IMP PROTIPOŽARNI SISTEMI, d.o.o.Dunajska 7, SI-1000 Ljubljana

SIDERA, d.o.o.Dragomelj 62, SI-1230 Domžale

Drago AMBROŽ

MINIMAX GmbHIndustriestrasse 10/12 Bad Oldesloe

Nemčija386 1 300 90

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTERSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA REPUBLIJE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

Posvet : 15.12. 2011

MARIBOR

PREGLEDOVANJE INPREIZKUŠANJE VGRAJENIH SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE

NAČRTOVANJE, IZVEDBA, PREGLEDOVANJE in PREIZKUŠANJE SPRINKLERSKIH GASILNIH SISTEMOV

30.1.2012 1

Vsebina1. Pregled stanja2. Osnove gorenje-gašenje3. Zakaj sprinkler4. Smernice in pravilniki za projektiranje5. Potrebni koraki pri načrtovanju6. Projektiranje instalacije7. Shema in elementi sprinkler sistema8. Atesti9. Gašenje z vodno meglico 10. Gašenje s peno11. Specialni gasilni sistemi12. Krmiljenje in nadzor gasilnega sistema13. Obratovalna funkcija sistema14. Film

30.1.2012 2

UVOD

• Namen predstavitve…pogled z očmi projektanta in izvajalca kako se lotiti sprinklerja.

• Začetki v Sloveniji….1910 -1990 - 2004 - 2011• Stanje danes- normativi, koncesije, odgovornost izvajalcev in

investitorjev….• Kdo je udeležen pri gradnji protipožarne instalacije?• S katerimi vprašanji in dilemami se srečujemo?

• Medsebojna usklajenost vseh požarnih ukrepov v objektu je zelo pomembna. Zato morajo biti pravilno načrtovani, izvedeni in ustrezno vzdrževani, kajti tudi še tako dobro izvedeni ukrepi APZ lahko zatajijo ( kobi morali biti aktivni), če niso pravilno in redno vzdrževani.

30.1.2012 3

PROJEKTANT

•Kdo lahko projektira

– IZS inženir

• Izkušnje

• Reference

•Osnove za načrt

– Arhitekturne podloge

– Študijo požarne varnosti

– Tehnološke načrte

– Ostale instalacije

IZVAJALEC:

•Kdo izvaja

– Primeren

– Strokovni kadri

– Izkušnje

•Izdela ponudbo

– Sam ali zunanji partner

•Prične z delom

– Izbor opreme

– Nakupi

– Izvedba

– Testi in zagoni

LASTNIK UPRAVLJALEC:

•Naročnik del investitor

– Ne ve nič razen ciljne cene

– Šprinkler je zahteva tehnične dokumentacije

– Nebi imel APZ- strošek

•Vrši nadzor

– Strokovnjaki

•Prevzame instalacijo

– Notranji upravljalec

– Zunanji upravljalec

– Izvedba

• Periodični pregledi

V procesu APZ smo v različnih vlogah.

30.1.2012 4

Načrtovanje; smo pooblaščeni inženir, poznamo normative, stroko, materiale in imamo arh.načrte…

• Lotimo se dela saj vse poti vodijo v Rim (izkušnje, znanci, literatura….)

• Izberemo rešitev ( ŠPV), opremo…

• Umestimo opremo v objekt tlorisno in višinsko

• Določimo strojnice, potek glavnih cevovodov in omrežij s šprinklerji (zakaj so strojnice v najnižji etaži , dostopi….)

• Izdelamo hidravlični izračun in dimenzioniramo opremo, teh. poročilo in popise...

IZVEDBA kdo ?

• V tujini so izvajalci npr. sprinklerja samo specializirane firme za ta dela.

• Pri nas pa vsakdo, ki doseže do stropa.

• Napredek je viden kljub temu.

PREGLEDI kdo ?

Tuji pregledniki so v službi zavarovalnice so najbolj izkušeni strokovnjaki…

TEHNIČNI PREGLEDI in INŠPEKTORJI

V težkem položaju, ker so v dilemi med tehniko (pravilnost instalacije) in normativiko .

INVESTITOR

• Osnovni njegov cilj je najnižja cena za največ stroke.

• Tako se sesipa stroka.

Gospodarska kriza, pomanjkanje investicij, pritisk neveščih izvajalcev, neznanje in dampind….

Kateri bodo zmagovalci ? Se sprašujemo projektanti in izvajalci vsak dan.

