I. Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Aleš Mižigoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Silvester (Silvo) Mavsar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Graham Reeve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Chris Durno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Franci Tomažič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

II. Speedway v Sloveniji (Jugoslaviji) pred letom 1992 . . . . . . . 19

Zgodovina vključevanja prvih avto-moto društev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Začetek dirt tracka in speedwaya v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Pobudnika in snovalca dirt tracka in speedwaya . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Dirt track – speedway . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Fotografije in dokumenti iz polpretekle zgodovine slovenskega speedwaya . . . . . . . . . 30Vključevanje Avto-moto zveze Slovenije v mednarodne avto-moto organizacije . . . . . . 34Predstavitev speedwayskih motorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Spomini in anekdote 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

KAZALO

KAZALO

III. Slovenski speedway 1992 - 2012 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

Slovenski speedway je začel stopati po samostojni poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 501992 / Prvo leto speedwaya v samostojni Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 541993 / Kakšen bo nadaljnji razvoj slovenskega speedwaya . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 621994 / Spektakularni padec v Krškem zaznamoval sezono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 721995 / Prvi Slovenec v angleški profesionalni ligi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 801996 / V Ljubljani in Krškem razmišljajo o prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 901997 / Slovenski speedway si utira pot proti svetovnemu vrhu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1021998 / Bron Mateja Ferjana na Poljskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1121999 / Ali se amaterski speedway poslavlja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1242000 / Ferjan med speedwaysko elito . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1362001 / Visoke uvrstitve niso bile več presenečenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1502002 / Ko se niti trgajo, ne gre več naprej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1662003 / Ferjan zapušča slovenski speedway . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1822004 / Matej Žagar – evropski članski prvak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1962005 / Kje so meje Mateja Žagarja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2102006 / Matej Žagar, novi slovenski Grand Prix dirkač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2242007 / Padec na Madžarskem z dolgotrajnimi posledicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2422008 / Poskus vrnitve v serijo Grand Prix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2602009 / Zračne blazine v Lendavi, Ljubljani in Krškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2762010 / Borba za ohranitev slovenskega speedwaya . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2922011 / Tragično slovo Mateja Ferjana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3082012 / Velika vrnitev Mateja Žagarja v Grand Prix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326

IV. Iz 20-letnega obdobja slovenskega speedwaya . . . . . . . . 347

Najboljši speedwayski dirkači . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348Zgodba o slovenskih mehanikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 358Speedwayski klubi in funkcionarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 360Podpora in promocija speedwaya . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 369Spomini in anekdote 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 373O avtorju knjige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377

KAZALO

II. 1 ZGODOVINA VKLJUČEVANJA PRVIH AVTO-MOTO DRUŠTEV

20

AVTO-MOTO ZVEZA IN AVTO-MOTO DRUŠTVA

Najprej nekaj besed o zgodovini slovenskih nacionalnih moto društev oziroma zvez, brez katerih ne bi mogli dirkači tekmovati niti v svoji državi, še manj pa v tujini. Nacionalne panožne moto zveze niso skrbele le za posamezne športne dejavnosti z izdajanjem startnih dovoljenj oz. tekmovalnih licenc, temveč so tudi pregledovale zavarovanja dirkačev, preverjale in izdajale tekmovalne pravilnike za posamezno motociklistično disciplino itd. Seveda pa so nacionalne avto-moto zveze v nekdanjih republikah Jugoslavije skrbele še za dvig tehnične kulture in si prizadevale zmanjševati negativne posledice hitrega razvoja cestne mobilnosti. Občasne reorganizacije, povezovanja in nenazadnje tudi razdruževanja so bila namenjena čim uspešnejšemu delu posameznih zvez.

Sorazmerno nagel razvoj motociklizma je vspodbudil prva mednarodna sodelovanja in tekmovanja, kar je bila dovolj velika vzpodbuda za ustanovitev mednarodne motociklistič-ne organizacije. V Pacovu na Češkoslovaškem je bil leta 1904 ustanovljen motociklistični forum, ki je bil leta 1912 na zasedanju v Londonu preimenovan v organizacijo FICM. Leta 1949 se je na prvem kongresu po drugi svetovni vojni v Luksemburgu preimenoval v FIM; naziv nosi še danes.

Leta 2009 je AMZS praznovala stoletnico. Seveda ne nameravam podajati podrobne kronologije od ustanovitve do danes, ampak le nekaj pomembnejših podatkov.

