slovenščina / osnovna šola

8/8/2019 Slovenina / Osnovna ola

1/88

Predlog posodobljenega unega narta

(delovno gradivo nelektorirano)

SLOVENINA

Osnovna ola


2/88

Pri posodabljanju unega narta za slovenino je predmetna komisija izhajala iz obstojeega uneganarta za predmet slovenina v devetletni osnovni oli iz leta 1998.

Predmetna komisija za posodabljanje unega narta za slovenino:Mojca Poznanovi Jezerek, prof., Zavod RS za olstvo, OE Ljubljana (predsednica)dr. Martina Kriaj Ortar, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakultetadr. Boa Krakar Vogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetadr. Tomo Virk, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaMojca Cestnik, prof., Osnovna ola Polzela, PolzelaMilena uden, prof., Osnovna ola Matije opa, Kranjmag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za olstvo, Ljubljanamag. Mojca Honzak, Osnovna ola Riharda Jakopia, LjubljanaMira Hedet Krka, prof., Zavod RS za olstvo, OE KoperMarija Konina, prof., Splona in strokovna gimnazija Lava, Celje

Suzana Krvavica, prof., Gimnazija Novo mesto, Novo mestoJelka Morato Vatovec, prof., Osnovna ola Dante Alighieri, Izolamag. Marta Novak, Zavod RS za olstvo, OE Novo mestoDarinka Rosc Leskovec, prof., Zavod RS za olstvo, OE Slovenj GradecVesna Vlahovi, prof., Gimnazija Antonio Sema, Portoromag. Sonja Zajc, Zavod RS za olstvo, OE CeljeStanislava idan, prof., Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnikmag. Marija vegli, Zavod RS za olstvo, OE Celje

Avtorji posodobljenega unega narta: Mojca Cestnik, prof., Osnovna ola Polzela, Polzela Milena uden, prof., Osnovna ola Matije opa, Kranj mag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za olstvo, Ljubljana mag. Mojca Honzak, Osnovna ola Riharda Jakopia, Ljubljana dr. Martina Kriaj Ortar, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta Mojca Poznanovi Jezerek, prof., Zavod RS za olstvo, OE Ljubljana Darinka Rosc Leskovec, prof., Zavod RS za olstvo, OE Slovenj Gradec mag. Marija vegli, Zavod RS za olstvo, OE Celje

Recenzenti:

dr. Marja Beter Turk, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta dr. Sonja Pejak, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta dr. Igor Saksida, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta

2


3/88

Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA

2 SPLONI CILJI/KOMPETENCE

3 CILJI IN VSEBINE3.1. Procesnociljni in vsebinski sklopi jezikovnega

in knjievnega pouka3.1.1 Prvo triletje

3.1.2 Drugo triletje3.1.3 Tretje triletje

4 PRIAKOVANI REZULTATI4.1 Priakovani rezultati ob zakljuku prvega triletja

4.1.1 Priakovani rezultati tretjega razreda, ki pomenijonapredovanje v naslednji razred

4.2 Priakovani rezultati ob zakljuku drugega triletja4.2.1 Priakovani rezultati etrtega, petega in estega razreda, ki

pomenijo napredovanje v naslednji razred4.3 Priakovani rezultati ob zakljuku tretjega triletja

4.3.1 Priakovani rezultati sedmega, osmega in devetega razreda, kipomenijo napredovanje v naslednji razred

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE

6 DIDAKTINA PRIPOROILA6.1 Cilji in vsebine6.2 Uresnievanje v praksi

6.2.1 Prvo triletje6.2.2 Drugo triletje6.2.3 Tretje triletje

7 VREDNOTENJE DOSEKOV

8 MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA

9 ZNANJA IZVAJALCEV

10 PRILOGE

3


4/88

1 OPREDELITEV PREDMETA

Slovenina kot materni/prvi jezik za veino uencev/uenk in kot drugi jezik/jezik okolja za

pripadnike manjin je kljuni splonoizobraevalni predmet v osnovni oli. Uenci/uenke se pri njem

usposabljajo za uinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o

pomenu materinine in slovenine, o slovenini kot dravnem in uradnem jeziku, o njenem

poloaju v EU in o njeni izrazni razvitosti na vseh podrojih javnega in zasebnega ivljenja.

Cilji predmeta se uresniujejo z jezikovnim in knjievnim poukom v okviru tirih sporazumevalnih

dejavnosti -- posluanja, branja, govorjenja in pisanja. Namen jezikovnega pouka je razvitisporazumevalno zmonost, tj. praktino in ustvarjalno obvladovanje vseh tirih sporazumevalnih

dejavnosti pa tudi jezikovnosistemskih osnov. Pri knjievnem pouku se uenci sreujejo z

umetnostnimi/knjievnimi besedili ter tudi ob njih poleg sporazumevalne zmonosti razvijajo

doivljajsko, domiljijskoustvarjalno, vrednotenjsko in intelektualno zmonost. Z zaznavanjem

kulturnih, etinih, duhovnih in drugih razsenosti, ki jih premore besedna umetnost kot eden

najuniverzalnejih civilizacijskih dosekov, ki je za obstoj slovenstva e posebej pomemben, se

utrjujejo kulturna, domovinska in dravljanska vzgoja ter medkulturna in ira socialna zmonost.

Taken smisel in namen predmeta se ob udejanjanju ciljev pouka slovenine na vseh stopnjah olanja

prilagaja spoznavnim zmonostim oz. razvojni stopnji uencev. V prvem triletju se predmet s cilji, z

vsebinami in dejavnostmi uencev tesno povezuje z drugimi predmeti -- to velja tudi za t. i. zaetno

opismenjevanje, ki traja celo triletje; uenci v tem obdobju poleg vstopanja v svet branja in pisanja

opravljajo tudi druge dejavnosti, npr. sodelujejo v pogovorih, kritino sprejemajo oz. interpretirajo

besedila, se (po)ustvarjalno odzivajo nanje ter razvijajo svojo poimenovalno, skladenjsko, pravoreno,

slogovno, metajezikovno zmonost in zmonost nebesednega sporazumevanja. V 2. in 3. triletjupa

sprejemajo, razlenjujejo, vrednotijo in tvorijo svoji starosti, sporazumevalnim in

spoznavnim/domiljijskim zmonostim, izkunjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna

govorjena in zapisana besedila; tako dejavno razvijajo svojo sporazumevalno, spoznavno in

ustvarjalno zmonost ter si uzaveajo temeljne razlike na ravni sprejemanja neumetnostnih in

umetnostnih besedil ter na ravni tvorjenja besedil.

4


5/88

2 SPLONI CILJI/KOMPETENCE

Predmet slovenina omogoa razvijanje osebne, narodne in dravljanske identitete ter kljunih

zmonosti vseivljenjskega uenja -- predvsem sporazumevanje v slovenskem jeziku, socialno,

estetsko, kulturno in medkulturno zmonost, uenje uenja, digitalno pismenost, samoiniciativnost,

kritinost, ustvarjalnost, podjetnost ipd.

1. Uenci/uenke si oblikujejo pozitivno ustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika

ter se zavedajo pomembne vloge materinine in slovenine v svojem osebnem in drubenem

ivljenju. Tako si oblikujejo jezikovno, narodno in dravljansko zavest, ob tem pa tudi spotovanje in

strpnost do drugih jezikov in narodov ter si krepijo svojo medkulturno in socialno zmonost.

2. Uenci/uenke razvijajo sporazumevalno zmonost v slovenskem jeziku, tj. zmonost

sprejemanja in tvorjenja raznih besedil.

Razmiljujoe in kritino sprejemajo raznovrstna neumetnostna besedila iz njih

pridobivajo novo znanje, tega pa uporabljajo v vsakdanjem ivljenju ali ga samostojno

irijo z uporabo raznih prironikov; obvladajo temeljne bralne in une pristope za

uinkovito pridobivanje informacij iz zapisanih neumetnostnih besedil ter s tem razvijajo

svojo zmonost uenja uenja. Besedila tudi vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje; vbesedilih prepoznavajo propagandne prvine ter si oblikujejo kritino stalie do njih.

Razmiljujoe in kritino sprejemajo umetnostna/knjievna besedila slovenskih in drugih

avtorjev. Branje prepoznavajo kot uitek, prijetno doivetje in intelektualni izziv. Stopajo v

dialog s knjievnim besedilom in v dialog o knjievnem besedilu. Branje jim nudi

prilonost za oblikovanje osebne in narodne identitete, irjenje obzorja ter spoznavanje

svoje kulture in kulture drugih v evropskem kulturnem prostoru in ire. S spoznavanjem

kultur in skupnih kulturnih vrednot gradijo strpen odnos do drugih in druganih. Tako

razvijajo svojo socialno, kulturno in medkulturno zmonost.

Razvijajo pripravljenost za pogovarjanje in dopisovanje tergovorno nastopanje in pisanje;

tako izraajo svoje znanje, misli, stalia, hotenje, ustva in izkunje, se pogajajo ter

miroljubno reujejo probleme v raznih ivljenjskih poloajih, tvorijo

praktinosporazumevalna, uradovalna in strokovna besedila (tudi o knjievnosti) in

(po)ustvarjalna besedila. Tako razvijajo svojo socialno, kulturno in estetsko zmonost.

Razvijanje sporazumevalne zmonosti ter razumevanje in vrednotenje poteka tvorjenja

besedil pa spodbuja razvijanje zmonosti uenja uenja. Motivirani so za vse tiri sporazumevalne dejavnosti; zavedajo se, da jim te omogoajo

5


6/88

spoznavanje sebe in sveta ter zadovoljevanje osnovnih ustvenih in drubenih potreb. Ob

izkunjah s temi dejavnostmi spoznavajo, da njihovo obvladovanje poveuje zmonost

delovanja v drubenem okolju ter spoznavanja in izraanja predmetnega, duhovnega in

domiljijskega sveta. Tako se razvija njihova socialna, drubena in medkulturna zmonost.

Pri razvijanju sporazumevalne zmonosti ob dejavnem stiku z neumetnostnimi in

umetnostnimi besedili s pomojo digitalnih tehnologij varno, ustvarjalno in kritino

pridobivajo ter uporabljajo podatke/informacije. Ozaveajo in presojajo monost uporabe

in zlorabe digitalnih tehnologij oz. pridobljenih informacij razvijajo svojo digitalno

zmonost.

3.Uenci/uenke ohranjajo in razvijajo pozitivni odnos do branja neumetnostnih in umetnostnih

besedil. Stik z besedili je zanje potreba in vrednota, zato tudi v prostem asu berejo/posluajo besedila

(objavljena v raznih medijih), obiskujejo knjinico, filmske in gledalike predstave, literarne

prireditve ipd.

4. Uenci/uenke razvijajo t. i. gradnike sporazumevalne zmonosti, tj. jezikovno zmonost

(poimenovalno, upovedovalno, pravoreno in pravopisno), slogovno zmonost, zmonost

nebesednega sporazumevanja in metajezikovno zmonost.

5. Uenci/uenke ob sprejemanju umetnostnih/knjievnih besedil poleg razvijanja

sporazumevalne zmonosti pridobivajo tudi knjievno znanje. Umeanje besedil v asovni in

kulturni kontekst ter pridobivanje literarnoteoretskega znanja jim omogoa globlje doivljanje,

razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. Literarnoestetskodoivetje, podrto z

literarnovednim znanjem, omogoa poglobljeno spoznavanje besedne umetnosti in estetskih izraznih

monosti, poveuje uitek ob branju in prispeva k razvijanju pozitivnega odnosa do besedne

umetnosti (branja), do ustvarjalnosti in (samo)izraanja v razlinih medijih.

6


7/88

3 CILJI IN VSEBINE

Vsebine jezikovnega in knjievnega pouka so razdeljene na vsebinske sklope s procesno-

razvojnimi cilji po triletjih.

Pri razporeditvi vsebin in ciljev po sklopih je upotevano priporoeno razmerje med splonimi in

posebnimi znanji v razmerju 70 : 30. Splona znanja so namenjena vsem uencem/uenkam in jih

mora uitelj/uiteljica obvezno obravnavati, posebna znanja pa so dodatna ali poglobljena znanja,

ki jih uitelj/uiteljica lahko obravnava po lastni presoji glede na zmonosti in interese svojih

uencev/uenk. Splona znanja so zapisana pokonno, posebna znanjapoevno. Izbirne

vsebine pri jezikovnem pouku so zapisane polkrepko,pri knjievnem pouku paizpostavljene tudi v uvodnem zapisu pred cilji (npr. pri pisanju, govornih nastopih). Pri

pouku knjievnosti so s poevnim tiskom zapisana tudi predlagana knjievna besedila za

doseganje ciljev.

