REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

Ivo Boscarol:Pipistrel

ni naprodajSkupno srečanje slovencev po svetu

“Dobrodošli doma” 2011

Tina Maze

Samosvoja bela princesa

Slovenski znanstveniki

Vrnite se domov!

Intervju z mlado umetnico

Eva Petrič osvaja svet

Slove

nija d

anes

, Slov

enci.

si, Le

to 1,

Ševil

ka 1

April 2011SLOVENCI.SI

WWW.DVAJSET.SI

20 LET 230x320.pdf 1 3/17/11 1:25 PM

3

PRVA STRAN

VSEBINA

Panorama 4 Zakon o malem delu

5 Referendum o pokojninski reformi

V žarišču 6 Tina Maze: Samosvoja bela princesa

Poslovne strani 8 Intervju: Ivo Boscarol

10 Nepremičninski trg oživlja

Kultura 12 Laibach: Večno provokativni

14 Intervju: Eva Petrič

16 Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012

17 Evropska razstava: V Bistri okus po medu

Knjižna polica 20 Ljubljana, svetovna prestolnica knjige

Izobraževanje 22 Slovenski znanstveniki v tujini: Vrnite se domov!

24 Evropski program Erasmus: Pozitivno o življenju v tujini

25 Internacionalizacija študija: Na študij v Slovenijo

Med nami 26 Intervju: Janez Rogelj, Od Rodne grude do Slovenije danes

27 Knjiga o Jožetu Kastelicu

28 Intervju: dr. Branko Zorn, novi predsednik ID SVS

29 Sodobne selitve

Zamejski dnevnik 30 Deset let zaščitnega zakona

30 Pavlova hiša živi s prireditvami

31 Jubilej tednika Porabje

32 Se zgodba dvojezičnih napisov razpleta?

Doživimo slovenijo 33 Voda v Sloveniji – edinstvena na planetu

35 Slovenija – dežela lipicancev

36 1000 let blejskega gradu

Šport 37 Petra Majdič z bronom na svetovnem prvenstvu

38 Dejan Zavec – mož, ki je boks približal tudi Slovencem

Drage Slovenke in dragi Slovenci, drage bralke in dragi bralci!

Štejem si v posebno čast, da vas lahko v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovorim v prvi izdaji revije Slovenija danes. Revija, ki jo imate pred seboj, je še ena izmed mnogih pomembnih vezi med Slovenci, ki živijo izven meja naše države, in državo Slovenijo. Branje se v družini začne že v zgodnji mladosti v jeziku, ki ga družina govori in razume. Pomembno je, da besedila najdejo pot tudi v širšo javnost, da se jezik približa širši množici. Pozdravljamo in tudi spodbujamo tovrstne revije, ki imajo - poleg informiranja bralcev - širši vpliv na razmišljanje ljudi in dvigujejo pomen slovenskega jezika, tako v družini kot tudi v družbi, imajo pa še druge povezovalne učinke. V letošnjem letu Republika Slovenija praznuje pomemben jubilej, in sicer 20. obletnico samostojnosti. Ob tej priložnosti vas vabim, da (ponovno) obiščete svojo domovino in se nam 1. julija v središču Ljubljane pridružite na kulturno-družabni prireditvi, ki jo prvič pripravljamo vladne in nevladne organizacije skupaj. Ustvarjalci in vsi, ki revijo beremo in podpiramo, se bomo skupaj trudili, da se bo še naprej preko pisane besede krepila slovenska identiteta med rojaki v zamejstvu in izseljenstvu. Upamo, da se bodo ob rednem prebiranju revije Slovenija danes izmenjevala mnenja in pogledi, obenem pa ohranjala strpnost in spoštovanje v imenu naših skupnih interesov in vrednot. Predvsem pa vam želim, da še naprej na različne načine ohranjate slovensko besedo v svojem življenju. Prijetno branje vam želim in kmalu na svidenje,

dr. Boštjan Žekš, minister

Slovenija danesSlovenci.si

Izdajatelj: Založba Domus, d.o.o.

UredništvoTrg MDB 121000 LjubljanaSlovenija

Tel: +386 (0)1 520 50 84E-pošta: slovenija.danes@sloveniatimes.netSpletna stran: www.slovenci.si

Vodja projektaMarko Stijepićmarko.stijepic@sloveniatimes.com

Glavna in odgovorna urednicaBlanka Markovič Kocenblanka.markovic.kocen@sloveniatimes.net

LekturaBlanka Markovič Kocen

Oblikovanje in prelomMaja Kaplanmaja@sloveniatimes.net

Slovenija danes izhaja vsak mesecPosamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanjaNaklada: 3000 izvodovTisk: Littera picta, Medvode, Slovenija

Medij Slovenija danes je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko: 1603.

Revijo financira Urad Vlade Republike Slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu

REPUBLIKA SLOVENIJAURAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

4

PANORAMA

Mednarodna konferenca

Mladim Slovencem več pozornostiV sklopu 6. mednarodne konference »Družbena odgovornost in izzivi časa 2011: Mladi v presečišču svetovnih sprememb« je sredi marca v Mariboru potekalo posebno znanstveno, strokovno, kulturno in družabno srečanje z naslovom »Mladi v Sloveniji in po svetu – družbena odgovornost in podjetništvo«.

Blanka Markovič Kocen

Tako kot sama konferenca je bil tudi ta posvet, ki ga je v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, osredotočen na problematiko mladih, ki so bili po besedah državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha doslej potisnjeni v ozadje. Dr. Jesih je ob tem poudaril, da je med ljudmi, ki zapuščajo Slovenijo, vse več mladih izobražencev, zato je treba najti načine, da ti ljudje ohranijo stike z matično državo, tudi na strokovnem področju. Na Uradu so zato med drugim pripravili akcijski načrt sodelovanja in podpore mladim Slovencem doma in po svetu. O pomenu učenja slovenskega jezika je na srečanju med drugim spregovoril dr. Milan Zver, poslanec v Evropskem parlamentu, ki je predstavil aktivnosti Evropske unije na področju mladinske politike, katerih eden od ciljev je modernizacija evropskih šolskih sistemov, da bi jih prilagodili sodobnim okoliščinam. »Številni izseljenski podjetniki, ki so v svetu uspeli, so izkazali čut za družbeno odgovornost in so vselej na razpolago tako svojim rojakom kot slovenskim podjetjem, ki si utirajo pot na tuje,« je med drugim dejala dr. Breda Mulec, sekretarka kabineta Urada, ki je orisala nekaj uspešnih poslovnih zgodb slovenskih podjetnikov v svetu. Kot je še povedala, na področju gospodarskega sodelovanja na Uradu poteka veliko dejavnosti, med drugim priprava strategije o gospodarskem sodelovanju. »Podjetništvo je lahko učinkovitejše ob stalni znanstveni podpori,« je še dejala dr. Mulčeva, soavtorica Akcijskega načrta sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki v tujini.

Referendum o malem delu

Zakon o malem deluO zakOnu O malem delu bOdO 10. aprila OdlOčali vOlivci. vlada z naslOvOm kampanje »za spremembO na bOlje« izpOstavlja, da zakOn prinaša več pravic, nasprOtniki pa OpOzarjajO, da nudi delO brez delavskih pravic.blanka markovič kocen

zakon o malem delu prinaša nova de-lovna mesta, več socialnih in eko-nomskih pravic delavcem občasnih in priložnostnih del, več priložnosti brez-

poselnim in upokojencem, obenem pa odprav-lja anomalije študentskega dela, je ob začetku referendumske kampanje o malem delu de-jal minister za delo Ivan Svetlik. Pobudnica za začetek postopkov za razpis referenduma, ki bo 10. aprila 2011, je Študentska organizacija Slovenije, v kampanji na strani nasprotnikov malega dela pa aktivno sodeluje tudi Zveza svo-bodnih sindikatov.

Vladni predstavniki za razliko od nas-protnikov malega dela trdijo, da bo zakon prinesel tudi več rednih delovnih mest, po njihovih ocenah že v prvem letu izvajanja za-kona okoli 10.000. Minister za delo ocenjuje, da zakon ne bo povzročal prehajanja rednih zaposlitev v malo delo, tudi zato, ker začasna in priložnostna dela niso primerna za deloda-jalce v smislu rednega dela, medtem ko nje-govi nasprotniki opozarjajo na pasti zakona, ki po njihovem uvaja »tlako za vse ljudi« in nudi delo brez delavskih pravic.

Če bo zakon padel, »vlada ne misli stati križem rok«, kar zadeva urejanje tega področja,

je ob začetku referendumske kampanje zago-tovil Svetlik.

Volivci v tujini»52.000 slovenskih volivcev v izseljenstvu

smo o glasovanju na referendumu že obve-stili,« nam je povedal Marko Golobič, predsed-nik Državne volilne komisije. Med drugim so jih opozorili, da postopek uresničevanja vo-lilne pravice pri referendumu poteka nekoliko drugače kot pri volitvah, saj Državna volilna komisija ne bo po uradni dolžnosti poslala vo-lilnega gradiva po pošti.

Slovenski izseljenci bodo 10. aprila lahko glasovali na volišču diplomatsko-konzularne-ga predstavništva Republike Slovenije, ki bo odprto med 9. In 17. uro po lokalnem času, istovetnost pa bodo dokazovali z osebnim do-kumentom. Če se glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih na dan referendu-ma ne bodo mogli udeležiti, pa lahko glasujejo po pošti, vendar je treba zahtevek za glaso-vanje po pošti do 26. marca poslati na naslov Državne volilne komisije.

Državni ali okrajni volilni komisiji je treba najpozneje do četrtka, 7. aprila, napovedati tudi morebitno glasovanje na volišču na območju Republike Slovenije. Dr. Breda Mulec, sekretarka kabineta Urada

5

PANORAMA

Nagrade GZS

Uspešni tudi v kriziGospodarska zbornica Slovenije je prve dni marca podelila nagrade sedmim najuspešnejšim podjetnikom v lanskem letu. V 43 letih je nagrado prejelo že 305 gospodarstvenikov, med njimi le 18 gospodarstvenic.

Za leto 2010 so nagrado za najuspešnejše podjetnike prejeli direktor Termoplasti-Plame Jože Ceglar, generalni direktor Mikrografije Boštjan Gaberc, direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, predsednik upravnega odbora Inlesa Andrej Mate, predsednik uprave in prokurist Robotine Devid Palčič, predsednik uprave NEK Stane Rožman in direktor družbe KLS Ljubno Bogomir Strašek.Zaradi gospodarske krize je imela komisija, sestavljena iz nekdanjih nagrajencev, po eni strani težjo, po drugi pa lažjo nalogo, saj je ločila dobra podjetja od slabih. Najboljše gospodarstvenike so izbirali v treh kategorijah: mala, srednja in velika podjetja, posebno pozornost pa so namenili ravni poslovne kulture in odgovornosti podjetij do družbe.Nagrajenci poudarjajo, da danes brez vlaganja v razvoj in širjenja na tuje trge ni mogoče biti zelo uspešno podjetje, zaradi tega namenjajo veliko pozornosti posodabljanju procesov, krepitvi blagovnih znamk in povečevanju izvoza. Kljub krizi so imela lani vsa podjetja rast prodaje.

Referendum o pokojninski reformi

Ustavno sodišče dalo zeleno lučPo odločitvi ustavnega sodišča, ki je presojalo posledice morebitne zavrnitve pokojninske reforme na referendumu, gre le-ta lahko na referendum. Morebitna zavrnitev reforme bo pomenila, da zakonodajalec leto dni ne bo smel sprejeti zakona z enako vsebino.

Blanka Markovič Kocen

Ustavni sodniki opozarjajo, da zgolj zaradi primernosti, koristnosti ali potrebnosti nove zakonske ureditve z novim pokojninskim zakonom prepoved referenduma ne bi prišla v poštev, v odločbi, ki so jo sprejeli soglasno, pa menijo, da državni zbor pri tem, ko opozarja na nujno odpravo neustavnosti v veljavnem zakonu, ne navaja zadostnega razloga, ki bi utemeljeval poseg v pravico do referendumskega odločanja.Medtem ko so sindikati izrazili zadovoljstvo nad odločitvijo ustavnega sodišča, vlada napoveduje, da bo v referendumski kampanji volivce skušala prepričati v koristnost in nujnost reforme. Premier Borut Pahor je hkrati zatrdil, da bo vlada v kampanji govorila »odgovoren jezik« in izrazil pričakovanje, da se bodo ljudje odločili za reformo. Odločitev obžalujejo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, saj menijo, da Slovenija pokojninsko reformo potrebuje. Gre namreč za eno od osrednjih reform, ki odločajo o sedanjosti in prihodnosti razvoja države. »Zato na referendumu volivci ne bodo odločali o usodi vlade, pač pa o usodi te in prihodnjih generacij,« je še dejal Pahor, ki sicer priznava, da v Bruslju pravijo, da takega referenduma ni mogoče dobiti, vendar kljub temu ostaja optimist.Če bo zakon na referendumu zavrnjen, zakonodajalec leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino.

Prva agencija EU s sedežem v Sloveniji

Acer ne bo brezzobi tiger

Srečanje z župani kraških občin

Žekš: Kras ne sme biti muzej Ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in predstavitev projekta Kraški okraj sta bili temi marčevskega srečanja ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša z župani kraških občin.

Minister Žekš je v svojem govoru izpostavil pomen evropskih čezmejnih projektov za vzpostavljanje in ohranjanje dobrih medsosedskih odnosov med Slovenijo in Italijo.Udeležil se je tudi odprtja Informacijskega centra Krasa, investicije, ki je bila financirana v okviru aktivnosti evropskega projekta čezmejnega sodelovanja KRAS-CARSO. Gre za program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, ki bo trajal predvidoma 40 mesecev in stal dobre tri milijone evrov. Vodilni partner projekta je občina Sežana, sodeluje pa še 16 partnerjev, predvsem slovenskih in italijanskih kraških občin. Ob odprtju centra je minister dejal, »da Kras ne bi smeli ločevati na slovenski in italijanski. Gre za celovito območje. Kras je en sam, je eno samo bogastvo. In kot bogastvo ne sme biti muzej. Mora biti živo.«

V Ljubljani je vrata odprla Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), katere glavna naloga bo spodbujati sodelovanje nacionalnih regulatorjev in na evropski ravni dopolnjevati naloge, ki jih le-ti izvajajo. Premier Borut Pahor je ob otvoritvi izrazil ponos, da so članice EU Sloveniji zaupale sedež agencije, evropski komisar za energijo Günther Oettinger pa je zatrdil, da odprtje Acerja predstavlja začetek novega obdobja za čezmejno sodelovanje energetskih regulatorjev, saj bo dobilo dosedanje sodelovanje energetskih regulatorjev še močnejši in učinkovitejši okvir.Na očitek, da bi agencija utegnila biti brezzobi tiger, je direktor Acerja Alberto Pototschnig zatrdil, da je treba počakati nekaj let in takrat se bo videlo, kaj je dosegla. Obveznosti Acerja so po njegovi oceni primerne glede na sedanje

stanje, saj EU šele oblikuje notranji trg energije. Tretji energetski sveženj, ki predstavlja temelj za delovanje agencije, po njegovem prepričanju predstavlja pomemben korak naprej.Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je še posebej vesela, ker gre za agencijo, ki bo regulirala notranji trg na področju energije in bo imela zelo pomembno vlogo pri njegovem oblikovanju.

Evropski komisar za energijo Günther Oettinger

6

V ŽARIŠČU

Tina Maze

Samosvoja bela princesaprvič v samOstOjni slOveniji smO dObili svetOvnO prvakinjO v alpskem smučanju. tina maze je pOstala slOvenska naciOnalna junakinja, kO se je v veleslalOmu letOs februarja v nemškem Garmischu Okitila z zlatOm. tOda samO Ona ve, kakO težkO pOt je presmučala, da sO se ji izpOlnile OtrOške želje. jurij završnik

Ampak, od začetka. S tremi leti se je naučila smučati, kasneje pa so jo vpisali tudi v SK Črna na Koroškem. V osnovnošolskih letih je poleg smučanja trenirala še odbojko in

se šest let učila igrati klavir. Po os-novni šolo se je vpisala na gimnazijo na Ravnah in bila sočasno sprejeta v žensko B reprezentanco. Takrat je prvič nastopila na tekmovanjih FIS in s številkama 121 in 125 osvojila 2. in 1. mesto.

Leta 2000 je začela nastopati v svetovnem pokalu. Vsako leto je bilo boljše. Sezona 2004/05 je bila že vrhunska in vsi smo pričakovali popoln naskok na svetovni vrh. Pa se je nekaj zalomilo. Tina v sebi ni našla tiste harmonije, ki bi jo po-slala v zmagovite tirnice. Nasled-nji dve sezoni sta bili slabši. Po-tem pa… Ko je bila »na dnu«, sta leta 2008 z Andreo Massijem (od leta 2006 je bil kondicijski tre-ner ženske alpske reprezentance) ustanovila tako imenovano ekipo team to aMAZE in se ločeno od reprezentance spustila po novi poti. In že prvo leto je bilo uspešno – naslov svetovne podprvakinje v veleslalomu. Potem se je pravljica nadaljevala. Dve kolajni lani na olimpijskih igrah v Vancouvru in zaenkrat vrh izjemne kariere, saj je z desetimi zmagami v svetov-nem pokalu in petimi kolajnami s svetovnih prvenstev in olimpij-skih iger že najboljša slovenska smučarka vseh časov. Z zlatom in srebrom na nedavno minulem svetovnem prvenstvu v Garmishu je Tina zdaj na vrhu sveta.

Tina v svojem blogu po velikem zmagoslavju na SP v Garmischu

»Za kratek čas je bilo veselje edina substanca mojega dne, zato bom danes pozabila na to in povlekla te občutke iz sebe znova, ko bo konec te sezone… Vsi ste mavrični, le verjeti je treba. Vem, da sem pozabila še na koga, ki je dodal pomemben košček v tem, da sem postala to, kar sem, a v srcu gotovo ne. Hvala še enkrat. Pa še eno modro: stvari se šele začnejo, ko se končajo!«

dobil tudi, ko sem prvič srečal Tino Maze. Takrat, pred desetimi leti, je bila še najstnica, ki se je strmo vz-penjala v svetu belega cirkusa. In že takrat smo vedeli, da je to dekle sposobno največjih stvari.

Toda… Vedno mora biti nek toda, ki življenje zaplete. Tina je precej sa-mosvoja oseba, ki mora imeti v sebi, če želi biti najboljša, notranjo har-monijo. V sebi mora imeti popoln in sproščujoč mir, ki jo navda z zau-panjem vase in v svoje sposobnos-ti. To je Tina dosegla, ko je v njeno življenje prišel Andrea Massi.

kot fantič sem v os-novni šoli seveda bral Prežihovega Voranca in njegove črtice ter no-

vele. V spominu so mi ostali Samo-rastniki in predvsem Solzice in Boj na požiralniku. Takrat so se mi zdeli Koroška in njeni ljudje trdi in neiz-prosni, ker jih življenje ni božalo. Toda hkrati so bili v sebi čustveni in prijazni do tistih, ki so jih imeli radi in so jim zaupali.

In kot da se značaj ljudi na skra-jnem robu Slovenije desetletja ni spremenil, sem podoben občutek

Foto

: BO

BO

7

V ŽARIŠČU

Ko najboljšo poboža še sreča

»Toliko stvari sem doživela te dni, da zlatega odličja še nisem podoživela in se na to tudi ne osredotočam. Za slavje bo več kot dovolj časa. Veleslalomska tekma je bila zelo izenačena. Pritisk na startu je bil velik, potem pa kratko slavje in prireditve, ki so se kar nizale. Spala sem zelo malo, tudi zaradi visokega adrenalina. Preprosto, bilo ga je preveč in tudi če bi hotela zaspati, nisem mogla,« je uspeh podoživela Mazejeva.

Črnjanka je v zadnjih treh letih na velikih tekmovanjih osvojila pet odličij, tudi zlato, in s tem do-kazala veliko psihično trdnost. O načrtovanju forme in najboljši pri-pravljenosti prav na veliki tekmi že tretje leto zapored pa je dejala: »Težko je načrtovati formo ... Preden sem prišla na svetovno prvenstvo, sem vedela, da bo lahko le en teden zelo kakovosten. Ker mi sezona ni tekla po načrtih, sem stavila vse na zadnji teden, ko je bila na programu tudi moja najpomembnejša tekma sezone, ki mi je prinesla največji us-peh. Imam dve kolajni, med njima zlato, ogromno mi pomeni tudi to, da sem bila edina iz svetovnega vrha, ki sem tekmovala v vseh dis-ciplinah in sem bila vedno v boju za najvišja mesta.«

Tik pred svetovnim prvenstvom se je spočila v krogu svojih domačih v Črni na Koroškem. »Ker sem na-stop pred svetovnim prvenstvom izpustila, da sem uredila težave s poškodbo, sem imela en dan pro-sto, da sem doma napolnila ba-terije. Lepo je biti z družino, to mi je zelo pomagalo. Tudi z mojim psom, zlatim prinašalcem, sem se videla in končno se je njegovo ime upravičilo. Vseskozi sem mu govori-la, da moramo zmagati, če je že zlati prinašalec.«

Poleg dveh odličij je na svetov-nem prvenstvu dobila še kopico na-grad, med drugim tudi 60.000 evrov

denarnih nagrad za uvrstitve, dobila je avtomobil na žrebanju ... »Noro, a ne. Največ mi pomeni, jasno, zla-ta kolajna. Poleg tega sem prijetno presenečenje doživela po zmagi v veleslalomu. Prišla sem v šotor Audija, potegnila kuverto in zadela audi A1. Ko gre, gre. Najprej pa moram avto tudi dobiti, šele potem bom razmišljala, kaj bom z njim.«

Uspehi so prinesli Mazejevi, ki je tudi zelo fotogenična, zvezdniški status tudi v tujini. O tem je menila: »Ko zmagaš, je pozornost večja, če pa nisi na vrhu, ljudi ne zanimaš. Sama sem sicer doma na snegu, druge stvari pridejo zraven.« Osvo-jeni odličji sta ji prinesli kopico ob-veznosti, tudi prijetne.

Tini so na ljubljanskem Prešer-novem trgu pripravili veličasten sprejem. Kot poseben gost se ji je na odru pridružil tudi novi in stari sve-tovni boksarski prvak Dejan Zavec. Približno tri tisoč ljudi je pričakalo zlato Mazejevo, sprejeli in nagovo-rili so jo številni smučarski in drugi veljaki. Ob ritmih skupine Siddharta in glasnem vzklikanju množice »zla-ta Tina« sta Mazejeva in njena ekipa le prišli na oder. »Presenečena sem bila nad vso izkazano pozornostjo, nad zbrano množico in navijači. Že ko sem se vozila proti Ljubljani, so me navijači pozdravljali. Pozdra-vit me je prišel tudi Dejan Zavec. Ob takšnih trenutkih so tovrstni sprejemi čudoviti, kar bom pozne-je, ko bom starejša, znala to še bolj spoštovati in ceniti. Bila sem pri- pravljena na to, stotinke so se končno

obrnile v moj prid. Za počitek ne bo časa, že jutri se odpravljam naprej,« je dejala zlata Črnjanka.

Team to aMAZE Ekipa je sestavila mozaik, je

prepričan Andrea Massi, vodja ekipe in Tinin srčni. O Tini pravi, da je na svetovnem prvenstvu na-redila to, kar jo je prepričeval. »Ni-mam ji kaj očitati. Naredila je to, kar sem jo tri leta prepričeval. Da je sposobna vrhunskih izidov in zmag na najvišji ravni. Sedaj dosega re-zultate za zgodovino, ne le sloven-skega smučanja. Januarja smo imeli velike težave in ekipa se je s priho-dom novega serviserja sestavila v nov mozaik. Ključno je bilo, da na SP ni imela bolečin, za kar gre zahvala zdravnikom,« je razmišljal Massi. V Garmischu si je obril tudi brado, ki ga je krasila. Dejal je, da tega ni storil zaradi Tinine želje, ampak mu je njegov nekdanji dijak pisal, da je videti kot divji mož. Massi je osem let poučeval na gimnaziji v italijanski Gorici, bil pa je tudi atletski trener, preden je prišel v slovensko žensko smučarsko reprezentanco.