30.1.2012 5

neovirano izgorevanje !(pravo razmerje med zrakom in gorivom)

vnetljiva snov(gorivo)

vžigalno sredstvo(energija)

kisik

OSNOVE GORENJA

GAŠENJEOdstranimo kisik

oziroma energijo

oziroma vnetljivo snovoziroma oviramo postopek gorenja

vnetljiva snov

kisi

k

toplota

1 liter vode absorbirapri segrevanju za 1° C 4,2kJ toplote , to je skupaj 335 kJIn pri izparevanju 2256 kJ 1 liter vode bo izparelo v 1700 litrov pare.Samo 15% učinka hlajenja deluje pri fazi ogrevanja in 85% pri fazi izparevanja

zmanjšanje toplotne energije

OSNOVE GAŠENJA

Dinamika razvoja požara – različne faze požara

Poznavanje osnov

30.1.2012 6

ZAKAJ SE ODLOČIMO ZA SPRINKLER ?

Podlaga je predpis - ŠPV, zahteva naročnika za nekaj več – njegov standard….

Sprinklerske gasilne naprave so učinkovite, zanesljive in racionalne.

• Učinkovitost gašenja-voda gasi z odvzemom toplote ( uparjalna toplota 2256kJ + 335kJ odvzete toplote pred uparjanjem )-sprinkler je vgrajen na vseh kritičnih mestih -istočasno ko zazna požar, takoj javlja in že gasi s pršenjem vode

• Uspešnost gašenja-statistično deluje 98% sprinklerjev, ki v 75% omejijo in/ali pogasijo požar z do 4 sprinklerji oziroma na površini ca. 50 m2

• Efikasnost primerjalni test s poskusnim požarom na primeru-sprinkler: 2 sprinklerja sta po 223 s pogasila in porabila 350 l vode -gasilci: poklicani z avt. javljalno napravo so po 623s pogasili in porabili 1003l vode

30.1.2012 7

Statistika:

Število aktivnih sprinklerjev za gašenje ob požaru.

80 % vseh požarov lahko nadziramo z delovanjem samo 1 do 4 sprinklerjev

30.1.2012 8

Klasični sprinklerski sistem

• velikost kapljice > 1 mm

• površina pokrivanja

1 liter vode: ~ 3 m2

Sistem z vodno meglico

• velikost kapljice << 1 mm

• površina1 liter vode: ~ 60 m2

PRIMERJAVA KLASIČNEGA SPRINKLERJA Z VODNO MEGLICO

• Čim manjše so kapljice določene količine razpršene vode, tem večja je njena specifična površina (razmerje med površino in maso, s tem pa tudi kontaktna površina za prenos toplote. Manjše kapljice se hitreje segrejejo in uparjajo kot večje. Na ta način lahko z napravami za gašenje s finim pršenjem vode dosežemo večjo hladilno moč in učinkovitejšo rabo vode za gašenje kot s klasičnimi vodnimi gasilnimi napravami.

• Poleg hladilnega učinka pa lahko z napravami za gašenje s finim pršenjem vode v določeni meri dosežemo tudi učinek dušenja. Ko voda popolnoma izpari, se njen volumen poveča za približno 1600 krat, zaradi česar se zmanjša koncentracija kisika v zraku. Vendar pa je ta učinek dušenja glede časa trajanja in površino tega učinka omejen celo v zaprtih prostorih. Razlogi za to so naslednji:· - Vodna para nastaja samo v bližini ognja· - Vodna para je lažja od zraka in tako hitreje uhaja iz požarne cone.· - Z neprekinjenim dotokom vode se vodna para lahko ponovno kondenzira.

30.1.2012 9

SMERNICE - OSNOVA ZA PROJEKTIRANJE

SIST EN 12845:2005 - Vgrajene naprave za gašenje -Avtomatski sprinklerski sistemiProjektiranje, vgradnja in vzdrževanje

VdS CEA 4001:2010 Richtlinien für Sprinkleranlagen -ang.verzija: VdS CEA-Guidelines for Sprinkler

Systems - Planning and Installation

NFPA 13 Standard for the Instalation of Sprinkler Systems , Edition 2007NFPA13R Standard for the Installation of Sprinkler Systems in Residential Occupancies up to and Including Four Stories in HeightNFPA 20 Standard for the Installation of Stationary Fire Pumps for

Fire Protection NFPA 22 Standard for Water Tanks for Private Fire Protection

FM 2-0 Installation Gudelines for automatic sprinklerFM Factory Mutual Insurance Company

30.1.2012 10

V Sloveniji najbolj pogosta uporaba:- VdS CEA 4001 (trenutno veljavna različica 2010)Nemška smernica, ki je v osnovi smernica evropskega združenja CEA iz leta 1995 -2006 z „nacionalnim“ dodatkom. Bistvena razlika je v oskrbi z vodo.Razlikuje med razredom zaščite 1 in 2. Razred 1 je enak kot po stari nemški smernici VdS 2092 in predstavlja zelo visoko razpoložljivo, razred 2 ustreza specifikaciji CEA in predstavlja visoko razpoložljivost (zanesljivost) naprave.