Ustanovni dokument slovenske avto-moto zveze sega v leto 1909, ko je bil na pobudo barona Friderika Borna, graščaka iz Svete Ane pod Ljubeljem nad Tržičem, ustanovljen Kranjski avtomobilski klub. Leta 1924 sta bila ustanovljena Avtomobilski klub Kraljevine SHS in Zveza motoklubov Kraljevine Jugoslavije.

ZGODOVINA VKLJUČEVANJA PRVIH AVTO-MOTO DRUŠTEV

Naslovna stran pravilnika druge dirke na Ljubelj iz leta 1927. (hrani Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki)

II. 8 SPOMINI IN ANEKDOTE 1 (KRONOLOŠKO)

38

Otroci iz StražiščaNavdušenci speedwaya z Gorenjske so začeli po letu 1956, ko je bil speedwayski stadion v Stražišču pri Kranju zgrajen, množično obiskovati speedwayske dirke. Rekorden obisk je zabeležen na kvalifikacijski dirki za svetovno prvenstvo posameznikov, in sicer 30. maja 1959, ko se je ob progi z betonsko ograjo zbralo preko šest tisoč gledalcev. Najbolj vneti za speedway so bili stražiški otroci, ki so obiskovali dirke in tudi treninge dirkačev AMD Kranj. Med njimi je bil tudi priznani in priljubljeni pevec Andrej Šifrer. Družina Šifrer je takrat namreč živela v hiši pod Šmarjetno goro, v zaselku, ki ga domačini imenujejo Kalvarija oziroma »Beverly Hills«. Zaradi bližine dirkališča sta brata Andrej in Marko hitro slišala ropotanje motorjev na stražiškem štadionu in hitela proti dirkališču, od koder je prihajal tudi mamljivi vonj po ožganem olju ricinus. Sicer pa se pevec rad spominja speedwayskih dogodkov v Stražišču, posebno prvih nastopov Slavka Lampeta, Genadija Kurilenka, Borisa Samorodova, Valenta Medveda, Franca Babiča, Draga Regvarta in prvega kranjskega speedwayista Ivana Jame.

Mama Pavla in oče Franc sta nemo opazovala navdušenje svojih sinov, ki tam nista izpustila ogleda nobene dirke. Leta 1959 je na dirki za državno prvenstvo Jugoslavije v Stražišču zmagal Jože Klemenčič. Po dirki je Andrej začel skladati pesmico, ki jo je ob pomoči strica, slavista Jožeta Šifrerja, tudi dokončal. Omenjena pesmica je slučajno tudi njegova prva pesem. Presenetljivo je dejstvo, da jo še danes znajo recitirati številni Stražišani, sicer veliki navijači najboljšega gorenjskega speedwayista Matevža Rozmana. Mato, kot ga kličejo prijatelji in znanci, je bil v času speedwayske kariere skoraj lokalni heroj, radi povedo navdušenci motociklizma iz Stražišča.

SPOMINI IN ANEKDOTE 1 (KRONOLOŠKO)

Klemenčič naš je državljan

postavil prvo mesto lan.

Zlati venec je dobil,

prisrčno se ga veselil.

V Mariboru mislil je,

da zlati venec je že tle.

Dobil je le zelenega

žena je vesela bla.

(Andrej Šifrer)

II. 8 SPOMINI IN ANEKDOTE 1 (KRONOLOŠKO)

39

Nova žična ograja in železna lopata Mariborčan Ivan Kos, nekdanji speedwayist in zelo dober poznavalec tega športa, se spominja dogodka v začetku 60. let, ko so prišli na mednarodno dirko na Kajzerico v Zagreb. Rudi Bauman je pogledal štartno listo in videl, da bo na dirki nastopal tudi Josef Bossner – Bubi iz Avstrije. Enemu od športnih delavcev je rekel: »Jutri boste pa morali postaviti del nove žične ograje.« Športni delavec je vprašal, zakaj? Bauman pa mu odgovori: »Polovico ograje bo porabil Bossner za pritrditev različnih delov motorja na svojem motociklu.« Kot tovrstna dogajanja pokomentirajo nekdanji speedwayisti iz Maribora, ki so najbolje poznali dirkače iz sosednje Avstrije in njihove navade, je bilo pač ceneje odščipniti žico ograje, kot pa kupiti vijake za privijanje različnih delov motocikla. Ivan Kos pa se spominja tudi dogodka, ko je Avstrijec Jochan Hartl prišel na dirko v Maribor in imel namesto sedeža z žico pritrjeno kar železno lopato ...