Ni še konecTako kot je dejala Tina, je bil

letošnji vrhunec šele začetek nečesa novega. Kar nekaj želja je še neizpolnjenih – zlata olimpijska kolajna, skupna zmaga v svetov-nem pokalu… Vprašanje je, seveda, če bo vse to kdaj dosegla. Več nas je, ki stavimo na to, da bo, toda… Življenje ima vedno tisti toda.

rojena: 2. maja 1983

prebivališče: Črna na Koroškem

višina: 170 cm

teža: 67 kg

poklic: študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zaposlena na policiji

hobiji: odbojka, nogomet, igranje klavirja

klub: SK Črna TAB

trener: Livio Magoni, Andrea Massi

največji uspehi, olimpijske igre: 2. mesto, Vancouver 2010, veleslalom, 2. mesto, Vancouver 2010, superveleslalom; svetovno prvenstvo: 1. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, veleslalom, 2. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, superkombinacija, 2. mesto, Val d’Isere 2009, veleslalom; svetovni pokal: 10 zmag na tekmah svetovnega pokala

Tina Maze

In Tina je… Prežihov Voranc je v Samorastnikih opisoval tisto never-jetno koroško žensko Hudabivško Meto, ki je iz sebe izžarevala tako samozavest, da so… »stala visoka, lepa in nedostopna pred obsede- nimi nasprotnicami. Te so se zganile, zasople, in ko je vse pričakovalo de-janskega napada, so se same od sebe jele počasi z dvignjenimi ro-kami umikati pred Metino podobo, ki jih je na tako čuden način prema-gala.«

In Tina ve, da si lahko samo tako velik, kolikor se sam vidiš velikega. Za jutri.

Foto

: Med

iasp

eed

Foto

: Med

iasp

eed

8

POSLOVNE STRANI

takO sta se kljub mamljivi pOnudbi v višini 40 milijOnOv

dOlarjev OdlOčila sOlastnika uspešneGa ajdOvskeGa pOdjetja.

Odlašanje pOdpisa dvOstranskeGa spOrazuma, ki se Ga zda zaradi

varOvanja svOjeGa trGa krčevitO OtepajO, pa bi pO bOscarOlOvem mnenju lahkO OGrOzilO ObstOj

pOdjetja. karizmatični letalec, pOslOvnež in kOnstruktOr

ultralahkih letal ivO bOscarOl je prepričan, da je Od zadOvOljstva

delavca Odvisna tudi kakOvOst izdelka, in si želi pOleteti v

vesOlje.blanka markovič kocen

Intervju: Ivo Boscarol, konstruktor in izdelovalec ultralahkih letal

Pipistrelni naprodaj!

Napoved selitve Pipistrelove proiz-vodnje v Italijo, ker iz Slovenije pač ne morete svojih letal prodajati na ameriški trg, je v slovenski po-slovni javnosti močno odmevala. Kako daleč ste pri reševanju tega vprašanja, ali je selitev v tujino še vedno edina realna možnost?

Pri tem problemu prihaja v medi-jih do velikih dezinformacij. Ne SELI-MO se v Italijo, temveč se tja ŠIRIMO. V Italiji smo odprli podružnico. Pod-jetje, ki ga imamo v Sloveniji, skupaj z montažo obstoječih modelov letal za celoten svetovni trg, ter ves odd-elek za razvoj in raziskave, ostajata v Sloveniji. Nova proizvodna hala v Rojah, ki jo bomo pričeli graditi je-seni, bo namenjena proizvodnji le-tal obstoječega programa, ki bodo namenjena izključno ameriškemu trgu ter proizvodnji našega novega štirisedežnega hibridnega letala. Oba omenjenena programa bi bila s proizvodnjo izključno v Sloveniji onemogočena oziroma zelo okr-njena. Štirisedežno letalo je namreč

namenjeno predvsem kupcem na ameriškem tržišču, saj naj bi nado-mestilo štirisedežno letalo Cessna, ki se po desetletjih uporabe umika s trga.

Drugi vzrok za širitev v Italijo so izredno neugodne vremenske raz-mere v Ajdovščini, kjer se zaradi kli-matskih sprememb veča število dni z burjo, ko letenje in preizkušanje letal ni mogoče. Že pri sedanji proizvodnji sto letal na leto ima-mo izredno velike težave z njihovim skladiščenjem, saj naši varnostni

standardi zahtevajo, da testni piloti vsako izdelano letalo tudi preizkusijo v zraku. Ko burja piha dva, tri tedne nepretrgoma, se ta letala kopičijo v hangarju, kjer kmalu zmanjka prostora. Na letališču v italijanski Gorici burja ne piha, njegova velika prednost pred ajdovskim pa so tudi

ogromne površine ob letališču, ki so na razpolago za postavitev ve-likih proizvodnih objektov. Zaradi bližine, saj je od obstoječega sedeža Pipistrela oddaljeno le 17 minut

vožnje po avtocesti, je tudi izredno primerno z logističnega vidika.

Je kdo od pristojnih pokazal ra-zumevanje za to težavo in morda tudi ukrepal?

Da, moram priznati, da so mi slovenski diplomati veliko pomagali in si prizadevali za razrešitev nasta-lih razmer. Poskusili smo praktično vse, kar je bilo mogoče. Skupaj z ministrom Patrickom Vlačičem in državnim sekretarjem Igorjem Ja-kominom smo celo potovali v ZDA. Bili smo na obisku pri kongresniku Oberstarju, ki je zadolžen za pro-met, in generalnem sekretarju FAA v Washingtonu Babbitu, vendar ni-smo veliko dosegli. Amerika namreč ščiti svoje tržišče. Ovire so v glav-nem na njihovi strani.

Po drugi strani pa so tudi itali-janske letalske oblasti, lastnice letališča v Gorici, pokazale izredno naklonjenost našemu prihodu v

Roje, saj bi to poleg novih delovnih mest, ki jih goriška pokrajina nujno potrebuje, pomenilo tudi oživitev letališča, ki je že skoraj 50 let velika sramota mesta Gorice.

Dobili ste že nekaj ponudb za na-kup Pipistrela, med drugimi se je

za podjetje zanimal soustanovitelj Googla Larry Page, Kitajci, Švicarji in še kdo. Je Pipistrel naprodaj? Kakšna je bila najugodnejša po-nudba?

Larry Page ni prišel sem, da bi ku-pil Pipistrel, temveč zaradi možnosti sodelovanja na področju, kjer ima Pipistrel veliko znanja in izkušenj. Potem ko je Page poslušal moje predavanje o električnih letalih v Sonomi v Ameriki, je pokazal izred-no zanimanje za Pipistrelovo delo in razvojni oddelek. Nekega dne si ga je prišel tudi osebno ogledat. Za-nimalo ga je predvsem potencialno sodelovanje z nami pri inovativnem razvojnem projektu.

Najugodnejšo ponudbo je Pi-pistrel prejel po drugi zaporedni zmagi na natečaju agencije NASA za najboljše malo letalo na s vetu, in si-cer 40 milijonov ameriških dolarjev. Vendar sva se solastnika odločila, da Pipistrel ne glede na mamljive po-nudbe za enkrat ni naprodaj.

V zadnjih letih nove standarde na področju letalstva, ki so jih z novo zakonodajo postavile ZDA, spreje-ma vse več držav. Kaj to pomeni za vaše poslovanje?

Prav zaradi tega lahko naša leta-la iz Slovenije kot slovenski izdelek prodajamo vsak dan v manj držav. Oziroma z drugimi besedami, če tega problema ne rešimo, lahko pričakujemo, da bo Pipistrel v zelo kratkem času ugasnil.

Kakšne vrste letal nosijo blagovno znamko Pipistrel in v čem je njiho-va posebnost oziroma prednost?

V današnji konkurenci je edini trg globalni trg.

Skrivnost uspeha je predvsem v brezhibnem nadzoru kakovosti in motiviranosti kolektiva,

ki letalo sestavlja.

9

POSLOVNE STRANI

Smo proizvajalec največ različnih tipov ultralahkih letal na svetu. Proizvajamo tako dvosedežna mo-torno-jadralna ultralahka letala, hitra dvosedežna potovalna letala ali »cruiserje«, ki so primerni za šolanje ali hitra potovanja na dolge razdalje, ultralahka jadralna le-tala, ki imajo pomožni motor, tako da lahko sama poletijo, ko pa so dovolj visoko, pospravijo motor v trup in jadrajo kot jadralna letala… Pa tudi čisto »prava« enosedežna jadralna letala. Naš novi projekt, štirisedežno hibridno letalo, bo že sodilo v višji razred – to bo poslovno potovalno, ne več ultralahko letalo.

Posebnosti naših letal so, da so zelo lahka, varna, in imajo odlične letalne značilnosti, tako da la-hko tudi jadrajo. Če vam, deni-mo, v navadnem letalu odpove motor, kličete na pomoč. Če pa vam odpove motor v Pipistrelu, pokličete kontrolo letenja in pro-site za dovoljenje, če lahko greste višje. Ves ta spekter različnih letal prodajamo pod blagovno znam-ko Pipistrel, ki je pod številko 008410839 zaščitena v EU, ZDA in v veliki večini svetovnih držav.

Na katerih tujih trgih poslujete?V današnji konkurenci je edini

trg globalni trg. Zastopniško mrežo imamo v 40 državah po vsem svetu, prodajamo pa na vse celine sveta. Naša letala letijo od severa Kanade do južne Avstralije. Trenutno so najboljša tržišča tista, ki jih gospo-darska kriza ni močno prizadela. To so predvsem Južna Amerika, Bližnji vzhod in Azija, zlasti Kitajska in Indija.

Imate v Sloveniji konkurenco?Ne. Tudi v svetovnem merilu je

je malo. Model TaurusElectro, ki je prvo dvosedežno električno letalo na svetu, nima konkurence v sve-tovnem merilu.

Revija PopularScience je Pi-pistrelovo električno letalo uvrsti-la med 10 najpomembnejših ino-vacij na svetu. Kako ste s svojim hibridnim letalom vplivali na letal-sko zakonodajo v svetu?

Tukaj govorimo o dveh različnih stvareh. Letalo TaurusElectro je popolnoma električno letalo. To je jadralno letalo, ki ima na trupu za-daj majhen pomožni električni mo-tor. Ta pilotu omogoča samostoj-no poletanje, kar pomeni, da ne potrebuje več drugega motornega letala, ki jadralno letalo potegne v zrak. Ko je dovolj visoko, mo-tor pospravi v trup in se prelevi v

jadralno letalo. To je ta hip edino dvosedežno električno letalo, ki je v serijski proizvodnji in ga lahko kupci dejansko naročijo in dobijo. Ker je tako edinstveno, se mu za-konodaja prilagaja zelo počasi, še vedno obstaja samo peščica držav po vsem svetu, kjer TaurusElectro lahko sploh leti.

Naše štirisedežno hibridno letalo bomo začeli izdelovati šele konec

leta. To bo namreč letalo z dvema motorjema – električnim, ki mu bo omogočalo neslišen vzlet in pris-tanek ter ničelne izpuste v ozračje v bližini naselij. Za potovanje na večjih višinah pa bo uporabljalo klasičen letalski motor. Že zdaj me boli gla-va, ko pomislim, kakšen boj z milini na veter bo pridobivanje certifikacij in dovoljenj za novo letalo! Ampak tudi to bomo prebrodili. Tako pač je, če orješ ledino. Enake težave smo imeli z letalom Sinus, ki je praktično ustvarilo novo kategorijo znotraj ul-tralahkega letalstva, z letalom Tau-rusElectro…

Kakšna je vaša formula za vrhun-sko kakovost in kakšen recept za uspeh?

Skrivnost je predvsem v brez-hibni kontroli kakovosti in motivi-ranosti kolektiva, ki letalo sestavlja. Če je delavec zadovoljen, je izdelek

kvaliteten. Če je delavec motiviran, je izdelek inovativen.

Kateri so vaši aduti?Adut je prav vsako letalo, ki ga

izdelamo, saj je edinstveno v svetov-nem merilu in ima presežne letalne karakteristike. Temelji, na katerih Pipistrel gradi svojo uspešnost, pa so med drugimi močna vizija - pred-videvanje trendov globalne eko-

nomije, lasten razvoj, inovativnost, ki jo spodbujamo na vsakem ko-raku, tudi s sistemom nagrajevanja, zadovoljen, motiviran in pravično nagrajen kolektiv, lastna blagovna znamka, ki dviguje vrednost našim izdelkom, neizprosen nadzor kako-vosti in okolju prijazna proizvodnja. Kakor hitro se zadovoljiš z nižjimi cilji odpostavljenih, se utopiš v povprečnosti, to pa pomeni propad.

Koliko sredstev vlagate v razvoj?V raziskovanje in razvoj vlagamo

vsa prosta sredstva - med 20 in 30 odstotki realizacije letno.

Vas mika polet v vesolje?Seveda me mika! Vsak dan je tudi

več možnosti, da si ga bom dejan-sko morda lahko privoščil, saj bodo komercialni poleti v vesolje počasi postali dosegljivi tudi navadnim državljanom.

Ivo Boscarol, solastnik Pipistrela: »Kakor hitro se zadovoljiš z nižjimi cilji odpostavljenih, se utopiš v povprečnosti, to pa pomeni propad.«

V raziskovanje in razvoj vlagamo vsa prosta sredstva - med 20 in 30 odstotki realizacije letno.

10

POSLOVNE STRANI

Nepremičninski trg oživlja

»Do sprememb bi prišlo v vsakem primeru, ker so se tako povpraševanje kot tudi cene približevali svojemu vr-

huncu, ki so ga v letu 2008 dose- gli,« pravi Marko Puschner, urednik nepremičninskega spletnega por-tala Slonep. Po njegovem mnenju je gospodarska kriza vplivala pred-vsem na področje novogradenj, kjer so se v težavah znašli tisti in-vestitorji, ki so se projektov lotili premalo premišljeno, na trgu pa so želeli po visokih cenah ponu-jati nepremičnine slabše kakovo-sti. »Tisti, ki so zgradili kakovostne nepremičnine, pri cenah niso

popuščali in tudi nič ne kaže, da bodo,« dodaja sogovornik. »Kako-vostne nepremičnine se prodajajo, le obseg je bistveno manjši, kot je bil pred vrhuncem v letu 2008.«

Od intenzivne rasti in padanja cen do stabilnosti

Do leta 2007 so cene nepremičnin intenzivno rasle, veliko pa je bilo tudi povpraševanja. V letu 2008 pa se je povpraševanje močno zmanjšalo, kar je bilo delno posledica visokih cen, ki so preprosto presegle na-kupno pripravljenost potencialnih kupcev, delno pa začetka gospodar-ske krize. Cene stanovanj so dosegle svoj vrhunec sredi leta 2008, cene hiš pa so sledile nekoliko kasneje. Za leto 2009 je bilo značilno padan-je cen, povpraševanje pa je bilo iz-redno majhno. Presežek ponudbe nad povpraševanjem je bil velik. V letu 2010 se je povpraševanje neko-liko okrepilo, ustavilo pa se je tudi padanje cen.

»Po letu 2008 nismo več za-znali trenda rasti cen. Letos ne pričakujemo njihove intenzivne ras-ti, manjšo rast pa je po posameznih četrtletjih vendarle pričakovati. Glede na gospodarske razmere v državi pričakujemo, da bodo cene bolj ali manj stabilne, čeprav je za slovenski nepremičninski trg značilnih nekaj posebnosti, ki zelo otežujejo uspešno napovedovanje gibanja cen,« pojasnjuje Puschner.

Marko Puschner, Slonep: »V težavah so se znašli tisti investitorji, ki so se projektov lotili premalo premišljeno,

na trgu pa so želeli po visokih cenah ponujati nepremičnine slabše

kakovosti.«

GOspOdarska kriza je pripOmOGla k hitrejšim

spremembam na nepremičninskem trGu,

rast cen se Od kOnca leta 2008 umirja. najdražje sO

nepremičnine v ljubljani in OkOlici ter na Obali. večjih

padcev ali dviGOv letOs ni pričakOvati, OkrepilO pa se

bO pOvpraševanje. blanka markovič kocen

Najvišje cene dosegajo stanovanj-ske nepremičnine na območju Lju-bljane, ob obali in v Ljubljanski kot-lini. Nekoliko višje cene so še na Gorenjskem, predvsem v turističnih krajih, in v Mariboru.

Tujci v turističnih krajih, na Krasu, v Pomurju in na Goričkem

Tujci so v minulih letih ku-povali nepremičnine predvsem v turistično zanimivih krajih in na območjih, kjer nepremičnine za Slovence niso bile tako zanimive, denimo na Krasu, v Pomurju in na Goričkem. Zanimali so se pred-vsem za starejše hiše, ki so bile potrebne obnove. Preuredili so jih v počitniške hišice.

Po podatkih o sklenjenih trans-akcijah na nepremičninskem trgu, ki jih posreduje Geodetska up-rava RS, nepremičninski trg ni mrtev. Predvsem s stanovanjskimi nepremičninami se veliko trguje, manj pa je prometa s poslovnimi nepremičninami. Morebitna gos-podarska rast bo zagotovo pozi-tivno vplivala na dogajanje na nepremičninskem trgu.

Marko Puschner letos ne pri-čakuje kakšnih večjih pretresov in dodaja: »Pričakovati je, da bo giban-je cen med posameznimi četrtletji različno, ne bo pa večjih padcev ali dvigov. Verjetno se bo še nekoliko okrepilo povpraševanje.«

11

POSLOVNE STRANI

Mercator in Agrokor

Kdo bo koga?Uprava Mercatorja je na napovedi hrvaškega Agrokorja o zanimanju za 23,34-odstotni delež “najboljšega soseda”, ki ga prodaja Pivovarna Laško, odgovorila s pobudo za prevzem Konzuma, Agrokorjeve verige maloprodajnih trgovin z živili in drugimi izdelki za vsakodnevno rabo. To ni namera o prevzemu, poudarjajo v Mercatorju, temveč le povabilo k proučitvi možnosti, ki naj bi koristila obema trgovcema.

Mercator bi med drugim Konzumu odprl vrata v Slovenijo in še nekatere države jugovzhodne Evrope, kjer doslej ni bil prisoten. Poznavalci ob tem opozarjajo, da Mercator s tem na eni strani kaže, da menedžment namero Agrokorja razume kot neprijazen in nezaželen prevzem, po drugi strani pa je to mogoče razumeti kot obliko nekega kompromisa oziroma sodelovanja. Najmočnejši argument, zakaj Mercator ne bi smel končati v rokah Agrokorja, je ta, da bi tako Mercator izgubil iniciativo strateškega razvoja. »Mercator je dovolj močna in dinamična družba, ki lahko opravi svoje poslanstvo širitve na jugovzhodne trge in ji je tudi v nemirnih časih uspelo prejadrati vse težave razen lastniških, ki pa so zunaj družbe,« poudarja ekonomist Bogomir Kovač, ki se mu v tem hipu ne zdi verjeten niti Agrokorjev prevzem Mercatorja niti Mercatorjev prevzem Konzuma.”Ključ za ohranitev tisoče delovnih mest v Mercatorju in njegovih dobaviteljih je v rokah Pivovarne Laško in bank, zlasti domačih. Tako Laščani kot banke bi se morali zavedati, da se bodo učinki višje kupnine, kot jo ponuja prezadolženi Agrokor, izničili v nekaj letih. (B.M.K.)

Projekt Brezmejnik

Slovenska podjetja na poti v Silicijevo dolinoKomisija vseslovenskega projekta Brezmejnik, ki ga izvaja Zavod Hekovnik, je na izboru podjetniških ekip za pripravo in predstavitev pred potencialnimi investitorji in partnerji v Silicijevi dolini izbrala ekipe podjetij Appoteka, Sportifiq, Suplea in Vertu.

Brezmejnik je vseslovenski projekt, namenjen ekipam in visokotehnološkim podjetjem v začetni fazi razvoja, ki želijo s svojimi produkti ali storitvami prodreti na globalen trg v Silicijevo dolino. Namen projekta je povezati Slovenijo in jo umestiti na globalni visokotehnološki zemljevid v Silicijevi dolini. Projekt izvajajo drugo leto, pri njem pa sodelujejo tudi Tehnološki park Ljubljana, Laboratorij za telekomunikacije ljubljanske fakultete za elektotehniko, Slovenski podjetniški sklad in sklada tveganega kapitala, RSG Kapital in Poslovni angeli Slovenije. Med podporniki projekta pa je večina slovenskih tehnoloških parkov in inkubatorjev.Kot nam je povedal vodja projekta Tomaž Frelih, se bodo podjetja do jeseni pripravljala prek delavnic, izobraževanj in individualnih srečanj. Teh bo skupaj več kot 15. V septembru pa se bodo ekipe odpravile v Silicijevo dolino, kjer bo vsaka ekipa ostala vsaj mesec dni in obiskala več kot 20 dogodkov, kjer bodo predstavljala svoj projekt investitorjem in strateškim partnerjem.»Če bodo podjetja dobro pripravljena, je ta obisk lahko začetek pogovorov o investiranju ali partnerstvu,« pravi Frelih. »Vsekakor bo za ekipe to dober preizkus pripravljenosti za vstop na globalni trg, odzivi pa jim bodo lahko služili za izboljšanje izdelka oziroma storitve ter tako večje možnosti za uspeh.« (B.M.K.)

Tuje investicije

Na Japti po pomoč in nasvetIzseljenci v drugih državah predstavljajo pomemben delež »tujih« investitorjev v njihovo primarno okolje, kar za Slovenijo ne bi mogli trditi.

Pri Slovencih po svetu in v zamejstvu gre za skupino, ki je za nas zelo zanimiva s stališča privabljanja tujih investicij, saj gre pri njih za mnoge prednosti pred tujci. Mednje lahko štejemo poznavanje Slovenije, znanje slovenščine, v Sloveniji že imajo stike in spletene vezi, tako sorodstvene in prijateljske kot poslovne. »To pomeni, da jih ni treba prepričevati o investicijskem okolju v Sloveniji, saj ga že poznajo in posledično lahko hitreje in učinkoviteje predstavimo možnosti investiranja glede na njihove želje,« nam je povedala Ana

Mrzlikar z Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti).Obstajajo številni vzvodi, ki jih izseljenci lahko uporabijo. Med aktivnostmi za spodbujanje internacionalizacije podjetij in tujih neposrednih aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo na Japtiju, so med drugim informativne ter podporne, kot so zbiranje in posredovanje zunanjetrgovinskih, opravljanje informacijskih, svetovalnih ali drugih storitev za tuje gospodarske subjekte. Na agenciji pripravljajo tudi analize tržnih priložnosti ter svetovanje. Tretji pomemben sklop aktivnosti so promocijske in pospeševalne aktivnosti, med njimi sofinanciranje aktivnosti slovenskih poslovnih klubov in »slovenskih hiš« v tujini

ter opravljanje drugih nalog, ki prispevajo k uspešnejši internacionalizaciji slovenskih podjetij, kot je na primer krepitev znamke Slovenije v tujini. (B.M.K.)

P & F Jeruzalem Ormož vinska klet je primer investicije izseljenega slovenca družine Puklavec

12

KULTURA

Laibach

Večno provokativni

Prepovedani že ob začetkih delovanja

Skupina Laibach je nastala 1. ju-nija 1980 v Trbovljah, rudarskem mestu ob Savi. Prvi Laibachov pro-jekt »Rdeči revirji« je trboveljska občinska uprava prepovedala. Na plakatih je bila slika Kazimirja Maleviča »Črni križ« in motiv iz Car-penterjevega filma »Noč čarovnic«. Prvi nastop na festivalu Novi rock v Križankah se je zgodil dve leti po trboveljski prepovedi, kjer jih je občinstvo izžvižgalo, v pevca je poslušalec vrgel steklenico. V tem letu so Laibach naredili prve kon-certne korake na zagrebških in beograjskih odrih. Konec istega leta je skupino pretresla smrt njenega

vokalista – Tomaž Hostnik je de-cembra 1982 storil samomor. Le nekaj mesecev pozneje je bila sku-pina vpletena v nov škandal. Na skupnem koncertu s skupinama 23 Skidoo in Last Few Days v okviru Glasbenega bienala v Zagrebu sta koncert nasilno prekinili hrvaška policija in jugoslovanska armada. Ob sočasnem predvajanju filma »The Future Continues« in porno-grafskih prizorov sta bili na platnu združeni podobi jugoslovanskega predsednika Tita ter falusa.

