^slct g 194a 7 j p predhodni rv tednik k gorenje...
TRANSCRIPT
^ S L C T G O R E N J S K I Č A S N I K OD LETA 1 9 4 7 J P r v i PREDHODNIK TEDNIK GORENJEC LETA 1 9 0 0
Gorenjski Glas PETEK, 15. J U L I J A 2005 '
L e t o L V I I I , št. 5 6 , c e n a 3 0 0 S I T , 1 6 H R K | O DGOVORNA UREDN ICA : M A R I J A VOLČ)AK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 2 2 . 0 0 0 IZVODOV | WWW.GO»ENISKICLAS.SI
Lastniki Save zavrnili izredno revizijo Delničarji Save so zavrnili predlog Kapitalske družbe za posebno revizijo poslovanja med Savo in njenima družbama Golf in kamp Bled ter Grand hotel Toplice. Kapitalska družba bo poskušala doseči revizijo po sodni poti.
CVETO ZAPLOTNIK
K r a n j - L a s t n i k i k r a n j s k e
S a v e s o n a s r e d i n i s k u p S t i n i
s 6 4 - o d s t o t n o v e č i n o z a v r n i -
l i p r e d l o g K a p i t a l s k e d r u ž b e
( K a d ) k o t na j več jega l a s t n i k a
S a ve , h k r a t i p a s o s p r i b l i ž n o
e n a k o v e č i n o p o d p r l i n a s -
p r o t n i p r e d l o g e n e g a o d de l -
n i č a r j e v , d a r e v i z i j a n i p o -
t r e b n a . M e d t e m k o je b i l a
u p r a v a s t a k š n i m i z i d o m
g l a s o v a n j a z a d o v o l j n a , je T o -
m a ž T o p l a k , p r e d s e d n i k
u p r a v e K a d a , p o s k u p š č i n i
n a p o v e d a l , d a b o d o ve r je tno
š e v t e m t e d n u i m e n o v a n j e
i z r e d n e g a r e v i z o r j a p r e d l a -
g a l i p r e k s o d i š č a . K a s n e j e s e
je z vede l o , d a je K a d to s tor i l
š e i s t i d a n . " Z a h o d n o e v r o p -
s k a p r a k s a je, d a m e n e d ž e r j i
u p o š t e v a j o na j več je d e l n i č a r -
je, n a š p r e d l o g p a t u d i n i
š k o d o v a l n o b e n e m u d e l n i -
ča r ju , " je de ja l T o p l a k i n p o -
uda r i l , d a s ta u p r a v a i n n a d -
z o r n i s v e t s t e m , k o n i s t a
p o d p r l a n j i h o v e g a p r e d l o g a ,
z a m u d i l a p r i l o ž n o s t , d a b i
o v r g l a s u m e o š k o d l j i v e m
r a v n a n j u .
K o t je z n a n o , je K a d n a po -
b u d o n e k a t e r i h m a l i h d e l n i -
čar jev p r e d l a g a l i m e n o v a n j e
p o s e b n e g a rev i zor ja , k i b i z a
z a d n j i h pet let p reve r i l z a k o -
n i t o s t p o s l o v m e d d r u ž b a m i
S a v a , G o l f i n k a m p B l e d i n
G r a n d hote l T o p l i c e , š e z l a s t i
v s e h p o s l o v z n e p r e m i č n i n a -
m i i n o k o l i š č i n e o d p i s a terja-
tev d r i i ž b i G r a n d ho te l T o p l i -
ce v p o s t o p k u p r i s i l n e po rav -
n a v e v l e tu 2 0 0 0 . K o t je del -
n i č a r j e m n a s k u p š č i n i dejal
J a n e z B o h o r i č , p r e d s e d n i k
u p r a v e Save , v s i d o k u m e n t i
k a ž e j o n a to, d a d e l n i č a r j e v
S a v e i n G o l f i n k a m p B l e d
n i s o o š k o d o v a l i , v s e p o -
m e m b n e t r a n s a k c i j e z n e -
p r e m i č n i n a m i s o op rav i l i n a
p o d l a g i cenitev, p lača l i s o v s e
d a v č n e o b v e z n o s t i , t ud i v po-
s t o p k u p r i s i l n e p o r a v n a v e n i
b i l o nep rav i l no s t i . T u d i n a d -
z o r n i svet p o d v o d s t v o m Sta-
ne ta V a l a n t a je p r e d s k u p š č i -
n o d e l n i č a r j e v n a p o d l a g i
p r a v n i h m n e n j , ana l i z , inter-
n e rev iz i je i n po roč i l a u p r a v e
u g o t o v i l , d a n a r a v n i obv l a -
d u j o č e d r u ž b e n i b i l o o š k o -
d o v a n j a de ln ičar jev .
T o m a ž T o p l a k , p r e d s e d n i k u p r a v e K a p i t a l s k e d r u ž b e , I n Janez B o h o r i č , p r e d s e d n i k u p r a v e
k r a n j s k e S a v e . / f « oaudK««
Konec proizvodnje v Planiki Proizvodnja v kranjskem obratu Planike se bo 31. juli ja ustavila, prek 80 še zaposlenih pa gre s 1. avgustom na zavod za zaposlovanje.
S I M O N Š UB IC
K r a n j - " O d n o v e m b r a l a n i
d o d a n e s je k r a n j s k i o b r a t
p r ide la l d o b r i h 2 0 m i l i j o n o v
tolarjev i z g u b e i n t ud i za n a -
prej n e v i d i m o m o ž n o s t i z a
i z b o l j š a n j e . N a d a l j e v a n j e
p r o i z v o d n j e b i s a m o š e z n i -
ževa l o s teča jno m a s o , k a r je
z a u p n i k e n e s p r e j e m l j i v o , " je
p o j a s n i l s t e č a j n i u p r a v i t e l j
A n d r e j M a r i n e .
U p n i š k i o d b o r je včeraj za -
v r n i l p r e d l o g z a s e b n i k a I v a -
n a G r g i n i č a i n p r e d s e d n i c e
P l a n i k i n e g a s i n d i k a t a Jel ice
K o s t a d i n o v e z a nada l j e van je
p r o i z v o d n j e z a vsaj š t i r i m e -
sece. " U p n i š k i o d b o r s e je p o
P r o i z v o d n j a v o k v i r u s t eča ja b o v K r a n j u tek la le še d o
31. j u l i j a . / Folo: Cotud KavtK
t e h m e m p r e m i s l e k u od loč i l ,
d a b o p r o i z v o d n j o k o n č a l i n
z a n a p r e j d a l m o ž n o s t t i s t im.
k i b o d o z b r a l i d e n a r z a n a d a -
l j e van je p r o i z v o d n j e . R e p u -
b l i k a S l o v e n i j a ko t e d e n naj -
v e č j i h u p n i k o v i m a e n a k o
sta l i šče ko t d r u g i u p n i k i : p o -
s k rbe t i z a 6 m bo l j še pop l ač i -
lo v s e h u p n i k o v , " je po j a s n i l
d a n u p n i š k e g a o d b o r a B o j a n
O j s t e r š ek , s i ce r d r ž a v n i p o d -
s e k r e t a r n a m i n i s t r s t v u z a
g o s p o d a r s t v o .
R a z p i s za p r o d a j o ob ra ta v
T u m i š č u p o c e n i 3 9 0 m i l i j o -
n o v to l a r jev b o o b j a v l j e n v
d r u g i p o l o v i c i a v g u s t a . U s o -
d a p r o s t o r o v i n p r o i z v o d n j e v
K r a n j u je bo l j n e g o t o v a . " P o -
g o v o r o v je b i l o m n o g o , a n o -
b e d e n n i o b r o d i l k o n k r e m i h
s adov , " je š e p o j a s n i l M a r i n e .
H l a n i k i n s i n d i k a t b o d a n e s
s vo j p r e d l o g z n o v a p reds tav i l
n a m i n i s t r s t v u z a de lo .
] G o r e n j s k a
I B a n k a E^^iH^ f
I \\\v\v.iibkr.si I
T O i A R J I l l I N l)i ; \ iy,AII
V I N T E R S P O R T
^ ^ , letv® •
o d 15 .7 . d o 4 . 8 . 2 0 0 S L Y l a l o g j prodmj j in hitt«T<poTt
G o r e n j s k i G l 3 S WWW.GORENJSKIGLAS.SI
56 C Š st co on
AKTUALNO
Arraouqka polna laži p i ^ o obtožuje Romana
eznika^a je km občinski svetnik in ^tnikSpodjemposloval z Občino " je v i»5protju s protikorup-
cijU^&Hiltf^m. Beznik zavrača vse obtožbe iz 'anonimke" in dodaja, da ve, kdo stoji v ozadju. Ko bo dobil prvi jasni dokaz, bo njegovo ime jav-no objavil.
GORENjSKA
Avstrijka bistriška zdravnica Maribor-Dunaj-Celovec-Bohinjska Bi-strica, taka je pot Selme Brence Čer-nezel, ki je od letošnjega januarja nova zdravnica v bistriškem zdrav-stvenem domu. Kot pravi, imajo zdravniki v Avstriji več ugleda in manj birokratskega dela kot v Sloveniji.
RAZGLEDI
Gospodarstvo plen Janševe vlade 'Trenutno vzduSje v gospodarstvu je precej moreče. Ekonomisti pravimo, da vlada poSilja v gospodarstvo zelo čudne signale. Očitno je, da sta po-stala kriterija politične všečnosti in osebnih zamer pomembnejša od po-slovne uspešnosti," pravi dr. Matej Lahovnik. i r
EKONOMI JA
Acroni rekordno dobro v jeseniškem Acroniju poslujejo letos rekordno dobro. 2e v prvi polovici leta so ustvarili za 1,65 milijarde tolar-jev dobička, kar je še enkrat več kot lani v vsem letu in bistveno več od na-črtov. Pa ne le to, v zadnjem času so prejeli tudi priznanji za energetsko učinkovito podjetje in za najboljSo inovacijo.
VREME
Danes bo pretežno jasno. Jutri bo dopoldne sončno, popoldne pa bodo krajeme nevihte. Tudi v nedelo bodo popoldne še krajevne plohe ali nevihte.
1 4 / 2 7 ° C jutn: popoldne krajevne nevihte
P O L I T I K A [email protected]
KRATKE NOVICE
JESENICE
Karavanke brez novega vozila M i n i s t e r za p r o m e t m a g . Janez B o ž i č in m i n i s t e r z a o b r a m b o
Karel Er javec s ta odgova r j a l a n a p o s l a n s k o v p r a š a n j e D a r j e
U v t i ž a r - B e b l e r ( L D S ) o zago tav l j an ju v a rno s t i v p r e d o r u Ka-
ravanke. M i n i s t r s t v o za o b r a m b o in m i n i s t r s t v o za p r o m e t sta
kupi l i š e s t p o s e b n i h g a s i l s k i h v o z i l z a re ševan je v p redor ih .
P o s l a n k a Da r ja Lavt ižar -Beb ler je vpraša la , zakaj e n e g a o d teh
voz i l ni d o b i l o g a s i l s k o d r u š t v o Jesenice, ki m o r a p o s r e d o v a t i
v p r i m e r u ne s r e če v p r e d o r u Ka r a vanke . Za r ad i tega je v a r n o s t
v p r e d o r u z m a n j š a n a . M i n i s t r a s ta odgovo r i l a , d a z n a š a vred-
n o s t š e s t i h voz i l 6 8 9 m i l i j o n o v tolarjev ( v s a k o p r ib l i žno 114
m i l i j o n o v tolarjev) in d a je s e d a n j e s p e c i a l n o g a s i l s k o voz i l
F V 2 , ki s o g a d o b i l i j e s e n i š k i g a s i l c i leta 1993 , u s t r e z n o .
T a k š n a voz i l a uporab l ja jo v več i n i e v r o p s k i h d ržav . J . K.
ŠKOFJA LOKA
Škofja Loka odrezana od avtoceste M a g . M i r j a m J a n - B l a ž l č , s v e t n i c a S o c i a l n i h d e m o k r a t o v v
o b č i n s k e m s v e t u v Škof j i Lok i , je n a p o s l a n c e m s t r a n k e v dr -
ž a v n e m z b o r u na s e s t a n k u v K r a n j u p o s r e d o v a l a vp r a š an j e ,
kda j i n k a k o s e b o o b m o č j e m e d M e d v o d a m i , K r a n j e m ,
C e r k n i m in T o l m i n o m , kjer lež i t ud i Š ko f j a L oka , p o v e z a l o z
a v t o c e s t n i m o m r e ž j e m . S e d a j je p o v e z a v a m o g o č a s a m o
prek K ran ja ali L jub l jane. P o n j e n e m m n e n j u je g o r e n j s k i del
a v t o c e s t e n e p r i m e r n o in n e s r e č n o o d m a k n j e n o d tega o b -
m o č j a . P r e p r i č a n a je, d a je t r eba vztrajat i pri p o v e z a v i p rek
Jeprce d o P o v o d j a , kar je z a p i s a n o t ud i v reso luc i j i o n ac i o -
n a l n e m p r o g r a m u i z g r adn j e a v t o c e s t v S loven i j i . J . K.
RADOVGICA
Mladi za stanovanja L i s t a m l a d i h R a d o v l j i c a je v s p o r o č i l u za j a v n o s t izrek la pri-
z n a n j e ž u p a n u J a n k u S . S t u š k u , ki n a m e n j a precej p o z o r n o -
sti m l a d i m in s t a r e j š im . O b č i n a Radov l j i c a po t rebu je o s k r -
b o v a n a s t a n o v a n j a , ki s o d o p o l n i l o d o m u s ta re j š ih o b č a n o v ,
n a m e n j e n a pa b o d o t i s t im , ki s o p o t r e b n i p o m o č i , v e n d a r
n e že l i jo v d o m . List i s e z d i n e r a z u m n o , d a p o s k u š a j o neka -
teri ta projekt o n e m o g o č i t i . T u d i v p r i h o d n j e b o p o d p i r a l a
v s e projekte, ki b o d o p r i s p e v a l i k b o l j š e m u ž iv l jenju o b č a -
n o v , s o z a p i s a l i v izjavi, ki jo je p o d p i s a l o b č i n s k i s ve tn i k
Maksimilijan Kaian. J. K.
STIMUlJlTIVlVO IVAG11A.IKVAN.IE,
DODATNO POKO.ININSKO M V A R O V A N J E
m MOŽNOST
NAPUEDOVA^MA
l>tliliiiilHn«iil K« v poHicn* WtiM. poiDMifrt mnM tf fu pralta«04ii a etn(i<l» bot oiMno P4M£m In ttfem pnpn<4«i. U(« M tet B ptvJhvo« «
U f ^ U ^ m M pilK« ilMiT l«MI M »noMivi MrtiMB lu<ilw ON U a 11 M n«*n MbMM.»luna«iiWl.ll.
l!{nje(KASU3VB4U MMSIKSIVO ZA C««AM«0
SLOVENSKA VOJSKA ViUUdinom
Smetišče je dobičkonosna dejavnost JANEZ PODOBNIK , MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR
MARJETA SMOLNIKAR
K a k o s e p o i z k u š n j a h z L D S p o č u t i t e v v l a d i s o r o d n i h
s t r a n k , če t a k o r e č e m ? N e -
k a t e r i m e n i j o , d a s te š i b k i
č l e n v l ada j oče koa l i c i je .
" V tej k o a l i d j i s e S L S po -
čut i d o m a . T a k o p r o g r a m s k o
ko t t u d i po l i t i čno . R e k e l bi,
d a s m o s e d o b r o uje l i . K o t
m i n i s t e r ze lo c e n i m d e l o v n o
i n o d p r t o v z d u š j e n a s e j a h
v lade i n v d e l o v n i h teles ih. V
p r ime r j a v i s p re j šn jo v l ado je
več p r o g r a m s k e k o h e r e n t n o -
sti i n z a u p a n j a , k a r k o a l i d j i
o be t a d o l g v e k t ra janja ter
u s p e š n o delo. S L S je t r dna i n
ve rodo s to jna k o a l i d j s k a part-
n e r i c a , i n k a r s e n a s tiče,
p r e d č a s n i h vol i tev n e bo . "
K o s o p r i š l e n a d a n o b t o ž b e
o t r g o v i n i s k m e t i j s k i m i
z e m l j i š č i n a s k l a d u k m e t i j -
s k i h z e m l j i š č i n g o z d o v , s t e
o b l j u b i l i , d a b o s t e s t v a r i
p rever i l i . K a j s te u g o t o v i l i ?
" O b t o ž b e g lede vp le tenos t i
v i d n i h č l anov S L S s o stale n a
t r h l i h n o g a h . D o k a z a n o n i
n i č . P o n a v l j a m , n i č . P o d p i -
r a m p a s k l e p e , d a p r i s t o j n i
o r g a n i s v o j e d e l o č i m prej
oprav i jo. N e n a z a d n j e g r e za
d o b r o i m e p o s a m e z n i k o v , k i
s o bi l i j a vno ob laten i . "
N a p o d r o č j u o k o l j s k i h daja -
tev p r i p r a v l j a t e n a m i n i s t r -
s t v u s p r e m e m b e . K a t e r e ?
" G r e za s p r e m e m b e u r e d b
o oko l j s k i dajatvi za rad i odla-
gan ja o d p a d k o v i n o d p a d n i h
v oda . N a n a š a j o s e n a p o d a -
l j šan je p r e h o d n e g a o b d o b j a
d o k o n c a leta 2 0 0 6 . Konk re t -
n o to p o m e n i , da b o d o o b č i n e
v svoj p r o r a č u n oko l j ske dajat-
ve p r e j e m a l e še p r i h o d n j e
leto, s reds tva pa b o d o l a h k o
upo rab i l a za i z vedbo pot reb-
n i h projektov. N a m e n s k o s t i n
u sme r j an j e v u s t r e zne projek-
te b o m o n a m i n i s t r s t v u n a -
t a n č n o s p r e m l j a l i . J e s e n i
b o m o p r ip rav i l i p o s e b n e de-
lavnice, n a kater ih b o m o obči-
n e s e znan i l i s po s topk i pora-
be sredstev. T o je prvo. D r u -
go, oko l j ske dajatve, k i j ih pla-
čujejo n e p o s r e d n i z a v e z a n a
zarad i od lagan ja o d p a d k o v i n
one sna ževan j a voda, b o d o p o
n o v e m pr ipada le o b č i n a m , v
kater ih s o ta f)odjetja. T a de l
o ko l j s k i h dajatev b o d o o b č i n e
l a h k o p o r a b i l e z a n a l o ž b e v
k o m u n a l n o i n f ra s t ruk tu ro n a
s v o j e m o b m o č j u . S e p rav i ,
r o k s m o podal jša l i i n o b č i n e
povab i l i k akt ivnost i p r ip rave
projektov."
K d a j bo , če bo , v l a da sp re je -
la u r e d b o o n a j n i ž j i h c e n a h
k o m u n a l n i h s t o r i t e v ? V s a j
n a G o r e n j s k e m s o te z d a j
z e l o r a z l i č ne .
" T r e n u t n o je v veljavi u red -
ba o o b l i k o v a n j u c e n k o m u -
n a l n i h storitev, k i velja d o le-
t o š n j e p o z n e jesen i . V t e m
č a s u b o m o n a m i n i s t r s t v u
s k u p a j z g o s p o d a r s k i m i n fi-
n a n č n i m m i n i s t r s t v o m p r i -
p r a v i l i n o v o u r e d b o , k i b o
p r e d v i d o m a do loča la z g o r n j o
i n s p o d n j o m e j o c e n j a v n i h
s to r i t ev o b v e z n i h l o k a l n i h
j a v n i h s l u ž b , ko t s o p r e s k r b a
s p i t n o v o d o , o d v a j a n j e i n
č i ščenje o d p a d n i h voda, zb i -
ran je i n r a v n a n j e z o d p a d k i
ter od l a gan j e o d p a d k o v . "
K o s te r a v n o o m e n i l i o n e -
s n a ž e v a l c e , m e z a n i m a , a l i
s o v a m z n a n e p r i t o ž b e Jese-
n i č a n o v z a r a d i o n e s n a ž e v a -
n ja oko l j a , k i g a s s v o j o de -
j a vno s t j o p o v z r o č a A c r o n i ?
Janez Podobnik foio c^MiiKiv«
m o r a j o biti v k o m u n i k a d j i z
o k o l j e m odp r t i i n upoš tevat i
v s e i n š p e k d j s k e od l o čbe , k i
jih i n če j i h dobi jo. M o r a m pa
r e d , da n i m a m podatkov , k i
b i kaza l i n a to, d a s o v A c r o n i -
ju g l u h i z a p r i p o m b e loka lne-
g a prebivalstva. "
le tu 2 0 0 8 . Z a i z b r a n o o z i -
r o m a d o g o v o r j e n o l o k a c i j o
je m e d d r u g i m p o t r e b n o
t ud i s o g l a s j e l o k a l n e g a p re -
b i va l s tva . "
K a j l a h k o , p o g o j n o r e č e n o ,
p r i z a d e t i m p r e b i v a l c e m d r -
ž a v a k o t n a d o m e s t i l o z a o d -
l a ga l i š če p o n u d i ?
" P o t i je več. R e c i m o , b o n i -
tete, s k a t e r i m i je p o t e m m o -
g o č e i z bo l j š a t i k a k o v o s t b i -
v a l nega p ros to ra . "
K j e je za v a s p r i m e r e n p r o s -
tor za s k u p n o g o r e n j s k o o d -
l a g a l i š č e ?
" Z a g o t o v o je t romeja m e d
T r ž i č e m , K r a n j e m i n N a k l i m
d o b r a lokacija. T r e b a je vede-
ti, d a pos ta ja s o d o b n o od la -
g a l i š č e o b u p o š t e v a n j u ev-
r o p s k i h s t a n d a r d o v lokacija,
kjer je v n e k e m s m i s l u d o m a
s o d o b n a tehno log i ja . T u do -
" N o , o b m o č j e Jesenic je za-
n e s l j i v o o b r e m e n j e n o z de-
j a vno s t j o p r e j š n j i h s l a b š i h
tehno log i j , k i s o b i le v e z a n e
n a de lovan je že leza rne . D e l -
n o b i l a h k o to s od i l o celo v sa-
n a d j o t ako i m e n o v a n i h sta-
r i h b r e m e n . G r e za odlagal i -
šča, k i s o p o v e z a n a z g u d r o n -
s k i m i j a m a m i ; v b i s t vu je to
o d p a d n i p r o d u k t ra f iner i j .
Letos b o m o te j a m e pr ičel i sa-
n i rat i . A c r o n i je e d e n t i s t ih
v e l i k i h s l o v e n s k i h s i s t e m o v ,
k i je z a vezanec I P P G i n m o r a
d o o k t o b r a 2 0 0 7 v s o s v o j o
t e h n o l o g i j o p r i l a g o d i t i na j -
zah tevne j š im e v r o p s k i m stan-
d a r d o m . P rep r i č an s e m , d a jo
bo. S i c e r pa je A c r o n i s o d o -
b n a tovarna, k i je n a p o d r o č j u
jek la r s tva d o b r o i z k o r i s t i l a
n e k a j let " d e b e l i h k r a v " , i n
m o r d a je zdaj , k o podjet je
d o b r o stoji, p r i l ožnos t , da ne -
kaj več s red s tev n a m e n i j o v
o k o l j s k o s anac i j o . V s e k a k o r
V k r a t k e m b o p o t e k l o d o v o -
l jenje d o m a l a v s e m g o r e n j -
s k i m s m e t i š č e m . K a k o s e
n a m i n i s t r s t v u n a t o p r i -
p rav l ja te ?
" N a m i n i s t r s t v u s m o s e
z e l o a n g a ž i r a l i , d a s e G o -
r e n j s k a " v z a m e s k u p a j " i n
n a j d e n a j b o l j š o re š i tev : tri-
k r a t s m o se z ž u p a n i ž e d o -
bi l i , d a b i d i l e m o reš i l i . D o -
s e g l i s m o d o g o v o r , d a se o b -
č i n e d o g o v o r i j o o s k u p n i
p o l i t i k i o d l a g a n j a n a o b s t o -
ječ ih o d l a g a l i š č i h i n o eno t -
n i c e n i za to o d l a g a n j e . P a
š e to s m o rek l i , d a b o m o d o
l e t o š n j e j e s e n i s k u p a j p r i -
p r a v i l i o p t i m a l n o re š i tev z a
r e g i j o p o l e t u 2 0 0 8 . S i c e r
p a je d o takrat n a o b s t o j e č i h
o d l a g a l i š č i h š e d o v o l j r a z -
p o l o ž l j i v e g a o d l a g a l n e g a
p r o s t o r a . K r a n j i n T r ž i č pa
r a z p o l a g a t a z u s t r e z n i m i
p r o s t o r s k i m i i n o k o l j s k i m i
d a n o s t m i z a r a z v o j t u d i p o
b i v a j o z a p o s l i t e v l j ud je s
s r edn jo , v i s o k o i n v i š jo i zob -
razbo. S m e t i š č e n i več p ro s -
tor, k i b i s e g a v s i i zog iba l i . V
b i s t v u g r e za d o n o s n o g o s p o -
d a r s k o dejavnost ; je i z z i v za
o d p i r a n j e n o v e g a z n a n j a i n
tehno log i j . "
K a k o s e k o t m i n i s t e r z a
o k o l j e i n p r o s t o r s o o č a t e z
n e r e š e n i m v p r a š a n j e m m e -
je v P i r a n s k e m z a l i v u ?
" V e m , d a je p i r a n s k a u p r a -
v n a eno ta s k l a d n o s p r o c e d u -
r o i z da l a g r a d b e n o dovo l j e -
n je z a o b j e k t n a g r a d b e n i
parce l i v ka ta s t r sk i o b č i n i Se -
čov l je j u ž n o o d D r a g o n j e .
K o l i k o r v e m , s e g r a d b e n o
dovo l jen je i zv r šuje. "
S o h r v a š k e o b l a s t i t e m u n a -
s p r o t o v a l e ?
" K o l i k o r m i je z n a n o , ne -
p o s r e d n e g a p rotes ta s h r v a -
š k e s t r an i n i b i lo. "
AKTUALNO [email protected]
Anonimkd polna laži B l e j s k i o b č i n s k i s v e t n i k R o m a n B e z n i k je z n o v a z a v r n i l v s e o b t o ž b e iz a n o n i m n e p r i j a ve ,
ki j o je p r e j e l a k o m i s i j a z a p r e p r e č e v a n j e k o r u p c i j e .
SIMON ŠUBIC
Bled - V anonimki izpred me-seca dni Romana Beznika ob-tožujejo, da je kot občinski funkcionar in lastnik podjetij Veldesur in Elvo inženiring, prek slednjega pa tudi posred-ni lastnik podjetja OGP Grad, posloval z Občino Bled, kar je v nasprotju s protikorupdjskim zakonom. Tako ga obtožujejo korupdje v višini najmanj 157 milijonov tolarjev. T. i. Kosova komisija priiner še proučuje.
"Z anonimno prijavo posku-šajo le izkoristiti protikorupcij-ski zakon in komisijo, da bi mi osebno, politično in poslovno škodovali," po mesecu dni ugotavlja Beznik in dodaja, da ve, kdo stoji v ozadja "Ko bom dobil tudi prvi jasen dokaz, kdo je avtor anonimne prijave, bom njegovo ime javno obja-vil. Tedaj bo sledila tudi tožba," je napovedal Beznik, ki že pri-pravlja odškodninsko tožbo zoper nekatere medije, ki o njem objavljajo nepreverjene podatke.
Največ obtožb na Beznikov račun je v anonimki zapisanih zaradi podjetja OGP Grad. ki ga je občina leta 2003 kot naj-ugodnejšega ponudnika na javnem razpisu izbrala za gra-ditelja kanalizacije Koritno-Bodešče-Ribno. Stoodstotni lastnik podjetja je Elvo inženi-ring. v katerem je imel Beznik v času sklenitve pogodbe 45-odstoten lastniški delel Tega je sicer že znižal na 19,9 od-stoflca, da ne bi "po nepotreb-nem ogrozil prometa in delov-nih mest v Hvo inženiringu".
"V času sklenitve pogodbe med podjetjem Grad in občino protikorupcijski zakon sploh še ni veljal, podjetje Grad pa protikorupcijska komisija do danes sploh ni uvrstila na sez-nam podjetij, s katerimi javni naročniki ne smejo poslovati," je očitke zavrnil Beznik. Na očitke o spornem koriščenju peska v Ribnem je odgovoril, da ima podjetje Grad ustrezno koncesijo, ki velja do leta 2016. Podobno je zavračal tudi druge obtožbe iz anonimke.
R o m a n Beznik / foto: simon Sub«
Opozoril je tudi na vprašlji-vost posrednega lastništva in povezanih podjetij, česar za-kon ne opredeljuje natančno: "Protikorupdjska komisija se bo morala zato sama odločiti, kako bo tolmačila posredno lastništvo." Prav tako se čudi. da mu sploh očitajo kršenje
protikorupcijskega zakona. "Po 28. denu zakona je zave-zanec temu zakonu naročnik, ki posluje po javnih naročilih. Če bi torej že bile kakšne ne-pravilnosti. bi jih morali očitati občini," razmišlja Beznik, ki ga do sedaj še ni obiskal noben kriminalist
Plačilna lista brez plače Z a r a d i z a m u d prt i z p l a č i l i h p l a č i n v r s t e k r š i t e v p r a v i c z a p o s l e n i h je s i n d i k a t Z S S S V a r n o s t K r a n j
ta t e d e n s k l i c a l z b o r č l a n o v s i n d i k a t a . P l a č e z a h t e v a j o i 8 . v m e s e c u .
DANICA ZAVRI. ŽUEBIR
Kranj - Plače varnostnikov niso le zelo nizke (navzofi na zboru so govorili o mesečnih neto zneskih od 66.000 do 85.000 tolarjih za več kot dvajsetletao delo), pač pa se je že večkrat zgodilo, da jih delodajalec ni pravočasno izplačal. To se je dogajalo tudi zadnje mesece, sta povedala predsednik sindi-kata v Vamosti lvan Škufca in sekretarka za to področje pri območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko Olga Diabik. Zapo-sleni. Id imajo posojila pri bankah, so ob tem doživljali še neprijetnosti, ker so jih banke terjale za zamude pri poravna vanju kreditov in jim zaraču navale tudi zamudne obresti Trdijo, da so bila plačana po sojila za april, za tnaj in junij pa še ne, o čemer je sindikat
obvestil celo kriminaliste. Na zboru sindikata smo tudi sli-šali, da zaposleni plačilne liste sicer dobijo, plač pa ne, zaradi česar je bil na sindikalnem zboru navzoči svetovalec upra-ve Varnosti Marko Gaber de-ležen ostrega opomina Dragi-ce Andlovič, predsednice pa-nožnega sindikata ZSSS s po-dročja varovanja. Delavci tudi še niso dobili vsega regresa, četrtina zaposlenih niti prvega dela, ki so ga večini že izplača-li v bonih. Sindikalni zbor si-cer ni bil ravno množičen (var-nostniki so razpršeni po delo-vnih mestih po vsej Gorenj-ski), zato pa so si navzoči dali duška in našteli še številne kr-šitve pravic iz delovnega raz-merja s strani delodajalca, od slabosti v plačnem sistemu, ki nekaterim txlreka tudi plače-vanje nedeljskega in n o č n ^
dela, neplačevanja nadur, ki jih zaposleni opravljajo kar brez pisnih odredb, do tega, da delavcem ne omogoča kori-stiti lanskega dopusta, od-škodnine za zapadlega pa jim tudi ne priznajo.
Svetovalec uprave Marko Gaber se je opravičil za zamu-de pri izplačilih, obljubil, da se bo uprava trudila, da v prihod-nje do njih ne bo več prihaja-lo. da bo vzela nase stroške, ki so nastali zaradi terjatev bank, pojasnil pa tudi vzroke, zaradi katerih prihaja do zamud. Te-žava je v likvidnosti podjetja, saj zamujajo tudi prilivi na-ročnikov varovanja. Poleg tega so se v podjetju dogovori-li tudi o dinamiki izplačevanja plač: drugi petek v mesecu jih dobijo čistilke v enem od treh z Varnostjo združeiiili podje-tij, tretji petek varnostniki.
tako da za ta mesec napove-duje plače varnostnikom od 18. do 22. julija. O kršitvah s področja delovnih razmerij pa svetuje, naj se delavd obr-nejo na hišnega pravnika, da jih bodo skupaj razrešili s strokovno pomočjo. Člani sindikata se na torkovem zbo-ru niso pustili odpraviti le z obljubami. Zahtevali so, da jim plačo izplačajo 18. julija, prav tako mora biti vsak na-slednji mesec izplačilni dan 18. Vsem delavcem morajo do 18. julija izplačati tudi prvi del regresa ( d ^ e g a pa terja-jo do 30. oktobra, vendar tega v denarju), podjetje pa mora takoj poravnati tudi vse zadrža-ne obveznosti. Če se to ne bo zgodilo, se bo sindikat sestal ta-koj naslednjega dne in se dogo-voril za ukrepe, ostrejše od sin-dikalnega zbora.
KRANJ
Praznik na Triglavu
Bliža se praznovanje 110. obletnice postavitve Aljaževega stol-pa. Ob tem dogodku so govorili'predstavniki Planinske zveze Slovenije, PD Mojstrana, župnije Dovje-Mojstrana in Občine Kranjska Gora na nedavnem sprejemu pri nadškofu msgr. Alo-jziju Uranu. Dogovorili so se, da bodo slovesnosti 6. in 7. av-gusta. Prvi dan bo že dopoldne obiskal Kredarico tudi nadškof. V soboto bo v Triglavskem domu Aljažev večer, ki bo posvečen planinski besedi in pesmi. V nedeljo bo sledil še spominski vzpon na vrh Triglava, kjer stoji Aljažev stolp. S. S.
ŽIROVNICA
Odstop žirovniškega svetnika
Branko Brgant, svetnik žirovniškega občinskega sveta, izvo-ljen na listi Stranke mladih Slovenije, je 11. junija na komisijo za volitve in imenovanja ter župana Franca Pfajferja naslovil odstopno izjavo. Kot razlog navaja, da mu župan in občinska uprava z vsemi svojimi službami skoraj nikoli ne morejo na pobude in vprašanja odgovoriti neposredno, strokovno in z argumenti. "Zaradi odgovornosti do občanov, ki so me izvo-lili, ne morem opravljati funkcije," še dodaja Branko Brgant. M. K.
Dva upravljavca, en grad O b č i n a B l e d v z t r a j a p r i v r n i t v i u p r a v l j a n j a
B l e j s k e g a g r a d u . V z a p i s n i k u s o tri s p o r n e t o č k e .
P o d p i s p r e d v i d e n z a 2. a v g u s t .
RENATA SKRJANC
Bled - "Takega dneva si ne želim več! Blejski grad je po-stal mora za občino in drža-vo. Pogovori o prenosu upravljanja gradu se vlečejo že leta, doslej pa z državo še nismo našli skupnega jezika. Zadevo bom poskušal rešiti drugače. Čas bi že bil, da za-ključimo to zgodbo in da dr-žava upravljanje gradu vrne občini. Dovolj je bilo dopiso-vanj," je po ponedeljkovem delovnem sestanku s pred-stavnikoma ministrstva za kulturo Dušanom Kramber-gerjem in Nikolo Todorovi-čem ogorčen in nezadovo-ljen dejal blejski župan Jože Antonič. Na sestanku so ob-ravnavali predlog zapisnika o ugotovitvi dejanskega stanja nepremičnin - Blejskega gra-du, ki ga je občina od minis-trstva za kulturo prejela 16. junija. Ugotovili so. da so v zapisniku le podatki o dejan-skem stanju, na predlog za-pisnika nihče ni imel pri-pomb, kar pa ne pomeni, da se občina strinja z vsebino. Zanjo so sporne tri točke, za katere občinski svet vztraja, da se umaknejo iz zapisnika, saj niso pomembne za dolo-čitev dejanskega stanja.
Za občino je sporen vpis lastništva država v zemljiško knjigo, obveznost ministr-stva za kulturo za prevzem spomenika in iskanje novega upravljavca z javnim razpi-som ter zahteva države, da
.občina predloži dokumenta-cijo o vlaganjih v grad. Blej-ski župan zapisnika še ni podpisal, to naj bi storil pred-vidoma 2. avgusta, vendar je dejal, da ga bo podpisal le v primeru, če bodo z državo našli skupni jezik, do uprav-ljanja gradu pa bi občina rada prišla brez javnega raz-pisa. Leta 1998 je država, ki je lastnica Blejskega gradu, slednjega dala v upravljanje Narodnemu muzeju Slove-nije, in vse od takrat si obči-na prizadeva za vrnitev upravljanja gradu. Obisk gradu zadnja leta narašča, lani je bilo 180.000 obisko-valcev, letos jih pričakujejo 200.000, z vstopnino pa so lani zbrali dobrih 156 milijo-nov tolarjev. Blejsko podjetje Infrastruktura Bled, ki vzdr-žuje in ureja grad ter okolico, naj bi letos uredilo novo pe-špot na grad, ki bi potekala s cerkvenega trga, čim prej pa bi radi uredili tudi dvigalo in z njim omogočili ogled gra-du starejšim in invalidom.
Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA
Marija Vok ak
NAMESTNIKA ODCOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zapkjtnik
UREDNIŠTVO NOVINARJI - UREDNIKI:
Boš^n Bogataj, Alenka Brun, Helena Jetovčan, Igor Kav«;, Jože KoSnjek. Urša Petemd, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaptotnik, Danica Zavri Žlebir,
Suzana P. Kovač«, Štefen Žargi; ^ stalni sodelavci: Jasna Paladin, Marjeta Smotnikar, Matjaž GregorK,
Mateja Ran% Mendi Kokot, Miha Naglii Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic; Dominik Frelih, Igor Žerjav
OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tricikel
TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dok), Gorazd Kavač, Gorazd Šinik
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj
VODJA MARKETINGA Petra Kejžar
C O R E N j S K I O L A S je registrirana blagovna in storitvena znamka pod it. 9 7 7 1 9 6 1 pri Uradu R A z a intetektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski gias, d .0.0., Kranj / Direktorica: Marija Voičjak / Naslov: Zoisova i. 4 0 0 6 Kranj / Tel.:04/201 42 00 , fax: 04/20» 42 13 , e-mall: in-fo^g-glas.si: mali oglasi in osmrtnice: tel.: 0 4 / 2 0 ) 42 4 7 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 1$. ure / Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 2 2 . 0 0 0 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in sedem lokalnih prilog / Tisk: SET. d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 2 0 0 SIT. petek: 300 SIT; letna naročnina: 2 6 . 0 0 0 SIT; redni plačniki imajo 20 % popusta, letni 2$ % popusta; naročnina za tujino: 1 0 0 EUR preračunano v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije; v cene je vračunan D O V po stopnji 8,$ 96; naročnina se upoSteva od tekoče Številke Časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Og lasne storitve: po cenilcu; oglasr>o trženje: tel.: 04/ 20i 4 2 48-
GORENJSKA »/»©gg«"-
Kam bi z odplakami M E N D I KOKOT
Žirovnica - Potem ko sta žirov-niški in radovljižki žiipan pod-pisala pismo o nameri, da del odplak žirovniške občine spe-Ijejo na radovljiško čistilno na-pravo, so žirovniški svetniki na izredni seji 12. junija še vedno kolebali, ali bi zamisel podprli. 2upan Franc Pfejfer in direkto-rica občinske uprave Bernarda
Resman sta v razlagi poudarila,* da občina želi izkoristiti mož-nost da bi pridobila del držav-nih sredstev za reševanje čišče-nja odpadnih voda. Z načrtom gradnje čistilne naprave na Bregu se ne morejo prijaviti, ker se je zataknilo pri pridobi-vanju zemljišča, ki je v denado-nalizadjskem postopku. Bi se pa lahko prijavili, če se odločijo, da del kanalizadje prikljudjo na zbirni kanal iz Studendc v čistilno napravo v Rado\djicL
Poglavitni očitek županu Francu P&jferju je bil, da je pis-
mo o nameri px)dpisal, preden se je s to možnostjo seznanil občinski svet. Svetnika Anton Koselj in Branko B r g ^ t sta po-sebej poudarila, da štejeta obra-vnavo za občino dolgoročne re-šitve čiščenja odplak na hitro, dan pred iztekom roka za prija-vo na razpis za državno sub-vendjo, za pritisk na odlodtev občinskega sveta. V razpravi so svetniki izpostavili dejstvo, da ni znano, kolikšna bo cena čiš-čenja odplak v Radovljid, in da bi bile potrebne natančnejše analize različnih možnosti: ali je bolj ugodna dovolj velika last-na čistilna naprava, ali je spre-jemljiva sedaj nakazana kom-binadja lastne čistilne naprave in povezava s sosednjo občino, ni pa tudi še jasno, kako bodo reševali nedelujočo malo čistil-no napravo v Smokučii. Na koncu je večina svetnikov le po-trdila predlog, da se dd žirovni-ških odpadnih voda čisti v ra-dovljiški čistibii napravi.
JESENICE
Pomoč pri poškodbah glave Na Jesenicah naj bi do jeseni zaživelo društvo Vita, ki združuje osebe po nezgodni poškodbi glave in njihove svojce. Svojo de-javnost je društvo, ki je bilo ustanovljeno v Ljubljani, pred-stavilo minuli torek v jeseniški bolnišnici. Kot je povedala ena od pobudnic ustanovitve Nevenka Markizeti, naj bi jeseniško društvo združevalo poškodovance in bolnike Iz cele gorenjske regije. Največ poškodb glave nastane zaradi prometnih nes-reč, padcev, športnih nesreč, strelnih ran In zlorabe mamil. Najbolj ogroženi so mladi med štirinajstim in tridesetim letom. Tudi na Gorenjskem je veliko mladih s tovrstnimi poškodbami, čeprav natančnih podatkov o njihovem številu ni. Mnoge družine so v boju za otrokovo ponovno rehabili-tacijo osamljene, zato naj bi se prek društva Vita povezale, do-bile koristne napotke, zelo pomembna pa je tudi Izmenjava izkušenj In srečevanje. Mnogi mladi s poškodbo glave sicer že obiskujejo zavod Korak, ki deluje v Kranju, dejavnost društva Vita pa naj bi pomenila dopolnitev skrbi zanje z organiziran-jem popoldanskih srečanj , ogledom gledaliških predstav, kopanjem ... Društvo Vita je nevladna in neprofitna organi-zacija, ki so jo ustanovili starši otrok s poškodbami. Po besedah Markizetljeve bodo veseli vsakega novega člana, pa tudi kakršnekoli pomoči ali donacije. U. P.
Avstrijka bistriška zdravnica Bohinjce zdravi nekdanja celovška zdravnica. V njeni čakalnici otroci in odrasli. Do zdravja tudi z akupunkturo.
RENATA ŠKBIANC
Bohinjska Bistrica - Maribor-Dunaj-Celovec-Bohinjska Bi-strica. Taka je pot Selme Bren-ce Čemezel, spedalistke dru-žinske medicine in od letošnje-ga januarja nove zdiavnKe v bi-striškem zdravstvenem domu, ki poleg dveh zdravnikov skrbi za zdravje Bohinjcev. Po odho-du prejšnje zdravnice je že ka-zalo, da novega zdravnika v bi-striški zdravstveni dom ne bo. Pa se je obrnilo drugače in so Bohinjd dobili cdovško zdrav-nico. Z možem Jernejem BreiKetom, violinistom in di-rektorjem Festivala Bled, in otrokoma Leo in Benjaminom so živeli razpeti med dvema de-želama, Slovenijo in Avstrijo. 'Tako življenje je bilo precej naporno, zato smo se odočili, da se preselimo v Slovenijo. Novi dom smo si uredili v Les-cah, v bistriškem zdravstve-nem domu pa so iskali novega zdravnika ali zdravnico. Spreje-la sem izziv. Več kot dva mese-ca sem porabila za ureditev vseh potrebnih papirjev: bival-
nega in ddovnega dovoljenja ter licence za delo, ki jo izda Zdravniška zbornica Slovenije. Veliko birokradje. Tudi položaj slovenskih zdravnikov se razli-kuje od kolegov v Avstriji Tam imajo zdravniki zasebno prak-so. Tudi sama sem v Cdovcu deset let delala kot zasebna zdravnica, zato je bik državna služba v Sloveniji zame velika sprememba. Ko primerjam ddo tukaj in v Avst^i, dobim občutek, da imajo v slednji zdravniki večji ugled in manj birokratskega dela kot v Slove-niji, kjer dnevno porabim vsaj dve uri za pisanje receptov in drugih papirjev, kar pomeni, da imam manj časa za bolni-ke," je povedala zdravnica.
Za Bohinjce pravi, da so ne-koliko bolj zadržani in se poča-si odpirajo. V svoji ordinadji ima okoli sto padentov. Otrok in odraslih. Znanju uradne medidne je dodala še aku-punkturo, s katero zdravi tudi v sedanji službL Prisega na pre-pletanje vzhodne in zahodne medicine, njeno vodilo pa je, odpraviti nesoglasja v telesu.
S e j m a B r e n c e Č e r n e z e l , dr. m e d .
Brence Čemezdova pravi, da mora zdravnik znati slišati tudi neizrečeno, dobro opazovati padenta, skratica uporabiti vsa čutila. In imeti mora čas za po-govor. Ona ima s svojimi bolni-ki partnerski odnos, to pomeni, da se morata za zdravje potru-diti oba. Preudarna zdravnica sinjih oči se zna z njimi tudi nasmejati. O Bohinjcih ima do-
bro mnenje. Skromni in dobri ljudje, ki jim je uspdo ohraniti stik z naravo. Mika jo zdravlje-nje z zdravilnimi zelišči In vr-nitev k zasebni praksi V svo-jem receptu za zdravje pravi, da si moramo ljudje znati prisluh-niti in se izogibati tistemu, kar nam ne dene dobro. Skratka, osvoboditi se omejitev in priv-zgojenih miselnih vzorcev.
JESENICE
Bo zmanjkalo tehnikov? Na Jesenicah se že začenja kazati pomanjkanje mladih s tehnično Izobrazbo. V Acroniju denimo se bo v prihodnjih dveh letih upokojilo kar 6 0 do 70 zaposlenih Iz proizvodnje, do leta 2015 pa kar 480. Tako bi po besedah namestnika glavne-ga direktorja Ljuba Osovnikarja letno potrebovali kar dva letni-ka učencev. Ob tem pa tehnične kadre potrebujejo tudi druga jeseniška podjetja, torej bi na Jesenicah morali letno dobiti vsaj tri letnike srednješolcev tehnične smeri. Tudi glavni direktor Acronlja dr. Vasilij Prešern opozarja, da je problem treba ure-diti sistemsko, kajti "delali ne bodo filozofi, ampak tehniki". Po njegovem mnenju je treba prepričati starše otrok, ki končujejo osnovno šolo, da je možnost zaposlovanja velika In da vsi ekonomisti pač služb ne bodo dobili. "Ekonomistov imamo dovolj za prihodnjih dvajset let!" je ponazoril stanje dr. Prešern. Sicer AcronI letno podeli trideset novih štipendij, sku-paj Imajo 120 štipendistov, večina se jih šola na srednjih šolah, trideset pa na visokih šolah oziroma univerzi. U. P.
JESENICE
VeČina j'e snedla besedo V Društvu mladih Jesenice so aprila začeli projekt zbiranja denarja, s katerim naj bi vsaj nekaterim jeseniškim učencem In njihovim družinam, ki so v denarnih težavah, omogočili letovanje na morju ali v šoli v naravi. Akcije so se lotili tako, da so pozvali jeseniške občinske svetnike, naj se odrečejo marca sprejeti povišicl sejnin v višini nekaj manj kot 12.500
tolarjev. Kot je povedal predsednik društva mladih Blaž Račič, je večina svetnikov najprej zamisel podprla, kasneje pa so - z redkimi Izjemami - besedo snedll. Po Račičevih besedah si svetniki povišanja sejnin sploh niso zaslužili, kaj-ti v skoraj treh letih v proceduro niso vložili niti enega pred-loga odloka. V akciji pa se je tudi pokazalo, dodaja RačIč, da le nekaj občinskih svetnikov stoji za izrečenimi besedami In obl jubami. Kljub temu pa se je našlo pet Izjem, In sicer občinski svetniki Roman Savlnšek, Vera PIntar, Dušan Lav-tar, Ivo Ščavničar In Boris Smole j , ki so skupaj dosle j prispevali 160 t isoč tolarjev. U. P.
M I H A N A G U Č
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 111
Prvo k r e s o v a n j e , izvedba
Zadnjič smo obudili ime-nitno napoved prvega vrsni-škega kresovanja, zdaj se skušamo spomniti , kako je dejansko potekalo. Začeli so ga kmalu po deveti, ko je bilo še svetlo, fanfaristi pihalne godbe Alpina. Oglasili so se na vrhu visokega obzidja ne-kdanje fašistovske kasarne, ki jo je po vojni Andrej Vidic preuredil v svoj dom. Takoj za nj imi sem bil kot prvi iz dna vrtače, okoli katere so posedli in stali obiskovalci, na vrsti podpisani. Kaj vse s e m naložil, se (k sreči) ne
s p o m i n j a m več, napisano menda tudi ni bilo. Nato je zaigrala Mala kapela, pihalna godba s pevci iz Slovaške, ki je bila ravno takrat pri žirovs-ki v gosteh in je igrala slova-ško narodno glasbo. Prvi od vrhuncev večera je bil vseka-kor nastop dramskega igral-ca Saše Miklavca, ki je s ti-stim svojim enkratnim, ne-koliko zamolklim in vendar m o č n i m glasom recitiral Murnovo Šentjanževo, po m o j e m najlepšo umetno kresno pesem, kar jih je bilo kdaj napisanih.
Drugi vrhunec j e bil ekolo-ški. Goste sem ob desetih na-
govoril. da so se ozrli proti jugu, na ono stran doline Ži-rovnice, kjer so začele iz goz-da nad domačijo V Rovtu kar naenkrat vzletari raznobarv-ne kresnice. V resnid so bile rakete, ki jih je f)0 vnaprejš-njem dogovoru spuščal ribič Lojze Firšt - s pobočja nad grapo Raskovec, kamor so za-čeli Idrijčani nekaj let pred tem voziti svoje smeti. Sme-tišče, ki obratuje še zdaj, je si-cer na njihovem ozemlju, voda z njega pa se ne ozira na administrativne meje in se slej ko prej odteka na žirovsko stran. Po Raskovcu v Žirovni-co in po njej v Soro. . . Kresno
opozorilo na to nečedno po-četje je bilo vsekakor na me-stu in od zbranih navdušeno pozdravljeno!
Tisto pomlad je zborovodja Slobodan Poljanšek ustanovil nov pevski zbor, dekliški no-net, sestavljen iz devetih mla-dih pevk. Ker še niso imele imena in je bil tistega večera njihov prvi večji javni nastop, sem jim menda že ob kresu predlagal, naj se imenuje jo Kresnice. In so se res, pod tem imenom je nonet, ki je pozneje postal decet, nastopal skoraj deset let. Za Kresnica-mi je nastopil inženir Marjan Praprotnik, kresni docent, in
na izbranih primerkih kres-nega cvetja pojasnil njegove posebnosti, latinskih imen do magičnih lastnosti.
V literarnem delu kresnega večera so se predstavili trije pesniki: domačin Franc Ko-pač, Poljanec Boris Pintar in Gorenjevaščan Igor Pustovrh. Slednji, ki se je pozneje uve-ljavil kot fotograf, je nastopil s pesniško provokadjo, na kate-ro je nekdo iz publike reagiral tako, da je izteknil električni kabd, ki je vrtd njegovo kase-to. katere posnetek je pesnik na dnu vrtače v živo dopolnje-val. Zapel je O T M Band, trio, iz katerega je pozneje nastal
ansambel Lintvem. Člani fo-tosekdje PD Žiri so prikazali svoje diapozitive, za kres so poskrbeli taborniki in se za nameček izkazali še z drzni-mi skoki skozi goreč obroč. Nazadnje smo se iz vrtače preselili na dvorišče kasarne. T u je nastopil Idrijčan Cveto Kobal, danes eden najboljših flavtistov na Slovenskem. S seboj je pripieljal še kolega kla-rinetista in fagotista. Takšne-ga koncerta tu še ni bilo in ga zagotovo nikdar veČ ne bo. Čarobna glasba se je nato sprevrgla v glasen disko, pra-vo kresovanje se je šele zače-njalo ...
GORENJSKA
šesti študentski vojašl(i tabor
V Radovljico prihaja Spar S p a r S l o v e n i j a b o d o n o v e g a l e ta v R a d o v l j i c i
zgradi l s o d o b e n t rgovsk i center .
CVETO Z AP IOTN IK
A LENKA B R U N
M a č k o v e c - V s r e d o sta b i la
v M a d c o v e c n a B o h i n j k i Be l i
n a o g l e d ž e š e s t e g a š t u -
d e n t s k e g a v o j a š k e g a t abo ra
m e d d r u g i m i povab l jena tud i
m i n i s t e r z a o b r a m b o K a r e l
E r j a v e c i n n a č e l n i k G e n e -
r a l š t aba S l o v e n s k e v o j s k e
g e n e r a l m a j o r L a d i s l a v L ip i č .
T o k r a t s e je z g o d i l o p r v i č v
z g o d o v i n i t abo ra , d a s o n a
o b i s k d o b i l i m i n i s t r a z a
o b r a m b o , k i n a v d u š e n j a n a d
š t uden t i n i skr iva l . M o r d a je
b i l r a h l o p r e s e n e č e n n a d
š t e v i l o m u d e l e ž e n k tabora.
T a b o r o r g a n i z i r a t a Š o l a za
ča s tn i ke Poveljstva z a doktr i -
n o , r a z vo j i z o b r a ž e v a n j e i n
u s p o s a b l j a n j e ter k a t e d r a z a
o b r a m b o s l o v j e n a Fakul tet i za
d r u ž b e n e vede . T a b o r traja
št ir inajst dn i , zak l juč i l s e b o v
s obo to , ude l e ž i l o pa s e g a je
154 š t uden tov - m e d n j i m i 75
fantov i n 7 9 deklet, o d p r vega
Minister Karel Erjavec in načelnik Ladislav Lipič med študenti na vojaškem taboru. /foio:Tina dom
f a k u l t e t a h l j u b l j a n s k e i n v i t n i m i n a l o g a m i , o b o r o -
m a r i b o r s k e u n i v e r z e . Š t u - ž i t v i j o i n o p r e m o , k i jo
d e n t j e s e v č a s u t a b o r j e n j a u p o r a b l j a j o p r i u s p o s a b l j a n -
s e z n a n j a j o z ž i v l j e n j e m v o - ju. T a b o r š t u d e n t o m o m o -
j a k o v v v o j a š n i c a h i n n a g o č a , d a t e o r e t i č n o z n a n j e
t e r e n u ter n j i h o v i m i p o g l a - p r e i z k u s i j o v p r a k s i .
d o če t r tega l e t n i k a . G r e z a
š t u d e n t e o b r a m b o s l o v j a , š tu -
d e n t e F a k u l t e t e z a po l i c i j s ko -
v a r n o s m e v e d e ter Š t i p e n -
d i s t e M i n i s t r s t v a z a o b r a m -
bo , k i š t u d i r a j o n a d r u g i h
Radov l j i ca • S p a r S l o v e n i j a
i m a n a G o r e n j s k e m š t i r i tr-
g o v s k e cen t re - dva v K r a n j u
ter p o e n e g a n a Jesen icah v T r -
ž iču, ta t e d e n ga je začel g rad i -
ti š e v Radovlj ic i , p r i t e m p a je
invest i torstvo i n i n ž e n i r i n g za-
u p a l d o m a č e m u podjetju A l p -
d o m , i n ž e n i r i n g . K o t je o b
t e m poveda l d i rektor jjodjetja
Jože K a p u s , s o se n a na ložbo ,
k i b o v r e d n a 3,8 m i l i j o n a ev-
rov , p r i p rav l j a l i o d l a n s k e g a
o k t o b r a dalje. P r e j š n j i t e d e n
s o p r i d o b i h p r a v n o m o č n o
g r a d b e n o dovo l jenje, v p o n e -
deljek s o s k l en i l i p o g o d b o z a
g r a d n j o objekta , k i v k l j u ču j e
v sa g r adbena , ob r tn i š ka i n i n -
š ta lac i j ska de l a ter z u n a n j o
ureditev, v torek pa je izvaja-
lec, to je g r a d b e n o podjetje
D o l e n j g r a d iz G ro sup l j ega , ž e
zače l u r e j a t i g r a d b i š č e . N a
7 . 8 0 0 m e t r o v k vad r a t n i h m e t -
rov v e l i k e m zeml j i š če o b vsto-
p u v R a d o v l j i c o ( iz k r a n j s k e
s m e r i ) b o d o d o 23. d e c e m b r a
ali pa m o r d a že d o M i k l a v ž e -
vega p r a z n i k a zg rad i l i t rgovsk i
center , v k a t e r e m b o 1 .850
k v a d r a t n i h m e t r o v ve l ika Spa -
r o v a p r o d a j a l n a i n š e 2 0 0
k v a d r a t n i h m e t r o v d o d a t n i h
p r o d a j n i h p o v r š i n , o b n j e m
pa tud i 133 park i r i šč . " O b č i n a
b o d o b i l a p r v i ž i v i l s k o n a k u -
pova l n i center, o b č a n i p a bo-
gatejšo i n cene j šo p o n u d b o , "
je dejal Jože K a p u s i n pohva l i l
u p r a v n o enoto, I d je g r a d b e n o
dovo l jenje izdala v d v e h m e s e -
cih.
" K o s e m prejšnj i teden zve-
del, da je dovo l jen je p r a v n o -
m o č n o , s e m bi l p r i jetno pre-
s e n e č e n , saj s e m pr i čakova l ,
d a b o p o s t o p e k trajal v sa j š e
m e s e c d n i , " je deja l I g o r
D o m j a n , p r o k u r i s t d r u ž b e
S p a r S loven i ja , i n navede l po -
datek, d a b o S p a r letos odp r l
n a j m a n j dvanaj s t n o v i h trgov-
s k i h centrov. V r a d o v l j i š k e m
b o tr ideset z a p o s l e n i h , p red -
n o s t b o d o dal i d o m a č i n o m .
I z g r a d n j a n o v e g a t rgovske -
ga cent ra p o m e n i p o b e s e d a h
radov l j i š kega ž u p a n a Janka S .
S t a š k a tud i u r e sn i čevan je po-
b u d e neka te r i h č l anov obč i n -
s k e g a sveta o d o d a t a i t r gov s k i
p o n u d b i i n večji k o n k u r e n č -
n o s t i , s a j b o d o k u p c i p o i z -
g r a d n j i c en t r a l a h k o i zb i r a l i
m e d S p a r o m i n Me r t a t o r j em.
KRATKE N O V I C E
BOHINJSKA BISTRICA
G l a s b e n o po le t je v B o h i n j u
S i n o č i s e je s k o n c e r t o m P i h a l n e g a k v i n t e t a S l o w i n d z a če l
d e s e t i fest iva l v r h u n s k e k l a s i č n e g l a s b e G l a s b e n o po let je v
B o h i n j u . D o 25. a v g u s t a s e b o o b čet r tk ih v ce r kv i s v . M a r t i -
n a v S r e d n j i v a s i z v r s t i l o š e s t k o n c e r t o v , ki s e b o d o zače l i o b
2 0 . 3 0 . U m e t n i š k i v o d j a fe s t i va la R o m a n L e s k o v i c je k s o d e -
l o v a n j u p o v a b i l v r h u n s k e s l o v e n s k e g l a s b e n i k e in p r i z n a n e
g l a s b e n i k e iz tu j ine. P o l e g k v i n te ta S l o w i n d b o d o v l e t o š -
n j e m g l a s b e n e m po le t ju n a s t o p i l i še : h r v a š k i o r g a n i s t B o r i s
Doliner, Klavirski trio Arcadia, flavtist Mlchael Martin Kofler in ha r f i s t ka R e g i n e Kof ler , s o p r a n i s t k a L i d i j a H o r v a t - D u n j k o
in k i tar i s t S a š a D e j a n o v i č , b a r i t o n i s t M a r k o F i n k in p i a n i s t -
ka N a t a š a V a l a n t , p o l e t n i fest iva l p a b o zak l juč i l T r o b l l n l a n -
s a m b e l S l o v e n s k e f i l h a r m o n i j e , ki s o g a p r e d t r e m i leti u s t a -
nov i l i t rob i l c i S i m f o n i č n e g a o r k e s t r a S l o v e n s k e f i l h a r m o n i j e
z že l jo , d a bi j a v n o s t i p r e d s t a v i l i g l a s b e n i o p u s b a r o č n i h
g l a s b e n i h u s t va r ja l cev , s k l ada te l j ev k l a s i č n e in r o m a n t i č n e
g l a s b e ter k a k o v o s t n i h g l a s b e n i h de l s o d o b n i h a m e r i š k i h in
e v r o p s k i h s k l adate l jev . G l a s b e n o po le t je v B o h i n j u s ta p o l e g
š t e v i l n i h d o n a t o r j e v o m o g o č i l a t u d i O b č i n a B o h i n j i n m i n i s -
t r s t v o z a ku l t u r o . R . Š .