VdS CEA 4001 je manj obsežen od NFPA, več je prepuščeno projektantu oz. dogovoru s VdS, kar je posebej navedeno v smernici. Vsa odstopanja od smernic morajo biti navedena v načrtu. Naš problem je, ker pri nas nimamo kompetentnega sogovornika razen načrtovalca ŠPV.

Razlike med VdS CEA 4001 in NFPA13 (13R,20 in 22):

NFPA 13 (trenutno veljavna izdaja Edition 2010)Ameriški predpis, ki ga nujno dopolnjujejo NFPA13R, NFPA20 in NFPA22Bistveno bolj obsežen od VdS CEA (ekvivaletno obsega cca.700 strani, priročnik s komentarjem pa

preko 1000, v njem podroben opis skoraj (!) vsake možne situacije.

- smiselno zelo podobna vendar se v mnogih podrobnostih razlikujeta- različne zahteve za enake probleme- poznavanje enega predpisa sicer olajša branje drugega, - potrebno paziti, da jih ne mešamo na istem projektu- VdS bolj upošteva evropske poglede- Proizvajalci, materiali z FM UL – VdS, CE ( ali ni to zaščita lokalnih interesov)…

30.1.2012 11

Potrebni koraki pri načrtovanju sprinkler instalaciji Cea VdS 4001

IMAMO NAROČILO, OSNOVE, SMERNICE….IN RAZLIČNE POTI DO CILJA.

• SISTEM KLASIFIKACIJE SPRINKLERSKIH SISTEMOV UVOD POGLAVJE 0Razlikujemo tri različne razrede razpoložljivosti.– Razred 1 zajema sisteme z zelo veliko razpoložljivostjo. – Razred 2 zajema sisteme z veliko razpoložljivostjo.– Razred 3 zajema sisteme z omejeno razpoložljivostjoBistvena razlika med sprinklerskimi sistemi razreda 1 in razreda 2 je

razpoložljivost in zanesljivost oskrbe z vodo.• Kdo lahko instalira instalacijo

Sprinklerske sisteme morajo v skladu s CEA VdS smernicami instalirati potrjeni inštalaterji in uporabljati potrjene sestavne dele in postopke za dimenzioniranje cevovodov.

• Dokončanje delPo končani izvedbi sistema izvajalec izdela instalacijski atest. Izvedenec pristojne ustanove nato opravi prevzemni preskus ( pregledniki).

30.1.2012 12

PROJEKTIRANJE

Projektiranje šprinklerskega sistema poglavje 4 in 5-obseg in izjeme- določitev količine požarne vode glede na požarno obremenitev

V= q x A x 1,4 x t

Čas delovanjašprinkler sistema:

Čas delovanja z upoštevanjem razreda1 (VdS dodatek):

Faktor hidravličneganeravnovesja; vrednost za prvo oceno, končna vrednost na podlagi hidravličnega izračuna

30.1.2012 13

Stropno omrežje v skladišču-različna skladiščenja TIPI vplivajo na polivanje -pokrivanje izključno s stropnim omrežojem v

skladiščnih prostorih- večje količine-povečanje natoka zaradi preseganja vertikalne

razdalje 4m in več z dodatki-izvedba odmiki, širine regalov…..

Materiali po prostorih vmesna skladiščenja

- Prostor pade pod OH3- Dopustne višine materialov

30.1.2012 14

Regalni šprinkler

- namestitev po nivojih odvisna od višine posameznega nivoja- namestitev po širini odvisna od kategorije uskladiščenega materiala- šobe vedno na presečiščih jaškov- šobe morajo biti opremljene z zaščitnimi krožniki proti polivanju z vrhnje šobe- odmiki šob od zgornjega roba uskladiščenega materiala najmanj 15cm, pri flatspray 10cm- nujno projektiranje na znano konstrukcijo regala zaradi upoštevanja ovir, ki nastajajo skonstrukcijo regala in s tem dodatnih šob

- regalni šprinkler na svojem alarmnem ventilu, če število večje od 50- upoštevanje v hidravličnem izračunu skupaj s stropno mrežo

