JJFF«. C O / G T G O R E N J S K I Č A S N I K P R V I P R E D H O D N I K T E D N I K C

OD LETA 1947 C O R E N I E C LETA I 9 O O

Gorenjski Glas PETEK, 20. J A N U A R J A 2006

Leto LIX, št. 6, cena 2 9 0 S IT, 16 H R K ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 22.000 IZVODOV WWW.GORENISKIGLAS.SI

Dražba uspela Tr isto trideset novih stanovanj v dveh letih na o b m o č j u Planine jug.

Podjetje Lokainvest na javni dražb i ponud i lo največ.

SUZANA P. KOVAČIČ

Kranj - V sredo je bUa javna dražba 8542 kvadratnih me-trov vel ikega obč inskega zemlj išča na območ ju Plani-ne jug, k i bo namenjeno za stanovanjsko gradnjo. Sode-loval i so tr i je ponudn i k i . Gradbinec G I P iz Kranja, Fi-n ing iz Ljubljane in Lokain-vest i z Škofje Loke. Izkl icna cena je b i la 30 .666 tolarjev za kvadratni meter, Ljubljan-čani so odstopil i takoj, pred-stavnik i G radb inca G I P so odnehal i pr i ceni 32.666 to-larjev, v Lokainvestu pa pri-stali na ceno 33.666 tolarjev. "Gre za interesantno nalož-

bo, saj Kranj potrebuje kako-vostna stanovanja," je pove-dal A l eksande r Schara, di-rektor podjetja Lokainvest, k i je v večinski lasti kranjskega podjetja Rešet.

Javno dražbo so izpeljaU, kljub t emu da jo je občinski upravi nadzorni odbor mest-ne obč ine Kranj odsvetoval, ker so v razpisn ih pogoj ih iz-loč i l i sodelovanje pravn ih oseb, k i ima jo sedež i zven naše države. Po leg tega se nadzorn i odbor, ki m u pred-seduje K ema l Merd jad i , n i strinjal s pogojem, da mora kupec v dveh let ih zgradi t i 330 stanovanj, ker naj b i bi lo to zemlj išče premajhno, edi-

ni, k i b i lahko izpo ln i l tak po-goj, pa je Gradbinec GIP , k i je z obč ino solastnik sosed-n j ih zemlj išč. Predmet javne dražbe je bila namreč le tret-jina zemljišča, k i je po loka-c i j s kem načr tu predv ideno za bodočo stanovanjsko sose-sko. Tako bosta Gradb inec G I P i n nov i sosed Lokain-vest, želela al i ne, sodelovala pri gradnji 330 stanovanj.

V.d. d irektor ica obttnske uprave Tatjana Hudob i vn i k je povedala, da bodo morebit-ne pritožbe reševali v času do podpisa pogodbe i n da so še pred dražbo pr idobi l i ustno mnenje računskega sodišča, da n i ovir za njeno izvedbo.

Zmagovalna trojica Gorazd Tršan, prokurist podjetja Rešet, Aleksander Schara, direktor Lokainvesta, in Jure Krč, direktor podjetja Rešet, razpravlja o tem, kakšne sadove bo obrodil njihov vrtiček. / Foto: C o r ud Ktvse. roumonut l : 8o!l;an luvin

Olimpijski ogenj danes v Sloveniji Po 22 letih, ko se je ogenj pred z i m s k i m i o l impi jsk imi igrami v Sarajevu ustavil tudi na s lovenskih

tleh, bo danes z a nekaj ur z n o v a pri nas.

VILMA STANOVNIK

Kranj - Danes, natanko ob 10.25 m i n u t bo oUmp i j s k i ogenj v sp remstvu športni-kov prestopi l i ta l i jansko-slovensko mejo, njegov prv i nosilec v Slovenij i pa bo do-bitnik prve o l impi jske meda-lje na z i m s k i h oUmp i j s k i h igrah, nekdanji smučar Jure Franko. Osrednja slovesnost bo v g lavnem mestu, k jer bodo o l imp i j sko baklo po l jub l j ansk ih u l i cah pones l i nekdanj i , sedanj i i n pred-vsem mlad i up i slovenskega športa, med n j im i tudi Luka Špik, Matjaž Debelak, Natali-ja Gros, Mateja Pintar, Mat ic Sh ibe , Mit ja Oranič, Vasi l i j Žbogar, Katja Koren, Tajda Ketiš i n Jana Kerševan.

G lavna prireditev se bo za-čela ob 13. u r i na Prešerno-vem trgu, pot po Ljubl jani pa bo o l imp i j sk i ogenj zakl juči l pred ha lo T ivo l i nekaj pred L4. uro (organizatorji opozar-jajo tudi na občasno zaporo prometa).

Njegova pot se bo nadalje-vala po goren jsk i avtocest i prot i Kranju, Radovlj ici, Je-s en i c am i n p redoru Kara-vanke, kjer ga bodo okol i 16. u re prevze l i Avstr i jc i , k i bodo osrednjo prireditev pri-pravi l i ob 17. u r i v Celovcu. Ogenj bo nato potoval v Tr-b iž ter nadaljeval pot po Ita-liji, k je r jo je začel 7. decem-bra lan i in jo bo končal 10. febn ia r ja na slovesnost i ob odpr t ju z imsk i h o l imp i j sk ih iger v Tor inu .

Eno od več kot deset tisoč olimpijskih bakel so pred prihodom ognja na poti do Torina že preizkusili mladi loški smučar Matic Skube, atletinja Jana Kerševan In nekdanji smučar skakalec Matjaž Debelak.

POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA

dim n.gbkr.sl

Gorenjska y Banka Banka J poittnhoni

NOVO! B r e z č a k a n j a d i r e k t n o n a s m u č i š č e . Z v e č e r s s m u č m i d o p a r k i r i i Č a . itvoz z avtoc«iu «Vilbch 0$wcHer Smo • »rnar Radeflihflin -Arnsch - parkirilde Klostcrle P6 ( H km)

VnevCljiv pri nakupu dnevne kart« (9.00 do I0.4S) izključno pri btafajni Klosteric. Popusi za do 4 os«b/bon (mak». 4 x 3 €),

Upokojenka zgrožena nad štipendijo Da se žtudij lahko zavleče. Je dobro znano večini študentov, da bi s svojo študijsko dobo utegnili dočakati svojo pokojnino, zveni prav ncveijelno. Neverjetno je tudi, kako hitro in neopazno se na vaš računalnik prikradejo virusi! Ainis_ADSL ponuja brezplačen Varovalni sistem, ki vas bo zavaroval pred neprijetnimi virusi, vaS računalnik pa zaSčitil pred krajo in zlorabo podatkov. Vsem novim naročnikom do konca januarja podarjajo izlet v Benetke z agencijo Sonček. Več informacij na www.aniis.net ali na brezplačni telefonski številki 080 20 10, pa hvala za vašo pozornost! cp

C S S • r - i

A K T U A L N O

Dražji vrtci za kmete in podjetnike Minister za šolstvo in $port je konec lanskega leta spremenil pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih. Spremembo najbolj občutijo kmetje in podjetniki, ki jih pravilnik uvršča v viSje plačilne razrede.

GORENJSKA

Smuka brez sedežnice Smučišča na Veliki planini nad Kam-nikom se zadnja leta res drži smola. Kljub obilici snega ne deluje v polnem obsegu. Obratujeta le dve vlečnici, nov zobnik za sedežnico pa bo do-bavljen šele spomladi. Smučišče bo zato zgubilo vsaj 15 milijonov tolarjev.

7

RAZGLEDI

Majhni lažje razumemo majhne Tomo Križnar, svetovni popotnik in dober poznavalec razmer v Afriki, ki je svet opozoril na tragedijo prebival-cev Nubskih gora, se je pridružil hu-manitarni pobudi predsednika repu-blike dr. Janeza Drnovška za Darfur v Sudanu.

15

F I N A N C E

Poseben zakon za Vzajemno Preoblikovanje zdravstvene zavaro-valnice Vzajemne se spreminja v za-nimivo zgodbo. Poseben zakon pri-pravlja vlada„o katerem naj bi že da-nes razpravljal državni zbor. Sloven-ska nacionalna stranka pa je vložila svoj predlog zakona.

21

VREME

Danes bo sprva precg jasno, po dolinah bo in dopoldne me§a. V soboto in nedeljo bo delno jasno. Pihal bo severovzhodni veter.

-6/3°C jutri: ddnojasno

POLITIKA danica.zavrl(g)g^las.si

KRATKE NOVICE

C E L O V E C

Slovenci terjajo dvojezično topografijo

Avstr i j sko ustavno sod i šče je pred novo le tn im i p razn ik i ponovno zahtevalo postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel na avst r i j skem Koroškem. S lovenska man j š i na na avstri jskem Koroškem že dolgo pričakuje izpolnitev pravic, ki ji jo daje 7. č len avstr i jske državne pogodbe, krajevne napise v s lovenščini pa povsod, kjer daljši čas živi desetina s lovenskega prebivalstva. Tako meni jo v Narodnem svetu korošk ih Slovencev, kjer bodo pri pravic i do dvo jez i čn ih topografsk ih oznak vztrajal i , dok ler sodbe najvišjega us-tavnega sodišča ne bodo uveljavljene. Enakega mnenja so tudi v Enotni listi, edini s lovenski stranki na avstr i jskem Ko-roškem. Stranka koroškega deželnega glavarja Jorga Haider-ja pa kljub razsodbi ustavnega sodišča vztraja, da prot i volji prebivalstva ne bo postavljena nobena nova dvojez ična kra-jevna tabla. Zavezništvo za pr ihodnost Avstrije bo v avstrij-ski vladi preprečilo sprejetje kakršnekoli uredbe o postavitvi dodatn ih dvo jez i čn ih tabel na avst r i j skem Koroškem, poudarja Haider. Predstavniki podmladka Enotne liste pa so prejšnji teden v Že lezn i Kapli protestirali zoper Haiderjevo anketo o dvojezičnih tablah in v podporo zahteve po celovi-ti dvojezični topografij i v domač i občini. D. Ž.

C E L O V E C

Tišlerjeva nagrada Jožetu Ropitzu

Krščanska kulturna zveza iz Ce lovca in Narodn i svet ko-roških Slovencev bosta danes zvečer v S lomškovem d o m u v Ce lovcu podel i la 27. T iš le r jevo nagrado, imenovano po pokojnem voditelju Slovencev na Koroškem in borcu za nji-hove na rodnos tne pravice dr. j o š ku T iš ler ju . Nag rado podeljuje posamezn ikom, ki so bistveno prispevali k uve-ljavitvi s lovenske narodne skupnos t i d o m a in na tu jem. Letošnjo nagrado bo prejel 70-letni p ro f )ože Ropitz, znani duhovnik, skladatelj in škofijski kantor za do lgo letno delo na področju posvetne in cerkvene glasbe. J. K.

VAKUUMSKI CEVNI SONČNI

KOLEKTORJI = TOPLA VODA

TUDI V NAJHUJŠI ZIMI !

Zeussolar d.o.o.. Mače 6. Preddvor 04/2555 780. www . 2eu$so l8r .$ l

priloga časopisa

Gorenjski Glas tel.: 0 4 2 0 1 4 2 41 I

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

Vabljivi Glasovi izleti Na decembrskem izletu v Salzburg smo, potem ko smo v prazn ičnem vzduš ju Mozar tovega mesta skupaj preživel i čaroben z imsk i dan, ob povratku ugotavljali, da imamo bral-ci Gorenjskega glasa marsikaj skupnega. Ne le to, da redno prebiramo osrednji gorenjski časopis. Na vseh dosedanj ih izletih smo občutil i, da nas vežejo podobn i interesi in neke vrste pripadnost, zaradi katere se nihče ni počuti l samega. Kot da se že dolgo poznamo. Z C lasov im i izleti bomo zato nadaljevali tudi v t em letu. Pristop, ki se je na primer v Benetkah in Salzburgu dobro izkazal - to je, prijetno s kor istn im - videti in izvedeti veliko zanimivega ter nekaj časa za samosto jno raziskovanje, je navduši l tudi izletnike zadnjega potepanja v Trst. Mes to je polno lepih presenečenj, do sedaj pa smo ga dojemal i le kot nakupova lno meko. M o r d a iz let p onov imo kakšno od naslednjih sobot.

S takim pr is topom gremo lahko osvajat številne kraje in me-sta v gorenjskem sosedstvu. Gradež, Dolomit i , Dunaj, Gra-dec, slovenske zamejske doline, Blatno jezero, Zagreb, Pula, če jih naštejem le nekaj. Veseli bomo tudi vaših pobud, zato nam pišite in upošteval i bomo vse, kar bo izvedljivo. Med dopisnik i bomo izžrebali izletnika, ki bo šel lahko na naše pustno potepanje 25. februarja brezplačno, in tri prejemnike nove avtokarte Slovenije. Dopise naslovite z " G G izleti" in nam jih pošljite na naslov Gorenjski glas, Zo isova 1, 4 0 0 0 Kranj, ali po e-pošti: petra.kejzar(g)g-glas.si. Z nepozabn imi spomin i na dosedanja skupna vandranja, Petra Kejžar

Politiki na iraški fronti Sedanja vlada ob odločitvi za napotitev štirih vojaških inštruktorjev v Irak trdi, da s a m o nadaljuje

polit iko prejšnje vlade.

J O Ž E K O Š N J E K

Ljubljana - V prerekanja i n obtoževanja, kdo je odgovo-ren za odločitev vlade, da bodo s lovensk i vojaški in-štruktorj i sodelovali v Iraku pri urjenju tamkajšnj ih obo-roženih sil, je v sredo posegel tudi predsednik vlade Janez Janša. Dejal je, da so različni pogledi na to odločitev pov-sem legit imni, vendar ta vla-da, k i je odgovorna za spre-j em te odločitve, nadaljuje polit iko prejšnje vlade. Uspo-sobitev iraških varnostnih si l je ključna za zagotovitev sta-bi lnosti v državi i n uresniči-tev obveznost i , k i smo j ih spreje l i v okv i ru resoluci j Organizac i je zd ružen ih na-rodov i n Nato. Če tega ne bi storili, bi v mednarodnih od-nos ih izpadli neverodostojni. Ker zamisel o urjenju iraških vojakov v tretj ih državah n i več uresnič l j iva, b i mora la Slovenija sama poiskati mož-nost za tako urjenje in ga tudi plačati, urjenje v Sloveniji pa bi bUo večje varnostno tvega-nje kot sodelovanje naših in-štruktorjev v Iraku, je povedal Janez Janša. Odločanje o tem vprašanju je po zakonih v pri-

stojnosti vlade. S tem je od-govoril na očitke, zakaj o tem n i bilo razprave v državnem zboru. Napotitev s lovenskih vojaških inštruktorjev v Irak je bila osrednja tema tudi na seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko, na kateri se je bi l posebej oster besedni boj med zunan j im min i s -trom v prejšnji in sedanji vla-di dr. D imi t r i jem Rup lom i n predsednikom prejšnje vlade An t onom Ropom. Rupe l se je zahval i l Ropu, ker je pri-pravil "teren" za odločitev se-danje vlade. Rop pa je pono-vil, da se je z D a n d samo po-govarjal o možnost i skupne-ga vojaškega sodelovanja v Iraku, s am i napotitv i pa je nasprotoval. Ker pa Rupla n i bi lo z n j im na Danskem, ne more vedeti, kaj se je tam po-govarjal. Sejo odbora za zu-nanjo pol i t iko so pos lanc i opozicije zapustil i, zato so jo pozici jski poslanci sami pri-peljali do konca i n sklenil i, da bodo po treh mesecih ocenil i sodelovanje naših inštruktor-jev v Iraku.

Tud i na včerajšnji seji od-bora državnega zbora za ob rambo je b i la osrednja tema sodelovanje slovenskih

vojaških inštruktorjev v Nato m i s i j i usposabljanja varnost-n i h si l v Iraku.

Minister Erjavec predstavil zaupne dokumente

Minister za obrambo Kari Erjavec je na torkovi konfe-renci za novinarje predstavil doslej zaupne dokumente o pogovor ih slovenske delega-ci je pod vodstvom predsed-n ika vlade Antona Ropa z de-legaci jo Danske ju l i ja leta 2003. Iz dokumentov je raz-v idna pripravljenost Sloveni-je za sodelovanje v vojaških operacijah v Iraku. Nekdanj i min is ter za obrambo dr. An -ton Gr i zo ld je odgovoril, da so ime l i v času njegovega mandata števihie pogovore s tu j im i državami, vendar po-stopka za napotitev sloven-sk i h vojakov v Irak niso zače-l i . S am je bi l proti t emu že ta-krat i n takšno je njegovo mnenje tudi danes. Nekdanj i predsednik vlade in vodja po-s lanske skup ine L ibera lne demokrac i je v d r žavnem z b o r u An t on Rop je oceni l o<lločitev vlade kot nepotreb-n o i n premiš l jeno, t ist i de l nastopa Janeza Janše, v kate-

rem se izgovarja na odločitve prejšnje vlade, pa neresen, čeprav je prevzel tudi osebno odgovomost za tako odloči-tev vlade. Sloveni ja poši l ja vojake v Irak v času, ko j i h druge države umikajo in ko se vamostne razmere poslab-šujejo. Nekdan j i veleposla-n ik dr. Jože Kun i č je postavil pod vprašaj kredibi lnost vla-de i n min is t ra za obrambo, k i sta še pred t remi mesec i trdila, da slovenskih vojakov ne bo v Iraku. Kako naj v pri-hodn je domača in medna-rodna javnost verjame izja-v am s lovensk ih pol i t ikov. Nenavadno i n spomo je tudi objava internih dip lomatskih dokumentov brez vedenja i n dovoljenja v n j ih omenjen ih tu j ih d ip lomatov. Predsed-n ik L ibera lne demokrac i je Slovenije Jelko K a d n je pove-dal, da je m in i s t e r Erjavec ravnal v nasprotju z določiU o varovanju tajnosti. "Zdaj lah-ko pričakujemo, da s Kar lom Erjavcem ne bosta hotela več govor i t i n i t i br i tansk i n i t i dansk i ob r ambn i min is ter , Janez Janša pa bo dobi l ukor. Kar je naredil Erjavec, je de-janje vaške opravlj ivke. Ta minister je zrel za odhod."

Janez Janša: "Za odločitev je odgovorna sedanja vlada."

Anton Rop: "Bil sem proti napotitivi vojakov v Irak."

Karel Erjavec: "Moral sem razkriti tajne dokumente."

Jelko Kacin: "Minister je zrel za odhod."

IguBgANA

Dr. janež Drnovšek iz Pariza v New York

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je med seznanjanjem svetovne javnosti in polit iki s svoj imi huma-nitarnimi pobudami za pomoč nemočn im, lačnim In prega-njanim v sudanski pokrajini Darfur po obisku Pariza obiskal New York. Srečal se je z generalnim sekretarjem Organiza-cije združen ih narodov Kofijem Ananom, ki je poudari l, da akcija slovenskega predsednika primerlj iva s cilji, ki jih Ima na tem področju O Z N . Dr. Janez Drnovšek se je pogovarjal tudi z nekdanj im predsednikom Z D A Bi l lom C l in tonom in z d ip lomat i iz nekaterih azijskih In afriških držav, ki delujejo v NewYo r ku . J. K.

Ž I R O V N I C A

Odbor Slovenske demokratske mladine

Konec preteklega tedna je bila v Ž irovnic i ustanovna konfe-renca občinskega odbora Slovenske demokratske mladine Žirovnica. Za predsednika podmladka Slovenske demokrat-ske stranke je bil izvoljen mag. Domen Zupan. V govoru je

dejal, da mladi v obč in i Žirovnica doslej niso imeli organi-zacije, kjer bi lahko izrazi l i potrebe in oblikovali mnenja o prob lemih mladine v današnjem času. Mlad i bodo lahko čr-pali moč za svoje delo iz bogate kulturne tradicije občine in s lavnih prednikov in soustvarjal i skupno pr ihodnost domo-vine. Na konferenci so bili tudi gostje: poslanec v državnem zboru Pavel Rupar, predstavnik gorenjske regijske organiza-cije SDS Bojan H o m a n in predsednik SDS Žirovnica Dušan Konte, so sporoči l i iz občinskega odbora Slovenske demo-kratske mladine Žirovnica. J. K.

L J U B L J A N A

Zaskrbljeni zaradi ukinitve komisije

Komis i j a za preprečevanje korupc i je je sporoč i la , da je skup ina 4 0 držav proti korupcij i Greco na decembrskem zasedanju v Strasbourgu sprejela dodatek k ocenjevalnemu poroč i l u za Republ iko S loveni jo in izraz i la " resno zaskr-bl jenost zaradi načrtovane ukinitve Komis i je za prepreče-vanje korupcije in zaradi tega od Slovenije zahtevala dodat-no poročanje". S to informacijo mora biti Greco seznanjen d o 1. marca 2006. J. K.

AKTUALNO info@g-glas.si

Dražji vrtci za kmete in podjetnil(e Spremenjen i pravilnik o plačil ih staršev za vrtce uvršča podjetnike in kmete, ki presegajo do ločen i

(katastrski) d o h o d e k , v višje plači lne razrede.

CvEro ZAPLOTNIK

Kranj - M in i s te r za šolstvo in šport dr. M i l a n Zve r je ob koncu lanskega leta spreme-n i l prav i ln ik o p lač i l ih star-šev za p rog rame v vrtc ih. Spremembo najbolj občutijo podjetn ik i i n kmetje. Med-tem ko so j ih dotlej uvrščali v posamezne plači lne razrede na podlag i mesečnega do-hodka na druž inskega člana i n p remožen ja druž ine , po novem p r i tem upoštevajo tudi viš ino dohodka i z dejav-nost i oz. katastrskega do-hodka (KD) od kmeti jsk ih i n gozdnih zemlj išč. Če izkaza-n i pr ihodek podjetnika pre-sega 2 0 m i l i j onov tolarjev, se plačilo za vrtec poveča za en plači lni razred. V prime-m , da je njegov p r ihodek večji od 4 0 mi l i jonov tolar-jev, se zviša za dva razreda in ob preseganju 6 0 mi l i jonov tolarjev za tri. Če pa je pod-jetnikov p r ihodek večj i od 100 mi l i jonov tolarjev, mora plačati po lno ceno, to je 8 0 odstotkov cene programa. Podobno velja tudi za kmete, le da je v tem pr imeru krite-ri j v i š ina katastrskega do-hodka (brez znižanj in olaj-šav). Če KD presega 100 ti-soč tolarjev, se plači lo zviša za en plač i ln i razred, ob pre-seganju me je 2 0 0 tisoč to-larjev za dva plači lna razreda i n ob več kot 300 tisoč tolar-

j ih KD-ja za tri plači lne raz-rede. Če ima kmeti ja več kot 500 tisoč tolarjev katastrske-ga dohodka, plačajo starši za otroka v vrtcu pobio ceno oz. 8 0 odstotkov cene progra-ma.

Občina plačilo lahko (tudi) zniža

Kot so pojasni l i na minis-trstvu za šolstvo i n šport, so spremembo pravi lnika pred-lagale občine, k i odločajo o v iš in i plači l staršev za vrtce i n tud i kr i je jo raz l i ko m e d plač i l i staršev i n ceno pro-gramov. V praks i se je na-mreč izkazalo, da se številni kmetje, samostojni podjetni-k i oz. lastniki zasebnih pod-jetij na podlagi formalno iz-kazanih dohodkov i n premo-ženja uvrščajo v najnižje pla-č i lne razrede, čeprav nj ihov dejansk i mater ia ln i položaj n i pr imer l j i v s starši, k i so j i m enako p lač i lo odme r i l i na podlagi dohodkov i z delo-vnega razmer ja . Ob v sem tem so se pojavljali očitki, da sistem n i pravičen, so pove-dal i na ministrstvu i n še do-dali, da občine pr i določitvi plači l poleg dohodkov i n pre-moženja v i z j emn ih pr ime-r i h lahko upoštevajo tud i druga dejstva i n okol iščine, k i odražajo dejanski socialni položaj druž ine, i n določi jo niž je plačilo.

Otroci so brezskrbni, vsi starši pa verjetno ne tako.

Konkretno: z 12 na 50 tisoč tolarjev

Ceno programov v vrtcih določi občina, plačilo staršev znaša od 10 do 80 odstotkov cene i n je odvisno od meseč-nega bruto dohodka na dru-žinskega člana (v pr imerjavi s povprečno bmto plačo na zaposlenega v Slovenij i) i n premoženja družine. S spre-membo pravi ln ika so neka-teri kmet je i n podje tn ik i "preskočil i" tudi za tr i plačil-ne razrede al i mora jo celo plačati po lno ceno progra-ma, to pa je mars ikje že pov-zroči lo nejevoljo. Konkretno! Kmet iz okolice Kranja, k i je b i l doslej uvrščen v d rug i

p lač i ln i razred, je za otroka v vrtcu lani plačeval 20 odstot-kov cene programa, to je ne-kaj več kot 12.000 tolarjev, a ker ima kmet i ja več kot 500 . 000 tolarjev katastrske-ga dohodka, je letos "skočil" v o sm i razred i n plačuje po novem skoraj 50 .000 tolar-jev na mesec. Njegov ko-mentar : cenovn i "skok" je prevelik, pravi lnik pa neživ-Ijenjski, saj v isti koš uvršča podjetnika z več kot 100 mi-l i jonov tolarjev pr ihodka i n kmet i jo s petnajst imi hektar-ji kmet i j sk ih zemlj išč i n goz-da, k i na leto (predvsem s prirejo mleka) lahko ustvari le od pet do šest mi l i jonov tolarjev prihodkov.

To ni koridor za avtomobile S t a n o v a l c e m v blokih na Likozarjevi v Kranju je zavrelo, ker se po ozk ih poteh voz i jo avtomobi l i .

SUZANA P. KOVAČIČ

Kranj - Stanovanjsko naselje P lan ina v K r a n j u je gosto naseljeno z bloki i n stolpni-cami, zato so redke zelenice, otroška igrala i n sprehajalne poti še tol iko bolj dragoceni. G l edano i z tega zornega kota se boste ver jetno stri-n ja l i z m n e n j e m stanoval-cev v b lok ih na l ikozar jev i , v treh b lok ih je okrog 7 0 sta-novanj, da avtomobi l i ne so-dijo v takšen okoliš, ampak na označena park i r i šča . Tud i zaradi varnosti otrok i n inva l idn ih oseb ne. T u pa se zgodba začne. "Do lan i sta vožnjo po o z k i h asfalt iranih poteh med bloki onemogo-

čal i postavljeni cvetl ični ko-riti, še pred tem pa betonski robnik i n zelenica. Kar 23 let je bi la takšna ureditev v redu i n tudi intervencijska vojdla so ime l a dostop z d ruge strani . Lan i pa so obč insk i pooblaščenci kor it i odstrani-l i i n s t e m pot sprost i l i za promet, k i ga n i malo. Ver-jemite, da so zdaj tu avtomo-b i l i park i ran i tudi po več kot pol ure, kot je sicer dovolje-no za dostavo," je stal išče stanovalcev v treh b lok ih na L ikozar jev i . Odgovor s m o poiskal i pr i Branetu Š imen-cu, v i š j emu svetovalcu na Odde l k u za gospodarske javne s lužbe na o b ^ : "Pot, o kateri govorite, n i katego-

r i z i rana, i n je dostavna i n intervencijska pot za večsta-novanjske objekte v tej sose-ski. V t em p r i m e m so b i l i o nameravan ih sp r emembah stanovalc i obveščeni preko krajevne skupnost i ." In za-kaj je b i la sp loh potrebna sprememba. ' " P rome tna ureditev s k r o ž n i m prome-tom je bi la predvidena že v osnovnem projektu, izvedl i smo jo na pobude stanoval-cev na u l icah Tuga V idmar-ja i n Juleta Gabrovška. Pot je bi lo potrebno odpreti, ker š i r ina pot i ne omogoča dvo-smernega prometa. Vel javni zakon i pa dajejo izv i rno pra-v ico i n do l žnos t pr istojne-m u ob č i n s k emu o rganu

ure jan ja prometa na pro-me tn i h površinah." Predlog stanovalcev v b lok ih na Likozarjevi, naj namesto krožnega prometa raje ure-d i jo obračališče, za občino n i b i l sprejeml j iv . Š imenc je dejal, da je sedanja rešitev, k i predvideva tudi f iz ične grbi-ne zaradi umir janja prometa in že ograjeno otroško igriš-če, v zadovoljstvo večine sta-novalcev v soseski i n da gle-de na razl ično število inter-esov s strokovnimi rešitvami n i k o l i n i so vs i zadovol jn i . Stanovalci na Likozarjevi 23, 25 i n 27 pa vztrajajo, da bodo, če ne bodo dosegl i spre jeml j ivega dogovora, iskal i pravico preko sodišča.

Tudi Gorje na ustavno sodišče Par lamentarni o d b o r za lokalno s a m o u p r a v o je

ugotovil , da državni zbor pri do ločanju

re ferendumskih o b m o č i j za nove obč ine ni

naredil napak.

JOŽE K O Š N J E K

Ljubljana • Državn i zbor je decembra določ i l 17 obmo-čij, na katerih bodo 29. janu-arja referendumi za ustano-vitev nov ih občin. Nekater i predlogi za nove občine niso b i l i upoštevani predvsem za-radi neustreznega zdravstve-nega varstva, saj brez ustrez-nega zdravstvenega doma ali vsaj postaje po zakonu usta-novitev občine n i mogoča. V p r imeru Šentjošta pa na ob-moč j u predlagane obč ine ž iv i le 7 0 0 ljudi, mora lo pa bi j ih najmanj 2000 . Iz os-m i h območi j , na kater ih je državni zbor zavrni l ustano-vitev novih občin i n prihod-njo nedeljo, 29. januarja, ne bo referendumov, so se pri-tož i l i na ustavno sodišče, med n j im i tudi i z Gonj, kar sta zahtevala tudi župan ob-č ine B led Jože An ton i č i n blejski obč insk i svet, k i se je v ponedeljek zaradi tega se-stal na izredni seji.

Us tavno sodišče je za mnenje pred odločanjem za-prosilo odbor državnega zbo-

ra za lokalno samoupravo, k i se je sestal v torek i n sklenil, da pr i predlaganju novih ob-č i n i n do ločanju referen-d u m s k i h območ i j d r žavn i zbor n i naredil napak. Parla-menta rna pravna s lužba je sicer odboru predlagala, naj o predlogih za nove obč ine poslanci ponovno razmis l i jo i n us t rezno dopo ln i jo de-cembrsko odločitev, ustavno sodišče pa bi z od ločanjem počakalo, vendar je večina v odbom ta predlog zavmi la i n brez protestne pr i sotnost i poslancev opozici je potrdi la prvotni sklep državnega zbo-ra. Predsednik odbora držav-nega zbora za lokalno samo-upravo Pavel Rupar je pove-dal, da državni zlx>r pri dolo-čan ju re fe rendumsk ih ob-moči j n i krš i l mer i l i n n i od-ločal d i sk r im ina tomo i n ar-b i t r amo . Na vprašanje, a l i pritožbe na Ustavno sodišče lahko zadržijo izvedbo razpi-san ih referendumov, je od-govoril, da pr ičakuje razso-dbo ustavnega sodišča v ne-kaj dneh i n da bo sodišče pri-trdilo državnemu zboru.

W W W . G O R E N J S K I G L A S . S I

Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA

Marija Vol^ak

NAMESTNIKAODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zaptotnik

UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI:

Boš^n Bogataj, Alenka Brun, Igor Kav6e, Jože Košnjek, Urša Petemel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zapbtnik, Danica Zavri Žlebir,

Suzana P. Kovačij Štefen Žatgi; stalni sodelavci: Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ma^až Cregorič,

Mateja Rant, MIha Naglič, Milena Miklavfič, Simon Šubic, Maja Beitoncelj, Igor Žerjav

OBLIKOVNA ZASNOVA jemq Stritar, Tricikd

TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik

FOTOGRAFUA Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

VODJA MARKETINGA Petra Kejžar

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod i l . 977196) pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Uslanovitel) in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Vol^jak / Naslov: Zoisova 1.4000 Kranj / Te*.: 04/301 42 00. fa*: 04/30) 42 e.mail: infolS}g-glas.sl: mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 1$. ure / Gorenjski gias je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno). Na potep in sedem lokalnih prt. log / Tisk: SET. d.d.. L|ubljana / NaroJnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 290 SIT. letna naročnina: 30.160 SIT; redni plačniki imajo 20 % popusta, letni 2S % popusta; naro£. nina za tujino: 136 EUR preračunano v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.S %: naročnina se upoiteva od tekoče itevilke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trienje: tel.: 04/ 201 42 48.

GORENJSKA

KRATKE N O V I C E

JE S E N I C E

Metadonska ambulanta že deluje

Na Jesenicah v nekdanjih garažah v bl iž ini zdravstvenega doma so minu lo sredo tudi uradno odprl i metadonsko am-bulanto, ki sicer deluje že od začetka meseca. Pred leti je to-vrstna ambulanta delovala v prostor ih obratne ambulante, kasneje v farovžu, zadnje leto pa je bila zaprta in so uporab-niki moral i hodit i po metadon v Kranj. Ureditev ambulante sta sofinancirala Obč ina Jesenice in ministrstvo za zdravje. Kot je poveda la dr. Alenka Oder Kralj iz Zdravs tvenega doma Jesenice, je točno število uporabnikov težko napove-dati, kajti prav zato, ker ambulanta ni delovala, se je za me-tadonsko terapijo odločalo manj odvisnikov. Vseeno pa pri-čakujejo okrog dvajset odjemalcev. U. P.

JE S E N I C E

Čufarjev spomenik ostaja na Plavžu

Na Jesenicah so se pred č a som pojavi l i predlogi, naj bi spomenik Tonetu Čufarju, ki stoji v Spominskem parku na Plavžu, prenes l i na Čufarjev trg. H i t ro pa so se oglas i l i nasprotniki selitve spomenika in stvar je prišla tako daleč, da je občina za mnenje o najbolj ustrezni lokaciji zaprosi la Za-vod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj. Kot so sporoč i l i iz zavoda, se ne str injajo s p renosom spomenika na Čufarjev trg, kajti v Spominskem parku skupaj z grobišči in ostal imi spomenik i tvori tematsko in vsebinsko zasnovo parka in ohranja spomin na vojno zgodovino. U. P.

B E S N I C A

V nedeljo "rokovnaški" poleti

Rekreativno društvo Rokovnači iz Besnice za nedeljo, 22. janu-arja, ob 13. uri napoveduje že deveti Dan poletov na 200-decimetrski letalnici v Novi vasi v Zgornji Besnici. Tudi letos bodo rokovnači pripravili odl ično letalnico, saj naj bi preko nje poletelo več kot l o o letalcev, od prvošolcev do veteranov, mož in deklet, ki se bodo pomeril i v več različnih kategorijah. Vrsta smuči ni predpisana, saj se je čez velikanko moč pognati s kla-sičnimi smučmi, desko ali kakim novim pr ipomočkom za lete-nje. Ideje dobrodoš le, sporočajo organizatorj i . Rokovnači bodo poskrbeli, da bodo tekmovalci dobro ogreti in navijači dobro uglašeni. I. K.

JE S E N I C E

Oddelek ljudskih glasbil

v Glasbeni šoli Jesenice so v letošnjem šolskem letu odprl i povsem nov oddelek - oddelek l judskih glasbil. V njem se prvih pet učenk že uči igranja na citre. Delovanje oddelka sof inancira Obč ina Jesenice. Sicer pa je po besedah rav-nateljice Glasbene šole Jesenice Martine Valant največ za-nimanja med otroki še vedno za učenje klavirja in kitare, nekaj časa pa je bil zelo pri l jubljen inštrument tudi sakso-fon. Nekaj posebnega v jeseniški glasbeni šol i pa je učenje baleta; pod vodstvom Andrewa Johna Stevensa se baletnih veščin uči že skoraj 80 otrok. U. P.

K O R O Š K A B E L A

Božično-novoletni koncert

Že nekaj let zapored prihaja v mesecu januarju v farno cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice in pripravi božično-novo-letni koncert. Letos so prišli na Koroško Belo v soboto, 14. ja-nuarja, ob 18.30 in pod vodstvom njihovega dirigenta Petra Novaka skoraj polni cerkvi poslušalcev zapeli štirinajst lepih božičnih pesmi. V prvem delu koncerta so zapeli nekaj starih slovenskih ljudskih božičnih in koledniški^i pesmi, v drugem delu koncerta pa so predstavili nekaj tujih božičnih pesmi, ki so v slovenskem prostoru že dobro znane. Ob koncu koncer-ta so zapeli še vsem dobro znano pesem Sveta noč. M. A.

KROPA

V Kropi bo spet tekma Talesenih

v Kropi bo jutri, v soboto, spet smučarska tekma Talesenih, tokrat v čast desete obletnice Kluba Talesenih Kropa. Na-jprej bo na pobočju za gost i lno Jarem tekma v spustu za pokal Koledniki , nato bodo na skakalnic i za skoke, dolge največ pet "rajžinov", še skoki za svinjsko glavo. Tekmo bo slikovito komentiral Franci Žaberl, že po tradiciji bo nastopi-la gorjanska pihalna godba, prikazali pa bodo tudi telemark tehniko smučanja v sodobni opremi ter pripravil i razstavo o deset letnem delu kluba in modno revijo starega perila iz zb i rke Ane Žo r ž . Pr i reditev se bo zače la ob deset ih dopoldne, tekma pa ob pol dvanajstih. C. Z.

Cessna za tri hišne vogale v A l p s k e m letalskem centru Lesce so v s redo "krstili" novo letalo C e s s n a 172 S, ki ga b o d o

uporabljal i z a p a n o r a m s k e izlete po G o r e n j s k e m .

CVETO ZAPLOTNIK

Lesce - Kot je ob tem povedal Zvone Kobentar, direktor ALC-ja, je to tretja nova Cess-na v :^odovini ALC-ja. Prvo so nabavil i že daljnega leta 1952, drugo so kup i l i leta 1972 in jo j)o 8.007 urah lete-nja v nevoznem stanju lani prodali, tretjo so pr i ameri-škem izdelovalcu naročil i že ob koncu predlanskega leta, a je v Lesce "priletela" šele za lanske božične praznike. Na-kup novega enomotomega le-tala s št ir imi sedeži j ih je sku-paj z vsemi fomnalnostmi stal 4} mil i jonov tolarjev, od tega so del denarja zagotovili sami, ostalo pa s posoji lom. V ALC-ju imajo zdaj za panoramske lete dve Cessni, poleg nj ih pa še dve manjši, k i pa ju proda-jajo.

Ker javni gospodarski za-vod za upravljanje letališča ne dobi nit i tolarja dotacije, je zelo odvisen od prihodkov, k i j ih ustvari s pano ramsk im i leti. "Novo letalo bo moralo podpirat i tri h i šne vogale," malo v šali i n še bolj zares po-

Direktor ALC-ja Zvone Kobentar v novem letalu, /FOM IM« DOU

udarja Zvone Kobentar i n do-daja, da je bila lanska sezona zaradi neugodnega vremena slaba. Se zlasti slabo je bilo av-gusta, ko niti en konec tedna n i bil lep. V vsem letu so "na-redili" le 426 u r panoramske-ga letenja, ob lepem vremenu bi j ih lahko šeststo ali še več. Poleg dohodka od panoram-skih letov letos lahko računajo vsaj na skromen zaslužek od

kampa, k i so ga lani registrira-l i in ga letos že tudi ponujajo v katalogu Slovenski kampi . V kampu je dvajset "lokadj" za 80 do 100 kampistov, pri tem pa računajo tudi na tuje ja-dralne padalce.

V ALC - j u s i letos žel i jo predvsem dvoje: lepšega vre-mena, kot je bilo predlani i n lani, in s tem tudi več pano-ramskih letov ter začetek ure-

janja nove letališke steze, k i jo bo treba "premakniti" zaradi gradnje avtoceste. "Idealno bi bilo, če bi stezo začeli urejati sredi septembra in jo končali pred novim letom," pravi Zvo-ne Kobentar i n poudarja, da bo nova letališka steza enako dolga in polovico ožja od seda-nje, vendar pa bo asfaltirana. Ob njej bo tudi travnata steza za pristajanje jadralnih letal.

Razmajana tudi manjša skakalnica Porušitev dela nadstreška je sproži la nov alarm po nujnosti o b n o v e p lanišk ih skakalnic.

URŠA PETERNEL

Planica - Konec prejšnjega ted-na se je v P lanic i podrl nad-strešek nad naletom na mali, 90-metrski skakalnici. Dotra-jana skakalnica, k i je bUa zgra-jena po drugi svetovni vojni, naj b i bila v nekaj dneh po-

pravljena, tako da naj b i konec meseca na njej že potekalo dr-žavno prvenstvo za mladince. Vendar pa je dogodek sprožil nov alarm po nujnosti koreni-te prenove propadajočih plani-ških objektov.

Kot je povedal kranjskogor-ski župan Jure Žerjav, je bila

škoda majhna i n dogodek nit i ne bi bi l vreden velike pozor-nosti. če pač ne bi šlo za Pla-nico. V javnosti je namreč močno odmevala porušitev stare B loudkove vel ikanke leta 2001, na kateri obnova še do danes n i stekla. Vsekakor se je s porušitv i jo dela 90-

metrske skakalnice še enkrat pokazalo, kako nujna je celo-vita sanadja planiških skakal-nic i n ostal ih objektov pod Poncami. Načrti, da b i uredil i sodobno nordi jsko središče, ostajajo aktualni, pri tem pa bo nujno sodelovanje drtave, lokalne skupnosti i n še koga.

Z novo ograjo nove težave T a k o z a p o s l e n i v vrtcu in šoli Gor je kot starši otrok so ogorčen i nad postavitvijo že lezne ograje, ki

o n e m o g o č a parkiranje, o b sneženju pa celo hojo.

VILMA STANOVNIK

Gorje - Varnost, zlasti otrok pa tud i staršev i n zaposle-n i h v vrtcu i n osnovn i šol i v Gor jah, je b i la ogrožena že dl je časa, saj b l i ž n j a cesta n i m a p l o čn i ka , pros tor za pešce pa so navadno zasedl i avtomobi l i i n pešce tako re-koč "por in i l i " na cesto. Da b i se r a zme r e ured i le , so prostor, namen jen pešcem, na zahtevo republ iškega in-špektorja za ceste letos jese-n i ogradi l i z že lezno ograjo. T a reš i tev pa še zda leč ne pomen i , da je za varnost bo-lje poskrb l jeno, saj so voz i la

sedaj park i rana kar po cesti, names to več reda pa je še več zmešnjave i n predvsem več nevarnost i za otroke, k i se sedaj ogibajo vozi l , parki-r an ih po cesti.

Na prob lemat iko pomanj-kan ja pa rk i r i š č i n pretečo nevarnos t za ot roke je na novembrsk i sej i obč inskega sveta Bled opozor i l že svet-n i k A l o j z Pok lukar , po vse g lasnejš ih pr i tožbah staršev ot rok pa so p r ob l ema t i k o pa rk i r an ja v G o r j a h obra-vnava l i tud i p re j šn j i teden na seji sveta za preventivo v ces tnem prometu , k i so se je ude lež i l i tud i predstavni-

k i šole i n vrtca. Kot je pove-dal d i rektor obč inske upra-ve B l ed D u š a n Preze l j , so sk len i l i , da skupa j z repu-b l i š k i m i n š p e k t o r j em v enem mesecu najdejo bolj-šo rešitev za varnost otrok, o z i r oma za park i ranje . O b kratkoročn i naj b i pr iprav i l i t ud i do lgoročne jšo rešitev, saj je, kot je povedal pred-sedn ik Krajevne skupnos t i Go r je Peter Torkar , sedanja ograja tako rekoč "smešna" rešitev za obiskovalce i n ža-lostna rešitev za domaf ine , k i vsak dan znova trepetajo za svojo varnost i n varnost otrok. Edino, kar so trenut-

no lahko dosegl i v Gor jah , je, da so oč i s t i l i park i r i šče za gor jansk im domom, kjer l a h ko pa rk i ra jo vsaj zapo-s l en i v v r t cu i n šo l i . "Naš pred log je že nekaj časa, da bi odstrani l i drevje ob vrtcu i n tam u r ed i l i park i r i š ča . Vendar pa na obč in i doslej t emu predlogu n iso b i l i na-klonjeni , tako da je republ i -š k i i n špek to r u k r epa l po svoje. Ograja pa zagotovo n i rešitev i n na r ed i l i b o m o vse, kar je v naš i moči , da se na jde bol jša," t ud i prav i Peter To r ka r , k i skupa j z G o r j a n i p r i čaku je h i t r o ukrepanje.

GORENJSKA

Trojčki pri Petrichevih M l a d a druž ina Petrich s Pšen ične Police o d septembra lani šteje s e d e m

č lanov . Po dveh s inovih so se namreč F rancu in N e n s i rodili še trojčki.

S I M O N Š U B I C

Pšen ična Pol ica - Zakonce-ma F rancu i n Nens i Petrich s Pšenične Police so se sep-tembra rod i l i trojčki, prv i v obč in i Cerklje, zato je mlado d r u ž i n o m i n u l i teden obis-kal ž upan Franc Čebul). Ob-čina je poleg redne denarne pomoč i za novorojence troj-č k om namen i l a še dodatno denarno pomoč. "Prej sva že ime la s inova, šest lemega Meja i n dveletnega Tana, i n sva si želela še tretjega otro-ka. Nazadn je pa sva dob i la kar tri," v šali pove Franc Pet-rich.

Dan, Lua i n D i n so se v ta-kem zaporedju na vsaki dve m i n u t i rodi l i 21. septembra

lan i . Fanta sta enojajčna dvojčka, dekl ica pa je za svo-je spočetje "uporabila" drugo jajčece. "Zdravn ike je kar skrbe lo zanje, a m idva sva ostala trdna i n sva vztrajala, da se rodijo vsi trije. Lua ob rojstvu n i dihala, ime l a je sepso, a se je vse uredi lo i n je sedaj najbol j pr idna. T u d i D i n je ime l po 14 dneh teža-ve z d ihanjem zaradi trebuš-ne prepone, zato so ga mora-l i operirati. Zd ravn i k i so si-cer dopovedovali, da gre za rut insko operadjo, a se k l jub t emu nisva mog la otrest i strahu. No, tudi z n j im je se-daj že vse v redu," je poveda-la srečna mamica Nensi .

Rodi l i so se po 29 tednih, zato so b i l i zelo drobni, ko so

prijokal i na svet; D i n i n Lua sta tehtala po 1.130 gramov. Dan je b i l bolj "krepak", saj m u je tehtnica ob rojstvu na-mer i l a sto gramov več. Po dobr ih treh mesedh so otro-ci že krepki, saj Dan tehta že 4,5 k i lograma, njegova bra-tec i n sestrica pa sta pol kilo-grama lažja.

Franc i n Nens i Petrich se poleg vodenja podjetja za uvoz sladic ukvarjata tud i s s l i kars tvom i n imata svojo galerijo. "S l ikanju sva za ne-kaj časa odpovedala, saj se najbolj posvečava otrokom," n am je zaupal Franc. Po sli-kanju i n izdelavi fresk je še bolj znan njegov oče Franc Petrič, k i se s tem de l om ukvarja že cel ih 55 let.

Dan, D i n in Lua (z leve) v naročjih staršev Franca in Nens i Petrich ter župana Franca Čebulja. 1 foto simon Sub«

NAROČILA NA TELEFON: Kdor pri nas ^ ^

PE LESCE J kurilno olje naivči, 04/ 531 77 00 iiP UT I tAvndnoslne bone dobil P l ^ C l U O 0 0 1 2 O B R O K O V W L v I Z i I Z VSAKIM L l t n O M OCJA OO TOUU1JA PLACIUO 0 0 12 OBROKOV

ECOOIL C VSAKIM L r m o M OCJA DO TOUU1JA

BOLJŠE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOČE KUPITI

SIMPLV CLEVER

DOBER ZAČETEK LETA!

ŠkodaFabia • prihranek d o 5 00 . 0 00 SIT • mesečni obrok o d 17.900 S t r • kasko zavarovanje v prvem letu

ŠkodaOctavia • ugodni pogoji financiranja • mesečni oorok o d 29 .700 SIT' • kasko zavarovanje v prvem letu

• ikoda k/eiii(Pluslc ilontevdiulbp K/eAt« Uaimj d o o. In v p<Vffn l«u vUlufuje Ulio MVaffiVjnjc ZjvafOVjInKr tftgtav, d d Slo/Kcv kiKiildus r fvhniiM od valijlnih rarmuij m vdja na ddn 22.12 2005 ob nasttdtijih pogo)th;.{» nx«<nih o)yclwv. 25 n* potoj jwrvoi«fl«h

ilo laooo km (M Irto. EOM S,06 «(. Z« Slodo Fabio milajo flretlu obdcl«w ItJtS Srt tulftli lUjd 29.S J m ixunrt kicdiu 691.752 SH; ijStodo

ee M v j « m ? n j l i t en io J i od t v i w d f nrfidtfTiff i lov. upoUev^mh ( m m a t g n u .

Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj, Delavska c. 4, tel.: 04 27 00 235

M A Č E N A D P R E D D V O R O M

V nedeljo k Miklavžu nad Mače

V Preddvoru na poseben na-čin že leta časti jo spomin na sv. Antona Puščavnika, ki je imel god v torek, 17. januar-ja. Na nedeljo po godu spo-štovanega svetnika, ki je za-vetnik ž iv inorejcev in svinj-skih pastirjev, je vsako leto pri cerkvici sv. Mik lavža nad vas jo M a č e nad Preddvo-rom maša , po njej pa je dražba svinjskih izdelkov, ki jih k cerkvi prinesejo in da-rujejo domač in i iz preddvor-ske fare in tudi od drugod. Izkupiček od prodaje name-nijo vzdrževanju cerkvice, v kateri je tud i znana freska Treh kraljev. Letošnja Anto-nova maša s prodajo suhih klobas, krač in drugih mes-nih izdelkov se bo začela ob pol enajst ih, darova l pa jo bo preddvorski župnik MIha Lavr inec.). K.

