SNOVANJA S N O V A N J A S N O P O G O V O R I O K U L ...SNOVANJA

SNOVANJA KRANJ —23. XII. 1972

Dr. Cene Avguštin

Nasefihinski razvoj Radovljice z orisom meščanske arhitekture

^agnc r j eva l itografi ja Radovl j ice lz sredine 19. stoletja z graščino in baročno ob l i kovan im zvon ikom.

r t u s c i u i n s k i razvoj s iovensKin trgov in mest in še posebej Rauuvi j icc spada m e d m a n j z n a n a poglavja slovensko Krajevne i n umetnostne z.go-uuviiic. iMcknj z n a n i h letnic, ne m o r e zialika resi t i zamotanega p r o o i c m a njenega n a s t a n k a i n r a s t i . Z a t o j e I U U K U boij zasiuzno delu zgodovinarja in rauovijišKCga r o j a k a l l i u k a Lršiča, kj je v svoji se ne objavljeni zgodovini Radovl j ice prepričlji­vo o r i s a l težnje Urtenuuržanov po ustanovitvi tr&ovsKo-obrtuiSKCga središča njihove gorenjske posesti in obenem o b r a m b n e g a oporišča m e d o o e m a d e l o m a njihovega zsimjrškcga gospostva tos i ran in o n s t r a n Save s središčema na g r a d u K a m n u p r i Begunjah in na L i p n i s k c m g r a d u pod J C i O V l C O .

Da je bil o b r a m b n i v i d i k močno pomemben , n a m kaže ne preveč u g o d n a p rometna lega tržne­ga naselja. Ozek, p r o t i Sav i in predtrškemu D o l u s t rmo padajoči pornol, ki po svoji legi m ob l i k i spada bržkone v okvir d o m n e v u m prazgodovin? škili oz. predzgodovin#klh gradišč, k i se južno o d Radovl j ice stopničasto spuščajo p r o t i Sav i , jo povsem luči od stare in že od nekdaj žive komu* n i k a c i j s k e mreže, k i teče čez radovijišku r a v n 10. l . d in i žili, k i j u neposredno povezujeta z o s l a . uu svetom, sta: n iko l i prek lokalne pomembnos t i se­gajoča pot ob Savi , k i vod i v Boh in j , in p r o m e t ­na povezava s kroparsko-kamnogoriškim železar­s k i m območ jem oz i roma središčem ortenburško posesti na L i p n i s k e m gradu . T a k o se, r a z u m l j i v o , posebno v zadnj ih stoletjih neprestano srečuje­m o s težnjami meščanov po zaukazani zvezi z glavno prometno cesto, k i teče prek radovlj iške ravnine in vodi čez Ljubel j na Koroško o z i r oma skozj K i a n j p r o d L jub l jan i in k i v resnici pome­ni za mesto v vsej njegovi zgodovini rast a l i p ro ­padanje. P o m e n te ceste v r i m s k i dob i in dob i preseljevanja narodov n a m kaže vrsta najdb v Lescah in bližnjem Prcdt rgu ' .

f ikienjenostl naselja na radovl j iškem p o m o l u lah K O zaneslj ivo s led imo v starostov ansko dobo , saj je arheolog Andre j Valič leta 19M? našel v ne­posredni bližini župne cerkve os iankc matet . . tu ie kulture iz tega obdob ja . Zal n a m zaenkrat Se nI uspelo ugotovit i naselbinske povezave z domnev ­n i m i p razgodov insk imi gradišči v neposredni b l i ­žini 111.':»...,

V L s i i n a n se Radovl j ica prvič omenja leta 1169 z i m e n o m Ratmarsdor f 4 , k i naj bi bi lo ponemče-no ime za domnevno slovensko Radmanovo aH Radovo vas'. Pr idevek — dor f (vas) v nemški označbi kra ja kaže na kmečko porek lo naselbine. Pomen kraja v v i sokem srednjem veku pa n a m vendarle kažejo v severni zunanji steni sedanje cerkve ohranjeni sledovi starejše domnevne ro ­manske prednice in še posebej slovanske nekro­pole v njeni bližini'.

S p renosom župnijskega sedeža iz R o d i n v Radov l j i co okrog leta 1296, p r i čemer so igral i ortenburški interesi prav gotovo pomembno vlo­go, se začne, kot vse kaže, uveljavl jati na p o m o l u tud i določena tržna dejavnost. 2upna cerkev kot izrazit združevalni dejavnik Je namreč močno vzpodbuja la dejavnost takšne vrste predvsem ob

(Nadaljevanje na nas lednj i strani)

(Nadaljevanje s prejšnje strani)

posamezn ih cerkvenih p razn ik ih , ko so bil i v k ra ju sejmi. Venda r je p rvotn i tržni prostor slu:.I le l oka ln im pot rebam — kot tržišče kmečki oko l ic i — in ga n ikako r ne m o r e m o pr imer ja t i n i t i po družbeno-pravnem nit i po naselbinsko-ob l i kovnem značaju s kasnejšo tržno oz i r oma meščansko naselbino. Podoben razvoj .lahko ugo­tov imo npr . tudi za K r a n j ' al i Tržič", velja p a bržkone za mnoga naselja, k i so se kasneje razvi ­l a v trge in mesta (Novo mesto* itd.). O k v i r prvotnega ' radovljiškega tržnega prostora naj b i predstavl ja lo na eni strani z z i dom obdano cer­kveno jedro, k i so ga sestavljali cerkev In njej pr ipadajoča poslopja, po drug i strani pa orten-burški grad na mestu današnje graščine. T o je r od i l o tisto sožitje, k i ga E . K l e b e l " uvršča m e d tiste pogojnike, k i so kasneje imel i p o m e m b n o vlogo prj razvoju mestn ih naselij v vsem vzhod-n o a i p s k c m pros toru (Beljak, Ve l ikovec Ttd.).

Razcvet fužinarstva v K r o p i , K a m n i gorici in K o l n i c i v začetku 14. stoletja je ustvari l nove po­goje za razvoj naselja. O b r a m b n e m u posredni ­štvu m e d obema de loma ortenburške posesti se Je pridružilo tudi trgovsko, tako med izrazito kmet i j s k im področjem na levem, predvsem pa rudarsko-želczarsVim na desnem bregu Save. Sta­ro tržišče ob cerkvi , k i je zaživelo le ob posebnih priložnostih, n i moglo bit i kos zahtevam rastoče­ga gospodarskega razvoja. Ko lonizac i ja , k i je v 14. stoletju preplavi la številna ortenburška po-

1 sestva (pr im. Kočevje) , je zajela tudi Radovl j ico . Spontano rast stare naselbine na pomo lu s sredi Jčem ob župni ce rkv i i n ortenburškem gradu je

zamenja lo zavestno obl ikovanje novega urbani ­stičnega telesa.

V p ravokoten trg razširjena cesta, k i je do­sledno sledila podolžni zemljepisni usmer i tv i radovlj iškega pomola , je postala zaradi svoje sre­diščne lege hrbtenica in obenem simetra la nove­ga naselja. M e d njo i n r o b o m pomo l a so se v p r av i l nem i n enakomernem redu vrsti le parcele podolžne pravokotne obl ike, k i j i h je ortenburški grof razdel i l m e d nove naseljence — trgovce i n obrtnike . M e d t e m ko so zemljiški delci ob južni stranici trga (s povprečno širino okrog 6 m), na kater ih so nov i tržani začeli gradit i svoja stano­vanjska in gospodarska poslopja in urejati vrto­ve, vzor urejenosti i n dosledne enakost i , je b i la severna stranica po svoj i zemljiški razdelitvi ne­enotna, i n kot vse kaže, podobno kot v K r a n j u , pridržana za posebne potrebe fevdalen in mesta. N a tem pros toru je kasneje, ko so razširili grad, zraslo obsežno graščinsko poslopje grofov Thur -nov, del rezervacije pa je prišel v roke bogat ih meščanov. Upravičeno l ahko domnevamo, dći je bi la 1. 1343, ko se Radovl j ica prvič omenja kot trg, južna stranica tržnega prostora, današnjega L inhartovega trga, že povsem izob l ikovana. Se­stavljale so jo lesene, s čeli prot i cesti obrnjene in z o zk im i prehodi med seboj ločene hiše me­ščanov. Za povezavo dvoriščnih delov hiš je skr­bela t. i . gospodarska pot, k i so jo prehodi , spe­l jani m e d posameznimi hišnimi b lok i , povezoval i z g lavnim trgom, npr . prehod, k i vodi k današnji Sartor l jevi (št. 18), Pogačnikovj (13 in 14), Zagor-čevi (10), M u h n i k o v i (5) in Lectar jcv i hiši (št. 2) , ali pa danes že zazidan prehod med šivčevo (št. 22) in C rabna r j cvo hišo (št. 23). Gospodarska p rometn ica je zaradi sorazmerno ozke mestne

ploščad; tekla ob njegovem robu in se zato ob njej, kot je bi lo to npr . v K r a n j u ali Slovenj G r adcu , ni mogla razviti vzporedno ulica, ki bi razbremenjevala stanovanjske in ostale potreb« glavnega trga. Staro gospodarsko pot so kasneje ob na:,tapku obzidja smiselno uporab i l i za dostop k o b r a m b n i m napravam.

V p rv ih stoletjih je Radovl j ica in njena upra­va več ali manj v r okah Ortenburžanov. Leta 1343 se omenja le sodnik z majhno močjo, šele pod Cel jani dob i 1. 1443 nekaj pravic, k i so uvod 1-važnim privi legi jem, ki j i h trgu podeli jo njihovi habsburški dediči. Vzporedno z n j im i raste tud« p o m e n in obseg naselbine. M e d t e m ko v 14. W 13. stoletju služi njena trgovina predvsem ožjim pokra j i n sk im potrebam, dobiva v drugi polovici 15. stoletja, posebno pa po letu 1473, ko se z od­ločbo F r i d e r i ka IV. m o r a vse blago z Gorenjske­ga prevažati skozi Radovl j ico , vse širši pomen« Odsev rastočega blagostanja in razvijajoče se me­ščanske zavesti je zidava t. i . dolgega ali meščan­skega kora sredi 15. stoletja in ladje župne cer­kve 1. 1495. V ta čas spada tudi ustanovitev me­sta, k i se v v i r ih p rv ikrat omenja 1. 1510.

S p r i h o d o m novih naseljencev s podeželja v času turške nevarnosti v kasnem 15. in v 16. sto­letju in z n j im i zvezano zazidavo še prost ih mest­n ih zemljišč, z izgradnjo ob r ambn ih naprav >n nas tankom z idanih hiš začne Radov l j i ca dobivati tisto podobo, k i sc n a m je v vel iki mer i ohrani la do danes.

T a k o se zdf, da so prav v tem času nove In v stopničastem redu postavljene hiše zapolnile tudi obrobje vpadne ulice, k i je pr ihaja la na trg z leske strani , s čimer je b i l bistveno spremenjen in razširjen prvotni urbanistični koncept mesta .

Utr jeno področje ob cerkvi in gradu se je sko­raj gotovo že v času Celjanov, naslednikov orten-bursk ib g/ci'ov, r a š i r i l o na ostalo naselje in se­glo po vsej verjetnosti do zaključka takratnega tržnega prostora ob današnjem Lectar jevem in Sartor i jevem prehodu (L inhartov trg št, 2 in 18)» k i sta predstavl jala obenem mejo takratne tržne naselbine v zgornjem delu pomola . T i dve pro­metn ic i utegneta b i t i ostanek nekdanjo obzidlt* pot i , podobno kot npr . Jenkova ul ica v K r a n j u i- 5

časa prve utrditve mesta. K o so bile, kot poroča Megiser " , 1. 1457 v času bojev za cel jsko dedišči­no stare obrambne naprave porušene, so verjet­no k m a l u zgradi l i nove. Le i a 1478, v času turških vpadov, dobi namreč Radovl j ica pravico spreje­m a l i med tržane tudi l judi z dežele 1 2, k i so is kal i varnost in zavetje za mes tn imi z idovi . Pravica bi bi la brez pomena , če mesto ne bi bi lo zopet utr­jeno. Nove obrambne naprave so to' pot obsegi® tudi nastajajoči mestni predel ob severozahodni (leški) vpadnic i , kjer j ih zasledimo še danes

Težišče mestne obrambe je bi lo v tem času spet ob župni cerkv i , k i je stala na odmaknje ­nem, a po naravi dobro zavarovanem yzho. lnem zaključku mestnega pomo la in v neposredni so­seščini gradu. V r s ta stolpov, k i obkrožajo cerkev, nas ip i in j a rk i na pomo lovem pobočju dajejo temu okolišu prej videz tabora kot običajnega utrjenega mestnega predela.

Podobno kot v K r a n j u je b i l z dvo jn im obzid­j em utrjen predel ob Go rn j i h vrat ih , ki so stala med današnjo Bulovčevo (L inhartov trg št. 7) in Zagorčevo hišo (št. 10). Cesto, k i Je iz doline Save vodi la k S p o d n j i m v ra tom na jugozahodnem delu pomo l a Ob sedanji hiši št. 4 na Cesti svobode, so še posebej zavaroval i s pa l i sadami , t. J . ograjo iz pr ios t ren ih kolov. Vseh mestnih stolpov okrogle­ga In starejšega pravokotnega tlorisa (oh cerkvi) je bilo 16, vsaj de loma se n a m j ih je ohrani lo 9.