3.1 Procesnociljni in vsebinski sklopi jezikovnega in knjievnega pouka

3.1.1 Prvo triletje

3.1.1.1 Jezikovni pouk

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRAVIUenci/uenke sodelujejo v vodenih pogovorih o rabi in vlogah jezika, o vrstah jezikov, o svojem prvem/maternem jeziku ter o svojem odnosu do prvega/maternega jezika, do slovenine in dodrugih jezikov, o posebnem poloaju slovenine v R Sloveniji in o poloaju svojega prvega/maternega jezika v RSloveniji,

o rabi knjinega in neknjinega jezika, o tujih jezikih in o vzrokih za uenje tujih jezikov, o spoznavnih, duevnostnih in pragmatinih prednostih prvega/maternega jezika pred tujim jezikom.Uenci/uenke, katerih prvi/materni jezik ni slovenina, predstavijo soolcem svoj prvi jezik ter povedo, vkaterih okoliinah ga uporabljajo.

RAZVIJANJE ZMONOSTI POGOVARJANJAUenci/uenke sodelujejo v vodenih pogovorih o pogovarjanju tako spoznavajo in usvajajo naelavljudnega pogovarjanja.V igri vlog sodelujejo v naslednjih vrstah pogovorov:

osebni pogovor drubeno enakovrednih sogovorcev (npr. soolcev/prijateljev/), osebni pogovor drubeno neenakovrednih sogovorcev (npr. uenca in ravnatelja/),

7


8/88

telefonski pogovor drubeno enakovrednih sogovorcev, telefonski pogovor drubeno neenakovrednih sogovorcev,

Pred pogovorom se pripravijo nanj.Med pogovorom skuajo im bolj upotevati naela vljudnega pogovarjanja.Po pogovoru sodelujejo v pogovoru o njem:razlenjujejo in vrednotijo pogovor,

predstavljajo svoje obutke,vrednotijo svojo zmonost pogovarjanja.

RAZVIJANJE ZMONOSTI POSLUANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIHBESEDILUenci/uenke pred posluanjem (in gledanjem) prvega besedila sodelujejo v vodenem pogovoru o

posluanju tako spoznavajo in usvajajo strategije uinkovitega posluanja.Posluajo (in gledajo) kratka enogovorna neumetnostna besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer: pripovedi iz ivljenja vrstnikov/znanih osebnosti, novice o aktualnih/zanimivih dogodkih, opisovalna besedila, povezana s temami spoznavanja okolja (npr. opis osebe, njenega

delovnika/tedna, ivali, predmeta, prostora, zgradbe, poti).Pred posluanjem (in gledanjem) se pripravijo nanj.Med posluanjem skuajo biti pozorni na pomensko in izrazno stran besedila; e je potrebno, besedilo

posluajo (in gledajo) vekrat.Po posluanju sodelujejo v pogovoru o posluanem besedilu:razlenjujejo, obnovijo in vrednotijo posluano besedilo,predstavljajo svoje doivljanje besedila in posluanja,vrednotijo svojo zmonost kritinega posluanja (in gledanja) enogovornih neumetnostnih besedil,se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila (e je to nartovano v sklopu Razvijanje zmonostigovornega nastopanja).

RAZVIJANJE ZMONOSTI GOVORNEGA NASTOPANJAUenci/uenke sodelujejo v vodenih pogovorih o govornem nastopanju -- tako spoznavajo in usvajajo naela

uinkovitega govornega nastopanja.Pridobivajo si zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravljenost za govorno nastopanje pred skupino/razredom; po elji spontano govorno nastopajo pred skupino/razredom.Govorno nastopajo (z vnaprej napovedano temo), in sicer tako, da sprva ob uiteljevih vpraanjih (in obslikovnem gradivu/drugih ponazorilih), nato pa im bolj samostojno (in ob zgledovanju po podobnem

posluanem besedilu) pripovedujejo o tem, kar so doiveli/videli/sliali, predstavljajo svoje narte za dani dan/konec tedna/poitnice, obnavljajo knjigo/risanko/film, opisujejo sebe/drugo osebo, svoj delovnik/delovnik druge osebe, igrao/predmet,

ival,prostor,zgradbo,

svojo pot v olo/katero drugo pot.Pred govornim nastopom se v oli ali doma pripravljajo po uiteljevih navodilih za govorni nastop.Med govornim nastopom skuajo im bolj upotevati naela uinkovitega govornega nastopanja.Po govornem nastopu sodelujejo v pogovoru o njem:posluajo mnenja soolcev in izraajo svoje (ne)strinjanje z njimi, predstavljajo svoje obutke,vrednotijo svojo zmonost govornega nastopanja.

RAZVIJANJE ZMONOSTI BRANJA IN PISANJA NEUMETNOSTNIH BESEDIL

Uenci/uenke sodelujejo v vodenih pogovorih o branju in pisanju tako spoznavajo vlogo in pomenbranja in pisanja v vsakdanjem ivljenju ter razvijajo motivacijo za ti dve sporazumevalni dejavnosti.

8


9/88

Uenci/uenke vstopajo v svet branja in pisanja postopoma, sistematino in individualizirano, in to skozicelo prvo triletje glede na svoje predznanje branja/pisanja ter razvite veine, spretnosti in zmonosti

prehajajo skozi naslednje tri faze oz. dejavnosti zaetnega opismenjevanja (zato uitelj na zaetku triletja intudi sproti pri vsakem uencu preverja razvitost za branje/pisanje potrebnih vein, spretnosti in zmonosti,nato pa za vsakega uenca izdela individualni nart razvijanja zmonosti branja in pisanja):1) Sistematino razvijajo predopismenjevalne zmonosti, tj.

vadijo vidno razloevanje, vadijo sluno razloevanje in razlenjevanje, vadijo orientacijo na telesu, v prostoru in na papirju, pravilno dro telesa in pisala ipd.

2) e imajo oz. potem ko imajo ustrezno razvite predopismenjevalne zmonosti, sistematino razvijajotehniko branja in pisanja (najprej s tiskanimi rkami, nato s pisanimi), tj. uijo se pisanja s tiskanimi rkami in ga vadijo, vadijo glasno branje besed, enostavnih povedi oz. kratkih preprostih besedil, napisanih s tiskanimirkami, uijo se pisanja s pisanimi rkami in ga vadijo, vadijo glasno branje kratkih preprostih besedil, napisanih s pisanimi rkami.

3) e imajo oz. potem ko imajo ustrezno usvojeno tehniko branja in pisanja, sistematino razvijajozmonost branja z razumevanjem in zmonost pisanja preprostih besedil, tj. tiho oz. epetajoe berejo kraja, svoji starosti ustrezna besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer:

-- neuradna zasebna povezovalna in pozivna besedila (npr. pozdrav na razglednici, voilo, estitko,vabilo),

-- sezname (npr. urnik, kazalo),-- novice o aktualnih/zanimivih dogodkih,-- pripovedi iz ivljenja vrstnikov/znanih osebnosti,-- opisovalna besedila, povezana s temami spoznavanja okolja (npr. opis osebe in njenega delovnika,

opis prostora, zgradbe, poti).Pred branjem se pripravijo nanj.Med branjem skuajo biti pozorni predvsem na pomensko stran besedila; e je potrebno, besedilo berejo

vekrat.Po branju sodelujejo v pogovoru o prebranem besedilu: razlenjujejo, obnovijo in vrednotijo prebrano besedilo,predstavljajo svoje doivljanje besedila in branja,

vrednotijo svojo zmonost branja enogovornih neumetnostnih besedil, se pripravijo na pisanje podobnega besedila (e je to nartovano v naslednji toki);

tvorijo kratka in preprosta zapisana besedila, in sicer tako, da:-- pisno odgovarjajo na uiteljeva vpraanja o sebi, o svojem okolju, o tem, kar so doiveli/videli/sliali;-- po prebranem zgledu piejo podobno besedilo (npr. neuradni pozdrav na razglednici, neuradno

voilo, estitko ali vabilo, opis osebe in njenega delovnika, opis prostora, zgradbe in poti, pripoved izsvojega ivljenja) pri tem posnemajo znailno zgradbo dane besedilne vrste.

Pred pisanjem se pripravijo nanj.Med pisanjem pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila ter na itljivost in

estetskost zapisa.Po pisanjuprimerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljujejo,predstavljajo svoje obutke,

vrednotijo svojo zmonost pisanja besedil.

RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMONOSTI TER ZMONOSTINEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJANJE SPORAZUMEVALNEZMONOSTI)Uenci/uenke razvijajo POIMENOVALNOZMONOST: pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/besedne zveze iz besedila, poimenujejo bitja/predmete v svoji okolici/na sliki ,k danim besedam dodajajo besede istega tematskega polja, besede z nasprotnim, enakim/podobnim,ojim ali irim pomenom, po analogiji tvorijo manjalnice/ljubkovalnice, enski par mokemu, samostalnike izpeljanke za ivega

in neivega vrilca dejanja ter za dejanje in za prostor dejanja, pridevnike izpeljanke za svojino in zasnovnost ipd.Uenci/uenke razvijajo SKLADENJSKOZMONOST:

9


10/88

po sprejemanju besedila predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi iz besedila, opazujejo bitja/predmete (na sliki), njihovo koliino, poloaj in premikanje ter primerjajo

stopnjo iste lastnosti; svoje ugotovitve izraajo v povedih in pri tem vadijo:-- izraanje koliine z glavnimi tevniki oz. s prislovi mere ter rabo pravilne oblike samostalnika in

povedka ob koliinskih izrazih,-- rabo pravilnih predlogov in pravilne oblike samostalnika za predlogom,

-- rabo pravilnih krajevnih vpraalnih prislovov,-- stopnjevanje pridevnikov z obrazili (namesto opisnega stopnjevanja); opazujejo dogodek (oz. slike dejanj istega dogodka) ter razvrajo njegova dejanja glede na as

sporoanja in glede na njihovo zaporedje; svoje ugotovitve izraajo v povedih in pri tem vadijo:-- rabo asovnih prislovov zdaj/prej/potem in glagolskih asovnih oblik,

-- rabo asovnih prislovov najprej/potem/nazadnje,-- rabo veznika ko;

v povedih odpravljajo kritina mesta v svojem praktinem obvladanju slovnice. (npr. v izraanjuspola, v sklanjanju, v tvorjenju glagolskih asovnih in naklonskih oblik ipd.).Uenci/uenke razvijajo PRAVORENOZMONOST: vadijo razlono in naravno govorjenje (npr. vezani izgovor nezlonih predlogov) ter se postopomanavajajo na zborno izreko, vadijo teje prvine zborne izreke in odpravljajo vnaanje neknjinih glasovnih, naglasnih in

intonacijskih prvin v svojo zborno izreko, skuajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z uiteljem govoriti im bolj knjino.Uenci/uenke razvijajo PRAVOPISNOZMONOST--postopoma, sistematino in individualizirano spoznavajo,usvajajo in utrjujejo-- zapis nekritinih glasov,-- zapis kritinih glasov (npr. polglasnika s rko e ter u in nezvonikov na koncu in sredi besede),-- loeno pisanje predlogov in nikalnice pred glagoli,-- rabo velike zaetnice na zaetku povedi,-- rabo velike zaetnice v lastnih imenih bitij,-- rabo velike zaetnice v blinjih zemljepisnih lastnih imenih,-- rabo velike zaetnice v svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz lastnih imen bitij,-- rabo konnih loil (pike, vpraaja, klicaja),-- rabo vejice pri natevanju,

-- tevilni zapis glavnih in vrstilni tevnikov (do 100).Uenci/uenke razvijajo SLOGOVNOZMONOST: izrekajo isto govorno dejanje (npr. ogovarjanje osebe, pozdravljanje, pozivanje, zahvaljevanje,

opravievanje) na razne naine, nato pa za vsak izrek povedo, v katerih okoliinah bi ga lahko uporabili,ter vrednotijo njegovo vljudnost,vrednotijo vljudnost danih izrekov in jih (po potrebi) zamenjajo z vljudnejimi,razlenjujejo dane okoliine sporoanja in uporabijo ustrezen izrek.Uenci/uenke razvijajo ZMONOSTNEBESEDNEGASPORAZUMEVANJA: opazujejo nebesedna sporoila (npr. ilustracije, slike, fotografije, piktograme, kretnje, mimiko, drotelesa) in prepoznavajo njihovo vlogo, tvorijo nebesedna sporoila (npr. slike, piktograme), predstavljajo jih soolcem, jih primerjajo z drugimi,

presojajo in izboljujejo, opazujejo nebesedne zvone spremljevalce govorjenja (npr. intonacijo, glasnost, hitrost), prepoznavajonjihovo vlogo in presojajo njihovo ustreznost, opazujejo nebesedne vidne spremljevalce govorjenja (npr. oesni stik, kretnje, mimiko, dro telesa),

prepoznavajo njihovo vlogo in presojajo njihovo ustreznost, pri govorjenju zavestno uporabljajo nebesedne zvone in vidne spremljevalce govorjenja, nato sodelujejov pogovoru o njihovi ustreznosti.Uenci/uenke med razvijanjem vsake od navedenih zmonosti presojajo uinek pridobljenega vsebinskegain procesnega znanja na to svojo zmonost ter izdelajo nart za njeno izboljanje.

