16 FT-REPORT AŽA

SPLOŠNA PLOVBA NA PRIJAZNEM MORJU

DELOFT, 22. septembra 2008

Cedalje tesnejša zveza med ladjarji in Kitajci

NOVA GORICA - Ladjaje 24. v floti. dolga 190 in široka 32 metrov, njena nosilnost je 53.321ton. Poganja jo motorz 9480 kilovati moci in pri hitrosti 13,5vozla porabi 35 ton goriva na dan. Ladjar je zanjo namenil 44.5 milijonaevrov in za nakup zagotovil 40 odstotkov lastnih sredstev, preostalo je dolgorocno (16-letno) hipotekarnoposojilo nemške banke ..

BORIS ŠULIGOJ

V saj Mdnjih dvajset let se nezgodi ravno pogosto, daslovenski ladjar Splošna

plovba Portorož (v vecinski lastinemškega ladjarja Peter D6hle in25,01-odstotni lasti RepublikeSlovenije), kupi povsem novoladjo. In ne zgodi se ravnopogosto, da ladjar v štirih letihpodvoji zmogljivosti. Splošniplovbi pa se je zgodilo! Njenoladjevje premore trenutno876.000 ton nosilnosti, cez mesecali dva jih bo imela skoraj okroglimilijon ton, leta 2004 jih je bilopol manj. Vecina cezoceank jebila rabljena. Doslej je kupila 78ladij, od tega 23 povsem novih,zadnji dve (Portorož in Piran) vUljaniku oziroma Splitu v letih1986 in 1987.Najvec novihpridobitev so bili deležni všestdesetih letih, ko so v Uljanikuzgradili devet ladij in sredisedemdesetih let prejšnjegastoletja, ko so.jih na Japonskemkupili pet - konkordov.

Novo Gorico, ki je zarespovsem nova, so v kitajskiladjedelnici Dayang na rekiJangce krstili 20. avgusta, le nekajdni pozneje je zaplula iz širokereke v Kitaisko morie orati

odkupili že naroceno in za nacrteSplošne plovbe primernocezoceanko, ki jo je 20. avgustanjena botra dr. Elen Twrdy(dekanja Fakultete za pomorstvoPortorož) krstila za Novo Gorico..»Majhen korak za svetovnoladjarstvo, a velik za Slovenijo innjenega ladjarja. Ladji želimmirno morje in vedno vsaj tricevlje morja pod kobilico. Naj jopo svetovnih oceanih varnospremlja Neptun, bog morja!« jerekla botra dekanja in razbilasteklenico peni ne ob bokunajmlajše in najvecje.

Z eno vožnjo bi prepeljalaviadukt Crni Kal

Nova Gorica je tako velika, dabi nanjo lahko zložili ves beton inželezo ter vse druge vgrajenemateriale najvecjega slovenskegaviadukta Crni Kal. Kobilico zaladjo so v suhem doku zacelipostavljati 12.aprila in koseželezne velikanke potem zlagaliter varili kot kocke lego. Vpoldrugem mesecu je bila NovaGorica toliko nared (z motorjemvred), da so jo lahko 31. majasplovili v reko in jo 20. avgustapredali 23-clanski posadkiSplošne plovbe pod poveljstvomkapitana Tomaža Kerkoca (po

promet, zdaj bom eno letokadetinja, nekakšna pripravnica.Kako bo, bomo še videli. Za zdajnimam nikakršnih problemov,sem mocna osebnost in ne vidimtežav. Šezlasti zato, ker so z manovsi zelo prijazni in pravikavalirji,« pravi prikupna

zadovoljen s kitajskimiladjedelci: »Delali so noc in dan indobro opravili delo.«

Kitajci - vodilnipomoršcaki

Kitajska ladjedelnica Dayang v

Prehiteli so Japonce. Svetovnabanka je sredi leta spremenilanapoved o letošnji gospodarskirasti na Kitajskem. Namestopredvidene 9A-odstotne zdajnapovedujejo 9,8-odstotno rast.Pricakovana rast je predvsem naracun vecjega obsega storitvenih

-.' .•• ,. --,' r v' •• 'o - - ... "

IZOBRAŽEVANJE POMORCEV - Botra ladje dr. Elen Twrdy je kapitanu meddrugim podarila Prešernove poezije.