T i k za cerkvi jo stoji ogelni zakr lst i j ski stolp'* nedaleč stran se v kolenu graščinskega hodnika skr iva d rug i " . T u d i srednjeveško jedro graščine kaže na tej strani podobo velikega stolpa, ki J e

prvotno služil tako o b r a m b n i m kot stanovanj* s k i m po t r ebam ' " . Četrti sto lp ' " Je stal ob današ­nj i Fursager jevi hiši (Delavska ul ica 5) in peti v oglu Janševe hiše (Delavska u l ica 7). T u d i vhod v mestn i jarek je na tej strani varoval poseben stolp, kot n a m to nazorno kaže Valvasor jeva sli­ka Radovl j ice .

T l o r i s mesta s po skusom rekonstrukc i je o b r a m b n i h naprav. R i m s k e številke pomeni jo ob rambne stolpe oz i roma poudar jene točke v mestn i o b r a m b i .

58

kulturna zgodovina • kulturna zgodovina kulturna Zgodovina •kulturna zgodovina • kulturna zgodb

Jugovzhodna stran mesta je bi la prav tako močno utrjena. V e l i k i kap laui j sk i stolp" 1 ' se po meri skoraj približuje grajskemu. T u d i mas ivno ostenje župnišča* ' 1 , opremljeno s stre ln imi l ina­m i , lahko prištevamo med poudarjene ob rambne točke mestnega obzidja. Tret j i s t o l p " " na jdemo na tej s t rani v bližini Mežnarjcve hiše (Gradiška pot 3). Nedaleč stran, ob pot i na pokopališče, stoji največji med ogelnimi s to l p i * " — današnja Sarnekova hiša (Gradiška pot 5).

Težišče obrambe prot i Savi predstavljata dva močna stolpa ob spodnj ih mestnih vrat ih . E d e n " Je še danes dobro viden (Cesta svobode 4), druge­g a " pa so odstrani l i ob razširitvi ceste pred do­b r i m i 70 leti. Za rad i odlične obrambne lege j ih je Ha tej strani le malo. Na božjepotni podob ic i iz 1. 1756 na jdemo le enega (v bližini današnje Sar-torijeve hiše, L inhar tov trg št. 18).

Posebna pozornost je p r i utrd i tv i veljala naj­bolj izpostavljeni severozahodni strani mesta nad mestn im j a r k o m . Poleg obeh egelnih (V in VI I I , Delavska ul ica 7 i n L inhar tov trg 11) je dvojno obzidje objelo tudi stolpa na Bulovče-v e n i " In Zagorčcvem dvorišči ; ' " . Vprašanje gor­njih mestn ih vrat je še vedno nekol iko proble­matično. Poskusn i kop je pokazal , da je bi la ce­sta speljana skozi pritličje enega samega vhodne­ga stolpa, podobno kot v mestnem j a rku .

Prav gotovo so b i l i radovljiški meščani dokaj Ponosni na svoje obrambne naprave, saj še v 18. stoletju predlagajo obnovo zidov in lesenih mostov ob mestn ih vrat ih , v času torej, ko je skrb zanje d rugod že zdavnaj m i n i l a " .

Dokler je b i la potreba po ob r amb i živa, se stavbarska dejavnost obzidja ni dotakni la . T o d a že od prve polovice 18. stoletja se vedno bolj množijo p r ime r i vraščanja hiš v njegovo ostenje. K m a l u po sredi 18. stoletja je p o l ob obzid ju že povsem zatrpana z novonasta l imi poslopj i zelo neenotnih t lor isnih obl ik . Istočasno se polni za prezidave zelo p r ip raven prostor m e d dvojni.m obzidjem na severozahodnem koncu mesta t ^ u -lovčeva in Zagorčeva hiša). S tem se stavbarska dejavnost v okv i ru starega mestu na p o m o l u ^on -Ča i n vsa kasnejša doba bistveno ne spremeni njegove tlorisne podobe.

Navezanost na tržni prostor in ob r ambn i raz­logi so stoletja dolgo preprečevali vsako po­membnejšo razširitev naselja prek meja, k i j ih je mestu začrtal srednjeveški način življenja. Pač Pa se ob kroparsko-kamnogoriški cesti v vodna-tem Podmestu že zgodaj naselijo ob r tn ik i , po­sebno tisti, k i potrebujejo p r i delu vodo, h i res Je, da ob zaukazani po l i , k i pelje iz mesta prek Dola v Predtrg, že v srednjem veku zraste nekaj hiš, toda za nadal jnjo rast naselja največ obeta­joči predel mestne okol ice onstran mestnega jarka, na pragu široke radovljiške ravnine, osta­ne dolgo časa neizkoriščen in prazen. Prepoved zidanja stavb v bližini obzidja, k i bi nudi le kr i t ­je sovražniku, velja kot drugod tudi za Radov ­ljico. T a k o na tem področju razen raztresenih lesenih pristav ne najdemo nobenih a rh i tekturno Pomembnejš ih stavb.

Ba rok sicer začrta pot novemu razvoju, a je se ves pr ik len jen na staro mestno jedro. Najpre j zapolni s hišami mestni jarek (Linhartov trg št. 8, Gubčevo ul ico št. 2 in 4 itd.), preden se osa­mosvoj i v svobodnejšem oko l ju zunaj mestn ih zidov.

Vendar je edino, kar je barok onstran mest­nega j a rka ustvar i l pomembnejšega, grajski park, k i pokr iva velik zemljiški kompleks , ne dost i manjši od starega jedra Radovl j ice. Park i m a Podolžno pravokotno obl iko in spremlja rob Pred trške Dolnice. Z vsemi močmi se skuša pr i ­bližati sodobnemu idealu baročnega vrta, čeprav m u man jka tisto, kar je za takratne zasnove par­kov najpomembnejše — neposredna povezava z arhi tekturo baročne graščine. Le-te zaradi odda­ljenosti in nastanka grajskega poslopja v povsem drugačnih srednjeveških pogoj ih pač niso mog l i Vključiti v sestav pa rka . Venda r je bi l vrt po najkrajši pot i povezan z graščino, k i je stala na mestnem pomolu , najprej z lesenim h o d n i k o m (prhn. vot ivna podoba na Studcnščicah Iz 1. 1761)

in kasneje s širokim nas ipom, k i so ga prot i D o l u opr l i z močnim z idom in k i je pomotoma dolgo časa veljal za del srednjeveškega obzidja. T a po­seg je b i l pomemben tudi za urbanistično podobo Radovl j ice , saj so hiše nad Do l om , kj so v 18. sto­letju zrasle ob opuščenem mestnem obzid ju , dobile potreben izhod, mestni tloris pa se j e obogati l z novo prometnico , k i je tekla vzpored­no z g lavnim t rgom oz i roma vpadno ul ico.

K o t moremo razbrat i iz talnega načrta v fran-ciscejskem katastru (I. 1826), iz predvo jn ih upo­dobitev in ohranjenih delov, je b i l radovljiški graščinski park zasnovan po f rancoskem vzoru v strogem simetričnem redu, le vhodni l ipov na­sad z obel iski na križiščih pot i je svobodneje organiz i ran in nekol iko miajši. V r t je bržkone nastal v času velike Thurnove baročne prezidave graščine v prv i po lovic i 18. stoletja kot njen se­stavni del .

Osrednja komunikac i j a , k i je obenem os par­ka, povezuje vhod na začetku lipovega drevoreda z obsežnim d v o r a m n i m stopniščem, k i zaključuje graščinski park na severozahodu. Stopnišče vodi k pavi l jonu, k i je dominanta celotne zasnove in skuša do neke mere nadomestit i a rh i tekturo gradu. Na središčno os se levo in desno simetrič­no navezujejo cvetlična polja, ob l ikovana po ba­ročnih vzor ih in obrasla s pušpanom. Križišča s peskom posut ih po l i poživlja poleti v lončkih gojeno mediteransko rastlinje, na posameznih zelenicah in tudi drugod pa se srečamo z vrtno plast iko, k i n a m predstavlja A d a m a in E v o , Magdaleno — spokorn ico in druge figure, značil­ne za takratne baročne vrtove. N i torej čudno, če so meščani še do prve svetovne vojne lepo oskrbovani graščinski vrt imenoval i paradiž. N a severni del lipovega drevoreda se je navezoval bazen z vodometom, nedaleč stran pa je stalo,

naslonjeno na zid, k i je ograjeval park, v r tnarsko poslopje z oranžerijo, k i je po pr ide lku poma­

ranč in l imon slovelo daleč naokrog . Jugozahod­no stranico visokega vrtnega z idu je vzporedno s središčno komunikac i jo spremlja l gabrov dre­vored, k i je poleg lipovega dandanes edini osta­nek nekdanj ih nasadov.

Drug i važnejši spomenik baročne dobe je p red letom 1689 sezidana in danes že porušena kapela sv. Barbare . Va lvasor pravi , da so b i l i njeni last­n ik i grofje T h u r n i . Stala je ob spodnjem r o b u graščinskega parka Podr l i so jo med i i t i 1756 i n 1826, ko so razširili grajski vrt (lipov drevo­red). N a Laverjevi upodobi tv i Radovl j ice 1 4 je še vidna, v f ranciscejskem katastru pa je ne najde­m o več.

Vsa ostala baročna gradbvmn dejavnost zunaj obzidja ne prinaša v mestni tloris nič bistveno novega. Posledice odmaknjenost i naselja od naj­važnejših p rometn ih peti prek gorenjske ravnine se začno v 18. stoletju kaza l i v vedno izrazitejši luči. Cesarjeva potrditev nekdanj ih pravic 1. 1706 obudi sicer za nekaj časa staro zaukazano pot skozi mesto k novemu življenju, toda že 1. 1743 je ne uporabl ja nihče več, zaradi česar trpi trgo­vina in obrt , ljudje pa zapuščajo hiše, kot prav i poročilo iz te dobe , : .

Nevzdržno ekonomsko propadanje doseže v rh v munic ipa l izaci j i kraja I. 17S7. Staro deželno-knežje mesto preide v upravljanje radovljiške graščine in izgubi stoletne samoupravne pravice . Stavbarsko mrtv i lo kot neizbežen spremljevalec omenjenih pr i i ik zajame mesto za več kot 100 let.

Venda r se že k m a l u po 1. 1800 začne tik p red nekdan j imi mestn imi vrat i in ob križiščih potov iz Predtrga, Podmesta in Le.<?c ob l ikovat i manjši trg. Leta 1826" je njegov t lor isni kvadrat v obr i ­sih še dobro viden. Zarad i bližine glavnega trga se novonastal i prostor nikol i ni dokopa l do take

(Nadaljevanje na 34 strani)

Radovljiški trg z vodn j akom pred prvo svetovno vojno.

59

5 proza • proza • proza • proza • proza • proza proza • proza • proza *• ^fl^f^mfM

Urednik mi je rekel: »Se o sebi nam kaj na­pišite.« V zadrego me je spravil. Kaj naj napišem o sebi? — Da sem se rodila 8. februarja v koro­ški Dohrli vasi, odrasla v Podhrezjah, da so mi »zlasti šolski uk« (ki sem ga sprejemala bolj zanikrno kot ne) delili v Podhrezjah, Tržiču, Kranju in Ljubljani, da sem — zagledana v lite­raturo, ki mi je bila studenec naše narodne so­cialne in kulturne zavesti — zgodaj začela pisati in je bil uspeh ob prvi domačijski povesti »Pe­sem polja« odločilen, ker sem se tedaj »zapisala« literarnemu ustvarjanju. Vse to in še marsikaj je v leksikonih in literarno-zgodovinskih knjigah. Urednik mi je poskušal pomagati iz zadrege: •Napišite kaj o sebi in Gorenjski,« je rekel.

To je laže. Lahko torej zapišem, da v svojem pripovedništvu poskušam strniti podobo gorenj­ske pokrajine, njenih ljudi in časov z njihovimi tokovi. Ta svet je v moji literaturi čutiti še ta­krat, ko se na videz odmaknem drugam. A prav. zaprav me po desetletjih pisateljevanja še samo preseneča, kako poredko to storim. Vsi moji •glavni junaki« so — če že ne zmeraj Gorenjci — pa vsaj povezani z Gorenjsko. Zgodi se, da pijem z njimi vino in pelin življenjskih izkušenj na drugih vzporednikih, a nc zgodi se, da bi oni, ali pa jaz — zakaj pisatelj v osrednje osebe svojih del večidel projicira sebe — pozabili, kje so njihove korenine. Ni mogoče drugače. Drevo, ki noče presahniti, mora pač koreniniti globoko v zemlji. Sprejeti mora kot svoj delež njeno sonce, njene rose in tudi njene viharje.