30.1.2012 15

Hidravlične karakteristike sprinkler šobe- V prostoru - V regalih

Q = k * √p

Glede na raster stropa in izbrano šobo dobimo potreben tlak na šobi:

primer:najbolj neugodno postavljena šoba v rastru pokriva 9m2 (a) in ima hidr.karakteristko k=80, področje polivanja OH-1 (q=5mm/min)

Q=q*a = 45mm/šobo

p = (Q/k)2 = (45/80)2 = 0,316 bar

Tlak na šobi mora biti večji od izračunanega, posledično dobimo večje polivanje.Redko uspemo šobe namestiti po idealnem rastru, je pa smiselno da k temu stremimo . Raster objekta –sodelovanje z arhitektom!

30.1.2012 16

OCENA tlačnih razmer v sistemu:

p ~ pSTAT + pR*l+Z + pŠOBE

pSTAT … hidrostatični tlak od napajalne točke sistema do hidravlično naj-neugodnejšega šprinklerja

pR*l+Z … padec tlaka od točke napajanja do računske površine hidravlično naj-

neugodnejšega šprinklerja

razpoložljiv tlak na šobi:

pŠOBE =(q*a/k) 2

q... spec.polivanje l/min,a... površina, ki jo pokriva šoba, k... hidr. Karakteristika šobe; tlak ne sme biti

manjši od dovoljenega za določeno požarno obremenitev. Tipičnevrednosti znašajo od 0,5 do 1,0bar

Ocenjevanje regalnega šprinklerja na ta način ni zanesljiva, ker se tlačne razmere na šobah zelo spreminjajo z višino, potreben hiter / pavšalen izračun s programom ali imeti veliko izkušnje s podobnimi primeri.

30.1.2012 17

OCENA preto čnih razmer v sistemu:

• Q skupni= Q stropa+Q regala• Qstropa= q1 x A x 1,4 • Qregala= q1 x n x 1,4

Vrednosto se gibljejo

• Garaže 800 do 1200 l/min

• Trgovine 800 do 1600 l/min

• Pisarne 500 do 800 l/min

• Skladišča 2000 do 7000 l/min

celo veliko več 16000 l/min

Izbor črpalkeNa podlagi dimenzioniranja izberemo črpalko, ki mora ustrezati tako ugodni kot neugodni računski površini. Zato mora črpalka imeti karakteristiko 70% H100 pri 140%V100.. 30.1.2012 18

Osnove izračuna- hidravlika

30.1.2012 19

30.1.2012 20

1. Vodni gasilni sistemi

Sprinklerske sisteme izberemo glede na namembnost objektov (trgovine, bolnice, dvorane, skladišča, proizvodni objekti, tehnološka oprema, ladje, vlaki, transformatorji…) in vsebino (materiali, oprema…).

Delimo jih v :

1. mokre sisteme

2. suhe sisteme

3. zaporedne (tamdemske)

sisteme

4. kombinirane hitro-suhe

sisteme

5. pred-krmiljene sisteme

(pre-action)

6. daljinsko krmiljene

sisteme (deluge)

30.1.2012 21

- način oskrbe z vodo:odvisen od tega ali delamo šprinkler sistem zelo visoke ali visoke zaščitne vrednosti(stvar dogovora s projektantom ŠPV)

primer izbora oskrbe z vodo v primeru šprinkler naprave razreda 1:

30.1.2012 22

Oskrba črpališča z energijo v primeru naprave razreda 1

30.1.2012 23

Izčrpnimi vodnimi viri:

• - tlačni vodni rezervoarji

• - višinski rezervoarji

• - vmesni rezervoarji

Imajo omejeno količino vode.

Neizčrpnimi vodnimi viri:

• - vodovodno omrežje ( se izogibamo istočasnst delovanja..)

• - višinski rezervoarji

• - črpališča v povezavi bazenom vode, vodovodnim omrežjem, vmesnimi rezervoarji in naravnimi vodnimi viri.

Vodni viri

30.1.2012 24

• Načini oskrbe z vododirektni priklopi

kombinacije izčrpnih in neizčrpnih virov glede na požarno obremenitev

• Merjenje vodeperiodična testiranja vodnih virov

• Tlačni vodni rezervoarjiizčrpni vir kot hidrofor

• Vmesni in skladiščni rezervoarjishranjena je celotna ali samo delna količina vode

• Črpališčaz bazeni tvorijo neizčrpne vire oskrbe z vode,

• Energetska oskrba črpališčjavno el. omrežje, lasten vir, dizel motorji

30.1.2012 25

1. Mokri sistemi• Cevno omrežje je v stanju mirovanja napolnjeno z vodo pod tlakom.• Ko se pri požaru zaradi povišane temperature aktivira prva sprinklerska šoba, začne voda takoj iztekati.• Sistem se lahko uporablja samo tam, kjer ni nevarnosti zmrzovanja ali vretja.• Alarmna ventilska postaja deluje podobno kot nepovratna loputa. Zaradi padca tlaka nad ventilsko loputo

se ta odpre in voda za gašenje steče v sprinklersko cevno omrežje. En del te vode se vodi do hidravličnega zvonca, ki alarmira začetek gašenja.

