sodr@ina · 2017. 12. 28. · sodr@ina da se bide konkurenten e da se ima podobar kvalitet, a ne...

SODR@INA

DA SE BIDEKONKURENTEN E DA SEIMA PODOBAR KVALITET,A NE SAMO PONISKACENA

KAZNI ZA NEOBRABOTENOZEMJODELSKO ZEMJI[TE

SERTIFICIRANASADNICA - USLOV ZAUSPE[NO OVO[TARSKOPROIZVODSTVO

PÊLNIOT OTROV - LEK ZA MNOGU BOLESTI

LUBENICITE SE @IVOTNA OPSESIJA

FARMA VO GRAD

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskata agen -

ci ja za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od

di pektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata od fap -

we pite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppeku

ppo ektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpuènija vo Re -

pub lika Makedonija - SFARM.

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e vosopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo Re-publika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako op-ganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003godina, a od dekewvpi 2006 godina se distpi bui -pa kako wese~no specijalizipano spisanie za zew -jo delstvo i pupalen pazvoj.

Moja zemjajuni 2008

Izdava~:Fedepacija na fapwepitevo Republika Makedonija Yl. Ligo Mixajlovskibp.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 e- wail: [email protected]

Bpoj na `-swetka: 210-0570486301-53Banka dep.: NLB Tutunska Banka

Menaxer i glaven i odgovoren urednikRenata [email protected]

Urednik Todop Stoj~evski [email protected]

MarketingXelal Sejfula [email protected]

Blagoj~e [email protected]

Izvr{en direktorTpajan [email protected]

Lektor:Vepica Nedelkoska

Preveduva~iSowa KitanovskaEdita Ja{api

Sorabotnici:Blagoj~e NajdovskiSowa TpajkovaEnes Kuptovi}Melpowena PopovskaNakil EleziXezaip IdpiziRa{ela MizpaxiStojan~e AnastasovIlija KapovTo{o ApsovNikolina DukoskaRade Kapanfilovski

Tira`: 3000 ppiwepociDizajn: Bpigada dizajn - SkopjePe~ati: Ppopoint - Skopje

4

9

21

26

32

42

Me|unarodna zemjodelska konferencija „Unapreduvawe na zemjodelskata

\oko Danailov - pretsedatel na FFRM

ZEMJODELSTVOTO - EDINSTVENO RE[ENIE NA PROBLEMITE

Zewjodelstvoto gi apsopbipa socio-ekonowskite i stpuktupniteppoweni od dpugite sektopi vo pepiodot na golewata nevpabotenost.Ova pezultipa so zgolewen bpoj sewejstva {to se zaniwavaat so zew -jo delstvo kako edinstveno pe{enie na nivnite ppoblewi. Va`nostana zewjodelstvoto se gleda i ppeku visokoto u~estvo vo BDP, vpabo-tuvaweto i tpgovskata pazwena. Makedonskoto zewjodelstvo se kapak-tepizipa so wali ppinosi i nizok kvalitet na ppoizvodstvo, kako islaba naso~enost kon wapketing. Sistewite za navodnuvawe se vonezadovolitelna sostojba, a post-ètvenite sistewi, distpibucijatai uppavuvaweto so sveìte ppoizvodi se zastapeni i nezadovo-litelni. Voveduvaweto na dobpata zewjodelska ppaksa vo konven-cionalnoto ppoizvodstvo e wnogu baven ppoces i ne e lesno ppepoz-naen i ppifaten od stpana na zewjodelcite. Zewjodelstvoto e zna~aenu~esnik vo tpgovskata pazwena, no zewjata ostanuva neto uvoznik nazewjodelski i ppexpawbeni ppoizvodi.

Efektivnoto kopistewe na zewjodelskoto zewji{te e sppe~eno odpapcelizacijata i pasitnuvaweto, {to poteknuvaat od ogpani~uva -wa ta za kopistlivi povp{ini i sopstvenost, tpadicija na nasledu-vawe, kako i tpadicija od nefopwalni vpski na pazapot za zewji{te.Postoeweto na wali i wnogu pasitneti fapwi, kako i slabiot pazapza zewji{te, ne dozvoluvaat zgolewena wodepnizacija i wexanizacija,{to pezultipa so poniska ppoduktivnost i konkupencija we|uzewjodelcite. Tie tpeba da go zgolewat svoeto znaewe za EY i va`noe da iwa povpzana stpuktupa koja }e gi koopdinipa ppetstojniteppa{awa i ppedizvici. So cel da se podobpi opganizaciskiot ka-pacitet, koj }e gi postigne zaedni~kite intepesi i }e go opganizipaobedinetiot vlez na stpanskiot pazap za zewjodelskite ppo iz vo di -teli, ppofunkcionipaa okolu 180-200 lokalni zdpuènija. ̂ adop op-ganizacija na zewjodelskite zdpuènija e Fedepacijata na fapwepivo Republika Makedonija.

Elizabet Gofen - potpretsedatel na [vedskata fed-eracija na farmeri i potpretsedatel na KOPA

ZEMJODELSTVOTO E FAKTOR ZA IDNINATA

NA GLOBALNO NIVO

Nikoga{ dosega zewjodelstvoto ne bilo faktop za idninata naglobalno nivo. Kako zewjodelci, bpzo peagipawe na ppowenite i toazna~i deka woè da ppoizveduvawe pove}e. Swe klu~ni igpa~i vo Yni-jata zatoa {to zewjodelcite se opganizipaat, ja zgolewuvaat wo}ta ippistapot do pazapot i pazvivaat alatki za zastapuvawe kon sood-vetenite zewjodelski politiki. Nekontpolipaniot i neplanipanupban past e zakana za pupalnite oblasti, a gpadovite se {ipat nanajgolewoto i najdobpoto zewjodelsko zewji{te. Kako zewjodelci tpe -ba da povikuvawe na politiki i stpategii koi davaat dolgopo~niuslovi i stabilnost na zewjodelskata politika. Se soo~uvawe so ne-dostig na xpana i taa ne potsetuva zo{to e fopwipana ZZP, lu|etoda se sppavat so sli~na situacija posle vojnata. Ynijata pokaà dekawodepna zewjodelska zaedni~ka politika woè da se sppavi so nega-tivnite zewjodelski vlijanija.

Ervan Fuere - ambasador na EU vo Makedonija

MAKEDONIJA E ZEMJA ZA POSEBEN TURIZAM

Zewjodelstvoto ppetstavuva klu~no ppa{awe za ekonowskiot i so-cijalniot pazvoj na sekoja zewja. Idejata e da se za~uvaat pupalnitezaednici i tpadiciite i da se ppewine od ppoizvodstvo za sebe konppoizvodstvo koe }e genepipa ppixodi za ìtelite. Ova tpeba da seslu~i i vo Makedonija zapadi ogpownite ppedizvici so koi }e sesoo~i ppi ppistapuvaweto kon Ynijata. ZZP e fopwipana da powognevo zgolewuvawe na konkupentnosta na evpopskiot zewjodelec i agpo-ppexpanbeniot posveti vniwanie i na za{tita na ìvotnata sped-ina. Dpuga politika e ekonowskiot i socijalniot pazvoj na lokalnonivo, zadpùvawe na tpa diciite i soo~uvawe so globalnite ppedi-zvici - biodivepzitetot, bioenepgijata i globalnoto zatopluvawe.Evpopskata kowisija, vo celost, se osvpnuva na ppa{aweto na kon ku -pen t nosta na zewjodelstvoto. Na{ite potpo{uva~i bapaat podobapkvalitet na ppoizvodite i ova e ppedizvik kako da se zadovolatnivnite bapawa. Da se bide konkupenten e da se iwa podobap kva li -tet, a ne sawo poniska cena. Za onie koi se natppevapuvaat so vi-sokokvalitetni ppoizvodi, va`no e da iwaat sistew za etiketipawei geogpafsko poteklo za ppepoznatlivost. Makedonija ne e desti-nacija za wasoven, tuku za poseben tupizaw. Zatoa, ja naglasuvawklu~nata uloga na FFRM {to ja iwa vo zgolewuvawe na zewjodel-skata konkupentnost.

Haralampus Orfanidis, Asocijacija na zemjodelci vo Grcija

ZDRU@UVAWETO E NAÎN ZA PODOBRA SORABOTKA KONEVROPSKOTO ZEMJODELSTVO

Lenepalnata konfedepacija na gp~kite zewjodelci e ppofe-sionalna opganizacija fopwipana vo 1957 godina. Denes iwa 39 op-ganizacii - ~lenki so glavno sedi{te vo Atina i gi zastapuva in-tepesite na zewjodelcite vo zewjata i vo Evpopskata unija. Na{aèlba e site zewji da stanat ~lenki na Ynijata i ja poddpùvaweva{ata zewja vo ovaa nawepa oti toa e na~inot za podobpa sopabotkai poddp{ka na wodelot na evpopsko zewjodelstvo. Kako ppetstavnikna wojata zewja ppedlagaw da fopwipawe wala KOPA so sedi{te voSolun. Isto taka, ppedlagaw da iw powognewe na kolegite od Bosnai Xepcegovina da se izbopat vo nawepata da osnovaat nacionalna op-ganizacija, koja }e bide paptnep na vlasta.

Sead Jelec, Zdruènie na zemjodelci vo BiH

DA JA MODERNIZIRAME AGRARNATA POLITIKA

Sepiozen ppoblew vo BiX e toa {to nevladiniot zewjodelskisektop ne woè da bide opganizipan na nivo na dpàva. Toa, sekako,ne dozvoluva da se pazvie zewjodelskoto dvièwe. Postojat wnogufapwepski opganizacii na lokalno nivo i se obiduvawe da sozdadewepaptnepstvo so dpàvnite institucii, no toa ne funkcionipa. Kakozewja iwawe wnogu zapostaveni pesupsi i sega se obiduvawe da ja wod-epnizipawe agpapnata politika. Na dpàvno nivo ne postoi nituMinistepstvoto za zewjodelstvo, tuku postoi sektop vo Ministep-stvoto za ekonowija. Od wilion i 600 iljadi xektapi obpabotilivapovp{ina, vo zewjata ne se obpabotuvat nitu pedeset ppocenti. Fap-wite se pelativno wali, od 2 do 5 xektapi so 3 do 7 papceli. Iwawei ogpowen tpgovski deficit zatoa {to swe uvozno zavisni. Kakozewja, uvezuvawe 60% od xpanata za na{eto naselenie. Iwawe nepo-volna agpapna stpuktupa, siten posed, negativni tpendovi vo odnosna negovoto okpupnuvawe i lo{a politika vo kopistewe nadowa{nite i evpopskite fondovi.

Da se bide konkupenten e da a ne sawo poniska cena

4 | MOJA ZEMJA

Llobalnite i nacionalnite ppedizvici koi vlijaat vpz jaknewe nazewjodelskata konkupentnost i efektite od libepalizacijata vpz zewjodel-stvoto ppedizvikuvaat zagpiènost kaj zewjodelcite, nivnite zewjodelskiopganizacii i kaj nositelite na politikata vo vladite na zewjite vo pazvoj.Zatoa, FFRM opganizipa{e we|unapoden fopuw na tewa Ynappeduvawe nazewjodelskata konkupentnost zapadi soo~uvawe so globalnite ppedizvici

FORYM

Stefan Stefanov, Bugarska asoci-jacija na farmeri

JASNA I SILNA NACIONALNAZEMJODELSKA POLITIKA

Zewjodelstvoto e eden od najzna~ajniteoddeli na bugapskata eko no wi ja i nezavisnood site ppoblewi i ppotiv pe~ nosti za ne-goviot pazoj posle ppowenite od 1990 godina,ostana eden od stolbovite na op{testveno-ekonowskiot ̀ ivot vo dp ̀ a va ta. Od tie ppi -~ini vo op{testvoto postoi wislewe dekappoblewite na zewjodelskito sek top, posebnoonie povpzani so ppisoedinuvaweto kon EY,ba paat posebno vniwanie i gpià. Toa go na -laga i faktot {to zewjodelskiot sektop eeden od najsilno kontpolipanite sektopina nivo na Ynija. Dpàvnata powo{ za zew -jodelstvoto e zadolìtelna za ppospe pi tetna sektopot i za poka~uvawe na negovata kon -kupentnost. Dokolku dpàvata ne powogne,pezultatite }e bidat katastpofalni. Nedo -sta tokot na vidliv pazvoj se dolì na sepi-oznite stpuktupni ppoblewi i na faktotdeka vniwanieto be{e naso~eno kon podgo-tov ka na sektopot da se ppilagodi kon ba pa -wata na EY. Se ppedloì nov tip na poli-tika,naso~ena kon zgolewuvawe na kon ku- pentnosta i so toa papalelno da se postig-nat celite za bezbedna xpana, zapazuvawe naokolinata i ppiwena na texnologii koi gikopistat ppipodnite pesupsi.

Valbona Uli, Asocijacija na sto~arskipretpriema~i vo Albanija

RURALNATA MIGRACIJA E KLUÊNPROBLEM

Su{testven ppoblew vo Albanija e pu-palnata wigpacija zatoa {to vo selata os-tanaa stapi lica, a toa zna~i ogpani~eno ipascepkano zewjodelstvo, slaba texnologija,wali ppinosi, nedostig na kapaciteti zappepabotka i pakuvawe, visoki tpo{oci zappoizvodstvo i niski standapdi za bezbed-nost na xpana. Za nas, konkupentnost esposobnost da se obezbedat ppoizvodi napoefektiven i poefikasen na~in odkonkupentite za da se zgolewi udelot na

pazapot. Konkupentnosta ne podpazbipa sawoda gi u~iwe zewjodelcite kako da odgleduvaatstoka, tuku da iw se powogne i vo obezbedu-vaweto kvalitetna xpana, sewenski watepi-jal, soveti za ppavilna isxpana, udobnost nastokata, novi infopwacii za vpednosta napapite koi gi vloùvaat, za{titata odbolestite, zgolewuvaweto na xigienata.

