sorabotka i poddr{ka xxi od biznis -...

Sk

op

je,M

ar

t2008

god

in

a

Ovogodi{nata proslava na 8-mi mart na tekstilnata korporacijaMERKJURI ima{e humanitaren karakter. Sopstvenikot na korporacijata odlu~isobranite sredstva od lozovite koi se prodavaa vo organiziranata nagradna igra zavreme na proslavata da se dadat vo humanitarni celi. Lozovite se prodavaa i na drugitekstilni konfekcii koi sorabotuvaat so tekstilnata korporacija MERKJURI.

Sobranite sredstva vo iznos od 86.960,00 denari, g-din Dimitris Teoderidissopstvenik na korporacijata, odlu~i da gi nameni za aktivnostite na Centarot zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA Gevgelija. Za taa cel,~lenovi na CPLIP – PORAKA Gevgelija, go posetija pogonot na konfekcijata pri {to g-din Teoderidis i direktorot g-din Janis Kjakos simboli~no go vra~ija vrednosniot~ek.

Pretsedatelot na CPLIP – PORAKA Gevgelija, @or`ina Gligorova, vo imeto nacelata organizacija, se zablagodari za humaniot gest i posaka ponatamo{en uspeh vorabotata na korporacijata.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXISorabotka i poddr{kaod biznis - sektorot

vo Gevgelija

Sorabotka i poddr{kaod biznis - sektorot

vo Gevgelija


vo Gevgelija


vo Gevgelija

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociMart 2008 god. Broj 1, god. XXI

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mkSpored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA Ureduva~ki odbor

PROGRAMSKI AKTIVNOSTINA RCPLIP - PORAKA VO 2008 GODINA

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA vo 2008 godina glaven akcent }e stavi naodrùvaweto, razvivaweto i unapreduvaweto na rabotata vodnevnite centri koi uspe{no gi menaxira ve}e sedum godini.RCPLIP - PORAKA aktivno }e lobira za obezbeduvawe naodr`livosta na ovie servisni slu`bi od strana na dràvata, prekuvospostavuvawe na partnerski odnosi so celosno finansirawena site tro{oci potrebni za funkcionirawe na servisnite slu`bikreirani od RCPLIP – PORAKA, odnosno ednakov tretman soservisnite slu`bi kreirani od dràvata, kade Ministerstvotoza trud i socijalna politika (MTSP) gi pokriva site tro{oci.

So prezemaweto na obvrskite za finansirawe na dnevnitecentri kreirani i menaxirani od RCPLIP – PORAKA od strana nadràvata, RCPLIP – PORAKA }e moè vo tekot na 2008 godina da sefokusira na otvarawe na novi dnevni centri, no i na promovirawena drugi vidovi na socijalni servisni slu`bi (mal grupen dom,servisna slu`ba za samostojno ìveewe, servisna slu`ba zapoddr{ka vo domot, centri za vremeno opfa}awe). Se razbira,osnoven preduslov za zapo~nuvawe na ovie aktivnosti e dobivawena poddr{ka od MTSP, no ne samo deklarativna, tuku so jasnodogovoreni ulogi i obvrski, kako na RCPLIP – PORAKA taka i naMTSP. Toa bi se postignalo so vospostavuvawe na soodvetniregulatorni mehanizmi vo Republika Makedonija koi }e obezbedatednakov pristap na NVO sektorot vo oblasta na pruàwe uslugiod socijalna za{tita, preku licencirawe, sklu~uvawe na dogovorza partnerski odnosi i finansirawe.

Drug prioritet na koj }e se fokusira RCPLIP – PORAKA vo2008 godina e procesot na ratifikacija na Konvencijata naObedinetite nacii za pravata na licata so popre~enost. Toa e edenod najzna~ajnite instrumenti koi se odnesuvaat na pravata nalicata so popre~enost i e pravno obvrzuva~ki dokument za oniedràvi koi }e go ratifikuvaat.

Vo tekot na 2008 godina, RCPLIP – PORAKA }e prodolì soaktivnostite za unapreduvawe na zakonskite mo`nosti vo odnosna pravata na licata so intelektualna popre~enost i aktivno }eu~estvuva vo procesite na izmeni i dopolnuvawa za zakonskata ipodzakonskata regulativa. Osobeno vnimanie }e se posveti nanoviot tekst na Zakonot za socijalna za{tita i socijalna sigur-nost, a istovremeno }e se prodolì so otpo~natata inicijativa zadonesuvawe na Zakon za spre~uvawe na diskriminacija na licataso popre~enost.

RCPLIP – PORAKA i vo 2008 godina }e prodolì sosproveduvawe na aktivnosti za podignuvawe na javnata svest voodnos na potrebite i pravata na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva. Edna od postojanite aktivnostina RCPLIP – PORAKA, koordinacija i stru~no-metodolo{kapoddr{ka na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA, }eprodolì da se sproveduva i vo 2008 godina so cel poefektivnoostvaruvawe na programskite zada~i na lokalnite organizacii.

RCPLIP – PORAKA vo tekot na 2008 godina }e prodolì soorganizirawe na sportski i rekreativni aktivnosti zakorisnicite na dnevnite centri na RCPLIP – PORAKA. Vo 2008godina ovie aktivnosti }e bidat so zgolemen broj na u~esnici,sodrìni i vremetraewe bidej}i se od golema korist zakorisnicite vo odnos na unapreduvaweto na nivnite ve{tini zasamostojno ̀ iveewe.

Programata za rabota na RCPLIP – PORAKA za 2008 godina eotvorena i moè da se nadolonuva vo tekot na nejzinata realizacija.

S O D R @ I N A

2. stranaProgramski aktivnosti naRCPLIP - PORAKA vo 2008 godina

3. stranaRabotni sostanoci za strate{koplanirawe na razvojot nalokalnite organizacii

4 i 5. stranaZa{tita na licata sointelektualna popre~enost oddiskriminacija

6 i 7. stranaSovetot usvoi Rezolucija zasituacijata na licata sopopre~enost vo Evropa

8 i 9. stranaAkcionen plan za ratifikacija iimplementacija na Konvencijata zapravata na licata so popre~enost

10 i 11. stranaAktivnosti na lokalno nivo

12 i 13. stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

14 i 15. stranaZadolìtelna proverka za Daunovsindrom vo tekot na bremenosta

16. stranaNa{a stranica

3


RABOTNI SOSTANOCI ZA STRATE[KO PLANIRAWENA RAZVOJOT NA LOKALNITE ORGANIZACII

NA RCPLIP - PORAKA

Kontinuirani programski aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Edna od kontinuiranite aktivnosti naRepubli~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA od nejzinotoformirawe e koordinacija i pruàwe stru~no-metodolo{ka poddr{ka na lokalnite organizacii.Poddr{kata koja ja obezbeduva RCPLIP – PORAKA zalokalnite organizacii se odnesuva na unapreduvawetona rabotata vo lokalnite organizacii so poddr{ka naiznao|awe mo`nosti za oformuvawe i odrùvawe na ve}epostoe~kite servisni slu`bi i ostvaruvawe na~ovekovite prava za licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva na lokalno nivo.Vakviot vid na poddr{ka se organizira na barawe nasamite lokalni organizacii, ili pak, koga RCPLIP –PORAKA }e uvidi deka ima potreba od poddr{ka nanekoja lokalna organizacija ili za site zaedno, no isekoga{ koga se javuvaat novini i trendovi vo metoditeza rabota, kako za servisnite slu`bi, taka i op{to zanevladinite organizacii.