K R A N J

Bazen živi

O d 20. - 28. 1.: Blues kon-cert skupine Dž imi and Easy Walkers, 20 .1 . in večer šan-sonov s S rd žanom Depo lo 21.1. Oboje ob 21. uri. 27.1. pa ravno tako ob 21. uri kon-cert t o l kahe zasedbe Perka-sns. - A K D Izbruh, Kranj.

novem vcčstanovanjskem objckru naprodaj nova sodobna stanovanja različnih velikosti, kijih odlikujejo: lastno zunanje parkirijče, podzemne garaže, klasična gradnja, kakovostni materiali,

fl; dvigalo, etažno ogrevanje

K R A N J

Učinkovita izmenjava podatkov

v p ros to r ih fakultete za organ izac i j ske vede so v sredo predstavi l i portal jobmarket, v okviru katerega je mogoče dobit i informaci je o možnos t i h za izobraževanje, ponudbe izobraževanja in uporabo znanja. Namenjen je vsem zain-teres i ranim študentom, profesorjem in podjet jem oz i roma vsem t ist im, ki sprejemajo izzive vseživljenjskega izobraže-vanja ter ponudn ikom in uporabn ikom znanja. S prijavo v bazo podatkov se bodo opredel i l i za svoje interesno podro-čje in s tem ustvaril i možnos t , da se njihove želje v stičiš-ču povežejo v produkt iven rezultat. Več informaci j o ome-n jenem por ta lu je na vo l jo na sp l e tnem nas lovu www/. jobmarket.s i . M . R.

B L E D

Triglavski narodni park na Dunaju

Konec minulega tedna se je Triglavski narodni park pred-stavil na osrednjem tur ist ičnem sejmu na Dunaju, kjer so bila predstavljena evropska zavarovana območja . Na po-vabilo Slovenske turistične organizacije sta na Dunaju sode-lovala še Park Škocjanske jame in Kozjanski park. To je bilo prvo sodelovanje slovenskih zavarovanih območ i j s Sloven-sko turist ično organizacijo. Obiskovalc i sejma so pokazali veliko zan imanja za Julijske Alpe, še posebej za zan imiva pota v parku, za organizirane in vodene izlete, za informa-cijska središča in za kulturno dogajanje v parku. j. K.

Od 22. 1. 2006 do 3. 2. 2006 m i r , s p r o s t i t e v , d o b r a h r a n a in z a b a v a

že za 6.800 SIT

Ne dovoli^, domske radosti odletijo mimo vas. Prepui^ se bresdelju in užitkom v Termah Topolšica. ^^^

Smučarska sezona na Golteh je v polnem razmahu. Za goste Term ugodnejši nakup smučarskih vozovnic,

Ljubitelp zasneženih strminjn toplihlž^ce)^ pridno vabljeni.

Vse dodatne infomacije dobite na naši brezplačni številki 080/14-20, ^ , ^^ številki rezervacij 03/8963102 ali no spletni strani www.t-topotsica.si. ~ ^erme (^polšii ica

GORENJSKA gg««"'

KRATKE NOVICE

Z c . BESNICA

V Besnici smučajo

Športno društvo Besnica upravlja s smučiščem Pungrat v Zg. Besnici, ki obratuje že sedmo leto. Manjše smučišče, ki ima eno nizkovrvno vlečnico, privablja predvsem družine z majhnimi otroki ter šole in vrtce, ki otroke pripeljejo na smučarski tečaj. Smučišče je med tednom odprto od 13. do

17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9.30 do 16.30. "Narav-nega snega imamo trenutno dovolj, okrog 35 centimetrov ga je, smučišča pa umetno ne zasnežujemo," je povedal vodja smučišča Egidij Kozjek. Celodnevna otroška karta sta-ne 1000 tolarjev, odrasla 1500 tolarjev, za poldnevno otro-ško karto boste odšteli 600 tolarjev in 900 tolarjev za odra-slo smučarsko karto. Ta teden so imeli petdnevni tečaj otro-ci iz vrtcev Duplje in Rožle iz Naklega, pod vodstvom smu-čarskih vaditeljev iz Športa Šmid (na sliki). S. K.

POLJANE

Zbirali denar za spalne vreče

V akcijo zbiranja sredstev za pomoč žrtvam potresa v Paki-stanu so se na pobudo zdravnice Ande Perdan vključili tudi učenci in učitelji osnovne šole Poljane. Skupaj so zbrali sko-raj tristo tisoč tolarjev, kar zadostuje za nakup 73 spalnih vreč. Na razredni stopnji so največ denarja zbrali v 1. a raz-redu, in sicer za deset spalnih vreč, na predmetni stopnji pa se je najbolje odrezal 5. a razred, ki je zbral denar za šest spalnih vreč. Za učence zadnje triade je Anda Perdan v sre-do pripravila tudi zanimivo predavanje o Pakistanu in tam-kajšnjih ljudeh, ki ga je popestrila s slikovnimi prikazi na diapozitivih. M. R.

HOTAVIJE

Smučarski poleti na Hotavljah

Organizacijski skakalni komite Hotavije v sodelovanju s tamkajšnjim turističnim društvom v nedeljo ob 14. uri pri-pravlja tekmovanje v smučarskih poletih na skakalni napra-vi na Hotavljah. Organizatorji ob tem obljubljajo, da bodo kot vedno tudi tokrat poskrbeli za spremljevalne prireditve, na katerih ne bo manjkalo izvirne zabave. M. R.

M E D V O D E

Sindikat azbestnih bolnikov pisal Janši

Predsedniki sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS), ki delujejo v okviru Zveze SABS (med njimi je tudi Dragan Djukič, predsednik SABS Občina Medvode), so se z odprtim pismom obrnili na predsednika Vlade RS Janeza Janšo. "Do predlaganega Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom imamo negativno stališče. Zakon namreč ni usklajen med socialnimi partnerji ter ne zagotavlja naci-onalnega registra izpostavljenih azbestu na delovnih me-stih, nacionalnega registra obolelih, ustrezne preventivne diagnostike za vse izpostavljene azbestu na delovnih me-stih, pravne in socialne varnosti prizadetim in namerno zo-žuje krog upravičencev do predčasnega upokojevanja pod ugodnejšimi pogoji ter občutno zmanjšuje sredstva za izva-janje zakona. Nenazadnje pa v postopkih odločanja o pra-vicah prizadetih ne zagotavlja mesta predstavnikom le-teh, kar je po naši oceni neevropsko," so med drugim zapisali v pismu. M. B.

Gorenjski Glas WWW.CORENjSKICUS.SI

Sankanje V soju bakel N a s a n k a l i š č u M i š o u h s e je s a n k a š k i m u ž i t k o m m o g o č e p r e p u s t i t i t u d i p o n o č i .

MATEJA RANT

Š k o f j a L o k a - " V s i u ž i va j o !

Č e ne prv ič , pa p r i d r u g e m

s p u s t u zagotovo , " je b i l p r i

op i s ovan ju už i t kov na p rog i

p r ep r i č l j i v D o m e n G r u d e n ,

k i je m i n u l o soboto zvečer ob

v z n o ž j u s anka l i š č a M i š o u h

skrbe l , da se je vse odvi ja lo,

kot je treba. T o č n o ob u r i sta

n a m r e č sankače n a v rh san-

ka l i šča odpel ja la traktor, k i je

za sabo v l e ke l p r i k o l i c o s

k l o pm i , i n d ž i p z o g r o m n i m i

sa rm i i . N a v r h u je vsak dob i l

s anke i n če lno svet i lko. Naj-

bol j p r e m r a ž e n i so se l ahko

pog re l i ob t o p l e m čaju, po-

g u m pa so v l iva l i s k u h a n i m

v i n o m . Nav zdo l je m o r a l na-

m r e č vsak p r i t i s am , p r i t e m

pa je b i l o treba p remaga t i kar

neka j o v i n kov . . .

" P o z o r n i bod i t e n a p r v i

ov inek . P rv i de l p roge je na-

m r e č ze lo s t rm, nato p a s led i

d o l g lev ov inek . Noge do l i n

počas i , da ne bo kdo z lete l s

proge," nas je p red s p u s t o m

posvar i l v odn i k D o m e n Pro-

sen, k i je navrge l tud i neka j

napo tkov za va rno sankanje .

" V l e v e m o v i n k u leva n o g a

do l , v d e s n e m d e s n a n o g a

dol . Zav i ra j te z o b e m a noga-

m a i n s c e l i m s topa lom, ne

s a m o s pe tami , da n e bo pr i-

š lo do poškodb . Č e to ne b i

za leg lo, pa dv ign i te p r v i de l

N a M i š o u h u se je m o g o č e sanka t i t u d i v so ju bake l . /fom: cwud K»{i<

s ank v zrak," je b i l nazo ren .

Z a n j egove napo t k e se n i

p re t i rano z m e n i l a le s k up i n a

P r imorcev , k i je b i la zavzeta

z vese l jačen jem ob k u h a n e m

v i n u . K o pa je p r i š e l čas z a

spus t i n so že sede l i n a san-

kah, pa se je eden o d s kup i n e

za sk rb l j eno ob r n i l k n j e m u :

" K a ko ste že rek l i , da se usta-

v iš?" Na to je s led i l spus t po

2,5 k i l ome t r a do l g i progi , k i

jo osvet l jujejo petdeset bakel.

Na j h i t r e j š i t r i s to me t r o v vi-

š i n s k e r a z l i k e p r e m a g a j o v

pe t i l i m i nu t ah , bo l j "prev id-

n i m " pa se ta už i t ek poda l j ša

n a deset m i n u t . Ž e ob vo žn j i

n a v r h sanka l i šča se je n e kdo

spraševal, ko l i k o je sp l oh re-

k o r d proge. "3,75," je p r i š e l

odgovor i z ozadja. " A p r om i -

la.'" je ostal h l aden prvi .

N o č n o sankan je na M i š o u -

h u o rgan i z i r a jo vsak d a n o d

17. ure naprej . Na v r h sanka-

l i š č a odpe l j e j o v s ako u r o .

" P r a v i l oma je zadn ja vožn ja

ob 21. u r i , če je ve l i ko zan i -

man j e , pa t u d i p oda l j š amo .

Veselo na delo! s t e m i b e s e d a m i je ž u p a n M i h a e l P r e v c p o s p r e m i l s p r e j e t j e l e t o š n j e g a

d o b r o m i l i j a r d o to la r jev t e ž k e g a p r o r a č u n a .

MATEJA RANT

Že l e zn i k i - G l ede na p r i p om-

be svetn ikov v p r v i obravnav i

je ž u p a n M i h a e l P r ev c n a

s r ed i n i sej i p redstav i l dopo l -

n j e n p r o r a č u n z a l e t o šn j e

leto. Z neka t e r im i s p r emem-

b a m i na p r i h o d k o v n i s t ran i

j i m je uspe lo p r idob i t i doda-

ten denar , s k a t e r im so l ahko

p o k r i l i n e ka j zah tev sve tn i -

kov i z p rve obravnave. T a k o

d o p o l n j e n p r o r a č u n je pod-

pr la več ina svetnikov, p ro t i je

g lasova l le Peter Preze l j . Pre-

p r i č an je, da obč i na p r e m a l o

d ena r j a n a m e n j a z a gospo-

da r sk i razvoj kraja, m e d t e m

ko se j avna up r a v a vse bo l j

bohot i .

M e d p r i h o d k e so po no -

v e m vk l j u č i l i t ud i sredstva o d

p roda j e z e m l j i š č v S t run ja -

n u , p r i č e m e r r a čuna j o n a

p r i b l i ž n o deset m i l i j o nov to-

larjev. M e d t e m k o so neko l i -

k o z m a n j š a l i v i š i n o nepov -

r a t n i h sredstev z oko l j skega

min i s t r s tva , k j e r so sprva na-

črtoval i 30 m i l i j o n o v tolarjev,

po n o v e m pa zgo l j 2 0 m i l i j o -

nov, so po n o v e m vk l juč i l i še

nepovratna sredstva m in i s t r -

stva za r eg i ona ln i razvoj. N a

vo l jo na j b i i m e l i o k r o g 14

m i l i j o nov tolarjev. "Sredstva

s tega r a č u n a b o d o o b č i n e

l a h ko črpale, če bodo i m e l e

p r i p r av l j ene pro jek te , z l a s t i

n a pod r o č j u k o m u n a l n e in -

f ras t ruk ture , " je r a z l o ž i l ž u -

p a n M i h a e l P revc . D o d a m a

sredstva so v p r o r a č u n u na-

m e n i l i z a o d k u p Bonc l j e ve

h iše, i n s icer 12 m i l i j o nov to-

larjev, doda tn i h deset m i l i j o -

nov tolarjev bo š lo za poslo-

v i l ne vež ice v Se lc ih , poveča-

l i so t ud i sredstva za p r ip ravo

u rban i s t i čne dokumentac i j e .

" I z r e d n o z a h t e v n o n a l o g o

s p r e m e m b e p ros to r sk ih pla-

n o v b i b r e z d o d a t n i h s red-

stev z e l o t e ž ko i z p e l j a l i d o

s red ine leta 2007 . " Doda ten

denar se je naše l še z a otro-

š k o i g r i š č e v Davč i , z b i r n i

center na S t u d e n e m i n pro-

jekte z a i z g r adn j o vodovoda

na S t u d e n e m , zagotov i t i pa

so mo r a l i tud i dodatna sred-

stva na r a č un v i š j i h o s k r b n i n

v v r t c ih i n doda tn i h de l n a lo-

k a l n i h cestah.

S v e t n i k i tokrat p r o r a č u n a

n i s o p reob l i kova l i z amand -

ma j i , k a r je presenet i lo ce lo

župana . Ko t je po jasn i l pod-

ž u p a n J ane z Fe r l an , g re to

p r ip i sa t i dejstvu, da j i h je žu -

p a n p r i p r i p r a v i p r o r a č u n a

s p r e j e m a l kot svetova lce,

za to je p r o r a č u n z adovo l j i v

za vse. S t e m se n i s t r in ja l le

Peter Preze l j , k i e d i n i n i dvig-

n i l roke za p ro račun . Z m o t i -

l o ga je, d a se i z le ta v le to

s reds tva n a pos t avk i gospo-

darske dejavnost i zman j šu j e -

jo, m e d t e m ko se s t rošk i jav-

ne up rave povečujejo. " M e d

d r u g i m je več denar ja n ame -

n j e n o t u d i z a s e j n i n e . Č e

m a n j k a dena r j a , p o t e m je

treba prečesat i vse postavke."

D i r ek to r i c a ob č i n s ke up rave

Jo landa P in ta r je ob t e m po-

jasni la, d a so se jn ine vezane

na v i š i no b ru to p lače župana .

" P r i t e m za to u p o š t e v a m o

zgo l j z a konoda j o , če že l i te ,

pa se t e m u l a l i ko odrečete."

Z a d n j i č s m o eno s k u p i n o

pel ja l i n a v rh še opo lnoč i , " je

r a z l o ž i l D o m e n G r u d e n . O b

k o n c u tedna, je dodal , j i h na-

m r e č ob i š če t u d i d o dves to

l j ud i na dan . Pr i l i a ja jo i z vse

S loven i je , ve l i ko je t ud i H r -

vatov. " Ime l i s m o ce lo skup i -

n o Rusov, pa tud i Ko l umb i j -

ko, k i je prv ič v ž i v l j en ju v ide-

la sneg . " O b k o n c u t edna

s a n k a n j e o r g a n i z i r a j o t u d i

podnev i od 13. do 17. ure , od

9 . do 13. u re pa se je treba n a

v r h p roge povzpet i peš.

Ž E L E Z N I K I

Tauševa kajža kulturni spomenik

Občinski svetniki so za kul-turni spomenik lokalnega pomena razglasili Tauševo kajžo v Zgornji Sorici. "Ob mogočnih alpskih hišah, značilnih za Sorico, Tauševa kajža s svojo izvorno arhi-tekturno ohranjenostjo in hišnim inventarjem pred-stavlja tip dobro in redko ohranjene kajže, nastale leta 1780," je razglasitev za kul-turni spomenik utemeljil žu-p a n M i h a e l Prevc.

Tauševa kajža stoji v bregu, tik ob stari cesti skozi Zgor-njo Sorico. "Objekt ima zna-čilno podolžno tlorisno za-snovo z bivalnim in gospo-darskim delom pod skup-nim slemenom. Pod kamro in hišo je podkletena, nad-stropje pa je v celoti opaže-no z lesom. V pritličju je iz kamna zidana kuhinja in predel ob kurišču v hiši, prav tako je zidan gospodar-ski del hiše, nekdanji hlev. Vse ostale stene so lesene in ometane," je kajžo opisa-la konservatorka Damjana Pediček Terseglav. V hiši je ohranjen tudi bogat in raz-novrsten avtentični hišni in-ventar. M. R.

GORENJSKA

Smuka, a brez sedežnice Smučišče na Veliki planini kljub obilici snega letos ne deluje v polnem obsegu. Obratujeta le dve vlečnici, nov zobnik za sedežnico bo dobavljen šele spomladi.

JASNA P A I A D I N

Kamnik - Smučišča na Veliki planini se zadnja leta drži smola. Če je bila lanska zim-ska sezona bolj slaba zaradi pomanjkanja snega (vode za umetno zasneževanje na planini ni), bo letošnja še slabša, saj je smučišče ostalo brez svoje sedežnice. "Se-dežnica je prenehala z obra-tovanjem že septembra lani ob koncu letne sezone, ker je bila ugotovljena prekomerna obraba pogonskega zobnika. Zaradi težav z zagotavlja-njem sredstev in dolgotraj-nih dobavnih rokov se bo sa-nacija sedežnice zavlekla v spomladanske mesece letoš-njega leta," je povedala Nika Vrhovnik iz družbe Velika planina, d.0.0., in dodala, da bo izpad dohodka zato letos

velik vsaj 15 milijonov tolar-jev, čeprav smufišče obratu-je i n ga je samo minuli vi-kend obiskalo okoli 350 smučarjev. Tem je namreč na voljo lepo urejeno smu-čišče in dve vlečnici - otroška vlečnica Jurček in vlečnica zeleni Rob. ki obratujeta vsak konec tedna in vsak dan med zimskimi počitnicami. Smuka je tako ugodna, da pa bi na planino privabili še več obiskovalcev in zimska sezo-na le ne bi bUa povsem iz-gubljena, so pripravili nekaj dodatne ponudbe. "Vsak vi-kend med petkom in nedeljo na planini poteka začetna večerna šola smučanja in de-skanja na snegu, tudi letos smo na osvetljeni sankaški progi pripravili večemo san-kanje, organizirani smo tudi nočni pohodi s krpljami in

Velika planina je kljub pokvarjeni sedežnici lepa tudi pozimi.

baklami, na spodnji postaji nihalke pa je obiskovalcem na voljo naravno drsališče," je še sporočila Nik^ Vrhov-nik. Da je Velika planina za-klad narave, kakor ji radi re-čejo Kamničani, so kljub

okrnjenim smučarskim na-pravam ugotovili mnogi -samo v nedeljo so na plani-no prepeljali okoli 400 obis-kovalcev, ki so se odločili za sprehod, sankanje ali kaj po-dobnega.

BLAGOVICA

Z a č e t e k o b n o v e š o l e ž e l e t o s

Štirirazredna osnovna šola v Blagovici bo že letos začela do-bivati novo, devetletnemu šolanju primerno podobo. Del obstoječe šole bodo porušili, zgradili prizidek in telovadni-co, staro šolo obnovili, prestavili pa bodo tudi športno igriš-če in uredili dodatna parkirišča. J. P.

M E N G E Š

Ž u p n i j s k a K a r i t a s M e n g e š p r a z n u j e

s sveto mašo, ki jo je včeraj v mengeški župnijski cerkvi daroval slovenski metropolit in nadškof msgr. Alojz Uran, in dobrodelnim koncertom, z naslovom Videl sem stisko svo-jega ljudstva, so v Mengšu obeležili 15. obletnico delovanja svoje Župnijske Karitas. J. P.

PISMA BRALCEV

Spoštovani g. minister Mate!

Vljudno vas prosim za ustrezna pojasnila in ukrepa-nje glede odvzema državljan-stva RS, ki mi je bila nezakoni-to odvzeto leta 1992 s strani va-šega ministrstva.

Državljanstvo takratne SR Slovenije sem pridobil leta J975 m ga tako samodejno prinesel tudi v državljanstvo samostoj-ne R Slovenije. O odvzemu dr-žavljanstva sem izvedel iz me-dijev. Država Slovenija oziro-ma vaše ministrstvo mi ni ni-koli vročilo ustreznega pravne-ga akta o odvzemu državljan-stva in razlogih za odvzem -dobil nisem ne odločbe ne so-dbe, skratka ničesar. Kar je za pravno državo, ki naj bi Slove-nija bila, zelo nenavadno. Pred odvzemom ni bila proti meni podana nikakršna ovadba, niti uvedena preiskava, kaj šele sprejeta pravnomočna obsodba za "zločinsko" dejanje proti RS. Proti meni je bila podana ovadba za duženje v sovražni vojski šele oh mojem povratku k družini, leta 1996. Brezpred-metna preiskava je trajala 6 let in pol. Pri tem niso imeli ne na ministrstvu za obrambo ne na vašem ministrstvu nikakršnih

obremenilnih dokazov proti meni. Preiskava je bila zaklju-čena leta 200}.

V času vojne v Sloveniji sem bil poveljnik vojaškega okrožja v Ljubljani s sedežem v vojašni-ci na Roški cesti. To poveljstvo

je bih fantomsko • brez voja-kov, z nekaj stargšimi častniki ter brez kakršnihkoli doku-mentov oziroma moči vpliva-nja na potek spopadov v RS. Dne 2. julija 1991 je bilo to po-veljstvo ukinjeno in sporočili so mi, da bom upokojen. Šele pet dni po zaključku spopadov v Sloveniji so me znova aktivi-rali. Takšna je moja morebitna krivica do Slovenije. Vi to oseb-no zeh dobro poznate, saj ste takrat na ministrstvu za obrambo bili predstojnik oddel-ka, ki je zbiralo podatke o čast-nikih JLA - tako so vsaj objavi-li mediji ob vašem imenovanju za ministra.

Novim oblastem RS sem se najveijetneje zameril z mojim nastopanjem v takratnem Par-lamentu - Skupščini RS, kije bila prva demokratično izvolje-na w zgodovini. Pri tem mo-ram opozoriti, da sem bil po-slanec (delegat) v takratnem Zboru združenega dela izvolje-ni predstavnik zaposlenih v JLA in aktivnih vojaških oseb v TO Slovenije. Priznati morate, da je moja volilna baza v veliki večini bila za ohranitev skupne domovine Jugoslavije in ta sta-

lišča sem zastopal v Skupščini -Parlamentu. Kolikor se spomi-njam, sem bil edina opozicija in tako dajal Parlamentu In-timnost. To je edinstven primer političnega in pravnega sankci-oniranja demokratično izvolje-nega predstavnika državljanov za njegova javno izrečena poli-tična stališča v demokratičnem parlamentu. Tak primer v Ev-ropi ne obstaja. Verjetno je temu priportu>0o to, da sem po rodu Srb?

Gospod minister! Proti moji volji in vednosti sem bil dne 26. 2. 1992 (ali že prej?) IZBRI-SAN iz reg^ra stalnega prebi-valstva RS. Ta neustavni izbris

je prizadel vsa podro^a mojega življenja, kakor tudi življenje moje družine. Ker nisem več obstajal 1» evidm^h, sem izgu-bi/ z delom pridobljene pravice do: pokojnine, zdravstvenega zavarovanja, lastnine (ki sem jo pridobival v več kot j8 letih nepretrganega dda f Sbveniji), življenja v družinskem krogu. Izgubil sem vse državljanske pravice in svoboščine kakor tudi pravico do dela in življenja v okolju, ki sem ga soustvarjal. Družina je zaradi sodnega pre-gona zapustila stanovanje v Ljubljani in se preselila v nedo-grajeno hišo na podeželje. Ves čas je živela v Sloveniji in bila prisiljena prenašati medijski Unč. Postal sem tujec (8. okto-bra 200^ je potekb natanko 52

let, odkar sem prišel v Slovenijo, aktivno živel in delal, ustvaril družino, sodeloval v vseh doga-janjih, redno plačeval vse pri-spevke in samoprispevke - za šole, vrtce, bolnišnice, ceste, bil poveljnik mesta Ljubljana, po-veljnik JO. partizanske divizije, uril na tisoče rezervistov TO ...). Ne poznam tujca v RS, ki

je meni enak, oziroma, ki je to-liko prispeval Sloveniji. Prav tako ne poznam Sbvenca, ki bi bil tako hudo kaznovan v pra-vni - demokratični državi.

Gospod minister! 14 let kazni je preveč za eno življenje. Čas bi bil, da mi država Slovenija popravi storjeno krivico in mi vrne nezakonito odvzeto držav-ljanstvo in vpiše v register stal-nega bivanja državljanov RS (odločba US RS). Če tega ne želite storiti, potem zahtevam, da mi vročite pisni dokument o odvzemu državljanstva z obra-zložitvijo razlogov. Če ima dr-žava Slovenija diskrecijsko pra-vico pri podeljevanju državljan-stva, pa prav gotovo nima te pravice pri odvzemu državljan-stva brez krivdnih razlogov.

Za morebitno razumevanje se vam vnaprej zahvaljujem in vas pozdravljam.

M I L A N AK S E N T I J E V I Č ,

G E N E R A I M A I O R V POKOJU IN

N E K D A N J I POSIANEC V

PRVEM VEČSTRANKARSKEM

PARIAMENTU R S

Jubilej mojstra Zupana JASNA P A I A D I N

Mengeš - Valentin Zupan ali Zdravko, kakor mu pravijo po domače, je harmonikam posvetil vse svoje življenje. Danes eden bolj znanih izde-lovalcev in konstruktorjev klavirskih in diatoničnih har-monik v svetu, se je že kot petnajstletni fantič s Sela pri Vodicah, kjer je bil rojen, od-pravil v uk v takratno tovarno glasbil v Mengeš, kjer je delal skoraj tri desetletja, nato pa je delavnico s trgovino uredil v hiši v Mengšu, kjer ustvarja še danes. Njegove harmonike slovijo po tem, da se oglasijo že ob najmanjšem premiku meha, rabijo malo zraka, imajo plemenit zvok in se do-bro prilegajo telesu. Kako tudi ne, saj je sleherna har-monika izdelana z veliko mero znanja in ljubezni. Pod rokami mojstra Zupana, ki

svoja glasbila izvaža že od leta 1970, harmonike postajajo prave umetnine, likovno do-vršeni izdelki in zvočno po-polno glasbilo. Svoje delo je nenehno razvijal in izboljše-val ter patente pri tem tudi ustrezno zaščitil. Svoje živ-ljenjsko delo bo marca, ko praznuje sedemdeseti rojstni dan, predstavil tudi širši jav-nosti. saj v domači hiši v Mengšu dopolnjuje in ureja muzej harmonik. Prikazal in orisal bo razvoj od prvih poiz-kusov glasbil na gibljivi jezi-ček do prve harmonike ter orisal začetke izdelovanja v Evropi in na Slovenskem. Muzej se bo osredotočil pred-vsem na slovensko zgodovi-no izdelovanja harmonik in skušal kar najbolje orisati ustvarjalnost glasbilarjev do danes in tako preprečiti poza-bo nekaterih že pokojnih mojstrov.

Z A P O S U

1. SKLADIŠČNIK / VOZNIK (m/i) Pogoji: Upa C kategorija tzhijnje M |)«lro«)u poptave in mmiisionifanja biaga

2. MONTAŽER NA TERENU / VZDRŽEVALEC (m/i) Zaielene IDOIJ/^ In tiotrazba iz lesne M «M<3TO smcfi. prednost iira l(andicl«i z cf]rv/f|efiiin IzpMoni C luKegorije

3. VODJA PROGRAMA VSE ZA DOM / ASISTENT (nVŽ) Zslelefvs Je izolirazba ekoivmsice smeri VI ali VtI stopnje, Izicuinje s podroOa veleprodaje blaga iiralie potioSnie

Prijave z ddazill in iMJcnJepisom pošljite na naslov: Stedptost d.oj>., Otoie 32, Podnart

i i iMMn tmisre unHHis ® j ^ J J S

lipbled R A Z P I S U J E prosta delovna mesta:

Delo v skladišču v PC Notranja vrata, R e č i š k a 61 A, B led

1 d e l a v e c / d e l a v k a

Potrebna znanja in Izkušnje: - končaiia 4 stopnja izobrazbe - izpit za voznika viličarja

D e l o v p r o i z v o d n j i v P C Notranjih vrat, R e č i š k a 6 1 A, B led

3 d e l a v c e / d e l a v k e

Potrebna znanja In izkušnje - i zobraz i l lesarske smeri (mizar) Nudimo možnost dodatnega izobraževanja, napredovanja in stimula-tivnega nagrajevanja.

Delovno razmerje bomo sklenili za določen č a s 3 m e s e c e z možnos-tjo kasnejše zaposlitve za nedoločen. Nudimo možnost dodatnega izobraževanja, napredovanja in stimulativnega nagrajevanja.

Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 6 dni po objavi na naslov: Lipbled, d.d. , Rečiška c . 6 1 a , 4 2 6 0 Bled. s pripisom "razpis P C NV". Informacije tel. 0 4 / 5 7 9 5 2 2 2 , Anton Koncilja

• •*••• • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •• • • • • • • • • • • • • • • •• uilma.stanomik@g-glas.si

VABILA, PRIREDITVE

Državno prvenstvo v teku na smučeh - V športno rekreacij-skem centru v Preski pri Medvodah bo jutri, 21. januarja, in v nedeljo, 22. januarja, potekalo DP v smučarskih tekih. Ju-tri se bodo tekmovalci pomerili v dvojnem zasledovanju s skupinskim štartom (štart ob 9.30), v nedeljo pa v šprintu (kvalifikacije ob 10. uri, finale ob n . uri). Prireditev bo obe-nem tudi generalka pred svetovnim prvenstvom za mladin-ce in mlajše člane. M. B.

Tekmovanje v turnem smučanju - Jutri, v soboto, bodo CRS Tržič, Športno društvo Lom in AO Tržič, pripravili 6. tekmo-vanje v turnem smučanju, ki šteje za državno prvenstvo, na-stopijo pa lahko tudi rekreativci. Štart bo ob 9.30, več poda-tkov pa je na spletni strani http://users.volja.net/grstrzic/ra-lly.html. V. S.

Nadaljevanje v slovenskih kegljaških ligah - To soboto in ne-deljo se bo z 10. krogom nadaljevalo tekmovanje v vseh keg-ljaških ligah. Pari so: i . A -ženske: Miroteks : Triglav, 1. B-ženske: Ljubelj: Miklavž, lA-moški: Interokno : Iskraemeco, 1. B-moški: Ljubelj-i: Simon Jenko, Siliko : Korotan, Pivovar-na Laško : Calcit, HIdro : Gorica, 2.-moški: Adria : Jesenice-1, Termo Polet: Št. Jurij, Kočevje : Triglav, 3.-moški: Ljubelj : Slovan, Slavija : |esenice-2, Železniki: Proteus-2, Kranjska Gora : Delo, Coma : Bela Kkrajina. M. F.

Odbojkarski spored - Zaradi finalnega turnirja Pokala Slove-nije, ki bo od petka do nedelje v Novi Gorici in Kanalu, ta vi-kend ne bo prvoligaških odbojkarskih tekem. V Kanalu ne bo gorenjskih ekip, saj so Autocommerce, Calcit Kamnik in Mladi Jesenice izpadli v četrtfinalu. V 2. DOL se bo Termo Lubnik ob 19.30 v OŠ Šk. Loka mesto pomeril s Prigo Brezo-vico, medtem ko Telemach Žirovnica in Astec Triglav gostu-jeta. Pri ženskah se bo ŽOK Partizan Šk. Loka ob 17. uri v OŠ Šk. Loka mesto pomeril z mariborsko ekipo Čulum s.p. Val-šped, Kamničanke pa gostujejo v Mariboru. V moški 3. DOL gorenjske ekipe še ne bodo nastopile, pri ženskah pa igrata doma - Bohinj: Piran (OŠ B. Bistrica ob 17. uri) in ŠfofBled : Semič (OŠ Bled ob 15. uri). B.M.

Košarkarski spored - V i . A SKL za moške bo ekipa Loka Kave TCG jutri ob ig. uri gostovala pri Rogli v Zrečah, v 1. B SKL pa ekipa Triglava jutri odhaja na gostovanje k Rudarju. V 2. SKL bo ekipa Šenčurja CP Kranj jutri, v soboto, ob 18.30 v športni dvorani v Šenčurju gostila ekipo Tinexa Medvod, ekipa Jesenic pa odhaja na gostovanje k ekipi Plama Pur v Ilirsko Bistrico. V III. SKL - center bo ekipa Podbočja jutri ob 19. uri gostila Gorenjo vas, v telovadnici O Š Žiri se bosta ob 19. uri pomerili ekipi Žirov in Radovljice, v Stražišču bo ob 18. uri tekma med ekipama Stražišča in Pingvini Šmartno, ekipa Krvavca pa bo ob 19.30 gostila ekipo Kranjske Gore. V skupini zahod bo ekipa Mavrice Kamnik ob 19. uri gostila Utrip Trzin, ekipa Smlednika pa odhaja v Vipavo. V ženski konkurenci 1. SKL bo ekipa Odeje gostovala v Sežani pri BTC Terminalih, ekipa Domžal pa odhaja v Slovenske Konji-ce k ekipi Konjice Special Ribič. V. S.

Motoskiring v Lešah - To nedeljo, 22. januarja, bodo lešan-ski motoristi in AMD Tržič organizatorji sedaj že tradicio-nalnega 4. tekmovanja motoristov, ki za seboj vlečejo smu-čarja, tako imenovanega motoskiringa. Tekma, na kateri bodo nastopili tako starodobniki kot novejši motorji, se bo začela ob io. uri, prijave pa bodo sprejemali uro prej. V. S.

Odprto prvenstvo Loma v veleslalomu - Športno društvo Lom pod Storžičem bo to nedeljo, 22. januarja, pripravilo odprto prvenstvo v veleslalomu. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja od 9.30 do 10.15 na smučišču Prevola v Zgor-njem Lomu, kjer se bo tekmovanje začelo ob 10.30. V. S.

Odprto prvenstvo v smučarskih tekih v Križah - Športna zve-za Tržič pripravlja danes, 20. januarja, z začetkom ob i5. uri pred OŠ v Križah, odprto prvenstvo v smučarskih tekih za vse kategorije. Prijave sprejemajo pol ure pred začetkom. V. S.

Drugi šahovski turnir gorenjske kadetske lige - ŠD Gorenjka Lesce organizira drugi turnir gorenjske kadetske lige, ki bo jutri, v soboto, v klubskih prostorih restavracije Center, Alp-ska 58 v Lescah. Turnir bo potekal po švicarskem sistemu, 7 kol, 2 x 1 5 min. Prijave sprejemajo do 9.15, začetek turnirja ob 9.30, predviden zaključek ob 13. uri. O. O.

Prvi nedeljski turnir Corenjke - ŠD Gorenjka Lesce bo to ne-deljo, 22. januarja, začela z novim ciklusom rating turnirjev, ki bodo potekali v klubskih prostorih restavracije Center, Alpska 58 v Lescah. Prijave sprejemajo do 9.15, začetek tur-nirja ob 9.30. Informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali elektronski naslov: ga.nota@siol.net. O. O.

Prvenstvo namesto počitnic Med najboljšimi mladimi slovenskimi plavalci sta tudi Urša Mohorič in Nika Karlina Petrič iz kranjskega plavalnega kluba Triglav.

DA N I C A ZAVRL Ž L E B I R

Kranj - Najboljša plavalca v minuli sezoni sta bila Sara Isakovič (Žito Gorenjka Ra-dovljica) in Emil Tahirovič (Triglav Kranj), najboljša ka-detinja in kadet Nika Karlina Petrič (TK) in Robi Žbogar (ŽGR) ter najboljša mladin-ka Urša Mohorič (TK).

"Kar malce presenečena sem bila, ker so mi prisodili naslov najboljše mladinke za leto 2005, saj je bila lani v tej kategoriji zelo uspešna ra-dovljiška plavalka Monika Močnik. Toda štel je dosežek z evropskega mladinskega prvenstva v Budimpešti, kjer sem dosegla sedmo mesto," je povedala 16-letna Urša Mohorič, pred dvema letoma tudi najboljša kadetinja. "Najbolj uspešna sem na 50, 100 in 200 metrov hrbtno, slednja mi je najbolj pisana na kožo. dobro pa mi gre tudi 200 metrov prosto. Toda v kravlu je kar nekaj močnih konkurentk, že v do-mačem klubu denimo Urška Cvek in Ana Ribnikar, med-tem ko v hrbtnem slugu ni-mam toliko tekmic."

Urša že dolgo več ne šteje medalj, ki si jih je priborila v svoji plavalni karieri, najbrž jih je okoli tristo, natanko pa še pomni, kdaj je osvojila svo-jo prvo. To je bilo na Miklav-ževem mitingu v Ljubljani

Nika Karlina Petrič in Urša Mohorič, uspešni mladi plavalki. co-a d Kjv(.e

leta 2000, ko je dobila zlato na 50 metrov hrbtno. Letoš-nji najpomembnejši cilj pla-valke (trenira jo Sandi Sav-nik) je svetovno prvenstvo za mladince, ki bo poleti v Riu de Janeiru. Mesec dni prej bo državno prvenstvo, tako da bo imela dijakinja drugega letnika kranjske gimnazije od počitnic bolj malo. Toda počitnice bodo še kdaj, sveto-vno prvenstvo pa je prilož-nost, ki se ne ponovi pogosto, dodaja Urša Mohorič.

Njena klubska kolegica Nika Karlina Petrič pa velja za najboljšo kadetinjo v letu 2005. Stara je 13 let in je še v

osmem razredu devetletke, njena zbirka plavalnih me-dalj pa je prav tako okoli tri-sto.

"Za naziv najboljša kadeti-nja se je štela moja udeležba na evropskih igrah mladih v Ugnanu, kjer sem bila četrta na 400 metrov mešano, uspešna pa sem bila tudi na 400 metrov prosto," pove potomka uspešne plavalne družine Petrič. Njen oče je Darjan Petrič, v tej plavalni generaciji je bila uspešna tudi mamica Karmen, ki je sedaj Nikina trenerka, plava tudi njen slabi dve leti starej-ši brat Jan Karel, da o zna-

nem stricu Borutu Petriču niti ne govorimo. "Oči je bil dober dolgoprogaš in tudi meni gredo najbolje discipli-ne na dolgih progah. Rada bi bila kdaj tako dobra, kot je bil on. Dobro pa mi gre tudi del-fin, ki je bil tudi mamičina disciplina," pravi Nika, Id je ponosna na uspeh staršev, vendar z njim neobremenje-na. Nad nazivom najboljša kadetinja pa je bila mlada plavalka, večkrat tudi držav-na prvakinja, zelo navduše-na, saj je bil njen prvi. Tako kot Urša pa je tudi Nika kan-didatka za svetovno prven-stvo mladih v Riu.

Veseli se olimpijskega ognja Mladi škofjeloški smučar Matic Skube bo eden od najmlajših nosilcev olimpijske bakle.

V I L M A STANOVKIK

Skofja Loka - "Nastopiti na olimpijskih igrah je želja vsakega športaika in tudi moja. Upam, da ne bo po-škodb, da bom še naprej tako rad smučal kot sedaj in da bom tudi sam kdaj nasto-pil na pravih olimpijskih ig-rah," pravi še ne osemnajst-letai Matic Skube iz Škof)e Loke, ki si je čast nositi olim-pijski ogenj na njegovi da-našnji poti po Sloveniji pri-služil z lanskimi odličnimi nastopi na tako imenovanih olimpijskih dnevih mladih (EYOF) v Švici, kjer je osvojil srebrno kolajno v slalomu, bronasto kolajno v veleslalo-mu, poleg tega pa še četrto mesto v superveleslalomu.

Matic, sicer član smučar-skega kluba Alpetour iz Škofje Loke, ki je prav goto-vo eden naših najperspektiv-nejših alpskih smučarjev, pa

Perspektiven ško^eloški smučar Matic Skube si je že ogledal olimpijsko baklo.

se zaveda, da bo pot od mla-dinske reprezentance do na-stopa na olimpijskih igrah še zelo naporna. "Smučam že dvanajst let, šport in smuča-nje mi pač veliko pomenita. Ni mi težko trenirati, tega sem se navadil, seveda pa ne bi šlo brez velike ljubezni do

smučanja," pravi simpatični dijak 3. letnika škofjeloške športne gimnazije, ki je že uspešno nastopal na doma-čih in tujih mednarodnih otroških tekmovanjih, od Pokala Loka do Pokala Top-polino, Pinoccio in seveda vrhunca svojih dosedanjih

nastopov, nastopa na olim-pijskih dnevih mladih lani v Švici, kjer se je izkazal v naj-boljši konkurenci svojih vrstnikov. "Ne vem, koliko časa bo še treba trenirati, vem pa, da bo za nastop med najboljšimi v svetovni konkurenci treba še veliko truda i n odrekanj. Tudi olimpijska bakla, ki mi jo bodo zaupali, da jo bom no-sil, je velika spodbuda pri tem in ponosen sem, da sem bil izbran med množi-co odličnih mladih sloven-skih športnikov," tudi pravi Matic Skube, ki ga je sloven-ski oUmpijski komite poleg Luke Špika, Vasilija Žbogar-ja, Matjaža Debeljaka, Katje Koren, Natalije Gros, Mate-je Pintar, Tajde Ketiš, Jane Kerševan in Mitja Oraniča izbral za nosilca olimpijske-ga ognja, ki se bo na poti po Italiji danes za nekaj ur ustavil tudi v Sloveniji.

•••• •••••• •••••• •••••• •••••• •• •••••• •• •• •••••• •••••• •• ••

•••••• •• •••••• in; H! H- ss..:*

SS**SS SS vilma.stanovnik@g-glas.si

"Kaznovani" za uspehe Vodilni pri Veslaški zvezi Slovenije, na čelu s predsednikom T o m o m Levovnikom so prepričani, da so vrhunski uspeini veslačev premalo cenjeni in si želijo, da se vendarle sistemsko uredi tako status športnikov kot financiranje zvez.

VILMA STANOVNIK

Ljubljana - Čeprav je do za-četka nove veslaške sezone še kar nekaj časa. so naši ves-lači že začeli s treningi, čez slab teden pa najboljši odha-jajo na prve letošnje skupne priprave v Egipt. Te bodo le-tos zagotovo nekaj posebne-ga tudi zato, ker se je vodstvo naše veslaške zveze pred kratkim odločilo, da letos po-skusijo z novim projektom, saj naj bi najboljši tekmoval-ci skupaj sedli v osmerec. "Trenutno imamo v Sloveni-ji med deset in dvanajst ves-lačev, ki so sposobni sesti v članski osmerec. Za njimi je še precej obetavnih mladin-cev, ki so se na zimskih testi-ranjih že izkazali in naša si-cer zahtevna ambicija, sesta-viti osmerec, bi zagotovo po-menila korak naprej," je pre-pričan selektor Miloš Janša, ki sicer podrobnejših načr-tov za sestave čolnov do na-slednjih olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 še ne dela, prepričan pa je, da bi se lahko dobro delo posamez-nikov, ki bodo še vedno na-stopali v manjših posadkah, obrestovalo tudi v osmercu.

"Zame bo prioriteta goto-vo ostal nastop v dvojnem dvojcu, vendar pa je prav, da se misli naprej. Sestaviti osmerec je zagotovo izziv, seveda pa se bo med sezono pokazalo, kako uspešen je lahko ta projekt," pravi naš najboljši veslač vseh časov Iztok Čop, njegov kolega iz blejskega veslaškega kluba Luka Špik pa dodaja: "Vedno je treba poskusiti kaj novega,

SMUČARSKI SKOKI

KRAN)

Šparovec najboljši

Konec tedna je bila po Slove-niji vrsta tekem za pokal Cockta. V Kranju so se po-merili v absolutni kategoriji in mladinci do i8 let. Zma-gal je Matevž Sparovec (Tri-glav), pred Nejcem Frankom (Stol), med mladinci pa To-maž Naglič (Alpina), pred Petrom KUrbusom (Men-geš) In Rokom Zaplotnikom (Trifix Tržič). Med deklicami do 14 let je v Vizorah zmaga-la Barbara Klinec (Alpina), ki je bila tudi druga v Mostecu. V Mostecu je pri dečkih do 13 let zmagal Rok Justin (Stol), pri dečkih do 12 let pa Urban Sušnik (Trifix Tržič), ki je bil najboljši tudi v Vizo-rah. V. S.

Ker sta Luka In Iztok zlato in srebrno kolajno (skupaj s Prelogom in Mizeritom) na svetovnem prvenstvu osvojila tri dni prepozno, je Veslaška zveza Slovenije v novi sezoni prikrajšana za precej denarja, foio;arhivcotcnjikcgigian

čeprav je naš cilj, da iz sezo-ne v sezono vsak napreduje kot posameznik. Če je več dobi^ posameznikov, pa ni problema sestaviti večje po-sadke. Jaz sem bil vedno pri-pravljen delati v prid ekipi in tudi pri sestavi osmerca bo tako."

Žal pa ambiciozni načrti in uspehi naših veslačev očit-no nimajo prave podpore pri Ministrstvu za šolstvo in šport oziroma Fundaciji za sofinanciranje športnih de-javnosti, kjer so pri delitvi denarja športnim kolekti-vom za letošnje leto "spre-gledali" dve kolajni iz sveto-vnega prvenstva, saj so ju veslači osvojili nekaj dni pre-pozno (kriterij je 31. avgust, kolajni so osvojili prve dni

septembra), tako da ti za ak-tualno kategorizacijo (in s tem tudi delitev denarja za letos) niso bili upoštevani.

"Kljub temu da je za nami uspešno tekmovalno leto -ne le na svetovnem prven-stvu, tudi na sredozemskih igrah - so pri delitvi denarja, ki za nas pomeni uspešne priprave na novo sezone, naši uspehi podcenjeni. Ne zahtevamo več kot ostali, že-limo le, da nas pravično vrednotijo. Zato smo se pri-tožili na delitev sredstev jav-nega razpisa Fundacije za sofinanciranje športnih de-javnosti, odgovor pa smo do-bili pred dnevi, ko so nam nato sredstva zvišali zgolj za milijon tolarjev (z dvanajst na trinajst), kar je za nas po-

nižujoče in pomeni "kazen" za res velike uspehe. Ne boli pa nas le tako podcenjevalen odnos do rezultatov veslačev, temveč si želimo, da se si-stemsko uredi zaposlovanje športnikov, pa tudi urejanje statusa in vse ostalo, kar športnike prepriča, da vztra-jajo," pravi predsednik vesla-ške zveze Tomo Levovnik in dodaja, da je Ministrstvo za šolstvo in šport namenilo pet milijonov tolarjev za na-kup novega čolna (osmerca), za katerega jim tako manjka še blizu tri milijone. K sreči imajo pomoč pri športni lo-teriji, podjetju Tom (kjer so se zbrali v sredo) in nekate-rih drugih sponzorjih, saj za stroške letno potrebujejo okoli 90 milijonov tolarjev.

Iva Peternel spet blestela VILMA STANOVNIK

Kranj - Na 10. mednarodnem novoletnem karate turnirju, ki ga je minuli konec tedna v 2alcu organizirala Karate zveza Slovenije, je nastopalo 270 karateistov. Na njem so se izkazali tekmovalci Karate kluba Kranj, Id so osvojili kar 16 medalj. Iva Petemel je bila najuspešnejša tekmoval-ka turnirja, saj je zmagala v borbah do 53 kg tako pri mla-dinkah kot pri članicah ter osvojila še srebro v absolutni kategoriji članic. Izkazali sta se tudi Tjaša Ristič, ki je osvojila zlati medalji tako v katah kot v borbah, ter Maja Uršič, ki je bila druga v katah in tretja v borbah, obe med

deklicami do 14 let. Srebrne medalje sta si priborili Teja Šavor (borbe -53 kg, članice) in Štefe Špda (borbe -57 kg. kadetinje). Po bronastih me-daljah pa so posegli: Janez Perhavec (kate, dečki do 14-15 let), Matej Sušnik (kate, kadeti). Rok Trost (borbe -60 kg, kadeti), Urška Eva Urh in Ana Valant (borbe +50 kg, deklice 14-15 let), Meta Odar (borbe -51 kg, kadetinje) in Jure Hafner (borbe -75 kg, dani). Štiri medalje so osvo-jili tudi tekmovalci KK Sho-tokan Kranj: Juš Markač je bil prvi v borbah do 50 kg med dečki do 14 let, Vanessa Zamik je bila druga v borbah do 45 kg med deklicami do 14 let, bronasti medalji pa sta

osvojila Darjan Borkovič (borbe +65 kg, dečki 14-15 let) in Lejla Ašanin (borbe +60 kg, mladinke).

Po turnirju je bila slovesna podelitev najboljšim v minu-lem letu. Karate klub Kranj je osvojil 702 točki in s tem prvič prestižno zlato plaketo za najboljši klub. KK Shoto-kan Kranj se je s 429 točka-mi uvrstil na odlično 5. me-sto med 60 klubi. Med posa-mezniki so priznanja za naj-karateista prejeli: Matjaž Končina za 1. mesto med čla-ni, Teja Šavor in Iva Petemel za 2. in 3. mesto med člani-cami, Iva Petemel za 1. me-sto med mladinkami in Rok Trost za 3. mesto med kade-ti (vsi dani KK Kranj).

VATERPOLO

KRAN)

Vse zmage gostom

Vaterpolisti so bili tokrat delavni tudi med tednom. Ekipa Kokre je v domačem bazen v Kranju gostila Koper in izgubi-la s 5:7 (2:2, 0:3, 2:1, i : i) , ekipa Triglava pa je gostovala pri moštvu ASW Wien in zmagala s 16:26 (3:4, 4:10,4:7, 5:5). Na lestvici še vedno vodi Triglav, Kokra pa je sedma. Kranjski ekipi se bosta v naslednjem krogu pomerili med seboj. Tekma v olimpijskem bazenu se bo začela jutri, v soboto, ob 18. uri. j. M.