Memoarsko o Gorenjski ne morem pisati, ker pač slej ko prej »gravitiram« proti Karavankam in Julijcem. Na ožjem prizorišču med Podbrez-jami in Kranjem je čas sicer storil svoje, podrl precej starih kulis in postavil tja nove. Nekoliko bolj razgibana je zdaj scena recimo na poti med Kranjem in Podbrezjami, ki sem jo v mladosti tolikokrat premerila peš, s kolesom, na kmečkem vozu, z avtobusom, s tržiškim in gorenjskim vlakom. A marsikaj je pustil nedotaknjenega. Na kranjski železniški postaji manjka samo že­lezna ograja, vse drugo, s starim bifejem v kotu, je ostalo, kot je bilo. Kot da sem še na prizori­šču iz let vsakodnevne vožnje z vlakom iz Pod-narta, na prizorišču razigranosti in zamišljer.o-sti v letih zorenja, ko sem jo v črni klotasti halji in z oguljeno šolsko tobro ubirala po Je­lenovem klancu proti gimnaziji. In tudi menta­liteta ljudi se je spremenila manj, kot bi se na zunaj zdelo.

Gorenjski svet je pač del mene in jaz sem del tega sveta. Skušam ga upodabljati, analizirati, komentirati, čedalje bolj si želim spregovoriti o tem svetu s preprostostjo ljudskega barda. Ali se mi bo to kdaj posrečilo? Ali se mi morda kdaj že je? V kakšni srečni uri? Ne vem, toda upam. — Upam!

M »"mi Malenšek

Peter Markovic (Odlomek iz vojnega romana Ecce homo)

P e t e r M a r k o v i č je b i l m l i n a r , k o t i z kakšne s t a r e z g o d b e : e d e n t i s t i h , k i se n i s o b a l i n c b o g a n e hudiča ne b i r iča .

P r a v i l i s o , d a ž iv i p o v s e m p o s v o j i čudi , i n p o l s o z m a j e v a l i z g l a v o n a d n j i m , p o l s o m u z a v i d a l i . P e t e r M a r k o v i č , m l i n a r i n b r o d n i k , j e r e s ž ive l p o s v o j i čudi , v e n d a r n e v v s e m p o s v o j i všeči , z a k a j r i t e m ž iv l j en ja m u j e n a r e k o ­v a l a s o s e s k a . J e s e n i , k o m l i n noč i n d a n n i u t i h ­n i l , j e s p a l — r e k e l b i — z e n i m o č e s o m ; b i l j c t o p r e c e j n e u d o b e n poč i t ek n a p r a z n i h v rečah, k i j i h je v r g e l n a stresajoč i s c p o d i n se z l e k n i l p o n j i h . A t u d i če je s p a l n a o b e očesi , ga n i b i l o n a s v e t u g l a s u , k i b i ga b i l b o l j z a n e s l j i v o p r e b u d i l k o t m l i n s k i r o p o t , k a d a r s c j e ž i t o p o m l e l o i n j e p r a z n i l e s e n i l i j a k v nepreš tevn ih t r e s l j a j i h s p o n o r e l o v o t l i m g l a s o m d i v j a l n a d k a m n o m i n se j e z d e l o , d a se b o d o t rpežne u s n j e n e goži p o t r g a l e i n b o l i j a k a s t i l e s e n i z a b o j o d n e s l o i n g a raz t rešč i lo o b s t e n i . I n p r a v i l i s o , d a s k o z ves m l i n s k i r o p o t , s k o z šum p o t o k a , k i m u je g n a l k o l e s a , i n še s k o z šum r e k e v e n d a r l e ne presl iši t u d i k l i c e v z d r u g e g a b r e g a , k a d a r se k d o hoče predrož i t i čez r e k o .

M o r d a j e b i l o v t e m k a j r e s n i c e , z a k a j r a z e n g l a s o v m e l j a v c e v v m l i n u n i b i l o slišati č loveške­g a g l a s u . P o z i m i , k o je p o t d o v a s i z a m e t l o i n j e l a d j a zasnežena čume la p o d h l e v o m , n i i m e l m l i ­n a r s k o m i z m e n j a t i b e s e d e . T o j e b i l čas, k o j e p o s e d a j i n p o l e g a l p r i peč i , m l c i , p a z i l n a p a j k e l j i n s t o p e , p r a z n i l i n p o l n i l v reče i n m e h o v e z ž i t om, m e r i l i n t e h t a l t e r s k r b e l , d a n i n a s t a l a /.metla v r a z c e f r a n i k n j i g i m e l j a v c e v s s a m o n j e m u r a z u m l j i v i m i h i e r o g l i f i i n š t ev i lkami , k i s o b i l e k o t s k r i v n o s t n a štev i la k a b a l e . I n v m e s j e p r i s t a v l j a l p i s k r e k o g n j u , k u h a l s i p r e p r o s t o h r a n o z r e d o l j u b n o s t j o neožen jenega moškega — z n e k o l i k o š i r okos r čno r e d o l j u b n o s t j o , kakršni n o b e n a ženska n i v o l j n a d a t i p r i / . n a n j a , z a k a j v t a k s n e m m o š k e m poče t ju z m e r a j v i d i p o s e g a n j e v s v o j e ženske p r a v i c e . I n k a d a r j c v o d a u p a d l a i n s o se n a k o l e s a n a v e s i l e l e d e n e sveče , k o j e m l i n z a m a l o časa a l i z a d o l g o u m o l k n i l , j e m l i n a r , k o t k a k višj i n a d z o r n i k , n e k o l i k o n a d z o ­r o v a l v l a k e , k i s o r o p o t a l i p o p r o g i n a d r u g e m rečnem b r e g u ; k a d a r s o p r i h a j a l i z z a m u d o , j e v e d e l , d a so n e k j e snežni z a m e t i , i n če n i b i l o snežnih ž ame to v , j c b i l pač k r i v z a m u d e b a l k a n ­s k i n e r e d , k i s i je d a v n o i z b o j e v a l d o m o v i n s k o p r a v i c o . V d r e m o t n e m ozrač ju p r a z n e hiše i n k o n i i m e l k a j bo l j šega počet i , je n e k o l i k a n j p r e b i ­r a l časnike , k i s o s c m u n a b i r a l i n a k l o p i p o d o k n o m . Casniški m l i n i n i s o n i k o l i j e n j a l i m l e t i — i n v s e j e t u d i b i l o v o d a n a te m l i n e . V K a l -kut i s o l j u d j e n a p ločn ik ih u m i r a l i o d l a k o t e , v Nevv D e l h i j u s o n a p ločn ik ih u m i r a l i o d l a k o t e , v B o m b a v u s o n a p ločn ik ih u m i r a l i o d l a k o t e i n v K a l k u t i , Nevv D e l h i j u i n B o m b a v u s o u m i r a l i t u d i v b a m b u s o v i h kočah n a r o g o z n i c a h a l i b r e z r o g o z n i c p o d s e b o j , i n u m i r a l i s o t u d i še s labše k o t n a p ločn ik ih . I n b i l j e n a s v e t u bo l j š e v i z em i n b i l je k a p i t a l i z e m . B i l o j e maharadž i n p e t r o ­l e j s k i h k r a l j e v , n e k r o n a n i h k r a l j e v p r e m o g a i n j e k l a , de ln ičar jev , bančn ikov , g o s p o d a r j e v p o d ­z e m l j a — ves hudič ! S v e t j c b i l n a p h a n z b o g a ­s t v o m k o t p r e p o l n a vreča , k i j i p o k a j o š iv i . I n s ve t j e b i l t u d i s v e t t a k o u p a d l i h t r e b u h o v , k o t b i s t r e s a l p r a z n o v r e čo .

K a r j e z a d e v a l o d o m a č o p o l i t i k o , j e l e v i c a spraševa la v es t d e s n i c i k o t p o s p o v e d n e m o b r a z ­

c u , k i s o s i g a nekoč i z m i s l i l e b i s t r e g l a v e , p r e ­p r o s t e g a i n p r a v t a k o n e s p r e m e n l j i v e g a , k o t j e k a k matemat i čn i o b r a z e c . I n r e s n i b i l o t r e b a p o s e b n e g a r a z s v e t l j e n j a , d a s i v e d e l , d a i m a j o t u d i desničar j i s v o j s p o v e d n i o b r a z e c i n d a z v s a k o d n e v n i m spraševan j em v e s t i s k r b i j o z a dušni b l a g o r i n m o r a l n o b r e z g r a j n o s t l ev i čar j ev . B i l o j e k m e č k o vprašan je i n d e l a v s k o vprašan je , vprašan je kmečk ih d o l g o v i n d e l a v s k i h s t a v k i n d e n a r n i b i l več n e k d a n j i d o b r i d e n a r , v e r a ne več d o b r a s t a r a v e r a , t u d i n e k d a n j e g a pošte­n j a n i b i l o več n a s v e t u . N e k d a n j i h v r l i n s p l o h n o b e n e več , pač p a se j c šopir i la k o r u p c i j a i n b i l o j e d e m a g o g i j e , i n n a s p r o t n i t a b o r je b i l g n i l . I n če je b i l o n a s v e t u n a j t i s p o l i še k a j pošten ih n r a v i , p o t l e j s a m o v s t r a n k i , k a t e r e g l a s i l o s i pač i m e l v r o k a h !

P e t e r M a r k o v i č j e o b te j č rkarsk i g o d l j i p r i ­šel d o prepr i čan ja , d a j e s ve t k o t s t resa joče s e m l i n a r s k o s i t o : n a v r h u z m e r a j p l eše jo o t r o b i , d a brašna p o d n j i m i že n i več v i d e t i ! P e t e r M a r ­kov ič s i je r e k e l , d a s t a sve t i n p o l i t i k a s l e p a r i ­j a , i n se j c p o m i r i l z g r e n k o to lažbo , d a je v s a j s p r e g l e d a l s l e p a r s t v o i n d a g a nihče ne m o r e i m e t i z a n o r c a . S v e t t a m z u n a j j e h r u m e l , s i izmišl jal z m e r a j k a j n o v e g a , d a b i že j u t r i t i s t o n o v o p r e k l i c a l . I n k o t v p o n o r e l e m v r t i l j a k u , V k a t e r e m p leše jo č l o veku p o d o b e p r e d o č m i i n i z g i n j a j o , p r e d e n j i h u t e g n e z a r e s p o g l e . ' a t i , e po ju t r i šn j em prišel s p e t z neč im n o v i m , k a r b o p r a v t a k o k m a l u i z b r i s a n o k o t v se , k a r je b i l o p r e d t e m . M e d t e m p a je P e t e r M a r k o v i č v združ­b i s s v o j i m m l i n o m d e l a l n e k a j p r a s t a r e g a , o d č loveškega ž iv l j en ja ne loč l j i vega : s t u d e n e c .ie g n a l m l i n s k o k o l o , k o l o j e g n a l o m l i n s k e k a m n e i n p a j k l j e i n s t o p e , v o d a i n les i n k a m e n in m l i ­n a r s o s k r b e l i z a b rašno , z a k r u h . N i č bo l j šega b i n e m o g e l počet i n a s v e t u , k o t d a j e l j u d e m s k r b e l z a k r u h — t o je v e d e l z m o d r o s t j o , k i jo i m e l a k o r e n i n e v s a m i z e m l j i i n v ž i v l j en ju . P o ­n o r e l i v r t i l j a k t a m v s v e t u o te j p o v s e m z e m e l j ­s k i i n ž iv l j en jsk i m o d r o s t i o č i tno n i v e d e l n iče s a r , z a t o j c P e t e r M a r k o v i č n a d n j i m s a m o s k o -m i g a l z r a m e n i .

I n j e m l c l ž i to i n b r o d a r i l . I n žita n i moč i l nič b o l j k o t d r u g i m l i n a r j i , t u d i n i j e m a l več je m e r i c e . I n k a d a r je o b p o n e d e l j k i h ves b e l i n m l i n a r s k i s t a l n a t r g u z r a v e n s v o j i h vreč i n b a r a n t a l z g o s p o d i n j a m i z a c e n o , n i s k o p a r i l p r i m e r i , a j e t u d i r a d v i d e l , d a m u j e n e k a j c v e n k a p e l o v žepu. I n z b a r o č n o š i r okos r čn im v e s e l j e m d o v s e g a , k a r j e v r e s n i c i d o b r e g a n a s v e t u , je l j u b i l d e k l e t a i n o b j e s e n s k i h večer ih je r a z d i r a l šale z m e l j a v c i , k i s o v a s o v a l i v hiši , i n včasih j e s s v o j i m b rneč im b a r i t o n o m z a p e l /. n j i m i : — Pr iš la b o p o m l a d ,

U Čakal b i j o r a d . . .

T a k o je ž ive l s s v o j i m m l i n o m , k o se m u j i h j e že št i r ideset n a v e s i l o n a p leča, i n t a k o b i b i l ž ive l še d a l j e , z a k a j k o m a j d a s i j c žele l drugač­n e g a ž i v l j en ja .

P o t l e j p a j c pr iš la v o j n a .