Tokmu vo ovoj period povtorno se sogleda potrebaod pruàwe stru~no-metodolo{ka poddr{ka nalokalnite organizacii so cel efektivno realizirawena nivnite programski aktivnosti, kako i nivnozajaknuvawe. Za taa cel, timot na Republi~kiot centarza poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA realizira{e poedine~ni rabotni sostanocivo sekoja lokalna organizacija. Dosega se odràa rabotnisostanoci vo {estnaeset lokalni organizacii. Celta naovie rabotni sostanoci be{e da se razgledaatstrate{kite pravci za razvoj na lokalnite organizacii

vo periodot 2008 – 2010 godina. Sekoj od odrànitesostanoci ima{e razli~en tek na diskusiite. Toa be{etaka, bidej}i sekoja lokalna organizacija, odnosno licataso intelektualna popre~enost i nivnite semejstva, sesoo~uvaat so razli~ni problemi i naiduvaat na razli~nipote{kotii vo ostvaruvaweto na nivnite prava.Istovremeno, sekoja op{tina e opkruèna i ima naraspolagawe razli~ni mo`nosti za re{avawe inadminuvawe na problemite i pote{kotiite. Soglasnona toa, sekoja lokalna organizacija postavuva{esopstveni prioriteti za koi potoa }e se sproveduvaataktivnosti za nivno ostvaruvawe.

Strate{koto planirawe i strate{kotorakovodewe pretstavuvaat nasoka po koja organizacijatatreba da se dviì, no nasoka koja e usoglasena od sitenositeli na akcii vo taa organizacija. Poradi toa,u~estvo na rabotnite sostanoci zedoa ~lenovite naSobranieto na sekoja lokalna organizacija, vklu~enitelica vo rabotata na organizacijata, pretstavnici nalokalnite vlasti i site zainteresirani gra|ani.

Voedno ovie rabotni sostanoci bea iskoristeniza postavuvawe i razre{uvawe na golem broj pra{awakoi proizlegoa od statutarnata postavenost na odnosite,pravata i obvrskite na Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKA i nalokalnite organizacii, vklu~uvaj}i gi i servisniteslu`bi. Isto taka, ovie sostanoci se iskoristija zaodgovori na roditelite koi se interesiraa za pravatakoi nivnite deca gi imaat vo ramkite na socijalnata izdravstvenata za{tita, vrabotuvaweto i dr.

Na po~etokot na 2008 godina, Izvr{niot odbor na RCPLIP - PORAKA donese odlukavo prvoto tromese~je na godinata da se organiziraat i realiziraat rabotni sostanoci vosekoja op{tina kade {to funkcionira lokalna organizacija na RCPLIP - PORAKA. Celtana sostanocite e da se razgledaat i odredat strate{kite pravci za deluvawe na lokalnonivo (potrebi, prioriteti i aktivnosti) vo periodot 2008 - 2010 godina.

Raboten sostanok vo Ohrid

Raboten sostanok vo Struga

4


Za{tita od diskriminacija - prioritet na evropsko nivoEvropskata Inkluzija podgotvuva zna~aen dokument

^lenot 13 od Amsterdamskiot dogovor obezbeduvapravna osnova za nediskriminativno zakonodavstvo voEvropskata unija. Ramkovnata Direktiva za vrabotuvawe2000/78 be{e prviot ~ekor kon nediskriminativnozakonodavstvo, no sepak taa e mnogu ograni~ena. Serazbira, barierite za vrabotuvawe na lica sopopre~enost nema da se otstranat se dodeka postoidiskriminacija vo drugite oblasti od ̀ iveeweto.

Licata so intelektualna popre~enost imaatpotreba od za{tita od diskriminacija nadvor odformalnoto vrabotuvawe poradi opasnosta od socijalnoisklu~uvawe. Na primer, obrazovanieto i u~ili{tatase prvite mesta koi mora da bidat opfateni vo zakon zanediskriminacija. Obrazovanieto e kamen temelnik nasekoe anti-diskriminativno zakonodavstvo. Ponatamu,i dostapnosta do servisni slu`bi, osobeno do medicinskii zdravstveni servisi, treba da bide opfatena bidej}ilicata so popre~enost tokmu vo ovie servisi iskusuvaatnegativni stavovi i treba da se spravuvaat so visokitetro{oci. Voedno, i portretiraweto na licata sointelektualna popre~enost vo mediumite i voop{testvoto vo celina treba da bide opfateno so celpromena na mentalitetot.

Nekolku nacionalni vladi ja imaat uvidenopotrebata od pogolema za{tita i oti{le ponatamu odDirektivata za vrabotuvawe, obezbeduvaj}i za{tita oddiskriminacija vo drugi oblasti. Belgija ovozmoùvaprimer na dobra praktika kade site oblasti odìveeweto se opfateni so zakon, na primer, dostapnostdo dobra i servisni slu`bi, kako i dostapnost i u~estvovo sekakvi kulturni, politi~ki, ekonomski i socijalniaktivnosti koi se dostapni za javnosta (osiguruvawe,obrazovanie, hobi, benefiti, patuvawa, smestuvawe itn).Litvanija, Velika Britanija i Finska obrazovanieto goopfa}aat preku u~ili{tata i obuki. Francuskiot zakonza pe~at i mediumi vovede, na primer, odredbi zadiskriminatoren jazik vo odnos na popre~enosta ikriminalni prekr{oci vrz osnova na provokacija zadiskriminacija vrz osnova na popre~enost.

Ova postignuvawe na nacionalno nivo treba dabide postignato i na evropsko nivo so cel da se obezbediednakov standard na za{tita vo site dràvi ~lenki. Se~ini deka postoi, barem vo nekoi zemji, politi~ka voljaza odewe vo ista nasoka so diskusiite {to se slu~uvaatvo Wujork, za Konvencijata na ON za ~ovekovi prava nalicata so popre~enost.

Evropskata Inkluzija i nejzinite ~lenki treba dago koristat ovoj pozitiven signal na nekolkute vladi zada povikaat za zakon za nediskriminacija specificiranza popre~enost.

Site organizacii ~lenki na Evropskata Inkluzija seposveteni na rabotata so nivnite vlasti za postignuvawena ednakov stepen na za{tita od diskriminacija vo sitezemji na Evropskata unija vo slednite oblasti:

1. Pravoto na obrazovanie i doìvotno u~ewe trebada bide obezbedeno bez diskriminacija za site. Trebada postoi vistinski izbor me|u redovno i posebnoobrazovanie, osobeno ako redovnite u~ili{ta nemoàt da obezbedat soodvetna poddr{ka.Strukturalnite fondovi i predpristapnite fondovitreba da gi pottiknuvaat ~lenkite da formiraatinkluzivni sredini. Razmenata na dobri praktiki,isto taka treba da bide organizirana na nivo naEvropskata unija.

2. Licata koi rabotat vo za{titni rabotilnici morada bidat za{titeni od diskriminacija ieksploatacija. Treba da ja imaat istata za{tita oddiskriminacija kako i sekoj drug vraboten ako goimaat formalniot status na vraboteni lica vonivnite zemji. Vo slu~aj da go nemaat celosniot pravenstatus kako vraboteni, nivnoto pravo na za{tita oddiskriminacija i eksploatacija mora da bideobezbedeno preku nediskriminatorno zakonodavstvonadvor od oblasta na vrabotuvawe.

3. Javnite servisi treba da nudat pristap do osnovniteinformacii za site gra|ani. Bez toa, licata sopopre~enost se de fakto isklu~eni od u~estvoto voop{testveniot ìvot. Poradi toa, nacionalnitevlasti treba da nosat i da implementiraat zakonikoi obezbeduvaat informacii za pravata i obvrskitena site gra|ani na lesno razbirliv jazik, pe~ateni,vo elektronski format i na lenta, dostapni zagra|anite so intelektualna popre~enost.

4. Mora da se razbere deka e diskriminacija ako licataso popre~enost ne moàt da izbiraat kade sakaat daìveat poradi nivnata popre~enost. Poradi toa,smestuvaweto mora da bide dostapno bez bilo kakvadiskriminacija i treba da se kreiraat i razvivaatkvalitetni servisni slu`bi vo mestoto na ̀ iveewekako alternativa na golemite rezidencijalniinstitucii.

5. Diskriminacija vo pristapot do zdravstveni servisimoèbi ima najgolem direkten negativen efekt vrzindividuata. Licata so intelektualna popre~enostimaat potreba od ednakov pristap do site neophodnizdravstveni servisi koi se dostapni vo zaednicata.