HOKEJ

JESENICE

Tudi dekleta za naslov prvakinj

S tekmami prvega kroga se ta konec tedna začenja tudi letošnje državno prvenstvo za hokejistke. V Mariboru se bosta danes pomerili ekipi Term in Hrvaške, združena ekipa Gorenjske (Triglav, Bled, Jesenice), pa bo prvo tekmo proti ekipi Alfe odigrala jutri, z začetkom ob 16.45, v dvorani Podmežakla na Jesenicah. V. S.

JESENICE

Visoki zmagi Jeseničanov

Med odmorom, ki so si ga jeseniški hokejisti pred polfi-nalom zaslužili kot prvi v mednarodni ligi, so odigrali dve tekmi državnega prvenstva. Najprej so z 2:16 (0:4, 2:5, 0:7) premagali ekipo Alfe, nato pa še z 18:3 (10:2, 4:1, 4:0) ekipo HS Olimpije. V 24. krogu državnega prvenstva je bil na sporedu tudi gorenjski obračun, ekipa Hit Kranjske Gore pa je v domači dvorani z 0:3 (0:1, 0:1, 0:1) premagala ekipo Triglava. V. S.

ROKOMETNI KLUB VITA CENTER NAKLO vabi na tekmo članic 1 5 . kroga

1. B DRŽAVNE ROKOMETNE LIGE med ekipama

RK VITA CENTER NAKLO in RK SAVA KRANJ V DVORANO TRŽIŠKIH OUMPIJCEV V TRŽIČU

V soboto, 21. januarja 2006, ob 18. uri.

CENTE

Medijski sponzor: G o r e n j s k i C las

mikrostar OOCTNANAKIO

aoicauftuuuR vnAecw>»WKio,a>viuc <Muxio

Zrasla m vse

• J PROBANKA Probanka, d.d. je srednje velika vseslovenska banka s celovito bančno storitvijo. Ugled in zaupanje, ki smo ga že dosegli, nam daje optimistični pogled v prihodnost, in

MED NAMI JE LAHKO PROSTOR TUDI ZA VAS.

Iščemo sodelavca (m/ž) za področje komercialnega bančništva - prodornega in ambicioznega strokovnjaka s VII. stopnjo strokovne izobrazbe, 2 delovnimi izkušnjami, znanji in veščinami zlasti s področja financ (bančnih, podjetniških). Skupaj z nami boste lahko uresničili svoje cilje in hotenja na lastni poslovni poti in dokazali, da ste sposobni uresničiti več od pričakovanih zahtev.

Na podlagi vaše predstavitvene vloge vas bomo s povabili na osebni razgovor in se dogovorili o I sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s ® poskusno dobo 6 mesecev, za delovno mesto POSLOVNI SKRBNIK v naši poslovni enoti v Kranju.

Rok za oddajo vlog je 15 dni od dneva objave na naslov: PROBANKA, d . d . , PE Kranj, 4000 Kranj, Koroška c 1.

l O H simon.subic@g-glas.si

NESRECE

DOMŽALE

Poškodbe so bile prehude

Ves t o hud i p r ome t n i nes reč i pr i Krt in i , ki s m o jo objav i l i v

zadn j i š tev i lk i č a sop i sa , d o p o l n j u j e m o z nov ico , da je 19-let-

ni vo zn i k i z D o m ž a l , ki se je v nes reč i poškodova l , za rad i hu-

d ih p o š k o d b kasne je u m r l v K l i n i č n em cent ru . Ne s r e č a se je

pr ipet i la pre jšn j i t eden pr i Krt in i , ko je 19-letni fant zape l ja l

na p r e dno s t n o ce s to v t renutku , ko je po njej pr ipe l ja l 21-let-

ni v o zn i k iz oko l i c e D o m ž a l . Izvedel i s m o tud i , d a je 21-let-

ni v o z n i k na jb r ž vo z i l v v i n j e n e m stanju, z a t o so po l i c i s t i

od red i l i s t rokovn i preg led, prav t a ko pa ni ime l ve l javnega

v o z n i š k ega dovo l jen ja . S . Š .

KRIMINAL

Z G O R N J E B ITNJE

Takih gostov ne marajo

V noč i na to rek je n e kdo s s i l o v l o m i l v gos t i n sk i loka l F ies ta

bar v Z g o r n j i h B i tn jah . O d n e s e l je L C D mon i t o r , r a z l i čne

z n a m k e c igaret ter več jo ko l i č i no a l koho l ne in b reza l koho l -

ne pi jače. Las tn ika je o š k odova l z a p r i b l i ž no po l m i l i j ona to-

larjev. S . Š .

KRANJ

Le kaj še ostalo lastniku?

V s r edo je n e kdo v l o m i l v s t anovan je na Tavčar jev i u l i c i v

Kranju. Las tn i ku je uk rade l go tov ino , z l a tn i no , r a čuna l n i š ko

o p r e m o in d ig i ta ln i fo toaparat , s kupa j v r edno 1,2 m i l i j ona

to lar jev. S. S.

GO L N I K

Evrov ni zamenjala

Pred nekaj dnev i je 57-letni o b č a n z G o l n i k a o d ne znan ca ku-

p i l 50 evrov, ki j ih je v s r edo hote l unovč i t i na poš t i na Go l -

n iku. U s l u ž b e n k a je pr i p reg l edu bankovca tako j ugotov i la ,

da je ponare jen , z a t o o b č a n u ni i zp l ača la p r i b l i ž no 12 .000

to lar jev. Pona re j ene evre so zaseg l i . S . Š .

JESENICE, KRANJ

Vlomila v avtomobila

v ponede l j e k z veče r je n e k d o v l o m i l v o s e b n i a v t o m o b i l ,

ki je s t a l p r ed p o k o p a l i š č e m v B r e z n i c i pr i Ž i r o v n i c i .

Razb i l je s tek lo na vrat ih in iz a v t omob i l a o dne se l ž e n s ko

t o r b i c o . L a s t n i c o je o š k o d o v a l z a 5 0 . 0 0 0 t o l a r j ev . P rav

tako n e znan i s to r i l ec je v a v t o m o b i l ta d a n v l o m i l tud i na

pa rk i r i š ču pod je t ja Sava v Kranju . Tud i o n je razb i l stek lo,

na to pa odnese l av to rad io . Las tn i ka je o š k o d o v a l z a 3 0 . 0 0 0

to lar jev. S . Š .

89.8 91.1 96.3

RADIO SORA Gorenjski prijatelj

Radio S o » d . 0 . 0 . ,

Kapucinski t rg 4, 4220 Ško f j a Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/505 50 60,

e-mail; infoSTadio-sora.si

Potiii aatt, aotito e. H, A i M Sod.

e Kadrovski inženiring išče za uspešno podjetle na področju flexotlskarstva:

TISKARJA (m/i)

POGOJI: • zaželena III. ali IV. stopnja

izobrazbe, • zaželene delovne izkušnje

na tiekarsKem etroju ali • pripravljenost kandidata,

da se priuči.

Za natančno In samolnkiiativno dek> vas tx>nio stimulativno na-gradili in omogočili napredova-nje. Sedež podjetja je na relaciji Uubljana-Kranj.

Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmeile za do-ločen čas, z možnostjo zaposlit-ve za nedokičen čas.

VaSe prffave pričaJ<u/gmo v B dneh na naslov.

Kadrovski trOsnMng, ZaloSka 69, Uubljana,

nU 01/54232 64 • htlp^/m¥wMmahMcom,

IntoStthriahor.com

Umrla pri sestopu s Triglava v torek dopoldne je na poti s Triglava proti Malemu Triglavu usodno spodrsnilo 39-letni Slavici Pučko iz Benedikta. Mrtva je obležala na plazovini.

S I M O N Š U B I C

K r e d a r i c a - N a š očak T r i g l av

t u d i p o z i m i p r i vab l ja števi l-

n e p l a n i n c e . T u d i 39 - l e tna

Slavica Pučko iz Benedikta i n le to d n i s tare jš i zuna j za -

konski partner Ivan Župec i z Ž e n j a k a sta se ta t eden po

s negu poda la na v r h najv iš je

s lovenske gore. V torek ob 8.

u r i z jutraj sta tako s Kredar i -

ce pot nada l jeva la p ro t i A l ja-

ž e v e m u s t o l p u na T r i g l a vu .

S labe t r i u r e kasne je sta se

o b r n i l a i n ses topa la p r o t i

M a l e m u T r i g l a v u v s m e r i

koče P l an i ka . Teda j se je tra-

g i čna nes reča pr ipet i la .

" O k o l i 10.45 sta zače la se-

s topat i z v r h a T r i g l ava . Ko t

p r v i je ses topa l n j en partner,

o n a pa za n j i m . M e d sesto-

p o m je p l a n i n k i z d r s n i l o ,

tako da je pad la i n z d r s n i l a

p r i b l i ž n o 100 me t r o v v glo-

b i n o ter ob leža la na p lazov i -

n i n a v z h o d n e m d e l u Ma l e -

ga Tr ig lava," je sporoč i l a po-

l i c i j a . N j e n O p e r a t i v n o ko-

m u n i k a c i j s k i c en t e r v K r a -

n j u je obvest i lo o p ad cu 39-

l e tne p l a n i n k e p r e j e l o b

11.20.

G o r s k i r e ševa l c i i z M o j -

s t rane so se takoj poda l i n a

intervenc i jo , z B r n i k a je po-

lete l t ud i po l i c i j s k i he l i kop -

ter z z d r a v n i k o m l e t a l cem,

čeprav je v Ju l i j c ih snež i l o i n

i z r e d n o m o č n o p i h a l o .

V m e s sta se par tner pones -

rečenke i n v r emenos l ovec s

Kredar i ce že spus t i l a do po-

nes rečenke i n ugotov i la , da

i m a p o š k o d o v a n o g lavo i n

ne kaže znakov ž iv l jenja. Re-

ševalci , k i so b i l i tedaj že na

pot i prot i T r i g l avu , so po pre-

j e t em sporoč i lu , da ponesre-

č en l d n i več pomoč i , za rad i

las tne varnost i reševa lno ak-

Pokojno planlnko so s piazovlne na Malem Triglavu dvignili s pomočjo policijskega helikopterja. / f<«» Tina DoH/>ihiv

cijo, k i jo je vod i l g o r s k i reše-

va lec i z M o j s t r a n e J a n e z

B ro jan , p r e k i n i l i i n jo pre lo-

ž i l i n a nas l edn j i dan.

V s redo so z reševa lno ak-

c i j o nada l jeva l i ob 11. u r i , v

njej pa so sode lova l i tr i je re-

ševalc i letalci, po l i c i s t go rske

po l i c i j ske enote i n zd r avn i k

leta lec. P o k o j n o so z v i t l om

d v i g n i l i v h e l i k op t e r i n jo

p r e p e l j a l i n a h e l i o d r o m na

K redar i c i , k j e r je zd ravn i k po

p r eg l edu t rup la potrd i l , da je

za rad i hudega udarca v g lavo

s m r t nastop i la takoj po pad-

cu . P o ko j no so nato odpel ja-

l i v do l i no .

Gasilci imajo svoje potapljače Kranjski poklicni gasilci so v zadnjih letih usposobili svojo potapljaško ekipo, ki danes šteje deset članov. Na leto imajo pet do šest resnih reševanj iz vode.

S I M O N Š U B I C

P r e d d v o r - Po ledene lo jezero

Č m a v a v P r eddvo ru je b i lo v

s r edo d o p o l d n e p r i z o r i š č e

r ednega le tnega usposab l ja-

n ja po topa p od l edom, na ka-

t e r em so po l eg ek ipe potap-

l jačev reševa lcev v G a s i l s k o

reševa ln i s l u žb i K ran j , k i je

o r g a n i z i r a l a usposab l j an je ,

sode l ova l i t ud i po tap l jač i i z

G a s i l s k e b r i g ade L j ub l j ana ,

J a m a r s k e reševa lne s l u ž b e

K ran j i n Podvodne reševalne

s l u ž b e K r a n j . " P r e i z k u s i l i

s m o potap l jaško op remo , po-

sebno pozo rnos t pa s m o na-

m e n i l i t u d i d e l o v an j u nove

nap rave za k o m u n i k a c i j o

m e d po tap l j a čema v vod i i n

na k o o r d i n a t o r j e m na kop-

n em , k i s m o jo k up i l i decem-

bra lan i , " j e po jasn i l d i rek tor

G a s i l s k o reševa lne s l u ž b e

K ran j V o j k o Ar tač .

Dos le j s o se potapl jač i spo-

r a z u m e v a l i s p o m o č j o zna -

kov p r e k o v a r n o s t n e v rv i .

"V t i se , k i so j i h zb r a l i m e d

po topom, pa so nato predaja-

l i us tno , k o so pr ip lava l i na

oba lo . Seda j je m o ž n o v sa

o p a ž a n j a p o d vodo s p r o t i

sporočat i n a obalo," je raz lo-

ž i l A r tač .

K r a n j s k i p o k l i c n i gas i l c i so

v z a d n j i h l e t i h u s p o s o b i l i

s vo j o p o t a p l j a š k o e k i po , k i

danes šteje deset Članov. " N a

leto i m a m o pet do šest res-

n i h i n t e r v en c i j v vod i , za to

s m o se t u d i od l o č i l i , d a

Potapljači reševalci Iz CRS Kranj se odslej pod vodo spora-zumevajo s pomočjo komunikacijske naprave./FOIO:TIIMOOM

u s p o s o b i m o to l i ko potapl ja-

čev reševalcev, da na v sako

i z m e n o delata vsaj dva. B i l i

s m o p rva gas i l s ka s l u ž b a v

S loveni j i , k i se je od loč i la z a

ta korak, s led i l i pa so n a m že

v L jub l jan i , v k r a t k em bodo

ga s i l s k e po t ap l j a š ke e k i p e

usposob i l i tud i v Kop ru , Ce-

l j u i n Ma r i bo ru , " je po jasn i l

A r t a č , k i je k o t i n š t r u k t o r

p o d v o d n e g a reševan ja t u d i

p o b u d n i k podvodne reševal-

n e s l u ž b e v S l o ven i j i . M e d

d r u g i m je v K r a n j u i z vede l

tud i p r v i u r a dn i tečaj za ga-

s i lce podvodne reševalce.

P odvodno reševanje je si-

c e r v S l o v en i j i v d o m e n i

P o d v o d n e reševa lne z v e z e

S loveni je , k i de lu je v o k v i r u

Potap l jaške zveze S loven i je .

" N j e n i č l an i so prostovo l jc i ,

ke r pa m o r a m o g a s i l d pogo-

sto i n t e r ven i r a t i takoj , s m o

se od loč i l i t ud i z a svo jo eki-

po . Z a d n j i p r i m e r , k o se je

n a š a od l oč i t ev p o k a z a l a z a

prav i lno , se je zgod i l l an i , k o

s m o i z na rašča joče Save v

neka j m i n u t a h r e š i l i ribiča.

Č e b i in tervenc i ja z a m u d i l a

s a m o z a neka j m i n u t , ribič

ver je tno ne b i zdrža l , " je po-

jasn i l Ar tač . Po n jegov ih za-

go tov i l i h je v n o r m a l n i h raz-

m e r a h od z i v n i čas k r an j s k i h

gas i lcev o d 5 do 7 m i n u t z a

o b m o č j e K r an j a . " P o k r i v a -

m o pa t u d i o b č i n e Na k l o ,

Vojko Artač / Foto: r,i« oom

Preddvo r i n Šenčur , z a kate-

r a je o d z i v n i čas podoben ,

saj so naš i prostor i n a dob r i

l o kac i j i i n se ob in te rvenc i -

j ah i z o g n e m o p r o m e t n i gne-

č i , " je doda l Ar tač .

G G 45

R a z d e d i ) R E N J S K E G A GLASA ^ ^ ^ ^ P R I L O G A G O R E N J S K E G A

Obrambni minister Kari Erjavec je iz treh dokumentov umaknil oznako zaupno in javnosti razkril, da je vlada Antona Ropa "preigravala" možnost napotitve triindvajsetih pripadnikov SV v danski okupacijski kontingent v Al Quamaho in AJ Medino.

V Natu si ali nis Z Natom

je tako kot z nosečnostjo,

če si sposodim parafrazo

dr. Janeza Stanovnika:

v Natu si, ali pa nisi.

Če si, imaš obveznosti, če

nisi, jih nimaš.

MARJETA SMOLNIKAR

Za začetek diskurza naj spomnim na 23. marec 200}. Se pravi na dan, ko so imeU vsi polnoletni državlja-ni Republike Slovenije mož-nost, da ne rečem dolžnost (so)odločiti o najpomemb-nejšem strateškem vojaškem vprašanju v naši polpretekli zgodovini. Šestinšestdeset odstotkov volivk in volivcev, ki se je omenjenega dne ude ležUo referenduma, je spre jelo odločitev, da Slovenija vstopi v zvezo Nato in - po temtakem - postane enako pravna članica te severoza hodne vojaške paradigme Enakopravna v pravicah in obveznostih. Glede srednje ga, se razume, v mejah mož nega.

Kot odgovorna državljan ka, ki ji ni vseeno, kaj se njeno državo oziroma domo vino godi (pa tudi zato, da mi je z moralnega stališča dovo Ijeno poznejše dogodke in politične odločitve kritizira d), sem se referenduma ude

ležila ter glasovala, kot sem pač glasovala. Navsezadnje lahko, če vas zanima, tudi povem, kako sem se odločila. Bila sem proti. Prvič zato, ker sem praviloma proti vsa-kemu nasilju. Drugič zato, ker si kratko malo ne dovo-lim, da propaganda katerega koli političnega (in drugega) izvora vpliva na moj um in razum. Ali drugače, "živ krst" me ne bi mogel prepri-čati, da se ne bodo slovenski vojaki pod okriljem Nata ne-kega dne znaSli na tujem voj-nem območju. Propagandna akcija Doma v Evropi, vami v Natu, ki jo je organiziral ta-kratni vladni predsednik An-ton Rop, je bila močnejša od treznega razmisleka. Vsaj po mojem mnenju. Zdaj je, kar je. Po volji večine, ki jo je v demokraciji treba spoštovati, je Slovenija v zvesd Nato; s pravili igre, ki v njej vladajo in so bila znana vnaprej, na-stopa na svetovnih vojaških odrih. Če je kdo, ki je bil na referendumu za, verjel, da se bo lahko Slovenija kot člani-

ca vojaške alianse nevarnim vojnim območjem po franco-sko v nedogled izmikala in, recimo, gojila fikuse za tuje generalštabe, se je pač uštel. In to, pošteno.

Kar se referenduma o vsto-pu v Nato tiče, je unikum slo-venske politične elite. Z njim si je namreč oblast (h kateri štejem pozicijo in opozicijo) pred državljani vnaprej zava-rovala hrbet za vsakršno koli-kor toliko razumno politično odločitev. In odločitev slo-venskega obrambnega mini-stra Karla Erjavca oziroma odločitev vlade Janeza Janša o napotitvi štirih inštruktor-jev, pripadnikov Slovenske vojske v Irak, je legitimna, razumna in moralna. Legi-timna glede na večinsko re-ferendumsko voljo držav-ljank in državljanov Sloveni-je. Razumna glede na vse-splošne okoliščine in podalp-ske (z)možnosti. Moralna glede na trpljenje nedolžnih Iračanov. Čeprav dvomim, da katero koli vlado kjer koli na svetu bolj skrbijo življenj-

ske razmere prebivalcev neke tuje države od lastnih gospodarskih interesov v tej isti državi. Je pač tako, da je razmišljanje v teh razsežno-stih praviloma značilno za navadne smrtnike in huma-nitarne organizacije.

Povsem zunaj razuma je cirkus, ki ga okrog vladne od-ločitve o napotitvi štirih slo-venskih vojakov v Irak zganja Liberalna demokracija Slove-nije. Za osvežitev spomina sem izbrala nekaj agitpro-povskih cvetk, ki jih je v po-govoru za Gorenjski glas ne-kaj tednov pred ameriškim napadom na Irak in sloven-skim referendumom o Natu trosil Jelko Kacin, aktualni predsednik (spreobmjene) LDS. Takole je modroval: "Slabosti vstopa v Nato ne poznam. O tem naj govorijo tisti, ki so proti Natu. Do zdaj od njih nisem slišal še nobe-nega dobrega, predvsem pa ne trdnega argumenta pro-ti." In takole: "Nato je organi-zacija, ki prinaša mir, omo-goča stabilnost in razvoj ter

preprečuje etnično čiščenje." In takole: "Ko je Nato posre-doval nad Jugoslavijo in na Kosovem, smo se čudili. Mi nismo tja poslali nobenega vojaka, nobenega mrtvega nismo imeli. Američani pa so jih imeli. Vprašajte se, za-kaj so žrtvovali življenja svo-jih vojakov in vojakinj. Odgo-vor je samo en. Zato, da bi imeli mir." Njegovih takrat-nih in sedanjih stališč ne mislim niti primerjati niti komentirati. Kratko malo se mi z Jelkom Kadnom v tem kontekstu ne ljubi ukvarjati. Moram pa pripomniti, da je bU eden od trdnih argumen-tov nasprotnikov vključitve Slovenije v Nato prav pošilja-nje naših vojakov na tuja krizna oziroma bojna ob-močja. Očitao si Kacin takrat s to dilemo ni belil glave. Ne vem, zakaj si jo zdaj, ko nje-gova stranka ne nosi nepo-sredne odgovornosti.

Niti z mag. Antonom Ro-pom se mi glede aktualne teme ne zdi vredno zgubljati energije. Me pa neznansko zanima, kdaj in s kom ne-kdanji vladni predsednik bri-je norce. Ali jih je bril maja 2003 iz danskega vladnega predsednika Rasmussena, ko je njihovim okupacijskim silam v Iraku ponujal sodelo-vanje štabnih častnikov in podčastnikov SV ali jih brije zdaj iz slovenske javnosti.'

Z Natom je tako kot z no-sečnostjo, če si sposodim pa-rafrazo dr. Janeza Stanovni-ka: v Natu si, ali pa nisi. Če si, imaš obveznosti, če nisi, jih nimaš. Vsaj v zvezi z Na-tom, ne. Če sta Anton Rop in Jelko Kacin post festum in odkar vedrita v opoziciji spre-gledala vse razsežnosti biva-nja v Natu, jima nihče ne brani, da v državnem zboru zbereta trideset somišljeni-kov in jim predlagata razpis še enega referenduma. To-krat o našem izstopu iz Nata. Vendar, toliko politično otročja nista niti Rop niti Ka-cin, da bi se v tem peskovni-ku zares igrala.

POGOVOR Razgledi

Doktor prava Valentin Inzko iz Sveč na Koroškem je prvi koroški Slovenec, ki je bil izbran za avstrijskega veleposlanika v Sloveniji. Pravi, da predvsem zaradi diplomatskih izkušenj, pa tudi zato, ker sta sedaj Avstrija in Slovenija na skupni "evropski ladji".

Zaka ne bi skuDa"aradili v Pakistan D R . V A L E N T I N I N Z K O , V E L E P O S L A N I K R E P U B L I K E A V S T R I J E v S L O V E N I J I

JOŽE KOŠNJEK

"Naša zunanja ministrica je

dejala, da med Slovenijo in

Grčijo ne sme biti območja

nestabilnosti. Njena je misel,

da smo doživeli združitev

Vzhoda in Zahoda Evrope

po zaslugi prejšnje

generacije politikov,

sedanja pa mora pripeljati

Jugovzhodno Evropo v veliko

evropsko družino."

Vaša rodbina je zavedna slovenska. Oče Valentin je bil med drugim tudi pred-sednik Narodnega sveta ko-roških Slovencev. Se doma p<^ovarjate slovensko?

"Po babici Mariji so bili moji predniki Einšpilerji, ki imajo v Ljubljani za Bežigra-dom in v Mariboru svojo uli-co. Andrej Einšpiler je sku-paj s škofom Antonom Mar-tinom Slomškom ustanovil Mohorjevo družbo. Mnogi ga imajo za očeta slovenske-ga časnikarstva, saj je usta-novil devet časopisov, med nj imi tudi prvega Slovenca in Mir. Moj oče je bil pred-sednik Narodnega sveta ko-roških Slovencev in prvi nad-zornik na slovenski gimnazi-ji v Celovcu. Doma govorimo slovensko, saj je to naš ma-temi jezik."

Zgodba, kako Ste spoznali soprogo Bernardo Fink, Slovenko iz Argentine, slav-no operno pevko, je zelo za-nimiva. Kolikor vem, sta se zaljubila 'na daljavo'.

"Leta 1986 je imela Ber-narda koncerte v Ljubljani, v Trstu in v Celovcu. O njih je obširno poročal Naš tednik iz Celovca, ki sem ga dobival tudi v New York, kjer sem bil v službi pri Organizaciji združenih narodov. Zagledal sem se vanjo. Ker nisem imel njenega naslova, sem ji preko tete Marije Fink napi-sal previdno ljubezensko pis-mo, saj bi bila lahko že poro-čena ali zaročena. Čez dva meseca mi je odgovorila iz Švice, kjer je nastopala. Nato sva si nekaj mesecev telefo-nirala in pisala. Prvič sva se srečala v Mozartovem mestu Salzburg, kjer se je veliki skladatelj rodil 27. januarja, pred 250 leti. Po dveh urah druženja sva se odločila za poroko. Tako hitra odločitev je bila za mojo ženo, ki se od-loča preudarno in počasi, pravi čudež."

Ali je Vaše slovensko pore-klo vplivalo na odločitev av-s t r i jske vlade, da Vas je pred en im letom izbrala za veleposlanika v Sloveniji?

"Mislim, da se je avstrijska vlada odločala predvsem na

osnovi mojih izkušenj, saj imam za seboj nad 30-letno diplomatsko kariero v Mon-goliji, na Šri Lanki, v Pragi, v Sandžaku v Srbiji in v Saraje-vu, kjer sem bil avstrijski ve-leposlanik. Pred prihodom v Ljubljano sem bU pet let šef oddelka za Srednjo in Ju-govzhodno Evropo na minis-trstvu za zunanje zadeve. Na moje imenovanje pa je ver-jetno vplivalo tudi dejstvo, da je Slovenija članica Evropske unije, da sta Avstrija in Slo-venija na 'isti ladji in sta so-lastnici iste firme' in da vlada med državama vzorno za-upanje."

Kot Slovenec, Slovan, imate kot diplomat v Sloveniji in na Balkanu gotovo pred-nost.

"Seveda je prednost. Sam znam rusko, češko in srbo-hrvaško. Razumem marsi-kaj, kar drugi ne, na primer besedo 'nadmudriti ' , ki po-meni nekoga prelisičiti. Ker sem poznal značaj in navade ljudi, sem na primer v Beo-gradu užival v družbi doma-činov. Neizmerno so duho-viti ..."

In odlični, spretni diplomati. "So. Zelo. Jugoslovanska

diplomacija je bila v svetu priznana kot dobra diploma-cija. Ker pozna Slovenija iz časov življenja v nekdanjih skupnih jugoslovanskih dr-žavah najbolj temeljito to ob-močje, pričakuje Evropa od nje pobude, strokovne pred-loge, nove zamisli. Tako kot od Estonije, Latvije in Litve za območje nekdanje Sovjet-ske zveze."

Očitno je bilo povabilo av-strijskega zveznega kanc-lerja dr. Wolfganga Schiiss-la s lovenskemu premieru Janezu Janši za novoletni obisk Dunaja znak, da raču-na D u n a j na sodelovanje Slovenije.

"Točno! Nemčija bo pred-sedovala Uniji v prvi polovici leta 2007, Slovenija pa v ena-kem obdobju leta 2008 . Tudi zato sta bila slovenski premier Jafiez Janša in nem-ška kanderka Angela Merkel povabljena na Dunaj. Zvezni kancler bi lahko vabil kogar-koli, vendar se je odločil za-

nju, saj pričakuje v zvezi z Jugovzhodno Evropo sloven-ske ideje, predloge. Naša zu-nanja ministrica je dejala, da med Slovenijo in Grčijo ne sme biti območja nestabilno-sti. Njena je misel, da s m o doživeli združitev Vzhoda in Zahoda Evrope ter padec ko-munizma po zaslugi prejš-nje generacije politikov, se-danja generacija pa mora pri-peljati Jugovzhodno Evropo v veliko evropsko družino."

So to realna pričakovanja? "So. To je srednjeročna in

dolgoročna vizija Evrope. Od nje je najbolj oddaljeno Ko-sovo, za katerega je tudi že vzpostavljen mehanizem do-hajanja, najbližja pa je Hrva-ška, Id se je z Unijo že zadela pogajati."

Ste v zanimivem položaju, ko morate kot koroški Slo-venec zagovarjati slovenski manjš in i ne vedno naklo-n jeno ravnanje Avstrije. Zadnji tak primer so dvoje-zične table, kjer oblast ne spoštuje odločb Ustavnega sodišča.

"Tudi v Sloveniji bi rad do-živel, da bi bili vsi zadovoljni z vsem. Tudi če bi vlada vsem delila zlate žlice, bi se našli kritiki. Na uresničeva-nje manjšinskih pravic na Koroškem moramo gledati celovito. Avstrijska državna

pogodba med pravicami manjšine ne omenja dvoje-zičnih otroških vrtcev in celo-dnevnega slovenskega radij-skega programa, pa si ga je trdoživa in inteligentna manjšina priborila. Zaradi odločitve ustavnega sodišča o dvojezičnem pouku na četrti stopnji je morala država do-datno zaposliti 42 učiteljev ob sedanjih 220, ki že učijo dvojezično. Odločitev Ustav-nega sodišča o postavitvi dvo-jezičnih krajevnih tabel še ni povsem uresničena, vendar jo država želi uresničiti. Ug-led slovenščine v javnosti vr-toglavo raste. Za čas moje osnovne šole nas je bilo 14 odstotkov učencev prijavlje-nih k dvojezičnemu pouku, sedaj pa jih kar 36 odstotkov. Stvari se spreminjajo. Menta-liteta ljudi se spreminja. Ta-ble bodo postavljene, vendar bo do njih bolj trnova pot."

Je nasprotovanje morda po-sledica tako imenovanega 'prastrahu' pred Slovenci in pokojno Jugoslavijo, ki naj bi gojila apetite po koro-škem ozemlju do Drave?

"Nasprotnikov dvojezično-sti je na Koroškem vedno manj. Največ jih je med sta-rejšimi, ki še pomnijo, da je tako vojska države Srbov, Hrvatov in Slovencev kot partizanska vojska želela Ko-roško prikljuSti Jugoslaviji.

Med mlajšimi tega strahu ni več. Slovenija je modema in demokratična država, avstrij-ska soseda in partnerica v Ev-ropski uniji."

Eden od naših poslancev je rekel, da Avstrija zaradi ne-uresničevanja odločb Ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov ni pra-vna država. Vaš komentar?

"Avstrija je in bo pravna država. Odločbe Ustavnega sodišča želi uresničiti, ven-dar gre na nekaterih podro-čjih lažje, na drugih pa težje. Tudi v Sloveniji nekaj odločb Ustavnega sodišča, najbolj znan je problem 'izbrisanih', ni uresničenih, pa ne b o m trdil, da zaradi tega ni pravna država."

Že kar oguljene so ugotovit-ve, da bi Avstrija in Sloveni-ja lahko še bolje sodelovali. Velika ovira naj bi bila se-demletna prepoved zapo-slovanja delavcev iz novih članic Evropske unije, tudi iz Slovenije, ki jo je sprejela tudi Avstrija.

"Evropska komisija mora do 1. maja ponovno proufiti ta problem. Slovencem in Avstrijcem je jasno, da Slove-nija glede tega ni problem, ampak so problematične druge večje države, iz katerih bi bil lahko priliv delovne sile velik, v Avstriji pa je že 300.000 brezposelnih. Pro-blem ima psihološko in poli-tično plat. Za Slovenijo so se-daj p r o ž n o s t kontingenti za dijake in študente in tudi za delavce. Za obe državi je veli-ka priložnost skupno sodelo-vanje v tretjih državah, kjer ima Slovenija kot nekdanji del neuvrščene Jugoslavije velik ugled in osebna po znanstva iz tistega časa. Tre-ba jih je izkoristiti. Skupno bi morda uspeli na natečaju za mobilno telefonijo v Čmi gori. Mene je prizadelo, ker Slovenija v tej državi ni dobi-la koncesije. Zakaj ne bi Slo-venci in Avstrijci skupaj gra-dili avtoceste v Pakistanu ali v drugih državah. Nove pri-ložnosti se nam ponujajo tudi v meddržavnem sodelo-vanju. Ko bo Slovenija popol-noma vstopila v shengensko območje, si bosta Slovenija in Avstrija še bližji."

POGOVOR Razgledi

Čeprav gre izgradnja slovenskega avtocestnega križa že h koncu, so v Sloveniji še vedno območja, ki so brez ustrez-ne povezave in zaradi tega ogrožena in brezperspektivna. Rešitev bi predstavljale navezovalne ceste, ki bi z glavne avtocestne žile vodile na taka območja. O eni takšnih, ki bi z avtoceste prek Škofje Loke, Poljanske doline do Cerk-nega in Idrije vodila v Tolmin, govori poslanec Milenko Ziherl.

V ključnih trenutkih stopimo skupa M I L E N K O Z I H E R L , P O S L A N E C S D S i z Š K O F J E L O K E V D R Ž A V N E M Z B O R U

"Ko Že govorim o Blažu

Kavčiču, naj še povem, da se je

že on močno angažiral pri

prejšnjih fazah loške obvoznice

in v svojem mandatu marsikaj dosegel."

DANICA ZAVRI ŽLEBIR

o možnosti, da bi prišlo do izgradnje trase od izvoza z avtoceste prek Škofje Loke, Poljanske doline in naprej na Primorsko, ste lani julija zastavili poslansko vprašanje prometnemu ministru. Kak-šen je bil odgovor, kakšen re-zultat za tako imenovano lo-ško obvoznico?

"Na Škofjeloškem se sre-čujemo vsi štirje poslanci in vsi štirje župani, šest ljudi (poslanci Starman, Prevc, oba sta tudi župana, Kokalj in jaz ter župana Draksler in Bogataj). V ključnih trenut-kih, denimo pri rebalansu proračuna, pripravi državne-ga proračuna 2006 in 2007 ter razvojnih nalogah do 2012, sedemo skupaj. ŽeleE smo, da je v te dokumente vključena tudi škofjeloška obvoznica in pri tem sprožili več aktivnosti. Ena teh je bil lani spomladi obisk pri mi-nistru Božiču, kjer smo se pogovarjali o možnostih za nadaljevanje aktivnosti pri škofjeloški obvoznici. Že ta-krat je bilo rečeno, da bi bilo dobro, da bi projekt dobil tudi mednarodna sredstva. Da zadeva ne bi mirovala, smo se pozneje dogovorili, da postavim še poslansko vprašanje. Tudi gospod Di Batista, občinski svetnik v Školji Loki, je pritrdil, da je veliko večja možnost za mednarodna sredstva, če bi se navezovali na širšo razvoj-no os, in sicer na cestno po-vezavo od Robiča do Povod-ja. Julija lani sem zastavil po-slansko vprašanje, kakšne so možnost i in kako daleč so aktivnosti za to povezavo."

Kakšen je bil odgovor.' "Gradili bi po odsekih, ena

je škofjeloška obvoznica, druga gorenjevaška, naprej pa mi je bila stvar manj zna-na, toda tretji velik zalogaj je povezava od Gorenje vasi med Žirmi pa do Cerknega in naprej po Severnem Pri-morskem. Minister je takrat odgovoril, da bo prišlo v raz-vojne programe, da se bo za-čelo na tej osi delati. In res je že v proračunu za leto 2006 za škofjeloško obvoznico na voljo 790 milijonov, name-njenih za odkup zemljišč, na trasi pa predvidenih tudi ne-

kaj objektov, ki jih bo treba odkupiti in rušiti. Me pa skr-bi, kajti pri obvoznid bo po-treben velik delež škofjelo-ške občine, okoli 1,2 milijar-de tolarjev, kar je zanjo velik zalogaj."

Konec minulega leta je po-dobno vprašanje ministru zastavil tudi primorski |K>-slanec Samo Bevk, menda pa so se s pobudami tudi na vas obračali ljudje s Primor-s k a ?

"Ko sem postavil vpraša-nje in je zainteresirana jav-nost okoli Cerknega to sliša-la, se je želela vključiti in iskala pomoč v moji poslan-ski pisarni. Na žalost so bile tedaj aktivnosti že predaleč, da bi se lahko angažirali za vključitev v programe. Po-zneje se tamkajšnji l judje name niso več obračali, očit-no pa so se na gospoda Bev-ka in on je novembra spet postavil podobno vprašanje ministru. Prav je, da se nas več ljudi zavzema za isto stvar, s tem je možnost, da bo to tudi narejeno, večja. Ne smemo biti sebični. Že prej so aktivnosti potekale usklajeno: vedno kadar je za-sedal odbor za izgradnjo lo-ške obvoznice, sta sodelovala tudi župan Cerknega in ne-kdo iz občine Idrija, saj gre za širši projekt Ko bo enloat loška obvoznica, gre lahko stvar naprej na Primorsko. Ob tem naj omenim še teža-vo, ki jo ima občina Gorenja vas Poljane, kjer njihova obrtna cona nima velike vrednosti ravno zato, ker se večji potencialni investitorji ne odločajo za to lokacijo, dokler ni urejena cestna in-frastruktura. Te težave v Škof) i Loki sedaj dobro po-znamo, saj se mimo občine, kadar m i m o potujejo težki tovornjaki, naredijo zama-ški, kar je velik problem tako za mesto kot za gospodar-stvo, ki mu je takšno potova-nje tovora v oviro. Ko že go-vorimo o pomoči poslanca Bevka, naj omen im še go-spoda Gantarja, podpredsed-nika parlamentarnega odbo-ra za okolje, kjer se je ob vprašanju rudnika urana v Todražu govorilo tudi o teža-vah s cesto. Tudi za ta pri-mer sta nujni loška in gore-njevaška obvoznica. Sklep

odbora je bil, da priporoča okoljskemu in prometnemu ministru, da bi bili ti dve re-šitvi prioritetni. Pri tem vprašanju je bil zelo aktiven gospod Gantar, ki spremlja problematiko teh krajev, zato bi tudi njega kazalo vključiti k reševanju tega in drugih gorenjskih proble-mov. Enico velja za gospoda Stebeta iz Mengša."

Štirje loški poslanci ste vloži-li tudi amandma k zakonu o zapiranju rudnika Žirovski vrh. Kaj pričakujete v zvezi s tem?

"O tem je parlament skle-pal na decembrski seji, vlo-žen in sprejet je bil tudi amandma, Id s m o ga štirje loški poslanci vložili na po-budo lokalne skupnosti. Žu-pan Gorenje vasi in en ob-činski svetnik sta se udeleži-la odbora za okolje, ko je ob-ravnaval to vprašanje. Drža-va je pri tem rudnilcu v pri-merjavi z drugimi malce mačehovska. Vsa tehnična dela so bila finančno dobro pokrita, na lokalno okolje pa so pozabili. Amandma so pripravile strokovne službe občine, mi štirje pa smo se podpisali (žal s em ob tem pozabil vključiti še gospoda Gantarja, ki ga je bil tudi pri-pravljen podpreti), nato je

šlo dopolnilo na vlado, za-tem pa je bil brez glasu proti sprejet v parlamentu. V lo-kalni skupnosti gre za to, da je zemljišče m a n j vredno, zaradi česar bi bila občina upravičena do določene od-škodnine. v nekaj letih bi s sredstvi od odškodnine lah-ko v občini zgradili kak ob-jekt za vsesplošno korist, de-n imo športno dvorano. Ra-zen tega so bile zaradi rudni-ka v tem okolju tudi ceste ve-liko bolj obremenjene, po njih so vozili težki tovornjaki in tudi zaradi tega bi bili upravičeni do odškodnine."

Razen t ^ , da ste poslanec, ste tudi občinski svetnik. Kako čutite to dvojnost na-log?

"Sem tudi občinski svet-nik in loški podžupan, kjer sem precej zaposlen pri mednarodnih odnosih in razvojnih projektih. Dvoj-nost nalog je zagotovo pred-nost. ž e kolega Blaž Kavčič v prejšnjem mandatu je učin-kovito opravljal dvojno vlo-go. Lahko pa je čisto brez ko-risti, če je zgolj politikantska. Če je za teboj projekt in če nastopaš skupaj z županom in drugimi, potem lahko po-spešiš kakšno stvar. Ko že govorim o Blažu Kavčiču, naj še povem, da se je že on

močno angažiral pri prejš-njih fazah loške obvoznice in v svojem mandatu marsi-kaj dosegel."

Štirje loški poslanci se že srečujete, imate torej že ne-kakšen klub. Kako pa gleda-le na pobudo o ustanovitvi kluba gorenjskih poslancev?

"Na pobudo kolega Bevka sem se takoj odzval, le naj nas skliče in se bomo dobili. Ko pa sem tipal teren, sem spoznal, da nekateri (ne bom rekel, kdo) ne bi šli skupaj z drugimi zaradi raz-ličnih političnih opcij. To pa je le del problema, kajti pri skupnem nastopu je po-membno tudi, da je v oza-dju nek projekt, tako kot je bil denimo v primeru ceste ali rudnika. V takih prime-rih je poleg poslancev po-trebno tudi sestajanje z žu-pani in tudi drugimi, deni-mo gospodarstveniki. Sam se večkrat ses tanem z go-spodom Papežem (Uni-tech), srečal sem se direkto-rico Jelovice in direktorjem Šeširja, veliko priložnost vi-dim tudi v sodelovanju z ljudmi, ki se ukvarjajo z lo-gistiko (na Trati), in sicer v luči dejstva, da Škofja Loka leži ob železnici, čez Sloveni-jo pa bosta šla peti in deseti koridor."

POGOVOR Razgledi

Spomenike v Abu Simblu je premaknila majhna deklica. Ko je začel Nil zaradi gradnje Asuanskega jezu naraščati in je ogrozil veličastne kipe egipčanskih faraonov, je pisala vsem svetovnim voditeljem in organizacijam, naj jih rešijo. In res je dosegla, da so spomenike prestavili in jih je Unesco zaščitil. Podobnost s tem dogodkom Tomo Križnar vidi v početju slovenskega predsednika Janeza Drnovška.

Ma hni laž e razumemo mahne T O M O K R I Ž N A R , S V E T O V N I P O P O T N I K IN DOBER P O Z N A V A L E C D O G A J A N J v A FR IK I

"Čutim resnični žar,

s katerim se je predsednik

Drnovšek lotil zadeve."

"Afričani živijo drugače kot mi, po naravnih in

prvinskih načelih in le

sodoben antropolog bo

vedel, kako jim ponuditi

pomoč, da jim ne bo škodila."

D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R

Kako ocenjujete potezo predsednika Janeza Drnov-ška, da s svojim vplivom spodbudi humanitarno ak-cijo v Sudanu?

"Razumem, da je naš predsednik nekaj doživel, kar ga je očistilo in mu dalo posebno energijo, to lahko v stiku z nj im čutiš. Sicer pa je bil predsednik Janez Dr-novšek že ves čas v stiku s svetovnimi problemi, kot predsednik nekdanje Jugo-slavije, kot vodja neuvršče-nih, že takrat je o njih več vedel, kot m i v Naklem. Kra-nju ali Bohinju. Pri njem sem najprej opazil misel, da svetovni politild sploh ne re-šujejo svetovnih problemov v koreninah, pač pa v vseh forumih, kjer se srečujejo, delajo nekaj, kar naj bi ščiti-lo le naš zahodni svet. Imel sem srečo, da sem živel tudi z drugimi ljudmi na plane-tu, in se ne čutim več samo Gorenjca, Slovenca ali neko-ga iz kulture Zahoda, pač pa čutim tudi z drugimi ljud-mi. Saj so zgolj drugače "za-pakirani", sicer pa vsi sku-paj pripadamo istemu homo sapiensu in bi morali paziti drug na drugega, ne pa se pobijati med selwj."

Kakšne so danes razmere v Afriki, ki j ih poznate s svo-j ih pogostih potovanj?

"Vse je še veliko slabše, kot je bilo. Ves kontinent, vsa podsaharska Afrika je v vojnah, tako je, kot pred dve-sto leti v obeh Amerikah, ko je ekspanzija evropskega človeka in njegov pohlep po tamkajšnjih ozemljih in na-ravnih bogastvih iztrebljala Indijance. V severovzhodni Afriki poznamo podoben vzorec. Na eni strani imamo črne Indijance, na drugi nji-hove tradicionalne sovražni-ke, nomadske pastirje arab-skih plemen, nekakšne kav-boje. Arabska vlada je med nj ima pospeševala konflikt, skrivaj oboroževala arabska plemena in j ih pošiljala, da so pobijala črna plemena, med temi pa tudi rekrutirala mlade ženske za priležnice in moške za janičarje in slednje pošiljala nad lastno pleme. To se je dogajalo, do-kler v Nubske gore nismo prišli nepričakovani obisko-valci, ki smo svetu razkrili, kaj se dogaja. Sedaj se ve, da je arabsko vlado podpirala arabska unija, v njenem in-teresu je nadzor sudanske nafte, da bi je ne dobO zahod ali Kitajska, domorodci so j i m bili v napoto, ker je šel

naftovod čez njihove gore in tako jih je bilo treba iztrebiti. Tudi v Darfurju, ki mu je na-menjena pozornost našega predsednika (sedaj bo obis-kal Sudan, Kartum in morda Čad), se je vse pripravljalo po enakem vzorcu. Na eni Strani so preprosti kmetje, črni Indijanci, na drugi arab-ska plemena (Džandžavidi), vlada je najela nomadske milice, da so zanjo opravljali umazan posel. Arabski no-madi v teh zgodbah so bili tudi sami izkoriščani in ma-nipulirani. Ker smo razkrin-kali, kako se je dogajalo v Nubskih gorah in tudi, kako so zahod, Združeni narodi in humanitarne organizacije ignorirali, kaj se dogaja, je mednarodna skupnost sedaj do Darfurja drugače pristo-pila."

Ste tudi oster kritik medna-rodnih humanitarnih orga-nizacij, ki tu niso odigrale prave vlc^e?

"V Nubskih gorah so s svojo humanitarno pomočjo skoraj vse zahodne človeko-ljubne organizacije sodelova-le pri genocidu, ko so pomoč dajali v napačne roke. Name-njali so jo vladni strani, Arab-ci so z njo zalagali koncentra-cijska taborišča, ta pa so bila

vaba za domačine, ki jih je tja privabila možnost, da bodo njihovi otroci preživeli. Arab-ci so j ih vzgojili v islamske fimdamentaliste in j ih posla-li nad lastne ljudi. V Afnki, Azij i , Srednji Ameriki sem videl, da je humanitarna po-litika v rokah ekonomskih strateških interesov. To pa se dogaja zato, ker do domorod-cev nimamo spoštovanja, ker se, izhajajoč iz krščanske tra-dicije, imamo za nekaj več, ker smo zapisani v naših sve-tih skriptah. Tisti, ki v njih niso omenjeni, niso božjega porekla in jih potemtakem ni škoda."

V projekt, ki ga sedaj spod-buja naš predsednik, pa imate zaupanje. Zakaj?

"Čutim resnični žar, s ka-terim se je lotil zadeve."

Kakšen je namen pomoči, ki jo Slovenija ponuja Dar-furju?

"Prva predsednikova ideja je bila, da bi v Sudanu usta-novili taborišče za 10 tisoč beguncev. To idejo smo šli preverjat vsi sodelujoči, ki nas je predsednik vključil v projekt (Unicef, Karitas, Rde-či križ, organizacija Skupaj, zdravniki tropske medicine). Jaz sem kontaktiral glavne kritike humanitarne pomoči, ki so napisali knjige in se da-nes njihovo mnenje upošte-va pri oblikovanju zahodne pomoči, to so Alex de Waal, Peter Vemey, Jamira Ron, July Flint. O Z N in vsi j ih upoštevajo, ker so na nub-skem primeru pokazali, kako je bila mednarodna po-moč zgrešena. Ko se je leta 2003 začelo v Darfiirju, so ti ljudje prebili medijsko blo-kado. Medtem je zahodna javnost postala tako ozaveš-čena, da je v primeru Darfiir-ja ubrala drugačno pot. Kofi Anan je javno priznal, da gre za največjo katastrofo na pla-netu, State Department je priznal, da gre za genocid. Evropska unija, da gre za iz-trebljanje."

Prepoznali so zadeve, kaj pa je m<^oče storiti?

"Danes vemo, da nočemo ljudi spravljati proč od njiho-vih domov, polj, pašnikov, razen če so zares življenjsko ogroženi. V taboriščih ljudje postanejo odvisni od pomo-či. Ne čakajo več oblakov z dežjem, pač pa letala s po-močjo. Ko postanejo odvisni od nas, je tako kot z odvis-nostjo od heroina: pade jim naravna odpornost, zapadejo v apatijo in depresijo, izgubi-jo osebno spoštovanje in do-stojanstvo. Moja misel je, da bi morali humanitarne orga-nizacije voditi antropologi in ne birokrati, ker slednji ni-majo občutka in želijo te lju-di narediti po sebi, kar je na-robe. Afričani živijp drugače kot mi, po naravnih in prvin-skih načelih in le sodoben antropolog bo vedel, kako j im ponuditi pomoč, da j im ne bo škodila."

Kakšno bo v primeru Dar-fiirja ponudila Slovenija?