Jelena Mitevski, Ministerstvo zazemjodelstvo na Srbija

DA GI ZADR@IME ZEMJODELCITEVO SELATA

Spbija e pupalna zewja, vo koja zewjodel-stvoto u~estvuva so 15% vo dowa{niot ppo -iz vod. Nastojuvawe da gi zadpìwe zew jo del -cite vo selata i da go pazvivawe pupalni ottu pizaw. Kako dpàva iwawe 360 wilioni do -la pi suficit od ppoda`bata na zewjodelskippo izvodi. Rabotiwe i na wepki za pazvoj naop ganskoto ppoizvodstvo i vo kowbinacijaso pupalniot tupizaw, toa ppetstavuva wo` -nost za ppofitabilnost na walite pupalnisto panstva. Za da iwawe podobpuvawe na izvo-zot i konkupentnosta, neopxodno e da inve-sti pawe vo texnologii, obuki i vo znaewa nazew jodelcite. Potoa, da se vovedat standapdiza kvalitet i da se investipa vo podobpuvawena plaswanot na ppoizvodite ppeku wapke -ting dizajn, ppowocija, paketipawe, etike-ti pawe i bapawe na novi pazapi.

Katarina Kozinc Huski}, Slovenija

KOMORA KAKO ZASTAPNIK NAINTERESITE NA ZEMJODELCITE

Vo Slovenija swe opganizipani vo posebnazewjodelska kowopa koja postoi od 1999 god-ina. Taa gi zastapuva intepesite na zewjodel-cite, pibapite i {uwapite. Vo na{iot slu~ajvaì zadolìtelnoto ~lenstvo, na koenudiwe najpazli~ni uslugi. Iwawe 115 iljadifizi~ki i 1.200 ppavni lica. Ppose~no, sekoj~len pla}a po 17 evpa godi{no. Taa ~lenapinane ja pla}aat ~lenovite koi iwaat powalku od167 evpa katastapski ppixod, a sepak gi do-bivaat na{ite uslugi.

5JYNI 2008 |

se iwa podobap kvalitet,konkurentnost zaradi soo~uvawe so globalnite predizvici"

Ppisutnite na fopuwot se sloìjadeka vo ovoj pepiod na zgolewuvawe nacenite na xpanata, zgolewuvawe nagladot vo svetot, ppowenite vo kli-wata i dpugo, zewjodelstvoto e „è{katewa vo svetot“, osobeno zatoa {tovlijae na nawaluvawe na sipowa{tija.Dodeka zewjite vo EY pazgovapaat zapefopwi vo ZZP za zadpùvawe nakonkupentnosta, zewjite od Balkanotse pazgpièni za da ja pazvijat izgolewat konkupentnosta. Popaka odkonfepencijata do site zasegnatistpani vo zewjodelstvoto za da se za-jakne konkupentnosta:

1. Potpebno e da se nappavat napopiza okpupnuvawe na zewjodelskotozewji{te

2. Potpebno e podobpuvawe naedukacijata i infopwipanosta nazewjodelcite za toa {to gi o~ekuvakako posledica od evpointegpaciskiteppcesi i vo vlez vo EY

3. Zdpuùvawe na zewjodelcite vosilni asocijacii, koopepativi ilidpugi oblici na zdpuùvawe so cel daja zgolewat nivnata uloga vo zastapu-vawe i lobipawe na sopstvenite in-tepesi i podobpuvawe na ekonowskatawo}

4. Potpebno e da iskopistuvaattpadicionalnite ppednosti vo zew-jata, kako {to e ppoizvodstvoto na op-ganska xpana, pupalen tupizaw isli~no

5. Ppivlekuvawe na wladite da sevklu~uvaat vo zewjodelstvoto

6. Da se zgolewat investipawata vozewjodelststvoto za da se podobpi wex-anizacijata i da se ppiwenuva sovpe-wena texnologija na ppoizvodstvo

7. Vladinite isntitucii tpeba davodat zewjodelska politika {to }eobezbedi sigupnost, stabilnost i dol-gopo~na pepspektiva

8. Zewjite ~lenki vo EY iw objasnijana ostanatite zewji deka ZZP enaso~ena kon zgolewuvawe napoddp{kata vo za~uvuvawe na ìvot-nata spedina, kliwatskite ppoweni,ppoblewite so enepgijata i dpugo

INTERVJY Toni Ivanxelo, direktor za marketing na World Wide Sires, SAD

� Pretstavete ja kompanijata {to jazastapuvate?Mojata kowpanija izvezuva genetski

wa tepijal od goveda vo pove}e od 70 zewjivo svetot. Nea, pped 37 godini, ja osno-val govedap od Kalifopnija koj iwal dob -pi elitni kpavi. Lu|e od celiot svetdoa |ale na negovata fapwa da gi vidatgp lata i se intepesipale za toa kako us-pe al da sozdade eliti. Podocna po~nalso izvoz na sewe za ve{ta~ko oploduvawe.De nes, WWS e vo sopstvenost na dve za -dpu gi, Accelerated Genetics i SELECTed.Nej zinoto sedi{te e vo Kalifopnija i naawe pikanskiot pazap u~estvuva so po ve -}e od 50%. Minatata godina, kako kowpa -ni ja, izvezovwe 3,5 wilioni edinici sewei toa e pekopdna godina od osnovaweto.Vkupno, WWS i dpugite dve zadpugi iz ve -zu vaat okolu 15 wilioni dozi vo svetot.

� Kakva e sostojbata sogovedarstvoto vo SAD?Vo Awepika iwa 9,1 wilion kpavi, a

ppose~nata golewina na stadoto e okolu155 kpavi. Vkupnoto wlekoppoizvodstvo eppeku 84 wilijapdi kilogpawi, a ppo se~ -noto ppoizvodstvo po kpava e 9212 ki lo -gpawi. Ova e kapacitetot {to vo ovojwo went woè da go postigne SAD vo go ve -dap stvoto, zatoa {to postojat stpogi ppa -vi la i ppopisi za za{tita na ìvotnataspedina. Ve{ta~koto osewenuvawe e {i po -ko pasppostpaneto kako alatka za podobpagenetika, no i kako alatka za pakovodeweso kpavite pobpzo da stanat stelni i dase vpatat vo ppocesot na ppo izvodstvo nawleko. Ova e alatka za uppavuvawe so pe-ppoduktivniot ciklus na kpavite, na kojwnogu posvetuvawe vni wanie.

� Koi rasi kravi gi imaat amerikan-skite farmeri i zo{to?Pogolew del, pe~isi nad 90 ppocenti,

se od pasata xol{tajn, a od niv 1,2 wil-ioni se ~isto pasni, pegistpipani gpla.Zna~i, go znaewe nivnoto pedigpe. Ostana -tite kpavi se ~isto pasni, no za niv ne -wawe celosni podatoci i tie ne se pe gi -stpipani. Rasata xol{tajn e populap nawe|u fapwepite zatoa {to e vi so ko ppo -duk tivna. Zewjodelcite sakaat pogolewppofit, a toa se dobiva so ppoizvodstvona pogolewi koli~ini. Vpednosta nappoizvodstvoto vo odnos na vloèniteinputi e wnogu pogolewa. Ovie kpavi, isto

taka, se lesno adaptivni na pazni kli-watski uslovi i na~ini na odgleduvawe.

� Zo{to ste vo poseta na na{ata dr ̀ a -va? Koi se va{ite o~ekuvawa i idei?Dojdov vo zewjava za da nau~aw i dobi-

jaw infopwacii za va{ata wle~na indus-tpija i da gi vidiwe wo`nostite za izvozna dobap genetski potencijal od na{atakowpanija za va{ite fapwepi. Osven do -bap genetski watepijal, }e nudiwe dobpiuslugi i vo dpugite oblasti za odgledu-vawe kpavi. Vo Makedonija vidov dobpiwo`nosti bidej}i sekade na Balkanotiwa past na govedapskata industpija.Edinstvena zewja vo koja ne swe izvezu-vale sewe, vo poslednive nekolku godini,e Makedonija. Po na{ata poseta, lu|etosfatija deka e vpewe da se vloì vo ge ne -ti ka za da se zgolewi ppoduktiv nosta ippo fitabilnosta na wle~nite fapwi.Ka ko kowpanija sakawe da bidewe ppi sut -ni na ovoj pazap ppeku na{a wpeà ililokalno ppetstavni{tvo koe }e n# za-stapuva. Ppetxodno, vo zewjava postoe{ezakonsko pe{enie so koe sawo Fakulte-tot za vetepinapna wedicina woè{e dauvezuva sewe. Sega toa woè da go ppavati ppivatni kowpanii.

Vpewe e fapwepite

Toni Ivanxelo e

direktor za marketing na

amerikanskata kompanija

World Wide Sires,

kompanija koja raboti vo

pove}e od 29 dràvi od

Isto~na Evropa,

porane{niot Sovetski

Sojuz, Skandinavija,

Indija i Centralna

Azija. Iskustvoto na

Ivanxelo, glavno, e vo

mle~nata industrija

zatoa {to negovoto

semejstvo ima farma za

kravi vo Kalifornija. Toj

diplomiral na nauki za

govedarstvo i

agrobiznis, a vo ovaa

kompanija raboti pove}e

od ~etiri godini

6 | MOJA ZEMJA

da vloàt vo

� Koi se kontrolnite mehanizmi zakvalitetot na semeto i koi garanciigi dobivaat farmerite?Rabotiwe so nad 300 bikovi i sekoj od

niv e ppogeno testipan. Sekoja godina,isto taka, testipawe okolu 550 wladibikovi za ppiplod. Zna~i, eden od desetwladi bikovi }e stane aktiven i }e se ko-pisti po pepiodot na ppogeno testipa -we. Na{ata ppogpawa e ppogeno te s -tipanoto sewe da se dava na fapwite ikoga od niv }e se dobijat kpavi (}epki),koi }e ja powinat ppvata laktacija, toga{se sobipaat podatoci i se ppavi genet-ska evaluacija na bikot. Se sobipaatpodatoci za ppoizvodstvoto, nivoto nappoteini, na wasti, zdpavstvenata sos-tojba, plodnosta, dolgove~nosta, bpojotna sowatski kletki i dpugi analizi.

Se pazbipa deka vo ovoj biznis, kako ivo sekoj dpug, se javuvaat nezadovolniklienti, no ponekoga{, ppi~inata za toase nepealnite o~ekuvawa. Me|utoa, iwa -we bikovi koi iwaat 20 do 30 iljadi }ep -ki i zewjodelcite se zadovolni od niv, gobapaat nivnoto sewe.

� [to }e dobijat makedonskite far -me ri dokolku vlezete na na{iot pa -zar so semenski materijal?Makedonskite zewjodelci }e dobijat

ppi stap do najkvalitetniot genetski wa-te pijal vo svetot. Osven toa, }e dobijatvi sokokvalitetna edukacija i stpu~nius lugi so cel da go podobpat uppavuva -we to na svoite fapwi. Nie bi sakale daso pabotuvawe so gpupi zewjodelci, kako{to e FFRM, i zaedni~ki da opgani zi pa -we sewinapi za odgleduva~ite i kpatkikup sevi za ve{ta~ko osewenuvawe koi }egi posetuvaat vetepinapnite texni~api.Zna~i, }e dobijat kvalitetna genetika,dobpi uslugi i dobpo obpazovanie.

� Po koi kriteriumi gi odbirate bi -ko vite za priplod?Bikovite gi selektipawe spoped niv -

ni te wajki koi tpeba da bidat visoko-ppo duk tivni, da iwaat stpwen agol nasta pa loto, plitko viwe, blisko po sta ve -ni bos ki i spedni noze. Isto taka, se sle -di pe digpeto so genepacii nanazad, dol-go ve~ nosta na gploto, plodnosta i bpojotna sowatski kletki. Rabotiwe i so ne -

ppob lewati~ni ìvotni. Dolgove~nostana awepikanskata kpava, vo pposek, e 3,5laktacii ili 6 godini ìvot.

� Vo SAD ve}e ja imate kravata reko-rder vo proizvodstvo na mleko so34,216 kilogrami. Kako dojdovte doovie potencijali?Iwawe nekolku kpavi so isklu~itelno

vpv ni pezultati. Tie se petki, no dobie -ni te pezultati ne se dolàt sawo na do-bpata genetika, tuku i na uslovite zaod gleduvawe na kpavata: pedovna i ppa -vil na isxpana i dpugo sekojdnevno vni-wa nie, posebni i pedovni obpoci,tpet wan so posebni xpanlivi vpednosti,spe cijalno wolzewe... No, ova e va`nabpoj ka, koja pokaùva deka stadoto iwapo tencijal da dojde do vakvi koli~ini voedna laktacija.

� Velite deka osven genetikata, domak simirawe na proizvodstvoto i nadolgove~nosta kaj kravite e po treb -no i dobro upravuvawe. [to pod raz -bi rate pod terminot „dobro up ra -vuvawe“?Tie 70 ppocenti koi ppipa|aat na do-

bpoto uppavuvawe, dokolku gi podelite,zna~at dobpa isxpana, peppodukcija,udobnost na kpavata, vpewenski uslovi,nejzinoto zdpavje, kako i kvalitetot naobjektite vo koi se swesteni gplata.Tpiesette ppocenti genetika se osno-vata {to ja nudiwe, no za waksiwuwot,potpebno e i ispolnuvawe na ostanatiteppocenti.

� Na farmerite im nudite i mo` -nost da go odberat polot ili ta ka -na re~en „preferiran pol". Popadi wo`nostite {to gi nudi no-

vata texnologija, pabotata stanuvapointepesna i poppedizvikuva~ka. Segaiwawe sewe so „oppedelen“ i sewe so„ppefepipan“ pol. Vo posledno vpewepaste pobapuva~kata za junici i nie us-peavwe, so powo{ na texnologijata, da gipazdvoiwe wa{kite od ènskite kletki.Yspeavwe vo toa i dobivawe sewe so oppe-delen pol. Zewjodelcite go kopistat ovasewe i dobivaat pogolew bpoj junici.

T. Stoj~evski

7JYNI 2008 |

Lu|eto vo zemjava sfatija deka e vreme da se vloì vo genetika zada se zgolemi produktivnosta i profitabilnosta na mle~nite

kravi, veli marketing-direktorot Ivanxelo

genetika

AKTIVNOST [esto, redovno, godi{no sobranie

Fedepacijata na fapwepite vo Re-publika Makedonija go odpàsvoe to {esto, pedovno, godi{no

sobpanie, na koe zdpuènijata dobija in-fopwacii za dosega{noto pabotewe i zaplanipanite aktivnosti za tekovnata go-dina. Vo tekot na diskusiite, delegatitepazgovapaa za pazni tewi, aktivnosti ipped lozi so koi }e se podobpi pabotatana Fedepacijata. Vo ovaa nasoka, ppoi-zleze ppepopaka da se nappavi gpupa koja}e paboti i zaedno so ~lenstvoto }e gi so -gle da potpebite za ppoweni vo Statutotna FFRM, posebno vo delot na iznao|awewodel za individualno ~lenstvo, bidej}idelegatite ednoglasno ppifatija dekatoa e neopxodno za odp`livost na opgani -za cijata. Ovie statutapni ppoweni tpebada bidat doneseni na napednoto Lenep-alno sobpanie. Pokpaj ovaa statutapnappowena, delegatite pobapaa da se najdewodel spoped koj nepedovnite ~lenovi odYppavniot odbop }e bidat zaweneti sonovi ppetstavnici na zewjodelcite. NaSobpanieto zdpuènijata pobapaa pope-doven i poefikasen sistew na kowuni ka -ci ja so ~lenstvoto, odnosno da dobivaatzapisnici od site sostanoci na Yp-pavniot odbop. Tie }e se distpibuipaatppeku pegionalnite centpi, kade {tozewjodelcite }e woè da dobivaat ipovpatni infopwacii za aktuelnite slu -~u vawa, ppoblewi i nivni pe{enija. Istotaka, na sobpanieto, del od delegatitepobapaa FFRM da nastapi „poagpesivno“pped instituciite na sistewot.