***

Pustne noviceV krških Pustnih novicah iz leta 1962 je bilo po kvalifikacijski dirki za svetovno prvenstvo posameznikov 31. maja 1961 zaslediti tudi priložnostno pesnitev, ki se navezuje na končne rezultate dirke.

***

Jutranje ogrevanjeŽe prej omenjeni speedwayski talent Matevž Rozman iz Stražišča pri Kranju se spominja prvega nastopa dirkačev Sovjetske zveze 31. maja 1963 na dirkališču pod Šmarjetno goro v svojem domačem kraju. Pri tem ne pozabi omeniti, da so bili dirkači iz Sovjetske zveze deležni velikega spoštovanja in pozornosti tudi v naši nekdanji državi. S svojo drznostjo in obvladovanjem po načinu delovanja zelo »robustnega« 500 ccm motorja so vedno navduševali ljubitelje speedwaya. Na dirkališču so nastopili tudi trije dirkači iz Sovjetske zveze: Boris Samorodov, Genadij Kurilenko in Vitalij Šilo, ki so morali pred jutranjim zajtrkom (za dodaten psiho fizični naboj) v trenirkah in športnih copatih preteči pot od kranjskega hotela Evropa do Zbiljskega jezera in nazaj do hotela, skupaj približno 25 km. Po vrnitvi so se v sobah preoblekli in odšli na zajtrk v hotelsko zajtrkovalnico.

***

Ko čevelj zgubi podplatJanko Pleterski z Griča št. 2 (danes Pavlinova 10) v Krškem, ki je bil v mladih letih ljubitelj speedwaya, se spominja dogodka iz zgodnjih 60. let, ko je bila v Krškem speedway dirka. Nekdanji dirkač AMD Krško Stane Salmič je prišel na stadion gledat uradni trening. Le-ta ga je tako vzpodbudil oziroma motiviral, da si je pri dirkaču krškega društva Janku Božiču sposodil motor in se na stezo odpeljal brez tekmovalne opreme. Po njej se je vozil toliko

»Ko obraz pod larfo skrije

in nabrusi svoj podplat,

speedwayist po progi rije,

kakor da je krtov brat.

V Krško drli so ljudje

gledat dirkajoče »spake«,

naše, Čehe in Poljake

in še Esterajharje.

Medved se naprej plasira –

Perko le alpavz pobira.«

(Pustne novice, 1962)

PRVO LETO SPEEDWAYA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI1992

58

Krškem, 6. septembra, na tretji dirki omenjenega prvenstva. Dirke so minile brez nesreč, saj je organizator dobro poskrbel za tekmovalno stezo. Pričakovanja so se uresničila, saj je dirko brez poraza ponovno dobil Gregor Pintar. Rezultati: 1. G. Pintar 15, 2. G. Lekše 14, 3. M. Peterca 13, 4. R. Špitaler 12, 5. K. Omerzel 11, 6. Z. Krznarić (HR) 8 točk itd.

Gregor Pintar obvladuje konkurenco

DP Zadnja, peta dirka za državno prvenstvo posameznikov je bila 19. septembra v Ljubljani. Kot se za zaključek tekmovanja spodobi, smo bili priča borbenim in izenačenim vožnjam in tako po devetih vožnjah ni bilo nepremaganega dirkača. Z zmago v dodatni vožnji pa je Pintar osvojil prvi naslov prvaka Slovenije. Rezultati: 1. G. Pintar 14, 2. F. Leitner (A) 14, 3. M. Peterca 13, 4. K. Omerzel 12, 5. R. Špitaler 9, 6. A. Horvat 9 točk itd.

S treningi prične najmlajši speedwayist v Sloveniji

Za nemajhno presenečenje je sredi sezone poskrbel desetletni Ljubljančan Jernej Kolenko. Odličen uspeh Jerneja v osnovni šoli je vplival, da je oče Sašo kot uspešen speedwayski mehanik, po poklicu orodjar, za sina začel sestavljati speedwayski motocikel. Sinu je zelo natančno prilagodil mere okvirja motocikla kot tudi moč motorja glede na njegovo fizično sposobnost. Po nekaj treningih je Jernej že dodobra spoznal in obvladoval značilno tehniko drsenja v zavojih. Uspešni treningi so bili tudi izziv za klubske športne delavce, zato

Predstavitev mladih dirkačev AMTK Ljubljana. Od leve: Tomaž Šušteršič in Boštjan Pintar. (arhiv Tomaž Šušteršič)

