prvi odstavek 12. člena, prvi odstavek 51. člena, prvi odstavek 64. člena);

2. če potem, ko se je odzval pozivu, samovoljno predčasno zapusti zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, nabor ali vojaške vaje (prvi odstavek 12. člena, prvi odstavek 51. člena);

3. če odpotuje v tujino ali ostane v tujini brez dovoljenja pristojnega organa (prvi in četrti odstavek 58. člena);

4. če odpotuje v tujino v nasprotju s 60. členom tega zakona; 5. če se ne priglasi diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco v

skladu s prvim in drugim odstavkom 61. člena tega zakona. Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek tudi

državljan, ki samovoljno zapusti organizacijo, v kateri opravlja civilno službo oziroma, če se ne odzove na 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje ali če tako usposabljanje samovoljno zapusti (prvi in tretji odstavek 41. člena, drugi odstavek 47. člena).

67. člen Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vojaški

obveznik: a1. če upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ne obvesti, kje lahko pridobi

podatke oziroma jih sam ne priskrbi (prvi odstavek 9. člena); 1. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu nastalih sprememb iz 10.

člena; 2. če odnese vojaško knjižico iz države, jo uniči ali odsvoji (četrti odstavek 11. člena); 3. če se po opravljeni civilni službi oziroma usposabljanju za zaščito in reševanje ne

zglasi pri pristojnem organu v skladu s prvim odstavkom 47. člena; 4. če ne pride k sporočitvi vojnega razporeda ali če ne prinese s seboj osebne in

druge vojaške opreme, kadar je to določeno s pozivom pristojnega organa (50. člen, prvi odstavek 64. člena);

5. če se ne priglasi pristojnemu organu v skladu s četrtim odstavkom 61. člena tega zakona.

68. člen Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek

posameznik: 1. če med opravljanjem civilne službe sklene delovno razmerje ali opravlja z osebnim

delom pridobitno dejavnost (šesti odstavek 41. člena); 2. če opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem, čeprav je uveljavil

pravico do ugovora vesti (peti odstavek 47. člena).

69. člen Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna

oseba: 1. če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o kraju stalnega in začasnega

prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi strokovnih kvalifikacij, o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v Slovenski vojski (prvi odstavek 9. člena);

2. če ne zagotovi možnosti nastanitve, prehrane in drugih pogojev za delo državljanov, ki opravljajo civilno službo oziroma, če ne določi odgovorne osebe za organiziranje in nadzor dela oziroma, če ne nadzoruje dela državljanov, ki opravljajo civilno službo (drugi odstavek 41. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

70. člen

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa: 1. če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o kraju stalnega in začasnega

prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi

15

strokovnih kvalifikacij, o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v Slovenski vojski (prvi odstavek 9. člena);

2. če pristojnemu organu v predpisanem roku ne sporoči spremembe osebnih podatkov ali stanj vojaških obveznikov, do katerih je prišlo zaradi odločitve državnega organa (drugi odstavek 9. člena).