"Zadnje tedne se ves čas posvetujemo, ali je taborišče res največ, kar lahko damo Slovenci. Bi morda podprli nevladne afiriške organizaci-je, ki so zelo učinkovite pri odkrivanju mučenja, druge se ukvarjajo z žrtvami posil-stev, tretje z opazovanjem te-rena in varovanjem okolice taborišč? Kar bi rad jaz, pa je, da ameriška vlada s svo-j i m sistemom opazovanja preko satelitov omogoči, da bi nadzirali gibanja okoli ta-borišč, da bi videli, kdaj se j im približuje džandžamil-ska vojska. S tem bi bila ta-borišča, ki j ih je tam že več kot dvesto in pod zastavo večine največjih svetovnih himianitamih organizacij, vamejša pred nasiljem para-vojaških skupin. Zavedati se moramo, da je humanitarna pomoč samo obliž, treba je rešiti korenine tega genoci-da. V Darfurju so bili etnični konflikti že prej, a ljudje so se navadili z n j imi živeti tako, da so se afiiški kmetje in arabski pastirji zmenili med seboj, kje bodo pasli in kje kmetovali, zbližali so se, se med seboj celo poročali, se z dogovori izogibali krv-

POGOVOR Razgledi

nim maščevanjem in če je do njih že prihajalo, so ob-stajale nekakšne odškodni-ne in tako je bil relativni mir. Tako so se ti ljudje za-čeli med seboj ceniti. Ko pa je bila ob koncu sedemdese-tih let odkrita nafta (in pri tem so vedno vpleteni tujci, sedaj so poleg Američanov in Evropejcev zelo aktivni Kitajci, ki izkoriščajo že več kot štirideset odstotkov su-danske nafte), so zavladali ekonomski interesi in zače-la se je vojna za nafto. Pri tem pa vedno najbolj trpijo navadni ljudje. In zato je tre-ba posredovati politično. Naš predsednik je začel iz-redno smelo, bolj kot vsi pred njim. Najprej je obiskal Pariz in se sestal s senatom in zunanj im ministrom Francozi lahko dejansko po sredujejo v Pekingu. Če Ki tajd ne bodo odnehali s svo j imi zakulisnimi aktivnost mi v Sudanu, se lahko zgo di, da j im bodo Američan dali vedeti, da jih bodo ostre je začeli izrivati iz Sudana Po New Yorku in Washing tonu gre dr. Drnovšek v Bo livijo na inavguracijo prvega indijanskega predsednika po petsto letih španske konkviste in ameriškega ne-oliberalizma. To nikakor ni naključje. Tam bodo vodite-lji, ki j im je mar za pravice domorodcev, staroselce, med katere se lahko štejemo tudi mi, Gorenjci, in vsi, "ki hrepene dočakat dan, da ko-

der sonce hodi, ne vrag le sosed bo mejak..."

Se v vzorcih ogroženosti to-rej lahko prepoznamo tudi mi?

"Seveda, jutri smo lahko na vrsti mi, ki imamo vodno bogastvo. Slovenska hribovja so kot gobe napite naslednje naravne strateške surovine, ki jo bodo hoteli nadzorovati brezbrižni. Zato ne smemo dopustiti, da se uzakoni tak svet, da bodo lahko kar cele narode izbrisali in j im po-kradli njihove naravne vire. Za to gre, da ne bodo naši otroci žrtve kolektivne de-presije in apatije, češ da se ne da nič narediti. Naša kul-tura je res fašistoidna in ge-nocidna, a z ozaveščanjem jo je mogoče spremeniti in priti do spoznanja, da ljudje na tem planetu živimo raz-lične kulture, ki jih je treba spoštovati. Ne moremo reči, katera je prava, vsaka je na-stala kot prilagoditev na dano naravno okolje."

Pa lahko kaj stori tudi tako majhen narod, kot smo Slo-venci?

"Mi, ki smo sami majhni, lažje razumemo druge majhne. Eden mora zavpiti "cesar je nag" in če zavpije en majhen, lahko požanje simpatije. Spomnimo se še enkrat, da je spomenike egipčanskih faraonov v Abu Simblu premaknila majhna deklica."

"Mi, ki smo sami majhni, lažje razumemo druge majhne. Eden mora zavpiti "cesar je nag"in če zavpije en majhen, lahko požanje simpatije."

Gorenjsko podnebje 1 6 IZ S T A R I H Č A S O V

M I H A N A G U Č

^

ž e Valvasor je ugotavljal, da ima dežela Kranjska zelo raznoliko podnebje. "Ako-ravno Kranjska ni posebno velika, občutimo v podnebju tako velike razlike kakor nik-jer drugod. Zrak je sicer še precej mil, vendar pa tudi dokaj spremenljiv: spremi-nja se kaj rad ne le s časom, ampak tudi s krajem in po-krajino; zato zorijo sadeži, zlasti drevesni, mnogo prej v tem kakor v onem kraju, tako da rasto le-tu še jagode, češnje in višnje, le-tam pa že migljajo hruške in grozdje, čeprav razdalja med takimi kraji često ne znaša več ko dan hoda ali dva."

V nadaljevanju največji kranjski domoznanec vseh časov primerja vremenske in podnebne razmere v raz-ličnih delih svoje vojvodine in navaja tudi gorenjske po-sebnosti. "Poleti občuti Kranjska prijetno umerjeno toploto. Gorenjska ima zgo-

daj zjutraj hladen in skoraj mrzel zrak, ker leži visoko in so takoj nad njo snežniki..." Kranjska zima je zanj zmer-na. "Vendar je tudi glede mraza znatna razlika na Kranjskem, zakaj na Go-renjskem je včasih še vse trdo od mraza in je sneg še prav visok, ko se na Dolenj-skem že vse taja in poganja, a v Istri in tam okoli že vse cvete."

Ena manj ugodnih poseb-nosti kranjskega p)odnebja je pogosta in nezdrava megla. Gorenjska je v tem pogledu še kar ugodna. "Na Gorenj-skem je redkokdaj megla, pogosto na Dolenjskem i n na Srednjem Kranjskem. Okoli Ljubljane pa se jeseni in vso zimo zgosti tako moč-no, da ljudje ne vidijo drug drugega. Megla leži vso noč do kake devete ali desete ali enajste ure predpoldne. In ta megla je zelo nezdrava, ker povzroča rada kašelj i n

Gorenjska zima na razglednici Franja Kopača, pred 2. sv. vojno.

katar..." A ljubljanska megla naj bi bila manj škodljiva od drugih, zatrdi Valvasor in se pri tem sklicuje na latinsko pisanje učenega doktorja z imenom Franciscus de Co-ppinis: "Pogosta in močna megla Ljubljančanom malo škoduje zaradi mnogega ognja in dima, ki se z nj im zrak čisti". Neverjetno! "To je treba po mojem mnenju

tako razumeti, da gosta me-gla ne zastrupi tako kmalu zraka in ga ne dela sprejem-ljivega za strupene in nalez-ljive bolezni, ker jo pogost dim izboljšuje." T u sta uče-na moža brcnila v meglo, po tej "logiki" bi morala imeti Ljubljana pred desetletji, ko so jo ogrevali še s premo-gom, najboljši zrak v Slove-niji ...

Kljub temu da ni ob mor-ju, je Gorenjska rada slana. "Ker je slana hči megle in mraza, je torej tudi na Kranj-skem slana jeseni prav moč-na, zlasti na Gorenjskem, saj le-ta glede mraza daleč pre-kaša druge dele. Zgodaj zju-traj, ko pade slana, je vse belo kakor pobeljen zid. Dostikrat se drži slana tri dni zapovrst-jo; to napravi ajdi na polju nepopisno škodo, tako da se precej nato žito podraži. Pre-bivalci sprejmejo bledega go-sta z majanjem glave in za-skrbljenim pogledom ter vi-dijo v njem belo žalno tanči-co polja ..." In naposled še ta dež. "Po dežju Kranjske ne žeja, ker jo ta pogosto in obi-lno namaka, tudi kadar se ga ne nadeja ... In večkrat dežu-je dvakrat, trikrat ali celo šti-rikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod snežniki, kajti tam okrog ne moreš za-gotoviti za dve ali tri ure, ali bo suho ali dež ..."

i 6

USODE, GODOVI Razgledi

Zbrani zapisi še živečih hlapdh in deklah

Več e uridn kmečk Sv. Neža kuram ret odveže, Sv. Boštjan ga nese stran.

Kakanje sem stresla na breg

in plenice izplaknila v

vodi. Mila nisem imela,

zato so bile plenice zaprane

in so smrdele še potem, ko so

bile spet suhe.

M I L E N A M I K I A V Č I Č

Kdo Praviloma so služili iz baj-

tarskih družin, kjer so imeli največ dve kravi ali pa še to ne. V družini je bilo več otrok. Ko je vsak od njih do-polnil pet ali šest let, je že šel od doma. Mama, redkeje oče, ga je peljal v nov dom. Med potjo starš in otrok ni-sta veliko govorila, kvečjemu je otrok poslušal nasvete, naj bo priden in predvsem ubogljiv.

Prav tako so šli služit tisti, ki so bili "umsko prizadeti". Resnid na ljubo je treba po-vedati, da so j ih marsikje imeli najraje, saj so bili neza-htevni, delo, Id so se mu pri-učili, so ponavadi zelo dobro opravljali.

Izjemoma so tudi gruntar-ski starši napodili od doma hčer, če je pred poroko zano-sila in se potem fent ni hotel z njo poročiti.

Prav tako so morali po-iskati službo taki, ki so doži-veli kakšno naravno nesrečo: poplave, huda suša. Včasih, ko so bile strehe še slamna-

te, so strele zanetile veliko več požarov kot danes. O kakšnem zavarovanju ni bilo ne duha ne sluha. Uničenje imovine je botrovalo odhodu otrok za hlapca ali deklo.

Med hlapce in dekle so se zapisali tisti gruntarskd, ki se niso strinjali z naslednikom na kmetiji. Velikokrat je pri-šlo med njim in ostalimi otro-ki do hudih trenj. Le-ti so po-tem odšli od doma, ker niso hoteli ostati hlapci lastnemu bratu, /redkokdaj sestri/

Poznani so tudi primeri, ko so gruntarski beračili. Vendar ne zaradi potrebe, temveč zaradi lakomnosti. Nekateri so menda že včasih bili pripravljeni za denar sto-riti vse.

Vsi po vrsti so mi zatrdili, da so bile lastnosti kot poš-tenost, ponižnost in ubc^ji-vost vse, kar so imeli. Gospo-darji so hlapce in dekle v glav-nem sodili in "rangirali" po teh lastnostih. Da so m o r ^ biti delavni in pridni, je bilo že samo po sebi umevno.

Na enem kraju so služili v povprečju 3 do 4 leta. Najhu-je se je bilo privaditi novim

ljudem, zlasti če so imeU drxigačne navade. Povsod je bilo nujno obiskovati cerkve-ne obrede.

Prosti so bili ob nedeljskih popoldnevih, ko so običajno obiskovali domače.

Revščina je bila v nekate-rih družinah tako kruta, da jo je z današnjim vedenjem težko razumeti. Velikokrat so otroci izgubili po mamo in mačeho zapored. Nič ne-navadnega ni bilo, če so bila pod isto streho dva ali tri gnezda. Znana je družina, ki ji je prva svetovna vojna vze-la prvo mamo in da bi bila tragika še večja, je druga žena umrla možu v naročju tisti dan, ko se je vrrul iz ru-skega ujetništva. Po tem tra-gičnern dogodku je ena od hčera ostala doma in skrbela za otroke sedem let, dokler se niso vsaj toliko "zregljali da so šli služit

Okoli bajte so izkoristili vsako ped. Sadili so pšenico oves, samo da so lahko nasi tili številno družino.

Zanimivo je, da je bilo ne kaj večjih kmetij brez gospo dinje. Gospodarjem je t ^ o

gospodinjila kakšna od tet ali sester.

Angela Angela je odraščala v dru-

žini, kjer so bili otroci iz dveh gnezd. Mama je vzela vdovca, srednjega kmeta, kd je imel že 11 odraslih otrok. Sama je k hiši pripeljala An-gelo, ki je bila njena neza-konska hči.

"Mama je bila boječa žen-ska, ki je v življenju pretrpe-la veliko hudega. Kdo je bil moj oče, ni nikoli povedala, rekla je samo, da se je nekdo spozabil in jaz sem bila sad te spozabe. Ko sva prišli k hiši, sem takoj vedela, da naju ne bodo marali. Očim je zmeraj pljunil na tla, ko me je zagledal, njegovi otro-ci, vsaj tisti trije, ki so bili še doma, so me žalili in me to-žarili očetu. Za vse sem bila kriva in zato sem bila večkrat tepena kot ne. Očim me je zelo rad brcal, mama me je branila, kolikor me je mogla, toda velikokrat je ni bilo zra-ven.

Ko mi je bilo šest let, me je prišla iskat soseda in me vze-

la s seboj. Pri nas boš pazila na otroke, mi je rekla. Nič ni pomagalo, če sem jokala in se oklepala mame. Vsi so vpili nanjo, da sem razvaje-na in da je prav, če okusim malo "življenja".

Gospodinja, kamor sem prišla, ni bila napačna. Po dolgem času sem se lahko najedla do sitega. Dela sem bila vajena, zato mi ni bilo težko. Pazila sem na njena dvojčka, ki sta bila pridna, le jokala sta preveč. Morala sem prati plenice, kar je bilo najtežje. Kakanje sem stres-la na breg in plenice izplak-nila v vodi. Mila nisem ime-la, zato so bUe plenice zapra-ne in so smrdele še potem, ko so bile spet suhe. Zvečer, ko sta šla spat, sem z metlo pometla po hiši, veži in ku-hinji. Ob desetih so se mi oči že same zapirale, in šele te-daj sem lahko legla k počit-ku," se je še živo, kot bi se zgodilo včeraj, spominjala Angela.

Ko je nekoč zbolela, so po treh dneh poklicali njeno mamo, naj jo pride iskat

/se nadaljuje/

Prazniki in godovi

Stotnik Bost an in soreobrn eni Pave JOŽE K O Š N J E K

Konec tega tedna in v za-četku prihodnjega bodo prazniki nekaterih med Slo-venkami in Slovenci zelo priljubljenih svetnikov. Da-nes, 20. januarja, je praznik opata Evtimija Armenskega, papeža Fabijana, Id je pred letom 250 štirinajst let vodil cerkev in ga je velel cesar Decij ubiti, in mučenca Se-bastijana ali Boštjana, o ka-terem je zelo malo zgodo-vinskih podatkov. Rojen naj bi bil v Milanu, kot mučenca pa naj bi ga okrog leta 250 pokopali ob Apijski cesti v Rimu. Bil je rimski stotnik. Zaradi krščanskega prepri-čanja so ga privezali k stebru in streljali nanj s puščicami, vendar je preživel. Zato so ga pobili z gorjačami. V Rimu je okrog leta 680 raz-

sajala strašna kuga. Ko so tega leta odkopali Boštjano-ve posmrtne ostanke, je pre-nehala, zato je zavetnik zo-per kugo in druge nalezljive bolezni. Ker so streljali nanj s puščicami, je zavetnik lov-cev in vojakov, pa tudi livar-jev, kamnosekov in vrtnar-jev. Boštjan je na Sloven-skem kar p<^osto ime, ime Fabijan pa je redkejše.

Jutri, 21. januarja, bo god med našimi ljudmi spošto-vane svetnice in zavetnice, mučenke Neže, kd jo umet-niki upodabljajo z belim jag-njetom kot simbolom devi-ške čistosti v naročju in je zavetnica pastirjev in ovčar-jev. Po izročilu je bila Neža dekle iz plemenite rimske družine, ki se je zaobljubila devištvu in je kot trinajstlet-na deklica odklonila snubca, zaradi česar so jo okrog leta

304 obglavili. V smrt je šla tako pogumno, da je še krv-niku zadrhtela roka. Na Slo-venskem je Neži posvečenih okrog 20 cerkva. Ker okrog njenega godu začnejo koko-ši znova nesti, pravi prego-vor, da "se na dan svete Neže putam zadek odveže".

V nedeljo, 22. januarja, bodo razen v španski Zara-gozi rojenega rimskega dia-kona in mučenca Vincendja ali Vinka (umrl je okrog leta 304) praznovali še kraljica Teodolinda in duhovnik Vincenc Palotti. Za Vincen-dja ali Vinka pišejo, da je bil sijajen in pogumen govor-nik ter upornik zoper rim-sko oblast, zato so ga mučili do smrti. Njegovo truplo so vrgli v vodo, pa se ni potopi-lo, pred ujedami pa ga je branil krokar. Vincendja, po njem bodo imeli v nedeljo

god Vincenciji, Vincendje, Vinkoti, Vinke, Ceneti in Cencki, častijo vinogradniki, domnevajo, da zaradi svoje-ga imena, v bolnišnicah, opekarnah in lončarskih de-lavnicah. Latinska beseda "vincens" pomeni "zmagu-joč".

V ponedeljek, 23. januarja, bo prasmik Ildefonza (607 -667), nadškofa v španskem mestu Toledo, kjer so vlada-li krščanski Vizigoti ali Za-hodni Goti. V torek, 24. ja-nuarja, bo dan spomina na pomembnega cerkvenega učitelja in zavetnika katoli-ških pisateljev in časnikarjev Frančiška Šaleškega (1567 -1622). Bil je zelo izobražen in pisanja vešč duhovnik, ro-jen na gradu Sales (odtod ime Šaleški ali Salesius) pri Savoji v Franciji. Postal je ženevski škof, Id ni le bese-

do, ampak tudi z letaki nago-varjal ljudi, ki so se odločili za kalvinsko vero, za vrnitev med katoličane. Torek bo zato godovni dan nekaterih Frančiškov, Francev, Fran-cetov, Frandšk in Franck.

Spreobrnitev svetega Pav-la je kot praznik postavljena na sredo, 25. januarja. Pavel je bil najprej visoko izobra-žen mladenič Savel, Jud iz Tarza, ki je preganjal Kristu-sove učence i n bU prisoten pri kamenjanju sv. Štefana. Ko je iz Jeruzalema potoval v Damask, da bi tudi tam lovil kristjane, ga je nenadoma obsijala tako močna svetloba z neba, da je padel s konja in oslepel, neznani glas pa mu je rekel, da m u govori tisti, kd ga preganja in da naj gre naprej v Damask. T a m je spregledal in bil krščen. Ker so ga njegovi nekdanji sode-lavd začeli preganjati, se je umaknil v puščavo in se pri-pravil na novo poslanstvo. Pisal je, pridigal, potoval in ustanavljal nove cerkvene občine. V četrtek, 26. janu-arja, pa bo praznik Pavlovih učencev Tomoteja in Tita.

POGOVOR Razgledi

Turizem je ena od najbolj perspektivnih poti razvoja Slovenije. To ne spoznavajo samo tako imenovana tiiristična podjetja, ampak tudi širša javnost. Devizni izplen, ki ga je slovenski turizem ustvaril v minulem letu, se bo povzpel na nove rekordne vrednosti.

S Domoč O turizma do leDŠeaa u B A R B A R A G U N Č A R , G E N E R A L N A D IREKTORICA S L O V E N S K E TUR IST IČNE O R G A N I Z A C I I E

I G O R Ž E R J A V

"Zanimiva se mi zdi pobuda županov občin

na območju Kamniško-

Savinjskih Alp, ki si prizadevajo

za ustanovitev naravnega

parka na tem območju.

Zavedajo se, da to območje

potrebuje blagovno

znamko, ki jo bodo lahko

tržili za lepši jutri."

Po oceni generalne direk-torice Slovenske turistične organizacije Barbare Gunčar bo devizni priliv v letu 2005 znašal več kot 1,4 milijarde evrov oziroma okrog 350 mi-lijard tolarjev. Za slovenski turizem so zdaj napočili novi časi; podjetja pospešeno vla-gajo v turistično infrastruk-turo i n vsebino novih pro-gramov, aktivnosti je praktič-no zaznati na vseh podro-čjih. Slovenska turistična organizacija, ki skrbi za pro-mocijo slovenske blagovne znamke tako doma kot v tu-jini, pa je pred novimi izzivi.

Ali se letošnji program dela razlikuje od programov iz prejšnjih let?

"Program dela za leto 2006, ki ga mora potrditi še vlada, je prestrukturiran. Nekaj usmeritev iz preteklih let, ki so dale solidne rezul-tate, nadaljujemo, sicer pa smo pripravili vrsto novih. Pri promociji blagovne znamke Slovenije, kar je naša temeljna dejavnost, si prizadevamo povečati števi-lo nočitev in izboljšati pov-prečni izplen na gosta. Z 80 evri, kolikor pusti povprečni turist v Sloveniji, močno za-ostajamo za sosednjimi dr-žavami, kot sta Avstrija in Italija."

Kako boste dosegli boljše re-zultate.'

"Na ključnih trgih, kot so Italija, Nemfija, Avstrija, Ve-lika Britanija in druge drža-ve, od koder k nam prihaja največ turistov, bomo izvedli skoncentrirane akcije trže-nja. Povečane aktivnosti bomo seveda izvajali na trgih z velikim potencialom za slo-venski turizem, kot so Fran-cija, države Beneluksa in Skandinavije ter Rusije, in na novih trgih, kot je recimo Španija. Iščemo pa tudi nove priložnosti na čezoceanskih trgih in spodbuditi prebival-ce tako imenovanih turistič-nih velesil Japonske, Kitaj-ske, Indije, Avstralije in dru-gih, naj obiščejo Slovenijo."

Al i se bodo letošnje akcije razlikovale od tistih iz prejš-njih let?

"Pristop k trženju namera-vamo temeljito posodobiti in postopoma opustiti klasična orodja tržnega komunicira-nja, ki ne dajejo želenih re-2njltatov. Na konkretni ravni to pomeni, da ne bomo več vztrajali na klasični sejemski predstavitvi, ki so dostikrat izzvenela v prazno, temveč bo promocija Slovenije pote-kala predvsem v usmerjenih akcijah na poslovnih borzah in specializiranih sejmih. Z usmerjenim trženjem bomo močno pospešili promocijo že uveljavljenih turističnih območij, s prilagojenim trž-nim pristopom bomo name-nili tudi posameznemu go-stu in skušali doseči boljši rezultat.

Akcij in programov usmerjenega trženja je veli-ko, vse skupaj pa lahko str-nem v en stavek: Izkoristiti želimo vse možnosti za po-večanje prepoznavnosti Slo-venije, s katerimi bomo iz-boljšali dosedanje rezultate, posebno pozornost bomo le-tos namenili naravni in kul-turni dediščini."

Proračun Slovenske turistič-ne organizacije letos znaša 2 milijardi in 14 milijonov to-larjev oziroma več kot 20 milijonov tolarjev manj kot lani. Ali to pomeni, da z ena-ko denarja lahko naredite bi-stveno več?

"Program dela za letos smo sicer zastavili bolj ambi-ciozno, vendar v danih oko-liščinah zanj ni bilo zadosti proračunskih sredstev. Pro-račun naše organizacije res ostaja na praktično isti ravni kot leto prej. S temeljitim prestrukturiranjem progra-mov, sodobnejšim pristo-pom in usmerjenim trže-njem načrtujemo boljši re-zultat. Moram povedati, da so bili rezultati v letu 2005 slabši tudi zaradi tega, ker je tedanje vodstvo vztrajalo na preživetih programih, dolo-čene aktivnosti pa sploh niso bile izvedene. Skorajda pre-pričana sem, da bomo letos, če se ne bo zgodilo kaj ne-predvidljivega, beležili boljše rezultate."

Ali k slabšemu obisku pri-speva tudi nezadostna turi-stična infrastruktiua in soci-

alističen odnos do gostov, Id ga še vedno srečujemo v slo-venskem turizmu?

"Turisti so v zadnjih letih postali bolj zahtevni in za enako denarja pričakujejo in zahtevajo več in boljši od-nos. Slovenski turizem in njegova infrastruktura sta v zadnjih letih naredila velik preskok. Za turizem so se poleg Hita in specializiranih turističnih podjetij, kot so Terme Čatež, Unior Zreče in Casino Portorož, začeli zanimati tudi veliki poslovni sistemi, kot so Sava in Istra-benz. Rezultati so vidni na vseh področjih, sam turizem pa je zaradi vstopa tako moč-nih igralcev, kot so Sava, Istrabenz in Nacionalna fi-nančna družba, pridobil na veljavi."

Ali poleg Obale merite na Kranjsko Goro in Bled?

"Tudi. Kranjska Gora in Bled sta v zadnjih petih letih zahvaljujoč obsežnim vlaga-njem družb Hit in Sava v tu-ristično infrastrukturo pri-dobili močno izboljšano tu-ristično ponudbo, samo trž-no poslovanje pa je zdaj bolj pregledno. Zdaj seveda ni čas, da bi zaspali na lovori-kah, ampak se je pravo delo šele začelo. Pred Istraben-zom pa je zahtevna prenova nekdaj cvetočega hotela Pa-lače v Portorožu, ki je že ne-

kaj let ena od nacionalnih tu-rističnih sramot." Al i na konkretni ravni, ko poskušate doseči obogatitev turistične ponudbe, prihaja do težav?

"Žal na tem področju kdaj še vedno prevladuje zgreše-na miselnost iz socialistič-nih časov, češ da so turisti zaradi nas in ne obratno. Kako se to odraža, bi morda lahko ponazoril primer smudšča na Krvavcu. V ok-viru strategije, da bi Krvavec postal eno od zimskih smu-čarskih središč, smo na tam-kajšnje občine naslovili po-budo za organizacijo prevo-zov turistov, ki so nastanjeni v dolini. Lahko povem, da smo imeli pri tako enostavni in samoumevni storitvi, kot je organizacija prevozov smučarjev, velike težave. Med petimi, šestimi sogo-vornikih nismo našli nosilca projekta.

Spremeniti bo treba misel-nost in se prilagoditi zdajš-nj im razmeram, ki vladajo na svetovnem trgu turizma."

Ali se na Gorenjskem in v Sloveniji še ne spreminja na bolje?

"Seveda se, vendar v dolo-čenih primerih občutno pre-počasi. Zanimiva se mi zdi pobuda županov občin na območju Kamniško-Savinj-skih Alp, ki si prizadevajo za

ustanovitev naravnega parka na tem območju. Zavedajo se, da to območje potrebuje blagovno znamko, ki jo bodo lahko tržili za lepši jutri. Navsezadnje so pozitivne učinke takšnega pristopa lahko spremljali z delova-njem krajinskega parka v Lo-garski dolini, ki je bil usta-novljen v prejšnjem desetlet-ju. Slovenska naravna in kul-turna dediščina sta zagotovo še precej premalo prepo-znavna, v Triglavskem na-rodnem parku pa se praktič-no tudi še niso lotili ekotu-rizma, ki ima v svetu čedalje večjo popularnost."

Kaj pomeni turizem za Slo-venijo?

"Turizem je ena od najbolj perspektivnih dejavnosti pri-jaznega razvoja naše države, dosedanji rezultati pa kaže-jo, da se to področje še kako izplača razvijati. Samo v pr-vih enajstih mesecih lani je bilo ustvarjenega za milijar-do in 353 milijonov evrov de-viznega priliva, v vsem letu pa ocenjujemo, da bo deviz-ni priliv znašal več kot 1,4 milijarde evrov. Devizni pri-liv smo v zadnjem letu pove-čali za več kot 11 odstotkov. Donosi v turizmu na kratki rok morda res niso tako viso-ki kot v nekaterih drugih de-javnostih, dolgoročno so pa zanesljivi."

K S S !

i 8

POGOVOR Razgledi

Upokojeni polkovnik Janez Lušina - Mali je tisti Janezek iz Dražgoš, ki ga je leta 1943 v knjigi Moja rojstna domovina opisal ameriški pisatelj slovenskega rodu Loiiis Adamič.

Mali cvet zaStello "Toda jaz se

nadam in zopet nadam, da je še

živ. V pogledu njegovih

plavih oči, ko je ljubko dajal

mali cvet Stelli, je bila nada Slovenije."

JOŽE K O Š N J E K

Ameriški pisatelj slovenske-ga rodu Louis Adamič (1898 -1951), ki je prijateljeval tudi z ameriškim predsednikom Franklinom Rooseveltom (1882 -1945) in je veliko pri-speval k obveščanju ameri-ške javnosti o boju sloven-skih partizanov na strani za-veznikov in o nasUju okupa-torjev (umorjen naj bi bil v ne povsem pojasnjenih oko-liščinah), je leta 1943 v Lon-donu in New Yorku izdal knjigo Moja rojstna domovi-na. Eno od poglavij ima na-slov Fantek in njegova vas. Zgodba je nastala poleti leta 1932, ko je z ženo Stello obis-kal Dražgoše.

Takole piše. "Poleti 1932 sva bila Stella in jaz na Bo-hinjskem jezeru. Hodila sva na dolge izlete po hribovitih poteh. Neko jutro sva prečka-la ozko pot med dvema vrho-voma in se spuščala v dolino, ki nas je vabila z višine. Pri-šla sva v vas Dražgoše. To je ena od večjih slovenskih vasi. Imela je približno 80 hiš z okrog 450 prebivalci. Stari kmet, ki naju je nagovoril, naju je ponosno peljal v cer-kev in nama pok^al baročni oltar iz leta 1658." Potem je Adamič zapisal, da je bila

vas, čeprav je izgledala revno, privlačna. Veliko je bilo rož. Kosilo v vaški gostilni blizu cerkve je bUo dobro. Vsak, ki ju je srečal, je bil presenečen, ker sta bila iz Amerike. Neka-teri Dražgošani so imeli so-rodnike v Ameriki in so zato Louisa spraševali, ali jih mor-da pozna.

Najprijetnejši dogodek sta doživela, ko sta zapuščala Dražgoše. "Na cesti sva sreča-la fantka, ki se je zaustavil pred nama. Gledal naju je in se smehljal. Bil je okrog štiri leta, krepak, rdečeličen in s čopom zlato slamnatih las. Bil je pohi zdravja. Imel je srajco iz domačega platna, ki je bila to jutro še čista, in za-krpane kratke hlače do pod-kolen. Svoje oguljene čevlje je na pol zaril v cestni prah. 'Ali ni čudovit,' je vzkliknila Stella po angleško. Fantek tii razu-mel njenih besed, je pa vedel, da sva ga bila vesela. 'Kako ti je ime,' sem ga vprašal po slo-vensko. 'Janezek,' je odgovo-ril. 'Ja - ne - zek,' je ponovila SteUa malo nerodno. 'Džoni,' sem ji prevedel. Fantek je oči-vidno vedel, da sva Američa-na in povedal, da je v Ameriki tudi njegov stric. Široko odpr-te plave oči so izžarevale son-ce in veselje. Neprenehoma se je živahno smehljal. Nje-

gov pogled se je zaustavil na divji rožid ob robu ceste. Z okrogUmi prstki je segel po njej, jo malo otresel in jo dal

' Stelli. Potem je naenkrat vzkliknil Zbogom in zbežal." Tako je srečanje s fantičem opisal Louis Adamič.

Adamičeva se v Dražgoše nista več vrnila, čeprav sta to nameravala. Stella je rožico stisnila v knjigo in jo hranila. Pogosto sta se spominjala Ja-nezka in se spraševala, kako mu gre. Ko je Louis ženi Stelli leta 1943 povedal za tragedijo v Dražgošah, je naj-prej vzkliknila "Janezek!". Adamič je ob tem zapisal: "Nisva zvedela za usodo fan-ta. Mogoče je zmrznil bežeč v hribe z vaščani, mogoče je bil med ubitimi v župnišč-nem vrtu. Če je še živ, je se-daj star približno 15 let. Mo-goče je zapustil vas skupaj z gverilci, preden so jo zasedli Nemci. Bojim se, da je on mrtev. Toda jaz se nadam in zopet nadam, da je še živ. V pogledu njegovih plavih oči, ko je ljubko dajal mali cvet Stelli, je bila nada Slovenije."

Janezek je janež postal

Janezek iz Adamičeve knjige je Janez Lušina s par-tizanskim imenom Mali,

Andrejčkov iz Slapotja v Dražgošah, kjer so živeli pred drugo svetovno vojno večinoma kajžarji. Pri nj ih so imeli kravo, štiri ovce, dve kozi in prašiča. Kljub 82. letom Janez še deluje vi-talno, zdravo, športno. Za-ljubljen je v gore, v smuča-nje in šport. Je upokojeni polkovnik. Po odhodu iz JLA je do upokojitve leta 1976 deloval v Teritorialni obrambi Slovenije. V sobo-to mi je na Pokljuki pripo-vedoval, kako se spominja srečanja z Louisom in Ste-llo. Bila sta preprosta, zelo prijazna. Louis je bil čokate postave.

"V resnici sem bil takrat star osem let in ne štiri, kot

sta menila Adamičeva. Bi l sem namreč majhen in za-nikrn vaški deček, vendar ponosen, ker sem jima lah-ko povedal, da imam tudi jaz strica Jožeta in teto Nežo v Ameriki, kamor sta odšla že pred prvo svetovno vojno. Adamičeva pa sta bila zelo dobra v hoji, saj je pot preko Soteske in Rovtarice zelo za-htevna. Domnevam, da sta prišla v našo vas predvsem zaradi dragocenih oltarjev iz 16. stoletja," pravi Janez Lu-šina. ki so m u dali juni ja leta 1942 v Selški četi Can-karjevega bataljona ime Mali. Kolikor mu je pozna-no, je prišla do Louisa Ada-miča vest o tragediji v Draž-gošah preko Rima.

Klojuta za zdravnike 7 S E D M I C A

M A R J E T A S M O U H K A R

P redsednik države dr. Ja-nez Drnovšek je hrvaške-mu novinaiju brez za-

držka razkril, daje bil pred šti-rimi leti hudo bolan. Poudarek

je na preteklem času, ki logično pomeni, daje nevarno bolezen medtem premagal. O čemer ne dvomim. Po drugi strani je najmanj zanimivo tudi dej-stvo, da so bolezen slovenskega predsednika in vrhovnega po-veljnika oboroženih sil prvi jav-no ro2gali/i hrvaški mediji. Medtem ko je v domači javno-sti ta resnica vsa leta nosila pe-čat javne skrivnosti. Vsaj delno

je pogojno rečeno obzirna mol-čečnost slovenske novinarske srenje posledica javnih "stro-kovnih" razprav o meji med

javnim in zasebnim. Namesto da bi mejo v sfero zasebnosti

prestavili novinatji sami, jo je predsednik države.

Ampak. Bolj kot sama demi-stijikacija bolezni je pomemb-no dgstvo, da se je predsednik države Janez Drnovšek javno odpovedal zdravnikom: njiho-vemu znanju, vedenju in doje-manju bolezenskih stanj. Drži sicer, da seje k tako imenovani alternativni medicini pred njim zatekel že Lyze Peterle, vendar ni ta nikoli javno izja-vil, da je čez zdravnike naredil križ, da se z njimi kratko malo ne ukvarja več. Prvi, kije to

javno izjavil, je bil Janez Dr-novšek.

Skratka. Predsednik države ni razgalil le svoje bolezni, pač pa tudi meje dometa uradne zahodne medicine. Že res, da je kirurgija sposobna presaditi

organe ali narediti iz grdavše lepotico. Kar je svojevrsten do-sežek. Enako res in zaskrblju-

joče pa je, da ne zna pozdravi-ti migrene, astme,... in tako da-lje in tako naprej. Veliko bolez-ni je uradna zahodna medici-na sposobna zgolj zadrževati na neki ravni. Recimo, z dieto ali z zdravili, ki so poglavje zase. Kljub svoji nevednosti in omejenosti se zdravniška sre-nja praviloma vede kot vsemo-gočna rešiteljica človekovih bo-lezenskih n^log. Larifari.

Zanima me, kdaj bo prišel dan in kateri minister za zdravje bo tisti, ki bo imel toli-ko onega med nogami, da bo zrušil bajko o vsemogočnosti zdravnikov in farmacevtov ter zakonsko izenačil uradno in alternativno medicino. Kije al-

ternativna zgolj v teoriji zdravniško-farmacevtskega lo-bija, dgansko pa ne. Naravnost smešno je, da velja v glavah večine Slovencev in Slovenk za alternativo več kot pet tisoč let stara kitajska medicina, ki seje v naspro^u z zgolj nekaj stoletij staro uradno zahodno medici-no razvijala kontinuirano.

Aktualni minister za zdrav-je dr. Andrej Bručan je na za-četku svojega mandata sicer nekaj malega razmišljal in razpredal o možnosti, da bi postala akupunktura del jav-nega zdravstva. Da bi torg imeli pacienti možnost izbire zdravljenja na račun zavaro-vanja. Doslej se stvari niso kaj dosti premaknile. Predvide-vam, da zaradi močnega odpo-ra medicinske stroke. Stanje, v

katerem smo, je pisano na kožo izključno tej stroki. Bolni-kom nikakor ne. Te držijo zdravniki na vajetih s kaosom oziroma z neredom, ki v Slove-niji vlada na področju "alter-nativne" medicine. Ker za to možnost zdravljenja (in posle-dično tudi ozdravljenja) mi-nistrstvo za zdravje ni postavi-lo meril in pravil, se lahko z masažo stopal, bioenergijo ali z zdravilstvom ukvarja vsak vodovodar. Ki nima o svojem početju niti najmanjšega poj-ma. kaj šele vedenja. In prav ti šarlatani so tisti, ki uradne zdravnike postavljajo na piede-stal zdravja, od koder se zdita, recimo, refleksna terapija in homeopatija navadno čarovni-štvo. Kar je do skrajnosti iz-krivljena resnica.

EKONOMI JA stefan.zargi@g-glas.si 1 9

Reforme za blaginjo Ni vprašanje, ali reforme, pač pa kakšne, je menil minister dr. jože P. Damijan na razgovoru z gorenjskimi gospodarstveniki ter razložil tudi svoj načrt dela.

ŠT E F A N 2 A R G I

Kranj - Kot je že ustaljena praksa Območne zbornice Gos[xxlarske zbornice Slove-nije za Gorenjsko, da vsaj dva-krat na leto medse povabijo uglednega in aktualnega go-sta, je v sredo gorenjskim go-spodarstvenikom spregovoril novi minister dr. Jože P. Da-mijan, odgovoren za usklaje-vanje strat^je razvoja.

Nujen razvojni pospešek

Minister za razvoj dr. Jože P. Damijan je svojo razlago začel z ugotovitvijo, da v Slo-veniji n i več vprašanje refor-me da ali ne, pač pa kakšne reforme i n v izhodišče posta-vil rast, zaposlenost in blagi-njo kot osnovne dejavnike motivadje za reforme. Te naj prednostno odgovorijo, kako doseči konkurenčnost v glo-baliziranem svetu, pri čemer je znanje edini možni odgo-vor na ceneno delovno silo, nujno potrebujemo učinko-vito državo, v modemi social-ni državi pa moramo poskr-beti za motivacijo l judi za delo in učinkovitost njenih storitev. Podatki kažejo, da je stopnja zaposlenosti pri nas manjša od razvitih skandi-navskih držav in sindikate bo potrebno prepričati, da je v popolnem obratnem soraz-merju s togostjo trga delovne sile. Zaostajamo tudi pri ino-vativnosti in podatek, da je te

Direktor ica O C Z Jadranka Švarc, min is ter dr. Jože P.

Dami jan in predsednik U O O C Z M i r o Pinter ič.

več v podjetjih s tujimi lastni-ki, kaže na to, da moramo spremeniti našo podjetniško kulturo.

Davke je potrebno poenostaviti

Pri razlagi posameznih re-form in ukrepov je minister Damijan največ pozornosti namenil davčni reformi, ki premika težišče obdavčitve s proizvodnje na porabo in premoženje. Menil je, da bo letošnja zapletena dohodnin-ska napoved prepričala, da so na tem področju nadvse nuj-ne poenostavitve, s podatki pa podkrepil, v kakšni skraj-nosti smo pri progresivnem obdavčevanju. Do kod z eno-tno davčno stopnjo, je menil, da je še stvar dogovora, ne dvomi pa, da davčne razbre-

menitve ne bodo porabljene za razvoj, nove investicije in zaposlovanje. Nujna je refor-ma univerz s poudarkom na tovrstnih zasebnih instituci-jah, v treh letih pa naj bi se država praktično popolnoma umaknila iz gospodarstva. Racionalizirali naj bi držav-no upravo, trg dela in social-ne transferje, zavodi za zapo-slovanje pa morajo postati učinkovite agencije za posre-dovanje dela.

Podpora reformam na Gorenjskem

Svoj uvod je minister Da-mijan zaključil z razlago na-črta dela službe, ki jo vodi in ki bo skrbela predvsem za konkretizacijo sprejetega re-formnega okvira, medresor-ska usklajevanja in spremlja-

Na železnici pridelali izgubo Kljub več potnikov in tovora bodo na Slovenskih železnicah po oceni v letu 2005 dosegli 2,7 milijarde tolarjev izgube.

ŠTEFAN Ž A R G I

Ljubljana - Pravega in glav-nega razloga o tem, zakaj so Slovenske železnice iz do-bičkonosnega poslovanja v letu 2004, ko so imeli 254 milijonov tolarjev dobička, v letu 2005 zabredle v izgubo, ki naj bi po oceni znašala 2,7 mili jarde tolarjev, iz infor-macije o poslovanju v letu 2005 ni mogoče razbrati. Podatki namreč kažejo, da so lani v potniškem prometu opravili za 2 odstotka več po-

tniških kilometrov in za 3,2 odstotka več tovornih prevo-zov. Oboje je manj , kot je bilo za to leto načrtovano. Če so prihodki pri potniškem prometu sledili povečanju prometa, pa so za več prepe-ljanega tovora dobili celo za dober odstotek manj prihod-kov, zato so bil i skupni transportni prihodki celo manjši kot leto poprej. Ob za skoraj 9 odstotkih višjih po-slovnih izdatkih se račun v končni bilanci seveda ne izi-de. Novo vodstvo Slovenskih

Za izi}oljšanje prevoza potnikov v prometnih konicah so lani vpeljali nekaj izboljšav. Iz poročila lahko razbe-remo, da so na Gorenjskem vpeljali dodatni vlak Kranj - Ljubljana ob 6.30, modernizirali jutranji in popoldan-ski vlak Ljubljana - Jesenice • Ljubljana, podaljšali vož-njo vlaka po 16. uri Ljubljana - Kranj do Jesenic in ob petkih popoldne vpeljali dodatni vlak na isti relaciji.

železnic neugoden rezultat pripisuje težkim okolišči-nam v tovornem prometu, tudi naravnim nevšečno-stim in nesrečam, slabemu stanju železniške infrastruk-ture in pomanjkanju voznih sredstev, pa tudi dejstvu, da država n i poravnala svojih obveznosti za storitve, ki so bile opravljene. Zamenjava vodstva Slovenskih železnic in ukvarjanje predvsem sa-mih s seboj je imelo za lan-sko poslovanje očitne posle-dice. Stanje zahteva ulaepa-nje, ki ga že pripravljajo. Po načrtu za leto 2 0 0 6 naj bi povečali tako obseg potni-škega kot tudi tovornega prometa, dobili naj bi 10 od skupno 20 naročenih novih lokomotiv in okrepili med-narodno sodelovanje. Kljub temu pa izračuni kažejo, da tudi letos ne kaže rešitev iz rdečih številk.

nje izvajanja ukrepov v obliki nove zakonodaje. V razpravi, ki se je razvila po nastopu ministra, je bila izražena podpora reformnim prizade-vanjem, ki da so zelo nujna, z nekaterimi pomisleki. Tako v Savi turizem opoza-rjajo na škodo, ki jo lahko po-meni enotna stopnja D D V ; opozorjeno je bilo, da se dr-žava umika iz gospodarskih družb šele potem, ko zame-njajo direktorje; konkurenč-ne države z Vzhoda se ne ukvarjajo s človekovimi pra-vicami, pravicami delavcev, niti vprašanji okolja; manjka podpora podeželju in ni znan vpliv na kmetijstvo; marsikaj bo nujno potrebno spremeniti pri delu državnih organov (davčnih organov, inšpektorjev, v UE); za dru-gačno kulturo bo potrebno namesto o delu govoriti o ustvarjanju. Minister je delo-ma odgovoril na te pomisle-ke, predvsem pa izrazil veli-ko pripravljenost, da v službi, ki jo vodi, v konkretnih pri-merih priskočijo na pomoč.

UUBgANA

Bo enotna davčna stopnja dvignila cene

avtobusnih prevozov

Iz Gospodarske zbornice Slovenije so sporočili, da so na zadnjem sestanku sekcije za javni prevoz potnikov ugotav-ljali, da bi imela enotna davčna stopnja za posledico dvig cen avtobusnih prevozov. Ocenili so, da dviga cen nikakor ne bi smeli prenesti na potnike, saj bi bil takšen ukrep po-polnoma v nasprotju s cilji prometne politike, s katerimi že-limo zmanjšati uporabo osebnih vozil. Ob uvedbi enotne stopnje 20 odstotkov bi se morale vozovnice podražiti za 11 odstotkov, to pa je po mnenju članov sekcije nesprejemlji-vo. Cene avtobusnih prevozov so že brez tega previsoke, bremena dodatnega stroška obdavčitve, glede na kritično si-tuacijo v tej dejavnosti, pa avtobusni prevozniki nikakor ne bodo prenesli. Zato ocenjujejo, da bi morala država ob uvedbi enotne davčne stopnje zagotoviti dodatna finančna sredstva za pokrivanje stroškov izvajanja javne službe in si-cer v višini najmanj dveh milijard tolarjev. Š. Ž.

LONdd, Kron) Intonnoc :

04/28-00-777. www.lon.s!

stanovanjski kraaliti l i D 2 S i B t

Laze 18a, dno 4000 Kranj

DOSTAVA KURILNEGA OLJA 0 8 0 2 1 5 0

Zaupanje, ki traja • K D G a l i l e O f vts^&mu Stfeld ftekšUloe stt^kturB n^ožb

P e v p n č i M l e t n a d o n e s B o s t v z a d n j i h S M f « ! f 2 0 0 1 - 2 0 0

2 3 , 9 3 %

• K D RastkOi d^fiški vzajemni sinad P o v p r e č n a l e t n a d e n o m o s t v z a d n j i h 5 t « U h 1 2 0 0 1 - 2 0 0 5

2 3 , 3 9 %

• K D P r v i i z b o r , »Ofemni-sklad deiniSnh afcMov ^ P r i i e i n o s t z a n a l o g o a a h i t r o r a s t n i h t r q d i s v e t i h

donosi, ki zaupanje aradOg n ,

080 12081 ^ g j TUž LV J

www.kd-qroup.si www.financna-tocka.si

Proviia upfdvljat>)d. ki so sestavni <i«i prospektov vzajemnm skiaaov KO Gaitieo. vzajemni skfad liekst&iine strukture naiožb. KO Rastko. delnISki vzajemm skiad. in KO Prvi izbor, vzajemni sklad detnlSkih skladov, s katerimi upravlja KO Investments. dru2ba za upravljanje, d. o. OH CelovSka cesta 206.1000 Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplačno na voljo na sedeJu druibe. v Rnanin ih tačkah in pri vsen pooodbcrun partneriin. ki sprejemajo pristopne Izjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov. Tinančne točke in po<iodbeni partnerji so objavljeni na spletnifi straneh wwwJid-Qroup4i. kjer so v elektronski obliki dosti^jni tudi polletno in ietno poročilo ter prospekt i In izvlečki prospektov vzajemnih sktadov. VJa^teij ima poteg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega m polletnega poročita ter izvlečka prospekta.

Realiziram pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanie vrednostienote premoženja vzajemnega sklada je v veliki men odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premo2enja lahko raste ali pada. zato so tudi prihodnji donosi lahko vi i j i ali ni2ji kot v preteklosti. TekočI podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Onevnik, Finance in Večer, tz izračuna so izvzetivstopni stroSki vlagateljev v enote premoženja vzajemnega sklada, ki bi sicer znitaliprikazanodonosnost. NajviSji vstopni stroiki za KO CaMeo. vzajemni sklad fleksibilne strukture naio}b.znaSajo 3 za KO Rastko. detn^Ski vzajemni sklad. 3 %. za KO Prvi izbor, vzajemni sklad detniSkih skladov, pa 2 % in se v primeru viSiih vplačil zniiajo v skladu z lestvico, opredeljeno v veljavnih pravilih upravijania.

Varčevanje v vzajemnih skladih KD lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča FONDPOLICA.

Informacije 080 30 30.

FONDPOLICA 0SL0VEN1CAŽIVUENJE t pt« M.«nn«lrK« 6 • ' < - i »tOtfv« KD Oroup

i - e a t

20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

KRATKE NOVICE

LJUBLJANA

Imenovali kontrolorje ekološke in integrirane pridelave

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi javnih razpisov imenovalo kontrolorje integrirane in ekološke pridelave in predelave. Integrirano pridelavo sadja, grozdja, zelenjave in poljščin bodo nadzorovali Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu pri Fakulteti za kmetij-stvo Maribor, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetij-stvu in gozdarstvo iz Maribora ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca, pridelavo grozdja pa še Po-slovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov pa bodo kontrolirali Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kme-tijstvu mariborske fakultete 73 kmetijstvo. Inštitut za kon-trolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarst\'u iz Mar ibora in družba Bureau Veritas iz Ljubljane. Pridelovalci oz. prede-lovalci se bodo pri teh organizacijah lahko prijavili za kon-trolo do 1. marca. C. Z.

KRANJ

Upepelitev poginulih živali v tujini

Ker je v Sloveniji vse več povpraševanja po prevozu poginu-lih hišnih živali na upepelitev (kremiranje) v sosednjo Av-strijo, so na republiški veterinarski upravi pripravili informa-cijo o postopku za prevoz trupel v druge države Evropske unije. Kot so zapisali, mora lastnik na glavni urad veterinar-ske uprave podati pisno zšhtevo, uprava pa potem zaprosi pristojni organ v drugi državi za izdajo dovoljenja. Po izdaji dovoljenja se mora lastnik oglasit i na območnem uradu, kjer uradni veterinar pripravi in pošlje v drugo državo Traces sporočilo in lastniku da napotke glede prevoza in označitve pošiljke. Za prevoz lahko uporablja lastno vozilo, embalaža ne sme prepuščati tekočin in mora biti označena v skladu z uredbo Evropske unije. Ker postopek za izdajo dovoljenja traja nekaj dni, v veterinarski upravi predlagajo lastnikom, da truplo poginule živali do pridobitve potrebne dokumen-tacije hranijo v zamrzovalniku veterinarske ambulante. C. Z.

