1 Grad Mirna SPEČA L E P O T I C A G L A S I L O Z A O B N O V O G R A D U M I R N A

B i l o j e na božični dan l e t a 194-2, ko se j e z g r n i l a ne- | sreča na mirensko graščino; b i l a j e zažgana i n m i n i r a n a , gorel a j e teden d n i i n z g l e d a l o j e , da bo z a s p a l a za vedno. Po l e t u 194*5 se j e vse b o l j p o g r e z a l a v sen. B i l a j e obsojena na lomišče kamenja, ob njenem vznožju pa se j e n a b i r a l o i z dneva v dan več grušča. Počasi j o j e preraščalo grmovje, k o p r i v e so se šopirile vse povprek i n a k a c i j e v o ^ t r n j e j e z a p i r a l o pot do njenega jedra« Kdo se ne b i spomnil žlahtne zgodbice o l e p i Trnjulčici, k i se j e z b o d l a v t r n i n z a s p a l a za vedno; "okrog gradu pa se j e začela razsraščati- gosta t r n o v a meja, k i j e p o s t a j a l a od l e t a do l e t a večja i n j e nazadnje p r e p r e g l a ves grad i n se r a z r a s l a še čezenj« tako da ga s p l o h n i b i l o več v i d e t i i n še zst a v e na s t r e h i ne." v

Z g o d i l o pa se j e , da j e l e t a 1962 v^rglje' nanjo oko njen oboževalec. Od t a k r a t se s t a l n o p r i z a d e v a , da b i j o z b u d i l i z spanja i n j o v r n i l v življenje. Današnjim očem b i r a d v r n i l n j e n n e k d a n j i s i j a j i n l e p o t o , s t a v b n i okras, p a t i n o časa, n^je-ne zgodbe, časovne i n k r a j e v n e p o s e b n o s t i , njene z n a m e n i t o s t i , družbeno vlog o i n še k a j , da b i zopet b i l a okras o k o l j a i n ponos dežele, čeprav j o ne bo mogoče n i k o l i več obleči v njene nekdanje obleke, j i d a t i o g r l i c o i z arkadnih hodnikov, k i so nekoč o k l e p a l i njena n o t r a n j a dvorišča, kakor b i j i h o v e s i l i z d r a g u l j i neveste i z V i s o k e pesmi«

^Vendar še n i vse izgubljeno« Počasi se luščijo o b r i s i njene n^kedanje podobe i z ruševin« Še vedno j e možno o h r a n i t i v s a j t i s t o , k a r j e o s t a l o , da ne bo t r e b a b a b i c i v t e j d o l i n i začeti p r a v l j i c e svojemu vnuku o Speči l e p o t i c i na t a l e način: "Nekoč j e s t a l grad na vzhodnem porobku Gorenjske gore v v s e j tozemski l e p o t i , pa so prišli v o j n i časi i n so ga uničili." Ce b i še malo odlašali, pa danes ne b i več v e d e l i k j e j e s t a l , kakor ne vemo za druge, k i so po d r u g i v o j n i drug za drugim i z g i n i l i . Zaželimo j i srečno v s t a j e n j e i z ruševin.

J * — - J i IZ GRAJSKE KRONIKE: vsakega n a j p r e j j

zanima sferost gradu. Da ne b i začel i z razpravo k a j j e b i l o p r e j , j a j c e a l i k u r a potem povejmo, da j e b i l a M i r na od nekdaj odmaknjena od v e l i k i h c e n t r o v d o g a j a n j a , da pa j e v vseh časih n a s t a j a n j a i n k u l t u r r -nega r a z v o j a d o l i n e o d i g r a l a spodobno v l o g o .

I z davnine b o g a t i j o t e k r a j e prazgodovinske najdbe v Volčjih n j i v a h i n na T r b i n c u . V visokem srednjem veku j e zveza ^ofovViŠ-n j e g o r s k i h s ple m e n i t i m S v e t o p o l -kom i n njegovo potomko k n e g i n j o Emo d a l a m i r e n s k i d o l i n i s v o j z a četni c i v i l i z a c i j s k i pečat. G r o f i Višnjegorski so se n a s e l i l i v Viš-