Ppogpawata za pabotata na FFRM vo

2008 godina }e bide nappavena vo dipek-tna sopabotka so ~lenstvoto ppeku pe-gionalnite centpi, koi }e woè da giiskaàt svoite pazwisluvawa i sugestiiza podobpo pabotewe na nivnata opgani-zacija. Ovaa ppogpawa, sekako, }e zavisi idipektno e povpzana so buxetot na Fed-epacijata. I pokpaj bapawata za ppowenina ~lenapinata, delegatite odlu~ija taada ne se wenuva, odnosno da bide 3.000denapi na godi{no nivo.

Delegatite ppepopa~aa FFRM da iwakowisii i potkowisii vo koi }e u~estvu-vaat ekspepti od naukata, stpu~ni lu|e ippet stavnici na zewjodelskite zdpu ̀ e ni -ja i zaedni~ki }e gi pe{avaat ppoblewiteso koi se soo~uva zewjodelstvoto. Istotaka, potpebno e da se po~ne so zajaknu-vawe na lokalnite zdpuènija, koi }e gippetstavuvaat ppoblewite i }e davaatppedlog-pe{enija do FFRM. Za Aco Sto-janovski od Zdpuènie na zewjodelskippoizvoditeli od Kuwanovo, ppetsedava~na ova godi{no Sobpanie, nikoga{ dosegazewjodelcite ne bile vo polo{a sostojbai zatoa, FFRM tpeba da bide paptnep navlasta i da pazgovapa za ppoblewite sokoi se soo~uvaat.

Na sobpanieto ppisustvuvaa i gostiod [vedska i od Evpopskata delegacija voRepublika Makedonija. Obpa}aj}i se ppeddelegatite, Elizabet Lufen, potppetse-datel na [vedskata fedepacija nafapwepi, pe~e deka zewjodelskite opga-nizacii se klu~ni igpa~i vo Evpopa. Tiepowagaat fapwepite da ja zgolewat svojatapazapna wo}, da iwaat ppistap do pazapite

i gi zastapuvaat ppi fopwulipaweto isppoveduvaweto na zewjodelskite poli-tiki. „Vo pawki na zewjodelskite opgani-zacii, pazgovapawe za svetot okolu nas ina {eto westo vo nego denes i vo idnina.Ppe ku stpuktupata na opganizacijata gpa -di we jasna vizija. Sawo zaedno zdpuèni,so gpadewe stpategija, woè da go iz be pe -we najdobpiot pat koj }e n# odvede vo po -svet la idnina. Individualniot ppidonesna sekoj fapwep e vaèn, no ona {to woèda nappavi pazlika vo pezultatot e za-edni~kiot tpud i tiwskata pabota, koi setewelat na kontinuitet i stabilnost“,pe ~e Lufen. Spoped nea, kako i [vedskatafedepacija na fapwepite, i Fedepaci-jata na fapwepite vo Republika Make-donija }e bide va`na alatka vo za{titatana intepesite na zewojdelcite vo EY.

Za Ewanuel Luifen, ppetstavnik naEv popskata delegacija vo Republika Ma -ke donija, zewjodelstvoto ja iwa klu~natauloga vo pazvojot na pupalnite spedini.Od 2007 do 2009 godina se dostapni 19wi lioni evpa kako poddp{ka za po kon ku -pent no zewjodelstvo i {uwapstvo, ppekupo dobpa ̀ ivotna spedina i podobpuvawena ̀ ivotot vo pupalnite oblasti. Vo ovaanasoka, FFRM e va{iot glas vo ppegov-opite so ostanatite zasegnati stpani vozewjodelstvoto. Na kpajot na Sobpanieto,ppetsedava~ot Aco Stojanovski izlezeso ppedlog zewjodelcite da bidat poedin-stveni i poslo`ni, da gi po~ituvaat za-klu~ocite doneseni na ova godi{no so-bpanie i FFRM da gi pe{ava ppoblewiteso koi se soo~uvaat zewjodelcite.

FFRM da gi re{avaproblemite zaedno so vlasta

8 | MOJA ZEMJA

9JYNI 2008 |

ALRONOVOSTI

NEDOSTIGOT NA STOKA ]EUSLOVI RAST NA CENATA NAMESOTOSrbija

Vo vtopata polovina na godinava, Sp-bija }e gi poka~i cenite na ìvata stokana pazapot i kako posledica na ova, }edojde do poskapuvwe i na ppepabotkite odweso, izjavi ppetsedatelot na zdpuèni-eto na odgleduva~i na sviwi, Fpenc Majop.Toj veli deka kopigipawe na cenite natovnite sviwi e newinovno popadi na-waleniot bpoj tovenici na pazapot iposkapuvaweto na sto~nata xpana. Istotaka, i klanicite }e ja poka~at cenata nasvoite ppoizvodi. Toj ppeduppedi deka wi-natata godina fondot za sviwi vo Spbijae nawalen za 40%. Od dpuga stpana, Majopnaglasi deka uvozot na weso e ote`natzatoa {to i ppoizvodstvoto vo zewjite naEY e nawaleno. Spoped negovite zbopovi,vo Spbija bi tpebalo da se ppoizveduvaatnajwalku 3,5 wilioni sviwi {to bi obezbe-dilo godi{na potpo{uva~ka od 13 do 16kilogpawi svinsko weso po ìtel. Toa bigi zadovolilo wowentalnite potpebi koise nawaleni popadi nawalenata kupovnawo} i zgolewenata potpo{uva~ka na wi -sipkino i pile{ko weso. Majop sweta dekadpàvata so svojata agpapna politika }edade pozitiven efekt za zgolewuvawe na

vkupniot sto~en fond. Kako posledica nanawaluvaweto na ponudata na svinsko wesose poka~eni cenite i na pazapot na zewjiteod EY. Toa najwnogu poskapelo vo Lep-wanija, a sleduvaat i Fpancija, Xolandijai Danska. Lenepalno, ppoda`bata na sveòweso vo site evpopski zewji, so isklu~ok naAvstpija, bila slaba. Vo Velika Bpitanija,vo izwinatite desetina godini, e ppe-poloven bpojot na sviwi, a ovaa godina seo~ekuva i dopolnitelno nawaluvawe od10%. Bpitanskite odgleduva~i na sviwippedviduvaat deka }e iwaat zaguba od 200wilioni funti. Popadi visokata cena nasto~nata xpana, golew bpoj fapwepiodlu~uvaat da gi ppodadat sviwite naklanicite, a vo ppvite tpi weseci od ovaagodina se zaklani 35% pove}e sviwi voodnos na istiot pepiod lani. Bpitanskitefapwepi godi{no, po gplo, gubat po 22funti i zatoa, wnogu od niv odlu~uvaat dappekinat so ponatawo{noto ppoizvodstvo.Popadi ova, i tawu se o~ekuva poskapuvawena svinskoto weso.

MLEKARNICITE POVTORNO POKA@AA ZABISrbija

Najgolewite sppski wlekapnici povtopno pokaàa kako se uni{tuvaatpogolewite, a potoa i powalite fapwepi. Kowpanijata „Salfopd“ po~nalada gi otkaùva dogovopite. Svojata sila, ppvenstveno, ja dewonstpipalana ppoizvoditelite koi dnevno nosele po 1000 litpi najkvalitetno wleko,a potoa i na onie koi iwaat po 15 kpavi. Na po~etokot, istoto go nappav-ila novosadskata wlekapnica so toa {to ja zatvopila vpatata za naj-dobpite fapwepi od Vojvodina. Isto taka, od waj i sto~apite odfpu{kogopskoto selo Viì} newa da woàt da go ppedavaat wlekoto vo„Iwlek“. Ppekin na dogovopot dobile i dvajcata inicijatopi za osno-vaweto na Centpalnata asocijacija na ppoizvoditeli na wleko od Vojvod-ina, Sawa Bugapski i Jugoslav Diwitpievi}. Ppikaznata zapo~nala soaneksot na dogovopot koj tpebalo da go potpi{at fapwepite otkakoKowisijata za za{tita na konkupencijata utvpdila deka „Salfopd“ jazloupotpebuva dowinantnata polo`ba vo otkupot. No, novost bilo sawozgolewuvaweto na kontpolata na wlekoto kaj fapwepite. So toappoizvoditelite ne bile zadovolni, no sepak gi potpi{ale aneksite oddogovopite. Za vozvpat, dobile ppekinuvawe na dogovopite, objasnuvaatppoizvoditelite koi ne se soglasile so cenovnikot {to go ponudila ovaakowpanija. Otkaz od novosadskata wlekapnica dobile zatoa {to javnozbopuvale za cenata na wlekoto i za salfopdovata zloupotpeba nawonopolskata pozicija.

Ppetstavnicite na „Salfopd“ velat deka toa se poedine~ni slu~ai,istaknuvaj}i deka stanuva zbop za lu|e koi ne go ppifatile cenovnikot,odnosno za wlekap koj 70% od sopstvenoto wleko go ppedaval vo dpugawlekapnica.

Fapwepite se àlat na sniùvawena otkupnata cena na wlekoto i wno -zin stvoto fapwepi se ppinudeni da goppodavaat za 15 do 24 dinapi po li tap.Sawo eden ppocent od fapwepitedobivaat cena od 30 dinapi. Do pol ni -telen ppoblew ppetstavuva iskan dalozniot uvoz na wleko vo ppav, so{to e zagpozena egzistencijata na800.000 ppoizvoditeli i ~lenovi nanivnite sewejstva.

KAZNI ZA NEOBRABOTENO ZEMJODELSKO ZEMJI[TEHrvatska

Vo Xpvatska, sekoj koj vo bliska idnina }e se oppedeli za pabota vozewjodelstvoto }e woè da poseduva najwnogu 300 xektapi opanici, nezav-isno dali stanuva zbop za ppavno ili fizi~ko lice. Onoj sopstvenik kojnewa da gi obpabotuva povp{inite }e se soo~i so globa od 20.000 kuni poxektap zewjodelsko zewji{te obpasnato vo plevel. Toa se sawo dva novi pped-lozi vo noviot Zakon za zewjodelsko zewji{te, koj e pped ppatenicite naxpvatskiot paplawent.

Sopstvenicite na zewjodelsko zewji{te koi newaat awbicii zaobpabotka na zewji{teto woàt da go ppodadat na onie koi sakaat daobpabotuvaat ili so pospeduvawe na Nacionalnata agencija za zewji{te, dago dadat na fapwepite na kopistewe za soodvetna penta. So noviot Zakon,zewjodelskoto zewji{te }e bide ppoglaseno za zewji{te od poseben intepesza dpàvata i }e se vovedat ogpani~uvawa vo delot na sopstvenosta i ko-pisteweto. Ppetstavnicite na xpvatskoto winistepstvo za zewjodelstvose nadevaat na usvojuvawe na noviot zakon od stpana na site paptii i,kone~no, voveduvawe ped vo kopisteweto na zewjodelskoto zewji{te.Dpàvata }e iwa ppavo da bide ppv kupuva~ na ppivatnoto zewjodelskozewji{te, koe potoa, ppeku agencijata, }e bide dadeno na koncesija ili podzakup. Ogpani~uvaweto na 300 xektapi }e go sppe~i vlijanieto na paznite{pekulanti koi }e sakaat da dojdat do zewjodelsko zewji{te za walku papii podocna da go ppodavaat za pogolewi suwi.

ALRONOVOSTI

10 | MOJA ZEMJA

MO@NI SE SOCIJALNI NEMIRIPORADI PORASTOT NA CENITEJaponija

Tpikpatniot popast na cenata na xpa -na ta, posebno na opizot, woè da ppedi-zvika socijalni newipi vo Azija, izjaviljaponskiot winistep za finansii, Fu ku -{i po Nukaga. Popastot na cenata na opi-zot te{ko }e gi pogodi zewjite od Azija,po sebno sipowa{nite sloevi vo pupal-nite i upbanite podpa~ja, pekol Nukaga.Ova }e iwa negativno vlijanie na ìvot-niot standapd, kako i na kvalitetot nais xpanata. Takva situacija woè da ppe -diz vika socijalni newipi i zatoa, itnose neopxodni sigupnosni wepki za za{ ti -ta na najsipowa{nite. Cenata na opizotse dviì od 1.000 dolapi za ton, {to etpi pati pove}e vo odnos na cenata od po -sled niot sostanok na Aziskata pazvojnaban ka vo Japonija pped edna godina. Llo -bal nite ceni na xpanata se duplipani zaposlednite tpi godini, {to ppedizvikane wipi winatiot wesec vo Egipet i vo

Xaiti, kako i pe-stpik cii na izvo-zot na xpana voBpa zil, Vietnaw,In dija i Egipet.Ka ko ppi~ini zapa st na cenata naxpa nata gi navedu-vaat paste~kataupo tpeba na bio-go pivata, tpgov-ski te pestpikcii,

lo{ite ppinosi vo zewjodelstvoto, kakoi zgolewenite tpo{oci na tpanspoptot.Aziskata pazvojna banka najavila deka napo~etokot na godi{niot sostanok }eobez bedi povolni zaewi kako powo{ naaziskite zewji da gi subvencipaat cen-ite na xpanata za sipowa{nite sloevi.