»Najnevarnejša skupina na svetu«

Prvič se je skupina pojavila na nacionalni televiziji 23. junija 1983

lani sO laibach Obeležili tridesetletnicO delOvanja.

njihOva Glasba in perfOrmativni nastOpi sO pOstali del ne samO

slOvenske, ampak tudi svetOvne kulturne zGOdOvine, zatO jO

številni OznačujejO kOt edinO pravO slOvenskO meGa GlasbenO skupinO. nastOpili sO na več kOt 800 kOncertih pO celem svetu in

prOdali več kOt milijOn plOšč, pO tridesetih letih pa njihOvO

OpOminjanje na tOtalitarne režime še vednO dviGuje prah.

patricija virtič

13

KULTURA

v politični oddaji TV Tednik, kjer jih je intervjuval Jure Pengov. Po tem nastopu so ji prepovedali vsakršno javno nastopanje v tedanji Jugo-slaviji, ljubljanska mestna oblast pa je skupini prepovedala upora-bo imena (Laibach je nemško ime

za Ljubljano, ki so ga nacisti upo-rabljali ob zavzetju Slovenije; leta pozneje so Laibach prejeli visoko nagrado glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini«). Konec 1983. so Laibach skupaj z britansko skupino Last Few Days odšli na prvo evrop-sko turnejo, poimenovano Occu-pied Europe Tour, v kateri so kon-certirali na obeh straneh železne zavese. V angleškem tisku so jih označili kot »najnevarnejšo sku-pino na svetu«, v 80. letih so jim vstop v državo zavrnile tudi Združene države Amerike. Pozneje so po severnoameriški celini izpel-jali štiri večje turneje.

Milijon prodanih ploščSkupina je do danes imela več kot

800 koncertov, prodala pa je čez milijon plošč. Njihov prvi album je izšel leta 1985 pri ljubljanski založbi ŠKUC Ropot. Zaradi takratne pre-povedi imena skupine je bil izdan brez navedbe le-tega, na naslovni-ci pa se je pojavil značilen črn križ. Ime Laibach so znova prevzeli 1987. leta po kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije v Krškem. Ploščo Opus Dei, ki so jo leta 1987 izdali v Londonu, so vodilni mednarodni glasbeni kritiki v publikaciji znane angleške založbe Universe uvrstili med 1001 najpomembnejši sve-tovni glasbeni album vseh časov. S svojim delom je skupina Laibach

močno vplivala na mnoge druge pomembne svetovne skupine, med njimi tudi na nemško skupino Rammstein. Glasbo Laibach lahko zasledimo tudi v popularni kulturi – na primer v popularni ameriški tele-vizijski nanizanki Alias in filmih Spi-der-man in The Blair witch projekt. Člani zasedbe so nastopili tudi v fil-mu Full Metal Jacket režiserja Stan-leyja Kubricka. O delovanju skupine sta bila posneta dva celovečerna filma.

Grafike in plakati stalnica razstav

Laibach je multimedijska skupi-na, ki je uspela na svoj način spo-jiti glasbo, film, visoko in popularno kulturo, politiko in umetnost. Prvič so razstavljali v Trbovljah leta 1980, razstava pa je bila zaradi sporno-sti prepovedana že pred samim

odprtjem. Izven domovine so Lai-bach prvič razstavljali leto pozneje, junija 1981 v Srećni galeriji v Stu-dentskem kulturnem centru (SKC)

6. 5. 2011Teatro Duse, Bologna, Italija

9. 5. 2011Aeronef Spectacles, Lille, Francija

11. 5. 2011Sala Caracol, Madrid, Španija

12. 5. 2011MACBA Barcelona, Španija

14. 5. 2011 Roundhouse, London, Velika Britanija

16. 5. 2011Gasometer, Dunaj, Avstrija

Koncerti Laibach

Laibach so slovenski kulturni ambasadorji in ena najprepoznavnejših slovenskih blagovnih znamk.

v Beogradu. V prostem času med službovanjem v Jugoslovanski ljud-ski armadi (JLA) so se povezali z al-terkulturno sceno, ki se je zbirala v omenjenem centru. Na razstavi so

bile ob Laibachovi glasbi iz kasetofo-na predstavljene grafike in slike. Isto leto so razstavljali v komaj ustanov-ljenem Disku FV Študentskega na-selja v Rožni dolini v Ljubljani, nato pa so sledile precej redne razstave v ljubljanski galeriji ŠKUC, v PM-ju v Zagrebu in SKC-ju v Beogradu.

Skupina Laibach je leta 1984 skupaj z likovno skupino Irwin in Noordung (takrat še pod imenom »Gledališče Sester Scipion Nasice«) ustanovila umetniško-politično gi- banje Neue Slowenische Kunst (NSK). Po ustanovitvi NSK je Laiba-chovo do tedaj ustvarjeno likovno tradicijo v večini prevzela skupina Irwin, zato je manj znano, da so podobe križa, skodelice kave, jele-na ali metalca, ki jih večina pozna s slik Irwinov, izvorno Laibachovi motivi, ki so jih ti kot del kapitala vložili v NSK. Po razkroju NSK-ja

se je Laibach spet začel razstavl-jati. Leta 2009 je Muzej moderne umetnosti v Łodžu na Poljskem odprl prvo retrospektivno razstavo skupine, v lanskem letu, ob tride-

setletnici delovanja skupine, pa so z razstavo Gesamtkunst Laibach, Temelji 1980 1990 svoje delo v prvem desetletju delovanja, ki je imelo osrednjo vlogo v umetnosti subkulturnega gibanja v 80-ih letih prejšnjega stoletja, predstavili še v Ljubljani, Zagrebu in rodnih Trbov-ljah.

Država v času NSK še vedno obstaja

Država v času NSK je bila kot odziv na tedanjo dejavnost NSK-ja in na politične dogodke po letu 1989 ustanovljena leta 1992. Državljan lahko postane vsak. To stori z naku-pom potnega lista NSK, ki je vero-dostojno narejen po mednarodnih standardih, a ni uradno veljaven do-kument za potovanje. Država NSK ima svojo himno, znamke in konzu-late, med drugim tudi v Umagu.

Ploščo Opus Dei, ki so jo leta 1987 izdali v Londonu, so vodilni mednarodni glasbeni kritiki v publikaciji znane angleške založbe Universe

uvrstili med 1001 najpomembnejši svetovni glasbeni album vseh časov.

Laibach je multimedijska skupina, ki je uspela na svoj način spojiti glasbo, film, visoko in popularno

kulturo, politiko in umetnost.

14

KULTURA

Intervju z mlado umetnico

Eva Petrič osvaja svet

eva petrič, mlada slOvenska večmedijska umetnica, ki ustvarja v tujini, se je v marcu skupaj

z znanima umetnicama sOile yli-mäyry s finske in lindO plOtkin iz new yOrka predstavljala v

newyOrški Galeriji walter wickiser. pOvabilO iz te Galerije ji, kOt je pOvedala v pOGOvOru, pOmeni

velikO priznanje in spOdbudO pri nadaljnjem delu in ustvarjanju, ki je razpetO med številnimi svetOvnimi mesti, najraje pa se vrača na bled, Od

kOder je dOma.blanka markovič kocen

Kako je naneslo, da Slovenka, ki živi pretežno na Dunaju, nekaj malega pa na Bledu, razstavlja v New Yorku?

Najbrž ima pri tem glavno vlogo moja družina. Rojena sem bila v

Sloveniji, moja starša sta Slovenca, glavnino življenja pa sem preživela v tujini, saj je bil oče diplomat in smo se, odkar pomnim, selili z enega na drug konec sveta, iz Afrike v Azijo, iz Azije v Ameriko, pa v Evropo in

znova v ZDA, pa nato spet v Evropo. Zgodnjo mladost sem preživela v New Yorku, kjer sem končala sred-njo šolo, in nato na Dunaju, kjer sem doštudirala, zato ni presenetljivo, da me najdete tam in tu. V New Yorku, kamor prihajam občasno, se počutim doma in sem zelo vesela, da me je galerija Walter Wickiser povabila k sodelovanju. Domače mi je tudi na Dunaju, kjer v glav-nem živim. Predvsem pa sem doma na Bledu, kjer živita moja starša in kamor občasno prihajam. Ne glede na to, na katerem koncu sveta smo živeli, smo vsako leto prišli na počitnice na Bled, domov, kjer sem utrjevala svoj materni jezik.

Katero je vaše področje umetniškega ustvarjanja?

To je izrazito večmedijskost. V ustvarjanju segam od fotografi-je in videa do instalacij in naprej prek performansa do pisanja. Res je, da je videti preveč razpršeno, a zame je ta večmedijskost nujnost. Ko sem se selila z enega na drug konec sveta, kar je bil “moj način”, odkar pomnim, sem spontano se-gala po medijih, ki so mi bili pri roki, da sem z njihovo pomočjo komu-nicirala z novim okoljem in bila ra-zumljena. Moja zdajšnja motivacija ob uporabi določenega medija pa je ustvarjanje prostora, in sicer fizičnega, duhovnega, vidnega pro-stora znotraj prostora, imaginarne-ga in metaforičnega prostora. Vsi ti prostori pa so določeni z vzdušjem. Eva Petrič in Jiyeon Jung, direktorica galerije Walter Wickiser NY.

15

KULTURA

To je zame najbolj bistveno. Vsak medij ustvari določeno vzdušje, ki se razlikuje od drugega, čeprav ima-jo vsi enak cilj, to je komunicirati. Fotografija, ki izenačuje preteklost in prihodnost v sedanjosti, me tre-nutno najbolje opredeljuje. Zanima me ustvarjanje prostorov, zato tudi sama ustvarjam fotografije, bodisi v obliki podob bodisi instalacij, ki so same po sebi dovolj močne, da spre- minjajo prostor okoli sebe na tak način, da gledalca posrkajo vase. Iz obstoječih prostorov želim raz-

vijati nove, jih raztegniti, spreme- niti, prilagoditi obstoječemu in v njih omogočiti potencial za obstoj novih prostorov. Zanima me fenomen po-tenciranja – na koliko potenc lahko zmanjšamo določen fizični prostor in ga spremenimo v številne nove. Z “igranjem” z različnimi perspekti-vami, ki mi jih omogoča uporaba različnih medijev, od fotografije, performansa, književnosti in insta-lacije do videa in filma si želim pri-dobiti lastnosti ptičice, ki leti k obla-kom, kot opisujem v eni od svojih pesmi.

Kako je newyorška galerija Walter Wickiser navezala stik z vami?

Pravzaprav sem ga jaz navezala z njimi. Vsake toliko časa grem v New York in skoraj ves čas namenim ogledovanju razstav, ne le v muze-jih, pač pa tudi v galerijah. Hkrati pa imam vedno s seboj mapo s svojimi deli in tam, kjer me najbolj prevzamejo, poskušam svoja dela pokazati. Marsikje jih nočejo niti pogledati, ker se ne želijo ukvarjati z umetniki, ki ne živijo v New Yor-ku, ali pa še niso uveljavljeni. Wal-ter Wickiser, lastnik galerije z istim imenom, čigar oče je ustanovil po-

diplomski študij slikarstva na zna-menitem newyorškem intštitutu Pratt, je mojo mapo le pogledal. Bila mu je všeč, in svetoval mi je, naj ga obveščam o svojem delu. To je bilo pred skoraj tremi leti in ko

sem ga decembra ponovno obis-kala, me je povabil, naj sodelujem z nekaj deli v razstavi, ki jo je pri-pravljal z umetnicama s Finske in

iz New Yorka, Soile Yli-Mayry in Lindo Plotkin.

Za kakšno galerijo gre?Gre za eno od tako imenovanih

uveljavljenih galerij v Chelsie, sre-di newyorške galerijske četrti za sodobno umetnost. To je torej zame zelo pomembna galerija, a kot mi je dejal sam galerist, bo od mene in mojega dela odvisno, koliko bom to znala izkoristiti za svojo kariero.

Kaj vam pomeni povabilo k raz-stavi?

Pomeni mi veliko priznanje, pa tudi izziv za naprej. Obe umetnici, s katerima sodelujem na tej razstavi,

že vrsto let ustvarjata in razstavljata in ju v New Yorku že dobro poznajo. To, da so me v galeriji Walter Wick-iser vključili v razstavo z njima, naj bi vsekakor pomagalo k moji uve-

ljavitvi. Seveda pa to terja od mene, da se kar najbolj potrudim in skrbim za svoj razvoj, ne pa da zadovoljna zaspim na tej točki.

Kakšni so vaši načrti po zaprtju newyorške razstave?

Po razstavi v New Yorku imam v načrtu najprej pot v Skopje, kjer bo na knjižnem sejmu predstavljen prevod mojega romana Vsi so jedli suši v makedonščino, obenem pa bom tam imela tudi video projek-cijo in razstavo fotografij. Po Skopju se bom udeležila knjižnega sejma v Buenos Airesu, kjer bodo predstavili moj drugi roman, Škatla brez kože, lebdeča, ki bo izšel v španskem pre-vodu pri založbi Ediciones B. Jeseni me bo zaneslo še dlje, v Manilo na Filipinih, kjer so v okviru multikul-turni projekt Nothing to declare sprejeli mojo instalacijo I have no borders to declare. Med vsemi temi dogodki pa naj bi pripravila še samostojno razstavo v ugledni dunajski galeriji Lukas Feichtner. In že zdaj upam, da bom lahko po za-prtju te razstave načrtovala še kako v New Yorku.

Zanima me fenomen potenciranja - na koliko potenc lahko zmanjšamo določen fizični prostor.

Ne glede na to, na katerem koncu sveta smo živeli, smo vselej prišli na počitnice na Bled.

16

KULTURA

Maribor – evropska prestolnica kulture 2012

Kultura za razvoj regije

Osnovna cilja projekta sta promovirati bogas-tvo evropskih kultur ter skozi zavest o vrednosti

kulturnih različnosti graditi medse-bojno razumevanje in skupno evrop-sko identiteto. Od začetkov, ki segajo v leto 1985, do danes se je projekt nadgrajeval, ni pa spremenil svojih prvotnih ciljev – izpostaviti bogas-tvo in raznolikost evropskih kultur, izboljšati medsebojno poznavanje

dogodkov. »Seveda je natančno število dogodkov, ki se bodo odvi-jali, težko opredeliti,« opozarja Aljaž Mejal in službe za stike z javnostjo zavoda Maribor 2012. Znotraj posa-meznih festivalov, kot sta na primer Festival Lent in Festival Maribor, se namreč odvija na desetine oziroma stotine prireditev, nekateri posa-mezni dogodki bodo potekali skozi vse leto. Sodelujočih bo gotovo več tisoč ljudi, o natančnih številkah je

regiji, Maribor mora leta 2012, kot je zapisal direktor Programskega sveta Tomaž Pandur o programskih izhodiščih projekta, »… postati mesto možnosti, ugibanj, izjemnih intelektualnih sil, zbranih v točko, usmerjeno v jutri. Ne le platforma sedanjosti, ne le analiza in obračun s preteklostjo, marveč tudi orakelj, ki s svojimi prerokbami usmerja tok zgodovine. Misli so sile in zgodovina je njihov neizbežni preplet. Zato je

regije. S projektom naj bi okrepili medregionalno in evropsko kultur-no sodelovanje, mednarodno pre-poznavnost ter spodbujali medkul-turni dialog.

V Mariboru tudi kulturne ambasade evropskih držav

»V projekt Evropska prestolni-ca kulture je vključen tudi močan mednarodni program. Intenzivno se pripravljamo na odprtje kul-turnih ambasad evropskih držav, ki bodo predvidoma zaživele na sedežu zavoda Maribor 2012. Ve-trinjski dvor, sedež javnega zavoda Maribor 2012, ki skrbi za izvedbo projekta v Mariboru, bo tako služil kot prireditveni in reprezentativni center posameznih kultur, od koder se bo mrežilo dogajanje po drugih ustanovah in prizoriščih Mariboru ter partnerskih mestih. Po Me-jalovih besedah Izjemno intenzivne priprave tečejo po načrtu.

Za program 20 do 30 milijonov evrov

Predvidevamo, da bo za program v letih 2011 in 2012 na voljo med 25 in 30 milijonov evrov, ostala sred-stva pa bodo namenjena promociji in delovanju zavoda. Njegovo vod-stvo računa še na skupaj 5 milijonov evrov iz naslova razvojnih sredstev na razpisih drugih ministrstev, pol-drugi milijon evrov bo ob uspešnem zagovoru projekta v Bruslju prišlo od Evropske komisije iz naslova na-grade Meline Mercouri, nekaj pa bo gotovo tudi lastnih sredstev iz naslova trženja in sponzorjev.

Poleg odličnih umetnikov bo Maribor v letu 2012 gostil tudi dru-ge pomembne in ugledne goste. Mestna občina Maribor v času ev-ropske prestolnice kulture načrtuje in pripravlja srečanje Nobelovih na-grajencev.

maribOr je prvO slOvenskO mestO, ki sO Ga na zasedanju ministrOv eu za kulturO razGlasili za evrOpskO prestOlnicO kulture 2012. prOjekt naj bi reGiji OmOGOčil nOv zalet in razvOj, mednarOdnO prepOznavnOst in večjO kOnkurenčnOst.blanka markovič kocen

med Evropejci – različnih jezikov, kul-turnih tradicij, religij – ter s poudar-janjem skupnih kulturnih temeljev širiti zavest o pripadnosti isti ev-ropski skupnosti. Vse bolj pa je tudi pomemben širši družbeni in gospo-darski vpliv tega projekta.

Maribor je nosilec projekta Ev-ropska prestolnica kulture 2012, partnerska mesta pa so Velenje, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gra-dec in Novo mesto. Po priporočljivih standardih naj bi se v okviru tega projekta zvrstilo okoli 1000 do 1500

še prezgodaj govoriti, zagotovo pa bo projekt Evropska prestolnica kul-ture izjemnega obsega, napovedu-jejo organizatorji.

EPK za nov zalet in razvoj regije

Maribor in partnerska mesta vidijo v evropski prestolnici kulture izjemno razvojno perspektivo za mesto oziroma za celotno vzhodno kohezijsko regijo. »Ne samo da bo Evropska prestolnica kulture 2012 prinesla nov zalet in razvoj v sami

tako pomembno biti tam, kjer misli vznikajo in oblikujejo prve obrise tega, kar bo jutri realnost.«

»Stremimo k temu, da pride v Maribor čim več domačih in tujih obiskovalcev, Maribor bo projekt tudi izkoristil kot izjemno promocij-sko priložnost,« poudarja Mejal. Na-men Evropske prestolnice kulture je torej trajnostni razvoj regije, ki bi med drugim zagotavljal nova delov-na mesta, dolgoročni urbanistični razvoj mest in podeželja, višjo gos- podarsko rast in višjo konkurenčnost

17

KULTURA

Evropska razstava

V Bistri okus po medu

cilj projekta Okus Ev-rope je namreč prikaz nacionalnih razlik in podobnosti, sprememb

skozi čas ter podnebne in okoljske problematike. S tem naj bi spod-budili medkulturni dialog o hrani, dediščini, okolju, proizvodnji in vsa-kodnevni potrošnji.

Vsak muzej se je poleg ome- njene skupne razstave osredotočil še na živilski izdelek, ki je posebnega pomena za državo. Poleg Slovenije pri projektu sodelujejo še Švedska, Danska, Portugalska, Estonija, Češka, Madžarska, Velika Britanija in Finska. Tehniški muzej Slovenije je dodatni del razstave z naslovom

Naj medi posvetil medu ter njegovi proizvodnji, potrošnji in pomenu, pa tudi ogroženosti in varstvu čebel.

Preostali muzeji na lokalnem delu razstave predstavljajo svoja “nacionalna” živila: Švedska mleko, Madžarska pšenico, Danska svi- njino, Estonija krompir, Finska kruh, Škotska ribe, Portugalska oljčno olje, Češka pa seveda pivo.

Razstava pripoveduje zgodbo o osupljivi, dolgi in ovinkasti poti, ki čaka hrano, preden iz morja in polja prispe na našo mizo. Zgodbo o njeni proizvodnji in potrošnji. O podobnostih, razlikah, spremem-bah in trendih. O tem, zakaj jemo, kar jemo, in kaj lahko naredimo za

v Okviru prOjekta Okus evrOpe je Od začetka marca v tehniškem muzeju bistra na OGled razstava O medu, s katerim je slOvenija nekOlikO Osladila pretežnO slan izbOr, ki Ga je predstavilO devet muzejev iz prav tOlikO držav. blanka markovič kocen Fo

to: J

anez

Gre

gori

Foto

: Jan

ez G

rego

ri

Foto

: Jan

ez G

rego

ri

boljše okolje. Če govorimo o delu in hrani, je slovenski izbor na evrop-skem krožniku več kot ustrezen.

Tudi o ogroženosti čebel

Čebel in njihovih proizvodov pa v Bistri ne poskušajo predstaviti v celoti, ampak se osredotočajo na vprašanja o ogroženosti in varstvu čebel, še posebej kranjske sivke, o vsestranski uporabnosti medu, ki je hkrati zdravilo, živilo in sladilo, o

povezanosti slovenskega človeka s čebelo v preteklosti in njun današnji odnos.

Obiskovalci izvejo, kakšna je ka-kovost slovenskega medu in zakaj se ga uporablja. Partnerji v projektu so prispevali svoje nacionalne recepte, ki poleg medu vsebujejo še vsaj eno živilo, predstavljeno v sklopu pro-jekta.

Razstava Okus po medu bo v Tehniškem muzeju Bistra odprta do začetka letošnjega decembra.

18

KULTURA

Kulturni kažipotKoncert

Mladinski simfonični orkester GŠ Celje s solistko Anjo Bukovec1. 4. 2011, ob 20.00, Dom II. slovenskega tabora Žalec

Program koncerta simfonikov celjske glasbene šole bo vseboval glasbene poslastice iz svetovne glasbene literature klasične in filmske glasbe.

Koncert

Katalena - pred izidom novega albuma1. 4. 2011, ob 20.00, Dom KULTure, Ptuj

Skupina Katalena se pospešeno pripravlja na izdajo petega albuma z naslovom Noč čarovnic. Pred dnevi so posneli veliko večino materiala za ploščo, ki bo ugledala luč sveta malo pred ptujskim koncertom. Album Noč čarovnic je tako v prvi vrsti zgodb, ki jo Katalena spleta okrog svoje izkušnje in videnja tistega, kar smo včasih imenovali coprništvo.

Gledališče

Cvetje v jeseni1. 4. 2011, ob 19.00, Cankarjev dom, Štihova dvorana, Ljubljana

Črna komedija z okruški najboljšega, kar je ustvaril slovenski kulturni prostor.

Opera

Bastien in Bastiena, operna predstava za otroke2. 4. 2011, ob 15.00 in 17.00, Cankarjev dom, Linhartova dvorana, Ljubljana

Skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart je radostno otroško opero Bastien in Bastiena napisal že pri dvanajstih letih. Otroci s pomočjo čarovnika Kolasa na interaktiven in zabaven način spoznajo življenje skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. Čarovnik Kolas ji nato s pomočjo pravih čarovnij popelje v svet opere Bastien in Bastiena. Najbolj obiskana otroška operna predstava v Sloveniji.