KRANJ

Razpis za razstavo Dobrote slovenskih kmetij

Kmeti jsko gozdarska zbornica Slovenije, Mestna obč ina Ptuj in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj bodo od 19. do 22. maja pripravili v Minor i tskem samostanu na Ptuju razstavo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov Dobrote slo-venskih kmetij. Kmetice in kmetje bodo lahko sodelovali na ocenjevanju s krušnimi, mesn imi in mlečnimi izdelki, do-mačim oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sadjem, vi-nom, sadnim vinom, kompotom in konzerviranimi vrtnina-mi. Za sodelovanje se lahko prijavijo na sedežu enot kmetij-ske svetovalne službe, kjer jim bodo za vsak izdelek posebej elektronsko izpolni l i prijavnico. Zadnji rok za prijavo je 24. februar. C . Z .

BLED

Občni zbor Strojnega krožka Bled

Člani Strojnega krožka Bled se bodo danes, v petek, ob 14. uri zbrali v lovskem domu na Bledu na rednem občnem zbo-ru. Najprej se bodo seznanil i z možnost jo vključitve strojne-ga krožka v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in s postopki za registracijo gozdarske dopolni lne dejavnosti na kmetiji, nato pa ijodo obravnavali poročila o lanskem delu krožka in letošnji program dejavnost: ter sklepali o višini članarine. Za konec bodo poslušali še informacijo o izvajanju del v nad-škofijskin gozdovih. C. Z .

KBOSCH Agr0

VESNA. @

§ Jtrentao

i r a a

1 Mitas

ruma guma

Asroiibira Slavko Proscn t.p., Smlcdniška c. 17, 4000 Kranj

tel.: Oi/n Si tlO. Ul./faks: 0«/S3 M SOS, ssn: 0*1/336 887

UGODNO: AKUMULATORJI VESNA, TOPLA, BOSCH

GOTOVINSKI POPUST 1 0 - 1 5 %

NOVO: BREZPUČNI PREVZEM ODPADNIH AKUMULATORJEV

onovno zasebna lovišča? Novi lovski zakon je še "v povojih", a prvi osnutek kaže na to, da naj bi v Sloveniji v prihodnje Imeli tri vrste lovišč: zasebna in javna lovišča ter lovišča s posebnim namenom.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravljajo nov za-kon o divjadi in lovstvu. Prvi osnutek, ki ga je obravnavala delovna skupina za pripravo novega zakona in imela nanj precej pripomb, že kaže prve obrise nove lovske zakonoda-je. Če bo predlog dobil pod-poro delovne skupine ter kasneje tudi vlade in držav-nega zbora, potem bomo v Sloveniji v prihodnje imeli tri vrste lovišč - lovišča s po-sebnim namenom, javna lo-višča in zasebna lovišča, ob tem pa bi upravljanje z div-jadjo načrtovali na širšem, lovsko upravljavskem ob rnočju.

Najmanj 200 hektarjev

Lastniki in zakupniki kmetijskih zemljiSf in goz-dov ali skupina lastnikov oz. zakupnikov naj bi z zako-nom dobili možnost, da ustanovijo zasebno lovišče. Ministrstvo predlaga, da takšno lovišče ne bi smelo imeti manj kot dvesto hek-tarjev lovne površine, o naj-manjši velikosti tovrstnih lo-višč pa bo zanesljivo še pre-cej razprave. Zasebna lovišča raj bi na podlagi javnega po-ziva ministrstva ustanovila vlada, lastniki oz. zakupniki pa naj bi za upravljanje pri-dobili koncesijo. Vlada naj bi zasebno lovišče lahko tudi ukinila in ga vključila v javno

lovišče, to bi lahko storila v primerih, če upravljavec ne bi izpolnjeval pogojev za traj-nostno gospodarjenje in bi mu odvzeli koncesijo za lo-višče, če bi kršil koncesijsko pogodbo ali ne bi več izpol-njeval pogojev za ustanovitev lovišča. Javna lovišča, ki pra-viloma ne bi smela imeti manj kot dva tisoč hektarjev lovne površine, pa naj bi ustano'/ili na zemljiščih, kjer ne bi bilo zasebnih lovišč ali njihovi upravljavci ne bi uspeli pridobiti koncesije za trajnostno gospodarjenje.

Del dajatve občinam

Koncesijo za upravljanje z lovišči naj bi podeljevala dr-žava 02. v njenem imenu vla-

da, podelila naj bi jo za deset let. Upravljavec naj bi plače-val koncesijsko dajatev, mi-nistrstvo predlaga, da bi zna-šala najmanj deset odstotkov od vrednosti prodane divjači-ne in trofej. Polovica dajatve naj bi bila prihodek države in naj bi ga namenili za plačilo škod po divjadi oz. za zago-tavljanje trajnostnega gospo-darjenja z divjadjo, druga polovica pa naj bi pripadala občini, v kateri je pretežni del lovišča. Pri podelitvi prve koncesije za javno lovišče naj bi imel prednostno pravico dosedanji upravljavec.

Predlagani zakon dovolju-je tudi lov s sokoli, odpravlja lovne obore, ustanavlja lov-ski sklad za poplačilo škod po divjadi in le malenkostno

posega v organiziranost lov-stva. V zasebnih loviščih naj bi škodo od divjadi pokril upravljavec lovišča iz lastnih sredstev, upravljavci javnih lovišč pa naj bi ustanovili lov-ski sklad, v katerega bi vsako leto prispevali del sredstev.

Kaj pa občinska lovišča

Medtem ko v delovni sku-pini nekateri podpirajo novi zakon (ob predpostavki, da bi ga bilo treba še spremeniti), pa drugi pripominjajo, da v majhnih loviščih ne bo mož-no zagotavljati gospodarjenja z divjadjo m da je zakon pre-malo naravovarstveno usmerjen. Član delovne sku-pine, preddvorski župan mag. Franc Ekar, zagovarja zakonske rešitve, ki bodo po-deželskim oz. hribovsko gor-skim občinam zagotavljale vsaj nekaj dohodka iz lovske dejavnosti in jim tudi omo-gočile ustanovitev svojih, ob-činskih lovišč. Lovišča s po-sebnim namenom naj bi ob-likovali le na državnih zem-ljiščih, ne pa tudi na zaseb-nih. Koncesijska dajatev v vi-šini 10 odstotkov od vredno-sti prodane divjačine in pro-danih trofej je prenizka, po Ekarjevem mnenju bi pri iz-računu morah upoštevati vrednost vse uplenjene divja-di. Pri določanju mej lovsko upravljavskih območij, usta-navljanju lovišč in še pri šte-vilnih drugih vprašanjih pa naj bi upoštevali tudi mne-nje občine.

Občina spodbuja menjavo zemljišč Občina Žirovnica bo letos za finančne intervencije v kmetijstvu namenila 5,5 milijona tolarjev, med drugim bo spodbujala medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč.

CVETO ZAPLOTNIK

Žirovnica - Občina !?.irrtvnira je objavila javni razpis o fi-nančnih intervencijah, po katerem bo letos za ohranja-nje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini namenila 5,5 milijona tolarjev. Največ denarja, 1,5 milijona tolarjev, bo namenila za dejavnost strokovnih društev, 1,2 mili-jona tolarjev za osemenjeva-

nje živine, milijon tolarjev za spodbujanje razvoja dopol-nilnih dejavnosti na kmeti-jah in 800 tisoč tolarjev za male agromelioracije, ostalo pa za preventivne veterinar-ske ukrepe na živinorejskih kmetijah, za zdravljenje če-beljih družin ali nakup pa-njev za vzrejo matic kranjske sivke, za sofuiandranje ana-liz zemlje in krme, medse-bojno menjavo kmetijskih

zemljišč in za izobraževanje kmetov.

Kmetijska gospodarstva bodo glede na določbe razpi-sa upravičena do pomoči v višini 50 odstotkov stroškov osemenjevanja govejih ple-menic, plemenskih svinj in kobil, pri tem pa bo najvišji znesek sofinanciranja znašal 7.500 tolarjev za goveje ple-menice in 15.000 tolarjev za kobile. V okviru spodbujanja

razvoja dopolnilnih dejavno-sti na kmetijah bodo pokrili do 40 odstotkov stroškov za nakup strojev, naprav, opre-me ter za gradbena in obrtni-ška dela, pri medsebojni me-njavi kmetijskih zetrJjišč pa do 40 odstotkov stroškov za izvedbo postopka.

Za nekatere ukrepe bo za-htevke treba oddati na obči-no do sredine marca, za dru-ge pa do konca oktobra.

HOTAVgE

Davčne novosti za kmetijstvo

Kmetijska svetovalna služba vabi v torek ob 9. uri v zadružni c om na Hotavljah na predavanje o novostih, ki jih za kmetij-stvo prinaša spremenjena dohodninska zakonodaja. Udele-ženci bodo na predavanju zvedeli tudi o možnost ih vključe-vanja kmetij v različne davčne sisteme in o vodenju knjigo-vodstva na kmetiji po FADN metodi. Predavala bo mag. Olga Oblak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. C. Z .

BLED

O mineralih v krmi in avtohtonih pasmah

Kmetijska svetovalna služba pripravlja v okviru obveznega 15-urnega izobraževanja za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa predavanje Francija Pavlina o minera-lih v krmi in jožeta Zabreta o avtohtonih pasmah živali. Pre-davanja bodo v torek, 24. januarja, ob 11. uri, v četrtek, 26. januarja, ob n . in ob 15. uri ter v petek, 27. januarja, ob 10. uri v predavalnici KCZ Gozd Bled na Bledu. C. Z .

F I N A N C E cveto.zaplotnik(§>g-glas.si 21

Poseben zakon za Vzajemno Vlada predlaga za preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo sprejetje posebnega zakona.

CVETO ZAPLOTNIK

Ljubljana • Vlada je na pone-deljkovi dopisni seji sprejela spremembe zakona o zdrav-stvenem varstvu i n zdrav-stvenem zavarovanju, s kate-r i m i predlaga državnemu zboru, da b i v enem letu sprejeli posebni zakon o pre-oblikovanju Vzajemne i n najkasneje do letošnjega 1. maja izvedli volitve v skup-ščino, ki bi odražala sestavo zavarovancev. Državni zbor bo o vladnem predlogu odlo-čal na izredni seji že danes, v petek, po sprejetju in objavi sprememb v uradnem listu pa načrtovano preoblikova-nje v delniško družbo na skupš6ni Vzajemne 1. febru-arja že ne bo več možno. Da je zaplet še večji, je poskrbe-la Slovenska nacionalna stranka, ki je vložila v držav-nozborsko obravnavo svoj

predlog zakona, pa tudi Vza-jemna. ki je v sredo začela zbirati podpise za predhodni zakonodajni referendum o predlaganem vladnem zako-nu. Ce j i bo uspelo zbrati ti-soč podpisov pred potrditvijo zakona, bo državni zbor mo-ral prekiniti postopek.

Odločiti bodo zavarovanci

Vlada se je za "ukrepanje" odločila zato, ker je Vzajem-na v obdobju, ko so zavaro-vanci dopolnilnega zdrav-stvenega zavarovanja lahko prosto izbirali zavarovalnico, začela zavarovance obveščati, da so upravičeni do t.i. certi-fikatov. Na ta način naj bi vplivala na njihovo odločitev o izbiri zavarovalnice, hkrati pa je z izdajanjem certifika-tov napovedala preoblikova-nje družbe za vzajemno za-varovanje v delniško družbo,

Posojilo za mlade družine Mlade družine lahko v Gorenjski banki najamejo devizno posojilo s 30-letno odplačilno dobo.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj • V Gorenjski banki so v sredo ponudbo stanovanj-skih posojil za občane razši-r i l i z deviznimi posojil i za mlade družine oz. komiten-te. Ponudba velja za stranke, mlajše od 35 let, ki že vsaj pol leta prejemajo plačo, posluje-jo po pravilih banke, so imet-n i k i plači lne kartice Acti-va/Mastercard in uporabniki Linka. Posojilo je možno na-jeti za nakup stanovanja ter za nakup ali gradnjo stano-vanjske hiše. Obrestna mera za posojilo z odplačihio dobo od 2 0 do 30 let je 6-meseČni Euribor + 2,75 odstotka, za-varovati pa ga je mogoče z zastavo nepremičnine. Če bi, denimo, stranka najela za 2 0 . 0 0 0 evrov stanovanjske-ga posojila z odplačilno dobo 30 let. bi bila letna obrestna

mera 6-mesečni Euribor + 2 7 5 odstotka, stroški odo-britve posojila 2 6 0 evrov, mesečni obrok 113 evrov in letna efektivna obrestna mera (brez stroškov za zava-rovanje posojila) 5,65 odstot-ka. V iš ina posojila je odvisna od plačilne sposobnosti po-sojilojemalca in načina zava-rovanja posojila, najvišj i možni znesek pa od proste višine plače. Ob sklenitvi po-sojilne pogodbe lahko obrok predstavlja tudi do 6 0 odstot-kov mesečne plače, kar pa je odvisno od višine plače.

Informacije in informativ-n i izračuni za najem posojila so na voljo tudi na spletni strani banke, pri tem pa vsi izračuni omogočajo izračun efektivne obrestne mere, ki jo morajo banke prikazovati v skladu z zakonom o potroš-niških kreditih.

jm^m- Slovenske železnice

Holding Slovenske železnice, d.o.o.

V najem oddamo sledeče poslovne prostore: ž e l e z n i š k a p o s t a j a K r an j • poslovne prostore v skupni izmeri 120,10 m®

• Iratiko v rzmeri 9 .30 m^

ž e l e z n i š k a p o s t a j a L e s c e • poslovni proslor v Izmeri 9 m^ (v celoti opremljen, primeren za

loterijo, menjalnico, študentski servis, zavarovalniško dejavnost)

ž e l e z n i š k a p o s t a j a J e s e n i c e

• poslovni prostori v skupni izmeri 391,42 m^

Možen je tudi najem posameznih prostorov. Ponudt>e in dodatne infomiacije: Holding Slovenske železnice, d.o.o.. Center za nepremičnine. Kolodvorska ul. 11. Ljubljana, telefon (01) 29-14-610, G S M 041/789-611.

29-14.232. G S M 051/691 583.

kar naj bi skupščina Vzajem-ne na predlog uprave in nad-zornega sveta storila na seji 1. februarja. Ker bi s preobli-kovanjem Vzajemne v delni-ško družbo po zakonu o za-varovalništvu oškodovali dr-žavo in del zavarovancev, je vlada sprejela odločitev, da bo pripravila poseben zakon, s katerim ne namerava one-mogočiti preoblikovanja Vzajemne, ampak le zaščititi zavarovance i n državo. O preoblikovanju bodo odločali zavarovanci, pogoj bo tričetr-tinska podpora.

Oškodovani zavarovanci in država

Po oceni vlade bi v Vza-jemni s preoblikovanjem po zakonu o zavarovalništvu oškodovali več kot sto tisoč zavarovancev, ki imajo vse članske obveznosti in nobe-

Agencija za zavarovalni nadzor je decembra zače-la postopek za odvzem li-cence predsedniku upra-ve mag. Marjanu Jakliču.

nih pravic. Ker ti zavarovanci plačujejo premijo preko pod-jetij, j ih že pred tremi leti niso vkl juči l i v volitve za skupščino Vzajemne, ob koncu lanskega leta niso pre-jeli certifikata in tudi o pre-oblikovanju v delniško druž-bo ne bi mogl i odločati. S preoblikovanjem po zakonu o zavarovalništvu bi zaobšli tudi upravičenja države kot plačnice premije za vojne ve-terane in zavoda za zdrav-stveno zavarovanje kot usta-novitelja Vzajemne. Zavod je takrat prispeval ustanovitve-ni kapital, zagotovil prostore, kadre, zbirke podatkov „.

TRŽIČ

Sistemi TAB v prisilni poravnavi

Okrožno sodišče v Kranju je 5. januarja začelo postopek pri-silne poravnave za družbo Sistemi TAB, tehnološke rešitve in programsko svetovanje, Tržič. Za upravitelja poravnave je določilo Braneta GorŠeta iz Ljubljane, v upniški odbor pa je imenovalo Podružnico Karntner Sparkasse v Sloveniji, davč-ni urad, Abanko Vipa, Hypo leasing in Anito Bergant iz Trži-ča. Upniki imajo trideset dni časa za prijavo terjatev. C Z.

KRANJ

Nove cene storitev plačilnega prometa

V Deželni banki Slovenije veljajo od ponedeljka, i6. januarja, nove cene nadomestil za nekatere storitve plačilnega prome-ta za občane. Nadomestilo za plačilo posebne položnice znaša 225 tolarjev, za bančni nalog pa en odstotek od zneska oz. najmanj 225 tolarjev in največ i . ioo tolarjev. C. Z.

Občina Radovljica O B Č I N S K A U P R A V A

Gorenjska cesla 19. 4 2 4 0 Radovljica Tel.: 04/537-2300. fax: 04/5314-684, e-naslov: občina.radovljjca@rackMjica.si

Na podlagi 28. č lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8 / 03 . 58/03) , Obč ina Radovljica sklicuje

PROSTORSKO KONFERENCO. k i b o v p o n e d e l j e k , 2 3 . j a n u a r j a 2 0 0 6 , o b 13 . ur i v mal i se jn i sob i Ob č i n a Radov l j i ca . Go r en j s k a 19,

d rugo nadstropje , s o b a 26 .

Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave s p r e m e m b in dopo ln i tev Za z i d a l n ega nač r t a z a cen t ra lno

območ j e Radov l j i ce (predvsem v območju kareja "H" - ob srednji gostinski šoli).

Postopek priprave sprememb in dopolnitev Z N bo vodi la Obč ina Radovljica. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih zdru-ženj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo sprememb izvedbeno prostorskega akta.

Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zasto-pajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporoči la in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.

Bo r i s Marče t i č Direktor občinske uprave

Radovljica. 18.01.2006

Rcidio Tfigiciv ® Ffr l9 lQ/0ereAj/k« '^ f r r j 9IQMK 6oreAj/ke'

ftad« Triglav Jeseflic«. (Lo.o.. Ttg Toneu 6u<af|4 4.4270 Jesentoe STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89.8• Jesenice, lOI.S-KranjsItaGora. 101,1-Bohinj

Na podlagi Pravilnika za vrednotenje kulturnih programov v občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 31/05) župan občine Šenčur objavlja

JAVNI RAZPIS z a zb i r an j e p r e d l o g o v z a dode l i t e v s r ed s t e v

z a f i nanc i r an j e in s o f i n an c i r an j e p r o g r amov ku l tu rn ih d e j a vno s t i z a le to 2 0 0 6 , k i s e s o f i n anc i r a j o

iz p r o r a č u n a o b č i n e Š e n č u r

1. Naziv in sedež naročnika: Obč ina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4 2 0 8 Šenčur.

2. Predmet javnega razpisa in področja dejavnosti Kulturne dejavnosti, ki so predmet sofinanciranja:

• dejavnost registriranih kultumih društev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kurtumo dejavnost,

• kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske po-pulacije ter kulturna dejavnost študentov > vse le v delu. ki presega šolske vzgojnoizobraževalne programe.

• udeležba na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih. • izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kultumih de-

javnosti. • kulturne prireditve in akcije, • dnjgi programi, ki dokažejo vsebinsko upravičenost.

Sredstva za vzdrževanje in investicije v prostor za kulturno dejavnost in spomeniško varstvene akcije niso zajeta v vrednosti kultumih programov in niso predmet javnega razpisa.

3. Pogoji javnega razpisa Vk>ge na javni razpis lahko predložijo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• da imajo sedež v občini Šenčur ali izvajajo kulturno dejavnost na ot>-močju občine Šenčur.

• da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih. • da imajo pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti po zakonu

o dnjštvih. • da imajo urejeno evidenco o članstvu, • da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. • da imajo v občini Šenčur organizirano redno dejavnost, za katen^ so

registrirani.

Vk)ge na javni razpis morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • vsebuje vse predpisar^e obrazce In priloge.

Izpolnjevanje pogojev ugotavlja občinska uprava občine Šenčur, ki v do-govoru s Pododborom za kulturo izda pozive za dopolnitev nepopolnih vk>g. Po izteku roka za dopolnitev vlog občinska uprava popolne vloge posreduje Pododboru za kulturo, ki na podlagi pogojev in meril za vred-notenje programov pripravi pnedtog razdelitve sredstev, nepopolne vloge pa s sklepom zavrže.

4. Uporaba kriterijev Izbrani bodo tisti projekti, ki bodo v celoti izpolnjevali pogoje javnega raz-pisa. Pododbor za kulturo bo ustreznost vloge preverjal iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah in dnjgem pri-loženem nfiaterialu.

5. Obseg vseh razpoložljivih sredstev je 8.500.000.00 S(T.

6. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2006.

7. Rok za prijavo na javni razpis je 24 .02 . 2006

8. Dokumentacija javnega razpisa vsebuje: • besedilo javnega razpisa. • Pravilnik za vrednotenje kultumih programov v ot>čini Šenčur. • prijavni obrazec.

Razpisno dokumentacijo javnega razpisa lahko predlagatelji dvignejo v sprejemni pisami Ot^čine Šenčur. Dostopna pa je tudi na spletni strani občine Šenčur: www.sencur.st.

9. Oddaja in dostava vlog Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih prijavnih obrazcih, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih me-stih podpisana in ožigosana.

Vloge se oddajo osebno v sprejemni pisami ot>čine ali pošljejo na naslov: Občina Šenčur, Kranjska cesta 11. 4208 Šenčur, do 24. 02. 2006 oz. morajo biti najpozneje ta dan oddane na pošti kot priporočena pošiljka.

Vloga mora biti v zaprti kuverti in ustrezno označena. Na sprednji strani ovitka mora biti izpisano: "NE ODPIRAJ - PRUAVA NA JAVNI RAZPIS ZA KULTURO 2006!" Na hrbtni strani kuverte mora biti naveden nastov prijavitelja.

Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega razpisa.

10. Izločitev vlog po odpiranju Občinska uprava ot>čir>e Šenčur bo iz nadaljnjega postopka izbčila vse vloge, ki so:

• nepravočasne, • nepopolne, • jih ni vtožila upravičena oseba.

11. Dodatne informacije Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri ge. Bolka Vesni na Občini Šenčur, telefon: 04/25.19-110.

12. Obveščanje o izboru O izidu javnega razpisa bodo predlagatelji ot>veščeni do 31. 03. 2006. Z izvajalci programov bo občina sklenila pogodbo o sofinanciranju pro-gramov za leto 2006.

Župan Miro Koželj

22 KAŽIPOT, MALI OGLASI info(^g'glas.$i

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

KiJoWo n o&iivo spre. enamo pc »leloftu 0</20N<2-00. falsu W/20i-<M3 aJ« oictipo 1 v Kfan.u02 popoiri • 60OOned^jli inj irt i (}o ti 00 ure! Ctm09idsov m DonuOt)v i r no

JANEZ R O Z M A N S.P. - R O Z M A N BUS, L A N C O V O 91, 4240 RADOVLJICA. TE L : 04/53-15-249 Nakupovalni izleti • Trst 4.2. in S.2.; Lenti; 1.4.; Madžarske toplice 26.1. • 29. 1., 23.2 do 26.2. (pustovanje), 30. 3. - 5. 4. 2006; Arizona (Bosna) 2.4.

LOŠKI O D E R , K U L T U R N O D R U Š T V O LOŠKI ODER , SPODNJ I T R C 1 4 , 4 2 2 0 S K O F J A LOKA Sobota, 21. 1., ob 10. uri DEBELA REPA, gostuje Lutkovno-drams-ka skupina Vrtca Skofja Loka. S O B O T N A MATINEjA. za IZVEN '

O B V E S T I L A O D O G O D K I H O B J A V L J A M O V R U B R I K I

G L A S O V K A Ž I P O T B R E Z P L A Č N O S A M O E N K R A T .

PRIREDITVE

Matematični maraton na Ekonomski šoli

Kran j - V l e t o š n j e m Š o l s k e m le tu E k o n o m s k a š o l a K ' a n j

p raznu je 6o - l e t n i c o svo jega de lovan ja . V počas t i t ev tega ju-

b i le ja b o m o uč i te l j i m a t e m a t i k e o r g an i z i r a l i M a t e m a t i č n i

ma ra ton . Po teka l b o jutr i , v s obo t o . Zače l se bo ob 7.30 s

pr i javo ude l e žencev . Po k o n č a n e m m a r a t o n u bo s reče lov za

v s e di jake, ki b o d o vzt ra ja l i d o konca . Vsak d i jak bo t ako do-

bi l še i z ž r e b ano nag rado .

Tabor v Žireh Ž l r i - Z g o d o v i n s k o d r u š t vo T a b o r Ž i r i vab i v nede l jo , 22. ja-

nuar ja, ob 14. uri v Ga s i l s k i d o m , kjer bo p reds tav i t ev knj ige

z n a s l o v o m T a b o r v Ž i r e h . A v t o r j i s o č l an i d ru š t va . Pred-

stavi tev bo vod i l a M i ena M i k l a v č i č .

Srečanje planincev Lesce - P l a n i n s k o d r u š t vo Radov l j i c a o rgan i z i r a 28. januar ja

d r u ž a b n o s r e čan j e p l an i n cev in v o d n i k o v P D Radov l j i ca v

restavrac i j i C en t e r v Lescah o b 18. ur i .

Literarni večer s Sonjo Peternel Dovje - K U D Jaka Rab.č Dov je - Mo j s t r ana vabi danes , v petek,

ob :9. uri v ku l turn i d o m na Dov j em , na l i terarni večer z av-

tor ico Son jo Peternel o b i z idu n jene knjige z n a s l o v om Prvih

pet m inu t .

Dan poletov Besn i c a - Rekrea t i vno d r u š t v o Ro ko v r aČ i i z B e sn i c e vab i jo

na t r ad i c i ona l no š po r t n o p r i r ed i t ev " D a n po l e tov " , ki bo v

nede l jo ob 13. ur i na n j ihov i 200-dec in^etrsk i l e ta ln i c i v N o v i

vas i v Z go r n j i Besn i c i . V r s t a s m u č i n i p r edp i s ana !

16. smučarski tek po Logarski dolini Jutr i , v s o b o t o , 2 i . j a nua r j a , b o o b 12. ur i p r e d h o t e l o m

P lesn ik štart i 6 . s m u č a r s k e g a teka po Loga r s k i do l i n i . Prija-

va t e kmova l c ev bo na d a n t e kmovan j a v ho t e l u P lesn ik o d

9.30 d o n . 3 0 . P roge v d o l ž i n i 8 al i i 6 k i l ome t r o v poteka jo v

s p o d n j e m r a vn i n s kem de l u do l i ne .

Ustvarjalna delavnica za otroke B l e d - U s t v a r j a l n a d e l a v n i c a z a o t r o k e b o v Res t av ra c i j i

P a n o r a m v nede l j o od 14. d o 17. ure. V s t o p je p ros t .

IZLETI

Javorska krožna pot Kranj - P l an i n s ka sekc i ja D r u š t v a upoko j en cev Kranj vab i v

četrtek, 2. februar ja, na p o h o d p o javorsk i k r o žn i pot i . Z m e r -

no zah tevne hoje bo do 4 ure. A v t o b u s bo o b 8. ur i odpe l j a l

i z p r e d h o t e l a C r e i na . P r i j a v i t e se v d r u š t v e n i p i s a r n i d o

srede, i . februar ja .

V Terme Ptuj Kranj - D r u š t v o u p o k o j e n c e v K ran j vab i na kopa l n i iz let v

T e rme Ptuj. Izlet b o 15. februar ja , o d n o d p o s e b n e g a avto-

busa bo o b 7. ur i i zp red ho te l a C r e i na . Pr i jave z vp lač i l i spre-

j ema jo o d petka, 27. januar ja , da l je .

Pohod po Udinborštu Nak l o - P o h o d n i š k a sekc i ja pr i D U Na<lo o rgan i z i r a v torek,

24. januar ja , z o d h o d o m o b 13. ur i p o h o d po U d i n b o r š t u .

Zb i r a l i š č e bo pr i K u l t u r n em d o m u v Na k l em .

Pohod na Pokljuko Ž i r o vn i c a • P ohodno - p l a n i n s k a sekc i ja D ru š t va upoko j en cev

Ž i r o v n i c a vab i na z i m s k i p o h o d na Pok l juko . P o h o d bo v

torek, 24. j anuar ja . O d h o d a v t obu s a bo o b 8 .30 z a v t obu sne

pos ta je Begun je v se do Brega. N e z a h t e v n e z m e r n e hoje bo

za oko l i 3 ure . P r i j ave s p r e j e m a M i c i Legat, te l .: 0 4 0 / 7 3 7

562.

Na Viševnik Kran j - P D Iskra Kran j v sobo to , 4 . februar ja , vabi na z i m s k i

v z p o n na V i ševn i k . T u r a je v " n o r m a l n i h " r a zme rah z m e r n o

z a h t e v n a (od o p r e m e s o po t r ebne tud i de re ze in cep in ! ) ,

ho je bo z a o k r o g 5 ur. O d h o d s p o s e b n i m a v t o b u s o m i zp r ed

hote la C re i na v K ran ju bo ob 7. ur i . Pr i jave in d o d a t n e infor-

mac i j e : T a t j a n a 051-603475, e - p o š t a : t a t j a n a h r i b a r . i 3 @

g m a i l . c o m ; p i s a r n a d r u š t v a o b s r e d a h o d 17. d o 18. ure .

P o s l o vn i center P l an i na 3, Kranj.

OBVESTILA

Tečaj gorništva K r an j - P D Iskra K ran j vas v a b i na ž e t r a d i c i o n a l n i t e ča j

z i m s k e g a gorn iš tva , ki bo od 17. d o 19. februar ja v z a ve t i š ču

G R S na Krvavcu. Z b o r bo v petek, 17. februar ja, o b 15. ur i

p r ed n a k u p o v a l n i m c e n t r o m M e r c a t o r na P r i m s k o v e m v

Kran ju , s t ransk i v hod . Pr i jave in d o d a t n e in fo rmac i j e : Ma r -

j an Ruč iga j , p o t e l e f on 041 /350 204 , a l i e -nas lov : ruc iga -

jm@.vo l j a . n e t al i N i k o Ugr i ca , tel.: 041/734 0 4 9 al i p i s a rna

d ru š t va ob s r edah o d 17. d o i 8 . ure. P o s l o vn i cen te r P l an i na

3, Kranj .

Krvodajalska akcija Kran j - O b m o č n o zd ru žen j e Rde čega K r i ža Kranj obveš ča ,

d a bo r a zpo red o d h o d a a v t obu sov v L jub l j ano na Z a v o d z a

t r ans fu z i j s ko m e d i c i n o nas lednj i : danes , v petek, 20 . j anu-

arja: 7 . 0 0 • A P T r s t en i k - svoj p revoz ; 8 .30 - vse A P Z a l o g ;

l o . o o - A P Besn i ca ; petek, 27. januar ja : 6 .30 - A P S t r a ž i š če

p red pošto; 8 . 0 0 - A P Britof; 9 . 0 0 - G i m n a z i j a Kranj - A P

p red h o t e l o m C r e i n a K ran j ; i o . 30 - G i m n a z i j a Kranj - A P p red

h o t e l o m C re i na Kranj ; v torek, 31. j anuar ja : 6 .30 - v se A P

Kok r i c a - 50 krvodaja lcev; 8 . 0 0 - z a Cen t e r - A P p red h o t e l o m

C r e i n a Kranj; 9 . 0 0 - A P Predos l je ; 10.30 - P red KS Hu je , Ces -

ta 1. ma j a 5.

PREDAVANJA

Tečaj čudežev T r a t a • D ruš t vo N a r a v a Ško f ja Loka vab i v ponede l jek , 23.

j a n u a r j a , o b 16. u r i v G a s i l s k i d o m na T r a t o na T e č a j

č u de ž e v . P redavan je o Teča ju čudežev , n a j p o m e m b n e j š e m

d e l u s o d o b n e z a h o d n e d u h o v n e m i s l i , bo v o d i l a P o l o n a

Kov i č , prof., preva ja lka .

Osupljive najdbe Kran j - D ru š t vo pr i jate l jev Sv. p i s m a nada l ju je z n i z o m av-

d i o v i z u a l n i h p r e d a v a n j O s u p l j i v e n a j d b e v s t a r o d a v n i h

d e ž e l a h v H o t e l u C r e i n a Kranj. Jutr i , v sobo to , bo o b l o . ur i

p redavan je : Ra zm i š l j a n j e o ak tua lnos t i verske s v obode .

Nevarnosti cepljenja N a k l o - V V i ta cen t ru N a k l o v a m bo d a n e s o b 18.30 m a g . bi-

o l og i j e Kar in R i žne r govo r i l a o m o ž n i h po s l ed i c ah cep l jen ja .

Ko t zd rav i l ka , p r e d v s e m pa m a m a z i z ku šn j am i , bo pred-

stav i la de lovan je i m u n s k e g a s i s t ema , s t ranske u č i nke cep i v

in prepr i č l j i ve a r g u m e n t e prot i r u t i n s k e m u cep l jen ju .

Duhovnost našega vsakdana N a k l o - Janko JamŠek bo noco j ob 19. ur i v p redava ln i c i V i t a

cen t r a Nak l o v od i l ude l e žence na " Po t do las tne r e sn i ce in

s po znavan j e o s n o v n i h z akon i t o s t i s r e čnega ž iv l jen ja" .

KONCERTI

Koncert iz naših krajev P r e d d v o r - J u t r i , v s obo t o , 2 i . j anuar ja , o b 20 . uri b o v D o m u

k r a j a no v v P r e d d v o r u Kon ce r t i z n a š i h krajev. V s t o p n i c e

l ahko kup i te v tu r i s t i čn i pos l ova l n i c i jutr i , v sobo to , o d 9. d o

15. ure in v d vo r an i D o m a kra janov eno u ro pred k o n c e r t o m .

RAZSTAVE

Izpovedi Luka Markeža K o r o š k a Be la • V K u l t u r n e m h r a m u bo jutr i , v s obo t o , o b

19.30 o tvor i tev fo tog ra f ske razs tave fotograf i j Luke M a r k e ž a

z n a s l o v o m I zpoved i .

PREDSTAVE

Srečka Š e n č u r - G l e d a l i š č e Šenču r v s e z o n i 2 0 0 5 / 2 0 0 6 up r i z a r j a

i g ro z n a s l o v o m Srečka, k o m e d i j o v d veh dejanj ih , v s e pa je

p o v e z a n o z g l a v n i m d o b i t k o m l o m i l i j o n o v to la r jev . N a

p r ed s t a vo vab i j o jutri, v s o bo t o , o b 19. ur i v ku l tu rn i d o m Vi -

s o ko .

Čaj za dve B e s n i c a • D r a m s k a sekc i ja pr i D U So voden j vab i r a pred-

s t a v o k o m e d i j e T o n e t a Par t l j i ča Čaj z a dve . P reds tava bo

ju t r i , v s o b o t o , ob 19. u r i v d v o r a n i G a s i l s k e g a d o m a v

Besn i c i .

Barabe na kmetih S t r a ž i š če - D r a m s k a sekc i j a Ku l tu rnega d ru š t va i z Besn i c e

bo d ane s , v petek, i n jut r i , v s o bo t o , o b 19.30 up r i z o r i l a

k o m e d i j o V i n ka M o d e r n d o r f e r j a Barabe na kme t i h v d vo r an i

Šma r t i n s k ega d o m a v S t r a ž i š ču pri K ran ju .

KRATKE NOVICE

L U KOVICA

Enaindvajset ulic in dva trga

Preb i va l c i Lukov i ce , ki je b i la da leč naoko l i e d i n a obč ina , ki

še ni ime l a u l i čnega s i s t ema , so pred k ra t k im dob i l i o d l o č be

o u v edb i u l i č nega s i s t e m a in s p r e m e m b i h i š n i h števi lk in

na s l o vov . " Z a u vedbo u l i č nega s i s t ema s m o se od loč i l i , ker

s o b i le h i š n e Štev i lke d o s l e j r a z v r š č ene prece j neu re j eno .

Imena u l i c in trgov s m o do l o č i l i s kupa j z n a š i m i občan i , ki

s o s s v o j i m i p r e d l o g i l a h k o s o d e l o v a l i v j a vn i r a zp rav i ,

d o l ž i n o in r a zpo teg u l i c pa je do l o č i l a g eode t s k a uprava," je

na t i s k o vn i kon fe renc i p o j a s n i l l ukovšk i ž u p a n M a t e j Ko tn ik .

" T a k š n a ob l i ka n a m je b i la p r ep ro s t o všeč , hkrat i pa se bo

kraj ž e po teh tao l i cah loč i l o d d rug ih nase l i j v obč in i , kjer

u l i č nega s i s t e m a še ni ," je še poveda l ž u p a n in doda l , d a

b o d o u l i c e na j ve r j e t ne j e ž e p r i h o d n j e l e to u v e d i t u d i v

Šen t v i du in na Prevojah. L u kov čan i m o r a j o zda j v e n e m letu

s p r e m e n i t i v s e d o k u m e n t e in na h i šo names t i t i novo tab l i -

co , ki pa naj bo še leto dn i pr i t r jena ob star i . S t roške n o v i h

h i š n i h t ab l i c bo p revze l a o b č i n a , ki bo zan j e p lača la pr ib-

l i ž n o 7 0 0 t i sočakov , še enkra t t o l i ko pa j i h b o d o stale u l i č ne

tab le . M e d imen i u l i c s o na j pogos t e j š a l ed i n ska imena in

i m e n a p o m e m b n e j š i h o b č a n o v in z g o d o v i n s k i h o sebnos t i ,

d a pa se b o d o p r eb i v a l c i i n o b i s k o v a l c i k ra ja o b n o v e m

u l i č n e m s i s t e m u laže znaš l i , s o na ob č i n i i zda l i tud i n o vo

p a n o r a m s k o karto, z z e m l j e v i d o m ce l o tne o b č i n e in u l i c am i

v Lukov i c i .

m p P R O J E K T

Tel.: 04 20 43 200 G S M : 031 511 111

PRODAMO HI^E KRIŽE: nova samo&tojna hi$a. iso mi. parcela 400 ma. odlidna lokaci-ja. vredna ogleda. Cena: 40 MIO SIT. KRANJ: samostojna h la. 3x169 nu, K+P^N+M. I. SO. garaža, lahko dvo-družinska, dobra lokacija. Cena: 49 MIO SIT. STRAŽIŠČE PRI KRANJU: sannostoj-na hiia. 300 m2. parcela 980 ma. I. 19S0. K+P+M. odlična lokacija, sonč-na lega. lahko večdružinska, kvalitet-no grajena, izredno ohranjena, vred-na ogleda. Cena: 72 MIO SIT PRODAMO STANOVANJE MEDVODE: 46012. «no6obno, garaža. 1. nad.. I. 98. zastekljen

balkon, takoj vseljivo. Cena: 2- MiO SIT. PRODAMO ZEMIJIŠCE BRITOF: več parcel od 500-770 m2. sončne, ravne. CENA: 37.200 SlT/m2

BITNjE PRI KRANJU: prodamo več parcel, od $50-660 ma. super lokaci-ja. v bližini gozda, komunalno neure-jene. gradnja možna konec I. 2006. Ceia: 28.800 Srr/m2. KUPIMO STANOVANie KRANJ: in okolica kupimo eno- ali dvosobno stanovanje, sorčna lega. takojšnje plačilo. KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE: nujno kupimo dvo- ali trisobno stanovanje. KRANJ: okolica, kupimo tri- ali več-sobno stanovanje. KUPIMO HISO KRANJ in okolica: kupimo novejšo hišo. po možnosti nadstandardno. KRANJ: okolica, nujno kupimo en-odružinsko hišo do 4S MtO SIT.

www.mp'proiekt.s

LOTO Rezu l ta t i 6 . k roga -18 . i . 2 0 0 6

5, 6, 13,14, i 6 , 26, 30 in 25. S C D M I C C NI!

Lotko: o , 9, 2, 9, 5, 9. L O T K A N i !

P r edv i den i sk lad 7. k roga z a S e d m i c o je 88 .000 .OOO SIT

P r edv i den i sk lad 7. k roga z a L c t ko je 1 5 . 0 00 . 000 SIT

i ž ^ l K D Javni tf-.lad Republike Stovernje za > ullurr« (}0)®vnoso

0t>n»6ia lzpo$(av« KRANj. www. ckd- kran i. Iskd. si

SOBOTNA MATINEJA Gostuje: ZAPIK Ljubljana

ZGODBA NA GUMBE

Sobota, 7. januar 2005, ob 10. uri. v Prešernovem gledališču

G o r e n j s k i G l a s m v / f s « f v a i i f e s

RADOSTI ŽIVLJENJA (n/o@g-gfas.si 2 3

Česen B O R I S B E R G A N T

Česen je rast l ina za vse i n

p ro t i v s emu . M o r d a je n i

zdravstvene težave, na kate-

ro česen ne b i tako a l i druga-

če vplival, skupa j z bo lezni-

m i , k i se j i h c iv i l izaci ja boj i

kot v a m p i r glogovega kol ič-

ka. R a z en tega česen odga-

nja mars ika j . In mars ikoga.

Če sen nas greje, je h rana za

m r z l e dni . Pr i lega se skoraj

v s e m jedem - z e l en j avn im ,

š k r o bn im i n še posebej mes-

n i m .

Na jbo l j e je, če o l up l j ene

stroke sesek l jamo al i s t remo

v jed, t ik p reden j i h ponudi -

mo , vendar v n j i h včasih tek-

nejo tud i ce l i pečen i a l i ku-

han i stroki. Vsekako r pa ve-

lja, da je ko l i č ina česna v pre-

h r a n i s o r a z m e r n a z au ž i t i

k o U č i n i m e s a i n maščob .

Več . kot je teh na jed i ln iku,

kor istnejš i je na n j i h tud i če-

sen. V e l i k o česna. V e č i n a

česna na naš ih po l icah je na-

ravnost s iCitajskega. T a lep,

napet česen po m e s e c u a l i

dveh začne kal i t i i n še preveč

rad postane puhel, p lesniv i n

s p l oh zan ič . Do lgot ra jne jšo

obs to jnos t obeta d omača

vzgoja, al i pa k u p i m o sveže

pobran česen i n ga s am i po-

s u š imo na soncu ter ga nato

s h r a n i m o v h l a d n e m zrač-

n e m prostoru. Z ma l o sreče

pa boste domač česen dob i l i

tud i na t ržn icah. Č e pa tud i

to ne gre, kadar ko l i pač ku-

p i m o man j šo ko l i č i no kate-

rega ko l i (kitajskega) česna,

le glavice naj bodo čvrste.

Marinirana zelenjava s česnom

Zo 4 osebe potrebujemo: 6 paprik ali 2 jajčevca ali j buč-ke, lahko pa tudi vsakega malo, 2 žlici oljčnega olja, 6 strokov česna, 3 žlice jabolčne-ga kisa, 6 žlic ekstra deinškega oljčnega olja, sol.

Po l j ubno zelenjavo nareži-

te na rez ine i n le te z obeh

s t r an i popec i te na o l j č n e m

o l ju . Č e ste i zb ra l i papr i ko ,

jo še top lo o lupi te. Jabo l čn i

k is skupaj z ekstra d ev i š k im

o l j č n im o l j em i n na ko lobar-

je n a r e z an im č e s n o m zavri-

te ter prel i j te p reko poselje-

ne zelenjave. Postavite za ne-

kaj u r na h ladno, da se okus i

prepKjjijo.

Česnova juha

Za 4 osebe potrebujemo: 5 dag masla, j dag moke, 8 stro-kov česna, 1 / mesne juhe ali vode, J dl sladke smetane, 2 re-zini toasta sol, sesekljan peter-šilj.

Na s top l jenem m a s l u pre-

praž i te moko . P r eden poru-

m e n i , dodajte na ko lobar je

na rezan česen i n ko zad iš i ,

za l i j te z m e s n o j uho a l i

vodo. Juho dobro prevrite, jo

zaUjte s s l adko sme tano i n

posol ite. Rez in i toasta nare-

ž i te na kocke i n j ih v ponv i

h rus t l j avo zapec i te . J uho

razdel i te po k r o ž n i k i h i n jo

posujte s ko ckam i toasta ter

s sesek l jan im peteršUjem.

Ribji fileji s česnovim oljem

Za 5 oseb potrebujemo: 5 strokov česna, 8 žlic ekstra de-viškega oljčnega olja, 1 kg rib-jih JHejev (osliča, škarpene ali brancina), 2 žlici moke, sol, sveže mlet poper.

V ve l ik i ponv i segrejte olj-

čno olje i n v n j e m pr i n i z k i

temperatur i pet m i n u t praži-

te na ko lobar je na rezan če-

sen. Pazite, da v am česen he

p o t emn i , ke r bo pog ren i l .

M e d t e m po l jubne r ibje fileje

solite, popoprajte i n j ih pova-

ljajte v mok i . Česen poberite

i z olja i n v n j e m z obeh stra-

n i specite r ibje fileje. Pečene

ZELENO IN CVETOČE ICOR PAVLIČ

Trendovski nasadi lončnic v letu 2006

P r e d p r v i m i s p o m l a d a n -

s k i m i p r a z n i k i , k o t so va-

l en t i novo , 8. i n 25. m a r e c

i n ve l ika noč, je v L jub l j an i

po t eka l o i z o b r a ž e v a n j e za

v r t na r j e p o d v o d s t v o m n i -

z o z e m s k e floristke N i c k y

Ma rk s l ag , k i u č i tako l jub i -

telje ko t p ro fes iona lce , k i se

ukva r j a j o s c ve t j em , poka-

z a t i sveže i de j e i n nove

t rende a ranž i r an ja nasadov

l o n čn i c v deko i 'a t ivne poso-

de, k i so l ahko i z r a z l i č n i h

mater ia lov . Ke r ves čas po-

tu je i n z v e l i k i m navduše -

n j e m op r a v l j a svo j p o k l i c

ter š i r i z nan j e po sve tu i m a

t ud i ve l i ko posnemova l cev .

K o s a d i m o l on čn i c e v deko-

r a t i vne po sode , m o r a m o

upoštevat i zahteve rast l ine,

saj ž e l imo , da n a m Č im dl je

dob ro uspevajo. P o s k r b i m o

z a d renažo i n p rav i l en sub-

strat, posode, k i naj se uje-

ma j o z ob l i k o i n rast jo ras-

t l i ne i n d o d a m o dekorac i jo .

E n a k o d e ko r a c i j o l a h k o

u p o r a b i m o tako za l on čn i -

ce, ko t za r e z a n o cvet je, v

šopk i h .

S t e m je n a r e j e n v e l i k

u č i nek , če tako a r an ž i r ano

l o n č n i c o p o d a r i m o ko t da-

r i lo . Vede t i je treba tud i , v

k a k šno oko l je bo postavlje-

na posoda , saj se m o r a v

a m b i e n t d o b r o v k l j u č i t i .

Pouda rek l e tošn j i h dekora-

c i j so š o p k i za va lent inovo,

8. i n 25. ma re c i n z a ve l i ko

ribje fileje takoj postrezite z

h m o n o . Z r a ven se ze lo do-

bro poda svež k r u h i n pre-

pražena špinača.

Piščanec s pečenim česnom

Za 5 oseb potrebujemo: 1 piš-čanca težkega okrog },j kg, 40 strokov česna, 1 limono, 4 žlice oljčnega olja, 2 dl suhega bele-ga vina, sd, sveže mlet poper.

Česnove stroke o lupi te i n

j ih dve m i n u t i kuhajte v sla-

n e m kropu . P iščanca razde-

l i te na kose, ga posoUte i n

popoprajte ter ga s kožo nav-

z go r na lož i t e n a pekač.

O žm i t e l i m o n o i n soku pri-

mešajte o l jčno olje, belo v ino

i n kuhane stroke česna. S to

m a r i n a d o pre l i j te p i š čanca

i n ga pecite eno uro . V m e s

ga po potrebi prel i jte z ma lo

vode, da se v a m ne bo preveč

i z suš i l . Pečenega p i š čanca

razdel i te na krožn ike , ga ob-

lož i te s č e s n o v i m i s t rok i ,

prel i jte z omako, kd je nasta-

la m e d pečen jem i n postre-

z i te s p ire k r omp i r j em .

noč . Z a vsak p r a zn i k naj bo

r a s t l i n i dodana dekorac i ja ,

k i pove, za ka ter i p r a zn i k je

r a s t l i n a n a m e n j e n a , s r čk i ,

p i r h i ... Le tošn j i t r end i so:

z r ačnos t dekorac i j , ka r po-

m e n i , da se upo r ab l j a j o

svetle, bele i n p roso jne de-

korac i je , d r ug i t r end so na-

r avn i mate r i a l i i n nosta lg i -

ja, k i naj b i s pom in j a l a na

pretek le čase i n na t ophno

doma .

Z novo s tm i bodo počaka-

l i , le da m i n e n a j h u j š a

z i m a , ob p r v i h p o m l a d n i h

ž a r k i h pa bos te te novos t i

že l ahko naš l i v vseh več j i h

cent r ih , k i v a m n u d i j o cvet-

je i n l ončn i ce .

KUHARSKI RECEPTI Z A VAS IZBIRA DANICA D O L E N C

Tedenski jedilnik

Nede l j a - Kos i lo: kos tna č ista juha z rezanci , nadevano pu-

ranje s tegno in k romp i r iz pečice, ze l jna so lata s f i ž o l om in

ma jonezo , sme tanova rulada; Večer ja: tatarski biftek, opeče-

ni kruhki , k is le kumar ice .

Ponede l jek - Kos i lo : ze lenjavni ričet s koščk i suhega mesa ,

krofi; Večer ja: radič s k romp i r j em v solat i , hrenovke, čebul-

ni kruh.

To rek - Kos i lo : gobova juha s smetano , pečen p i ščanec s

k r omp i r j em in bučkami , rdeča pesa v solati; Večerja: zele-

njavna eno lončn i ca z makaron i , z orehi nadeta pečena ja-

bo lka.

S reda - Kos i lo: ohrov tova eno lončn i ca s kranjsko k lobaso,

so j ine polpete, k romp i r jeva so lata z bu čn im o l jem, vanil jev

p ud i n g z v l o žen im i mare l i cami in s tepeno smetano; Večer-

ja: po lenta s p a r m e z a n o m in parad i žn ikovo omako , mešana

solata.