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMONOSTIUenci/uenke ob opazovanju, razlenjevanju, razvranju in vrednotenju jezikov, sporazumevalnihdejavnosti, besedil, povedi in besed spoznavajo naslednje jezikoslovne izraze ter jih razumejo in

uporabljajo:--prvi/materni in tuji jezik,

10


11/88

-- knjini in neknjini jezik,-- dravni jezik,--besedilo, poved, beseda, glas, rka,-- velika in mala zaetnica,--pika, vpraaj, klicaj, vejica,--pozdrav, voilo, estitka, vabilo.

3.1.1.2 Knjievni pouk

RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMONOSTI Z BRANJEM/POSLUANJEM/GLEDANJEMUMETNOSTNIH BESEDIL/PREDSTAV IN GOVORJENJEM/PISANJEM O NJIH

1. 2. 3.1 KNJIEVNA BESEDILAUenci/uenke posluajo/berejo svoji starosti primerna knjievna besedila in govorijo/piejo o njih.Spoznavajo v unem nartu predlagana besedila oz. druga besedila po izbiri uitelja in uencev.

Razvijajo zmonost sprejemanja knjievnih besedil/recepcijsko zmonost doivljanje, razumevanje invrednotenje knjievnih besedil:

- prepoznavajo govorni poloaj posluanja/branja knjievnih besedil in pripravijo ustrezen modelodzivanja;

- pripravijo se na ustvarjalen dialog z besedilom, tako da se npr. spomnijo dogodkov iz svojegaivljenja/doivetij v resninosti in ustev, ki so jih spremljala (oblikujejo obzorje priakovanj, karizvira iz zunajliterarne in medbesedilne izkuenosti);

- izraajo in primerjajo svoje doivetje, ustva, predstave in misli, ki se jim vzbudijo priposluanju/branju;

- zaznajo/ugotavljajo razlike v doivljanju in razumevanju istega besedila in razlinost na ravniopaanja sestavin besedila; ob ponovnem branju/posluanju zaznavajo sprva prezrte/preslianesestavine;

- govorijo o razlogih, zaradi katerih so kaj izpostavili kot pomembno oz. povedo, zakaj se jim zdi

pomembno;- ob ponovnem posluanju/branju besedila in pogovoru o njem poglabljajo prvotno doivetje in

razumevanje ter izraajo mnenje o besedilu (predvsem govorno, tretjeolci lahko tudi pisno);- posamezna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo(ustrezno razvojni stopnji,

medbesedilni izkuenosti in spoznavnim zmonostim uenca).

KNJIEVNE ZVRSTI IN VRSTEUenci/uenke si ob imenu knjievne zvrsti/vrste oz. po posluanju nekaj verzov/povedi prikliejo v spominsvoje literarnoestetske izkunje s to knjievno zvrstjo/vrsto. Na podlagi tega oblikujejo svoje priakovanje.

V procesu olske interpretacije opazujejo posamezne prvine besedila in delna 'spoznanja' povezujejo v odzive nacelotno besedilo. Ugotovitve primerjajo in spoznavajo razlike v 'branju' (osebne izkunje, ustva, razpoloenje,

povezovanje z e znanimi besedili ).

1. PoezijaUenci posluajo/berejo pesem, jo doivljajo, opazujejo, izraajo razumevanje in vrednotijo:. Posluajo pesem; sami poskuajo prebrati znano pesem.. Po posluanju kratke neznane pesmi sami tiho/poltiho berejo to pesem.Najdejo naslov pesmi in ga poveejo z besedilom (prepoznajo naslov kot del besedila). Opazujejopesem in zaznavajo kitico kot zgradbeno in pomensko enoto. Izraajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem soolcev; ob ponovnem branju poglabljajorazumevanje. Zaznavajo in doivljajo zvonost pesmi. Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporoilnostjo. Zaznavajo rimo.

Opazijo likovno oblikovanost besedila. Ob koncu triletja zvok besede in zvono slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo s podobami, ki jihvzbuja besedilo.

11


12/88

Npr. I. Gruden:Pesmica o riku

Npr. S. Kosovel: BurjaNpr. Rudolf: Huda mravljica

Npr. N. Grafenauer: KokosenzacijaNpr. J. Stritar: abja svatba

Ob koncu triletja zaznajo rimo kot zvoni lik ter po posluanju ponovijo rimane dvojice besed.Npr. M. Rainer: abeceda

Ustrezno se odzovejo na ustvene sestavine besedila (vesela, alostna pesem).Npr. V. Jeraj:

Uspavanka

Npr. S. Kosovel: Kje? Npr. F. Milinski: Kekeva pesem

Ob koncu triletja pesem na ravni teme primerjajo z e posluanimi oz. prebranimi besedili. Izpostavljajopodobnosti in razlike; povedo, katera pesem jim je blie in zakaj. Ob posluanju razvijajo asociativne zmonosti: iejo tematsko (osrednjo) besedo ter nizajo svoje asociacije obtaki besedi.Npr. A. ernej:Bele sneinke

Npr. D. Radovi: Malim sove

Npr. K. Kovi: Zlata ladja

Zaznavajo rabo ustveno obarvanih besed v pesmi.Npr. S. Kosovel: Sonek boa taice

Ob koncu triletja razlikujejo pomensko podobne besede in pojasnjujejo pomen manj obiajnih besed v pesmi.Npr. N. Grafenauer: Pravljica

2. ProzaUenci posluajo/berejo prozo, jo doivljajo, opazujejo, razumevajo in vrednotijo:

1. Posluajo zgodbo ob znani slikanici. Sami skuajo 'brati' zgodbo ob znani slikanici, 'berejo' ilustracije in posamezne dele besedila ter

pesmi. Ob vnovinem posluanju glasnega branja odraslih 'berejo' dele pravljic, ki jih znajo e na pamet.

2. Po posluanju berejo knjievno besedilo. Tiho (poltiho) berejo e neznano kraje besedilo(slikanico). Berejo:- bogato ilustrirane pravljice,- pravljice, ki jih e poznajo,- dvodelne in tridelne pravljice, tj. take, v katerih se dogajanje dvakrat/trikrat ponovi.

3. Berejo neznano umetnostno besedilo, tiho in poltiho (pravljice in pripovedi). Zbrano berejo dalja besedila.

Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem ivijo, in domiljijskim svetom v knjievnem besedilu.

. Pravljico prepoznavajo po naslednjih prvinah: formalni zaetek in konec, preteklik, za pravljico znailnipripovedni ton. Ob koncu triletja:- prepoznavajo za pravljico znailne knjievne osebe, udee in pravljino dogajanje, nedoloenost kraja in asadogajanja,-v tretjem razredu loujejo pravljico in pripoved (besedilni svet je/ni oblikovan v skladu z zakonitostmi realnegasveta).Npr. Grimm:Rdea kapica

Npr. Grimm: Pepelka Npr. E. Peroci: Moj denik je lahko balonNpr. L. Kovai: Tejko zida hio

Pri izraanju mnenja o knjievnem besedilu izpostavljajo znailnosti te vrste besedila.

2.1 Knjievna oseba razvijajo zmonost predstavljanja, vivljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo inprivzemanjavloge osebe: Spomnijo se, kako so si knjievno osebo ob posluanju besedila predstavljali; ob branju dopolnijodomiljijskoutno predstavo te knjievne osebe.

1.2.3.

Poiejopodobnosti med knjievno osebo in seboj.Razmiljajo, kako bi ravnali sami, e bi bili vpodobnem poloaju kot knjievna oseba. Opazujejo, v em se oseba, ki jim je v veliki meri podobna, od njih razlikuje (ravnanje, ustva). Zmoni so se viveti v knjievno osebo, ki je sicer drugana od njih, a jim je e vedno zelo

podobna. Prepoznavajo glavno knjievno osebo. Prepoznavajo 'dobre' in 'slabe' knjievne osebe in povedo, zakaj se jim zdijo take. Podatke o knjievni osebi iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje izkunje ter domiljijskimipredstavami, ki izvirajo iz posluanja oz. gledanja drugih umetnostnih del (medbesedilna izkuenost). Zaznavajo tiste motive za ravnanje knjievnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkunje.

Ob koncu triletja:- razlagajo motive za ravnanje knjievne osebe, ki jih poznajo iz izkuenjskega sveta,

12


13/88

- loujejo dve skupini motivov za ravnanje knjievne osebe ('dobra' : 'slaba' oseba),- privzemajo zorni kot ene knjievne osebe.

Ob koncu triletja:- upovedujejo domiljijsko-utne predstave knjievnih oseb, pri ponovnem branju jih primerjajo in nadgrajujejo(upotevajo podatke iz knjievnega besedila);

- upovedujejo ustva in razpoloenja knjievnih oseb, ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila.

1.2.3.

Nariejo svojo domiljijskoutno predstavo knjievne osebe. Domiljijskoutno predstavo knjievne osebe izrazijo s kombinacijo risbe in zapisa. S kombinacijo risbe in zapisa (npr. strip) postopoma izraajo motivacijo za ravnanje knjievnihoseb.

2.2 Knjievni prostor in as razvijajo zmonost doivljanja in razumevanja: Spomnijo se, kako so si predstavljali dogajalni prostor/as ob posluanju besedila; ob branju in ponovnem branjudopolnjujejo domiljijskoutno predstavo dogajalnega prostora/asa. Izraajo predstavo knjievnega prostora v obravnavanem knjievnem besedilu (risba/zapis) in svojo predstavo

primerjajo s predstavami soolcev; ob ponovnem branju svojo predstavo dopolnjujejo.Domiljijsko predstavo dogajalnega prostora in asa povezujejo s svojimi izkunjami iz vsakdanjega sveta in iz

drugih umetnostnih del (knjievnost, ilustracija, film, risanka, virtualni svet). Loujejo realni in domiljijski svet, razlikujejo pravljini in realistini dogajalni prostor. Ob koncu triletja:- prepoznavajo dva asa: neko in danes;- dogajalni as prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. koija, goldinar); Pri upovedovanju loujejo dogajanje:

v preteklosti (neko pravljica), v sedanjosti (danes aktualnost dogajanja).

2.3 Dogajanje in tema razvijajo zmonost razumevanja: Zaznavajo in doivljajo posamezne dogodke v knjievnem besedilu kot zaokroene celote. Sledijo zaporednemutoku dogodkov. Dogajanje povezujejo s svojimi izkunjami. Dogodke iz knjievnega besedila razvrajo (vzrono-posledino, asovno). Obnavljajo zgodbo/knjievno besedilo tako, kot so jo/ga sliali/prebrali. Obnavljajo zgodbo tako, da dogajanje prikazujejo s pomojo sliic/niza sliic oz. s kombinacijo sliic in zapisa. Z uiteljevo pomojo upovedujejo temo/sporoilo besedila.2.4 Avtor in pripovedovalecrazumejo, da avtor besedila ni tisti, ki jim ga pripoveduje (uitelj ). Tvorijo govorna besedila z razlinimi pripovedovalci (npr. kako bi isto besedilo povedali razlino stari ljudje).

2 GLEDALIE, RADIJSKA IGRA IN FILMGledalika/lutkovna predstavaUenci/uenke si ogledajo gledaliko/lutkovno predstavo (lahko tudi na videoposnetku).

Neposredno po ogledu izraajo svoje doivljanje, razumevanje in vrednotenje predstave.Primerjajo e znano pravljico in predstavo po literarni predlogi (spoznavajo znailnosti knjievnosti ingledalia): Prepoznavajo znailnosti glavne knjievne osebe in drugih pomembnih oseb, zaznavajo in doivljajo dogajalni

prostor in druge prvine gledalikega dogodka; ozaveajo podobnost/razlinost gledalikega dogodka in e znanepravljice. Razumevajo potek dogajanja v predstavi; sporoilo povezujejo z lastnimi izkunjami (tudi z bralno izkunjo).Pogovarjajo se o tem, kaj in zakaj jih je v predstavi pritegnilo/odvrnilo.