LESCE
S p o m i n s k a p lošča do lgo z a m o l č a n e m u pesn i ku
N a p roče l j u ž u p n i š č a v L e s c a h s o odk r i l i s p o m i n s k o p l o š č o
l e š k e m u r o j aku , m l a d i n s k e m u p e s n i k u i n p i s a t e l j u M i r k u
K u n č i č u , n a ka te ro s o vk le sa l i v e r z a iz n j e g o v e p e s m i D e d s e
po s l av l j a . V e m i g r a c i j i je kot p e s n i k p o m e n i l t o l i k o ko t v S l o -
ven i j i O t o n Ž u p a n č i č . O s l a v l j e n c u je s p r e g o v o r i l R o m a n
G a š p e r i n , ki je s s v o j o d r u ž i n o z n o v a o d k r i l n j e g o v a de la .
P recej K u n č i č e v i h p e s m i je u g l a s b e n i h , n e k a j j ih je n a aka -
d e m i j i o b odk r i t j u z a p e l le šk i c e r k v e n i p e v s k i z b o r . K u n č i č je
n a p i s a l t ud i v e č i ger in p r i z o r o v z a o t r oke , n e k a t e r e o d n j ih
s o z a i g r a l i u č e n c i O s n o v n e š o l e Ž i r o v n i c a , e n o i z m e d tri-
g l a v s k i h prav l j i c p a je p o v e d a l p rav l j i ča r M a r s e l z D o v j e g a .
N a a k a d e m i j i s o s o d e l o v a l i t u d i s l o v e n s k i g i m n a z i j c i iz A r -
g e n t i n e . P l o š č o je o d k r i l a p e s n i k o v a hč i M a r j a n c a , ki je p o
s p l e t u o k o l i š č i n o s t a l a v S l oven i j i , s l a v n o s t n i g o v o r n i k pa je
bil p i satel j , ki je t ud i p o v o j n i ž i ve l v A r g e n t i n i , Z o r k o S i m -
čič. P o a k a d e m i j i in m a š i s o v ž u p n i j s k i d v o r a n i o d p r l i s l i ka r -
s k o r a z s t a v o a r g e n t i n s k e s l i k a r ke s l o v e n s k e g a r o d u Eli H a f
ner, ki je n a s l i k a l a t u d i v e č p e s n i k o v i h po r t r e t o v . M . Ž .
BOHINJSKA BISTRICA
B io t ržn ica v B o h i n j u
Jutri o b n . ur i s e b o v ho te -
lu Z l a t o r o g z a č e l a 2. b io t rž -
n i c a Z l a t o r o g , n a ka te r i
b o d o s l o v e n s k i e k o k m e t j e
in p r i de l o va l c i h r a n e o b i s k o -
v a l c e m p o n u d i l i e k o l o š k e
p r i de l k e in ž iv i la , v h o t e l u pa
b o d o pr ip rav i l i k o s i l o iz eko -
l o š k o p r i d e l a n e h r a n e . O t r o -
ci s e b o d o l a h k o z a b a v a l i v
e k o d e l a v n i c a h in pekl i pa la -
č i n k e , č l an i Z v e z e z d r u ž e n j
e k o l o š k i h k m e t o v S l o v e n i j e
p a b o d o p red s t a v i l i e k o k m e -
tije in t u r i s t i č n e e kokmet i j e ,
ho te l e in re s tav rac i je z e k o -
l o š k o p r i d e l a n o h r a n o ter
s l o v e n s k i e k o t e d e n . R. Š .
BOHINJSKA BELA
Be lansk i Mar je t in se j em
Kra jan i B o h i n j s k e Be le b o d o
t u d i l e t o s p r e d k u l t u r n i m
d o m o m p r i p r a v i l i M a r j e t i n
s e j e m . Jutri o b 18. ur i b o d o
o d p r l i r i b i š k o - l o v s k o r a z s t a -
v o , ki s o jo p r ip rav i l i lovc i z
B e l e in K l u b b e l a n s k i h r ibi-
čev , n a o g l e d b o d o t u d i li-
k o v n a , r e z b a r s k a in r o č n a
de l a D r u š t v a ž e n a in dek le t
n a v a s i , n a p r a z n i č n o n e d e -
ljo p a b o m a š a , o b 18. ur i s e
b o z a č e l s e j e m s k u l t u r n o
z a b a v n i m p r o g r a m o m i n
i g r o z n a s l o v o m D u e t z a
z n o r e t , o b 21. ur i p a b o p o d
I g l i c o k o n c e r t G o r j a n s k i h
f a n t o v . Le to šn j i M a r j e t i n se-
j e m b o v z n a m e n j u p r a z n o -
v a n j u 10 . o b l e t n i c e d e l o v a -
nja T u r i s t i č n e g a d r u š t v a B o -
h i n j s k a Bela. R . Š .
T O M T A l i O R , M I S S S<XTY. E M E R C I C , D I E S E L . G S T A R . L E V I Š C A R R E n A , S T E F A N E U TALLV W E U L V E R S A C E J E A N S C O U T U R E .
C A L V t N K L £ i N J E A N S . A R M A f g i j f A N S . K P J 2 I A . K O O K A I , M O « 3 A N . N A R A C A M l C l E . U P K O . G £ O X . BATA. C A M P E R .
M U R P H V & N V E . O U m S I L V E R T H I N K P I N K C O L U M 8 I A L A F U M A S A L E V V A . S K f L A . tCE P E A K .
G P A N O C A N A O i A N . A E S S E . S P V D E R . V O L K L . S A L O M O N . L O W A . N £ W B A L A N C C . N I K E .
A O ^ O A S . P U M A R E E 8 0 K . S K E C H E R S . T E V A O A N Z A . ( A N A J R . T O M T A I L O R J R .
O S H K O S H J R . T H I N K P I N K J R S K I N V . H U B E R . J O C K E V U S C A .
L IBERT I . RACS INS , BETI . R O X y
M E G A t o r / O U T L E T K J E B P O P U S T I V E L J A J O C E L O LETO.
SE DODATNO TEKSTIL, OBUTEV IN DODATKI
NA RAZPRODAJI OD ^5.07. DO O 5 . O 8 . 2 O O 5
/m P R V I D A N R A Z P R O D A J E V P E T E K i 5 . 0 7 O D P R T O O D 7 D O 2 1 U R E .
O D P R T O T U D I V N E D E L J O I 7 0 7 . O D 9 D O I 5 U R E !
U TRGOVSKI CENTER R U D ^ : : - SUPEBNOVA TV.EC . ; R I ^ O D P I R A L N I Č A S : 0 0 P O N E D E L J K A 0 0 S O B O T E : 0 0 9 0 0 z o U R E . T EL : o i - 4 s s - 9 2 - a 3
p r i^GOVSKI C E r ^ . « CEi -.T; :: » - ' t - O D P I R A L N I t A S : 0 0 P O N E D E L J K A 0 0 S O B O T E ; 0 0 g D O SO U R E . T EL : 0 3 - 4 9 1 - - 1 3 - S 5
I / p T R G O V S K I C E N T E R ONC - ZA MEFIK J> : : . F-AI ISKOVEM O D P I R A L N I Č A S ; 0 0 P O N E D E L J K A D O S O B O T E ; 0 0 9 0 0 2 0 U R E . TEL: 0 4 - a 3 4 o 8 - S 9
GORENJSKA
Dražje daljinsko ogrevanje Cene toplote v Preddvoru bodo višje za 14 odstotkov. V Energetiki si prizadevajo za dovoljenje o varstvu okolja.
STOJ AN SAJE
P r e d d v o r - C e n e d a l j i n s k e g a
o g r e v a n j a z l e s n o b i o m a s o
s o b i le n e s p r e m e n j e n e o d za-
če tka a v g u s t a 2 0 0 4 . O d ta-
k ra t s o s e z n a t n o p o d r a ž i l e
s u r o v i n e , b i o m a s a z a 2 3 i n
k u r i l n o olje za 3 9 od s to tkov .
G l e d e n a to podjetje E n e r g e -
t ika P r e d d v o r p r ed l a ga pov i -
š an je v a r i ab i l nega dela cene,
sta obvest i la o b č i n s k i svet d i -
r e k t o r D a m j a n M u l e j i n
m a g . B l a ž e n k a P o s p i š P e r -
par. S l e d n j a je po ja sn i l a , d a
je dos le j veljala c e n a 7 .725 to-
larjev, o b 19 , 5 - od s t o tnem po -
v i š a n j u c e n s u r o v i n pa b i jo
poveča l i n a 9 2 3 1 tolarjev z a
m e g a v a t n o u r o . S t e m b i s e
p o v p r e č n a c e n a za o d j e m a l -
ce poveča la z a 14 od s to tkov ;
z n a š a l a b i 12 .973 tolarjev z a
k i l o va tno u ro . S v e t n i k e je za -
n i m a l o , k a k š n e s o c e n e b io -
m a s e n a t rgu, zakaj u p o r a b -
ljajo k u r i l n o olje, pa tud i , ali
p o d r a ž i t v e p o v z r o č a p o g o d -
b e n o de lo . G l e d e s l e d n j e g a
s o izvedel i , d a to n e vp l i va n a
v a r i a b i l n i d e l c e n e . L e s n e
b i o m a s e n a n a š e m t r g u pr i -
m a n j k u j e , zato c e n e rastejo.
E n e r g e t i k a je p o i s k a l a na j -
u g o d n e j š o p o n u d b o , v s e e n o
p a n e kr i jejo s t ro škov . Kote l
n a k u r i l n o olje obratu je le o b
r e m o n t i h o z i r o m a n i z k i h
t e m p e r a t u r a h . Š t u d i j e c e n
og revan ja v S l o ven i j i kažejo,
d a je o d P r e d d v o r a cene j še le
d a l j i n s k o o g r e v a n j e v L j u b -
l jan i ter o g revan je h i š n a se-
k a n c e i n drva. N j i m b o višja
c e n a o m o g o č i l a t u d i b o l j š e
po s l ovan je . O b t eh a r g u m e n -
t ih je več i na s v e t n i k o v ^ t r d i -
la pod raž i t ev og revan ja .
I n f o rmac i j a , d a E n e r g e t i k a
p r i d o b i v a d o v o l j e n j e o v a r -
s t vu okol ja, je s p r o ž i l a š e več
p r i p o m b . O b č i n s k i s v e t je
s i c e r p o d p r l s p r e m e m b o
d r u ž b e n e p o g o d b e z a r a d i
registracije e n e o d de javnos t i
p<^jetja, o b t e m pa o p o z o r i l
v o d s t v o E n e r g e t i k e n a n u j -
n o s t z a g o t a v l j a n j a č i s t i h
s u r o v i n i n s t a l n e k o n t r o l e
h r u p a ter e m i s i j i z ko t l ovn i -
ce. K o t je deja la s t a n o v a l k a
v n a s e l j u F r a n c a r i j a , i m a j o
b l i žn j i s o sed je ko t l o vn i ce še
v e d n o ve l i ko težav. Razoča ra -
n i s o , k e r s e p r i n j i h o v e m
odp rav l j an j u n i č n e p r e m a k -
ne . T u d i u g o t o v i t v e s t r o k e ,
d a b o treba pov i š a t i d i m n i k
kot lovn ice, j i h n i s o p repr i ča -
le o m o ž n o s t i i zbo l j šan ja raz -
KRATKE NOVICE
HOTEMAŽE, OLŠEVEK
Po pošto po novem na Visoko S 1. a v g u s t o m b o v v a s e h H o t e m a ž e in O l š e v e k z a č e l vel ja t i
n o v n a č i n p r e v z e m a n j a p r i p o r o č e n i h p o š i l j k . P o n j e m b o d o
p r e b i v a l c i o b e h v a s i p o š t n e p o š i l j k e p r e v z e m a l i n a p o š t i
V i s o k o in n e v e č v P r e d d v o r u , k o t s o d o s e d a j . N a s l o v n a
p o š t a z a o b e n a s e l j i š e v e d n o o s t a j a 4 2 0 5 P r e d d v o r . P o š t a
S l o v e n i j e , P E K r a n j s e j e z a s p r e m e m b o o d l o č i l a p o d o g o v o -
ru z O b č i n o Š e n č u r . Ž u p a n M i r o K o ž e l j j e p o j a s n i l , d a ž e l i j o
s t e m p o š t n e s t o r i t v e pr ib l iža t i o b č a n o m . " V e č i n i preb iva l -
c e v O l š e v k a in H o t e m a ž j e p r e d d v o r s k a p o š t a o d rok In j e
V i s o k o z a n j e b i s t v e n o b l i ž j e . D a t u d i o n i p o d p i r a j o t a k o
r e š i t e v , j e p o k a z a l a a n k e t a , ki s m o j o Izvedli m e d v a š č a n l , "
j e d e j a l K o ž e l j . P o š t n e p o š i l j k e b o v o m e n j e n i n a s e l j i š e
v e d n o r a z n a š a l p r e d d v o r s k l p o š t a r , č e p a n e b o m o ž n a
o s e b n a v r o č i t e v p r i p o r o č e n e p o š t e , b o t a n a s l o v n i k a p o
n o v e m č a k a l a n a V i s o k e m . S . Š .
Vodovodni stolp - spomenik Vodovodni stolp z osmerokotnim zbiralnikom vode na vrhu naj bi postal kulturni spomenik.
DANICA ZAVRL Ž L E B I R
Kranj - M e s t n i svetn ik i s o ob-
r a v n a v a l i o s n u t e k o d l o k a o
razglas itv i V o d o v o d n e g a stol-
pa v K r a n j u za k u l t u r n i spo -
m e n i k l oka lnega p o m e n a . T a
m e s t n a z n a m e n i t o s t k a že n a
r a z vo j i n f r a s t r u k t u r e v K r a -
n ju , je objekt t e h n i č n e ku l tu -
re z začetka pre j šn jega stolet-
ja i n je ko t av to r sko de lo i nže -
nir ja H r a s k y j a o h r a n i l s vo jo
a r h i t e k t u r n o z a s n o v o i n
f u n k d j o . T a 32 m e t r o v v i s o k i
v o d n i s to lp z o s m e r o k o t n i i h
z b i r a l n i k o m v o d e n a v r h u s
s k u p n o p r o s t o r n i n o 2 5 0 k u -
b i č n i h m e t r o v , je b i l postav-
l jen z d v o j n i m n a m e n o m , ko t
v o d n i zb i r a l n i k z a zagotavlja-
n je p r i t i s k a v v o d o v o d u z a
najvišje s tavbe v K r a n j u i n ko t
z b i r a l n i k , k i je m e s t u daja l
dovo l j v o d e tud i o b p o m a n j -
k a n j i h . D a n e s z a r a d i v e l i k e
po rabe n e s l u ž i več kot zbiral-
n i k , š e v e d n o p a zago tav l j a
p r i t i s k za o k o l i š k e s tavbe i n
predstav l ja e n e g a o d razbre -
m e n i l n i k o v za i z e n a č e v a n j e
p r i t i s k a v s o d o b n o z a s n o v a -
n e m v o d o v o d n e m s i s t e m u .
V o d o v o d n i s to lp i m a zara-
d i s vo j i h z g o d o v i n s k i l i , u m e t -
n o s t n o a r h i t e k t u r n i h i n kra-
j i n s k i h lastnost i p o s e b e n po -
m e n z a m e s t o , z a to je ob -
m o 6 i a enota Z a v o d a za var-
s t vo k u l t u r n e d e d i š č i n e v
K r a n j u p r i p r a v i l a s t r o k o v n e
p o d l a g e z a akt, k i b i ta s p o -
m e n i k zavarova l k o t k u l t u r n i
s p o m e n i k l o k a l n e g a p o m e -
n a . D o l o č i l b i v a r s t v e n i re-
ž i m , k i b o s p o m e n i k o h r a n i l
n a sedan j i l o k a d j i i n v seda-
n j i a r h i t e k t u r n i » - g r a d b e n i
za snov i . Z a v s a k o s p r e m e m -
b o s p o m e n i k a b o t a ko po -
t r ebno p r idob i t i va r s tvene po -
goje i n k u l t u r n o va r s t veno s o -
glasje zavoda. O b č i n a l a h k o
n a k u l t u r n e m m i n i s t r s t v u
k a n d i d i r a z a s reds tva , k i j ih
podeljuje za k u l t u r n e s p o m e -
n ike.
M e s t n i s ve tn i k i s o z a m i s e l
o V o d o v o d n e m s t o l p u k o t
k u l t u r n e m s p o m e n i k u p o d -
pr l i , A n d r e j T a v č a r pa je še
predlagal, naj zan j zagotov i jo
bo l j šo osvetlitev, ko t je seda-
nja. Z u p a n M o h o r Bogataj je
odgovor i l , da b o to m o g o č e te-
daj, k o v o d o v o d n i sto lp n e b o
več v f u n k d j i o s k r b e z vodo ,
saj m o č n a osvetlitev pr ivablja
k o m a r j e . P r e d o b r a v n a v o n a
m e s t n e m sve tu pa s m o v kra-
jevn i s k u p n o s t i , k i n o s i i m e
f>o t e m sto lpu, slLšali t ud i za-
mi se l , da b i n a o s m e r o k o t n i -
k u p o d v r h o m sto lpa p o zgle-
d i h i z tuj ine ured i l i re s tavrad-
jo z r a z g l e d n o teraso. T o d a
t a m k a j š n j i s ve tn i k i p r e d l o g u
n i s o b i l i n a k l o n j e n i , če š na j
t e h n i č n i s p o m e n i k o s tane to
i n n i č d rugega .
Naselje brez ovir bo Občinski svet občine Cerklje je v sredo dokončno sprejel lokacijski načrt območja Vas brez ovir v Šmartnem, po novem Naselje brez ovirTaber.
S I M O N Š U B I C
Cerkl je - P o p r i čakovan ju odlo-
ka o l o k a d j s k e m nač r tu n i s ta
podpr l a svetn ika i z S D S , m e d -
t e m k o s o d r u g i p r i so tn i svet-
n i k i z l i s t e za razvoj va s i p o d
K r vavcem, S L S , L D S , N . S i ter
L iste ob r t n i kov i n podjetn ikov
b i l i za n jegov sp re jem. S t e m
je o b č i n s k i svet p o več k o t
eno le tn i b u r n i razprav i o m o -
goč i l i n ve s t i t o r ju G I P G r a d -
b i n c u i z Kranja, d a n a 3,7 hek -
tarja v e l i k e m z e m l j i š č u m e d
v a s e m a Š m a r t n o i n P o ž e n i k
z g r a d i nase l je z d o m o m sta-
rejših, o s k r b o v a n i m d o m o m ,
o s k r b o v a n i m i s t a n o v a n j i i n
d r u ž i n s k i m i s t a n o v a n j s k i m i
h i š a m i .
B o g o m i r B i z i l j je v i m e n u
o b e h s v e t n i k o v S D S p o j a s -
n i l , d a p r e d l a g a n e g a lokaci j -
s k e g a načr ta n e bos ta p o d p r -
la, k e r g a n e s p r e j e m a lokal -
n o okol je. O p o z o r i l je, d a ve-
l i k o s t i n k a p a d t e t e načr tova -
n i h o b j e k t o v v n a s e l j u n i s o
n a t a n č n o de f i n i r ane . P o nje-
g o v e m je v n a s e l j u p redv i de -
n i h p r e m a l o p a r k i r n i h m e s t ,
m o t i g a tud i , k e r o b č i n a n i
p r e d v i d e n a ko t v e č i n s k i last-
n i k . P r ed l a ga l je, na j o b č i n a
ra je s a m a z g r a d i m a n j š i
d o m s k a p a c i t e t o o k o l i 3 0
o s k r b o v a n c e v . P o m n e n j u
S D S b i m o r a l a o b č i n a s k u -
pa j z l a s t n i k i z e m l j i š č i n
o k o l i š k i m i p reb i va l c i p r i p ra -
vit i a l t e rna t i vno reš i tev v o k -
v i r u ve l j a vnega P U P - a , s i ce r
p a n a j s p r e m e n i s a m P U P .
J a n e z K o r b a r je v i m e n u Li-
ste za razvo j v a s i p o d K r v a v -
c e m p o d p r l p ro jek t V a s b r e z
o v i r , k e r g a v i d i k o t v e l i k o
p r i l o ž n o s t z a v a s i o b P ša t i .
" P r o j e k t b o p r i n e s e l razvoj ,
n o v o k o m u n a l n o i n f r a s t r u k -
t u r o , ceste, d e l o v n a m e s t a .
S o s e d n j e o b č i n e s i tak p r o -
jekt s a m o žel i jo, za to b i b i l o
n a š e o tepan je n e s p a m e t n o , "
je dejal. " G I P G r a d b i n e c je
k o t p l a č i l o za i z g r a d n j o
o s n o v n e šo le prejel z e m l j i š -
če v Š m a r t n e m , " je o p o z o r i l
p o d ž u p a n M i h a Z e v n i k
( S L S ) i n doda l , d a s e p r e m a -
lo o m e n j a , d a b o v n o v e m
n a s e l j u t u d i r e h a b i l i t a d j s k i
center . " T u d i B o ž i d a r J anež
( L D S ) je p ro jek t p o d p r i : " K e r
s e v C e r k l j a h v e d n o z n e k o m
n e s t r i n j a m o , i z g u b l j a m o
p o t e n c i a l n e inves t i to r je . T o
se n a m je ž e z g o d i l o z vvel-
I n e s s c e n t r o m , n e p u s t i m o ,
d a b i e n a k o u s o d o d o ž i v e l a
t u d i V a s b r e z ov i r . T r m a s t o
vz t ra jan je p r i p a r t i j s k i h n a -
č e l i h l a h k o p r e p o d i i z C e r -
ke l j t u d i G r a d b i n e c , v t e m
p r i m e r u se b o o b č i n s k i p ro -
r a č u n z m a n j š a l z a d o b r i h
3 0 0 m i l i j o n o v tolarjev. Jože
I p a v e c ( N . S i ) je m e n i l , d a
p r e b i v a l c i p r o j e k t p r e s l a b o
p o z n a j o . " Z n j i m b o d o p r i -
d o b i l i n o v v o d o v o d , k a n a l i -
z a d j o i n cesto, " je m e d d r u -
g i m po j a sn i l , z aka j p o d p i r a
projekt.
Tekalna steza ob obletnici trgovine
m
Z a v s a k n a k u p n a d 1 0 . 0 0 0 s i t v a m p o d a r i m o š e 1 . 0 0 0 s i t , v s e d o 5 . 0 0 0 s i t .
^ . K u p p p . v e l j a o d 1 5 . 7 . d o 5 . 8 . 2 0 0 5 v p r 9 d a j a l n a h S p p r t E x t r e m e - M A Y A I W A Y A ^
K r a n j - T r g o v i n a S p a r n a
Z o i s o v i ulici , ki s o j o odpr l i
l e t a 1 9 9 3 , p r e d š e s t i m i leti
pa j o p o p o l n o m a o b n o v i l i In
p o l e g odpr l i tudi H e r v i s o v o
p r o d a j a l n o , j e v s o b o t o p r o -
s l a v i l a s v o j o d v a n a j s t l e t n i -
c o . V a r o v a n c e m V a r s t v e n o
d e l o v n e g a c e n t r a v K r a n j u
s o o b o b l e t n i c i p o d a r i l i re-
k r e a c i j s k o n a p r a v o , t e k a l n o
s t e z o , ki j i m b o s l u ž i l a z a
r a z v i j a n j e f i z i č n i h s p o s o b -
n o s t i . N a s l i k i : v a r o v a n c i
V D C K r a n j s o v d r u ž b i p e d a -
g o g i n j e S lav i M a r j a n č i č pre -
vzel i S p a r o v o d a r i l o . D . Ž .
GORENJSKA
s kolesom po občini v medvoški občini imajo veliko naravnih danosti za turizem. Najnovejši projekt so kolesarske poti.
SUZANA P. KOVAČIČ
M e d v o d e - " S k o z i M e d v o d e
s e v s a k d a n pelje m e d 25 i n
3 0 . 0 0 0 voz i l . Ž e l i m o , da s e
j i h č i m več p r i n a s t u d i u s ta -
vi. Z a o b i s k o v a l c e i n t u d i z a
d o m a č i n e s m o n a več m e s -
t i h po s t a v i l i t r i d i m e n z i o n a l -
n e p a n o j e . N a v s a k e m je tu -
ristično - p a n o r a m s k a tabla
M e d v o d , k i v s e b u j e v e l i k o
k o r i s t n i h i n f o r m a c i j , n a pr i -
m e r , k je s o m o ž n o s t i z a
čo lna r jen je . N a d r u g i je u l i č -
n i s i s t e m M e d v o d . N a j b o l j
z a h t e v n e p a s o b i le k o l e s a r -
s k e poti, sa j s m o n a t e m p o -
d r o č j u o r a l i l e d i n o . O p i s a -
n i h je pe t r e k r e a t i v n i h pot i ,
d v e težj i r e k r e a t i v n i po t i i n
d v e t e k m o v a l n i , " je p o j a s n i l
d o b r e tri m i l i j o n e p r o r a č u n -
s k e g a d e n a r j a v r e d e n p r o -
j ek t A l e k s a n d e r B a r t o l ,
p r e d s e d n i k O d b o r a z a tu r i -
z e m i n g o s t i n s t v o n a o b č i n i .
P a n o j i s toj i jo o b B l a g o v n e m
c e n t r u , p r i G o s t i l n i B e n c a k
i n p r e d p o k o p a l i š č e m v P re -
sk i , o b ces t i , k i pel je v Po l -
h o g r a j s k e D o l o m i t e . N e k a j
j i h b o d o r a z d e l i l i t u d i k r a -
j e v n i m s k u p n o s t i m i n š o -
l a m . V n a č r t u i m a j o š e z l o -
ž e n k o k o l e s a r s k i h pot i , p o -
l e g t e g a ž e l i j o k o l e s a r s k e
p o t i o p r e m i t i z u s m e r j e v a l -
n i m i t a b l a m i .
O s t a j a š e n e k a j o d p r t i h
v p r a š a n j , B a r t o l n a v a j a :
" U r e d i t i b o t reba t u r i s t i č n o
t a k s o i n t u r i s t i č n o v o d n i š -
k o s l u ž b o . M e d projekt i , k i
Nov projekt so predstavili: predsednik Zgodovinskega društva Medvode Vladimir Bertoncelj, predsednica TZM Vanja Ločniškar In predsednik OTG Aleksander Bartol.
smo jih že zastavili, je tudi enoten turistični katalog. Se vedno pa pogrešamo na
v s t o p u v o b č i n o k a k š e n p r i -
j a z e n p o z d r a v , n a p r i m e r
D o b r o d o š l i a l i P o zd rav l j en i . "
Spremenili bi šolsko prehrano Da bi ugotovili vzdušje v šoli, so v O Š Žiri izvedli projekt Šolska klima.
MATEJA RANT
Ž I r l - Z rezultat i s o n a z a d n j i
sej i s e z n a n i l i t u d i o b č i n s k e
s v e t n i k e . K o t s e je i z k a z a l o
n a p o d l a g i v p r a š a l n i k o v , k i
s o j i h i zpo ln jeva l i tako u č e n -
ci kot učitelji, k o t g l a v n o s la-
bo s t š o l e ud te l j i navajajo po -
dročje vzgo je , u č e n c i pa po -
g re ša jo p r e d v s e m p r i j a zno s t
pr i n eka te r i h ud t e l j i h . " T o je
bi l le p o s k u s , d a u g o t o v i m o ,
k a k š n o je stanje. N a p o d l a g i
tega b o zdaj treba pr i s top i t i k
d o l o č e n i m i z b o l j š a v a m , " je
r e zu l t a te k o m e n t i r a l A n t o n
Beov i č , k i s e m u s icer z d i po -
hva l e v r e d n o , da se je š o l s k a
u p r a v a lot i la tega projekta i n
s i tako pos tav i l a zrca lo.
P r e d n o s t i n j i h o v e šo l e uč i -
telji v id i jo v d o s e ž k i h i n z n a -
n j u u č e n c e v , m e d š i b k a po -
d r o č j a p a u v r š č a j o ž e o m e -
n j e n o p o d r o č j e v z g o j e . P o
m n e n j u u d t e l j e v je t ud i pre-
m a l o s o d e l o v a n j a i n d o g o -
va r j an j a m e d z a p o s l e n i m i .
U č e n c i p r i u č i t e l j i h n a j bo l j
c e n i j o p r i j a z n o s t , s t r p n o s t ,
v l j udnos t , p a tud i da j i m z n a -
jo pr ib l i žat i s n o v i n na red i t i
u r e z a n i m i v e . R a z i s k a v a je
t ud i pokaza l a , d a se tri četrti-
n e u č e n c e v v šo l i d o b r o po -
čuti, o b e n e m pa s i žel ijo ne -
ka te r i h s p r e m e m b . M e d d r u -
g i m je k a r t retj ina u č e n c e v
naved la , d a b i žele l i s p r e m e -
n i t i p r e h r a n o v š o l i . P r e d -
v s e m s i žel ijo, da z a m a l i c o
n e b i b i l o paštete i n t u n i n e g a
n a m a z a , p o g r e š a j o p a avto-
m a t z a p i jače i n s l adka r i j e .
O b p r e d s t a v i t v i r e z u l t a t o v
r a z i s kave s o s v e t n i k i o p o z o -
r i l i n a n e k a t e r e p o m a n j k l j i -
vost i . U r š a E n i k o je r e c i m o v
p o r o č i l u pog re ša l a v p r a š a l n i -
ke, n a p o ^ a g i ka te r ih s o pr i -
š l i d o p red s tav l j en i h rezulta-
tov. M e t k a D e b e l j a k p a
m e n i , da b i l a h k o u p o r a b i l i
v p r a š a l n i k e z a v o d a z a š o l -
stvo, i n s icer g r e za r a z i s k a v o
z n a s l o v o m O g l e d a l o . " O b e -
n e m je n a tak n a č i n m o g o č e
pr i t i d o bolj p r i m e r l j i v i h re-
zu l tatov. " N e k a t e r e s v e t n i k e
je z m o t i l š e n a s l o v projekta.
" S e m m i s l i l , da g r e z a u red i -
tev p re z r ačevan j a v šo l i , " s e
je po ša l i l V i k t o r Ž a k e l j i n do -
dal, da za t o v r s m e r a z i s k a ve
n i d o v o l j le vese l je , a m p a k
t ud i z nan je .
G G www.gorenjsklglas.sl
KRATKE NOVICE
ZA DOB) E
Po asfaltu do Zadobja K r a j a n o m Z a d o b j a s o s e uresn ič i le več letne želje, d a bi tud i
d o n j i hov i h d o m o v vod i l a as fa l tna cesta. De l a na d o b e r kilo-
mete r d o l g e m o d s e k u o d va s i B r e b o v n i c a d o Z a d o b j a s o s icer
konča l i ž e lani, m i n u l i t eden pa s o c e s t o tud i u r a d n o odpr l i .
" T o je bi la prej g o z d n a cesta. M e d krajani je bila ž e d o l g o pri-
s o t n a želja, da bi jo asfaltirali, in lani s m o le priš l i n a v r s t o tud i
v n a š i k ra jevn i s k u p n o s t i , " je po j a s n i l p r e d s e d n i k k ra jevne
s k u p n o s t i L u č i n e S t an i s l a v B lzovlčar. S r e d s t v a z a u red i t ev
ceste, ki je bila v r e d n a s ko ra j t r ideset m i l i j o n o v tolarjev, je
p r i s p e v a l R u d n i k Ž i r o v s k i V r h . C e s t o s o n a m r e č ve l i k o
uporab l ja l i pri sanaci j i h u d o u r n i k a o b o d l a g a l i š č u m e t a l u r š k e
ja lov ine B o r š t in je bila za rad i tega ze l o un i čena , je po ja sn i l
g o ren jeva^ko -po i j an s k i ž u p a n )ože Bogataj. T o je tud i raz log,
d a je bila n a l o ž b a t a ko v i s oka , sa j je bi lo treba na nekater ih
m e s t i h c e s t o d o d a t n o utrditi z o p o r n i m i z idov i . M . R.
DUPLICA
Nova parkirišča na Duplici S t a n o v a l c i b l o k o v na Blejčevi in o b O s n o v n i šo l i Ma r i j e Ve re
na D u p l i c i s o v teh d n e h dob i l i 175 t e žko p r i č a k o v a n i h parki -
rišč, ki b o d o precej omi l i l i ve l iko pa r k i r no s t i s k o v t e m s 2 0 0
prebivalc i na jveč jem u r b a n e m de l u k a m n i š k e obč i ne . S k u p a j
z ured i tv i jo pot i o b že lezn i š k i p r og i je o b č i n a investiciji na-
m e n i l a 5 0 m i l i j onov tolarjev. K m a l u b o zak l jučena tud i e n o -
s m e r n a ces ta , ki jo b o d o uredil i n a pot i d o o t r o š k e g a vrtca in
s t e m o m o g o č i l i lažji in varnejš i p r o m e t o b šoli, ki je m n o g i m
v o z n i k o m dos le j z a r ad i ob račan ja pov z r o ča l precej težav. J. P.
KAMNIK
Novosti v kamniškem TIC-u K a m n i š k i T u r i s t i č n o i n f o r m a c i j s k i cen te r z a r a d i v s e več jega
o b i s k a tuj ih t u r i s t o v le tošn ja v ra ta z ju l i jem o d p i r a tud i o b
nede l jah . Z a o b i s k o v a l c e m e s t a s o nat i sn i l i n o v p r o m o c i j s k i
p r o s p e k t , ki g a je p r i p r a v i l o T D K a m n ' k , v s e b u j e pa
p a n o r a m s k o kar to o b č i n e , načr t m e s t a in o p i s z n a m e n i t o s t i
K a m n i k a . T a k o z a tu r i s te ko t z a d o m a č i n e s o letos p r ip rav i -
li o r g a n i z i r a n e v o d e n e o g l e d e m e s t a , ki b o d o poteka l i v s a k o
s o b o t o o b 10. uri, T I C p a je boga te j š i š e z a t e ž k o p r i č akovan i
in v d a n a š n j i tur i s t ičn i p o n u d b i ž e nu j en internetnl kot iček, ki
s o g a uredi l i v s o d e l o v a n j u s pod je t jem E -m i s i j a . J. P.
KURimo OUE EVROPSKE UKOVOSTI
080 22 66
MEGA POČITNICE V ZADNJEM HIPU
^ (^rme (^polšica
od 17. julija do 5. avgusta 2005 cena polpenziona pri bivanju 2 dni ali več
samo 7.395 SIT na dan popusti se ne seštevajo
* možnost kreditnega odplačevanja
IZJEMNO UGODNO V JULUU IN AVGUSTU 2005 • en otrok do 12. teta v sobi z dvema odraslima osebama ima brezplačno
bivanje pri paketu 2 dni ali več! o ^ - o
Podarite si razkošje užitkov, ki vam jih nudimo. Rezervacije, informacije: (03) 896 3102
TZ)
8 vilma.stanoi'nik@g-^las.si
ATLETIKA
Saša Kampič bronasta Pretekli teden je bil v L i g n a n u v Italiji O l imp i j s k i festival ev rop-
ske m lad ine , kjer je S a š a K a m p i č iz A t le t skega k luba Satler
Kranj d o s e g l a i z jemen u s p e h v m e t u kopja. Osvo j i l a je tretje
m e s t o ( b r ona s t o meda l jo ) z r e zu l t a tom 4 7 , 6 2 m in s t e m po -
pravila tud i d r žavn i rekord za m l a j š e mlad inke . Seda j t e k m u -
je na s v e t o v n e m p r ven s t vu za atlete d o 17 let v a f r i š kem M a -
rakešu. D . Ž .
ODBOJKA NA MIVKI
Potočnik in Makovec ugnala elito N a t u r n i r j u v o d b o j k i n a m i v k i v P o r t o r o ž u je v m o š k i
k o n k u r e n c i s lav i la dvo j i ca Jernej P o t o č n i k in Jani M a k o v e c ,
t ako da je p o osvoj i tv i n a s l o v a d r ž a v n e g a p rvaka v d v o r a n -
sk i o d b o j k i K a m n o g o r i č a n Jernej P o t o č n i k š e enkrat o p o z o -
ril n a s e tud i v o d b o j k i n a m i v k i . N a s p r o t n i k a g o r e n j s k e m u
p a r u n i s ta bi la n i hče d r u g kot m l a d i n s k a s v e t o v n a p rvaka iz
leta 2 0 0 2 - Braz i l ca lan B o r g e s i n P e d r o So lbe rg . S i cer p a sta
na s a m e m zače tku B raz i l ce d o b r o n a m u č i l a K r an j čana Kle-
m e n Uranka r in G r e g o r Belovič, ki s ta se p o p o r a z u v p r v e m
k r o g u prek r e p a s a ž a prebi la do, s e d m e g a m e s t a . Na jbo l j š i
igralci o d b o j k e na m i vk i s e b o d o s pe t pomer i l i čez št i r inajst
d n i n a 2. tu rn i r ju S i e m e n s M a s t e r s 2 0 0 5 , ki b o po teka l v
o k v i r u B lej ske noč i . B. M .
KOLESARSTVO.
KRANJ
Na olimpijski progi niso počivali V ponedeljek s o se z E P za m l a d i n c e in č lane d o 23 let, ki je
poteka lo v M o s k v i v Rusiji, vrnili s l o ven sk i kolesarji. Jani Braj-
kovič je v k r o n o m e t r u osvoji l b r o n a s t o medaljo. N a p rvens tvu
s o nas top i l i tud i trije kolesarj i k ranj ske Save . V k o n k u r e n c i
m lad incev je bil na cestni vožnj i De jan Bajt 48., An te Rad ič pa
je v k r o n o m e t r u pristal na 32. m e s t u . M la j š i člani s o na cestni
dirki nastopi l i na o l impi j sk i p r og i iz leta 1980 . O b a Gorenjca,
V l a d o Kerkez in M i h a Švab, sta ods top i l a . Š v a b je nastop i l tudi
na k r o n o m e t r u in bil 19. " P r o g e p r e d o d h o d o m n i s e m videl, p o
p r i povedovan ju na š i h takratnih o l impijcev pa s e m vedel, kaj
čaka kolesarje. P roga je res ze lo težka in selektivna. M la j š i člani
s o verjetno pr ičakoval i več, letošnja generacija m lad incev pa je
neko l iko s l ab ša o d prejšnjih," je p o vrnitvi iz M o s k v e poveda l
M a r k o Polanc, selektor m lad incev . M . B.
S t r e e t Bc iU t v r i t i r
P r e m c i n t u r a 2 9 9 S
22., 23. in 24. julij 2005
S kuponom na street bali za samo 9.000,00 SIT
Cena 11.000,00 SIT na osebo vključuje: (za bralce Gorenjskega glasa samo 9.000,00 SIT)
• 2x nočitev • 2x zajtrk • /x večerja ' turistična taksa • prijavnina na turnir.
Prijave in informacije: Počitniško društvo VODNIK Kranj Tavčarjeva 5,4000 Kranj Tel.: 04/23-62-640 Fax: 04/23-62-541 GSM: 051/378-548 e-naslov: [email protected]
Kuponček Medijski pokrovitelJtCoienjski GlaS
S t r e e t B c f ] ] t u r n i r Izrežite kupon in prihranite 2.000 sit
DomaČi so favoriti Za slovensko moško teniško reprezentanco se je včeraj začelo tekmovanje Daviš Cup v drugi evro-afriški skupini, ki bo potekalo od 14. doi7. juli ja v Kranju.
LUKA P I R I C
N a s p r o t n i k i n a š i h b o d o
Latvijci, k i s o v torek prileteli
n a b r n i š k o letališče. K a p e t a n
s l o v e n s k e i z b r a n e v r s t e
M a r k o P o r je n a t o r k o v i t is-
k o v n i k o n f e r e n c i r a z l o ž i l
p l a n e z a p r iha ja joče t e k m e .
M e d š t i r i m i t e k m o v a l c i s o
k a r t r i je K r a n j č a n i : G r e g a
Ž e m l j a , R o k Jarc i n B o š t j a n
O š a b n i k , za to n e p r e s e n e č a ,
d a je o r g a n i z a t o r t e k m o v a -
n ja k r a n j s k i T r i g l a v . Z a na -
m e č e k pa je p r v i č v v l o g i se-
lektor ja n j i h o v t r ene r M a r -
k o P o r . S l e d n j i je v r e p r e -
z e n t a n c o pok l i c a l še povrat-
n i k a p o p o š k o d b i M a r k a
Tka lca . M a r k o zatrjuje, da je
p o š k o d b o p o p o l n o m a s a n i -
ral i n d a je p r i p r av l j en tako
f i z i č n o k o t p s i h i č n o . I m a
o g r o m n o i z ku šen j , za n a m e -
ček pa pokaže najbol jše pred-
stave p rav v d r e s u reprezen -
tance. Č e p r a v s o n a š i favoriti,
n e g r e z a n e m a r j a t i s p o s o b -
nos t i latv i j sk ih igralcev. T e k -
m e , k i se z a č n e j o d a n e s .
Od leve proti desni: Por, Žemlja, Jarc, Tkalec in Ošabnik.
b o d o od ig ra l i n a i g r i š č ih pr i
hal i . P r v o i n tretje ig r i šče bo-
sta s p r e m e n j e n a v t r i b u n e ,
t a k o d a b o d o t e k m e n a
i g r i š č u š t e v i l k a dve . I g r o
dvo j i c bo s ta i g ra la O š a b n i k
i n Jarc, i g r e p o s a m e z n i k o v
p a T k a l e c i n Ž e m l j a , k i je
n a š na jbo l j e u v r š č e n i i g r a -
lec n a A T P lestvic i . P o bese -
d a h p r e d s e d n i k a t e n i š k e
z v e z e M a t j a ž a P o g a č a r j a je
v s e p r i p r a v l j e n o z a t e k m o -
vanje . V z d u š j e v r e p r e z e n -
tanc i je o d l i č n o , v s i s o opt i -
m i s t i č n o r a z p o l o ž e n i i n pr i -
č a k u j e j o d o b r e r e z u l t a t e .
G l e d e n a to d a s o n a š i bolj-
š i i n i g r a j o n a d o m a č e m
i g r i š č u , s e l a h k o u p r a v i č e n o
n a d e j a m o d o b r i h i ger .
VATERPOLO i TENIS
KRANJ
Mladinci na turnir na Slovaškem M l a d i n s k a r ep rezen tanca , ki s e pr ipravl ja z a n a s t o p na ev-
r o p s k e m m l a d i n s k e m p r v e n s t v u a v g u s t a v Sofiji, s e v s l ova -
š k e m m e s t u K o š i c e o d četrtka d o nedelje ude ležu je m o č n e -
g a turnirja te generac i je. N a n j e m p o l e g n a š e sode lu je jo š e
r ep r e zen t ance S l o v a š k e , Z D A , Avstra l i je, J a p o n s k e , Italije,
N e m č i j e in Francije. N a š a r ep rezen tanca p o d v o d s t v o m se -
lektorja Tadeja P e r a n o v i č a in n j e govega p o m o č n i k a Z o r a n a
B r a t u š e na S l o v a š k e m sode l u je v neko l i k o s p r e m e n j e n i se-
stavi, kot je n a s t op i l a n a kval i f ikacijah letos ma ja v Ca r i g ra -
du . N a m e s t o p o š k o d o v a n e g a vratarja L u k e G r zen t i č a b o to-
krat v vrat ih L jub l jančan A n d r a ž Ž u r m a n , n a m e s t o N e n a d a
Č e r n e k e b o na pot o d š e l tretji v ratar D e j a n Mi lo jč ič . S o d e l u -
jejo še: A n d r a ž Ž u r m a n ( O l i m p i j a ) , T o m i Kavč i č (Kope r ) ,
Peter C ve t kov (Tr ig lav), Ž i g a S c h o n e r , N e j c Po t očn i k (oba
Koper ) , Janez G r a š i č (Tr ig lav), K l e m e n Puce r (Koper ) , Kr ist-
jan P r o d a n , A n d r a ž Verač , M a r t i n P u š (vs i O l i m p i j a ) , B r an -
k o K a v č i č ( B e o g r a d ) , M i h a F a k i n ( O l i m p i j a ) , A l e k s a n d e r
Ore l j ( Laz io ) , D e j a n M i l o j č i č (Triglav) in A l e š G l a v i n a ( V K
K o p e r ) . ] . M .
Mladost premagala izkušnje N a Ptuju je m i n u l o s o b o t o poteka l letošnj i tu rn i r v l in ipo lu,
kjer je n a s t o p a l o š e s t ek ip: K ran j '75, d v e ekip i iz Celja, M a r i -
bo r čan i , K a m n i č a n i in š e e n a k ran j ska ek ipa z n a z i v o m N o
n a m e . L i n i p o l o s e igra n a d v a dob l j ena seta, ki trajata v s a k
p o s e d e m m i n u t , če katera o d ek i p prej ne d o s e ž e š e s t i h
go l ov . Č e je p o d v e h se t i h i z e n a č e n o (1 : i ) , p o t e m s e igra š e
tretji set, d o d o s e ž e n e g a z latega go la . O r g a n i z a t o r , Vater -
p o l s k a z v e z a S l oven i je ( V Z S ) , je priredi l ž reb, ki je ek ipe po -
razdeli l v d ve s k u p i n i , A in B. V s lednj i s o bile ek ipe: Kranj
'75, P o s e i d o n 1 ter N o n a m e , kjer je p r v o m e s t o d o s e g l a
ek ipa N o n a m e , d r u g o pa Kranj '75. S k u p i n o A s o sestavl ja le
ek ipe: K a m n i k , M a r i b o r ter P o s e i d o n 2. V po l f i na l u s o s e
p o m e r i l e ek ipe: Kranj '75 in M a r i b o r ter K a m n i k in N o n a m e .
S ledn ja je p r e m a g a l a K a m n i k , Kranj '75 pa M a r i b o r . T a k o je
s ledi l k ranjsk i f inale, kjer je ek ipa N o n a m e dokaza l a , d a je
nep remag l j i v a , in t ako brez p o s e b n i h m u k u g n a l a veterane.
V ek ip i s o igral i : L u k a P i rec, M i t j a Š vege l j , M i t j a Lavtar ,
M a r k o O ž a l o (kapetan) in A n ž e Ka lan. D r u g o k o l o l in ipo la
s led i p r i h o d n j o s o b o t o v R a v n a h na K o r o š k e m . L P.
Državna prvaka Obrezova in Kavčič N a ze lo o k r n j e n e m d r ž a v n e m prvens tvu v ab so lu tn i konku ren -
ci sta nas lova osvoj i la Ljubljančana T ina O b r e z in B laž Kavčič.
Ž e n s k i del je v celoti potekal brez najboljših, ki s o se na Kitaj-
s k e m n e u s p e š n o potegova le za v s t o p v s v e t o v n o s k u p i n o Fed
c u p t e kmovan j a ali pa zarad i p o š k o d b n i s o nastop i le . M e d
m o š k i m i je mora l prvi nos i lec Boš t jan O š a b n i k zarad i zdrav-
stvenih težav predati četrtfinalni d vobo j in tako je le Nejc Za -
krajšek z uvrstitvijo v finale u s p e š n o branil barve kranjskega
kluba. M e d dvo j i cami sta si na s l ov letnih d r ž avn i h p rvakov pri-
igrala Mate j Z latkov ič ter D e n i s B o v h a n . B. M .
ALPINIZEM
KRANJ
Vzpon ovira vreme A lp i n i s t i čn i o d p r a v i N a n g a Parbat 2 0 0 5 , v kateri je g l a vn i ak-
ter T o m a ž H u m a r , ne g re v s e p o načrt ih. Pest i jo d e ž e v n o
v r e m e , ki ov i ra v z p o n za ak l imat izac i jo . N a n j e m sta s e 11.
julija p r id ruž i l a T o m a ž u A l e š in St ipe, a s o za rad i na l i va in
p o z n e u re p re spa l i v p o m o ž n i baz i 4 2 5 0 m e t r o v v i s o k o . V
torek s o s e želeli v zpet i s l a b i h t i s o č m e t r o v v i š je d o korej-
s k e g a šo to ra , kar sta prepreč i la d e ž in gn i l s n e g . Pos tav i l i s o
b i vak 4 9 0 0 m e t r o v v i s o k o . O d t a m s ta H u m a r in Kože l j
nadal jevala. B o ž i č pa je se s top i l v b a zo . P o p r e s p a n i n o č i
n a m e r a v a t a v čet r tek nada l j e va t i v z p o n o d v i š i n e 5 2 0 0
m e t r o v naprej. S . S .
Največje srečanje neolimpijskih športov O l i m p i j s k i k o m i t e S l o ven i j e je p red s tav i l 3 7 - č l a n s k o de le -
gac i jo, ki b o S l o v e n i j o z a s t o p a l a na 7. s v e t o v n i h š p o r t n i h
i g rah o d 14. d o 24. julija v D u i s b u r g u . M e d 3 5 0 0 š po r t n i k i in
š p o r t n i c a m i iz kar s tot ih d r ž a v b o t e k m o v a l o tud i 2 8 s l o v e n -
s k i h . N a p r o g r a m u iger v D u i s b u r g u b o 3 0 n e o l i m p i j s k i h
š po r t o v , S l o v e n c e pa b o m o videl i v devet ih špo r t i h . N a j b o -
lje bo s t a z a s t o p a n a ju j itsu in l o ko s t r e l s t vo s p o s e d m i m i
p r e d s t a v n i k i . M e d u d e l e ž e n c i s v e t o v n i h š p o r t n i h i ger s o
tud i ba l inar D a m j a n So f r on i ev s k i , l okos t re lec D e j a n S i tar In
š p o r t n a p leza lka Nata l i ja G r o s . D . Ž .
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • — • • •••••• •• •• ••••• • • • • • • • • • • • •
• i •• i u . :: vilma.stanovnik(§>g-glas.si
Plavanje in služba sta težko združljiva Aleš Aberšek iz kranjskega Triglava sodi med zrelejše slovenske plavalce, specialiste za disciplino delfin. Kljub dobrim rezultatom ga letos ni v ekipi, ki se bo čez teden dni udeležila svetovnega prvenstva v Montrealu.
DANICA ZAVRL Ž LEB IR
Začenja se svetovno prven-stvo v plavanju v Montrealu, kjer pa vas ne bo. Razloga sta menda dva, neizpolnjena norma (le za nekaj stotink) in službene obveznosti.
" N o r m o z a S P v M o n t r e a -
l u s e m r e s d a z g r e š i l z a 37
s tot ink s e k u n d e , v e n d a r b i se
p o b e s e d a h selektorja plaval-
n i h r e p r e z e n t a n c V l a d a Č e r -
m a k a SP - j a l a h k o ude l e ž i l ,
saj je o d s t o p a n j e o d po s tav -
l j ene n o r m e z e l o m a j h n o .
P o s t a v l j e n e n o r m e p a s o
z e l o a m b i c i o z n o za s t av l j e -
n e . R a z l o g z a n e u d e l e ž b o
S P s o p r e d v s e m s l u ž b e n e
o b v e z n o s t i . Z a n a s t o p n a
M e d i t e r a n s k i h i g r a h s e m bi l
v s l u ž b i o d s o t e n p r i b l i ž n o
d v a t e d n a i n po l , t ako d a s i
p o d o b n e g a i z o s t a n k a v tako
k r a t k e m o b d o b j u re s n e m o -
r e m pr ivošč i t i . R e s n i č n o pa
je t u d i dejstvo, da do sežene -
g a rezultata 1,59.37 i n takš-
n e g a p r ib l i žan ja n o r m i za S P
n i s m o p lan i ra l i , saj s e m n a
Aleš Aberšek / Fot«.: corjjd
o m e n j e n i t e k m i o s e b n i re -
k o r d i z bo l j š a l k a r z a 2 , 4 se -
k u n d e . "
Plavalci vašega r a i ^ imajo bodisi še status študenta bo-disi so zaposleni na enem od ministrstev (obramba, polici-ja, carina), vi redno delate v gospodarski družbi. Kaj to pomeni za plavanje?
" R e d n o d e l o v n o r a z m e r j e
z g o s p o d a r s k o d r u ž b o p o m e -
n i , d a l a h k o t r e n i r a m " le" en-
krat d n e v n o p o dve ur i , k a r je
ve l i ko p r e m a l o z a šport, kot
je plavanje. Z a p r i m e r nava-
j a m , da m o j i s o v r s t n i k i , k i
p lavajo 2 0 0 de l f i n oz. p o d o b -
n e d i sc ip l ine, trenirajo p r e k o
pet u r d n e v n o . K e r v t e m
š p o r t u n i v e l i k o d e n a r j a •
p r o f e s i o n a l i z e m je skora j ne-
m o g o č - s e m s i p o k o n č a -
n e m š t u d i j u e k o n o m i j e po -
i ska l zapos l i tev, d a s i zagoto-
v i m o s n o v n e eks i s tence. Z a -
r a d i s l u ž b e n i h o b v e z n o s t i ,
m o j de l avn i k v S a v i traja pri-
b l i ž n o o d 7 . 3 0 pa d o 16 . 30
oz. 17. u re, t r e n i r a m le v po-
p o l d a n s k e m t e r m i n u , tj. o d
18. d o 20. u r e . Z a r a d i p re -
o b r e m e n j e n o s t i s e t ako jut-
r a n j e g a t e r m i n a t r e n i n g a
p r ep ro s t o n e m o r e m ude le -
ževati."
K a k š n i s o va š i načrt i v plava-
n j u ? Namerava te nadaljevati?
" P o o d p l a v a n e m rezu l tatu
v A l m e r i i n a m e r a v a m še ne -
kaj časa vztrajati v p lavanju,
k a k o do l go pa, v t e m trenut-
k u n e m o r e m točno def in i ra-
ti. P o t i h e m u p a m , da b i lah-
k o vztrajal m o g o č e d o o l i m -
p i j s k i h iger v P e k i n g u 2 0 0 8 . "
K d o o d v r s t n i k o v še vztraja?
" M o j i h v r s t n i k o v v sveto-
v n e m p lavan ju je ka r nekaj, v
S loven i j i pa s p a d a m v s k u p i -
n o " z re le j š ih " plavalcev. Pla-
valci pa p o n a v a d i l a h k o vztra-
jajo tja d o 33. leta."
N e k a j v a š i h k l u b s k i h k o l e gov
i n k o l e g i c s e b o v k r a t k e m
b o r i l o n a S P v M o n t r e a l u .
Ka j pr ičakujete o d nj ih, k d o
o d n j i h i n i z s l o v e n s k e repre-
zentance b o do sege l največ?
" O d k l u b s k i h ko l egov naj-
več p r i č a k u j e m o d Etn i la T a -
h i rov iča , saj je v letošnj i se-
z o n i do sega l v r h u n s k e rezu l -
tate, k i g a u v r š ča j o v i s o k o n a
s v e t o v n i h l e s t v i c ah . I z s l o -
v e n s k e r e p r e z e n t a n c e n a -
s p l o h pa p r i m o š k i h p r i č aku -
j e m d o b r o p l a v a n j e M a r i -
b o r č a n a B l a ž a M e d v e š k a , p r i
ž e n s k a h pa R a d o v l j i č a n k e
Sa re I sakov ič . "
Bazen za šport in (ali) rekreacijo? Letos je kranjski plavalni klub kandidiral za organizacijo državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice, ki bi moralo biti prihodnji konec tedna, a ni dobil soglasja za organizacijo.
DANICA ZAVRL Ž LEB IR
Kranj - " V p l a v a l n e m k l u b u
s m o dobi l i občutek, da v o d n i
športi, zaradi kater ih je K ran j
dobil objekte, motijo upra\djav-
ce i n b i radi imel i le še rekreaci-
jo, čeprav b i bilo tako kot dese-
tletja doslej m o ž n o sožitje obeh
dejavnosti," o b t em upravn i od-
bor k luba piše v p i s m u javno-
sti. " K r a n j m o r a ostati center
v o d n i h šp>ortov, kar je lahko le z
dobro ponudbo , da bodo k lub i
prihajali v Kranj na priprave, i n
z organizacijo številnih kvalitet-
n i h prireditev. Zav rn i t e v so-
glasja za organizacijo prvenstva
s s t ran i M e s t n e obč ine K ran j
kot lastnice i n Zavoda za šport
kot upra\4javca je mora lna klo-
futa k l ubu , k i od l i čno d d a i n
hoče javnosti prikazali rezultate
svojega dela," še dodajajo v jav-
n e m p i s m a
"P red s tavn i k i m e s t n e obči-
ne, zavoda za šport i n plavalne-
ga k luba s m o n a s k u p n e m se-
s tanku o napovedanem prven-
s t vu i skal i m o ž n o s t k o m p r o -
misa, da b i bila tekma vendarle
mogoča. O b k o n a i tedna v vr-
h u n c u kopalne sezone s i zara-
d i ljudi, k i želijo dneve prežive-
ti n a l e t a e m kopa l i šču , težko
pr ivošč imo, da b i j i m to m o ž -
n o s t rekreacije odvzel i , zato
s m o p l ava lnemu k l u b u predla-
gali, naj razmisl i jo o organiza-
ciji prvenstva m e d tednom," je
povedala N a d a Bogataj K i ž an ,
vodja oddelka za d ružbene jav-
ne službe. ' T o je plavalna zveza
zavrnila, e n a k o tudi možno s t ,
da b i m e d sobotn ih i n nedelj-
s k i m t e k m o v a n j e m v m e s ko-
pališče vendar le odpr l i za ko-
palce. Le tno kopal išče je letos
preurejeno, vanj je bilo v loženo
veliko denarja, zavod z a šport
pa m o r a ustvarili b istveno več
lastnih pr ihodkov, zato je seve-
da zelo zainteresiran, da v vr-
h u n c u sezone n e pr ide d o izpa-
da dohodka. "
Slednji b i v dveh d n e h znašal
d o 1,4 mi l i jona, prav i v. d. di-
rektorja Z a v o d a za šport Jože
Jenšterie. V e n d a r n e gre le za
denar. N a s k u p n e m se s t anku
s o s o g o v o r n i k i p r ed k r a t k i m
ocenili, da n e b i bi lo v korist ne
K r a n j č a n o v i n n e p r o m o c i j i
špoi la, če b i za ves v i k end zapr-
li javno kopal i šče. O omen je -
n e m zapletu pa Jenšterie men i :
Tekme samo še v zimskem bazenu? 1 foto: cotani Ka.<ij
"Oč i tk i o nenaklonjenost i vod-
n i m š p o r t o m n i s o n a mes tu .