Četr tek - Kos i lo : goveja juha z d rob t i nov im i cmočk i s kurji-

m i je t rc i in m a j a r o n o m , na čebu l i p opečena goved i na iz

juhe, jabo lčn i hren, radič s k romp i r j em; Večerja: š i rok i re-

z anc i s skuto, mešana so lata ali kompot .

Petek - Kos i lo: f i žo lova juha z r ibano kašo, osl ičevi f i lej i po

par iško, ze l jna so lata s k romp i r j em, banane in kivi v sadn i

kup i ; Večer ja: j abo l čna z l o ž enka po švedsko, vani l jev pu-

d ing.

Sobo ta - Kos i lo : juha iz gomo l j ne zelene, sv injsk i kotleti z

z i m s k o zelenjavo, matevž , endiv l ja v solati; Večerja: krom-

pir jevi svaljki s skuto v smetanov i omak i z gorgonzo lo , me-

šana solata, d o m a č e pecivo, sadn i čaj.

Jabolčna zloženka po švedsko

'.5 kg kiselkastih jabolk, naribano limonina lupinica, 1 žlica sladkorja, pol čajne skodelice surovega masla (10 do 15 dog), 1 skodelico sladkoija, 3 skodelice zdrobljenega prepečenca.

Jabolka o l up imo , j ih o č i s t imo pešč išč In nakrh l jamo. Tako

pr iprav l jena jabo lka skupaj z ž l i co s ladkor ja In ma l o nariba-

ne l imon i n e lup in ice ( lahko pa upo r ab imo tud i l imon i n iz-

v leček) n ade vamo v posodo , p r i l i j emo nekaj ž l i c vode in

z d u š i m o do mehkega. Pus t imo, da se jabo lka ma lce ohladi-

jo, na to j ih p re t l ač imo do mehkega ali s pa l i čn im meša l c em

z m i k s a m o v čežano . V večji ponv i r a zpus t imo mas lo , doda-

m o skode l i co s ladkor ja in mešamo , da se s ladkor lepo raz-

top i . Na t o p r ime š amo še v drobt ine zdrob l jen prepečenec

in m e d s ta ln im mešan jem p ra ž imo tako do lgo, da vse sku-

paj z l a to porjavi. V po sodo za narastke nadevamo najprej

t re t j i no p repečenčev ih d rob t i n ( lahko u p o r a b i m o tud i pl-

ško tne drobt ine, le po tem v z e m i m o ma lo manj s ladkorja),

nan j e p o r a z d e l i m o po l o v i c o j a bo l č n e čežane , s l ed i spe t

p last d robt in in čežana, na vrhu pa po ravnamo zadn jo tret-

j ino drobt in . Jabo lčno z l o ženko pe čemo v peč ic i p r ib l i žno

eno uro pri 120 d o 135 s top in jah C. P o n u d i m o vročo, z raven

pa po s t r e ž emo h laden vani l jev prel iv Iz vani l jevega pud inga.

P r i p rav imo ga tako, da s k u h a m o pud ing po navod i lu na za-

v i tku, le mleka d a m o še enkrat to l iko (namesto pol porabi-

m o cel liter mleka) In pos t r e žemo v vrču; vsak si svoj kos

z l o ženke po okusu pol i je s pud i ngom.

W W W . G O R E N J S K I C L A S . S I

Slemo Tlinlka(a okolico, ter£ Pogofl:

V. aU VI. stopnia aobrazbe ekonomske, poslovne ali organizacijske .smeri inalmani 2. leti i^kuSenj na podroiju trlenja (radijskega} ^(asiMOOD/ostonj

komunikativnost • samoiniciativnost • pogalalske sposobnosti • osebna urejenost - 2nanj»ilelazralunalnikom(oullooK iwfrf, enel, internet) - aktivno znaa/eangtelkeaa ali nemSkegoJetika

t • vmiiU izpit In lasten prevoz Ponujamo:

- delo v urejenem, dinamičnem In timskem okolju - razdeian m urejen sistem trSenla

ž^JtS PtoBini sistem osnovat slimuladla, z mtAtosijo visokih zasluikov možnost zaposlitve za nedoločen čas

^ -' mobiosl napredovanja

Prednost imajo samostojni podjetniki. Pri/ na nasloK RGomaMM, Stegne 21 c.llu!

24 MAL I OGLAS I myo@g-gJas .s i

Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 4213

Mali oglasi se sprejemajo: za objavo v petek -

v sredo do 13.30. in za objavo v tofek, do peika

do 14.00! Delovni od ponedeljka do peika

neprekinjeno od 7.-15. ure.

DvedIlsmofWvo rubriko

"Čisto v zadnjem hipu".

s to rubriko želimo pomagali na im bral-

cem. ki se jim res mudi nekaj prodati, kupi-

ti, najeti, oddati. Oglas za to mbriko lahko

oddate za torek v ponedeljek do osme ure

in za petek v ieinek prav tako do osme

ure. Cena oglasa je 2.050 SIT, je errotna in

ima največ 80 znakov - kupon ne velja. Za

nwle oglase po redni ceni oziroma na ku-

ponu pa sprejemamo za torek v petek do

druge ure in za petek v sredo do pol dveh.

n domplan dfu bA ZA n2onirioQ, ooptvniAninft, urtanisom m energetito. (I.d.

t m U 0 4 f / M 7 - 4 3 3

fe/.: 20 68 700

STANOVANjE PRODAMO Kranj. Vodovodni stolp, trisobno meJčansko stanovanje, pritličje, Iz-mere m m2, lasten vhod. centralno ogrevanje, visoki stropov), dve gara-ži, cca 250 mz vrta. leto Izgradnje 1946. cena 29,5 mio SIT; Bistrica pn TrliČu, dvosobno, v iz-meri 6o.12 mz, IX. nadstr.. leto iz-gradnjei976. cena 17.8 mio SIT • me-njamo tudi za Kranj (t S ali 1 S -t- ka-binet);

HISE • PRODAMO Železniki • enonadstropna vrstna, tloris 15,$ X 7.5 m. na parceli velikosti 262 m2. leto izgradnje 1987, CK. ga-raža. cena 39 mio SIT; bližina Cerkel) na Gorenjskem, pri-tlična. tlorisa 12X11 mz. na parceli 572 m2. staro 12 let, 39 mio SIT; Žifi, enonadstropna. tlorisa 12,$ m x 9 m. na parceli velikosti $50 m2. leto izgradnje 2001. cena 32 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI K O M P L E K S - P R O D A M O Poljanska dolina. 1 km od Gorenje vasi - gostiSče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 2.707 mz. skupaj s 5e 8.140 mz za-zidljive parcele z možnostjo dodatne gradnje apartmajev ali manjSih po-čitniških hiSic leto izgradnje od 1975 dalje postopoma, cena 168 mio. SIT; POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kranj. Planina Ml. v trgovskem centru Spar, I. nadstropje. 139.00 mz {last-na novogradnja), starost 3 leta. cena 31 mio SIT;

Škofja Loka; bližina hotela Transtu-rist; v HI- in IV. nadstropju - posa-mezna etaža 324 mz, dvigalo, cen-traino ogrevanje, leto izgradnje 197$, cena 182.500 SIT/mz; Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav, primerne za trgovino, banko ali po-dobno v skupni izmeri 552 mz, leto izgradnje 1978.87 mio SIT; Kranj, Zlato polje. 1. nadstr, v izmeri 54,20 mz. primerno za pisarne ali mirno dejavnost, leto izgradnje 1960, obnovljeno 1993, cena 18 mio SIT.

POSLOVNI PROSTOR - O D D A M O V NAJEM: Podnart. ob glavni cesti, pritličje, iz-mere 179 mz. leto izgradnje 1904, prenovljeno leta 2002. primerno za trgovino ali mirno obrt. najemnina 1800 SIT/mz + stroiki; SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZ-VODNE HALE • PRODAMO • NAjEM Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 112,5 SIT, možnost tudi najema - cena i mio SIT/mesec + stroški. Kranj, poslovno industrijska cona, v izmeri 1200 m2. viSina 3 m. parkiriš-če urejeno, leto izgradnje 1970, pre-novljeno 2003, cena 200 mio SIT; bližina Škofje Loke. na površini veli-kosti cca 14.000 mz. starost • po-stopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje po delih ali tudi najem), cena za nakup 650 mio SIT. najem 1.080 SfT/mz + stro-ški;

PARCELA • PRODAMO Kranjska Gora - Podkoren, izmere 2500 mz. cena 14.000 SIT/mz; PARCELA ZA VIKEND - PRODAMO: Paloviče • Bistrica nad TržiČem. v iz-meri 1.097 mz. cena 6.000 SIT/mz;

' c i i r ^ svETREd.0.0. SUr I I NMCMjcVA uliCA 1 2

4000 K«<M.j NEPREMiČriiriE T(L: 04/761!'000

REAL ESTATE 04/202fr.4H

Email: kfan}(g)svet-nepremičninc.si http://vAvw.svet-nepremičnine.si

STANOVANJA kupimo Kupimo več stanovanj različnih ve-likosti na Gorenjskem: v Kranju. Škofji Loki. Radovljkri. na Jesenicah, na Bledu, pa tudi v manjših ki^jih v okolid - Pred-dvonj. Certdjah. Lescah. TržiŠki Bistrici. Železnikih. Žireh... Stanovanje je lahko tudi starejše in potrebno obnove. V Sorlijevem nasdju nujno kupimo trisobno stanovanje za nam znano stranko. Lahko je menjava za enosobno stanovanje, prodamo

Loka - Frankovo tu: 71.30 mz. trisobno, 4. nad., nizek blok. 1. 61. balkon. CK plin. tel., kabelski internet domofon. Urejen blok. nova streha I. Z003, z X klet Vpisan v ZK. Cena 23.6 mio srr. Kranj • Cof. odreda: z-fz SS, 92,78 m2.1. 1976.10. nad., z balkona, prenovljeno, ZK urejena, takoj vseljivo. ( ^ a 25.5 mio SIT. Kranj • center trisobno, 118,2 m2. L 1875, obnovljeno 2001. terasa, vrt. Cena 29 mk> srr. Š k o ^ Loka • Podlubnik 62,56 mz, opremljeno dvosobno v 10. nad., I. 1978, nova okna in radiatorji, vpisano v ZK, prevzem takoj. Cena 20,5 mio SIT. Traič - Deteljica: dvoinp<^sobno. 1.1976, 9. nad., nova kopalnica in radiatorji, lep razgled. C ^ a 18 mio SIT. Kranj - Planina II: 56.42 mz, enosobno prec^no v dvosc^no, pritii^. 1.1981. kompletno obnovljeno, vredno ogWa, Cena 21 mio SfT. Golnik: 85,40 mz, I. 1950. tnsobno, 3. nad., renovirana kopalnica in v^. shramba. CK -elektrika, klet, drvamica. balkon. Cena 19,8 mio SIT. HISE prodamo Kranj • Bitnje: star^Ša hiša brez CK. I. 1939,283 mz parcele od tega stanovan-jske povriir>e okrog 150 m2, opremlje-na, dozidana dn,ramica in garaža. Cena 22,7 mio SIT.

Kranj - Primskovo: ob Zadružni in Je-lenčevi ulid sta na voljo še dve enoti manjših dvojčkov s po 120 m2, pod-kleteni dvojček s 155 m2 in samostojna enota s 160 m2 stanovanjske površine -vse grajeno do tretje, podaljšane fue. Parcele so velike od 255 do 561 m2. Cene od 39 do 60.9 mio SrT. Kupd ne plačajo provizije. ŽekznHd • Racovnik: 2 x cca 100 m2 -i-pritličje, (skladišče, pomožni prostori, pisarna, kurilnica, shramba, garaža, sušilnica). CK na olje. L 1980. Cena 25 mio srr. Kranj • JavomBc 1.1900. stara kme&a hiša, pod spomeniškim varstvom. 131 mz, parcela 997 m2. Cena 17 mio Srr. ZEMgiŠČE prodamo

Sveti Duh: stavbno. 974 m2, ob zelen-em pasu. Dovoljena so stanovanja, kmetije, proizv. dejavnosti, šport in rekreacija. Ravna, sončna. Cena 30,5 mio SfT. Gorenja vas • Podgora: 1709 mz, zazidljive parcele 1093 mz. 616 mz kmetijskega zemljišča. Urejen dostop, krasen razgled na okoliške hribe. Parcela je sončna. Cena 12.1 mio Srr. Podvtn > Možnje: 510 mz, sončna, ravna parcela pravilne oblike v območju lokacijskega načrta novega naselja enostanovanjskih hiš. Cena iz mio SIT POSLOVNI PROSTORI oddamo Šenčur • poslovna cona: 600 mz. lahko po delih, novogradnja, primer-no za mirno proizvodno dejavnost skladišče, fitness, pisame. r4eopreml-jeno, možne prilagoditve najemniku, parkirišča zagotovljena. Najemnina 2400 srr/m2. Senčun 100 m2, v 1. nad., v obrtni coni. namenjeni pisarniški dejavnosti, dokončani maja 2006. Možna je ure-ditev po željah najemnika. Cena naje-ma: 9.5 EUR/mz DDV + obratovaln stroški, prodamo

Hrastje: 400 m2, proizvodna dvo-rana, z garderobo, sanitarijami in pis-arno. CK na olje, v medetaži hlšniško stanovanje, podstrešje neizdelano Višina stropa 3,8 m, stropi leseni, pro-tipožarno izolirani, stene ojačane z betonskimi nosild. Parcela 760 mz Cena 84 mio SrT.

w w w . s v e t - n e p r e m i c n i n e . s

Mlinska ul. 1, Maribor. PE Tržič, Ste MarieAux Mineš 9 /a

Telefon: 592 59 49. 070/30 zo i i

BISTRICA PRI TR2IČU Prodamo: Stanovanje dvosobno 60 mz, 1.1976. 9./9 nad., obnovlje-no. CK, KTV, dva balkona, dvigalo. Cena: 18 MIO SIT. BLED Prodamo: Stanovanje dvosobno 52 mz, I. 1974, 2./4 nad. Cena: 481.080 SIT/mz. KRANJ - ŠENČUR Prodamo: Parcela zazidljiva 989 mz. Cena: 160 EUR/ mz. LANCOVO

Prodamo: Parcela zazidljiva 676 mz. Cena: 16.838 SIT/mz (70 /mz). LESCE Prodamo: poslovni prostori Prostori i x 66,95m2 po 1.720.07 EUR/m2 z garažnim boksom in 1 x 78.85 m2 po 1476.60 EUR/m2 v no-vem poslovnem centru. POSAVEC Prodamo: Parcela zazidljiva 1.421 mz z objektom pod spomeni-škim varstvom. Cena: 22 MIO STT TRŽIČ • Ravne Prodamo: Stanovanje trisobno 80 m2,1.1984, P/3 nad., CK. prenov-ljeno. Cena: 18.700.000 Sfr. TRŽIČ - Ravne Prodamo: Dvosobno stanovanje Prenovljeno, plinska CK, ZK • ureje-no, klet. drvarnica. Cena: 14 MIO SIT. KRANJ • STRAŽISČE Prodamo: Stanovanjska hiša Samostojna, 180 m2. 2 garaži, tera-sa. CK, 420 m2 zemlje. Cena: 39 MIO SIT. BISTRICA PRI NAKLEM Prodamo: Enostanovanjska hiša P-fM in delno podkletena. dve gara-ži. 1. 1985. no^a streha, parcela 33 mz. Cena: 33 MIO Srr. KRANJ • Planina I

Prodamo: Dvosobno atrijsko stano-vanje 54 mz. pritličje atrij • dve terasi, v ce-loti obnovljeno Cena: 21 MIO SIT. RADENCI Prodamo: Dvostanovanjska hiša. samo 500 m oddaljena od zdraviliš-ča. takoj vseljiva, z vrtom in pomož-nim objektom, Cena: po dogovoru. SKOFJA LOKA Prodamo: Dvosobno stanovanje v starem mestnem jedru, v 1. nads. meščanske hiše; delno obnovljeno, klet. drvarnica. Cena: 16,9 MIO SIT. BLED - Ribno Prodamo: Hiša potrebna adaptacije. 230 m2 stan. Površine. 450 m2 zem-ljišča. izjemna lokacija. Cena: 19 MIO srr. BREG PRI ŽIROVNICI Prodamo: HiŠa nadstandardna. nova 300 mz površine, podkletena. odlično izolirana, klima, balkoni. CK. terasa s tendo. tel.. KTV. garaža + gospodarsko poslopje 80 mz, par-cela 500m2. Cena: 43 MIO Srr.

www.oko-hi»a.sl

K.R. NEPREMIČNINE Lesce d.0.0., Begunjska 2 GSM: 041/436-544 Tel.: 04/ 53-17'46o

PRODAMO H l $ 0 : RADOVgiCA (VRBNJEJ: Na robu nase-lja prodamo 14 let staro hišo (dvojček) z zoo mz up. Površine + neizdelana mansarda 100 mz in klet. Parcela meri 357 mz. CENA: 50.000.000 SIT. PRODAMO PARCELO: RADOVgiCA: Parcela. 986 m2. primer-na tudi za posbvno stanovanjski objekt, končna. CENA: 19.200 Srr/m2. PRODAMO POSLOVNI PROSTOR: LESCE: Na odlični lokaciji prodamo poslovni objekt, cca. 200 m2 up. po-vršine v treh etažah, pripadajoče par-kirišče v izmeri 260 mz, starost 80 let, delno obnovljeno pred petimi leti. CENA: 42.000.000 SIT. LESCE: posiovno-proizvodni objekt, cca.

mz, bivša Veriga, višina od 3-6 m. starost 50 teL CENA 12.500.000 SIT. O D D A M O P O S L PROSTOR: RADOVgiCA: V centnj na odlični lokad-ji oddamo poslovni prostor v pritličju, velik cca. 60 m2. Primemo za fnzerski salon, pisarno, trgovino, agendjo... NAJ-EMNINA: 600 EUR/mes.

ww w. k r - n e p r e m i č n i n e , s

KsKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12, 4000 Kranj Tel. 04/20213 53.202 Z5 66

GSM 051/320700. Email; info(g)k3-kern.$i

POSLOVNI PROSTORI:

Oddamo: ŠENČUR • pisarne cca. 300 m2 v 1. nad., objekt star 1 leto. varovano, zunaj parkirišča, dvigalo, cena m i.9zo,oo SIT/mz. takoj na voljo. KRANJ • center: poslovni prostor 40.20 m2. obnovljen leta 1995 v pritličju objekta, možnost pokritja koriščenja veže in povečanje po-slovnega prostora, cena - 1 0 . 0 mio SIT.

KRANJ: pisarne 185 m2 v pritličju in 166 m2 v 1. nadstropju, ponovljene 2002, možnost parkiranja, najem-nina • 1.440.00 S I T / m 2 , tekoči stroški posebej. Prodamo:

BLED. poslovni prostor 24.35 m2 v 1. nad., star 16 let. za trgovino, pi-sarne. cena » iz,5 rtiio SIT. LJUBLJANA: lokal 20.70 mz v 1. nads.. star 12 let. za mirno dejav-nost, cena • 8,4 mio SIT. KRANJ • na Planini bistro v izmeri 74 m2, letnik 89. v lokalu je vsa oprema, cena - 360.000.00 srr/m2. HISE: Prodamo:

Gorje pri BLEDU: manjša hiša v IV. gradbeni fazi (fasada, okna In vra-ta). tloris hiše je 7,50 m in 9,90 m in ima klet, pritličje in mansardo. parcela 4 i z mz, last K 3 KERN d.0.0., cena • 38,5 mio SIT. BESNICA; hiša v III. gr. fazi, 55 mz v eni etaži, klet, pritličje in mansar-da. parcela 363 mz. mirna lokacija s pogledom na hribe, cena « 38,0 mio SfT.

KRANJ - smer Skofja Loka - bližina: hišo v III. gr. fazi. v pritličju 99 mz. mansarda 59 mz. p<>dstreha 35 m2. parcela 570 m2, cena « 38.5 mio SIT. MEDVODE: parcela 2142 m2 s hišo 8 X 9 m za nadomestno gradnjo, cena » 35.0 mio SIT. ŠENČUR: dvostanovanjsko hišo v podaljšani l i l. gradbeni fazi, na par-celi 1000 mz. Dobite jo za ugodnih 38,5 mio SIT. ŠENČUR: 36 let staro stanovanjsko hišo. vel. 8,5 m - H 4 m (klet. pritlič-je in mansarda). na parceli 630 mz, cena • 52,8 mio SIT. mirna lo-kacija. TRŽIČ, Pristava: pred 3 leti obnov-ljena vrstna končna hiša. na parceli 359 m2. cca. 70 ma v etaži, mirna lokacija, cena - 40.8 mio SIT. PODLJUBELJ: polovico nove stano vanjske hiše, klet 6 0 m2. pritličje 120 mz (kot štirisobno stanovanje), parcela 696 m2. cena - 33.6 mio SIT. Kmečka hiša v bližini RADOVLJICE, pred 2 0 leti obnovljena. 80 m2 v pritličju, enako v nadstropju in ena soba v podstrehi, hiša je podklete-na in ima vse priključke in je praz-na, cena - Z7.o mio SIT. ZEMLJIŠČA: Prodamo: Besnica: stavbna parcela 2.500 m2, c e n a « 21.600 SIT/m2. Britof Voge: stavbna parcela 550 m2. cena » 34.800 $ lT /m2. Radomlje: stavbna parcela 639 m2 s projekti in soglasji za priključke za 31.200.00 SIT/mz. BKnje - stavbna parcela 3.458 m2. možnost delitve, cena • 24.000.00 SIT/m2. Podbrezje stavbna parcela, ravna, kvadratna, vel . - 1.467 mz po 19.200.00 SIT/m2. STANOVANJA: Prodamo: KRANJ, mesto: dvosobno 77 m2 + podstreha, v 2. nad., obnova 1980, za 17.0 mio SIT.

KRANJ - mesto: dvosobno 74 m2 -t-podstreha, v 2.nad.. obnova 1980. za 14,0 mio SIT. KRANJ, Zlato polje: dvosobno 77 m2 v pritličju hiše 2 vrtom, priključ-ki ločeni, lastna CK na olje. za zi ,6 mio SIT.

KRANJ • Planina: dvosobno 65 mz. 1. nad./7 nad., letnik 1982, za zo.4 m«o SIT. RADOVLJICA, Gradnikova: dvosob-no 49 mz v pritličju/4 nad., obnova 2002. cena • 18.6 mio SIT. RADOVLJICA, Gradnikova: enosob-no 29.6 mz v 3. nad., obnova 2005. cena = 12.4 mio SIT.

www.k3-kern.s

GRADNJA ZA TRG. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA. VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO. POSREDOVANJE NEPREMIČNIN

ALPOOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1. 4240 Radovljica

Tel.: 04 537 45 00. 04 5J> 42 " e*poŠta: aIpdom<g>aIpdom.si

STANOVANJA PRODAMO RADOVgiCA: Prešernova ulica, 59.^ m2. dvosobno v pritličju, izgradnja 1 9 ^ , kopalnica wc, kabinet, dnevna s ^ a . kuhinja, klet. vsi priključki. C ^ : 23.500.000.00 SfT. BLED: Prodajamo nova stanovanja na eni najl^ših k)kadj na Bledu, na Triglavski cesti nad Zako. V večstanovanjski hiši. ki je naša nov(»radnja. je sedem stanovanj v velikosti 0071,51 do 126.70 m2 v štirih etažah, z balkoni ali terasami, s pogMorn na jezero. Zemljiško knjižno urejeno. Pro-stih še nekaj stanovanj. Cena: od 35.6z8.91z.00 do 54.890.36z.00 SIT (DDV je v ceni). Za podrobn^ši opis, fl> tografije In tlorise kliknite na www.alp-dom.si (novogradnje). STANOVANJE ODDAMO R A D O V g K ^ Cankaijeva ulica, 72 m2, večje dvosobno, zgomja etaža stano-vanjske hiše. izgradnja hiše 1941. pred-soba. kuhinja, dnevna soba, spalnica,

»alnica + NVC, klet, garaža, vrt, CK, te-m, KTV. opremljeno, takoj vseljivo.

oddamozai leto zmožnos^o podaljša-

nja. 3-mesečno predplačilo. Cena: 72.000.00 SIT mesečno + stroški. STANOVANJA KUPIMO Bl£D, LESCE IN RADOVgiCA 2 O K O -LICO: Za znane stranke kupimo več manjših stanovanj. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: pritli^e novega dela Trgovsko-poslovnega centra, 177 mz, za trgovsko, storitveno, izobraževalno ali sen^sno dejavnost, naša novogradnja. Cena: 53.100.000.00 SIT (brez DDV) www.tpc-!e^.si

LESCE: pritli^e novega dela Trgovsko-poslovnega centra. 97,21 mz. za trgov-sko, storitveno, izol^evalno ali servis-no dejavnost, naša novogradnja. Cena: Z9.»63.ooo,oo srr (brez DDV). www.tpc-iesce.si. LESCE: pritfičje novega dela Trgovsko-poslovnega centra. 78,96 mz. za trgov-sko, storitveno, izobraževalno ali servis-no dejavnost naša novogradnja. Cena: 23.688.000,00 SIT (brez DDV). www.tpc-k»sce.s

LESCE: pritli^e novega dela Trgovsko-poslovnega centra. 43.95 mz, za trgov-sko. st(»itveno. Izobraževalno ali servis-no dejavnost, naša novogradnja. Cena: 13.t85.000.00 SIT (brez DDV). www.tpc'lesce.si LESCE: medetaža novega dela Trgov-sko-posbvnega centra, 77,70 mz, za tr-govsko, storitveno. Izobraževalno ali servisno dejavnost naša novogradnja. Cena: 21445.200.00 SrT (brez DD>0. www.tpc-lesce.si LESCE: medetaža novega dela Trgov-sko-poslovnega centra. Z45.10 mz. za trgovsko, storitveno, izobr^evalno ali servisno dejavnost, naša novogradnja. Cena: 67.647-6OO,OO SR" (brez DD>0. www.tpc-lew.si LESCE: medetaža novega dela Trgov-sko-posiovnega centra, 107,85 mz, za tr-govsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost, naša riovogradnja. Cena: 29.766.600,00 Srr (brez DDV). svww.tpc-lesce.si. LESCE: medetaža novega dela Trgov-sko-poslovnega centra. ^ 0 5 ma, za tr-govsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost naša novogradnja. Cena: Z3473.8oo,oo SIT (brez DDV^, www.tpc-lesce.si LESCE: pr idig novega dela Trgovsko-poslovnega centra, vhod z Alpske ceste gostinski lokal. 15545 mz. naša novo-gradnja. Cena: 46.635.000,00 Srr (brez DDV). v/ww.tpc-lesa.si. LESCE- mansarda novega dela Trgov-sko-posk>vr>ega c«ntra. pisarniški pros-tor 104.05 m2. naša novo^adnja. Cena: 28.717-800.00 SIT (brez DDV).

tpc-lesce.si POSLOVNE PROSTORE ODDAMO ZAPUŽE: poslovni bbjekt. cca. 450 m2. klet in pritličje, Izgradnja 1996. opre-mljena jedilnica in kuhinja, garderoba, tuši. 10 telefonskih linij, vsi prikljudd, in-ternet. ISDN. ločeno ogrevanje, t r o f ^ i električni tok. dvigalo, parkima mesta, varovanje objekta, za različne dejavno-sti, oddamo za 5 let. Cena: 1440,00 Srr/mz mesečno + stroški. RADOVLJICA: 24 mz, (predprostor. sa-nitarije, pisama), 1. nadstropje stano-vanjske stavbe, leto izgradnje 1993 Cena: 48,000.00 SHT mesečno -»- stroški (3-mesečno predplačik)). RADOVLJICA ankat)eva, 20 mz, pisar na in sanitarije. 1. nadstropje, i z ^ n j a 1984, oddamo takoj, možen najem za dalj časa. Cena: 36.000.00 SIT mesečno + stroški (3-mesečno predplafite). POSESn PRODAMO POKgUKA: mešani gozd v velikost 15.973 mz. Cena: 7.000.000,00 Srr. Nudimo ugodno tn kv^itetno posredo-vanje pri rtakupu, prodaji in najemu ne-prcrničnin.

w w w . a l p d o m . s i

I N F - I N G , d.0.0., nepremičninska agencija

Sorlijeva 11. Kranj, pisarna za stranke: Jezerska c. 41. Kranj

lel.: 04/236-2730. mobitel.: 041/429-330

Prodan>o stanovanje: Jesenice, na plavžu, trisobno stanovanje 70 mz 11. nad. od iz-ih. Blok je star 30 let. Cena; 15.5 mirj. Sit Kranj, Sorlijevo naselje, trisobno stanovanje 72 mz v 5. nad. od 9-ih. Stanovanje je popolnoma adaptirano. 6k>k je star 35 let Vseljivo je s 1. sep-tembrom 2006. Cena: Z5 milj. Sit Kranj, Planina 1. z-fz stanovanje. 93 m2, v 10. nad. Od ii-ih. Btek je star 30 let. Stanovanje je obnovljeno. Cena: 25.5 milj. Sit

Lesce, dvosobno stanovanje v ve-likosti 68 mz v pritli^u 6-stanovanjske 100 let stare hiše. Stanovanje je bilo pred 10 leti adaptirano. Ima pripada-joče kletne prostore, garažo, kabelsko tv in internet. Cena: 15.5 milj. Sit Kranj, Planina I. trisobno stanovanje, 78 mz v 10. nad. Stanovanje je ob-novljeno. 6k)k je star 35 let. Cena: 24,5 milj. Sit Prodamo parcele:

P ^ c a pri Naklem, zazidljiva parcela v velikosti 3500 mz z možnostjo parceladje. Cena po mz je 24.000,00 Sit Zg. Brnik, prodamo zazidljivo parceb v velikosti 6000 mz z možnostjo parcelacije. Cena: 26400,00 Sit/m2. Zg. Bitnje, prodamo več zazidljivih parcel v velikosti 750 -850 mz. Komu-nallje so ob parceli. Cena: 28.800,00 Sit/ma.

Cerklje • Senturška gora, zazidljiva parcela v velikosti 1100 mz leži na nadm. višini 900 m v strmini v naselju Ambrož pod Krvavcem Ima lep raz-gled na Ljubljansko kotlino. Cena: 14400,00 Sit/m2. CeHdje • Senturika gora, prodamo zazidljivo parceb v velikosti 547 mz v strmini s pogledom proti Tuhinjski dolini. Cena: 12.000,00 Sit/rm. Cerklje • Apno, prodamo zazidljivo parceki v velikosti 57Z mz. Parcela sto-ji na ravnem terenu s pogledom proti Ljubljanski kotlini. Cena: 20400.00 Sit/m2. Begunje na Gorenjskem, prodamo zazidljivo parček) v velikosti 1600 mz in pripadajočo nezazidljivo v velikosti 800 mz. Parcela leži v hribu in se pro-daja kot celota ali v 2 delih. Cena za celoto znaša 25.000.000.00 Sit Žirovnica • Zavrinica, prodamo zazidljivo parček) v velikosti zooo mz. Parcela je ravna z rahlim nakk>nom. Možna je parceladja. Cena: z5.200.00 Sit/mz. Prodamo hiio:

Tržič • Kovor, hiša je stara 37 let Ima 100 mz dorisa v 3 etažah + polklet * podstreha. Poleg hiše stoji dodaten zi-dan objekt in drvamica. Pred hišo |e velik vrt. ki skupaj s stavbiščem ob-sega 500 m2. Cena: 38 milj. Sit Cerkfje - Dvorce, hiša atrijska, stara 13 let V pritli^u ima 136 mz tk>ri$a In je izdelano v ve^e trisobno stanovanje. Mansarda je neizdelana. Kletni pros-tori služIjo poslovnim dejavnostim. Parcela meri 572 mz in leži v mlmi okolid z odprtim po^edom. Cena: 39 milj. Sit

Šenčur - Luže, hiša je stara 25 let V pritličju ima izdelano štirisobno stanovanje na 110 mz tk)risa. Mansar-da je neizdelana. Hiši manjb fasada. Kletni prostori so uporabni kot pis-amiški in skladiščni z garažo. Parcela meri 550 mz. Cena: 36 milj. Sit Žirovnka - Doslovče, HiSa z gospo-darskim poslopjem je stara 100 let. ima 360 mz tlorisa in je princema za nadomestnogradnjo. Cela parčka ob-sega 680 mz in leži v vaškem jednj. Cena: iS milj. Sit

Žirovnica • Breg, prodamo na novo zgrajeno hišo s tlorisom 100 mz (K-t-P-fM) ter s prizidkom starejšega gospodarskega poslopja tlorisa 80 mz. Objekt stoji na parceli 500 mz. Cena: 42 milj. Sit Bleska Dobrava, prodamo Z5 let staro dvostanovanjsko hišo s 300 mz uporabne površine (K-fP-fM). Stoji na parceli 1300 mz, ki je delno v bregu, a z lepim razredom. Cena: 35 milj. Sit

Kranj, Druksvka, hiša - vrstna konč-na, stara 12 let, z i o m2 neto stanovanjske površine (K-^P+N) in neizdelana podstreha. Vsi prostori so bivalni. Pred hišo je 60 mz atrija, možen je dokup občinske zemlje. Cena: 49 milj. Sit.

Ljubljana • Rašica, hiša 300 mz (K-i-P-t-M). 200 m2 je bivalnih pros-torov, mansarda je neizdelana. Hiša je stara 14 let. Stoji na parceli 365 m2. Cena: 56 milj. Sit

w w w . i n f - i n g . s l

MALI OGLASI info@g-glas.si 2 5

gekko :rG]ekt! l e p r e m i č n i n e I

Bntof 79A, 4000 Kranj ^ info-ncp-lP OekKoprojcki.si 1

04 2341 9 9 9 I 031 67 40 3 3 i

PRODAMO STANOVANjA KRANJ - PIANINA1:92,78 mz. prosto-rno thsobno, L 76, lo./^o nadstropje, 2 balkona, o d l i ^ lokadja, vsa infi^struk-tura. Cena: 25.5 mk) SfT. SK0F|A LOKA - FRANKOVO NASE-g t 59.62 m2. dvosobno, nadstropje 7 /9. 92. delno obn. 2004. popolno-ma opremljeno, odlika lokadja. vsa in-frastruktura in phklju^. Cena: 28,5 mio SIT.

KUPIMO STANOVANJA KRANj: ve< o nunsardo ali neizddano podstrešje, nujno kupimo. KRANJ - VODOVODNI STOLP, Z U -TO POgE, PLANINA I: kupimo er>o- a!i dvosobrK) stanovanje, takojinje plačilo. KRANJ • OKOLICA: kupimo eno- ali dvosobno stanovanje, takojšnje pla6b. KRANJ • SORUjEVO NASEIJE: nujno kupimo dvo- ali trisobno stanovanje, ta-kojšnje ptačlo. PRODAMO HiSE CORIČE: dvostanovanjska hiša z go-stinskim lokalom, 400 m2 uporabne površine na parceli 900 m2.1.1900. po-trebno obnove, v e ^ parkirišče. Cena 79 mio SIT. KRANJ - CENTER: meščanska vila s 797 m2 uporabne površine na parceli 569 m2.1.1934. gradbeno v zelo dobrem stonju, potrebna inštaladjske obnove, vsi prikljudci, dvorišče, garaža za več av-tomc^ilov. Cena: 73,6 mk) SIT. SENCUR • LUŽE: 210 m2 n^ p^rcelt S4S m2,1.1980. brez fesade. znotraj delno obn. 2000. mlnno nas^je, neizdelana mansarda, garaža za dva avtomobila. Cena: 36 mk> SfT.

SUTNA: 250 m2 na parceli 555 m2, sončrta le^, 3. gradbena faza. modema zasnova, gesonda ogrevalni sistem, do-voljena poslovno • stanovanjska raba. Cena: 40 mio SIT. KUPIMO ZEMgiSČE BABNI VRT, POVLJE kupimo od 500 do 1.000 m2 zazidljivega zemljišča. Lahko tudi z gozdom, ODDAMO POSLOVNE PROSTORE ŠENČUR: 200 m2,1. 2004 odlična k>-kadja. vsa irrfrastnJttura, možnost več delov. Cena: 2.400 $IT/m2 z vsemi stroški.

^ N Č U R : 180 m2,1.1990. opremljeno za trgovinsko dejavnost, možnost preu-reditve. v centru vasi, lastno ve^e parki-rišče. Cena: 192.000 SfT/mesec

novogTAdnj*. «d*ptacije. nepremičnin«

venum..o Britof 43. 4000 Kranj ttL/hx: 04/a}4-3<>-50 gsmt 031/6S4-777 e-poita: lidija^vcnumji

PARCELE PRODAMO Zg. BKnje, prodamo parcele. El. in voda v bližini, ravne, sončne. Cena: 110 EUR/m2. STANOVANJA KUPIMO Kranj, za znane stranke kupimo eno> al) enoinpotsobna sunovanja v Kra-nju. Medvodah, Ško^i Loki ali Kam-niku in tri- ali štirisobna v Kranju. STANOVANJE PRODAMO $ko^a Loka, Frankovo naselje, eno* sobno stanovanje, 4/4. delno opre-mljeno. v novejšem, mirnem naselju, prodamo. Cena: 17.500.000,00 SIT.

1 NEPREMIČNINSKA DRUŽBA 2 PE Stritarjeva 5/II. Kranj ^ Tel.: 04/236 73 73 • S e-pošta: info@)fesst.si

ZA Z N A N E STRANKE VZAMEMO V PRODAJO VEC VRST STANOVANJ.

STANOVANJA PRODAMO: KRANJ • Gorenjskega odreda: sta-novanje z dvema kabinetoma, pre-delano v trisobno, X. nadstropje, v izmeri 92,78 m2,1 . izgradnje 1976. del opreme v ceni 25.500.000.00 SIT.

KRANJ • Cesta 1. maja: trisobno sta> novanje, X. nadstropje, v izmeri 78.00 m2. obnovljeno 2005, vselji-vo takoj, cena 24.500.000,00 SIT. KRANJ: dvosobno stanovanje, II. nadstropje. 60,30 m i + 6.23 klet, L izgradnje 1961, vsi priključki, vselji-vo julij 2006. cena 21.000.000.00 SIT.

BLED: garsonjera, v izmeri 17.90 m2. skupni deli 23.60 m2, cena 15.500.000.00 SIT. T R Ž I Č : petsobno stanovanje. II. nadstropje, v izmeri 154 mz, I. pre-nove 2000, nadstandardno, cena 28.000.000.00 SIT. TRŽIČ: dvoinpolsobno stanovanje, I. nadstropje. 55 m2, obnovljeno 2001, cena 14.000.000.00 SIT. HISE PRODAMO: RADOVLJICA: enostanovanjska hiša z možnostjo predelave v več-stanovanjsko hišo - cca 500 m2, pare. 948 m2, I. izgradnje 1981. cena 77.000.000,00 SIT. KRANJ - ŠENČUR: sodobno, nad-standardno hišo, 240 m2 bivalne površine, zgrajene I. 2001. zemljiš-ča 266 m2. cena 70.000.000,00 SIT. Ž IROVNICA: stanovanjska hiša, L izgradnje 2000. bivalne površine 200.00 m2, klet 100 m2, na parceli 450 m2 z gospodarskim poslop-jem, cena 43.000.000,00 SIT. O D D A M O V NAJEM: KRANJ -Valjavčeva ulica: dvosobno stanovanje v pritličju. 52 m2, I. iz-gradnje 1968, delno opremljeno, najemnina 84.000.00 SIT -f stroški, varščina.

KRANJ - okolica: trisobno mansard-no stanovanje, 165 m2, dva balko-na, opremljeno. I. izgradnje 2004. najemnina 156.000,00 SIT s stro-ški. razen za telefon, varščina. KRANJ - Planina III: garsonjera, II. nadstropje, 32 mz. opremljena, vseljiva takoj, najemnina 55.000,00 SIT dvomesečna vnaprej, varšči-na, vseljiva takoj. RADOVLJICA: obnovljena enodru-žinska hiša. v izmeri 150 mz z vr-tom. I. izgradnje 1955. najemnina 72.000,00 S I T / i m e s e c •*• stroški, pogoj starejši par brez otrok. ŠENČUR: mansardno stanovanje, 65 ,m2.1. izgradnje 1998, najemnina 65.000.00 SIT/1 mesec, varščina, vseljivo takoj. GOSTINSKI LOKAL TRŽIČ - Deteljica: gostinski lokal z opremo, 123 m2. cena 22.000.000.00 SIT. KRANJ: diskoteka v obratovanju, 330 m2, pogoj odkup opreme, naj-emnina 2.000.00 EUR + stroški.

www.fesst .s i

cs Corona, d.d., Reteče 4, 4220 Ško^a Loka,

vabi interesente za

NAJEM ali NAKUP POSLOVNIH PROSTOROV

pisarniških, proizvodnih, skladiščnih, primernih tudi za večje poslovne dejavnosti.

Za dodatne informacije in dogovor o ogledu lahko pokličete na GSM 041 271 471.

I T D N E P R E M I Č N I N E , d.o.o.

MAISTROV TRG 7. 4000 KRANJ

TEL; 04^23-81-120. 04/23-66-670

041/755-296, 040/204-661 , 0 4 1 / 9 0 0 - 0 0 9

e-poSta: ltd.nepremicnlne(g> siol.net www.itd-plus.st

l U I

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

T T ^ . • RAVNE, stanovar^ 45 m2. v ce-toti adap 1.05. n o « oprema. CK. KTV. ba^ kon,po16.uri. S 0 3 1 / 4 3 & 0 2 3 noocasb

TRISOBNO, stan . Tržič. 78 m2.1. nad. večstanovanjske stare^ hise. brez CK. plin pred hišo. bližina avtobusne pos., ZD in mestnega jedra, pripadajoča klet 2 prostora, drvarnica in \fft. « 0 3 1 / 5 7 1 -781 .041 /589-943 00002«

ODDAM

GARSONJERO, za daljši čas. na Pla-nini II, pritličje, ostalo po dogovoai. « 0 3 1 / 5 0 6 - 6 7 3 . 0 4 1 / 9 6 7 . 9 6 0 6000««3

ENOSOBNO. stanovanje v Kranju, od 16, do 19. ure, 8 040/600-221«oo(>44r

ENOSOBNO. opremljono stanovanje na GoMoj pri « 040/633-74860om6;

ENOSOBNO. stanovanje, opremljeno v PodlubniKu v Škofji Loki. za daljše obdobje. « 0 4 1 / 6 3 2 - 5 7 7 ®ooo&3»

E N O S O B N O . opremifeno stanovanj 45 2 v Šenčurju, ugodno, « 0 4 0 / 7 9 5 - 6 0 2 «OOOM«

O P R E M U E N O . stanovanje 34 m2. « 041 /446-567

TRI INPOLSOBNO. stanovanje. 944 m2, v celoti opremljeno. Planina II. cena 85.000 SIT/mes.. vseljivo takoj. » 0 4 1 / 4 2 6 - ^ 9 8 60004SO

NAJAMEM

KRANJ-ŠK.LOKA.enosobnooprem|eno z ti^^onom, poseben vtx)d do 50,000 STT 6če par sredijh iet za najmanj 5 tet. brez posrednika.« 040/992-125 eocceea

ALI KUPIM, dvosobno stanovanje v Lescah ali Radovljiciin bližnji okolici, 9 0 5 1 / 3 0 3 - 2 9 1 «00063«

STANOVANJE, lahko starejša hiša, cca 60 m2 od Kranja do Škofje Loke. « 0 4 0 / 8 3 0 - 9 0 1 600043?

HIŠE PRODAM

HIŠO. z gospodarskim poslopjem v Britofu. v izmeri 1356 m2, lepa lokaci-ja, « 0 4 0 / 5 3 7 - 3 8 7 m»o«4

HIŠO. III, gr faza. 120 m2 v eni etaži, klet. pritličje in mansarda. par. 1000 m2. « 04/514-60-52 AOOOSOO

KRANJ. Orulovka. novo naselje, konč-na vrstna, 2 1 0 m2 stanovanjske in po-slovne povr.. V 040/845-883 6ooo«e4

STAREJŠO HtŠO. takoj vsel j i , z vrtom v bteiniPodfBfta. « 0 4 1 / 2 0 9 0 6 6 eea«i

STRAŽIŠČE, lepa lokacija na robu na-selja prodamo 2 stanovanjski hiši, III. gr. faza 2 2 0 m2. parcela 500 m2. 9 031/676-464 eooos??

KUPIM

HIŠO, tudi d v o ^ ali zazidljivo parček) od 450 do 600 m2 v Kranju oz. okolid. Možna menjava za stanovanje, « 041/596-015 600MIB

POSESTI KUPIM

NA LOKACUI, VimDaše • Sv. Duh ku-pim od 4 5 0 do 550 m2 zazidljive par-cele, « 041 / 3 5 8 - 0 5 2 60oo47r

GOZD. na območju Selške doline ali Jelovice, 9 0 4 1 / 9 4 2 - 0 1 5 SOOOM7

NAJAMEM

K M E T I J S K O Z E M U l Š Č E . relacija Šenčur - Preddvor ali kupim, 9 0 4 0 / 9 9 1 - 2 8 6 6ooos24

GARAŽE ODDAM

GARAŽO, v tripleksu za nebotičnikom, pritličje. 9 041 /895-648 eooo46«

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

ODKUP IN PRODAJA, od I. 97 da«e. pta-ak> v GOTOVINI. Uredimo prenos lastni-štva. Adria avto. partizanska 1. Škofja Loka (bivša vojašnica). www.raziskova-(ec.com/ddriaavto. 9 04/61-54-148, 041/632-577. adria.auto@siol.ne( »oo&ao

ODKUP. PRODAJA, PREPISI, rabljenih vorf. gotovinsko plačito. Avto Kranj, d.o.o., Kranj. Savska 3 4 . Kranj. 9 0 4 / 2 0 - 1 M 1 3 .

0 4 1 / 7 0 7 - 1 4 5 . 0 3 1 / 2 3 1 - 3 5 8 5 i ? 3 «

CITROEN AX. I. 97. 5 vrat. lepo ohra-njen. možno plačilo na položnice. Av-tomaš. d.o.o., Češnjevek 22. Cerklje. 9 0 3 1 / 4 9 0 - 0 1 2 6000580

CTTROEN XSARA 1.6 SX, L 99. 90.000 Km, 1. lastnik, vsa rTX>žna oprerT . zelo ugodno, a 041/39&674

DAEVVOO LANOS, I. 98. 78.000 km. kovinsko modre barve. 3 vrata. reg. do 9/06. možna menjava, 9 031/377-001

60CO*d6

Bratov PraproCnik 10 4202 Naklo Tet 04/25 76 052

PE Krdni&ka cesta 22 4202 Nakto

PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmatike in platišča, - amortizerji wMK>£r. hitri servis vozi - avtooptika, vse za podvozje vozil. - izpušni sistemi, katalizatorji.

http://www.agqantar.s

FIAT STILO MULTIVVAGON 1 .6 dina-mic. 2 5 . 7 0 0 km. L 6 / 0 3 . srebrna bar-va, 1. lastnik, dodatna oprema, cena po dogovoru. 9 0 4 / 2 8 7 - 2 0 ^ ) 0 . 0 4 1 / 7 7 4 - 3 0 1 eoooM?

FIAT PUhfTO 1.6 90 GUC. I. 95, 65 KM. servo, el. paket, CZ, reg. do 3 / 0 6 . cena: 240.000.00 SIT. 9 0 4 1 / 3 5 6 - 1 5 8 B000443

FIAT TIPO. I. 89. neregistriran, celega ali po delih. 8 0 3 1 / 3 6 7 - 4 0 8 eooo*^

FORD FIESTA 1 . 3 . I. 01. 5 vrat. 1. lastnik. 30.000 km, servisna knjiga, možnost plačila na položnice. Avto-maš. d.o.o.. Češnjevek.22. Cerklje, 9 0 3 1 / 4 9 0 - 0 1 2 6000587

FORD MODEO 2.0 karavan, I. 97. termo modre t»ve. reg 10/06. cena po dogcNO-ru. n(><e zimske gifne. dodam letne, po 15. u r i , « 0 4 1 / 5 7 0 « 3 6 0000479

FORD ESCORT. I. 91. v zelo dobrem stanju, cena po dogovoru, 9 0 4 0 / 5 3 1 - 5 0 5 60C04M

FORD FIESTA 1.3 SXI, I. 93. 1. last-nik, 5 vrat. cena: 150.000.00 SIT, 9 0 5 1 / 4 1 0 - 9 3 7 flooosofi

KIA PRIDE, I. 99, 45.000 km, servis-na knjiga. 5 vrat. registriran, 9 040/614-630 6000539

LADA SAMARA 1.5. I. 94, 65 .000 km, vlečna kljuka, cena: 30.000.00 SFT. « 0 4 / 5 1 9 - 7 0 - 1 6 «000470

MITSUBISHI PAJERO 2 . 5 TDI, I. 98, 113.000 km, odlično ohranjen, ser. knji-ga, servisiran, « 041 /256-910 6000W&

OPEL OMEGA karavan 2 . 0 I. 1. 96. vsa oprema, cena: 460.000.00 SfT, « 0 3 1 / 2 6 5 - 2 4 2 dooos^

OPEL ZAFIRA 1.8 . 1 6 V , 85.000 km. elegance, t. 4/00, kupljena v SLO. ne-karamtjoliran. a 040/352-095eoooies

PEUGEOT 2 0 6 1 .4, L 00. 1. lastnik, servisna knjiga, možno plačilo na pol-ožnice, Avtomaš. d.o.o., Češnjevek 2 2 . Cerklje. « 0 3 1 / 4 9 0 0 1 2 eooo&ai

PEUGEOT 206, 28.000 km, stv tri leta n pol. lepo oTvanjen,« 041/603-247 eooo»3

PEUGEOT 306, break 1 4 . servo vo-(an, lepo ohranjen, možrtost plačila na položnice. Avtomaš, d.o.o.. Češnjevek 22. Cerklje. « 0 3 1 / 4 9 0 - 0 1 2 eoooss?