Trd in neizprosen boj za zmago v Krškem. Od leve: Gregor Pintar in Martin Peterca. (arhiv Gregor Pintar)Končni rezultati DP posameznikov:1. Gregor Pintar AMTK Ljubljana 73 točk

2. Martin Peterca AMTK Ljubljana 67 točk

3. Krešo Omerzel AMTK Ljubljana 62 točk

4. Gerhard Lekše AMD Krško 48 točk

5. Rudi Špitaler AMD Krško 47 točk

6. Artur Horvat SK Lendava 47 točk

7. Jožef Koren SK Lendava 30 točk

8. Igor Hauptman AMTK Ljubljana 27 točk

9. Niko Klavžar AMTK Ljubljana 23 točk

10. Andrej Matjašec SK Lendava 19 točk

11. Tomaž Drnač AMD Krško 18 točk

12. Tomaž Korelec AMTK Ljubljana 17 točk

13. Dejan Požgaj SK Lendava 3 točke

14. Tomaž Kosi SK Lendava 0 točk

Končni vrstni red za klubski pokal:1. AMTK Ljubljana

(202 točk – G. Pintar 73, M. Peterca 67, K. Omerzel 62)

2. AMD Krško

(113 točk – G. Lekše 48, R. Špitaler 47, T. Drnač 18)

3. SK Lendava

(96 točk – A. Horvat 47, J. Koren 30, A. Matjašec 19)

PRVO LETO SPEEDWAYA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI

59

1992

so Jerneja prvič predstavili gledalcem na ljubljanskem stadionu med odmorom dirke za državno prvenstvo posameznikov 19. septembra. Ob prvem nastopu je požel velik aplavz številnih ljubiteljev speedwaya, ki so bili tudi seznanjeni z dejstvom, da tekmovalne licence od AMZS ne more prejeti pred 18. letom. V zgodovini slovenskega speedwaya je to prvi primer, da je tako mlad fantič začel trenirati s 500-kubičnim speedwayskim motociklom.

Brez Zlate čelade v Pardubicah ne gre

ZP Največja pozivna speedwayska dirka Zlata čelada je bila 28. septembra v Pardubicah (CZ). Od Slovencev sta bila povabljena Gregor Pintar in Martin Peterca. Povabilo na to prestižno tekmovanje je bilo še eno priznanje Gregorju Pintarju, ki je leta 1990 kot prvi jugoslovanski speedwayist uspel prek kvalifikacijskih voženj priti do četrtfinanih voženj (celotna dirka ima 32 voženj). Poznavalec speedwaya je ob njegovem sijajnem nastopu

takrat zapisal: »Če želi Gregor Pintar v speedwayu napredovati, mora v tujino; najprimer-nejša je pot v Veliko Britanijo. Ob tem pa je treba ustrezno izboljšati tudi kvaliteto priprave celotnega motocikla.« Vendar Pintar sam ni imel velike želje po izpopolnjevanju v tujini. Kot je sam pogosto dejal, je vedno želel biti le najboljši »na vasi«. Zmagovalec te prestižne dirke in dobitnik zlate čelade pa je prvič v svoji bogati karieri postal Tony Rickardsson (S).

Visoko priznanje AMZJ, zlata čelada za Gregorja Pintarja za tretji naslov državnega prvaka. (arhiv Gregor Pintar)

Prvi treningi mladega Jerneja Kolenka na ljubljanskem dirkališču. (arhiv Jernej Kolenko)

Gregor Pintar (v vodstvu) je uspel na odmevni dirki za Zlato čelado v Pardubicah ponovno dokazati svoj talent in srčnost. (arhiv Gregor Pintar)

SPEKTAKULARNI PADEC V KRŠKEM ZAZNAMOVAL SEZONO1994

72

Pogosto je bilo slišati govorice o spremembah v vseh sistemskih speedwayskih tekmovanjih za svetovno prvenstvo. Največja pozornost je bila namenjena tekmovanju posameznikov. Kljub velikim željam po spremembah pravil in načinu tekmovanja pa si odgovorni le niso smeli privoščiti preveč hitrega spreminjanja pravil, ampak so jih postopno dopolnjeva-li. V letu 1994 je bilo že uvedenih nekaj novosti. Za speedwayiste na kratkih stezah se je sistem spremenil pri dirkah za finalne kvalifikacije. Organizirani sta bili namreč po dve polfinalni dirki za svetovno prvenstvo posameznikov. Iz vsake se je najboljša osmerica uvrstila v finalno dirko za svetovno prvenstvo. Največ sprememb v sezoni 1994 je bilo namenjenih tekmovanjem speedwayistov na ledu. V koledar dirk posameznikov so bila