M e n i m , da se me s t na obč ina
kot lastnica i n zavod kot uprav-
ljavec trudita zagotoviti kar naj-
boljše pogoje za trening i n tek-
movanja, v primerjavi z drugi -
m i v Sloveniji i n na tujem celo
i z jemno dobre. Pogoje za celo-
dnevno vadbo imajo vse selek-
cije plavalcev, prav tako i m a
k l u b m o ž n o s t organizacije več
tekmovanj. Kol ikor vem, je o d
novembra lani do junija letos v
z i m s k e m b a z e n u o rgan iz i ra l
tri večja m e d n a r o d n a tekmova-
nja i n več " š top ingov" z več sto
udeleženci , t ud i n a obnovlje-
n e m l e t nem kopa l i š ču vadijo
v s akdan . "
Predsedn ik P K Tr ig lav Dar -
jan Petrič pravi, da p r ob l ema
n e nameravajo zaostrovati, da
r a zume jo a r g u m e n t e m e s t n e
občine i n da s o želeli le opozo-
riti javnost, da letni bazen n i bil
zgrajen le za rekreacijo, pač pa
tudi za š po r t P r o m o d j i Kranja
b i bila v korist tudi tekma z oko-
li 5 0 0 najmlajš imi udeleženci,
k i bodo sedaj n ames t o v Kra-
n ju tekmovali v M a r i b o r a
VABILA PRIREDITVE
M e m o r i a l T o m a ž a Kavar ja - Š D J e d r o T r ž i č o r g a n i z i r a v
nedel jo, 17. julija, m e m o r i a l n i tu rn i r T o m a ž a Kavarja. Tek -
m o v a n j e je o d p r t o in b o p o t e k a l o v k o č i n a g o z d u p o d
K r i š k o g o r o , z z a č e t k o m o b i o uri. V p r i javn ino , ki jo spreje-
m a j o š e d o 15 m i n u t p r e d z a č e t k o m t e k m o v a n j a je vk l jučen
top l i o b r o k . N a č i n igranja b o o d v i s e n o d števi la pr ijavljenih,
n a j m a n j p a devet k r o g o v na de se t m i n u t p o š v i c a r s k e m s i s -
t e m u . V s e rekvizite z a g o t o v i o r g an i z a t o r , najbo l j š i p re jmejo
p o k a l in m e d a l j e . I n f o r m a c i j e : J o že P r a š n i k a r , t e l e fon :
0 4 / 5 9 6 3 721, G S M : 0 4 0 / 2 3 8 150. O . O .
Tretji š a h o v s k i turnir v Š o b c u - Š D G o r e n j k a Le s ce vab i v s e
ljubitelje "kraljeve ' igre n a tretji tu rn i r c i k l u s a Š o b e c 2 0 0 5 .
T e k m o v a n j e b o v ponede l jek , i 8 . julija, s p r i č e t k o m o b 18.
ur i . P r i j a ve s p r e j e m a j o d o 15 m i n u t p r e d z a č e t k o m tek-
m o v a n j a . N a d r u g e m turn i r ju je z ane s l j i v o z m a g a l D u š a n
Z o r k o ( Š S T o m o Z u p a n Kranj), ki je dob i l v s e h s e d e m par-
tij. T u r n i r j i s e i g r a jo n a p r o s t e m in l a h k o o d p a d e j o le v
p r i m e r u z e l o s l a b e g a c e l o d n e v n e g a v r e m e n a . D o d a t n e in-
f o rmac i j e : Janez Petrov ič , G S M : 0 4 1 / 4 0 6 3 6 9 ali n a elek-
t r o n s k i n a s l o v : g a . n o t a @ s i o l . n e t .
Ko le sa r ska dirka na Stari v rh - Š D Po l jane v s o b o t o , 16. juli-
ja, o r g a n i z i r a 5. k o l e s a r s k o d i r ko s Po l jan n a Star i v rh. P r o g a
v do l ž i n i l o k m z v i š i n s k o raz l i ko 550 m je v celot i asfalti-
rana. S ta r t je o b 10. uri, za d e č k e in dekl ice, ki b o d o tek-
m o v a l i n a p r o g i , d o l g i 5 k m , p a o b 10 .05 . I n f o r m a c i j e :
031/316-681, A n d r e j D o l e n c . M . B.
Prestavl jen turnir v odbojk i na mivk i - Z a to s o b o t o p redv i -
d e n i tu rn i r U -18 v odbo j k i na m i v k i je p r e l o ž e n na s o b o t o ,
23. julija. Potekal b o na n o v i h i g r i š č ih K l u b a K a n u v V a l b u r -
gi ( S m l e d n i k ) . D . Z .
R E P U B U K A SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA JESENICE
Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge
C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Tel.: 04/58 69 205. fax: 04/58 69 261
Številka: 351-46/2004-28
Datum: la. julija 2005
u. P . -MOP -UE0014 -P2
Upravna enota Jesenice na podlagi 4. odstavka 60. člena Zako-
na o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), ki se upo-
rablja v sk ladu s 195. čl. Zakona o varstvu okolja (ZVO- i , Urad-
ni list RS, 5t. 41/04), v postopku Izdaje sp remembe gradbenega
dovoljenja za rekonstrukcijo obrata za separacijo zraka • Klslkar-
no Sava, investitorja S P C - S O L P L I N G O R E N J S K A , d. o. o.,
C. Železarjev 8, 4270 Jesenice,
OBJAVLJA 1. Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo In druge upravne na-
loge Upravne enote Jesenice je investitorju S P C - S O L P L I N
G O R E N J S K A , d. o. o., C. železarjev 8, 4 2 7 0 Jesenice, z odloč-
bo 5t. 351-46/2004-26 z dne 8. julija 2 0 0 5 izdal od ločbo o
sp remembi gradbenega dovoljenja št. 351-857/2002-19 z dne
18. avgusta 2003 za rekonstrukcijo obrata z a separacijo zraka
• Kis ikarno Sava, na zemljiščih s pare. 5t. 2302 in 2307 k. o. Je-
senice, in sicer se spremeni del procesa, s katerim se hladijo
stroji in naprave v obratu iz posrednega hladilnega sistema,
kjer po uporabi za hlajenje vračajo v odo nazaj v reko Savo Do-
linko, v zaprti obtočni hladilni s istem.
2. v pos topku izdaje gradbenega dovoljenja je bilo izdano oko-
Ijevarstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energi-
jo, Agenc i je Republ ike Slovenije za okolje v Ljubljani št.
35402-92/2005 z dne 8. julija 2005 pod naslednjimi pogoji:
• pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora Investitor
upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena pri-
poročila, navedene v Celovitem poročilu o vplivih na okolje
za predelavo nizko temperaturnega pretočnega hladilnega
s i s tema v odprt recirkulacijski hladilni s istem, ki ga je pod
št. 61 /1-2005, dne 24. maja 2005 izdelala Alenka Markun,
s. p., Oko l j sko svetovanje, Koritno 46 a, 4 2 6 0 Bled;
• v pos topku Izdaje uporabnega dovoljenja je treba določiti
čas po sku snega obratovanja, v času njegovega trajanja pa
je treba sk ladno s predpisi izvesti prve meritve emisij pri od-
vajanju odpadne vode in meritve ravni hrupa,
• v primeru čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega
obratovanja izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvene ukrepe.
3. M e d javno predstavitvijo, javno obravnavo in zasl i šanjem in-
vestitorja ni bilo podane nobene pripombe.
M a g . Vitomir Pretnar,
načelnik
i
l O • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • vilma.stanovnik^g-glas.si
GORENJSKI SEMAFOR
VATERPOLO
Rezultati državnega prvenstva druge lige v vaterpolu: Pol-finale - Žusterna : Kranj 75 u : 11 ( 4 : 5 , 2 : 2,1 : 1 , 3 : 2,
1 : o, 1 : 1 ) . Strelci: Stopar 3, Primožič 3, Volčič 3, Laginja 2, Kocijančič 1 za Žusterno ter Dejak 4, Čadež 4, Pičulin 2 in Podjed i za Kranj 75. Gorica : Slovan 6 : 8 (1 : 3, 2 : 2, 1 : 2, 2 : i ) . Strelci: Bortoli 5, Dibiaggio 1 za Gorico ter Komatar4, Sadar 2, PungerI»in Gorše i za Slovan. Za 3. mesto - Gorica : Kranj 75 8 : 9 ( 1 : 2 , 3 : 3 , 2 : 1 , 2 : 3 ) . Strel-ci: Zamka 3, Bertoli 3, Dibiagigo 1, Križnič 1 za Gorico ter Pičulin 3, Rožman 2, Dejak 2, Podjed 1 in Zupanič 1 za Kranj 75. Za i . mesto - Žusterna : Slovan n : 7 (4 : i , 2 : o, 2 : 2, 3 : 4). Strelci: Volčič 6, Primožič 2, Bržan i, Basiaco 1, Laginja 1 za Žuštierno, ter Komatar 4, PungerI 1, Gorše 1 in Peršin 1 za Slovan.). M .
BALINANJE
1. gorenjska liga, 11. krog - Podnart : Jurč Blejska Dobra-va 8 : l o , Huje : Bratov Smuk 16 : 2, Visoko Rapa : Ro-govila TELE-TV 8 :10, Adrijan Črnivec : Sava n : 7, Trata Vedrialp : Žiri 12 : 6. VRSTNI RED: Huje 33, Trata Vedri-alp 23, Rogovila TELE-TV 22, Jurč Blejska Dobrava 21, Vi-soko Rapa 16, Sava in Bratov Smuk po 13, Žiri 12, Adrijan Črnivec 9, Podnart 3. S. Š.
ŠAH
Šahovski tabor v Ankaranu - Tabora se je udeležilo 41 otrok. Rezultati: i . Matic Mali. IV (ŠD Jesenice), 8; 2. Blaž Grobin, III (ŠK Slovenec Poljčane), 7; 3. Jernej Selič, III (Splavar Brezno Podvelka), 6.5; 4. Tilen Toplišek, IV (ŠD Gorenjka Lesce), 6; 5. Jerneja Debeljak, Wll (ŠS T o m o Zupan Kranj), 5,5; 6. Simon ŠorI, IV (ŠD Gorenjka Lesce), 5.5 Itd. Najboljša dekleta: 5. Jerneja Debeljak. Wll (ŠS T o m o Zupan Kranj), 5,5; 10. Romana Cankar, Wll (ŠS T o m o Zupan Kranj), 5; 13. Gornik Janja, III (ŠD Gorenjka Lesce), 5. Najboljši do i o let: 7. Ambrož Čopi, III (ŠD Novo mesto), 5,5; S .Timon Kunej, IV (ŠD Šentjur), 5,5; 15. Barbara Robba, III (ŠS T o m o Zupan Kranj), 4. O. O.
Gorenjski Glas WWW.CORENJSKICLAS.SI
Na podlagi 10. člena Z D R Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice, C- Toneta Tomšiča 5, 4 2 7 0 Jesenice, objavlja prosto delovno mesto
UČITELJ-ICA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom, nastop del in nalog 1. septembra 2 005 , in na podlagi 52. člena Z D R Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice, C. Toneta Tomšiča 5, 4 2 7 0 Jesenice, objavlja prosto delovno mesto
PEDAGOGA/INJE ali PSIHOLOGA/INJE za določen čas od 1. septembra 2 0 0 5 do 31. avgusta 2 0 0 6 s polnim delovnim časom. Nastop del in nalog 1. septembra 2 0 0 5 .
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naš naslov. '
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
Zazrti smo v prihodnost. Pridružite se nam!
b o l n i š n i c a GOLNIK
M e d s e v a b i m o
- DIPL. INŽENIRJA/DIPL. INŽENIRKO RADIOLOGIJE
- ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA lahko prIpravnIk/ca,
- za deto na Oddelku za radiologijo in bolniških oddelkih z možnostjo strokovnega in o s ebnega razvoja. Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas s S-mesečnim poskusnim delom. S pripravnikom-co fciomo sklenili delovno razmerje za določen čas 9 mesecev oziroma 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom v roku 15 dni pošljite na naslov: KOPA GOLNIK, Enota za razvoj ljudi pri delu, Golnik 36, 4 2 0 4 Golnik, ali na e-naslov:
Vese l imo se s rečanja z vami! KONOOINK OMAM
Rumena majica Orangina -sanjski dres otrok Rumeno majico kolesarskega pokala Orangina za dečke po treh izmed petih dirk nosita tudi dva Gorenjca, Mark Džamastagič in Nejc Bešter.
MAJA BERTONCELJ
Kranj - "Zavedamo se, da je tudi v kolesarstvu treba do-bro delati z mladimi. V zad-njih letih je zaznati majhen upad, saj je vsako leto manj klubov in posledično man j tekmovalcev. V našem klubu imamo trenutno 25 dečkov in rezultati kažejo, da dela-mo dobro," je povedal To-maž Poljanec iz KK Sava Kranj, vodja Pokala Orangi-na za dečke, ki letos na Go-renjskem poteka prvič, ude-ležujejo pa se ga mladi kole-sarji iz vse Slovenije in tudi iz tujine.
Do konca pokala sta še dve dirki, 27. avgusta v Šenčiii ju in finale 10. septembra v Škofji Loki. V treh kategori-jah, dečki A (14 let), dečki B (13 let) in dečki C (12 let in mlajši), skupaj nastopa okrog 8 0 kolesarjev. Rumena maji-ca Orangina je tako eden naj-bolj priljubljenih dresov pri najmlajših kolesarjih. Njena lastnika sta trenutno tudi dva kolesarja iz gorenjskih klu-bov, med dečki A Mark Dža-mastagič (Perftech Bled) in med dečki B Nejc Bešter
(Sava). V točkovanju ekip pre-močno vodi kranjska Sava.
"Zelo rad sem kolesaril, zato sta m e starša vpisala v klub. T a m trenira tudi moj prijatelj Žiga Eržen, s kate-rim pogosto goniva skupaj. Boljši sem v klanec, treni-ram pa skoraj vsak dan po dve uri," je povedal trinajst-letni Nejc Bešter iz Podblice. Doma je torej blizu Tadeja Valjavca, zato ne preseneča, da je prav kolesar profesio-nalne ekipe Phonak njegov vzornik. "Kolesarstvo s e m vzljubil zaradi sebe in imam v n j e m velike cilje. Postati namreč želim poklicni kole-sar. Pomeni mi skoraj vse. Na prvem mestu pa pri mo-jih letih seveda mora biti šola," je dodal Nejc. Na vpra-šanje, kaj mu pomeni rume-na majica vodilnega v točko-vanju za Pokal Orangina, pa odgovoril: "Upam. da jo bom obdržal do konca. Lepo je biti vodilni." Če bo vanjo oblečen tudi po dirki v Škof-ji Loki, bo to zanj velik us-peh, saj ta garaški šport tre-nira komaj dobro leto.
T o m a ž Pol janec upa, da bo pokal pod sponzorstvom
Želja 1 3 - l e t n ^ Nejca Beštra (Sava) je postati poklicni kolesar.
Orangine, ki ga organizira- kolesarsko sezono dečkom jo v sodelovanju s KK Perf- popestril tudi pr ihodnje tech Bled in KD Šenčur , leto.
Še korak do zlate čelade Kranjčan Beno Štern je letos nanizal že štiri zmage v supermotu za državno prvenstvo.
MATJAŽ GREGORIČ
Kranj • Pet sezon cestno-hitrostaih motociklističnih dirk, četrta sezona v super-motu in skupaj štirje naslovi državnega prvaka je bera mladega Kranjčana Bena Šterna, ki je z motociklom prvič tekmoval že v rani mla-dosti. Letos računa na peti naslov državnega prvaka, s tem pa bi si prislužil tudi zla-to čelado, posebno prizna-nje, ki ga podeljuje AMZS.
Beno je letošnjo sezono z novo 450 -kubično yamaho začel odlično, saj je na vseh štirih dirkah za državno pr-venstvo vknjižil zmage in si nabral kar zajetno prednost pred tekmeci . Sprva se je novega motocikla še priva-jal. na zadnji dirki pa je bila prednost pred zasledovalci že tolikšna, da ga niso več ogrožali. "Če b o m nadalje-val v tem tempu, bom kak-šno dirko za državno prven-stvo lahko tudi izpustil in se
ra je pomeril v avstri jskem prvenstvu," pravi Kranjčan, ki si je letos za cil j zadal predvsem naslov državnega prvaka. Lani je uspešno na-stopal v evropskem prven-stvu, letos se je zaradi me-njave motocikla, nove tek-movalne ekipe in ne nazad-n je tudi zaradi stroškov od-ločil drugače. Zlato čelado bi sicer lahko osvojil tudi za tri zaporedne naslove dr-žavnega prvaka, vendar se mu je izmuznila zaradi po-škodb in diskvalifikacij v minulih sezonah.
Sicer pa tudi nastopanje na dirkah za državno prven-stvo terja kar precej odreka-nja in odsotnosti iz domače delavnice. "Ker s e m zapo-slen v domačem podjetju, je s treningi nekol iko lažje, oče Miran mi omogoča, da nemoteno treniram in tudi s a m pomaga pri pripravi motor ja . Na dirkah pa m e običajno spremlja mehanik Gašper Ovčak, ki je prej
Beno Štern treninge in dirke usklajuje z delom v domači delavnici. '
tudi sam dirkal, medtem ko za nastavitve motocikla skr-bi moj stric Albin Štern, ki je bil prav tako uspešen dir-kač." Po letošnji sezoni, za katero Š t e m upa, da se mu
bo iztekla po načrtih, se bo s svojo yamaho tudi v pri-hodnji sezoni boril za dobre uvrstitve, želja pa ostaja tudi kakšno drugo tekmova-nje z vonjem po bencinu.
sporoča izvleček iz ponudbe
MORANA Comfort toaletni papir SIT 477 iz recikiaže, 3-plastni. bele b ^ e . ^ i oo v zavoju 10 X 1 8 0 lističev ^ *
MORANA Deluxe toaletni papir
iz čiste celulozd;4-ptastni. z modernim cveil»Čnlm vzorcem,
v zavoju 10 X 1 6 0 lističev
p . "
GRESTA vložki, ciamski • ..Nachtbinde" -
nočni, v zavoju 16 kosov ali
• ..Kfifpeffomi"-prilagodlirvi telesu v zavqu 25 kosov
GRESTA Korperform - , ^ vložki prilagodQM telesu • klasični, v zavoju 45 koeov ali • ekstra dolgi,
v zavoju 32 kosov ""
P r e i n ^ ! ! ^ ^ MORANA srr 381 toaletni papir, vlažni
MORANA Premium toaletni papir iz čiste celuloze, 3-plastni, rumene barve, z vtiskom metuljčka, v zavoju 10 x 180 lističev
€ 1 ^ ,.Sensitive" - blag ali
• „Kamille" - s k a m i t o dvojni zavoj. 2 x 70 lističev
srr 334
GRESTA Ultra Plus vložki, damski • „NormaJ" - klasični, v zavoju 20 kosov
ali • „Super". v zavoju 14 kosov
GRESTA tamponi • „Nonnar -
klasični, v zavoju 64 kosov ali
• „Super". v zavoju 42 kosov
W W W . h O f C r . S t I I Prodaja s amo na končne porabnike. V se cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. I Hofer I Tlskovrte napake niso izključene. Cene v S IT s o s amo informativne in odvisne o d valutnih razrmhi.
Har6rKG.A-4&42Satt)e(li.HoferStia»o1
Trgovine Hofer v vasi bližini: Q Feriach/Bofovljfl • Kligenfurt/Celovftc
Q V]IUch/B«ljak Q Ebemdorf/Dobria v u a Vaikermirkt/Vellkovec
O d p r t o ; pon. - čet. 8.30 - 1 8 . 3 0 pet. 8 . 3 0 - 1 9 . 0 0 sob. 8 . 0 0 - 1 7 . 0 0
MBtt^mm OMAR NABER * NUSA DERENDA
KINGSTON« KOCKA * DUBLE TRUBLE sobota, 16. julij od 18.00 ure Zbiljska dobrava ob Zbiljskem jezeru nagradne igre, ognjemet, vstopnine ni!
M u 9 msBmm ma -ibjitnjtaJd * '• ' \
Gorenjsjd prijatelj
RADIO SORA
89.8 91.1 96.3
R a d i o S e r a d . o . o . K a p u c i n s k i t r g 4 4 2 2 0 Š k o f j a L o k a l e i . : 0 4 / 5 0 6 5 0 5 0 f a x : 0 4 / 5 0 6 5 0 60 e-mailiinfo^radio^ ora. si
SPUSTIT« SONIEK V SRCE...
VROČ POLETNI ODDIH vTermahZre^e O d 11.7. do 23.7.2005
Vključeno: 4x polpenzion v dvoposteljni aobi * neomejeno kopanje v termalnih bazenih tn Gozdnem vodnem parku
V i l e T e r m e Z r e č e * * * * , 3 9 . 2 0 0 ^ ' 2 9 . 4 0 0 S I T
Tako, tako zelo osvežujoče...
POLETNE POČITNICE na Rogl i
Vključeno: 5x ali 7x polpenzion • neomejeno kopanje na Rogli * kopanje v Termah Zreče • 1x vstop v savno • mini klub za otroke
5 dni že od 36.000 SIT 7 dni že od 49.000 SIT
Cene so po osebi v dvoposteljni sobi.
Najem bungalovov na Rogli. 4=5 In 5=7. Novo:(S>
S 0 3 757 6 0 00, 01 2 3 2 9 2 64, www.rogla.8i
. ?
12 D [email protected]
K R I M I N A L
H RASTJE
Ni mu uspelo zbežati
Policisti so v noči na sredo pri vlomu v trgovino Agromeha-nika v Hrastju prijeli 22-letnega Tržičana. Mladi nepridiprav je preplezal žično ograjo, ki obdaja prostore trgovine, in vlo-mil v skladišče, iz katerega je odnesel sedem traktorskih kar-danskih gredi. Nato si je ogledal še notranjost trgovine in pri tem sprožil alarm, kar je v Hrastje privabilo policiste. Ti so bili tako hitri, da mlademu Tržičanu ni uspelo pobegniti iz ograjenega prostora. Skril se je pod traktorsko prikolico na dvorišču, kjer so ga policisti nazadnje tudi zasačili. S. S.
KRANJ
Spet kradli fotoaparate
V noči na torek je neznani storilec vlomil v trgovino Janus Trade na Koroški cesti. Pokradel je večje število fotoapara-tov znamke Canon in digitalne fotoaparate znamke Panaso-nic, Olimpus in Kodak. S. Š. ,
KRANJ
Celo tablice kradejo
Neznani storilec je v ponedeljek s parkiranih vozil na Gre-gorčičevi ulici in Partizanski cesti vzel registrski tablici - re-gistrski številki KR J2-802 in KR H6-254. V sredo sta registrski tablici s številko KR 13-712 izginili tudi v Radovljici. S. Š.
Prva mešana mejna patrulja Slovenska in avstrijska policija sta osnovali mešane me jne patrulje, ki so začele delovati prejšnji teden.
SIMON ŠUBIC
Korensko sedlo - K r a n j s k o -
gorska policista Dražen Pa-pec in Sašo Pikon ter inšpek-tor avstrijske mejne policije Marcel Fischer so bili člani prve mešane mejne patrulje, ki je prejšnji teden na sloven-ski strani nadzirala mejo med Slovenijo in Avstrijo. Mešane mejne patrulje so re-zultat pogodbe o policijskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Namen skupne-ga varovanja državne meje je predvsem preprečevanje ile-galnih migracij in odkrivanje ter preprečevanje čezmejne kriminalitete. Avstrijski in slovenska policista so tako patrulj irali po slovenski stra-
ni mejnega prehoda Koren-sko sedlo, 10 kilometrov v notranjost vzdolž državne meje. Že dan prej pa je trži-ški polidst delal družbo av-strijskima pri patruljiranju ob meji na avstrijski strani mejnega prehoda Ljubelj.
"Za mešane patrulje velja, da lahko ugotavljajo identite-to oseb in ustavijo vozilo, ki se želi izogniti mejni kontro-li. Z vzpostavitvijo schengen-ske meje na slovenskih zu-nanjih mejah bodo namreč mejni prehodi na slovensko-avstrijski meji ukinjeni in te-daj bo potrebno usklajeno sodelovanje in prenos izku-šenj med policijama," je po-jasnila Urška Robnik, in-špektorica v oddelku za dr-
KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb
• ais
Prvi slovenski vzajemni sklad KD Gallle^zajemni sklad fleksibilne strukture naložb (do 23.6.2005 posebni vzajemni sklad Galileo), je s 23.6.2005 začel z izvajanjem nove naložbene politike, ki vzajemnemu skladu omogoča nalaganje na svetovne globalne trge. V skladu z naložbeno politiko fleksibilne strukture naložb, ki je politika doseganja čim boljšega rezultata na kapitalskih trgih, se bo struktura naložb sproti prilagajala razmeram na trgih. V obdobjih pozitivnih gibanj na delniških trgih bodo sredstva vzajemnega sklada naložena pretežno v delnice, v obdobjih manj ugodnih razmer na delniških trgih pa se bo delež teh naložb zmanjšal v korist povečanja naložb v dolžniške vrednostne papirje in instrumente denarnega trga. Atraktivna naložba
Dobrodošli na krovu vzajemnega sklada, ki se je po podatkih časopisa The Wall Street Journal Europe (Lipper, The Reuters Co.) glede na enoletno donosnost v USD kar osemkrat uvrstil na prvo mesto v svetovnem merilu med primerljivimi investicijskimi skladi!
www.kd-group.si K D . _ .ti«Kti6«*«njklgr»f*wJMMrttrtmyp»«fl*TOimMtm«fl(i.<ltyl , ,
'' tTT.'= ^7!?'''• ~
z leve: S a š o Pikon in Dražen Papec s PP Kranjska Gora ter
inšpektor avstrijske mejne policije Marcel Fischer.
žavne meje in tujce pri PU Kranj.
V prvih šestih mesecih le-tos je gorenjska policija zabe-ležila le pet ilegalnih preho-dov. "Na območju celotne
Slovenije je bilo samo v prvih petih mesecih letos odkritih kar 2732 ilegalnih prehodov, kar je za 29 odstotkov več kot lani v tem obdobju," je še po-jasnila Robnikova.
KRATKE NOVICE
PREDDVOR
Našli pogrešanega
v sredo, 13. julija, so v jezeru Črnava v Preddvoru našli oseb-ni avtomobil, s katerim se je pred poldrugim mesecem z doma odpeljal 45-letni moški iz okolice Preddvora. O pogrešanem smo poročali konec maja. Njegovo truplo so našli v avtomobilu, ki so ga reševalci izvlekli iz jezera. Poli-cija sklepa, da je šlo za samomor.
K R i n i N A L
KRANJ
Neuspešni vlomilci
Kranjski policisti bodo kazensko ovadili štiri mlajše mlado-letnike iz Kranja, ki jih sumijo storitve kaznivega dejanja po-skusa velike tatvine. V noči na ponedeljek so menda na Sav-ski cesti vlomili v tri gradbene zabojnike. Vrednejših pred-metov niso našli, so pa ukradli kramp in "pajser". S tem orodjem so kasneje na Poštni ulici poskušali vlomiti v kiosk podjetja Delo. Pri vlamljanju jih je opazil občan in nanje opozoril policijo. Mladostniki so sicer pobegnili, vendar so jih policisti kmalu izsledili. S. Š.
BLED
Ponarejeni evri
V ponedeljek so blejske poli-ciste obvestili, da je nekdo med 4. in. 9. julijem v go-stinskem lokalu Latino in na blagajni mini golfa unovčil ponarejena bankovca za 50 evrov. S. S.
GG 2 4
Razflledi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ^ ^ ^ ^
Gorenjska se je včasih ponašala s svojo razvitostjo, sedaj je zaradi propadanja stare industrije zdrsnila na šesto mesto med dvanajstimi slovenskimi regijami.
Goren'ska sodi med man razvite Gorenjska
dejansko sodi v manj razvito
kohezijsko regijo, zato naj
bo tja tudi uvrščena,
je razpravo povzel Janez
Benčina, nakar je kolegij
sklenil, da zaradi
pomembnosti problematike
za ponedeljek, 18. julija, ob 17. uri
skliče j o izredno sejo
Regionalnega razvojnega
sveta, kamor bodo povabili tudi poslance
iz gorenjske regije.
MARIJA VOLČJAK
Razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji je na Gorenjskem naletela na si-lovit odpor, ki je podžgal slovenski politični prepir o dveh oziroma treh 'evrop-skih' regijah. Vendar na Gorenjskem ne gre zgolj za politično vprašanje, ogorče-nje je na dan privrelo, ker v Ljubljani še vedno mislijo, da Gorenjska spada med najbolj razvite regije. Niso je namreč uvrstili samo v razvito kohezijsko regijo, temveč so jo pred dnevi tudi v domači regionalni razde-litvi ponovno uvrstili v sku-pino C, kar pomeni, da vsi protesti v zadnjih letih niso prav nič zalegli.
Gorenjska je bila včasih industrijsko zelo razvita, v Kranju je bilo delovnih mest celo več kot prebivalcev. Se-daj izgublja delovna mesta, prehoda v novo dobo ni na-redila, ker niti občine niti podjetja niso imeli dovolj sredstev za zagon razvojnih programov. Prejšnja vlada je bila do Gorenjske krivič-na, saj jo je uvrstila v skupi-no C, kar je praktično pome-nilo, da je dobila le 50 mili-jonov tolarjev razvojnih sredstev letno, sorodna sa-vinjska regija je bila uvršče-na v skupino B in dobila je milijardo tolarjev. Saj nismo nevoščljivi, ker so dobili
20-krat več denarja, prav je, da so ga, in dobro so ga izkoristili, radi bi le, da bi tudi na Gorenjskem dobili takšno priložnost. Toda vse kaže, da bo do Gorenjske krivična tudi sedanja vlada, saj so nas spet uvrstili v sku-pino C, pri oblikovanju ko-hezijskih regij pa v razvito severozahodno regijo, med-tem ko so v manj razvito ju-govzhodno uvrstili savinj-sko in dolenjsko regijo, ki sta Gorenjsko že prehiteli, pravi Janez Benčina, pred-sednik Regionalnega razvoj-nega sveta Gorenjske.
Predlog zakona o spodbu-janju skladnega regionalne-ga razvoja, ki deli Slovenijo
|anez Su šn i k je lastnoročno napravil 'kohezijski zemljevid', po katerem Gorenjska in zgornja Gor i ška (občine Bovec,
Kobarid in Tolmin) spadata v manj razvKo kohezijsko regijo.
na dve kohezijski regiji, je bil minuli ponedeljek v sre-dišču pozornosti seje kolegi-ja Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske. Seje se je udeležil Franci Rokavec, dr-žavni sekretar vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je de-jal, da se je vlada za razdeli-tev Slovenije na dve kohezij-ski regiji odločila po teht-nem premisleku in se pri tem zgledovala po irskem modelu. Notranjsko regijo so iz razvite prenesli v manj razvito regijo, tega pa iz geo-grafskih razlogov niso mo-gli napraviti z Gorenjsko, zadreg z mejo ne bi bilo, če bi v gorenjsko regijo spada-la tudi občina Kamnik. Se-danja rešitev za Gorenjsko res ni finančno ugodna, zato pripravljajo posebne ukrepe, s katerimi bodo 'prikrajšanim' regijam ozi-roma območjem zagotovili več domačih razvojnih sredstev.
"Gorenjska ni več med najbolj razvitimi regijami,
nekdanja razvitost nas je uspavala, zaslepila, prehitro smo se sprijaznili z uvrstit-vijo v skupno C. Lani sem obiskal 22 volilnih enot po Sloveniji, verjamete ali ne, tudi Prekmurje je lepo ure-jeno, saj se pozna, da veliko ljudi dela čez mejo, kar v naše statistične podatke ni vključeno. Gorenjska je po BDP na prebivalca na šes-tem mestu, po osnovi za do-hodnino na prebivalca na četrtem, ker veliko ljudi od-haja na delo v Ljubljano in ker so na Gorenjskem pred-pisi bolj spoštovani kot dru-god. Upoštevati bi morali tudi .druga merila, saj je na Gorenjskem še veliko vasi, ki imajo težave z vodo, itd. Čeprav je Gorenjska po raz-vitosti podobna savinjski in dolenjski regiji, je letos spet uvrščena v skupino C. Pri oblikovanju kohezijskih re-gij pa Gorenjska dejansko spada v manj razvito regijo, tja bi morali uvrstiti tudi del goriške regije oziroma obči-ne Bovec, Tolmin in Koba-
rid," pravi Janez Sušnik, predsednik državnega sveta in član kolegija Regionalne-ga razvojnega sveta Gorenj-ske.
"Kar bo Gorenjska izgubi-la z dvema kohezijskima re-gijama, bi ji morala država nadomestiti iz proračuna, kar naj se zapiše v zakon o spodbujanju regionalnega razvoja, saj sicer za svoje za-hteve ne bomo imeli pra-vnega temelja," pravi Igor Draksler, škofjeloški župan.
"Na Gorenjskem mora-mo obrniti negativni trend, zato ne smemo več molčati in pristajati na rešitve, ki ga ohranjajo. Nujno potrebuje-mo razvojna sredstva, ni do-volj, če je to zapisano v za-konu, imeti moramo jasna zagotovila, da bodo sredstva zagotovljena v proračunu," pravi Miro Koželj, župan Šenčurja.
"Gorenjska je po BDP na prebivalca na šestem me-stu, po osnovi za dohodnino na prebivalca na četrtem mestu, po številu delovnih
mest na delovno aktivno prebivalstvo v regiji na deve-tem mestu v Sloveniji, torej bi po nekaterih značilnostih spadala med najmanj razvi-te v skupino A, kar pomeni, da merila razvitosti niso ' ustrezna," pravi Bogo Fili-pič, direktor BSC Kranj.
"Že leta 1999 je bil na Gorenjskem narejen pro-gram prestrukturiranja re-gije (zaradi propadanja žele-zarstva, tekstilne in obutve-ne industrije), vendar Go-renjska leta 2000 ni bila iz-brana kot pilotna regija, kar je bilo predvideno in v zad-njem trenutku spremenje-no. Danes se odpirajo še problemi v lesni in kovinski industriji. V tem trenutku se zastavlja tudi vprašanje, da na Gorenjskem ne bo več možno uporabljati ev-ropskega socialnega sklada, nanj smo resno računali. Gorenjska je problematična kot celota, ne samo razvoj-no omejevana območja," pravi Boža Kovač z jeseni-ške občine.
PREZRTI Razgledi
v Selški dolini so se z odkritjem spominske plošče in z izdajo knjižice spomnili zapostavljenega, pozabljenega in prezrtega rojaka Ivana Tuška (1835-1877) - vajevca, botanika in pisatelja.
)ober opazovalec narave n zaveden Slovenec
CVETO ZAPLOTNIK
"Tuškova ulica v Ljubljani ali Škofji Loki in
spominska plošča
v Železnikih bi oživili
in ohranili spomin
na zaslužnega rojaka,"je
o Ivanu Tušku 1961. leta
zapisal Zmago Bufon.
Pobuda je ostala le
zapisana, minilo je 44 let,
da so se z odkritjem spominske
plošče spomnili pozabljenega,
zapostavljenega in prezrtega
rojaka.
Ko v Železnikih zavijem proti Martinj Vrhu, ob vožnji po lepi, asfaltirani ovinkasti cesti razmižljam o tem, kako so se pred sto in več leti ljud-je iz vasi, ki so bile odmak-njene od šol in drugih "hra-mov" učenosti, lahko uvelja-vili v velikem svetu. Le kako?! Ko se po pogovoru na kmeti-ji v Megušnid, kjer se je pred sto sedemdesetimi leti rodil vajevec, pisatelj in botanik Ivan TuSek in kjer so mu na zadnjo junijsko nedeljo od-krili spominsko ploščo, vra-čam v dolino, se poskušam vživeti v tiste čase in sestaviti odgovor. Pravzaprav ga naj-dem v pisnem gradivu, ki mi ga je za pomoč pri pisanju ponudil Ivanov prapranečak Franc Tušek, skrbni gospo: dar na kmetiji v Megušnid, in kjer najdem zapisan sta-vek "Tuškom je bila želja po izobrazbi prirojena." Pa še posebej za Ivana: "Otroška in mladostna leta, ki jih je preži-vel na osamljeni domačiji sredi njiv, travnikov, pašni-kov in gozdov, so ga tesno zbližala z naravo in z vso ver-jetnostjo vplivala tudi na kas-nejšo izbiro poklica."
Ko je Zmago Bufon 1961. leta pisal v Loških razgledih o pozabljenem rojaku Ivanu Tušku, je pisanje sklenil z besedami: "Tuškova ulica v Ljubljani ali Škofji Loki in spominska plošča v Železni-
kih, kjer je imenovani prvič stopil v svet, bi oživili in ohranili spomin na zasluž-nega rojaka, ki smo ga vse prezgodaj pozabili." Pobuda je ostala le zapisana, leta so tekla in več kot štiri desetlet-ja so minila, da so se v Selški dolini ob 170. obletnid roj-stva vendarle spomnili v zgo-dovini pozabljenega, zapo-stavljenega in prezrtega roja-ka. v nedeljo, 26. junija, so mu na lepo prenovljeni hiši kmetije v Megušnid, kjer se je Ivan rodil 13. avgusta 1835, odkrili spominsko ploščo. Pobudo za to je dala Marija Gasser, avtorica diplomske-ga dela in knjižice o Tuško-vem življenju in delu (izdalo in založilo jo je Muzejsko društvo Železniki), podprl jo je žele2mkarski župan Miha Prevc in to si je močno želel tudi gospodar Franc. Odkrit-je plošče je bil lep kulturni dogodek, prišlo je okrog tri-sto ljudi. Blagoslovil župnik Franc Dular iz Železnikov, slavnostni govornik je bil profesor Janez Dolenc.
"Ivan Tušek je bil vajevec, naravoslovec, profesor, zbi-ralec in zapisovalec ljudske-ga izročila, prevajalec prvih učbenikov za srednje šole, prvi sestavljavec šolskih bo-taničnih tekstov, soustvarja-lec slovenske botanične, fizi-kalne in matematične termi-nologije, prvi planinski pisa-telj, pesnik in tajnik Sloven-ske matice. S svojimi prevo-
P r o f e s o r Ivan T u š e k
di različnih učbenikov v slo-venski jezik je ustvaril začet-ke slovenskega srednjega šolstva, hkrati je prispeval dragocene zapise ljudskih pravljic. Po končanem študi-ju na Dunaju je postal profe-sor prirodopisa, matematike in fizike, najprej na Dunaju, nato v Zagrebu in v Ljublja-ni. Bil je prvi, ki je poskrbel za lepo ilustrirane učbenike iz botanike v slovenskem je-ziku. Njegove knjige o nara-vi so kot vodniki po naravi, opisi, napotki za življenje v naravi, potopisi ali kot zgod-be," je o rojaku iz Selške do-line zgoščeno zapisala Mari-ja Gasser Ln še dodala, da je
Ž u p a n M i h a Prevc , p r o f e s o r j a n e ž D o l e n c in g o s p o d a r kmet i je F ranc T u š e k o b s p o m i n s k i
p lošč i , ki s o j o odkril i o b 170- letnic i ro j s tva Ivana T u š k a .
bil "srečna združitev stro-kovnjaka in pisatelja".
Vajevec
Ivan Tušek je bil že kot di-jak zelo napreden in se je na ljubljanski gimnaziji pridru-žil skupini (Fran Erjavec, Si-mon Jenko, Valentin Man-delc, Valentin Zarnik, Vaclav Bril), ki je izdajala list Vaje. Vajevd so začutili možnost izražanja in potrjevanja na-roda v svojem jeziku, Tušek je v Vajah objavil ljudske pri-povedke, šaljive sestavke in etnografske opise vasi.
Botanik
Botanika mu je bila moč-no pri srcu. Že 1862. leta je v Slovenskem glasniku objavil razpravo z naslovom Najbolj potrebne stvari iz botanične terminologije, v kateri je uporabil slovenska imena cvetnic, rastlinskih vrst in botaničnih sistematskih skupin, ki z redkimi izjema-mi veljajo še danes. Tedaj se je slovenski jezik v srednjih šolah šele začel uveljavljati, poučevanje v narodovem je-ziku je spodbujalo šolnike k prevajanju učbenikov, Ivan Tušek je iz tujih jezikov pre-vedel v slovenščino Prirodo-pis rastlinstva za spodnje razrede srednjih šol. Rastlin-stvo za nižje gimnazije in re-alke, Niže merstvo za goz-
darje, Botaniko in delo Štirje letni časi, kjer je v prevodu nekatere stvari izpuščal, spreminjal, dodajal in prila-gajal glede na naše rastlin-stvo. Štirim letnim časom pa je dodal latinsko slovenski popis rastlinskih rodov.
Pisatelj in pesnik
Posebno skrb je namenil ljudskemu izročilu, zapiso-val je pripovedke in pravljice. "Ob d o l ^ zimskih večerih, ko so se v veliki domači hiši sovaščani zbirali na prejo, družbo pa so jim delali tudi berači, koledniki in potujoči kupčevald, je pozorno poslu-šal njihove pripovedi in jih tudi zapisal. Mogoče je po-slušal celo vojaške begunce in rokovnjače, ki so si pogo-sto iskali zatočišča v odlmak-njenem Martinj Vrhu," je za-pisal profesor Janez Dolenc, ki je 1986. leta izdal zbirko
Mari ja G a s s e r
njegovih pripovedk z naslo-vom Pripovedke iz Martinj Vrha, in dodal: 'Tudi po nje-govi zaslugi se je slovenski jezik ohranil in obogatil. Tu-šek je bil najstarejši planin-ski pisatelj, 1860. leta je v Slovenskem glasniku v na-daljevanjih objavil Potovanje okrog Triglava, poskusil pa se je tudi kot pesnik.
Poleg Ivana je bil znan tudi njegov stric, dr. Miha Tušek (1803-1843), ljubljan-ski mestni zdravnik, sodela-vec Kranjske čebelice in Ilir-skega lista in avtor prvega zapisa vzpona na Triglav v slovenskem jeziku.
POGOVOR Razgledi
Vlada Janeza Janše bije ogorčen boj, da bi si podredila slovensko gospodarstvo in si v nasprotju s prakso v demokratičnih državah zagotovila dolgoročen vpliv. To je popolnoma nesprejemljivo, je prepričan dr. Matej Lahovnik, poslanec LDS.
Gospodarstvo olen Janševe vlade Trenutno
vzdušje v gospodarstvu
je precej moreče.
Ekonomisti pravimo,
da vlada pošilja v gospodarstvo
zelo čudne signale. Očitno
je, da sta postala kriterija
politične všečnosti in
osebnih zamer pomembnejša
od poslovne uspešnosti.
IGOR ŽERJAV
Stiriintridesetletni dr. Ma-tej Lahovnik je univerzitetni predavatelj na ekonomski fa-kulteti. Aprila lani je postal gospodarski minister v Ro-povi vladi, na državnozbor-skih volitvah pa je bil v kranjskem volilnem okraju izvoljen za poslanca. V na-sprotju z drugimi strankar-skimi kolegi, ki čas in ener-gijo tratijo za medsebojna obra6jnavanja in neposreče-ne poskuse, da bi se prelevi-li v opozicijo, dr. Lahovnik takšnih težav nima. Je bud-no oko poseganja Janševe vlade v slovensko gospodar-stvo in odločen kritik, ki iz-rečene in zapisane besede podkrepi z argumenti in dej-stvi. Njegovi nastopi so jas-ni, brez nepotrebne besedne navlake. In zdaj pravi, da je globoko zaskrbljen nad rav-nanjem vlade, ki je pristoj-nosti in dolžnosti v gospodar-stvu vzela kot vojni plen.
Ali v slovenskem gospodar-stvu razsaja vladni kadrovski cunami?
vlada pospešeno kadruje na ključna mesta v gospo-darstvu, izpostavljena pa so vsa podjetja, v katerih ima vlada neposredno ali prek paradržavnih skladov po-memben lastniški delež. Vpliv imajo tudi v podjetjih, kjer ima država komaj 20-odstotni delež, pomenljiv primer takSnega todrovanja se je odvil pri imenovanju novega nadzornega sveta v novomeški Krki. V nadzorni svet Krke je namreč država imenovala kar pet predstav-nikov kapitala izmed šestih, čeprav ima le okrog 20-odstotni lastniški delež. Član nadzornega sveta je po-stal tudi gospod Anton Rous, nekdanji predsednik Desusa, ki je zdaj zaposlen v kabinetu predsednika vlade.
Ali imajo zamenjave v nad-zornih svetih in upravah poli-tično ozadje?
Ti ljudje so imenovani po partijski liniji, premier Janez Janša pa izbira izrazito stran-karsko lojalne kadre, ki bodo v drugem delu izvedli privati-zacijo državnega premože-nja. Pri tem pa že vnaprej ob-staja dvom, kako pregledna bo ta prodaja premoženja, če jo bodo nadzorovali ljudje, ki
so na ta položaj prišli pred-vsem po strankarski liniji, in ali ne bo obstajala nevarnost zasebno-strankarskih kliente-lističnih interesov. Nova vla-da je sicer na mnogih podro-čjih institucionalizirala kli-entelizem.
Ste lahko bolj natančni? Nekdanji poslanec SDS
Branko Kelemina, ki ima le srednješolsko izobrazbo in nima referenc na gospodar-skem področju, se je zavih-tel na položaj predsednika sveta sklada za razgradnjo Jedrske elektrarne Krško. Sklad razpolaga s 30 milijar-dami tolarjev kapitala. Dr. Jože Zagožen, ki ga je vlada imenovala za predsednika uprave Holdinga Slovenskih elektrarn, je bil imenovan tudi za dana nadzornih sve-tov Gorenja in Petrola, kar pomeni konflikt interesov, ker imata navedeni podjetji svoje načrte na področju energetike. In če to ni kon-flikt interesov, potem ne vem, kaj bi sploh to bilo.
Nekoliko drugačen primer iz tega naslova je predsedo-vanje nekdanjega ustavnega sodnika in notranjega mini-stra v Bajukovi vladi dr. Petra Jambreka svetu za visoko šolstvo. Ko ga je nova vlada imenovala na ta položaj, je vedel, da bo ta svet odločal tudi o ustanovitvi njegove za-sebne pravne fakultete v Por-torožu. Seveda se je pri tem odločanju formalno izločil, vendar obstaja poleg formal-nega tudi neformalen vpliv, ki zbuja močne dvome o ko-rektnosti izvedbe celotnega postopka. Ne nazadnje bo prej ali slej omenjena fakul-teta fmandrana tudi z držav-nim denarjem.
Ali vladajoča koalidja ne za-trjuje, da se bo politika umaknila iz gospodarstva?
v praksi počnejo čisto ne-kaj drugega in odtno se bo prej umaknilo gospodarstvo iz države kot pa država iz go-spodarstva. Največji para-doks je ravno imenovanje Antona Rousa v nadzorni svet Krke. Anton Rous je dr-žavni sekretar v kabinetu predsednika vlade in je pri-stojen za izvajanje koalicij-ske pogodbe, v kateri črno na belem piše, da se bo drža-va umaknila iz gospodar-stva.
Kaj je končni cilj zamenjav uprav v paradnih konjih slo-venskega gospodarstva?
Končni cilj je na ključna mesta v gospodarstvu posta-viti ljudi, ki so politično všeč-ni novi oblasti. Nova oblast si želi ustvariti svojo gospo-darsko elito. Proti temu ni-mam načeloma nič, se pa sprašujem, ali je sedanji po-litični naskok na gospodar-stvo dolgoročno koristen. Na novo nastavljeni direktorji bodo politično odvisni od nove oblasti. Seveda so tudi izjeme. Imenovanje dr. An-dreja Kociča na čelo Zavaro-valnice Triglav ocenjujem za zelo pozitivno, čeprav gre za osamljen primer. Po drugi strani pa je to le izjema v celi vrsti političnih imenovanj po-sameznikov na odgovorna mesta v gospodarstvu, ki imajo sicer vprašljive strokov-ne kompetence.
Ali je zamenjava vodstev v pa-radržavnih skladih Kad in Sod in imenovanje novih lju-di na te položaje sporno?
Sporno je to, da v primeru Kapitalske družbe še vedno ni bilo javnega razpisa, kot je to obljubljal predsednik vla-de, ko je bil še opozicijski po-slanec. Namesto tega je pred-sednik skupščine Kapi^ske družbe, gospod Gregor Go-mišček, kanidat SDS na za-dnjih volitvah, imenoval za vršilca dolžnosti gospoda To-maža Toplaka, dana SDS. Pri tem je gospod Gomišček za medije kar naglas povedal, da je imenovanje danov uprave pač predmet koalicijskih usklajevanj. Čemu za vraga pa potem potrebujejo javni razpis, saj s tem le zavajajo mlade neodvisne strokovnja-ke, ki se prijavijo in potem iz-padejo, ker ne izpolnjujejo političnega kriterija. Za pred-sednika uprave Slovenske od-škodninske družbe pa so imenovali neuspešnega kan-didata Nove Slovenije na zad-njih državnozborskih volit-vah v Trbovljah, gospoda Marka Pogačnika. Tudi strankarsko povsem neodvis-ni ekonomisti poudarjajo, da utegne biti zaradi vmešava-nja politike v gospodarstvo državno premoženje neopti-malno upravljano.
Po katerem merilu lastniki presojajo uspešnost delova-nja uprave nekega podjetja?
Merilo je lahko le uresniče-vanje zastavljenih p>oslovnih ciljev, ki se odražajo v donosu na kapital, rasti denarnega toka iz poslovanja, tržnem deležu in podobno. Svetov-nonazorsko ali strankarsko prepričanje za lastnika ne more in ne sme biti razlog za menjavo.
Ali je običajno, da imajo ne-katera pomembnejša slo-venska podjetja letos po dve skupščini? Eno redno, za povrh pa še kakšno izredno.
Praviloma so izredne skupščina namenjene izred-nim dogodkom, ki imajo ali pa bi lahko imeli pomem-ben vpliv na poslovanje pod-jetja. v zadnjem obdobju so nekoliko pogoste.
Družba Sava Kranj je letos tudi imela dve skupščini. Drugo na zahtevo Kada za-radi revizije nakupa Grand hotela Toplice na Bledu, če-prav so v Savi dokazali, da naj bi Kad lahkoverno nase-del dvema neverodostojni-ma malima delničarja. Oba si od Save obetata zajeten kupček denarja, eden pa od-krito govori, da ga pri tem vodi maščevanje?
č e katerikoli delničar misli, da je oškodovan, lah-ko uporabi vsa pravna sred-stva na sodišču. Pri tem pa mora poznati zakonitosti oziroma postopek prisilne
poravnave. Dejstvo je, da si nova vlada zelo prizadeva, da bi zasedla tako imenova-ni gorenjski trojček, kamor uvrščajo Savo, Merkur in Gorenjsko banko. Pri tem bo politika zagotovo upora-bila vsa sredstva, da zasede okope tudi v gorenjskem gospodarstvu.
Ali pospešeno kadrovanje po slovenskih podjetjih vpli-va na gospodarsko rast?
Gospodarska rast je v pr-vih mesecih letos znašala le 2,6 odstotka oziroma kar 40 odstotkov manj, kot je zna- j, šala v enakem obdobju lani, ko je gospodarska rast dose-gla 4,6 odstotka. Zamenjave uspešnih direktorjev in nad-zornikov, ki potekajo kot po tekočem traku, imajo zago-tovo negativne posledice.
Zakaj? Slovenski menedžerji se
morajo namesto z uresniče-vanjem sprejetih strategij in z zagotavljanjem uspešnega poslovanja ukvarjati s tem, ali bodo ostali na fiinkciji ali bodo morda zamenjani. Trenutno vzdušje v gospo-darstvu je precej moreče. Ekonomisti pravimo, da vla-da pošilja v gospodarstvo zelo čudne signale. Očitno je, da sta postala kriterija po-litične všečnosti in osebnih zamer pomembnejša od po-slovne uspešnosti.
i 6
POGOVOR Razgledi
Karlo Pesjak je eden tistih Slovencev, ki mu je Švedska postala drugi dom. Med vsemi izstopa zaradi uspehov v fotografiji. Še bolj kot na nagrade je ponosen na družinsko galerijo, ki so jo odprli letos. S predavanji širi tudi spoznanja o Sloveniji.
Ambasador umetniške fotoarafi e "Na začetku
so me zanimali predvsem
motivi v naravi. Jutranje
zbujanje v njej je posebno
doživetje za fotografa.
Pozneje so me privlačili tudi
ljudje, njihovi zanimivi
obrazi, še posebej izraz,
otroškega veselja,"
je povedal fotograf o prvi
stopnički na umetniški poti.
STOJAN SA|E
V s a k o leto vsaj enk r a t ob i -
šče r o d n o va s K o v o r , kjer je
p rež i v l ja l m l a d o s t . P r e d n e -
d a v n i m s m o se t a m sreča l i z
n j i m v str ičevi h i š i . K e r n i b i l
p r i m e r e n d a n za fotograf i ra-
nje, je i m e l dovo l j č a sa za po -
g o v o r o s v o j e m n a j l j u b š e m
k o n j i č k u . R a d je poveda l t ud i
to, zakaj je od še l n a Š v e d s k o ,
p a kaj je t a m dož ive l .
" R o d i l s e m se leta 1 9 4 8 v
K o v o r j u . Z m a m o F r a n c k o
i n s t a r i m i s ta r š i s m o ž ive l i v
tej h i š i , k je r p r e b i v a s t r i c
S l a v k o . O n je n a j m l a j š i o d
š e s t i h o t r o k v m a m i n e m
d o m u . K e r je le pet let starej-
š i o d m e n e , s v a k o t b ra ta .
V e d n o p r i h a j a m k n j i m , če-
p r a v s e m s e p r i š e s t n a j s t i h
let ih presel i l z m a m o v d r u -
g o h i š o . P o o s n o v n i š o l i s e m
k o n č a l s r e d n j o e k o n o m s k o
š o l o i n s e zapo s l i l v B o m b a ž -
n i p r ed i l n i c i i n t ka ln i c i T r ž i č ,
kjer s e m d v e leti delal v p ro -
i z v o d n j i . Leta 1 9 6 9 s e m s e
v r n i l i z v o j s ke . Po l e t i s e m
n a m o r j u s p o z n a l Š v e d i n j o
Leno . D o p i s o v a l a s v a s i i n za
bo ž i č je p r i š l a n a o b i s k v S l o -
veni jo. N a t o s v a s k u p a j od š l a
n a Š v e d s k o . P o pe t i h m e s e -
c i h s e m m o r a l odit i , ke r n i -
s e m dob i l d e l o v n e g a dovol je-
n ja . Z a č a s n o s e m b iva l v
N e m č i j i , k je r s e m s p e t za -
p r o s i l z a d o v o l j e n j e . D o b i l
s e m g a i n s e v m i l v kraj T y -
r i n g e n a j u g u Š ved s ke . T a m
s e m na še l de lo v tovarn i , k i
i zde lu je o rodja za a v t omob i l -
s k o indus t r i jo . Te j firmi s e m
zve s t že 35 leL Z L e n o sva se
p o t reh let ih razš la. Fo tog ra -
Karlo Pesjak ob slikah švedske pokrajine In stričeve hiše v Kovorju. / FOW: SS
fija je kr iva, da s e m s p o z n a l
s e d a n j o ž e n o . Jaz i n I n g a sva
se p r v i č s r e ča l a leta 1 9 7 9
v t e m n i c i . P r e s e l i l s e m s e
v b l i ž n j i k r a j H a s s l e h o l m ,
kjer s v a s i us tvar i la d r u ž i n o ,
v njej sta h č e r k i N i n a i n
E m m a . Ž e n a je z a p o s l e n a v
t i skarn i , kjer ob l i ku je k n j i g e
i n revije, jaz s e m bi l v tovar-
n i na jp re j r e z k a r , p r e d 18
let i p a s e m zače l i z de l o va t i
m o d e l e za o rod ja , " je p red -
s tav i l K a r l o P e s j a k s v o j o
ž i v l j e n j s k o p o t i z S l o v e n i j e
n a Š v e d s k o .
N a z a če t ku je v tuji deže l i
z a z n a l v r s t o raz l i k v p r i m e r -
javi z d o m o v i n o . Š v e d s k i je-
z i k se m u je zde l težak, a g a
je p o s t o p n o obvladal . D a n e s
s t e m n i m a težav, v s e e n o pa
g a i zgovor java i n n a g l a s i zda -
jata, d a n i r o j e n Š v e d . N a -
s p l o h s e je p o v s e m v ž i v e l
v t a m k a j š n j i n a č i n življenja,
v tr inajst k i l o m e t r o v oddalje-
n o t o v a r n o s e ž e s e d e m let
v o z i k a r s k o l e s o m . Prav i , da
je to d o b r o z a oh r an j an je pr i -
m e r n e te lesne teže i n k o n d i -
d j e . D r u g a č e n i m o ž n o s t i z a
M • -t»
• -V i ; ^ V
' ^ A ^
s ^
Praprot In cvetoči divji česen • 1. evropska nagrada v kategoriji rastlin in gob.
rekreacijo, saj p ro s t i čas pre-
življa o b e d i n e m i n naj l jub-
š e m k o n j i č k u , fotografij i.
Predan fotografiji
" Je sen i 1 9 7 6 s e m se od lo -
čil z a začetn i tečaj fotograf i -
je. T o m i je p red laga la z n a n -
ka , k i je v ide la n e k a j m o j i h
fotograf ij i z S loven i je . N a r e -
d i l s e m j i h z n a v a d n o avto-
m a t s k o k a m e r o , p o t e m pa
s e m s i k u p i l b o l j š i f o toapa-
rat. I m e l s e m srečo, da je te-
čaj v od i l učitelj, k i je pouče -
val l i k o v n o u m e r n o s t v g i m -
naz i j i v H a s s l e h o l m u . O b i s -
kova l s e m š e tri nada l jeva lne
tečaje, p o ka te r i h s m o p r ip ra -
v i l i razstavo. V č l a n i l s e m s e v
m e s t n i foto k l u b , k a m o r s e m
r e d n o zahaja l . S p r i ja te l jem
L a r r y j e m s v a o d p o t o v a l a z a
t r i m e s e c e v A m e r i k o , k je r
s v a b i l a n a f o t o g r a f s k i h de -
l a vn i c ah v narav i . P repotova -
la s va ve l i ko krajev i n s e foto-
g r a f s k o i z p o p o l n j e v a l a . P o
š t i r i h let ih s v a od š l a v A v s t r a -
lijo, k jer s v a v t reh m e s e c i h
o b i s k a l a v e č k l u b o v s l o v e n -
s k i h izse l jencev. Fotogra f i ra -
la s v a n a r a v n e lepote v not ra-
n j o s t i i n z a n i m i v o m o r s k o
oba lo. N a z a če t ku s o m e za-
n i m a l i p r e d v s e m m o t i v i v
n a r a v i . J u t r an je z b u j a n j e v
njej je p o s e b n o dož ivetje z a
fotografa. P o zne j e s o m e pr i -
vlači l i t u d i ljudje, n j i h o v i za-
n i m i v i ob raz i , š e po sebe j iz -
raz o t r o š k e g a veselja," je po -
veda l f o tog ra f o p r v i s t opn i č -
k i n a u m e t n i š k i poti.
" V p r v i h letih s e m na red i l
o g r o m n o po sne tkov , i z kate-
r i h s e m izde lova l s l i ke v k l u b -
s k e m laborator i ju v šol i. S p r -
va s o b i le le č r n o bele fote^ra-
fije, p o t e m pa t ud i ba rvne . I z -
b r a n a dela s e m p r i s peva l za
razstave i n koledarje. U d e l e -
ž e v a l s e m s e t e k m o v a n j i n
d o b i l v e č m e d n a r o d n i h p r i -
z n a n j . Leta 1 9 8 3 s e m prejel
k u l t u r n o š t ipend i jo pok r a j i ne
K r i s t i ans tad , k i s v a s i jo pr i -
s l u ž i l a s f o t o g r a f s k i m ko l e -
g o m . D r u g a č n o dar i lo s va do -
b i la na s l edn je leto, k o sta naj-
i n i ž e n i rod i l i hčerk i . P o t e m
s m o s e s rečeva l i v s a k o leto,
k e r ž e n i povezu je s l ikars tvo,
n a j u pa fotografija. Leta 1 9 8 6
sva s k u p a j od š l a n a I s land i jo ,
kjer je nasta la serija i m e n i t -
n i h fotograf i j . T a k r a t s o m e
i z b r a l i z a f o t og r a f a leta n a
Š v e d s k e m , tri leta f>ozneje p a
s e m p r i d o b i l n a s l o v m e d n a -
r o d n e g a moj s t r a fotografije,"
s e je K a r l o s p o n m i l s vo j i h pr -
v i h u s p e h o v . D o d a l je, d a
i m a j o r e d n e st ike s prijatelji,
k i ž i v i jo 2 0 0 k i l o m e t r o v se-
v e r n o o d S t o c k h o l m a . Pesja-
k o v i b ivajo sto k i l o m e t r o v o d
m e s t a M a l m o , v p o k r a j i n i
S k i n e n a j u g u Š ved ske .
POGOVOR Razgledi
Druž ina in sorodnik i p red G a l e r i j o Pes j ak v kraju H ž s s l e h o l m .
"Prijatelj Larry Johnsson, s katerim sva bila v Ameriki in Avstraliji, je tudi naš družin-ski dan. Prišel je na mojo po-roko v Slovenijo, kjer je spo-znal sestro Branko. Po več obiskih sta se poročila in si ustvarila družino na Šved-skem," je zaupal Karlo zani-mivost o širjenju slovensko-švedskega prijateljstva.