ZEMJITE DA NE VLO@UVAAT VO BIOGORIVAOON

Izvestuva~ot za OON za ppavo na xpana, Olivep de [utep, gipovika zewjite da ppekinat so vloùvawe vo biogopiva, istaknu-vaj}i deka slepoto ppodolùvawe na vakvata politika bi biloneodgovopno kon lu|eto. Awbicioznite celi za ppoizvodstvo nabiogopiva {to gi postavija SAD i EY se neodgovopni, objasnil[utep. Ypotpebata na zewjodelskite posevi za ppoizvodstvo naetanol i dpugi biogopiva, koi na fapwepite iw donesuvaatpogolewa zapabotka vo odnos na klasi~nata ppoda`ba, e eden odfaktopite za vptoglaviot popast na cenite na xpanata. [utepnaglasil deka ppavoto na soodvetna isxpana, za wig, celosnois~eznalo od pasppavata za xuwanitapna powo{ potpebna vosega{nata kpiza popadi popastot na svetskata cena na xpanata.Spoped nego, sto wilioni lu|e vo svetot se zagpozeni so poska-puvaweto na xpanata i toa zasluùva vniwanie na we|unapodnatazaednica kako {to se i stote wilioni zatvopeni i ppetepanigpa|ani za vpewe na policiskite peìwi. Spoped ppofesopot[utep, Vladite ne woàt i ne sweat da ostanat pasivni vosega{nata kpiza i gi povika na ppezewawe soodvetni wepki za ne-jzino pe{avawe. Zatoa, negovite ocenki se deka svetot tpeba danappavi wnogu pove}e za da se sppe~at sledni kpizi. Toa ne eppipodna katastpofa ili zewjotpes, tuku kpiza {to ja nappavil~ovekot.

RASTE PROIZVODSTVOTO, NO I POBARUVA^KATA NA PÊNK ATA I PÊNICATA

Svetskoto ppoizvodstvo na p~enka }e popasne,spoped ppedviduvawata, za 3,9 wilioni toni. Odnosno,od 766.234 wilioni toni vo fevpuapi na 770.171 wil-ioni toni vo wapt. Ppoizvodstvoto na p~enka vo Bpazile zgoleweno za 3 wilioni toni popadi pogolewiteletni ppinosi, blagodapej}i na povolnite vpewenskiuslovi. Svetskiot uvoz na p~enka za sezonata 2007/08godina e zgolewen za 0,4 wilioni toni vo wapt. Zgole-wen e i izvozot vo Egipet i vo zewjite na EvpopskataYnija. Llobalniot izvoz na p~enka e zgolewen za 0,3wilioni toni. Zgolewuvawata se odnesuvaat za Indijai Bpazil, a izvozot od Kina e nawalen za 0,5 wilionitoni. Svetskite zalixi na p~enka vo ovaa sezona }ebidat pogolewi za 2,1 wilioni toni (od 101.882 wilionitoni vo fevpuapi na 104.030 wilioni toni vo wapt).

Isto taka, ppoizvodstvoto na p~enica vo zewjite naEvpopskata Ynija se o~ekuva da dostigne 128,6 wilionitoni za napednata sezona. Ovaa sezona, ppoizvodstvotoiznesuvalo 111,5 wilioni toni. So ova se ppedviduva istabilizipawe, no ne i pad, na cenata popadi pastotna ppoizvodstvoto, no i na pobapuva~kata. Za pegionot

na Afpika i Bliskiot Istok, pazapot na Ynijata enajevtin. Yvozot vo Tupcija, Jopdan, Egipet,

Mapoko i Izpael se odviva neppe~eno zatoa {topotpebite za p~enica na ovie pazapi, s# u{te,ne se zadovoleni. Svetskoto ppoizvodstvo na

p~enica se ppedviduva da dostigne pekopdni 646wilioni toni za sezonata 2008/09 ili za 42 wil-

ioni toni pove}e od ppetxodnata sezona. Oddpuga stpana, svetskata potpo{uva~ka na

p~enica se ppedviduva na 630 wilioni toni iliza 18 wilioni pove}e od ppetxodnata sezona.

SKOK NA CENITE NA ORIZOT OON

Oficijalnite ppetstavnici na OON ppeduppedija deka wilioni toni solenavoda }e ja o{tetat po~vata vo Mjanwap kako posledica na ciklonot Napgis, koj japogodi ovaa dpàva winatiot wesec. S# u{te ne se nappaveni ppocenkite za{tetata, no fakt e deka Bupwa (Mjanwap), kako klu~en izvoznik na opiz vo pegionot,iwa obvpski za ispopaka na opiz vo [pi Lanka, Banglade{ i dpugi dpàvi. Sepostavuva ppa{aweto dali taa e sposobna da ppoizvede dovolno xpana dupi i zasopstvenoto naselenie. Cenite na opizot {ipuw Azija vptoglavo pastat i ovaagodina tie se tpiplipani. Kon kpajot na appil godinava, koli~ina od 100 funtidostigna cena od 25,07 dolapi (edna funta teì 453 gpawa). Isto taka, ve}estignuvaat izve{tai za past na cenite na lokalnite pazapi i do desetina pati.Najgolewiot svetski ppodava~ na walo, „Volwapt“, ja ogpani~i ppoda`bata na opizvo eden tpgovski lanec, {to e znak za globalniot nedostig od opiz. Eden nejzinogpanok ja ogpani~il ppoda`bata na opiz na waksiwuw 4 }esiwa, objasnuvaj}i dekae osnovna xpana za polovina od svetskoto naselenie i deka ovaa godina cenata sepoka~ila za 68%.

Cenite na opizot se bliàt do istopiskite wak-siwuwi. Skokot na cenata e pezultat na ogpani ~u va -wata za izvoz na nekoi zewji, kako {to se Vietnaw iIndija, so cel da se zadpì kontpolata na pastot nacenite na nivnite dowa{ni pazapi. Se ppetpo sta -vuva deka takvi wepki }e ppezewe i Tajland, kako na-j golew svetski izvoznik na opiz. Nedostigot ve}eppe dizvika bpan na ppotesti vo pove}e dpàvi (Fi -li pini, Xaiti, Egipet). Popadi globalnata kpiza vo sektopot xpana, velat od Svet-skata ppogpawa za xpana na OON, dopolnitelni 100 wilioni lu|e }e bidat soo~eniso sipowa{tija.

Kina, Vietnaw, Indija i Egipet u{te na po~etokot na godinata go ogpani~ijaili ukinaa izvozot na opiz za da obezbedat snabdenost na svoite dowa{ni pazapii da ja ublaàt inflacijata. Nedostigot na opiz, we|u dpugoto, }e dovede do zgole-wena pobapuva~ka na p~enicata i toa }e vlijae na zapipawe na padot na nejzinatacena na svetskite bepzi pod 200 evpa za ton.

ALRONOVOSTI

HRANEWE NA AVTOMOBILITE NAMESTO LU\ETO E RECEPT ZAKATASTROFAEvropska Unija

Biogopivata newa da go sppe~at zgolewuvawetona ewisijata na stakleni~ki gasovi i vlijanietovpz ìvotinskiot i pastitelniot svet, kako i vpzlu|eto, ve lat wnogu we|unapodni gpupi za za{titana ìvotnata spedina. Ova, vsu{nost, go tvpdatvpz osnova na ppobienite dokuwenti od EvpopskataYnija za vospostavuvawe kpitepiuwi za odp` li vo -st, koi po kaùvaat deka zewjite-~lenki gi igno -pipaat nau~nite dokazi deka wnogu kultupi {tose kopistat za ppoizvodstvo na tpanspoptnitegopiva woè da gi zgolewat nawesto da gi nawalatewisiite na stakleni~kite gasovi. Spoped AdpijanBeb, koopdinatop za agpogopiva od Ppijateli naplanetata Zewja, kopisteweto kultupi za xpanewena avtowobilite nawesto lu|eto e pecept za katas-tpofa i biowasata {to e na paspolagawe tpeba da

se kopisti tawu kade {to e najefikasno, odnosno vo enepgetskiot i toplin-skiot sektop.

AGRARNA RENESANSAEU

Lepwanskiot winistep za zewjodelstvopovika na dpasti~no zgolewuvawe na ze w jo -del skoto ppoizvodstvo vo EY nasppoti do -se ga{nata pestpiktivna politika, so celda se sppotivstavi na pastot na cenata ina waluvaweto na xpanata vo svetot. Po -tpeb na e agpapna pefopwa i zgolewuvawena zewjodelskite ppoizvodi vo Lepwanija icela EY, posebno vo zewjite vo pazvoj, izja -vil Zexofep. Toj naglasil deka vo EY, vopo slednite godini, fapwepite ppe sta na -le da kopistat 3,8 wilioni xektapi ob pa -bot l ivo zewji{te. „Dokolku Ynijata bi seizbopila so vi{okot wle~ni ppoizvodi,vino i weso, taa zewja povtopno bi tpebaloda se obpabotuva“, veli winistepot Zexo -fep, spoped koj Svetskata ppogpawa za xpa -na ppedviduva pobapuva~kata zappe xpanbeni ppoizvodi da se zgolewi za60 ppocenti, do 2030 godina.

USVOENA REFORMATA NA SEKTOROT VINO VO EUBrisel

Sovetot na winistpi na Evpopskata Ynija, neodawna, vo Luksewbupg ja usvoi pefopwata za sektopot vino koja tpeba daja zgolewi konkupentnosta na evpopskite vina. Ppowenite bi tpebalo da vospostavat pawnoteà na pazapot na vino, poste-peno da se ukine skapata pazapna intepvencija i da se oslobodat spedstva za kopisni wepki koi }e ja zajaknat konkupent-nosta na evpopskite vina. So ova, woè da zapo~nat poslednite podgotovki za stapuvawe vo sila na noviot sistew vo avgust.„Nawesto pasfplawe na papite za da se oslobodiwe od nesakanite pazapni vi{oci, pefopwata }e ovozwoì da se sppo-tivstaviwe na konkupencijata i da go povpatiwe westoto na pazapot“, veli evpopskiot ppetstavnik za zewjodelstvo i pu-palen pazvoj, Mapijan Fi{ep Boel.

Refopwata ppedviduva bpzo pestpuktuipawe na sektopot vino so dobpovolno tpigodi{no kopa~ewe na 175.000 xektapivinova loza za da se ponudi izlez na nekonkupentnite ppoizvoditeli i da se otstpani vi{okot nekonkupentno vino odpazapot. Subvenciite za destilacija }e bidat ukinuvani postepeno, a zewjite-~lenki }e wopa papite da gi kopistat zapeklawipawe na vinoto na tpeti zewji, kako i za inovacii, pestpuktupipawe na lozovite nasadi i vinapiite. Pokpaj toa,od januapi 2016 godina }e bide ukinat pestpiktivniot sistew na ppavata na sadewe na vinova loza na evpopsko nivo, do-deka na nacionalno nivo, ovaa wepka }e se ppiwenuva do 2018 godina.

REPORTA@A Zemjodelstvoto vo Bosna i Hercegovina

Kako posledica na kowplicipan-oto dpàvno upeduvawe vo Bosnai Xepcegovina i zdpuùvaweto

na fapwepite ne e ednostavno. Bezogled na site podelbi, fapwepiteiwaat sli~ni ppoblewi i we|u niv pos-toi svest za potpebite od zdpuùvaweza da se bpanat zaedni~kite intepesi.Na tepenot se fopwipani wnogu lo kal -ni zdpuènija, bilo da se paboti zaop{ti fapwepski zdpuènija na tepi-topijalen ppincip ili da se paboti zaspecijalizipani lokalni zdpu ̀ e ni ja.Svoite aktivnosti gi sppoveduvaat napowali tepitopii, glavno vo ednaop{tina kade vo ppegovopite so lo -kal nite vlasti nastojuvaat da se izb-opat za pogolewi izdvojuvawe od bux-etite za zewjodelstvoto. Vo nekoikantoni postojat i kantonalni zdpu -è nija na zewjodelcite. Papadoksalnoe vo dpàva vo koja postojat wal bpojop ganizacii, na dpàvno nivo da po s-to jat dupi dve zdpuènija na zewjodel-cite: Zdpuènie na zewjodelcite iZdpu ̀ enie na zewjodelskite ppoizve-duva~i-fapwepi. Zaniwliv e faktot{to ne se paboti za dve zdpuènijaspoped entitetski ili nacionalenppin cip, tuku postojat dve pazli~nipove}enacionalni zdpuènija, no zaàl, nivnite vlijanija vo dpàvata sewnogu ogpani~eni ili nikakvi. Niv ni -te aktivnosti, glavno, se sveduvaat napojavuvawe na nivnite ppetsedatelivo wediuwite koga se zbopuva za po -lo` bata na zewjodelstvoto. Popadiova Vladata sfati deka fapwepite ka -ko opganizacija ne se nikakov ppoblewza nivnite pozicii, bidej}i paptiitese vo sostojba, wnogu bpgu, da gi ppido -bi jat, a od dpuga stpana, fapwepskiteopganizacii se pokaàa kako nedopas-nati vo bopbata ppotiv politi~kitestpuktupi i sawi se zapletkaa vo poli-tizacija i koketipawe so pazli~nitepoliti~ki paptii. Tpeto, fapwepskiteopganizacii ne uspeaja da vklu~at

pogolew bpoj ~lenovi vo opganizipan-ite ppotesti i dokaàa deka ne pose-duvaat jaki vpski so ~lenstvoto. Ppedzewjodelskite opganizacii ppetstoidolg pat na pazvoj na lokalno nivo, aposebno na pogolewite nivoa, ppekuzdpuùvawe na postoe~kite pazli~nizdpuènija vo edna edinstvena fapw-epska opganizacija. Ovoj ppoces }ebapa wowentalnite „lidepi“ da si za-winat od ~elnite pozicii vo pos-toe~kite zdpuènija i svoeto westoda go otstapat na ppofesionalnitewenaxepi koi }e pabotat na vna-tpe{nata opganizacija i povpzuvawena ~lenstvoto. Dobap ppiwep za takvaopganizacija, bosansko-xep ce go va~ ki -te fapwepi woè da najdat vo Republi -ka Makedonija. Ne{to podobpo se op-ganizipani zewjodelskite zadpugi voBiX, koi spoped ppocenkite, se pove}eod 550 (200 vo Fedepacijata i 350 voRepublika Sppska). Postoi Sojuz nazadpugi vo BiX, koj se sostoi od ~le no -vi od dvata entiteta i ppetstavuvaatokolu 100 zewjodelski zadpugi i fun k -cio nipa labavo, so wnogu ogpani~enovli janie popadi ogpani~enite pas po -lo` livi kadpi i slaba politi~ka pod -dp{ ka. Sojuzot na zadpugi iwa svoe se -di {te vo Sapaevo i svoja intepnetstpa nica (www.zsbih.ba).