Radijska igra Posluajo radijsko igro; po posluanju izraajo doivljanje, razumevanje in vrednotenje.

Oblikujejo domiljijsko-utne predstave oseb na podlagi posebnosti njihovega govora in zvone opreme

radijskega besedila.

13


14/88

Govorijo o prvinah zvone opreme radijske igre.Npr. S.Makarovi: Volkin sedemkozlikov

Npr. F. Milinski: Zvezdica Zaspanka Npr. F. Puntar: A

Risanka

Ogledajo si risanko in primerjajo svoje razumevanje zgodbe z razumevanjem soolcev. Preberejo besedilo in si ogledajo risanko, posneto po literarni predlogi, ter spoznavajo osnovne znailnostimedijev.Filmska predstava

Ogledajo si otroki film; izraajo doivljanje, razumevanje in vrednotenje. e je film posnet po literarni predlogi, govorijo o podobnostih in razlikah med besedilom in filmom. Spoznavajo razlike med risanko in filmom; spoznavajo posebnosti medijev.

RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMONOSTI S TVORJENJEM/(PO)USTVARJANJEM OBUMETNOSTNIH BESEDILIH (PISANJE/INTERPRETATIVNO BRANJE/GOVORJENJE)

1. 2. 3.Uenci/uenke ustvarjanje knjievnega besedila prepoznajo kot poseben poloaj, kar zaznajo v procesutvorjenja (po)ustvarjalnega besedila, ko sami oblikujejo besedilni svet ter se pri tem opirajo na svoje(medbesedilne) izkunje in znanje.

Razvijajo recepcijsko zmonost (doivljanje, razumevanje in vrednotenje knjievnih besedil), tako da segovorno (po)ustvarjalno in 'strokovno' (govorni nastopi) odzivajo na knjievna besedila oz. piejo(po)ustvarjalna besedila, ki vkljuujejo prvine umetnostnega jezika.

1. GOVORJENJE/PISANJEKNJIEVNE ZVRSTI IN VRSTEZmonost govorjenja/pisanja o knjievnih zvrsteh razvijajo s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem besedil in zizraanjem mnenja o (doivljanju/razumevanju) posameznih knjievnih besedilih.

Poezija Ustvarjajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi. Ob koncu triletja tvorijo zvone nize, prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi, po vzorcu tvorijoonomatopoijo/podobnoglasje. Tvorijo izrazita ritmina besedila.Na zaetku triletja razvijajo obutek za zvonost jezika tako, da iejo besedne dvojice, ki se rimajo. Tvorijo rimane verze tako, da dopolnjujejo manjkajoe rime na koncu verza. Ob koncu triletja skuajo tvoriti enokitine pesmi. Tvorijo sopomenske nize (nevtralna in zaznamovana raba). Izmiljajo si nove besede (tudi nesmiselnice); besede daljajo in krajajo. Tvorijo nove besede po vzorcu iz besedila. Ob koncu triletja sestavijo besedilo, v katerega smiselno vkljuijo nove tvorjenke.

Ob koncu triletja nizajo prilastke ob tematskem jedru in tako razvijajo zmonostrazumevanja besednih zvez. Zapisujejo asociacije ob besedi (tematski besedni asociogram). Ob koncu triletja likovno oblikujejo besede in tematski besedni asociogram ('slikanje z besedami' ipd.).

Prozao Razvijajo zmonost vivljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo/privzemanja vloge knjievne osebe:

Upovedujejo domiljijske svetove, tako da postavijo sami sebe za osrednjo knjievno osebo oziroma o knjievniosebi govorijo in piejo kot o sebi.1.2.3.

Nariejo knjievno osebo iz lastnega besedila. Domiljijskoutno predstavo knjievne osebe iz lastnega besedila izrazijo s kombinacijo risbe in zapisa. Kot avtorji besedila pojasnjujejo razloge za ravnanje svojih knjievnih oseb.

o Razvijajo zmonost razumevanja in prepoznavanja knjievnih zvrsti/vrst upotevanje anrskih doloil

pripovednih vrst: Tvorijo pravljice in pri tem upotevajo znailnosti literarne vrste.Na zaetku triletja pravljice 'piejo', tako da nizajo sliice, ki upodabljajo dogajanje.

14


15/88

Kasneje kombinirajo sliko in besedo (izdelujejo slikanice). Ob koncu triletja tvorijo narobe pravljice oz. povezujejo ve pravljic. Ob koncu triletja tvorijo pripoved (besedilo, ki je omejeno z zakonitostmi realnega sveta).

Dramatika Dramatizirajo pravljico; izdelajo lutke.

Npr. Grimm: Rdea kapica Npr. G. Vitez: Zrcalce V skupini dramatizirajo pesem ali prozno besedilo.Npr. H. C. Andersen: Grdi raek

Ob koncu triletja piejo dvogovore po vzorcu dramskih prizorov.

2. GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIEVNIH BESEDILUenci/uenke se pripravijo na glasno branje in glasno berejo knjievno besedilo. Pri tem z glasom(so)oblikujejo besedilno stvarnost ter tako posredno izraajo svoje literarnoestetsko doivetje, razvijajomotivacijo za literarnoestetsko doivetje, razvijajo domiljijskoutne predstavne zmonosti in poglabljajoliterarnoestetsko doivetje.Glasno berejo pesmi, prozo in dramatiko: Berejo pesmi; s posebej oblikovanim govorom izraajo razpoloenje (doiveto recitirajo). Pri pripovedovanju/branju pravljic uporabljajo poseben nain govora, t. i. 'pravljini ton'.

Pri pripovedovanju/branju pripovedi s posebej oblikovanim govorom oznaijo osebe. Samostojno berejo kraje dramsko besedilo po vlogah. Za dramsko osebo poiejo primeren glas in ga spreminjajo glede na spreminjajoe se lastnosti oseb. Ob branju krajega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe od njenega dramskega govora. V razredu uprizorijo dramsko besedilo (knjievno besedilo dramatizirajo in nadgradijo z gledalikimi izraznimisredstvi: igra vlog, izdelava lutk, nakazovanje scene, kostumov).

3. GOVORNI NASTOPIUenci/uenke ob koncu triletja opravijo samostojni govorni nastop. Samostojno ali z uiteljevo pomojoizberejo temo ter jo predstavijo soolcem in uitelju; pri tem prosto in im bolj naravno govorijo.Upotevajo jezikovno pravilnost in ustreznost (knjini jezik); pazijo na zvone in tudi vidne prvinegovora.(Strategije in naela uinkovitega govornega nastopanja so spoznali in usvojili pri jezikovnem pouku.)

Samostojno govorijo (izbirno) o svojih bralnih izkunjah ali pa predstavijo svoje (po)ustvarjalno besedilo: Predstavijo svojo bralno izkunjo:o Obnovijo znano knjievno besedilo (lahko si pomagajo s slikovnim gradivom oz. z drugimi, tudi

digitalnimi, pomagali, ki jih ustrezno uporabijo); pojasnijo, zakaj so se odloili za izbrano besedilo(Npr. Moja najljuba knjiga).

o Vivljajo se v knjievno osebo, upovedujejo svojo domiljijskoutno predstavo te osebe, njenorazpoloenje in mnenje o ravnanju (Npr. Moja najljuba knjievna oseba/Jaz izbrana knjievnaoseba).

o Deklamirajo/recitirajo pesem in predstavijo ustvarjalca/pesniko zbirko ipd.

Predstavijo svoje (po)ustvarjalno besedilo:

o Predstavijo narobe pravljico, nadaljevanje zgodbe ipd.o Preberejo izvirno pesemsko besedilo; branje dopolnijo s pojasnilom, zakaj so pesem napisali oz. povedo

kaj o knjievnem delu, ki jih je k temu vzpodbudilo ipd.

PRIDOBIVANJE LITERARNOVEDNEGA ZNANJA1. 2. 3.Uenci/uenke ob razvijanju zmonosti doivljanja, razumevanja in vrednotenja knjievnih besedilrazumejo in uporabljajo naslednje izraze:1. pesem, pravljica

naslov pesnik/pisatelj ilustrator

15


16/88

2.

3.

kitica igralec oder, igra (lutkovna)

odlomek pripoved

knjievna oseba

3.1.2 Drugo triletje

3.1.2.1 Jezikovni pouk

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRAVIUenci/uenke sodelujejo v vodenih pogovorih o sporazumevalnih dejavnostih in o sredstvih za sporazumevanje, o vlogi slovenine v njihovem ivljenju in o svojem odnosu do nje, o vzrokih za uenje tujih jezikov ter o spoznavnih, duevnostnih in pragmatinih prednostih

prvega/maternega jezika pred tujimi jeziki,

o jezikih v R Sloveniji in o posebnem statusu slovenine v R Sloveniji, o dravnih jezikih v sosednjih dravah in v drugih dravah EU, o statusu slovenine v organih EU, o statusu italijanine v delu slovenske Istre in madarine v delu Prekmurja, o Slovencih zunaj R Slovenije ter o njihovi rabi in znanju slovenine, o rabi knjinega (zbornega) in neknjinega jezika ter o svojem znanju slovenskega knjinega jezika.Uenci/uenke, katerih prvi/materni jezik ni slovenina, predstavijo soolcem svoj prvi/materni jezik, okoliine, v katerih ga uporabljajo, in svoj odnos do njega, povedo, kje, kako, zakaj in emu so se nauili slovenine ter v katerih okoliinah jo uporabljajo, primerjajo okoliine rabe prvega/maternega jezika in slovenine, primerjajo svoj odnos do prvega/maternega jezika in do slovenine, primerjajo svoje znanje prvega/maternega jezika in slovenine, predstavijo vzroke za svoje nadaljnje uenje slovenine.

RAZVIJANJE ZMONOSTI POGOVARJANJAPosluajo in gledajo naslednje vrste posnetih/odigranih pogovorov (objavljene v raznih medijih) ter natotudi sami sodelujejo v pogovorih iste vrste:

neuradni osebni pogovor, uradni osebni pogovor, neuradni telefonski pogovor, uradni telefonski pogovor.

Pred posluanjem in gledanjem se v vodenem pogovoru pripravijo na kritino sprejemanje pogovora, npr. opisujejo potek pogovarjanja, natevajo naela vljudnega pogovarjanja, predstavljajo znailnosti dane vrste pogovora,

povedo, na kaj bodo pozorni med posluanjem in gledanjem pogovora, pripovedujejo o svojih izkunjah z dano vrsto pogovora.Med posluanjem in gledanjem so pozorni na okoliine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen

pobudnega in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesednogovorico sogovorcev.Po posluanju in gledanju razlenjujejo, obnovijo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje, prepoznavajo in povzemajo znailnosti dane vrste pogovora, pripravijo se na sodelovanje v dani vrsti pogovora v vodenem pogovoru obudijo svoje znanje

o znailnostih te vrste pogovora ter o naelih vljudnega pogovarjanja, izberejo si sogovorca, z njimdoloijo okoliine, temo in vsebino pogovora ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru.S soolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste pri tem posnemajo znailno zgradbo danevrste pogovora ter upotevajo naela vljudnega pogovarjanja.

Po pogovarjanju sodelujejo v pogovoru o njem, vrednotijo svojo zmonost pogovarjanja in svoje obvladanje znailnosti dane vrste pogovora,

16


17/88

izdelajo nart za razvijanje svoje zmonosti pogovarjanja.