Zborovska glasba

Carmina Slovenica: Rusalke4. 4. 2011, ob 19.30, Avditorij Portorož

Balet

A. Bournonville, Silfida12. 4. 2011, ob 19.30, Cankarjev dom, Gallusova dvorana, Ljubljana

Balet v koreografiji Augusta Bournonvilla in na glasbo norveškega skladatelja Hermana Sverina Loevenskiolda pripravlja Frank Andersen. Dirigentsko vodstvo bo pod taktirko maestra Igorja Švare. Nastopili bodo baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana.

Ples

Troja14. 4. 2011, ob 20.00, Center Stožice, Ljubljana

Turška skupina Fire of Anatolia izvaja predstavo Troja, ki velja za eno izmed najstarejših in najbolj poznanih zgodb človeštva. V največjem plesnem spektaklu nastopa 50 plesalcev, pohvali se

lahko z več kot 2.000 kostumi, ki tehtajo 2 toni in pol, z 200 pari plesnih čevljev, s 5.400 urami za pripravo glasbe ter 150.000 watti porabljene energije na predstavo. Plesalci so porabili 7.200 ur vadbe za dovršenost predstave, Trojanski konj pa je visok kar osem metrov.

Glasba

Koncert Lojzeta Kranjčana – 50 let, z Big Bandom RTV Slovenija16. 4. 2011, ob 20.00, Hotel Mons, Ljubljana

Lojze Krajnčan je pred mnogimi leti po prihodu iz ZDA zasedel mesto pozavnista solista v Big Bandu RTV Slovenija. Ko se je mojster Privšek upokojil, pa je prijel za dirigentsko paličico.

Etno

Keltival 23. 4. 2011, ob 20.00 –Ledena dvorana, Kranj

Keltival je glasbeno-plesna prireditev v irskem in starokeltskem slogu.

Razstava

Prešeren v slikarskih očehdo 1. 5. 2011, Dolenjski muzej Novo mesto

Dolenjski muzej Novo mesto in Medobčinski muzej Kamnik razstavljata slikarska dela različnih avtorjev na razstavi z naslovom Prešeren v slikarskih očeh iz zbirke Mihe Maleša.

Razstava

Izzvenevanje nekega obdobja. Oris poznobaročnega slikarstva na Kranjskemdo 29. 5. 2011, Narodna galerija, Ljubljana

Slovenske dežele je prevzela bujna ustvarjalnost baročnega časa. Osrednji del zgodovinske pokrajine Kranjske z deželnim središčem Ljubljano pa je v 1. polovici 18. stoletja doživel še poseben razcvet. Zreli barok je postavil močne temelje in poznobaročni ustvarjalni vrvež se je lahko podaljšal vse do svita novega stoletja. Razstava bo prvi poizkus geografsko in časovno zaokrožene opredelitve poznobaročnega slikarstva v osrednji Sloveniji.

(P. V.)

19

NE PREZRITE

Skupno srečanje slovencev po svetu

“Dobrodošli doma” 2011

v središču Ljubljane bo 1. julija letos potekalo druženje, na katerem ne bo manjkalo tudi pevskih,

plesnih in drugih kulturnih nastop-ov. Dopoldne bo v stolnici maša, sledil bo odmor za kosilo, nato pa bo Ljubljana oživela prav s pomočjo slovenskih društev in organizacij, ki si po večini že vrsto let prizadevajo

ohraniti slovensko kulturno izročilo in tradicijo po vsem svetu. Zvečer bo na Prešernovem trgu na spo-redu osrednji dogodek z glasbenim programom pod okriljem projekta Sozvočja Slovenije / Sounds of Slo-venia.

Ob robu glavne prireditve bodo potekale tudi delavnice, okrogla miza, nogometni turnir Slovencev

Ob 20. Obletnici samOstOjnOsti slOvenije bO pOtekalO več Odmevnih prireditev. ena izmed njih bO namenjena prav slOvencem, živečim v zamejstvu in izseljenstvu.

Rodoslovje

Iščem samega sebe

spoznavanje samega sebe je bil imperativ že prvih znanih filozofov. Eden od pristopov k temu je tudi

zanimanje in (s)poznavanje svojih prednikov, svojega porekla. Temu početju rečemo rodoslovje, s tujko genealogija.

Ljudje so rodoslovju v vseh ob-dobjih zgodovine namenjali pozor-nost. Posebej pomembno je bilo to pri uveljavljanju dednih pravic do lastnine ali položaja. Ta zgodovins-ka področja lahko v grobem delimo na obdobje (splošne) nepismenosti, pismenosti, računalnika, spleta in v zadnjem desetletju še genetike.

Obdobje računalnika se je za širše množice začelo pred približno

dvajsetimi leti. Takrat smo začeli uporabljati osebne računalnike, z njimi pa so se pojavili tudi pose-bej za rodoslovne namene priprav-ljeni programi, ki so evidentiranje in vzdrževanje rodovnikov močno olajšali in pripomogli k njihovi preglednosti. Posledica tega je bil opazen razmah zanimanja za izvor in evidentiranje prednikov.

Skupina ljubiteljskih rodoslovcev je leta 1994 ustanovila Sloven-sko rodoslovno društvo. S tem so bili v Sloveniji postavljeni temelji za združevanje posameznih ljubi-teljskih raziskovalcev. V Ljubljani so se začeli srečevati dvakrat mesečno. Društvo je prisotno na spletu (www.genealogy.si). Prirejali so predavan-

z računalniškO tehnOlOGijO in upOrabO interneta narašča tudi zanimanje za rOdOslOvje. slOvenskO rOdOslOvnO društvO je pOstalO Osrednja infOrmacijska tOčka za stike in pOizvedbe O prednikih.peter hawlina, slovensko rodoslovno društvo

ja, tečaje, predstavitve. Prevedli so računalniški program, izdajali ro-doslovni časopis Drevesa, izšli so trije rodoslovni priročniki in nastale so mnoge referenčne rodoslovne zbirke. Izoblikovala so se priporočila za delo in rodoslovni standardi.

Društvo je organiziralo dve med-narodni rodoslovni konferenci. Pri-pravljenih je bilo več rodoslovnih razstav, ena od teh tudi v Cleve-landu.

Poleg rednih mesečnih srečanj deluje društvo širše predvsem prek spleta. Člani navezujejo stike s so-rodnimi tujimi društvi, izmenjujejo glasila in drugo literaturo. Društvo je postalo osrednja informacijska točka za zelo raznovrstne stike in

poizvedbe. Teh je vsako leto več. V letu 2010 se je v mapi elektron-ske pošte »poizvedbe« nabralo že skoraj 2000 sporočil. Približno po-lovica poizvedb je iz Slovenije, iz tu-jine pa velika večina prihaja iz ZDA. To je dokaz, da se vse več potomcev nekdanjih slovenskih izseljencev zanima za svoje poreklo. O takih primerih bomo poročali v nasled-njih nadaljevanjih. Vabimo vas, da se nam s svojimi vprašanji oglasite, bodisi na spletni naslov revije bodisi društva.

po svetu, več razstav in drugih tovrstnih dogodkov. Obiskovalci bodo prav toplo vabljeni tudi na kratek sprehod po Ljubljani, obisk Ljubljanskega gradu ali pa vožnjo z ladjico po Ljubljanici.

Vse Slovence, tako tiste v Sloveni-ji kot one, ki živijo drugod po svetu, mlade in starejše, vse radovedne in vse, ki si želite pobližje ogledati, kaj

počno naši rojaki, vabimo 1. julija na Prešernov trg v Ljubljani!

Če bi se radi kot društvo pred-stavili na stojnici, obiskali prireditev, če vas zanima podrobnejši program le-te ali potrebujete katerekoli dru-ge informacije, nam lahko pišete na pr.urad.slovenci@gov.si. Z veseljem pričakujemo vaše sporočilo! (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu)

Foto

: Arh

iv S

VM

1. NOVAK 11.3112. HORVAT 9.9753. KOVAČIČ 5.6694. KRAJNC 5.6635. ZUPANČIČ 5.0586. KOVAČ 4.8227. POTOČNIK 4.7548. MLAKAR 4.0029. VIDMAR 3.93810. KOS 3.903

Najpogostejši priimki

Preb

ival

stvo

, Slo

veni

ja, 1

. 1. 2

010.

Vir

: SU

RS

20

KNjIŽNA POLICA

Ljubljana

Svetovna prestolnica knjigekOnec aprila bO ljubljana buenOs airesu predala naslOv svetOvne prestOlnice knjiGe. prireditve, ki sO se v slOvenski prestOlnici vrstile skOzi vse letO, sO pustile številne trajne učinke. ljubljana se pripravlja na kandidaturO za pridObitev trajneGa unescOveGa naslOva mestO literature.blanka markovič kocen

v konkurenci sedmih mest je bila junija 2008 na sedežu UNESCA v Parizu kot deseta svetovna pre-

stolnica knjige 2010 izbrana Ljublja-na, ki ta naslov nosi od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011.

UNESCO vsako leto enemu od svetovnih mest ta naslov podeli na podlagi najboljšega programa v prijavljeni kandidaturi. S tem želi književnost približati čim širši ja-vnosti in spodbujati branje.

Ko je Ljubljana pred dvema leto-

ma konkurirala za svetovno pre-stolnico knjige, se je prijavilo doslej največje število mest: Dunaj, Riga, Lizbona, Sankt Peterburg, Guada-lajara in Wellington. »Glede na ve-likosti omenjenih mest je sloven-ska prestolnica komisijo prepričala izključno s programom, ki je usmer-jen v razvoj knjige in bralne kulture, povezovanje avtorjev, založnikov, knjigarn in knjižnic,” nam je o po-teku izbora povedal dr. Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo ljubljan-ske mestne uprave.

Različni izvajalci, od javnih za-vodov in založb do nevladnih or-ganizacij, so v okviru svetovne pre-stolnice knjige izvedli 86 različnih projektov, skupaj pa se je v devetih mesecih leta 2010 zgodilo 1.246 do-godkov.

Dober obisk, trajni učinki

»Prireditve so bile v povprečju zelo dobro obiskane. Povsem novi standardi so se vzpostavili v okviru festivala Literature sveta, kjer so bili

vsi obiski pisateljev, od Nobelove nagrajenke Herte Müller, Frentza, Grossmana, Viewega in Flanage-na, zasedeni do zadnjega kotička,« pravi Grilc. Po njegovem mnenju bo čas za končno oceno projekta šele prišel, ob izvedenem programu pa lahko govorimo o trajnih učinkih, ki bodo Ljubljani in slovenskemu knjižnemu trgu ostali tudi po tem, ko bomo konec aprila 2011 naslov predali Buenos Airesu.

Trajne učinke lahko razdelimo v tri segmente, pojasnjuje sogo-

Literarni fokus s Svetlano Makarovič v Trubarjevi hiši

Ulični pogovori: Mladen Dolar

Tiskarna TipoRenesansa, 1. Festival črk

Knjižnica pod krošnjami

Foto

: Nad

a Žg

ank

Foto

: Nad

a Žg

ank

Foto

: Dom

en P

al

Foto

: Dom

en P

alFo

to: M

iha

Fras

Srečebranja Desa Muck, Borut Veselko

Zgodbe iz cekarja

21

KNjIŽNA POLICA

vornik. Prvi so infrastrukturni: Lju-bljana ima od lanskega septembra prvo literarno hišo na Slovenskem, Trubarjevo hišo literature, ki seve-

da ni le nov javni prostor, temveč je v štirih mesecih z 217 dogodki, povezanimi s knjigo, literaturo, hu-manistiko in kritično refleksijo kul-ture in družbe vnesla nov veter v prestolnico. Prva otroška knjigar-na v Ljubljani pod gradom je še en otrok prestolnice knjige, ki od aprila naprej bogati ponudbo v Mestnem domu. Severni park z bralnimi por-tali, ter nastajajoči Labirint umet-nosti bosta trajni znamenji ljubljan-skega prestolovanja knjigi, obenem pa pomenita inovativen poseg v javni prostor, poskus kultiviranja le-tega skozi knjigo. Na bregu je pričela delovati starinska tiskarna Tipo renesanasa, ki je med drugim poleti s prvim Festivalom črk odprla povsem nove poglede na vprašanja zgodovine tiska in oblikovanja knjig.

Drugi sklop učinkov so vsebinski in so spričo velike raznolikosti pro-grama in usmerjenosti v »knjižno kulturo« v najširšem smislu najbolj številni. Novi štirinajstdnevnik Po-gledi je za celotno področje kulture ključna pridobitev, ki je ustvarila

nov medijski prostor in od katere si obetamo premike, tako na ravni refleksije kulture in družbe kot na ravni promocije kakovostne kul-

turne ponudbe. Projekt Knjiga za vsakogar je omogočil vpogled v živo tkivo slovenskega knjižnega trga. Ta kampanja za promocijo knjige in branja je povezala avtor-

je, založnike, knjigarne in knjižnice, ustvarila mrežo 220 prodajnih mest na celotnem območju Slovenije in na presenečenje domala vsakogar pokazala, da je tudi zelo kakovost-na in zahtevnejša knjiga lahko pro-dana v nakladah nekaj tisoč izvodov. »Bralci nam ne bi odpustili, če bi projekt zamrl,« meni Grilc. Festival Fabula-literature sveta je prinesel povsem nov pogled na priljublje- nost književnikov. Zanimanje za branje svetovnih pisateljskih imen, ki so obiskala Ljubljano, je bilo izjemno, festival pa je v maju za-znamoval dogajanje v Ljubljani, ki si takšnega želi tudi v prihodnje.

Tretji učinki so simbolne narave.

Foto

: Mih

a Fr

asFo

to: M

iha

Fras

Foto

: Mih

a Fr

asFo

to: M

iha

Fras

Foto

: Nad

a Žg

ank

Foto

: Mih

a Fr

as

V majhnem plašču besed - otvoritev razstave miniaturnih knjig

Pravljičen glasbeni potep s Pedenjpedom

Praznični knjižni sejem na Mestnem trgu, Ljubljana

Otvoritev razstave 9+9: Knjige umetnika in umetniki

Festival Bobri 2011: Pravljično Rešetanje Radia Študent

Otvoritev razstave Penguin 75

Program Ljubljane - svetovne pre-stolnice knjige 2010 je omogočil uprizoritev Nekropole Borisa Pa-horja, nato pa še njeno gostovanje v gledališču Verdi v Trstu, kar je v sim-bolnem pomenu izjemen dogodek, saj slovenska beseda in intelektu-alna veličina slovenskega pisatelja tja še ni imela vstopa. Bodo ta vrata ostala odprta?

»Smo tik pred tem, da se v mrežo mest zatočišč preganjanih pisateljev, ki deluje pod okriljem mednarod-nega PEN-a, vključi tudi Ljubljana, ki bo s tem tudi dejansko izpričala svojo kozmopolitsko usmeritev. Ok-tobra se je z drzno skulpturo Luja

Vodopivca Ljubljana oddolžila slo-venskim protestantskim piscem. A morda najpomembnejša simbolna zapuščina: program Ljubljane - sve-tovne prestolnice knjige 2010 je neumorno in na različnih ravneh

poudarjal, da je knjiga prepogosto nevidna sopotnica naših življenj, da je pomembna za vsa področja našega delovanja v vseh obdob-jih človekovega življenja, zato smo

jo srečevali v različnih oblikah in v različnih prostorih. Ne po naključju so številni projekti potekali na ja-vnih prostorih, knjige smo srečevali na vlakih, avtobusnih postajah, v parkih in na mestnih trgih. O knjigi se je v medijih in v javnosti v letu 2010 govorilo več kot kdajkoli. Lju-bljana - svetovna prestolnica knjige 2010 je vpeljala nov diskurz o knjigi in knjižni kulturi. »Te dediščine ne gre zavreči, velja jo izkoriščati, nego-vati in bogatiti, kajti knjiga je temelj razvoja posameznika in družbe,« še dodaja sogovornik.

Ljubljana za vedno mesto literature?

Zaključni umetniški dogodek v Kinu Šiška bo izvirno strnil celotno paleto programa svetovne prestol-nice knjige. Režiser prireditve je Vla-do Škafar. »Ob predaji Unescovega naslova svetovna prestolnica knjige Buenos Airesu si želimo domovini in svetu spregovoriti o konstitutiv-nem pomenu knjige za Slovenijo in Ljubljano kot njeno glavno mesto,«

poudarja načelnik ljubljanskega oddelka za kulturo in dodaja, da se Ljubljana pripravlja na kandidaturo za pridobitev trajnega Unescovega naslova mesto literature.

Ljubljana ima od lanskega septembra prvo literarno hišo v Sloveniji

Severni park z bralnimi portali ter nastajajoči labirint umetnosti bosta trajni znamenji

ljubljanskega prestolovanja knjig

Prva otroška knjigarna v Ljubljani pod gradom je še en otrok prestolnice knjige

22

IZOBRAŽEVANjE

Slovenski znanstveniki v tujini

Vrnite se domov!

v slOveniji je nujen prepih visOkOšOlskeGa prOstOra in večja kOnkurenčnOst. znanOst ni

sOciala, prilOžnOst je treba dati najbOljšim mladim, ne pa kar vsem, ki se za tO pOteGujejO. slOvenske

znanstvenike in vrhunske strOkOvnjake pO svetu je treba mOtivirati za vrnitev dOmOv.

blanka markovič kocen

Ob nespremenjenem odnosu do znanja in prepočasnem spod-bujanju okolja za razi-

skave in razvoj lahko pričakujemo povečan trend bega možganov. Ko-municiranje z znanstveniki po svetu je bilo v preteklosti prepuščeno or-ganizacijam civilne družbe.

Sodelovanje v znanosti pa še vedno poteka večinoma prek pri-jateljskih povezav in manj na os-novi formaliziranega sodelova-nja. »Pogrešamo celovit pristop državnih institucij, univerz in

znanstveno-raziskovalnih inštitucij do slovenskih znanstvenikov po svetu in k reševanju problemov, s katerimi se danes soočata sloven-sko šolstvo ter znanost in so temelj-ni dejavniki odseljevanja,« pravi dr. Breda Mulec, sekretarka v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Eden zadnjih ukrepov Urada je bila zato priprava spletnega ime-nika (www.slovenci.si), s katerim naj bi pospešili stike in sodelova-nje ter prispevali k razvoju znano-sti v Sloveniji. Na povabilo Urada

k tesnejšemu sodelovanju se je odzvalo 150 znanstvenikov, ki so soglašali z objavo svojih podatkov na spletni strani. »Na Uradu smo zdaj pridobili okoli 350 naslovov. Nekatere državne in druge insti-tucije naslove že uporabljajo in vabijo znanstvenike k sodelovanju, kar nas posebej veseli,« še dodaja sogovornica.

Ovire za razvoj znanosti ter učinkovito sodelovanje

Že Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem pro-gramu za obdobje 2006–2010 je opozorila, da ob nespremenjenem odnosu do znanja in prepočasnem spodbujanju okolja za raziskave in razvoj lahko pričakujemo povečan trend bega možganov.

V Sloveniji primanjkuje ustreznih finančnih spodbud in pogojev za dobre karierne možnosti in premaj-hen poudarek na podoktorskem usposabljanju najboljših kandida-tov. Plača in položaj ne temeljita na delovnih dosežkih in odličnosti, saj zaposlene na univerzi pojmuje-jo predvsem kot javne uslužbence. Univerze, visokošolske in različne raziskovalne institucije so še ve-dno premalo odprte in se otepa-jo konkurence. Povsem drugače je v državah, uvoznicah visoko izobražene delovne sile, na primer v ZDA, kjer ima prednost odličnost v znanju in izkušnjah. Vlaganje v slo-vensko znanost obsega 1,54 odstot-ka BDP, razdelitev sredstev med ra-ziskovalce poteka bolj razdrobljeno po sistemu škropilnice kot pa po merilu kakovosti. Slovenski znans-tveniki in vrhunski strokovnjaki v Ph

oto:

KRK

A

23

IZOBRAŽEVANjE

tujini menijo, da je v Sloveniji nu-jen prepih visokošolskega prostora in večja konkurenčnost, ki mora temeljiti na resničnih dosežkih, svoje mesto pa mora v njem najti tudi angleščina, ki je še posebej v naravoslovnih vedah vodilni jezik. To zahteva prilagoditev dodiplom-skih in še posebej podiplomskih študentov, da so pripravljeni na predavanja tudi v angleščini. »Po mnenju slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov, ki so v tujini, v Sloveniji glede odličnosti ostajamo le pri besedah. Ne zavedamo se, da znanost ni sociala in da je treba dati priložnost najboljšim mladim, ne pa kar vsem, ki se za to potegu-jejo,« poudarja Mulčeva in dodaja: »V prejšnjem sistemu je bila v slo-venski znanosti varnost in le malo selekcije, zdaj pa ni niti varnosti niti selekcije.« V Sloveniji so po mnenju slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov v tujini zaposleni na univerzah pojmovani predvsem kot pedagoški delavci, premalo je poudarka na raziskovalnem delu, zato tudi posamezni oddelki ne morejo najeti odličnega raziskoval-ca, če zanj ne najdejo pedagoških ur in podobno. Prav tako so bili kritični do podiplomskega študija, ki ni ne dovolj kakovosten ne dovolj selek-tiven. Množičnost univerzitetnega študija ne zagotavlja mednarodno primerljive kakovosti. Potrebno je ozko grlo za napredovanje, skozi katerega naj bi se prebili le najbolj sposobni kandidati, ki bi izpolnjeva-li mednarodna merila. Vsi navedeni vidiki so pomembni tudi za vračanje mladih slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov. Najbolj moteče zan-je je to, da sistem v praksi ni odprt in

obstaja kopica birokratskih ovir, ki so domačim kandidatom prihranje-ne. Razpisi novih akademskih mest niso dovolj pregledni in pravočasni, jasnejša bi morala biti tudi pravila igre glede kariernih možnosti.

Aktivnosti države za boljše sodelovanje s slovenskimi znanstveniki v tujini

Urad Vlade RS za Slovence v za-mejstvu in po svetu je zato pri-pravil Akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi

vrhunskimi strokovnjaki v tujini, ki analizira ključne ovire za razvoj znanosti ter učinkovito sodelovanje s slovenskimi znanstveniki in vrhun-skimi strokovnjaki v tujini ter določa nove ukrepe in cilje, ki naj bi spod-bujali kroženje možganov. Eden od predvidenih ukrepov je priprava spletnega imenika (www.slovenci.si). Osrednjo vlogo za povezovanje

naj bi odslej imel novoustanovlje-ni odbor za znanost, ki ga sestav-ljajo slovenski znanstveniki iz tu-jine, predstavniki štirih slovenskih univerz in štirih večjih slovenskih inštitutov (Inštitut Jožef Stefan, Ke-mijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, ZRC SAZU). Pri delu od-bora sodelujejo ministri, pristojni za visoko šolstvo, zunanje zadeve in evropske zadeve ter razvoj, direktor Javne agencije za raziskovalno deja-vnost in predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Odbor vodi minister, pri-stojen za Slovence v zamejstvu in po svetu; odbor se bo sestajal po potrebi, na pobudo članov. Postal naj bi jasen sogovornik, ki bi bil spo-soben usklajevati možnosti sode-lovanja na univerzitetni ravni, izva-jal bi nalogo vključevanja znanosti v mednarodne kroge in iskal partner-je za izvajanje projektov.

Posebno pozornost spodbujanju vračanja slovenskih izseljencev iz tujine in pridobivanja njihovih de-lovnih izkušenj namenja tudi nova Strategija ekonomskih migracij za obdobje od 2010 do 2020, ki je za temeljni usmeritvi določila ustva-rjanje koherentnega skupnega slovenskega intelektualnega pro-stora z vključevanjem potenciala

Slovencev iz zamejstva in sveta ter olajšanje pogojev za bivanje in delo slovenskih izseljencev v RS. Novi nacionalni program visokega šolstva 2011–2020 določa nacional-ne strategije za internacionalizacijo slovenskega šolstva, ki naj bi visoko šolstvo naredile bolj konkurenčno in kakovostno.