I . K o m e l j , ruševine gradu ^ i , 6 ? r i v p r v i p o l o v i c i 12. s t o -M i m a l e t a 1952 5 t u d i n a - an so v l a d a l i t u d i m i r e n - : čin zi d a v e včasih določa f*£ r agospodom. rTi so se i m e n o v a l i s t a r o s t stavbe Višnjegorski m i n i s t e r i a l i , k a r j e

pomenilo, da so b i l i v družbeni l e s t v i c i n j i m podrejeni« V t a čas spada t u d i p r v a omemba gradu j na M i r n i , Navaja j o J o s i p Gruden v s v o j i k n j i g i Zgodovina s l o - ;

« venskega naroda, na s t r a n i 125: "nazaj v pr v a s t o l e t j a nemške- • T ga gospostva segajo še m a r s i k a t e r e druge slične zgradbe, na V 4 p r . B l e j s k i grad (omenjen l e t a l o l l ) , Preddvor (1154), Mengeš m A C1177), Mirna (1165), Smlednik, P o s t o j n a ( o k o l i 1. 1200)." \

M i r e n s k i grad t o r e j uvršča med najstarejše gradove na S l o venskem, škoda l e , da d o s l e j n i b i l o mogoče u g o t o v i t i v i r a po katerem j e J . Gruden p r e v z e l t o l e t n i c o . Verjamemo lahko n j e g o v i s t r o k o v n i a v t o r i t e t i , pa t u d i g r a j s k e ruševine n u d i j o dok a z i l a o p r v o t n i z a s n o v i gradu v o b l i k i "trdne hiše" kakor tem zasnovam, k i so n a s t a j a l e s r e d i 12. s t . v S l o v e n i j i , p r a v i j o s t r o k o v n j a k i . Dokazuje pa t o s t a r o s t t u d i t l o r i s n a zasnova, način zidave i n kasnejše dozidave i n p r e z i d a v e .

Tudi V a l v a s o r j e o h r a n i l v svojem b a k r o r e z u , k i ga j e o b j a v i l v S l a v i v o j v o d i n e K r a n j s k e l e t a 1689 p r i m e r j a l n o g r a d i v o , ko j e p o l e g o s t a l e g a g r a j s k e g a kompleksa o h r a n i l t u d i podobo g r a j s k e k a p e l e , k a t e r o j e Še v i d e l . V 18. s t o l e t j u j e b i l a porušena, zato j o danes n i mogoče s t i l n o natančnejše o p r e d e l i t i . Vendar j o omenja M. Z a d n i k a r v svojem d e l u Romanika v S l o v e n i j i med preprostejširni g r a j s k i m i kapelami s poreklom i z 12. a l i 13. s t o l e t j a .

Največ dokaznega g r a d i v a pa j e še vedno s k r i t e g a v ^ g r a j s -k i h ruševinah v t i s t e m d e l u , k i j e Še vedno zasut i n čaka na u s t r e z n e arheološke r a z i s k a v e .

(se n a d a l j u j e )

m

OBNOVITVENA DELA; obnova g r a j s k i h ruševin i z h a j a i z dologoroč-nega načrta, da j e t r e b a n a j p r e j - i : . očistiti, u t r d i t i i n o b n o v i t i vse štiri s t r a n i o b z i d j a , da se ohran i p r v o t n a t l o r i s n a zasnova i n ploščadi, na k a t e r i h j e grad poz i d a n . D o s l e j smo u t r d i l i i n po -k r i l i s verovzhodni s t o l p i n sever o z a h o d n i v o g a l , k i ga o b l i k u j e kašča. Ta t r e n u t e k smo se l o t i l i obnove jugovzhodnega, okroglega s t o l p a , k i j e b i l obsojen na pop o l n i propad, z n j i m pa t u d i jugov z h o d n i d e l gra j s k e g a dvorišča.

Očistili smo njegove t e m e l j e i n o k o l i c o , r a z b r a l i stavbno g r a d i v o : uporabno kamenje, opeko, l e h n j a k 5 p r i p r a v i l i smo t u d i kamnite šibre. Zdaj tečejo p r i p r a v e na obno v i t v e n o d e l o , k i bo s t e k l o v j u l i j u i n avgustu. K o l i k o bomo nared i l i j e odvisno od možnosti.