Poddr{ka na farmeriteDvata entiteta vo svoite stpategii zapazvoj go odpeduvaat zewjodelstvotokako stpate{ka gpanka za pazvoj, noniv nite buxeti iwaat adwinistpati -ven, a ne pazvoen kapaktep. Od 2003go dina, dvata entiteta pealizapaatppo gpawa za subvencionipawe na zew jo -del skoto ppoizvodstvo. Ministepst-va ta bapaa pawnoteà we|u bapawataza pottiknuvawe na site zewjodelstvaso powali iznosi, od edna stpana i oddpuga stpana, bapawata so pove}e papida se subvencionipaat sawo onieppoizvodi koi iwaat pepspektiva na

pegionalniot i evpopskiot pazap. Ppa -vil nikot za podelba na subvenciite sedopabotuva sekoja godina i se nasto-juva da se poddpàt i ppoizvodstvotoi kvalitetot, no i povpzuvawe so pa za -pot. Vo fedepalnata ppogpawa za 2007godina, subvenciite se pazdeleni zazew jodelsko ppoizvodstvo (ppi {to sesub vencionipaat 13 ppoizvodi vo sto -~ap stvoto i 19 vo ovo{tapstvoto), sub-ven cii za kapitalni vloùvawa, zastpu~ ni ppoekti i za pupalen pazvoj vovkupen iznos od okolu 14 wilioni evpa.Planot na Ministepstvoto za zew jo -del stvo na Republika Sppska be{e vo2007 godina, po pat na subvencii, dase podelat okolu 26 wilioni evpa, nopea lizacijata be{e powala. Pokpajsub venciite od entitetsko nivo, pos-tojat i ppogpawi za subvencionipaweod stpana na kantonite ili op{tini -te, zavisno od nivnata ekonowska wo},zna~eweto na zewjodelstvoto i lo kal -ni te politi~ki ppiliki. Ne petki seslu ~aite, fapwepot, po zasaduvawe naovo{ tapnikot, da dobie i op{tinska ikan tonalna i fedepalna subvencija,so {to se pokpivaat site po~etni tpo -{o ci za investicijata. I pokpaj setoova, bosansko-xepcegova~kite fapwepine se zadovolni od visinata na subven -cii te, papipologijata koja go slediniv noto dobivawe, nejasnata ppoce-dupa za ostvapuvawe na ppavoto na sub-vencija i taka natawu.

Pokpaj vladiniot sektop, postojatgolew bpoj xuwanitapni, we|unapodnipazvojni i lokalni nevladini opgani-zacii koi pealizipaat ppoekti vozewjodelstvoto i pupalniot pazvoj. EYiwplewentipa{e nekolku Fape ppo-gpawi, glavno naso~eni kon pekon-stpui pawe na winistepstvoto za zew jo -del stvo i pabotata na sovetodavniteslu` bi, no efektite ne se zadovoli -tel ni zatoa {to dpàvata ne be{epodgotvena kvalitetno da gi isko-pisti tie fondovi. EY ja ppekina

12 | MOJA ZEMJA

Dpàvnoto upeduvawe- sepiozen ppoblew za pazvoj na zewjodelstvoto

ponatawo{nata poddp{ka. Po pot pi -{u vawe na Dogovopot za stabilizacijai ppidpùvawe kon EY, se o~ekuvaotvopawe na IPARD fondovite, no zatoa e potpebno, bosanskata stpana danappavi institucija koja }e se zani-wava so distpibucija na papi~natapoddp{ka vo zewjodelstvoto. Zewjodel-ski ppoekti pealizipaa i nekolkupazvojni agencii, SIDA ([vedska), YS-AID (SAD), LTZ (Lepwanija), DEZA ([va-jcapija), JAICA (Japonija), nekolku is-lawski dpàvi i taka natawu.

Terra Sana, Sanski most

Nepospedno po zavp{uvawe na vojnatavo sevepozapadna BiX, postoe{e go le -wa potpeba za obnova na ku}ite so {toppo cesot na vpa}awe na begalcite ipa selenite bi se zabpzal i neppe~enobi se odvival. Lutepanskiot svetskisojuz (Lutheran World Federation - LWF)od @eneva ppedloì ppoekt za ob-novuvawe na stanbenite edinici do{vedskata Vlada. Taa ppifati i ja pe-alizipa ponudata ppeku SIDA. Taka,vo 1997 godina, vo Sanski Most e ot vo -pe na kancelapija na LWF, a na po ~e to -kot aktivnostite bea naso~eni sawokon obnova na ku}ite. No, wnogu bpgu seuvide deka za begalcite i povpatni -ci te ne e dovolno sawo da iw se na ppa -vi kpov nad glava, tuku tie newaat {toda jadat i newaat ppoizvodstvo za daza pabotat papi. So ova po~na peali za -ci jata na zewjodelskite ppoekti, vopo ~etok ppeku donipawe na sewiwa,wi nepalni |ubpiva i wa{ini, iako sedojde do zaklu~ok deka donaciite newoàt da postignat su{tinski efekt.Zatoa, vo 2001 godina se vovede ppin-cipot na kpeditipawe na zewjodel-skoto ppoizvodstvo ppeku pevolving istokovo kpeditipawe. Kopisnicite do-bivaat watepijal za ppoizvodstvo,wa{ini, plastenici ili sadnici zaovo{je, a ja vpa}aat nejzinata vpedno -st podolg pepiod, na pati, bez kawati.Pokpenat e i ppoekt za opganizipawe

na ppoizvodstvoto na zelen~uk (kpas-tavici, pipepki i cveklo) za indus-tpiska ppepabotka, kade Lutepant -ski ot sojuz iwa{e va`na uloga. Siteppoekti bea pposledeni so intenzivnappogpawa za edukcija vo vid na ppe-davawa, pabotilnici, denovi na po-leto, dewonstpacioni aktivnosti, po -se ti, ppowotivni kawpawi ppekunaj pazli~ni pe~ateni watepijali. Sovpa }awe na investicijata dojde do so-bipawe na spedstvata i e fopwipanawikpokpeditna opganizacija koja sespecijalizipa za davawe wali kpeditiza zewjodelstvo, pod povolni uslovi.Vo site ppogpawi e vklu~ena i edu ka -ci jata za kopisnicite koja ja vp{i tiwod agponowi. Vo waj 2007 godina, soju-zot ja zavp{i svojata wisija vo BiX.Ne goviot zewjodelski oddel e ppepeg-istpipan vo nevladina opganizacija -Zdpuènie za ekonowski pazvoj i vpabo-tuvawe „Tepa sana“, a wikpokpedit-nata op ganizacija e ppepegistpipanavo wi k pokpeditna fondacija „Agpofond“.

Poseta na Makedonija

Vo tekot na svojata pabota, Tepa Sanaopganizipa nekolku studiski patuvawavo zewjite vo EY i od pegionot. Oviepatuvawa iwaat cel da se istpaàtiskustvata od dpugite zewji vo pazvo-jot na zewjodelstvoto, da se upotpebinovata texnologija, wo`nostite za op-gansko ppoizvodstvo, opganizipawetona fapwepite i nevladiniot sektop.Za u~esnicite na ovie patuvawa fpus-tpipa~ko e toa {to iskustvata od dpu -gi te zewji ne woàt da gi ppenesat vopealnosta vo BiX, zatoa {to sostoj-bata na fapwepite, na ppiwep vo Lep-wanija, Italija, Xolandija ili Slo ve -ni ja ne woè da se spopedi sopo lo`bata na dowa{nite zewjodelci.Ma kedonskoto iskustvo za gostite odBiX e wnogu dpagoceno, zatoa {to dve -te zewji nastanaa od ist politi~ko-eko nowski sistew, dvete se wultina-

cio nalni, wultipeligiski zaednicikoi powinuvaa niz opuèn konflikt idvete dpàvi iwaat ista stpate{kacel - EY. So ppetstavnici na FFRM sezbopuva{e za polo`bata na zewjodel-stvoto vo tpanziciskite zewji, zna ~e -we to od opganizipanosta na zewjodel-cite vo nivnata bopba za za{tita nasvojata polo`ba i va`nosta na wediu-wite za infopwipawe na ~lenstvoto.Pokpaj FFRM, agponowite gi posetijaMa{inskiot ppsten vo Ppobi{tip,Zdpuènieto na èni „Dapija“ voVinica i Zdpuènieto „Lejla“ vo @i -to {e, Ppilep. So site se pazgovapa{eza konkpetni ppoekti i ppoblewite sopealizacijata, za wo`nostite koi gidavaat dpàvnite subvencii, za potpe-bata zewjodelskiot sektop vo dvetedpàvi da se podgotvi za kopistewe naEY fondovite za ppilagoduvawe nazewjodelstvoto i pupalniot pazvoj iza voveduvawe na we|unapodni kva li te -ti (ISO, XASSP, LlobalLAP).

Vo dvete dpàvi se otvopa ppostopza nevladinite opganizacii i ppivat-niot sektop vo oblasta na sovetodav -ni te uslugi za fapwepite. Texni~kotoni vo na ppoizvodstvo vo dvete zewjiostava ppostop za wnogu pabota na vo -ve duvawe nova texnologija, no wo`nos-tite za naplata na texni~kite sovetie ogpani~ena. Od dpuga stpana, pod -dp{ kata vo swisla na podgotovka nabiz nis planovi, investiciski ppoektii podgotovka na dokuwentacija za pe-ali zacija na pottiknuvawata, se zan-iwlivi za fapwepite zatoa {to nosatgo tovi papi i tie se podgotveni dapla tat za takva vpsta na usluga. Istota ka, za dvete zewji vpedi, popadi toa{to pupalnite oblasti ne woè da sepaz vivaat sawo niz zewjodelstvo, da seba paat i dpugi wo`nosti za pazvoj ppe -ku vpabotuvawe vo nezewjodelskiteoblasti, zanaeti, tupizaw, ppogpawiza so~uvuvawe na tpadicionalnitevpednosti i dpugo.

Enes Kuptovi}

13JYNI 2008 |

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

14 | MOJA ZEMJA

Programata za finansiskapoddr{ka na ruralniot razvoj za2008 godina

Vo tek e ppviot Javen oglas za podnesuvawe bapawaza kopistewe na spedstva od Ppogpawata za finansiskapoddp{ka na pupalniot pazvoj za 2008 godina i toa zawepkite:merka 1 – Investicii za podobpuvawe na

konkupentnost i wodepnizacija na zewjodelski stopanstva, vklu~itelno i akva-kultupa;

merka 2 – Investicii za dopabotka, ppepabotka, skladipawe, pakuvawe i wapketing na zewjodelski ppoizvodi;

merka 3 – Investicii za pexabilitacija na sistewite za navodnuvawe na vodni zaednici.

Cel na Ppogpawata e pottiknuvawe na texni~ka itexnolo{ka wodepnizacija na zewjodelskite stopanstva(wepka 1), podobpuvawe na ppoduktivnosta na ppexpan-beniot sektop (wepka 2) i poddp{ka za obnovuvawe iwodepnizacija na sistewite za navodnuvawe i odvodnu-vawe so koi pakovodat vodnite zaednici i izgpadba nasistewi za podzewno dpenipawe na po~vata (wepka 3).

Za Merka 1 predvidenite 60.000.000,00 denari }ese koristat za:- Kofinansipawe na nabavka na zewjodelska wexani za -

ci ja (osven tpaktopi), ppiklu~na wexanizacija i op -pe wa za ppiwapno pastitelno zewjodelskoppo iz vod stvo (ìtni, waslodajni i fupa`ni kultupi,ppo iz vodstvo na tutun, lozapstvo, ovo{tapstvo, gpa -dinapstvo, vklu~itelno i ppoizvodstvo na pe ̀ a nocve}e), vo visina od 50% od vkupnata vpednost na in -vesticijata koja ne woè da nadwine 1.000.000 de na -pi bez vklu~en DDV;

- Kofinansipawe na investicii za podignuvawe nanovi opanèpii i nivno oppewuvawe vo visina od50% od vkupnata vpednost na investicijata koja newoè da nadwine 4.000.000 denapi bez vklu~en DDV;

- Kofinansipawe na investicii za izgpadba na wod-epni i efikasni sistewi za navodnuvawe vo visinaod 50% od vkupnata vpednost na investicijata kojane woè da nadwine 500.000 denapi bez vklu~en DDV;

- Kofinansipawe na investicii za oppewuvawe nasto~apskite fapwi vo visina od 50% od vkupnatavpednost na investicijata koja ne woè da nadwine1.000.000 denapi bez vklu~en DDV;

- Kofinansipawe na investicioni aktivnosti ppedv-ideni so ppogpawata za stopanisuvawe so pasi{tavo visina do 7.000.000 denapi bez vklu~en DDV;

- Kofinansipawe na investicii za pibnici i oppewu-vawe na pibnici za ppoizvodstvo na slatkovodnapiba vo visina od 50% od vkupnata vpednost na in-vesticijata koja ne woè da nadwine 4.000.000denapi;

- Kofinansipawe na nabavka na pawki, vklu~itelno ip~elni nukleusi, sandaci za p~elni sewejstva ioppewa za p~elapsko ppoizvodstvo vo visina od 50%od vkupnata vpednost na investicijata koja ne woèda nadwine 500.000 denapi bez vklu~en DDV.

Za Merka 2 predvidenite 70.000.000,00 denari }ese koristat za:- Kofinansipawe na investicii za nabavka na oppewa

za dopabotka, ppepabotka, skladipawe, soptipawe ipakuvawe na zewjodelski ppoizvodi vo visina od 50%od vkupnata vpednost na investicijata koja ne woè

15JYNI 2008 |

da nadwine 2.000.000 denapi bez vklu~en DDV;- Kofinansipawe na investicii za nabavka na oppewa

za ppoizvodstvo na dobito~na xpana vo visina od50% od vkupnata vpednost na investicijata koja newoè da nadwine 4.000.000 denapi bez vklu~en DDV;

- Kofinansipawe na investicii za nabavka na oppewaza ppoizvodstvo na wleko vo ppav i putep vo visinaod 50% od vkupnata vpednost na investicijata kojane woè da nadwine 3.000.000 denapi bez vklu~enDDV.

Za Merka 3 predvidenite 20.000.000,00 denari }ese koristat za:- Kofinansipawe na investicii za obnovuvawe i wod-

epnizacija na sistewite za navodnuvawe i za odvod-nuvawe (odvodnite kanali) so koi pakovodat vodnitezaednici, vklu~itelno i izgpadba na sistewi zapodzewno dpenipawe na vodata od po~vata, vo visinaod 50% od vkupnata investicija koja ne woè da nad-wine 3.000.000 denapi bez vklu~en DDV.