6. Neophodno e da se priznae pridonesot na licata sopopre~enost vo op{testvoto vo odnos na borbataprotiv negativnite stavovi i diskriminacijata.Licata so popre~enost vo golema mera pridonesuvaat

Za{tita na licata so intelektualna popre~enost oddiskriminacija vo site oblasti na ìvotot

Nacrt dokument za pozicija

5


Za{tita od diskriminacija - prioritet na evropsko nivoEvropskata Inkluzija podgotvuva zna~aen dokument

vo socijalniot, kulturniot i ekonomskiot ̀ ivot nasekoe op{testvo. Portretiraweto na licata sopopre~enost vo mediumite mora da go odrazuva tojpridones i mora da bide bez diskriminatornistavovi. Vladite mora da prezemat adekvatni merkiza seto ova.

7. Kulturata, sportot i rekreacijata ne treba da bidatprivilegija samo na licata bez popre~enost.Nacionalnoto zakonodavstvo mora da osigura dekasite mesta za javni slu~uvawa se celosno pristapniza site lica so popre~enost. Za licata sointelektualna popre~enost treba da se promoviraatdostapni poseti ili nasoki. Site servisni slu`bipovrzani so patuvawa i odmori treba da gi prifa}aatlicata so intelektualna popre~enost kako klienti.Odbivawe na liceto vrz osnova na popre~enosta morada bide zabraneto so zakon kako diskriminacija.

8. Odbivaweto od strana na osiguritelnite kompaniiili pla}aweto povisoki premii e op{ta situacijaza licata so intelektualna popre~enost, i pokraj toa{to popre~enosta vo najgolem broj slu~ai nemavlijanie ili vrska so dogovorot za osiguruvawe. Akorazlikata vo tretmanot ne moè objektivno ilirazumno da se opravda, postoi sistematskadiskriminacija na osiguritelnite kompanii vo odnosna licata so popre~enost. Nacionalnotozakonodavstvo mora da opfa}a minimum pobaruvawaza opravduvawe na bilo kakva razlika vo tretmanotna liceto so popre~enost.

9. Kako {to e iskaàno vo izve{tajot “Siroma{tija iintelektualna popre~enost vo Evropa”, isemejstvata na lica so intelektualna popre~enostiskusuvaat socijalno isklu~uvawe i diskriminacija.Ne samo {to gi snosat dopolnitelnite tro{ociokolu popre~enosta, tuku ~esto pati treba dakompenziraat za neadekvatnosta za griàta isistemite za poddr{ka.

Za da se zajaknat semejstvata koi go nosat tovarotnametnat od neadekvatnite servisi, EvropskataInkluzija se zalaga za priznavawe na konceptot zadiskriminacija preku povrzanost, kako {to epriznaen vo Irskiot zakon za nediskriminacija.Preku vakviot koncept }e im se priznae nanajbliskite ~lenovi na semejstvoto i prijatelitedeka i tie se `rtvi na diskriminacija. Sekoenacionalno zakonodavstvo treba da sodrì odredbaza diskriminacija preku povrzanost.

10. Za da im se pomogne na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva, va`no e da seobezbedi deka asocijaciite moàt da se vpu{taatvo pravni proceduri vo ime na àlitelot.Direktivata za vrabotuvawe veli: “vo ime ili kakopoddr{ka na ̀ alitelot”. Mnogu malku e storeno socel da se promovira vistinskiot anga`man naasocijaciite vo procedurite za diskriminacija ilimehanizmite koi se formirani se premnogurestriktivni. Vakvata merka ne samo {to e vo prilogna dostapnosta do pravdnost, tuku }e vodi konpoednakov pristap do pravniot sistem. Vo

nacionalnoto zakonodavstvo treba da se vklu~at ivistinski mo`nosti za zastapuvawe od strana naorganizaciite za popre~enost.

11. Zakonodavstvoto za nediskriminacija treba daprifati deka licata so popre~enost se celosnodelovno sposobni i imaat pravo da go praktikuvaattoa na ednakva osnova so drugite i na site poliwa.Ako e potrebna pomo{, taa treba da e adekvatna zada gi zadovoli barawata na liceto, da gi promovirapravata na liceto, da ja po~ituva voljata ipreferencite na liceto, i da nema konflikt nainteresi i neprikladno vlijanie. Osnovni nasoki zadelovna sposobnost treba da bidat opfateni voevropskoto zakonodavstvo za da se obezbedi deka sepo~ituvaat minimalnite standardi od strana nadràvite ~lenki.

12. Konceptot za razumno prilagoduvawe treba da bidepromoviran pred vrabotuvaweto i treba da bidesfaten kako sredstvo koe moè da mu pomogne naliceto da izvr{uva sekakva aktivnost. Ovoj termine relativno nov za pravnata sredina; treba da jaiskoristime ovaa mo`nost za da insistirame prvona korektno premestuvawe na konceptot vo sitedràvi ~lenki, a potoa da se promovira negovataprimena za licata so intelektualna popre~enost voi nadvor od vrabotuvaweto. Ako ovoj koncept e dobropromoviran vo site oblasti od ìvotot, moè da japodobri dostapnosta vo mnogu poliwa. EvropskataInkluzija veruva deka neuspehot da se obezbedirazumno prilagoduvawe mora da bide priznaeno kakodiskriminacija.

Evropskata Inkluzija i nejzinite ~lenki japovikuvaat Evropskata komisija, Evropskiot Parlamenti Evropskiot Sovet da gi prifatat, poddràt ikoordiniraat naporite na dràvite ~lenki, i danadogradat seopfatna ramkovna legislativa za licataso popre~enost. Ovaa specifi~na legislativa }e gipodobri ìvotite na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva koi se pod rizik nadiskriminacija.

INFOVo Republika Makedonija ne postoi

legislativa so koja se spre~uva diskriminaci-jata. Ovaa godina, Ministerstvoto za trud isocijalna politika ja otpo~na postapkata zakreirawe na zakonskata ramka za za{tita oddiskriminacija, koja }e gi opfati marginalizi-ranite grupi na gra|ani, vklu~uvaj}i gi i licataso intelektualna popre~enost. Vo ramkite naMTSP, ve}e e formirana rabotna grupa koja }eraboti na nacrt tekstot na zakonot.

Minatata godina, RCPLIP - PORAKApodgotvi poseben zakonski tekst koj se odnesuvana spre~uvawe na diskriminacija kon licata sopopre~enost i istiot, kako svoj pridones, godostavi do MTSP.

6


Aktivnosti na Evropsko nivo

Poslednata rezolucija za popre~enost usvoena odSovetot be{e vo 2003 godina. Ovaa novousvoenarezolucija pretstavuva nov ~ekor ponatamu vo zalo`batana dràvite ~lenki na EU so cel popre~enosta da staneprioritet vo politi~kata agenda na nacionalno i naevropsko nivo.

Vo svojata rezolucija, Sovetot ja smetapristapnosta za prioritetno pra{awe ovozmoùvaj}iim na gra|anite so popre~enost da uìvaat vo samostojnoi aktivno socijalno i ekonomsko ìveewe, koe }e sepostigne samo preku celosna implementacija naKonvencijata na Obedineti nacii za pravata na licataso popre~enost i preku razvojot na instrumenti za da seosigura celosno u~estvo na licata so popre~enost voop{testvoto.

Rezolucijata, pravno neobvrzuva~ki dokument,soodvetstvuva so Izvestuvaweto na Komisijata za ovaatema, koja gi postavuva prioritetite za 2008 – 2009godina vo kontekst na Evropskiot akcionen plan zapopre~enost (2003 – 2010). So rezolucijata se povikuvaatrazli~nite nositeli na akcii da deluvaat soglasnonivnite nadle`nosti.