Dejaven član kluba
"Po desetih letih ukvarja-nja s fotografijo sem se včla-nil v klub Photonatura v kra-ju Helsingborg ob morju, 80 kilometrov od nas. Tam se družimo fotografi narave, ki pripravljamo tudi preda-vanja z diapozitivi na Šved-skem, Norveškem in dru-god po svetu. V klubu sem dobil pravico, da postanem član firme Pressenbild v Stockholmu, ki prodaja naše fotografije za različne namene. Največ, 700 tisoč tolarjev, sem zaslužil s foto-grafijo narave, ki so jo pora-bili za reklamo švicarske to-varne sira. Zadnja leta red-keje sodelujem na razsta-vah, več pa predavam. Ker prijatelj Larry nima več časa za to, sam organiziram pre-davanja. Prikazujem diapo-zitive s potovanj po svetu. Posebej priljubljeno je pre-davanje z naslovom 'Slo-venija v mojem srcu'. Na za-četku pokažem sliko Prešer-na in zapojem slovensko himno. Starejše posnetke sem leta 1993 dopolnil z iz-borom fotografij najbolj znanih delov naše dežele. V zbirki je dvesto diapozitivov, ki so si jih ogledali v mno-gih krajih. Marsikje so me vprašali, kdaj gre prvi avto-bus za Slovenijo, saj jih le-pote prevzamejo. Še bolj so navdušeni, ko jim pokažem posnetke iz Kranjske Gore, kjer sem leta 1978 srečal
Križaja in Stenmarka. S slednjim sem se pogovarjal po švedsko in mu pojasnil, kje živim. Za naš kraj sploh ni vedel, le pokrajino Skane je poznal. Njega poznajo vsi, saj je bil zelo znan na Švedskem. Sodelavka iz to-varne mi je pokazala fas-dkle s časopisnimi izrezki o njem. Želela je stisniti mojo roko, ker sem jaz segel v roko Stenmarku," je opisal Karlo zanimiva doživetja ob predavanjih.
Letos visoka nagrada
Za ustvarjabiost v fotogra-fiji si je Karlo Pesjak prislužil več priznanj. Leta 1994 je prejel nagrado metalurgov
za najboljšo fotografijo. Šest let pozneje so ga v klubu raz-glasili za fotografa leta. Ta naslov je osvojil tudi lani.
"Letos sem se udeležil ev-ropskega srečanja fotografov narave, ki je bUo maja v Franciji. Pred njim so v vsaki državi izbrali posnetke za tekmovanje v sedmih kate-gorijah. Jaz sem sodeloval v štirih kategorijah, uspeh pa mi je prinesel eden od treh posnetkov v kategoriji rastlin in gob. V švedskem nacio-nalnem parku, kjer vsako leto prebijemo več dni z dru-žinami, sem posnel motiv v gozdu. Na njem je praprot, ki jo obkroža cvetoč divji če-sen. Žirija mu je prisodila 1. nagrado, česar sem bil pose-
bej vesel. Naš klub ima 28 članov, med katerimi sem edini Slovenec. Priznanja si-cer finančno ne odtehtajo vloženega denarja in truda v fotografsko dejavnost, prine-sejo pa ugled. Sedaj poznajo priimek Pesjak v umetniških krogih na Švedskem in dru-god." je ugotovil sogovornik.
Kot je dejal, je to spoznala tudi hči Nina, ki se ukvarja s slikarstvom in kiparstvom, ' ^ t o s je z 51 umetniki raz-stavljala v več krajih. Povsod so jo spraševali, ali je v soro-du s fotografom Pesjakom. Ponosno je povedala, da sem njen oče. Ker smo se priprav-ljali na odprtje družinske ga-lerije, je tudi predlagala ime zanjo. Menila je, da bo naj-bolje, če jo imenujemo kar Galerija Pesjak," je pojasnil Gorenjec, ki je na dobro znan na jugu Švedske.
Galerija in novi načrti
"Galerijo smo odprli letos za veliko noč. Uredili smo jo v nekdanji cvetličarni neda-leč stran od doma. Prostor je velik 39 kvadratnih metrov. V njem smo razstavili moje
nostmi članov. Ob njih hrani tudi vabila za razstave in pre-davanja. Z gradivom je na-polnil že devet fasciklov. Go-tovo ne bo ostalo pri tem, saj ima že nove načrte za preda-vanja.
"Nov projekt, ki ga priprav-ljam, se bo imenoval 'Slovenija brez meja'. Med sedanjim obiskom v domovi-ni sem zahajal v Benečijo in na Koroško. Tam sem slikal posebnosti v krajih, kjer živi-jo Slovenci. Nastalo je veliko posnetkov narave in ljudi, iz-med katerih bom izbral okrog 200 diapozitivov za predavanje. Pripravljam tudi spremno besedilo, prvo pre-davanje pa bo ob koncu leta.
Če sem že razstavljal in predaval doma? Leta 1979 sem imel fotografsko razsta-vo v Tržiču. Po potovanju po Ameriki je Slovenska izse-ljenska matica organizirala razstavo v podjetju Smelt v Ljubljani. Predaval še nisem pri nas, a se bom rad odzval povabilu. Imam tudi preda-vanje o Švedski, kjer so pri-kazi diapozitivov obogateni z besedili iz njihove poezije in proze. Ta program je na
# t t '
I ^ N o v o r o j e n i pajki na steklu av ta -
4 . n a g r a d a za š v e d s k e tur i s t i čne ko ledar je .
N a Š v e d s k e m poznajo u m e t n i š k o žilico družine Pes jak, /foi« s.s.
fotografije, slike starejše hčerke, nakit mlajše hčerke in izbor kosov pohištva, ki ga oblikuje žena. Nina imam tam tudi slikarski atelje, ker doma ni prostora. Za zdaj je galerija odprta le ob sobotah, na željo skupin pa je pK) do-govoru možen ogled tudi ob drugih dnevih. Na odprtju je bilo veliko obiskovalcev, med njimi tudi Slovenci. Stric Slavko in Majda sta prinesla s seboj potico, domači kruh, kraški pršut in vino. To smo ponudili gostom, ki so bili navdušeni nad slovenskimi dobrotami. Prve mesece ga-lerija še ni povsem zaživela, ker mnogi še ne vedo zanjo. Čeprav ni v centru mesta, vseeno upamo, da jo bodo odkrili in obiskovali," je Kar-lo izrazil pričakovanje.
O odprtju Pesjakove galeri-je je poročal tudi lokalni ča-sopis. Karlo skrbno zbira članke, ki so povezani z dru-žino in ljubiteljskimi dejav-
Švedskem zelo priljubljen. Imajo me za nekakšnega ambasadorja kulture dveh različnih dežel, ki predstavlja umetniško fotografijo in be-sedno umetnost. Po predava-njih se večkrat zgodi, da ho-čejo ljudje govoriti z menoj o Sloveniji.
Sem tudi član Slovenske-ga kluba v kraju Olofstrom, ki je letos praznoval 30-let-nico delovanja. Čeprav sem že dolgo na Švedskem, sem še vedno državljan Sloveni-je z njenim potnim listom. Domovino pogosto obisku-jem z vso družino, saj hčer-ki obožujeta slovenske do-mače jedi. Radi zahajamo tudi v naravo, poleti na ko-panje in izlete v hribe. Kot zanimivost naj povem, da sva za del poročnega poto-vanja z ženo izbrala vzpon na Triglav. Bila sva na vrhu. čeprav Inga ni imela pla-ninskih izkušenj." je sklenil pogovor Karlo Pesjak.
"Posebej popularno je predavanje z naslovom 'Slovenija V mojem srcu'. V zbirki je dvesto diapozitivov, Id so si jih ogledali v mnogih krajih. Marsikje so me vprašali, kdaj gre prvi avtobus za Slovenijo, saj jih lepote prevzamejo," je zaupal Karlo Pesjak, rojak iz Kovorja.
. ?
i 8
USODE, GODOVI Razgledi
še dobro, da te mož ne pretepa, ker vse delaš po svoje, mi je dejal oče, ki je bil povsem na moževi strani.
Na Dadcihse Dametniučio V firmi,
kjer je delala, so začeli počasi
odpuščati delavce.
Vsak mesec jih je nekaj
ostalo na cesti.
M I L E N A M IKLAVČIČ
D a n i e l a je bi la b r e z i z o b -
razbe, če sa r s e je nauč i l a , je
b i l o p l o d i z k u š e n j i n n j e n e
r a d o ž i v e r a d o v e d n o s t i . Z e l o
h i t r o je d o j e m a l a n o v o s t i ,
za to s e je t ud i v s l u ž b i p o g o -
s t o doga ja lo , da je n a d o m e -
šča la šef ico, če je š la n a do -
pu s t . T e b e je š k o d a z a packa -
s t o delo, s o ji g o vo r i l i v s i p o
v r s t i . R a z e n k o l e g i c , te s o
n a d n j o v i h a l e n o s o v e i n jo
ob toževa l e , d a s e n o s i v i š e .
k o t ji " n e s e r i t " .
' T u d i m o j a najstarejša h f i
je b i l p o m e n i . Z e l o z goda j je
z na l a brat i i n p i sat i i n vzgoj i -
teljice s o jo d rža le " n a za j " , da
n i p r e v e č i z s t o p a l a o d d r u -
g i h . T o se m i n i z de l o prav,
saj s e m b i la m n e n j a , d a b i jo
m o r a l e spodbuja t i . T o d a k e r
je b i l a h č i o d n a v a d n e i n ne -
p o m e m b n e de l a vke , s e j i m
je ver jetno z d e l o ž e n e s p o d -
o b n o , da že l i p reh i tevat i d r u -
ge. N e k o č , k o s v a s e vračal i i z
k n j i ž n i c e , m i je k a p n i l o n a
p a m e t , da m i p r a v zap r a v n i -
h č e n e b r a n i , d a s e n e b i
s a m a zače la i zobraževat i . Kje
p i še, d a b i m o r a l a ostati, v sa j
n a pap i r ju , zabita z a v s e ž iv-
l jenje? K a r neka j časa je tra-
jalo, da s e m zb ra l a p o g u m i n
v firmi z ap ro s i l a za š t i pend i -
jo. T i s t i , k i s o m e prej treplja-
l i p o r a m e n i h , k a k o s e m
b r ih tna , s o sedaj zma jeva l i z
g l a vam i , češ a l i s e m r e s n a al i
p a s e m i je m o g o č e s k i s a l a
pamet . N i č j i m n i s e m o d g o -
var ja la . V e d e l a s e m , d a se
z m e r a j n a j d e i z h o d , če g a
č l o v e k le p o i š č e . P r i m o j i j j
d o m a m e je še z m e r a j čaka la
dota, k o s t ravn ika , k i s e m ga
n a m e r a v a l a p roda t i v s k r a j n i
s i l i . I n ta t r e n u t e k je takrat
n a p o č i l . N i t i z a h i p n i s e m
ko l eba l a . V e d e l a s e m , d a
b o m dob i l a dovo l j dena r ja za
študij . S a m a s eb i s e m se zde -
la j u n a k i n j a , sa j s e n i s e m
v p i s a l a n a k a k š n o a d m i n i -
s t rat i vno šo lo , t e m v e č s e m se
od loč i la z a g i m n a z i j o . M o g o -
če s e m b i l a r e s d o m i š l j a v a ,
n e v e m , toda sp l ača lo se m i
je," s e n a s m e h n e Da i i ie la .
N i h č e ji n i p o m a g a l . S e
več: v s l u ž b i z l epa n i dob i l a
dopu s t a , d o m a n i s m e l a po -
v e s t i , ka j počne . Č e b i m o ž
i z vede l , d a je " v r g l a d e n a r
s k o z i o k n o " , b i ji na red i l p ra -
v i pekel . U č i l a s e je, k o je b i la
s a m a al i p a o b večer ih , saj sta
z m o ž e m ž e v e č m e s e c e v
s p a l a v l o č e n i h s o b a h . R e d -
k o k d a j ji je u s p e l o , d a se je
odt ihotap i la n a p redavanja .
V firmi, k je r je de la la, s o
začel i p o č a s i o d p u š č a t i delav-
ce. V s a k m e s e c j i h je n e k a j
osta lo n a cesti.
" S p o m i n j a m se , d a s e m
n e k o č o b m a l i d o m e n i l a s o -
d e l a v k a m a , da b i b i l o d o b r o ,
če nared i ta k a k š e n tečaj, k e r
s e n i k o l i n e ve, kaj s e b o z g o -
d i l o n a s l e d n j i d a n . P l an i l i sta
n a m e , če s e m i m e š a , da sta
p re s ta r i i n d a j i m a n e p a d e
n a kraj pamet i , da b i n a stara
leta h o d i l i v šo lo . Pa sta i m e -
l i k o m a j d o b r i h pet let več o d
m e n e . B i l a s e m t iho i n b r e z
b e s e d s e m p o ž i r a l a j u h o .
P r e d m e n o j je bi la le š e m a -
tura i n u p a l a s e m , d a jo b o m
u s p e š n o oprav i la , " p o v e D a -
niela.
Š tud i j ji je r a z k r i l n o v a ob -
zorja. S p o z n a l a je. k a k o u ž i -
va p r i b r a n j u kn j i g , i n b i l o ji
je žal, da je i m e l a zan je tako
m a l o časa. T r u d i l a s e je, d a
sta b i l i vsaj h č e r k i r e d n i gost -
ji v v a š k i potujoč i k n j i ž n i d .
N a j h u j e je b i l o , k e r s ta z
m o ž e m ž ivela ko t dva tujca.
N a b a v i l s i je ce lo s vo j e lek -
t r i čn i števec, d a je laže deli l
s t r o š ke n a po lov i co . S o sed je
i n ž lahta s o ji b i l i nevoščl j iv i ,
kajti v s i s o v ide l i le l epo u re -
j e n o h i š o , n i k o m u r p a n i b i l o
m a r za to, k a r se je doga ja lo
znotraj z i dov .
" Z a h č e r k o m i n i h o t e l
n i č e s a r p r i s peva t i . De ja l je.
da d o b i m dok;Jade, i n to na j
b i z a d o š č a l o . V e l i k o s e m s e
u k v a r j a l a s s t a re j šo h č e r k o ,
k i b i l a v š o l i i z j e m n o u s p e š -
n a v š o l i . T u d i s a m a s e m
ze l o d o b r o o p r a v i l a m a t u r o .
Š t u d i j a n a faku l te t i s e m s e
bala, sa j m e je e n o leto s ta l o
v e č k o t t r i s t o t i s o č a k o v .
T o d a s t i s n i l a s e m z o b e i n
u p a l a , d a b o m z m o g l a .
T o d a n i b i l o p r e p r o s t o : d r u -
ž i n a , s l u ž b a , š t u d i j . N a s e
n i t i p o m i s l i t i n i s e m s m e l a !
O d o p u s t u s e m l a h k o le sa -
nja la, p r a v t a ko o n o v i h čev-
lj ih. N a s r e č o s e m s i m a r s i -
ka j s e š i l a s a m a . k a r m e je
r e ševa l o , da n i s e m b i l a o d -
v i s n a o d R d e č e g a k r i ž a . K o
s o i z v e d e l i m o j i s t a r š i , d a
š t u d i r a m - p o v e d a l j i m je
n e k i s o r o d n i k - s o b i l i z g r o -
ž e n i . S e d o b r o , d a te m o ž
n e p re tepa , k e r v s e d e l a š p o
svoje, m i je deja l oče. k i je
b i l p o v s e m n a m o ž e v i s t ra-
n i . K o l i k o n o č i s e m p r e j o -
ka la . k e r s e m s e s a m a s e b i
z a s m i l i l a ! V č a s i h je p r i š l a k
m e n i na j s t a re j š a h č i i n m e
o b j e l a t e r n o č p r e s p a l a v
m o j i poste l j i ! Č e n e b i b i l o
m o j i h z l a t i h dek l i c , n e v e m .
k a k o b i p re s t a l a ! "
D a n e s je ločena, ž i v i v svo -
j e m s t a n o v a n j u , je t ik p r e d
m a g i s t e r i j e m . I m a z e l o do -
b r o povpreč je o c e n i n n o b e -
n i h i z z i v o v več se n e boji. V e -
l i k o n j e n i h n e k d a n j i h k o l e -
g i c ž i v o ta r i m e d s o d a l n i m i
p r e j e m k i i n d e l o m za d o l o -
č e n čas, p o n j e n i pot i pa n o č e
iti n o b e n a . Z a i n o š k e prav i ,
da se je bojijo, k e r je pamet -
nejša, k o t b i o n i želel i, zato je
š e z m e r a j s a m a . S k r b i za
hče rk i , k i u s p e š n o hod i t a p o
n j e n i poti.
Prazniki in godovi
Aleš"Dod štenaami"in Mareta JOŽE KOŠNJEK
D a n e s , 15. ju l i ja , s r e d i
" m a l e g a s r p a n a " , k o ž e p r i -
h a j a č a s že tve , je p r a zn i j c
š k o f a i n c e r k v e n e g a učitelja
B o n a v e n t u r e . v r h o v n e g a
p r e d s t o j n i k a f r a n f i š k a n s k e -
g a r e d a i n u č e n j a k a , k i je
u m r l leta 1 2 7 4 ; r e d o v n i k a
Č e s l a v a Š l e z i j š k e g a i n k n e -
z a V l a d i m i r j a K i j e v s k e g a
( 9 6 0 - 1 0 1 5 ) , k i i m a n a j v e č
z a s l u g , d a s o R u s i i n U k r a -
j i n d v e d n o m a sp re je l i k r š -
č a n s k o ve ro . V K i j e v u je da l
s e z i d a t i l e p o M a r i j i n o ce r -
kev. V l a d i m i r K i j e v s k i je za-
v e t n i k p r e c e j š n j e g a š t e v i l a
S l o v e n k i n S l o v e n c e v , k i j i m
je i m e V l a d i m i r , V l a d k o ,
V l a d o , L a d o . M i r k o , M i r o ,
V l a d i m i r a , V l a d k a , L a d k a i n
M i r a .
Jutri, 16. julija, b o p r a z n i k
opa t i n j e E lv i re, š k o f a Ev s ta -
h i j a i n K a r m e l s k e M a t e r e
Bož je . V h e b r e j š č i n i p o m e n i
b e s e d a " k a r m e l " s a d o v n j a k ,
t ako pa se i m e n u j e t u d i g o r -
s k e v e r i g a m e d S r e d o z e m -
s k i m m o r j e m i n j e z r e e l s k o
r a v n i n o v P a l e s t i n i . G o r a
K a r m e l je z n a n a že i z Svete-
g a p i s m a Stare zaveze, saj s e
je n a njej p r e r o k El i ja bo r i l z a
čaščenje Jahveja, b o g a j udov -
s k e g a l j ud s t va . M e d k r i ž a r -
s k i m i v o j n a m i k o n e c 11. sto-
letja, k o s o k r š č a n s k i v i tez i i z
P a l e s t i n e p r e g n a l i m u s l i -
m a n s k e A r abce , s o s e n a g o r i
K a r m e l nase l i l i M a r i j i po s ve -
č e n i p u š č a vn i k i . N j i h o v a pra -
vi la je p r v i n a p i s a l svet i B e r -
told. K o s o m u s l i m a n i z n o v a
osvo j i l i Pa le s t i no , s o se ka r -
m e l i č a n i u m a k n i l i v E v r opo .
M o š k e g a dela reda n i v S l o -
venij i , k a r m e l i č a n k e p a i m a -
jo s a m o s t a n a v S o r i p r i M e d -
v o d a h i n v M i r n i Peč i n a D o -
l en j s kem. Jutr i b o p r a z n i k tis-
t ih, k i j i m je i m e K a r m e l a al i
K a r m e n .
V nede l j o , 17. jul i ja, b o
p r a z n i k m u č e n k e M a r i n e ,
dev i ce M a r c e l i n e . k ra l j i ce
H e d v i k e Po l j s ke i n s p o k o m i -
k a A l e š a (Alekseja). A l e š je v
S loven i j i k a r p o g o s t o i m e . o
n j e g o v e m ž i v l j en ju v 4 . s to-
let ju pa p r i p o v e d u j e j o z a n i -
m i v e legende. B i l je s i n boga -
tega R im l j ana . Po roč i l s e je z
nevesto M a r i n o , v e n d a r je n a
p o r o č n o n o č s n e l p r s t an i n g a
v r n i l ž e n i . s a m p a i z g i n i l v
n e z n a n o . M i s i j o n a r i l je p o S i -
riji i n M e z o p o t a m i j i i n ž ive l
ko t berač. V r n i l s e je v d o m a -
čo h i š o , kjer g a n i s o spozna l i .
Leta i n leta je s pa l n a s k r o m -
n e m p o g r a d u p o d s t opn i ca -
m i . M n o g i s o se no rčeva l i i z
njega. K d o je bO ta s p o k o m i
m o ž , s o s p o z n a l i šele p o nje-
g o v i smr t i . Z a r a d i n jegovega
ž i v l jen ja p o d s t o p n i c a m i se
g a je p r i je lo i m e " A l e š p o d
š t e n g a m i " . Je z ave tn i k bera-
čev, r o m a r j e v i n i zde lova lcev
pasov , p r ipo roča jo pa se m u
tud i z o p e r potres.
V ponede l j ek . 18. julija, b o
p r a z n i k š k o f a i n m u č e n c a
F r i d e r i J a i n S l o v e n k i n S l o -
vencev , k i j i m je i m e F r i de -
r ik . M i r o s l a v , M i r o , F r i de r i -
ka. M i r o s l a v a i n M i i a . V to-
rek. 19. julija, b o d o p r a z n o -
vale Z late, saj je n a ko leda r ju
z a p i s a n a m u č e n k a A u r e a al i
Z lata, k i je u m r l a o k r o g leta
8 5 6 . A u r e a je b i l a d o m a v
š p a n s k e m m e s t u K o r d o v a ,
k j e r je u m r l a m u č e n i š k e
smr t i , k e r n i h o t d a prevzet i
m u s l i m a n s k e ve re s v o j e g a
m o ž a .
V s redo , 2 0 . julija, s e kr i s t -
j a n i s p o m i n j a j o m u č e n k e
M a r j e t e A n t i o h i j s k e , k i je
u m r l a o k r o g leta 305. Z a r a d i
l e gende , da b o z m a j z r e p o m
p o d r l svet, če b o k d o zvedel,
kda j je n j e n g o d , jo s l i ka jo z
z m a j e m n a ver ig i . Z M a r j e t o
s e začenja jo v r oč i pa s j i dne -
vi. N a d a n n j e n e g a g o d a naj
b i b i l o p r e p o v e d a n o k a č e
ub i jat i i n s e n o voz i t i i z kozo l -
cev n a s kedn je , s i ce r b o van je
trešči lo. V s r e d o b o tud i praz-
n i k s t a r o z a v e z n e g a p r e r o k a
E l i je , k i je d e l o v a l 8 0 0 let
p r e d K r i s t u s o m . Je e d e n red-
k i h s v e t n i k o v S ta re zaveze, k i
j i h ča s t i K a t o l i š k a c e r kev .
E d e n t a k i h je p r e r o k Dan i j e l ,
k i b o i m e l svoj p r a z n i k v če-
trtek, 21. julija.
RAZVEZE Razgledi
Zadnji junijski dan se je v enem od blokov v Kranju dogajala zgodba kot v ameriških filmih. Policisti so nasilno vstopili v stanovanje in od tam odpeljali otroka, petletnega dečka. BCričečega in prestrašenega so odvzeli mami, da bi ga - po sklepu sodišča - predali očetu. Večletna kruta borba staršev za otroka je tako dobila pretresljiv vrhunec...
Otroci naoiše o na strož o sodbo "Starši vedno
zatrjujejo, da je to, kar delajo,
v korist otroka. A ne more biti v korist otroka, če sta njegova
mati in oče v konfliktu. Otrok ima
neznansko rad oba starša in
neizmerno hudo mu je, ko
se razhajata. Še več, čuti se
krivega, odgovornega,
da gresta mati in oče na-
razen."
URJA PETERNEL
"Dogodka ne bom nikoli pozabil, niti prebolel. SaA odvzem je bil dobro načrto-vana policijska akdja, časov-no usklajena in zelo hitra. Tisto vpitje in skoraj norenje petletnega otroka me je tako pretreslo, da še sedaj ne mo-rem spati..." Takole je svojo pripoved o dogajanju 30. ju-nija letos v Kranju začel eden od naključnih mimoidočih. "Sprva nisem mogel doume-ti, ali je kdo mrtev, ali je kdo naredil samomor, se je zadu-šil s plinom ... Vsaj osem po-licajev je stražilo vhod in do-stop do bloka. Očimo je šlo za zelo pomembno akcijo. Od nekje je prišel v sprem-stvu policajev tudi ključavni-čar, ki je vlomil v stanovanje, drugi so stali pod oknom, verjetno zato, da ne bi kdo pobegnil. In ko je bilo vlom-ljeno v stanovanje, smo mi-moidoči zadrževali dih. Naj-prej vpitje, ki je bolj Spomi-njalo na grozo, nato beganje sem in tja, potem kriki otro-ka, ki se je obupno branil in skoraj norel od strahu ... Po-licaji so zadrževali mamico, ki se ni takoj zavedala, za kaj gre ... Otroka so odpeljali, ostalo je samo še vpitje ..."
Stres ob razvezi je največji za otroka
Opisani dogodek, ki ga je zabeležil eden od naključnih mimoidočih, ima seveda imena, ki pa jih - čeprav so širši javnosti dobro znana -zaradi varovanja zasebnosti ne bomo razkrili. Pretresljiva zgodba ima večletno zgodo-vino, ki se je začela kot zgod-ba o veliki ljubezni, končala pa kot zgodba o neznosnem sovraštvu, katerega orodje je postal danes petletni deček, v teh letih je boj za otroka se-stavil debelo mapo sodniških spisov, obtožb, tožb in pri-tožb, ki jim ni videti konca. Zaradi varovanja zasebnosti in tudi zato, ker postopki pred sodiščem še tečejo, kaj več o primeru ne moremo in smemo napisati. Vse doslej zapisano nam bo zato služilo zgolj kot izhodišče za pogo-vor o tem, kako sodišče rešu-je takšne in podobne proble-me razvez, dodelitve otrok, določanja stikov in preživni-
m-
ne. Naš sogovornik je bil sod-nik Mihael Kersnik, vodja družinskega oddelka na kranjskem okrožnem sodi-šču, ki se že dolga leta ukvar-ja z družinskimi zadevami. "Ko gresta zakonca narazen, je to zanju izredno velik stres. Tudi če se sporazu-mno dogovorita za razvezo, je postopek zelo stresen. Na obravnavah tako doživljamo različne situacije, različne re-akcije. Od tega, da so molče-či, razburjeni, do tega, da zmerjajo, da so jezni, da jo-kajo ..." A ta stres je, kot po-udarja sodnik Kersnik, še ve-liko večji za otroke. Ob razve-zi namreč največjo krizo in stres doživljajo prav otroci. "Starši vedno zatrjujejo, da je to, kar delajo, v korist otroka. A ne more biti v korist otro-ka, če sta njegova mati in oče v konfliktu. Otrok ima ne-znansko rad oba starša in ne-izmemo hudo mu je, ko se razhajata. Še več. čuti se kri-
vega, odgovomega, da gresta mati in oče narazen." Trav-me, ki jih doživljajo otrod ob tem, so tako izredno hude.
Kot {)ojasnjuje sobesednik, mora sodišče v primerih, ko imata zakonca, ki se ločujeta, otroke, odločati tako o zaupa-nju otrok (včasih so govorili o dodelitvi, a so ta termin opustili) kot o preživnini in po novem tudi o stikih. Kot poudarja, je pri odločanju o tem za sodišče na prvem me-stu vedno korist otroka. "Pri tem ne gre le za materialno vprašanje, kdo od staršev ima boljšo plačo, boljše po-goje za bivanje. Gre tudi za druge, socialne okoliščine, kje otrok biva, v kakšnih od-nosih je s starši, starimi star-ši, drugimi sorodniki, prija-telji, šolskim okoljem ... Po-membno je tudi, kakšna osebnost je otrok, koliko je star, je to dete, ki je še pri materi, ga še doji; je to otrok do treh let starosti, ko je še
Z a d n j i p r i m e r : v e č k o t l e to d n i s m o u r e j a l i le
v p r a š a n j e s t i kov . M a t i p r a v i : sa j o t r o k n o č e k o če tu ,
j a z g a p a n e b o m s i l i l a . A to n i p r a v , t r e b a s i je
p r i z a d e v a t i , d a i m a o t r o k s r e č a n j a , s t i k e ... D r u g
p r i m e r : m a t i o b r a z v e z i d o b i h č e r , k o d e k l e p r i d e v
p u b e r t e t o , je n e o b v l a d u j e več, p o b a š e c u n j e i n jo
o d p e l j e k oče tu , če š : t u jo i m a š ! K o p a o č e p r e d l a g a ,
n a j h č e r k o z a u p a j o n j e m u , m a t i n i k a k o r n e d o v o l i
... A l i p a tretji p r i m e r : k o i m a h č e r k a o s e m m e s e -
cev , o č e o d i d e v t u j i n o i n g a pe t let n i . P o t e m p a s e
n e n a d o m a p o j a v i i n h o č e i m e t i s t i ke . O t r o k g a n i t i
p o z n a n e . P o t e m p a je p r i n a s p o s t o p e k i n m o r a m o
od l o č i t i . . . (iz s o d n i k o v e beležnice)
izredno povezan z materjo, je v obdobju vrtca, osnovne, srednje šole ... Vprašanje ko-risti otroka je zato treba pre-sojati glede na okoliščine." Sodniki se pri tem obračajo na pomoč na centre za soci-alno delo, ki podajo mnenje o zaupanju in stikih, v pose-bej zapletenih zadevah, ko je čustveni naboj pri očetu ali materi prehud, pa sodišče na pomoč pokliče tudi izveden-ce za svetovanje družini in otrokom. Koliko pa pri odlo-čanju o zaupanju upoštevajo želje otrok? Kot odgovarja so-besednik, je pri otrocih, sta-rejših od petnajst let, možna njihova izjava na sodišču. Pri mlajših otrocih pa sodnik v neformalnem pogovom sku-ša razbrati njihove želje. "Otrok nikoL ne sprašujem, pri kom bi bili rajši. Pa tudi otrok sam nikoli ne reče: Raje bi bil pri očetu. V pogo-voru skušam ugotoviti, kako mu poteka dan, teden, vi-kend, šola, počitnice, kaj ga veseli. In iz tega se točno da razbrati, kaj si želi."
Pri zaupanju otroka obsta-ja več možnosti. Po nem-škem vzoru je najbolj pogost tako imenovan rezidenčen primer, kjer je otrok zaupan enemu ali dmgemu, materi ali očetu, drugi od staršev pa ohranja redne stike oziroma srečanja. Druga možnost je, da otrok menjaje biva pri materi in očetu, denimo en teden pri enem, en teden pri drugem. A to je bolj izjemo-ma, ko oba starša lahko zago-tovita dobre pogoje za biva-nje otroka in tudi normalno
komunicirata med seboj. Tretji pa je sistem gnezda, kjer ima otrok bivališče pri tretji osebi, denimo pri starih starših, rejnikih, v šolskem internatu, oče in mati pa ga obiskujeta. Obstaja pa še sis-tem sostarševstva, skupne-ga starševstva, ki so ga stro-kovnjaki sicer priporočali, a se je v praksi izkazalo, da lahko deluje le, če sta oče in mati izredno razumna in kljub prekinitvi partnerske-ga odnosa še vedno ohranja-ta odličen starševski odnos in komunikacijo med seboj in do otroka, razlaga sodnik Kersnik.
Stiki tudi prek telefona
Kaj pa stiki.' Kako sodišče ravna pri določanju le-teh? Kot poudarja sobesednik, mnogi starši pozabljajo, da stiki niso le osebna srečanja enkrat, dvakrat na teden, čez vikend. Stiki so lahko tudi drugačni, prek mobilnega te-lefona, elektronske pošte, otrok se denimo zelo razve-seli čestitke za rojstni dan, za praznike, morda darila po pošti. Možnosti je cela vrsta in vse to skušamo spodbudi-ti, pravi sogovornik. Ob vsem povedanem pa tudi poudarja, da se to, kar je na sodišču trenutno odločeno, vedno lahko spremeni. Ne-zadovoljni starši imajo mož-nost pritožbe na višje sodi-šče, tako o zaupanju kot o sti-kih pa se starša lahko druga- > če dogovorita tudi kasneje in se to spremeni v nepravd-nem postopku. "Gre za živ-ljenje, ki je vedno v gibanju in v nekaj mesecih se situaci-ja lahko spremeni, zbistri..."
Ob vsem tem pa se Mihae-lu Kersniku kot sodniku po-gosto postavlja vprašanje: za-kaj starši vedno govorijo le o pravicah, češ, imam pravico do otroka. Kje pa so tu dolž-nosti.' Predvsem dolžnost, da otroka vzgojijo za samo-stojno življenje in delo, ne zase! Da bo otrok, ko odraste, zadovoljen s tem, kar bo po-stal ... "In ko se včasih ni dalo nič pomagati, ko je bilo sov-raštvo in ostrina matere ali očeta takšna, da je bilo že čis-to nerazumljivo, sem jim na koncu rekel: Otroci vam bodo napisali sodbo, ki bo neprimerno hujša od naše!"
ZDRAVJE Razgledi
Poletje - morje - sonce - kopalke - razgaljena koža. Misel, ob kateri si obliznemo ustnice, se nagajivo nasmejimo ... in sežemo v žepe!
• • aeo oai a zarav a Danes je lepo
tisto, kar je zdravo. Vsi si želimo lepih
zob, kože, las in čim manj
celulita. Tukaj smo enotni in
druži nas nova ideologija
- ideologija zdravja.
TONJA Z ADNIK
M e n d a je k o n e c v e l i k i h
z g o d b i n i d e o l o g i j e na j b i
b i l e poko { >ane n a g r o b i š č i h
k a r i z m a t i č n i h vod i te l jev .
E n o t n o s t n i v e č z a ž e l e n a i n
k o l e k t i v n a z a v e s t p r a v t a ko
ne. S o d o b n i g u r u j i n e g o vo -
r i jo o r a z r e d n i h k o n f l i k t i h ,
t e m v e č o m n o g o t e r o s t i ž i v -
l j en j s k i h sti lov, k a k o v o s t i ž iv-
l jen ja i n p r a v i c a h m a n j š i n .
P o d s v o b o d n i m s o n c e m m o -
ra jo z a d i h a t i p o s a m e z n i k i ,
n e to l iko m n o ž i c e . Z d i se, da
ž i v i m o v k r a s n e m n o v e m
svetu, k je r l a h k o v s a k d o po -
s t ane s a n j s k i m o š k i ali ž e n -
ska. V s a j n a pog led .
Poletje - m o r j e - s o n c e - k o -
pa l ke - r a zga l j ena k o ž a . M i -
se l , o b ka te r i s i o b l i z n e m o
u s tn i ce , s e naga j i vo n a s m e j i -
m o ... i n s e ž e m o v žepe! Ž e n -
s k a p r i l o g a o s r e d n j e g a s l o -
v e n s k e g a p i s a n e g a med i j a je
p r e d n e d a v n i m razk r i l a rav-
n o s l e d n j e . N a s l o v n i c o je
k r a s i l o v i t k o d e k l e v k o p a l -
k a h , p r e k o ce lotne p r ve stra-
n i p a s e je raztezala r e k l a m a
z a k u r o hu j šan ja , z d o d a t n o
n a r o č i l n i c o i n c e n o s e veda .
D a se b r a l k e n e b i m u č i l e z
v p r a š a n j e m , k a k š n o je l e p o
telo a l i k a k o m o r a j o i zg leda-
ti, s o bUe po s t a vne m l a d e n k e
n a g o s t o p o s e j a n e še p o vsej
revij i . I d e a l n e m e r e s o b i l e
n e k a k o m e d M a r i l y n M o n -
roe, k i b i b i la za d a n a š n j e le-
p o t n e s t a n d a r d e o k r o g l a , i n
T w i g y , k i b i b i la a n o r e k s i č n a .
K e r o b e veljata za s e k s b o m -
bi, je ja sno , d a se kr iter i j i le-
p o t e s p r e m i n j a j o s č a s o m .
D a n e s je l e p o t i s to, k a r je
z d r a v o . V s i s i ž e l i m o l e p i h
z o b , k o ž e , l a s i n č i m m a n j
celul ita. T u k a j s m o e n o t n i i n
d r u ž i n a s n o v a i d e o l o g i j a -
i d e o l o g i j a z d r a v j a . N j e n a
z m a g o v a l n a k o m b i n a c i j a je
na s l edn ja : s r ed i š če m o č i pre-
s tav i t i n a bo l j p r i v l a č n e d i -
m e n z i j e , k o t s o b o j n a polja,
ter ods tav i l i ve l i kega šefe. T o
de l a n o v o i d e o l o g i j o t a k o
p r i v l ačno , d a se je s ko ra j n e
z a v e d a m o .
" Z a s e k a je b i la v č a s i h n o r -
m a l n a s t v a r n a g o r e n j s k i
m i z i , sedaj pa l judje raje po -
sega jo p o r a s t l i n s k i h m a š č o -
b a h , " p r a v i m a g . T i t A l b r e h t
s C e n t r a z a p r o u č e v a n j e
z d r a v j a i n z d r a v s t v e n e g a
v a r s t v a I n š t i t u t a z a v a r o v a -
n je zd rav ja R e p u b l i k e S l ove -
nije. L jud je s e h i t r o i n u č i n -
k o v i t o o d a v a j o n a s po r o č i l a
o l a s t n i o d g o v o r n o s t i z a
zd rav je . D o b r o h o t n e i n n a -
s m e j a n e r e k l a m e , n a č e l a
' več m i š i c - m a n j m a š č o b ' a l i
r e to r i čna v p r a š a n j a ' kaj l ah -
k o n a r e d i m o s a m i ' , n i s o le
u s p e š e n p r o d a j n i t r i k . T a
n e ž n a , a ž l a h t n a o b l i k a ideo-
l o š k i h i z r a ž a n j zava ja . N e -
n e h n o p o u d a r j a n j e s k r b i za
zd r a v j e p o m e n i t u d i i n d i v i -
d u a l i z a d j o z d r a v s t v e n i h tve-
ganj . P o g l a v i t n o o rož je n o v e
i deo log i je zd rav ja je nače lo :
z a s v o j e z d r a v j e s i o d g o v o -
r e n s a m .
R a z s r e d i š č e n j e n o v e i deo -
log i je zd rav ja je n j e n a m o č -
n a i n š i b k a s t r a n h k r a t i .
U s p e š n a je n a t rgu, saj p r o -
da ja b i o - l a h k o - d i e t n o - z d r a -
v i h i z d e l k o v raste, p r a v t ako
je zdravje k o t v r e d n o t a v S l o -
ven i j i n a p r v e m m e s t u . A to
je l e de l ček 2 g o d b e . T u d i če
z e l o z d r a v o ž i v i š , b o l e z e n -
s k i m t v e g a n j e m n e m o r e š
ubeža t i , " p r a v i m a g . T i t A l -
b r e h t i n dodaja , " m e d vod i l -
n i m i s o g e n e t s k i i n oko l j s k i ,
s p o m n i t e se pod roč j a M e ž i -
ce aH A n h o v e g a . " I n f o r m i r a -
n o s t raste, l judje p a p r ep ro -
s to n e na jde jo časa, d e n a r j a
n e volje, d a b i s e p o s l u ž b i
o d p r a v i l i v f i t n e s s t u d i o , v
g o r e , v č a s i h n i t i n a m a n j š i
s p r e h o d o k o l i h i š e . N a m e s t o
z e l e n j a v n i h j u h i c prej po se -
žejo p o h i t r i h r a n i , k i n e za-
h teva s tan ja z a š t e d i l n i k o m .
I n tuka j s e k a ž e ve l i k o be la
l isa, k i jo v d r u g i h i deo log i -
j a h z a s e d a v e l i k i d i k t a t o r .
I deo log i j a zd rav ja torej de l u -
je n e c e l o s t n o . S t re s , s kate-
r i m s o se v č a s i h s rečeva l i l e
v od i l n i , je d a n e s n a š v s a k d a -
n j i k . D e l a v k o s k r b i z a
6 0 . 0 0 0 tolarjev, š t uden te za
z a p o s l i t e v , u p o k o j e n c e z a
p o k o j n i n e - n i h č e n e m o r e
ubeža t i . " S o c i a l n o e k o n o m -
s k i d e j a v n i k i s o p r i z d r a v j u
i z j e m o p o m e m b n i , " p r a v i
p r e d s t o j n i c a C e n t r a z a p r o -
m o c i j o zd rav ja M o j c a G a b r i -
jelčič B l e n k u š . I n s t res je za-
ne s l j i vo e l e m e n t , k i g a p o s a -
m e z n i k z i z b i r o ž i v l jen j ske -
g a s l o g a n e m o r e izn ič i t i .
V e n d a r i deo l og i j a zd r av j a
u s p e š n o pa r ad i r a p o E v r o p i ,
k l j u b p o m a n j k a n j u ž e l e z n e
r o k e vod je , k i b i p o g o j e z a
z d r a v o ž i v l j e n j e r e s n i č n o
o m o g o č i l . Z a to s o z a s l u ž n i
n j e n i a n g e l i v a r u h i . P r i va t i -
zac i j a s e k a ž e k o t č u d e ž n o
z d r a v i l o za v s e b o l e z n i , n a -
k o p i č e n e v z d r a v s t v u . Z a -
s t r a šu joče ' a n g e l s k i ' s o t u d i
p r e m i k i v s o c i a l n i p o l i t i k i
S l o v e n i j e . U v e d b a p r o s t o -
v o l j n e g a p r i v a t n e g a z a v a r o -
v an j a , torej 3. s t eb r a , k a ž e ,
d a s e s k r b z a s o c i a l n o v a r -
n o s t v s e bo l j p re l aga n a po -
s a m e z n i k a . P r e h o d v l iberal -
n i s i s t e m s o c i a l n e p o l i t i k e
Z D A a l i A n g l i j e je zda j z go l j
n a k a z a n . " A b o j i m se, d a
b o d o l j ud je , k i s e s l a b š e
z na j de j o v p o s l o v n e m s v e t u
i n n e b o d o v laga l i v s i s t e m e
z a v a r o v a n j , v p r i h o d n o s t i
m o r a l i ž ivet i z z e l o b o r n i m i
p o k o j n i n a m i , " p r a v i m a g .
T i t A l b r e h t . S k r b z a zd rav je
s e s t o v r s t n i m i s o c i a l n i m i
m e h a n i z m i s p l e č d r ž a v e
p r e n a š a n a i n d i v i d u u m a i n
n o v a ideo log i ja ji je p r i t e m v
p o m o č .
I d e o l o g i j a i n p r o m o c i j a
zd rav ja p a v S l o ven i j i kažeta
t u d i p o z i t i v n e s p r e m e m b e .
B o l e z n i s r c a i n oži l ja u p a d a -
jo, m a n j je o d r a s l i h kad i lcev,
več s e g i b a m o , p r a v t ako s e
p r i č a k o v a n o t ra janje ž i v l je -
nja da l j ša - z a e n o leto življe-
n ja v o b d o b j u p e t i h let. V
p o v p r e č j u b o d o torej S l o v e n -
k e čez 4 0 let stare 8 8 let, S l o -
v e n c i p a 8 1 let. A ka j n a m po -
m a g a d o d a t n i h o s e m let, če
i d e o l o g i j a z d r a v j a v n e b o
k u j e le m l a d e i n v i t a l n e ? V
f i l m i h s o s t a re j š i p r i k a z a n i
k o t in fant i ln i , n a i v n i i n a sek -
s u a l n i . O d v z e l i s m o j i m av-
reo l o m o d r o s t i i n s p o š t o v a -
nja, v s e kaže, d a j i m b o m o še
penz i jo .
N a p r e d e k , z a š č i t n i z n a k
Z a h o d a , p o t r e b u j e u s p e š -
nost , t e k m o v a b o s t i n delav-
n o s t i n v s i o p i s a n i t r e n d i s o
del tega s i s t ema . M i p a m o -
r a m o z n a t i v sa j o b č a s n o i z -
s t op i t i i z n j e g o v e g a k o l e s j a
kap i ta la i n na red i t i kaj za se .
P re j šn j i petek m e je najbolj -
š a pr i jate l j ica po to l až i l a , d a
s t an je n i t a ko b r e z i z h o d n o ,
saj " je v s e s tvar pr ior i tet " i n
da la m i je mi s l i t i . V a m t u d i ?
Industrija sanj in zunanjega sovražnika 7 SEDMICA
MARJETA SMOLNIKAR
Evropska prestolnica London, četrtek. 7. juli-
ja, deset minut do de-vete. V pičlih petdesetih se-kundah odjeknejo v podzem-ni železnici tri silovite eks-plozije. Trije bombni napa-di. Slabo uro zatem raznese še nadstropni avtobus. Re-zultat terorističnega napada: najmanj petdeset mrtvih in sedemsto ranjenih. Svetu je zastal dih. Najprej New York, potem Madrid, zdaj London, naslednji tarči naj bi bili Italija in Danska.
Komentatorji slaboumne-ga terorističnega napada so se razdelili v dva tabora, v promarksističen in proameri-ški. Prvi iščejo vzrok (novo-dobnega) terorizma v ameri-škem napadu na Irak, drugi
v kultu smrti muslimanskega džihada. V prvem primeru naj bi šlo za najio, v drugem za spopad civilizacij oziro-ma ver in kultur.
Za oba tabora je značilno, da se je terorizem zanje začel 31. septembra, torej z napa-dom na Svetovni trgovinski center v Neiv Yorku. To po-meni, da oboji sprejemajo zahodno definicijo teroriz-ma. Se pravi, domeno o tem, kaj naj bi terorizem bil. Za moje razumevanje sveta in družbe je terorizem vsaj ne-kaj desetletij starejši in sega v čas druge svetovne vojne. Lepo vas prosim, kaj drugega kot terorizem, za katerega so značilne nedolžne civilne žrtve, pa so bili nemški na-padi na London? Ali recimo.
povračilni bombni napadi zaveznikov, ki so z zemljo zravnali Dresden? Da ame-riškega jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki sploh ne omenjam. Skratka, sveto-hlinstvo je, če zadnji bombni napad na London označiš za barbarstvo, tistega na Dres-den (in vse druge v drugi sve-tovni vojni) pa za junaštvo. In dokler bo svetu vladalo svetohlinstvo ne bo miru in sožitja kultur.
Drži, da je zemeljska obla razdeljena na bogate in rev-ne. Vendar je to razdeljenost mogoče opazovati iz dveh zornih kotov. Iz enega zor-nega kota je svet razdeljen na bogate in revne države oziro-ma družbe. V tem kontekstu naj bi bile bogate demokra-
tične, revne pa nedemokra-tične. Z druge perspektive, ki je vsaj meni bližja, je svet bil, je in zelo verjetno tudi bo razdeljen na bogate in revne posameznike. Ne glede na zemljepisne koordinate, so bogati in revni raztreseni po vsej zemeljski obli. Samo-umevno je, da svetovne raz-mere po svoji meri krojijo bo-gati Zemljani. Žal, vedno, na račun in s pomočjo nebo-gatih. Hočem reči, da je tero-rizem svojem bistvu spopad bogatih, ne pa civilizacijske oziroma kulturne paradig-me.
Je pa res, da se bogati na okolje različno odzivajo, si ga prilagajajo in prisvajajo. Ameriški vrhnji sloj si je za ohranjanje družbenega sta-
tusa quo izmislil industrijo sanj, ki temelji na propagan-di enakih možnosti. Bogata-ši iz muslimanskega okolja so si izmislili zunanjega sov-ražnika, ki naj bi ogrožal njihove kulturne oziroma ci-vilizacijske vrednote.
Dokler bodo medijski guru-ji vzroke za terorizem iskali v kulturnih razlikah, ne pa v neizmernem bogastvu, ki je v rokah petine Zemljanov, toli-ko časa sožitja in miru med obema svetovoma ne bo. Po-leg tega se s terorizmom ni mogoče resno spopasti, dokler bo definicija terorizma sveto-hlinska in ne bo priznala, da je terorizem vse, kar pade in prileti na nemočne in ne-dolžne prebivalce zemeljske oble.
E K O N O M I J A [email protected] 21
Acroni rekordno dobro Polletni dobiček je z 1,65 milijarde tolarjev že dvakrat večji od celoletnega lanskega. Do konca leta pa si obetajo prek dve milijardi tolarjev dobička.
URŠA PETERNEL
Jesenice - J e s e n i š k i A c r o n i v
l e t o š n j e m l e t u p o s l u j e re-
k o r d n o d o b r o . Ž e v p r v i h šes -
t i h m e s e c i h s o u s t v a r i l i z a
1.65 m i l i j a r de tolarjev d o b i č -
ka , k a r je š e e n k r a t več k o t
l a n i v c e l e m letu i n bistvefno
več o d načr tov . P a n e le to, v
z a d n j e m č a s u s e v r s t i jo pr i -
z n a n j a podjetju, t ako s o p r e d
k r a t k i m prejel i p r i z n a n j e z a
e n e r g e t s k o u č i n k o v i t o p o d -
jetje, p a z lato p l ake to z a naj -
b o l j š o i n o v a c i j o v l a n s k e m
letu ... T o je m e d d r u g i m p o -
veda l g l a v n i d i r ek to r A c r o n i -
ja dr. Va s i l i j P r e š e r n n a tor-
k o v i n o v i n a r s k i k o n f e r e n c i ,
n a ka te r i je s k u p a j s s ode lav -
c i p reds tav i l rezu l tate p o s l o -
v an j a v p r v e m pol let ju i n p o -
tek invest ic i j v t e h n o l o g i j o i n
eko log i j o .
P o P r e š e r n o v i h b e s e d a h
v s i ti o d l i č n i rezu l tat i le pot r -
ju je jo p r a v i l n o s t u s m e r i t v e
podjetja v p r o i z v o d n j o izdel -
k o v z v i s o k o d o d a n o v r e d -
n o s t j o . D o b r i p o l l e t n i i z i d i
t a ko n i s o po s l ed i c a povečeva -
V o d s t v o Acron l ja : L jubo O s o v n i k a r , dr. Vas i l i j P rešern in
B r a n k o B a n k o . / f«o '•»e«'«'
n j a p r o i z v o d n j e , t e m v e č
p r e d v s e m povečevan j a d o d a -
n e v r e d n o s t i . K l j u b k r i z i v je-
k l a r s k i i n d u s t r i j i v A c r o n i j u
z o p t i m i z m o m g ledajo v pr i -
h o d n o s t i n n a p o v e d i kažejo,
je p o v e d a l d r . P r e š e r n , d a
b o d o d o k o n c a leta p r e s e g l i
d v e m i l i j a r d i to la r jev d o b i -
čka. " T o je s i l n o u s p e š n o i n
tak i d o b i č k i n a m o m o g o č a j o ,
d a b o m o l a h k o p o s p e š i l i ne -
katere invest ic i je , " je p o u d a -
ril. V z a d n j i h pe t i h let ih s o v
p o s o d o b i t e v t e h n o l o g i j e ž e
v l o ž i l i 75 m i l i j o n o v evrov, d o
leta 2 0 1 0 p a naj b i p o n a č r t i h
z a invest ic i je n a m e n i l i š e 8 0
m i l i j o n o v e v r o v , o d tega 15
m i l i j o n o v v eko log i j o .
P r a v o k o l j s k i v i d i k je p o
P r e š e r n o v i h b e s e d a h z e l o
p o m e m b e n i n m u b o d o tud i
v p r i h o d n j e n a m e n j a l i ve l i ko
p o z o r n o s t i . T a k o b o d o na j -
prej d o k o n č n o u r e d i l i p r o b -
l e m p r a š e n j a v p o d j e t j u i n
oko l i c i , n a k a r s o p r e d k rat -
k i m v n o v i č o p o z o r i l i o k o l i š k i
preb iva lc i , p o z a g o t o v i l i h na j
b i s e s tanje b i s t v e n o i zbo l j ša -
l o d o a p r i l a p r i h o d n j e leto,
k o b o k o n č a n a p r v a faza n a -
l o ž b e v o d p r a š e v a l n e n a p r a -
ve. P r o b l e m p r a š e n j a p a b o
d o k o n č n o o d p r a v l j e n leta
2 0 0 7 , je z a g o t o v i l d i r e k t o r .
B i s t v e n o z m a n j š u j e j o t u d i
k o l i č i n o o d p a d n i h vod , r e š u -
jejo p r o b l e m ž l i n d r e , k i jo
s m e j o od l aga t i le š e pet let,
ob l jub l jajo t ud i u red i t ev bre-
ž i n e prot i Sav i .
M e d d o b r i m i n o v i c a m i i z
A c r o n i j a je dr . P r e š e r n o m e -
n i l t ud i povečevan je p lač za-
p o s l e n i h ; p o v p r e č n a b r u t o
p lača tako z n a š a 2 7 5 tisoč to-
larjev, k a r je z a 75 od s t o t kov
več ko t leta 2 0 0 0 .
S i c e r p a b o 2 0 . julija p red -
v i d o m a i m e n o v a n n o v n a d -
z o r n i svet A c r o n i j a , k i na j b i
s e sesta l s e p t e m b r a . P o P re -
š e r n o v i h b e s e d a h v A c r o n i j u
p r i č a k u j e j o , d a b o d o n o v i
n a d z o r n i k i p reds tav i l i p o g l e -
d e n a p r i h o d n o s t podjet ja ,
z l a s t i g l e d e p r i va t i zac i je , k i
na j b i se p r i če la š e letos.
Vezenine le še spomin v Vezeninah so zaključili proizvodnjo. Zaposleni so prejeli vsa izplačila, jeseni dokončna likvidacija.
RENATA ŠKRJANC
B led - V b l e j s k i h V e z e n i n a h
s o k o n e c j u n i j a d o k o n č n o
u s t av i l i p r o i z v o d n j o . N a n e -
k o č u s p e š n o podjetje s p o m i -
n ja le n a p i s , v s e d r u g o je pre-
teklost. V r a t a s o z a k l e n j e n a ,
v ra ta r ja n i v e č i n d e l a v c e v
t u d i ne . Podjetje je z a r a d i s la-
b e g a p o s l o v a n j a v l ikv idaci j i ,
n a z a v o d z a z a p o s l o v a n j e p a
je o d š l o š e 3 0 de lavcev, k i s o
o d p r v o t n i h 1 2 0 de l avcev n a -
daljeval i p r o i z v o d n j o . " D o d e -
l a v n i p o s h z a V e l a n o i n aj-
d o v s k o T e k s t i n o s o p r i n a š a l i
v e l i k o i z g u b o i n v z d r ž e v a n j e
s t a r i h s t rojev je b U o ze l o d ra -
g o , ka j t i pod je t je v z a d n j i h
p e t n a j s t i h l e t i h n i v l a g a l o v
razvoj . M o j a g l a v n a n a l o g a je
bi la, k a k o č i m prej i n s č i m
m a n j š i m i s t r o š k i z a k l j u č i t i
p r o i z v o d n j o i n p o s k r b e t i z a
delavce. S l e d n j i m s m o i zp la -
Pro i z vodn ja v V e z e n i n a h je preteklost, k o n e c junija s o jo
d o k o n č n o ustav i l i . /Foio;c„„jdK3,<ij
čal i v s e o d p r a v n i n e i n d r u g a
i zp l ač i l a , p o p l a č a l i s m o ter-
jatve, m e d n j i m i t u d i g l a v n i
u p n i c i d r ž a v i . Z d a j b o m o n a
k r a n j s k e m s o d i š č u vloži l i z ah -
tevo z a i z b r i s podjetja iz s o d -
n e g a r e g i s t r a , k i n a j b i s e
z g o d i l j e s e n i . S k r a n j s k i m
z a v o d o m z a z a p o s l o v a n j e
s m o z a 8 0 o d s t o t k o v n e k d a -
n j i h d e l a v c e v n a š l i z a p o s l i -
tev, p reos ta l i s o š e pr i jav l jen i
n a z a v o d u . V p e t e k ( d a n e s ,
op . a.) b o s k u p š č i n a , n a kate-
ri b o m l a s t n i k o m p r e d l a g a l
del i tev p r e m o ž e n j a , " je p r e d
d n e v i p o v e d a l l i k v i d a c i j s k i
uprav i te l j M a r k o V i d n j e v i č .
P r e m o ž e n j e V e z e n i n B l e d
je k u p i l o l j u b l j a n s k o podjet -
je V e l e t e k s t i l , k i p a n e n a -
m e r a v a n a d a l j e v a t i p r o i z -
v odn j e . K o n e c l a n s k e g a leta
je bi l iz p o s t o p k a l i k v i dac i j e
i z l o č e n k o n f e k c i j s k i de l V e -
z e n i n , v k a t e r e m na j b i d o b i -
l o d e l o o k o l i 15 d e l a v c e v ,
v e n d a r p o d j e t j e š e v e d n o
p r i p r av l j a p r o j e k t e z a n a d a -
l jevanje de la . Z a p r t j e V e z e -
n i n p o m e n i t u d i z a t o n
o s e m d e s e t l e t a e tradic i je ve-
zenja , n a k a t e r o n a j b i v p r i -
h o d n j e s p o m i n j a l le m u z e j ,
k i g a n a m e r a v a j o o d p r e t i n a
B l e d u . " Z a m i s l i s t a n a k l o -
n j e n a t u d i b l e j s k i ž u p a n
J o ž e A n t o n i č i n G o r e n j s k i
m u z e j , z a m u z e j v e z e n i n pa
naj b i p o s k r b e l Ve le teks t i l . V
n j e m b i z a p o s l i l i v sa j pet de-
lavcev, z a m i s e l p a b i l a h k o
z a ž i v e l a v e n e m letu, " je de-
jal V i d n j e v i č .
KD g g k OeO 12081 ^MpvA^eniffoil
PrmtMht, itvt»<tk p<wp«*t«. ;*dn(« Itino m morebitno UtMji« M«ttM pofojito mv»»l(ciiitig KO 0«Lwi tet dodftcK k »roipektu inv«siicitti>« dru lM
KO 0«Lui»vl«9«l«Ut v Republiki SMv«niii M na volto t MCebjU Bi
VredAMl tftlnlc podlkUtfov KO OcLu«. tprtmcmM rredMttt (Mtuc. ntivtfi« vit&OA« tirotkf Ittvtte vtuurih <»«lnk pov»m«xfl*94 poaikt*« KO 0«U* bomo dn»*no ODja»li*li m lolfini
»luni wwwfin«i>c(u-<ock4,x. v c«oo«Ju riB*n<« m mofeMloin dfuflit« tffie»niMh t ve<|0 Mkt oo.
Circvet i>«l«>oir«'lnt«'(v»lioR«>».L-U47Lvx'*n <l«tnie/4rt)ri»wl*f: KO 9P0. tar;i>opwMnlliu druibJ. d,«. CtlovUa i»H* 206. Si-1000 LJub>i*nj. Siov«Ai>a
LON na Krcnj Informocijo:
04/2^)0.777, www.lon,st
potrošniški krediti doEiet
elektro, Gorenjska
S m o u s p e š n o in u r e j e n o pod je t je z d o l g o l e t n o
t r a d i c i j o n a p o d r o č j u d i s t r i buc i j e e lek t r i čne
e n e r g i j e . Z a s t a v l j a m o s i cilje in j ih u r e s n i č u j e m o .