SPEKTAKULARNI PADEC V KRŠKEM ZAZNAMOVAL SEZONO1994

Borba za točke 1. maja v Petišovcih. Od leve: Tomaž Drnač, Gerhard Lekše, Igor Hauptman, za njim Tomaž Šušteršič. (arhiv Igor Hauptman)

SPEKTAKULARNI PADEC V KRŠKEM ZAZNAMOVAL SEZONO

73

1994

vpisana tekmovanja kvalifikacij in pet dvodnevnih dirk za Grand Prix. Prva dirka za Grand Prix je bila v Saransku (RUS), zadnja, peta, pa v olimpijski dvorani (arhitekturni biser - zunanja podoba dvorane daje videz obrnjene vikingške ladje) v Hamarju (N). Vse navedene spremembe so bile sprejete na kongresu FIM 23. oktobra 1993 v Dublinu na Irskem.

Velika četverica obvladuje konkurenco v Sloveniji

Nova sezona, nova pričakovanja. Zaznati je bilo bolj ali manj vneto pripravljanje jeklenih konjičkov, na treningih pa prisotnost vseh slovenskih dirkačev, z izjemo Izaka Šanteja, ki je še okreval po poškodbi iz prejšnje sezone. Prvič v Sloveniji je prišlo do nekaterih prestopov dirkačev v druge klube; med njimi sta bila tudi prvak Krešo Omerzel, ki je prestopil v klub Promotor iz Brežic, in Roman Špitaler, ki se je pridružil SK Lendava.

DP Prva dirka nove sezone za državno prvenstvo posameznikov je bila 17. aprila v Ljubljani. Kot je bilo že v navadi, so startno listo dopolnjevali dirkači s Hrvaške in iz Avstrije. Vreme pa jo je zagodlo organizatorju, dirkačem in najbolj vnetim ljubiteljem speedwaya. Med tekmovanjem je deževalo, kar je povzročilo številne padce; najhuje se je poškodoval Tomaž Korelec, ki je na levo nogo dobil mavčno oblogo. Po 12. vožnji je bila dirka prekinjena, rezultati pa seveda regularni. Zmagal je domačin Martin Peterca. Rezultati: 1. M. Peterca 9, 2. G. Lekše 8, 3. T. Drnač 8, 4. G. Pintar 7, 5. K. Omerzel 6, 6. N. Klavžar 5 točk itd.

SP 24. aprila je bila v Krškem kvalifikacijska dirka za svetovno prvenstvo posameznikov. Nastopila sta Gerhard Lekše in Krešo Omerzel, ki si je z osmim mestom zagotovil nadaljnje tekmovanje, Gerhard Lekše pa je bil z devetim mestom rezervni voznik. Zmagovalec dirke je bil Sándor Tihanyi (H). Rezultati: 1. S. Tihanyi (H)14, 2. A. Maida (I) 12, 3. G. Roth (H) 12, 4. G. Forgač (SK) 12, 5. J. Holub (CZ) 11, 6. R. Selb (A) 10, 7. H. Schatzer (A) 9, 8. K. Omerzel (SLO) 9, 9. G. Lekše (SLO) 8 točk itd. Omerzel je bil v nadaljnjih kvalifikacijah 8. maja v Marmandu (F) neuspešen, Lekše pa kot rezervni voznik ni imel priložnosti zamenjati nobenega tekmovalca.

SP V Lonigu (I) je bila 24. aprila še ena od kvalifikacijskih dirk za svetovno prvenstvo posameznikov. Zmagal je tekmovalec iz Rusije Rinat Mardanšin. Zelo uspešen nastop pa je imel Martin Peterca z osvojenim petim mestom. Naš drugi predstavnik Gregor Pintar je končal z nadaljnjimi kvalifikacijami. Rezultati: 1. R. Mardanšin (RUS) 14, 2. Z. Schneiderwind (CZ) 13+3, 3. R. Barth (D) 13+2, 4. F. Leitner (A) 11, 5. M. Peterca (SLO) 10, 6. M. Jirout (CZ) 8, 7. C. Hell (H) 8, 8. A. Kovacs (H) 8 ... 13. G. Pintar (SLO) 4 točke itd.Velikih pričakovanj za Martina Peterco je bilo konec 8. maja v Neustadtu (D), kjer je zaključil z nadaljnjimi kvalifikacijskimi nastopi.