Slovenski znanstveniki po svetu v razpisih ARRS

Agencija za raziskovalno deja-vnost (ARRS) bo letos že drugič posredovala razpis na naslove znanstvenikov po svetu, ki jih je pri-pravil Urad. Na pobudo odbora za znanost bo omogočila financiranje triletnih programov za tiste slo- venske znanstvenike, ki bi se želeli vrniti v Slovenijo, s čimer bo la-hko Slovenija spodbudila vračanje predvsem mladih raziskovalcev. Prav tako bodo lahko na razpisih sodelovale satelitske raziskovalne skupine, prek katerih bi zagoto-vili vključitev v znanost že uveljav-ljenih vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov iz tujine. Pogoj za sodelovanje v programu bo, da so znanstveniki s svojim delom v Slo-veniji prisotni 170 ur na leto. Takšne satelitske raziskovalne skupine se lahko obnesejo tudi pri prijavah na pomembne mednarodne razpise, kjer majhne slovenske raziskovalne skupine niso dovolj uspešne. S tem bi prispevali h kroženju možganov in znanja doma ter po svetu.

Kroženje možganov bo uspeh

O uspehu bomo lahko govorili le takrat, ko ne bomo več beležili pojava bega možganov, ampak se bomo lahko pohvalili s kroženjem možganov. Kroženje možganov pomeni skupne znanstvenorazi-skovalne projekte in poglobitev znanstvenega ter raziskovalnega sodelovanja, ki bo pridobitev za znanstveno diasporo, državo izvora in državo prejemnico.

Phot

o: B

IA S

epar

ation

s

Dr. Breda Mulec: »V prejšnjem sistemu je bila v slovenski znanosti varnost in le malo selekcije,

zdaj pa ni niti varnosti niti selekcije.«

24

IZOBRAŽEVANjE

Evropski program Erasmus

Pozitivno o življenju v tujini

da je opravljanje dela študija v tujini nujnost in sodi k njenemu izobraz-benemu profilu, je bila

Martina prepričana že od nekdaj, saj je pred tem diplomirala na smeri mednarodnih odnosov. »Pa tudi želela sem si tega, saj so vsi sošolci in prijatelji z izmenjave prihajali izjemno zadovoljni. Ta korak sem načrtovala že nekaj let, konkretno uresničila pa komaj v zadnjem letu študija«.

Medkulturni dialog - edinstvena izkušnja

Martina študira na Europa-Univer-sität Viadrina v Frankfurtu na Odri, manjšem mestu na nemško-poljski meji. Tu študira približno 30 odstotkov tujih študentov iz več kot 70 držav, kar univerzo uvršča med najbolj medna-rodno usmerjene na svetu. »Nemčijo sem si kot državo izbrala predvsem zato, da bi izpopolnila znanje jezi-ka. Že od osnovne šole naprej sem se namreč učila nemščine, vendar je nikoli nisem imela priložnosti resnično uporabljati.«

Univerza Viadrina poleg ekonom-ske fakultete, ki jo obiskuje Martina, združuje še fakulteto za kulturne znanosti in pravno fakulteto. Zaradi neposredne bližine Poljske poleg domačih in tujih tu redno študira tudi veliko poljskih študentov. »Tudi moja sostanovalka v študentskem domu, kjer sem nastanjena, je Po-ljakinja, in se odlično razumeva«.

Na fakultetah, kjer gostijo študente izmenjave, gre torej vedno za mešanico domačih in Erasmus

študentov, le v različnih razmerjih. Martina je prepričana, da so nova poznanstva in izkušnja medkulturne-ga dialoga velikega pomena. »O tem v zadnjem času sicer veliko govorimo, a doživeti kaj takega v praksi, je še ve-dno edinstveno,« je prepričana.

Spodbude k lastnemu razmišljanju

Na podlagi svojih izkušenj Martina ocenjuje, da je nemški sistem študija precej podoben našemu, seveda pa se sama izvedba predmeta od pro-fesorja do profesorja nekoliko raz-likuje. »Morda je najpomembnejša razlika ta, da študente podiplom-skega študija tu obravnavajo kot veliko bolj samostojne ljudi in jih profesorji, namesto da bi zgolj po-dajali znanje, veliko spodbujajo k lastnemu razmišljanju. Nemški študentje študij jemljejo precej resno. Udeležba na predavanjih na primer večinoma ni obvezna, pa je prisotnost vseeno velika, prav tako

se veliko študentov loti kakšnih ne-obveznih domačih nalog. Pohvalila bi tudi načelo, da si pri oblikovanju skupin za pripravo skupinskih semi-narskih nalog na tej fakulteti »part-nerjev« praviloma ne izbiraš sam, ampak so skupine določene po nekem ključu s strani profesorjev oziroma asistentov. Tako te namreč prisilijo v medkulturno interakcijo in po tej poti sem tudi spoznala največ

nemških študentov, ki so sedaj tudi moji prijatelji.«

Izmenjava je več kot samo študij v tujini

»Še bolj kot z vidika izobrazbe je izkušnja izmenjave pomembna z osebnostnega vidika,« pravi Mar-tina. »Vsekakor nudi priložnost, da bolje spoznaš samega sebe, se preizkusiš v prej neznani situaciji. Je neke vrste preizkus, ki te hkrati tudi pomembno zaznamuje. In ima še en pomemben stranski učinek - ugotoviš, kaj od doma pogrešaš in česa ne. Tako dobiš možnost,

da tudi po vrnitvi domov vneseš v svoje življenje nekaj sprememb ter v ospredje postaviš stvari, ki so ti resnično pomembne.«

Martina pretiranega domotožja nima. Pravi, da je šest mesecev zelo kratko obdobje, poleg tega pa fakultete za svoje Erasmus študente običajno dobro poskrbijo tudi v smislu organizacije raznih dogod-kov, ogledov, ekskurzij in zabav. Po-

tem so tu še predavanja in izpiti, pa je čas zapolnjen.

In kako bi opisala Nemce? »Vseka-kor so Nemci poseben narod, veliko bolj so neposredni, za naš občutek pogosto grobi. Na nek način je to koristno, saj vsaj veš, pri čem si. Se mi je pa pogosto zdelo, da bi lahko kakšno zadevo izpeljali precej bolj diplomatsko, prijazno. Opazila sem tudi njihovo hladnost, zadržanost – imam občutek, da ti zelo težko resnično zaupajo in se ti odprejo. Težko pa je govoriti o Nemcih na splošno, saj gre za res ogromno državo z velikimi razlikami.«

Martina se ob zaključku semes-tra konec marca mešanih občutkov vrača v Slovenijo: »Pogrešala bom Nemčijo in ljudi, ki sem jih spozna-la tukaj, po drugi strani pa se že veselim bližine svoje družine in pri-jateljev. Z ljudmi, s katerimi smo se spoznali v Nemčiji, smo si seveda obljubili vzdrževanje stikov in na srečo so razna socialna omrežja kot nalašč za to. »Da bi ostala v Nemčiji in iskala zaposlitev v tej državi na kratek rok zame ne pride v poštev, saj želim najprej dokončati študij v Sloveniji. Pozneje pa so vse možnosti odprte.«

štiriindvajsetletna martina GOjkOšek je študentka druGeGa

letnika maGistrskeGa študija mednarOdnO pOslOvanje na

ekOnOmski fakulteti univerze v ljubljani. trenutnO študira v nemčiji, saj je ena izmed mnOGih

študentOv, ki se vsakOletnO udeležijO evrOpskeGa prOGrama

študijske izmenjave erasmus. ana mrzlikar

Martina Gojkošek: »Po tej izkušnji imam z življenjem v tujini zelo pozitivne izkušnje, zato sem vsekakor odprta za nove možnosti. Vendar pa bi v prihodnje to vzela kot dolgoročnejši projekt, se pravi selitev za več let in ustvarjanje družine v tujini«.

»Pogrešala bom Nemčijo in ljudi, ki sem jih spoznala tukaj. «

25

IZOBRAŽEVANjE

Govorimo slovensko

30 let Poletne šole slovenskega jezikaPoletna šola slovenskega jezika bo letos potekala od 4. do 29. julija 2011 v Ljubljani, v prostorih Srednje zdravstvene šole. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik zbira prijave do 20. junija, zamejci in potomci slovenskih zdomcev in izseljencev pa lahko zaprosijo tudi za štipendijo za tečaj. Blanka Markovič Kocen

Udeleženci se lahko odločijo za štiritedensko (4.–29. julij) ali dvotedensko (4.–15. julij ali 18.–29. julij) različico izobraževanja. Tečaj poteka v dopoldanskem času, v zgodnjem popoldanskem času se lahko tečajniki udeležijo tudi izbirnih konverzacijskih tečajev, priprave na izpit iz znanja slovenščine ali se učijo o slovenski literaturi in kulturi. Pozno popoldne in zvečer pa zanje pripravimo tudi pester spremljevalni program, ki ga sestavljajo vodeni ogledi Ljubljane, športne dejavnosti, delavnice tradicionalnih obrti, gledališke in filmske predstave, koncerti, predavanja … Poletno šolo, ki letos praznuje svojo 30-letnico, organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Center deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, njegova dejavnost pa je organizirana v šestih posebnih programih (med njimi so Tečaji slovenščine, med katere sodi Poletna šola). Center širi vedenje o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v mednarodnem okviru, spodbuja mednarodno slovenistično raziskovanje, organizira strokovna in znanstvena srečanja ter razvija celotno infrastrukturo za doseganje, preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Najlažja pot za prijavo je preko elektronske prijavnice na spletni strani Centra, www.centerslo.net, kjer prijave zbirajo do 20. junija 2011. Zamejci in potomci slovenskih zdomcev in izseljencev lahko zaprosijo tudi za štipendijo za dvotedenski dopoldanski tečaj, prijavijo pa se lahko prav tako preko spletne strani do 15. maja 2011.Poletne šole se v povprečju udeleži okoli 170 tečajnikov z vsega sveta, iz Argentine, ZDA, Kanade, Avstralije, Japonske, Rusije, veliko jih je tudi iz držav nekdanje Jugoslavije ter praktično vseh držav Evropske unije.

Internacionalizacija študija

Na študij v SlovenijoslOvenska vlada je marca sprejela nOv zakOn, ki bO urejal tudi štipendije za slOvence v zamejstvu in pO svetu. blanka markovič kocen

poleg novosti na področju sofi-nanciranja kadrovskih in Zoisovih štipendij ter uveljavljanja državne štipendije zakon o štipendiranju kot

novost določa tudi hkratno prejemanje več vrst štipendij. Upravičenci bodo namreč po novem lahko hkrati prejemali državno, Zoisovo in kadrovsko štipendijo organov državne uprave, ali štipendijo za deficitarne poklice, ali sofinan-cirano kadrovsko štipendijo, če za prejemanje vsake izmed njih izpolnjujejo pogoje. V primeru, ko seštevek štipendij preseže znesek 400 evrov mesečno, se štipendistu državna štipendija (če jo seveda ima) sorazmerno zniža ali mu miruje,

V zvezi s štipendijo za Slovence v zamej-stvu in po svetu, pa novi zakon o štipendiranju določa, da se štipendija za izobraževanje v Re-publiki Sloveniji lahko dodeli tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu, s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije.

Štipendijo lahko pridobijo vlagatelji, ki so pred dopolnjenim 28. letom staro- sti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. in 2. stopnje, ne prejemajo druge štipendije iz tega zakona, niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samo-stojne registrirane dejavnosti in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Repu- blike Slovenije za zaposlovanje.

Do konca julija razpis za štipendije

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije bo kot vsako leto najpozne-je do konca julija na svoji spletni strani, na por-talu e-uprava, in na spletnem portalu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavil javni raz-pis za dodelitev štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu,

Novi zakon o štipendiranju določa, da znaša višina zne-ska štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu 150 evrov mesečno.

Štipendisti, ki jim je bila dodeljena pravica do štipendije za Slovence v za-mejstvu in po svetu, imajo možnost namestitve v okviru

Študentskih domov v Ljubljani na podlagi Po-godbe o namestitvi štipendistov v Študentske domove v Ljubljani, ki jo vsako študijsko leto sklenejo Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Študentski domovi v Ljubljani, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije in CMEPIUS.

V študijskem letu 2010/2011 je v Študentskih domovih v Ljubljani nastanjenih 41 štipendistov, ki jim je bila dodeljena pravica do štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Za večjo internacionalizacijo študija

Lani se je za študij v Sloveniji prijavilo 74 kandidatov s srednjo šolo v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, ki so imeli stalno bivališče v naštetih. Sprejetih jih je bilo 40, 14 kandi-datov je imelo status Slovenca brez sloven-skega državljanstva, drugi pa so nastopali kot državljani držav članic EU, so nam sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Večji internacionalizaciji študija je zno-traj Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 namenjenih več ukrepov, med njimi odprava administrativnih ovir in koncentracija virov financiranja za mednarodno mobilnost, vzpostavitev posebnih ukrepov za pridobitev tujih strokovnjakov, odprava ovir pri prido-bivanju dovoljenj za bivanje za tuje strokov-njake in študente, omogočanje poučevanja v tujih jezikih, povečanje obsega raziskovalne dejavnosti in še številni drugi.

26

MED NAMI

Janez Rogelj, Združenje Slovenska izseljenska matica

Od Rodne grude do Slovenije danes

kO je leta 1954 slOvenska izseljenska matica začela izdajati revijO rOdna Gruda, je bil tO »časOpis za slOvenske rOjake v inOzemstvu« pO vzOru izseljenskih revij, predvsem v zda. revija je dO danes dOživela številne spremembe, takO vsebinske kOt OblikOvne, enaki pa sO Ostali njeni temeljni cilji: medsebOjnO pOvezOvanje slOvencev zunaj matične države in Ohranjanje stika s slednjO. O bOGati zGOdOvini revije smO se v pričujOči prvi številki slOvenije danes pOGOvarjali z janezOm rOGljem, Glavnim tajnikOm združenja slOvenska izseljenska matica, ki je z revijO pOvezan vse Od začetkOv.blanka markovič kocen

Kakšen je bil namen Rodne grude, kako se je distribuirala in kako so se odzvali njeni bralci?

Da je bil to časopis za slovenske rojake ‘v inozemstvu’, ni naključje, kajti idejni oče revije, Tone Seliškar, in prvi glavni urednik Tomo Brejc, sta bila takratna aktivna sodelavca Slovenskih izseljencev, prvi v ZDA, drugi v Franciji. Od njenega začetka izdajanja do 1978. je bila to edina in osrednja revija za Slovence po svetu. Tega leta pa je na pobudo Socialistične zveze delovnega ljud-stva in Zveze sindikatov Slovenije začela izhajati revija Naš delavec, ki je bila namenjena samo delavcem na začasnem delu v tujini.«

Z osamosvojitvijo Slovenije, pred-vsem pa glede na kritično maso Slovencev, ki so živeli v tujini, se je kmalu izkazalo, da ne potrebujemo dveh revij za praktično isti krog

bralcev. V tistem času smo namreč izdajali tudi revijo Slovenija Quaterly v angleškem jeziku, ki je bila namenjena tistim, ki niso znali slovensko, in letni almanah Slovenski izseljenski koledar. Da bi odpravila to

dvojnost, je takratna vlada objavila razpis za osrednjo revijo za Slovence po svetu. Slovenska izseljenska ma-tica, ki je na tem razpisu ‘zmagala’, je od 2004 do 2005 izdajala revijo Slovenija.svet, ki pa je dejansko bila prejšnja Rodna gruda.

Namen revije je seveda bil in-formirati Slovence, živeče po sve-tu, o dogodkih v Sloveniji in jim ponuditi možnost medsebojnega obveščanja. Prejemniki Rodne grude so namreč večinoma živeli na območjih, kjer ni bilo jugoslovanskih oziroma slovenskih diplomatskih konzularnih predstavništev.

Kako se je vsebina spreminjala od časa po drugi svetovni vojni?

Prva leta po ustanovitvi se je Rodna gruda ukvarjala predvsem s poročanjem o obnovi stare domo-vine izseljencev in organizirala na-

stajanje društev Slovencev po sve-tu. Kot zanimivost povejmo, da je po prvi turneji, ki jo je leta 1972 SIM organizirala v Avstraliji z ansamb-lom Lojzeta Slaka, leta 1972 nastalo veliko novih Slovenskih društev v Avstraliji. Bila je tudi koordinator organiziranja humanitarne pomoči, ki so jo Slovenci po svetu namenjali Sloveniji.

Kakšna je bila vaša vloga pri reviji?Ko sem leta 1989 prišel na SIM

kot glavni tajnik, sem našel do-bro organizirano uredništvo revije in odlično ekipo sodelavcev. Brez njih si ne bi znal predstavljati, kako bi revija lahko sploh nadaljevala pot v novi državi. Prehod iz ene v drugo državo so namreč sloven-ski izseljenci za razliko od hrvaških ali srbskih prestali izredno mirno in brez pretresov prav po zaslu-gi objektivne in strokovne revije Rodna gruda. Nič vam ne pomaga, da imate v hiši najboljšo novinar-sko ekipo, če ta nima sodelavcev povsod po svetu, ki jo dobesedno dnevno obveščajo!

Leta 1970 sta začeli izhajati dve različni izdaji s prilogami. Kolikšno število naših rojakov sta zajeli, ko-liko naročnikov sta imela?

Priloge Začasno na tujem so bile namenjene delavcem v Evropi. Del prilog v angleškem in španskem jezi-ku pa je bil namenjen čezmorskim Slovencem. Leta 1971 je Rodna gruda postala revija za slovenske izseljence in izhajala vse do leta 2004. Dolga desetletja smo kot edina revija, namenjena Sloven-cem po svetu, obveščali večino ro-jakov. Konec 1970. smo imeli na-klado 8000 izvodov, od tega 5000 plačanih.

Kaj pričakujete od nove revije?Novi reviji seveda želimo veliko us-

pehov, predvsem pa upamo, da bo prispela do Slovencev po svetu, ki jim je namenjena. Nujno je potrebno, da revija, če želi res nagovarjati rojake po svetu, pridobi čim hitreje in čim več znanih prejemnikov. Nesmiselno je računati na diplomatsko konzular-na predstavništva Slovenije po sve-tu in na večja slovenska društva po tujini, da bodo ti distribuirali revijo. Izdelava baze naročnikov je dolgotra-jno in težko delo. Kljub mešanim občutkom pa želimo novi reviji vse dobro in upamo, da bo dosegla na-men, zaradi katerega je bila tudi izbrana- obveščanje Slovencev o dogajanju v Sloveniji in o življenju Slovencev po svetu.

27

MED NAMI

Svetovni slovenski kongres

Knjiga »Jože Kastelic«februarja je v Okviru večerOv izza kOnGresa v prOstOrih svetOvneGa slOvenskeGa kOnGresa pOtekala predstavitev knjiGe »jOže kastelic« avtOrice marije ahačič pOllak. pOleG nje sta knjiGO predstavila še dr. rOzina švent in franci feltrin.

najprej je goste večera pozdravil predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič. V svojem kratkem nagovoru se je g. Kastelicu zahvalil za dolgoletno

podporo Svetovnemu slovenskemu kongresu, saj je vsa leta njegov veliki dobrotnik. Tudi v Kanadi si brez njegovih darov ne znajo pred-stavljati delovanja Kanadske konference SSK in drugih ustanov.

Minister za Slovence po svetu, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, je dejal, da nam v Sloveniji manjka tako delovnih in poštenih ljudi, ki bi nam seda-nje stanje v državi, še posebno v gradbeništvu, pomagali dvigniti na raven spoštovane in poštene države, kot je bila v času njenega na-stajanja.

Dr. Rozina Švent je v kratkem opisala vsebino knjige. Pohvalila je avtorico, da je pisala s srcem in spoštovanjem do Jožeta Kastelica. Poudarila je, da je knjiga odsev Kasteličevih dogodkov iz

otroških let do današnjih dni, ko v domu ostare-lih v Torontu, katerega je gradil in finančno pod-piral, preživlja visoko starost.

»To je zgodba o Jožetu Kastelicu, ki si ni s svojo genialnostjo in trdim delom zaslužil samo milijonov, ampak prislužil tudi spoštovanje in hvaležnost slovenske skupnosti, saj je svoje imetje vedno delil s slovenskimi izseljenci in je največji mecen slovenstva v Kanadi. Prav go-tovo je tudi eden izmed največkrat odlikovanih Slovencev v svetu« je zapisala avtorica.

Večer so glasbeno popestrili solist Marjan Zgonc in Ljudski pevci iz Tepanja.

Knjiga o Jožetu Kastelicu bi morala biti na po-licah vseh slovenskih šol in fakultet, saj uči, da je lahko dober in uspešen gospodarstvenik le tisti, ki je s svojim trudom najprej državi in nato sebi v ponos. To je Jože Kastelic, Slovenec, ki je na račun svojega dela in dobrodelnosti prejel številne pohvale, zahvale in odličja. (F.F.)

Svetovni slovenski kongres

VII. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in SlovenijeLjubljana, 9. – 11. junij 2011

Svetovni slovenski kongres kot nadaljevanje sklopa strokovnih srečanj s slovenskimi strokovnjaki iz sveta in domovine pripravlja VII. Konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala od 9. do 11. junija 2011 v Ljubljani. Namen tovrstnih srečanj še naprej ostaja krepitev medsebojnega povezovanja in sodelovanja slovenskih medicinskih strokovnjakov doma in po svetu. Prepričani smo, da ima srečanje ne le nacionalni zdravstveni, marveč tudi širši družbeni pomen.

Tokrat želimo izpostaviti naslednje teme:• obvladovanje infekcijskih bolezni• uspehi in težave pri preprečevanju

bolnišničnih okužb• predstavitev raziskovalnih del slovenskih

medicinskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije

• podiplomski in mednarodni izobraževalni procesi

• zdravstvena reforma v 20 letih samostojnosti Slovenije

Vljudno Vas vabimo, da se zanimivega, prijetnega pa tudi koristnega srečanja udeležite tudi Vi. Več informacij na voljo preko elektronske pošte info@slokongres.com ali na spletni strani www.slokongres.com.

Svetovni slovenski kongres

15. tabor slovenskih otrok po svetuDom Milana Zidanška, Hočko Pohorje, od 6. do 13. avgusta 2011

Svetovni slovenski kongres letos že petnajstič organizira Tabor slovenskih otrok po svetu. Potekal bo od 6. do 13. avgusta 2011 v Domu Milana Zidanška na Hočkem Pohorju (v bližini Maribora). Namenjen je druženju mladih slovenskih rojakov, ki živijo izven Slovenije, starostni skupini najstnikov,starih od 10 do 15 let.

Programske vsebine: • šola slovenskega jezika in kulture (v skupinah

glede na predznanje slovenščine)• spoznavanje okolice (Pohorje) in ogled mesta

Maribor (vodeni izleti in ogledi)• ustvarjalne delavnice (likovna, delavnica

plezanja, lokostrelstvo)• srečanja s sodobnimi rokodelci in domačo

obrtjo danes• spoznavanje slovenskih ljudskih plesov in

običajev• pogovori o aktualnih temah med mladimi• družabne in športne igre

Prijave zbiramo do 20. maja 2011. Več informacij na telefonski številki 00386 1 24-28-550, e-naslovu: luka.klopcic@slokongres.com ali na spletni strani SSK: www.slokongres.com.

Knjigo so predstavili: dr. Rozina Švent, Marija Ahačič Pollak in Franci Feltrin

Pozdravni nagovor predsednika SSK, dr. Borisa Pleskoviča

Občinstvo z ministrom za Slovence po svetu, akad.prof.dr. Boštjanom Žekšem Avtorica Marija Ahačič Pollak ob podpisu knjig

28

MED NAMI

Dr. Branko Zorn, novi predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu

Podoba izseljenstva se spreminja

dr. zOrna, sicer zdravnika, je pO 36 letih življenja v franciji, čeprav sO bili z družinO kOt ekOnOmski beGunci sprva namenjeni v avstralijO, leta 1995, kO se je, kOt pravi, v slOveniji začela demOkratizacija družbe, nazaj pripeljala ljubezen dO dOmOvine in želja, da bi njeGOvi OtrOci Ostali slOvenci.