Kitajska ladjedelnica Dayang v

kraju ]angzhou je v vecinskizasebni lasti in ima približno6000 zaposlenih. Ceprav je povelikosti (po preracunanih brutotonah - CGT)šele osma najvecjakitajska ladjedelnica (pomeni3,1-odstotni delež vsegakitajskega ladjedelništva), v njejizdelujejo velike cezoceanke kotpo tekocem traku. Vsak tedenizdelajo novo ladjo. Premorejoveliki suhi dok, v katerem gradijopo štiri ladje hkrati. Na enem deluladjedelnice najprej varijo vecjesestavne dele ladijskega trupa, kijih potem v zelo kratkem casusestavijo v plavajoco velikanko.

Predstavniki Splošne plovbebodo poslej cedalje pogostejepotovali na Kitajsko. Zdi se·neverjetno, kako strmo sevzpenja kitajsko ladjedelništvo.Zdaj zasedajo po narocilih drugomesto na svetu, zajužnokorejskimi ladjedelci (69milijonov preracunih bruto ton).

I!I!!!!!II!!_!!!I.!II.• "=IIIIJI,~.!I!. 1!!I_1II_1!I~1(I.,...,",."•.•_lalll~II,.!I, •• I.,.• ,.I.••1I:1[Pricakovana rast je predvsem naracun vecjega obsega storitvenih

dejavnosti. Lani je rast kitajskegaBDP znašala 11,9odstotka. Leta2003 je Kitajska po morju uvozila500 milijonov ton blaga, letošnjakolicina bo vec kot podvojena(vec kot milijardo ton). Leta 2003so po morju izvozili za 320milijonov ton blaga, po petihletih ga bodo skoraj 500milijonov ton.

Pred kratkim so pri krajuCaofeidian zgradili prvi delvelikega premogovnegaterminala, kjer lahko pretovorijo50 milijonov ton premoga naleto. Kobo terminal zgrajen, bodotam imeli na voljo 16privezov zavelike ladje, s katerih bodo lahkopretovorili za 200 milijonov tonpremoga na leto (to je približno40-krat vec kot v Kopru,denimo). Pred petimi leti so vkitajskih ladjedelnicah imelinarocila za 8,4 milijona tonladjevja, zdaj imajo narocenih 60milijonov ton ladjevja ali 3586ladij. Od tega 730 tankerjev, 45ladij za prevoz plina, 1485 ladij zarazsute tovore in 470kontejnerskih ladij. Meddomacimi narocniki je najvecjiChina Ocean (COSCO),medtujimi pa Bourbon Offshore.Najvec ladij so narocili nemškiladjarji (652), zatem grški (476) indanski (172),norveški (163),Americani (70), avstrijski ladjarji13in celo hrvaški - 10 ladij.

Kitajska flota je konec junijapremogia 2166 ladij s 44 milijonibruto ton teže, to pomeni 6,2

'O' odstotka svetovne ladjarske flote.i Dobra polovica so bulk carrieri(za razsute tovore). Kar 43odstotkov kitajskega ladjevja jestarejšega od 25 let in skoraj 41odstotkov ladij so zgradili naJaponskem. Poslej ne bo vec tako.

kavalirji,« pravi prikupnamornar ka, ki bi lahko nekocpostala tudi poveljnica. Ne bi bilaprva.

»Priznam, da so me na zacetkugradnje prevevali mešaniobcutki, ali bodo kitajskiladjedelci kos nalogi. Toda zdajsem vesel, da smo izbrali prav toladjedelnico,« je Egon Bandelj,predsednik uprave Splošneplovbe polaskal kitajskimladjedelcem tik pred slovesnimkrstom. Bilje zadovoljen z delom,saj so Kitajci svoje delo opravilimojstrsko. Botra dr. Elen Twrdypa je kapitanu med drugimpodarila Prešernove poezije:»Prešernove poezije z željo, da bita in druge ladje Splošne plovbecimprej znova zaplule podslovensko zastavo,« je dejalabotra, ki skrbi za izobraževanjepomorskih kadrov. Darko Perc,inšpektor Splošne plovbe, je vescas nadziral gradnjo, pozna vsakopodrobnost na velikanki in je