Najboljši trije so prišli na razglasitev rezultatov. Od leve: Tomaž Drnač, Gerhard Lekše in Martin Peterca. (arhiv Martin Peterca)

PADEC NA MADŽARSKEM Z DOLGOTRAJNIMI POSLEDICAMI2007

242

Previdnost in strah pred vsako vožnjo

Priprave na novo sezono so bile za Mateja Žagarja še posebej zahtevne, saj poškodbe in posledice hudega padca v Miskolcu (H) niso minile tako hitro, kot je pričakoval. Bolečine so bile pogosto zelo hude, terapija zdravljenja pa zahtevna in dolga. Skoraj sedem mesecev je bil dolg premor, v katerem je opravljal različne rehabilitacije. Zato se mu v tem obdobju ni uspelo najbolje pripraviti; zaradi občutljivosti hrbtnega dela ni niti pomislil na kakšne kondicijske priprave. Tako je šele meseca marca na dirkališču v Lonigu (I) prvič sedel na speedwayski motocikel in s poljskimi kolegi iz Torúna malo treniral. Težave pa je imel tudi

PADEC NA MADŽARSKEM Z DOLGOTRAJNIMI POSLEDICAMI2007

Predstavitev dirkačev na Veliki nagradi Slovenije. Od leve: Jason Crump (AUS), Greg Hancock (USA), Nicki Pedersen (DK), Andreas Jonsson (S), Leigh Adams (AUS), Hans Andersen (DK), Matej Žagar, Tomasz Gollob (PL), Jarosław Hampel (PL), Antonio Lindbäck (S), Scott Nicholls (GB), Bjarne Pedersen (DK), Wiesław Jaguś (PL), Rune Holta (PL), Chris Harris (GB), Jurica Pavlic (HR), Izak Šantej in Jernej Kolenko. (foto Žare Modlic)

PADEC NA MADŽARSKEM Z DOLGOTRAJNIMI POSLEDICAMI

243

2007

z nezaupanjem v motor; najbolj se je bal, da bi se mu ponovil padec iz Miskolca. Prav strah mu je najbolj oteževal nadaljnje treninge in sploh nastope na prvih tekmovanjih. Morebitna obnovitev poškodbe bi mu prekrižala načrte za sezono 2007 in sploh nadaljevanje športne kariere. Kot sedmouvrščeni iz pretekle sezone v seriji Grand Prix je imel pred seboj novo, zelo zahtevno in dolgo sezono.

Drugi dirkači AMTK Ljubljana so trdo trenirali na kondicijskih treningih in pripravljeni čakali na prve dirke, kar velja tudi za dirkače AMD Krško in ST Lendava. Nova sezona, ki naj bi bila znova zanimiva in kot običajno nepredvidljiva, se je začela v Natschbachu v sosednji Avstriji.

Nekdaj tradicionalno mednarodno tekmovanje za srednjeevropski pokal se je preimenovalo v pokal klubov Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Na dirkah so nastopali dirkači iz slovenskih klubov AMTK Ljubljana in AMD Krško, hrvaških klubov SK Unia Goričan in SK Prelog ter avstrijskega kluba ÖAMTC Wiener Neustadt. Že uvodni dirki v Lendavi in Wiener Neustadtu (A) sta pokazali, da bo Ljubljančane težko premagati, čeprav so na uvodnih dirkah nastopili brez Mateja Žagarja, ki se je pripravljal na zahtevne nastope v seriji Grand Prix.

Eksplozivni starti le še spomin

DP Prva dirka skupnega državnega prvenstva posameznikov, kjer so sodelovali dirkači Avstrije, Slovenije in Hrvaške, je bila 7. aprila v Natschbachu (A). Zaradi večnega pomanjkanja dirkačev v omenjenih državah se je tovrstna organizacija tekmovanja izkazala kot najboljša rešitev. Pred glavno dirko skupine A so nastopili tudi mlajši speedwayisti skupine B in najboljši so v naslednji dirki državnega prvenstva zamenjali slabše uvrščene iz skupine A. Tovrstna rotacija se je izkazala kot primerna že v pretekli sezoni. Dirko A je dobil z enim porazom Matej Žagar, na drugo mesto pa se je uvrstil mladi hrvaški speedwayist Jurica Pavlic. Po dodatni vožnji je tretje mesto osvojil Izak Šantej. Zmagovalec dirke B je bil Matija Duh iz AMD Krško.Rezulati: 1. M. Žagar 14-40, 2. J. Pavlic (HR) 13-37, 3. I. Šantej 12+3-35, 4. M. Hauzinger (A) 12+2-33, 5. F. Wallner (A) 11-31, 6. N. Martinec (HR) 11-30, 7. J. Kolenko 7-29, 8. M. Vlah (HR) 6-28 točk itd.