P e t e r M a r k o v i č j c še d a l j e m l e l ž i t o i n b r o d a ­r i l . N j e g o v a o k o r n a l a d j a j c z d a j p o g o s t e j e k o t p re j šn j e čase m e r i l a p o t čez r e k o i n n a z a j . Vča­s i h z ž i t om i n m o k o v m e h o v i h . K d a j p a k t l a i s o s e d e l i v l a d j i nemšk i p o l i c i s t i , k i s o h o t e l i n a d r u g i b r e g . I n šc o d r u g i h vožn jah n i v e d e l n ihče ničesar . I n t i s t i , k i s o v e d e l i , s o molča l i

60

• # proza • proza • proza • proza • proza • proza • pro;

o t e m p r a v t a k o k o t m l i n a r s a m . T o d a m o l k a l i ne, če č l ovek p o m i s l i , d a b r z d a daleč o k o l i n i b i l o n i k o g a r , k i b i n e b i l v e d e l z a n e v a r n i b r o d , se j e v s e k a k o r z d e l o , d a P e t r a M a r k o v i č a s p r e m ­l ja p o s e b n a sreča. K a r n e v e r j e t n a sreča, z a k a j p o P e k l e n s k i p r v i z i m i p o d n e m š k o z a s e d b o j e še Zmera j m l e l i n b r o d a r i l .

S p o m l a d i dva inšt i r idesetega j e še m l e l , a b r o -detril n i več. B r o d s o p o t e g n i l i n a k o p n o . V ze­l en i p o m l a d a n s k i t r a v i se j e l a d j a o d daleč z d e l a * o t v e l i k a s i v a r i b a , k i j o j e v r g l o n a s u h o , i n je t a m l e g l a n a s v o j š i roki b o k i n p o g i n i l a .

T i s t o z i m o s o nekoč prišl i v m l i n t r i j e p o l i ­c i s t i . L a d j a j e b i l a t a k r a t še p r i v e z a n a p o d h l e ­v o m . P o l i c i s t i s o g o v o r i l i z m l i n a r j e m v smešni Nemščini, v kakršni so z m e r a j g o v o r i l i s c i v i l i s t i , b r z d a v prepr i čan ju , d a l j u d j e n a j b o l j e r a z u m e ­j o to k r a t k o , nedo ločn iško g o v o r i c o . E d e n o d n j i h j e p o k a z a l n a l a d j o i n n a t o n a r e k o i n g o v o r i l : B a n d i t e n d a , i n s p e t : B a n d i t e n d o r t . I n s čudaško p a n t o m i m o j e skušal m l i n a r j a p r i p r a ­v i t i d o t ega , d a b i m u p r i t r d i l , d a B a n d i t e n pif-Paf, če b i j i h m l i n a r n e h o t e l p r edrož i t i čez t e k o .

( P e t e r M a r k o v i č j e p r i p o v e d o v a l o t e m s. s vo ­j i n i hoho ta j o č im s m e h o m , t o d a z a č e l om se m u je n a b i r a l a s k r b , i n t e ga n i t i n i skušal s k r i t i ) .

P o l i c i s t i s o odšl i , l a d j a je m r t v o ležala v t r a ­v i . P o t l e j p a je nekoč prišel M i h a Vaš i , k i p a n i g o v o r i l o l a d j i , m a r v e č j e p o k a z a l n a d i m n i k , fcj k a t e r e g a s c j e k a d i l o , i n r e k e l , d a se iz le f lp d i m n i k a p o g o s t o k a d i , k o t d a b i b i l a g r m a d a v Peči, i n zažmer i ] je z o čmi i n Se r e k e l , d a b i z a m l i n a r j a b r z d a n e b iLo d o b r o , če b i se od loč i l , d a b o p a r t i z a n o m a s k r b e l z a k r u h .

— S a j veš , d a t i N e m c i n e b i d a l i takšne k o n c e s i j e , j e pomež ikn i l s h u d o b n o v e s e l o s t j o .

O t e m , k a k o s t a se z V a š l o m d a l j e p o g o v a r j a ­l a , p a n i m l i n a r n i k o m u r nič p o v e d a l .

N a s p o m l a d je pr iše l d a n , k o je m l i n a r v s u l P o s l e d n j o pšen ico v l i j a k , p r e d e n p a se j c p o -ttilela, s o n j e g a s a m e g a z g r a b i l e u s o d n e ž rm l j e , k i s o t a m z u n a j m l e l e i n d r o b i l e s v e t . .

N a s o d b o m u n i b i l o t r e b a d o l g o čakat i . N j e ­gova p r a v d a j e b i l a p r e p r o s t a —>>vse j e b i l o v e n ­d a r n a d l a n i . Ob t o žba je b i l a p o v s e m d o k a z a n a j n m l i n a r t u d i n i ničesar t a j i l . B i l j e pač m l i n a r ] n b r o d n i k , je r e k e l v sVo j z a g o v o r , če je b i l to s p l o h z a g o v o r , i n m l e l j e k m e t o m ž i to i n včasih je k o g a p redrož i l čez r e k o . P revaža l j e l j u d i čez r e k o p o d n e v i i n k a t e r e g a t u d i ponoč i , če j e b i l o t r e b a čez v o d o — m o r e b i t i p o b a b i c o a ' i p o z d r a v n i k a , z a k a j l j u d j e s i n e i z b i r a j o s a ­nt i ne časa s v o j e g a r o j s t v a i n ne u r e s v o j e s m r t i . I n k a d a r j e n a n e s l o , d a j e p e l j a l čez v o d o ne­z n a n c a , ga t u d i n i spraševa l , k a j g a n o s i p o sve­t u . K a j b i d r e z a l v l j u d i — nič s i n i s i n a b o l j -•jten, če k a j i zv lečeš i z n j i h . I n k a r z a d e v a p a r ­t i z a n e , b i zasl iševalc i t u d i n e b i l i nič n a b o l j ­šem, če b i j i m k a j p r a v i l o n j i h ; p r a z n o t v e z e n j e ^ i b i l o z a k a j t u d i p a r t i z a n o v n i spraševa l , k d o s ° i n k a m s o n a m e n j e n i — i n b i l i s o mo lčeč i f an t j e ! S i c e r p a p a r t i z a n o v n i več , s p a r t i z a n ­s t v o m j e k o n e c , večkrat j e b i l o že k o n e c i n z d a j Je s p e t k o n e c , t a k o j e b i l o v e n d a r r ečeno i n U r a d n o razg lašeno .

T e b e s e d e s o i m e l i z a i z z i v a n j e i n m l i n a r j a 8 0 z a n e k a j časa p r e p u s t i l i i z u r j e n i m p r e t e p a ­čem, p o t l e j p a s o L-H* v t a k n i l i v s a m i c o .

A b o g v e z a k a j j i m j e b i l o d o t e g a , d a b i m u d o k a z a l i k r i v d o , k i j e v e n d a r s p l o h n i poskuša l 2 a n i k a t i ! N e k e g a d n e s o g a sooč i l i z n e k i m b l e -d ' k a v i m f a n t o m ; l e - t a j e s t a l p r e d m o č n i m m l i ­n a r j e m , n e z n a t e n i n p r e d r z e n , i n b l e b e t a l j e , d a S l u p a m l i n a r j u v o b r a z p o v e d a t i , d a j e v e n i n V e n d a j a l p a r t i z a n o m k r u h a .

— S t a l s i p r e d v r a t i , je r e k e l , b a n d i t i p a s o •H p o v r s t i m i m o t ebe , v r o k i s i drža l h l e b i n nož i n v s a k e m u s i p o t i s n i l z a g o z d o k r u h a v * o k e . . .

P e t e r M a r k o v i č se j e n a j p r e j z a s m e j a l : n e , t a k o n i n i k o l i d e l i l k r u h a , n i k o l i k o t k a k vo jašk i k u h a r , k i d e l i k o m i s .

— S m r k a v e c laže, je r e k e l zas l iševa lcu.

A b l e d i k a s t i f a n t s p r e d r z n i m o b r a z o m j e v z t r a j n o bo lšča l m l i n a r j u v oč i i n k o t p a p i g a b l e b e t a l , d a j e o n s a m , k o t pr iča , k i s o j o so ­oč i l i z m l i n a r j e m . . .

A p r a v d o l g o n i b l e b e t a l , z a k a j v m o č n e m m l i n a r j u se j e n a b i r a l a j e z a . P r a v d i v j a j e z a n a s v e t , kakršen j e b i l , sovražen v s e m u , k a r j e b i l o v z n a m e n j u p r e p r o s t e g a i n d o b r e g a ž iv l jenja . Z a ­m a h n i l j e s s v o j o težko r o k o , n a v a j e n o o p r t a v a t i s i s t o t t ežke vreče , i n z d e l o se j e , d a j e b l e d i -k a s t o p r i k a z e n o d p i h n i l k o t m l i n s k i p a j k e l j p l e ­v e . . .

F a n t e , k i n a j b i p r i soočen ju p o t r d i l m l i n a r -j e v o k r i v d o ( P e t e r M a r k o v i č j e p o z n e j e p r e d z a ­

p o r n i k i v s k u p n i s o b i r e k e l , d a j e to pr i čevan je nekakšna p r a v n a o n e g a , n e u m n o s t , z a k a j če n i več p r a v i c e n a s v e t u , č emu j e p o t l e j t r e b a č love­k u d o k a z o v a t i , d a j e s t o r i l k r i v i c o ! ) — f a n t e s c j e p o b i r a l s t a l , pož i ra l k r i , s r k a l , i n n j e g o v s r k j e b i l k o t za jč je v e k a n j e .

N a m l i n a r j a s o spe t p l a n i l i št ir je pre tepač i , v e n d a r p a zasl iševalec b l e d i k a v e m u p a j a c u n i p r i ­vošč i l v e s e l j a , d a b i g l e d a l , k a k o g a b o d o t e p l i p r e d n j e g o v i m i o čmi . I n s p l o h se j e z d e l o , d a j e p r i z o r zasl iševalca s p r a v i l v d o b r o v o l j o , z a k a j k o so m l i n a r j a p r e t o l k l i , j e s a m o u k a z a l , na j g a s p r a v i j o v s a m i c o i n g a p u s t i j o t a m , d o k l e r se ne p o m i r i .

A P e t e r M a r k o v i č je b i l m i r e n . T u d i s v o j o s m r t n o o b s o d b o j e s p r e j e l m i r n o .

Kakšnega p o s l o v i l n e g a p i s m a n i n i k o m u r n a ­p i s a l . T a k o i n t a k o n i r a d p i s a r i l . V s e n j e g o v o p i s a n j e s o b i l e t i s t e s k r i v n o s t n e r u n e v m l i n a r ­s k i k n j i g i . I n n a v s e z a d n j e — n i k o m u r n i i m e l ničesar i / r o c a t i v s k r b i n v a r s t v o , n a m l i n s k i h v r a t i h je b r z d a že v i s e l z a p l e m b e n i o d l o k , i n t i s t i m , k i b i j i m b i l m o g e l p i s a t i , t u d i n i m a r a l n a k a p l j a t i še več žalost i v s r c e . I n n j e g o v o b r a ­čun z ž i v l j en j em je b i l p r e p r o s t i n pošten k o t n j e g o v i računi s k m e t i , k i s o m u pr inašal i m l e t ž i t o .

— G l e j , je r e k e l n e k e m u v s k u p n i c e l i c i , še p r e d e n s o g a o b s o d i l i , z m e r a j s o m i i m e l i ' k a j p r i g o v a r j a t i , češ z a k a j se n e o ž en im . T u d i s a m s e m včas ih m i s l i l , d a b i m o r a l t o s t o r i t i . A to n i t a k o p r e p r o s t o , k o t b i s i šel č l o vek k u p i t n o v o s i t o a l i n o v e hlače . . t i s t o obrn jaš m i m o ­g r e d e . Z d a j j e d o b r o , d a se m i n i m u d i l o , v p r a z n i hiši v s a j žalost i n c b o . . .

I n t u d i t o j e r e k e l , še p r e d e n j e b i l o b s o j e n : — P r a v z a p r a v s e m d o l g o v o z i l . N i s e m pr i čakova l , d a b o m t o l i k o časa.

Z a d n j i večer j e prež ive l s k u p a j z d r u g i m i o b ­s o j e n c i . K o j e d o b i l v s a m i c i s v o j o z a d n j o večer­j o ( bogve , če se j e j e d o t a k n i l ) , s o g a o d v e d l i p o h o d n i k u i n g a pr id ruž i l o s t a l i m .

N o b e d e n t i s t i h , k i so b i l i z n j i m , n i m o g e l v eč g o v o r i t i , d a b i b i l p o v e d a l , k a k o j e m l i n a r p r e ­ž ive l s v o j o p o s l e d n j o noč. A m o g o č e s i je n v s i i l , d a b o u m r l n a s o b o t o , i n se j e s p o m i n j a l s o b o t * n i h v eče rov v m l i n u , s k o r a j p razn ičnega r a z p o l o ­ženja, k o se je t e d e n p r e v e s i l v s v o j k o n e c i n j e m l i n u t i h n i l , o s t a l p a je šum v o d e i n m o d r i ­k a s t i s o m r a k n a d r e k o i n g o z d o v i .