Dràvite ~lenki i Komisijata treba da osiguraatdeka:

1. Licata so popre~enost gi uìvaat vo celost svoite~ovekovi prava, preku:

- ratifikuvawe i zavr{uvawe, a potoa iimplementirawe na Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost, vklu~uvaj}i spodelenievropski re{enija vo ramkite na koherenten ikoordiniran pristap za implementacija naKonvencijata na ON;

- ponatamo{no razvivawe na seopfaten zbir napolitiki od site soodvetni instrumenti so stav zaeliminirawe na diskriminacijata i za vklu~uvawena licata so popre~enost vo op{testvoto, vrz osnovana pristapot na ~ovekovi prava i vklu~uvawe napopre~enosta vo redovnite tekovi;

- pottiknuvawe na licata so popre~enost da bidataktivni na pazarot na trud preku obezbeduvawe narazvoj i implementacija na anti-diskriminatornimerki, aktivna poddr{ka i otstranuvawe napre~kite;

- adresirawe na pra{aweto za pove}ekratnadiskriminacija na ̀ eni so popre~enost i olesnuvawena nivniot celosen razvoj, unapreduvawe izajaknuvawe;

- prezemawe merki za da im se dozvoli na licata sopopre~enost, {to e mo`no pove}e, da ìveatsamostojno, da bidat vklu~eni vo zaednicata, i daimaat pristap do kvalitetna grià i servisnislu`bi za poddr{ka;

- poddr{ka na vklu~uvaweto na popre~enosta voredovnite tekovi, vrz osnova na naporite prezemeniod dràvite ~lenki da gi obvrzat javnite tela dapromoviraat ednakvost na mo`nosti za licata sopopre~enost;

- da se poddrùvaat dràvite ~lenki i regionalnitei lokalnite zaednici vo procesot nadeinstitucionalizacija, sekoga{ koga toa e vonajdobar interes na licata so popre~enost;

- da se ispitaat sekakvi praznini koi moè dapostojat vo sega{nata zakonska ramka na Zaednicataza za{tita od diskriminacija, osobeno vrz osnovana popre~enost i razgleduvawe na soodvetni inaso~eni odgovori;

- Zajaknuvawe na kapacitetite na nacionalno i nanivo na Zaednicata za sobirawe i analizirawe nasoodvetni informacii, vklu~uvaj}i statisti~ki iistraùva~ki podatoci, vo soglasnost so zakonskitemehanizami za za{tita i pravila za za{tita napodatoci.

2. Pristap za licata so popre~enost- Podobruvawe na pristapnosta e preduslov za

avtonomija, inkluzija i u~estvo, i im ovozmoùva nalicata so popre~enost da uìvaat vo ~ovekoviteprava i osnovnite slobodi.

- Zgolemuvawe na u~estvoto na pazarot na trud prekukombinacija od fleksibilni {emi za vrabotuvawe,poddràno vrabotuvawe, socijalna ekonomija,aktivna inkluzija i pozitivni merki, kako na primer,servisni slu`bi za poddr{ka, subvencii za plata,prilagoduvawe na rabotni mesta, upotreba napomo{ni tehnologii i li~na asistencija, }e dovedatdo podobri mo`nosti za vrabotuvawe za site lica sopopre~enost i isto taka, }e ja podobriproduktivnosta;

Sovetot usvoi rezolucija za situacijata na licata sopopre~enost vo Evropa

Blagodarenie na impulsot na Slovene~kiot minister za trud, semejstvo i socijalna rabota,Marjeta Kotman, koja zasedava{e so sostanokot na Sovetot za vrabotuvawe, socijalnapolitika, zdravstvo i prava na potro{uva~i na 29-ti fevruari 2008 godina, Sovetot usvoiRezolucija za situacijata na licata so popre~enost vo Evropska unija – Evropski akcionenplan 2008 – 2009.

7


Aktivnosti na Evropsko nivo

- Na licata so popre~enost treba da im se obezbedidobar pristap do obrazovanie i treba da se prezematspecifi~ni merki, kade e soodvetno, za da im seovozmoì na decata so popre~enost da u~estvuvaatvo redovnoto obrazovanie;

- Upotrebata na strukturalnite fondovi, vklu~uvaj}igo Evropskiot socijalen fond (ESF) za da se poddrìvrabotuvawe, obuka i ednakvi mo`nosti za licataso popre~enost treba i ponatamu da se promoviraat;

- Rabotata koja e vo tek vo odnos na razvojot naspodeleni evropski standardi za pristapnost trebada se promovira i treba da se pottiknuva nivnataprimena vo javnite nabavki;

- Kvalitetni servisni slu`bi od op{t interes,vklu~uvaj}i socijalni, zdravstveni irehabilitacioni servisni slu`bi, treba da sepristapni za lica so popre~enost i nivnite semejstvapreku razvojot na dobrovolni ramki za kvalitetnasekade niz Evropa;

- Inkluzijata na site gra|ani vo informati~kotoop{testvo treba da se promovira vo soglasnost sodeklaracijata od Riga za e-inclusion preku razvivawena pristapni informati~ki i komunikaciskitehnologii i preku sredstva na pomo{ni tehnologiiza lica so popre~enost;

- Pristapot do redovni sredstva, servisni slu`bi iinfrastruktura treba da se podobri, so cel da seosposobat licata so popre~enost da deluvaat kakopotro{uva~i;

- Na licata so popre~enost treba da im se garantiracelosno uìvawe na nivnite prava kako patnici {toe mo`no pove}e, i nivnite prava treba da bidatobezbedeni preku promocija na relevantna evropskalegislativa za transport;

- Pravata na site lica so popre~enost da bidatvklu~eni vo op{testvoto treba da se promoviraat i,kade e soodvetno, treba da se pottiknuva postepenazamena na institucii za grià vo alternativi vomestoto na ìveewe.

3. Zapo~nuva rabotata na evropska strategija zapopre~enost koja }e go nasledi sega{niot evropskiakcionen plan za popre~enost 2004 – 2010, vklu~uvaj}ipreku:- implementirawe na evropskiot akcionen plan za

popre~enost 2008 – 2009 vo celost;- procenka kako nacionalnite akcii gi odrazuvaat

obvrskite na Evropskata zaednica i dràvite~lenki za celosna implementacija na Konvencijatana ON na evropsko nivo, i razmisluvawe zapostavuvawe na postojani i sporedlivi nacionalniceli vo taa nasoka.

Rezolucijata gi povikuva instituciite naEvropskata unija da prodolàt so nivnite napori zaobezbeduvawe na ednakov tretman i mo`nosti za siteaplikanti za vrabotuvawe, vklu~uvaj}i gi i licata sopopre~enost. Ponatamu, instituciite na Evropskataunija se pottiknuvaat i ponatamu da ja podobruvaatpristapnosta na nivnite objekti i prostorii.

So rezolucijata se povikuvaat licata sopopre~enost i nivnite organizacii da prodolàt sonivnata koordinacija so cel da gi kaùvaat nivnitepotrebi na kreatorite na politiki i da identifikuvaati analiziraat politi~ki opcii. Isto taka, dau~estvuvaat vo razvojot i implementacijata naEvropskiot akcionen plan za popre~enost i Konvencijatana ON za pravata na licata so popre~enost zaedno soKomisijata i dràvite ~lenki.

So rezolucijata se povikuvaat site nositeli naakcii da go odràt dijalogot (vklu~uvaj}i so lica sopopre~enost i nivnite organizacii, javnite vlasti isocijalnite partneri) so cel da gi razberat potrebite ida generiraat re{enija so konsenzus. Voedno gi povikuvada gi koristat mo`nostite obezbedeni so nivnotou~estvo vo High Level - grupata za popre~enost na EU zada go odràt vklu~uvaweto na pra{awata odpopre~enosta vo redovnite tekovi vo politikite naZaednicata.

So rezolucijata, isto taka, se povikuvaat idnitepretsedatelstva da prodolàt so zajaknuvawe naevropskiot pristap kon popre~enosta zasnovan na~ovekovi prava, osiguruvaj}i seopfatna socijalnainkluzija i celosno postignuvawe na ednakvi mo`nostiza lica so popre~enost i za taa cel, da se odrì dijalogoti bliskata sorabotka me|u Zaednicata, dràvite ~lenki,licata so popre~enost i nivnite organizacii i druginositeli na akcii.

8


“AKCIONEN PLAN ZA RATIFIKACIJAI IMPLEMENTACIJA NA KONVENCIJATA NA OBEDINETI

NACII ZA PRAVATA NA LICATA SO POPREÊNOST”

Me|unarodni aktivnosti

Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata Inkluzija

prodolùva od prethodniot broj

Razvijte strategija za ratifikacija

Otkrijte: Koj e odgovoren za procedurite zaratifikacija vo va{ata zemja?