Kriteriumi za rangirawe na barawataa) za Investicii za podobpuvawe na konkupentnost i

wodepnizacija na zewjodelski stopanstva, vklu~itelnoi akva-kultupa:

b) za Investicii za dopabotka, ppepabotka, skladi-pawe, pakuvawe i wapketing na zewjodelski ppoizvodi:

Kpajniot pok za dostavuvawe na bapawa za kopistewena spedstva od Ppogpawata e 20 juni 2008 godina.

- Agencijata vp{i odobpuvawe na bapawata za kopis-tewe na spedstva od Ppogpawata, vpz osnova nabapaweto i ppiloènata dokuwentacija. Y~esnicitena Javniot oglas }e dobijat pisweno izvestuvawe zatoa dali nivnoto bapawe e odobpeno ili odbieno;

- Bapawata koi se podneseni po istekot na pokot zapodnesuvawe, newa da bidat pazgleduvani;

- Po odobpuvawe na bapaweto, Agencijata potpi{uva

Celi na merkata

Pokazateli BoduvaweMaks.

bodovi

Poddr{ka na individualni zemjodelski proizvoditeli na koi zem-jodelstvoto im e primarna dejnost

Podnositelot na baraweto e fizi~ko lice registrirano

soglasno zakon

Da – 30

Ne – 0 30

Poddr{ka na mladi zemjodelci

Podnositelot na baraweto e na vozrast od

18 do 40 godini na denot na

podnesuvawe na baraweto

Da – 20

Ne – 0 20

Poddr{ka na èni-zemjodelci

Odgovorno lice e èna

Da – 20

Ne – 0 20

Pottiknuvawe na investicii vo nedovolno razvieni podra~ja

Mestoto na investicijata

e vo selo Da – 15

Ne – 0 15

Vrednosta na predloènata investicija

da ne nadminuva 1.300.000

denari

Da – 15

Ne – 0 15

Vkupno bodovi 100

Celi na merkata Pokazateli Boduvawe

Maks. bodovi

Poddr{ka za implementacija na standardi za bezbednost na hrana i standardi za kvalitet

Investicijata e nameneta za implementira

we na stan-dard za bez-bednost na hrana ili

standard za kvalitet

Da – 25

Ne – 0 25

Poddr{ka na zdruùvawe na zemjodelski proizvoditeli

Podnositel na investicijata e zemjodelska zadruga ili pravno lice registrirano od zdruènie na zemjodel-ski proizvo-

diteli

Da – 20

Ne – 0 20

Pottiknuvawe na investicii vo nedovolno razvieni podra~ja

Mestoto na investicijata

e vo selo Da – 15

Ne – 0 15

Prioritetni sektori

Proektot e namenet za

proizvodstvo na dobito~na

hrana ili pre-rabotka na

mleko vo mle-ko vo prav ili proizvodstvo na puter ili

modernizacija na post-ber-beni aktiv-

nosti za sveò ovo{je,

zelen~uk i grozje

Da – 15

Ne – 0 15

Poddr{ka na èni-pretpriema~i

Odgovorno lice e èna

Da – 15

Ne – 0 15

Vrednosta na predloènata investicija

da ne nadminuva 1.300.000 denari

Da – 10

Ne – 0 10

Vkupno bodovi 100

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Rokot za ppijavuvawe za sub-venciite po Ppogpawata za finan-siska poddp{ka za 2008 godina eppodolèn za eden wesec i }e tpaedo 30 juni 2008 godina. Llavno, toae nappaveno po bapawe na zewjodel-cite i za da iw se izleze vo ppespetna onie {to ne uspeale da ja obezbe-dat potpebnata dokuwentacija zapodnesuvawe na bapawata. Vakvotoppolongipawe newa da ppidonese zaodloùvawe na isplatata na sub-venciite za pogolew del od wepkite.

Vo tek e isplatata po wepkite napastitelno ppoizvodstvo na esen-skite posevi na okolu 6.000 ap-likanti, koi podnesoa bapawa dokpajot na wapt. Za sto~apite, koi goppijavija i koi go ppedadoa svoetoppoizvodstvo vo wlekapnicite dokpajot na wapt, isplatata e po~nataonawu kade {to dokuwentacijata ekowpletipana i kontpolipana. VoPpogpawata se nappavija i dopolnu-vawa i toa vo delot na sto~apstvotovo izpazito nepazvienite podpa~ja,

onawu kade {to newa wo`nosti zaotkup na wlekoto; sto~apite zaobeleànite glavi kpupen dobitok}e dobijat po 1.000 denapi po gplosubvencija. Ministepstvoto godi-nava }e pokpie i 50 % od tpo{ociteza izvp{enite pedolo{ki analizi zaNPK, Px, xuwus i kapbonati do 1.700denapi. Dosega, kako {to e poznato,25.000 tutunapi ja dobija stiwu-lacijata od 30denapi po kilogpaw, aokolu 30.000 zewjodelci ve}e pod-nele bapawa.

Prodolèn rokot za podnesuvawe na barawata za subvencii

Dogovop za kopistewe na spedstva od Ppogpawata sobapatelot, so koj se utvpduvaat vzaewnite ppava iobvpski na dogovopnite stpani ppi kopistewe naspedstvata;

- Potencijalnite kopisnici ne tpeba da zapo~nat sopealizacija na investicijata (ppoektot) ppedpotpi{uvawe na dogovopot so Agencijata. Vo sppo-tivno, Agencijata ne e dol`na da gi isplati spedst-vata;

- Isplatata na spedstvata od ovaa Ppogpawa po ko-pisnici ja vp{i Agencijata, vpz osnova na odobpenibapawa za kopistewe na spedstva;

- Kopisnikot podnesuva posebno bapawe za sekojawepka od ovaa Ppogpawa vo opiginalen ppiwepok;

- Eden kopisnik woè da podnese najwnogu dve bapawapo pazli~ni wepki na ovaa Ppogpawa;

- Odobpenite i isplateni spedstva se nepovpatni.

Kontakt-telefoni:Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvotoi ruralniot razvojTelefon: 02 3 228 840,

sekoj raboten den od 8.30 do 16.30 ~asot

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodo st o -pan stvoTelefon: 02 2 134 477,

sekoj raboten den od 8.30 do 16.30 ~asot

AKTIVNOSTI Kreditirawe na agrosektorot

Zewjodelcite, vo ppvite ~etipi weseci od ovaa go-dina, zele 570 kpediti ili 5,8 wilioni evpa odZew jodelskiot kpediten diskonten fond. Ppeku

se duw banki i dve {tedilnici, tie woè da podignat kpe -di ti do 100 iljadi evpa za ppiwapno zewjodelsko ppo iz -vod stvo i 200.000 evpa za ppepabotka i tpgovija sozewjodelski ppoizvodi so kawatni stapki vo visina od 4,odnosno 6,5 ppocenti. So ovoj fond, fopwipan pped 6 go-dini, se obezbedeni nad 28 wilioni evpa za kpeditipawena agposektopot. Denes, vo zewjava kpeditipaat Investbanka, Yni banka, NLB Tutunska, Kowepcijalna, {tedil-nicite Mo`nosti i FYLM, Stopanskite banki od Skopjei od Bitola i Kowepcijalno-investicionata banka od Ku-wanovo. So ovaa statistika izleze winistepot za fi-nansii, Tpajko Slaveski, na tpibinata „Finansipawena agpapot“. Spoped zawenikot-winistep za zewjodel-stvo, Pepo Diw{oski, bapawata za kpediti vo agpapot sepogolewi otkolku pealnata wo`nost zewjodelcite dappistapat do niv. „Potpebno e da se obezbedi stabilna ponuda na ppi-fatlivi kpediti za pupalnoto naselenie, so wnogu povolni kawatnistapki. Isto taka, potpebno e da se ostvapi funkcionalna vpska we|uponudata na spedstva i institucionalniot wexanizaw za aplicipaweza kpediti. I, potpebno e da se obezbedat gapancii za nawaluvawe napizikot kaj bankite, zatoa {to golew del zewjodelci ne woàt da giispolnat bapanite uslovi“, veli Diw{oski. Toj pobapa zgolewuvawena vpednosta na kpeditite za ppiwapno ppoizvodstvo od 100 na 400iljadi evpa, odnosno za ppepabotuva~kite kapaciteti od 200.000 na800.000 evpa.

Dpàvniot sekpetap vo Ministepstvoto za finansii, SneànaKostadinoska Milo{eska, objasni deka pizikot za plasipawe nakpeditite go snosat sawite banki i {tedilnici i zatoa tie gi utvp-duvaat uslovite so koi }e obezbedat negovo vpa}awe.

\oko Danailov, ppetsedatel na FFRM i Mapija \o{eva Kova~evi},analiti~ap na zewjodelska politika ppi Fedepacijata, gi ppa{aabankite i {tedilnicite dali se podgotveni kako gapancija za kped-itot da gi vklu~at nasadot ili ̀ ivata stoka, dali woè da se nawalivisinata na gapancijata {to ja bapaat kpeditodavatelite, dali

woè da se zgolewi gpejs-pepiodot i pobapaa da se sozdadat podobpiuslovi zewjodelcite da go osigupuvaat svoeto ppoizvodstvo.„Zewjodelcite petko go osigupuvaat svoeto ppoizvodstvo, zatoa {totpeba{e da pla}aat wnogu. Od dpuga stpana, bankite i {tedilnicite,za da odobpat kpedit, bapaa osigupano zewjodelstvo. Lpejs-pepiodotod 3 godini e wal vo odnos na pepiodot {to go dobivaat zewjodelciteod dpugite dpàvi“, objasnuva Kova~evi}. Taa potencipa{e i na ppob-lewot so iwotni listovi za zewjodelskoto zewji{te, zatoa {tozewjodelcite wnogu te{ko doa|aat do ovaa dokuwentacija. MZ[Vnudi osigupitelni polisi za fapwepite. Odnosno, dokolku zewjodel-cite go osigupaat svoeto ppoizvodstvo, }e iw bidat vpateni od 20 do30 ppocenti od vloènite spedstva.

Investbanka, kako {to kaà nejziniot ppetstavnik Qup~oMilo{oski, ve}e go zgolewila pepiodot na vpa}awe na kpeditite do8 godini i gpejs-pepiodot do 4 godini za ppiwapnoto ppoizvodstvo.Ovaa banka, za kpediti do 5.000 evpa, bapa sawo lica-gapanti, a za po-wali kpediti, do 1.000 evpa, ne bapaat ni{to. Milo{oski objasni dekazewjodelcite, sawi we|usebe, si ppetstavuvaat gapanti deka }e go

vpatat kpeditot. Tie ppifa}aat i sto~en fondkako gapancija deka kpeditot }e bide vpaten, iakoppoblew ppetstavuva toa {to vakviot fond iwatpetwan na zalog na podvièn iwot i wopa da se odina notap, da se nappavi identifikacija i osigu-puvawe. Za Dpagan Diwi tpov, dipektop vo KIB Ku-wanovo, gapancijata od aspekt na iwot sawo psi-xolo{ki vlijae vpz fapwepot da go vpati kpeditototkolku {to iwa pealna funkcija za bankata. Tievoo~ile dva pizika kaj fapwepite za da ne woàt dago vpatat kpeditot, a toa se pizikot od ppipodninepogodi i pizikot od newaweto plaswan na ppo iz -ve denata stoka. Diwitpov pobapa da se za{titizew jodelecot od neizvesnosta vo odnos na plaswa -not i da wu se gapantipa winiwalnata cena za sto -ka ta, kako i da se osigupa zewjodelskoto ppoizvod-st vo. Po ova, veli toj, polesno }e se finansipaat

zewjodelskite ppoekti, zatoa {to zewjo de lecot }e pazwisluva zapogolew kva li tet i kvantitet na ppoizvodstvoto, no ne i na toa kakoi dali }e uspee da go vpati kpeditot. Nivniot kolega, VladiwipTpeneski od Stopanska banka Skopje, objasni deka visinata na ka-watnata stapka nikoga{ ne e ppi~ina za ppopa|awe na odpedena in-vesticija, tuku deka glavniot ppoblew e vo nedobpo stpuktupipan-iot ppoekt so koj e odobpen kpeditot. So ova ne se soglasi DpaganRisti} od FFRM, velej}i deka tokwu visinata na kawatnite stapkivlijae na odlukata na fapwepot da zewe ili da ne zewe kpedit. I odTutunska velat deka se zgolewuva bpojot na plasipani kpediti i nanovi kategopii kopisnici popadi zgolewuvawe na liwitite, na-waluvawe na kawatite i izwenata na kpitepiuwite za kpeditipawepopadi ppo{ipuvawe na podobnite oblasti za finansipawe. Sepak,kako {to poso~uva Elena Nauwovska, ovie bpojki bi bile pogolewidokolku ne postojat adwinistpativnite ppeppeki ppi snabduvawetoso dokuwentacija za sopstvenost na iwotot kako obezbeduvawe.

T. S.

Fapwepitegi vpa}aat

zewenitekrediti

18 | MOJA ZEMJA

Dosega bilenappaveni 993kontpoli i sawo vo9 bile utvpdenizloupotpebi.Stapkata navpa}awe nazewenite kpediti,objasni EfiwijaPe~inska,pakovoditel naZKDF, e 96 %

YNI Banka ja ppilagoduva svojata kpeditna politika soglasnouslovite na pazapot i potpebite na kpajnite kopisnici. Bankataaktivno se vklu~i vo ppogpawata na ZKDF za kpeditipawe na indi-vidualni zewjodelski ppoizvoditeli i wikpo, wali i spedni ppet-ppijatija koi se zaniwavaat so ppiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo,ppepabotka na zewjodelski ppoizvodi i tpgovija so ppiwapnizewjodelski ppoizvodi naweneti za izvoz, po uslovi koi dosega senajatpaktivni i ppilagodeni na potpebite na kpajnite kopisnici.Sepvisipaweto na ovaa kpeditna linija tpeba silno da vlijae napazvoj na zewjodelstvoto. Dostapnosta na ovie kpediti }e bideu{te pogolewa i polesna, iwaj}i ja ppedvid pasppostpanetosta so39 ekspozitupi vo zewjava, kpatkiot pok za obpabotka na kpedit-nite bapawa, kako i konsultaciite i asistipaweto {to iw go nudina kpajnite kopisnici ppi podgotovka na dokuwentacijata.

Nema lo{a godina, tuku samoso lo{i agrotehni~ki merkii primena na neso od vetni|ubriva moè da ka ̀ e medeka godinata bi la lo{a. So LAKTOFIL folijarnoto|ubrivo site rastenijadavaat najvisok kvalitet inajgolem prinos.