T o j e b i l čas, k o s o p o s t e z i i z v a s i d o l v m l i n p r i h a j a l i v a s o v a l c i . Čas, k o se j e začen ja lo f a n ­t o v s k o s o b o t n o ponočevan j e , k o n i i m e l n ihče p r a v i c e k a j t e r j a t i o d n j i h ; v s o b o t o zvečer j e p r e j e n j a l a o b l a s t o če tov n a d s i n o v i i n g o s p o d a r ­j e v n a d h l a p c i . Z j u t r a j b o d o s p e t p o l n i l i j a s l i v h l e v i h , s o b o t n a noč p a j e b i l a n j i h o v a , p r a v i c a n j i h o v e m l a d o s t i . I n s o b o t n i v eče r s e j e začel i n včas ih t u d i konča l v m l i n u . T a m n i b i l o n o -

. b e n e g a oča, k i b i l a h k o m i s e l n o m l a d o s t n a g a n j a l s p a t , k o t d a j e n j e n p r o s t o r V s v i s l i h i n n a h l e v ­s k i h p o g r a d i h , k a k o r j e n j e g o v n a pre ležanih p l e v n i c a h v z g o r n j i hiši. I n n o b e n e hišne m a t e r e , k i b i b i l a s k r b i z a s v o j dušni b l a g o r p r i v z e l a še* s k r b z a dušni b l a g o r v s e s r e n j e , p o s e b e j še m l a ­d i h , d a se k a r k r i v i p o d težo te v e l i k e s k r b i i n n i k j e r n a s v e t u ne n a j d e več to lažbe , še v c e r k v i l e z a m a l o časa. M l i n je b i l m l i n , Markov i č e v , a n e k o l i k o t u d i v s e s o s e s k e ; t o p r a v i c o s i j e so­s e s k a p r i p o s e s t v o v a l a , z a k a j r o d z a r o d o m j e n o s i l t j a d o l m l e t ž i to . N i k o l i t o n i b i l o drugače .

M l i n a r se j e m o r e b i t i s p o m i n j a l šal v hiš i , a l i p e s m i , k i s o j i h p e l i . — B i l ' j e m e d t i s t i m i , k i j i h j e U s o d a i z b r a l a i n z a z n a m o v a l a s straš­n i m i n ve l i čas tn im z n a m e n j e m , k i j i h b o z a z m e r a j l oč i lo o d n e p r e g l e d n e množ i ce d r u g i h . U m r e t i so i m e l i n a m a j h n e m p r o s t o r u v sploš­n e m u m i r a n j u , n a č is to o z k e m p r o s t o r u , do loče ­n e m č is t im ž r t v am , t a l c e m , i n g l e d a l i so pe ­ščena z r n a od teka joč ih t r e n u t k o v i n v e d e l i — m e d t e m k o večina t e ga n e ve — k d a j b o z d r k n i ­l o p o s l e d n j e z r n o s k o z o z k o g r l o o d m e r j e n e g a časa. s

P e t e r M a r k o v i č , k i j e v i d e l s v o j e o d t e k a j o č e t r e n u t k e , je b i l č l ovek , k i n i n i k o l i p r e t r g a l v e z i z z e m l j o i n ž i v l j en j em, z a t o j e t i s t o noč p r o s i l o b s o j e n c e , n a j b i z a p e l i p e s e m o p o m l a d i .

N i h č e d r u g se n i m o g e l d o m i s l i t i te p e s m i , k o m a j d a b i se še k o m u d r u g e m u z a h o t e l o , d a b i se z n j o p o s l o v i l o d ž iv l jenja .

L j u d j e z a zamrežen im i o k n i s o slišali — b i l o je Že p r o t i j u t r u — k a k o s o o b s o j e n c i p e l i P r i ­šla b o p o m l a d . . . I n slišali s o , k a k o j e p e t j e p o ­j e m a l o , čeda l je m a n j g l a s o v j e p e l o ; m o r d a j i m j e krč o b u p a s t i s k a l g r l o , m o r e b i t i p a j e b i l o v n j i h v e l i k o n e i z j o k . \ n i h s o l z a i n s o j i m t e k l e p o l i c i h . L e n e k i močan b a r i t o n j e v z t r a j a l d o k o n c a . N i č s k r h a n , nič po j ema j o č , j e u t i h n i l še­le p o t e m , k o j e i z p e l p e s e m o p o m l a d i , k i

. . . pr iš la . b o , 1

k o m e n e n a s v e t ' n e b o , k o m e b o d o d ' j a l i v t o č rno z e m l j o .

K a k š n o u r o p o z n e j e j e S m r t s p e t o b r n i l a s v o ­j o peščeno u r o , . z a k a j d v a j s e t e r i c i s o se i z t e k l a z a d n j a z r n a časa v b e g u n j s k i D r a g i .

Čeda l j e p o g o s t e j e s o l j u d j e g o v o r i l i , d a P e t e r M a r k o v i č m p r i v o l i l , d a b i m u ' b i l i z a v e z a l i o č i . V i d e l t ega pač n i nihče. I n t i s t i , k i s o v i d e l i , Q t e m n i s o g o v o r i l i .

A če n i p r i v o l i l , s o m u m o r e b i t i u s t r e g l i , z a ­k a j t a k o n e n a v a d e n j e b i l , t a k o n e n a v a d e n t u d i v s v o j e m n e o m a j n e m m i r u i n p r e p r o s t e m p o ­štenju, d a j e v z b u j a l začudenje i n spoš tovan j e še v t i s t i h , k i so ga p o k o p a l i v i m e n u K r i v i c e a l i s v o j e namiš l j ene P r a v i c e .

I n nihče, k i g a j e p o z n a l , s i n i m o g e l m i s l i t i , d a b i b i l P e t e r M a r k o v i č p r i p r a v l j e n z a p r e t i o č i p r e d S m r t j o , k o j i h n i k o l i n i z a p i r a l p r e d Ž iv ­l j e n j e m . Če m u j e b i l o ko l ička j d a n o i z b i r a t i , s c z a n e s l j i v o n i o d r e k e l t e m u , d a b i j o v i d e l — S m r t , t a p o s l e d n j i č len Ž i v l j en ja .

L i k o v n o gradivo za to številko je p r i speva l

a k a d e m s k i s l i ka r K a m i l o Legat

61

• poezija • poezija • poezija • poezija • poezija • poezija • poezija

If i genija Zaf*oričnik

nezaznavno dobrota sedi v kotu plete opazuje pazi z ostrimi očmi krčevito se stiska in se znoji ves čas izvablja nezaznavne zvoke s konicami prstov ko vdere hrup z ulice 'dobercian reče vsakomur spotoma napravi dolg premor si se poravnal z njo nevarno postaja in ravnali je treba kar se le da previdno si i? nuli siv las

neopazno nu postaji reče naj pozabi in še nekaj bledo gleda lite sladoled stoli so zasedeni v senci lahko je odpuščen in nikoli ne pride na ckinavvo pretresa torbo čisti žepe avtobusi odhajajo v senci prvi obhod napravi brez naprezanja in drugega dan gre po zlu edina nezaklenjena vrata so na neobljudeni ladji zavete si čevelj in sega v roke

bleda, druga stran mlin na veter v vetru sam mlini za gosta gost dlani steza v goste oblake spomladi nanosi prod v izsušeno grlo zrnato diha vražja melodija zdavi ti t sar ne pušča gomazeti mravljinci varni stenska uš vrtoglavi v hiši brez tal s:ror se nagiba suši gnjat vrata iz visokogorskega sveta trpežna vrata tepa na prvi pogled ministrova hči na soncu šilxi na vodi splava ni ulardonda ali javanska jamičarka dela gnezdo leže jajca in čuva zarod brci smisla za nevarnosti z obeh bregov -Z ribjim očesom stoji kot doga na koncu hodnika mehiška vodna jamičarka malo manjša toda bolj Živo barvas'a in dosti bolj napadalna

62

G L A S * 31. S T R A N f f

• poezija • poezija • poezija • poezija • poezija # poezi ja m : t w •

poezija • poezija • poezije i •poez i j a

pesem brez pripeva ostane kot vedno razume čas razume čas položi kazalec na usta svoj leni kazalec svoj veliki kazalec gleda prek glav ki se odpirajo usta so lačna so lačna neumno hodi po preprogi rdeče nabrekle oči ima velike oči pred seboj lahko je gostišče kjer pečejo ribe ali pa gorijo drevesa in se živali skrivajo ^ ,

povedi napiši hišo psa napiši sonce s kraki svet svetlobo z ožganino napiši oblake točo puh veter z napihnjenimi lici nasmejan napiši ptiča ki gnezdi z ribo v kljunu sadež za mladost

pri komedijah se zbere vse polno otrok razigrani so brezbrižni svetle oči razkuštrani

vsak čas se lahko katerega izbere prebere vzredi in tako dalje kar ie na otroke misliš ko ješ lubenico

napiši drevo splezaj napiši kar vidiš bedaste luči v daljavi kresovi ali kaj napenjaš oči z uro s kukavico z mlinčkom za kavo napiši še pridnost upi dan in ljuba noč

• likovna re f̂n 0 • l i kovna ' umetnost • lik ovna; \rmetnbst • likovna; urn0tnO^l • likovr.a )St • I t

Novo krajinarstvo Zap i s o K a m i l u Lega tu

S l i k a r s k i staž K a m i l a L e g a t a j e s o r a z m e r n o k r a t e k , s a j j e o d d i p l o m e n a A k a d e m i j i z a l i k o v ­n o u m e t n o s t v L j u b l j a n i p r e t e k l o k o m a j šest l e t i n o d p r v e s a m o s t o j n e ^ r a z s t a v e , k i j o j e p r i r e d i l v T r ž i ču , k o m a j I l i r i l e t a . T o d a v t e j k r a t k i d o b i j e p o k a z a l t o l i k o i n t e n z i v n e s l i k a r s k e osveščenost i , d a m o r e m o g o v o r i t i o p o v s e m f o r ­m i r a n i umetn i šk i o s e b n o s t i , k i je s v o j p o g l e d u s m e r i l a n a k r a j i n o k o t e d i n o i n g l a v n o i z h o d i ­šče umetn i ške i z p o v e d n o s t i . S l i k a n j a k r a j i n e n i ­t i n e b i b i l o t r e b a o m e n j a t i , č e n e b i K a m i l o L e g a t z a v e s t n o u s m e r i l s v o j e g a s l i k a r s k e g a s n o ­v a n j a p r a v v k r a j i n o , i n t o v času — če pr iš te-j e m še l e t a š tudi ja — k o j e b i l a s l o v e n s k a l i k o v ­n a u m e t n o s t še v e d n o z a g l e d a n a v d rugačne i d e a l e . K o m a j se j e p o j a v l j a l o o ž i v l j eno z a n i m a ­n j e z a p r e d m e t n o s t k o t nekakšna pro t iu t e ž v p r e j šn j ih d e s e t l e t j i h p r e v l adu j o č e a b s t r a k t n e m i s l i , t o d a s l i k a n j e pe jsaža j e b i l o o c e n j e v a n o k o t z a s t a r e l o t r a d i c i o n a l i s t i « t v o , k i s i g a m l a d s l i k a r n i k a k o r n d o v o l i t i , če j e h o t e l v e l j a t i z a d e l a v a n

P r a v g o t o v o j e to d e j s t v o p r e d s t L e g a t a p s iho l o ško o b r e m e n i t e v , k i j o na lož i t i n a s v o j a r a m e n a , k o se j e < s v o j o p o t . Z a k r a j i n a r s t v o se j e odlo« n o , k e r j e v s e b i občut i l m o ž n o s t i z p o v e d o v a ­n j a t u d i n a t a k o z a p o s t a v l j e n e m pod roč ju , o b e ­n e m p a t u d i p r emiš l j eno . T a k š n o s t r e m l j e n j e j e p r i s l i k a r j u , kakršen j e K a m i l o L e g a t , p o v s e m r a z u m l j i v o .

S p o n t a n o s c j e namreč od loč i l z a k r a j i n o , z a t e m o i n z a s n o v , k i j o b o v s v o j e m s l i k a r s t v u o b r a v n a v a l , s t r e z n o p r e s o j o p a se j e z a v e d a l , d a n e m o r e v z t r a j a t i p r i s l i k a n j u k r a j i n e v d u h u impres i on i s t i čno - romant i čnega g l e d a n j a , k i je p o ­s t a l o v s l o v e n s k e m p r o s t o r u i n obč ins tvu že p r a ­v i m i t i n l e g e n d a . Sp rva je še o k l e v a l o b p o s a ­m e z n o s t i h , k j e r ga je najbol j v z n e m i r j a l a p r i -

še v e d n o n o s l i k a r -: b i s m e l j a r d i z m a .

v l j a l o z a je m o r a l

d loča l z a il s p o n t a -

s o t n o s t l i r i z m a , k i j e še k o t z a d n j i o s t a n e k s t a r e s m e r i p r e v l a d o v a l v n j e g o v i h z g o d n j i h k r a j i n a h . P o z n e j e p a se j c t u d i t e ga o t r e s e l , č eprav n e t a k o p r e p r o s t o , k o t je m o g o č e o t r e s t i p r a h s po -

k r a ­

st o-h k o

nošene o b l e k e . L i r i čna s p e v n o s t j i n e se m u je t a k o rekoč p r i k r a d l a n a T r e z n a p r e s o j a , razmiš l j an je o s l i k a r s k e s l a n s t v u j e s l i k a r j a p r i p e l j a l o d o svežega p a i n d o a n a l i z e v s e g a t i s t e g a , k a r b i m u o m o g o č i l o u s t v a r j a n j e pe jsaža z n o v o p o a n t o , s p r i z v o k o m n o v e g a k o r a k a v s l o v e n s k e m k r a j i -n a r s t v u .