S o d o b n a n o t r a n j a o r g a n i z a c i j s k a s t r u k t u r a
z a h t e v a d o d a t n e o d g o v o r n e in a m b i c i o z n e
s o d e l a v c e , z a t o v s v o j o s r e d i n o v a b i m o :
INŽENIRJA 2A NAČRTOVANJE IN NADZOR ( M / Ž )
z a o p r a v l j a n j e n a s l e d n j i h del : i
• o p e r a t i v n o o r g a n i z i r a n j e d e l a In n a d z i r a n j e
z a p o s l e n i h s p o d r o č j a p r i p r a v e d e l
• s o d e l o v a n j e pr i p o d r o b n e m n a č r t o v a n j u
i z v a j a n j a s t o r i t e v
• u s k l a j e v a n j e p l a n i r a n i h de l
• p r e g l e d o v a n j e in p r i p r a v l j a n j e p r o j e k t n e
d o k u m e n t a c i j e z a n a č r t o v a n j e
• p r i p r a v l j a n j e p o n u d b z a j a v n e r a z p i s e
• s o d e l o v a n j e pr i p r i p r a v l j a n j u p o g o d b z a
i z v a j a n j e s t o r i t ev
O d v o s p r i č a k u j e m o :
• v i s o k o s t r o k o v n o i z o b r a z b o
e l e k t r o t e h n i č n e s m e r i
• 6 0 m e s e c e v d e l o v n i h i z k u š e n j
• z a ž e l e n e i z k u š n j e iz p r o j e k t i r a n j a E E n a p r a v
• p o z n a v a n j e Z a k o n a o g r a d i t v i o b j e k t o v
• r a č u n a l n i š k o p i s m e n o s t
• v o z n i š k i izp i t B k a t e g o r i j e
• s p o s o b n o s t z a d e l o v t i m u
P r e d n o s t pr i izbir i b o d o ime l i k a n d i d a t i , ki ž e
i m a j o o p r a v l j e n s t r o k o v n i izp i t p o Z a k o n u o
g r a d i t v i ob jek tov .
INŽENIRJA ZA TELEKOMUNIKACIJSKE SISTEME I I ( M / Ž )
z a o p r a v l j a n j e n a s l e d n j i h de l :
• i zde lovanje projektn ih n a l o g in t ehn i čn ih rešitev
s p o d r o g a te lekomun ikac i j sk ih s i s t e m o v
• i z v a j a n j e p o s t o p k o v z a p r i d o b i v a n j e dovo l j en j
z a i z g r a d n j o in u p o r a b o t e l e k o m u n i k a c i j s k i h
s i s t e m o v
• n a č r t o v a n j e in v z d r ž e v a n j e
t e l e k o m u n i k a c i j s k i h s i s t e m o v in n a p r a v
• n a d z i r a n j e de l s p o d r o č j a
t e l e k o m u n i k a c i j s k i h s i s t e m o v
O d v a s p r i č a k u j e m o :
• v i s o k o s t r o k o v n o i z o b r a z b o
e l e k t r o t e h n i č n e s m e r i
• 3 6 m e s e c e v d e l o v n i h i z k u š e n j
• z a ž e l e n e i zkušn je s p o d r o č j a t e l e k o m u n i k a c i j -
s k i h s i s t e m o v
• z n a n j e a n g l e š k e g a a l i n e m š k e g a j ez i ka z a
s t r o k o v n e n a m e n e
• v o z n i š k i izpit B k a t e g o r i j e
• r a č u n a l n i š k o p i s m e n o s t
• n a t a n č n o s t in z a n e s l j i v o s t
P o n u j a m o v a m z a n i m i v o in i zz ivov p o l n o d e l o v n o
oko l je , s t r o k o v n o i z o b r a ž e v a n j e t e r s t i m u l a t i v n o
n a g r a j e v a n j e .
Z i z b r a n i m a k a n d i d a t o m a b o m o sk len i l i
p o g o d b o o z a p o s l i t v i z a d o l o č e n č a s e n e g a le ta
s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m z m o ž n o s t j o k a s n e j š e
z a p o s l i t v e z a n e d o l o č e n č a s .
P o n u d b e s k r a t k i m ž iv l jenjep i som in dokaz i l i
o i zpo ln jevanju p o g o j e v pošlj i te na j ka sne je d o
29 . 7. 2 0 0 5 n a na s l ov : E lektro G o r e n j s k a , d . d..
K a d r o v s k a s lužba , M i r k a V a d n o v a 3 a , 4 0 0 0 Kranj.
o
22 KMETIJSTVO [email protected]
Zbornica predlaga spremembe zakona K m e t i j s k o g o z d a r s k a z b o r n i c a p r e d l a g a
s p r e m e m b e z a k o n a o d o h o d n i n i .
CVETO ZAPLOTNIK
Kranj - V zbornici se zavze-majo za to, da bi zakon ob-ravnaval kmetijo kot celoto, z vsemi dejavnostmi in da bi na podlagi dohodka iz de-javnosti obdavčili le tista kmetijska gospodarstva, ki bi se registrirala kot samo-stojni podjetniki ali pravne osebe. Sedanji zakon o do-hodnini namreč med osnovne kmetijske dejavno-sti uvr^a le tiste kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so v celoti ali pretežno veza-ne na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, izključuje pa pridelavo vrtnin, izdelavo vina in oljčnega olja za pro-dajo, rejo perutnine, praši-čev in drugih živali, pri kate-rih reja ne temelji na prete-žno domači krmi, pridelavo okrasnih rastlin, semen in sadik, trsničarstvo, dreves-ničarstvo, čebelarstvo, do-pobilne dejavnosti in še ne-katere druge.
Ker dohodek, pridobljen na trgu, predstavlja le del do-hodka kmetije, drugi del pa so plačila na podlagi različ-
nih ukrepov kmetijske politi-ke, se v zbomid zavzemajo, da teh plačil ne bi posebej obdavčili, enako pa tudi ne investicijskih podpor (sred-stev Sapard, sredstev, pridob-ljenih na podlagi Enotnega programskega dokumenta), ki jih ne bi smeli šteti kot do-hodek.
Osnova za obdavčitev v kmetijstvu je katastrski do-hodek, novi zakon pa omo-goča kmetijam, ki vodijo knjigovodstvo, tudi obdavči-tev na podlagi dejanskih pri-hodkov. Po sedanjem zako-nu lahko uveljavljajo pri tem 25-odstotne normirane stro-ške, v zbornici pa predlagajo, da bi za dopolnilne dejavno-sti in dejavnosti, ki niso pre-težno vezane na uporabo kmetijskih zemljišč, lahko uveljavljale 70 odstotkov stroškov. V zbornici predla-gajo tudi višje investicijske olajšave. Kadar gospodinj-stvo ali agrarna skupnost z računi dokaže vlaganja v kmetijsko in gozdarsko de-javnost, naj se ji prizna olaj-šava v višini 35 odstotkov vlo-ženih sredstev.
GG Za vas beležimo čas WWW.COREN)SKICLAS.SI
REPUBLIKA
S L O V E N I J A © M I N I S T R S T V O Z A KMETIJSTVO,
G O Z D A R S T V O IN P R E H R A N O
Dunajska 56, 5 8 , 1 0 0 0 Ljubljana, Slovenija
OBJAVA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je maja 2 0 0 5 pričelo vzpostavl jat i ev idenco grafičnih enot rabe kmetijskih zemlj išč (CERK). Evidenca mora biti vzpostav-ljena d o konca letošnjega leta, ker bo že v letu 2 0 0 6 pred-stavljala obvezno podlago za izplačilo subvencij na površi-no. Vzpostavl janje te ev idence poteka tako, da posebe j usposobljeni strokovnjaki Upravnih enot, Sklada kmetij-skih zemlj išč in gozdov Republike Slovenije, Zavoda za gozdove Republike Slovenije, Geodetske Uprave Republi-ke Slovenje in Kmetijsko svetovalne s lužbe vabijo nosilce kmetijskih g o s p o d a r s t e v na usklajevalne sestanke , kjer skupaj določijo usklajeno evidenco rabe kmetijskih zem-ljišč za kmetijsko gospodarstvo .
Nosilci kmetijskih gospodars tev ste torej o s e b n o vabljeni na usklajevalne sestanke GERK-ov na eno izmed prej na-vedenih institucij. S seboj prinesite kopijo obrazca "C-pri-java zemlj išč v uporabi za 2 0 0 5 zbirne vloge za leto 2 0 0 5 " in vrisane enote rabe na grafičnih podlagah, ki ste jih pre-jeli na d o m .
P o m e m b n o je, zlasti pa je v v a š e m interesu, da se temu vabilu odzovete in se udeležite usklajevalnega sestanka v točno določenem terminu. Z n o v a vas žel imo opozoriti, da bo v prihodnjih letih izplačevanje subvencij na površino temeljilo izključno na s i s temu CERK.
Marija Lukačič Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Travna ruša za ozelenitev N a k m e t i j i p r i Z g o r n j e m J e n k u n a S p o d n j e m B r n i k u s e š e v e d n o u k v a r j a j o t u d i z g o v e d o r e j o i n
s p r i d e l o v a n j e m k r o m p i r j a , a v s e p o m e m b n e j š a d e j a v n o s t p o s t a j a g o j e n j e t r a v n e r u š e , s k a t e r o
je z a č e l m l a d i g o s p o d a r M i h a G r e g o r c .
CVETO ZAPLOTNIK
Spodnji Brnik - Miha izhaja iz delavske družine v Kranju, k Zgornjemu Jenku, kjer sta tedaj gospodarila še Lojze in Pavla KaUnšek, se je priženil pred štirinajstimi leti. "S kmetije ne bi dobili tako pridnega," pove Lojze za svo-jega zeta, ki je po izobrazbi strojni tehnik in je petnajst let delal v kranjski Planiki. Ko so v Planiki začeli odpu-ščati, je ostal doma na kmeti-ji, takrat je tudi v strokovni li-teraturi prebral članek o go-jenju travne ruše. Poklical je avtorja Gorazda Nastrana, sedanjega predsednika Združenja vzdrževalcev golf igrišč Slovenije, in ga prosil za več informacij in tudi za ogled njihovih zemljišč na Brniku. Pred šestimi leti so poskusno posejali travo na 1.500 kvadratnih metrih po-vršine, zdaj'jo gojijo na treh hektarjih, v prihodnjih dveh letih bodo površine povečali še za dva hektarja. Na kmeti-ji obdelujejo deset hektarjev lastne in nekaj manj kot dva hektarja najete kmetijske zemlje, imajo pa še štiri hek-tarje gozda. Redijo osem-najst goved - pitancev in krav dojilj, poleg travne ruše pri-delujejo še na treh hektarjih krompir in na dveh koruzo.
Travno rušo so najprej za-čeh gojiti v ZDA, nato tudi na evropskih tleh, pred pet-najstimi leti se je razširilo v
Miha Gregorc na travni ruži.
Slovenijo, kjer se s to dejav-nostjo resno ukvarjajo trije in za lastne potrebe še nekaj vrtnarjev. Gojenje ruše se je razvilo kot odgovor na vse večje potrebe po hitri ozele-nitvi vrtov, parkov, grobov, nogometnih igrišč in dru-gih objektov, še posebej pri-merna je za strma pobočja, kjer dež hitro spere seme. "Za pridelavo potrebujemo primerne površine, stalen vir čiste vode in mehanizaci-jo," razlaga Miha in poudar-ja, da travna ruša ni umet-na, ampak naravna trava.
vzgojena s koreninskim si-stemom in zemljo. Od setve do izrezovanja ruše, t. i. travnih preprog ("tepihov") mineta dve leti, v tem času jo v obdobju od marca do decembra kosijo vsak drugi dan. Na začetku so imeli probleme z vodo, a so jih re-šili, ko so naredili dve vrtini do podtalnice - prvo pred petimi leti za gojenje travne ruše in drugo lani za pride-lovanje krompirja in žit. Z obema lahko namakajo od devet do deset hektarjev zemljišč, zunaj njimega do-
sega ostaja tako le hektar na Zgornjem Brniku. Suša jim zdaj ne more več do "žive-ga", a ko se pojavi, Miha nima mirnih noči, ampak mora pogosto vstajati, pre-mikati namakalne naprave in kontrolirati vodo. Travno rušo izrezujejo s strojem, v kosih, ki so dolgi 60 in širo-ki 45 centimetrov ter debeli od dva do štiri centimetre, spomladi in jeseni so tanjši in poleti debelejši. Spomla-di se ukoreninijo v dveh ted-nih, poleti traja od šest do sedem tednov. "Najbolje je, da jih še isti dan, ko jih odrežemo, tudi položimo," pravi Miha in dodaja, da se v okviru dopolnilne' dejavno-sti na kmetiji ukvarjajo tudi z vzdrževanjem parkov, vr-tov in zelenih športnih povr-šin. Ker z izrezovanjem travne ruše stanjšajo sloj ro-dovitne zemlje, odvzeto prst nadomeščajo z novo, na hektar je navozijo približno petdeset tovornjakov oz. petsto kubičnih metrov.
"Gojenje travne ruše je tako posebna kmetijska de-javnost, da ne moremo kan-didirati za državna sredstva, ne za stroje in ne za plačila na površino," pravi Miha; žena Betka, ki je kot diplomi-rana ekonomistka zaposlena na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, pa pou-darja, da je to kapitalsko zelo intenzivna dejavnost, ki za-hteva veliko vlaganj.
Omejitve za dopolnilne dejavnosti P r e j š n j i t e d e n je z a č e l a ve l jat i n o v a u r e d b a o v r s t i , o b s e g u i n p o g o j i h z a o p r a v l j a n j e d o p o l n i l n i h
d e j a v n o s t i n a k m e t i j i .
CVETO ZAPLOTNIK
Kranj - Po tej uredbi so na kmetiji kot dopolnilne dejav-nosti dovoljene predelava kmetijskih pridelkov, medu, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov, pro-daja kmetijskih pridelkov in izdelkov z drugih kmetij ter drugje narejenih izdelkov iz lastnih surovin, turizem na kmetiji z gostinsko in drugo dejavnostjo, dejavnosti, po-vezane s tradicionalnim zna-njem na kmetiji, storitve in izdelki (oglarstvo, tradicio-nalno krovstvo s slamo, skod-lami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava podkev itd.), pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in goz-darsko mehanizacijo, opre-mo, orodji in živalmi ter da-
Kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, se morajo z novo uredbo uskladiti najkasneje do 1. januarja 2007.
janje le teh v najem, izobra-ževanje na kmetijah, zbira-nje in kompostiranje organ-skih snovi, ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib ter aranžiranje in izdelovanje vencev in šopkov iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rast-lin. Za posamezne vrste do-polnilnih dejavnosti veljajo količinske omejitve. Na kme-tiji lahko pripravijo na leto do 52 tisoč htrov piva, spečejo do 13,5 tone kruha, naredijo do dve toni potice, peciva in testenin, pridobivajo energi-jo iz obnovljivih virov iz kotla
ali generatorja nazivne moči do enega megavata, opravijo do 1.500 ur storitev s kmetij-sko in gozdarsko mehaniza-cijo ter vzgojijo in predelajo do tri tone sladkovodnih rib. Na kmetijah z nastanitvijo, na izletniških kmetijah in v vinotočih imajo lahko največ 60 sedežev in na kmetijah z nastanitvijo največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri tem pa skupno število ležišč ne sme preseči trideset. Kmetija, ki se ukvarja z do-polnilno dejavnostjo, mora imeti v lasti najmanj en hek-tar ali v zakupu najmanj pet hektarjev primerljivih povr-šin, razen za pridelavo medu in čebeljih izdelkov. Dopol-nilno dejavnost je treba regi-strirati še pred prvimi vlaga-nji, z njo pa se je dovoljeno začeti ukv^ati, ko je registri-
rana in so izpolnjeni vsi po-goji, ki jih določajo področni predpisi. Za pripravo piva na kmetiji je pogoj najmanj ena lastna surovina, za turizem na kmetiji obseg kmetijske dejavnosti, ki zagotavlja naj-manj 30 odstotkov lastnih surovin, za predelavo živil rastlinskega izvora najmanj polovica potrebnih lastnih surovin, za predelavo gozd-nih sortimentov in pridobi-vanje energije iz biomase najmanj petina, za predelavo živil živalskega izvora za ne-posredno prodajo končnemu potrošniku vse lastne surovi-ne in v drugih primerih naj-manj polovica. Pri dopolnilni dejavnosti prodaja pridelkov in izdelkov kmetij mora last-no "blago" predstavljati naj-manj 30 odstotkov celotne vrednosti prodaje.
FINANCE [email protected] 2 3
Brez glasovanja o razrešnici Uprava Petrola je na torkovi skupščini delničarjev še pred glasovanjem umaknila predlagani sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za lansko poslovanje.
CvFro ZAPLOTNIK
Ljubljani - Kap i ta l s ka d r u ž b a
(Kad ) i n S l o v e n s k a o d š k o d -
n i n s k a d r u ž b a ( Sod ) , k i sta
n e k a j več k o t 2 7 - o d s t o t n i
las tn ic i Petrola, sta de ln ičar -
j e m n a t o r k o v i s k u p S č i n i
predlagal i , d a b i p odp r l i n j u n
p r e d l o g , p o k a t e r e m u p r a v i
i n n a d z o r n e m u sve tu za po-
s lovanje v l a n s k e m letu n e b i
p o d e l i l i r a z r e š n i c e . K a d i n
S o d sta p red l og utemeljevala
s t em, da je d r u ž b a l an i z red-
n i m p o s l o v a n j e m u s t va r i l a
m a n j š i dob i ček kot p red l an i
i n da s o t e m u botroval i tud i
p r e v i s o k i i zda tk i za svetoval-
n e storitve. Š e posebej v i s o k o
se j i m z d i i zp lač i lo 4 3 6 m i l i -
j onov tolarfev l o n d o n s k i sve-
tova ln i d r u ž b i L e s g za š tud i -
jo b e n c i n s k i h se rv i sov v Itali-
ji. D e l n i č a r j i o K a d o v e m i n
S o d o v e m p r e d l o g u n i t i n i s o
g lasoval i , k e r je u p r a v a p red -
l o g s k l epa o podel i tv i razreš-
n i c e š e p r e d g l a s o v a n j e m
u m a k n i l a z d n e v n e g a reda;
to p a je s t o r i l a zato, d a s e
b o d o l a s f n i k i d o n a s l e d n j e
s k u p š č i n e l a h k o s e z n a n i l i s
p r a v i m i dejstvi. K o t s o v Pet-
r o l u z a p i s a l i v s p o r o č i l o z a
javnost, je b i l o l a M k o pos l ov -
KRAN) '
GBD lani za tretjino povečala število strank Deln ičar j i G B D G o r e n j s k e b o r z n o p o s r e d n i š k e d r u ž b e K ran j
s o s e na p o n e d e l j k o v i s k u p š č i n i s e z n a n i l i s p o r o č i l i o
l a n s k e m p o s l o v a n j u , podel i l i s o r a z r e š n i c o up rav i in n a d z o r -
n e m u svetu , b i l ančn i d o b i č e k razpored i l i v p r e n e s e n i d o b i -
ček, u sk lad i l i s tatut z z a k o n o m o t r gu v r e d n o s t n i h pap i r jev
In do l o č i l i s e j n i n e z a č l a n e n a d z o r n e g a sveta . K o t s o p o
s k u p š č i n i s po r oč i l i iz G B D , je d r u ž b a lani s k l en i l a v e č kot 17
o d s t o t k o v v s e h p o s l o v na L jub l jansk i bo rz i , p o veča l a š tev i lo
s t rank za 3 6 o d s t o t k o v in b i l a n č n o v s o t o n a 8 8 mi l i ja rd to-
larjev, us tvar i la d o b r i h 3 6 mi l i jard tolarjev p r o m e t a in več
kot d v a k r a t n o poveča l a p r o m e t na tujih t r g ih . C . Z.
n o leto e n o na jbo l j š i h v nji-
h o v i z g o d o v i n i . C e l o t e n do -
b i ček je do sege l 10,7 mi l i jar-
d e tolarjev i n je bil za dob r i
d ve tretjini višj i ko t predlan i ,
o p e r a t i v n i d o b i č e k pa je o b
iz loč i tv i vnapre j v r a č u n a n i h
s t r o š kov zna ša l 3,2 mi l i ja rde
tolarjev i n je bi l z a s e d e m od-
s totkov večji ko t leto prej. P r i
p r e o b r a z b i d r u ž b e ter š irje-
n j u po s l ovan ja n a no ve trge
s o del denarja n a m e n i l i tud i
za svetova lne storitve. S sve-
t o va l no h i š o M c K i n s e y s o v
z a d n j i h d v e h let ih sode lova l i
p r i r a c i ona l i z ac i j i m a l o p r o -
daje, l o g i s t i k e i n i z g r a d n j e
b e n c i n s k i h s e r v i s o v ter p r i
r eo rgan i zac i j i k o r p o r a t i v n i h
ftinkcij, p r i t e m pa u č i n k e
svetovanja v rednot i jo n a 1,7
mi l i ja rde tolarjev. S svetoval-
n i m a d r u ž b a m a Lecg i n D e -
loitte & T o u c h e s o sode lova l i
p r i š i r jen ju po s l ovan ja n a ita-
l i jansk i trg.
De ln ičar j i s o podp r l i pred-
l o g u p r a v e i n n a d z o r n e g a
sveta o i zp lač i lu d i v i dende v
v i š i n i 9 0 0 tolarjev (bruto) n a
de ln i co i n n a s p r o t o i p r ed l o g
Kada i n Soda . p o k a t e r em sta-
rega n a d z o r n e g a sveta n i s o
nagrad i l i z d e k l i c a m i v vred-
nos t i 5 0 4 m i l i j ona tolarjev.
KRANJ
Delničarji Gorenjskega tiska tudi o dividendi Deln ičar j i G o r e n j s k e g a t i ska b o d o n a četrtkovi s k u p š č i n i v
o s rednj i točki d n e v n e g a reda sklepal i o u p o r a b i l an s kega bi-
l ančnega dob i č ka v z n e s k u nekaj več kot 2 2 2 mi l i j onov tolar-
jev. U p r a v a in n a d z o r n i svet predlagata, da bi iz č i s tega dob i -
čka za leto 1 9 9 8 za d i v i dende namen i l i s to tolarjev na de ln i co
in da bi i m e t n i k o m deln ic izplačali d i v i d e n d o v 6 0 d n e h p o za-
s e d a n j u s kup š č i ne . Skora j 71 mi l i jonov tolarjev b i l ančnega d o -
bička naj bi n amen i l i za rezerve, o p r eo s t a l em pa naj bi od lo -
čili v p r i hodnj ih letih. N a s k u p š č i n i b o d o sk lepal i tud i o p o o b -
lasti lu uprav i za n a k u p lastn ih de ln ic d o n o m i n a l n e g a zne s ka ,
ki ne s m e presegat i de se t ine o s n o v n e g a kapitala. C . Z .
KRATKE NOVICE
U U B g A N A
Uprava in nadzorni svet brez nagrade Deln ičarj i d r u ž b e A d r i a A i r w a y s s o na s k u p š č i n i potrdi l i letno
po roč i l o z a lani, podel i l i r a z r e š n i c o up rav i In n a d z o r n e m u
svetu, spreje l i s k l ep o u p o r a b i b i l a n č n e g a dob i čka , i m e n o v a -
li revizorja z a revidiranje le tošn jega p o s l o v a n j a in i m e n o v a l i
tri n o v e č l a n e n a d z o r n e g a sveta. D r u ž b a je o b k o n c u lanske-
ga leta i m e l a nekaj m a n j kot 151 m i l i j onov tolarjev b i l ančne-
ga d o b i č k a , p o p r e d l o g u up r a ve in n a d z o r n e g a sveta pa s o ga
po l o v i c o n a m e n i l i za rezerve, d r u g o p o l o v i c o pa p renes l i v
p r i hodn je p o s l o v n o leto. U p r a v i in č l a n o m n a d z o r n e g a sveta
n i s o podel i l i nag rade . N o v i č lan i n a d z o r n e g a sveta s o po s t a -
li B r a n k o F r a n c G r o š I s S l o v e n s k i h že lezn ic , A l e š Veha r , za -
p o s l e n v d r ž a v n e m z b o r u , in dr. B o g d a n Z n o j iz d r u ž b e D o -
nit Te sn i t M e d v o d e , v s ve tu pa s o osta l i M i r j a n a G a s p a r i in
p r ed s t a vn i k a z a p o s l e n i h T o m a ž Pečn ik in D e a n a Potza. C . Z .
DOMŽALE
Izgubo naj bi pokrili z dobičkom iz prejšnjih let T r g o v s k a d r u ž b a Ve l e je l a n s k o p o s l o v n o leto k onča l a s 435
mi l i jon i to larjev č i s te i z gube . U p r a v a in n a d z o r n i s ve t p red -
lagata, d a bi jo pokr i l i z n e r a z p o r e j e n i m č i s t i m b i l a n č n i m
d o b i č k o m iz pretekl ih let, ki z n a š a 6 5 9 m i l i j onov tolar, in d a
bi o p r e o s t a l e m d o b i č k u od loč i l i v p r i h o d n j i h letih. De l n i č a r -
ji b o d o o t e m p r e d l o g u od loča l i n a s k u p š č i n i 1. a v g u s t a , k o
naj bi s k l epa l i tud i o s p r e m e m b i s tatuta, razreš i tv i d v e h čla-
n o v n a d z o r n e g a sveta in vključitvi d r u ž b e Ve le v d r u ž b o S T P
L e a s i n g iz Ljubl jane. C . Z .
KRAN)
Ob najetju stanovanjskega posojila še nagrada P o s o j i l o j e m a l c i , ki b o d o v t e m In p r i h o d n j e m m e s e c u v
V o l k s b a n k • L judsk i b ank i najeli s t a n o v a n j s k o poso j i l o , b o d o
prejeli t u d i p r ak t i čno n a g r a d o . N a g r a d a je o d v i s n a o d v i š i n e
posoj i la , p r i najetju več kot dvaj set m i l i j o n o v tolarjev p o s o -
jila b o d o prejeli š e n o v skuter . C . Z .
ž
« <2-
S 1
C je
O- S ' ' a §
^ Z:-
1 cg <0 Jž : t^ <N C •
C 0 <3
'<D
n c" S o «
s
e o o
t) S
E
i I
il . 3 2
s
a a.
Gorenjski Glas Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXVIII 15. julija 2 0 0 5 Številka 22
VSEB INA
OBČINA NAKLO
ODLOK O O B Č I N S K E M LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA P5/16-A (LPKF)
OBČINA ŠENČUR
SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
OBČINA NAKLO OačtNA NAKLO GlAVNA CESTA M 4307 NAKLO
N a podlagi 7 2 . č lena in prvega ods tavka 171. č lena Z a k o n a o urejanju p ros -tora (Uradni list R S št. 1 1 0 / 0 2 . 8/03 -pop r . in 5 8 / 0 3 - Z Z K - 1 ) . 11. č lena S t a -tuta O b č i n e Nak lo (Uradni vestnik Go ren j s ke št. 2 9 / 0 3 ) in P rog rama pripra-ve o b č i n s k e g a lokaci jskega načrta za o b m o č j e P 5 / 1 6 - a ( LPKF ) (Uradni vestnik Gorenj ske št. 3 3 / 0 4 ) je O l jč insk i svet O b č i n e Nak lo na svoji 3 . iz-redni seji dne 11. julija 2 0 0 5 sprejel:
ODLOK
O OBČINSKEM LOKACUSKEM NAČRTU OBMOČJA P 5/16-a (LPKF)
H. Opis območja
I. Splošne določbe
1. č len (Predmet od loka)
S tem o d l o k o m s e v s k l adu s prostorsk imi sestav inami d o l g o r o č n e g a in d ružbenega plana za območ je O b č i n e Nak l o (Uradni vestnik Gorenj ske št. 2 3 / 0 4 ) , sprejme obč insk i lokacijski načrt za območ je P 5 / 1 6 - a ( L P K R (v nadaljnjem besedilu lokacijski načrt), ki g a je izdelalo podjetje Domplan, d. d., B le iweisova 14, 4 0 0 0 Kranj. št. projekta U D / 3 7 4 - 6 3 / 0 4 , april 2 0 0 5 .
2. č len (Vseb ina lokac i j skega načrta)
Lokacijski načrt vsebuje:
1. Besedilo, ki obsega: 1.1 o p i s prostorske ureditve, ki s e načrtuje z lokacijskim načrtom; 1.2 ureditveno območje; 1.3 umestitev načrtovane ureditve v prostor; 1.4 z a snovo projektnih rešitev, prometne, energetske, komuna lne in
d ruge infrastrukture; 1.5 rešitve in ukrepe za v a r o v ^ j e okolja, ohranjevanje narave,
varstvo kulturne ded i šč ine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
1.6 rešitve in ukrepe za obramtjo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
1.7 načrt parcelacije; 1.8 etapnost izvedbe ter drugi pogoj i in zahteve za izvajanje lokacij-
s k e g a načrta; 1.9 usmeritve za določitev meril in pogojev p o prenehanju
veljavnosti lokaci jskega načrta.
2. Kartografski del. ki vsebuje:
A. Načrt namenske rabe prostora, ki g a sestavljajo listi: A. l . I z sek iz kartografskega dela p ros to r skega plana O b č i n e Nak lo
z vrisanim območ jem lokacijskega načrta merilo 1 : 5 0 0 0 A . 2 . L e g a prostorske ureditve v š i r š em območ ju merilo 1 : 1 0 0 0 A . 3 Geodet sk i načrt merilo 1 : 5 0 0 8. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije,
merilo 1 : 5 0 0 C. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor, ki ga sestavljajo listi: 0.1. Načrt ureditve območ j a merilo 1 : 5 0 0 0 . 2 . Rešitve prometne, energetske, komuna lne
in d r u ge infrastrukture merilo 1 : 5 0 0 0 . 3 . Prerezi merilo 1 : 5 0 0
3 . č len (Op i s prostorske ureditve)
Z lokacijskim načrtom s e določajo merila in pogoji z a p ros to r ske ureditve oz i roma gradnje objektov v območ ju urejanja P 5 / 1 6 - a ( LPKF ) . O b m o č j e lezi m e d državno cesto R2 - 411 / 1 4 2 8 Polica-Podtabor. ot>činsko javno potjo J P 7 8 1 2 3 1 P ivka-Gramozn ica in stanovanjsk im naseljem Pol ica. J ugoza -h o d n o o d območ ja urejanja poteka struga regul iranega potoka Dupeljščica. O b m o č j e je namenjeno proizvodnji, pos lovnim in sk lad i ščn im dejavnostim ter storitvam (P) s pr ipadajočo g o s p o d a r s k o infrastrukturo. Ta od lok do l oča merila in pogoje za prostorske ureditve v s e v e r n e m delu o b -močja urejanja (I. etapa). Mer i la in pogoji za prostorske ureditve na južnem delu območ j a (II. etapa) ter n a območ ju predvidene rekonstrukcije javne poti b o d o do ločen i s sprememt>o tega lokacijskega načrta oz i roma z novim lokacijskim načrtom.
4 . č len
(Ureditveno območje) >
Ureditveno območ je lokac i j skega načrta je v urbanistični z a snov i Nakla, pros tor ska enota z o znako P 5 / 1 6 - a ( L P K R . O b m o č j e o b s e g a zemljišča in dele zemljišč pare. št. 1 5 2 , 4 17/3 , 417/4 , 4 17/5 , 417/1 . 150/1 , 151/1, 1 50/3 , 1 5 0 / 4 , 4 3 7 / 1 0 , 4 3 7 / 3 v s e k. o. Pivka, na katerih s o načrtovani trajni objekti vključno s površ inami potrebnimi za njihovo n e m o t e n o delova-nje. Površ ina območ ja je približno 1 ,35 ha. Ureditveno območ je o b s e g a tudi zemljišča, na katerih s o predvideni p o s e -gi oz i roma gradnje izven območ ja iz prejšnjega odstavka zaradi realizacije predvidenih prostorsk ih ureditev na območju.
III. Umestitev prostorske ureditve
5. č len (Op i s vplivov in povezav s sosednj imi območji)
Nač r tovana p ro s to r ska ureditev je predv idena v v e č i noma š e nepoz idan večji komp lek s zemljišč, ki s o namenjena so rodn im dejavnostim (proizvod-nja, sk ladiščenje storitve). Z a njeno realizacijo je treba dograditi obs toječo infrastrukturo, ki b o de loma vplivala n a so sedn ja območja .
6 . č len (Op i s rešitev načrtovanih objektov in površin)
Načr tovana je gradnja po s l o vno p ro i zvodnega objekta investitorja L P K F , d. o. o.. Zgorn je Je ze r s ko 3 2 , 4 2 0 6 Zgornje Jezersko. V objektu b o izvajana dejavnost izdelave in razvoja lasersk ih strojev za izde-lavo tiskanih vezij. Objekt b o lociran na zemljišču pare. št. 1 5 2 k. o. Pivka in b o vzporeden s parcelno mejo m e d zemljišči pare. št. 1 5 2 in 4 3 3 k. o. Pivka (državna ce -sta). Gradnja objekta je predvidena v dveh fazah in sicer: 1. faza - tlorisne dimenzije 5 1 , 0 0 x 1 6 , 0 0 - 2 1 , 0 0 m 2. faza - tlorisne dimenzije 2 0 . 0 0 x 2 1 , 0 0 m. Objekt bo v i š insko razgiban in t>o de lno pritličen, delno pa e n o - oz i roma dvonads t ropen (P. P + 1 . P+2 ) . Mak s ima lna višina objekta b o + 1 2 . 5 0 m nad viš ino pritličja. Kota pritličja b o na višini 3 9 6 , 3 0 m n m in b o ertaka višini te-rena pri predv idenem uvozu na parcelo. N a severovzhodni in severovzhodni strani s o predvideni nadstrešk i v širini 3 . 0 0 m.
IV. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje In gradnjo
7. č len (Vrste gradenj)
Dopu s tne s o naslednje vrste prostorsk ih ureditev in gradenj: . - gradnja n o v e g a objekta, - gradnja in ureditev zunanjih površ in (parkirišče, manipulacijske površine,
zelenice), - gradnja g o s p o d a r s k e javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi. - gradnja infrastruktumih priključkov za potrebe n o v e g a objekta. - gradnje in postavitve pomožn ih objektov, - gradnja ograje.
00 ir\ < O 2 o
0 1
N
Št . 2 2 - 1 5 . VII. 2 0 0 5 U R A D N I V E S T N I K G O R E N J S K E Š t ran 2
8 . č len (Pogoji za arhitektonsko oblikovanje)
Obl ikovanje objekta bo izkazovalo po s l o vno oz i roma pro izvodno n a m e m -bnos t objekta, za razliko o d stanovanjskih objektov na jugovzhodni strani. Uporabljeno b o d o s o d o b n i elementi arti itektumega oblikovanja: ravna stre-ha oz. minimalni nak lon strešin. de lno zazelenjene in tlakovane terase, fasa-de v kombinaciji steklenih, betonskih, ometanih, lesen ih ali pločevinast ih površin. N a objektu je dopus tna postavitev table z logotipom podjetja.
9 . č len ( Lega objekta na zemljišču)
Gradt>ena linija objekta b o vzporedna s parce lno mejo m e d zemljišči pare. št. 1 5 2 in 4 3 3 k. o . Pivka in b o o d nje oddaljena 1 6 . 0 0 m. F i k sna t o č k a ob -jekta (severni vogal) b o o d meje proti zemljišču pare. št. 1 5 5 / 1 k. o . P i vka oddaljena 8 6 , 2 0 m. Varovalna ograja je lahko postavljena na mejo gradt>ene parcele. Z viširK) in lego ograja o b ces tah ne s m e sega l i v polje preglednosti.
10. č len (Ureditev okol ice)
V okviru g r adbene parcele b o d o zgrajene parkirne površ ine za pot rebe za-pos len ih in strank ter manipulativne površ ine za potrebe dostave. D r u g e proste površ ine na robovih g r adbene pansele b o d o zazelenjene z u p o r a b o avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
V i š i n ska razlika m e d zunanjimi površinami o b objektu ter višje ležečim tere-n o m o b državni cest i b o p r e m o š č e n a z oporn im z idom ali z utrjeno brežino.
11. č len (Gradbene parcele)
Velikost in oblika g radben ih parcel ter javnih površ in v ce lotnem ureditve-n e m območ ju je razvidna iz načrta B) Načrt ureditvenega območ ja z načr -tom parcel.
V Zasnova gospodarske infrastrukture
12. č len
Načr tovane rešitve s potekom prometne, energetske, komuna lne tn d r u g e g o s p o d a r s k e infrastrukture s o razvidne iz načrta št. 0 ) 2 . Načrt komuna lne in prometne ureditve. Mikrolokacije vstopov po samezn ih priključkov lahko odstopajo o d prikazanih in tx>do natančno do l o čene s projektom za pcido-bitev g r a d b e n e g a dovoljenja. Načr tovana komuna lna op rema g r adbene parcele o b s e g a : dovoz, javni vo-d o v o d za sanitarno in požarno vodo, kanalizacijo, elektriko, plin. telefon ter ravnanje z odpadki .
1. Ceste in druge prometne površine Ureditveno območje ne b o imelo n e p o s r e d n e g a priključka na državno ce -sto R 2 4 1 1 - 1 4 2 8 Pol ica-Podtabor, a m p a k b o napajano po s r edno p reko o b -stoječe obč i n s ke ceste - javne poti J P 7 8 1 2 3 1 P ivka-Gramoznica, ki pote-ka skoz i območje . O b č i n a Nak lo načrtuje rekonstrukcijo le ces te s priključ-k o m na novozgra jeno ce s t o Po l ica-Exoterm ter v podal j šku novog radnjo ce s tne povezave skoz i pos lovno c o n o v gradnji r ^ predv ideno krožno križi-š č e na državni cesti. Priključek na g r adbeno parcelo je predviden v z a h o d n e m delu in je obl iko-van tako. d a o m o g o č a uvoz in izvoz z vlači lcem z a potrebe dostave.
2. Preskrba z vodo Z a potrebe napajanja p redv idenega objekta s san i tarno in prot ipožarno v o d o b o zgrajen vodovodn i priključek na primarni v o d O l O O P ivka-Okrog lo, katerega izgradnja je predvidena o b izgradnji predv idenega krožišča. N a vodovodn i priključek tx> vezano tudi hidrantno omrežje z d vema n a d z e m -nima hidrantoma (eden na zahodnem, e d e n pa na v z h o d n e m delu parcele).
3. Odvajanje odpadnih voda O d p a d n e v ode iz objekta b o d o odvajane prek kanal izacijskega priključka na fekalno kanalizacijo, ki poteka v trasi ces te pos lovne c o n e južno o d kroži-š č a s priključkom na glavni zbiralnik GZ-7, ki je speljan v čistilno napravo v Zarici (Me s tna obč ina Kranj). Zaradi v iš inske razlike ter prečkanja vodo toka p o d s t rugo b o kanalizacijski priključek izveden kot tlačni v o d s č rpa l i š čem severovzhodno o d objekta.
P o izgradnji sekundarnega kanalizacijskega omrežja v trasi bodoče lokalne ce-ste bo izveden gravitacijski priključek na kanalizacijo in črpališče opu ščeno . M e t e o r n a voda z utrjenih površ in t>o odvajana v ponikanje ali v potok p red-h o d n o o č i š č e n a v lovilcu olj. Č i s ta meteorna voda s strehe objekta bovpo-nikovalnice ali potok speljana nepo s redno .
4. Preskrba z električno energijo 4.1 Ruš itev daljnovoda
Obstoječi 2 0 k V daljnovod ( D 0 3 3 0 ) s e poruš i in nadomest i z kab lovod-n o povezavo v kabelsk i kanalizaciji.
4 . 2 K a b e l s k a kanal izacja Kanalizacija b o po ložena vzporedno z državno ce s to o d transformator-s k e postaje T P Pol ica zgornja na zemljišču pare. št. 1 6 5 / 2 k. o . Pivka d o obs to ječega d r o ga na levem bregu potoka Dupel j šč ica na zemljišču pare. št. 4 3 7 / 1 0 k. o. Pivka.
V isto kak>elsko kanalizacijo b o potožena tudi n izkonapetostna poveza-va o d T P Pol ica z g c m j a za potrebe napajanja novega objekta z elektri-č n o energijo. Predmet lega lokacijskega načrta je rušitev daljnovoda in izgradnja kabel-s k e kanalizacije od ot>stoječega d roga na zemljišču pare. št. 4 3 7 / 1 0 d o jugovzhodne meje g radbene parcele predvidenega objekta.
5. Plinovodno omrežje Plinski priključek b o izveden z načr tovanega 1 -ba r s kega pl inovoda š i roke potrošnje, ki b o potekal p o severni strani državne ceste. Prečkanje državne ce s te b o izvedeno s podbijanjem. V primenj, da b o predmetni objekt zgra-jen pred izgradnjo p l inovodnega omrežja, je na v z h o d n e m delu g r adbene parcele možna z a č a s r ^ postavitev pl inske cisterne. '
6. Telekomunikacijsko omrežje Telekomunikacijsk i priključek b o vezan na obs to ječe te lekomunikac i j sko omrežje v pos lovn i cor^i južno o d krožišča.
7. Ravnanje z odpadki Pri obratovanju objekta bo<k> nastale naslednje vrste odpadkov : nevarni od -padki, nenevarni odpadk i in mešan i komunalni odpadki . Nevarne odpadke je treba na izvoru zbirati l o čeno v o z n a č e n e p o s o d e in jih hraniti v ust reznem z a č a s n e m sk lad i šču d o odvoza. Z a odvoz nevarnih od -padkov je trefca skleniti pogodtx> s poob l a š čen im zbiralcem. odstranjevaK c e m ali predelovalcem.
De l ce železnih in barvnin kovin je tret>a zbirati in oddajati zbiralcem s ekun -darnih surovin za recikliranje. S e k u n d a r n e surov ine s o o d p a d n a embalaža in leseni odpadki , ki s e lahko znova uporabijo. O d p a d n o emt)alažo je treba zbirati l očeno p o vrstah emt^alaže (plastičr^, le sena in kov inska embalaža) in jo odvažati p o poob la š čen ih zbiralcih n a recikliranje. Nenevarni odpadki , ki b o d o nastajali v objektu, s o p redv sem izrabljena bru-silna telesa in brusn i materiali. O d p a d k i s e lahko odlagajo na odlagal i šču za nenevarne odpadke . Z a v s e odpadke , ki s e odlagajo na odlaga l i šče nene -varnih odpadkov in s e f>e razvrščajo m e d m e š a n e komuna lne odpadke , je treba izdelati o c e n o odpadka , s katero s e potrdi primernost odpadkov za odlaganje na odlaga l i šče za nenevarne odp>adke. Odvažanje komunaln ih odpadkov in njim podobn ih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti je organizirano. Z a obravnavani objekt je treba zagotoviti ustrezne zabo.nike za zbiranje mešan ih komunaln ih odpadkov.
8. Vodnogospodarske ureditve V v o d n e m in pr iobalnem zemljišču regulirane st ruge Dupel j šč ica (Žlebniea) širine 5 , 0 0 m o d zgorn jega roba brežine s o predvideni le začasn i p o s e g i za izvedbo po samezn ih infrastruktumih objektov in naprav, in s icer: - rušitev daljnovoda in izgradnja v i sokonapetos tne kabe l s ke kanalizacije
d o obstoječega d r o ga o b strugi potoka, - izgradnja v odovodnega priključka d o pr imarnega vodovoda. - položitev fekalne kanalizacije in telekomunikacijskega kabla p o d s t rugo
potoka. Dopu s t na je ureditev izpustov čiste meteorne v ode v potok. Ohraniti je treba celotno ob režno vegetacijo in s t rugo potoka, tako da b o o m o g o č e n naravni razvoj potoka. Zasipavanje, odlaganje o d p a d n e g a grad-b e n e g a in i zkopanega materiala na pribrežna in vodna zemljišča ni dovolje-no. N a pr ibrežnem zemljišču ni dovoljeno postavljati ovir, ki bi preprečevale prost p rehod o b vodotoku.
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kul-turne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
13. č len 1. Varstvo okolja Pri projektiranju in gradnji objektov in naprav je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki izhajajo iz strokovne o c e n e obremenitve okolja za zrak in hrup s sp lošn imi ukrepi z a varovanje po samezn ih prvin. Iz navedene strokovne o c e n e izhaja, da gradnja pro izvodno po s l o vnega ob -jekta L P K F o b upoštevanju predlaganih ukrepov in dnjg ih predpisov, ki ure-jajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, n e b o p re seg l a d o p u s t n e stopnje obremenjevanja okolja.
Vplivi na okolje v č a s u gradnje t>odo č a s o v n o omejeni in s e b o d o pojavljali m e d gradnjo infrastruktumih priključkov ter v č a s u gradnje stavbe.
RADOSTI ŽIVLJENJA [email protected] 2 5
Breskve BORIS BERGANT
Z a p r i p r a v o je s k o r a j v s e -
e n o , al i i z b e r e m o b r e s k v e ali
n e k t a r i n e , sa j s o p r e p r o s t o
z a m e n l j i v e . N e k t a r i n e s o ne -
k o l i k o čvrstejše, p o v s e m zre-
le p a s o t a ko te ko t o n e m e h -
ke, ze l o o k u s n e i n s la s tne. S o
ze l o d o b r o d o š l a s e s t a v i na po -
l e t n i h s o l a t i n d r u g i h jed i .
L a h k o j ih u p o r a b l j a m o s veže
a l i pa i z n j i h i z d e l u j e m o so -
ko ve , k o m p o t e , m a r m e l a d e ,
jUi s u š i m o i n z a m r z u j e m o .
L e k a d a r u p o r a b l j a m o po lov i -
ce, u p o r a b i m o b r e s k v e , k e r
s e lažje loči jo o d košč i ce . Z a
n a k u p p a s i je v r e d n o v ze t i
ča s i n i z b r a t i na jbo l j še . Na j -
l ep ša r d e č e - o r a n ž n a ba r va k o -
ž ice š e n i dovol j , d o b e r s a d e ž
s e p o n a š a s p r e k r a s n i m v o -
n j e m , na jbo l j p a z o d l i č n i m
o k u s o m ; p r e i z k u s torej velja.
V slanino ovite breskve na žaru
Potrebujemo: 6 breskev, 24 tankih rezin mesnate in dim-Ijene slanine. 24 zobotrebcev
B r e s k v e d o b r o o p e r i t e i n
j ih razde l i te n a četrt ine. V s a -
k o č e t r t i n o b r e s k v e ov i j te s
s l a n i n o i n jo p re šp i č i t e z z o -
b o t r e b c e m , d a s e s l a n i n a
m e d p e k o n e odv i j e . T a k o
p r i p r a v l j e n e b r e s k v e z v s e h
s t r an i d o b r o opec i te n a ž a r u ,
l a h k o p a t u d i k a r v p o n v i .
Z r a v e n s e z e l o d o b r o p o d a
k r o m p i r j e v p i re, l a h k o p a j ih
p r i p r a v i t e t u d i k o t p o p e s t r i -
tev p o l e t n e g a p i k n i k a k j e v
na rav i .
Piščančja bedra z breskvami in curryjem
Potrebujemo: 5 piščancih be-der, J žlice oljčn^a olja, 2 čebu-li, 3 breskve, ržlico moke, 1 Hi-co cunyja v prahu, 1 brizg ta-basca, sol, sveie mleti beli poper
P i š č a n č j a b e d r a na t r i t e s
so l jo i n p o p r o m . V p o s o d i se -
grejte o l j č n o olje, n a n j e m z
v s e h s t r a n i z a p e d t e b e d r a ,
n a t o p a j i h p r e l o ž i t e n a k r o ž -
n i k . N a p r e o s t a l e m o l j u p o -
p e d t e š e n a p e t i n e n a r e z a n e
o p r a n e b r e s k v e i n j i h p r a v
t ako p re l o ž i t e n e k r o ž n i k . N a
p r e o s t a l e m o l j u p rep raž i te š e
s e s e k l j a n o č e b u l o i n jo, k o
z a r u m e n i , p o t r e s i t e z ž l i c o
m o k e , p r i m e š a j t e i n zalijte s
3 d l k o k o š j e j u h e a l i v o d e .
O m a k o z a č i n i t e s so l jo, p o p -
r o m , taba . scom i n c u r r y j e m v
p r a h u , v a n j o dajte p i š č a n č j a
b e d r a i n b r e s k v e ter v s e s k u -
paj d u š i t e š e 3 0 m i n u t . B e -
d r a n a l o ž i t e n a k r o ž n i k e , j ih
ob l o ž i t e z b r e s k v a m i , pol i jte
z o m a k o i n pos t rez i te z d u š e -
n i m r i ž e m .
Breskvine rezine
Potrebujemo: 4 jajca, 30 dag sladkorja, 10 dag olja, 1 dl vode, 25 dag moke, 1 pecilni prašek, 1 zavitek vanilijevega sladkoija, 1 kg breskev ali nek-tarin, 3 dag masla za pekač, sladkor v prahu za potresanje
R u m e n j a k e i n p o l o v i c o
s l a d k o r j a p e n a s t o u m e š a j t e .
Pr i l i j te olje i n v o d o , p o l a g o -
m a p r i m e š a j t e š e m o k o s pe-
c i l n i m p r a š k o m i n v a n i l i n
s l a d k o r . D o d a j t e š e s n e g i z
be l jakov, v ka te rega s te vtepl i
p reo s ta l o p o l o v i c o s l adkor ja ,
i n v s e s k u p a j n a r a h l o z m e -
šajte. T e s t o v l i j te v d o b r o z
m a s l o m p o m a š č e n p e k a č ,
s e g a naj tri c e n t i m e t r e v i s o -
k o , i n p o n j e m n a l o ž i t e n a
k r h l j e n a r e z a n e b r e s k v e . V
n a 1 8 0 ° C og re t i p e č i d p e d t e
4 0 m i n u t O l i l a j e n o na rež i t e
n a p o l j u b n o v e l i k e r e z i n e ,
potres i te s s l a d k o r j e m i n po -
strezite.
Breskve v vinu
Potrebujemo: 5 zrelih bres-kev, 3 žlici sladkoija, 3 dl bele-ga aromatičnega vina (rumeni muškat ali ...), 1 dl vinjaka, 1 žlico jedilnega škroba
B r e s k v e r azpo lov i te i n o l u -
pite. Na j l až je s e lup i jo , če j ih
z a p o l m i n u t e po lož i t e v vre-
lo v o d o i n k o ž i c o p r e p r o s t o
slečete i z b re s kev . Prel ijte j ih
z v i n o m i n v i n j a k o m ter j ih
s l adka j te . N a š t e d i l n i k u v s e
s k u p a j zavr i te i n b r e s k v e ta-
k o j o d s t r a n i t e i z o m a k e . V
v re lo o m a k o vlijte v e n e m de-
d l i t r u v o d e raz top l jen jed i ln i
š k r o b , d o b r o p rev r i te i n pre-
lijte p r e k b re s kev . K o s e v s e
s k u p a j o M a d i , b r e s k v e na l o -
žite v s kode l i ce , j ih prel ijte z
v i n s k o o m a k o i n o k r a s i t e s
t e p e n o s l a d k o s m e t a n o .
m ZELENO IN CVETOČE I C O R P A V L I Č
Bogastvo cvetja P r e n e k a t e r a h i š a n a G o -
r e n j s k e m je v t e h n e p r e več
v r o č i h d n e h odeta v cvetje: i n
to d o b e s e d n o . T a k o z o k e n -
s k i h po l i c k o t z b a l k o n o v v i s i -
jo s l a p o v i r a z n o b a r v n e g a
cvetja. T o k r a t p a s m o p o s n e -
l i h i š o , k i s e je o d e l a v r o z a
c v e t o v e b r š l i n k i n s u r f m i j .
Z d e n k a i n A n d r e j A l j a n č i č i z
P o d b r e z i j s ta s i n a m r e č z a
b a l k o n e n a h i š i letos i zb ra l a
r o z a b a r v o i n u č i n e k je e n -
k ra ten . V s e , k a r rečeta, je: Ja,
p a š e j i m . S e v e d a p a b r e z
s k r b n e n e g e i n o b i l n e g a za l i -
v a n j a n e g re . P r a v p o s e b n o
p o z o r n o s t p o s v e č a t a p r a v i m
g o r e n j s k i m n a g e l j n o m , k i
j i h s a m a v z g a j a t a i z p o t a k -
n jencev . P r v e v r š i č k e je g o s -
p a Z d e n k a d o b i l a o d n e k e
g o s p e i z B o h i n j a i n i z teh je
v s a k o leto v z ga j a l a n o v e s ad i -
ke, t a ko d a j i h je letos ž e k a r
z a 15 k o r i t N e s a m o d a v t e m
č a s u o b i l n o cvetijo, t u d i l epo
d i š i jo . I n n a p r a v o m e s t o s o
p o s t a v l j e n i : n a d o p o l d a n -
s k e m i n p o z n o p o p o l d a n -
s k e m s o n c u . N a s l i k i s o d v o -
le tne s a d i k e , k i tako le b o g a t o
svetijo. P o s a d i t a j i h v m e š a -
n i c o d o m a č e i n k u p l j e n e
zeml je , k i ji d o d a t a n e k a j do -
m a č e g a k o m p o s t a . C e z leto
p a j ih d o g n o j u j e t a d v a k r a t te-
d e n s k o .
N a v r t u i n o k r o g h i š e je š e
v e l i k o v r s t r o ž , k i s o v r e d n e
o b č u d o v a n j a : d v a 1 0 - l e t na
a s p a r a g u s a , k i s ta ko t z e l e n a
s l a p o v a p o s t a v l j e n a o b v h o -
d u , i n m a r k a n t n e s t e b e l n e
p o s o d o v k e : l a n t a n e , m o d r i
k r o m p i r j e v e c i n f uk s i j e . N e -
Hiša odeta v roza cvetove. / F««: T,« DOH
ka j p o s e b n e g a je n a r a v n i
s k a l n j a k . P o s e b n o s t v r ta s o
t u d i s t a ra o b ž a g a n a d r e v e s a
n a v i š i n o p r i b l i ž n o d v e h me t -
rov, n a k a t e r i h " ra s te jo " rože.
N a e n e m s o p r i t r j ene p o s o -
de, p o s a j e n e s b a k o p o , m i -
m u l u s o m , b i d e n s o m , s u r f i -
n i j o , b e l i m k r o m p i r j e v c e m ,
s k r a t k a r a z n o b a r v n a k o m b i -
n a d j a cvetov. D r u g o d r e v o p a
je o b r a s l o z g o z d n i m z i m z e -
l e n o m , tako d a s e deb l a s p l o h
n e v id i . V s a k o leto p o s a d i t a
5 0 0 s ad i k . P o s e b e n o k r a s s o
š e o b e š a n k e s f u k s i j a m i . Pre-
z i m u j e t a le nage l j ne , a spa ra -
g u s e , e n o l e t n e p a z a v r ž e t a .
Z a l i v a t a zjutraj d o d v e u r i s
p o s t a n o v o d o i z č r p a l k e i n
u č i n e k je tu. Ž e l i m o j i m a le,
d a b i še d o l g o i m e l a vese l je
d o rož , saj, k o t p r a v i A n d r e j ,
je ž e n j e g o v oče zb i r a l i n sa -
dU v s e m o g o č e ra s t l i ne i n to
veselje p r e n e s e l t u d i nan j .
KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA D O L E N C
Tedenski jedilnik Nede l j a - ko s i l o : g o v e j a j u h a z d r o b n j a k o v i m i fritati, d o m a č i
za j ček v z e l e n j a v n i o m a k i , peterš l l jev k r o m p i r , g l a v n a t a s o -
lata, p e h t r a n o v a po t i ca ; večerja: p a r a d i ž n i k v so l a t i s k o z j i m
s i r o m , z e l i S č n i k r u h .
P o n e d e l j e k • kos i lo : z e l e n j a v n a j uha , g o v e d i n a iz j uhe , t o p l a
d r o b n j a k o v a o m a k a , p e č e n k r o m p i r z m a j a r o n o m , s o l a t a z
ze l i š č i ; večerja: z a k r k n j e n a jajca v k is l i s m e t a n i , s o l a t a .
Torek - ko s i l o : r i žo ta z m o r s k i m i s a d e ž i , z e l e n a s o l a t a s p a -
r a d i ž n i k o m in baz i l i k o , m a r e l i c e v s a d n i k u p i s s k u t o i n s m e -
t a n o ; večerja: frtalja iz š p i n a č e , bl itve, z e l i š č in jajc, s o l a t a .
S r e d a - ko s i l o : z e l e n j a v n a j uha , k u m a r i č n a s o l a t a s k r o m p i r -
j e m , h r e n o v k e ; večerja: m a r e l i č n i c m o k i , k o m p o t .
Četrtek - ko s i l o : j u h a iz b u č k , p e č e n p i š č a n e c , r ad i č s k r o m -
pir jem, m a l i n e s s m e t a n o ; večerja: g l a vna ta so la ta z j e č m e n č -
k o m , r e z i n e k r a n j s k e k l o b a s e , k r u h .
Petek • ko s i l o : g r a h o v a k r e m n a j u h a , m o r s k i p e s p o p a r i š k o ,
m l a d k r o m p i r z ze l i š č i , z e l e n a s o l a t a ; večer ja : z r n a t k r u h s
s k u t n i m n a m a z o m , s t roč j i f i žo l v so la t i .
S o b o t a - ko s i l o : z e l i š č n a j u h a s k r u h o v i m i k o c k a m i , s v i n j s k a
p e č e n k a , p e č e n k r o m p i r s k u m i n o , m e š a n a so l a ta , m a r e l i č -
n a pita; večerja: m r z l a p e č e n k a s k i s l o o m a k o , k r u h .
Zakrknjena jajca v kisli smetani po babičino B e l o k r u h o v o š t r u c o n a r e ž e m o n a z a p r s t š i r o k e r e z i n e in j ih
z o b e h s t r a n i o p e č e m o n a m a l c e m a s l a v p o n v i ali n a s u h o
v t o a s t e r j u . N a t o j ih t e s n o z l o ž i m o v k o ž i c o in o b l i j e m o s
k i s l o s m e t a n o . N a v s a k o r e z i n o u b i j e m o p o e n o s u r o v o s v e -
ž e jajce, g a p o s o l i m o , p o p o p r a m o in š e n a k a p a m o s k i s l o
s m e t a n o . P o želji p o v r h u n a d r o b i m o ali p o t r e s e m o k a k š e n
p i k a n t e n s i r . K o ž i c o d e n e m o v p e č i c o . K o jajca z a k r k n e j o , j ih
p o n u d i m o s p o l j u b n o s o l a t o .
Zeliščni kruh 1 k g g r a h a m m o k e ali 5 0 d a g be le m o k e in 5 0 d a g o t r o b o v ,
4 , 2 d a g k v a s a (1 k o c k a ) , ž l i č ka s l a dko r j a , m a l o m l e k a , m l a č -
n a v o d a , s o l , 3 ž l i ce o l j č n e g a olja, k u m i n a s s t r t im p o p r o m ;
p e s t n a r e z a n i h o r e h o v in 2 ž l ic i b u č n i h s e m e n - go l i c , 10 d o
2 0 d a g o v s e n i h k o s m i č e v
Z e l i š č a : ve l i k š o p d r o b n j a k a , vej ica l u š t reka , neka j c v e t o v ko -
pra, m a l o m a j a r o n a , p e s t l i s t ov m e t e ( l a h k o t ud i m e l i s e , z e -
lene, peterš i l ja , k o r o m a č a , m l a d e č e b u l e , č e b u l n i h l i s tov i n
p o d o b n o , k a r i m a t e p a č pri rok i ) .
Iz m o k e o z . o t r o b o v v m l e č n i v o d i , s l a d k o r j u In 1 ž l ic i m o k e
v z h a j a n e g a k v a s a , t o p l e v o d e , olja, k u m i n e in p o p r a ter s o l i
( so l p o t r e s e m o o b r o b u m o k e , d a n e p r i d e takoj v s t ik s k va -
s o m ) z a m e s i m o t r d n o te s to . K o je d o b r o u g n e t e n o , m u d o -
d a m o s e s e k l j a n a z e l i š č a , r a h l o o p r a ž e n a n a n e k a j ž l i c a h
o l j č n e g a o l ja, ki s m o j i m d o d a l i š e k o s m i č e in j ih p r a v t a k o
op raž i l l . Č i s t o n a k o n c u d o d a m o š e n a r e z a n e o r e h e In g o -
lice. G n e t e m o t a k o d o l g o , d a s e v s i d o d a t k i d o b r o s p r i m e j o
s t e s t o m . T e s t o naj v z h a j a n a s o b n i t e m p e r a t u r i t a k o d o l g o ,
d a n a r a s t e š e z a enk ra t , n a t o g a p r e g n e t e m o , d a m o v n a -
m a z a n e p e k a č e ali m o d e l e , p o v r h u p o k a p l j a m o z o l j č n i m
o l j e m , g a r a z m a ž e m o p o t e s t u , p u s t i m o d a v z h a j a š e
enkra t , n a t o p a p e k a č e p o s t a v i m o v p e č i c o In p e č e m o pr i -
b l i ž n o e n o u r o pr i i 8 o d o 2 0 0 s t o p i n j a h C .