Zdruènie na zemjodelciZAP Trajan i dr. D.O.O.

Ul. Done Boìnkov br. 24Kumanovo

031/413 600e-mail:

[email protected][email protected]

Po diplowipaweto na Fakultetot zazewjodelski nauki i xpana, pped de-setina godina, Velika Tpajanova sop-

stveniot ìvot go posvetila na cve}apst -vo to i gpadinapstvoto. Kako {to paskaùva,po~ nala sawo so edna kupena saksija cve}e itoa bil edinstveniot finansiski vlog vobiznisot - ppoizvodstvo na sobno saksiskocve}e. „So wnogu tpud i napop go {ipawppoizvodstvoto. Ppvoto cve}e koe go kupiv od[uwapskiot fakultet vo Skopje be{e kalan-xo ja i ~ine{e 100 denapi. Ode{e te{ko, nobev upopna i po~nav da ppoizveduvaw i ppo-da vaw cve}iwa {to gi bapa pazapot. Segappo izveduvaw cve}e {to go newa vo Makedo -ni ja i go uvezuvaw od Xolandija“, objasnuvawla data Tpajanova.

Pped sopstvenata ku}a, vo ne wnogu go le -wi ot dvop, e pasppostpanet plastenik, po -kpi en so najlon koj, vo wowentot koga go pose-tiv we dowot na Tpajanovi, kako da „igpa{e“so vetpot. Vnatpe, postaveni kako pod konec,se pedea saksii so benxawin, xibiskus, dpa-caena, bugenvilea, jukan (poznatoto „dpvo naìvotot"), pazni vidovi fikusi, kaktusi, poe,pelapgoniuwi (vid sapdeli)... ̂ ini{ celataubavina od Xolandija e swestena pod ovoj na-jlon. Najgolew del od seweto, objasnuva ovojdiplowipan zewjodelski inènep po cve}ap-stvo i gpadinapstvo, e od peznici od sawotocve }e. Del od niv se gotov pasad od Xo la n di -ja. „Toa se ppiwulata i ciklawata, cve}iwakoi se ppodavaat za ppaznikot na ènata, 8-wi Mapt. Toga{ ja iwawe najgolewata ppo da` -ba na cve}e vo zewjava zatoa {to od celatadp ̀ ava doa|aat cve}api i popa~uvaat od pe -de ni koli~ini. Od na{e sewe gi ppoizveduva -we iwpatiensot, cvetnata begonija, vinkatai dpugi sopti“, veli Tpajanova. Vo ostana-tiot pepiod od godinata, ovie ppo iz vo di -te li cve}eto go ppodavaat vo gevgeliskiotpe gion kaj qubitelite na cve}eto.

Visoka cena poradi uvozotCve}eto go uvezuva ppeku fipwata „Xolwa“od stpuwi~kiot pegion, zastapnik na fipwaod Xolandija. Sepak, spoped standapdot nazewjava, pasadot za cve}e koj se uvezuva odovaa ppekpasna dpàva e wnogu skap. Osvencenata, uvezuva~ite se dol`ni da pla}aatu{te 18 ppocenti danok na dodadena vped-nost, {to u{te wnogu ja poka~uva cenata nafinalniot ppoizvod. „Rasadot vo Xolandijane e wnogu skap, no dodeka da se donese voMakedonija toj dobiva visoka cena popaditpo {o ci te za tpanspopt, danokot, capin-skite da va~ ki“, paskaùva Tpajanova. Niv giwa~i u{te eden dpug ppoblew, a toa se vpe-wenski te uslovi, zatoa {to cve}eto ovenuvaod wa ke donskata kliwa. „Ne suw slu{naladeka ne koj dpug odgleduva cve}e od oviesopti zatoa {to bapaat povisoki tewpepa-tupi vo ziwa. Zatoa, te{ko se odgleduvaat iiwa wnogu da va~ ki za gpeewe, sadnici, |ubpe,spedstva za za{ tita, plastenici, stalaì...“,veli taa.

Vo nejziniot wozaik od cve}iwa nekoga{iwalo stotina sopti, no sega taa ostanalasawo na 60 popadi toa {to del od niv vo op -{to ne se ppodavale vo zewjava. I vo cve}ap-stvoto postoi woda koja wopa da se sledi,paskaùvaat Tpajanovi.

Vo pabotata na ova sewejstvo powaga ise duwgodi{nata Maptina. Taa e zaintepesi -pana za cve}apstvoto zatoa {to paste so ne -go. Osven toa {to gi sadi i pasaduva cve }i -wa ta, naj~esto se gpiì za iwenuvawe nacve }iwata. Mnogu sewejstva ìveat od cve -}ap stvo vo gevgeliskiot pegion, no sawo kakodo polnuvawe na dowa{niot buxet. I pokpajsi te ppoblewi so koi se soo~uvaat, tie nas-to juvaat da ppodolàt so odgleduvawe cve}e.Edin stveno ne{to {to bapaat e powo{ od dp -à vata koga se soo~uvaat so wnogu sepioznikpi ti~ni pepiodi. „Sakav da zewaw kpedit zappo {ipuvawe na biznisot, no toj iwa nepo-vol ni uslovi i ppewnogu visoki kawatnistap ki. Se otkaàv od kpeditot. Bi bilo do-bpo da se nawali danokot na 5 ppocenti zasa den watepijal za cve}eto da iwa poniskappo da`na cena. Skapi se i peppowatepija -li te, spedstvata za za{tita, a na{iot napodnewa dovolno kupovna wo}“, veli Tpajanova.

Zdruùvawe vo kooperativiSepak, tie ne ~ekaat s# od dpàvata. Za da gina walat ppoblewite vo ppoizvodstvoto (odna bavka na saden watepijal, texnologija naod gleduvawe, plaswan) se zdpuìle vo ppva tacve}apska koopepativa vo zewjava, „Flopa“. Vonea ~lenuvaat 16 cve}eppoizvoditeli napazni vidovi peàno ili saksisko cve}e, kakoi na ppoleten pasad. Ppvata powo{ za peal-izipawe na ovaa ideja ja dobile od ppoektotSFARM, pped pove}e od edna godina. Kako{to paskaùva Velika, ppeku koopepativatapostignale wnogu ne{ta. „Ppvpat uvezovwesad nici gepbep i kapanfil po osawostojuva -we to na Makedonija. Nabavuvawe peppowate -pi jali za za{tita i |ubpewe po wnogu po ni skiceni, bidej}i iwa powala wapà za ko opepan-tite. Kako koopepativa sklu~ivwe do govop solokalnata sawouppava za upeduva we na gpad-skite povp{ini i se dogovop ivwe so gpadsko -to sobpanie za snabduvawe so cvet ni apan` -wa ni“, tvpdi Tpajanova. Koope pan titeu~est vuvaat i na pazni saewski wa ni -festacii vo i nadvop od Makedonija. Na sppo -ti ppednostite od koopepativnoto pa botewe,tie se soo~eni i so niza ppoble wi, kako {tose vpabotuvaweto na ~ovek vo koope pativata,dava~kite za kipija, poka~e na ta waloppo -da` na cena na cve}eto plasipano ppe ku ko-opepativata zatoa {to se pla}a 18% da nok.Dokolku uspeat da ppodadat cve}e ppe ku Ko-opepativata, tie se dol`ni da osta vat 5 ppo-centi od dobivkata za nejzino po na ta wo{nofunkcionipawe. Seto ova, pas ka ̀ u vaat tie, japoka~uva cenata na cve}eto, iako golew ppob-lew ppavat i nelegalnite kon kupenti koippodavaat „na cpno“. Na sppo ti seto ova, tiese soo~uvaat so wnogu inte pe sen ppoblew. Donivnata koopepativa, pe ~i si postojano, ppi -stig nuvaat bapawa za og powni koli~ini cve}ei konstantnost vo ppo izvodstvoto i ppo da` -ba ta, no ~lenovite ne woàt da gi ispolnatovie bapawa, od no sno ne woàt da ppoizvedattolku kolku {to se bapa. Ogpowna ppednost,veli Tpajanova, e to a {to ppi ppoda`bata nacve }eto ppeku Ko opepativata, iwawe doku-went deka swe insti tucija, iako vo nea ~lenu-vaat i nepegis tpipani zewjodelci koi biiwale sepiozen ppoblew koga cve}eto bi goplasipale individualno.

T. Stoj~evski

20 | MOJA ZEMJA

„Holandija“pod najlon



Odli~nata kliwa i ogpownata èlba go pazvivaat cve}apstvotokako bpend vo Levgelija. Nekolku entuzijasti i qubiteli na

cve}eto nastojuvaat od ovoj pegion da nappavat xolandsko ~udo.Tie zaedni~ki uspevaat vo svojata nawepa, no dpàvata nikako da

go zabeleì toa. Tpajanova i nejzinite sogpa|ani, odgleduva~ina cve}e, bopej}i se so site ppoblewi, ppoizveduvaat cve}e koe

vnesuva elan i ubavina vo ìvotot na lu|eto

Vo gevgeliskiot atar - pod otvoreno neboCVE]ARSTVO

Sawo kvalitetna i oficijalno ppegledana sadnica gapan-tipa kvalitet vo ovo{tapskoto ppoizvodstvo. Zo{to ewnogu va`no da se posveti vniwanie na ovo{niot saden wa-

tepijal? Ovo{kite se pove}egodi{ni pastenija i neopxodno eda se vniwava da ne se nappavat su{tinski gpe{ki ppi podignu-vawe na nasadite. Eventualnite po~etni gpe{ki, podocna, wnogute{ko se isppavaat ili ppakti~no, newa wo`nost da se kopigi-paat. Naj~esto, ppoblewite nastanuvaat ppi kupuvawe na sad-niot watepijal. Sakaj}i da gi nawalat tpo{ocite ppi sadewe,ppoizvoditelite kupuvaat poevtini sadnici od nepoznati inepegistpipani pasadni~api. Sadnicite se bez dokuwenti zapotekloto, bez etiketi ili se celosno neppavilno etiketipani.Po 3 do 4 godini, koga ovo{kite }e ppopodat, ~esto se slu~uva,nawesto jabolko zlaten deli{es da ppopodi cpven deli{es ilinekoja lokalna ili nepoznata sopta so sownitelen kvalitet ilinawesto gola ppaska nektapina da se dobie wovnata. Osven toa,dokolku sadnicata bila obolena od nekoja kapantinska bolest(pak na kopenot, vipus na {apkata, vipus na kp`lavost i sli~no),zadolìtelno e kopnewe na nasadot koj ppetxodno gpi`livo eodgleduvan nekolku godini. Vo toj wowent }e se nawetnatppa{awata: kolku navistina ~inela sadnicata ppi podigawe nanasadot i dali, voop{to, iwa westo da se pazwisluva za nabavkana sadnica ppoizvedena vo nepegistpipan pasadnik i koja ne eppegledana od ovlasteni stpu~ni lica koi izdavaat septifikatza nejzinata soptna ~istota, kvalitet i zdpavstvena sostojba.

Kolku kontpolipan saden watepijal se ppoizveduva vo Re-publika Makedonija e va`no ppa{awe. Postojat sawo nekolkupegistpipani pasadnici koi ppoizveduvaat vkupno okolu250.000 sadnici. Najgolew pegistpipan ppoizvoditel e DPTY„Opitno pole“ na JNY Zewjodelski institut, so ppose~nogodi{no ppoizvodstvo od okolu 200.000 sadnici. Edinstvenoovaa institucija paspolaga so pogolewi oficijalni wati~ninasadi za ppoizvodstvo na peppowatepijal (kalew-gpanki i pod-logi), koi sekoja godina podleàt na zadolìtelni zakonskippegledi i za koi se izdavaat septifikati za zdpavstvena sos-tojba i soptna ~istota. Na istata postapka podleì i celokup-noto godi{no ppoizvodstvo na sadnici. Zatoa, ovie sadnici seso ne{to povisoki ceni od onie koi woè da se spetnat napazapite kako divo uvezeni ili ppoizvedeni ”na cpno”, bezppetxodna kontpola.

Potpebata na Makedonija e okolu 1.000.000 ovo{ni sadnicigodi{no. Dowa{noto oficijalno ppoizvodstvo nitu oddalekune gi zadovoluva ovie potpebi. Vo uslovi od deficit na sadenwatepijal, a iwaj}i ppedvid deka pasadni~koto ppoizvodstvo eedna od najppofitabilnite gpanki vo ovo{tapstvoto, se pojavinezakonsko ppoizvodstvo i toa vo pogolew obew od oficijalnokontpolipanoto. Re~isi site ovo{ni vidovi se ppoizveduvaatvo okolinata na Skopje. Ppaskata, glavno, e locipana vo Roso-wan, jabolkoto vo Resen, cpe{ata vo Oxpid, kivito vo Oxpid iStpuwica, slivata vo Male{evijata i sli~no. Sostojbata so jago-data, isto taka, e alapwantna. Na pazapite se plasipaat sad-nici jagodi dobieni od nasadi vo pod, {to e najstpogo zabpaneto,

a watepijalot e izwelezen, vipozen, nekvaliteten i so slabapo~etna kondicija. Opientaciono, bpojkata na divo ppoizvedenii uvezeni ovo{ni sadnici vo Makedonija se dviì od 500.000do 700.000 godi{no.

Nedostigot na saden watepijal se nadopolnuva i so uvoz odstpana na pegistpipani fipwi za ovaa dejnost. Yvozot e dozv-olen vpz osnova na ppetxodno dobieno odobpenie od stpana naMZ[V. Sadniot watepijal wopa da bide obezbeden so ppidpu`nidokuwenti (septifikati). No, ~estopati se slu~uva vo dpàvatada vleze neodobpen watepijal so sownitelno poteklo, nekon-tpolipan od ovlasteni institucii na zewjata-ppoizvoditel ida se plasipa so poniska cena od dowa{nata sadnica. Toa evistinska wo`nost i opasnost za vnesuvawe na bolesti, neav-tenti~ni sopti i nesoodvetni podlogi.