RAZVIJANJE ZMONOSTI DOPISOVANJAUenci/uenke berejo naslednje vrste dopisov in jih nato tudi piejo:

4. 5. 6.

neuradno opraviilo,neuradno pronjo,neuradno zahvalo,

neuradno pismo,neuradno in uradno voilo,neuradno in uradno estitko,

neuradno, uradno in javnoobvestilo,

mali oglas.Pred branjem sodelujejo v vodenem pogovoru o svojih izkunjah z dopisovanjem (npr. o poteku dopisovanja, o namenu dopisovalcev in o vrstahsprejetih/tvorjenih dopisov), o znailnostih dane besedilne vrste; peto- in estoolci tudi o razlikah med neuradnim in neuradnimdopisom iste vrste ter o razlogih za te razlike, o tem, na kaj bodo pozorni med branjem besedila.Med branjem so pozorni na zgradbo, obliko in vsebino dopisa.Po branju prepoznavajo okoliine nastanka besedila (tudi drubeno razmerje med sporoevalcem in naslovnikom)in povedo, iz esa so jih prepoznali, prepoznavajo namen tvorca besedila ter povedo, iz esa so ga prepoznali, prepoznavajo sporazumevalno vlogo tvorca besedila (tj. ali daje pobudo ali se odziva), utemeljijo svojemnenje in tvorijo pred- oz. pozgodbo, povzamejo temo in bistvene podatke, predstavijo znailne besedne in nebesedne prvine iz danega besedila ter njihovo vlogo, vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost dopisa, predstavijo znailnosti danega dopisa, povzemajo znailnosti dane vrste dopisov in jih primerjajo z znailnostmi dopisov druge vrste; peto- inestoolci primerjajo tudi istovrstne neuradne in uradne dopise, pripravijo se na pisanje dopisa dane vrste v vodenem pogovoru obnovijo svoje znanje o naelihvljudnega dopisovanja in o znailnostih dane besedilne vrste ter izdelajo nart.Piejo dopis, tj. pretvarjajo nart v besedilo pri tem upotevajo znailnosti dane besedilne vrste (npr.

zgradbo, obliko, besedne prvine) ter pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila patudi na itljivost in estetskost pisave. Besedilo preberejo, najdejo napake in jih odpravijo ter besedilo eenkrat napiejo.Po pisanju primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, odpravijo svoje napake oz. izboljajo svoj dopis, vrednotijo svojo zmonost dopisovanja in svoje obvladanje znailnosti dane vrste dopisa, izdelajo nart za razvijanje svoje zmonosti dopisovanja.

RAZVIJANJE ZMONOSTI KRITINEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIHNEUMETNOSTNIH BESEDILUenci/uenke sprejemajo (tj. berejo in/ali posluajo in gledajo)* kratka enogovorna neumetnostna

besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer:4. 5. 6.opis osebe,opis ivali,opis poklica,novico o aktualnem/

zanimivem dogodku,opis ivljenja vrstnikov/

drugih oseb,

opis rastline,opis predmeta,obnovo besedila (lanka/

knjige/),besedilo ekonomske

propagande,preprosto definicijo pojma,opis ljudskega obiaja,

opis kraja opis igre/porta, opis bolezni/naravnega

pojava, navodilo za delo, oceno besedila (lanka/

knjige/), opis razvoja loveka/ivali,

aktualno/zanimivo publicistino besedilo katere koli vrste.* Branje in posluanje (z gledanjem) naj bosta im bolj enakovredno zastopana.

Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o strategijah posluanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil, o naelih uinkovitega posluanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil,

17


18/88

o znailnostih dane besedilne vrste, o svojih izkunjah z dano besedilno vrsto, o svojih priakovanjih do danega besedila in o tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skuajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; e elijo, besedilo e enkratsprejemajo.

Po (ponovnem) sprejemanju prepoznavajo okoliine nastanka besedila in povedo, iz esa so jih prepoznali, prepoznavajo namen tvorca besedila in povedo, iz esa so ga prepoznali, prepoznavajo temo, podteme/kljune besede in bistvene podatke, strukturirajo jih v obliki miselnegavzorca, dispozicijskih tok, preglednice ipd. ter nato obnovijo besedilo, predstavljajo vlogo nebesednih prvin, predstavljajo znailnosti danega besedila (tj. zgradbo, besedne prvine), in sicer le tistega, ki ga nato tuditvorijo, vrednotijo razumljivost, zanimivost, resninost, aktualnost, uporabnost, ivost, ustreznost in uinkovitost

besedila ter utemeljijo svoje mnenje, vrednotijo svojo zmonost kritinega sprejemanja takih besedil ter izdelajo nart za razvijanje te svojezmonosti, se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila (e je to nartovano v sklopu Razvijanje zmonosti

tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil).

RAZVIJANJE ZMONOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDILUenci/uenke tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali piejo) enogovorna besedila, in sicer:

pripovedujejo o tem, kar so doiveli/videli/sliali, obnavljajo neumetnostno ali umetnostno besedilo, predstavljajo svoje poklicne ipd. narte, tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem e sprejemali, tj.

4. 5. 6.opis osebe/ivali,opis poklica,opis ivljenja

vrstnikov/drugih oseb,

opis rastline,opis predmeta,

preprosto definicijo pojma,

opis ljudskega obiaja,

opis kraja opis igre/porta, navodilo za delo,

oceno besedila (lanka/knjige/), opis bolezni/naravnega pojava.

DEJAVNOSTIUENCEV/UENKOBGOVORNEMNASTOPANJU:Pred govornim nastopom: sodelujejo v vodenem pogovoru o znailnostih dane vrste besedila, o strategijah govornega nastopanja ino naelih uinkovitega govornega nastopanja; z uiteljevo pomojo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s kljunimi besedami in z

bistvenimi podatki); po raznih virih iejo manjkajoe podatke in jih vpiejo v ogrodje miselnega vzorca; doloijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo e uvod inzakljuek; pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa;

pisno zasnovo govornega nastopa vekrat preberejo, odpravijo napake ter si skuajo popravljeno besediloim bolje zapomniti.Med govornim nastopom: napovedo temo in besedilno vrsto; govorijo ob pisni zasnovi, in to im bolj razlono, naravno in knjino.Po govornem nastopu posluajo mnenja soolcev, vrednotijo svojo zmonost govornega nastopanja terizdelajo nart za razvijanje te svoje zmonosti.DEJAVNOSTIUENCEV/UENKOBPISANJUENOGOVORNIHBESEDIL:Pred pisanjem: sodelujejo v vodenem pogovoru o znailnostih dane vrste besedila, o strategijah pisanja spisov in onaelih uinkovitega pisanja spisov; z uiteljevo pomojo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s kljunimi besedami in z

bistvenimi podatki); po raznih virih iejo manjkajoe podatke in jih vpiejo v ogrodje miselnega vzorca; doloijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo e uvod in

18


19/88

zakljuek.Med pisanjem osnutka: napiejo naslov in besedilno vrsto; pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo pri tem lenijo besedilo na odstavke, pripovedovalno

besedilo pa tudi na uvod, jedro in zakljuek.Po pisanju osnutka:

preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoi (jezikovnih) prironikov/soolcev/uitelja/starevprepoznavajo vsebinske, slogovne, slovnine in pravopisne napake ter jih odpravijo; prepiejo besedilo; pri tem pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na itljivost in natannost

pisave; primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljujejo; vrednotijo svojo zmonost pisanja enogovornih besedil ter izdelajo nart za razvijanje te svoje zmonosti.

RAZVIJANJE ZMONOSTI SELEKTIVNEGA BRANJAUenci/uenke berejo javno obvestilo v obliki seznama (npr. cenik/jedilni list/telefonski imenik/voznired/TV-spored/vremensko napoved ipd.).V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj 2 taki besedili.

Nato

poimenujejo dano vrsto seznama, predstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin, povedo, kdo je tvorec takih seznamov, povedo, komu so namenjeni taki seznami, kako pridejo do naslovnika ter emu in v katerih okoliinah

jih ljudje berejo/uporabljajo, pripovedujejo o svojih izkunjah z branjem takih seznamov, primerjajo branje seznamov z branjem asopisnega ali strokovnega besedila, poiejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu), primerjajo podatke s seznama in jih razvrajo ipd., vrednotijo svojo zmonost selektivnega branja in izdelajo nart za razvijanje te svoje zmonosti.

RAZVIJANJE ZMONOSTI IZPOLNJEVANJA OBRAZCEVUenci/uenke si ogledajo obrazec (npr. vpraalnik o osebnih podatkih/anketnilist/naroilnico/prijavnico ipd.).V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj eno tako besedilo.

Nato poimenujejo dano vrsto obrazca, predstavljajo vlogo besednih in nebesednih prvin, povedo, kako pridejo taki obrazci do naslovnika, emu in v katerih okoliinah jih ljudje izpolnjujejo, pripovedujejo o svojih izkunjah z izpolnjevanjem takih obrazcev, povedo, kako izpolnjujejo take obrazce, ob uiteljevi pomoi ali sami izpolnjujejo obrazec ter pri tem upotevajo pravila za izpolnjevanje, vrednotijo uinkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost obrazca ter predlagajo

popravke/izboljave,

vrednotijo svojo zmonost izpolnjevanja obrazcev ter izdelajo nart za razvijanje te svoje zmonosti.

RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMONOSTI TER ZMONOSTI NEBESEDNEGASPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJANJE SPORAZUMEVALNE ZMONOSTI)Uenci/uenke razvijajo POIMENOVALNOZMONOST: pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/besedne zveze iz besedila, k danim besedam dodajajo besede protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke ter besede iz iste

besedne druine, ob danem korenu navajajo besede iz iste besedne druine, po analogiji tvorijo pridevnike izpeljanke za izvor in namembnost ter samostalnike izpeljanke za nosilcalastnosti, za napravo in za abstraktno lastnost, navajajo pomene dane vepomenske besede in jih ponazorijo v povedih,

v besedilu/povedih poiejo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom, jih razloijo in smiselnouporabijo v novih povedih,

19


20/88

berejo/posluajo preproste pomanjkljive definicije (brez definiranega pojma) in poimenujejo definiranipojem, tvorijo preproste definicije danih besed/pojmov, med tvorjenjem besedil poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti s knjinimi besedami in pazijo,da ne ponavljajo istih besed, prepoznavajo poimenovalne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.

Uenci/uenke razvijajo SKLADENJSKOZMONOST: po sprejemanju besedil predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi, iz niza besed (v imenovalni/slovarski obliki) tvorijo poved in pri tem pazijo na njihova pomenska inoblikovna razmerja, nepopolne povedi dopolnijo s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami, iz trdilnih povedi delajo nikalne in pri tem pazijo na oblikovne spremembe besed v povedi, v povedih odpravljajo kritina mesta v svojem praktinem obvladanju slovnice (npr. v poznavanju spolain tevila samostalnikov, v sklanjanju samostalnikov, pridevnikov, osebnih zaimkov in vpraalnic kdo/kaj, vrabi vpraalnic kdo/kaj ter kaken in kateri, v stopnjevanju pridevnikov z obrazili, v tvorbi in spreganjuglagolskih asovnih oblik, v rabi nedolonika in namenilnika ipd.), poroajo o prvotnem dogodku s premim govorom in z odvisnim govorom ter pretvarjajo premi govor vodvisnega, opazujejo zvezo dveh asovno povezanih povedi in povedo, ali sta dejanji potekali istoasno ali ne; nato

izrazijo istoasnost z veznikom medtem ko, neistoasnost pa z veznikom ko/potem ko; kasneje izrazijoistoasnost s predlogom med, neistoasnost pa s predlogom pred oz. po, opazujejo zvezo dveh vzrono-posledino povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljenvzrok in v kateri posledica; nato izrazijo posledico z veznikom zato oz. vzrok z veznikom ker; kasnejeizrazijo vzrok s predlogom zaradi, opazujejo zvezo dveh namerno-posledino povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljennamen in v kateri posledica; nato izrazijo namen z veznikom da bi, opazujejo zvezo dveh pogojno-posledino povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen

pogoj in v kateri posledica; nato izrazijo pogoj z veznikom e (bi/bo), pretvarjajo skladenjsko zapletene povedi v preprosteje, opazujejo zvezo dveh povedi s ponovljeno besedo, odkrivajo napako in jo odpravijo tako, da ponovljeno

besedo izpustijo oz. zamenjajo s sopomenko ali z osebnim/kazalnim/oziralnim zaimkom, med tvorjenjem besedil skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi in replike v zveze replik pri

tem upotevajo pomenska in oblikovna razmerja, prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.Uenci/uenke razvijajo PRAVORENOZMONOST: posluajo knjino izreko in si jo skuajo uzavestiti, spoznajo slovenske knjine samoglasnike ter vadijo in utrjujejo njihovo izreko (v besedah); razumejo inuporabljajo strokovna izraza samoglasnik, soglasnik, vadijo in utrjujejo knjini izgovor posameznih besed in povedi, skuajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z uiteljem govoriti im bolj knjino, prepoznavajo pravorene napake v svoji in tuji govorici in jih odpravljajo.Uenci/uenke razvijajo PRAVOPISNOZMONOST: opazujejo zapis besed in povedi ter prepoznavajo in usvajajo