Z e l i š č n i k r u h s e l e p o o h r a n i t u d i v z a m r z o v a l n i k u . N a j b o l j e
je, d a p o v s e m o h l a j e n e g a n a r e ž e m o n a r e z i n e i n z l o ž i m o v
v r e č k e p o n e k a j k o s o v s k u p a j , k o l i k o r j ih p o t r e b u j e m o z a e n
o b r o k o z . z a e n d a n .
• R a d i o C e r k n o , d . 0 . 0 .
^ ^ I ^
R A D I ^ D M E V
P l a t i š e v a u l i c a 3 9 ,
5 2 8 2 C e r k n o
^ ^ I ^
R A D I ^ D M E V
T e l . : 0 5 / 3 7 3 4 7 7 0
F a x : 0 5 / 3 7 3 4 7 7 1
M.S, »7.Z. M .S . 103.7 MMI E - p o ž t a : UKV, STOtaOkRDS i n f o O r a d i o - o d m e v . n e l
Nova Skoda Octavia I Elegance - vsa oprema že za 3 .630.000 srr
N o v a S k o d a Fabla C o m b i s k l imo že za 2 . 3 0 0 . 0 0 0 SIT
| N O V l T E R I O S 4 x 4 , 5 S 5 5 ž e Od 4 . 0 9 2 . 0 0 0 S I T
kredit na po ložn ice kredit na po ložn ice
3 leta garancije ali
100.000 k i lometrov
Servis Stem Kranj d.0.0. Čir6e - š m i d o v a 1 3 Prodaja: 04/201 3 5 1 0 Servis : 04/ 2 0 1 3 5 1 2 info^servls-slem.si www,3ervis-slBm.sl
iZDePI.8l PfiOD/UA NOVIH IN RABUENIH VOZIL REZERVNI DELI PO UGODNIH CENAH, KLEPARSKE IN UČARSKE STORITVE
Vs«siov«nsM poital malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 iasopisov z vseli koncev Slovenije) Obišiite «rww.lzb«rl.sl. oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih te nikoli nI bilo tako udobno.
D E L O f J g i T O VESTHIK
Gorenjski Glas
primorske Mmnsh novice TEDNIK
26 ZANIMIVOSTI [email protected]
NA GORENJSKEM PRED 100 LETI
ANDRAŽ KALAMAR
P O V Z E T K I Č L A N K O V O G O R E N J S K I I N G O R E N J C I H
O D 8 . D O 15. JUL IJA 1 9 0 5
ŠKOFJA LOKA, 12. JULIJ 1905
Pogumni učitelj rešil utopljenca V tukaj šn jem m e s t n e m kopa l i š č u v reki So r i s e je v nedeljo
k opa l o več obč in s t va . M e d d r u g i m tud i dijaki z učiteljem
g o s p o d o m S l a v k o m F l i s om. Učitelj Fl is je m e d k o p a n j e m
začu l klic nekega dijaka, s toječega po leg k a m n o s e k a Itali-
jana F r ance s ca C a s a n o v e : " T u je pa n e k d o mrtev na d n u
v o d e ! " G o s p o d u F l i s u se je č u d n o z d e l o , k a k o m o r e j o
dot ičn ik i tako m i r n o zreti v g l o b o k t o l m u n m ne skoč i jo v
v o d o na p o m o č , a ko se je z a r e s z god i l a kaka nesreča. Z a t o
se je pogna l proti t o l m u n u in zares zapaz i v g l oboč in i treh
d o štir ih me t rov t rup lo z r a zk rečen im i r o kam i in n o g a m i .
Spus t i l se je h i p o m a za u top l j encem ter ga oprijel in ker m u
n ihče ni p o m a g a l , je šele v d r u g e m p o s k u s u s r e čno privedel
ne s rečneža na s u h o . M l a d e g a m o ž a s o takoj prepozna l i , bil
je A n t o n Do l i n šek , t rgovsk i p o m o č n i k iz Loke, toda ta ni več
d ihal in je bil že p o p o l n o m a t e m n o m o d r e barve. Učitelj Flis
se je takoj lotil oživljanja utop l jenca z d r gn jen jem p o te lesu
s k i s om. P o preteku skoraj pol ure je D o l i n š e k zadihal , nakar
s o ga v s e g a o m o t i č n e g a prepe l ja l i d o m o v . Pok l i c an i
zd ravn i k je dejal, d a je D o l i n š k o v o življenje v i se lo na nitki,
ker je imel pljuča že po lna v o d e . V s i ki s o bili navzoč i na
kopa l i š ču s o priče, kako je g o s p o d Flis z t veganjem svo jega
življenja rešil d r u g o življenje. P l emen i to delo!
N o z g o d b a pa s e tu Se ne konča . K a m n o s e k C a s a n o v a , ki je
prv i o p a z i l u top l j enca , je t a k o j na s l edn j i d a n v lož i l na
g lavar s tvo zah tevo za izp lač i lo nag rade za rešitev življenja,
češ, da bi brez njega bil D o l i n š e k mrtev. V s i pr i sotn i pa s o
videli, da je C a s a n o v a takrat k o bi mora l rešiti nes rečneža,
v s e le m i r n o opazova l , se p o č a s i oblekel in odše l . N a r a v n o s t
n e s r a m n o , če kdo, m o r a n a g r a d o dobit i p o g u m n i g o s p o d
učitelj S l avko Flis.
S V E T P R E D S T O LETI
PARIZ
ječa za pokvarjene sinove M a i s o n Paternelle s e imenu je na F r a n c o s k e m h i ša v bližini
Pariza, v katero se spravljajo pokvar jen i s i nov i iz boljš ih kro-
gov. V tej, s icer u d o b n i ječi, o s t ane jo mladen ič i d o p revzgo-
je, kar p o n a v a d i traja kar nekaj mesecev . N a d v s e s t r o go jih
d r že in v sak za s e je zaprt v svoj i s o b i in se nikoli ne s reču-
jejo s s vo j im i sojetniki. Jetniki v idevajo le svojega učitelja,
čuvaja, kateheta in ravnatelja u s t anove . P o s a m e z n i k i s o p o d
tako s t r o g i m n a d z o r s t v o m , d a dva brata, ki sta bila i s točas -
n o zaprta, n ista vedela d r u g z a d rugega . Ta t a k o i m e n o v a n a
šo l a pobo l j šan ja i m a take u s p e h e pri prevzgoj i iz pokvar -
jenih m laden i čev v uglajene g o s p o d i č e , da starš i kljub ze lo
v i s o k i m s t r o š k o m z vese l jem poši ljajo vanjo svoje s inove,
da se odvad i jo najrazl ičnejš ih s l ab ih navad.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (julij 1905)
yUBO DOMA, KDOR GA IMA
V j e s en i š k em d ru š t vu za za š č i t o živali iščejo stare ali nove
lastnike za psa, p o d o b n e g a m a n c h e s t e r s k e m u terierju, ki s o
ga na š l i v K ranju. V e č i n f o r m a c i j p onu j a j o na te le fonsk i
številki 0 42/323 594. Prav t a k o v Kranju s o naš l i p r i jazno
č r no p s i čko ma jhne rasti, o kateri je več informacij m o g o č e
dob i t i na telefonski številki 0 4 2 / 3 2 3 594. V d r u š t v u po leg
tega odda ja jo kratkodlake in d o l g o d l a k e m u c k e . Z a infor-
macije s o dosegl j iv i na te lefonsk i številki 0 31/240 916. M . R.
P L A N I N S K I K O T I Č E K : P L A N I N A P R E V A L PO B O R N O V I P O T I (1311 M )
Skozi tunele na planino Adrenalinska pot za ljubitelje planin in gorskega kolesarjenja.
JELENA JUSTIN
Š e n t a n s k a d o l i n i p o n u j a
vrsto z a n i m i v i h i n l ep ih gor-
n i š k i h vzponov , bolj ali m a n j
a d r e n a l i n s k i h , v e n d a r je
v z p o n n a p l an i no Preval vse-
kako r nekaj posebnega. Pot,
k i se vije p o pobočju Begun j -
ščice i n je obča sno rah lo pre-
padna , je spe l jana d i r e k t no
s koz i goro, s severne, n a juž-
n o stran. N a p l a n i n o Preval
se torej pr ide s ko z i tunele.
A v t o m o b i l p a r k i r a m o na
u r e j enem park i r i š ču levo o d
mejnega prehoda Ljubelj. Ta-
koj s park ir i šča se v z p n e m o
po ruševju na mark i r ano pot,
Id n a s u s m e r i proti Prevalu.
Na sme rokazu piše, da je hoje
za eno uro, a k o gre človek pr-
vič po tej poti, zagotovo hod i
dlje, kajti preveč je lepih kotič-
kov i n razgledov, kjer se splača
upočasn i t i korak. Saj vendar
h o d i m o zato, da u ž i v a m o !
G o z d n a pot nas k m a l u pripe-
lje d o izpostavljenega dela,
kjer je na desn i skala, levo po
prepad. N a mestih, kjer je tre-
ba, so tudi varovala. Kakršna-
kol i vrtoglavica zna tukaj pred-
stavljati problem. Pot, po kate-
ri hodite, se imenuje B o m o v a
p o t Ba ron B o m je bil Berlin-
Koča na Prevali, /fo« leinuiustm
čan, bankir, ki je občasno pri-
hajal n a območ je Jelendola,
kjer je leta 1 8 8 1 odkup i l pose-
stvo. Postavil je gradič Sv. Ka-
tarina in se naselil v njem. Ka-
pital je v idel v g o z d o v i h i n
vodi, zato je zgradil hidroelek-
trarno i n žago, k i je kasneje
pogorela. Bi l je velik ljubitelj
lova i n iz tujine je prip>eljal več-
je število jelenov, košut in ko-
zorogov. P o nenadn i smrt i je
posestvo nasledil s i n Kari, k i je
Delček Bornove poti na Prevaio. / fo": inenj iunm
u s p e š n o nadaljeval očetovo
delo. Kar i B o m je bil Ž id, zato
je leta 1 9 4 1 emigr iral v tujino.
To l i k o o zgodov in i , da boste
vedeli, k do je mož , k i je zgradil
omenjeno p o t Uporabljal jo je
p r edv sem za lov, legenda pa
pravi, da se je tu srečeval s svo-
j imi ljubicami.
A t r a kd j a n a poti sta dva tu-
nela, k i j u loč i čudov i t raz-
g l edn i k proti K o š u t i d , Vel i -
k e m u v r h u i n K o r o š i d . Sve-
tovala bi, d a i m a t e s seboj
p r i r očno bater i jsko sveti lko.
P o t leh je n a m r e č r a z l i č no
vel iko kamenje, strop se tud i
rah lo zniža, zato dodatna luč
n i odveč. K o ste s ko z i tunela,
prečkate še eno mel išče, po-
tem pa vas d o p lan ine Preval
vod i z ložna, prijetna g o z d n a
pot. O b pot i v a m bo d r u ž b o
delalo ograjeno govedo, k i ga
imata na paš i o s k r bn i k a pla-
n i n e , da l a h k o z d o b r o go -
s t in sko p o n u d b o p r i pomore -
ta k t emu, da se boste na Pre-
vaio še radi vračali.
P l an i na Preval je pa zan i -
m i va tud i za go r ske kolesarje
i n že do lgo n i več skrit i koti-
ček za tiste, k i radi pedelira-
m o . Ob i ča jen v z p o n n a pla-
n i n o poteka iz D rage, kjer o d
i s t o i m e n s k e g a go s t i š ča na -
da l j u j emo napre j p o m a k a -
d a m u . P o s t r m i h k l anc i h pri-
d e m o d o razpotja, kjer zavi-
j emo levo i n k m a l u še enkrat
desno. Zah tevn i k lanc i se na-
daljujejo d o p l an ine P lan in ' -
ca. O s t e r d e s n i o v i n e k n a s
u s m e r i v dva k i lometra do l g
klanec, kjer je povprečje na-
k l o n a 2 0 ods to tkov . P r i z -
n a m , s e m sestopila, ker pre-
prosto n i šlo, venda r s t r m o
i n vztrajnostjo človek vča s ih
presenet i tudi s a m e g a sebe.
D o Preva le je s i m p a t i č e n
spust, t a m pa s ledi zas luže-
n o k i s l o m l e k o z a j d o v i m i
žganci . Odločitev, o d k o d bo-
ste nadaljevali s pu s t v dol ino,
p r e p u š č a m v a m . L a h k o gre-
ste tud i p o B o m o v i poti, a ve-
dite v kaj se spuščate. " S i n -
ge lca " s p r e p a d o m n a e n i
s t rani n i mač j i kašelj. Preva-
la je v sekakor tura za utrjene
i n i z ku šene go r s ke kolesarje.
ŠTIRI TAČKE posprav ite, saj se jih b o d rugače kuža k m a l u naveličal. S a m a
igra naj bo zan im iva , kreativna in ne predo lga.
ANA BEŠTER
Pasja mala šola: Igranje s psom V s a k pasj i m l a d i č e k po t rebu je za n o r m a l e n razvoj i g ro .
S ko z i igranje se n a m r e č uči in razvija svoje s p o s o b n o s t i .
Z a t o je ze lo p o m e m b n o , da pri igri n i s m o g rob i in da n e ž n o
razv i jamo igro. P o m e m b n o je, da igro v e d n o v o d i m o mi, da
m i p o v e m o , kdaj je igre dovol j in kako se b o m o igrali, ven-
dar pa m o r a pri igri v e d n o z m a g a t i kuža. T o p o m e n i , da
m o r a v e d n o dobit i igračko, s katero se i g ramo, saj je to nje-
gova nagrada. Ker v ča s i h ne bos te imeli časa, da bi se igrali
z njim, ga naučite, da se bo zamot i l s a m , ne da bi pri t e m
povzroča l š k o d o . Pr iskrbite m u prave igrače, da ne bo grizel
v a s ali v a š i h copat . Pri n a k u p u igrač bodite pozorn i , da b o d o
takšne, da jih va š kuža ne b o m o g e l pogoltnit i , da ne b o d o
imele os t r ih robov, s kater imi s i l ahko p o š k o d u j e gobček ,
p r e d v s e m pa s e i zog ibajte ze lo m a j h n i m ž o g a m ali p las -
t i čn im o t r o š k i m i g račam, ki za p s a n ikakor n i s o pr imerne,
saj jih lahko pogo l tne. O d s v e t u j e m v a m tudi cvileče igrače.
K o s e neha te igrati, ne pu s t i t e i g rač na tleh, t e m v e č jih Skozi igro se kuža uči in razvija svoje spretnosti.
HALO-HALO, KAŽIPOT info(g>g-glas.si 2 7
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
NiroOlo H obiJ« jpttifmimo no ttltloru 0</!01-<J-<H), likia 04H01-42-I3 lli (Mtnio u WiOvi I v f.rirju 01. po polil - ptmnlriikd m i}o I I.OOurr' Cfna o^Uior m ponudb v tubiiLi. Urnl(» uijolnj
R O Z M A N B U S , R o z m a n janež , s.p., L a n c o v o 91, Radovl j ica T R S T 27.7.; M A D Ž A R S K E T O P L I C E 4.8-7.8. , 1 0 . 8 - 1 6 . 8 , 18 .8 -2 1 ,8 . ; P E L j E Š A C 2 4 . 9 - 1 . 1 0 . 2 0 0 5 . C A R D A L A N D - A Q U A L A N D ( n o č n i ) 29 .8 . . Tel . : 53 1 -52-49
OBVESTILA O D O G O D K I H OBJAVLJAMO V RUBRIKI
GLASOV KAŽIPOT BREZPLAČNO S A M O ENKRAT.
PRIREDITVE
Gasilska veselica Skofja Loka - Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše-Sveti Duh tudi letos organizira veliko vrtno veselico, ki bo jutri, v s o b o t o , i 6 . juli ja, o b 19. uri na Grencu pri Škofjl Loki z ansamblom Čuki.
Društveni dan Bohinjska Bistrica - PO Bohinjska Bistrica vabi vse člane in l jubitel je gora v nedel jo , 17. juli ja, na društveni dan pri Orožnovi koči pod Črno prstjo. O b i o . uri bo pri koči zbor pohodnikov za vzpon na Črno goro. Ob 13. uri pa se bo pričelo družabno srečanje.
Dogajanja na Bledu Bled • Danes, jutri in v nedeljo bo od 10. ure dalje v Zdravi-liškem parku sejem domače in umetnostne obrti. 16. in 17. juli-ja bo na Bohinjski Beli potekal Marjetin se jem. Jutri ob i o . uri se bodo na zgornji terasi Trgovskega centra začel otroški pro-gram - Sportijeve športne delavnice. Na Pocarjevi domačiji v Zg. Radovni se bo ob 17. uri začel glasbeni večer - Triglavski zvonovi. Koncert Mance Urbane Izmajlove bo v Crand hotelu Toplice (restavracija Grad) z začetkom ob 2 0 . uri. V torek, 19. julija, ob 17. uri bo na Blejskem gradu sprejem pri graščaku. V četrtek, 21. julija, ob 20 .30 se bo začela prireditev Veselo po do-mače z ansamblom Okrogli muzikantje.
Spominska slovesnost Gorenja vas - Odbor za ohranitev spomina župnije Trata-Gorenja vas vabi o b i o . obletnici postavitve spominskega znamenja zamolčanim žrtvam 2. svetovne vojne na spomin-sko s lovesnost , ki bo v nedelo, 17. jui i ja , o b 9 . uri s pričetkom sv. m a š e v cerkvi v Gorenji vasi. Po maši bo pri spomeniku na pokopališču kulturni program.
14. tradicionalni piknik Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in pri-jatelje na 14. tradicionalni piknik, ki bo v soboto , 16. julija, ob 10. uri na prostoru Pod Jenkovo lipo.
Večer na vasi Mojstrana • TD Dovje-Mojs trana vabi na t radic ionalno vaško prireditev Večer na vasi, ki bo v soboto, 23. julija, ob 2 0 . uri sredi vasi Dovje. Po kulturnem programu vas bo zabaval ansambel Bratov Dubrovnik.
Muzejska delavnica Kranj - Gorenjski muzej vabi otroke na muzejsko delavnico Grajska zgodba na vrt gradu Khislstein, ki bo v sredo, 2 0 . julija, ob 17. uri. V primeru slabega vremena bo delavnica v pedagoški sobi v gradu.
Košarkarski turnir Brdo pri Lukovicl - Špor tno društvo Prevoje vabi na košarkarski turnir trojk "Brez milosti", ki bo v soboto, i 6 . julija, ob 14. uri na igrišču za osnovno šolo na Brdu.
javno vodstvo po Cvetoči poti Volčji Potok - Vodstvo Arboretuma vas vabi danes, 15. julija, ob 17. uri na javno vodstvo po poletnih zasaditvah, kjer boste izvedeli veliko o zanimivih kombinaci jah enoletnic. Ogled bo vodila Andreja Pogačar-Špenko. Vodstvo je brez-plačno, plačati je treba le vstopnino v park.
IZLETI
Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija DU Kranj vas vabi na kolesarski izlet, ki bo v torek, 19. julija, z odhodom ob 8. uri izpred društva. Smer poti: Kranj-Strahinj-Duplje-Tržič (kopanje)-Kovor-Podbrezje-Kranj.
Po Tirolah Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na lep in zanimiv avtobusni izlet po Tirolah v Avstriji. Izlet b o v sredo, 3. av-
gusta, odhod bo ob 4.55 iz Hotemaž ter ob 5. uri iz Pred-dvora. Prijave spre jemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa ob 16.15.
Na Dobrač jesenlce - PD Jesenice vabi v soboto, 23. julija, na planinski izlet na Dobrač. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z AP na Ko-roški Beli (nasproti trgovine). Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do 21. julija. V primeru slabega vremena bo izlet odpadel.
Planinski dan invalidov Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov obvešča člane, da sprejema prijave za tradicionalni Planirfski dan invalidov, ki bo v soboto, 30 . julija na Kopah. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z zadnje postaje na Hrušici in bo ustavljal na vseh AP do Rodin. Prijave s p r e j e m a j o po GSM 0 4 0 / 7 6 7 - 8 8 6 ali pri poverjenikih do 26 . julija.
Bavški Crintovec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi člane in planince v soboto , 30 . julija, na prečenje trentarskega korenjaka -Bavškega Grintovca. Odhod s posebnim minibusom bo ob 4 . uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili: Niko Ugrica, tel.: 0 4 1 / / 7 3 4 - 0 4 9 ; Uroš Prelovšek, tel.: 0 4 0 / 2 5 5 - 1 6 3 , e-naslov: prelovsek@gmail .com ali ob sredah med 17. in 18. uro v pisarni društva. Rok za prijave je do vključno 27. julija.
PREDAVANJA
Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom pre-davanj Osupljive najdbe v banketni dvorani hotela Creina. Jutri ob 10. uri bo na sporedu predavanje Kako trdno so za-prta vrata ječe smrti.'.
KONCERTI
Koncert Rožmarink Kranjska Gora - V soboto, 16. julija, ob 21. uri bo na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori koncert godalnega kvarteta Rožmarinke. V primeru s labega vremena bo koncert v Ljudskem domu.
RAZSTAVE
Podobe iz narave Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria vabi-ta na razstavo fotografi j in predstavitev diapozitivov z naslovom Podobe iz narave. Svoja dela predstavlja Marko Pogačnik. Odprtje razstave bo v sredo, 2 0 . julija, ob 20 . uri v hotelu Astoria na Bledu.
PREDSTAVE
Ženitna mešetarka Studenec pri Domžalah - KD Miran jarc Škocjan vabi na ogled komedije Ženitna mešetarka in sicer danes, jutri in v nedeljo. Vse predstave se začnejo ob 21. uri na poletnem gledališču Studenec pri Domžalah.
OBVESTILA
Krvodajalska akcija Bled • Rdeči križ Slovenije vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo 18. in 19. julija na Bledu v zdravstvenem domu.
Tečaj izdelovanja šopkov Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na tečaj izdelo-vanja šopkov iz svežega cvetja, ki bo potekal v soboto, 23. julija, ob 8. uri na šolskem posestvu v Strahinju. Prijave in dodatne informacije po tel.: 280-57-20, 0 4 1 / 4 9 9 - 9 3 4 .
Ocenjevanje rož Preddvor - Turistično društvo Preddvor bo tudi letos pričelo z ocenjevanjem hiš in vrtov. Ocenjevanje bo potekalo od 15. julija do 15. avgusta glede na vreme. Če ima kdo kakšno posebno rastlino in želi, da je posebej slikana, naj pokliče tel.: 25-51-005 . Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala kri-teri je , kot so: splošna ure jenost ob jekta , dvorišča, p o k o š e n o s t vrta, ure jenost dovoznih poti in zelenic , poudarek pa je na cvetju. Tudi letos bodo ocenjeni najlepši gorenjski nageljni.
Kino za družino
V s a k p e t e k , o d i . juli ja, n o v D V D . N a v s e h proda jn ih m e s t i h
Dela p r o d a j e in v p o s l o v a l n i c a h P o š t e S loveni ja . C e n a 1 . 1 0 0
tolar jev vel ja o b n a k u p u č a s o p i s a G o r e n j s k i g l a s .
N a r o č n i k i C o r e n f s k e g a g l a s a l ahko D V D - j e kupite n a s e d e ž u
p o d j e t j a G o r e n j s k i g l a s , n a Z o i s o v i 1 v Kranju, v s a k de lovnik
o d 7 . d o 1$ . ure . C e n a za naročn ike : 1 . 0 0 0 tolar jev.
W W W . G O R E N j S K I G L A S . S I Gorenjski Glas
28 MALI OGLASI m/o(§)g-g/as.si
Pavlinih šestindevetdeset let M E N D I K O K O T
Žirovnica - Pavla Kokalj iz-haja iz kmečke družine v Poljanah nad Škofjo Loko. V Žirovnico jo je skupaj z možem Janezom pot zanes-
se zelo težko giblje. Zanjo skrbi snaha Silva, vdova po sinu Janezu, do hude po-škodbe, ki jo je utrpel lani. pa ji je pri razgibavanju poma-gal sin Jure. Še vedno sprem-lja radio in televizijo ter pre-
Pavla Kokalj je bila vesela obiska župana in predstavnikov
društva upokojencev.
la sredi 30. let prejšnjega stoletja. Že v rani mladosti se je naučila klekljati in je spretnost ob gospodinjskih opravilih ohranjala do pred nekaj let. Njene čipke krasijo oltarne prte v žirovniški in breznišld cerkvi, veliko jih je dala v dar domačim. Zadnje leto se bolečine po poškodbi kolka kar nočejo umakniti in
bira časopise. "In to brez očal," poudari. Sestindevet-deseti rojstni dan je prazno-vala 27. junija, ko so ji čestit-ke izrekli žirovniški župan Franc Pfajfar s sodelavko Mojco Dimitrov in iz društva upokojencev Edo Kav6č. Jer-ca Tičar in Mara Stmad. Že dan prej pa je praznovala v krogu domačih.
D O M Ž A L E
Knjižnica se seli
Iz Knjižnice Domžale so sporočili, da bodo v avgustu pričeli težko pričakovano selitev na novo lokacijo nad trgovskim centrom Mercator, kjer bodo septembra slavnostno odprli nove prostore. Dosedanje že občutno pretesne prostore, bodo zamenjali za kar 2 0 0 0 m2, ki bodo omogočali Se boljšo izbiro knjižničnega gradiva in elektronskih medijev. "Ker so poletne počitnice in dopusti že v polnem zamahu, vam svetujemo, da si že sedaj izposodite čim več počit-niškega in drugega branja, knjige pa nam boste lahko vrnili šele v začetku jeseni v novih prostorih. Tako boste tudi sami pripomogli, da bomo selitev čim prej končali," so še sporočili. Knjižnica bo zaradi selitve v avgustu zaprta. J. P.
Za izžrebance nagradne križanke V I E S S M A N N , ki je bila ob-
javljena v zadnji številki Moje Gorenjske, je komisija izžrebata:
1. nagrado: kolesarsko torbico dobi URŠA PUSTAVRH, Žabni-ca 25, 4209 Žabnica 2. nagrado: namizni kalkulator prejme DARKO SIMONOVČIČ, Ilirska c. 5, 4270 Jesenice 3. nagrado: majico prejme ZDENKA STARE, Rožna dolina 4, 4248 Lesce Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo ANGELCA ČE-FERIN, Krašnova 17, 4 2 0 0 0 Kranj; MIRA ŽNIDAR, Juleta Gabrovška 19, 4000 Kranj, in KRISTINA SIRC, Tomšičeva io6, 4270 Jesenice. Nagrajencem čestitamo!
R e š i t v e n a g r a d n e k r i ž a n k e K G Z S L O G A K R A N j ,
o b j a v l j e n a v M o j i G o r e n j s k i , 1 . j u l i j a 2 0 0 5 :
1. nagrado: vrednostni bon v višini lo .ooo sit prejme IRENA BERKE, Stražišarjeva 4, 4270 Jesenice 2. nagrado: vrednostni bon v višini 5.000 sit prejme IVANKA KRSNIK, Brezje pri Tržiču 24, 4290 Tržič 3. nagrado: vrednostni bon v višini 3.000 sit prejme ANDREJA KEPIC, C. talcev 21, Škofla Loka Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo DRAGICA SKU-MAVEC, Velesovska 2, 4208 Šenčur; MICI ČERNILEC, Brezni-ca 35, 43274 Žirovnica in ANTONIJA FERJAN, Rečiška c. 14, 4260 Bled. Nagrajencem čestitamo!
GG W W W . C O R E N | S K l C L A S . S I
n
SVET RE d.0.0. C«OT* KKADJ NMONICVA UUR« 13
— 4000IU*« . i NEPREMIČNINE Td.: 04>'2»11-000
REAL ESTATE f*,.; 04/2024-4»?
GSM: 03I/374-74S Email: kranj(3>sv«t-nepremi4nine.$l hnp://vAvw,svet-n«premi£nme.si
STANOVANjA PRODAMO Kranj - center; 128 m2. 4-sobno stanovanje v mansardi nove poslovno stanovanjske hiSe. 1 . 1991, cena 30 mio SIT STANOVANIA KUPIMO Kranj: za nam znane stranke kupi-mo stanovanja različnih velikosti. HIŠE PRODAMO Kranj • Primskovo; na lokaciji ob Zadružni in jelenievi ulici bo do je-seni do 3. podaljšane ^ z e zgrajenih 14 stanovanjskih hiS. 6 dvojčkov in
I f p * ^ -
dve samostojni enoti. Parcele so ve-like od 238 do 600 m2. Cene od 38,2 do 61,9 mio SIT. Kupec ne plača provizije. ZEML)IŠČE P R O D A M O Podvin • MoSnje; 46$ mz, ravna, sončna, pravilne oblike, na ob-močju lokacijskega načrta en-odružinskih hiš, cena 10,3 mio SIT
www.svet -neprem(cn lne. s i
n e p r e m i č n i n s k a o d r u ž b a S
Zevnikova ul 11. Kranj. P£ Mladinska ul, 2 Kranj, td; 041/347 32}. 04/2362 890
HIŠE PRODAMO
ŽABNICA. Šutna, na robu naselja, dvostanovanjska (polovica dvojčka), starost 25 let. 160 m2 + visoka klet (možnost poslovne dejavnosti) + mansarda, garaža, zemljišča 800 m2. Cena: 58 mio SIT HiSE KUPIMO
Za znanega kupca kupimo stanovanj-sko hi$o 2 vsaj 500 m2 zemljiiča do surosti 35 let. Kranj z okolico, v ce-novnem razredu do 38 mio SIT STANOVANJE PRODAMO KRAN), Zlato polje, dvosobno stano-vanje 60 m2. letnik 196$, 3. nad./4, ta-koj vseljivo. Cena: 16,9 mio SIT KRANJ, Zlato polje, enosobno stano-vanje 37 letnik 1965- nad-M. prodamo ali zamenjamo za dvosob-no na podobni lokaciji. Cena: 14,8 mio SIT
SKOFJA LOKA. Partizanska ul., dvoin-polsobno, 1. nadstr., 64 m2. 2 balko-na. obnovljeno 2002. letnik 1965, Cena: 19.9 mio SIT MLAKA pri Kranju, dvoetažno Štiri* sobno stanovanje 97 m2, letnik 2001, t nad./2, 1 lastno parkiriJČe, možna menjava za manjto enoto. Cena: 26.9 mio SIT KRANJ, Valjavčeva uL, trisobno 72 m2. letnik 1970. adaptirano 2002. 3. nad./4.. vredno ogleda prodamo, cena 22,5 mio SIT. ali menjamo za stanovanje v nižjem nadstropju. PARCELE PRODAMO VISOKO pri Kranju, zazidljivo zem-ljišče 760 m2, ravna m sončna lega, odlična lokacija! Cena 27.600 SIT/m2 CERKLJE- Adergas, zazidljivo zemljiš-če 1000 mz, mirna lega z rahlim na-Idonom, ob gozdu, dostopna pot Sir. 4 m. Cena: 15 mio SIT BELA pn Preddvoru, zazidljivo zem-IjiSče v naselju, pribl. 500 m2, ravna in sončna lega. Certa: 10 mio SIT STANOVANJE KUPIMO Za nam znane interesente kupimo v Kranju eno- m dvosobno stanovanje
e-po i ta : lonian(?>volia.net
domplan drutti a intteinno. ntpntTtdnrm. urtNnuam in aoecgotto. d.d. fawi,tMwtitomU
tel.: 20 es 700 0«m: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Planina t.. 35$ -f zk, III. nad-stropje, v izmeri 103,7 mz, kopalni-ca obnovljena leta 2004, leto iz-gradnje 1979. cena 26,5 mio SIT Šenčur - v starem delu 3 S, I. nad-stropje. 88, 10 m2. leto izgradnje 1988, cena 21 mio SIT Tržič, trisobno. I. nadstropje, 75,33 m2, leto izgradnje 1962, cena 18,3 mio SIT
Bled, alpski bloki, garsonjera, IV. nadstr., izmere 18,79 opre-mljena, I. izgr. 1974. cena 12,5 mio SIT
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM Kranj, Soriijevo naselje • 2 S. I, nad-stropje, 60.5 mz, kuhinja opremlje-na, leto izgradnje 1972, mesečna najemnina 72.000 SIT -f stroSki HISE - PRODAMO Bližina Cerkdj na Gorenjskem, pri-tlična, tlorisa 12X 11 m2, na parceli 572 m2. staro 12 let, 37 mio SIT Visoko, pritlična, tlorisa pribl. 15<^ m2, na parceli velikosti 725 mz, starost 80 let. obnovljena 2001 , centralno ogrevanje, cena 25,5 mio SIT
Kranj • Stražiiče • polovica hiSe, bi-valne povrSine 1 0 0 m2. na parceli velikosti prtbl. 170 m2. leto izgrad-nje 1928. obnovljena 1980. cena 26.5 mio SIT Šenčur, visokopritlična. tlorisa 1 0 x 8 m, na parceli velikosti 730 mz, leto izgradnje 1972. cena 52 mio SIT Bled. enonadstropna. potrebna ob-nove, tlorisa n X 6 m, na parceli pribl 170 m2, leto izgradnje 1910. cena 16 mio SIT TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS-PRODAMO Poljanska dolina, t km od Gorenje vasi - gostiSče s kuhinjo, apartma-ji, bazeni, igriSČa, na parceli veliko-sti 10.847 mz: (v celoti zazidljiva, možnost dodatne gradnje), starost izgradnje od teta 1975 dalje posto-poma, cena 87 mio. SIT POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kranj, Planina Ml., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147.50 mz (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT škofja Loka; bližina hotela Transtu-rist; v 111. in IV. nadstropju - posa-mezna etaža -^24 mz, dvigalo, cen-tralno ogrevanje, leto izgradnje 1975. cena 182.500 SIT/m2 Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav, primerne za trgovino, banko ali po-dobno v skupni izmeri 552 mz. leto izgradnje 1978, 87 mio SIT Kranj, Planina II, pritličje, izmere 47,26 m2, s celotno opremo, pri-merno za trgovino ali pisarno, leto izgradnje 1993. cena 25 mio SIT POSLOVNI PROSTOR •ODDAMO V NAJEM:
Kranj, Cesta Staneta Žagarja, izme-re pribl. 40 m2, H6.500 SIT meseč-no;
Podnart, ob glavnr cesti, pritličje, izmere 179 mz. leto izgradnje 1904. prenovljeno leta 2002, pri-merno za trgovino ali mirno obrt, najemnina i8oo SlT/mz + stroSki; Kranj, Planina II, pritličje, izmere 43 m2. za mesnico, leto izgradnje 1992, cena 135.000 SIT mesečno * stroSki;
SKLADIŠČNI PROSTORI • PROIZVODNE HALE • PRODAMO Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2. starost 30 let, cena 112,5 n^io SIT
PARCELA. ZA P O S L O V N a SKLADIŠČNE PROSTORE PRODAMO: T r ^ - v izmeri pribl. 3000 m2, ko-munalno opremljena, cena 24.000 SlT/mz
PARCELA - PRODAMO Kranjska gora - Podkoren, izmere 2500 m2. cena 14.000 SIT/m2 Kranj Primskovo; izmere 4 .500 m2; za rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT/m2, možnost grad-nje Športnih igrišč s spremljajoči-mi objekti, voda. plin, elektrika na parceli
VirmaSe pri Sko4]i Loki, izmere 549 m2, cena 25.300 SIT/mz PARCELA ZA VIKEND • PRODAMO: PalovtČe • Bistrica nad Tržičem. v izmeri 1097 m2, cena 6 .000 SIT m2
ZA ZNANE KUPCE KUPIMO MANJ-ŠA STANOVANJA V KRANJU Z OKOUCO, CENA DO i6 mio SIT.
KsKERN N E P R E M I Č N I N E
Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/202 13 53. 202 25 66
CSM 051/320 700, Email: info^k3-kem.si
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ: bistro v bližini mesta, vel 60 m2, obnovljeno leta 2002. od-kup inventarja 3,2 mio SIT. meseč-ni najem 120 .000 ,00 SIT/mes KRANJ - pisarne v 1. nadstropju, različne velikosti od 12 do 40 m2, možen najem posameznih oz. skupaj, obnovljene leta 2 0 0 0 , cena 1 .920.00 SIT/mes POSLOVNE PROSTORE PRODA-MO
KRANJ: bližina poslovno stano-vanjski objekt« klet, pritličje in ne-izdelana mansarda. v pritličju go-stilna v izmeri 172 m2. nadstropje 85 m2. tudi mansarda, v prizidku dve sobi 26 m2, staro 4 0 let, cena 29 mio SIT. HIŠE • prodamo
KRAN) - smer Skolja Loka: hiSo v lil. gr. fazi, v pritličju 99 mz, man-sarda 59 m2. podstreha J5 mz, parcela 570 m2, cena 38.5 mio SIT KRANJ - smer Krvavec. hiSa v po-daljSani III. gr. fazi, 12 x 9,5 m, parcela 939 mz, možnost dvosta-novanjske hiSe. cena 38,5 mio SIT BESNICA - hiSa v lil. gr. fazi, 55 m2 v eni etaži, klet, pritličje in nadstropje, parcela 363 m2. mirna lokacija s pogledom na hribe, cena 31.5 mio SIT TRŽIČ - 14 let stara pritlična atrij, ska hiSa-dvojček na parceli 584 mz, na zelenem pasu, mirna loka-cija z razgledom, v eni etaži 123 m2, cena 47,8 mio SIT TRŽIC • stan. hiSa vel. 8x 8 m. pri-zidana je garaža, obnovljena leta 1988. parcela 6 0 0 mz. cena 35 mio SIT
STRAŽIŠČE • na parceli 1 .200 m2, leta 57 narejeno, obnovljeno leta 70, 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nad-stropju in toliko v mansardi; poleg garaža z drvarnico 34 mz. na raz-gledni točki nad Kranjem, cena 42.0 mio SIT
KRANJ (bližina) - kmečka hiSa z gospodarskim poslopjem, staro okoli 90 let. s parcelo 8.800 m2, od tega 2.500 m 2 stavbno, cena 51,6 mio SIT. TRŽIČ (bližina) - na parceli 254 m2 pred 6 leti prenovljena hiSa, dve stanovanji po 1 0 0 mz, ugod-na cena 28,5 mio SIT za celoto ZEMLJIŠČA PRODAMO Bled - stavbna parcela 757 m2 za stan.hiSo ali apartmajsko hi io . cena - 4 2 . 0 0 0 , 0 0 SIT/m2, mož-nost dokupa Se 8 1 0 mz po 34 .800,00 S IT/m 2 Bitnje - stavbna parcela 3.458 m2, možnost delitve, cena • 24 .000,00 SIT/m2 Bitnje - stavbna parcela 1.526 m2, za nadomestno gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena 3 8 4 mio SIT
Britof Voge • stavbna parcela 550 m 2 po 30 .000,00 SIT/m2 VIKEND PRODAMO Bohinj: apartma 39 m2 v pritličju objekta, obnovljen pred 2 letoma, majhna terasa, lastna CK, ločena spalnica, kletni prostor, cena 14,9 mio SIT
STANOVANJA PRODAMO Novogradnja v KRANJU - 2 stano-vanjski enoti, last K 3 KERN. d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj •1 enota 3SS z atrijem vel. 86.75 mz za 31 ,62 mio SIT in 1 enota i ss v 1 . nadstropju vel. 47,85 mz za 19 mio SIT v ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svo-je parkirno mesto pred hiSo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je junij 2005 KRANJ, Vodovodni stolp: 3SS 71 mz v 3. nad./4 nad., obnovljeno leta 2000. za Z3 mio SIT KRANJ, Zlato polje: 2 s s + 2k 70 mz v 3. nad./mansarda, obnovlje-no leta 2003, lastna CK na plin, za 21 mio SIT
KRANJ, Planina 1: LUKSUZNO 3ss •f 2k 103 m2 v 3. nad./8 nad, ob-novljeno leta 2003, dva balkona, za z8 mio SIT
TRŽIČ, Bistrica: i s s 44 mz v 1. nad., soba in kuhinja, staro 80 let, cena 172 .800,00 SIT/m2 STANOVANJE NAJAMEMO Škofja loka • 2.5SS 70 m2 v 1. nad-stropju hiSe, staro 30 let, vsa opre-ma. garaža, takoj na voljo, cena 84.000,00 SIT/mes
wv^w. K -nepremičn i ne.s
gekkor oiek 3 Dnu/ 79A. 4000 Kr«n) j
0 4 2 3 4 1 9 9 9 I 0 3 1 6 7 4 0 3 3 i
PRODAMO STANOVANJA KAMNIK CENTER. 2ss, 62.5 m2. v nad,, novo, kvalitetno, funkcionalno, sončno, takoj vseljivo, mtma okolica, vredno ogleda. Cena: 2 M mk> SIT KRANJ-VODOVODNI STOLP; 59 m2. 2SS. 1. nad., 1 64. obn. 2000. J lega, od-lična lokacija, delno opremljeno. 18.5 mio srr
BLEJSKA DOBRAVA; 77.28 m2. 2SS, 1. nadstropje.. I. 20. delno obn.
1995, prostorno, svetfo. 12 mio SIT PRODAMO POSLOVNI PROSTOR KRANJ-PLANINA: 3600 m2. proda-mo obno^jen posk>vni center, 1.1999, na zemljišču 1842 m2, dobra poslov-na pnložnost, MOŽNOST PREURE-DITVE V STANOVANSKE ENOTE, cena 500 mio SIT. tel. 041/747-738 KRANJ.CENTER; 30 mz, kompletno obnovljeno 1.2001, pnnwno2a stont-veno d^avrK>st, cena 8.4 mio SIT KUPIMO
KRANJ; in okolica kupimo eno- ali dvosobno stanovanje, sončna lega, ta-kojSnje piačlo KRANJ-ŠORUJEVO NASEgE; nujno kupimo dvo- ali tnsobno stanovanje, takojSnje pla&k) KRANJ; okolica, kupimo tri- aii večso-bno stanovanje PRODAMO ZEMgiŠČA BRITOF-VOGE; 440 m2, sončna, rav-na lega, razgled, možna takojSnja gradnja, 14.3 mtoSfT BRnrOF-VOGE; 450 m2, sončna, rav-na lega, razgled, možna takojSnja gradnja. 16 .2 mio SIT TRŽIČ; 593 m2, sončna lega. primer-no za vikend. Cena: 5 mio SIT BLED; S78 mz, zazidljivo, ravno, ob Savi ^ i n ^ . razgled na Julijce. Cena: 2^00 srr/mz.
WWW.CORENJSKICLAS.SI
v e n u m . « o Britof 4}. 4000 Knnj
04/2J4-J0-50
eix>iu: lidija^venumji
STANOVANJA KUPIMO Ljubljana, Medvode, Šk. Loka. Kranj, eno- ali dvosobno stanova-nje, nujno kupimo za znano stran-ko.
PARCELE KUPIMO Kranj ali bližnja okolica, smer Pred-dvor, Sk, Loka. zazidljive parcele, 400 mz aii več, kupimo Kranj m bližnja okolica. Bled. Ra-dovljica. Lesce, Gorje, Bohinj,
.manjSo enodružinsko hiSo ali vi-kend. lahko starejSo, z zemljiSčem. takoj pnmemo za bivanje, kupimo za znano stranko HIŠE PRODAMO Podnart. gostinsko-poslovni objekt v obratovanju, zgrajen leta 1992. 134 mz uporabne povriine s pokri-to teraso, 269 m2 zemljiSča z ureje-nim parkirnim prostorom, prevzem takoj. Možnost tudi 2-letnega naj-ema prostorov s kasnejSim odku-pom. Primerno za picerijo ali storit-veno dejavnost. Cena: 26.900.000 SIT
Radovljica, Nova vas, starejSa sta-novanjska hiSa, 1960. iox 10 m, peč na trda goriva, potrebna manjSe ob-nove. kopalnica obnovljena, delno podkieteno, 638 mz ravnega, sončne-ga zemljiSča. Cena: 25.000.000,00 SIT
PARCELO PRODAMO Hotič pri Litiji, 1268 mz, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, opravljenim izkopom za hiSo, odlič-na lega nad vasjo, lep, odprt raz-gled. el. in voda na parceli. Cena: 9.000,000,00 SIT POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Lesce • Jegličeva htža. več poslovnih prostorov oddamo v najem: ne-opremljena pisarna • 28 m2 (140 EUR/mesec), opremljena pisarna -14 m2 (100 EUR/mesec) in nočni lokal v obratovanju - 200 mz (1300 EUR/mesec). Souporaba sanitarij. Frekventna lokacija CerMje, 1 30 m2. večnamenski pros-tor, oddamo. Cena: 4 0 0 EUR/me-sec stroSki
DVOSOBNO STANOVANJE Kranj • Šoriijevo naselje, 2-sobno. 60,5 m2, najem za najmanj 6 mes., odlična lokacija, vseljivo takoj, del-no adaptirano pred 4 leti. Cena: 300 EUR/mesec + stroSki, predplačilo
MALI OGLASI »tt/b@g-g/fls,si 29
NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PE Stritarjeva 5/11, Kranj
Tel.: 04/236 73 73 e-po5ta: [email protected]
Za najem in za nakup iščemo več manjših sUnovanj in hii v Kranju In okdid za nam znane stranke.
ODDAJA V NA|EM TRŽiC-Ravne: enosobno stanovanje z balkonom v II. nadstropju stano-vanjskega bloka, v izmen 38,20 m2, I. izgradnje 1987, najemnina 54.000,00 SIT, predplačilo Sest me-secev. enomesečna varščina. ŠENČUR: nova stanovanja v večsta-novanjski hiši: garsonjera 24 mz, 35.000,00 SIT/mesec in stroški; 4-sobno v mansardi 80 mz, 80.000,00 SIT/mesec in stroški. HIŠE PRODAMO BOHINJSKA BELA: enostanovanj-ska hiša, velik balkon, z garažo, par-kiriščem, brez vrla, (dvorišče 58 mz). vsi priključki, popolnoma ob-nosHjena v letu 1994. mirna lokacija, cena 33.000.000.00 SIT oziroma po dogovoru TR2IČ - BISTRICA: atrijska vrstna enodružinska hiša. bivalne površine 120 m2, zemljišča 584 m2,1. izgrad-nje 1990. vredna ogleda, cena 48.000.000,00 SIT STANOVANJA PRODAMO KRANJ-DRULOVKA: dvosobno sta-novanje v izmeri 60 ,00 mz. delno mansardno, v hiši. leto izgradnje 1991, vsi pnkijučki. vseljivo po dogo-voru. parkirišče, cena z opremo 18.000.000,00 SIT. KRANJ-Mtakarjeva ulica: trisobno stanovanje v izmeri 74,30 mz, pritlič-je, leto izgradnje 1967. cena 22.000.000.00 SIT KRANJ-Valjavčeva ulica: dvosobno stanovanje v izmeri 49,00 mz, IV./4 nadstropje stanovanjskega bloka, leto izgradnje >962, cena >7.900.000,00 SIT KRANJ: enoinpolsobno stanovanje,
II. nadstropje stanovanjskega bloka, v izmeri 51.80 mz, leto izgradnje 1986. zaprt balkon, vsi priključki. Cena 17.600.000.00 SIT KRANJ • v bližini zdravstvenega doma dvosobno stanovanje v izme-n 59 mz, III. nadstropje, balkon, leto izgradnje >963. cena 16.900.000,00 SIT KRANJ • Planina III. enoinpolsobno stanovanje. v izmeri 53,16 mz in klet 3r57 balkon, v I. nadstropju,). iz-gradnje 1986, cena 18 .000.000,00 srr LESCE: dvosobno stanovanje v iz-meri 62,00 mz in mansarda tlorisne površine 45,00 m2, leto izgradnje 1974. prodamo za 27 .500.000.00 SIT, takoj vseljivo RADOVLJICA: trisobno stanovanje v izmeri 80 mz. leto izgradnje 1999, prodamo za 32 .000.000,00 SIT, vseljivo po dogovoai
GRADNJA ZA TRG. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO. POSREDOVANJE NEPREMIČNIN
ALPDOM, d.d.. Radovljica, Cankarjeva 1.4240 Radovljica
Tel.: 04 537 45 00. tax. 04 531 42 " e-pošta: alpdom(g>alpdom.si
STANOVANJA PRODAMO 14UB4ANA • BEŽIGRAD: 59 mz, 2 in pol ss v tretjem nadstropju, leto iz-gradnje 19^. kuhinja z jedilnico, dnevna soba. dve sobi. predsoba, ko-palnica. Cena: 27.000.000,00 SIT LESCE - VODNIKOVA 49,36 mz, iss v tretjem nadstropju, leto izgradnje 2002, veranda, kopalnica z WC-jem. kuhinja, bivalni prostor, balkon, klet. vsi priključki. Vseljivo takoj. Cena: 17.000.000,00 SIT ZAPUŽE: 38,74 mz, iss v prvem nad-stropju. leto izgradnje 1999, predpros-tor, sanitarije, bivalni prostor s kuhi-njo, baikon, klet, nadstrešnka za avto. Stanovanje je opremljeno. Cena: 16.000.000.00 SIT STANOVANJA KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke kupimo več manjših stanovanj na območju občin Radovljica in Bled. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE; v pritličju novega dela Trgov-sko-poslovnega centra v Lescah pro-damo poslovni prostor velikosti 177 mz, ki je namenjen trgovski, storitve-ni. izobraževalni in servisni d^avnosti.
Vseljivo konec septembra. Lastna no-vogradnja. Cena: 53.100.000,00 SIT (cena ne vključuje DDV) wvAv.tpc-lesce.si LESCE: v pritličju novega dela Trgov-sko-poslovnega centra v Lescah pro-damo poslovni fMOStor velikosti 97,21 m2. ki je namenjen trgovski, storitve-ni, izobraževalni in sen^sni dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna no-vogradnja. Cena: 29.163.000,00 SIT (cena ne vključuje DDV). www.tpc-lesce.si LfSCE: v pritličju novega dela Trgov-sko-posk}vneg3 centra v Lescah pro-damo poslovni prostor velikosti 78,96 m2, ki je namenjen ti^ovski, storitve-ni, izobraževalni in ser/isni dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna no-vogradnja. Cena: 23.688.000.00 SIT (cena ne vključuje DDV). wvAv.tpc-lesce.sf LESCE: v pritli^u novega dela Trgov-sko-poslovnega centra v Lescah pro-damo poslovni prostor velikosti 43.95 mz. ki je namenjen trgovski, storitve-ni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna no-vogradnja. Cena: 13.185.000,00 SIT (cena ne vključuje DDV). wvvw.tpc-tesce.si ' LESCE: v medetaži novega dela Tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 77,70 m2, ki je namenjen trgovski, sto-ntveni, izobraževalni in servisni dejav-nosti. Vseljivo konec septembra. Last-na novogradnja. Cena: 21445.z00.00 SIT (cena ne vključuje DDV), www.tpc-lcsce.sj LESCE: v medetaži novega dela Tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 245,10 mz, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni de-javnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 67.647.600.00 SIT (cena ne vključuje DDV), www.tpc-lesce.si LESCE: v medetaži novega dela Trgov-sko-poslovnega centra v Lescah prha-mo poslovni prostor velikosti 107.85 mz> ki je namenjen trgovski, storitveni, jzobraževalni in servisni dejavnosti. Vse-ljivo konec septembra. Lastna novo-gradnja. Cena: 29.766.600.00 SIT (cena ne vključuje DDV), www.tpc-lesce.si LESCE: v medetaži novega dela Tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 85.05 mz, te je namenjen trgovski, sto-ritveni, izobraževalni in seivisni dejav-nosti. Vseljivo konec septembra. Last-na novogradnja. Cena: 23473.800,00 SIT (cena ne vključuje DDV), www.tpc-lcsce.si LESCE: v medetaži novega dela Trgov-^o-poslovnega centra v Lescah pr^a-mo postevni prostor velikosti 42,70 m2, ki je namenjen trgovski, storitveni, izob-raževalni in servisni dejavnost'. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: ii.785J«>O.OO SIT (cena ne vklju-čuje DDV), www.tpc-lesce.si LESCE: v pritii^u vhoda z Alpske ceste novega dela Trgovsko-poslovnega centra v Lescah, prodamo gostinci lokal velikosti 15545 mz. Vseljrvo ko-nec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 46.635.000,00 SIT (cena ne vključuje DDV). www.tpc-lesce.si LESCE: v mansardi novega dela Trgov-sko-poslovnega centra v Lescah proda-mo pisarniški prostor v velikosti 104,05 m2. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 28.717.800.00 SIT (cena ne vključuje DDV). www.tpc. Iesce.si VIKEND PRODAMO SPODNJA U P N K A prodamo vikend v izmeri 30 mz na parceli 981 mz. Leto izgradnje i9>5. Cena: 5.000.000.00 srr ODDAMO RADOVLJKIA - PREŠERNOVA: odda-mo garal i boks, 18,35 ni2 v prvi etaŽi večstanovanjskega objekta, cena 12.000,00 sit/mesec Ugodno in kvalitetno posredujemo pri nakupu, pradap In najemu nepremič-nin.
www.alpdom.s<
Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax:201 42 1 3
Mali o g l a s i « s p r e j e m a j o : ?a ob javo v peiek -v Sfedo do 13 .30 . in ?3 objavo v lorei:, (Jo petka do 14 .00 ! Delovni fas : o d ponedeljka do petka nepreki-njeno od 7 . - 1 5 . ure.
Uvedli s m o n o v o m b r i k o
"Čisto V zadnjem hipu". S t o lubri ko i e l i m o pomagati n a ^ bialcem. Id se j im fes mudi n e i s j prodati, kupili, najeti , o d -dati. Oglas Zi to rubriko lahko oddate a torek v ponede l j ek do o s m e ure In za petek v če tr tek p r a v t a k o d o o s m e u ( e C e n a o g i a s a j e 2 . 0 5 0 S f l ; e e n p m a in ima n a j v e i 8 0 jnakov - kupon n e vel/a Za male og lase po redni ceni ozitoma na kuponu pa spre j emamo za torek v petek do dn j -g e ure in za petek v sredo do pol dveh.
NEPREMIČNINE GARAŽE STANOVANJA P R O D A M
DVOINPOLSOBNO, stanovanje. 6 3 m2. v Bisirtci pri Tržiču. Deteljica 8. i. nad., vsi priključki, zaprt balkon, lepo ohranjeno, cena po dogovoru. 9 0 4 1 / 2 3 4 - 6 9 6 «»(»47
APARTMA, 29 m2 v Kranjski gori, « 0 4 t / 6 3 2 - 5 5 0 soe^s«
STANOVANJE, - podstrešno na Ranini 6 8 m2, « 0 4 1 / 7 6 6 - i r i soM/a
TRISOBNO STANOVANJE Škofja Loka - Podlubnik. v pritličju, obnovl-jeno. cena 2 4 . 5 mio SIT. « 0 4 1 / 3 6 4 -4 8 2 Moua
O D D A M
SOBO. s souporabo kopalnice, kuhin-je. dnevne sobe. terase in balkona v kranju Stanovanje je opremljeno, prednost imajo samske osebe Po 1 5 uri. « 0 3 1 / 4 6 1 - 1 8 5 soeMr
ENO IN POL SOBNO, stanovanje na Planini lil v Kranju. 9 0 4 1 / 9 5 4 - 0 9 9
ENOSOBNO. opremljeno stanovanje v hiši, v Tržiču mirni osebi ali paru (nekadilci). 9 0 3 1 / 8 1 1 - 7 0 8 toesai.
ENOSOBNO STANOVANJE, v ŠkoFji Loki. opremljeno, cena po dogovoru. « 0 3 1 / 7 2 2 - 4 0 5 506«82
ENOSOBNO STANOVANJE. v Šenčurju, cena po dogovoru. « 0 4 1 / 2 3 2 - 1 8 0 50W40
DVOSOBNO STANOVANJE, na Plani-ni, cena po dogovoru, po 17 uri. 9 04/20-42-29 1 sonssa
DVOSOBNO STANOVANJE. 67 m2 na Zlatem polju, neopremljeno. « 0 3 1 / 4 4 2 - 0 8 6
N A J A M S M
3 -ČLANSKA DRUŽINA, Išče stanovanje v občini Šenčur. « 0 4 1 / 8 4 2 - 4 9 3 sooms
HIŠE HIŠO. Stražišče pri Kranju. 180 m2 z parček) 4 2 0 m2. vpisana v 2K, vseljiva takoj, c e r « 3 0 mk> SfT in 3 sobno
v Nši. opremljeno. renovirarx>. cena 2 3 mio SrT. « 00496643267487
P R O D A M
HIŠO. v III gradbeni fazi. na sončni parceli, velikost 1 2 0 m2. bližina vrtca. OŠ. trgovine, plavalnega bazena in zdravstvenega doma. Železniki okolica. « 0 4 / 5 1 - 4 6 - 0 5 2 soeiaa
HIŠO. z gospodarskim poslopjem v Britofu. « 0 4 0 / 5 3 7 - 3 8 7 8067«0
STANOVANJSKI DVOJČEK, lil. grad. faza. parcela 1 1 0 0 m2. blizu smučišča CerUno, « 0 4 1 / 2 7 1 - 5 8 3 sooeaa
STANOVANJSKI DVOJČEK. Primsko-vo ob zadružnem domu. nasproti cerkve s podaljšano l i l grad. fazo z vsemi priključki, zemeljski plin. Inf. Uko. d.d.. Uboje. « 0 4 1 6 4 7 - 2 5 7
S07043
K U P I M
HIŠO. tudi dvojček do 44 mio SIT ali zazidljivo parcelo do 1 6 mio SIT v Kran-ju ali okoltei. « 0 4 1 / 5 9 6 ^ 1 5 « » » 6
N A J A M E M
MANJŠO HIŠO. lahko starejšo, z vr-tom ali manjšo kmetijo v širši okolici Kranja za daljše obdobje, « 0 4 1 / 5 0 0 -9 4 0 506931
POSESTI P R O D A M
KMETI JSKO Z E M U I Š Č E . njivo, travnik, 4 0 0 0 m2, ob cesti na Bledu. 1 6 8 0 SIT/m2. « 0 4 1 / 6 7 7 - 5 4 4 6oe88i
PARCELO, lepo. v okolici Kranja. Uko. d.d ,. Uboje. 9 041 /647-257 S07w?