V s e d o s e d a n j e razmiš l jan je se še v e d n o v r t i o k o l i t r d i t v e , d a j e L e g a t o v a k r a j i n a p l o d d v e h naspro tu joč ih s i k o m p o n e n t : s p o n t a n e od l o č i t v e z a pe jsaž i n razmiš l jan ja o možnos t i n o v e g a d o ­p r i n o s a v tej s n o v n o zaokrožen i s l i k a r s k i o p r e ­d e l i t v i . Z a n i m i v o j e , d a s o ž e d a n e s p r i s o t n a v n j e g o v i h d e l i h m i k a v n a n a s p r o t j a , k i i z v i r a j o p r a v i z izhodišč, k i s m o j i h o m e n i l i . V e z a n o s t n a šo lo i n še p o s e b e j n a t r a d i c i j o j e b i l a o p a z n a n a p r v i r a z s t a v i v K r a n j u , o b k a t e r i s e m z a p i s a l , d a s o L e g a t o v e s l i k e t e m a t s k o i n s t i l n o r a z n o ­v r s t n i i n zaokrožen i p o g l e d i n a k r a j i n o , z d a j v z v a l o v a n i i n n e m i r n i , z d a j spe t m i r n i , k a k o r d a s o o g l e d a l o t išine a l i p o m i r j e n j a s l i k a r j a , k i se j e i zž ive l v g l o b i n o s v o j e g a i n s t i n k t a , i n kaže jo i n t e n z i v n o s t i z r a z a n j e g o v e n o t r a n j e d i m e n z i j e . I n s a m o včasih z a s l u t i m o b o j a z e n s l i k a r j a , k i n i šel z a m o d n i m i t o k o v i i n se j e r a j e od loč i l z a i s k a n j e n a t e m e l j u s t r o g e g a i n z b r a n e g a u m e t ­n iškega p r i z a d e v a n j a .

K e r p a l i k o v n a u m e t n o s t v e n d a r r a z p o l a g a z m o č n i m i i z r a z n i m i s r e d s t v i , s k a t e r i m i l a h k o p o ­

d a j a ž i v l j en je , ž i v l j en je č loveka , ž ival i , p o k r a j i n e , r a s t l i n , a l i vsa j s l e d o v e ž iv l j en ja n a s n o v i , v k a t e ­r i p o t e k a , j e r a z u m l j i v o , d a s l i k a r z b a r v a m i i n s s v o j i m i čustvi l a h k o p o d a j a v s e b i n o s v o j e m i ­s l i i n s v o j p o g l e d n a l e p o t o t u d i v p r e p r o s t i p o k r a j i n s k i s l i k i . I n če išče v t e m s v o j s m i s e l , g a d o s e g a s a m o o b d e l u , k i j e p l o d srečanja i n s tvarn iškega s p o p a d a m e d ž i v l j en j em i n u m e t n i k o m .

V začetku j c L e g a t a mikal .? , š i r oko o d p r t a k r a ­j i n a v e d u t n e g a značaja i n o b t e m d e j s t v u s e m z a p i s a l , d a b i o b t e h k r a j i n a h — v e d u t a h l a h k o s p r e g o v o r i l i k a r o m o t t u n j e g o v e g a s l i k a r s t v a : k las ično k r a j i n s k o s l i k a r s t v o , k i se o p l a j a n a p o d l a g i t r d n e k o n v e n c i j e v e d u t n e g a s l i k a r s t v a . O b p o l n i m e r i r e a l n e d a n o s t i , m o t i v a p a s m o o b ­čutil i s l i k a r j e v o že l j o , d a s t o p i k o r a k n a p r e j , p r e d v s e m v ko l o r i s t i čnem p o g l e d u . Čeprav b o m o o b a r v i še s p r e g o v o r i l i , v e l j a že z d a j o m e n i t i t i s t i

zarjala s s v o j o p m e z n e p o d o b e v e L e g a t o v o m i k a v n o d e l j e v a l a n j e g o v o p o k a z a l k o t z a n i r r

i s l o g . L e g a t se je t u d i t u r a z d v o j e n a o s e b n o s t : t e m ­

p e r a m e n t je i zpr iča l z i z r e d n i m i n d r z n i m r a z j i o n o m b a r v n e g a s p e k t r a i n z o s t r i m : , c e l o g ra f i čno o m e j e n i m i b a r v n i m i m o d u l a c i j a m i g m o t h r i b o v j a , d r e v j a , t e k t o n s k i h p r e l o m o v i n p r e h o d o v i z s v e t l o b e v s e n c e . P r i t e m se j e i z v i l i z o z k e g a t o n s k e g a g l e d a n j a n a t o v r s t n o s l i k a r ­s k o p r o b l e m a t i k o t e r j^rešel s k o r a j z e n i m s a ­m i m o d l o č n i m k o r a k o m v t e m p e r a m e n t n o b a r v ­n o s l i k a r s t v o , č e j e b i l v tej točk i v i h r a v , b i t o o d g o v a r j a l o t u d i p r v o t n i t r d i t v i o s l i k a r j e v e m s p o n t a n e m od ločan ju o s n o v i , k i s i jo je i z b r a l z a s v o j e d e l o . P r i v s e m t e m p a j e b i l t u d i i z r e d n o t r e z e n , p reso ja j oč l a s t n e moč i i n zmož ­n o s t i , k i m u n i s o n i k o l i d o v o l j e v a l e p r e v e l i k e g a s k o k a n a e n k r a t , t emveč sc j e c i l j u p r ib l i ž eva l z l a g o m a .

P r a v v ko lo r i s t i čnem p o g l e d u se L e g a t i zkaže k o t i z r e d n o d i s c i p l i n i r a n u s t v a r j a l e c , k i p o s e b n o uspešno u p o r a b l j a h l a d n o uglašene b a r v e , p r e d -v s e m z e l e n o i n m o d r o v s v o j s k i k o m b i n a c i j i , k i j i m a j e v z a d n j e m času d o d a l t u d i n e k a j s a m o n a v i d e z top le j š ih b a r v i z r u m e n e g a o b m o č j a .

t • likovna; umetnost • likovna umetnost • likovna umetnost • m

V te j k o m b i n a c i j i se u v e l j a v l j a j o p r e d v s e m d e l a z m o t i v i i z P o l j a n s k e d o l i n e , n a s t a l a v G r o h a r j e ­v i s l i k a r s k i k o l o n i j i , m e d t e m k o j e v D o l e n j s k i s l i k a r s k i k o l o n i j i n a s t a l a v r s t a s l i k v z e l e n o m o ­d r i h a k o r d i h , p r e d v s e m m o t i v i s K r k o .

Začetna n i a n s i r a n j a j c d a n e s že z a m e n j a l a g r a d n j a o s t r o ločenih b a r v n i h p r e l o m o v , s k a t e ­r i m i o b l i k u j e s l i k o v p r o s t o r . P r a v t a nač in s l i k a n j a z m a j h n i m š t e v i l om b a r v , k i p a j i h v a l o r i z i r a i n s t o p n j u j e v b a r v n e m sozvoč ju o d s k r o m n e g a z v o k a d o m o g o č n e g a a k o r d a z n o t r a j e n e s a m e b a r v n e v r e d n o s t i , j e t i s t a znač i lnost , k i o p r e d e l j u j e d a n e s L e g a t o v o s l i k a r s t v o i n m u o m o g o č a t u d i v k r a j i n i s p r e g o v o r i t i n a m o d e r e n , n o v i n s v o j s k i način. L e g a t u je o b r i s s l i k a n e g a p r e d m e t a , n p r . h r i b , v o d a , n j i v a , d r e v o , le m e j a b a r v n e razsežnost i , v k a t e r o skuša p o s t a v i t i č im­b o l j p o n e n o s t a v l j e n l i k , k i j c s i c e r i z r a z i t , a n e p r e v e č k o m p l i c i r a n . T a k o d o b i b a r v n o p l o s k e v , k i j o p o j m u j e k o t t e m e l j n i g r a d b e n i m a t e r i a l s v o j e s l i k e , k o t k v a l i t e t o b a r v n e v r e d n o s t i i n k v a n t i t e t o , k i p r e v l a d u j e n a s l i k i . Znač i lno z a s l i k a r j a j e , d a se j e od loč i l z a s im fon i čno b a r v n o k o m p o z i c i j o z i z r e d n o obču t l j i v o t o čko r a v n o v e s ­j a m e d k o n t r a s t n i m i , a l i še b o l j e — k a r m e d n a ­sp ro tu j o č im i s i b a r v a m i . Z n o t r a j t a k o p o s t a v l j e ­n e i n z g r a j e n e k o m p o z i c i j e j e L e g a t včasih p o ­s t a v i l p o v s e m naspro tu joč p o u d a r e k v s v e t l e m b a r v n e m občut ju . Z d a j p a s o se t i a k c e n t i t u d i že poveča l i v s a m o s t o j n o uč inku joče p l o s k v e : r u ­m e n a ž i tna p o l j a m e d m o d r o z e l e n i m i h r i b i i n n e b o m . I n še t o , b a r v n a a n a l i z a kaže n a z e l o e k o n o m i č n o u p o r a b l j e n o b a r v n o s k a l o , s k a t e r e p o b i r a z e l o p r emiš l j eno o s n o v n o p o d l a g o z a s vo ­j e k r a j i n e . L e g a t j c n a začetku b r e z d v o m a i z h a ­j a l i z b a r v i t e g a e k s p r e s i o n i z m a i n p r i t e m v z t r a j ­n o s l e d i l i n p r i z a d e t o belež i l r i t e m , k i j e p r i s o ­t e n v n a r a v i .

N i k a k o r n i p o j m o v a l s l i k a r s k e n a l o g e k o t l a ­g o d n o r e g i s t r a c i j o m o t i v a , ver is t ični p r e n o s l e -t e g a v s l i k o , k i n a j b i b i l a točna k o p i j a n a r a v e . L e g a t u j e končno v e n d a r l e k r a j i n a s a m o i z h o d i ­šče z a i z p o v e d l a s t n e g a s l i k a r s k e g a v e r o v a n j a , s k a t e r i m l a h k o s p r o s t i t i s t i r i t e m v n a r a v i , k i ga z a n i m a i n k i m u s l e d i , č e p r a v j e i zhodišče L e g a ­tove k r a j i n e v k r a j i n a r s t v u s l o v e n s k e g a r e a l i z m a , L e g a t ne o p i s u j e k r a j i n e , t emveč m u j e t a s n o v t u d i s r e d s t v o z a čus tveno o v r e d n o t e n j e b a r v e . P r a v v b a r v n e m razpo ložen ju j c L e g a t d o s e g e l m i k a v n o r oman t i čno vzduš je , k i b i g a najlažje p o n a z o r i l i z o p o z o r i l o m n a s l i k a r j a r o m a n t i k e B b c k l i n a . O d t u p a j e šel še n a p r e j . T a k o k o t N o v i n e se L e g a t okor i šča s s p o z n a n j i p o p a r t o v -s k e g a p r e d i s p o z i c i j s k e g a z o r n e g a k o t a , h k r a t i s h i n i j e v s k o o b a r v a n o r o m a n t i k o današnjega d n e . D o z i r a n j e t e h d v e h e l e m e n t o v j e p r i L e g a t u s p o ­š t l j i vo t r e z n o o d m e r j e n o , a v e n d a r d a n e s že s k o ­r a j p r e v l a d u j e , m e d t e m k o z a g l e d a n o s t v ne ­m i r n o b a r v i t o s t i n čutno draž l j i vost l i n de s i e c l a s t o p a v o z a d j e .

T a k o n g l o m e r a t p r i z a d e v a n j se uč inkov i t o i n t v o r n o n a v e z u j e še n a e n o n o v o d o b n o p r i d o b i ­t e v , n a d e k l a r a c i j o m o d e r n e d e k o r a t i v n o s t i i n s k o r a j d a že n a o r n a m e n t a l n o s t , k i s c p r i k a z u j e o r g a n s k o k o t p l o s k o v i t a l i n e a r n o s t b a r v n i h p l o ­s k e v , k o t seštevanje z a p o r e d n o vrs teč ih se c n a k o -v r s t n i h o b l i k , b o d i s i d a g r e z a k r o g e , s k a t e r i m i p o n a z a r j a d r e v e s a , po l k ro žne k o p i c e s e n a , n j i v e , a l i p a z a d r u g e o b l i k o v n e e l e m e n t e . R i s b a j e s i c e r še p r i s o t n a , a s c počasi u m i k a k r e p k e m u b a r v n e m u m o d u l i r a n j u i n op t i čn im uč inkom. L e ­gat j e z n o v a d o k a z a l * d a j e v n j e g o v e m m i s e l n e m s v e t u p o n o v n o p r e v l a d a l t r e z n o od l oču joč i f a k ­t o r : č eprav g a v leče v i s t o s m e r k o t N o v i n c a , k i j e o s v o j i l p o d r o č j e n o v e o r n a m e n t i k e , p a v e n ­d a r še v e d n o u m a k n e k o r a k p r e d t e m z a p e l j i v i m f a n t a z m a g o r i č n i m obču t j em . S l i k a r s i d o v o l i s a ­m o sprož i t i d o g a j a n j e v s m e r i h i t r e g a u t r i p a , k i p r e v l a d u j e v današn jem na jnove j š em k r a j i n a r ­s t v u , i n se s p e t u m a k n e v pr i s luškovan je g o v o ­r i c i , k i p r i h a j a i z t r a d i c i j e , i n u g o t o v i t v e p r e s a j a v n o v o d o b n e p r i d o b i t v e . P r e s a j a n j e i n s p a j a n j e o p r a v l j a s l i k a r — k r a j i n a r z e l o uspešno, n e d a b i i z g u b i l s t i k z današn j im t r e n u t k o m , b r e z z a -l e f a v e i h t o , k i b i m u u t e g n i l a s p o d n e s t i n o g e .