P E U G E O T 3 0 7 karavan, I. 03. 70.000 km. sive kov. barve. « 04/252-68-60. 0 4 1 / 8 1 6 - 5 2 8 6000482

R A B U E N A VOZILA, takojšen odkup -prodaja - financiranje! Več na vwM.ron-do-trade.si, Rondo trade d.o.o., Kidriče-va 51. Šk. Loka. « 0 4 0 / 9 4 2 - 9 1 2 . 041 /942-912 S)»S8

RENAULT 1 9 1.4, I. 95. lepo ohra-njen. Avtomaš. d.o.o., Češnjevek 2 2 . Cerklje. « 0 3 1 / 4 9 0 0 1 2 eooosaa

RENAULT CLIO 1 . 2 . I. 98, cena 490.000 SIT, kredU na položnice. Av-tomaš. d.o.o.. Češnjevek 2 2 , Cerklje, « 0 3 1 / 4 9 0 0 1 2 doooM4

RENAULT TWINGO. ). 88. 1. tastnik, servisna knjiga, možno plačilo na pol-ožnice. Avtomaš. d.o.o.. Češnjevek 22. Cerklje. « 0 3 1 / 4 9 0 - 0 1 2 eoooses

ROVER 2000.1.98. dobro ohrani^. Blaz-nkStane.Srakovlell.Kraf^ oooo«3

SEAT TOLEDO 1.9 TDI. 25.000 km. 1 1 0 KS. srebrn, servisiran, garažiran. cena: 3.190.000,00 SIT. « 0 3 1 / 2 2 5 -870 0000406

SUZUKI SVVIFT 1.3. I. 0 2 . 56.000 km. nJeče barve, « 0 4 / 2 5 5 - 1 8 - 5 9 , 0 3 1 / 5 4 4 - 9 0 2 oooosm

ŠKODA FAVORIT. I. 93. odično o h r ^ . 1. lastnik, reg. do 8/06. cena: 50.000,00 Sn*. « 041/849-733 eooote?

VOLKSWAGEN POLO. classic 1 .4.1 . 98. servo volan. 1. lastnik, možnost plačila na položnice, Avtomaš, d.o.o.. Češnjevek 2 2 . Cerklje. « 0 3 1 / 4 9 0 -0 1 2 eocose«

VW PASSAT 1.9 TDI. I. 00. 86 KW. sv. modre kov. barve, odlično ohra-njen. 1. lastnik, kupljen v SLO. 8 0 3 1 / 5 0 6 - 6 7 3 eooo4W

KUPIM

CITROEN SAXO 1.0. ali 1.1 od 1. last-nika. « 0 4 1 / 7 1 8 - 8 5 6

OSEBNO VOZILO, od 1. 9 5 dalje, lah-ko poškodovano ah v okvari kupim za gotovino. « 0 3 1 / 8 4 3 - 9 6 5 512273

PODARIM

VW H R O Š Č 1 2 0 0 . odlično ohranjen, ličanje. montaža Je vaše delo, « 0 4 0 / 4 3 1 - 6 3 4 &ooo6i»

MOTORNA KOLESA PRODAM

MOTOR M E R C E D E S 2 0 0 D TIP 115. obnovljen, cena 50.000 SIT, « 0 3 1 / 5 4 2 - 9 9 3 6000sr4

AVTOPELI IN OPREMA PRODAM

LETNE GUME, Mak)ya 1 6 5 / 6 5 R14. I. 1 0 / 0 3 . cena 20.000 SfT 4 kom. « 0 4 0 / 3 2 5 - 1 0 8 «>0040?

KARAMBOLIRANA VOZILA KUPIM

POŠKODOVANO VOZILO, tudi total-ka - ponujam na^eč, takojšen odkup, prevoz. « 0 3 1 / 7 7 0 - 8 3 3 5i?3«o

TEHNIKA PRODAM

RAČUNALNIK PENTIUM 133. 2 mor h torjem. tipkovnico, miško, tiskalnikom, zvočniki, 1 5 . 0 0 0 SIT, « 0 4 1 / 2 1 4 - 5 0 0

0000509

AVTORADIO, kasetar Sharp z zvočni-k i , « 0 4 0 / 9 5 1 - 2 3 3 600046!

STROJI IN ORODJA PRODAM

APARAT ZA Č I Š Č E N J E VODE, ki jo očisti virusov, bakterij, organ, in anor-gan. nečistoč. « 041/448-14960005n

FORMATNO Ž A G O . S C M SI 16 N. VOZ 3 , 2 m in rezkar S C M T 1 3 0 s pre-čnim vozom za izdelavo čepov. « 041 /50-88-36 eoooa«

KUPIM

MIZARSKO, tračno žago. lažje izved-be. « 0 4 / 2 3 3 - 2 9 - 9 3 ftooos42

GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM

BUKOVE DESKE. deb. 25-40 mm. « 0 4 1 / 3 5 - 8 0 - 3 0 6000544

S U H E HRASTOVE, in smrekove de-ske, deb. 2, 3. 5 cm. borov opaž in suhe butare, « 04/25^22-642

KUPIM

ODKUPUJEMO, vseh vrst hlodovine, celulozni les smreke in jelke, goli listav-cev ter kostanjeve drogove, dop.. « 0 4 / 5 1 - 3 0 - 3 4 1 «00046$

STAVBNO POHIŠTVO PRODAM

NOTRANJA VRATNA KRILA. šir. 65. 7 5 In 85 cm, cena 5.000 SIT/kom. « 0 4 1 / 7 2 3 - 7 9 3

KURIVO PRODAM

DRVA. smrekova, cuho, ccno 7.000 SIT. « 0 4 1 / 7 1 8 - 0 1 9 8000434

DRVA, suha. mešana, meterska. slab-še kvalitete po 5 .000 Srr /m3. « 0 4 / 5 1 4 - 1 1 - 1 4 0OOOS5I

SUHA. bukova drva. « 0 4 / 2 5 - 6 5 -830 6OOOM1

UGODNO PRODAM, lesne brikete za kurjavo. « 0 4 / 5 3 - 3 1 - 6 4 8 , 0 4 0 / 8 8 -74-25 sooo4e3

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM

TROSED-CIc. 155vzn)etr^.kupljenleta 2000. mato rab*eo. cena 25.000 SfT. « 04/53-14-890.041/813«)4 «xw»4

KUPIM

KUHINJO, manjšo, omarico za čevlje in zamrzovalno skrinjo. « 0 5 1 / 3 1 1 -1 8 0 6000546

PODARIM

DNEVNO OMARO, « 0 4 / 2 7 - 5 9 - 3 0 2 eooo4M)

GOSPODINJSKI APARATI PRODAM

HLADILNIK. Končar, star 6 let prodam ali zamenjam za barvni TV. cena 15.000 SIT. « 0 3 1 / 2 2 5 - 8 7 0

POMIVALNI STROJ, Bosch. šest pro-gramov. cena 45.000 SIT. « 0 4 / 2 5 -3 5 - 5 4 0 6000490

PRALNI S T R O J . Gorenje ter sušilni Stroj Gorenje. « 041 /878-494 «ooo&4«

TRI P L I N S K E J E K L E N K E . 1 0 kg in eno jeklenko 3 0 kg. « 0 4 / 5 7 2 - 3 4 - 2 7

600060?

KUPIM

Š T E D I L N I K , na trda goriva, « 0 4 1 / 9 6 0 - 2 1 1 eooosre

PODARIM

PRALNI STROJ, potreben manjšega popravila. « 0 5 1 / 4 2 - 7 5 - 7 6 6000S7b

OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM

ZA SIMBOLIČNO CENO. prodam ter-moakumulacijsko peč 3 KW, « 0 4 / 5 3 1 - 8 6 - 7 0 woo5M

VRTNA OPREMA PRODAM

O K R A S N I K O Z O L E C , ročno izdelan 2 .5x2 m. « 031 / 7 0 4 - 4 5 8 6OOO570

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

D E K U Š K E . in deške drsalke s čevlji, ugodno. « 04/57-44-659 «0004S?

SNEŽNO DESKO, rabljeno do). 200 cm. 360stopinfsko.« 0 4 1 / 5 0 ^ 6 8 eoittJS

HOBI PRODAM

BANKOVCE. S F R J In ZRJ ter telefon-ske kanice. « 0 4 / 2 3 3 - 1 5 - 9 3 600054&

PODARIM

VINIL. gramofonske ptošče. 04-09

0 4 / 2 3 3 -

6000440

KNJIGE, PUBLIKACIJE KUPIM

KNJIGE, rabljene in starejše kupim. 9 0 3 1 / 4 7 0 - 5 2 5 5.2192

OBLAČILA PRODAM

UGODNO PRODAM, ženske boete, dvoj-ne, v B č b ^ . « 04/531-52-04 40004»

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

GLADKODLAKIPRINAŠALCI, mladiči z rodovnikom, črni in rjavi, pazimo tudi v a i e hišf>e iivali. « 0 4 / 6 9 5 - 7 7 . 1 4 . 0 3 1 / 3 8 9 - 1 8 1 6000458

V ZAČETKIU. meseca februaf)a bomno imeli za oddajo češkoslovaške volčiake z rodovnikom.« 031/646-903 «000476

ZLATI PRINAŠALO, vrtiunsko legk), po-tonva očeta Chrt2lyn chronceBor - medna-rodni poiok v lepotic mame LomiarCrystal star - op(»4eni reševalni delovni Ep«, na vo-

v febmanu, « 041/786-232 eooo37&

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

KUHINJO, novo. nerabljeno, v barvi češnje. « 0 3 1 / 7 1 5 - 2 8 0 eooosi6

4-VRETENSKI. paiekSIP. šir 4.6m. z hdrjv-Knim Angom. « 031/480^66 6ceo449

CEPILNIK DRV. na sveder, Podbrezje 67. « 04/533-00-51 eooosro

26 MAL I OGLAS I , ZAHVALE info@g-glas.si

INKUBATOR, za valjenie piščancev. 1000 jajc. primeren tudi kot sušiinik zelišč. 9 041 /347-341 eooosia

PLUG. za sneg. 051/340-723 «K>00»&9

KUPIM

C I S T E R N O , za gnojnico 2 0 0 0 i. 8 04/511 -80-62 600050«

C I S T E R N O , za gnojevko, lahko tudi starejšo. « 0 3 1 / 6 9 4 - 5 9 7 eooo956

PRIDELKI PRODAM

JEDILNI KROMPIR. « 0 4 / 5 8 - 0 2 -7 3 5 eooo466

LEP JEDILNI, krompir, možna dosta-va, 9 031 /585-346 6ooo&e8

S E N O . balirano. z dostavo. « 0 3 1 / 2 7 6 - 9 3 0 60004dd

SUHE K R H U E . slive, hruške nad 5 kg pripeljem na dom, « 04/512 -04-95

6000459

S U H E OREHE, v lupini. S 0 4 / 2 5 7 -

1 5 - 5 4 600049«

KUPIM

BALIRANO SENO. « 0 3 1 / 3 0 7 - 1 9 3

6000442

VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA, simentaica. starega 3 mesece in teličko simentalko. staro 3 mesece. « 0 4 / 5 3 - 3 3 - 8 5 1 6000446 BIKCA, simentaica, starega tri mese-ce. « 041 / 6 0 1 -498 6000623

BIKCA, simentaica. težkega 2 2 0 kg. 9 0 4 / 5 8 - 0 1 - 3 1 0 eoooM.'

BIKCA, simentaica, starega dva mese-ca in pol. 9 0 4 / 5 8 3 - 3 3 - 2 8 4 eooossž

DVA. C B bikca. 9 04/595-76-91 6000593

DVA Č B BIKCA, stara 1 0 dni. 9 0 4 / 5 1 4 - 6 1 - 7 7 6000472

KASTRAT KRIŽANEC, med bosanko in arabcem. star 4 leta. izredno vzdrž-ljiv, cena cca. 1 5 0 . 0 0 0 SIT, 9 0 3 1 / 3 2 5 - 6 5 1 60004*1

KRAVO, stmentalko. po lelitvi. « 041 /812 -096 9000wi

KRAVO, simentaiko. v 8. mesecu bre-josti. pašno. 9 0 4 / 5 8 - 0 6 - 2 9 9 , 04/580-67-68 eooosss

PRAŠIČA, za zakol, domača krn>a. 9 0 3 1 / 5 8 5 - 3 4 5 60004n

PRAŠIČA, za zakol, domača krma. Praprotna Polica. 9 0 4 / 2 5 2 - 2 1 - 0 5

eooosM

PRAŠIČA, za zakol, težkega 150 kg in suhe domače klobase. 9 0 4 / 2 5 - 7 1 -548 6000668

PRAŠIČE, različno težke, možna do-stava. 9 041 / 7 2 4 - 1 4 4 eooo260

PRAŠIČE, ali svinjske polovice, ugod-no. domača krma. popoldan. 9 0 4 1 / 9 0 5 - 5 5 7 aooossT

PRAŠIČE, težke 5 0 kg in 1 1 0 do 130 kg. 9 041 /760-789 eoooara

PREPELICE. In prep. jajčka ter kunce pasme novozelandec. 9 0 4 0 / 8 3 4 -5 6 3 600049«

SIMENTALKO. za zakol, več lelel sim.. Č B in drobni krompir. Sp. Bitnje 21. 9 0 4 1 / 3 3 7 - 5 1 8 6000520

TELIČKO, simentalko za zakol ali na-daljnjo rejo. stanj 3 mes.. 9 0 4 / 2 5 2 -1 0 - 6 2 «000564

T E U Č K O BP. 180 9 031 /506-863

in brejo kravo. 6000457

Z A J C E , za pleme. 9 0 3 1 / 6 8 1 - 0 9 2 6000497

Ž R E B I C O NORIK. rodovnik in meso od bikca. 9 041 /516 -803 6000$06

KUPIM

BIKCA, simentaica, starega 14 dni. Kalan. Pevno 5. Škofja Loka 6000460

BIKCA, simentaica. starega do 15 dni. 8 031 / 2 4 5 - 4 1 5 6000473

BIKCA, simentaica. starega 1 5 dni. 9 04/518-27 -27 «000476

BIKCA, simentaica. starega 10 dni. 8 0 4 / 5 3 3 - 3 2 - 2 3 6000504

BIKCA, simentaica, starega 7 dni. 9 0 4 / 5 3 3 - 0 2 - 1 9 60006S4

KRAVO, simentalko in prodam bikca križanca 270 kg. 9 041 /608-642

6000572

OSTALO PRODAM

MANJŠI GUMI VOZ. ohranjen, cena 30.000 srr. 8 04/25-21-214

6000512

MLEČNE KVOTE, 8 0 3 1 / 3 1 1 - 9 2 4 6000590

KUPIM

tVol*H V sistemu D O N D O N se ukvaijamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo

svežega peciva- Iščemo nove sodelavce za delovno mesto:

KVOTO, za krave dojilje, 8 0 4 / 5 3 3 -12-86 6000445

MLEČNE KVOTE. gca. 50.000 1. « 041/567-108 6000462

ZAPOSLITVE NUDIM

DNEVNI BAR. v Stražišču zaposli pri-jazno in urejeno dekle. Delo je v popol-danskem in večernem času. Lojze Žtebnik s.p., Škofjeloška cesta 70, Kranj. 8 040/607-424

6000522

VZDRŽEVALEC

Za vzdrževal^ proizvodnih linij in strojev v proizvx>dnji peciva. Delo je v obratu v i6anju.

Pismene pro^je pošljite na naskiv:

DON DON D.0 .0 . LAZE 16. P.P. 546. 4001 KRANJ

SENCZtR BLED Iščemo nove

SODELAVCE/KE za delo v proizvodnji. Pogoji: IV. 8t. izobrazbe elektro, strojne ali druge smeri, vozniški izpit 6 kat.

MONTERJA za montažo senčil na terenu Pogoji: IV. st. izobrazbe elektro. strojne ali druge smeri, vozniški Izpit B kat. Pošljite svoj življenjepis z dokazili na naslov: Senčila Pintar, d.o.o., P o t n a U s k J e l l . 4260 Bled.

ZARADI ŠIRITVE, prodajnega progra-ma zaposlimo več oseb. Prošnje pošlji-te: Nova revija, d.o.o.. Dalmatinova 1, Ljubljana dooo526

HONORARNO ZAPOSUM. delavca v ročni avtopralnici LAVI. C . na Brdo 2 2 , Kranj. 8 041 / 3 8 9 - 8 2 8 6000406

IŠČEMO ŠTUDENTA/KO. v trgovini s tekstilom in obutvijo. LOOK - Čevelj. Mestni trg 7. Škofja Loka. Maja 031 /676-209, 8 0 4 / 5 1 - 5 1 - 2 0 0

«000469

ŠTUDENTKO, za pomoč v strežbi ho-norarno zaposli Gostilna Logar. Hote-maže 3a. Preddvor. 8 0 4 / 2 6 - 3 1 - 2 6 7 . 0 4 1 / 3 6 9 - 0 5 1

TAKOJ ZAPOSLIM, dekle za delo v gostinskem lokalu, nedelje in prazniki prosto. Bojan Brišnik s.p.. Klanec 38. K o m e n d a . « 041 /670-837 toooai

V LOKALU, Palustris bar. Reginčeva 4. Kranj iščemo dve dekleti za delo v strežbi, pogoj polnoletnost, status štu-denta ali dijaka. 8 0 4 1 / 4 2 0 ^ 1 6

6000507

v PICERUI, v Medvodah zaposlimo pi-copeka za peko v knjšni peči. Pica-bar Hitri, Seškova ulica 23. Medvode. 8 0 4 1 / 6 7 5 - 5 0 5 6000526

ZA POMOČ, v strežbi iščemo dekle ali fanta. Stare - Hribar Mateja s.p.. Koro-ška c. 59, Kranj. 8 0 4 / 2 3 6 - 1 3 ^ 2

6000396

ML INARIČ Gorenjskjr mesne dobrote

Zaposlimo:

1. mesar (m/2)

2. kuhar (m/i)

3. p o m o ž n i delavec

v živilstvu (m/i) Pogoj: ustrezna izobrazba, iz

okolice Lesc, starost do 30 let.

Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: Mesarija Mlinarič, d.o.o., Lesce, Železniška ul. i , 424S Lesce

ZA DOLOČEN ČAS. zaposlimo s^ro^ nega ključavničarja - varilca konstnjk-cij. Uko Kropa, d.o.o.. Kropa 7a. 4245 Kropa 6ooos33

Zaposlimo

AVTOMEHANIKAzizki^ Prošnjo pošpe na naslov: JERALA DUŠAN, s.p. Profii, Virmaše 190, 4220 Škofja Loka Informacije pa dobite tudi po telefonu 04/515 37 32 ali pa 031/277 772.

FINOMEHANIKA. in strugarja z izkuš-njami zaposlimo. Prijave LE-TEHNIKA. d.o.o., Šuceva 27, 4000 Kranj6000439

I Š Č E M S A M O S T O J N O Š I V l U O , Navtika tekstil, d.o.o.. Zabreznica 1 2 a. Žirovnica. 8 041 / 4 1 1 -507 6ooo5m

I š č e m o : \ K O M E R C I A L I S T A - P R O D A J A L C A V O Z I L (m/ž), I

z najmanj srednješolsko izobrazbo, starost do I 40 let, iz okolice Medvod ali Ško^a Loke. komu- s nikativnost, izkušnje v prodaji in komerciali (ni ] pogoj). ^

N u d i m o : ^ zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim : poskusnim delom, stimulativno nagrajevanje, ] možnost napredovanja in pridobivanja dodatnih znanja in kvalifikacij! Rok prijave: 8 dni od objave pisne prijave poslati na naslov: PSC MEDVODE, Gorenjska c. 50 A, 1215 Medvode

GORENJSKI, mini voziček z lojtrami in okovan, cena 2 0 . 0 0 0 SfT. 9 0 3 1 / 5 4 2 - 9 9 3 «ooos7s

Z A P O S U M DEKLE, za delo v strežbi, pogoj urejenost in praksa. Sirena pub. Kidričeva S7. škofja Loka. 9 0 4 1 / 7 1 9 ^ 1 8 8000383

ZAPOSLIM NATAKARICO, zaželene izkušnje. Erjavšek Zvone s.p., Sloven-ska c. 39, CeriUje, 9 0 4 / 2 5 2 - 9 1 - 3 0

0000562

ZAPOSUMO MESARJA, oz. delavca doige živiske stroke z znanjem obdelave mesa. Mesarstvo čadež s.p.. Visoko 7g. Visoko, 9 041 /353-299 Mooses

S T E S P O S O B E N P R O D A J A L E C ? , Nudimo vam možnost lepega zaslužka, ekskluzivni In konkurenčni artikli spo-dročja ekologije z najvišjimi svetovnimi standardi. Tila, d.o.o., Staneiiče 36 b. Lj.-Šentvid. « 0 4 1 / 2 1 1 - 0 0 3 eooost?

VABIMO, mlajše upokojence m / ž v naš kolektiv. Telefonska p r o ^ . Dobro delo - dobro piačik). Modita, d.o.o.. Šuceva 25. Kranj, 9 031 /206-240 eooosso

ZA NEDOLOČEN ČAS. zaposlimo za-stopnike in vodje skupin za terensko prodajo novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pog^i In uvajanje v delo. Sinkopa, d.o.o.. Žirovnica87, 9 0 4 1 / 7 9 3 - 3 6 7 . 0 4 0 / 6 6 6 - 3 4 5 sooooza

REDNO ZAPOSUM, sKkopieskaoa z kušnjanv, Štele Phmož s.p., Staretova ufica I.Mengeš, « 0 4 1 / 7 2 2 - 9 5 8 eoooTse

ZAPOSUM. tesana, zidarja in gradbenega delavca. Čebi^ Roman s.p.. Zg. Bmk 37. Cerkve.« 041 /650034

ZAPOSLIM FRIZERJA/KO, Frizerstvo Polona. Smokuč 1 7 E , Žirovnica. « 04/580-55-44 «oooosa

ZAPOSLIM KOVINARJA, za delo na C N C stnjžnih strojih. Zaželena starost do 3 5 let, Ropret. d.o.o., Hotemaze 47a, 4 2 0 5 Preddvor. « 0 4 1 / 6 7 2 - 0 4 3

0000627

Zaposlimo

MIZARJA Z a ž e l e n a poklicna I z o b r a z b a In delovne Izkušnje.

Informacije; Beli gaber, d.o.o.,

Visoko 93, Visoko.

Telefon: 04/25-31-007

ZAPOSLIMO, monterja stavbnega po-hištva, po možnosti mizarja, Boštic Ja-nez, Zg. Brnik 17, Cerklje. « 0 4 1 / 6 4 5 - 8 9 0

«000174

ZAPOSLIMO, serviserja visokotlačnih aparatov. Izobrazba: elektrikar, avto-mehanik ali ključavničar, Gitas • Kdrcher, d.o.o., Zg. Bitnje 1. Žabnica, « 0 4 / 2 3 1 - 5 6 - 9 0

e000513

ZAPOSLIMO TESARJA, in pomožne-ga delavca v tesarstvu. ROOF. d.o.o., Dvorje 82a, Cerklje. « 0 4 1 / 6 4 7 - 5 1 1

60002S9

GRADBENEGA TEHNIKA, ali tehnič-nega risarja s poznavanjem programov Auto CAD in Word zaposlimo takoj. Ar-hitekturni atelje. Kocjanova 25, Kranj. « 0 4 1 / 4 0 3 - 4 2 0

dooos«?

IŠČEM

INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče delo: pomoč pri učenju, « 0 4 0 / 3 8 1 -2 9 5 6000417

I Š Č E M ADMINISTRATIVNO, knjigo-vodska dela v Kranju in okolici. 9 040/788-955

00004S6

IŠČEM DELO. likam na vašem domu gosUnsko perilo. « 0 3 1 / 5 6 0 - 9 3 6

6000503

DUO ROLO. vam igra na zabavah, ob-letnicah in porokah domačo in zabav-no glasbo. « 041 /224-907

C0006>0

IŠČEM DELO, varstvo in pomoč sta-rejšim in bolnim na vašem domu. Kranj in okolica. « 041 / 5 8 9 - 8 2 1 6ooo4»4

NARODNOZABAVNI TRIO, za vse ge-neracije. ohceti, obletnice, s progra-mom, « 0 4 0 / 8 9 0 - 5 1 9 eoooiM

ONE MAN BAND, išče dek> na oblet-nicah in zabavah, « 0 4 / 2 5 - 2 1 - 4 9 8 , 0 3 1 / 5 9 5 - 1 6 3 6000448

STORITVE NUDIM

ADAPTIRAMO HIŠE. iri celotna stano-vanja, Megamatrix. d.o.o., Staretova 39, Kranj, « 0 4 1 / 5 7 0 - 9 5 7

ASFALTIRANJE. >n tlakovanje, izdela-va beloske in kamnite škarpe, prevzem novogradnj in adaptacij. Gradbeništvo Adrosrtč s.p.. Sadnikarjeva 4, Kamnik, « 0 1 / 8 3 - 1 7 - 2 8 5 . 0 3 1 / 8 0 3 - 1 4 4 . 0 3 1 / 2 9 4 - 9 8 1 600047«

G R A D B E N I K REXHO. Agergas 13, CerMje, Izvaja od temeljev do strehe, notranji ometi, vse vrste fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakova-nje dvorišč. « 041/589-996

6000466

I Z D E L U J E M MANSARDE. predelne Stene v knauf izvedbi. velux strešna okna, Armstrong. Klemene Dragomir s.p., Voklo 18, Šenčur, « 0 4 1 / 7 7 1 -637 6000420

OBREZOVANJE, sadnega in okrasne-ga drevja ter žMh mej. posek odvečnih dreves in odvoz obrezanega vejevja, VIncencij Šublc s.p.. Zg. Bitnje 141, Žabnk:a, « 0 5 1 / 4 1 3 - 3 7 3

OMETI, notranjih ometov, pozidava predelnih sten. cementni obrizg in (aže, kvalitetno in ugodno. Janez Savs s.p., O/orski trg 16. Preddvor. « 0 4 1 / 5 6 7 - 1 7 0

«000008

S E N Č I L A A S T E R I K S , Rozman Peter s.p., Senično 7 , Križe, tel.: 59 -55-170. 0 4 1 / 7 3 3 - 7 0 9 ; žaluzije, rok>ji. ro-lete. lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki, marldze.« www.a5leriks.r>et

S T R O J N I OMETI , notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni, Urmar. d.o.o., Zakal 15, Stahovica, « 0 4 1 / 6 4 2 - 0 9 7 «0004W

T E S N E N J E OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 3 0 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni večf Zmanjšan hrup. 10 I9I garancije. BE & MA, d.o.o., Eksierjeva 6, Kamnik, « 0 1 / 8 3 - 1 5 - 0 5 7 . 0 4 1 / 6 9 4 - 2 2 9

VSA S L I K O P L E S K A R S K A DELA, iz-delava vseh vrst fasad, suhomontaža sten in stropov Riggips in knauf sistem. Trgovina Pri Juretu, Golniška 30, Kranj, « 0 4 / 2 0 4 - 9 6 - 3 0 , 0 4 0 / 6 2 4 -0 7 8 6000&36

IŠČEM

I Š Č E M VARSTVO, za otroka po 25. maju. na območju Kokrice. « 0 5 1 / 3 3 6 - 5 7 1 6000469

IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, pomoč nudi profesor. Ervačba - izobraževanje s.p.. Milje 67. Visoko, « 0 4 / 2 5 3 - 1 1 - 4 5 , 0 4 1 / 5 6 4 - 9 9 1

VPIS V S P L O Š N E IN POSLOVNE JE-ZIKOVNE T E Č A J E 2006, nemščina, angleščina, francoščina. Švicarska šola - več kot 1 5 let v Sloveniji!, Pot v Bitnje 16, Kranj, « 0 4 / 2 3 - 1 2 - 5 2 0 , 0 4 1 / 4 4 0 - 7 9 3 600079fl

ZASEBNI STIKI SI SAMA IN O S A M U E N A , išče te moški star 4 7 let za trajno prijateljstvo, « 0 4 1 / 8 8 9 - 5 0 6

6000&40

Ž E N I T N A POSREDOVALNICA ZA-UPANJE, posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, naj se Vas še več!. « 0 3 1 / 5 0 5 - 4 9 5

POSLOVNI STIKI

Ugodni avtomobilski in goto-vinski krediti do 7 let. za vse zaposlene in upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit ni oviram. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vaSega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.

Telefonske Številke: OZ/252-48-26,041/750-560,

041/331-99'. ft«: 02/252-48-23 Kuiuvtc Robtn t p.. Mtoski ul. »7. Mtnb«

OBVESTILA PODPISANA, Simona Jambriško. Sel-ška c. 44. Preddvor izjavljam, da ni-sem plačnica dolgov po svojem možu Borutu Jambrišku, stanujodem na is-tem naslovu.

«000648

SKUPINA MODRINA, vas vabi na so-botne plese v hotel Believue, plesna glasba, igranje v žw>, za evemuolne dn>-ge nastope,« 041/927-908

RAZNO PRODAM

CISTERNO, plastično 11001 . na p^e-ti, čista, zavodo ali kurilno olje, možna dostava, « 0 4 1 / 3 2 0 - 7 0 1

eooo&eo

L E S T V E , vseh vrst in dolžin dobite, Zbilje 22. « 0 1 / 3 6 - 1 1 - 0 7 8

6000208

PLINSKO JEKLENKO, za pusta med-veda za dve leti in dalmatinca za 5 tet. « 04/204-68-51

«000454

P L I N S K O P E Č , sobno kolo, likalni stroj na valj in več kosov starega pohh štva, « 0 4 / 2 5 2 - 1 4 - 8 1

6000S7I

Roclio Triglov ® M 9I0/ OorenJAe^ f rvi g lo/tk CorenjAe*^

Rdd« Tfigiav Jesenice, d.0.0.. Trg Toneta Cutvja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA

89,8 - Jesenice, 101.5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj

Z A H V A L A

Dne 29 . decembra nas je po kratki in hudi bolezni v 83. letu zapustil naš dragi mož, oČe. stari oče in praded

ALOJZ LAMPE s Šorlijeve ul. 22 v Kranju

Od njega smo se poslovili na prvi dan novega leta na brniškem pokopališču. Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pozornost in sočutje, ki smo ju bili deleži ob zad-njem slovesu, kot tudi za darovano cvetje in sveče. Naša zahvala gre tudi zdravnikom bolnišnice Golnik in KC Ljubljana, ki so se srčno in vztrajno borili z njegovo boleznijo, gospodu župniku za opravl-jeni cerkveni obred in njegovim pevskim prijateljem iz DU Kranj, ki so ga s pesmijo spremili prav do groba.

Žahijoči: žena Frandca ter otrod Brigita, Zdiavko in Joža z družinami Kranj. Kokrica, Sp. Brnik, 1. januarja 2 0 0 6

V krogu ve^osti srečujemo se Tu in Tam, pa vendar boleč je slovesa dan.

Z A H V A L A

V 94. letu nas je zapustila naša mama in stara mama

MARIJA A N A - M A N A NOVAK roj. Toni, z Jame 1

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih poma-gali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče, vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za pesmi v slovo, nosačem, pogrebni službi Navček in grobarju.

VSI NJENI Jama, 13. januarja 2 0 0 6

ZAHVALE info@g-glas.si 2 7

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.

ZAHVALA

V 40. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče. šin, brat in stric

M I R J A N U D I R Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za denarne prispevke in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Valer-iji Vipotnik - Zupane, sestri Moniki za obiske na domu, podjetju Sax, Norik-Tec. Hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu za lep pogrebni obred, pevcem Klas za lepo petje, trobentaču za zaigra-no Tišino in pogrebni službi KomunaJe Kranj. Vsem imenovan-im in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena Irena, hčerka Anja, mama Marija, brat Tomaž in Marko z družino in ostalo sorodstvo Drulovka. 13. januarja 2006

ZAHVALA

V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož. oče, stari oče, brat in svak

JOŽEF G O R E N C ST. p. d. Štormanov z Gorenjesavske ceste 20, Kranj

Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter ostalo pomoč. Iskrena hvala gospo-du župniku Bojanu Likarju za poslovilni govor in cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču in praporščaku. Vsem imenovariim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči vsi njegovi Kranj, 12. januarja 2006

Zdaj ne trpiš veČ, ati. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te niČ več ne boli. A svet je prazen, mrzel, opustošen za nas, odkar te več tned nami ni.

ZAHVALA

Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega očeta, moža, sina, brata in strica

BRANETA VERTLJA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo dr. Dušanu Tancarju, oseb-ju Z D Bled, Splošne bolnišnice Jesenice, Kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana ter dializnim voznikom, Tiskarni Radovljica, OŠ Gorje, sodelavcem podjetja Gradbene storitve Kraigher, oktetu Lip Bled. govorniku Antonu Poklukarju. gospodu župniku za lep obred, trobentaču in pred-stavnikom Rdečega križa, pogrebni službi Novak, sorodnikom, najbližjim sosedom in sosedom iz Lancovega ter prijateljem. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.

VSI NJEGOVI

Je čas, ki da. in čas, ki vzame. ZAHVALA. Pravijo, je čas. ki celi rane. in je čas, ki nikakor ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (avtor neznan) , , , . .

Ko tečejo prvi dnevi po slovesu od našega ljubega moža, očeta, deda in brata

PRIMOŽA VREČKA nas tolaži in pomirja hvaležna misel na vse vas. sorodnike, pri-

' jatelje, sodelavce, sosede, znance, ki ste z nami delili bolečino med njegovo boleznijo in bili z nami na njegovi zadnji poti. Hvala za vse izraze sožalja, za darovane svete maše, za cvetje in svečke. Hvala spoštovanima duhovnikoma g. Isteniču in g. Godcu, ki sta opravila poslovilni obred in daritev svete maše. Zahvaljujemo se sodelavcem iz Merkurja, sodelavcem iz Doma starejših občanov Preddvor ter Združenju šoferjev in avtomeha-nikov Kranj. Hvala za pesmi, ki ste jih zapeli pevci, in g, Mate-ju Rihterju za zaigrano pesem "Kaj ti je deklica" ter Pogrebni službi Navček. Prisrčna hvala njegovi zdravnici ge. dr. Pavlino-VI za dolgoletno zdravljenje in osebju bolnišnice Golnik za stro-kovnost. prijaznost in veliko Človeško toplino, ki ste mu jo izka-zali v zadnjih dneh.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Vsi njegovi Kranj, Šenčur

V SPOMIN

Mineva eno leto. odkar nas je za vedno zapustila draga sestra, teta in botra

POLONCA O STE RMAN Hvala vsem. ki postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.

Iskrena hvala tudi za darove svetih maš.

VSI NJENI

ZAHVALA Dne 10. januarja 2006 nas je v 80. letu zapustila naŠa mama. stara mama

A N T O N I J A KORITNIK Dvorje 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, JGB Brdo, sodelavcem SP Nebotičnik za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in ostalo pomoč. Hvala bolnišnici Jesenice. dr. Beleharju, sestri Bernardi, višji medicinski sestri Andreji, pevcem, upokojencem, invalidom, gasilcem. Hvala g. Jeriču in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste našo mamo spoštovali, se poklonili njenemu spominu in jo spremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni Dvorje, januar 2006

V SPOMIN

Pred petnajstimi leti nas je nepričakovano zapustil naš dragi

PAVLE KRIŽNAR, ML.

Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.

VSI NJEGOVI Breznica, Škofja Loka, 21. januarja 2006

Bna barka ha zahod, druga pluje na vzhod, a veter, ta obema je enak. So jadra tista, ne vihar, ki smeri naši so krmar.

(Bla meder)

ZAHVALA

V 83. letu nas je za vedno zapustila moja mami

IVANKA S N E D I C Od nje sem se poslovila v družinskem krogu na pokopališču v Predosljah.

Silva z družino

ZAHVALA

Le delo. skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pošle so ti moči, zaprla si oČi m čeprav spokojno spiš. z nami kakor prej živiŠ.

Po dolgotrajni bolezni nas je v 87. letu svojega življenja za vedno zapustila naša draga mama. sestra, teta. babica, prababica in tašča

PAVLA BERGUŠ roj. Ocepek, SmuJcova mama, iz Nasovč pri Komendi

iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi domačemu g. župniku in drugim duhovnikom za maSno daritev in pogrebni obred, pevcem za pesmi slovesa, pogrebni službi Jerič, kolektivu ETA Kamnik, praporščakom in vsem. ki sle jo pospremili v velikem številu na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

28 GG info(§)g-glas.si

A N K E T A

Smučarski tek zdrava rekreacija MAJA BERTONCELJ

Tekaške proge na Jeprci pri Medvodah so v teh zimskih dneh dobro obiskane. Teka-če smo tam spraševali, kako dolgo in zaka, se ukvarjajo s tovrstno rekreacijo?

Folo: Coiaid Kav<i<

Mi lka Primožič:

"Če je lepo vreme, tečem vsak dan, da se razgibam. Tečem po eno uro, včasih ludi dve. Proge so tukaj do-bro urejene. S tovrstno re-kreacijo se ukvarjam že več let, poleti hodim v hribe."

Vinko Kroflič:

"Na smučeh tečem enkrat tedensko, predvsem zaradi kondicije in narave. Vsakič grem kam drugam, tečem pa približno eno uro. Proge na Jeprci so dobro urejene, tudi tekačev je precej."

Metka Kuhan

"Tovrstna rekreacija se mi zdi najbolj varna in zdrava. Danes sem tukaj tretjič. Te-kla bi vsak dan, vendar imam še druge obveznosti, zato pridem trikrat tedensko. Te-čem približno uro in pol."

Janez Baha r

"S smučarskim tekom se ukvarjam bolj redko. Danes mi je vendarle uspelo dobiti nekaj časa za to. To je odlič-na rekreacija. Proge so kras-ne. Sem pa začetnik, danes sem na smučeh šele šestič."

Jasna Mil ler:

"Sedemdeset let že tečem na smučeh. To je najbolj ae-roben šport, okrepi srce, pljuča, ohrani zdravje. Če je vreme, grem vsak dan, dru-gače pa trikrat tedensko. Ki-lometrov ne štejem."

Nekdaj kotle, danes pa kotličke Lojze Kadunc bo aprila dopolnil 87 let. Njegove roke še vedno zmorejo izdelati kotel za žganjekuho.

SIMON SUBIC

Srednja vas - "Malo nas je še danes takih, ki znamo ko-tle za žganjekuho izdelati ročno, saj je večina mojstrov že umrla. Pa tudi nikomur se to delo ne bi splačalo, saj je dela veliko, zato bi bila cena takega kotla precej višja od kotlov, ki so izdelani stroj-no in jih danes prodajajo v trgovinah. Sicer pa je tudi zanimanje: Zd kotle danes precej manjše, kot je bilo včasih," je povedal Lojze Kadunc iz Srednje vasi pri Šenčurju.

Tudi sam kotel le še red-kokdaj izdela, sedaj se raje posveča izdelovanju bakrenih kotličkov za kuhanje na og-nju, vaz in skodelic. "Delam bolj za svoje veselje, da ni-mam časa misliti na starost in bolezen. Pa tudi roke ni-mam več tako spretne, kot sem jih imel včasih, ko sem izdelal kar precej kotlov, tudi

za avstrijske kupce. Večino bakrenih izdelkov sedaj poda-rim, kakšno stvar pa mi tudi še naročijo," je pojasnil Lojze, ki je včasih izdeloval vse vrste kotlov za žganjekuho.

"Sem samouk, saj sem se izučil za orodnega kovača pri kovaškemu mojstru Francu Flajšmanu v Mengšu. S pet-najstimi leti sem k njemu odšel na tri leta in pol vajen-stva. Saj je bilo kar v redu, samo mojster je bil precej ljubosumen na znanje in ga ni rad razkrival ostalim," se spominja.

"Za ročno izdelovanje ko-tlov je treba imeti posebno veselje in smisel, predvsem pa potrpljenje. Sam sem že kot otrok vedno nekaj izdelo-val. Ce drugega ne, sem pa delal figurice za jaslice. Pri delu sem bil vedno tudi zelo natančen, drugače pa ne toli-ko," je razložil. Znanja ročne izdelave kotlov prav zato ni vsiljeval svojim otrokom.

"Starejši sin, ki mi je kot otrok pogosto pomagal vrteti kovaški meh, bi tak kotel kar znal izdelati, samo lotanja bi se moral naučiti. Najmlajši sin ni nikoli maral pomagati in zato sedaj nič ne zna, za kar mu je danes žal," je raz-ložil. Lojze je zanimiv sogo-

vornik, saj rad pripoveduje o svojem življenju, v katerem se mu je zgodilo marsikaj. "Rojeni v letu 1919 smo ime-li zelo pestro življenje. Če bi se enkrat skupaj zbrali in bi bil nekdo pripravljen zapisati naše spomine, bi nastal zelo zanimiv roman," je ocenil.

^arib izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas A v t o k a r t o p r e j m e

EDVARD RAKOVEC iz Kočevja pri Krki

. f i f .

10 kt

ubaciesoM

podnevi in ponoči NOVO

Najc te l j i i t»ak o t r o k « t Stov« i» i j i ' e i . 5 m

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

Danes bo sprva precej jasno, po dolinah bo zjutraj in dopoldne megla. Čez dan se bo prehodno zmerno pooblači-lo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. V soboto in nedeljo bo delno jasno. Pihal bo severovzhodni veter.

Agencja RS M oliol)e. Urjd» MeteoHogijo

PETEK SOBOTA

-10/rc -6/3®C

NEDELjA

-4/3°C

, O C«lovec

MK « 0/-t«

MiHskuSobobu S ,

SlGnid«: V . 1

Zagreb ^ ^ o Sl-rc

NA KONCU

JAVORN(K - KOROŠKA BFIA

Fotografska razstava

DPD Svoboda Javornik - Koroška Bela Fotografsko društvo Jesenice vabi danes, 20. januarja, ob i8. uri v razstavni sa-lon Viktorja Cregorača na Sloverskem Javorniku, kjer bo odprtje fotografske razstave "O netju duio sanja..." avtorja Ivana Šenvetra, člana Fotografskega društva Jesenice. Ta razstava je že njegova tretja, odkar je postal leta 2005 član društva. Na njej predstavlja barvne fotografije rož, ki so že od začetka njegov najljubši predmet fotografiranja. M. A.

KRANJ

Kavč išče novega lastnika

Vrtcem in šolam predlagamo, da naredijo učno j r o na terenu na temo Kam ne odlagamo smeti, odrasli pa naj se zapeljejo vsaj mimo in si odgovorijo na vprašanje Zakaj smo ljudje takšni packi. V konkretnem primeru je odvrženo pohištvo na Likozarjevi ulici v Kranju. Lahko pa tale bodica izzveni kot brezplačni mali oglas v smislu "pridite in vzemite". Čim prej, tem bolje. S. K.

R A D I O K R A N J d.o .o . Stritarjev« ul. G, K R A N J IfcLEFON (04) 2812-220 (04) 2S12-22i (04) 2022-222 mx»»u, (OS1) 303-S0S ™o<«u.o»<

(04) 2S12-22S irrMot. (04) 2812-22S

(imrnic! nE(imm

L^NBJEOIJ POSMSANU BFLPUSKFL POSTHJB m EOFLENJSKTM y

E OOSto: radlokranJ«9radio-kranJ.sl upiotno ctran: w ww.rad i o k ra nj.s I

• • • • • •• • • •

L « « « « « « « • • • • •

# # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # •• •••••• mm mm mm

•• •• • mm mm mm mm mmmmmm

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA

OČKA, ^ ^ J KUPI Ml AVTO I r-^ PobiesedahstfOlc^^ : ^ ^ s tegasvda i i v tbm^^ p ^ j o l G U 9 0 ( n l a r r i < ^ z < k ) b r t m i 9 S l o ^ |

si gospe ofrts i^ n^prel o n o ^

mofai C«|Wii j" r ^ I • ! . «

GLASBA CUKR

Hard.com v Orto baru

v s redo , 25. j anuar ja 2 0 0 6 , se bo v l j ub l j anskem O r t o

baru preds tav i l a s k u p i n a " H a r d . c o m " s s v o j im l a n s k i m

p r v en cem z n a s l o v o m Se tup . Zače tek koncer ta bo o b 22.

url, v s t opn i n e ne bo. A . B .

Šank Ročk ti da vse

Sp r emen j ena z a s e d b a Sank Ročk je prve dn i l e tošn jega

leta i zkor i s t i l a z a s n e m a n j e v i deospo ta , za s k l adbo D a m

ti v s e , s katero se je s k up i n a d e c e m b r a p rv i č p reds tav i l a

z n o v i m k i t a r i s t om Rok i j em Pe tkov i čem, ki je pr i na jno-

vejš i u spešn i c i s ode l ova l tud i kot av tor g lasbe .

Tud i tokra t se Šank

Ročk n i s o že le l i po-

navl jat i , z a t o se n i s o

od loč i l i z a kakšnega

i z m e d uve l j a v l j en i h

rež i se r j ev , s kater i -

m i s o v p r e t e k l o s t i

ž e s o de l o v a l i , a m -

pak s o s n e m a n j e

s pe t a p repus t i l i pro-

d u k c i j s k i e k i p i Z o -

reč - U ran .

N a v k l j u b n i z k i m

t e m p e r a t u r a m je

e n o d n e v n o s n e m a n j e po teka lo v z a p u š č e n i h p r o s t o r i h

s tare ve len jske e lektrarne, v kateri je b i lo o z ra č j e z a r ad i

nekate r ih po sne t i h s c en ze l o 'nae lek t reno ' . A . B.

Rambo bo obiskal Cankarja

R a m b o A m a d e u s , ki v z a s e b n e m ž iv l jen ju s l i š i na i m e

An ton i j e Pus ič , ž e kar l epo o bdob j e s lov i kot eden naj-

bo l j š ih ex-yu konce r tn ih iz-

vaja lcev, je konec pretekle-

ga leta i zda l nov a l b um , ja-

nua r j a pa p r i ha ja koncen -

t r i r a t t u d i v S l o v en i j o .

G l a s b e n i gen i j a l ias Ram-

bo A m a d e u s Svetsk i M e g a

Car bo 27. januarja v dvo-ran i C a n k a r j e v e g a d o m a

navduševa l s s vo j o meša -

n i co enk ra tne g lasbe . A . B.

Predizbor za Ročk Otočec 2006

Organ i z a t o r fest iva la Ročk O t o č e c po z i v a vse neuve l jav-

ljene glasbene skupine k prijavi na predizborni festival Z A R o č k O t o č e c 2 0 0 6 . N a p r e d i z b o r n e m fest iva lu bo iz-

b ran i h s e d e m na jbo l j š ih s kup in , ki se b o d o p reds tav i l e

na ve l i k em o d r u Fest iva la Ročk O t o č e c 2 0 0 6 . In fo rmac i -

je b o d o ob jav l j ene na w w w . r o c k o n n e t . c o m / r o .

Rok z a pr i javo je 28. f eb rua r 2 0 0 6 . A . B .

Jutri Panda v Loškem pubu

V L o š k e m p u b u so posk rbe l i , da s e bo na š k o f j e l o š k em

o b m o č j u spet doga ja lo , ju t r i šn j i večer bo v p r i l j ub l j enem

p u b u m in i l v z n a m e n j u s k up i n e Panda , t eden dn i kasne-

je pa v Ško f jo Loko pr iha ja jo Z m e l k o w i . A . H .

w w w . o n a - a n . c o m Osvajaj, zaljubi se preko mreže!

Vzorni US0C30 v SVO18 roko in najdi svojo s o r o d n o dudo .

Pri£al<uie ce v s e koc SO.OOO iskalcev z a ba va in ljubezni.

S k u p n e zabave , koncerci . Docovanje. zmenki n e a iepo In s e in de.

P r e v e r i Sečil

R A m ^ D M E V

R A D I O C E I 5 K N O . D . O O .

PUATIŠEVA U U C A 3 9 . 5 2 8 2 C E R K N O

T E L . : 0 5 / 3 7 3 4 7 7 0 F A X ; 0 5 / 3 7 3 4 7 7 1

E-POŠTA: INFO@RADiOODMEV.NET

9 0 . 9 , 97 .2 . 9 9 . 5 , 1 0 3 . 7 MH Z UKV. S T E R E O , R D S

PAVLI HOVA PESEM ZA DOBRO VOUO Simona in T o m a ž Pinter sta se mlademu občinstvu predstavila z glasbenim prvencem, zgoščenko Pavlihova pesem.

Suzana P. Kovačič

Simona in Tomaž Pinter rada prinaša-ta dobro voljo med otroke, zato sta se, ko sta pred več kot

desetimi leti ustanovila potu-joče lutkovno gledališče, od-ločila, da bo prav dobrovoljni Pavliha njun osrednji lik. Doslej sta se predstavila mla-demu občinstvu s petimi lut-kovnimi predstavami, nekaj pa sta vseskozi pogrešala. "Nikoli nisva imela svoje glasbe pri predstavah, zato je bil že čas, da izdava zgoščen-ko," je povedala Simona, ki je študirala igro na ugledni angleški akademiji Guild-ford School of Acting. To-maž je akademski in pred-vsem vsestranski glasbenik, poleg tega, da poučuje violi-no na Glasbeni šoli v Radov-ljici. je tudi član Ali Capone štrajh tria in Godalnega kvar-teta Bazilio. Simona in To-maž sta se pred sedmimi leti preselila v Kranj, za predsta-ve, ki so osebna izkaznica

njunega Pavlihovega gleda-lišča Globus, pa vadita kar doma v dnevni sobi.

Pesmi iz zgoščenke sta pred kratkim predstavila v premiemi uprizoritvi lutkov-ne predstave Pavlihova pe-sem v Otroškem kulturnem centru Krice krače v Kranju.

Večino besedil, kot so Prin-cesa, Čarovnica, Pavliha in policaj, je napisala Simona, ki tudi poje pesmi na zgoš-čenki in pripoveduje, kaj se bo zgodilo. Tomaž prav tako poje in igra na inštrumente. Avtor besedila in uglasbitve "nosilne" Pavlihove pesmi je

Jani Kovačič. Pri projektu so sodelovali še Matjaž Jarc, ki igra na inštnunente in je av-tor glasbenih aranžmajev ter producent, Marko Avanzo, ki igra na tolkala in Ria Kra-ker, ki je prispevala besedilo za pesem Janko, Metka in Pavliha.