Kakšni so bili motivi za vrnitev?Z ženo Vereno Koršič sva deli-

la enako ljubezen do domovine, spoštovanje do zgodovine in last-nih družin, močan čut pripadnosti slovenskemu narodu in slovenskim koreninam, skrb, da bi najini otroci, Uroš, Nada in Matjaž, bili Slovenci oziroma ne postali Francozi. Ti ideali so premagovali vsako težnjo po visokem življenjskem standar-du in zagotovljenem družbenem položaju. Za vrnitev pa smo se dokončno odločili leta 1995, ko je v domovini zaživela demokracija in so bili izpolnjeni pogoji za politično pluralnost. Več let sem spremljal to družbeno dinamiko in bil pozoren na nagibe, ki bi kazali na »skok« nazaj. Rad sem pripovedoval, da bi se ob nevarnem zaostrovanju svobode mišljenja ponovno izselili. Poleg osamosvojitve je danes Slo-venija dosegla, da se v njej živi svo-bodno, varno in veselo. Na to smo premalo ponosni.

Po poklicu ste zdravnik, zaposleni v ljubljanskem kliničnem centru - kako svoje delo usklajujete z ob-veznostmi v društvu?

Pri Sloveniji v Svetu sem član glavnega odbora že 12 let. To funk-cijo opravljam prostovoljno, v sku-pini dobrih prijateljev, z veseljem in namenom, da pomagam ljudem, ki so kdaj doživljali enako stisko izseljenca kot jaz. To »dobro delo« nikakor ne nasprotuje kliničnemu in raziskovalnemu delu v UKCL, nas-protno, je vir ravnotežja, konflikta interesov ni.

Katerim nalogam, problematikam izseljenstva boste namenjali osre-dnjo pozornost?

Spoštoval bom prvi namen društva SVS: pomagati Slovencem po svetu pri vrnitvi v domovino. To so dobri ljudje, skrbni, delavni in uspešni. Škoda, da se jih je tako malo odločilo za vrnitev v domovi-no. Še tesneje se bomo povezovali z društvi v Evropi in po svetu, ki delu-jejo po istih krščanskih načelih. Pri-sluhnili bomo željam starih in novih izseljencev. Podoba slovenskega izseljenstva se namreč spreminja.

Kaj bi za slovenske izseljence država še morala storiti?

V 20 letih je slovenska država za izseljence veliko naredila: usta-novitev Urada za Slovence v za-mejstvu in po svetu, sprejetje zakona o odnosih Republike Slo-venije s Slovenci zunaj njenih meja, imenovanje Sveta za Slovence v za-mejstvu, Sveta za Slovence po sve-

Dr. Branko Zorn: »Naj kandidati za vrnitev poleg domotožja in spoštovanja do prednikov začutijo tudi željo po odkrivanju »prijazne« družbe.«

tu in ministra za Slovence v zame-jstvu in po svetu. Dr. Boštjan Žekš ima posluh za potrebe izseljencev in je učinkovit. Počakajmo, da Svet pride do izraza in izpolni funkcijo, ki mu je bila dodeljena. Država bi morala omogočiti še izvoljenega predstavnika izseljencev oziroma poslanca v državnem zboru.

Kako bi po Vašem mnenju učinkoviteje spodbudili vračanje Slovencev iz sveta domov?

Najprej bi morali narediti vse, da bi matična Slovenija nenehno go-jila demokratično vzdušje, ustva-rjala ekonomsko, in mladim prijaz-no ureditev in kulturno bogato in razvito deželo. Skratka, Slovenija naj postane privljačna. Naj kandi-dati za vrnitev poleg domotožja in spoštovanja do prednikov začutijo tudi željo po odkrivanju »prijazne« družbe. Da bi se starejši počutili »doma«, pa je treba nemudoma urediti meddržavne sporazume o pokojninah in zdravstvu.

Kakšen je vaš pogled na slovensko izseljenstvo danes?

Slovensko izseljenstvo je eno izmed najbolj množičnih. Vzrokov je veliko, od političnih do ekonomskih. Zaradi izseljenstva nosi slovenska družba posledice. Danes političnega izseljenstva ni več, ekonomsko pa je zelo omejeno. Nastaja druga vrsta izseljenstva, mislim na beg možganov. Če država ne uredi vračanja intelektu-alcev po kratkotrajnem izobraževanju v tujini, utegne tovrstno izseljenstvo povzročiti velike težave.

29

MED NAMI

Rafaelova družba

Sodobne selitveZnačilnost sodobnih selitev je, da posamezniki gredo v tujino, tam ostanejo, oziroma se vrnejo v domovino ali pa se preselijo v drugo državo. Za leto 2009 statistika beleži 3.717 Slovencev, ki so se preseli v tujino, niso pa vključeni tisti, ki pristojnim niso sporočili svoje odsotnosti.

Lucija Lapuh

Prevladujejo selitve izobražencev znotraj Evropske unije – beg možganov. Španija, Nemčija, Velika Britanija, Belgija in Avstrija so države, kjer živi največ Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi, od neevropskih držav pa po številu izstopata Avstralija in Združene države Amerike (v raziskavi so sodelovali anketiranci iz 46 držav).Četrtina sodobne slovenske diaspore se je iz Slovenije preselila za stalno. Nekateri ob odhodu iz Slovenije niso razmišljali o vrnitvi in časovnem obsegu bivanja v tujini. Trajanje le-tega prepuščajo okoliščinam, ki jih bodo privedle v naslednji selitveni dogodek ali pa jih zadržale v državi, kjer živijo sedaj. Pravijo, da možnost oziroma misel, da se lahko vrneš, pomaga pri odločitvi za odhod v tujino. Slovenijo v povprečju obiščejo nekajkrat letno. V Slovenijo bi se vrnili zaradi staršev in domačega okolja, ker je tujina le nabiranje izkušenj, zaradi nadaljevanja študija v Sloveniji ali želje po dolgoročnem bivanju v domovini po dosegu pokojnine. Pravijo, da možnost oz. misel, da se lahko vrneš, pomaga pri odločitvi za odhod v tujino. Tisti, ki ne razmišljajo o vrnitvi in nimajo interesa živeti v Sloveniji, pravijo, da v Sloveniji nima smisla delati, v tujini so boljše plače in drugačen način življenja. Tam so si ustvarili družino in se nameravajo v Slovenijo vračati le poslovno in z namenom ohranjanja stikov s prijatelji in družino. Slovenci v tujini preživljajo prosti čas tako s Slovenci kot tudi s pripadniki drugih narodnosti. 40 odstotkov anketirancev s partnerjem nikoli ne komunicira slovensko, kar pove, da partner slovenskega jezika ne govori. Več kot polovica sodobne slovenske diaspore s svojimi otroki redno govori slovensko, 39 odstotkov pa nikoli. Samo 8 odstotkov sodobnih slovenskih selivcev ima državljanstvo države, kjer živijo. Z evropskim državljanstvom se je v Evropski uniji posledično verjetno zmanjšala tudi potreba po pridobivanju državljanstev nacionalnih držav. EU inštitucije nudijo slovenskim izobražencem delovna mesta. V prihodnje lahko pričakujemo odločanje mladih za krajšo zaposlitev v drugi državi, zlasti tistih, ki že imajo neko izkušnjo mobilnosti med študijem v okviru študentskih izmenjav med univerzami.

Rafaelova družba

Stiska in sijaj slovenskega begunstva tudi pred nemškim občinstvomDom Sodalitas v Tinjah na Koroškem je pod vodstvom rektorja Jožeta Kopeiniga že desetletja prizorišče neštetih kulturnih in izobraževalnih dogodkov.

Lenart Rihar

Evropa

Vir: Anketiranje 15. marec – 27. april 2010, N=753; avtor: Lucija Lapuh.

Legenda

Država bivanja anketirancev

1-5

6-19

20-35

36-49

50-70

Vir: Lapuh, L., 2010. Geografski vidiki sodobnega izseljevanja iz Slovenije : diplomsko delo. Ljubljana, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 166 str.

Portugalska

Španija

Francija

Italija

Švica

Nizozemska

BelgijaNemčija

Češka

Poljska

Slovaška

Ukrajina

Moldavija

Turčija

Litva

Estonija

Finska

Švedska

Norveška

Madžarska Romunija

Bolgarija

Avstrija

Hrvaška

BIH Srbija

Grčija

Danska

Velika Britanija

Irska

Razstave, ki so tudi stalnica njihovega programa, so v veliki večini umetniškega značaja. Tako je bila februarja tinjska galerija neobičajnega videza, saj so v dvorani in po drugih razstavnih prostorih viseli panoji z arhivskimi fotografijami Rafaelove družbe. Gre za eno od štirih različic razstave, ki potujejo po Sloveniji in zunaj njenih meja ter predstavljajo življenje Slovencev v taboriščih južne Avstrije v letih 1945 do 1950. Na odprtju je govoril akademik prof. dr. Kajetan Gantar, ki je osvetlil pomen Koroške za slovenski narod. Najprej kot njegovo zibelko (ustoličevanja knezov, Brižinski spomeniki, Mohorjeva družba), potem pa jo je moral omeniti kot prostor tragedije. Po prvi svetovni vojni plebiscit, po drugi Vetrinj. O tej slovenski tragediji je izrekel besede Ivana Cankarja: polovico poštenjakov so pobili, druga polovica pa je zbežala na tuje. V nadaljevanju je dr. Gantar slikovito opisal težke razmere, v katerih so se znašli domoljubni rojaki zlasti v taboriščih Lienz in Spittal, in neverjetne dosežke, ki slovenske begunce kljub nemogočim razmeram odlikujejo. Posebnost te postavitve je bila, kot je posebej poudaril rektor doma v Tinjah, v tem, da je nagovarjala vrsto skupin nemškega rodu, ki so se ustavili ali bivali v domu ob najrazličnejših programih. Seveda je bila tem tematika neznana, a zanimiva. In zato smo hvaležni rektorju Kopeinigu, da je odigral tudi vlogo kustosa in obiskovalcem ves mesec neutrudno razlagal vsebino razstave.

30

ZAMEjSKI DNEVNIK

Slovenci na avstrijskem Štajerskem

Pavlova hiša živi s prireditvamiLetošnji program prireditev in dogodkov v Pavlovi hiši štajerskih Slovencev v Potrni pri avstrijski Radgoni se je začel z razstavo fotografij Vena Pilona z naslovom Slovenec v Parizu. Sicer pa bo Kulturno društvo člen VII, nadaljevalo s prirejanjem kulturnih dogodkov, založniško dejavnostjo in tudi učenjem slovenskega jezika. Več prireditev bo v znamenju dr. Avgusta Pavla ob 125-letnici njegovega rojstva in 65-letnici smrti.

Ernest Ružič

Avgust Pavel je bil sicer rojen na Cankovi, študiral in živel je na Madžarskem, nekaj časa tudi v Potrni, kamor so se preselili starši in kjer je zdaj kulturni dom štajerskih Slovencev. Po študiju v Budimpešti je večino življenja preživel v Sombotelu, kjer je poučeval, bil kustos v etnološki zbirki, z jezikovno razpravo cankovskega govora pa je postal prvi prekmurski znanstvenik. Podrobneje o njegovem delu in prireditvah na Madžarskem, v Sloveniji in Avstriji, ki so se začele v Sombotelu s pregledno razstavo, pa v eni prihodnjih številk naše revije.Štajerski Slovenci v Avstriji so ena redkih manjšin v Evropi, ki nimajo svojega časopisa, od lanskega leta o njihovem delu poroča TV oddaja iz studia ORF v Celovcu Dober dan, Koroška, kjer dodajajo še Dober dan, Štajerska, o sodelovanju v koroških slovenskih radijskih programih se že nekaj časa dogovarjajo. Pri Pavlovi hiši je Znanstvena in Literarna zbirka, kjer izdajajo dela avtorjev iz širšega avstrijskega in slovenskega prostora, kajti svojih pesnikov in pisateljev nimajo. Tako bo v Literarni zbirki izšel roman Spotoma Venčeslava Špragerja, Cankovčana, ki živi Švici, v Znanstveni zbirki pa razprava o Josipini Turnograjski Mine Delavec. Kulturno društvo se vključuje tudi v mednarodne projekte, kot je znana graška Štajerska jesen, sodeluje pa tudi z Gornjo Radgono, zlasti z zavodom za kulturo in turizem. Kar nekaj let je bilo potrebnih, da se je Pavlova hiša v Potrni uveljavila s kulturnimi, najpogosteje večjezičnimi, tudi sodobnimi prireditvami, ki se jih udeležujejo obiskovalci iz Gradca, Maribora in Prekmurja; zelo pogosto tudi politiki iz avstrijske Radgone, ki s tem pokažejo zgled in odnos do Slovencev, ki živijo na Štajerskem.

Slovenci v Italiji

Deset let zaščitnega zakonazakOn je bil v času levOsredinske vlade rOmana prOdija sicer kOmprOmisna rešitev, a če Ga ne bi sprejeli, bi pOzneje ne imeli nObene zaščite več, niti najslabše. mirjam muženič, rtv slovenija

»Na cilj sem pritekel s štafeto, ki so jo pred mano nosili številni slovenski politiki,« so zdaj že slavne besede italijanskega sena-torja slovenskih korenin Dimitrija Volčiča

ob sprejemu državnega zaščitnega zakona št. 38 z dne 14. februarja 2001. To je bil zgodovinski dogodek, sklepni del neutrudnih prizadevanj in različnih poskusov za priznanje pravnega položaja in narodnostnih pravic italijanskih državljanov slovenske narodnosti vsaj od 70. leta minulega stoletja naprej.

Zakon je bil kompromisna rešitev v tistih časih in razmerah levosredinske vlade Romana Prodija. K besedilu z nekaj nad tridesetimi členi je samo tržaški desničarski poslanec Roberto Menia vložil nad 1.500 amandmajev in tako poskušal vse, da bi onemogočil njegovo rojstvo. V sprejem zaščitnega zakona so vtkani ogromni napori množice posameznikov in skupin Slovencev v Italiji in matični Sloveniji, italijanskih demokratov, med njimi poročevalca v rimskem parlamentu Domenica Masellija in še koga.

»Če bi takrat zakona ne sprejeli, bi pozneje ne imeli nobene zaščite več, niti najslabše,« je v nizu prireditev in pogovorov ob desetletnici sprejema zakona med drugim podčrtal nekdanji slovenski senator Stojan Spetič iz Trsta.

Zaščitna določila so narodni skupnosti v obme-jni Furlaniji Julijski krajini prinesla več sprememb. Zagotovo najpomembnejša je bilo priznanje Slovencev v Videmski pokrajini, ko so bile prvič v zgodovini tudi rojakom v Benečiji, Reziji in Kanal-ski dolini zagotovljene enake pravice kot pripad-nikom slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in Goriškem. Do takrat zasebna dvojezična vrtec in osnovna šola v Špetru sta postala državni ustanovi.

Pri uresničevanju zaščitnih določil v vsakdanjem življenju in delu je pomembne korake opra-vil 20-članski slovensko-italijan-ski paritetni odbor prve sestave s predsednikom Radom Racetom in v drugem mandatu pod vod-stvom Bojana Brezigarja. Posebej gre omeniti določitev ozemlja 32 občin

v Furlaniji Julijski krajini, v katerih veljajo zaščitna določila. Pri uresničevanju vidne dvojezičnosti se končuje prva faza.

Nekateri členi zakona pa tudi po desetih letih ostajajo mrtva črka na papirju. Zaradi počasne italijanske uprave, zavlačevanj, zaradi znane itali-janske prakse, da se sprejeti zakoni ne spoštujejo in podobno. Pa tudi zato, ker se sami pripadni-ki slovenske narodne skupnosti ne poslužujejo dovolj pravic, ki jih daje zakon. To velja tudi ali predvsem za vračanje imen in priimkov v izvirno obliko in za voljo posameznikov, da zaprosijo za dvojezične osebne dokumente.

O slovenskem oddelku glasbe-nega konser-vatorija Tartini v Trstu vseh deset let ni bilo ne duha ne sluha. Premaknilo se je šele po letošnjem srečanju predsednikov Italije in Slovenije Giorgia Napolitana in dr. Danila Türka v Rimu oziroma srečanju vlad sosednjih držav nekaj dni pozne-je. Nič novega pa, za zdaj, o vračanju sloven-skih nepremičnin, kot so Narodni dom v Trstu, v katerem so slovenski dogodki vse bolj številni, pomembni in odmevni, pa Trgovski dom v Gorici in še kaj.

Na že omenjenem predsedniškem srečanju januarja v Rimu je bilo rečeno, naj se preveri iz-vajanje zakona, vendar ne v smislu pritoževanj, temveč morebitnih izboljšav. In pred praznikom ob 150-letnici zedinjenja Italije sredi marca sta prva moža obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka predsedniku države Napolita-nu zapisala, da je v demokratični državi nujno spoštovati vse zakone, tudi zaščitni zakon za itali-janske državljane slo-venske narodnosti.

Razstava fotografskih del Vena Pilona pod naslovom Slovenec v Parizu.

Foto

:E.R

.

Trst, Italija

31

ZAMEjSKI DNEVNIK

Slovenci na Hrvaškem

Slovenski umetniki na hrvaških odrihOb slovenskem kulturnem prazniku so v Zagrebu predstavili dolgo pričakovano knjigo Slovenski umetniki na hrvaških odrih avtorjev Branka Hečimovića, Marije Barbieri in Henrika Neubauerja.

Ernest Ružič

Predsednik Slovenskega doma v Zagrebu Darko Šonc je v nagovoru ponosno poudaril, da se je monografija dolgo rojevala in je rezultat večletnega znanstvenega dela vrhunskih poznavalcev dramske, operne in baletne umetnosti.Marija Barbieri je proučevala ustvarjanje slovenskih umetnikov v hrvaški operni umetnosti, Branko Hečimović piše o dramski, Henrik Neubauer pa o baletni umetnosti. Pogovor z avtorji je vodila nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba Ilinka Todorovski. V knjigi so predstavljeni Slovenci, ki so delovali in ustvarjali na Hrvaškem, njihov vpliv pa je v hrvaški kulturi čutiti še zdaj. V programu je sodeloval tudi slovenski dramski igralec Jure Ivanušič, ki se je predstavil z glasbeno monokomedijo Od tišine do glasbe. Obiskovalce, ki so do zadnjega sedeža napolnili dvorano zagrebškega lutkovnega gledališča, je popeljal skozi celotno glasbeno zgodovino. Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je pripravil Slovenski dom, udeležili so se je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu državnega zbora Miro Petek, slovenski veleposlanik Vojko Volk, predsednik sveta za nacionalne manjšine Republike Hrvaške Aleksandar Tolnauer in drugi gostje.

Pogovor z avtorji monografije: Henrik Neubauer, Marija Barbieri, Branko Hećimović in Ilinka Todorovski.

Slovenci na Madžarskem

Jubilej tednika Porabje razvOj narOdnOstnih tiskanih in elektrOnskih medijev za slOvence na madžarskem je šel v kOrak s pOlitičnimi spremembami, ki sO tudi manjšinam prinesle nOvO OrGaniziranOst.ernest ružič

do leta 1990 so imeli Slovenci skupno narod-nostno politično

organizacijo Demokratično zvezo južnih Slovanov – skupaj s hrvaško in srbsko manjšino – in tudi skupno glasilo, tednik Narodne no-vine/Ljudski list, kjer je bila ena stran v slovenskem jezi-ku, deloma tudi v porabskem narečju.

Ustanovitev prve samosto-jne organizacije pred 21 leti, Zveze Slovencev, je prines-la tudi bistvene novosti na področju obveščanja in de-loma založništva. Tako je 14. februarja 1991 izšla prva številka štirinajstdnevnika Porabje. Pri konceptu se je krog sodelavcev pod uredniškim vodstvom Marijane Sukič, ki ted-nik ureja še zdaj, zaradi specifičnih jezikovnih razmer zgledoval po Novem Matajurju, glasilu Slovencev v Benečiji. Konkretno je to pomenilo, da so avtorji pisali v knjižnem jeziku, v porab-skem narečju in na začetku je bilo nekaj člankov tudi v madžarščini. Slednje so sčasoma opustili in ostali pri knjižnem jeziku in narečju. Porabje se je moralo in se mora pri-lagajati znanju jezika med bralci. Večina starejših bralcev razume zgolj narečje, medtem ko jim je knjižni slovenski jezik bolj tuj kot madžarščina. Zato enako ravnajo pri Slovenskem oziroma po novem Porabskem kole-darju in tudi pri vsakoletnem knjižnem daru.

Prva številka Porabja je izšla v nakladi 700 iz-vodov in na šestih straneh, leto pozneje na osmih straneh. Pomembna prelomnica je bila leta 1995, ko je časnik iz štirinajstdnevnika postal tednik, ob dvajsetletnici pa je želja, da bi povečali obseg na dvanajst strani. Zdaj natisnejo 800 izvodov ted-nika, večino za Porabje, nekaj izvodov razpošljejo v kraje v državi, kjer živijo Slovenci, manjše število naročnikov imajo tudi v Sloveniji.

Vsebina Porabja se bistveno ne razlikuje od sorodnih časopisov, ki obravnavajo narodnostne teme, precej pozornosti namenjajo sodelovanju s Slovenijo, stikom s Slovenci v drugih državah in

tudi zanimivim temam iz Slovenije, zlasti iz Prek-murja.

Vsebina se seveda spreminja, kajti na začetku se je časopis zavzemal za prvi meddržavni mej-ni prehod med Slovenijo in Madžarsko, zdaj sta državi članici Evropske unije in v schengenskem območju. Nekatere teme so ostale, denimo do-kaj počasen gospodarski razvoj ob meji, skrb za kakovostnejše narodnostno šolstvo in še kaj, kar predstavlja stalnico aktualne problematike in tematike med Slovenci na Madžarskem, bi se našlo.

Tednik ima le odgovorno urednico in enega novinarja, zato je v veliki meri odvisen od zu-nanjih sodelavcev, tako domačih kot iz Sloveni-je. Porabje tiskajo v Murski Soboti, kar plačuje Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Želja uredništva po povečanem obsegu ni nova, vendar za uresničitev zmeraj zmanjka denarja. Čeprav je bilo tudi na najvišji ravni, denimo na skupnih sejah slovenske in madžarske vlade, izrečeno zagotovilo, da Budimpešta ne bo zmanjševala proračuna za delovanje narodnostnih ustanov, je denarja iz leta v leto manj. Tudi na sejah mešane komisije, ki ocenjuje uresničevanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic porabskim Sloven-cem in prekmurskim Madžarom, so že nekajkrat sprejeli sklep o zagotavljanju denarja za večji ob-seg Porabja, vendar je doslej ostalo pri besedah.

Prva številka prvega samostojnega slovenskega časopisa (levo), jubilejno Porabje ob 20-letnici izhajanja (desno)

Foto

:E.R

.

32

ZAMEjSKI DNEVNIK

Slovenci na Koroškem

Se zgodba dvojezičnih napisov razpleta?

doslej največji zaplet ali točneje škandal pri dvojezični topo-grafiji se je zgodil leta

1972, ko so v tako imenovanem ortstafelsturmu podrli večino dvojezičnih topografskih napisov, postavljenih tudi po zaslugi teda- njega koroškega deželnega glavarja Hansa Sime. Takrat je bilo pred-videnih 205 dvojezičnih napisov. Zdaj jih je na Koroškem okoli 93 pred kraji, kjer živijo tudi Slovenci, skupni predlog Narodnega sveta

koroških Slovencev, ki ga od lani vodi visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino dr. Valentin Inzko, Zveze Slovenskih organizacij, ki ji predseduje Marjan Sturm, in Skup-nosti koroških Slovenk in Slovencev z Bernardom Sadovnikom na čelu, je, da bi postavili 271 dvojezičnih topografskih napisov. Državni se-kretar Josef Ostermayer pa skupaj z deželnim glavarjem Koroške Ger-hardom Dörflerjem govori o 141 do 163 dvojezičnih topografskih na-pisih.