------II!!!!!!!!!!IIlJ~'fj~r~jJ"'u"z!'l!n!!J!c~Je!!!JI!J!-e!!!J--z~uP".IID!II!a!!!· !!!!lz!!!s!!!!,r!ol!!k!e!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!-!!I-,!!IJ.<>!!!!.•!!!!•.•.•.•!!!!I!!1>"'•••I.!!!"'!!!!~!!!Ip'-'.""P!!!I!Iol!I..•.•..I!!!!I!I'T!I!!~.

reke v Kitajsko morje proti kapitana Tomaža Kerkoca (poTihemu oceanu na prvo dolgo nakyucju doma prav iz Noveplovbo. Zdaj že natovarja sipke GOrIce).tovore (pšenico in fosfate) ob »~ovo ladjo bolje poznaš kotzahodnoameriški obali. Polnih 21 rabljeno. Osebno sem na njej želet je minilo, odkar je Splošna od njene splovitve, od 31. maja.plovba v splitski ladjedelnici Pozneje smo nadzirali dela,prevzela novo ladjo Piran. Zatem pregledovali morebitne tehnicneso nastopila v ladjarstvu krizna pomanjkljivosti, zahtevalileta, ki so bila za Splošno plovbo njihovo odpravo.še posebno trda. Tudi zaradi Pomanjkljivosti so ob takihneugodnega posojila v jenih, ki so gra?njah pogoste, saj gre za resga najeli ob nakupu petih velIkanski objekt. Ladja bo še enojaponskih konkordov. Šele pred leto v garanciji in bodo popravilašestimi leti so se z globalizacijo in ter odprava pomanjkljivosti nagospodarsko konjunkturo, s racun ladjedelnice še zmerajhitrim razvojem Kitajske, mogoci. Med clani posadke je petvremena pomoršcakom zjasnila. Slovencev, poleg mene še drugi inSplošna plovba spet hitreje tr:tji castnik krova, kadetinja inpomlajuje floto. Kupila je sedem aSistent stroja. Upravitelj stroja,

t rabljenih ladij. Lani je skupaj s drugi castniki stroja in prvi oficirkonzorcijem nemških ladjarjev krova ter elektronik so Indijci,zase narocila dve novi v kitajski preostali pa so Filipind. Dejstvo,ladjedelnici Hantong v Nantongu da smo na ladji razlicnih(tudi ob reki Jangce), vendar je narodnosti, ni in ne sme biticakanje zaradi vrste narocil dolgo pr~blem. Ladja je specificenin ladji bosta nared šele leta 2010. objekt v specificnem položaju. Ce

Pri Novi Gorici je imel bi kdorkoli zacenjal s .portoroški ladjar sreco, saj je kakršnimkoli neprofesionalnimprevzel vrstni red od francoskega obnašanjem, to ne bi bil vec posel,ladjarja, ki je pred tremi leti temvec otroški vrtec,« je bil.narocil vec ladij v kitajski odlocen Tomaž Kerkoc, ki siladjedelnici. Od Francozov so najbrž že želi domacih krajev. Kaj

, • oo pa ženska na ladji? Zdaj že dolgoPrvo pol~etJeso ladjarji ne velja vec stari mornarskiposlovali nadvse dobro. pregovor da ženska p' •S IVI b' v. ,nnasa

p ~sna p ov a Je porusll~ nesreco. »Osebno na to gledam,sanjske rekorde. Ob poletjU so zelo pozitivno Pri Spi v • I b'U t Tr' osm p ov IV.S van I35 ~I IJono~ evrov smo že imeli kapitan ico Blankoelstega doble~a, to J~ kar 1~0 Margarit (iz Kranja), ki je bila tudiod~totko~. vec kot v Istem easu uspešna inšpektorica in mi je zelola~l. Doble~on~snost. žal, da je ni vec pri nas, ker je zelopnhodkov Je bila ob polletjU dobro vodila ladjo. Nadaljnja32,5-o,dstotna. Za d~ug~ kariera kadetinje Marjane bop~lovleo leta rast nr vec tako odvisna od nje same « praviVisoka, že zdaj pa je jasno, da Kerkoc. '

bo letošnja letina krepko Marjana Weisseisen iz Kranja:presegla lansko, rekordno. »Diplomirala sem pred pol leta na

Fakulteti za pomorstvo in