-- pisanje kritinih glasov (npr. polglasnika, u in nezvonikov na koncu in sredi besede, w/M nazaetku besede, soglasnikih sklopov lj/nj),

-- pisanje predlogov loeno od naslednje besede,-- izbiro variante predloga z/s in k/h,-- pisanje nikalnice ne pred glagoli in drugimi besedami,-- deljenje domaih besed,-- pisanje glavnih in vrstilnih tevnikov do 100 in stotic s tevilkami in z besedami,-- pisanje glavnih in vrstilnih tevnikov od 100 do 1000 (razen stotic) s tevilkami in z besedami,-- pisanje zaetka povedi,-- pisanje lastnih imen bitij,-- pisanje svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij,-- pisanje blinjih/znanih/slovenskih eno-/vebesednih zemljepisnih lastnih imen,-- pisanje znanih eno-/vebesednih stvarnih lastnih imen,

-- pisanje izrazov spotovanja,-- pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen,-- pisanje funkcijskih nazivov,-- pisanje imen dni in mesecev,

20


21/88

-- pisanje imen praznikov,-- pisanje imen jezikov,-- rabo konnih loil (pike, vpraaja, klicaja) na koncu enostavnih in vestavnih povedi,-- rabo vejice pri natevanju in med stavki,-- rabo loil v premem govoru (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim),-- rabo oklepaja,

-- pisanje krajav (tj. okrajav, kratic in simbolov), med pisanjem lenijo besedilo na odstavke, upotevajo pravopisna pravila, skrbijo za itljivost inestetskost pisave, ustrezno se odloajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi rkami ipd., uporabljajo pravopisne prironike (v knjini in elektronski obliki), pri oblikovanju besedil z raunalnikom

pa tudi urejevalnike besedil, prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo in utemeljijo svoje popravke.Uenci/uenke razvijajo SLOGOVNOZMONOST: izrekajo isto govorno dejanje (npr. pozdravljanje, pozivanje, opravievanje, zahvaljevanje) na raznenaine, vrednotijo vljudnost vsakega izreka in predstavijo zanj ustrezne okoliine, vrednotijo vljudnost danih izrekov in jih (po potrebi) zamenjajo z vljudnejimi, po sprejemanju besedila sklepajo o okoliinah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin besedila so

jih prepoznali, pred tvorjenjem besedila razmiljajo o okoliinah sporoanja in o znailnostih dane besedilne vrste, med

tvorjenjem pa izbirajo okoliinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavne vzorce ipd., prirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe, prepoznavajo svoje in tuje slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke.Uenci/uenke razvijajo ZMONOSTNEBESEDNEGASPORAZUMEVANJA: povedo, na kaj so med posluanjem govorca/sogovorca najbolj pozorni, natejejo nekaj vidnih in zvonih nebesednih spremljevalcev govorjenja ter povedo, s katerimi imajonajve teav, posluajo in gledajo govorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega govorjenja, jih poimenujejoter vrednotijo njihovo ustreznost, med govornim nastopanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, nato posluajomnenja soolcev o njihovi ustreznosti ter izraajo svoje (ne)strinjanje z njimi, opazujejo nebesedna zapisana sporoila (npr. piktograme, grafikone, zemljevide, slike) ter predstavljajonjihovo vlogo in pomen,

predstavljajo/ponazarjajo podatke iz besedil z nebesednimi sporoili (npr. s piktogrami, z grafikoni,zemljevidi), opazujejo zapisano besedilo in povedo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom; poimenujejo nebesednespremljevalce pisanja (npr. velikost in barvo papirja, barvo, velikost, obliko in itljivost rk ipd.), v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja, predstavljajo njihovo vlogo tervrednotijo njihovo ustreznost in uinkovitost, med pisanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja, nato posluajo mnenja soolcev onjihovi ustreznosti ter izraajo svoje (ne)strinjanje z njimi.Uenci/uenke med razvijanjem vsake od navedenih zmonosti presojajo uinek pridobljenega vsebinskegain procesnega znanja na to svojo zmonost ter izdelajo nart za njeno izboljanje.

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMONOSTIUenci/uenke postopoma usvajajo NAELAUSPENEGADVOGOVORNEGAINENOGOVORNEGASPORAZUMEVANJAter jih upotevajo pri tvorjenju in sprejemanju

besedil, STRATEGIJESPREJEMANJAINTVORJENJANEUMETNOSTNIHBESEDIL ter jih upotevajo pri tvorjenju in sprejemanju besedil, MERILAZAVREDNOTENJEBESEDIL ter jih upotevajo pri vrednotenju svojih in tujih besedil, MERILAZAVREDNOTENJEZMONOSTISPREJEMANJAINTVORJENJABESEDIL ter jih upotevajo pri vrednotenju svoje in tujezmonosti sprejemanja in tvorjenja besedil, ZNAILNOSTITISTIHBESEDILNIHVRST, KIJIHNATOSAMITVORIJO (gl. seznam besedilnih vrst v sklopih Razvijanjezmonosti pogovarjanja, Razvijanje zmonosti dopisovanja, Razvijanje zmonosti kritinega sprejemanjaenogovornih neumetnostnih besedil in Razvijanje zmonosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil);svoje znanje o znailnostih dane besedilne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) tako, da tvorijo besedilo istevrste.

Uenci/uenke sistematino usvajajo POMENSKE, SLOGOVNE, OBLIKOVNEIPD. LASTNOSTIBESEDE:5. Povedo, ali je dana beseda enopomenska ali vepomenska, in utemeljijo svoj odgovor. Razumejo inuporabljajo strokovna izraza enopomenka, vepomenka.

21


22/88

V besedilu/povedih poiejo besede z nasprotnim, enakim/podobnim, ojim ali irim pomenom;spoznajo strokovne izraze za te skupine besed in oblikujejo njihove preproste definicije. Razumejo inuporabljajo strokovne izraze sopomenka, protipomenka, nadpomenka in podpomenka. V besedilu/povedih poiejo besede iz iste besedne druine; svoje reitve utemeljijo z doloanjem korenateh besed. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza besedna druina in koren. V besedilu/povedih poiejo besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme;

spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. samostalnik). Samostalnikom doloijo vlogo, oblikujejonjihovo preprosto definicijo, doloajo jim spol in tevilo ter prepoznavajo njihovo enospolskost, obiajnotritevilskost in posebno enotevilskost. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze samostalnik, spol(moki, enski, srednji), tevilo (ednina, dvojina, mnoina). V besedilu/povedih poiejo besede, s katerimi neposredno poimenujemo lastnost, vrsto ali pripadnost

bitja ali stvari; spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. pridevnik). Pridevnikom doloijo vlogo,oblikujejo njihovo preprosto definicijo, prepoznavajo tri vpraalnice zanje in loijo tri vrste pridevnikov,doloajo jim spol in tevilo, prepoznavajo njihovo trispolskost in tritevilskost ter oblikovno odvisnost odsamostalnika. Razumejo in uporabljajo strokovni izraz pridevnik (lastnostni, vrstni, svojilni).

6. V besedilu/povedih opazujejo sklonske oblike istega samostalnika, prepoznavajo spremembe vkonnicah in razloge zanje. Odkrijejo est vpraalnic za sklone in est slovenskih sklonov ter spoznajo

njihova slovenska imena. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze konnica, osnova, sklanjanje, sklon,imenovalnik, rodilnik, dajalnik, toilnik, mestnik, orodnik.

V besedilu/povedih poiejo osebne zaimke ter jim doloijo vlogo (tj. nanaalnico v sobesedilu/okoliinah) in oblikovne lastnosti (tj. osebo, tevilo, spol). Razumejo in uporabljajo strokovne izrazeosebni zaimek, oseba (prva, druga, tretja). V povedih stopnjujejo lastnostne pridevnike (z obrazili); nato doloajo vlogo pridevnikih stopenjskihoblik in spoznajo strokovne izraze zanje. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze stopnjevanje, osnovnik,

primernik in presenik. V besedilu/povedih poiejo besede, s katerimi poimenujemo dejanje ali dogajanje, in spoznajo

strokovni izraz za to skupino besed (tj. glagol). Opazujejo vse tri asovne oblike istega glagola terprepoznavajo njihovo vlogo in spreganje. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze glagol, sedanjik,preteklik, prihodnjik, spreganje. V besedilu/povedih poiejo glagole v osebni obliki in v dveh neosebnih oblikah (tj. v nedoloniku innamenilniku); opazujejo obliko in rabo nedolonika in namenilnika. Nato oblikujejo preprosto definicijonedolonika oz. namenilnika (tj. predstavijo njegovo obliko in rabo). Razumejo in uporabljajo strokovna

izraza nedolonik, namenilnik. V besedilu/povedih poiejo besede, s katerimi poimenujemo okoliine (tj. kraj, as, nain) dejanja/dogajanja; nato spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. prislov). Prislovom doloijo vlogo,oblikujejo njihovo preprosto definicijo, natevajo vpraalnice zanje in loijo tri vrste prislovov. Razumejoin uporabljajo strokovne izraze prislov (krajevni, asovni, nainovni). V besedilu/povedih poiejo besede, s katerimi izraamo tevila; nato spoznajo strokovni izraz za toskupino besed (tj. tevnik). Vpraujejo se po tevnikih uporabljajo dve vpraalnici in tako loijo dve vrstitevnikov. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza glavni tevnik, vrstilni tevnik.

Uenci/uenke sistematino usvajajo POVEDNOSESTAVOVEPOVEDNEGABESEDILA,npr.:4. Zapisano poved primerjajo z zapisano besedo in predstavijo njene razloevalne lastnosti.

Preberejo kraje vepovedno besedilo; nato povedo, iz koliko povedi je, in utemeljijo svoj odgovor.Razumejo in uporabljajo strokovni izraz poved. V zapisanem besedilu poiejo pripovedne/vpraalne/vzkline povedi in utemeljijo svoje reitve.Predstavijo vlogo vsake od teh vrst povedi, njen zapis in izgovor. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze

pripovedna poved, vpraalna poved, vzklina poved. V zapisanem besedilu poiejo trdilne in nikalne povedi ter utemeljijo svoje reitve. Predstavijo vlogovsake od teh vrst povedi in njene razloevalne lastnosti. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza trdilna

poved, nikalna poved.6. V zapisanem besedilu poiejo premi govor ter povedo, po em so ga prepoznali in emu ga je pisec

uporabil; nato predstavijo sestavo in zapis premega govora (z dobesednim navedkom za spremnim stavkomin pred njim). Premi govor pretvorijo v odvisnega in povedo, kaj so pri tem naredili; nato predstavijosestavo in zapis odvisnega govora. Razumejo in uporabljajo strokovne izraze premi govor, spremni stavek,dobesedni navedek, odvisni govor.

Uenci/uenke postopoma usvajajo POVEDNOZVEZNOSESTAVOENOGOVORNIHBESEDIL to delajo tako, da preberejo zvezo dveh povedi, razmiljajo, ali je druga poved pomensko in oblikovno povezana s prvo,

odkrivajo pomenske/oblikovne napake ter jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke; preberejo kraje enogovorno besedilo, vrednotijo pomensko in oblikovno povezanost njegovih povedi inodpravljajo napake; svoje popravke utemeljijo;

22


23/88

opazujejo zapisana besedila ter povedo, iz koliko odstavkov so, po em to vedo in zakaj je besedilolenjeno na odstavke; razumejo in uporabljajo strokovni izraz odstavek; v pripovedovalnih besedilih

poiejo e uvod in zakljuek ter predstavijo njuno vlogo; razumejo in uporabljajo strokovne izraze uvod,jedro, zakljuek.Uenci/uenke postopoma usvajajoSEKVENNO-REPLINOSESTAVODVOGOVORNIHBESEDIL to delajo tako, da primerjajo pogovor z govornim nastopom in predstavijo znailno sestavo dvogovornih besedil;

opazujejo zvezo dveh replik, poiejo pobudno in odzivno repliko, povedo, ali je odzivna replika pomenskopovezana s pobudno in ali je prav, da je aktualnostno (skladenjsko) nepopolna/popolna; odkrivajopomenske/aktualnostne napake v zvezi replik in jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke; preberejo zapis krajega pogovora, vrednotijo pomensko in aktualnostno povezanost replik v zvezi replik,odpravljajo napake in utemeljijo svoje reitve.Uenci/uenke postopoma spoznavajo TEMELJNEVRSTEBESEDILINNJIHOVEZNAILNOSTI to delajo tako, da primerjajo zasebno in javno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je javno; svojemnenje utemeljijo. Povzamejo znailnosti javnih besedil. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza zasebno

besedilo, javno besedilo; primerjajo neuradno in uradno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je uradno;svoje mnenje utemeljijo. Povedo, v katerih okoliinah je neuradno besedilo ustrezno in v katerih ni. Povzamejoznailnosti neuradnih besedil. Razumejo in uporabljajo strokovna izraza uradno in neuradno besedilo.Uenci/uenke sproti vrednotijo uinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja

na rabo in razumevanje besed, na tvorjenje in na razumevanje povedi, na tvorjenje in razumevanje zvez povedi oz. enogovornih besedil, na tvorjenje in razumevanje zvez replik oz. dvogovornih besedil, na poznavanje znailnosti raznih vrst besedil ter na tvorjenje in sprejemanje besedil raznih vrst.