51 t. IV;.- flrnim W,rnc

OKOLICA:ietos smo začeli prvič s i stematično u r e j a t i o k o l i c o . P r e j šnja l e t a smo u r e d i l i z e l e n i c o pod pla t a n o i n j o z a s a d i l i z lepotnim grmičevjem i n cvetjem, zdaj pa smo pod kaše6 u r e d i l i d r e v e s n i nasad, o d s t r a n i l i kamenje i n grušč t e r p r i p r a v i l i t e r e n za vzdrževanje. Na zhodni ploščadi smo počistili grmovje, p o b r a l i kamenje t e r nas a d i l i d r e v j e . Na d e s n i s t r a n i smo začeli u r e j a t i g r a j s k i park, na zhodni s t r a n i smo p o s t a v i l i spomenik družine Wurzbach, na z a četku ploščadi pa spomenik družine Peček. N j i h o v nastanek i n pomen bomo o p i s a l i v p r i h o d n j i Štev i l k i . Za zdaj l e t o l i k o , da j e s tema dvema spomenikoma z a k o l i čen obseg zahodne ploščadi, k i j o bomo poimenovali "Ploščad k n e g i n j e EME".

Velepič, ruševine gradu na M i r n i l e t a 1952; kašča z okol i c o .

POBUDE: gotovo t u d i V i , ko obračate i n b e r e t e t o g l a s i l o , r a z mišijate, kako b i k a j p r i s p e v a l i za obnovo t e speče l e p o t i c e . Možnosti so v e l i k e , a začnimo p r i najskromnejših:

- če boste p a z i l i na grad i n o k o l i c o k o t na svojo l a s t n i no, ko se s p r e h a j a t e po g r a j s k i h sprehajališčih, ste že nekaj p r i s p e v a l i ;

- še več bo s t e s t o r i l i , če boste razložili otrokom, da j e grad vsem v v e s e l j e , da n a j t o r e j rožice cveto tam k j e r so, da n a j cvetočih grmovnic ne l o m i j o , komaj p o s a j e n i h s a d i k ne r u v a j o i n odnašajo.

- če ne boste r a z b i j a l i s t a v b n i h d e l o v , odvažali gradbenega m a t e r i a l a , u l a m l j a l i v z a k l e n j e n e p r o s o t o r e i n s tem d a j a l i s l a b z g l e d drugim, b o s t e p o s t a l i t u d i v i varuh r u ševin i n p r i s p e v a l i k obnovi.

- Če ne bo s t e d e l a l i kurišč na g r a j s k i h površinah, razmet a v a l i odpadke p a p i r j a , hrane, s t e k l e n i c i n druge nesnage počeli, boste t u d i V i s k r b e l i za lepši v i d e z g r a j s k e o k o l i c e .

- če se bo s t e k d a j odločili, da b i se pridružili delovnim a k c i j a m s p r o s o t o v l j n i m i u r a m i , t a k o p r i čiščenju rušev i n k a k o r p r i u r e j a n j u o k o l i c e , b o s t e t u d i V i p r i s p e v a l i s v o j čas za obnovo gradu.

- Če b o s t e p r i d o b i v a l i p r i j a t e l j e z a obnovo^gradu, j i h pre pričevali da n a j pomagajo vsak na s v o j način i n po svoj i h možnostih, boste s t o r i l i več za obnovo gradu, kakor t o l e g l a s i l o .

( n a d a l j e v a n j e prihodnjič)

I z u r e d n i š t v a Z a r a d i vedno večjega zanimanja z a mirensko graščino, k i

smo j o p o i m e n o v a l i "speča l e p o t i c a " i n z a r a d i vedno večjega števila o b i s k o v a l c e v , k i želijo o n j e j z v e d e t i k a r največ , smo se odločili, da bomo z g l a s i l o m , kakršnega imate v rokah, čimbolj s e z n a n i l i o b i s k o v a l c e s p r e t e k l o , sedanjo i n p r i h o d i n j o zgodovino gradu. Ta številka j e z a r a d i d o n a t o r j a , k i j o j e brezplačno razmnožil v k o r i s t o b n a v l j a n j a gradu, d a r i l o o b iskovalcem. N a s l e d n j e številke pa bodo cenjene p o ^ r e a l n i v r e d n o s t i g l a s i l a . G l a s i l o ima z g o l j i n t e r n i obvešečevlani na namen za o b i s k o v a l c e i n bo i z h a j a l o priložnostno, ob večjih d e l o v n i h a k c i j a h na gradu i n v s e z o n i o b i s k o v a l c e v .

G l a s i l o "Speča l e p o t i c a " i z d a j a o b n a v l j a l e c gradu d r . Marko M a r i n , o b l i k o v a l a ga j e L i h a r d a Kerševan ; donator 1. št. j e Mi r a n M a v r i c , f o t o k o p i r n i c a G h a r l i e C h a p l i n L j u b l j a n a ; maj 1992.