Va`no e da se razbere kako funkcioniraatprocedurite za ratifikacija i koe vladino telo e/seodgovorni za toa.

Moè da stapite vo kontakt so relevantniteministerstva koi gi opfa}aat pra{awata odpopre~enosta i so me|unarodnite Konvencii, so va{atanacionalna institucija za ~ovekovi prava, Narodniotpravobranitel ili telo za ednakvost dokolku toa eodgovorno za popre~enost. Diskutirajte so niv zaprevodot i za procesot na ratifikacija.

Deluvajte me|u javnosta vo prilog nakonvencijata

Postojat nekolku organizacii za popre~enost vosite zemji, a ratifikacijata na Konvencijata ezaedni~ka cel na site. Obidete se da se priklu~ite nadrugite za da formirate nacionalen komitet zaratifikacija ili koalicija za da se implementiranacionalna kampawa.

Nekolkute predlozi podolu moàt da bidatkorisni i ne baraat golemi sumi na pari.• Vklu~ete naj{iroka mo`na alijansa ili zasegnati

NVOi, nacionalni organizacii, gra|anskotoop{testvo i osnovni grupi: ~ovekovi prava, crkva,gra|anski prava, èni, deca i drugi. Toa }e gomaksimizira potencijalot na va{ite napori.

••••• Kreirajte nacionalna strategija za ratifikacijavklu~uvaj}i javno educirawe, mediumi, izgradetepoddr{ka vo vladini tela, lobirawe kaj politi~arii vladi (pi{uvajte pisma).

••••• Sprovedete seminari i obuki za nacionalni ilokalni nevladini organizacii za izgradba na svesta,implementacijata i monitoringot naKonvencijata.

••••• Sozdadete prisustvo na pra{awata okolupopre~enosta vo nacionalnite mediumi prekuodrùvawe kontakti so novinari, obezbeduvaj}isoveti, i idei za storii, nudej}i brifinzi imaterijali.

Vklu~ete se vo procesot na proverka

Procesot na proverka }e bide najdolgiot del i }ebide potrebno vreme za site zakoni vo va{ata zemja dase usoglasat so Konvencijata. Va{ata Vlada zapo~nalaili naskoro }e zapo~ne da gi analizira zakonite koi ve}ese vo soglasnost so Konvencijata i onie koi ne se.

Vie treba da se obidete da gi otkrivate vakviteinterpretacii {to e mo`no porano so cel da lobirateprotiv skratuvawa vo ratifikacijata.

Treba da gi identifikuvate oblastite od zakonitekoi va{ata zemja gi nema usoglaseno. Zakonite zastaratelstvo ili zakonite za obrazovanie se verojatnonaj~estite oblasti kade }e treba da se sprovedatreformi vo mnogu zemji. ]e bide potrebna proverka natekstot od konvencijata, ~len po ~len, za da se sporediso nacionalnite zakoni.

Moè da sobirate informacii, materijali ipraktiki od drugi zemji so cel da bidete podgotveni kogavladata }e zapo~ne so procesot na proverka i }e bidetevo mo`nost da vlijaete vrz reformite vo zakonite vova{ata zemja.

Treba precizno da identifikuvate koi nacionalniregulativi treba da se izmenat i treba da najdeteargumenti za reformite i da lobirate za niv. Vosprotivno, dràvata moè da ja ratifikuva Konvencijatai da napravi rezervi na ~len od Konvencijata koj ne esoodveten so nacionalnite regulativi. (Za rezervitepoglednete vo slednata to~ka).

Na primer vo Ungarija, Ustavot veli deka“Pravoto na glas nema da se dade na lica koi se podstaratelstvo so koe se ograni~uva ili isklu~uvanivnata sposobnost”. Ungarskiot parlament jaratifikuva{e Konvencijata i opcijalniot protokol, ane napravi rezervi. Toa zna~i deka vo momentotungarskiot Ustav e vo kontradikcija so ~lenot 29 odKonvencijata. Sega, NVOi za popre~enost lobiraat zaizmeni na Ustavot.

Implementacijata na Konvencijata vo va{atazemja se razbira, }e zavisi od toa na koj na~in rabotatzaedno nevladinite organizacii i vladata. [to poranodobiete silni idei i poraki, tolku podobro }e vlijaetevrz reformite.

9


Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata Inkluzija

Proverete dali va{ata zemja }e ima nekoirezervi koi }e go oslabnat vlijanieto naKonvencijata

Edna dràva moè vo sekoe vreme da napraviednostrana izjava, nare~ena rezerva, koja }e i dozvolida isklu~i ili da izmeni praven efekt od odredeniodredbi na Konvencijata vo nivnata primena za taadràva.

Rezervata ne treba da bide nesoodvetna sopredmetot i celta na Konvencijata. Sepak, toa e predmetna interpretacija.

Poradi toa, va`no e budno da se sledi za eventualnirezervi koi }e moàt da dozvolat va{ata zemja delumnoda isklu~i nekoi odredbi od Konvencijata zapopre~enost.

Vnimavajte za bilo kakvi rezervi koi va{ata zemjamoè da gi razgleduva za da go oslabne vlijanieto naKonvencijata.

••••• Ja podignuva svesta me|u op{tata javnost zapra{awata okolu popre~enosta

••••• I protokolot veli deka “tekstot na ovojprotokol }e bide na raspolagawe vo pristapniformati” {to opfa}a lesno ~itliv format. Toazna~i deka licata so intelektualna popre~enosti nivnite semejstva }e znaat za protokolot.

••••• Rabotete so advokati ili pravni mreì, koimoàt da ve poddràt vo analiziraweto napotrebnite zakonski reformi i definirajteso niv dobri i cvrsti argumenti vo prilogna ovie reformi.

••••• Razvijte kontakti vo vid na zastapnici so~lenovi na parlamentot, i identifikuvajteiskusni “lobisti” i/ili tehniki koipomagaat pri izgotvuvawe, voveduvawe,promovirawe i usvojuvawe na zakoni.

Na primer, odreden broj dràvi potpisni~ki naKonvencijata za eliminacija na diskriminacija protivènite dale rezervi spre~uvaj}i ènite da gi uìvaatnekoi od istite prava dadeni vo Konvencijata i poraditoa, ovie rezervi ponekoga{ odat sprotivno na principotna ednakvost na maìte i ènite: na primer, mnogurezervi se dadeni na ~lenot vo koj se naveduva ednakvostana maìte i ènite vo ramkite na brakot ili nasemejstvoto.

Lobirajte za potpi{uvawe i ratifikacijana protokolot

Dràvite potpisni~ki ~esto se “pla{at” da bidat“sekoga{” iznesuvani pred Komitetot.

Poradi toa treba da se iznajdat dobri argumentiso cel da se promovira protokolot:••••• Go podobruva razbiraweto na dràvata i na

poedinecot za Konvencijata za popre~enost••••• Spre~uva situacii na diskriminacija ili na

kr{ewe na ~ovekovite prava••••• Stimulira izmeni vo diskriminatornite zakoni

i praktiki••••• Dava pozitiven signal za zaednicata so

popre~enost na nacionalno i na me|unarodno nivo

Zapo~na trkata za prvite 20 zemji koi }eja ratifikuvaat Konvencijata. Do 25-tifevruari 17 zemji ve}e ja ratifikuvaa Konven-cijata, pa potrebni se samo u{te 3 ratifika-cii za Konvencijata da vleze vo sila. Opcijal-niot protokol dosega ima 11 ratifikacii.Poradi toa, }e vleze vo sila vo isto vreme kogai Konvencijata. Vo momentot, ima 125 zemji koija potpi{ale Konvencijata i 71 zemja koi gopotpi{ale Opcijalniot protokol.

Sekretarijatot na IDA gi ovozmoìslednite informacii za nekoi od zemjite koise vo proces na ratifikacija:- Jordan: Parlamentot skoro go zavr{uva pro-

cesot na ratifikacija.- Argentina: Edniot dom od parlamentot ve}e

ja ratifikuva{e, a vo vtoriot dom vo mo-mentot se razgleduva ratifikacijata.

- Ekvador: Sobranieto koe podgotvuva novUstav ja ratifikuva{e i ja isprati do Pret-sedatelot.