DP Mladi speedwayisti Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske so 8. aprila v Krškem nastopili na prvi dirki skupnega državnega prvenstva mladincev. Na uvodni dirki so slovenski speedwayisti dosegli manj od pričakovanega. Nastopilo je pet dirkačev AMD Krško in en iz AMTK Ljubljana. S tretjim mestom se je najbolje izkazal Krčan Matija Duh. Pri končnih rezultatih so zapisane točke, ki jih je tekmovalec dobil glede na končno uvrstitev na dirki.Rezultati: 1. J. Tabaka (H) 20, 2. N. Martinec (HR) 18, 3. M. Duh 16, 4. D. Volk 15. 5. M. Novotny (A) 14, 6. M. Voldrih 13, 7. S. Kukovica 12, 8. D. Kovačić (HR) 11, 9. A. Remih 10 ... 15. A. Čonda 4 točke itd.

Kljub ne najuspešnejši pripravi na novo sezono zmaga ni bila vprašljiva. Od leve: Matej Žagar, Manuel Hauzinger (A) in Izak Šantej. (foto Robert Cankar)

Najboljši mladinci na krški dirki. Od leve: Nikola Martinec (HR), Jozsef Tabaka (H) in Matija Duh. (foto Borut Cvetko / mediaspeed.net)

IV. IZ 20-LETNEGA OBDOBJA SLOVENSKEGA SPEEDWAYA

362

Med letoma 1976 in 1984 je bil uspešen mehanik speedwayskih motorjev v AMTK Ljubljana Lojze Zadnikar, ki pove, da mu je osnove speedwayskega motorja razložil Rudi Bauman. Zadnikar je želel s tehničnimi novostmi (baterijskim vžigom) spremeniti vžigalni sistem in odstraniti magnetni vžig motorja.

V lendavskem društvu AMD Varstroj se je kot mehanik posebej izkazal Jože Adorjan, ki je prepotrebne informacije za pripravo motorjev Štefana Kekca in Arturja Horvata ter drugih dirkačev društva dobival tudi od Radgončana Jožeta Hamlerja.

Po prenehanju speedwaya v Gornji Radgoni so najzahtevnejša mehanična dela opravljali v Krškem. Stane Debeljak je uspešno vodil ekipo, v kateri so bili Alojz Mavsar, Jože Krajnčevič, Jože Bogolin in Srečko Štrucl. Skrb za pripravo speedwayskih motociklov je bila zgledna. Debeljak je s posebnim ponosom pripravljal motorje tudi za državne prvake Gregorja Pintarja, Zvonka Pavlica in Gerharda Lekšeta, ki se s spoštovanjem spominjajo odličnega mehanika.

Sredi 80. let prejšnjega stoletja so centriranje glavne gredi preselili v priznano avtomehanič-no delavnico v Ljubljani. Ljubljanski speedwayisti so izbirali različne možnosti za pripravo svojih motorjev. Tako je Martin Peterca motor peljal na izboljšavo k tunerju Petru W. Frelichu v Nemčijo, ki ga je seznanil s skrivnostmi centriranja in balansiranja glavne gredi. Oba postopka sta zelo pomembna za miren tek motorja oziroma možnost povečevanja obratov.

V drugi polovici 80. let sta pripravo spedwayskih motorjev začela izpopolnjevati še Miran Briški in Franci Kalin, nekoliko kasneje pa Sašo Kolenko. Ko je leta 1995 pričel tekmovati Aleš Dolinar, se je v pripravo motorja vključil njegov oče Filip Dolinar, sicer priznani strojni oblikovalec kovin. Ko so mu razkrili posamezne težave in pomanjkljivosti v delovanju štiritaktnega motorja, se je usmeril v njihovo odpravljanje. S Sašom Kolenkom sta bila prva snovalca in izvajalca nove priprave speedwayskih motorjev v Sloveniji, potem ko je Filip Dolinar v svoji delavnici izdelal orodja za centriranje glavne gredi na soosnih konicah in prešo za hladno stiskanje ter z nakupom digitalne tehtnice uspel zaključiti celotno pripravo za balansiranje - razteževanje. Novica se je med slovenskimi speedwayisti in mehaniki hitro razširila in takoj so navezali stike z njim ter ga prosili za sodelovanje; vsi radi povedo, je bil prav on v trenutkih, ko je bilo potrebno umiriti delovanje motorja, pravi mož za rešitev težav.