Nato izdelajo nart za odpravo svojih teav pri rabi in razumevanju besed, pri tvorjenju in razumevanju povedi, pri tvorjenju in razumevanju zvez povedi oz. enogovornih besedil, pri tvorjenju in razumevanju zvez replik oz. dvogovornih besedil, pri poznavanju znailnosti raznih vrst besedil ter pri tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst.

3.1.2.2 Knjievni pouk

RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMONOSTI Z BRANJEM/POSLUANJEM/GLEDANJEM UMETNOSTNIHBESEDIL/PREDSTAV IN GOVORJENJEM/PISANJEM O NJIH

4. 5. 6.1 KNJIEVNA BESEDILAUenci/uenke berejo/posluajo svoji starosti primerna knjievna besedila in govorijo/piejo o njih.Spoznavajo v unem nartu predlagana besedila oz. druga besedila po izbiri uitelja in uencev (npr. besedilalokalnih avtorjev, besedila, povezana z aktualnimi dogodki ipd.).

Razvijajo recepcijsko zmonost doivljanje, razumevanje in vrednotenje knjievnih besedil (olska interpretacija):pred branjem se pripravijo na ustvarjalni dialog z besedilom (oblikujejo obzorje priakovanj), po

branju/posluanju primerjajo svoja doivetja, predstave, misli; po razlenjevanju knjievnega besedila sintetizirajospoznanja o besedilu ter izraajo razumevanje celotnega besedila/odlomka in vrednostne sodbe o njem. Posameznaknjievna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo. Zavedo se razlik v 'branju' (osebne izkunje, znanje,ustva, razpoloenje ), ob ponovnem branju in opazovanju knjievnega besedila so pozorni na morebitne

pomanjkljivosti svojega razumevanja zaradi spregledanih oz. nerazumljenih sestavin besedila tako poglabljajosvoje razumevanje besedila.

Loujejo umetnostna besedila od neumetnostnih.

A PRVINE KNJIEVNEGA BESEDILAUenci/uenke v procesu olske interpretacije opazujejo posamezne prvine knjievnega besedila (upotevajoneposredne in posredne informacije v besedilu). Ugotovitve primerjajo, utemeljujejo/ponazarjajo/zagovarjajossklicevanjem na besedilo in logino sklepanje; to izraajo govorno in pisno.

A 1. Knjievna oseba

23


24/88

Zmoni so razumeti znaaj in ravnanje knjievne osebe, ki doivlja take dogodivine, ki bi si jih eleli doivljatisami, ter se viveti v osebo, ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti, oziroma razumejo osebo, katereivljenjske okoliine so podobne njihovim.

Npr.B. tampe mavc: pelaarovnica

Npr.C.Nstlinger: Povigamo sena kumarinega kraljaNpr. T. Pavek: Kaj vse je tata

Npr.B. Jurca: Uha in njegovadruina

Npr: T. Pavek: VesoljecNpr. P. Golia: Jurek

Npr.E. Kstner: Emil in detektivNpr. T. Pavek: Junak

Npr. M. Dekleva: Lena Flena

Sestavljajo domiljijskoutno predstavo knjievnih oseb (avtorjev opis, izkunje, domiljija ,posredneinformacije).

Loujejo glavne in stranske knjievne osebe. Oblikujejo lastno stalie do ravnanja knjievnih oseb inga utemeljujejo.

Npr.L. F. Baum: arovnik iz OzaNpr. V. Pejak: Drejek in trijeMarsovkiNpr. M. Kouta: Morda tudi abice

Npr.A. Goljevek: Potovanje zdomiljijo

Npr. M. Dekleva: Magnetni deekNpr. N. Grafenauer: Slon Misbaba

Npr.A. Lindgren: Brata LevjesrnaNpr.K. oster Olmer: MroNpr. . Petan: Stari naprodaj

Pri knjievni osebi opazujejo ve znaajskih lastnosti (poimenovane oziroma razvite v nazorno sliko; upotevajotudi ravnanje in govorjenje knjievne osebe, govorjenje o osebi).

Postopoma zaznavajo tudi tako znaajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno splono znaajsko oznako (npr.negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi).

Npr.S. Makarovi: Kam pa kam,kosovirja?Npr. J. Snoj: Veronika gre na plesNpr. F. Rudolf: Vrabec ivav najde

prijatelja

Npr.. Petan: Poslednja vojnanjegovega velianstva

Npr. M. Mate: Babica v supergah

Npr.H. C. Andersen: Cesarjevanova oblaila

Npr. ljudska: DesetnicaNpr. M. Dekleva: Lena Flena

Zaznavajo rabo neknjinih prvin v besedilu in jo povezujejo z znaajem in drugimi znailnostmi knjievnih oseb.Svoje mnenje o tem ponazarjajo z zgledi iz knjievnega besedila in ga primerjajo z mnenji soolcev. Zaznavajo perspektivi glavne in vsaj e ene stranske knjievne osebe ter ju primerjajo. Opazijo tudi perspektivo tistih knjievnih oseb, ki jim glede na miljenje, ustvovanje in ravnanje niso blizu/jih

nanje opozori uitelj.

Npr.P. Kova: Vezalkine sanjeNpr. J. Snoj: Ptiica pa pa

Npr.A. Goljevek: e zmaj poremamo

Npr. L. Krakar: enja v belem

V besedilu samostojno zaznavajoperspektive ve knjievnih oseb.

Npr. F. Bevk: Pastirci

Prepoznavajo motive za ravnanje knjievnih oseb (ali: zakaj kdo kaj stori);svoje mnenje utemeljujejo z zgledi izknjievnega besedila/poiejo svojo razlago zanj. Opazujejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni v skladu zravnanjem, za kakrnega bi se v sorodni situaciji odloili sami.

Npr.G. Rodari: e dedek ne znapripovedovati pravljicNpr. N. Grafenauer: Krokodili

Npr.S. Makarovi: Coprnica ZofkaNpr. K. Kovi: KoijaNpr. B. A. Novak: Prizori izivljenja stvari

Npr. S. Pregl: Geniji v kratkih hlaahNpr. F. Bevk: Bedak PavlekNpr. D. Zajc: Numizmatiki

A 2. Knjievni prostor in as V knjievnem besedilu najdejo osnovne informacije o prostoru in asu dogajanja; povezujejo dogajalni as in

prostor. Oblikujejo domiljijskoutno predstavo dogajalnega prostora in asa (avtorjev opis/informacije iz knjievnega

besedila; pri zapolnjevanju nedolonostnih mest v besedilu dodajajo manjkajoe predstave iz svojih izkuenj,znanja in iz predstav, nastalih ob branju drugih knjievnih del).

Razvijajo zmonostslediti dogajanju na ve dogajalnih prostorih/asih hkrati (obdrijo v spominudomiljijskoutno predstavo dogajalnega prostora in asa, medtem ko tee dogajanje v drugem dogajalnemprostoru in asu, in jo v nespremenjeni podobi prikliejo v zavest, ko se knjievnodogajanje spet preseli vanj).

24


25/88

Npr.B. tampe mavc: Ure kraljaMina

Npr. F. Forstneri: Dedkova slikaNpr. B. A. Novak: V ozvezdju

postelje

Npr.V. Mal: Srea na vrviciNpr. N. Grafenauer: Peki

Npr.A. Lindgren: Brata LevjesrnaNpr. N. Grafenauer: PoezijaNpr. ljudska: Desetnica

A 3. Dogajanje, tema/sporoilo Knjievno dogajanje sprejemajo in razumejo, e je povezano v trden vzrono-posledini sistem (razen pri

fantastinih besedilih). Sledijo dogajanju na ve dogajalnih prostorih in dogajanju, pri katerem se dogajalni asi prepletajo. Po branju/posluanju obnovijo/povzamejo (bistvene) dogodke. V knjievnem besedilu zaznavajo informacije o poteku dogajanja; potrebne podatke za sklenitev dogajalnega

toka, ki jih besedilo ne ponuja (ali so podani posredno in jih ne zaznajo), dobijo z zapolnitvijo nedolonostnihmest s svojo domiljijo (upotevajo verjetnost).

Npr.M. Koren: Protideevna juha Npr.B. A. Novak: Prizori iz ivljenjastvariNpr. L. Suhodolan: Na veerji skrokodilom

Npr.J. Swift: Guliver med pritlikavci

Spoznavajo znailnosti dogajanja v trivialnem besedilu.

Npr. E. Blyton: Pet prijateljev Npr. T. Brezina: zbirka Novohlaniki Npr. B. Novak: Zaljubljeni vampir

Z uiteljevo pomojo ugotavljajo, o em govori knjievno besedilo (tema)/kaj je sporoilo knjievnega besedila. Natejejo nekaj knjievnih besedil na isto temo. Osrednje teme so:4. - otrotvo npr. F. Lainek : Klic v sili, npr. F. Bevk: Lukec in njegov korec

- besedna igra nonsens npr. M. Dekleva: Sanje imajo kape z rdeimi cofi, npr. G. Rodari: e dedek ne zna- druina npr. J. Snoj: Ptiica pa-pa, npr. A. Lindgren: Ronja

5. - nenavadna stvarnost npr.ljudska: Plei, plei, rni kos, npr. L. Lowry: Anastazija Krupnik- tradicija in izroilnost npr. N. Grafenauer: Slon Misbaba, npr. Preihov Voranc: Prvo pismo- prijateljstvo npr. S. Vegri: Prijatelj, npr. E. Blyton: Pet prijateljev

6. - odraanje in vrstnitvo npr. T. Pavek: Junak, npr. S. Pregl: Geniji v dolgih hlaah- stvarnost kot pustolovina/ skrivnost npr. D. Zajc: Numizmatiki, npr. M. Twain: Prigode TomaSawyerja- ustvarjalnost npr. B. A. Novak: Prebesedimo ..., npr. M. Dekleva: Lena Flena

A 4. Avtor pripovedovalec Loujejo avtorja knjievnega besedila od pripovedovalca. Zaznavajo kategorijo pripovedovalca, kadar je ta v besedilu

naveden/poimenovan.

Zaznavajo, da avtor in pripovedovalec nista isto tudi v primerih, ko jetreba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov.

Npr.A. Goljevek: Potovanje zdomiljijo

Npr. R. Dahl: arovniceNpr. ljudska: Plei, plei rni kos

Npr. M. Twain: Prigode TomaSawyerjaNpr. O. upani: Loitev

B KNJIEVNE ZVRSTI IN VRSTEUenci/uenke ob napovedi branja/posluanja knjievne zvrsti/vrste prikliejo v spomin temeljna doloilaknjievne zvrsti/vrste. Knjievno besedilo v procesu olske interpretacije doivljajo, razlenjujejo (opazujejoposameznosti in njihovo vlogo v besedilu), spoznanja primerjajo, utemeljujejo in sintetizirajo (poglabljajoprvotno razumevanje) in besedila vrednotijo. Posamezna besedila primerjajo. Svoje ugotovitve izraajogovorno/pisno. Prepoznavajo/ugotavljajo osnovne znailnosti obravnavanih zvrsti/vrst.Loujejo ljudsko knjievno besedilo od umetnega. V drugi polovici triletja loujejo pesnitvo, pripovednitvo in

25


26/88

dramatiko. Ugotavljajo osnovne znailnosti posamezne zvrsti.

B 1. Poezija Zaznavajoritem pesmi (sprva ob pomoi uitelja) in ga povezujejo z besedilno stvarnostjo. Prepoznavajo

menjavanje ritma glede na spremembo razpoloenja. Doivljajo razliko med hitrim in poasnim ritmom;opazujejo svoje ustvene odzive, povezane z menjavo ritma.