NA EMI LETOS LE GOSTJA Nuša pripravlja nov album in koncert v Cankarjevem domu, Eme pa se ne udeležuje vsako leto.

I

Pred kratkim se je Nuša Derenda od-zvala vabilu nevelj-ske Karitas in kol gostja večera pope-

strila dobrodelni koncert v Kamniku. Kako pogosto se sicer udeležuje humanitar-nih prireditev.' "Ja, kar pogo-sto, moram priznati. V do-mačih Brežicah sem se do-brodelnega koncerta naše Karitas udeležila že vsaj dva-najstkrat zapored, se pa takš-nih prireditev udeležujem po vsej Sloveniji. To jemljem kot del svojega posla in me-nim, da je prav, da se glasbe-niki odzovemo takšnim po-vabilom," je prepričana Nuša, ki se počasi loteva tudi priprave novega albuma. "Tokrat sem si vzela nekaj več časa, tudi zato, da se po-maknem kakšen korak na-

prej," pravi, a v isti sapi doda-ja, da ostaja tista vsem znana Nuša, ki se je že doslej rada preizkusila v različnih zvr-

steh glasbe, od narodnoza-bavne, do nekoliko tršega popa. Na radijskih postajah bo mogoče že kmalu lahko

slišati njeno novo pesem, ro-mantično balado, ki jo je za-njo napisal Omar Naber. Na letošnjem izboru za evrovi-zijsko popevko bo Nuša De-renda nastopila le kot gostja na tekmovanju, zakaj pa je ne bo med tekmovalci? "Pes-mi letos sploh nisem poslala. Že doslej sem imela takšno prakso, da se Eme nisem udeležila vsako leto. S tem je povezanega tudi veliko dela in čeprav ne izgleda, je to tudi določena obremenitev, celo vsako leto bolj," pravi in dodaja, da ima na svojo zma-go izpred nekaj let, nastop na Evroviziji in odlično sedmo mesto še vedno zelo lepe s{x)mine. Ema pa je letos ob strani ostala tudi zaradi po-membnega projekta, s kate-rim se bo Nuša predstavila marca - skupaj z velikim or-kestrom RTV Slovenija pri-pravlja koncert v Cankarje-vem domu.

Hi

iif

ELEVIZIJA

SKORAJ V VSAKI VASI Februarja bo minilo štiri leta, odkar so na Televiziji Slovenija začeli pripravljati oddajo Dobro jutro. "Z vključevanjem studiov v Mariboru, Ljubljani in Kopru "pokrijemo" vso Slovenijo. Gledalci dobijo občutek, da znamo priti v skoraj vsako vas," pravi urednik Dušan Tomažič.

M edtem ko je večina Sloven-cev še v poste-lji, se ustvar-jalci oddaje

Dobro jutro že pridno pri-pravljajo na oddajo. Z izjemo poletnih mesecev je slednja na sporedu že skoraj štiri leta med 7. in 9. uro zjutraj, z njo pa skušajo čim več ljudem polepšati začetek dneva. V studio v Maribor, kjer je se-dež redakdje, prvi ustvarjalci prihajajo že ob 5. uri. "Pet-najst minut pred šesto ima-mo še zadnji posvetovalni se-stanek. potem pa se začnejo še zadnje priprave na oddajo, ki je bila vsebinsko in časo-vno že oblikovana prejšnji dan," je pojasnil urednik Du-šan Tomažič.

Napetost se proti sedmi uri, ko začne oddaja potekati v živo, še stopnjuje. Enega iz-med večjih problemov pred-stavlja jutranja gneča na ce-stah, ki pogosto ovira goste na poti do televizijskih hiš, zato se včasih zgodi, da niti ne vedo, ali bodo v studio pri-šli pravočasno, kar zna biti pri tovrstnih oddajah precej neprijetno. Tudi v sredo zju-traj, ko smo obiskali ljubljan-sko ekipo, je voditelj Janko Šopar ostal brez gosta. Ta je zbolel in je k sreči že prejšnji dan opozoril ekipo na odso-

Ljubljanski voditelji oddaje: Dobro jutro, janko Šopar, Tanja Postružnik in Miha Žorž, manjka Maruša Ofek, ki se je voditeljski ekipi pridružila pred kratkim. 1 f««: ivsiovm,,.

tnost, tako da so praznino, ki je nastala zaradi tega, zapol-nili s prispevki. "Ker smo zelo prilagodljiva in dobro uigrana ekipa, nam takšne stvari ne delajo težav. Tudi zamude gostov niso več tako pogoste, če pa se kaj takega že zgodi, sta v stalni priprav-ljenosti druga dva studia, ki nemoteno nadaljujeta odda-jo, gosta, ki je zamudil, pa v oddajo vključimo kasneje," je razložil l omažič.

Od leta 2002, ko so odda-jo Dobro jutro začeli predva-jati, je slednja doživela kar nekaj vsebinskih spre-memb. "Tudi celostno podo-bo oddaje smo spremenili pred letom dni. Z mnogimi svežimi vsebinami in drob-nimi spremembami se ni

bati, da bi se izpela. Zajeti skušamo široko paleto do-mačih in tujih zanimivosti ter jih gledalcem predstaviti na zanimiv, lahkoten in vše-čen način, kar pa seveda ne pomeni, da se ne lotevamo zahtevnejših tem," je razlo-žil Tomažič in nadaljeval: "Glede na razgibanost in vključevanje studiev iz Ljub-ljane, Kopra in Maribora "pokrijemo" vso Slovenijo, kar je gledalcem še najbolj všeč, saj imajo občutek, da znamo priti v skoraj vsako slovensko vas."

Mnenje, da oddajo v jutra-njih urah spremlja večino-ma starejša populacija, je zmotno. "Prav nasprotno, tako spolna, starostna in izo-brazbena struktura je izred-

KUHINJSKA AVANTURA Nina Valant

O d 29. januarja dalje vas bo vsako nedeljo ob 18.20 na p r o g r a m u

POP TV znani kuharski mojster David Rocco v novi

seriji Kuhinjska avantura (Avventura: Ioumeys in Ita-lian Cuisine) popeljal po Ita-liji. V 26 nadaljevanjih bo obiskoval čudovite kraje in vam poleg hrane približal tudi italijansko kulturo in način življenja. Ker je David strasten avanturist, ki se mu

mora v življenju vedno ne-kaj dogajati, na svojih poteh ne bo le kuhal, ampak se bo preizkusil tudi kot delavec na kmetiji, pek, lončar in še kaj. Obetajo se nam torej novi slastni recepti simpa-tičnega kuharskega mojstra Davida Rocce.

na pisana. Veseli smo, da nas spremlja toliko izobra-žencev," pravi Tomažič. Do-bro jutro sooblikujejo več-inoma mlajši novinarji in voditelji, kar po njegovem mnenju daje oddaji svojevr-sten šarm. Lansko jesen se je voditeljem v Ljubljani, Janku Šoparju, Mihi Žoržu in Tanji Postružnik, pridru-žila še simpatična Maruša Ofak. "Imamo pa tudi nekaj izkušenih televizijcev - med voditelji je to zanesljivo Jan-ko Šopar, pa tudi midva z Ljerko Bizilj, ki skrbi za ljubljanski del oddaje, nisva več med najmlajšimi in ne-izkušenimi," je še povedal Tomažič in dodal, da večjih sprememb v oddaji v pri-hodnje ne načrtujejo.

Make up 2 nocoj na Deželni televiziji

V mladinsko glasbeno oddajo Preprosto naj-boljši na Deželni televizi-ji nocoj prihajajo dekleta Iz skupine Make up 2. Skupina je nastala pred skoraj petimi leti kot plesni pop "playback" trojček, sedaj pa se na vsak način želi znebiti te-danjega imidža. Že drugi album je napovedal spremembe, s tretjim ak-tualnim albumom Muza pa so punce dokončno pokazale, kaj si želijo po-stati - prava ro:k skupi-na, ki temelji na nastopih v živo. Trem blondinkam so se pridružili še dve temnolaski in dva fanta, kako jim je uspela takšna preobrazba, pa 'ahko no-coj ob 19. uri presodite sami. Čakajo vas bogate nagrade. A. H.

Da vas ne ukradejo

Pesem Ukrast ču te ja (Ukradel te bom) je sveža, melodič-na, dvojezična, za-bavna in prisrčna. Če" k tej informaciji dodamo še dejstvo, da jo prepevata dva že uveljavljena glas-benika, Denis in Antonija, je stvar še

toliko bolj začinjena. Da gre za res kvaliteten izdelek, priča dejstvo, da je bil producent in aranžer pesmi Ukrast ču te ja Miro Buljan. Gre za enega najbolj iska-nih producentov ra Hrvaškem. Miro Buljan je namreč znan po tem, da cela pesmi za Tonyja Cetinskega, To-šeta Proeskega, Nino Badrič, Miša Kovača, Borisa Nov-koviča, Alena Nižetiča in druge znane izvajalce. Da je naveza Denis-Antonija-Miro res eksplozivna, sveža in predvsem nadarjena, ni vprašljivo. Dodatno pa vas bodo prepričali podatki, da je Denis Mariborčan, ki uči glasbeno pedagogiko, za sabo pa ima bogato glasbeno kariero in ogromno nastopov, od katerih jih je bilo veli-ko z Vladom Kalemberjem. Antonije pa poznate kot hr-vaško pevko, pa tudi kot manekenko in fotomodel. Bila je miss Istre in Kvarnerja, igra v hrvaški limonadi Zabra-njena ljubav, piše besedila za Tonyja Cetinskega in To-šeta Proeskega. Najbrž se je spomnite tudi po glavni vlogi v njunem videospotu Lagala ras mala ali pa mo-goče iz reklame za Podravko. Pesem Ukrast ču te ja pa ima tudi slikovno podobo. Videospot je predpremiero doživel v oddaji Music info na I v Celje, vseslovensko premiero videospota pa boste doživeli 23. januarja v od-daji E+ na Kanalu A. A. B.

Kaj je sreča

v nedeljo ob 17. uri bodo na Deželni televiziji v oddaji Čaj ob petih govorili o večnem vprašanju - o sreči. Franci Petrič je v iskanju svoje sreče prehodil težko pot predvsem zaradi svoje istospolne usmeritve. Kako je našel srečo in za<aj se je odločil srečne dni deliti s člani Kluba srečnih in vsemi, ki želijo postati srečni, bo gledalcem zaupal v televizijski čajanki. A. H.

KULTURA ŠKOFJA LOKA

Klasje Slavice Marin

%fimm i- -

Serija 2a, 2005, mešana tehnika

V Ga ler i j i Ivana G r o h a r j a je o d včeraj pa d o 5. februar ja

na og l ed razs tava l i k ovn i h de l S lav i ce M a r i n iz U m a g a ,

ki je t ud i p r o g r a m s k a vod ja t amka j šn j e galer i je Ma r i n , ki

ž e več let sode lu j e t u d i z Z d r u ž e n j e m ume tn i k o v Škof ja

Loka. V Škof j i Lok i av to r i ca tokra t predstav l ja de la i z c ik-

la Mo r f o l og i j e s p r e m e m b , gre pa z a ko laže, ses tav l jene

iz n a r a vn i h , n e o b d e l a n i h e l e m e n t o v , i z ka t e r i h g r ad i

k ompoz i c i j o . T i e l emen t i s č a s o m a za čne j o sp r em in j a t i

svoje v i z ua l ne znač i l no s t i , kar se od r a ža v barvi , ob l i k i in

teks tur i . Kot je k razs tav i z ap i s a l Eugen Borkovsky , n a m

u m e t n i c a p o n u j a d i a l o g n a r a vn i h e l e m e n t o v in v r s t e

s p r e m e m b v č a su in n a m kaže naravo, kak ršna v resn ic i

tud i je: v vse j svo j i l epo t i in m in l j i vos t i . I . K.

KRANJ

Kako se dan lepo začne

jutr i , v sobo to , 21. j anuar ja , o b 19.30 bo na od r u Prešer-

n o vega g l eda l i š č a s k o m e d i j o Kako se dan lepo začne

gos tova l teater C O M L iz L jub l jane. G r e z a d ramat i zac i -

jo besed i l a h r va škega avtor ja Z v o n i m i r a Bajs iča, pred-

s tavo pa je rež i ra l C o j m i r Lešnjak - C o j c . T o je me lod ra -

m a in komed i j a o b e n e m , je p reds tava o o sam l j enos t i ,

z r e l o s t i in m o d r o s t i , p r e d s t a v a o z o r e n j u in j e sen i .

P o s k u š a n a m pokaza t i , ali je pr i pe tdese t i h še m o ž n a

i s k r ena l j u b e z e n m e d m o š k i m in ž e n s k o ? Se veda v

• k omed i j i n e m a n j k a d u h o v i t i h d i a l o go v , ki še bol j d o

i z r a za p r i de j o o b ig r i o b e h g l a vn i h akter jev, Ma r i j a n e

Brece l j in Iz toka Va l i ča . I. K.

NAPOVEDNIK •20. 1. - koncert ansambla Gašperji, bratov Smrtnik in Pihalnega orkestra Tržič - ob 19. uri - Dvorana tržiških o l imp i j c e v , T r ž i č • k on ce r t t r ia P r i m a v i s t a - D v o r a n a

G T Č Jesen ice - o b 19.30.

' 2 1 . 1 . - i z bo r z a M i s s t a n g i c - k lub Nau t i l u s v Šenčur ju .

Zače tek po 22. ur i

" 2 2 . 1 . - koncer t N e i s h e - Ku l tu rn i d o m F ranca Bern ika v

D o m ž a l a h , o b 20 . ur i .

• 2 3 . 1 . - M e d i a park bo gos t i l l egende n e m š k e me l od i č -

ne heavy meta l s cene , H e l l o v v e e n . N a konce r t u pa bo

po l eg nj ih nas top i l a še s k up i n a P rospec t .

• 2 6 . 1 . - Č e t r t k a n j e - C a f ž M a n a n a , Kranj - Košarkar j i , no-

gome ta š i , kje so d a n e s dres i vaš i? Nav i jač i ce , p lavalke,

k je s o co fk i in kopa l ke? N a Če t r t k an j u v š p o r t n i s m o

oprav i , vs i akt ivni , po tn i , z d r a v i . . .

• 2 7 . 1 . - O . B . C . H O U S E - o b 22 .00 , Rdeča O s t r i g a v Škof-

ji Lok i .

• k lub D ' P l a c e v L jub l j an i bo gos t i l DJ A l e xa j o vanov i č a

i z Beograda .

»4 . 2. - G o r e n j s k i g l a s in D o b r o d e l n o d r u š t vo F r ance

Trefa l t pr i re jata P u s t n o K o š n i k o v o g o s t i l n o . N a s t o p a j o

M i t o Trefa l t kot J anez Košn i k in godc i , pevci , t ambu r a š i

in p lesa l c i Fo l k l o rne s k up i n e I S K R A E M E C O . P redp roda -

ja v s t o pn i c v sak d a n na b laga jn i Go r en j s kega g lasa o d

17. j anuar ja in na b laga jn i K i na Cen te r o d 24. j anuar ja o d

17.30 dal je. V s a v s t o p n i n a (1500 s i t) je n amen j ena S lo-

v e n s k e m u d r u š t vu H o s p i c .

OD SVILENEGA PERILA DO LONCEV

v S t e b r i š č n i d v o r a n i in v G a l e r i j i m e s t n e h i š e v K r a n j u s o n a o g l e d r a z l i č n i m u z e j s k i p r e d m e t i , v p r e t e k l e m letu p r i d o b l j e n i z d o n a c i j a m i al i o d k u p l j e n i z d o n i r a n i m i s r e d s t v i p r i j a t e l j e v G o r e n j s k e g a m u z e j a .

Igor K a v č i č

V G o r e n j s k e m

m u z e j u so leta

2003 , ob prazno-

v a n j u 50 - l e tn i ce

m u z e j a , zače l i z

akc i j o p r idob iva -

n ja pr i ja te l jev G o r e n j s k e g a

m u z e j a , k i z d o n i r a n i m i

p r e d m e t i o z i r o m a s r eds t v i

pomaga jo bogat i t i mu ze j s k e

zb i r ke . Tok r a t bodo v ome-

n j e n i h ga l e r i j s k i h p ro s t o r i h

tja do s lovenskega ku l tu rne-

ga p r a zn i k a na og led muze j -

ske p r idob i t ve i z pretek lega

leta. N a j p o m e m b n e j š a p r i -

dob i tev pretek lega leta je za-

gotovo Me r i a nova ko lo r i r ana

l i t og ra f i j a K r a n j a i z leta

1649 . T o i z j e m n o rariteto i z

17. stoletja so o d zasebnega

ga le r i s ta i z S tu t tga r ta v

N e m č i j i o d kup i l i z donac i jo

Banke Koper , d.d., ovredno-

t ena pa je b i l a n a o k r o g

3 0 0 0 evrov. B a k r o r e z e c

M a t t h a u s M e r i a n je v l e t i h

1642 i n 1688 skupaj s svoji-

m i s i n o v i i z d a l z n a m e n i t o

Topographie Evrope v 30 z v e z k i h , k i ve l ja z a na jpo-

m e m b n e j š o t opog ra f i j o i z

tega obdobja, saj obsega več

kot 2 0 0 0 vedut, zem l jev idov

i n načrtov. Bak ro re z K ran ja

i z leta 1 6 4 9 je b i l m e d ostali-

m i v edu t am i upo rab l j en kot

osnova z a i zde lavo Blaeujeve

i zda j e A t l a s M a i o r v l e t i h

1 662 do 1678. E d i n a z n ana

oh r an j ena i zvoda A t l a sa sta

le še dva, e den n a D u n a j u i n

d r u g i v Prag i .

P re tek lo leto je precej kva-

l i te tnega g rad i va b i l o poda-

r j e n o t ud i v z b i r k o go ren j -

ske tekst i lne ded i š č ine . Pod-

jetje Aquasava , d.0.0., K ran j ,

Predmeti iz zapuščine meščanske družine Majdičev so zelo zanimiv del tokratne razstave.

k i je nasta lo po stečaju Tek -

s t i l i ndusa i n de lu je v o k v i r u

i t ah janske s k u p i n e G r u p p o

Bona z z i , je po p r eu sme r i t v i

p r o i z vodn j e blago, Id je osta-

lo v v z o r č n i s o b i m e d d ru -

g i m p o n u d i l o t u d i G o r e n j -

s k e m u m u z e j u . Z a z b i r k o je

b i l o o d b r a n i h 345, ob upoš -

t e van j u r a z l i č n i h ba r v pa

p r eko 7 0 0 vzorcev r a z l i č n i h

temat ik , ma te r i a l ov i n nač i -

n o v t iska. Tok r a t je razstav-

n i ko t i ček pomaga l a u red i t i

M a r i č k a Rakovec , k i je v

T e k s t i l i n d u s u 2 8 le t de la la

kot ob l i kova l ka i n je v prete-

k lost i , danes ža l ž e p o k o j n i

m u z e a l k i N a d i H o l / n s k i po-

m a g a l a k r e i r a t i o m e n j e n o

zb i r ko . Rakovčeva je m u z e -

j u p o d a r i l a t u d i v e l i k d e l

svoje za sebne zb i r ke , saj je

v zo r ce , od r i s b d o p o s ku s -

n i h odt isov i n p r v i h ko lekc i j ,

p r i d n o a rh i v i r a l a . T a k o je

m o č p r i kaza t i pos topek ob l i -

Merianova kolorirana litografija Kranja iz leta 1649 je najpomembnejša muzejska pridobitev preteklega leta.

kovan ja o d risbe do končne -

ga i zde l ka .

Neka j novost i je t ud i n a et-

n o l o š k e m odde l ku , posebe j

pa je t reba o m e n i t i več ko t

1 6 0 p r e d m e t o v , v e č i n o m a

v e z en i n i z z apu š č i n e Ma r i j e

Rož i č , i z j e m n a pa je t ud i do-

nac i j a d r u ž i n e B u d k o v i č i z

Boh i n j s k e B ist r ice. " K o s m o

l a n i po m a m i n i s m r t i vse se-

l i l i i z ve l i ke v m a n j š o h i šo ,

k j e r ž i v imo , s m o nab ra l i z a

več kot tr i k a m i o n e r a z l i č n i h

kosov pohištva, orodja, poso-

dja, d r o b n i h p r e d m e t o v ...

Od l o č i l i s m o se, da tisto, ka r

je z a n i m i v o , p o d a r i m o m u -

ze ju , saj se bo tako ded i š č i na

n a š e d r u ž i n e l a h ko n a naj-

b o l j š i n a č i n o h r an i l a , " sta

m n e n j a brata T o m a ž i n Loj-

z e Budko v i č . Ž e l j a d r u ž i n e

B u d k o v i č je b i l a le, da de l

tega svoje stabio mes to dob i l

v d o m a č e m kra ju . T a k o je iz-

j e m n o d o b r o o h r a n j e n a i n

t ud i restavr i rana tu j ska soba,

k a k r š n a je b i l a v n j i h o v e m

d r u ž i n s k e m ho t e l u v začet-

k u p r e j š n j ega sto let ja , n a

o g l e d v p r o s t o r i h L T O Bo -

h in j . N a tok ra tn i razstav i pa

so n a og led še nekater i d r u g i

p r edme t i te d ruž i ne .

Z a n i m i v i so tud i t ek s t i l n i

kos i , o d r a z l i č n i h ob l a č i l ,

m o d n i h doda t kov d o sv i le -

nega per i la i n čevljev, k i sta

j i h uporab l j a l i M a t i l d a Ma j -

d ič , ž ena znanega k ran jske-

ga pod j e tn i ka V i n k a M a j d i -

ča, i n h a Zo ra . Nekate ra ob-

lač i la i m a j o i z vezene i n i d a l -

ke M K a l i M M i n so i z ba le

g o s pe M a t i l d e . P o d a r j e n i

p r edme t i so d ragocen i za bo-

gato m u z e j s k o z b i r k o meš -

č a n s k i h oblači l , saj so hk ra t i

t ud i " d o k u m e n t " gospodar -

s k o u s p e š n e i n u g l e d n e

k r a n j s k e m e š č a n s k e d r u ž i -

ne. "Ob l ač i l a s m o do lga leta

h ran i l i , ke r so de l naše dru-

ž i n s k e ^ o d o v i n e . P r ep r i č an

pa s e m bi l , da bodo v n a š e m

G o r e n j s k e m m u z e j u l a h k o

bo l je oh r an i l i ta oblač i la, kot

b i j i h m i , zato s m o j i h poda-

rili," je p o veda l p o t o m e c

d r u ž i n e Ma jd i čev , n e kdan j i

k r a n j s k i ž u p a n V i t o m i r

G r o s , k i je podar i l t ud i šest

k o v i n s k i h tabe l z n a p i s i

s t rank i z Demosove koa l i c i je

i n S l o v e n s k e o b r t n i š k e

s t ranke, k i j i h je za ve l i k i De-

m o s o v s h o d i z d e l a l sUkar

F r a n c Bešter.

N e k a j novost i je t ud i v ku l -

t u r n o z g o d o v i n s k e m oddel-

ku , k j e r gre p r edvsem za do-

n a c i j e d o b i t n i k o v v e l i k e i n

m a l e Prešernove nagrade, tu

s p laka t i povezan i z Ga l e r i j o

P r e še rnov i h nagrajencev, pa

meda l j e s p lava lnega tu rn i r -

ja D r . F i g ... Kab ine t s loven-

s k e fo togra f i j e p r i G o r e n j -

s k e m m u z e j u je bogatejš i z a

d e l f o tog ra f skega opu s a Jo-

žeta P r imož i č a , g re n am re č

z a t r i indva jset č m o - b e l i h i n

t r i ba rvne fotograf i je i z pet-

d e s e t i h i n še s tdese t i h let

pre jšn jega stoletja.

N a razstav i pa so na og led

tud i t r i k once r t ne s l ike, k i j i h

je o b k o n c u le ta 2 0 0 5 n a

konce r t u v io l in i s ta M i h e Po-

ga čn i k a na s l i k a l a k a d e m s k i

s l i ka r Jože G i uha .

Rimski bog začetka vseh Stvari, 2aščitnik vrat, eden naj-p o m e m b n e j š i h mi to lošk ih upodobi tev z d v e m a obrazo-m a je Janus (Jan). Z e n i m gle-da v preteklost z d rug im v pri-h o d n o s t Janusov s imbo l s o bila vrata in ključ. In kadar so bili Rimljani v vojni, so bila vrata njegovega templja odpr-ta, v m i r n e m času pa zaprta. Januar se imenuje po J a n a

Na Gospodarski zbornic i Slovenije so v?ata zadnje čase zelo odprta. Na stežaj. T e m -pelj gospodarstva, dobrih šest

nažih l judeh. Škoda le, ker nas je bilo rekordno malo. Nas je bilo pa več, ko so odprli vrata novega lokala in nazdravili ja-nua r ju ter novemu l e t a Druž-ba Janus Trade s s e d e ž e m v Kranju , v nekoč "s lavnem" ETP-ju, je poš teno prenovila hišni lokal, za trendovsko po-sodobitev gre pohvala arhitek-tu Rastu Tratniku, in ga po-imenovala Cafie z odlično gra-fično tipografijo. Caf fe ali kava, nekoč arabsko vino, pija-ča Orienta, je danes s i non im za dobro jutro, za druženje in

cu, prav tako Suzana, Id zdaj sešteva in m n o ž i v Janusu , Peter pa, samozaves tno je kandidiral v upravo Mercator-ja, t r e n u t n o postavlja cen te r Ere na Kosova Borut Mausar, pred leti član uprave Mure. je lani postavljal posle v BIH za Roberta Ferka v zdniženih Ko-linski in Drogi. Družina je ve-sela, ker je avto z bosanskimi tablicami zamenjal za LJ. Z ve-selim p c ^ e d o m s m o zrli proti ledeni dekorativni skulpturi , deio " S e ^ " , kuharskega fii-ka Uroša Gorjanca, a n e zara- Uroš, Zdenka, Jernej, Petra in Franjo

Jožico čuk

let stara "Esmeralda" preveva zgodba o "jabolku spora". Kdo bo trojanski kraljevič Pariš, kdo bo Afrodita in kdo b o i m d lepo Heleno, s t e m se ukvarja dobršen del gospodarstva in precej politike. Jožko Čuk , p redsedn ik GZS , se je p red dnevi na tradicionalnem novi-n a r s k e m s p i e j e m u , v sed-m e m nads t rop ju v Poslovni oazi, spogledoval s preteklost-jo in zrl v pr ihodnost Zanimi-va razmiš l j an ja je re tor ično vešče podkrepil s precej zani-miv imi podatki in dosežki mi-nulega leta. "Esmeraldo s m o naredili skupaj, da bi presegli nekaj minulega, škoda bi bilo zavreči doseženo, narejeno,..." je Jožko Čuk, pr ipravl jen na sp remembe i:gota\4jal, k o m u kl juče Esmeralde. Novim "ključavničarjem" ali s spre-m e m b a m i in prilagoditvijo v

Peter in Suzana Tršan

piko na i, n e k a t e r j n le "place-bo" efekt Se prolikadilski za-kon končno sprej.mejo, pa bo. Prišli so vsi, ki so poslovno in pri jatel jsko blizu i z v r š n e m u direktorju Janusa Jerneju Sta-non iku . Neposredni sosed je "še vedno" direktor Franci Str-niša, združenih družb Adriati-ca in Slovenice, ki se javnosti intenzivno predstavlja z novo podobo. S prednovoletno do-n a d j o Adriatic rešuje državni p a n o ž n i nordijski center , p o domače skakalnico n a Gorenji Savi. Tradidonalr.e prednovo-letne podpore s strani Banke Koper pa je bil deleže Gorenj-ski muze j . Pravijo, da si m ^ . Davki Zorman , direktor kranj-ske poslovalnice, precej prid-n o utira gorenjski tržni pros-tor. Ni kaj, zanimiva mladeni-ča. Veliko zanimivega je imel povedati tudi m ^ . Peter Tr-

di ledu. Zarad i m a n e k e n k e Maje Kljun, lepotice iz Ribni-ce, ki je naravnost iz .Amerike in Brnika pridrvela na odprtje Caffeja. Maja zelo dobro po-zna Jana Plestenjaka, a to je druga zgodba. V povsem novi osebni in življenjski zgodbi se je znašla prikupna Petra Kole-ša. Ko je z velikim srcem na oprsju odprla steklenko pene-čega, še n i vedela, da bosta z n jen im Janezom postala star-ša. Pa je počil, poškropil, ne-kdo je zavpil r ed bunda, daj za runda in, saj veste, kako gre potem. Stopili so skupaj, vese-li v novem in dobrem, Januso-vega Jerneja sta obstopili Zdenka, žena direktorja dmž-be R A M z Fran j e Žnidar ja , Petra in na m o č č r u ž a b n i Uroš Oblak, šef družinskega podjet ja Bolero, ki krasi in podpira n a š e skakalce. Brez

Maja Kljun

ve, gozda in divjadi pa je spletel v svoj knj ižni prvenec Matjaž Erzar - Matiček. Knjiga o divja-čini i n o kuharskih receptih bo predstavljena naslednji mesec, čeprav se lovcem inaje zakon in je Lovska zveza močno raz-ličnili mnen j . Janus efekt? Še je bilo slik in smeha, nazdrav-ljanj. Kot Siba štikel na kult-n e m cedeju ob 25-letnid Cafe del Mar, (Ibiza) 'Talking o n e language" - govorimo enak je-zik, o miru, ljubezni in muziki za vedno,... Per sempre.

Ko se zberejo člani k a t c t ^ koli Uons kluba, se ve, da se bo pomagalo. Da gre za dobrodel-nost in druženje podobno mis-lečih. Devetič so se v Cankarje-v e m d o m u zbrali člani kluba Ljubljana in razdelili dobrih 6 milijonov tolarjev. Za pomoč. O sami prireditvi še nekaj pri-hodnj ič Bo šlo skupaj s sobot-

Boris In Katjuša

n o prireditvijo v Puš ta lskem gradu l ions kluba Skofja loka. Zakonca Koprivnikar sta bila ena ledkih Gorenjcev opaženi v C D - j a Boris, predsednik UO skupnos t i socialnih zavodov Slovenije, je letošnji predsed-n ik loških lionistov, Katjuša, prof športne vzgoje, usposab-

Darinka, Janez Benčlna

Ija slepe in slabovidne otroke. Prišla sta pozdravit večerni do-brodelni ples in prispevala v moza ik 364 s imbolnih sličic donatorske pomočL Tudi letos ni šlo brez "naše" D a r i n k e Pavlič Kamien, d o m a z Bo-hinjske Bele, že dolgo na delu v Ljubljani. Prav takih Gorenj-cev si želi šef regijskega Fom-m a in predsednik regijskega razvojnega sveta Janez Benči-na, do pred kratkim še direk-tor IBM-a. Nova direktorica, gospa Biljana se bo predstavila konec meseca, Janez Benfina, MBA, pa b o našel priložnosti s svoj im pod je t j em BenCo in iskal spisek več kot 4 0 žensk, ki ga h r an i H e r m i n a Krt. I n presenečenje večera.' Ja. Zaže-leli s m o vse najboljše p rvemu predsedniku samostojne Slo-venije Milanu Kučanu, rojene-m u v Križevcih pred 65 leti. "Danes so dovoljene sanje. Ju-

Stefka In Mi lan Kučan, Darinka K. Pavlič

I \ David Zorman, Franci Strniša

povsem novo prihodnost. Jož-ko Čuk je še vedno dobre kon-didje , le tekaška peta ga m u a z a d n j e čase. Pravi, da se pri teh letih stila ne spreminja , in da b o zagotovo pretekel še kakšen mara ton . Rekla sva dve, tri o Gorenjski , o n e k a j

šan, d ip lomant "Jambrekove fakultete". Večer je preživel v d ružb i svoje še v e d n o prve ž e n e Suzane. Peter, d o m a iz sila zanimivega Orehka, je po-s lovno pot začel v E m o n i v času Jankoviča, nabral neka j znanja tudi v Živilih pri Remi-

Borut Mausar

l jubosumja ni šlo. Pač, saj ga je vedno nekaj. Med brati ne. Oče Franc Oblak z Orehka je •vesel sina Marka, med prijate-lji "Pulovarček", in Uroša, ki vsak po svoje nadaljujeta dm-žinsko pletilsko o b r t Kuhar-sko obrt ter l jubezen do nara-

Marko Oblak Matiček

tri je nov d a a " je 26 . 6 . 1 9 9 1 preroško in nepozabno nago-voril Slovence, tokrat pa z na-smeškom, malce presenečen, zarezal v e n o izmed številnih tort. Okusne . Jezerškove so bile. Pravijo, da bi nemara lah-ko še enkrat bU predsednik Še enkra t verjeli ali, pa so ga bral-d N e d e l j s k a dnevnika izbra-li za Slovenca leta 2005. Nocoj, v petek, bodo Milana Kučana nagradil z aplavzom v Litiji, kjer bo tradidonalna Dnevtii-kova t ^ t a . O tem in še o č e m v 8. G l a s a

AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine K D G r o u p

PE Kranj, telefon: 04/281-70-00, www.odfiatic-slovenica.si

ZA KRATEK ČAS Brat vse vidi, Brat vse ve

POKER ŠTIRIH V IRAK Danes dopoldne so z redno linijo v Bagdad odleteli trije rezervni častniki Slovenske vojske in častnik za zvezo v civilu.

V Irak z dvignjenimi gla-vami odhajajo Zoran Jaiiko-vic. Tone Rop, Slavko Gaber in Sašo Peče. Njihova bojna imena so Zoki levoroki, Bag-dadski tatič, Slave tamavc in Sašo ti ga naš'o.

Zoran Jankovič: "Kot brez-poseln moram sprejeti vsako delo, ki mi ga ponudijo na zavodu. Men' se to zdi prov, vsako delo je častno, ne. Moja naloga v Iraku bo orga-nizirati verigo Mercatorjevih nakupovalnih centrov."

Tone Rop: "Za pot v Irak sem se odločil sam. V času demokracije sem užival ug-led predsednika vlade in naj-večje stranke v državi. Tudi v finančnem smislu. Sedanja plača poslanca v Državnem zboru me nikakor ne more zadovoljiti. V Iraku bom za-služil 19.500 tolarjev na me-sec več."

Slavko Gaber "Kot je že povedal kolega Tonček, so poslanske plače v teh nede-mokratičnih časih res mi-

zeme. Uvajanje devetletke v iraške šole in vzpostavljanje sistema ekstemega preverja-nja znanja bosta moja naj-večja izziva. Spotoma bom opravil še kakšen doktorat."

Sašo Peče: "V SNS smo ocenili, da bo nad trojico, ki odhaja v misijo, potreben nadzor. V Iraku bi lahko skovali zaroto ali pa vsaj gnojne vile. Z Zmagom sva vlekla vžigalico in jaz sem potegnil daljšo."

Mali Brat

TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam za-stavlja novo uganko. Vaša naloga je, da ugoto-vite pravilen odgovor in nam ga pošljete najka-sneje do torka v prihod-njem tednu na SMS pod šifro uganka, pripišite re-šitev + ime in pr i imek na

številko 031 /69 11 11, ali po pošti na Gorenjski glas, "Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za 'Ti-soč ugank za odrasle'.

N i č ga ni,

pa je pomemben ,

v naš vsakdan je vtkan,

je povsod, ze lo natančen,

raznol ik, v sem dan.

Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgo-vora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in dru-gega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za kranj-ski bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: tišina. Tokrat smo med odgovori na pri-spelih dopisnicah in med sms-ji izžrebali Pavlo Demšar in Daneta Rota.

TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ

"November"

Hvala, ker si mi resnično in po pravici napovedala prihod-nost. Pa se je tudi uresničilo. Zopet imam nekaj težav. Pri-srčno ti hvala za odgovor.

V letu 2006 se ti obetajo zelo zanimive spremembe. Končno se ti bo uresničila želja in boš imela dobro možnost, da zamenjaš služ-bo. Zamenjava se ti obeta v drugi polovici leta. Trenut-na služba te zelo obreme-njuje in v tebi zaradi tega ni pravega veselja. Glede so-delavke je-pa tako, kot pra-viš sama, do tebe je ukazo-valna, ker je sama osebno nezadovoljna. Vendar to ni

tvoj problem. Je pa takrat, ko ti občutiš njeno slabo vo-ljo. Do takrat, dokler bosta še skupaj, skušaj, da je ne sprejemaš resno, in nikar ne dovoli, da te prizadene. Postavi ji mejo, in videla boš, da te bo bolj upošteva-la. Do sedaj se ji niti nisi pošteno postavila po robu. Z novo službo se ti obetajo tudi boljši zaslužki. Srečno.

"Modri angel"

Naj vam povem, da vaio ru-briko redno spremljam. Imam nekaj vprašanj ih vas prosim za odgovore. Želim vam še veliko lepih in spod-budnih besed.

Rojena si pod simbolom številke 6. Ljubezen, dom, družina, otroci, vse to ti ve-liko pomeni, in vedno bolj ti bo. Za resnico si se ved-no pripravljena boriti, saj laži in neiskrenosti ne za-govarjaš, ne pri sebi, še manj pa pri drugih. Pravo življenjsko obdobje se ti obeta v letu 2007. Že samo leto boš začela z veliko vne-mo in zelo boš aktivna na različnih področjih. Spo-znala boš nekoga, ki te bo čustveno spravil v zelo veli-ke dvome. Fanta, ki ga imaš sedaj, ga imaš zelo rada in ti veliko pomeni, zato boš še toliko bolj v dilemi kaj narediti in kaj je tisto pra-

vo. Ničesar se že v naprej ne boj, saj si vedno znala prisluhniti svojemu srcu, in tudi takrat ti bo znalo odgo-voriti. Poročila se boš v roku dveh let. Rodila boš dva otroka, deklico in dečka in med njima bo le mala starostna razlika. Obeta se ti tudi selitev, saj ne boš ostala v zdajšnjem domu. Novi dom ne bo v bližini tega doma. Zaradi študija ti ne vidim posebnih težav. Sredi leta se boš malo pole-nila, a boš vse nadoknadila. Uspešno in v pravem roku ga zaključiš. Tudi jaz ti že-lim vse lepo in naj se ti iz-polni čim več želja. Lep po-zdravi

HOROSKOP TANJA in MARICA

Oven (21.3. - 21.4.) Urejali boste svoje finančno stanje in se v celoti posve-tili materialnim zadevam. Razlog je dopust, ki se pri-bližuje, in tudi še nerešene zadeve iz preteklosti. Us-peh je zagotovljen.

Bik (224. - 20.5.) Prijatelj, ki vas je v preteklosti razočaral, vas bo v pri-hodnjih dneh prijetno presenetil. Na samem začetku vas bodo begali pretekli dogodki, a kaj kmalu boste s tem razčistili. Napake imamo vsi, tako eni kot drugi.

Dvojčka (21.5. - 21.6.) Kar ni obvezno narediti danes, naj se preloži na jutri ali pa še kasneje. Svojo okolico boste zaradi tega mnenja presenetili, a to bo vaš najnovejši moto. Seveda se ga boste držali le določen čas. Ljubljena oseba vam pri-pravlja presenečenje.

Rak (22.6. • 22.7,) Preteklost in z njo povezani spomini bodo ujeli vašo prihodnost oziroma sedanjost in vaše življenje bo s tem postalo še bolj nemirno, kot je bilo doslej. Postav-ljeni boste pred več odločitev. Naglica - to ni rešitev, zadevo vam lahko le še poslabša.

Lev (23.7. - 23.8.) Po naravi ste zelo svobodni in nikakor nočete biti od nikogar odvisni, a tokrat boste brez tega težko rešili te-žave, ki se vam že nekaj časa kopičijo. Beseda ni konj in prijatelje imamo med drugim tudi zato, da nam po-magajo.

Devica (24.8. - 23.9.) Marsikoga boste presenetili, ko se boste pokazali v svoji pravi luči. Prevzeli boste odgovornost za dejanja, s tem pa se boste tudi čustveno odprli. Približal se vam bo nekdo, na katerega niti v sanjah ne upate raču-nati. Pustite se presenetiti.

Tehtnica (24.9. - 23.10.) Vso energijo boste usmerili v poslovne investicije in s tem hkrati uresničevali stare želje. V naslednjih dneh bodite še posebej pazljivi pri dogovoru z nekom, ne sme vas preslepiti dejstvo, da ga dobro poznate. Saj veste, največji sovražnik nam je lahko ravno prijatelj. Poslušajte svoj notranji glas!

Škorpijon (24.10. - 22.11.) v tem tednu boste imeli na različnih področjih dobre možnosti. Odvisno bo le od vas, če jih boste izkoristi-li in se seveda tudi primerno potrudili. V ljubezenskem odnosu ste veliko gradili In kmalu se bodo pokazali lepi rezultati.

Strelec (23.11. • 21.12.) v prihodnjih dneh se boste počutili zelo samozavest-no in vsi dvomi, ki ste jih Imeli kar nekaj, bodo izpuh-teli. Občutek dobre volje vam bo zelo dobro del in po-storili boste veliko stvari, ki so se vam še pred nedav-nim zdele nerešljive.

Kozorog (22.12. - 20.1.) Pred vami je napeta situacija, v kateri se boste kljub razmeram dobro znašli. Prav kmalu boste začeli raz-mišljati o kratkem dopustu, ki se vam bi zelo prilegel.

Vodnar (21.1. -19.2.) Pred vami je obdobje sreče in zadovoljstva na vseh po-dročjih. Še samski vodnarji se pripravite na resno lju-bezensko zvezo. S tem ne smete pozabiti na ljudi, ki so vam do sedaj stali ob strani. Nikar ne skrbite, ime-li boste dovolj časa za vse.

Ribi (20.2. • 20.3.) Srečali boste nekoga, ki vam je v preteklosti zelo veli-ko pomenil. Premostile se bodo stare blokade in konč-no boste pripravljeni na pogovor, ki bi moral biti že zdavnaj. Nad občutki boste presenečeni bolj, kot si bo-ste hoteli priznati.

PETEK 20.1.2006 07

NAGRADNA KRIŽANKA

Nagrade: Metropool nagrajtje 6 srečnih izžrebancev z uro igranja biljarda. ReSitve križanke (nagradno gesto> sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter V A S O D A V Č N O STEVILKOJ poSIjtte na dopisnicah do srede.

februarja 2006. na Gorenjski glas, Zoisova 1» 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Goren-jskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi t.

Rešitve križanke SAVA MEDICAL, d.0.0.: i . nagrado: vikend paket v termah Lendava (za štiri osebe) prejme: IVANKA ŠAJN, Visoko 119 E, 4212 Visoko; 2. nagrado: praktično darilo prejme jUDITA KRČEL, Lipce 7C, 4273 BI. Dobrava; 3. nagrado: praktično darilo prejme JOŽI LANCUS, Partizanska i8, 4220 Škofja Loka. Nagrajencem čestitamo!

DRUŽABNA KRONIKA

OČKA, KUPI Ml AVTO Po besedah strokovnjakov iz novinarskega sveta avtomobilizma ženske z okusom za dobre avtomobile, predvsem moške z dobrimi avtomobili, še obstajajo. Novi trend je tudi, da se tiste, ki si jeklene lepotce lahko privoščijo, gladko mimo moškega omislijo najprej otroka, potem pa še velik in lep avtomobil.

Na petek, trinajstega so že štirinajstič zapored na prire-ditvi Slovenski avto leta izbi-rali najlepši štirikoiesnik. Prireditev je vodil Peter Po-les, kot gostje pa so nastopili )an Plestenjak, skupina Kingston, Iva Stanič, Polona Furlan ter skupina Make up 2. Med avtomobili, k i so se letos zapeljali na slovenski trg, so bralci in posluSalci le-tos s svojimi glasovi določili štiri finaliste, saj si je Rena-ult Clio mesto v finalnem iz-boru že prislužil, ker je bil lani najbolj prodajani avto. Število glasov bralcev in po-slušalcev je pomenilo tudi že prvo oceno v končnem glaso-

vanju, druge glasove pa so prispevali novinarji sodelujo-čih medijev, ki pokrivajo av-tomobilsko področje. Sloven-ski avto leta 2006 je tako po-stal Volksvragen Passat, ki je izmed petih finalistov dobil največ glasov avtomobilskih novinarjev, poleg njega pa so se v finale uvrstili še BMW serije 3, Seat Leon, Mazda 5 in omenjeni Clio.

Do nedelje bo na sejmišču Celovec največji strokovni kmetijski sejem za območje Alpe-Jadran. Namen sejma je predvsem predstaviti po-nudbo za majhne kmetoval-ce in tako čim bolj zadovolji-ti potrebe zanje. Mladi nav-dušenci se bodo lahko že drugič pomerili v traktorski olimpijadi, hkrati s tem sej-

mom pa bo tudi strokovni sejem Lov in ribolov. Med sodelujočimi na sejmu zasle-dimo tudi slovenska imena in glede na popularnost na-ših Turbo Anglečkov in Ato-mikov, tudi njihov nastop ne bi presenetil.

Pred časom se je na Jezer-skem z obiskom štirih nogo-metašev zaključil tradicio-nalni zimski tabor, ki ga vsa-ko leto pripravi Oddelek službe za hematologijo in onkologijo Pediatrične klini-ke v Ljubljani. Že tretje leto zapored so se tabora udeleži-li slovenski nogometaši, ki so nekoč igrali za ljubljan-sko Olimpijo. Dušan Kosic', Dragan Erbida, Boštjan Kieft in Enes Handanagič sedaj sicer branijo barve raz-

ličnih klubov, a so se povabi-lu na tabor rade volje od-zvali. Kot veleva tradicija, so tudi letos s seboj povabi-l i vodnike reševalnih psov iz Društva vodnikov reše-valnih psov Slovenije i n z otroki preživeli sproščen dan. Vrhunec dneva pa je pomenil nogometni obra-čun dveh ekip, kjer je bil končni rezultat 3:2, slavila je ekipa Dušana Kosiča in Dragana Erbide.

Za konec čestitamo bodo-čima očkoma, k i bosta 'zibala' spomladi oziroma poleti in jeseni. Za izboljša-no lestvico rojstev v Slove-nij i sta (bosta) tako poskr-bela športni novinar Vala 202 Aleš Smrekar ter režiser Ven Jemeršič.

)an Plestenjak poleg dvonogih lepotic obožuje tudi zloščeno štirikolesno pločevino. Ob pesmi o barki Iz perja bo morda nastala tudi kakšna o avtomobilih. / foio: M tja: ctcgoni

Kingston! so občinstvo razgreli s skladbo Kocka je padla nate. Avtomobilska javnost pa je nestrpno čakala, na katere-ga od petih lepotcev bo padlo največ točk. /f««:m>ii>jcirgoni

Zmagovalni Volkswagen passat si je prislužil veliko torto, razrezala pa sta jo še "zelena" direktorja Porscheja Sloveni-ja Danilo Ferjančič In Wilfrled Weidgasser. /Foii>;Maii.sc-<gor.e

Obisk nogometašev na Jezerskem je navdušil: Dušan Koslč in Dragan Erbida (FC Ferlach), Boštjan Kreft (NK Primorje) ter Enes Handanagič (Hit Gorica), /FOIO MHREOIG.MZAIOR,«

Christlan VVallner, predstavnik za stike z javnostmi ter, pomoč-nik direktorja sejmišča Celovec dr. Erier Bemhard./fo»:ini«(»«

Z vlogo očeta se bo Aleš spopadel prvič,, medtem ko Ven drugič. / Folo; Tim OoH

VRTIMO GLOBUS Madonna bo prodajala vino

Madonna je v svoji dolgoletni karieri počela že marsikaj, vendar ji nikoli ne zmanjka poslovnih idej. Lansirala bo svo-jo znamko vina, ki bo naprodaj v štirih ra-zličicah. Na steklenicah bo njena podoba in certifikat avtentičnosti, najdražji bo cabernet sauvignon, letnik 2002, ki bo

stal 25 britanskih funtov, na voljo bo tudi brezalkoholna različica. Vsestranska zvezdnica, ki se z naporno vadbo pripravlja na snemanje novega videospota, je zanikala govorice, da je izčrpana. Njeni prijatelji so namreč zaskr-bljeni, da pevka z lo-urno telovadbo pretirava in da je zad-nje čase utrujena in shujšana.

Andie tretjič zaročena

Andie MacDowell se je med božičnimi prazniki zaročila s prodajalcem avtomo-bilov Kevinom Ceaganom, ki ima svojo trgovino v bližini igralkinega doma v Ashevillu v Severni Karolini. Za oba bo to tretji zakon, Andie se je predlani po treh letih zakona ločila od poslovneža Rhetta

Hartzoga, ki je bil njen prijatelj že od otroštva. Pred tem je bila trinajst let poročena s Paulom Qualleyjem, s ka-terim imata tri otroke.

John pogreša Francijo

John Malkovich se je moral izseliti iz svojega doma na jugu Francije, saj ima s francosko vlado neporavnane račune. Igralec se je z družino preselil v Boston, vendar bo v ZDA ostal le, dokler ne ure-di zapletov s plačevanjem davkov. Kljub nenehni bitki s francosko davkarijo je

tam preživel čudovita leta, zato bi se rad čim prej vrnil. Še vedno veliko dela v Franciji, a pogreša evropski način življenja, zato si je za cilj postavil, da bo v prihodnjih letih spet živel tam.

Victoria zapeljuje s petami

Victoria Beckham, ki se je na modni re-viji Roberta Cavallija po pisti sprehodila kot manekenka in požela navdušenje občinstva, je na tednu mode v Milanu razkrila tudi svoje modne skrivnosti. So-proga slavnega nogometaša meni, da je najboljši pristop pri osvajanju moških

"preprosto in seksi", sama stavi na visoke pete, tesne kavbojke in oprijeto majico. Kar se tiče prehrane, nek-danja spajsica vitko postavo ohranja z ribami in morski-mi sadeži, izogiba pa se drugemu mesu.

Jeseniška dijakinja se je odločila za sodelovanje kot fotomodel in za začetek izbrala psevdonim Hany. V prostem času rada pleše, prednost predvsem daje trebušnemu plesu. Fizično kondicljo ohranja z dolgimi sprehodi v naravo. / fmo: )»r»2 pip>n