VEČ NEPOZIDANIH. stavbnih zemljišč. Lancovo. « 0 3 1 / 4 5 1 - 8 2 2 ^
S(W32S
K U P I M
S K U P A J . 5 0 0 0 m2'kmeti jskega in 5 0 0 m2 zazidljivega zemljišča, sončno in mirno od Kranja do medvod. 9 0 3 1 / 2 3 0 - 1 2 1 506900
KMETIJSKO Z E M U I Š Č E . ali kmetijo. gotovina. « 0 3 1 / 4 5 1 - 8 2 2 soaags
POSLOVNI PROSTORI P R O D A M
POSLOVNI PROSTOR Stražišče -Kranj, pritličje, lasten vhod, ob cesti, možnost spremembe v stanovanje. Uko. d.d.. Uboje. « 0 4 1 / 6 4 7 - 2 5 7
O D D A M
PROSTOR, za skladišče. 1 0 0 m2, relacija Šk.Loka-Medvode. « 0 1 / 3 6 -1 1 - 1 3 2 5os9«e
O D D A M
GARAŽO, v Kranju, Gorenjskega odr.. pritličje, za 2 leti. po 18 . uri. « 0 5 1 / 3 3 2 - 8 0 0 5o«9»5
MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI P R O D A M
ODKUP IN PRODAJA, od 1, 97 dalje, plačilo v GOTOVINI, Uredimo prenos lastništva. Adria avto. Partizanska 1 . Škofja Loka (bivša vojašnica) www.raziskovalec.com/adriaavto, « 0 4 / 5 1 - 3 4 - 1 4 8 . 0 4 1 / 6 3 2 - 5 7 7 . adria. avto<@siol net 6ouie
ODKUP, PRODAJA, rabljenih vozit, go-tovinsko plačilo. Avto Kran). d .o.o. . Kranj. Savska 3 4 , Kranj. « 0 4 / 2 0 - 1 1 -4 1 3 , 0 4 1 / 7 0 7 - 1 4 5 . 0 3 1 / 2 3 1 - 3 5 8
604976
AUDi A4 karavan. I. 02 . tempomat, ksenon luči. av, klima, masažni sedež, črna barva. « 0 4 1 / 7 3 0 - 9 9 0
CITROEN AX. I. 9 3 . ohranjen, rdeč. registriran, cena: 1 3 0 . 0 0 0 , 0 0 SIT. « 0 4 / 5 1 3 - 1 9 - 8 5 . 0 4 1 / 2 4 1 - 9 5 8 sow4t
CITROEN XARA 1 .6 KARAVAN. I. 00 . 6 8 . 0 0 0 km. z vlečno kljuko in vso opremo, srebrne barve. « 0 4 / 5 3 - 1 8 -3 1 4 . 0 4 0 / 2 9 5 - 3 1 2 507003
CITROEN 2X 1 4 . I. 9 1 , reg. 2 / 0 6 . cena; 1 4 0 . 0 0 0 . 0 0 SIT. « 0 3 1 / 5 4 2 -9 9 3 607051
FIAT BRAVO 1 . 2 16V. I. 9 9 . Preša d.o.o, . cena: 8 9 0 . 0 0 0 . 0 0 SIT. « 0 4 / 2 8 1 - 5 7 - 0 0 607CM/
FIAT MAREA. I. 99. vsa dodatna opre-ma. « 0 4 1 / 6 8 6 - 8 1 9 «x»;o
FIATTEMPRA KARAVAN. I, 92 . avtora-dio. prtljažnik, srednje ohranjen. Bo-hinj. cena, 1 6 9 . 0 0 0 . 0 0 SIT, « 0 4 1 / 8 5 5 - 8 2 6 S06d77
FORD RESTA 1 . 1 . 1 . 9 3 . 1 7 6 . 0 0 0 km, redno servisiran, s prtljažnikom, cena: 180.000.00 s r r . « 031/851-970
507050
Sratov Praprotruk 10 4202 Naklo Te< 04/2S 76 052
PE Kranjska ceste 22 4202 NaMo
PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmaiike m platišča. - amortizent TMOHUoer. hitri sen/is vozil, • avlooplika. vse za podvozje vozil. - izpušni sistemi, kataiizalorji
^ ' htJp://www.aqQ<inlar.sJ
FORD FIESTA 1 . 3 BUDGET, I. 00 , 1. lastnik. Avtomehanika Lušina. « 0 4 / 5 0 2 - 2 0 - 0 0 . 0 4 1 / 6 3 0 - 7 5 4 &068S4
HONDA CtVlC. 1 .4 B INGO HB. 1,97, klima, servo volan, preostala oprema, ugodno. « 0 4 1 / 7 8 7 - 0 5 0 507052
HVUNDAI LAf^fTRA WAGON 1 .6 GLS. 1. 99. 44 0 0 0 km, 1, lastnik, servisna knjiga, ugodno. Avtomehanika Lušina. « 04/502-20^X>. 0 4 1 / 6 3 0 - 7 5 4
«»9ai
OPEL ASTRA KARAVAN 1 .7 DTl. I. 0 3 . 4 8 . 3 0 0 km, 1. lastnik, cena po dogov-oru. « 0 4 1 / 5 4 1 - 5 2 2 5009«
OPEL CORSA 1 . 6 16V GSi. I. 9 8 . 1 3 0 . 0 0 0 km. veliko opreme, ohranje-na. « 0 3 1 4 / 5 0 7 - 4 3 6 borca*
K A N G O O . I, 0 4 / 1 2 . 1 6 V . k l i m a , A B S . 4 x a i r b a g , o g r e v a n i s e d e ž i , e l e . p a k e t , s e r v o v o l a n . « 0 4 1 / 3 3 5 - 3 5 6 5 0 0 9 3 ?
CLIO 1 . 4 RT. I. 95 . 1 0 6 . 0 0 0 km. 3 vrata, ele paket, živo rdeče barve. zek> lepo ohranjen, cena: 3 9 0 . 0 0 0 . 0 0 Srr. « 0 3 1 / 6 7 3 - 1 2 1 b099S*
CLIO DCl, I. 0 2 . 5 6 . 0 0 0 km. rdeč. 5 v., vsa oprema, cena; 1 . 6 5 0 . 0 0 0 . 0 0 s r r . « 0 3 1 / 4 2 2 - 0 9 2 S008S6
CLIO 1 . 2 RN. I. 95 . bele barve, dobro ohranjen. « 0 4 0 / 7 5 5 - 6 1 6 507i»s
LAGUNA BREAK 2 . 0 RXb. I. 9 6 , Preša d.o.o... cena: 990 .000 .00 Sfr . « 0 4 / 2 8 1 - 5 7 - 0 0 507046
LAGUNA XEP 1 . 8 16V . I. 0 1 . Preša d.o.o. , cena- 2 , 2 9 0 . 0 0 0 . 0 0 SIT. « 0 4 / 2 8 1 - 5 7 - 0 0 507040
R 4 . 1 . 9 1 . odlično ohranjen, popoklan, « 0 4 1 / 7 0 9 - 5 6 6 . 0 3 1 / 3 0 1 - 9 7 4
RENAULT 5 CAMPUS, I. 92 . reg. do 4 / 0 6 . dobro ohranjen. « 0 3 1 / 5 8 4 -7 5 8 soooea
RENAULT CLIO. I. 9 5 . 1 2 2 . 0 0 0 km. bele barve, zelo ohranjen, garažiran, « 0 4 1 / 5 5 6 - 1 3 8
60«M6
RENAULT LAGUNA 1 .8 RT. I 95 . av-tomatska klima, ugodno. Avtomehanika Lušina. « 04/502-20430 . 0 4 1 / 6 3 0 -7 5 4 5 0698S
TRAFIC FURGON. I. 0 3 . 6 sed . Preša d 0.0., cena: 4 , 1 0 0 . 0 0 0 . 0 0 SIT. « 0 4 / 2 8 1 - 5 7 - 0 0 507046
SEAT IBIZA B 1 . 4 . I. 00. 1 reg.02. 1 . lastnica, ser. knjiga, ugodno. Avtome-hanika Lušina. « 0 4 / 5 0 2 - 2 0 - 0 0 2 , 0 4 1 / 6 3 0 - 7 5 4
SUZUKI SVVIFT 1 . 3 GLX. I 0 0 . 76 .000 km. 1. lastnik, servisna knjiga. Avtomehanika Lušina. « 0 4 / 5 0 2 - 2 0 -00 . 0 4 1 / 6 3 0 - 7 5 4
OPREMA
SUZUKI SVVIFT 1 . 3 . 1 . 0 0 . 2 9 . 0 0 0 km. « 0 4 1 / 5 6 6 - 9 5 4 5070t4
ŠKODA FAVORIT. I 9 3 . zelen, v voznem stanju, neregistriran. « 0 4 / 2 5 - 4 1 - 1 4 3 506607
ŠKODA FORMAN, celo ali po delih, prtljažnik in evro kljuka, motor zanič. « 0 4 1 / 7 5 4 - 7 1 3 S07001
GOLF 1 . 8 8 . 1 . 96. 9 0 KM. čm. 5 vrat. klima. « 0 4 1 / 3 5 7 - 9 6 2
507041
GOLF dlesel . I 87 . bele barve, reg. do 5/06 , dobro ohranjen. « 0 5 1 / 4 1 2 -1 9 8 506«»/
GOLF II DIESEL. I, 92 , cena 5 5 0 . 0 0 0 SIT. jugo 4 5 1.90. 7 5 , 0 0 0 SIT. « 0 5 1 / 2 2 9 - 0 8 1 507016
G O L F MI. I. 9 6 . reg, do 6 / 0 6 . « 0 3 1 / 3 7 8 - 7 4 4 5oe9»3
GOLF II) CLD 1 ,9 Europe. I. 9 5 . 2 2 3 . 0 0 0 km. + zimske gume. cena: 620.000,00 s r r . « 04/57-25-096
507016
GOLF III VARIANT TDI. I, 95 . 1 4 0 . 0 0 0 km. srebrne kov. barve, reg .2/06. « 0 3 1 / 3 3 6 - 4 3 7 507032
GOLG III 1 . 9 diezel. I 97. « 0 4 1 / 3 8 -6 6 - 5 3 506036
DRUGA VOZILA P R O D A M
KOMBI M E R C E D E S VITO. L 0 1 . 1 0 0 . 0 0 0 km. c^ranjen. sive barve. 1. lastnik. « 041 / 7 1 7 - 5 0 6 507007
PRIKOLICO, nosilnost 6 0 0 kg z A testom, ohranjeno, cena 1 5 . 0 0 0 SO". Slabe, predoslje 1 5 5 . « 0 4 / 2 0 4 - 2 7 -91 506870
BRAKO PRIKOLICO KAMPER. z bal-dahinom. 4 ležišča, malo rabljena, cena po dogovoru, « 0 4 / 2 3 1 - 2 2 - 2 8
5069S6
MOTORNA KOLESA P R O D A M APN 6, reg do aprila 06. « 0 3 1 / 2 8 3 -5 2 4 506897
AVTODELI IN OPREMA P R O D A M
GUME. 5 kom Eskimo S 3 M+S 1 8 5 / 6 5 / R 1 5 s komplet kromiranimi platišči. « 0 4 / 5 1 9 - 6 0 - 5 3 . 0 3 1 / 2 6 2 -0 4 6
VLEČNO K L J U K O , za prikolico, za oseb . avto Clio. « 0 4 / 5 7 4 - 4 8 - 2 4 . 0 4 0 / 5 8 4 - 0 2 7 507000
K U P I M
VLEČNO K U U K O . za Fofd escord ali RCHo. « 0 4 1 / 2 4 3 - 7 1 3 507013
KARAMBOLIRANA VOZILA K U P I M
POŠKODOVANO VOZILO, tudi totalka - ponujam največ, takojšen odkup, pre-voz. « 0 3 1 / 7 7 0 - 8 3 3 506835
TEHNIKA P R O D A M
IGUČNI TISKALNIK, brizgami printer in nov namizni ventilator, ugodno. « 0 4 0 / 2 0 1 - 4 9 7 506664
STROJI IN ORODJA P R O D A M
ELEKTRIČNI B O J L E R . 8 0 1 in elektro-motorje različnih moči. « 0 7 0 / 2 2 0 -701
ELEKTRO AGREGAT. 2 5 KW, v ohišju - mobilni. « 0 3 1 / 8 2 4 ^ 6 8
506696
MIZARSKO TRAČNO BRUSiLKO. dol. mize 2 5 0 cm. malo rabljena, ugodno. « 0 4 1 / 5 8 2 - 7 3 9
50701?
S T R O J , za brizganje plastičnih masa Engel 7 5 0 / 2 6 0 . repro sistem. « 0 4 / 5 1 - 5 5 - 5 9 0
506645
STRUŽNICO, za les. nova. del. dolžina 1 0 0 cm. « 0 4 / 5 1 9 - 6 0 - 5 3 . 0 3 1 / 2 6 2 -246 506951
K U P I M
REKLAMNO TABLO, aluminijasto, za trgovino. « 0 4 / 2 3 - 1 1 - 3 3 7 . 0 5 1 / 6 0 3 -8 1 1 506669
GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL P R O D A M
B E T O N S K E S T R E Š N I K E , rabljene, cena: stroški odkritja, « 0 4 / 2 6 - 7 1 -822 506»ii
COLARICE. lipove 1 m3. « 0 4 / 5 1 -9 5 - 1 2 9 506652
LIPOV LES. suh, deb. 7 0 in 3 5 mm. « 0 4 1 / 2 6 3 - 7 2 8 506689
ZRAČNO SUH L E S . smreke 50 . 2 5 mm. javorja in mecesna 3 2 mm. « 0 4 / 5 1 2 - 2 7 - 7 5 506655
K U P I M
SALONITNE PLOŠČE, rabljene, 1 0 0 kom. 1 0 0 x 1 2 5 c m . « 0 4 / 5 3 - 3 1 - 0 6 9
506858
SMREKOVE DESKE, suhe, 2 . 5 cm ter plohe 5 in 8 cm. « 0 4 1 / 7 6 0 - 7 9 1
506«34
STAVBNO POHIŠTVO P R O D A M GARAŽNA VRATA, dvižna, hrastova. « 0 4 1 / 2 2 3 - 1 5 5 506006
PUNTE, bankine. deske po 1 0 . 0 0 0 S r r / m 3 . drva po 5 - 0 0 0 SIT/m3. « 0 5 0 / 6 2 5 - 8 7 7 50702«
PVC OKNO. dvoknino. z žaluzijami. no-tranjo polico, rabljeno eno leto 2% cene novega. « 0 4 1 / 6 2 5 - 0 0 3 9090M
TRODELNA OKNA. 5 kom. z roleta-mo. « 041 / 5 4 2 - 3 9 6 5oe«i5
KURIVO P R O D A M
DRVA. Jesen, hrast, lahko razžagam-. « 0 4 1 / 9 2 0 - 6 9 9 506647
DRVA, suha. bukova, večjo količino, po 20. uri. « 0 4 / 2 5 - 0 3 - 7 1 0 6O666O
DRVA. bukova. « 0 3 1 / 7 8 8 - 2 1 2 5070t7
K U P I M
BUKOVA DRVA. suha. « 0 4 1 / 6 0 0 -2 9 0 506039
STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO P R O D A M
DVA DVOSEDA, razstegljiva, « 04/20-4 1^392 6oe85a
KAVČ. in dva fotelje ter šivalni stK>j Ver-itas z omarico, zelo ugodno. « 0 4 / 2 0 2 - 6 5 - 5 4 . 0 3 1 / 7 2 9 - 3 8 3 50e®02
SPALNICO, ugodno. « 0 4 / 2 3 5 - 8 3 -6 0 . 0 4 0 / 6 6 6 - 4 2 9 506958
S T A R E J Š E KLOPI, mizo in posteljo, primemo za vikend. « 0 3 1 / 7 3 6 - 8 5 2
506917
P O D A R I M
KAVČ. « 0 4 / 2 0 2 - 4 4 - 5 8 soeoB?
S T A R E J Š O SPALNICO, dobro ohrab- ? jeno. « 0 4 1 / 9 1 2 - 4 4 0 506875
GOSPODINJSKI APARATI P R O D A M
HLADILNIK. 1 7 5 I. Star. pisalni stroj, sedežno garnituro, « 0 4 1 / 9 5 ^ 8 5
506892
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, jeklenko, dvojno pomivalno korito in gorilec ben-tone. « 0 4 / 2 0 - 2 5 - 4 3 4
507039
PRALNI S T R O J . Gorenje. Wa 1 5 - 2 2 . 1 5 0 0 obratov. « 0 4 1 / 8 7 8 - 4 9 4
507010
ZAMRZOVALNO OMARO. Gorenje 1 2 0 I. cena 5 . 0 0 0 Srr. « 0 4 0 / 6 9 4 -744 50702?
ZAMRZOVALNO OMARO, in zamrzo-valno skrinjo. « 0 4 1 / 5 9 7 - 9 3 3
507036
K U P I M
HLADILNIK, ele štedilnik - steklok-eramični in zakonsko posteljo, « 0 5 1 / 3 1 1 - 1 8 0 50692t
P O D A R I M
HLADILNIK. Gorenje 1 5 0 I. « 040/694-744 507023
3 0 M A L I O G L A S I info@g'^as.si
iZDePLSi Ma l i oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zo i sov i 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od » S oglasi, označeni s to ikono, s o objavljeni tudi na 7. do IS- ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13 .30, za torkovo številko pa do spletnem mestu wwwjzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike petka do i4.ure. Og lase lahko oddate po telefonih 0 4 / 2 0 1 4 2 4 7 ali 0 4 / 2 0 1 42 4 9 . po faksu 0 4 / 2 0 1 in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. 4 2 13, po e-poSti maiioglasi(g>g*glas.si. ali na spletnem mestu Izberi.si.
Cortn|tk glM, doo, Zonov* I K anj
O G R E V A N J E , H L A J E N J E
P R O D A M
PEČ. EMO 4. 60x40 cm. S 0 4 / 2 5 -2 1 - 1 6 7 500622
PEČ KIV . VRHNIKA, malo rabljena 1 5 - 2 5 KW. » 0 4 0 / 9 8 7 - 2 5 1 somm
V R T N A O P R E M A
P R O D A H
DVOKRILNA VRTNA VRATA, korana, za odprtino 3 3 5 cm. vtš 100 cm do 120 cm. vroče cinkana. • še nemortirana. « 0 4 / 2 3 2 - 6 5 ^ . 0 4 1 / 3 7 5 ^ 1 5oe?w
G L A S B I L A
P R O D A M
ROLAND RA • 9 5 . zvočni modul. midi. avt spremljava. ml<Ii-p<ayer. FD-enota. ohranjen, 9 0 4 1 / 5 8 9 - 9 8 9 607ooe
Š P O R T ,
R E K R E A C I J A
P R O D A M
NOVBORD, Etanzokovi. nefču^^šakiran, 40%ceneie. 9 0 3 1 / 3 2 2 - 0 7 8 soeeio
MOTOR MERCURV. 4 . 5 KM za čoln in cisterne 1000 I za vodo, 9 0 4 1 / 3 2 0 -7 0 1 &0703S
SURF HY-FLY. 1 3 0 1 in jadralno padalo Logic 5 3 . oboje dobro ohranjeno, ugodno. 9 0 3 1 / 7 9 8 - 1 8 3 5o«d&s
DEKLIŠKO GORSKO KOLO. ohran-jeno. ugodno. 9 0 3 1 / 4 7 2 - 8 3 0 607oi»
KVALITETNO KOLO. Fbcus. staro dve leti. zelo malo r o j e n o , iepo (hranjeno, cena 69 .000 SIT (novo 143.000). Bo-hin). 8 0 4 1 / 8 5 5 ^ 2 6 &oe979
ŽENSKO KOLO. HoHand, malo voženo. kot novo. 9 041 /534-770 9oewi
T U R I Z E M
NA OTOKU KRKU. oddam apartma. 9 0 4 / 2 5 - 1 1 -808. 041 / 3 9 0 - 4 2 2 » M «
TROGIR. oddam 4 apartmaje. 3 0 m od morja, klima. parWrtšde. 9 00585/989-834-759.00385/21-889<361
V PORTOROŽU, oddam 2-3- in 4-5-posieljne apsrtmaie. s 05/674-61 -22
U M E T N I N E ,
N A K I T
P R O D A M
OLNE SLIKE, platno in el. radiator 800W. 9 0 4 / 2 3 - 2 3 - 9 5 2 smmo
O T R O Š K A
O P R E M A
P R O D A M
KOMBINIRAN V O Z l ^ . za dvojčke. 8 04/202-85;34. D4Q/35&^55 506844
KOMBINIRAN VOZIČEK, in nastavljivo lupinico, lepo ohranjeno. 9 0 3 1 / 5 4 7 -5 7 9 506801
OTROŠKI MOTOR, na akumulator, cena po dogovoru, 9 0 4 / 2 3 5 - 3 9 - 3 9 , 0 4 0 / 7 5 6 - 3 5 5 50«W8
OTROŠKI S E D E Ž , do teže 1 8 kg, popoldan. 9 070/974- 194 bow*9
OTROŠKI VOZIČEK. Maxi-cost maxt taxi speedy z zimsko vrečo in globoko košaro dreamy, malo rabljen, cena 5 0 . 0 0 0 S n , « 0 4 1 / 5 1 5 - 5 2 8
»6130
OTROŠKI VOZIČEK. Peg-Perego Riko Completo. vsa dodatna oprema. Lepo ohranjen, ugodno. 9 0 4 1 / 5 1 5 -5 2 8 S00130
OTROŠKO P O S T E U l C O . z vzetnico dim, 1 20x60 cm, ugodno, po 16. uri, 9 0 4 / 2 0 1 - 2 2 - 2 4 5o«782
P O D A R I M
OBLAČILA, za otroka do 3 . leta, 9 0 4 1 / 9 5 9 - 8 8 5
M E D I C I N S K I
P R I P O M O Č K I
P R O D A M
SI ŽEUTE, bo^šega počutja, več enecgije? 100% naravni izdelki, 9 031/479^61 trna
Ž I V A L I
I N R A S T L I N E
P R O D A M
ČISTOKRVNE J A Z B E Č A R J E , stare 3 mes. . cepljene, primerne za htto. 9 0 4 / 3 6 1 - 4 6 - 4 0 . 0 3 1 / 5 3 5 - 5 6 2 soM^e
ZLATI PRINAŠALCI. z rodovnikom, primerni za otroke, starejše ljudi ali In-valide. ut)ogljivi in lahko učljivi iščejo prijazne lastnike z vrtom (možen pred-hoden ogled. 8 0 4 1 / 2 9 6 - 8 6 4 M«ee3
K U P I M
ZLATEGA PRINAŠALCA. mladičko, 8 0 7 0 / 2 1 2 - 0 9 0 507020
P O D A R I M
PSIČKO. škotsko ovčarko. mešanko. staro tri mesece, ljudem s po^uhom za živali. 8 0 4 / 5 3 - 3 1 - 2 5 0 , 0 4 1 / 6 0 8 -6 5 6 &oes6?
MUCKE, 40-91
0 4 0 / 8 3 4 - 6 7 5 , 0 7 0 / 4 0 -!>0A343
MUCKO, dolgodl^. črno, staro 2 mese-ca. zdravo. 8 0 5 1 / 4 1 9 ^ 506870
MUCKO, staro 2 meseca, dolgodlako, zdravo, čisto. roj. v stanovanju, 8 0 5 1 / 4 1 9 - 8 0 4 507045
PRIKUPNE MUCKE, vajene čistoče. V ^ ter. Goriče 61 . 8 0 4 / 2 5 ^ 5 6 1 0 so«??
P O S L O V N I S T I K I
FESSTd.M..PEStrtt8il8va S. Kranj
Nudimo vse vrsto posojil, ugodne obresti.
0 4 / 2 3 6 - 7 3 - 7 3 ftm tadnCi K IMtOi
K M E T I J S T V O
K M E T I J S K I S T R O J I
P R O D A M
KOMBAJN, za Krompir Grime. 8 0 4 0 / 6 1 6 - 3 8 7 5oee40
KOSILNICO. Tvvist diesel malo rabljeno cena 7 5 0 . 0 0 0 SIT. 8 0 4 / 5 1 -22-654 soeeis
KULTIVATOR. mehanski z ježi za TV21KM. s plugi za saditev in izkop krompirja. 8 041 /703-807 soessa
NAKLADALEC. za gnoj. rabljen, sambstojnl, električni. 8 041 / 9 0 3 - 4 1 2
50680«
ROTACIJSKO KOSILNICO. SIP 1 6 5 slamoreznico Epie ter Speizer z rnotor-jem. 8 041 / 5 2 1 >383 ioeeea
SLAMOREZNKX) APPLE, Blasiustip 900 S z motooem. 8 051 / 2 2 8 ^ 5 4 soron
VRTAVKASTI Z G R A 8 L J A L N I K . Potinger. 8 0 4 1 / 3 5 6 - 1 5 7 5oe64a
K U P I M
ENOOSNO, traktorsko kiper prikolico. 4 t. Tehnostroj, enokolesno. 8 0 4 / 2 5 2 - 2 & - 2 8 5oee?»
ROTACIJSKO KOSILNICO, v okvari, 8 0 4 1 / 5 0 3 - 7 7 6 soee;^
TRAKTOR, lahko 4x4 in trosiiec gnoja. 8 0 3 1 / 6 0 4 - 9 1 8 506830
P R I D E L K I
P R O D A M
BALIRANO SENO. in nebalirano. ugodno. 8 0 3 1 /309-67 1 sorose
BRINJEVEC. kmečki, dober, kuhan na star rvačin, slivovko in brinjevo tinUuro proti revmi. do 5 0 % popusta na količi-no. 8 0 4 0 / 2 0 6 - 7 2 7 soearo
Č E Š N J E , kvalitetne, domače hrus-tavke. sveže nabrane, ugodno. Knrtelija Princ. Hudo 1 {pri Kovorju), Triič. 8 0 4 1 / 7 4 7 - 6 2 3 506964
ČRN RIBEZ, debeli. 5 0 0 SIT/kg in suhe krhlje. 8 04/595-68-91 506«65
GOZDNE BOROVNICE, dnevno sveže nabrane, ugodno. 8 031/764-830 aoeeo/
J E Č M E N , pridelan na ekotoiki kmetiji. 8 0 4 / 5 3 3 - 1 2 - 8 6 6069S6
KROMPIR, zgodnji in krmilni Zg Bit-nje 17 . 8 0 4 / 2 3 1 - 2 3 - 7 5 606«0i
VINO. cviček, kvalitetno. 0 1 3
0 3 1 / 3 0 1 -506603
VIPAVSKA VINA. rdeča in bela. možna dostava. 8 05/36-66-075 . 0 4 1 / 5 1 8 -17 1 S0&6M
K U P I M
KVALITETNO SENO. 1 4 bal. 5 bal slame, po možnosti s prevozom, v popol času. plačilo po dogovoru, 8 0 4 / 2 3 - 3 2 - 0 3 6 soea??
V Z R E J N E Ž I V A L I
P R O D A M
8 Č B TELIC. Stare 1 5 - 2 0 mes. 8 0 3 1 / 3 3 - 4 8 - 5 6 60607«
BIKCA, starega 3 m e s e c e . 8 0 4 0 / 8 0 4 - 3 3 6
BIKCA, simentalca. starega en teden, in Č B bikca, starega 1 0 dni. 8 0 4 1 / 6 9 2 - 7 2 2 50696S
Č B BIKCA, starega 1 0 dn). 8 0 4 / 2 5 3 - 6 0 - 5 0 5069«0
DVA BIKCA, simentatea. težka 2 0 0 do 2 5 0 kg. 8 0 4 1 / 3 6 9 - 1 1 5 &069&4
OVA Č B BIKCA, stara en teden Tenetiše 3a . 8 0 4 / 2 5 - 6 1 - 6 4 9
OVA JAGENČKA. stara 3 mesece, 8 0 4 / 5 3 3 - 1 5 - 5 6 . 0 3 1 / 2 6 4 - 1 4 6 sosss?
DVE OVCI. mladkH. stari 7 in 9 mese-cev. 8 0 3 1 / 3 5 3 - 5 8 7 507019
GOSI. tuluške mlade, peteline itaiijane ter pritlikave hišne zajčke vseh barv, 8 0 4 1 / 7 2 4 - 1 2 3 506«»
JARKICE. rjave, tik pred nesnostjo . peteline - naravni kljuni. Hra^e 5 . 8 0 1 / 3 6 2 - 7 0 - 2 9 M»66I4
KONJA. stareiSega. kunce novozeleridce •ty tvšne. 8 040/94^690 »Tooe
KOZO. z kozličema. smaste pasme. 8 0 3 1 / 4 5 2 - 2 3 8 &06fti2
KRAVO, v 9. mes. brejosti. 8 0 4 / 5 1 -20-364 5068/6
KRAVO, po teltvi. 8 04/252-l(>«7 OTOBT
KUNCE, samca, samico in brejo samico. 8 0 4 / 5 1 - 4 1 - 1 8 3 . 0 3 1 / 7 6 6 0 8 2 soesM
Mt-ADE KOZLIČKE, za zakol ali nadaljno rejo, 8 041 / 9 6 8 - 7 7 5 506ai0
OVCO. z jagnetom, jagnico in A « tet) stare-ga o«na JSP, 8 040/266-798 6oe«i6
PRAŠIČE, različno težke, možna dostava, 8 0 4 1 / 7 2 4 - 1 4 4 soroo?
RJAVE IN GRAHASTt KOKOSl. v začetku nesnosb, cep^ene, na koKčino popust. Vsak del 8.-17. sobota 8.-13. ure Rgrutninarst-vo Gašperiin. Moste 99 pri Komend, 8 0 1 / 8 3 4 : ^ 6 8 6 506634
TELICO. simentalko. v 8. mesecu bre-josti in 3 mes. starega simentalca. 8 0 4 / 5 9 5 - 7 3 - 0 6 60702«
TEUČKO. simentato. staro 2 meseca. 8 0 4 / 5 1 « 7 - 9 8 . 0 3 1 / 6 2 3 - 7 2 5
TELIČKO, simentalko. staro 3 tedne. « 0 4 / 2 3 ^ 1 2 - 3 5 5 sofssn
TRI J A G E N Č K A . za zakol. 8 0 4 1 / 8 4 0 - 7 2 4 506«06
Z A J C E , vseh velikosti. 2 9 9
0 4 1 / 5 3 2 -507020
K U P I M
BIKCA, simentatea. starega 2-6 mes., 8 0 3 1 / 5 5 3 - 3 5 7 soeaso
BIKCA, simentalca. od 1 2 0 do 1 5 0 kg. 8 0 4 / 5 3 3 - 6 5 - 7 0 6068©i
BIKCA, simentalca, starega s o 20 dni, 8 0 4 1 / 8 3 9 - 9 7 3 506»00
BIKCA, simentalca. starega približno 2 nr>eseca, 8 0 3 1 /280-774 506«s
BIKCA, simentalca. starega do 14 dni. 8 0 4 / 5 1 - 2 2 - 5 7 2 50694i
BIKCA, simentak^ ali limuzin, starega 1 0 dni. 8 0 4 / 2 5 3 - 1 4 - 8 3
BIKCA, simentalca, starega 14 dni. 0 4 / 2 5 0 - 1 4 - 5 0
BIKCE, simentalce. težke do 2 0 0 kg. 8 0 4 / 5 9 5 - 8 2 - 6 2 sosa^a
DVA BIKCA, simentalca. težka od 1 2 0 - 1 5 0 kg. 8 0 3 1 / 3 4 4 - 4 2 3 60686S
SIMENTALCA, dO 6 0 kg za rejo. 8 0 3 1 / 5 6 3 - 0 7 0 506&20
O S T A L O
P R O D A M
BETONSKE S T E B R E , za kozolec, 4 kom. 8 0 4 / 5 3 - 3 1 - 5 1 0 506es»
K U P I M
B E T O N S K E S T E B R E , za kozolec, lahko tudi še postavljene. 8 0 4 1 / 3 3 5 -979 506663
ZAJČNICE. dobro ohranjeno za kakih 5 0 zajcev, 8 041 /97 1 -580 &07004
Z A P O S L I T V E
N U D I M
GOSTINCA/KO, za d o p o l d a n ^ dek> v gostinskem tokalu. Bistro Žafranika, Jaka PlaSše 17 . Kranj. 8 0 3 1 / 3 2 2 - 4 9 9 «»6«.
NA JESENK:AH, zaposlimo n«akarico. staiost 2 5 do 3 5 ieL As kTBaior. d. o. o . V ^ niča 10. Zg Gooe, 8 0 5 1 / 3 4 5 0 4 2 607037
V Š E N Č U R J U , iščemo kuhaja/ ico . rmtakarja/ico in sobarico. Šimenc Nevenka. s . p., češnjevek 10 . Cerklje, 8 0 4 0 / 2 1 3 - 7 1 7 »6W7
ZAPOSLIM VOZNIKA. E kategorije -Evropa. Bertoncelj Pavel s.p. . Na trati 2 2 . lesce. 8 0 4 1 / 6 7 8 - 3 3 6 5066tt
ZAPOSLIMO, voznika kombija. Bre-lih.d. o. o.. Suha 29. škoOa Loka, 8 0 3 1 / 3 0 2 - 4 0 5 507040
ZAPOSLIMO DELAVCA, na žagr Avguštin lončar s.p. . Zalog pri Cerkljah 3 5 . Cerklje. 8 0 4 / 2 5 2 - 6 2 - 7 2 . 0 4 1 / 5 2 - 6 2 - 7 0 506667
Ekol, d. 0. 0.. podjetje za zbiranje
sekundarnih surovin, zaposli de-
lavca za delo v delavnici in m tere-
RB. Zaposlitev je za določen čas
enega leta z možnostjo zaposlitve
za nedoločen čas. Pogoj je šola za
voznike in vozniški izpit B, C in E
kategorije. Zaželene so delovne iz-
kušnje pri vzdrževanju. Izključno
pisne prijave z dokazili poštjite na
naslov EKOL d. o. o.. Lazo 18a.
4000 Kranj do 10. avgusta 2005.
ORODJAR, ali st. tehnik dobi delo kot operater lasarskega varjenja. Nujno je poznavanje orodij za brizganje ptastike ali tlačni liv. Remic-idsersko varjenje, d. o. o. . Pajarjeva 8. Šenčur. 8 0 4 / 2 5 1 -69-00 »06©»
ZAPOSLIMO MONTERJA, strojnih in-stalacij - centralno c^evanje. vodovodne in plinske instalacije, zaželena praksa, stimulativen 0 0 . Jadran Zadnik. s.p, . Detelova 16. Kranj, 8 0 4 / 2 3 - 1 6 - 2 0 1 . 0 4 1 / 6 1 5 ^ 6 S06CI44
MOŽNOST T A K O J Š N J E G A ZA-SLUŽKA, • samo resni!. Območje celotne Slovenije. Tomaž Je rn^nč ič s .p. . Reševa 14 . Kranj. 8 0 4 1 / 7 8 4 -1 5 1 . 0 4 1 / 4 3 - 4 3 - 8 3 S06a4?
IŠČEM DELAVCA, v kuhinji ali strežbi, lahko tudi študent, pričetek dela takoj, za daljši čast. slanost nad 1 8 let. Begič. d.o.o.. Delavska c . 3 7 , Kranj. Marko, 8 0 4 / 2 3 - 1 7 - 2 0 0 soes«
l i Č B M
IŠČEM DELO, kot voznik kamiona. C kat v domačem aji tujem (»t>metu. 8 0 4 1 / 6 2 2 - 1 3 8 »7031
IŠČEM DELO. pospravljanje stanovanj, okolica Radovljice. Jesenic ali Bteda, 8 0 3 1 / 8 2 3 - 9 3 8 »9940
IŠČEM DELO. likarice. 0 5 1
0 3 1 / 3 5 9 -506052
IŠČEM DELO. v gospodinjstvu in nega starejši na domu. . 8 031/803-21 1 so6973
IŠČEM DELO. serijsko šivanje. 8 0 3 1 / 6 9 7 - 5 1 9 50687?
IŠČEM S O B O S L I K A R S K A . in pleskarska dela na območju Goren-jske: beljenje stanovanj, fasad, pleskanje vrat. oken. žlebov, napuščev. 8 0 4 1 / 8 5 5 - 8 2 6 soe»74
DELO. na pod. elektrote. telekomu-nikacij v st.. inštnjkcije. prevajenje iz angleščine. 8 0 4 / 2 0 - 4 5 - 2 7 5 &06996
A V T O H I Š A K A V Č I Č ,
p o o b l a š č e n i s e r v i s e r z a v o z i l a P E U G E O T ,
zapos l i
A N A T O M E H A N I K A .
Č e imate us t rezno i zobrazbo in vsaj dve leti de lovnih izkušenj, v a s
v a b i m o , d a s e pr idruž ite m l a d e m u kolektivu. D e l o v n o razmerje
b o m o sklenili za do ločen čas z možno s t j o sklenitve za nedo ločen čas.
V a š e p o n u d b e z dokazi l i o i zobrazbi in kratkim o p i s o m de lovn ih
izkušenj pr ičakujemo najkasneje d o 23. julija 2 0 0 5 na naslov:
Av toh i ša Kavčič, d o. o., Milje 4 5 , 4 2 1 2 V i soko.
ZDRAVSTVENI TEHNIK, išče delo v kozmetičnem satonu. 8 040/46&<M9
SOMU
DUO ROLO. išče delo na zabavah, porokah in obletnicah, 8 0 4 1 / 2 2 4 -907 507030
NARODNO ZABAVNI duo, trio za vse generacije igra na porokah, obletnicah - frajtonanca, klaviature, 8 0 4 0 / 8 9 0 -5 1 9 506622
S T O R I T V E
N U D I M
ADAPTIRAMO, starejše nepremič-nine. f^avočasno rezervirajte svoj ter-min! Megamatnx, d o,o . Staretova 39 , Kranj. 8 041 /570-957 SO6SQ4
ALi ŽELITE NA NOVO POBARVATI FASADO, in lesen napušč'> Ugodno in hitro! Megamatnx. d.o.o. . Staretova 39 . Kranj, 8 0 4 1 / 5 7 0 - 0 5 7 M»M3
B E L J E N J E , hitro in kvalitetno. Roman Nahtigal s.p. Sorlijeva 19 . Kranj. 8 0 3 1 / 5 0 8 - 1 6 8 &0636I
DIMNIKI, - saniramo in izdelujemo dimnike iz nerjaveče pločevine (tudi povrtavamo. "KAM" Kač Albin s .p . , Matke 7 . Prebold, 8 0 4 1 / 6 3 6 - 8 1 3 . www.kam-dimniki.com soeajt
ELEKTROINŠTALACUE. Janez Valter S.p.. Nwa vas 15a. Preddvor - izdelava vseh vrst elektro instaiac^ v novogradnjah in adaptacijah. 8 0 4 1 / 7 6 0 6 1 6 606687
INŠTALACIJE, ogrevalnih naprav, vodovoda ter adaptacije kopalnic. Gre-gor Kozamemik s.p. . Hraše 3 0 a. Sm-lednik. 8 0 4 0 / 3 7 3 - 6 4 4 506/67
IZVAJAMO, sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obloge, dimne kape, Novak & Co. d.n.o. . Ljubljanska 89 . Domžale. 8 0 3 1 / 4 2 2 - 8 0 0 506626
IZVAJAMO VSA, krovsko4tteparska in tesarska dela. Pooblaščeni krovec Gerard Bramac Tondadi. Marko Svetelj s.p,. Gr-mičeva 3 1 . Kranj, 8 041/642-424 tM\n
BradtoM ta prensviamo sfcBpal Z vami nudimo celostne prostorske rešitve od ariiltettnnM hMe • Metaspace2. uravnotežene u p o r ^ prostora Ko-menskega 12/111, Ljubljana, meta-space2@email.$i. 0 1 / 2 3 0 - 1 5 ^ 2 . do
I. D.M.O.. d.0.0.. Ljub-ljanska 45 . Kamnik. 0 3 1 / 3 2 7 - 1 1 9 . mi)os .cv im^^net
NOVO V 6EGRADU, Kranj - poleg t»etonov in granulatov vam po ugodnih ce-r ^ nucfimo ves ostali ^^dt^eni material, opravimo odvoz materiala Begrad, Savs-ka toka. Kranj. 8 0 4 / 2 3 ^ 4 - 0 3 0 soseso
NUDIMO, notranje omete in teranovva praskane iasade. MegamattiK d.o.o.. Stare-
li 39. Kf»ij. 8 0 4 1 / 5 7 0 9 5 7
NUDIMO VAM MARKIZE, oz. tende z montažo, do 20% popusta, brez str. pre-voza. na izbiro več kot 2 0 0 platen, Berčan Matjaž s.p.. Mala vas 3 a Ljubl-jana. 8 01/565-32-^32. 0 4 1 / 6 3 0 - 7 0 0
U g o d n i a v tomob i l s k i in goto-v i n s k i krediti d o 7 let, za v s e z a p o s l e n e in upoko jence tudi 0 9 . d o 5 0 % o b r e m e n i t v e , s tar kredit ni ov ira. Č e n i s te k r ed i t no s p o s o b n i , n u d i m o kredite n a o s n o v i v a S e g a vozi la, ter l ea s i nge za vozita stara d o l o let. P r i d e m o tudi na d o m .
Telefonske Številke: 02/2$2-4S-26, 041/750-560,
041/331-991. 02/252-48-23
M«vt< Robert tp. Mimika wL t7. M*n6or
R A Z N O
P R O D A M
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite, Zbllje 22. 8 01/36-11-078 soeasi
GORILEC. Thyssen, vozek - dirco. Ma-gaine-GermA..Hrastje65 W6a;r
INDUSTRIJSKI, šivalni stroj. 5 niti. 10 kg jeklenko. 101 sokovnik. 8 04/202-85-36 606936
INDUSTR IJSK I Š IVALNI STROJ. Overtock. raztegljiv kavč. žensko kolo. 101 sokovnik. 8 04/202-85-36 so5«28
KOSILNICO, Husqvama jet 55 S in 4 trame dol.6 m. deb 22x20. nove. 8 04/23-10-077 K)6WM
KOS ILN ICO. Tomos Batuje. malo rabljeno in poliesterski kajak. 8 041/364-504 606»»9
KVALITETNA OMELA. za pometanje krušnih peči, negorljiva. Žnidar, 8 01/83-23-107 606033
VHODNA VRATA, ter večjega in man-išega kozla. 8 031 /545-85 ' soessr
PREVZAMEM, vsa gfa<fcena dela z ma-leriaHom ali brez. GIB. d.o.o.. T Octrove | 3. Kranj, 8 031425^10 $06854
RAZNOS LETAKOV, v Kranju in okoli-ci. honorarno za en mesec. plačHo po učinku. Megamalrix. d. o. o,. Staretova ul,39. Kranj. 8 041/570-957 5069«8
SENČ ILA ASTERIKS. Rozman Peter s.p.. Senično 7. Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709: n^rkize. tende. rolete, žaluzije. lamelne zavese, plise zavese, roloji, komamiki. toizoi
STROJN I OMETI, notraniih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Urmar, d.o.o.. Zakeij 15. Stahovica. 8 041/642-097 606765
VSA G R A D B E N A DELA, notranji ometi, fasade, adaptacije, novograd-nje. hitro in pocent Byt)^ oče in sin. d. n. o.. Cegelnica 48 B. Naklo. 8 051 /354-039. 041 /593-492 »06«m
Z A K U U C N A DELA SLODOM. stene, stropi, Knauf, Armstror)g, izd. podsti^, adap. stanovanj, pleskarska dela. lami-nati. okna, vrata. str. okna. Markotič Slavko s.p.. Suška c, 28, Š Loka, 8 04/515-22-38.041/806-751 506625
l i Č B M
I Š Č E M M L A J S E G A m o š k e g a , za kmečka deta. alkoholiki izključeni, 8 05/380-80-95. 031/575-472 60«M6
I Š Č E M POMOČ. pri čiščenju stanovanja na območju Šk. Loke, 8 031/611-700 ioroi*
I Š Č E M O OSEBO, za urejanje vrta in košnjo trave ter razna dela pri hiši. 8 031/357-485 506963
IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA. O S N O V E ELEKTROTEHNIKE, MEHANIKA po-moč za izpite. Enačba - izobraževanje, Resnik s.p.. Milje 67. Visoko. 8 04/253-11-45.041/564-991 soeear
ZASEBNI STIKI MORDA SI ŽENSKA, nekadilka, ljubitelji-ca narave, imaš smisel za hannonijo, si prijetna in si želiš spoznali 39 letnega moškega, športnega uslužbenca, odkrite-ga. 173 cm. 8 031/874-843 SOTOM
MOŠKI, srednjih let s hišo v predmestju, žek spoznati dekle ali mamico za resno zvezo, šifra- ZAUPANJE soeoa
ŽENITNA POSREDOVALN ICA ZAU-PANJE. posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, naj se Vas še večl. 8 031/505-495 &06«6?
iznePlSi Mati oglasi posle j tudi na sp le tnem portalu Izberi.sil
Male og lase s p r e j e m a m o pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In te lefonsko od ponedeljka d o petka od 7. do 15. ure. Male og lase za objavo v petek s p r e j e m a m o do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do i4.ure. Oglase lahko oddate po telefonih 0 4 / 2 0 1 42 47 aii 0 4 / 2 0 1 4 2 49 , po faksu 0 4 / 2 0 1 4 2 13 . po e-poSti maliogl3si(3)g-glas.si , ali na spletnem mestu Izberi.si.
» ( 9 oglas i , o z n a č e n i s to ikono, s o objavl jeni tudi na spletnem mestu www.izberi .s i , kjer si lahko ogledate tudi slike in datjSi opis ogtaševanega predmeta ali storitve.
Coren)tln d O.O. Z«tWt» i. Kran)
ZAHVALE [email protected] 3 1
Nisi umrl, Ic nehal si Uveli, umre tisti, Jci ga ni veČ v srcih in mislih.
Z A H V A L A
V 73. letu je po bolezni tihi zaspal dragi mož , oče. stari oče, brat i n stric
ALOJZIJ TROBEVŠEK s Š e n t u r š k e G o r e
I s k r e n o se z a h v a l j u j e m o o s e b j u b o l n i š n i c e G o l n i k , zd rav s t ven i
a m b u l a n t i Ce rk l je , ž u p n i k u Pav l e tu J u h a n t u za l epo op rav l j en
ob red , c e r k v e n e m u p e v s k e m u z b o r u , v s e m p r i j a te l jem i n
sode lavcem, p o g r e b n i k u Jeriču, posebej i s k rena zahva la s o s e d o m .
V s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m i s k r ena hvala za podar jeno
cvetje i n i z r ečeno sožalje.
Ža lujoč i : ž e n a T o n č k a , s i n o v i And re j , Lojze, T o m a ž i n hč i Joži z
d r u ž i n a m i , bratje i n sestre
Z A H V A L A
O b bolefi izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, Igrata, strica in tasta
ALOJZIJA DEMŠARJA p. d. B laževega ata z R u d n a
se i s k reno zahva l ju jemo v s e m s o r o d n i k o m , s o sedom, sodelavcem,
prijateljem i n z n a n c e m za pomoč, izrečena u s tna i n p i sna sožalja, za
podarjeno cvetje, sveče, molitev, dar za cerkev i n sp remstvo na zadnji
poti. Po sebno se zahval jujemo dr. Petemelov i i n pat ronažn ima ses-
trama Franck i i n M i n k i . Hva l a g. ž u p n i k u I v anu M i he l i č u in g. žup -
n i k u D a m j a n u P ro š tu za lepo opravljen obred i n ob i ske na d o m u . Za -
hval jujemo se pog rebn i s lužb i A k r i s i n pevcem za lepo petje. Poseb-
n a zahvala tudi G a s i l s k e m u druš tvu R u d n o za p o m o č pri organizaci-
ji pogreba.
Ža lujoč i : žena Zof i ja , s i n o v i Lojze, M o h o r , T o m a ž z d r u ž i n a m i ,
h če r k i Re z ka i n K r i s t i na z d r u ž i n a m a ter d r u g o so rod s t vo
R u d n o , 5. julija 2 0 0 5
Prazen je dom dvorišče, naše oko zaman te išče, solza žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
(D. Kette)
Z A H V A L A
V 7 9 . letu s tarost i n a s je zapust i l drag i , m o ž , oče. dedek,
pradedek. brat, s t r ic
SLAVKO NOVAK P l an i na 17, K r a n j
I s k r e n o se z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , pr i jateljem, sose -
d o m . z n a n c e m z a d a r o v a n o cvetje i n sveče ter s p r ems t vo na nje-
g o v i z a d n j i po t i . I s k r e n a h va l a g o s p o d u ž u p n i k u , p e v c e m ,
t robentaču ter p o g r e b n i s l u žb i K o m u n a l e Kranj.
V S I N J E G O V I
Kranj , t i . julija 2 0 0 5
Odšel si po tisti poti. ki nevidna petja v nebo.
V S P O M I N
Jutri, v soboto. 16. julija 2 0 0 5 . m i n e v a leto, odka r n a s je zapus t i l
d rag i s i n , brat i n str ic
FRANCI KLANČNIK ML. H v a l a v s e m , k i s e ga spomin ja te . Počivaj v m i r u .
V S ! T V O J I
Preddvor^ Sp . Be sn i ca , 15. julija 2 0 0 5
Z A H V A L A
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ' ostala je le praznina, ki hudo boli.
Ob s m r t i n a še drage m a m e , stare m a m e , taSče, sestre i n tete
MARIJE STEGNAR roj. C vek
s e i s k r e n o zahva l j u jemo v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , prijateljem i n z n a n c e m za izrečena
i n p i s n a sožalja, poda r jeno cvetje i n sveče ter s p r e m s t v o na n jen i zadnj i poti. Z ahva l j u j emo
se ž u p n i k u A l o j z u G r o z d e k za oprav l jen obred, p e v c e m Z u p a n za zapete ža lost inke,
g. Pange rŠ iČu za za i g r ano T i š i n o , C e s t n e m u podjetju i n p o g r e b n i s l u žb i K o m u n a l e T r ž i č
za p r ip ravo pogreba. V s e m Se enkrat i s k rena hvala.
V S I N J E N I
Z A H V A L A
V 8 2 . letu s tarost i n a s je za v e d n o zapust i l d rag i
BRANKO KOMLENOVČ s P r i m s k o v e g a , Jelenčeva ul ica 2 1
I s k r e n o se z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , s o s e d o m , pr i jate l jem,
z n a n c e m i n s o d e l a v c e m za i z rečena sožalja, da rovano cvetje i n
sveče ter za s p r e m s t v o na n jegov i zadnj i poti. Z a h v a l j u j e m o se
d e ž u r n i a m b u l a n t i Z D K r an j ter v s e m z d r a v n i k o m i n s e s t r a m
K C L j ub l j ana z a n j i h o v o p o ž r t v o v a l n o s t i n s k r b v n j e g o v i
bo lezn i . Z a h v a l a Z B P r i m s k o v o , ko lekt ivu p o g r e b n e s l u žbe Ko -
m u n a l e Kranj , p e v c e m K ran j s kega kvinteta za zapete ža lo s t inke
i n g. G r a b n a r j u za z a i g r ano T i š i n o .
Ž A L U J O Č I V S I N J E G O V I
P r i m s k o v o , 9 . julija 2 0 0 5
Z A H V A L A
V 70 . letu starosti na s je zapust i l d rag i m o ž , oče, stari oče i n brat
ALEŠ B E N E D I K I s k r e n o se z ahva l j u j emo v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , z n a n c e m
i n prijateljem za da r o vano cvetje, sveče i n s p r e m s t v o na n jegov i
zadn j i poti. P o s e b n a hva la dr. M a r i j i Ku ra i t Ga špe r l i n , T a n j i
T o m a ž i n . g o s p o d u ž u p n i k u I v a n u M i h e l i č u z a lep p o g r e b n i
ob red , p o g r e b n i s l u ž b i NavČek i n p e v c e m , podjet ju G o z d a r ,
D r u š t v u upoko jencev Žabn ica -B i tn je , A l e š e v i m sode lavcem i n
s o s e d o m . V s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m i s k rena hvala.
Ž e n a I v anka , s i n o v a A l e š i n M i l o š z d r u ž i n a m a , brat i n sestre
ter d r u g o s o r od s t v o
Skromnost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Z A H V A L A
V petek, 2 . julija, s m o se pos lov i l i o d na še d rage m a m e , sestre
i n tete
MARJETE GAŠPERLIN I s k r e n o se z ahva l j u j emo v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , prijate-
l j em i n z n a n c e m , g o s p o d u ž u p n i k u za lep p o g r e b n i obred. Še
p o s e b n o pa p e v c e m za i z r e d n o lepe p e s m i . Z a h v a l j u j e m o se
tudi v s e m , k i ste jo s p r e m i l i n a n j en i zadn j i poti, ji podar i l i cvet-
je i n sveče.
Ža lu joč i v s i n j en i
Britof, 1. julija 2 0 0 5
Z A H V A L A
V četrtek, 30. juni ja 2 0 0 5 , je n a p o k o p a l i š č u na B l e d u l o v s k i r o g še zadnj ič
v s l o vo zape l
FRANCU LIČOEU iz Z g . G o n j
Ža l u joč i svojci s e i s k r e n o zahva l ju jemo v s e m , k i ste k a k o r ko l i p o m a g a l i i n n a m v teh
težk ih t r enu tk i h stali o b strani, podar i l i cvetje i n sveče, izrekl i sožalja i n d ragega ata
z l e p i m p o g r e b n i m o b r e d o m p o s p r e m i l i n a n jegov i zadn j i poti. I s k r ena hvala v s e m .
k i se ga boste spomin ja l i !
Ž a l u j o č i v s i n jegov i
Z A H V A L A
O b s m r t i d r a gega m o ž a i n s i n a
H E N R I K A TIHLJA se i s k r e n o zahvaljujeva s o s e d o m , z n a n c e m , prijateljem i n s ode l a vcem b ivše A u r e
za podar jeno cvetje i n sveče ter s p r e m s t v o n a n jegov i zadnj i poti.
I s k r e n a hvala dr. Ravn ihar jev i , dr. M o h a r j u , o seb ju
bo ln i šn i ce G o l n i k , p o s e b n o dr. Bajtu. L e p a hva la g. ž u p n i k u z Z la tega polja, pevcem iz
Predoselj, t robentaču i n p o g r e b n i s l u ž b i Navček ter K o m u n a l n e m u podjetju Kranj .
Ža lujoč i : žena M a l k a i n m a m a T i l k a
Kranj , 7 . julija 2 0 0 5
3 2 GG [email protected]
A N K E T A
Adijo, sedmica! URSA PETERNEI
R e k o r d n i loterijski dob i tek
je pade l in d va dob i t n i k a
s e d m i c e imata b r ž k o n e že
prob lem, kako zapravit i ves
denar . V s e m d r u g i m pa, ki
n i s ( m ) o zadel i nič, os tanejo
le š e sanje. Č e bi kdaj zadel,
kaj bi naredil s tol iko denar-
ja?
Foto; K«!« Pogač4r
C it Dora Jakopič, Jesenice:
Navadn i smrtniki si kar težko
predstavljamo, koliko denar-
ja je to. Se mi pa zdi, da bi
bila obremenjena s toliko de-
narja. S takim dob i tkom se ti
življenje s p r e m e n i 3 0 0 - 0 d -
stotno, pa ne nujno na bolje.
Natalija Kosmač, Breg:
Šli bi na kak šne dobre počit
n iče. N a Hava je ! Pa neka
denarja bi dali kakšn i d ruž i
ni ali o t r o k o m za boljše po
č itnice. T u d i pr i jateljem b
kaj dala. Pa še avto bi si ku
pila in motor .
Grega Sajovic, Radomlje:
S e m kupil srečko, a m p a k ni-
s e m nič zadel. A če bi dobi l
s edm i co . ' Najprej bi za en
m e s e c n e k a m sedel in raz-
mislil, k am z denarjem. Po-
t e m pa - kar bi d om i s l i l ...
Delat ' pa ne bi nehal.
F i Ivan Debevec, Jesenice:
V n u k je igral pa je zade l
s a m o dvo jko . S a m i g r a m
v ča s i h . N e v e m , če bi bil
s p l oh pr iseben, če bi tol iko
denarja zadel. Verjetno bi ga
razdelil m e d otroke in vnuke
pa ma l o m e d s i romake.
Vesna Brajnik, Zgornja Dobrava:
T e ž k o bi bilo reči, s p l o h ni-
s e m razmiš l ja la o t e m niti
n i s e m igrala lota. Ver je tno
bi s e pomen i l a z m o ž e m in
dena r vložila v k ak šne delni-
ce, nepremičn ine.
Prva pomoč rešuje življenja Evropska kampanja o varnosti v cestnem prometu je pritegnila le peščico Blejcev. Prisotni so se lahko prepričali, kako malo znanja prve pomoči j im je še ostalo.
S IMON SUBIC
Bled - T a teden po Slovenij i
potekajo preventivne akcije v
okv i ru Ev ropske kampan je o
varnost i v ce s tnem prometu,
v kateri po leg Slovenije sode-
luje še 25 ev ropsk ih držav. V
sredo se je v organizacij i ra-
dov l j i š kega Rdečega k r i ž a
k a m p a n j a ustav i la tud i n a
B ledu. O b s to jn id p o d hote-
l o m P a r k se na ža lost n i
zb ra lo ve l i ko l judi, zato je
več ina b r o š u r s prevent ivno
v seb ino ostala nerazdeljena.
D o g a j a n j e o k o l i s to jn i ce
je še najbolj pr i tegn i lo otro-
ke. R a d i s o se p o m e r i l i v po-
ča sn i vožn j i s k o l e s o m i n z
z a n i m a n j e m p r i s l u h n i l i
z d r a v s t v e n e m u t e h n i k u z
Reševa lne postaje B led Gre -
go r ju Rob i ču , k i je predsta-
vi l o s n o v e p r ve p o m o č i i n
oživljanja. " P r v a p o m o č re-
šu je ž iv ljenja, če v e m o , da
v saka m i n u t a , k o o s e b a ne
d i h a i n ji n e bije srce, odvza-
m e deset odstotkov m o ž n o -
st i za preživetje. V de se t i h
m i n u t a h po ne s r e f i je tako
ž iv l jenje že l a h k o i zgub l je -
no. Ljudje se ponavad i ob ta-
k i h t r e n u t k i h z a n a š a j o n a
reševalce, a ti n e u spejo ved-
n o priti p r a voča sno n a kraj
nesreče. V s a k r š n a takojšnja
p o m o č p o n e s r e č e n c u je
zato dobrodoš la , " je pojasn i l
Rob ič .
Vsaj otroci so brez strahu sodelovali z zdravstvenim tehnikom Gregorjem Robičem. Odrasli s o raje stali ob strani. 1 foik Pog.ear
Z n a n j e prve p o m o č i m e d
občan i n i na zavidljivi ravni.
Z njo se s e z n a n i m o p red
oprav l janjem vozn i š kega iz-
pita, nato pa znan je počas i
z b l ed i "Po leg tega se spremi-
njajo tud i doktr ine, zato
sp loh n i rečeno, da s o vešči-
ne, k i s o se j ih bodof i vozn ik i
nauči l i p red deset imi leti, še
zadovolj ive," dodaja Rob ič .
Obnovitev znanja prve p o m o -
či je zato ena o d temeljnih na-
log Rdečega križa, pravi A n i -
ca Svet ina, p redsedn i ca ob-
m o č n e g a zd ružen ja R K Ra-
dovljica: " N a žalost p r i t e m
n i s m o uspešni . R K Radovlji-
ca je že dve leti zapored obja-
vila poziv za tečaj prve pomo -
a , a je bi lo obakrat p remalo
zan imanja m e d občani, da bi
ju sp loh izvedli." Letos je R K
Radovljica p r o p a g a n d n i ma-
terial poslala na vse o snovne
šole v obč inah Bohinj , B led i n
Radovlj ica, kasneje pa tam-
kajšnj im tretje- i n sedmošo l -
c e m predstavil najosnovnejše
znanje iz prve pomoč i . Te de-
monstracije so postale še toli-
k o bolj p o m e m b n e , ker v de-
vetletki prva p o m o č sp l oh n i v
u č n e m p rog ramu.
Sicer pa bodo s preventiv-
n i m i akc i jami , k i b o d o pr i -
speva le k večji v a r no s t i v
c e s t n e m p rometu , še nada-
ljevali. "Ci l j držav, k i sodelu-
j e m o v k a m p a n j i , je, da do
leta 2 0 1 0 p repo lov imo števi-
lo žrtev p r o m e t n i h nesreč,"
je še povedala A n i c a Svetina,
nato pa p o m a g a l a pr i po-
spravljanju brošur, po sebn i h
tehtnic, k i s imul i rajo naletno
težo ob nesrečah, i n d r u g i h
p r i p o m o č k o v , s ka te r im i so
poskuša l i an imirat i i n pouči-
ti Blejce. Žal , kajti nesreča n e
počiva.
vremenska napoved Napoved za Gorenjsko D a n e s b o p re težno j a sno . Na jn i ž j e jutranje t empe ra tu re
b o d o o d 10 d o 14, najvišje d n e v n e o d 2 6 d o 28 s top inj C.
Jutri bo d o p o l d n e s o n č n o , p o p o l d n e pa b o d o krajevne
nevihte. Podobno vreme bo tudi v nedeljo. Agencija RS za okolje . Urad za Meleortogijo
P E T E K I S O B O T A i N E D E g A
^ 1 3 / 2 8 ® C i l 4 / 2 7 ° C 1 5 7 2 6 ° C
/77/ o Colovoo
23/1 I C
19/8^
. S I . Godec
/77/
Mvibor TmvK
Krani S2/I2T;
Cal»o 22/t3i:'
v
m NO«. <30.1«. Z 3 F
W K . PMBino
^ . ^ C T m
TT,
r
lUi
o Rek«
N A K O N C U
KRAN)
Bof v Supernovi le še do sredine avgusta Merkurjeva hčer inska d ružba Bofex bo 15. avgus ta zaprla tr-
gov i no B o f v t r gov skem centru Supe rnova v Kranju, ki jo je
sicer odpr la o b koncu lanskega januarja. T o bo za E l a n o m in
knj igarno Vale N o v a k tretja trgovina, ki bo zapr la vrata, od-
kar s o trgovski center odprli. Kot s o ob tem povedal i v Me r -
kurju, je razlog za zaprtje t rgov ine B o f s p o n u d b o izdelkov
z abavne in g o s p o d i n j s k e elektronike pres lab ob i s k in pre-
majhna prodaja, ki ni pokrila s t roškov najema trgovine. Kup -
ci tudi po zaprtju Bofa ne b o d o prikrajšani za izbiro izdelkov,
saj bo Bofex svojo p o n u d b o v Kranju osredotoč i l v centru B ig
B a n g na P r imskovem. In kaj se bo zgod i l o z deset imi zapo -
s l en im i ? Š e s t i m t r govcem po preteku de lovnega razmerja,
sklenjenega za do ločen čas, ne b o d o več podaljšali p o g o d b e
za delo, tri b o d o premesti l i v d ruge centre, e n e m u pa b o d o
odpoveda l i de lovno razmerje. C. Z .