- Trinidad i Tobago: procesot moèbi nema daima potreba od parlamentarno odobruvawe,pa moè da se odlu~i od strana na izvr{natavlast.

- Tunis: nacionalniot parlament ja ratifiku-va{e i ja isprati do Pretsedatelot.

- Honduras: se razgleduva vo parlamentot.- Nov Zeland: Vladata e fokusirana na

doma{noto zakonodavstvo poradi izboritekoi doa|aat, no pismata moè da pomognat.

- Germanija: Silno se zainteresirani zaratifikuvawe, no procesot moè da trae po-dolgo. Pritisokot od NVOi moè da pomogne.

- Tanzanija: Vladata go poddrùva procesot,pa poradi toa pritisokot moè da pomogne

- Kostarika: trgovskiot dogovor so SAD(CAFTA) ima pogolem prioritet, no pritiso-kot od NVO sektorot moè da pomogne.

- Mozambik: kako {to e izvesteno vo informa-tivnoto glasilo ENABLE, procesot e moèn.

Sega{nata lista od 17 dràvi potpisni~ki seod slednite regioni: 7 se od Latinska Amerikai Karibite, 4 se od Afrika, 2 od Azija, 2 odisto~na Evropa, 2 od zapadna Evropa.

INFO

10


CPLIP - PORAKA [tip

Aktivnosti na lokalno nivo

Vo ramkite na nacionalnata kampawa za ednakvost na licata so intelektualna popre~enost “PrekuRAZLI^NOSTA do EDNAKVOST vo op{testvoto” na lokalno nivo, Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA [tip raspi{a nagradni konkursi za izrabotka na likovni crteì i literaturni sostavi.

Likovnite crteì gi izrabotija u~enicite od OU “Dimitar Vlahov”, OU “To{o Arsov” i OU “Van~o Prke” –[tip od prvo do ~etvrto oddelenie. Crteìte bea izloèni na izlo`bata {to ja otvori CPLIP – PORAKA [tipvo OU “Goce Del~ev”, a po povod 3-ti Dekemvri, me|unarodniot den na licata so popre~enost. Najdobrite tricrteì bea nagradeni so skromni nagradi, knigi dobieni od donatorstvo od Gradskata Biblioteka “Goce Del~ev” od[tip. Prvata nagrada za najdobro izraboten crte` ja dobi Damjan Mladenov, vtorata nagrada Jurman Mamudova itretata Marija Cvetkova od OU “Van~o Prke”.

Isto taka i najdobrite tri literaturni sostavi bea nagradeni so knigi. Prvata nagrada za literaturensostav na tema: “Preku razli~nosta do ednakvost vo op{testvoto” ja dobi Danica Run~eva, u~eni~ka vo osmooddelenie vo OU “Dimitar Vlahov”. Vtorata nagrada ja dobi Teodora Jordanova, a tretata nagrada Angela Dimitrovaod OU “To{o Arsov”.

Dolgo vreme go pi{uvam ova pismo. Ne znam vo ~iirace }e dopre i dali nekoj }e ima tro{ka milost da impomogne na bespomo{nite i stradni – hendikepiranitelica.

U{te od samoto ra|awe Gospod sekomu mu daruvatri ne{ta: verba vo ̀ ivotot, nade` vo idninata i qubovkon lu|eto. Toa se tri ne{ta {to go odrùvaat sekoj ~ovek,no postojat nekoi fizi~ki i psihi~ki nedostatoci {topravat lu|e da se ~uvstvuvaat razli~ni od drugite. Ne{ta{to denot im go pravat no}, nade`ta pra{ina i prolettaesen. No, nie sme tie {to treba da podademe raka, da dademeuteha, qubov i golema toplina. Postojat mnogu lu|e koi negi razbiraat hendikepiranite lica, pa gi preziraat soladni pogledi, so licemerni nasmevki i nepogodnizborovi, no treba da sfatime deka sme site isti pod ovanebo i site ̀ iveeme na isto par~e zemja. Podadi raka,ponudi pomo{ za{to moèbi nekoj den i tebe }e ti bidepotrebna. I hendikepiranite deca se isti kako nas. Vomilite detski o~i se preleva tagata te{ka so toni, odo~ite nivni blesnuvaat solzi vreli koi kapat kako

vosokot od sve}ata, kako rosata od cvetot, kako proletensiten do`d. Nivnata nade` s# pove}e se topi kako mrazotna sonce, kako sekoja ~okolada. Vo nivnite du{inate`nale ̀ ivi rani koi ̀ eàt i pe~at. Site tie go molatBoga za posvetol den, za nekakvo ~udo. Ajde site nienivnite sivi denovi da gi oboime beli, za{to tie seednakvi so nas. Toa se lica so koi moè{ da razgovara{,da se druì{ i da igra{. No ima i hendikepirani licakoi se borat za svoite prava i imaat svoja ̀ ivotna cel,muza {to gi vodi ponatamu. Tie patuvaat niz svetot soinvalidni koli~ki i sl. Ej, lu|e! Zar u{te ne sme seosvestile deka nie sme samo patnici na ovoj svet. Dekaìvotot e kocka – igra na sre}a, ~as dobiva{, ~as gubi{.Zatoa treba da si pomagame edni na drugi koga ni enajte{ko. ]e se storam bela ptica so angelski krila, gulabsvet simbol na mirot i niz celiot svet poraka }eraznesam. Site na svetot isto srce imame, site istoìveeme, site pred Gospoda ednakvi sme.

Danica Run~eva VIII6, OU “Dimitar Vlahov” - [tip

Preku razli~nosta do ednakvost vo op{testvoto

Po povod 8-mi Mart, denot na ènata,korisnicite na dnevniot centar – PORAKA, vrednorabotea na izrabotka na osmomartovski ~estitki, kakoznak na vnimanie i qubov sprema svojata majka.

@elbata na korisnicite be{e da kaàt i po nekojubav zbor za nivnata majka, stih odnapred nau~en ili pakpo nekoj stih koj izvira od nivnata du{a.

Na 7.03.2008 godina, roditelite na korisnicite ipo nekoja majka od sosedstvoto koi bezgrani~no gipo~ituvaat bea prisutni na zaedni~ko osmomartovskodruèwe. Zadovolstvoto od ovaa sredba be{e vzaemno iispolneto so momenti na radost i voodu{evuvawe odra~nite izrabotki na decata za majkite, sekako soneizbe`niot crven karanfil kako podarok.

Dodeleni nagradite za najdobri likovni crteì i literaturnisostavi po raspi{anite konkursi od CPLIP – PORAKA [tip

CPLIP - PORAKA Radovi{

11


Aktivnosti na lokalno nivo

CPLIP - PORAKA Ohrid

Dnevniot centar na RCPLIP - PORAKA voOhrid se nao|a vo kolektivna stambena zgrada i e sopovr{ina od 60 m2. Prostorot e sostaven od dve sobi,kujna i toalet. Kako {to se zgolemuva{e brojot nakorisnicete i programskite aktivnosti vo dnevniotcentar, se javi potreba od pogolem i poadekvaten prostorza rabota. ^lenovite na CPLIP – PORAKA Ohridpostojano ja naglasuvaa ovaa potreba na sredbite solokalnite vlasti, no i pri sekoj javen nastan.Blagodarenie na uspe{no vospostavenata sorabotka solokalnite vlasti, kako i so Gradona~alnikot na Op{tinaOhrid, g-din Petreski Aleksandar, iznajdeno e re{enieza nadminuvawe na ovaa potreba.

Na 26.01.2008 godina, po povod godi{ninata odra|aweto na To{e Proeski, korisnicite na dnevniotcentar na RCPLIP - PORAKA vo Ohrid, zaedno soangaìranite lica i volonteri na “Crven Krst”, goposetija Kru{evo. Po pristignuvaweto, prvo go posetivme ve~notoìveali{te na To{e, najomileniot peja~ na korisnicitena dnevniot centar koj so svojata muzika sekoga{ girazveseluva. Pokraj paleweto sve}i, korisnicitesvojata qubov i po~it ja iskaàa so ostavawe na predmeti

Novi prostorii za dneven centar vo Ohrid

Poseta na Kru{evoi golem portret koi vo negova ~est gi izrabotija vodnevniot centar. Ekskurzijata be{e iskoristena i za poseta nakompleksot “MAKEDONIUM”, pri {to korisnicite beazapoznaeni so istorisko-revolucionernoto minato nana{iot narod. I pokraj prekrasniot son~ev zimski den prinapu{taweto na Kru{evo, voo~liva be{e tagata kaj sitenas od zagubata na To{e.