Počasi in zanesljivo pa je »skrivnost« začela uhajati iz delavnice Filipa Dolinarja ...

Prizadevni mehanik Srečko Štrucl iz Krškega je tudi začel izpopolnjevati orodje in priprave za centriranje ter balansiranje glavne gredi motorja. Tomaž Drnač deluje že nekaj let kot speedwayski mehanik v Leskovcu pri Krškem. Podobno, skrbno urejeno delavnico ima v Črni vasi tudi Franc Žagar, ki uspešno pripravlja motorje za svojega sina Mateja in še za nekatere slovenske speedwayiste.

IV. IZ 20-LETNEGA OBDOBJA SLOVENSKEGA SPEEDWAYA

363

Speedwayski klubi in funkcionarji

AMD Krško

Zgodovino najstarejšega slovenskega speedwayskega društva AMD Krško so v zadnjih dveh desetletjih zaznamovale vrhunske organizacije dirk za Grand Prix. Obiski so postajali vse bolj množični, saj smo na njih lahko srečevali tudi številne navijače speedwaya iz velesil tega športa kot so Poljska, Švedska, Velika Britanija itd. V letih 1997 in 1998 so v Krškem pod vodstvom Antona Vodiška organizirali rekordno število tekmovanj (8), kar je za slovenske speedwayske klube vse težje dosegljivo. Nekoliko manj uspešno je bilo društvo po tekmovalnih rezultatih, še posebej glede osvajanja naslova državnega prvaka med posamezniki, saj je zadnji naslov za Krčane osvojil Gerhard Lekše leta 1994. Iz pogovora z vodilnimi funkcionarji AMD Krško je moč razumeti, da tudi sami niso povsem zadovoljni z rezultati svojih dirkačev, saj že vrsto let osvajajo naslove mladinskih prvakov, v najpo-membnejši konkurenci pa jim to ne uspe. Vzroke za takšno stanje pripisujejo predvsem pomanjkanju finančnih sredstev.

»Po osamosvojitvi Slovenije so se finančne možnosti, ki so krški speedway »vzdrževale« več desetletij, zelo zmanjšale. Za nove uspehe, predvsem pa za organizacijo vrhunskih spe-edwayskih dirk, ki bi prispevale k večji mednarodni prepoznavnosti Krškega in Slovenije, pred dobrim desetletjem tudi prenovljeni stadion ni več ustrezal,« je povedal Peter Žigante, sin Staneta Žiganteja, enega izmed tvorcev krškega speedwaya.

Tako so v zadnjih 20 letih zgradili novo infrastrukturo na stadionu Matije Gubca in nov objekt z zavidljivim tekmovalnim parkom ter novimi prostori za sedež društva. »Potreben je bil tudi popolnoma drugačen način pridobivanja sponzorjev, saj je lastninjenje gospodar-skih družb in podjetij v Krško pripeljalo nove lastnike, ki s polpreteklo zgodovino mesta in s speedwayem niso imeli nobene povezave,« pojasnjuje Žigante. Spremenil pa se je tudi način tekmovanja in treningov, kar je v začetku 90. let prejšnjega stoletja skoraj ustavilo uvajanje novih tekmovalcev in športnih delavcev.

V tem obdobju so se v AMD Krško zamenjali štirje predsedniki: Anton Vodišek (1989-1998), Emil Vehovar (1999-2002), Peter Žigante (2003-2005), od leta 2006 pa je na čelu društva Violetta Freeland. Z omenjenimi spremembami se je v Krškem najprej moral spoprijeti predsednik Vodišek, ki ima veliko zaslug za ohranitev tamkajšnjega speedwaya in je svojemu nasledniku zapustil solidne pogoje. Vehovar je z nekoliko spremenjenim upravnim odborom skupaj z Borisom Kotnjekom (nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport pri AMZS in nekdanji član komisije CCP pri FIM) v Krško »pripeljal« Grand Prix oz. dirko za Veliko nagrado Slovenije, za kar pa je bilo potrebno izpolniti več pogojev. Tako je bila s pomočjo ekipe športnih delavcev in ljubiteljev speedwaya ter občine Krško