Kpajno vpewe e da se ppezewat wepki i da se stavi ped vodowa{noto ppoizvodstvoto na saden watepijal i da iwa pode-talna kontpola na uvozot. Ppoblewot se ppovlekuva niza godininanazad. Raspolagawe so odli~ni kliwatsko-po~veni uslovi zappoizvodstvo na sadnici so vpven kvalitet. Dejnosta e defici-tapna i wnogu pepspektivna, a ppoizvodstvoto vo visok stepenwoè da bide i izvozno opientipano. Nu`no e pokvalitetno in-fopwipawe, obuka i opganizipawe na zaintepesipaniteppoizvoditeli. Isto taka, potpebno e oxpabpuvawe, poddp{ka ipodetalna infopwacija za zakonskite uslovi za upis vo pegis-tapot na ppoizvoditeli vo Yppavata za sewe i saden watepijalppi MZ[V. Onie koi swetaat deka ne woàt da zadovolat del odbapawata, woè da sklu~at dogovopi za koopepativni odnosi sove}e pegistpipanite ppoizvoditeli. Taka }e go oficijalizipaatsvoeto ppoizvodstvo, sekoja sadnica }e bide ppovepena, obezbe-dena so septifikati i so nea slobodno }e woè da se tpguva. Toae edinstveniot, najdobpiot i najbezbedniot na~in za pabota. Seu{te ne e pegistpipano „Zdpuènie za pasadni~api“ ppeku koeppoizvoditelite polesno }e woàt da gi pe{avaat svoite ppob-lewi i da go plasipaat ppoizvodstvoto.

Ovaa godina i dpàvata ppezede wepki za stiwulacija nadowa{noto ppoizvodstvo na ovo{ni sadnici. Vo Ppogpawata zapottiknuvawe se ppedvideni subvencii za novopodignatitepovp{ini i za novopodignati wati~ni nasadi. Celta e da se{ipat povp{inite so ovo{ni nasadi i da se zgolewi obewot nappoizvodstvo na peppowatepijali, {to }e ppidonese za zgole-wuvawe na celokupnoto dowa{no ppoizvodstvo na sadnici.Me|utoa, kopisnici na subvenciite woè da bidat sawo onie koiiwaat upedna dokuwentacija za potekloto na sadnicite i ofi-cijalno pegistpipanite ppoizvoditeli na saden watepijal.Zatoa, neka pazwislat nepegistpipanite, novozaintepesipan-ite ppoizvoditeli i onie koi sakaat da kupat sadnici, zatoa{to sawo kontpolipana i septificipana sadnica e uslov zauspe{no ovo{tapsko ppoizvodstvo.

d-p Melpowena PopovskaOddel za ovo{tapstvo

JNY Zewjodelski institut - Skopje

TEMA

21JYNI 2008 |

Sadniot watepijal, koj ne e ppoizve-den soglasno Zakonot za sewenski isaden watepijal na zewjodelskite pas-tenija vo RM, e zabpanet za tpgovija ipodleì na stpogi sankcii od stpanana Dpàvniot inspektopat za zewjodel-stvo. Takvoto ppoizvodstvo i tpgovijase kaznuva so odzewawe i uni{tuvawena watepijalot i so papi~na kazna vovisina od 15.000 do 150.000 denapi

Sertificirana sadnica - uslov za uspe{no ovo{tarstvo

OVO[TARSTVO

Po~veno - klimatski uslovi zauspe{no odgleduvaweMalinata bapa po~vi so polesen we-xani~ki sostav, ppete`no so deluvija-len ili aluvijalen kapaktep. Osnovnobapawe e po~vite da bidat bogati so xu-wus. Dobpa plodonosnost iwa i na cpno-zew, kafeavi i sivi planinski po~vi soppopustliv podopani~en xopizont i sodovolno opganski watepii. Soptite nepodnesuvat visoko nivo na podzewni vodi(80-100 sw od povp{inata). Ppi takvipo~veni uslovi, kopenot ~esto stpadaod asfiksija i pastenieto uginuva iliostanuva so slabi izdanoci, koi davaatsitni plodovi. Te{kite po~vi so vi{okvoda go powagaat i pazvojot na pak na ko-penot, {to e ppi~ina za ppedvpewenoppopa|awe na nasadite.Malinata dobpo se pazviva ppi spednokisela do neutpalna peakcija na po~vata– pN 5,5 - 7. Na alkalni po~vi taa stpadaod xlopoza, no i wnogu kiselite po~vi, sopN< 5,5, ne gi podnesuva. Bidej}i cvetadocna, walinata gi izbegnuva ppolet-nite wpazevi. Yspeva i na nadwopskiviso~ini nad 1200 wetpi. Najpogodni setepeni so dobpa vozdu{na dpenaà, sosevepna ekspozicija, kade {to po~vite sepostudeni i povla`ni, a ppeku ziwa iwasne`na pokpivka. Kopenot na walinataizwpznuva na tewpepatupa od -12 do -15oCpopadi {to tpeba da se izbegnuvaat te-peni so golowpazica. Letopastite izw-pznuvaat na -18 do -26oC, {to zavisi odsoptata i podgotvenosta za ziwski pe-

piod. Swenuvaweto na tewpepatupata nad6oC pod -7oC ppedizvikuva o{tetuvawena izdanocite.

Mo`nosti za proizvodstvo vo zemjavaRepublika Makedonija zazewa centpalnowesto na Balkanskiot Poluostpov. Od Ja-dpanskoto Mope e oddale~ena okolu 70kilowetpi, a od Egejskoto 55 kilowetpi.Reljefot e ppete`no bpanovit, pidsko-planinski. Rawni i blago bpanovitipovp{ini iwa okolu 15%, glavno pokpajpekite i ezepata. Od tpi stpani e zagpa-dena so visoki planini, nad 200 wetpi,koi postepeno se spu{taat kon dolinatana pekata Vapdap. Na jug e otvopena konEgejskoto Mope.Kliwata vo Makedonija woè da se oka-paktepizipa kako kontinentalna, apidnaso ostpi ziwi i è{ki leta so tewpepa-tupa i nad 40-44oC, kako i so intenzivnainsolacija. Vedpoto nebo i niskatavla` nost na vozduxot ovozwoùvat do-bivawe na plodovi so intenzivno oboju-vawe, izpazena apowa, slast i vkus.Po~vite, isto taka, se wnogu xetepogeni.Vo centpalniot ppoizvoden peon ppeo-vladuvat pote{ki kapbonatni po~vi sopovisoka pN. Pokpaj ezepata iwa plodnapo~va, so slabo kisela do kisela pN. Vopidsko-planinskite peoni ppeovladu-vaat skeletni i ppopustlivi po~vi. Postoeweto na ppepabotuva~kite ka-paciteti, kowopite za dlaboko swpznu-vawe na plodovite, izobilstvoto na ne-vpabotena pabotna paka, kako i golewata

pobapuva~ka na dowa{niot, a osobeno nastpanskiot pazap, dava wo`nost za poop-tiwisti~ki pogled kon ova ppoizvodstvo.

Podgotovka na povr{inata za sadewePpavilnata podgotovka na povp{inata ppipodigawe na koj bilo ovo{en nasad e odogpowno zna~ewe za ppavilen pazvoj, po-bpzo vleguvawe vo polna podnost, pogo-lewa otpopnost na bolesti i {tetnici naovo{kata, pogolew ppinos i dolgogo di { napodnost. Podgotovkata na zew ji{ te to zapodigawe na walina opfa}a: uni{ tuvawena kopovot, vadewe na po ve }e godi{ni pa-stenija i kopewa, weliopativ no |ubpewe,dlaboko opawe i tawipa we (sitnewe napo~vata so ~eli~ni dis kovi). Osnovna pabota {to tpeba da se nappavie da se iskopnat site pove}egodi{ni pa-stenija. Potoa, tpeba da se izvp{i pa-stupawe po povp{inata na weliopativ-noto |ubpivo. Toa tpeba da se izvp{i sookolu 30 t/xa ppegopeno ili poluppego-peno apsko |ubpe, 500 kg/xa supepfosfati 800 kg/xa kaliuwova sol. Meliopativ-noto |ubpewe so opganska wasa woè da senappavi i so zeleni{no |ubpewe (pose-vawe na povp{inata so nekoja leguwi-noza i nejzino valawe i zaopuvawe koga evo faza na cvetawe). Po pastupawe na|ubpeto, po povp{inata se vp{i dlabokoopawe na dlabo~ina od okolu 40 santi-wetpi. Ova e najdobpo da se izvp{i vo pe-piodot juni-avgust. Kon kpajot na sep-tewvpi se vp{i plitko opawe i tawipawena povp{inata.

MALINA

22 | MOJA ZEMJA

Malinata e eden od pozna~ajnite jagodesti ovo{ni vidovi kaj nas. Plodot se koristi vo sveà sostojba zarazli~ni prerabotki (sok, sirup, vino, liker, kompot, slatko, xem, pulpa) i za zamrznuvawe. Sveìot plod odmalina ima mala energetska vrednost (224 kJ), a bogat e so mineralni materii (K, P, Ca, Mg, Fe) i vitamini(C, B1, B2, B6). Plodot zree vo juni-juli, vreme koga nema mnogu drugo ovo{je.

Razmeruvawe na povr{inata i sadeweRazwepuvaweto na povp{inata se vp{ipped sawoto sadewe i pastojanieto nasadewe e obi~no 2,5-3 wetpi ped od ped,a 0,3-0,5 wetpi vo pedot. Sadeweto e naj-dobpo da se izvp{i naesen, no dokolkunewa wo`nost, toa woè da se nappavi ipano nappolet. Pped sadeweto, potpebnoe da se otvopat bpazdi po pedovite. Ko-penot i dolniot del od sadnicata se na -kva suvaat vo ppetxodno podgotvena „ka -{a“ od plodna po~va, sveà govedskaba lega i fungicid. Dlabo~inata na sa-dewe e okolu 25 santiwetpi. Po sadewe -to se zatvopaat bpazdite, a dokolku toase ppavelo nappolet, toga{ polevawetoe zadolìtelno.

Obezbeduvawe so kvaliteten materi-jal za sadeweKvalitetot na watepijalot za sadewe,isto taka, e wnogu vaèn uslov. Lpe{kitenappaveni ppi obezbeduvawe na pasad }ese zabeleàt napednata godina so su {e -we na del od sadnicite, no i podocna, ko -ga }e ppopodat nekvalitetni i soptnone kapaktepisti~ni plodovi. Zatoa, ppinegova nabavka tpeba da se posveti po-sebno vniwanie. Iweno, toj da se obez-bedi od institucija „pasadnik“ koj ga-pantipa za soptata i kvalitetot. Zapo digawe na nasad se kopistat ednogo -di{ ni izdanoci, dobpo pazvieni, so dovo -len kopenov sistew i bez ppisustvo na pa-to geni i tu|i tela, dobieni od wati~nisteb la na odpedena sopta. Soptiwentotkaj walinata e wnogu {ipok i dinawi~en.Zatoa, }e opi{ewe sawo nekolku poka-paktepisti~ni sopti. Iweno, tie se po-deleni na ednopodni i dvopodni (pewon-tantni).

Ednorodni sorti

Vilawet (Willamette): wnogu poznata awe-pikanska sopta so spedno pano vpewe nazpeewe. Sawooploduva~ka (woè da se od-gleduva vo nasad sawa, bez oppa{uva~) iwnogu e podna. Po~nuva da zpee vo vto-pata polovina na juni, a se bepe okolueden wesec. Na pogolewa nadwopska vi-sina woè da zpee do septewvpi. Vilawetvo odpedeni godini woè da bide i dvo-podna. Taa e wnogu bujna. Dava golew bpojisppaveni izdanoci so cpvenkasta boja.Ywepeno osetliva na niski ziwski tew-pepatupi i tewpepatupni kolebawa. Ose-tliva e i na bolest na su{ewe na izda-nocite, a tolepantna e na vipusi. Plodote spednokpupen do kpupen, so tewnocp -ve na boja, slatkokiselkast, apowati~en ikvaliteten. Mnogu e cvpst i zatoa, dobpopodnesuva tpanspopt. Dobpa e za sveàupotpeba, zawpznuvawe i ppepabotka vosok, sipup, pulpa i dpugo. Stopanski ewnogu zna~ajna sopta, posebno za swpznu-vawe i izvoz.

Mikep (Meeker): awepikanska sopta kojazpee spedno pano, edna nedela po vila-wet. Dava wnogu bujni izdanoci, no po-walku na bpoj od vilawet. Popadi gole-

wata bujnost, tpeba da se postavi do pol-nitelen potpipa~ vo blizina napovp{inata. Sawooploduva~ka i wnogupodna sopta, pogodna za wexanizipanabep ba. Plodot e kpupen, cvpst, silno cp -ve no oboen, apowati~en, sladok do slat-kokiselkast. Odli~en za swpznuvawe, apo odwpznuvawe ja zadpùva kozistenci-jata. Mikep e tolepantna na su{ewe naizdanocite (Didimella applanata) i gniewena kopenot (Fhytoftora sp.), a e osetlivana vipusnite zaboluvawa. Bidej}i docnaja zavp{uva vegetacijata, wnogu e ose-tliva na pani esenski i jaki ziwski wpa-zevi.

Lpadina e wnogu bujna sopta. Sozdadena evo Institutot za ovo{tapstvo vo â~ak.Zpee vo tpetata dekada na juni. Dobpouspeva na posipowa{ni, no ppopustlivipo~vi. Dava golew bpoj cvpsti izdanoci,so kpatki intepnodii. Sawooploduva~kai e wnogu podna sopta. Tolepantna e navipusi. Plodot e kpupen, cvpst, slatko-kiselkast, lesen za tpanspopt i se ko-pisti vo sveà sostojba, zawpznat i zappepabotki.

[opska alena e bugapska sopta, bujna, sogolew bpoj izdanoci, koi se silni i wnoguisppaveni. Otpopna e na niski tewpepa-tupi, a isto taka i na letni è{tini.Zapo~nuva da zpee kon kpajot na juni. Voodnos na bolesti, wnogu e osetliva na di-dywella. Plodot e spedno kpupen do kpu-pen, so jaka cpvena boja, dobap vkus i uwe-pena apowa, pogoden za sveà upotpeba,zawpznuvawe i ppepabotka.

Sawodivata e bugapska sopta. Ywepenobujna, so jaki izdanoci, isppaveni, de-beli i powalku na bpoj od dpugite sopti,no dovolni za dobap sklop. Mnogu podnasopta. Plodot e spedno kpupen do kpupenso jaka cpvena boja, lesno se bepe, no neopa|a. Iwa ppijaten slatkokiselkastvkus, so uwepena apowa, pogoden za ppe-pabotka vo sok, kowpot, slatko i za zaw-pznuvawe. Zpee 2 do 3

sodr@ina · 2017. 12. 28. · sodr@ina da se bide konkurenten e da se ima podobar kvalitet, a ne...

Documents