Imeno, vo tekot na 2007 godina, na CPLIP –PORAKA Ohrid bea dodeleni novi prostorii koi }e sekoristat za dneven centar. Prostoriite se nao|aat voO.U. “BRATSTVO – EDINSTVO” so vkupna povr{inaod okolu 200m2 i imaat zaseben vlez. Prostorot opfa}ame|usebno oddeleni rabotni prostorii, kujna itrpezarija, dva toaleti, hodnik i ostava. Poradi podolgonekoristewe na prostoriite momentalno se odvivaatgrade`ni raboti za nivno celosno renovirawe koevklu~uva nova instalacija za struja, vodovod, posebnakanalizacija, prozori i molerisuvawe. Tro{ocite zarenovirawe i adaptirawe na prostoriite vo celost gipokriva lokalnata samouprava.

12


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Sportskite aktivnosti se dobra mo`nost zapodobruvawe na psihofizi~kata sostojba i razvivawena sportskiot i natprevaruva~ki duh. Blagodarenie nasorabotkata i poddr{kata koja ni ja ukaùva O.U.“Quben Lape”, vo tekot na zimskiot period korisnicitena dnevniot centar - PORAKA Skopje moàt dasportuvaat vo salata na ova u~ili{te. Vo nea,korisnicite na dnevniot centar na RCPLIP-PORAKAvo Skopje gi iskaùvaat nivnite sportski ve{tini i toanaj~esto vo fudbal i ko{arka, iako i aktivnostite kakotr~awe, tegnewe jaè i skokawe vo dale~ina ne seizostaveni.

Kontinuirano sportuvawe vo tekot na zimata

Vo organizacija na mladite od Crveniot krst nagrad Skopje, korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje bea pokaneti da prisustvuvaat na treningot na s#u{te najtrofejniot klub vo Republika Makedonija,Vardar.

Imavme mo`nost da ja po~ustvuvame atmosferatai disciplinata potrebna na eden trening. Ja zabele-àvme goleminata na edno fudbalsko igrali{te, no istotaka ja iskoristivme {ansata da po{utirame i poigramefudbal na istoto.

Poseta na Fudbalskiot klubVardar

Posetuvaweto na kulturno-umetni~ki nastaniprodolùva i ponatamu da bide programska aktivnost nadnevniot centar - PORAKA Skopje.

Vo tie ramki moè da se kaè ve}e i tradicionalnogo sledime na{iot junak Hari Poter. Ovojpat vo kinoto“Ramstor” i so avanturite nare~eni “Hari Poter i redotna Feniksot”.

Spored vpe~atocite od filmot moème samo da senadevame deka slednoto prodolènie }e bide {toposkoro.

Tradicionalno vo kinoto“RAMSTOR”

Posetata na voeniot muzej vo Skopje pretsta-vuva{e izvonredna mo`nost da se zapoznaeme so del odistorijata na makedonskiot narod i da gi poglednemeeksponatite od makedonskata voena istorija.

Doma}inite mnogu qubezno n# pro{etaa i temelnoni objasnuvaa za sekoj voen period i izloèn predmetoddelno, {to pri~inuva{e ogromno zadovolstvo za sekojod nas.

So èlba za povtorna sorabotka i vetuvawe zapogolem broj izloèni eksponati sosema zadovolni gonapu{tivme voeniot muzej vo Skopje.

CPLIP - PORAKA Skopje uspe{no ja prodolù-va sorabotkata so Dramskiot teatar. Posledniot primerza vakvata sorabotka e so posetata na pretstavata “Novo-godi{na magija”, so {to Dramskiot teatar ni ovozmoìda bideme del od novogodi{nata atmosfera

Ovaa socijalna aktivnost be{e organizirana irealizirana vo sorabotka so roditelite na korisnicitena dnevniot centar.

U{te edna golema blagodarnost do Dramskiotteatar koj go zbogatuva na{iot kulturno-umetni~kiìvot.

Poseta na voen muzej Vo Dramski teatar

13


Vo sorabotka i prethoden dogovor so akterot MiteGrozdanov, teatarskata grupa “Teatar Makedonija” goposeti dnevniot centar i za korisnicite ja odigraanivnata teatarska pretstava “U~itelot”. Golema be{evozbudata kaj gleda~ite bidej}i dnevniot centarnalikuva{e na teatarska scena.

Po povod Denot na vqubenite i praznikot SvetiTrifun, korisnicite na dnevniot centar - Poraka Skopjego posetija gradskiot plo{tad i ulicata Makedonija.

Tamu ima{e raznovidna programa i nastani {togo otslikuvaa praznikot na vqubenite, no isto taka i{tandovi za qubitelite na praznikot na vinovata lozai na istite se prezentira{e vino.

Za korisnicite, sepak najinteresen be{e mini-zabavniot park koj{to celiot be{e vo ambientot naDenot na Vqubenite i qubovta.

Ve}e e dokaàno deka steknuvaweto na noviiskustva kako rezultat na socijalnite aktivnosti zakorisnicite od dnevniot centar - PORAKA Skopje epraktika koja treba da se primenuva.

“Action Park” e mesto za rekreirawe, zabava idruèwe. No dokolku pravilno go koristime stanuvamesto kade se zapoznavame so novi raboti oddoìvuvaweto na na{eto sopstveno telo vo prostorot.

Lociran e vo posebna hala na Skopskiot Saem,otvoren e za sekogo, so golem broj na volonteri koi vosekoj moment }e vi pomognat ako ima potreba od toa.

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje ve}e vtorpat pominaa eden ubav den vo ovoj park.Se rekreiraa, zabavuvaa, druèa i se obiduvaa da gisovladat site prepreki.

Uspe{nata sorabotka so Skopski Saemprodolùva i ponatamu.

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Sv. Trifun i Denot na Vqubenite

Sorabotkata so teatarskata grupa na Mite GrozdanovAkterite so svojata odli~na izvedba i inter-

akcija so publikata ja zgolemija pozitivnata atmosferai doìvuvaweto kaj korisnicite.

So dogovor za povtorna sorabotka i is~ekuvawe nanekoja nova pretstava se razdelivme so teatarskatagrupa.

Rekreirawe vo “Action Park”

14


Prezemen tekst od “24 ~asa zdravje” - Prilog na “Dnevnik” 21-vi januari 2008 godinaIntervju so d-r Zlatan Xikov, pi{uva: Andrijana Andonova

ZADOL@ITELNA PROVERKA ZA DAUNOV SINDROMVO BREMENOSTA

Pred da zabremeni ènata treba da se proveridali ima infekcija, a ako nekoj od naodite e pozitiven,mora da se lekuva. Ako, pak, zdravstvenata sostojba napacientkata e zadovolitelna, taa mora da zema tableti“folna kiselina” za da obezbedi pravilna delba na jajce-kletkata koga }e dojde do zabremenuvawe.

Ova go prepora~uvaat ginekolozite kako po~etni~ekori za prevencija od edna od po~estite vrodenianomalii, Daunoviot sindrom ili mongolizam. Oviepostapki se prezemaat pred ènata da zabremeni. No,{to se slu~uva koga bremenosta ne se planira ili kogatrudnicata e povozrasna, odnosno kaj nea ima i mnogupogolem rizik da rodi bebence so vakov sindrom?

ne moè da gi preìvee prvite meseci od bremenosta iumira. Onie {to }e preìveat se ra|aat so Daunovsindrom – objasuva profesorot d-r Zlatan Xikov odginekolo{kata ordinacija “Histera” vo Skopje.