KRANJ
Danes se začenjajo poletne razprodaje D a n e s se začenjajo poletne s e z o n s k e razprodaje tekstila in
obutve, ki b o d o trajale tri tedne, vse do 5. avgusta. T rgovc i
b o d o cene spust i l i tudi d o 50 ods to tkov . Letos se razproda-
je prvič ne b o d o pričele tretji teden v juliju, a m p a k 15. julija.
Trgovci, ki s o lanskega decembra doseg l i s p r e m e m b o pravil
pri s e z o n s k i h razprodajah, s o n a m r e č d o l g o ča sa poudarja-
li, da se pri na s razprodaje začenjajo kasneje kot v tujini in
da s o zato v primerjavi s tujimi trgovci zapostavljeni. A . H .
KRAN)
Gorenjska banka 8,9 milijarde tolarjev dobička N a d z o r n i svet Go ren j ske banke je na včerajšnji seji oceni l
pos lovanje banke v letošnjem p r vem polletju za u s p e š n o ,
pohvali l up ravo za do sežke in sprejel rebalans načrta pos lo -
vanja d o konca leta. Banka je v prvi polovici leta doseg la 8,9
milijarde tolarjev dob ička pred obdavčitvijo oz. 2,6 milijarde
tolarjev več kot v e n a k e m l an s kem obdobju. N a po s l ovn i izid
je ob u g o d n i h rezultatih pri obrestn ih in neobrestn ih pr ihod-
kih ter o b omejevanju s t roškov vpl ivalo tudi to, da ji je drža-
va p redča sno izplačala obveznos t i iz obvezn ic R S 0 6 . C. Z .
J IZDePiSi Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, kJ zdruiuje 7 časopisov z vseh koncev Sk>veni)e! Obi&čite www.lzberl.8i. oddajte svoj mali oglas, oglejte st popolnejSe oglase, sprehodite se po runnenih straneh in naj vas navduiijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
^ommi
R A D I O K R A N J d.o.o. Stritarjeva ul. 6. K R A N J IfcLfcf-ON; (04) 2 S 1 2 - 2 2 0 iiCi>«Ka* (04) Z a i 2 - 2 2 i mUua
(04) Z022 -2Z2 (OS I ) 3O3 -S0S i-Ku<«u.ga>
FAX (04) 28-12-228 i<nu«a.» (04) 2 812 - 220
E-niofto radloKr«ni«Vro<llo-Kran|.si spkatnn »Iran. www.radio-kranj.s i
. n n j e o u POSIUŽBOR RNPUSKB POSTBJH n n SORENJSKETN j
» • • • • • • • • • • • i ^ ^ ^ K • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ::••:: .::• : : : : • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
• • • • • • • • • •
• • • • • • • • • •
• • • • • • • • • • • •
• • • • • •
• • • • • • • •
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
• • • • • • • • • • • • • • • • • • PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
^ ^ 'i ' : ^
I . - v >
» - , . 1»
> -u » ' ^ ' ; - I-' . u ^ ^ v f - . '. p ' ; -
: X
r -
IDJE
BilAT IN SESTRA ^ PfSvzaprav ne. bivSa m o ž In žena.
injaii^t White. The White Stripes. zanimivost, ki je pretekli
len obiskala Ljubljano. Grizli in frel'c pa. sta s e odloČila, da odideta
na Kamčatko.
L O
< = >
r M
u r i
08
GLASBA
GODCI IN GODČEVKE Pri R e p a n š k u se je v nedeljo na t rad ic iona lnem tekmovanju harmonikar jev pomer i l o skoraj petdeset
igralcev na d ia ton ično ha rmon i ko , starih o d šest do 75 let.
j i jasna Pa lad in
Enaindvajseto leto zapored so člani družine Repanšek v svoji priznani go-stilni na Homcu
pripravili vsako leto bolj obi-skano tekmovanje harmoni-karjev z naslovom Po doma-če pri Repanšku. "Predvsem mlajših godcev je vsako leto več in tega smo zelo veseli, saj se prav zaradi njih tekmo-vanju, ki ima že dolgo tradici-jo, obeta še lepa prihodnost. Ko bi nam le vreme danes služilo ...," je s pogledom v črne oblake nekoliko zaskrb-ljen, a hkrati vidno zadovo-ljen nad dobro udeležbo po-vedal Vido Repanšek vodja tekmovanja. In res so grozeči oblaki kar nekoliko odplavali, ko se je na odru razlegel glas številnih harmonik.
Skoraj tisoč obiskovalcem se je predstavilo 48 godcev in godčevk iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovi-ca, Mengeš, Moravče in Tr-zin. Da so harmonike še kako priljubljene pri naj-mlajših, je pokazala številna udeležba kar 25 tekmovalcev v starostni kategoriji do 15 let. S fanti se je uspešno ko-salo sedem deklic, 7-člansko strokovno komisijo pa je s svojim igranjem najbolj pre-pričal 12-letni Matic Hribar iz Volčjega Potoka, ki je tes-no, a zanesljivo premagal Uroša Hribarja in Tomaža Pustotnika. "Igranja harmo-nike se učim že šest let, da-nes pa sem že petič pri Re-panšku. Zmage nisem priča-koval, sem pa zato toliko bolj vesel nagrade!" je povedal Matic, ki si je prislužil gor-sko kolo.
Breda Horvat Cubler
Precej napeto je bilo tudi v kategoriji nad petdeset let, saj je zmagovalca odločilo šele dodatno igranje najbolj-ših dveh. Kot edina ženska
je z moško konkurenco po-meda Breda Horvat Gubler iz Nožic, ki je pri Repanšku igrala že petnajstič. Pri god-cih od 15 do 50 let pa je sla-vil Jure Pestotnik, ki je na-stopil zadnji in, kot kaže, tako še bolj prepričal komi-sijo, ki jo je tudi letos vodil Lojze Stražar.
Ob koncu prireditve, ki jo je povezoval Kondi Pižom, so najboljšim podeliL prizna-nja, posebej pa so nagradili tudi Tino Poljanšek kot naj-boljšo godčevko, Ivana Lindi-ča s 75 leti najstarejšega in Tejo Poljanšek s šestimi leti najmlajšo tekmovalko ter Milana Žiberta za najboljši scenski nastop. Vreme se je tudi tokrat usmililo organi-zatorjev in obiskovalci so se ob zvokih Gorenjskega kvin-teta in Vaškega tria veselili še dolgo v nedeljski večer.
Številne obiskovalce so navdušili predvsem najmlajši godci. / Foto: lasna Paladin
Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Prosvetno društvo Sotočje prireja tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev na Sv. Ožboltu. Prireditev bo sicer šele 7. avgusta, prijave za nastop pa sprejemajo le do 24. julija. Prijavijo se lahko skupine, ki igrajo narod-no ali ljudsko glasbo z inštrumenti, kot se je ta glasba nekdaj izvajala, in tudi skupine, ki Izvajajo avtorsko glas-bo na stara glasbila. Med pogoji še piše, da se inštru-menti ne smejo podvajati, v skupini pa je lahko največ pet članov. Več informacij boste dobili na številki 041/409 904, organizator dodaja, da prijava na dan pri-reditve ne bo možna. S. K.
Kranj, lJ.6.-9.7;.2005
v MlAlIMiolicom SPOŠTOVANI OBISKOVALCI, BRALCI. SODELAVCI, POKROVITEUI FESTIVALA CARNIOLAI
Ulice bodo ostale prazne, vrt gradu Khislstein bo grelo le žgoče poletno sonce, Pungert se bo zavil v poletno mirnost, P&všlarjeva hiša bo le še ena izmed mnog ih na G lavnem trgu. Fcst ivd Carn io la se poslavlja.
Tretji po vrsti n a m je letos postregel s kakovostnim programom, ki je združil več kot 4 0 različnih kulturnih dogodkov. Ofjerna predstava, klasični ciklus, ulični umetnik, popularni koncerti, g lasbeno plesni spektakli, simfonični orkester, ulične predstave, klovnijada,... vse je na festivalu dobilo svoj prostor in številne obiskovalce. Festival Carniola, za vse okuse in vse starosti ter s amo zaradi vas.
O b tem trenutku velja omeniti, da ni veliko organizacij, ki v svojo pos lovno strategijo vključujejo skrb za kulturni razvoj regije. Pa vendar, Festivalu Carniola stojijo zvesto ob strani: S a v a Tires, Probanka, Zavarovalnica Triglav, Termo Š k o § a Loka. Ceramiche Uguss i Trst, Eta Kamnik, Merkur, Študenstki servis C m o k in še mnog i drugi, ki imajo posluh za kulturo in mesto Kranj. Hva la vam. Vsak na svoj način ste vlagali v naš festival in pripomogli h končni obliki mednarodnemu multikulturnemu festivalu.
Pbsebno hvala vam, dragi sodelavci - entuziasti, ki sie mi neumorno pomagali, da je festival doživel svoj epilog. Vloženega je bilo veliko dela, časa, entuziazma ter pozitivne energije, ki jo premorete le nekateri Polona, Andreja, Mon ika, Franček, Joco, S imon , S a š o in vsi ostali ki ste živeli s festivalom.
Uresničili s m o del svojih sanj. Č e jih b o m o naslednje leto le še delček b o m o živeli v mestu, ki bo imelo lepši in bolj prijazen obraz vsaj 17 dni v letu.
Pozdrav in v id imo se na Festivalu Carniola 2006!
1
Matej Rozman, direktor Art Centra Foto: Bojan Okorn In Lukii Dakskobler
oooo/reAR ^ t r i g l a v T B E m MERKUR •1 PROBANKA nalurete' Gorenjski Glas
TELEVIZIJA OBILO POLETNE ZABAVE Formalni del prvega dela natečaja "em-ti-vl-to-si-ti" je zaključen. Vendar pa se za izbrance, bodoče voditelje na MTV Adrii delo šele začenja.
Kr e a t i v n i d i r e k t o r
M T V A d r i a T e -
r e n s Š tade r i n p r o -
d u c e n t M T V A d r i a
D o m e n S m e r d e l
s ta n a n e d a v n i n o v i n a r s k i
k o n f e r e n c i razkr i l a , kaj s e ix>
z i z b r a n i m i v od i t e l j i M T V
A d r i a doga j a l o v p r i h o d n j i h
d v e h m e s e c i h , p reds tav i l a sta
d o g o d k a M T V A d r i a S u m -
m e r T o u r i n M T V A d i i a La-
u n c h ter n a p o v e d a l a ' d r u g i ,
j e s en s k i de l natečaja "em-t i -
vi-to-si-ti", z a voditelje za ob -
m o č j e S rb i je i n Č r n e gore.
M T V A d r i a je u s p e š n o za -
k l juč i l a natečaj "em-t i -v i - to -
s i - t i " v S l o v e n i j i , n a H r v a -
š k e m ter v B o s n i i n H e r c e -
g o v i n i . I z b r a n i n o v i o b r a z i
M T V A d r i e , m e d k a t e r i m i je
le e n fan t - P o l o n a O d l a z e k ,
M a j a T a r a n i š , A n d r e a M l a -
d in id , M i a K o v a d d , M a r t i n a
V r b o s , L a n a Bo r i č , I v a n Š a -
rič i n N a i d a K u n d u r o v i č , s e
b o d o d o s e p t e m b r a i n tenz i v -
n o pr iprav l ja l i n a svoje delo.
Uč i l i s e b o d o retor ike, na s to -
pan j a p r e d k a m e r o , n o v i n a r -
s k i h t e h n i k i n m o n t a ž e pr i -
s p e v k o v ter s o d e l o v a l i z
M T V - j e v i m i p r o d u c e n t i .
U d e l e ž i l i s e b o d o d e l a v n i c z
M T V - v o d i t e l j i i z M T V C e n -
tral i n M T V E u r o p e . S n e m a -
li b o d o r e p o r t a ž e z M T V
A d r i a S u m m e r T o u r a i n Ex i -
Saša Vidmar (odnosi z javnostmi za MTV Adria), Domen Smerdel in Terens Štader. /folo Tiru DoH
ta ter i n t e r v j u j a l i i z va j a l ce
š t e v i l n i h k o n c e r t o v v S l o v e -
n i j i i n n a H r v a š k e m .
V s e p t e m b r u b o M T V
A d r i a objav i la r a z p i s za vod i -
telje z o b m o č j a S r b i j e i n
Č m e go re , z a katerega že se-
daj v l a da v e l i k o z a n i m a n j e .
Z a n i m i v o je, da v S l o ven i j i n i
b i l o v e č j e g a z a n i m a n j a za
r a z p i s a n o avd i c i jo , saj s e je
n a H r v a š k e m tr lo k a n d i d a -
tov, m e d t e m k o j ih je b i l o p r i
n a s v p r i m e r j a v i z n j i h o v i m
z a n i m a n j e m z a n e m a r l j i v o
m a l o .
Jut r i M T V A d r i a z a č e n j a
s e z o n o p o l e t n i h partyjev o b
j ad r an s k i oba l i i n na o tok i h .
O b l j u b l j a o b i l o zabave, s p o -
z n a v a n j a n o v i h l jud i ter d r u -
žen ja v ritmih p r i z n a n i h ev-
r o p s k i h DJ-jev i n g l a s b e n i h
s k u p i n . Najbo l j pa bos ta za-
n i m i v i n j e n i s e p t e m b r s k i za-
bavi. E n a b o v Z a g r e b u , kjer
n a p o v e d u j e j o t u d i n a s t o p
S i ddha r te , ter M T V A d r i a La-
u n c h P a r t y v l j u b l j a n s k i h
K r i ž a n k a h l o . s ep tembra , k i
b o gos t i l G u š t i j a i n P o l o n o ,
D u b i o z o ko lekt iv , D a r k v v o o d
d u b , Let 3 i n T h e H i v e s .
R a v n o včeraj p a s o n a g lav-
n e m t r ž a š k e m t r g u P i a z z a
del i ' U n i t v T r s t u n a s t o p i l i
T h e C h e m i c a l B r o t h e r s ,
S n o o p D o g g i n G a r b a g e . D o -
gajanje s i je l a h k o 1 4 6 mi l i jo -
n o v g leda lcev og jeda lo v ž ivo,
po sne ta pa je b i la t ud i e n o u r -
n a oddaja "ed i ted s p e d a l " .
INŠPEKTOR KIRN AVTOR: JELKO PETERNELJ
POLONA IN GIGIA
z b r a n i vod i te l j i M T V
A d r i a b o d o začel i op rav -
ljati s vo je de lo 1. s e p t e m -
bra, k o b o p r o g r a m M T V
A d r i a z a m e n j a l M T V
E u r o p e . M e d s l o v e n s k i m i
k a n d i d a t i i n k a n d i d a t k a m i
s o i zbra l i M a j o T a m i š - G i g i o
i z L j ub l j ane i n P o l o n o O d l a -
z e k i z T rbove l j .
G i g i a je z a avdic i jo izvede-
la p r e k m e d i j e v i n k o l e g o v .
S tara je dvajset let i n ker le-
tos n i b i la sprejeta n a faks , s e
je od l oč i l a , d a b o p a č s eda j
delala n a M T V A d r i i , k a sne je
pa s e m o r d a v p i š e n a A G -
R F T . V e , d a b o n j e n o d e l o
zah teva l o v e l i k o energ i je , je
pa že sedaj n e k o l i k o razdelje-
n o . N a p r i h a j a j o č i te lev iz i j i
b o v o d i l a s t u d i j s k o o d d a j o
s k o l e g o m iz H r v a š k e , ob i s -
kova la r a z n e d o g o d k e , delala
intervjuje, r epo r t a že . " P r a v -
zap rav b o v a s P o l o n o p o k r i -
val i s l o v e n s k o regijo."
T u j i n a ? V e r j e t n o p r i de p r i
G i g i i v p o š t e v pre j a l i s lej.
V p r a š a l i s m o jo, zakaj m i s l i ,
da s o jo i zb ra l i : " E n e r g i j a ,
s p r o š č e n o s t , k o m u n i k a t i v -
n o s t . I m p r o v i z i r a n j e m i je
precej d o m a č e . K a r se pa iz-
g leda tiče - v s a k i m a pač svoj
o k u s . "
P o l o n a pa je n a s m e j a n a
23-letnica, k i je vze la voditelj-
s k o de l o n a M T V A d r i a kot
d o d a t n o zapos l i tev o b š tud i -
ju a n g l e š č i n e n a F i l o z o f s k i
fakulteti. " N a avdic i jo s o m e
p r a v zap r a v pokl ical i . P o z n a l i
s o m e že o d prej, i n ke r i z p r -
v i h k r o g o v avdic i j i z S l o ven i -
je p r i m e r n i h k a n d i d a t o v n i
b i lo, je b i la o r g a n i z i r a n a š e
i z r e d n a avd i c i j a , " p r a v i P o -
l o n a . T r e n u t n o o d s v o j e g a
dela n e p r i čaku je ve l i ko - da
b o d i n a m i č n o , z a n i m i v o ,
de lo , k je r b o l a h k a i z r a ža l a
k rea t i vnos t n e r a v n o p o usta-
l jen ih k a l u p i h . Ve , d a se ob -
r a z i n a M T V - j u m e n j a j o .
" N e k a j časa s i z a n i m i v i n po-
t e m je to to. M o g o č e b o m ta-
krat od š l a v tuj ino, k e r če n e
b i b i l a več i n t e r e s a n t n a tu,
b o m m o r d a kje d rug je . "
Maja Tamiš • Gigia ; F«« T™ DO« Polona Odlazek / FAC TIO> DOU
Fredy Miler navdušil Moskovčane Pevec Fredy Miler, ki je p o g o s t o na s topa l na t e kmovan j i h Š K L ,
je zape l t u d i na odp r t ju m l a d i n s k e g a e v r o p s k e g a p r v e n s t v a
p le sn ih in nav i jašk ih s k u p i n v M o s k v i . Tja je odpo tova l z gorenj-
s k i m a nav i j a šk ima s k u p i n a m a Cvetke in Smar t , ki ju v od i Maj -
da Bertoncelj. " V s e R u s e v dvo ran i je postavi l na noge . Bili s o
ze lo n a v d u š e n i , " je p o v e d a l a M a j d a in nadal jeva la: " Po s t a l i
s m o ze lo d o b r i prijatelji. Fredy ni n a v a d n a zvezda, ki bi živela
korak pred n a m i , p o v s e m ob iča jn imi l judmi. T a k o p repros tega
in pr i jetnega č loveka redko s rečaš . S e d e m d n i je živel s kupa j z
nami , " pa z i l " n a mo ja dekleta in navijal zanje." Cvetke in S m a r -
tice pa s o bile š e bolj kot n a d Fredyjem n a v d u š e n e n a d njego-
v i m s i m p a t i č n i m s i n o m , ki je očeta p o s p r e m i l na b r n i š ko leta-
lišče. S F redyjev im s i n o m se dekleta ohran i la stike, saj s e r e d n o
dop i su je jo prek e lektronske pošte. A . H .
POP KULTURA PRIREDITVE 15. julij • v p o l e t n e m g l e d a l i š č u S t u d e n e c pr i
D o m ž a l a h bo to poletje mešeta r i l a Žen i t na mežetarka.
G r e za o d l i č n o komed i j o , ki je bila o s n o v a scenar i ja
z n a n e g a m u s i c i a He l l o Do l l y , v katerem si je Ba rb ra
S t r e i s a n d p r i i g ra la O s k a r j a . Z a p o t r e b e p o l e t n e g a
g leda l i šča S t u d e n e c je i g ro priredil A lojz Stražar, ki je
tudi rež iser predstave. V v log i meše ta rke Do l l y s e bo
predstav i la Pija B r odn i k , b o g a t e g a in ko le r i čnega tr-
g o v c a Iz V o n k e r s a pa b o o d i g r a l F r a n c P e s t o t n i k
P o d o k n i č a r . V e č p o d a t k o v l a h k o d o b i t e na s p l e t n i
s t r an i wv^w.d ru s t v o -m i r an j a r c . s i . P r e d s t a v a bo
dož ive la s l o v e s n o p rem ie re d a n e s o b 21. uri; • v bo-
h i n j s k e m A m o r j u b o večer O L D I E S C O L D I E S H O U S E
N I C H T , Sexy S u m m e r V i be s , kjer v a s b o d o zabava l i D)
Zee lch , DJ S e n Ovs/I, Dj V e r g i d ' A n g e l o , D j C i r a n d o n ,
D j Vale.
16. julij i' Zbi l jska noč 2005, kjer b o d o o d i8. ure dalje
na Zb i l j s k i d o b r a v i o b Z b i l j s k e m jezeru n a s t o p i l i
D o u b l e T rub l e , K o c k a , K i n g s t o n , N u š a D e r e n d a in
O m a r N a b e r • v s o b o t o in že petek pa se v L a š k e m
obeta t rad i c iona lna pr i reditev P ivo in cvetje. • v s o b o t o
z veče r s e l a h k o v K r a n j s k i G o r i ude lež i t e k o n c e r t a
Rožmarink, v Že lezn i k i h pa bo nas top i l S ank Ročk.
Miss bikini D a n p o D J - e v s k e m v e č e r u s e b o h i n j s k e m u A m o r j u
obeta i zbor za M i s s bikini. Dek le ta ne pozab i te kopalk,
saj l a h k o d o b i t e ze l o l epo n a g r a d o . Prijave In info.:
0 4 0 / 5 0 9 814, a m o r . n u e v o @ g m a i l . c o m .
OBIČAJEN FANT Ljubljančan. Študent, maneken, fotomodeL Sin oblikovalke torbic Marjete Grošelj. Sramežljiv fant z globokim pogledom in čutnimi ustnicami. Gašper Grošelj.
Alenka Brun
Gašper se je z
m a n e k e n s t v o m
začel ukvarjati
pred nekaj leti.
k o s o m u kole-
gice zatrjevale, da bi se moral
preizkusiti v tem. Odpravi l se
je n a m a n e k e n s k o agencijo
Mode l G r o u p in njegova ma-
n e k e n s k a pot se je začela.
"Delal s e m v Avstriji za obliko-
valce, kot sta Robert Cavalli,
T o n i m y Hilf inger. V Sloveniji
je veliko m o d n i h revij nareje-
n i h tako, da s o zd ružene z
do l o čen im d o g o d k o m , orga-
nizator pa §koz i to predstavi
oblačila določenih trgovin. Pri
nas je res vel ikih m o d n i h do-
godkov malo. M o r d a Oktober,
pa vendar je tam večji pouda-
rek na žensk ih oblačilili. S e m
pa velikokrat delal za Mu ro . "
Ga špe r je februarja dopol-
ni l 25 let, vendar res vel ikan-
G G GLASOVA ČITALNICA
NOVA ROMANTIČNA KRIMINALKA
ZA POLETNO BRANJE
Knjiga je namenjena predvsem mladim, ki hodo skozi napeto branje našli tudi kakSen nasvet, kako prebroditi najbolj burno obdobje svojega življenja. Kot pravi avtorica, mlada študentka novinarstva. Monty posveča najstnikom in njihovim staršem, ki včasih ne razumejo, kako naporno je lahko obdobje adolescence.
P O L O N A P E C A N
Monty Ko sanje postanejo
resničnost
A 7 SO
Nepnakllcno naroiam knjigo Uonly avtorice Polone Pegan
/me in priinvlc L J L _ I I _ ; L J L J L J I ^ ^ M L J L J U J I _ j u j l j l j m i - J I — I I — 1 1 - . ' i u l j u i j m l j i - J I - J
Petini nado*-.
t . J L J U i i - J I _ « _ J l - J l _ i L J ! _ ! L J . - ! i_i t ._; i_J l_ . i :_J l - J U J U J I l . ; - . - • .1 Ji J L _ ! t _ J L J l _ i
N o i t r f n i t O ^ O ' ^ W«n)&itto Jttvifto. y JKK/O noro&mfi avorfoi*'_J
Knjigo Monty lahko kupite na sedeiu podjetja Corenjsid glas. na Ztrisovi 1 v Kranju, vsak (telovnik od 7. do ij. u«. jo naročite po telefonu 04/20) 42 41 ali s priksžcno naročilnico in s pbdiom po povzetju.
s k i h amb i c i j v t e m p o s l u
n ima . V n jegovem življenju
n a m r e č obstajajo tudi d ruge
prioritete. D o d a l je le: " Z a
nekega manekena , ki bi želel
delati v M i l a n u s e m m o r d a
malce preveč razvit, miš ičast.
i m a m d r u g a č n e me re , pa
mora l b i biti za kak i h 15 kilo-
g r a m o v lažji. Č e r ea l no ' po -
g l edamo zadevo, pa je mane -
k e n s k i posel trd k r uh . T u d i
k o n k u r e n c a je huda. Č e želiš
na v rh , m o r a š precej p rek
sebe, m o r a š biti v e d n o ' i n ' ,
pr isoten na števi lnih kastin-
g i h i n t am se v e d n o pojavi
vel iko fantov, k i imajo neka-
teri tudi veze i n res dobro iz-
gledajo."
Ga špe r p o m a g a tudi v dru-
ž i n s k e m podjetju pri prodaji,
svetuje ko t stilist, s p rem l j a
m a m o na m o d n e prireditve,
dogodke , s e j m e v B o l o g n o ,
M i l a n o , kjer odkrivata nove
trende, se seznanjata z novi-
m i material i . N a vprašanje,
ali bo prevzel d r u ž i n s k o pod-
jetje, s e je š i r o ko zasmeja l ,
češ "da bo še videl, kaj m u b o
pr ines la p r ihodnos t " . S tem,
al i g a l judje p r epozna j o na
cesti, se ne obremenjuje. Ka r
ima prostega časa. ga name-
nja špor tu - b o r i l n i m vešči-
n a m , prijateljem i n punc i .
K a ko pa je z njegovo ceno ?
Pravi, da ne gre na vse m o d -
n e revije. " N a začetku je sicer
d rugače - čeprav izgledaš ver-
jetno e n a k o kot k a k o leto
kasneje, vendar s i m o r a š naj-
prej ustvariti ime. Mo ra te pa
vedeti, da pri na s v m a n e k e n -
s k e m p o s l u n e g re za veli-
k an s ke zas lužke. S e najbolje
s o plačane reklame. S e ^ j pa
že l ahko r e čem tudi ' ne ' i n
m i r n e vesti sme je r a z l o ž i m
organizatorju, 'da g re vel iko
l u š t n i h fantov p o cest i i n
bodo že naš l i kakšnega ' . "
Gorenjski Glas
GLEDALIŠČE BREZ ODRA
i m o i d o č e je
v s obo to do -
p o l d n e v sre-
d i š č u K a m -
n i k a p r i teg -
n i la s k u p i n a treh nenavad -
n o ob l ečen i h ljudi, k i se je
M p o t r g u p o d i l a s poste l jo.
K a r tako, b rez od ra i n stolov
za g l eda l ce se je n a G l a v -
n e m t r g u odv i j a l a g leda l i -
š ka predstava. Č l a n i k a m n i -
š k e g a K D P r i d e n m o ž i c s o
že tretjič o r gan i z i r a l i festi-
va l u l i č n i h g l e d a l i š č A n a
Desetn ica .
T a k o ko t v p r e s t o l n i c i i n
tud i n a m a r i b o r s k e m L e n t u
s o se p red s t a v i l i z i g r o
' D o b r o jut ro , g o s p o d
F r a n z ' , v goste pa s o povab i -
li tud i G leda l i š če A n e M o n -
ro, k i je s r e d i š č e m e s t a
za s l abo u r o pož i v i l o s ko -
med i j o U r g e n c a .
Festival uličnih gledališč Ana Desetnica je bil v Kamniku tretjič./Foio:i»n>piii(iii>
R o c l i o T f i g l o v JS » s
® Prri9lo/6ot»«JAe'S Pf»l 9l<i/ek Oorenj/ke®
flaiM Tfioliv Jtsefj«. i JJ-O. TfB loncu Cufaiia 4,4270 J«wnce STEREO, RDS na frekvencah; 96,0 G O R E N J S K A 69.8 - Jesenice. t01.5-Kranjska Gora. 101,1-Bohinj
Gorenjski Glas W W W . C 0 R E N ) S K I C L A S . S 1
PETEK 1 5 . 7 . 2 0 0 5 " ' i v .
NOMINATOR 1 5 4
J •
. • • v I H - i
C O R A Z D Š IN IK
Si predstavljate, da bi tiso-čletni Bled investiral milijon evrov v trendovsko MTV za-bavo? Odgovor je zanesljivo ne. In kako, da jim uspe to isto vsoto angažirati v Trstu, nekoč skoraj našem mestu, zdaj na italijanskem, slabše razvitem "jugu". Preprosto. Imajo regijski in mestni in-teres za evropski mtv-odmev. Hočejo in znajo. Pred dvema letoma in pol je Anton Papež iz škofjeloi5ke-ga Unitecha nekaterim žu-panom natrosil očitek: "Ali nočete ali nočete in ne znate
Od dejanj do iskrenosti, ure-jenosti povabljenih, progra-ma in pogostitve. Vrt vile Po-drožnik je čarobno lep, dišeč in tudi grozeči oblaki niso mogli skvariti ne večera ne programa. Častno pokrovi-teljstvo kresnega večera so do sedaj že imele ambasade ZDA, Kraljevine Španije, Ruske federacije ter delega-cije Evropske komisije. Go-stitelja tokratnega večera sta bila veleposlanik Republike Hrvaške dr. Mario Nobilo in njegova . žena Marijana. Predsednici kluba Iliria Ne-
i ' ^ ^k-. \ Kj^ L h
r/ ^ %
•M •
a I I * Dr. Mario Nobilo z ženo Marijano, Mirko Bandelj, Nevenka Črešnar Perger, Janez Škrabec
ali pa ste nesposobni." In to je le kanček očitka gorenjski regiji, ki ima ideje, želje, pa-triotizem ...
Pa se da, zelo se da! Le da "vedno in vselej" ljudje nare-dimo zgodbo.
Ljudska pravi, da ko dan najdlje traja in ima sonce
venki Črešnar Perger sta ob zakoncih Nobilo na protoko-larni sliki delala družbo še nekdanji predsednik kluba Mirko Bandelj ter predsed-nik organizacijskega odbora, podjetnik Janez Škrabec, ki nikoli in nikdar ne pozabi na Gorenjski glas. Prav njego-
Klapa Maestral
največjo moč, ko je večer poln skrivnosti in je mogoče videti bajna bitja... Je kresna noč. In na kresni večer so ljudje od nekdaj prižigali ogenj, da bi pomagali soncu ohraniti moč. Obilo prispod-ob, zavitih v etnografska spo-ročila. V Lions klubu Iliria iz Ljubljane so si rekli, da so njihovo sonce dobra dela, ki jih ustvarjajo. Po letu dni so se na kresni večer člani klu-ba Iliria in povabljeni gostje spet zbrali v imenitnem oko-lju vrta vile Podrožnik. Da bi skupaj preživeli kresni večer vse tja v noč, da bi zdaj že na tradicionalni vrtni zabavi na-daljevali projekt pomoči otrokom. Bil je večer "lepo-te". V vseh pomenih besede.
vemu vabilu gre zahvala, da sem odškrtnil "zaveso" tega eminentnega dogodka. Ob jagodah in penečem se vin-cu je "zadišalo" po Jadranu. Skozi glasbo, skozi zvok kla-pe Maestral in ob pogledu nanje so se obudili spomini na morje, prijateljstva tam doU ... Navkljub "peripeti-jam" z brati Hrvati. "Največ-je bogastvo je odprto srce za sočloveka. Še posebej, kadar gre za otroke," je dejal vele-poslanik Nobilo in bil mne-nja, da je tudi to način, Id po-trjuje prijateljstvo. "Vsi smo tam imeli in še imamo svojo "kučo pored mora", kjer nam je ostalo šepetanje "za-grli me, zagrli me", potem ko je bilo izpito vino in so
Janez Škrabec in Anton Papež
utihnile kitare," je bil sijajno nostalgičen Janez Škrabec v svojem nagovoru. "Duga je, duga je noč, ne dajmo se, prijatelji, godinama, kajti mi pomnimo samo lepe dne-ve," je ubiral čustvene stnme in bil ob konai pravšnje sa-mozavesten: "In obljublja-mo si, da bomo ostali na svo-ji obali, ne bomo je predali, ne glede na leta in mineva-nje časa, ne bomo predali sanj ne upanja ne vere - Ne daj se Ines - Arsen Dedič. Aplavz. Tudi legendama Ar-senu Dediču in Gabi Novak, ki sta v soju žarometov pod obokano Plečnikovo belo vilo dopolnjevala kulturno umetaiški utrip noči. Orke-ster Simfonika Vrhnika jima je priskrbel glasbeno osnovo in zazveneli so za spomin. Janez Škrabec si je zaslužil močan stisk roke napol na-šega, direktorja Unitecha
Nevenka Č. Perger, Miro Senica, Katarina Kresa!
Ijev, dodatkov. Med opaženi-mi je vedno dr. Peter Čeferin, lahko bi rekli kar "legendar-ni" odvetnik iz Grosupljega. Dr. Čeferin je še vedno "gla-va" odvetniške družbe, v kate-ri soustvarjata sinova Rok in Aleksander. Spremljevalka zelo dostopnega in uglajene-ga gospoda odvetnika pa je Rija Čič, dolgoletna stevarde-sa Adrie Airways, ki s svojo garderobo venomer poskrbi, da je opažena. Ni šlo drugače, kot da bi bila opažena: ta čas "najpopularnejši" odvetnik Miro Senica in prav tako ved-no "čedna" odvetnica Katari-na Kresal. Predsednica Ne-venka Črešnar Perger si je za-res zaslužila šopek rož. Po-zornost in kompliment. Še preden je šel večer v noč in je estradnica Danijela glasbeno razvnela, je "pozornost" pri-tegnil podjetnik Erazem B. Pintar, ki je zaljubljen pred-
Malce bolj resnobnega po-gleda sta bila videti le oče in sin, Gregor, podpredsednik Ilirie in izvršni direktor v "napol" gorenjski računalni-ški družbi Src, ter dr. Ivo Ba-nič, pred leti direktor Elesa, zdaj profesor in poslovni svetovalec. Zagotovo z na-smehom ob koncu večera. Donatorska sredstva, zbrana za dokončanje obnove Hiše zavetja za otroke na Kozjan-skem, so presegla 20 milijo-nov tolarjev. Se da, kajne. Bravo! Četudi ne bi bUa kres-na noč, bi bilo izjemno.
"Zakon je kot knjiga. Vča-sih so njene strani žalostne, sive, a včasih mavrične, igri-ve," sta v vabilo na praznova-nje zlate poroke zapisala Mimi in Danilo Kosmačin iz Reteč. Ja, "oštir" Danilo in njegova Mimi sta poročena natanko 50 let. Čestitke. Da-nilo Kosmačin prihaja iz
sveta vladne SLS. Sproščene-mu klepetu je sledil kultur-no umetniški program, za katerega dedi in babi nista vedela. Vnuk Andraž je igral na kitaro in pel, Anže je pri-šel z avstrijske kmetije, kjer preživlja počimice in v slogu "Podokničarjev" so jih s pri-jateljema Mihom in Primo-žem urezali, da so zasrbele pete. Se nekaj govorov, da so se nabirale solze v očeh in celo stekle čez lica, ter "dedi-jeva" prošnja: Daj, slikaj naju z vnuki. Domači Ga-šper Čarman, ki je skrbel za dobro vino "G selekdje", je z Anžetom prestavil klop pod domačo trto in ponosni dedi Danilo in babi Mimi imata sliko. "Vesel sem, ker se imata rada, vesel sem, ker sta prek hčera in moje mame posredno zaznamo-vala pot vnukom, tudi meni. To je temelj za posel, ki ga
Igor Draksier, Danilo In Mimi Kosmačin
I \1 Arsen Dedič, Gabi Novak Erazem B. Pintar In Danijela Vnuki: Anže, Nina, Andraž, Urša In Gašper
Antona Papeža. Vedno na-smejan, urejen, pozoren. Prva liga! In bil je večer ele-gance, damskih toalet, čev-
stavil svojo novo spremljeval-ko Danijelo. Lepa, mlada, ni kaj. In kako sta bila plesno ra-doživa, joj, joj.
Dr. Peter Čeferin in RIja Člč Gregor in dr. Ivo Banič
Sela nad Kobaridom, pot ga je zanesla v Brežice, kjer je srečal svojo Mimi. Leta 1961 pa sta prišla na Gorenjsko, kupila gostilno pri Tilhu in odtlej je Danilo. Leta 1991 je gostišče prevzela hčerka Vesna z možem Dušanom, ki je že nekaj dni Abraham, in od takrat sta Mimi in Da-nilo veliko dni v Podljubelju. Veliko je življenjskih in go-stinskih zgodbic, zagotovo za kak Nominator in pol. "Tako, rože daste lahko sušit' k poročnem šopku, sli-ka Loke pa je zato, ker sta bolj malokrat v mestu. Lah-ko bi bila slika Brežic ali Re-t ^ ...," jima je od srca voščil župan Škofje Loke Igor Draksier, tudi predsednik
bom z veseljem nadaljeval, draga moja dedi in babi," je bil čustven Gašper. Da so dobro jedli in pili, ne gre pisat'. Če pa koga v familiji ni bilo, mu mora biti žal. "Pozdravite Joža." (urednik Košnjek), je po moško pribil Danilo Kosmačin ob odhodu "in pošljite račun". Smeh.
"Kaj č 'mo račimat, haha, boste že Glas kup'li." Če gre-ste na morje, ne nosite "dela" s seboj.
Vzemite Gorenjski glas!
C«lpc< itmin v p • falKc AŽ, to^J
eVino.si s p l e t n a v i n s k a t r g o v i n a
m
ZA KRATEK ČAS
Avtoficj karikature ^ Valentini Toman.
TISOČ UGANK ZA ODRASLE F r a n c A n k e r s t v a m za-
stav l ja n o v o u g a n k o .
V a š a na l oga je, d a ugo to -
vite p rav i l en o d g o v o r in
n a m g a poš l j i te na jka s -
neje d o t o r ka v p r i h o d -
n j e m t ednu na S M S p o d
š i f ro u ganka , pr ip iš i te re-
š i tev + ime In pr i imek na
š tev i l ko 031/69-11-11, ali
p o p o š t i na G o r e n j s k i
g l a s , Z o i s o v a 1, 4 0 0 0
Kranj, s p r i p i s o m " T i s o č
u g a n k za od ra s l e " .
NI klopotec, raglja ni pa drdra
vse žive dni.
Izžrebal i in nagrad i l i bo-
m o dva pravi lna o d g o v o -
ra (enega , ki g a b o m o
prejeli prek S M S , in d ru -
gega , ki g a b o m o prejeli
p o pošt i ) . Podari l i b o m o
p o d ve v s t opn i c i z a Ter-
m e Snov i k . Pravi lna reši-
tev u g a n k e , ki s m o v a m
jo zastavil i prejšnji teden,
s e glasi: čast, p o n o s . Ža l
tokrat n i s m o prejeli pra-
vi lnega o d g o v o r a .
- M "
T u d i v a s , d r a g e bra lke in bra lc i , v a b i m o k s o d e l o v a n j u . M e d p r i s p e l i m i vici, k a r i k a t u r am i , a f o r i zm i , s t r ip i in d r u g i m i
s m e š n i c a m i b o m o enkrat na m e s e c izbrali na jbo l j šega in g a nagrad i l i z l ep im da r i l om. V a š e p r i s pevke za rubr iko H U M O R
pošlj i te na na s lov : Valerija P o v š n a r Kavčič, G o r e n j s k i muzej , T o m š i č e v a 44 , 4 0 0 0 Kranj.
TANIA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Minutka" Draga Tanja. Tako kot drugi vam tudi jaz postavljam ne-kaj vprašanj. Ali se bom sploh kdaj poročilo, kajti sem v le-tih, ko so moje vrstnice že vse oddane. Bom lahko imela otroke ? Kdaj? Zanima me tudi za službo. Nestrpno pri-čakujem vaše odgovore. Lep pozdrav.
Ja, m i n u t k e v a s pr ipe l je jo
č e z d a n in p r e v e č h i t ro je
oko l i tud i leto. V č a s i h pa je
l ahko m i n u t a ze lo p o m e m b -
na. N i č s e ne boj, p rav n ič
n i s i z a m u d i l a . Le prave o s e -
be še n i s i s p o z n a l a . B l i ž a š
s e p re l omn i c i in i m a š o b č u -
tek staranja, a d o b r o veš, da
to ni res. Le s t rah te je o h r o -
mi l . V r o k u d v e h , t reh let
b o š s p o z n a l a fanta in s e d o -
kaj h itro poroč i la . Prav i raz-
l o g za t a ko hiter k o r a k b o
s a m o l j ubezen . O b e m a s e
b o m u d i l o zajeti z največjo
ž l ico, kar ni č i s to n ič na ro -
be. O t r o k e b o š i m e l a , naj-
m a n j d va . Iz z d r a v s t v e n i h
r a z l o g o v ti n e v i d i m n o b e -
n i h ov i r . B o š č u d o v i t a m a -
m i ca in tud i z a k o n b o š ime -
la lep. G l e d e s l u ž b e te čaka
kar precej s p r e m e m b , v e n -
da r s e ne o b r e m e n j u j . O b
p r a v e m č a s u b o v s e . T u d i
se l i la s e b o š k m a l u , kar ti
p r i n a š a s a m e p o z i t i v n e
s tvar i . G l a v o p o k o n c i , p o -
g u m n o naprej in s t r ahu na-
redi k o n e c , sa j te s a m o
o b r e m e n j u j e pr i p o m e m -
bn ih od loč i tvah. S r e č n o .
"Hoblt" Zanima me, kdaj bom našel svojo pravo ljubezen in koliko bom imel sreče v njej. Zani-ma me še, koliko časa mi ostane življenja in kako bo ime moji ljubezni. Že v naprej se vam zahvaljujem.
S vo j o p ravo l jubezen b o š na-
šel čez tri leta. V e š , kaj je sre-
ča, z n a š jo občutit i in z n a š jo
deliti z d r u g i m i . Z a t o tvoje
ljubezni nikoli ne bo manjka -
lo ne sreče, r a zumevan ja in
s p l o š n e b lag inje. Al i m i s l i š
d a bi b i lo prav, če bi vedel
d a t u m svoje smrti.> Zda j že
m o r d a r a z m i š l j a š tako , a
vedi, da ti to ne bi p r i ne s l o
zadovo l j s tva , prej un iču joče
b r eme . L a h k o ti p o v e m , da
se ti obeta d o l g o življenje in
b o š dočaka l v i s o k o s tarost .
P o m e m b n e ž iv l jenjske pre-
l omn i ce b o š imel o b 23., 30.
in 45. letu. Z a ime tvoje živ-
l jenjske s o p o t n i c e pa naj ti
z a u p a m le p r vo č rko i m e n a
in to je L. Pred tabo je veliko,
vel iko lepega. Najbo l j še pa je
to, da b o š v se to zna l ceniti.
Lepo se imej.
HOROSKOP TANJA in MARICA
Oven (21.3.-21.4.) S a m i sebi boste dali še e n o pr i ložnost. Čus tva , ki jih
gojite d o nekoga, ste skuša l i zatreti, a boste k o n č n o
s p o z n a l i , da to ni kar tako. Tok r a t s e b o s t e za
nak lonjenost borili vi in videli boste, kak šen je položaj
na vaš i strani.
Bik (22.4.-20. 5.) Postavljeni boste pred odločitev - zdaj ali nikoli. Res,
da ste bili razočarani, a v sak človek ima svoje merilo.
Dar i l o boste dali in tudi prejeli. Obak ra t bo občutek
prijeten. V a š n a k u p se bo obrestoval.
Dvojčka (21. 5.-21.6.) v z a d n j e m trenutku boste ujeli vel iko pr i ložnost in za
naprej lahko pričakujete s a m o najboljše. N a plan b o d o
prišl i v s i d o sedaj skriti talenti in preseneča l i b o s t e
tako sebe kot tudi J ruge . V ljubezni s e v a m obeta lepa
in prijetne avantura, za naprej pa bo pokaza l čas.
Rak (22. 6.-22.7.) M a l c e kr ize s e v a m o d p i r a v d r u ž i n s k e m k rogu , a
ker s e bo s te zna l i sooč i t i z na s ta lo s ituacijo, ne bo
p r i š l o d o večjih razprtij. F i n a n č n o v a m b o d o stvari
potekale veliko bolje, kot si lahko s p l o h predstavljate.
Presenečenje.
Lev (23.7.-23. 8.) O b r e m e n j e v a l i s e bo s t e z d e n a r n i m i z a d e v a m i , na
k o n c u pa s p o z n a l i , da v a š e f i n a n č n o s tanje niti ni
tako s labo. Pri p o m e m b n i odločitvi v a m bo p o m a g a l
p o g o v o r z n e k o m , ki le o d da leč s p rem l j a tok
dogajanja, zato ima tudi d rugačen pogled.
Devica (24.8.-23. 9-) Prizadevanja in razna vlaganja, ki ste jih imeli pri delu,
s e v a m b o d o k o n č n o ob re s tova l a . D o b r o se bo s t e
počut i l i in z ve l iko v n e m o b o s t e v s o p o z o r n o s t
posvetil i s vo j im ciljem in hiteli k n o v i m z m a g a m .
Tehtnica (24. 9.-23.10.) v t e m tednu boste imeli na razl ičnih področj ih dob re
možno s t i . O d v i s n o bo le o d vas, ali jih bos te izkoristili
in s e seveda tudi p r imerno potrudili. V l j ubezenskem
o d n o s u ste vel iko gradil i in k m a l u s e b o d o pokazal i
lepi rezultati.
Škorpijon (24.10.-22.11.) Obdob je , ko ste mislili, da v a m sreča- ni naklonjena,
bo k o n č n o le za v am i . V p r i hodn j i h d n e h s e bo s t e
predajali prijetnim o b č u t k o m in se veselili skorajšnj ih
z m a g . O s vo j i h u s p e h i h n i ka r p reveč ne g o vo r i t e
ok rog , saj man j ljudi to ve, bolje b « za vas.
Strelec (23.11.-21.12.) K m a l u boste izvedeli, k d o s o vaš i resn ičn i prijatelji.
M a l o boste m o r d a razočarani, pa nič zato - boste pa
modre j š i in odločnejš i d o sebe kakor tudi d o drug ih .
O d na sp r o t nega spo la boste dobi l i darilo, ki va s b o
sprav i lo v d o b r o voljo.
Kozorog (22.12.-20.1.) T e d e n boste preživeli v i skanju nov ih prijateljev v želji,
da bi obnov i l i stare vezi iz preteklosti in vzpostav i l i
n o v e za p r i h o d n o s t . Kajti ljudje se s k o z i ž ivljenje
s p r e m i n j a m o , n a u č i m o se o d p u š č a t i in sp re jemat i
ljudi, kakršni pač so.
Vodnar (21.1.-19.2.) Pri f inancah v a m bo nepr i čakovano p o m a g a l nekdo,
na koga r niti v s an jah ne bi pomis l i l i . V p r i hodn j i h
d n e h se v a s bo držala sreča in nič v a m ne m o r e iti
na robe . Pr ivošč i l i s i b o s t e n akupe , ki b o d o v več
pog led ih u spešn i .
Ribi (20.2.-20.3.) Spraševa l i se boste, kaj bi bilo, če bi s e v preteklosti
od loč i l i d r u g a č e . D v o m i v a m k a k š e n d a n ne b o d o
dali spat i . V č a s i h se bojite n e z n a n e g a , a t ako je.
Pus t i te s e presenet it i , saj v a m jutr išnj i d a n l a hko
pr inese največje dari lo življenja, ki pa je življenje s a m o .
NAGRADNA KRIŽANKA Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delavska cesta 4, 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222 wwwavtohisavrtac.si
Gospodarska vozila Audi
A v t o h i š a V r tač je ed i n i p o o b l a š č e n i p r o d a -
jalec voz i l A u d i in Š k o d a na G o r e n j s k e m
ter e d i n i p o o b l a S č e n i p r o d a j a l e c v o z i l
z n a m k e V W in V W g o s p o d a r s k a voz i l a v
K r a n j u . N a S a d e j a v n o s t v k l j u ču je p o l e g
p roda je n o v i h voz i l t ud i p r o d a j o rabl jenih
voz i l v s e h z n a m k , se rv i s voz i l , k l epa r ska in
l i č a r s k a p o p r a v i l a , p r o d a j o d o d a t n e
o p r e m e in r eze rvn ih de lov.
Z a re ševa lce k r i žanke s m o pr iprav i l i š e s t l ep ih n a g r a d :
1. n a g r a d a : e n o d n e v n a u p o r a b a n o v e g a V W G o l f a +
2. n a g r a d a : e n o d n e v n a u p o r a b a Š k o d e O c t a v i e
3. n a g r a d a : paket o b v e z n e o p r e m e
4., 5. i n 6 . n a g r a d o pode l ju je G o r e n j s k i g l a s
Reš i tev k r i ž anke ( n a g r a d n o ge s l o , s e s t av l j eno iz č rk z o š t e v i l č en i h polj in v p i s a n o v
k u p o n iz k r i žanke, ter S V O J O D A V Č N O Š T E V I L K O ) poš l j i te n a d o p i s n i c a h d o s rede ,
27. julija 2 0 0 5 , n a G o r e n j s k i g l a s , Z o i s o v a i, 4 0 0 1 Kranj, p. p. 124. D o p i s n i c e l a h k o
o d d a t e tud i v nab i ra ln i k G o r e n j s k e g a g l a s a p r ed p o s l o v n o s t a v b o na Z o i s o v i 1.
Rešitve kr ižanke A S P Lesce z 28. junija 2005: G e s l o se glasi: R E N A U L T M O D U S . M A J H E N A V T O Z
V E L I K I M S R C E M ! i . n a g r a d o • v i kend u p o r a b o novega voz i la Renaul t M o d u s prejme M a r j a n Por,
Krn ica 59. 4247 Z g o r n j e Gor je, 2. n a g r a d o • e n o d n e v n o u p o r a b o N i s s a n M i c r e p re jme Tončka
lelovčan. Š u t n a 99, 4 2 0 9 Ž abn i ca , 3. n a g r a d o • paket o b v e z n e o p r e m e prejme Antonija D e m š a r ,
Dašn i ca 71, 422S Železniki. N a g r a d e Go ren j s kega g lasa prejmejo: U r o š Ropret, Part izanska 39, 4 2 0 S
Šenču r K l emen Av sec , Cesta 24. junija 13.1231 Č rnuče ; D a n i c a Kern, Čadovl je 9, 4204 Go ln ik .
Reš i tve kr ižanke kranjskega bazena s 1. julija 2005: Po dve dnevn i karti za kopa l i šče prejmejo: M I H A
Z E L N I K , Pivka 19. Nak lo ; L j U D M I U J A G O D I C . Cesta talcev, Kranj; in M A T E J A S O K L I Č , P rečna 7.
Bled. Tri n a g r a d e G o r e n j s k e g a g l a sa pa p re jmejo : I R E N A ŽAKELJ , B rezn i ca 4a, Žir i ; M A R I J A B.
K R Ž I Š N I K , Š u tna 9, Žabn ica ; in S A Š A P O G A Č A R , Boh. Bela 47, Boh. Bela.
V s e m dob i t n i kom nag rad i skreno čest i tamo!
DRUŽABNA KRONIKA
BRAT IN SESTRA Pravzaprav ne, bivša mož in žena. Meg in Jack White. The White Stripes. Rock'n roli zanimivost, ki je pretekli teden obiskala Ljubljano. Grizli in Strel'c pa sta se odločila, da odideta na Kamčatko.
Z g o d b a T h e W h i t e S t r i -
p e s s e začenja leta 1 9 9 7 v
Detro itu, k o se je kitarist i n
vokal i st Jack W h i t e p o več-
l e t n e m d e l o v a n j u v raz l i č -
n i h s k u p i n a h odločil, da na-
redi s k u p i n o po svoj i mer i .
Z a d e v e se je lotil b rez ba s
k i tare i n tako je za b o b n i
pristala M e g a n M a r t h a W h i -
te. S v e t o v n i r o č k je pos ta l
bogatejši za e n o najbolj sve-
ž ih , n e n a v a d n i h , s a m o s v o -
jih i n p r e p o z n a v n i h s k u p i n .
M i n u l i t eden sta Jack i n
M e g nastopi la v l jub l jansk ih
K r i ž a n k a h i n v z d u š j e p red
s a m i m k o n c e r t o m je b i l o
p o l n o pr ičakovanj . K o n c e r t
je pr ivabi l o sebno s t i s loven-
s k e estrade, m e d o b č i n -
s t v o m pa je bi lo tudi ve l iko
tujcev o z i r o m a tur i s tov .
N e m c e v , F r ancozov i n Itali-
janov. R e s je. da n e v i d i š
v sak d a n bobna rke i n kitari-
sta, k i sta s v e t o vno z n a n a ,
brat i n sestra i n o b e n e m biv-
ša m o ž i n žena. D r ž i le del o
m o ž u i n ženi.
M e g i n Jack sta obč in s tvu
dokazala, da dvoč lanska s ku -
p ina l ahko nastopi popo lno -
m a e n a k o v r e d n o šes tč lan-
ski. Z v o k bobnov je preveval
K r i ž a n k e i n k o n e c v s a k e
p e s m i se je takoj nadaljeval v
d rugo . Neka te r im se je kon -
cert zdel p r eh rupen i n s o ga
p o s l u š a l i k a r iz p reddver ja
dvorane Kr i žank . Pog led na
oder, kjer sta nastopila, je bil
z an im i v . Komb inac i j a rdeče,
bele i n č rne barve, Jack kot
mešan i ca Zo r r a i n ročk kita-
rista. Pub l i ka je uživala, sre-
b r n e u m e t n e p a l m i c e na
o d r u s o v s cen sk i dovr šeno-
sti do seg le izstopajoč efekt,
ve l i ko t i s k a n o jabo lko na
p l a m e n i steni za b e n d o m pa
je s p r a v i m s o j e m luč i
ustvarjalo p o p o l n o s l i ko bi-
z a r n e scene, kjer n a m e s t o
s onca s red i oaze, o b d a n e z
n a r i s a n i m i g o r a m i i n pal-
m a m i , sveti jabolko.
Janez Strle - StrePc i n Kle-
m e n Z u p a n č i č - Gr i z l i pa sta
se odločila, da odideta v š ir-
n i svet. 10. avgusta se bosta
z lado nivo. na jnu jne j š im in
d o l o č e n o v soto denarja po-
da la v R u s i j o . G r i z l i pravi .
da p lan i ra ta potovanje, k i
l ahko 'traja o d treh mesecev
do treh let'. Po s l ov i l no zaba-
vo sta pr iprav i la na jb l i ž j im
i n n a j b o l j š i m pr i ja te l jem
ma l ce n ad Pr istavo n a d Ko-
r o š k o Be lo . kjer Stre lčeva
m a m a kar n i zadrža la solz.
Z a 'leteči ' cilj sta s i fenta za-
dala K a m č a t k o , k a m ju bo
pa pot peljala dalje, neka j
m a l e g a že razmi š l ja ta , ne
delata pa k a k i h ve l ik ih načr-
tov. V e r j e t n o v K a n a d o , v
Vancouve r , kjer s i bosta po-
iskala k a k š n o delo. da bosta
l ahko nadaljevala s potova-
nje. Zaka j r avno K a m č a t k a ?
K e r žel ita " s p o z n a t i n a č i n
življenja l judi, v ideti kraje,
k i s e j ih t u r i z e m še n i do-
takni l " , je še dodal Gr iz l i .
M e g in Jack. T h e VVhite S t r ipes / F«O: AM RO*
; I \ Katar ina Č a s In njen ^ n t Jure, v družb i režiserja T u pa t a m
Mitja O k o r n a , pet m i nu t pred koncer tom. / f««: aih ii«i<
N a r o k e r s k e m koncer tu s m o naleteli na U r š o (življenjska
sopo tn i ca T o m a ž a Crubar ja , pevka s k u p i n e U r š a in PR, ki s e
poteguje tud i za f inalni n a s t o p na M M S ) , ki živi v Šenčur ju,
In n jeno prijateljico Iz Kranja. / F««! Aies Roih
Voditelj E-i- Bošt jan K lun je na koncertu T h e Wh i t e S t r ipesov
Iz redno užival. M o r d a je bil s t rasten pol jub pred konce r tom
z a h v a l a dek le tu , ker je š la z n j im p o s l u š a t s l a v n i par .
I Foto: A l e i Ro lh
Janez Strle - S t r e l e in K l emen Z u p a n č i č - Grizl i.
/ foto: Alenka Brun
Pos lov i ln i žu r pred Kamča t ko se je razvil v prijetno druženje.
/ Foto: A l e n b Brun
VRTIMO GLOBUS Whitney si želi sina
Whl tney H o u s t o n je v s v o j e m n o v e m
resn ičnos tnem šovu, v katerem nastopa s
s vo j im m o ž e m Bobby jem B r o w n o m ,
razkrila željo, da bi Imela še enega otroka.
Amer i ška diva ima 12-letno hčer, zato si
želi fantka, medtem ko je Bobbyju vseeno,
katerega spo la je otrok, le da je zdrav.
Kate se pogovarja z duhovi Kate H u d s o n je p o svoj i materi, z nan i
Igralki Goid ie Hawn , podedovala parapsi-
ho loške sposobnos t i . 26-letna Kate, ki je
zaslovela s f i lmom Kako se znebiti fanta v
10 dneh , n a d v s e rada komun i c i r a z
duhov i In s e o svojih izkušnjah pogo s to
pogovarja z m a m o , ki je prav tako nav-
du šena nad duhov i In d rug imi nadnaravn imi pojavi.
Jessica se smeji golim moškim Jes s i ca A I b a s e o b g l edan ju m o š k e g a
striptiza ne vzbur i , saj s e jI gol i m o š k i
zd i jo s m e š n i . A m e r i š k a igralka, ki je
nastopi la v f i lmu M e s t o greha, s e s p o -
minja s vo jega p rvega o b i s k a m o š k e g a
str lpt iz k luba , k a m o r s ta jo odpe l ja l i
m a m a in teta, ko ji je bi lo i 8 let. O b
pog ledu na slačifante se je d o s o l z nasmeja la, saj m o š -
kih, ki se slačijo, ne m o r e jemati resno. Jessica, ki Igra v
n o v e m znans tveno - fan ta s t i čnem f i lmu Fantast ičn i štir-
je, p o s n e t e m po pri ljubljenem str ipu, tud i pr iznava, da
se d o svojega fanta C a s h a Wa r rena o b n a š a za šč i tn i š ko
in bi takoj odgna l a v s a k o žen sko , ki bi še z an ima l a zanj.
Brad in Ceorge bosta gradila hotel Brad Pitt in G e o r g e C l ooney bosta s fi-
n a n č n o p o m o č j o Randeja Gerberja, so -
p r o g a m a n e k e n k e C i n d y C r aw fo rd ,
z g rad i l a hotel v L a s V e g a s u . I g ra l s ka
ko l ega s ta se m e d s n e m a n j e m f i lma
O c e a n s n navduš i l a nad idejo o gradnji
hotela, seda j pa se sta od loč i la , da jo
bosta uresniči la. Brad, ki je že večkrat pokaza l z a n i m a -
nje za arhitekturo, bo obl ikoval nov i hotel z igralnico,
gradnja pa se bo začela januarja pr ihodnje leto.
Katja C u d e r m a n je stara 2 2 let In pr ihaja Iz Baš l ja pri
P reddvoru. Ž e nekaj ča sa s e po s veča maneken s t vu , naj-
več ča sa pa po leg študija na Pravn i fakulteti v Ljubljani
po s veča špor tu . Srečal i s m o jo na prireditvi O r i f i ame v
Ljubljani, kjer je znotraj s a m e g a d o g o d k a potekala tud i
m o d n a revija. Tokrat je Katja požirala v večern i obleki
m o d n e obl ikova lke D a m j a n e Bitežnik-Logar. /FOIO:T,„, DOH