Kdaj natančno bodo predstavniki Slovencev, ki tokrat na vseh ravneh nastopajo usklajeno, in pogajalci z Dunaja in iz Celovca, uspeli uskla-diti zahteve in predloge, je za zdaj neznanka, vendar na obeh straneh prevladuje optimizem, da se to slednjič lahko zgodi, morda celo do letošnjega božiča. Nenazad-nje tudi zato, ker gre dobesedno za desetletja dolge pogovore, ki so jih spremljali številni zapleti, pa tudi za spoštovanje odločb avstri-jskega ustavnega sodišča in izpoln-

jevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Ustavno sodišče je odločilo, da morajo dvojezične table postaviti pred kraji, v katerih živi najmanj deset odstotkov Slovencev. Teh krajev je celo več, zdaj okoli 290, kot so aktualne zahteve, koliko naseljem pripadajo dvojezični napisi. Zanimiv je podatek iz leta 1900, ko so našteli več kot 800 krajevnih imen, kjer je živelo več Slovencev kot Nemcev. Občina Dobr-la vas je imela tedaj na primer 425 Nemcev in 2395 Slovencev. Podobno je bilo po vsem južnem Koroškem.

Pogovore o številu dvojezičnih topograf-skih napisov spremljajo tudi izven Koroške, kar kaže zanimanje osred-njih avstrijskih medijev

za dogajanje v tem delu Avstrije. Podrobnejši pregled o dvojezični topografiji so pripravili Karl Hren, Martin Pandel in Rudi Vouk. V brošuri so zbrali dosedanjih pet predlogov in pri tem ugotovili, da skoraj ni mogoče primerjati pred-logov med seboj in da noben nima logike. Med njimi je tudi prvi pred-log iz leta 1972, ki je predvideval 205 krajev z dvojezičnimi napisi. Primer-java vseh petih doslej znanih mode-lov tudi kaže, da 70 dvojezičnih kra-jev ni zajetih v nobenem predlogu.

Pogovore o dvojezični topografiji na Koroškem zelo pozorno spre- mljajo tudi Hrvati na Gradiščanskem in poskušajo pomagati Slovencem pri njihovih upravičenih zahtevah. Tednik Hrvatske novine poudarja, da tako Slovenci kot Hrvati premalo razmišljajo o celovitosti vprašanja, kaj pomeni dvojezična topografi-ja. Le-ta ni samo v dvojezičnih na-pisih, marveč v vsem, kar sodi v dvojezičnost. Gradiščanski Hrvati, za katere enako kot za Slovence na Koroškem veljajo pravice iz 7. člena avstrijske državne pogodbe, težav pri postavljanju dvojezičnih topografskih in drugih napisov niso imeli. Drugače kot na Koroškem in Gradiščanskem je na Štajerskem, kjer za zdaj, ocenjujejo v krovni narodnostni organizaciji, Kultur-nem društvu člen 7, še ni političnih pogojev za postavitev dvojezičnih napisov, čeprav imajo kraji, v kat-erih živijo tudi Slovenci od radgon-skega kota do Lipnice in naprej do Arnfelsa/Arneža, znana slovenska imena.

desetletja dOlGa zGOdba O dvOjezičnih tOpOGrafskih napisih se začenja razpletati, sO spOdbudne nOvice s kOrOške. ali bO res takO, bO verjetnO treba pOčakati vsaj dO kOnca letOšnjeGa leta, ker je še precejšen razkOrak med tem, kaj predlaGa državni sekretar jOsef Ostermayer in kOlikO dvOjezičnih tOpOGrafskih napisOv zahtevajO kOrOški slOvenci.ernest ružič

Krajevni napis: Železna Kapla

33

DOŽIVIMO SLOVENIjO

Slovenija – kraljestvo voda

Voda v Sloveniji - edinstvena na planetu

Triglavski narodni park, Triglavsko Dvojno jezero (Foto: STO, Klemen Kunaver)

vOda je čarObna besedica slOvenskeGa turizma. je tisti element, na katereGa smO slOvenci lahkO najbOlj pOnOsni. vOda v slOveniji je čarObna fOrmula za bOljše življenje, preživetje in OdličnO prOmOcijO in trženje dežele med alpami in jadranskim mOrjem.renata picej

leta 1855 švicarski hidropat Arnold Rikli med prvimi spoznal izjemno vrednost Bleda in v njegovi geograf-ski legi, ki je prinašala dolgo kopalno sezono, izkristaliziral zgodbo o vodi, zraku in svetlobi, zapisal: »Wasser tut’s freilich« (Voda, razumljivo!), ni nihče slutil, kakšen zaklad je skrit v Sloveniji in kakšna zlata preja turiz-ma je uskladiščena v z modrim tra-kom voda ujeti deželi – Sloveniji.

Portorož je s svojo bližnjo okolico zaslovel že v 13. stoletju, ko so tja zahajali prvi iskalci zdravja in stavili na morsko slanico ter slano blato. In ponosni smo lahko na kar 600-letno tradicijo termalnega vodnega tem-plja v Dobrni. Sploh pa so že Rim-ljani prihajali po vodo na Koroško, na Rimski vrelec blizu Kotelj pod Uršljo goro po »kisevo vodo« in tam je bil tisti ugledni in slavni »Römer-quelle« s svojo zdravilno pitno vodo.

In potem je tu mineralna zgod-ba o vodi, ki je pravzaprav zgodba Zdravilišča Radenci, sicer pa povest o čudežnem vrelcu z »bubljo«, kot so domačini imenovali izvir, iz ka- terega je voda dobesedno vrela in ob tem spuščala mehurčke. Pisalo se je leto 1833, ko je mimo coprniškega vrelca s kočijo in na poti v Ljutomer priropotal takratni študent medi-cine Karl Henn in postal pozoren na izjemen vrelec. Ko se je po 32 letih kot priznan balneolog ponovno znašel na tem mestu, je odkril, da voda še vedno ni vznemirila nikogar in nemudoma odkupil zemljišče z iz-virom, pozneje vodo zajel in postavil hrastovo cev, po kateri je leta 1869 iz globine 17 metrov prvič privrela odlična radenska slatina, Radeiner Sauerbrunn. V litrskih steklenicah in varno zaščitene s slamo so jih s konji vozili v blagozveneča mesta Evrope

zato vas vabimo k odkriva-nju slovenskih voda! Voda, ki ji zgolj v Sloveniji lahko nadenemo tolikšno število

pridevnikov, kot so sladka, slana, površinska, podzemna, presihajoča, stoječa, tekoča, padajoča, mirna, zdravilna, termalna, mineralna... in mimo tega dodamo še vodne poseb-nosti kot soline, mrtvice, zaganjalni-ki, lokve, visokogorska barja, jezero z otokom, kraške reke, močvirja, ribniki; nenazadnje pa je voda iz-klesala celo naše veličastne in sve-tovno znane podzemne jame, celo takšne na seznamu UNESCA; Park Škocjanske jame, ki je bil 28. no-vembra 1986 vpisan na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.

Začetki turizma v Sloveniji so tako kot njeni najboljši izvirni produkti tesno povezani z vodo (sladko, slano, toplo, zdravilno in mineralno). Ko je

in le največji odličniki, diplomati in kronane glave so jo lahko okušale.

Slovenija ima ohranjen eko sistem

Slovenci imamo deželo, ki se uvršča med zmerno onesnažene evropske države in ima glede na okoljske pritiske še dobro ohra-njeno naravo. To ni zasluga naše pretirane skrbi za naravo, temveč dejstva, da je Slovenija pokrajinski mozaik z množico ekosistemov, ki imajo visoko samočistilno sposob-nost.

Voda je …

…vir življenja. Voda je vir spros-titve. Voda je vir užitkov. Voda je vir zdravja. Voda je vir doživetij. Voda je vir preživljanja prostega časa. Voda je vir vračanja energije. No-

34

DOŽIVIMO SLOVENIjO

bena država na svetu ni večji rezer-voar vode kot prav Slovenija.

Samo Slovenija ima:• Sladko – slano vodo: od zdrave

pitne vode do morja in solin• Nadzemne – podzemne vode:

različne reke in jezera, kjer se človek še lahko vozi s čolnom po jezeru nad zeljo in pod njo.

• Presihajoča jezera, na primer Cerkniško, katerega delovanje je opisal že Janez V. Valvasor pred 400 leti in z opisom te posebnosti vsto-pil v prestižno družbo tedanjega časa – angleško Kraljevo družbo.

• Ponikalne reke: številne reke, ki se nenadoma pojavijo in prav tako izginejo. Najlepši primer je reka Ljubjanica, ki se kar sedemkrat pojavi na površini in ima sedem imen: Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica in Ljubljanica.

• Zdravilne vode: železove in druge vode, bogate z različnimi mi-nerali, ki jih najdemo od Prekmurja do Koroške, na primer Rimski vrelec pri Kotljah na Koroškem, in drugod.

• Termalne vode: slovenska zdravilišča, paradni produkt sloven-skega turizma.

• Slikoviti kraški in drugi izviri, kot so Zelenci na Gorenjskem

• Mineralne vode: radenska, do-nat in druge vode po zdraviliščih in številnih studencih.

• Stoječe – tekoče vode: visoko-gorska barja: Pohorje, Jelovica; jezera – celo z otočkom, ribniki; močvirja, zaščitena celo z Ramsar-skim sporazumom; alpske in panon-ske reke.

• Padajoče vode: številni sloven-ski slapovi in kaskade

• in števile druge posenosti: za-ganjalke, lokve, obrhi, poplavne ravnice, mokrišča, mrtvice…

• Kras je posledica delovanja vode in po slovenskem krasu je svet povzel ime za predele, kjer je voda zaradi vremenskih vplivov v apnencu pustila svojo nezamenljivo sled in ustvarila nepregledni labirint podzemlja.

Božanske soteskeSkoraj vse slovenske soteske so

naravne znamenitosti in poseb-nosti, nastale z vrezovanjem vodnih tokov v površje. Slovenci poznamo za ta pojav kar precej domačih imen: tesen, deber, korito, brlog,

pekel, soteska … Tiste soteske, ki niso globoke in se ne končajo s sla-pom, kažejo na svojo mladost. Spet druge, ki na svojem dnu nimajo povečanega padca rečnega toka, kažejo na svojo starost. Pri nas je največji kanjon ustvarila Sava med

Litijo in Krškim, medtem ko so največja korita Soče v Trenti.

Izjemen je Blejski Vintgar – sotes-ka Radovne pod Mežakljo, ki so jo že pred 130 leti domačini z Gorij opremili s turistično potjo in posta- vili lesene mostove in galerije. Ne-ponovljiv je Iški Vintgar, ki ga je bližina Ljubljane že zgodaj spreme-nila v izletniško točko. Dolina Iške spada med naše največje soteske. Globoka od 300 do 400 metrov in v svojem najbolj slikovitem delu dol-ga več kot deset kilometrov, ponuja na ogled številne v dolomitu ob-likovane nenavadne oblike: stolpov, naravnih oken in mostov.

Soteske, po katerih se bučno in v obilnih količinah pretaka voda, ki se zna zavihteti tudi čez slapove, so človeka pritegnile že nekdaj in mu včasih zbujale strahospoštovanje, spet drugič občudovanje in lepoto. Mednje sodijo soteske Mlinarice v Trenti in Martuljka pod Špikovo sku-pino, pa tudi Tolminke in Zadlaščice nad Tolminom.

Neverjetna jezera Bohinjsko in Blejsko, naši večji

stalni jezeri, sodita k ledeniškim jeze-rom, kamor spadajo tudi Triglavska, Kriška in Krnska jezera. Posebne razmere v zadnji ledeni dobi pa so botrovale nastanku Pohorskih in drugih visokogorskih jezer.

Drugi, čisto poseben tip jezer so kraška, največkrat so presihajoča jezera, z značilnimi pojavi: kraškimi izviri in požiralniki ob robu, ki se v sušnih obdobjih spremenijo v ravna polja s ponikalnico ali brez nje. Najbolj znano kraško jezero je Cerkniško, sledijo mu Planinsko, Petelinjsko in Palško jezero, Drskovški jezeri, jezera na Radenskem polju in druga. Velika posebnost so jamska jezera.

Naslednja so rečna jezera – mrt-vice, ki so nastale v opuščenih stru-gah in jih je največ v bližini reke Mure. Imamo tudi nekaj potočnih jezerc, nastalih kot posledica zemeljskih podorov, in kar precej umetnih jezer, jezerc in bajerjev; nekatera so kot posledica elektrarniških za-jezitev, spet druga opuščenih gli-nokopov in peskokopov. Zanimiva

so pregradna akumulacijska jezera, ribniki in bajerji. Posebnost je Lju-bljansko barje, ki je nastalo z izliva- njem kraških podzemnih voda v udorino in nanosom proda reke Save. Ta je zajezil izliv Ljubljanice v Savo, povzročil zastoj vode in

poplavil celotno barjansko kotlino, ki je šele skozi tisočletja iz jezera in močvirja prešla v nizko in visoko barje.

Skrivnostni slapoviSlovenija ima precej slapov,

čeprav si le malokateri med njimi zasluži ime slap. Le okoli dvesto jih je višjih od deset metrov. Mnogi med njimi so presihajoči in jih lahko opazujemo le med večjim deževjem ali ko se v gorah tali led. Najvišji je s 150 metri slap Čedca v Matkovem kotu v Kamniških Alpah. Sledi mu slap Boka (106 m), ki pada v globino pod Kaninom. Potem pride na vr-sto Brinta (104 m) pri Vrsnem, pa slap Rinka (90 m) v Logarski dolini, Gregorčičev slap (88 m) pri Vrsnem nad Kobaridom, slap pod Planino Zapotok (73 m), slap Savica (60 m) in drugi.

Očarljive reke Čeprav ne najdaljša (Sava 974

km, po Sloveniji 221 km; Drava 707 km, po Sloveniji 142 km; Soča 138 km, po Sloveniji 96 km) in sploh ne preveč izpostavljena je reka Lju-bljanica. Reka s sedmimi imeni, ki se najprej, tam, kjer pod Snežnikom privre na plan, imenuje Trbuhovica, potem pa zaradi svojega značaja ponikalnice postane Obrh, pa Stržen, Rak, Pivka, Unica, vse dokler v Močilniku pri Vrhniki, po dolgi poti po kraškem podzemlju ne privre na dan kot Ljubljanica. Potem se po do-brih štiridesetih kilometrih rahlega spusta z manj kot metrom padca čez Ljubljansko barje pri Podgradu pri Zalogu pridruži Savi.

Brez vode ni življenja! In ob tolikšnih pojavnih oblikah voda kot v deželi med Alpami in Jadranskim morjem, ki kot izjemen in nepreko-sljiv turistični vzorec vabijo, da ga spoštljivih korakov obiščeš in iz njega piješ zdravje, lepoto in ener-gijo za bolj kakovostno in radostno življenje ter nepozabno turistično doživetje, postaja Slovenija paradna vodna destinacija planeta Zemlja.

Vabljeni v Slovenijo, spoznajte in naužijte se njenih posebnosti, skriti v modrih kristalih vode.Velika korita Soče

Skoraj vse slovenske soteske so naravne znamenitosti in posebnosti, nastale z vrezovanjem

vodnih tokov v površje.

Foto

: STO

, B. B

ajže

lj

35

DOŽIVIMO SLOVENIjO

Slovenija – dežela lipicancev

Beli konji na belem kamnu - Lipica

LipicaLipica je zaselek s kobilarno na

kraški planoti in edino zaokroženo in neokrnjeno srednjeveško kmetij-sko posestvo pri nas. Še danes v jedru posestva stojijo objekti, ki so kljub poznejšim prezidavam ohranili kakovostne prvine zas-nove in detajle ter tvorijo funkcio-nalni sklop: graščina in cerkev sv. Antona Padovanskega iz 16., obo-kan hlev Velbanca iz 18. in hlevi iz 19. stoletja. Svetovni sloves je pri-dobila z vzgojo pasme konj lipican-

cev, poimenovanih po Lipici, ki je izvirno slovensko ime: lipica – ma-jhna lipa. Je edinstven pokrajinski mozaik in eden najbolj občutljivih ekosistemov Slovenije, ki danes pri nas predstavlja enega opornih ste-brov turizma.

Vse pa se je začelo z nakupom majhne kraške vasice, ki jo je tedanji vladar Kranjske, Koroške, Štajerske, Istre in Trsta, avstrijski nadvojvoda Karel II., sredi 16. stoletja odkupil od tržaškega nadškofa Coreta in potem ustanovil kobilarno. Zamislil si je, da

bi v Lipici vzrejali elegantne, vozne in jahalne konje. Postavili so hleve in stanovanjske stavbe ter uredili okolico. Zato so iz kraških vrtač in dolin prinašali zemljo, jo oblikovali v travnike in pašnike ter pogozdili. Tako je bilo leta 1585, pet let po tem, ko je bilo posestvo kupljeno, vse pripravljeno za nemoteno vzre-jo elegantnih, največkrat belih konj. Lipicanci so postali vprežni konji gosposkih in poštnih kočij, bili so v vojaških konjenicah, najboljši med njimi pa so na Dunaju prejeli elitno dresurno šolo. In kadarkoli so iz Lipice odpeljali mladega žrebca so v njegov spomin posadili tri maklene (drevo iz družine javorov) ter tako zasadili prelep lipiški drevored.

LipicanecPoznamo ga kot elegantnega

belega konja, pametnega pogleda, močne volje in maestoznega ko-raka – predisponiranega za vaje vi-soke šole, kot sta passage in piaffe, vrhunska hoda paradnih nastopov lipicancev. Odlikuje ga harmonija in eleganca gibanja, ki je lahkotna, enakomerna in prožna, kot nalašč

Foto

: STO

, BO

BOslOvenija je kOt zelen lipOv list pOlOžena v telO

evrOpe. med mesta velikih imen

kOt sO benetke, dunaj in zaGreb...

v njeni deželni zakladnici je

izjemnO bOGastvO, turistični

draGulji najvišjih karatOv. tam, kjer

je beli Ornament krasa Obrasla

zelena trava, žive pOsebni beli kOnji

– lipicanci. renata picej

za Dunajsko jahalno šolo, v kateri so sprva dresirali le španske konje. Ti so šoli prinesli ime »Španska ja-halna šola«, ki je zahtevno jahanje umetniških korakov. V krvi lipi-cancev, nekdanjih kraških sivcev, je danes še kri napolitanskih, španskih, kladrubških (češka kobi-larna Kladruby) in arabskih konj, kar jim prinaša zavidljiv značaj in želen temperament.

V začetku so lipicance, ki so redka vrsta konj na svetu in ena najstarejših pasem Evrope, vzga-jali zgolj v Lipici. Po približno treh stoletjih pa so se razširili tudi drugam. Najprej po habsburški monarhiji in potem naprej. Danes so znane kobilarne lipicancev v Pi-bru (Avstrija), Đakovu (Hrvaška), Szilvasvaradu (Madžarska), pa na Slovaškem, v Romuniji in Italiji.

Ob rojstvu so žrebeta lipicancev, ki spadajo v družino sivcev črne ali rjave barve in se po približno šestih letih začnejo barvati v značilno belo barvo. Vendar niso vedno zgolj bele ali zelo svetlo sive barve, kar je pri rejcih iz Lipice zaželeno, lahko so tudi vranje črni, sivi, temnorjavi...

36

DOŽIVIMO SLOVENIjO

1000 let blejskega gradu

Grad - metulj na skali

tam, kjer je stvarnik premišljenO in v užitek sestavljal mOzaik zemeljske lepOte, se iGral z zelenO in mOdrO barvO ter med sebOj pOmešal GOzdOve, skale, OtOke, travnike, planine, višinska barja, šumeče reke in pOtOke, vintGarje in za kulisO izbral GOrO, katere veličastnOst je člOvek zmOGel prepOznati, kO mu je nadel ime bOGa, vladarja pOdzemlja, zemlje in neba, ter Ga pOimenOval triGlav. renata picej

predsedniki in njihove prve dame, oficirji, umetniki vseh vrst, pisatelji, filmski igralci in filmske dive. Agen-cije turizma na vseh celinah pa v zadnjem času na svoje kataloge najlepših destinacij sveta z veseljem pripenjajo fotografijo Bleda; z jeze-rom in cerkvico na otočku ter gra-dom na skali v ospredju. Kraljestvo urbane ambientalne postavitve pred kraljestvom brezbrežne nara-ve s svojim legendarnim junakom – Zlatorogom v ozadju.

Iz zgodovineBled so ustvarile vode, človek

pa je v rodovitni zemlji našel sidro preživetja. Legenda mu na otoku pripiše svetišče staroslovanske boginje Žive in z mistiko slovanske mitologije znotraj čudovitega narav- nega okolja utira pot krščanstvu, katerega duhovna kultura pripelje v naročje Triglavskega narodnega par-ka prve turiste – romarje. Briksenški škofje poskrbijo za neizbrisni zgo-dovinski pečat v obliki žlahtnega

gradu na 130 metrov visoki skali nad jezerom. Pisni viri govore o najstarejšem gradu na Slovenskem in darovnica nemškega cesarja Hen-rika II. briksenškemu škofu Albuinu in njegovi škofiji, ki datira iz leta 1011, to potrjuje. Castellum Veldes se imenuje in Valvasor je v Slavi Vo-jvodine Kranjske (1689) zapisal, da mu je ime verjetno prinesla pečina, na kateri stoji, v nemščini imenova-na Felsen.

Briksenški škofje niso nikdar živeli na Bledu in so iz skoraj 300 kilome-trov oddaljenega Briksna prihajali zelo redko. Nenazadnje tudi zaradi šest dni trajajoče ježe s štirimi konji po dolinah z neštetimi nevarnostmi. Blejsko posest so upravljali ministe-riali, oskrbniki in gradiščani po gra-jskem fevdnem pravu. Kasneje so briksenški škofje svojo posest dajali v zakup. Na vrsto so prišli glavarji, za njimi plemiči in potem meščani. Nekateri so stanovali na Bledu, drugi so upravljali posest s pomočjo oskr-bnikov. Prav zaradi številnih menjav

lastnikov in upravljalcev se na gra-du ni ohranila avtentična oprema z zgodovinsko vrednostjo. Leta 1918 je grad z jezerom in otokom kupil blejski hotelir Ivan Kenda, ki je san-jal o veličastni preureditvi gradu v hotel. Na žalost se je zainvestiral in Zadružna gospodarska banka mu je leta 1937 zaplenila vse premoženje. Burna zgodovina gradu se je po letu 1952, ko se je začela organizirana strokovna obnova gradu po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, učenca Jožeta Plečnika, umirjala in končno je preteklost gradu, ujeta v obnov-ljenem gradu in v leta 2007 končani prenovi muzejske postavitve, na ogled in užitek obiskovalcem.

Postavitev graduVerjetno je na skali najprej stal le

romanski stolp z obzidjem proti za-ledju, kjer grajski hrib ponuja lažji dostop in mu je srednji vek nadel stolpiče in varovalno zidovje, barok pa iz njega oblikoval končni grajski kompleks, razvrščen okoli dveh dvorišč. Spodnje je ponujalo go- spodarska poslopja, na zgornjem so stali stanovanjski objekti, obe dvorišči pa je povezovalo stopnišče.

Foto

: Kle

men

Kun

aver

tam blizu raja, kjer kot božji prst ali klicaj – opomnik, na mogočno telo Jelo- vice pripet skalni

osamelec Babji zob stražari vhod v ‘Eden’ narave, tam je Bled. Pre-poznaven po jezeru z otočkom in nepozaben zaradi gradu. Skalna-tem metulju na 130 metrov visoki skali nad jezerom, kjer se veličasten v svojem stasu spogleduje s Tri-glavom in mežika Karavankam svoj besedni perpetuum mobile: »In takšna je podoba raja!«

Kjer so Julijske Alpe razprle svojo veličastno kuliso visokih vrhov, os-trih skalnih grebenov in globokih alpskih dolin in kjer je Sava med svo-ja dva kraka (Sava Dolinka in Sava Bohinka) ujela jezero, se je pod vi-soko previsno skalo z gradom ugne-zdil kraj, ki je danes poznan po vsem svetu. Slavo Bleda in nekdanjega Veldna so ustvarjali romarji, turisti, ki so zaupali zdravilcu, švicarskemu Arnoldu Rikliju, pa kronane in ari- stokratske glave, diplomati,

MuzejPrinaša pregled kraja skozi čas in z opremo ilustrira bivalno kulturo v različnih obdobjih.