PO PRIRODA NE SE AGRESIVNI

Dijagnozata na Daunov sindrom se postavuva u{tevo rodili{teto. Bebiwata voobi~aeno imaat male~kaglava, {iroko razdvoeni i kosi o~i. Na vnatre{niot agolna o~ite koàta im e nabrana (“tret kapak”). Nosot iustata im se mali. I u{nite {kolki se male~ki inepravilno oblikuvani. Tonusot na muskulite e namalen,a zglobovite im se isklu~itelno skloni konprevitkuvawe. Na dlankite pod ~etvrtiot prst se nao|a“brazda”.

Kaj licata so ovaa dijagnoza dominira mentalniotzastoj, a potoa i psihofizi~kiot. Nivniot koeficientna inteligencija se dviì pome|u 25 i 70, a 30-40 otstood niv imaat vrodeni srcevi i bubre`ni bolesti i odmnogu drugi koi ne se ̀ ivotno zagrozuva~ki.

- Po priroda ne se agresivni. Naprotiv. Poslu{nise i sakaat da komuniciraat so lu|eto – pojasnuva d-rXikov.

AMNIOCENTEZA I GENETSKI SONOGRAM

Koga ̀ enata e bremena mora da napravi skrining-testovi i proverki za sostojbata da se otkrie na vreme.Prviot eho-pregled e vo osmata nedela koga se dobivaatprvite informacii za plodot.

- Prviot skrining za Daunov sindrom se pravi me|u11-tata i 13,6-tata nedela od bremenosta so biohemiskii so eho-markeri ili kombinirano. To~nosta na oviemetodi e do 80 otsto, a na kombiniranata ne{to pove}e.

Me|u 18-tata i 20-tata nedela od bremenosta sepravi genetski sonogram. Toa e metoda koja pokrajgenetikata vklu~uva i skrining na site organi na plodotza da moàt da se izmerat site 16 eho-markeri zaanomalii na plodot. Na ovoj na~in moàt da se otkrijatgenetski i fizi~ki anomalii na plodot.

Normalen genetski sonogram e onoj {to nemaotstapuvawe od normalata vo nieden marker. Ako ima

Sostojbata e zagriùva~ka so ogled na toa deka na sekoi 800 ìvorodeni deca ednose ra|a so Daunov sindrom. No, treba da se ima predvid deka 30 – 40 otsto od fetusite soovaa anomalija umiraat vo prvite tri-~etiri meseci od bremenosta, odnosno zavr{uvaatso spontani abortusi.

Sostojbata e zagriùva~ka so ogled na toa deka nasekoi 800 ìvorodeni deca edno se ra|a so Daunovsindrom. Sepak, treba da se ima predvid deka 30 – 40otsto od fetusite so ovaa anomalija umiraat vo prvitetri-~etiri meseci od bremenosta, odnosno doa|a dospontani abortusi.

- Decata so Daunov sindrom imaat eden hromozompove}e koj pripa|a na 21. par hromozomi. Taka, sindromote poznat po citogenetsko ime trisomija 21.

Nastanuva kako rezultat na nepravilna delba kajjajce-kletkata, koja namesto voobi~aenite 46 hromozomiima 47. Vaka formiran embrion vo golem del od slu~aite

15


otstapuvawe vo eden ili pove}e markeri se presmetuvakolkav e rizikot i toa & se soop{tuva na ènata. Tojukaùva dali treba da se izvr{i dijagnosti~ka genetskaamniocenteza, koja e 100 otsto to~na – objasnuva d-rXikov.

Skrining-metodite presmetuvaat dali postoirizik za plodot i kolkav e toj. Prednost e {to metoditese neinvazivni, ne se skapi i {to moàt da se izvedatkaj site bremeni.

- Amniocentezata e invazivna metoda – zemaweplodova te~nost so igla preku abdominalniot yid namatkata na bremenata. Vo plodovata te~nost plivaatmnogu plodovi kletki od koi so citogenetska obrabotkai so analiza se dobivaat hromozomi i kariotip na plodotkoj e siguren naod.

- Postoi i pobrza metoda koja gi otkriva samo~etirite para od 46-te hromozomi, i toa, 21-viot, 18-tiot,i 13-tiot par hromozomi, kako i polot na plodot.

Ovaa metoda e to~na, no samo za ovie hromozomi.Taa glavno e nameneta za pacientki koi go propu{tileoptimalnoto vreme za amniocenteza, a koe e vo 16-tatanedela.

Pridrùvaj}i se na ovie preporaki bremenata }ebide vo golema mera za{titena od ra|awe bebe so Daunovsindrom – dodava d-r Xikov.

Za prv pat opi{an vo 1846 godina

Najraniot opis na Daunoviot sindrom enapraven vo 1846 godina, a terminot mongoloidentip e daden 20 godini podocna od Langdon Daun. Odtoga{ ovaa bolest e poznata kako mongolizam iliDaunov sindrom. Pred 1959 godina, koga po~nuvamodernata citogenetika, ne moèlo da se znae kojae pri~inata za nastanuvawe na sindromot, me|utoase znaelo deka vozrasta na majkite e rizi~en faktor.

Kaj devojkite reproduktivniot sistemfunkcionira normalno

Kako i kaj site tinejxeri taka i kaj oviemom~iwa i devoj~iwa prorabotuvaat hormonite.Dokaàno e deka maìte so Daunov sindrom imaatnamalen broj spermatozoidi i naj~esto ne moàt daimaat potomstvo. Devojkite voobi~aeno imaatredovni menstruacii i moàt da zatrudnat. Notakvite bremenosti ~esto zavr{uvaat so spontanabortus.

Denes, ìvotniot vek im e nad 50 godini

Vo minatoto decata rodeni so Daunov sindromìveele kratko. No, deneska, blagodarej}i nablagovremenata dijagnostika i na lekuvaweto navrodenite anomalii ̀ ivotniot vek im e prodolènna 50 godini, pa i podolgo. Vo razvienite zemjilicata so Daunov sindrom ìveat vo zaednici,polusamostojno, vodat smetka za sebe, u~estvuvaatvo doma{nite zada~i, rabotat i pridonesuvaat vozaednicata i se druàt me|usebno. Kaj vozrasniteli~nosti so Daunov sindrom ~esto se javuva preranostareewe, odnosno demencija, zaguba na pamtewetoi nemo`nost za rasuduvawe – sli~no kako i kajAlchajmerovata bolest.

Vo 95-97 otsto od slu~aite ne e naslednabolest

Vo 95-97 otsto od slu~aite so Daunov sindrombolesta ne e nasledna i se javuva kaj site rasi iekonomski grupacii.

Pojavata na Daunov sindrom ne se doveduvavo vrska so bilo kakvi ìvotni naviki naroditelite.

Prezemen tekst od “24 ~asa zdravje” - Prilog na “Dnevnik” 21-vi januari 2008 godinaIntervju so d-r Zlatan Xikov, pi{uva: Andrijana Andonova

Sk

op

je,M

ar

t2008

god

in

a

Ovogodi{nata proslava na 8-mi mart na tekstilnata korporacijaMERKJURI ima{e humanitaren karakter. Sopstvenikot na korporacijata odlu~isobranite sredstva od lozovite koi se prodavaa vo organiziranata nagradna igra zavreme na proslavata da se dadat vo humanitarni celi. Lozovite se prodavaa i na drugitekstilni konfekcii koi sorabotuvaat so tekstilnata korporacija MERKJURI.

Sobranite sredstva vo iznos od 86.960,00 denari, g-din Dimitris Teoderidissopstvenik na korporacijata, odlu~i da gi nameni za aktivnostite na Centarot zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA Gevgelija. Za taa cel,~lenovi na CPLIP – PORAKA Gevgelija, go posetija pogonot na konfekcijata pri {to g-din Teoderidis i direktorot g-din Janis Kjakos simboli~no go vra~ija vrednosniot~ek.

Pretsedatelot na CPLIP – PORAKA Gevgelija, @or`ina Gligorova, vo imeto nacelata organizacija, se zablagodari za humaniot gest i posaka ponatamo{en uspeh vorabotata na korporacijata.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXISorabotka i poddr{kaod biznis - sektorot

vo Gevgelija


vo Gevgelija


vo Gevgelija


vo Gevgelija

sorabotka i poddr{ka xxi od biznis -...

Documents