Z o p i s a n i m i s r e d s t v i j e L e g a t zmožen p o u s t v a -r i t i k r a j i n o z n j e n i m i b i s t v e n i m i k a r a k t e r i s t i k a ­m i , d a j e n a s l i k i s p o z n a v n a r e c i m o D o l e n j s k a z z a s a n j a n o K r k o , k i v n j e g o v i i n t e r p r e t a c i j i do ­b i n a r a v n o s t k o v i n s k i b l e s k n e p r o s o j n e p o l i r a n e r ečne površ ine . N a takšen način se L e g a t u p i r a d o s e d a n j e m u r oman t i čnemu o p e v a n j u te d o l e n j ­s k e l e p o t i c e , p o d o b n o p o t p a u b i r a t u d i v u p o ­d a b l j a n j u P o l j a n s k e d o l i n e , k j e r r o m a n t i k a d o b i ­v a n o v o v a l o r i z a c i j o .

S t e m p a p r i s p e v a s l i k a r t u d i k s p o z n a n j e m o n o v e m v s l o v e n s k e m k r a j i n a r s t v u , k i p r a v d a ­nes , p o t e m k o se j c . p o g l e d s l i k a r j e v u s m e i i l v ož i v l j eno p r e d m e t n o s t , v n o v o f i g u r a l i k o , d o b i v a v r s t o n o v i h pr iv ržencev . Z a t o d a n e s že l a h k o go­v o r i m o o n o v e m s l o v e n s k e m pejsažu.

L e g a t se j e t a k o u v r s t i l m e d r a z i s k o v a l c e n a j ­mlajše g e n e r a c i j e s l o v e n s k i h s l i k a r j e v , k i o d g o v o ­re n a t e m e l j n a vprašanja s o d o b n e g a s l i k a r s k e g a i z r a z a i šče jo v n o v e m k r a j i n a r s t v u .

Pavlovec

65

• kulturna?; zgodovina • kulturna zgodovina • kulturna zgodov inaku l tu rna zgodovina • kulturna zgOdo

( N a d a l j e v a n j e s 27. s t r a n i )

p r o s t o r s k e p repr i č l j i vos t i k o t s o s e d o n s t r a n j a r ­k a a l i n p r . n j e g o v s o r o d n i k M a i s t r o v t r g v K r a ­n j u .

U s t a n o v i t e v » ok ra jn e g o s p o s k e « 1. 1840 p o m e n i k o n e c s t o l e t n e m u h i r a n j u . M e s t o s e počas i r a z ­v i j a v u p r a v n o i n po l i t i čno sred išče g o r n j e G o ­r e n j s k e . Z z g r a d i t v i j o g o r e n j s k e že lezn ice , k i p o t o l i k o l e t i h s p e t pr ib l i ža R a d o v l j i c o o s t a l e m u s v e t u , p a m e s t o p r i d o b i t u d i n a g o s p o d a r s k e m p o m e n u .

N o v a c e s t a p r o t i L e s c a m , k i n a d o m e s t i s t a r o i n n e p r i k l a d n o p o t s k o z i G l o b e l , začr ta s m e r n o ­v e m u r a z v o j u n a s e l j a . N a p r e l o m u s t o l e t j a s e d v i g n e j o o b n j e j p r v e s t a v b e : g a s i l s k i d o m , o s n o v n a šola i n sodišče , p o l e t u 1900 p a h r a n i l ­n i c a i n 1906 p o s o j i l n i c a k o t n a j p o m e m b n e j š i v s e c e s i j s k o m s l o g u z g r a j e n i s t a v b i m e s t a . U p r a v n a p o s l o p j a se z o b e h s t r a n i k o s t a n j e v e g a d r e v o r e d a m e n j a v a j o z v i l a m i , z g r a j e n i m i s r e d i v r t o v . V e s p r e d e ! m o č n o s p o m i n j a n a u r e d i t e v v r t n i h n a s e ­l i j t i s t e g a časa.

P r v i več j i p o s e g v č r t o s t a r e s redn jeveško-b a r o e n e n a s e l b i n e p o m e n i z i d a v a v e l i k e g a h o t e l a I. 1935. Ža l s o o b g r a d n j i uniči l i e n e g a na j lepš ih i n n a j b o l j e o h r a n j e n i h baročn ih v r t o v p r i n a s , Čeprav j e o b s t a j a l a i d e a l n a možnos t , d a b i o b e t e l e s i p o b a r o č n e m v z o r u v s a j d o n e k e m e r e o r g a n s k e združ i l i .

Te žn ja p o p o v e z a v i z i n d u s t r i j s k o i n p r o m e t ­n o p o m e m b n i m i L e s c a m i še n a p r e j u s m e r j a r a z ­v o j m e s t a p r o t i s e v e r o z a h o d u , v n o v e j š e m času p a t u d i v s m e r i p r o t i b l i žn j emu P r e d t r g u , k i p o ­s t a j a v e d n o b o l j s e s t a v n i d e l e n o t n e urban is t i čne z a s n o v e m e s t a . U p r a v n i , t r g o v s k i , p r o m e t n i p a t u d i tur ist ični c e n t e r R a d o v l j i c e se že n e k a j l e t o b l i k u j e n a s e v e r o z a h o d n e m o b r o b j u n e k d a n j e g a m e s t a , n a st ič išču t r e h g l a v n i h urbanist ičn ih p o d ­r o č i j — s t a r e g a j e d r a , P r e d t r g a i n n a s e l b i n s k e g a k r a k a ! k i v o d i p r o t i L e s c a m .

S l i k o v i t a a r h i t e k t u r a radov l j i šk ih meščansk ih hiš s o d i v o b d o b j e 16. i n z g o d n j e g a 17. s t o l e t j a , v d o b o , k o s e j e n a s e l j e i z t r g a r a z v i l o v m e s t o i n j e do ž i v e l o s v o j d o s l e j na jveč j i e k o n o m s k i r a z ­v o j " . T o j e čas, k o s o p o d v p l i v o m renesančnih i d e j zače le r a s t i p o t r e b e p o udobne jš ih i n b o l j r e p r e z e n t a t i v n i h s t a n o v a n j s k i h p r o s t o r i h i n s o n e k d a n j e , p r e t e žno l e s e n e s t a v b e z a m e n j a l e z i ­d a n e .

Znač i lnos t i p r v o t n e g a meščanskega s t a v b a r ­s t v a , k o s o b i l e hiše z o ž j o s t r a n j o o b r n j e n e p r o t i c e s t i , k a ž e j o še d a n d a n e s n e k a t e r e hiše n a L i n ­h a r t o v e m t r g u (š t . 2, 16, 17, 20, 21). N j i h o v t l o ­r i s n i s e s t a v j e e n o s t a v e n i n znač i len z a s r e d n j e ­v eško z a s n o v o meščansk ih hiš . O s r e d n j o k o m u ­n i k a c i j o v n j e j p r e d s t a v l j a p r e h o d n a veža, k i p o ­v e z u j e c e s t o o z i r o m a t r g z d vo r i š č em , p r e d v s e m p a z de l a vn i šk im p r o s t o r o m v pr i t l i č ju s t a v b e . V h o d v d e l a v n i c o o z . t r g o v i n o spoče tka n i v o d i l s c e s t e , t emveč s k o z i v e žo , k o t n a m d o k a z u j e j o o h r a n j e n i p r i m e r i z G o r n j e g a t r g a v L j u b l j a n i , p a t u d i i z hiše št. 12 n a L i n h a r t o v e m t r g u . N a d e l a v n i c o se j e v ečk ra t n a v e z o v a l man j š i s k l a ­diščni p r o s t o r . K l e t j e b i l a p r v o t n o v k o p a n a v v e z n a t l a i n p o k r i t a s p o k l o p n i m i v r a t i , k a s n e j e p a s o z a n j o r a d i p o i s k a l i p r o s t o r v p o g l o b l j e n e m z a d n j e m d e l u veže z v h o d o m p o d s t o p n i c a m i , k i s o v o d i l e v p r v o n a d s t r o p j e . T u s o b i l i r a zv r ščen i s t a n o v a n j s k i p r o s t o r i : s o b a s k a m r o t e r k u h i n j a s s h r a m b o . P r v o t n o s o k u h a l i k a r v vež i , še le k a s n e j e , v k a s n e m 15. i n 16. s t o l e t j u , se j e k u h i ­n j a o d d e l i l a v s a m o s t o j e n p r o s t o r . T u d i k a m r a j e v k a s n e m s r e d n j e m v e k u našla m e s t o v m e ­j a h e n o t n e g a s t a n o v a n j s k e g a p r o s t o r a , k i j e o b -s e g e l c e l o t n o f a s a d n o s t e n o h iše i n s e n a u l i c o o d p i r a l s t r e m i o k n i .

R e n e s a n s a j e meščansk im s t a v b a m n a š k o d o p r e h o d o v , k i s o d e l i l i p o s a m e z n e hiše m e d s e b o j , razš ir i la proče l ja i n j i h o b o g a t i l a s s l i k o v i t i m i n a d s t r o p n i m i p o m o l i ( L i n h a r t o v t r g Št. 23 i n 25). T u d i p r i o b l i k o v a n j u dvo r i š čn ih a m b i e n t o v j e

P o r t a l i n s t e b e r , k i n o s i o b o k , v e n i n a j b o l j e o h r a n j e n i h p o z n o g o t s k i h meščansk ih hiš n a S l o ­v e n s k e m ( L i n h a r t o v t r g št. 22, t. i . S i včeva h i ša ) .

I m e l a t a d o b a p o m e m b e n delež. N a m e s t o n e k d a ­n j i h p r e p r o s t i h l e s e n i h g a n k o v j e u v e d l a z i d a n e a r k a d n e h o d n i k e s po l k r o žn lm i l o k i i n stebr iča-s t i m i n o s i l c i ( L i n h a r t o v t r g št. 4, 30).

Čeprav j c renesančna m i s e l n o s t p r i n e s l a m a r ­s i k a t e r o s p r e m e m b o v nač in g r a d n j e s t a n o v a n j ­s k i h hiš, j e v e n d a r l e g o v o r i c a a r h i t e k t u r n i h 'io­nov v t e m času še v e d n o z a k o r e n i n j e n a v s r e d ­n j e v e šk i t r a d i c i j i . T a k o s o v 16. s t o l e t j u š tev i ln i k a m n i t i v h o d n i i n o k e n s k i o k v i r i i n c e l o a r k a d n i l o k i z n j i h o v i m i v e r t i k a l n i m i n o s i l c i b r e z i z j e m e g o t s k o o b l i k o v a n i . N i č d rugače n i z l e s e n i m i s t r o ­p i ( L i n h a r t o v t r g št . 22) a l i o b o k i , k i s s v o j i m i i z s t opa j o č im i g r e b e n a s t i m i i z r a s t k i kaže j o oč i t en i z v o r v g o t s k e m r e b r o v j u ( L i n h a r t o v t r g št. 3, 5, 22, 30 i t d . ) . T u d i v p i i v p o z n o g o t s k e g a c e r k v e n e g a d v o r a n s k e g a s t a v b a r s t v a o d m e v a k o t m a l o k j e n a G o r e n j s k e m v š tev i ln ih p r o s t o r s k i h a m b i c n t i h o d g r a j s k i h d o meščansk ih , ( d v o r a n a v s t a r e m k r i l u r adov l j i ške grašč ine , veža s s t e b r i v hiši št. 22, de lavn išk i p r o s t o r z o s r e d n j i m s t e b r o m v h iš i št. 5 n a L i n h a r t o v e m t r g u ) , č eprav n a m t i s p o m e ­n i k i o b e n e m kaže j o p o t o d s redn jeveške z a p r t o ­

s t i k p r o s t o r s k i j a s n o s t i i n p r e g l e d n o s t i , k i j o o z n a n j a r e n e s a n s a ,

T o d a šele 1, 1634 se v hiši št. 3 n a L i n h a r t o v e m t r g u , v n e k d a n j e m meščanskem d v o r c u , s r e č a m o s p r v i m i p o j a v i uve l jav i j a joč ih se renesančn ih a r h i t e k t u r n i h č l enov — p r a v o k o t n i m p o r t a l o m v p r v e m n a d s t r o p j u s p r o f i l i r a n i m a r h i t r a v o m i n b i s e r n i m n i z o m n a k a m n i t i h v h o d n i h n o s i l c i h , r enesančno o b l i k o v a n i m i o k n i i n a r k a d n i m i h o d ­n i k i v pr i t l i č ju i n n a d s t r o p j u . T u d i s a m a a r h i t e k ­t u r n a z a s n o v a s t a v b e j e že p o v s e m renesančna i n i m a s v o j e v z o r e v p l e m i š k e m s t a v b a r s t v u r e ­nesančnih d v o r c e v , k i v 16. s t o l e t j u n a s t a j a j o n a na-šem podeže l ju .