Grajska kletPonuja predstavitveni film in degustacijo vina iz hrastovih sodov, obiskovalci pa si v spomin lahko napolnijo steklenice in jij lastnoročno začepijo in povoskajo, prav tako kot so to počeli v starih časih.

Grajska tiskarnaPostavljena je v spomin na grajskega zakupnika Herbarda Auersperga Turjaškega, junaka iz turških bojev, in na, v času njegovega zakupništva gradu, tukajšnje močno grajsko protestantsko oporišče (junija 1561 se je tod mudil tudi avtor prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija, Primož Trubar). V njej stoji rekonstrukcija Gutenbergove lesene tiskarske stiskalnice, s katero tiskar demonstrira tiskanje na ročno izdelan papir z zgodovinskimi klišeji in svinčenimi črkami.

Zeliščna galerija

Restavracija

Vredno obiska

37

ŠPORT

datum rojstva: 22. december 1979

kraj bivanja: Dol pri Ljubljani

višina: 178 cm

teža: 66 kg

poklic: zaposlena v slovenski vojski

hobiji: kuhanje, opremljanje

klub: ŠD Atrans Trojane

trener: Ivan Hudač

dosedanji trener: Robert Slabanja

najboljši izidi, olimpijske igre: 3. mesto, Vancouver 2010, šprint v klasični tehniki; SP: 3. mesto, Holmenkollen 2011, šprint v prosti tehniki; 2. mesto, Saporo 2007, šprint v klasični tehniki; svetovni pokal: 23 zmag na tekmah svetovnega pokala

Petra Majdič

Petra Majdič z bronom na svetovnem prvenstvu

To je noro!

enaintridesetletna Majdičeva še ved-no piše zgodovino smučarskega teka v Sloveniji. Ob rekordnih 23 zmagah v svetovnem pokalu ima še srebro s

svetovnega prvenstva v Saporu 2007 in bron z lanskih olimpijskih iger v Vancouvru, od začetka marca pa še bron s svetovnega prvenstva v Oslu. To odličje slovenski šampionki pomeni več kot tisto iz Sapora, čeprav je bila kolajna na Japon-skem srebrna.

»Res je, ta kolajna ima zame večjo težo, saj se je treba zavedati, da sem jo osvojila po lanski na-porni sezoni, ko sem se po poškodbi, zlomljenih rebrih s tekme v Vancouvru, vrnila po polletni odsotnosti. Ta kolajna je po ‘vrednosti’ takoj za tisto z olimpijskih iger,« je po novem velikem odličju dejala Majdičeva.

Zmagala je Norvežanka Marit Bjorgen, drugo mesto je osvojila Italijanka Arianna Follis. V ve-likem finalu so ob Majdičevi in Fabjanovi tekle še dvakratna olimpijska prvakinja Bjorgnova, vodilna v svetovnem pokalu Poljakinja Justyina Kowalczyk, Slovakinja Alena Prochazkova in bra-nilka naslova iz Liberca 2011 Italijanka Follisova. Fabjanova je odlično štartala, a tokrat so bile tekmovalke izjemno izenačene vse do ciljnega šprinta. Pred zadnjimi metri so pred množico gledalcev v boj za medalje odšle Bjorgnova, Fol-lisova, Majdičeva in Fabjanova.

»Dobro, zmaga je nekaj več, a glavno, da je kolajna, ni pomemb-no, kakšne barve. Osvojila sem jo v prosti tehniki, ki mi ne leži tako zelo kot klasična, to je noro. Kaj naj rečem? Sezona je bila težka, ni se začela, kot bi si želeli, nisem imela prave samozavesti, potem pa je le steklo in začutila sem, da lahko nekaj dosežem. Noro, res noro. Šprint je bil zanimiv, ve-liko je bilo menjav med tekmo, mogoče, če bi bila pred zadnjo ravnino v boljšem položaju ... Ampak glavno je, da je kolajna,« je takoj po tekmi dejala Majdičeva. »Je bilo pa izredno težko, sploh glede na zadnje tedne, ko ni šlo vse po načrtih. A vendar, kot pravi trener Tine Maze, na največjih tekmovan-jih štejejo le kolajne in jaz jo imam,« je povedala varovanka in življenjska sopotnica trenerja Ivana Hudača. »Je pa ta kolajna res nekaj neverjetnega zame. Sploh če vemo, da sem imela pnevmotoraks in pet zlomljenih reber po lanskem padcu v Van-couvru. Težko se je bilo vrniti, ampak uspelo mi je. Res sem vesela, da sem osvojila,« je še povedala Majdičeva, ki je tik pred začetkom letošnje pom-ladi tudi uradno končala tekmovalno kariero.

slOvenska smučarska tekačica petra majdič je na svetOvnem prvenstvu v nOrdijskih disciplinah na hOlmenkOllnu OsvOjila brOnastO kOlajnO v šprintu v prOsti tehniki. pO srebru leta 2007 v sapOru, lanskemu brOnu z Olimpijskih iGer v vancOuvru, je tO že tretje velikO Odličje najbOljše slOvenske tekačice na smučeh.jurij završnik

Freeride Battle na Kaninu

Bitka na snegu

Letošnja šesta izvedba tekmovanja v prostem smučanju in deskanju Freeride Battle na Kaninu je bila tudi najbolj bleščeča: v dobrih vremenskih in snežnih razmerah je nastopilo 76 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Evrope. Kvalifikacijsko tekmovanje za svetovno serijo je bilo znova na slovenski strani čezmejnega gorskega centra Kanin-Sella Nevea. Prireditev podpirata občina Bovec in ATC Turizem, ob podobni podpori z italijanske strani pa lahko »bitka« v prihodnje postane mednarodna tudi po prizorišču, ne le po udeležbi. (A. D.)

Foto

: Urš

a D

rofe

nik

Foto

: BO

BO

38

ŠPORT

Dejan Zavec – mož, ki je boks približal tudi Slovencem

Prek velike luže za velike dvoboje

zavec je naslov prvaka ubranil že tretjič, s svojo novo zmago, že 31. v profesionalni karieri, pa navdušil razprodano dvora-no Stožice. Dvoboj je že od prve runde

naprej potekal po Zavčevih notah. Američan se je namreč po seriji prvih močnih udarcev opo-tekel že v prvi rundi in padel. Kombinacija levega krošeja in desnega direkta je kmalu zatem načela Američanov nos in dala slutiti, da se bo borba končala predčasno. Že v drugi rundi je Zavec z močnim levim krošejem Delgada prvič spravil na tla, kamor ga je poslal tudi nekaj sekund pozneje. A ko je potek dvoboja dajal slutiti, da bi se že la-hko končal, se je Delgado prebudil. V tretji rundi se je žilavo upiral in tudi sam zadal nekaj udarcev. Pred četrto rundo je več kot 12.000 gledalcev v dvorani začelo vzklikati Kdor ne skače, ni Sloven’c in borba se je nadaljevala v visokem ritmu. Za-vec je napadal, Delgado se je branil in iskal svoje priložnosti. Peta runda je prinesla želen preobrat za Zavca. Ptujčan je rundo odprl s serijo močnih direktov, Delgado pa se je še nekako upiral. Po aperkatu je Zavec zadel z direktom in nasprotni-ku razbil obraz. Američan je začel mižati na eno oko, izpod drugega pa mu je začela teči kri. Po končanem napadu, Delgado se je tudi opotekel, a so ga rešile vrvi, je sodnik Decroos dvoboj ustavil, pogledal ameriškega borca in le pomahal za pre-kinitev dvoboja.

vzdevek: Jan Zaveck, Mr. Sympathikus

datum rojstva: 13. marec 1976

prebivališče: Ptuj in Magdeburg

višina: 171 cm

teža: do 66,678 kg (velter)

poklic: poklicni boksar

profesionalec od: 2003

klub: SES Magdeburg

trener: Dirk Dzemski

menedžer: Ulf Steinforth

dosedanja statistika: 31 zmag (od tega 18 s KO), 1 poraz, 0 neodločenih

glasba ob prihodu v ring: I gotta feeling (Black Eyed Peas)

pomembnejše profesionalne zmage, 18. februar 2011: Paul Delgado, Dvorana Stožice, Ljubljana; 4. september 2010: Rafal Jackiewicz, Dvorana Stožice, Ljubljana; 10. april 2010: Rodolfo Ezequiel Martinez, Hala Tivoli, Ljubljana; 11. december 2009: Isaac Hlatswayo, Wembley Indoor Arena, Johannesburg; 19. junij 2009: Jorge Daniel Miranda, dvorana Tabor, Maribor; 15. maj 2009: Arek Malek, Bordrlandhalle, Magdeburg

Dejan Zavec

slOvenski bOksar dejan zavec je 18. februarja v ljubljanskih stOžicah v dvObOju velterske kateGOrije ubranil naslOv svetOvneGa prvaka

pO verziji ibf, pOtem kO je v peti rundi s tehničnim nOkavtOm premaGal američana paula delGada.

jurij završnik

Šport v aprilu

Začenjamo s telovadbo, končujemo s hokejemAprila bodo tri večja in pomembnejša tekmovanja, na katerih bodo nastopili tudi slovenski športniki. Na začetku tega meseca (od 5. do 10.) bo v Berlinu evropsko prvenstvo v športni gimnastiki s številčno slovensko udeležbo. Največ seveda pričakujemo od svetovnega prvaka na bradlji Mitje Petkovška, ki je spet v dobri formi in brez poškodb, po kolajni pa lahko seže tudi Sašo Bertoncelj na konju z ročaji. V drugi polovici meseca (od 21. do 23.) bo v Carigradu evropsko prvenstvo v judu, kjer prav tako računamo na kakšno slovensko kolajno, saj nas bodo zastopale odlične judoistke Raša Sraka-Vukovič, Lucija Polavder, Petra Nareks, Urška Žolnir in drugi, ki so se redno vračali z odličji z največjih tekmovanj. Slovenski športni vrhunec aprila pa bo začetek (29. aprila) svetovnega prvenstva elitne divizije v hokeju na ledu. Naši risi si bodo v Bratislavi poskušali v skupini z domačini Slovaki, Rusi in Nemci zagotoviti obstanek. (J.Z.)

»Na začetku nisem pričakoval, da bo Paul začel s takšnim pritiskom. Potem sem videl, da misli resno, saj je takoj začel napadati. Presenetil me je z agresivnostjo in močjo udarca. V drugi rundi sta sledila dva spontana udar-ca, tista, ki prideta sama po sebi, takrat sem že razmišljal, da se bo borba morda predčasno končala. Kljub vsemu nisem prišel do udarca, ki bi bil potreben za predčasni konec. Kljub temu sem ve-del, da potrebujem le še nekaj, a s tem nisem hotel biti nepotrpežljiv. Izbral sem malo drugačno strate-gijo, bil bolj zaprt, poskušal

napadati, kar mi je na koncu tudi uspelo,« je po dvoboju povedal Zavec, ki mu je ta zmaga odprla pot na dvoboje prek velike luže v ZDA.

Foto

: Med

iasp

eed

Foto

: BO

BO

39

VAŠA POŠTA

Slovensko društvo v Mehiki povezuje tako Slovence kot Mehičane

V Mehiki živi nekaj več kot dvajset Slovencev, večina v prestolnici. Največ se jih je sem preselilo zato, ker so v tej deželi našli svojega življenjskega sopotnika. Nekaj jih je tu poslovno, kot denimo Slovenka, ki se je odločila odpreti center za vadbo joge, druga pa je misijonarka. V februarju 2009 so se povezali v društvo, z namenom, da bi ohranjali in širili slovensko kulturo, spodbujali odnose med državama in da bi v okviru društva pomagali Slovencem, ki bi želeli iz katerega koli vzroka navezati stike z Mehiko. Društvo se sestaja približno dvakrat do trikrat letno, srečanj pa se redno udeležujejo tudi Mehičani, ki jih privlači slovenska kultura, bodisi zato, ker jo že poznajo, bodisi zato, ker bi jo radi pobliže spoznali. Večina Mehičanov ne ve veliko o Sloveniji, zato je namen slovenskega društva tudi približevanje Slovenije mehiškemu prebivalstvu. Za to bo poskrbel tudi častni konzulat Republike Slovenije, ki je začel uradno delovati v januarju 2011. (Barbara Vuga)

Avstralski Slovenci s frajtonarco ohranjajo slovenstvo

Viktor Lampe, oskrbnik kluba društva Slovenian Association Melbourne, se vneto pripravlja na nedeljski kegljaški spopad med pripadniki različnih klubov avstralskih Slovencev. Hkrati se ob fotografijah z nostalgijo spominja zlatih dni slovenske manjšine v Avstraliji. Dni, ko sta v goste prihajala Lojze Slak in Jože Pučnik, ko je v klubu vršalo od dogajanja. Danes, pravi Viktor, manjka navdušenja in nove krvi. “Če bi prišel nov val migracij, bi ta prelepa koča z vso infrastrukturo, ki jo ima na razpolago, znova zaživela.” A slovenska dediščina se kljub hitremu avstralskemu tempu življenja ohranja, tudi s pomočjo Viktorjeve frajtonarce, ki jo je kupil ob Slakovem obisku februarja 1972. (Špela Luzar)

Slovenci v Švici

Skupina Slovencev v Švici šteje okoli 160 ljudi, ki smo med seboj tesno povezani. Poleg stikov na spletnih socialnih omrežjih, kjer smo oblikovali svojo skupino, pripravljamo redna srečanja, poleti pri züriškem jezeru, sicer pa v Baru v središču mesta…. Nekateri smo postal dobri prijatelji in se družimo tudi zasebno. V skupini so tudi študentje, ki so na univerzo v Švico šele prišli, večina članov pa je starejših, takih, ki v Švici živijo že 40 let in več, ali pa so bili – kot jaz – tu rojeni. Na srečanjih govorimo slovensko in tako ohranjamo jezik ter stik s Slovenijo. (Kris Namar)

Dragi bralke in bralci revije Slovenija danes,

vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu slovenija.danes@sloveniatimes.net pričakujemo zanimive utrinke iz življenja Slovencev po svetu. Pošljite nam svoje fotografije s kratkim sporočilom, za kakšen dogodek gre.Vašo pošto sprejemamo tudi na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Veseli bomo vašega sodelovanja!Uredništvo

40

SUMMARIES

Tina Maze

The one-of-a-kind white princess

Slovenia has a world alpine ski champion. For the first time since the Slovenian independence this was achieved by Tina Maze who in February adorned herself with the golden medal in the German Garmisch-Partenkierchen and thus fulfilled her childhood dreams. However getting on top was a winding road. She started skiing as early as at the age of three and in 2000 she was already competing in the world cup. She was getting better every year and in 2004/2005 she already reached excellence so she was expected to reach the highest positions. But somehow it didn’t happen. The decision to go her own way with the “To aMAZE” team and the coach-partner Andrea Massi triggered her meteoric rise. Now Tina is on top of the world but sure that this is just the beginning of something new.

Interview: Ivo Boscarol

Pipistrel is not for sale!Delay of the bilateral agreement signing which the USA persistently declines due to their own market protection could endanger the

existence of the Slovenian company Pipistrel. The firm does business in 40 countries and does not have a competitor in the ultralight planes production even on an international scale. The constructor and manufacturer of the planes and also the co-owner of Pipistrel Ivo Boscarol claims that he has no intentions of selling the firm despite a tempting offer. This autumn, they are going to start building a branch in Italy for the plane production from the already existing programme intended exclusively for the American market; also a new four-seat hybrid plane is going to be produced there. Boscarol is convinced that a satisfied worker is a guarantee for a qualitative product.

Slovenian scientists abroad

Come back home!

With no attitude change towards knowledge and the too slow research and development environment stimulation we can expect an increase in the brain drain trend. Slovenia therefore desperately needs a higher-education area shake-up and greater competitiveness while the Slovenian scientists and top experts who live abroad should be motivated to return home, claims Breda Mulec, Ph.D., a secretary at the Office for Slovenians abroad. One of the most recent measures the Office has taken is the activation of a web portal www.slovenci.si which aims to speed up the contacts and collaboration of scientists alongside contributing to the development of science in Slovenia.

Laibach

Permanently provocativeThe only real Slovenian mega music group as some would describe Laibach has celebrated its 30th anniversary of existence. The group which has been referred as “the most dangerous band

in the world” ever since the 1980s, has sold more than a million records and gave more than 800 concerts. They are one of the most recognisable Slovenian trademarks. After thirty years their reminders of totalitarian regimes still stir a commotion.

Experience Slovenia

Slovenia – the kingdom at homeWater in Slovenia is the most charming example of tourism on the planet. It is a magical little word of the Slovenian tourism and the element in which the Slovenians should take the most pride. Water in Slovenia is the magical formula for a better life, survival and an excellent promotion of the country amidst the Alps and the Adriatic Sea. Water is connected to both the beginnings of tourism in Slovenia and its best and most original products as well. This is the reason why we invite you to discover the Slovenian waters.

41

RESÚMENES

Tina Maze

La princesa de las nieves

Por primera vez en su joven historia, la República de Eslovenia obtuvo el máximo galardón en Esquí Alpino. El pasado febrero en Garmisch, Alemania, la eslovena Tina Maze ganó la medalla de oro en slalom gigante, haciendo así sus sueños realidad. Pero el camino al podio no fue fácil: empezó a entrenar a los tres años de edad. Para el año 2000 Tina ya participaba en torneos internacionales, y para la temporada 2004/2005 ya estaba entre las primeras de su clase. La cima parecía muy próxima, pero no pudo ser. Sólo tras fundar su propio equipo “Team to aMaze” junto a su entrenador y novio Andrea Massi fue que la carrera de la eslovena se catapultó al estrellato. Tina Maze se encuentra hoy en la cima del mundo, pero ella prefiere decir, con calma, que esto recién empieza.

Entrevista con Ivo Boscarol

¡Pipistrel no se vende!

La empresa eslovena Pipistrel, número uno del mundo en la producción de aeronaves ultralivianas y con presencia en 40 países, podría verse gravemente amenazada por las demoras en la firma de un tratado bilateral con los Estados Unidos. Ivo Boscarol, uno de los propietarios de Pipistrel, afirma haber rechazado tentadoras ofertas de adquisición, ya que no está en sus planes vender la empresa. Por el contrario, el próximo otoño comenzará en Italia la construcción de una nueva planta, que tendrá como objetivo fabricar aeronaves del catálogo actual especialmente para el mercado estadounidense, y también producir un nuevo avión híbrido de cuatro plazas. Boscarol agrega que “un empleado satisfecho garantiza un producto de calidad”.

Científicos eslovenos en el extranjero

¡Vuelvan a casa!

A menos que ocurra en Eslovenia un cambio de actitud frente al saber, y que se apliquen medidas efectivas que fortalezcan la investigación y el desarrollo científicos, es de esperar que continúe la fuga de cerebros eslovenos. La Dra. Breda Mulec, secretaria de la Oficina Gubernamental para los Eslovenos en el Extranjero (Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), afirma que es imprescindible motivar el regreso de los científicos y profesionales eslovenos residentes en el exterior mediante una serie de medidas que fortalezcan la educación superior y aseguren una mejor competencia internacional. Una de estas medidas ha sido el lanzamiento de un directorio de científicos en el exterior (disponible en www.slovenci.si) que facilitará el contacto y la cooperación bilateral, y contribuirá al desarrollo de las ciencias en Eslovenia.

Laibach

La eterna provocaciónLaibach, según algunos el único verdadero “supergrupo” musical esloveno, celebró

recientemente sus 30 años de existencia. La banda, que en los años 80 se jactó de ser “el grupo más peligroso del mundo”, ha vendido más de un millón de discos, ha dado más de 800 conciertos, y se ha transformado también en una de las marcas comerciales más reconocidas de Eslovenia. Incluso luego de 30 años, Laibach sigue dando que hablar, con su inquietante forma de recordar los regímenes totalitarios de antaño.

¡Disfrutemos Eslovenia!

Eslovenia – Un tesoro en nuestro hogarUna de las atracciones de mayor encanto para los turistas que visitan nuestro país es, sin duda, el agua; fuente de vida que, además, contribuye a la promoción de Eslovenia en el mundo entero. Ubicado entre los Alpes y el Mar Adriático, nuestro país goza de una notable riqueza acuática, de la cual nos podemos sentir muy orgullosos. Tanto los comienzos del turismo en Eslovenia como sus más originales productos tienen conexión con el agua, por lo que invitamos cálidamente a todo el mundo a descubrir la riqueza de las aguas eslovenas.

42

ZADNjA STRAN

Križanka

Prenovljen osrednji medij za Slovence izven Republike Slovenije izhaja mesečno - zadnji petek v mesecuŽelite prejeti brezplačni ogledni izvod?

Would some of your family members like to read news from Slovenia in English?

Pošljite nam vaš poštni naslov na e-mail: slovenija.danes@sloveniatimes.netali po pošti: Slovenija danes, c/o The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Send us your e-mail: subscription@sloveniatimes.com or fill in and cut out the enclosed form and send it to: The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IME

NASLOV

DRŽAVA

TELEFON DATUM

E-POŠTA PODPIS

NAME

ADRESS

COUNTRY

TELEPHONE DATE

E-MAIL SIGNATURE

6 številk 6 issues6 issues

15 EUR 28,80 EUR43,12 EUR

22 EUR 39,60 EUR61,60 EUR

12 številk 12 issues12 issues

27 EUR 54,72 EUR79,27 EUR

38 EUR 75,25 EUR113,24 EUR

Slovenija SloveniaSlovenia

Mednarodno WorlwideWorlwide

Revija bo poslana z avionsko pošto, tako da jo prejmete 5-7 dni po izidu

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English.

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia Times and Slovenija danes

Geslo aprilske nagradne križanke lahko do 15. aprila pošljete po pošti na naslov Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija ali pa nam ga sporočite po

elektronski pošti slovenija.danes@sloveniatimes.net. V sporočilu navedite tudi svoj točen naslov, da vas bomo lahko obvestili o nagradi.

SOONKMALU

LAUNChINg APRIL 2011

slovenci.sijOIN ThE E-COMMUNITY OF SLOVENES AROUND ThE WORLDPRIDRUŽI SE E-SKUPNOSTI SLOVENCEV PO SVETU

POST YOUR ThOUghTS AND ExPERIRENCE ABOUT SLOVENIAOBjAVITE VAŠE MISLI IN OSEBNE IZKUŠNjE S SLOVENIjO

MEET SLOVENIANS FROM ALL OVER ThE WORLDSPOZNAjTE SLOVENCE IZ CELEgA SVETA

FIND PEOPLE WITh SIMILAR INTERESTSPOIŠČITE SLOVENCE PO SVETU S PODOBNIMI INTERESI

PLAN YOUR VISIT TO SLOVENIA, POST YOU Q, gET YOUR ANAČRTUj SVOj OBISK SLOVENIjE, POŠLjI VPRAŠANjE, PREjMI ODgOVOR S STRANI STROKOVNjAKOV

LET OThERS KNOW ABOUT ThE EVENTS CONCEARNINg SLOVENIAN COMMUNITY IN YOUR AREAOBjAVI DOgODKE, KI jIh PRIREjATE ZA SLOVENCE V VAŠI OKOLICI

SLOVENCI.SI

Com

e an

d ta

ke a

clo

ser

look

: Lju

blja

na.

www.slovenia.info/homecoming

HO

MEC

OM

ING

SLO

VEN

IA 2

011

Republika Slovenija v letu 2011 praznuje 20 let od razglasitve samostojnosti lastne države. Ponos nad dosežki samostojne Slovenije bo v letu 2011 zaznamoval tudi turistična dogajanja.

In 2011 the Republic of Slovenia will be celebrating 20 years since its declaration of national independence. Pride in the achievements of independent Slovenia will also be re ected during 2011 in the tourism sector.