Npr.M. Bor: Pesem o zvezdi Npr.K. Kovi: Koija Npr. F. Forstneri: Hitra pesem

Zvonost pesmi doivljajo jo terpovezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost. Opazujejo ponavljanja posameznih glasov.

Npr.J. Snoj: Veronika gre na ples Npr.J. Snoj: Kje pesem prebiva Npr. F. Filipi: Vse je drugae

Zaznavajo rimo kot zvoni slog. Opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama.

Npr.M. Kouta: Morda tudi abice Npr.M. Kuni: Markova barka Npr.N. Grafenauer: Poezija

Sprva zaznavajo likovno podobo pesmi, kasnejerazumevajo tudi povezavo med likovnostjo in sporoilnostjobesedila.

Zaznavajo lenjenost besedila najprej verz, kitica; nato dolina verza, tevilo kitic, dolina kitic.

Npr.M. Kouta: Zaseda za medveda Npr. ljudska: Plei, plei, rni kos Npr. B. A. Novak: Vogali besede hia

Ob sprejemanju razlinih vrst pesmi razvijajo asociativne zmonosti glede na besedilno stvarnost (lirika,pripovedna poezija, nesmiselnice).

Doivljajo ustveno in domiljijsko bogastvo pesnikega jezika.

Npr.T. Pavek: Kaj vse je tata Npr.M. Dekleva: Pesmi zalane sanjavce

Npr.K. oster Olmer: MroNpr. ljudska: Desetnica

Razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo.

Opazujejo rabo sopomenk glede na ustvene plasti besedila.

Npr.B. tampe mavc: Nadobudnabudnica

Npr. S. Vegri: Grega Npr. B. A. Novak: Prebesedimo

Ob doivljanju in razumevanju rabe sopomenk ozaveajo vlogo rabe jezikovnih sredstev v knjievnem besediluter razumejo tudi prvine sloga (opisnost, ustvenost).

Npr. O. upani: Barica Zaznavajo pomanjevalnice, sprva ob pomoi uitelja. Opazujejo opazneje primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu. Ugotavljajo njihov uinek v

knjievnem besedilu.

Npr.M. Bor: Zajek suhi Npr. D. Zajc: Vrata Npr.B. A. Novak: Zzzbudilka

Zaznavajo in razumevajo preproste primere. Ugotavljajo njihov uinek v knjievnem besedilu.

Npr.F. Forstneri: Dedkova slika

Zaznavajo in doivljajo rabo nenavadnih besednih zvez,povezujejo jih s sporoilnostjo besedila. Tvorijo nenavadne besedne zveze in na podlagi takih zvez tvorijo kraje besedilo. V besedilu poiejo okrasni pridevek(sprva le kot pridevnik, ki okrauje) in ugotavljajo, kako pomensko

dopolnjuje samostalniko jedro.

Npr.B. tampe mavc: pelaarovnica

Npr.L. Krakar: enja v belem Zaznavajo in opazujejo rabo

okrasnih pridevkov. Ugotavljajonjihovo vlogo v obravnavanemknjievnem besedilu (pomenske

nianse, uinek v konkretnembesedilu).

26


27/88

Opazujejo in doivljajoposebnosti besedila: nenavadenbesedni red, dolina povedi,ponavljanje besed/besednih zvez.

Npr. ljudska: Desetnica

Opazijo rabo stalnih besednih zvez in laje primere prenovitve klieja.Npr.M. Kouta: Za luno Npr.N. Grafenauer: Uesa

Najprej zaznavajo, nato razumevajo in na koncu triletja poimenujejo poosebitev/poosebljanje. Ugotavljajo njenuinek v knjievnem besedilu.

Npr.L. Krakar: enja v belem Npr. I. Minatti: PesemB 2. ProzaBerejo/posluajo pripovedno prozo. Po metodi dolgega branja doivijo skupaj vsaj dve besedili vsako leto (enofantastino in eno realistino).

Pravljicao Ljudska pravljica

Prepoznavajo znailnosti ljudske pravljice (formalni zaetek in konec, prepovedi, zapovedi in prerokbe, pravljinatevila, tipine pravljine osebe), jo piejo/pripovedujejo in razlikujejo od realistine pripovedi.Sprejemajo klasine slovenske ljudske pravljice in prepoznavajo njihove tipine lastnosti (slovenske pravljine osebe,

pravljini motivi, pravljina struktura) ter ivalske pravljice.Sprejemajo pravljice drugih narodov sveta in primerjajo njihove znailnosti z znailnostmi slovenskih ljudskih

pravljic.

Slovenske narodne pravljice Sto najlepih pravljic iz slovenskein svetovne literature

Tiso in ena no

o Klasina avtorska pravljicaNpr.B. Magajna: Brkonjaeljustnik

Npr.H. C. Andersen: Mala morskadeklica

Npr.F. Milinski: PravljiceNpr. O. Wilde: Sreni kraljevi

o Kratka sodobna pravljica

Npr.L. Kovai: Zgodbe iz mestaRi-Ra Npr.S. Makarovi: Coprnica Zofka

Fantastina pripovedNpr.V.Pejak: Drejek in trijeMarsovki

Npr.R. Dahl: arovniceNpr. P. L. Travers: Mary Poppins

Npr.A. Lindgren: Brata Levjesrna

Realistina kratka pripovedna prozaNpr. L. Suhodolan: O deku, ki jejezdil ograje

Npr. F. Frani: Kaj je rekla mama Npr.P. Suhodolan: Koarkarnaj bo

Realistina dalja pripovedna proza pustolovska pripoved, mladinska detektivka (v leposlovni in trivialnirazliici)

Npr. Sempe-Goscinny: NikecNpr. C. Nstlinger: Povigamo sena kumarinega kralja

Npr. P. Kova: Urke so breznapakeNpr. L. Suhodolan: Stopinje vzrakuNpr. T. Brezina: Zmaj straiopolnoi

Npr. A. Ingoli: Tajno drutvo PGCNpr. B. Dolinar: Detektivi na jeklenihkonjikihNpr. B. Novak: Zelena poast

Prepoznavajo znailnosti stripa(zgodba, prikazana z zaporedjemslik in besedilom, navadno voblakih).

J. Swift/. Lordani: Gulliver

B 3. Dramatika

27


28/88

Improvizirajo (igra vlog). Loijo in opiejo zgradbo dramskega besedila (dejanje/prizor; glavno/stransko besedilo navedba govoreega in

njegov govor). Sledijodogajanju, loijo glavno knjievno osebo od ostalih knjievnih oseb (zaznavajo razmerja med njimi) ter

povzamejo, kaj se ji je zgodilo.

Npr.B. A. Novak: V ozvezdjuPostelje

Npr.A. Goljevek: e zmaj poremamo

Npr.. Petan: Stari naprodaj

2 GLEDALIE, RADIJSKA IGRA IN FILMUenci/uenke si vsako leto ogledajo vsaj po eno gledaliko/lutkovno/filmsko predstavo (lahko tudi navideoposnetku) in posluajo posnetek radijske igre ter tako ozaveajo znailnosti medijskihpredelav/realizacij/aktualizacij knjievnih besedil oz. prepoznavajo osnovne znailnosti posameznih medijev.Posamezne primere predstav primerjajo s knjievnim besedilom. Doivljanje, razumevanje in vrednotenjeizraajo govorno/pisno. Gledalika/lutkovna predstava

o Razumejo dramsko dogajanje.o Razlikujejo glavne in stranske osebe v predstavi ter zaznavajo njihove lastnosti in ustvena stanja.o

Opazujejo prvine gledalike/lutkovne predstave; svoja opaanja primerjajo in utemeljujejo (gledalie,dogajanje, gledalci, reiser, igralci, posamezna vloga, oder; dejanje/prizor; lu, scena, kostumi, glasbenaoprema; lutke in vrste lutk).

Radijska igrao Na osnovi zvonih informacij oblikujejo domiljijskoutne predstave knjievnih oseb (videz, osebnostne

lastnosti, motivi za ravnanje), dogajalnega prostora in asa.o Vrednotijo radijsko igro upotevajo nazornost glasovne predstavitve oseb in prostora, ustreznost in

uinkovitost zvone opreme dogajanja ipd.

Filmska predstava

o Doivljajo, razumejo in vrednotijo trivialni/zabavniin estetski film.

Primerjanje gledalike/filmske izraznosti s knjievnim besedilom (izbrani primeri besedil in predstav)o Svojo domiljijskoutno predstavo (knjievne osebe, prostor, as) primerjajo z osebami, sceno, kostumi v

predstavi.o Opazujejo in izpostavljajo motive za ravnanje knjievnih oseb.o Opazujejo in izpostavljajo razlike med enim in drugim medijem.

RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMONOSTI S TVORJENJEM/(PO)USTVARJANJEM OBUMETNOSTNIH BESEDILIH (PISANJE, INTERPRETATIVNO BRANJE, GOVORJENJE)Ustvarjanje umetnostnega besedila uenci prepoznajo kot poseben poloaj; kar zaznajo v procesu tvorjenja(po)ustvarjalnega besedila (oblikujejo besedilni svet in se pri tem opirajo na svoje izkunje in znanje).

Razvijajo recepcijsko zmonost (doivljanje, razumevanje in vrednotenje knjievnih besedil), tako da segovorno (po)ustvarjalno in/ali 'strokovno' (govorni nastop) odzivajo na knjievna besedila oz. piejo(po)ustvarjalna besedila, ki vkljuujejo prvine umetnostnega jezika in/ali druge znailnosti knjievnegabesedila.

1. PISANJEA Izberejo 2 ali 3 monosti, ponujene v naslednjih tokah, oz. najdejo svoji/svoje monosti:

Razvijajo zmonosti doivljanja, razumevanja in vrednotenja knjievne osebe:o Upovedujejo svojo domiljijskoutno predstavo knjievnih oseb, tudi takih, pri katerih je ena

znaajska lastnost v nasprotju z njeno splono znaajsko oznako (natevanje lastnosti, upotevanjeizkuenj, znanja, drugih literarnih svetov neposredni/posredni signali).

o Piejo zgodbe "kaj bi bilo, e bi jaz enkrat ..." (glavna oseba ravna v nasprotju z njihovimipriakovanji).

o Zapisujejo "manjkajoi del zgodbe" (racionalna) razlaga, dopolnitev avtorjeve zgodbe (zamolanidel), upotevanje logike dogajanja/predzgodbe/nadaljevanja zgodbe.

28


29/88

o Prestavljajo osebe iz enega knjievnega besedila v drugega. Razvijajo zmonosti doivljanja in razumevanja knjievnega prostora in asa:

o Upovedujejo dogajalni prostor in as (avtorjev opis predmeti, okoliine, domiljija,izkunje, znanje neposredni/posredni besedilni podatki.)o Tvorijo nove domiljijske svetove s podobnim dogajalnim prostorom in asom, kot je vknjievnem besedilu; zgodbe, ki se dogajajo danes/v preteklosti/v prihodnosti. Pri tem izhajajo iz

znanja in izkuenj.

Razvijajo zmonost razumevanja dogajanja in teme v knjievnem besedilu.o Tvorijo premico dogajanja in tako spremljajo knjievno dogajanje.o Upovedujejo zgodbo tudi s perspektive tistih knjievnih oseb, ki jim niso blizu.o Upovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjievne osebe; utemeljujejo svoje videnje s primeri

iz besedila.

Loijo avtorja in pripovedovalca:o Spremenijo pripovedovalca v znanem knjievnem besedilu pripoveduje glavna ali enaizmed stranskih knjievnih oseb.

B Recepcijsko zmonost oz. zmonost razumevanja knjievnih besedil dokazujejo tako, da tvorijo(po)ustvarjalna besedila oziroma fragmente besedil.Upotevajo znane znailnosti zvrsti/vrst.

Poezijao Ustvarjajo zvono uinkovite/zanimive kombinacije besed (podobnoglasje/onomatopoija, zvono slikanje).o Ustvarjajo rime, rimane verze.

o Likovno oblikujejo tematski besedni asociogram/razporejajo besede po papirju v likovnopesem/posnemajo likovnost "konkretne" pesmi.o Nizajo asociacije, prilastke ob opazni besedi (tematskem jedru).o Tvorijo sopomenske nize, nenavadne besedne zveze, pomanjevalnice, metafore, primere, besednezveze z okrasnim pridevkom.

ProzaPiejo realistine, fantastine in nesmiselne zgodbe.Napiejo 2 besedili; pri tem lahko izbirajo med naslednjimi monostmi oziroma najdejo svoje monosti.

o Spreminjajo knjievna besedila predzg

slovenščina / osnovna šola

Documents