Kasne j š e e k o n o m s k o n a z a d o v a n j e , še p o s e b e j v 18. s t o l e t j u , j e z a v r l o n a d a l j n j i s t a v b n i r a z v o j ,

T r g e c p r e d v h o d o m v s t a r i d e l m e s t a , z n e k a t e r i m i h i šami , k i s o p r e k r i l e o b r a m b n i j a r e k . V o z k e m p r e h o d u , k i v o d i n a t r g , s o b i l a z g o r n j a m e s t n a v r a t a ( f o t o g r a f i j a i z o k r o g 1. 1900).

66

kulturna zgodovina • kulturna zgodovina •kulturna zgodovina • kulturna zgodovina • kulturna zaodo

A r k a d n i h o d n i k s p o z n o g o t s k l m i a r h i t e k t u r n i m i č leni n a L i n h a r t o v e m t r g u št. 30

p o d r u g I s t r a n i p a j e b i l o n e p o s r e d e n v z r o k te­m u , d a R a d o v l j i c o l a h k o uv rščamo z a r a d i n e o k r ­n j e n e p r i s t n o s t i n j e n e g a t l o r i s n e g a s e s t a v a i n o h r a n j e n i h a r h i t e k t u r n i h s e s t a v i n m e d n a j b o l j ž i ve pr i če naše p o z n o g o t s k e i n renesančne s t a v -b i i r s k e k u l t u r e .

P o d o b n o k o t T r ž i č j e t u d i R a d o v l j i c o d o b a p o požaru L 1835 o b l e k l a v plašč k las ic is t ičnih o b l i k , š t ev i ln i p o r t a l i i n o k n a , k j s o d e l o K b c j a a -č i č eve kamnoseške d e l a v n i c e s Črn ivca , t e r l e ­

p o t n o uč inkov i t e š tukaturne p r e o b l e k e f a s a d ( L i n h a r t o v t r g št . 2, 5, 6 i td . ) s o s s v o j i m i b o g a ­t i m i p r o f i l i , p i l a s t r i , z i d c i i n f i g u r a l n i m i p r i k a z i d a l e m e s t u ž i vahne jš i v i d e z , n i s o p a p r e g l a s i l e t r a d i c i o n a l n i h v r e d n o t , k i s o o s t a l e n e d o t a k n j e n e p o d to t e n k o p r e o b l e k o sodobne j š ih o b l i k .

O p o m b e 1. H . . Urš ič , N a s t a n e k i n r a z v o j t r g a

R a d o v l j i c e ( do n a s t a n k a m e s t a ) . G e o g r a f s k i s e m i n a r U n i v e r z e v L j u b ­l j a n i ( d i p l . n a l o g a ) ;

2 . P r i m . M . Z o i s , D i e G e s c h i c h t e v o n R a d m a n n s d o r f u n d s e i n e r U m g e -b u n g , R e i s e u n d B a d e r z e i t u n g 19.08, št. 423; M i t t e i l u n g e n d e r Z e n t r a l K o m i s s i o n . VVien 1906, s t r . 154, 176, 222, 257;

3. A . Va l i č , R a d o v l j i c a ( po roč i l o o a r ­h e o l o š k e m i z k o p a v a n j u o b f a r n i c e r k v i 1. 1968), V a r s t v o s p o m e n i k o v X n i - X I V , 1968-69, s t r . 174;

4. F . K o s , G r a d i v o I V , št. 501, s t r 253; 5. O b s t a j a j o t u d i d r u g e r a z l a g e . P r i m .

H . Urš i č (op . št. 1); 6. Va l i č e ve n a j d b e ( op . št. 3) so i z r a ­

z i t o g r o b n e g a značaja ; 7. C . Avguš t in , K r a n j — z g o d o v i n s k o -

urbanis t ičn i i n a r h i t e k t u r n i r a z v o j m e s t a , d i s e r t a c i j a s t r . 14—16, U n i ­v e r z a v L j u b l j a n i ( r o k o p i s ) ;

8. C . Avguš t in , T r ž i č i n o k o l i c a , K u l ­t u r n i i n n a r a v n i s p o m e n i k i S l o v e n i ­j e . 23. z v e z e k . L j u b l j a n a 1970;

9. M . K o s , U s t a n o v i t e v N o v e g a m e s t a , N o v o m e s t o 1365—1965. P r i s p e v k i z a z g o d o v i n o m e s t a . M a r i b o r — N o v o m e s t o 1969, s t r . 78;

10. E . K l e b e l , 700 J a h r e S t a d t V i l l a c h , V i l l a c h 1940;

11. P r i m . I I . M e g i s e r , A n n a l e s C a r i n -t h i a e , L e i p z i g 1612, f o l . 1H50, 1163, 1164;

12. R i e h t e r H o r m a v r s A r c h i v 1822, s t r . 466 ;

13. V i s i t a t i o n s p u n e t o d e r S t a d t R a d ­m a n n s d o r f c c o n o m i c o v i s i t a t i o n 1743. V i c . a r h . f a s c . 134/a, A S ;

14. Bo ž j epo tna p o d o b i c a s s l i k o R a d o v ­l j i c e i z I. 1756. S i g n a t u r a o b s p o d ­n j e m r o b u s l i k e : M : L : ( = M a r k o L a v e r , o p . avt . ) D e l t a — G r u b a r S c . A . V . ;

15. P r i m . o p o m b a št. 13; 16. P r i m . F r a n c i s c e j s k i k a t a s t e r i z l e t a

1826; 17. V začetku 16. s t o l e t j a je ' m e l a R a ­

d o v l j i c a m i t n i c e v m e s t u , v B o h i n j u i n n a J e s e n i c a h , r a z v i t o t r g o v i n o s s o l j o ta v i n o m i n v r s t o u g o d n o s t i , k i j i h j e m e s t u p o d e l i l c e s a r M a k s i -m i l j a n L

R i m s k e š tev i lke o značu j e j o m e s t n e s t o l p e v p r e g l e d n i k a r t i R a d o v l j i c e .

Knjižni novosti

I z t o k G c i s t e r P l a m e n : P e s m i — V n o v i p e s n i ­ški z b i r k i , k i j e izšla p r i M l a d i n s k i k n j i g i , p r e d ­s t a v l j a I z t e k G c i s t e r P l a m e n p r e h o j e n o p o t o d m l a d o s t n i h i s k a n j d o z a d n j e g a u s t v a r j a l n e g a o b d o b j a , k i g a uvršča m e d v i d n e o s e b n o s t i s l o ­v e n s k e pesniške a v a n t g a r d e . 4

M o d e r n o stanovanjsko naselje na nekdan jem o b r o b j u mesta .

ifigenija zagoričrtik

postopna razbremenitev

I f i g e n i j a Zago r i čn ik : P o s t o p n a r a z b r e m e n i t e v — M l a d i n s k a k n j i g a j e i z d a l a z b i r k o p e s m i I f l -g e n i j e Zago r i čn ik , s k a t e r o se m l a d a p e s n i c a p r e b i j a v s ve t s o d o b n e s l o v e n s k e p o e z i j e .

67

O L/AS _ S O B O T A — 23. d e c e m b r a 1972

\

Kazalo S N O V A N J A — p o s e b n o k u l t u r n o r u b r i k o G L A S A u r e j a urednišk i o d b o r

K l u b a k u l t u r n i h d e l a v c e v v K r a n j u : M i l a n Rat išta, A n t o n M ik lavč i č , I) išan

O g r i z e k , B o j a n P i s k , A l b i n Učakar , Č r t o m i r Zo r e č i h O l g a Z u p a n . O d g o ­

v o r n i u r e d n i k B o j a n P i s k . L e k t o r F r a n c D r o l c .

L e t o V I K r a n j 1972 S t . i — o

Avguš t i n C e n e : N a s e l b i n s k i r a z v o j R a d o v l j i c e z o r i s o m meščanske a r h i t e k t u r e 57

B o g a t a j B o r i s : Z m o j e g a o k n a 22 V m a j u 22

B o l i H e i n r i c h : P o p o t n i k , k i p r ideš v Špa . . . 55

B u n i n I v a n : L a h k o d i h a n j e 20

Cundr i č V a l e n t i n : S o n e t i 52

D e t e l a L e v : ' L o v . T u r n i r . K a j j e p o v e d a l a p r e l e p a R o -z a m a n d a . S p r e j e m p r i c e s a r j u . U g r a b l j a -n j e nedo l žn ih d e k l e t . T e m n a z v e z d a . P a ­r a d a . 33

Go lob B e r t a : M l a d i b r a l e c i n k n j i g a 27

K n e M a j d a : č a s j e b i l o p o l d a n s k i 22 N e s o j e n o i n d i j a n s k o p o l e t j e 22

K o k o t Andre j : P e s m i 40

K r e k J a n k o : O b m e d n a r o d n e m l e t u k n j i g e 25

L i p u s c h F l o r i a n : N a v o d i l a z a k u č a n j e 17

L u ž a n Pavel : I z z i v a m spečega 3 S a h a r a 4 T a d a n , t a noč , M a r i j a 49

Malenšek M i rn i : P e t e r M a r k o v i č ' ( O d l o m e k i z v o j c g a ro ­m a n a E c c e h o m o ) 60

N o v a k A n k a : K m e č k a n a s e l j a i n kmečka a r h i t e k t u r a n a besn i škem o b m o č j u 29

Pavlovec A n d r e j : I s k a n j e l i r ične r e s n i c e 11 P l a k a t — s t v a r z d v e m a dušama 13 N o v o k r a j i n a r s t v o ( Z a p i s o K a m i l u L e ­

64 g a t u ) 64

P lbe rn ik F r a r c e : C r e i n a c i t i c a e p r e p i s i , p r e v o d i , p o n a r e d k i 5 K m e č k a r a p s o d i j a 47

P l » k B o j - « « T r e h o d 53 P l » k B o j - « « r t i č i 53 I m e n a 53

P l e s 53

O k n o 53

P o g a č n i k Jože : J a v n i t r e p e t z a u s o d o s v e t a 42

P o v š e Janez: T e d e n s l o v e n s k e d r a m e v p r o g r a m u p r i ­r e d i t e v o b s l o v e n s k e m k u l t u r n e m p r a z ­n i k u . I P ro za i čne p e s m i 19

R e m l c Š te fan : P e s m i 41

Š m i t e k Z m a g o : Ž i v l j en j e i p d e l o R a d i v o j a P o z n i k a 35

T a n i z a k i Džun i č i r o : T e t o v i r a n j e 9

V u r n i k F rance : N a r o b n e k i s t o l e t n i c i 45 K a m e n 48 K a k o b o p o t e m t a k e m s t r a g e d i j o 48

Weiss Tončka: Z e m l j i š k o o d v e z a n a o d k u p n i n a i n n j e n v p l i v n a a g r a r n o k r i z o o b k o n c u 19. s t o ­l e t j a 23

Zagoričnik F r a n c i : . S r e čan j e s p i s a t e l j e m L e v o m D e t e l o 33 R o ž a i n bič 37 D e r e b u s m e i s 54

Z a g o r i č n i k I f i g e n i j a : B l e d a , d r u g a s t r a n 62 N e z a z n a v n o • 62 N e o p a z n o • 63 P e s e m b r e z p r i p e v a 63 P o v e d i 63

Z u p a n Olga I n B a r o č n i g r a d o v i n a G o r e n j s k e m 43 M a j d a žontar :

K N J I Ž N E N O V O S T I :

J an Ivan: D ra žgoška b i t k a 10

Zagoričnik F r a n c i : L e t o i n d a n 42 T o j e s t v a r , k i se i m e n u j e p e s e m 42 N a v o d i l o z a u p o r a b o 16

V u r n i k F rance : V s e g a z a v e d a n j e 16

Petrič Lučka: R u m e n i k o n j 16

Geister Iztok-P lamen: P e s m i 67

Zagoričnik Ifigenija: P o s t o p n a r a z b r e m e n i t e v 67

L I K O V N O I N F O T O G R A F S K O G R A D I V O s o v t e m l e t n i k u p r i s p e v a l i :

T o r k a r J a k a , T o m a ž Krž iŠn ik , F r a n c N o v i n e , Š te fan S imoniČ, M i l a n B a t i -

s t a , K a m i l o L e g a t , B o r i s J e s i h , H e n r i k M a r c h e l , V i n k o Tušek , G l a s ,

G o r e n j s k i m u z e j K r a n j , P r e š e r n o v o g l eda l i šče K r a n j , Z a v o d z a s p o m e n i š k o

v a r s t v o K r a n j .