30.1.2012 26

2. Suhi sistem• Cevno omrežje nad alarmno ventilsko postajo je napolnjeno s stisnjenim zrakom.• Pomanjkljivost sistema je v tem, da mora po aktiviranju sprinklerja iz omrežja najprej uiti stisnjen zrak

(sistem deluje z zakasnitvijo- je počasen).• Suhi sistem se uporablja tam, kjer je nevarnost zmrzovanja ali pregrevanja vode.• Deluje podobno kot mokri sistem. Z vgradnjo pospeševalnikov se poveča hitrost delovanja.

30.1.2012 27

3. Zaporedni sistem (tandemski)

• Je zaporedna kombinacija mokrega in suhega sistema.

• V suhi sistem se voda za gašenje dovaja iz sprinklerskegaomrežja mokrega sistema.

• Sistem se uporablja takrat, kadar je nevarnost zmrzovanja samo v enem delu celotnega območja varovanja.

• Alarmiranje poteka samo preko mokrega sistema.

• Delovanje je podobno suhemu sistemu.

30.1.2012 28

4. Kombinirani hitro-suhi sistem

• Hitro-suhi sistem se aktivira preko požarno-javljalne postaje in elektromagnetnega ventila.• Cevno omrežje, ki je napolnjeno s stisnjenim zrakom, se prazni preko alarmnega kanala

na postaji, zato je ob aktiviranju sprinklerja v omrežju delno tudi voda.• Požarno-javljalni sistem sproži zgodnje alarmiranje in cevno omrežje se začne polniti z

vodo še preden se aktivira sprinklerska šoba. • Hitro-suhi sistem je primeren za vgradnjo takrat, kadar je zaradi visoke požarne

obremenitve treba računati z večjo hitrostjo gorenja in kadar nevarnost zmrzovanja zahteva uporabo suhega sistema.

30.1.2012 29

5. Pred-krmiljeni (pre-action) sistem

• Bistvena razlika od hitro-suhega sistema je v tem, da morata biti pri tem sistemu za gašenje aktivirana javljalnik in sprinkler.

• Sistem se uporablja tam, kjer voda za gašenje ali mehanska poškodba sprinklerja lahko povzroči veliko materialno škodo.

• Cevno omrežje je napolnjeno s stisnjenim zrakom.

30.1.2012 30

6. Daljinsko krmiljeni sistem (deluge )

• Uporablja se ga tam, kjer je pričakovati zelo hitro napredujoč požar na celotni površini (npr. rafinerije, rezervoarji goriv, hangarji transformatorske postaje…).

• Bistvena razlika je v tem, da so tu vgrajene odprte šobe, cevovodi pa so prazni. • Daljinsko krmiljena postaja loči vir vode od cevnega sistema s šobami.• Sistem se sproži z električnim, pnevmatskim ali hidravličnim proženjem. • Ob sprožitvi poteka gašenje istočasno na celotni površini.

30.1.2012 31

Prostorska zaščita Lokalna uporaba

30.1.2012 32

- definiranje rastra šob glede na ostale instalacije- zaradi usklajevanja z ostalimi instalacijami redko dosežemo masimalno dovoljeno površino na posamezno šobo.

- kljub pritiskom, predvsem s strani arhitektov potrebno upoštevanje vseh zahtev glede postavitve šob, sicer instalacija izgubi na učinkovitosti

ODMIKI, POVRŠINE POKRIVANJA

30.1.2012 33

Sprinklerji

• zgradba sprinklerja

• temperature proženja

• odzivnost

• vrednost k

• razporeditev sprinklerjev

• odmiki od ovir

30.1.2012 34

Šprinklerji

30.1.2012 35

Cevno omrežje

• S cevnim omrežjem oskrbujemo šprinklerje s potrebno količino požarne vode neposredno do žarišča požara.

• Uporabljamo jeklene cevi po DIN 2440 in 2458, bakrene cevi po DIN 1788 in 1754, tlačne plastične cevi CPVC in nerjavne cevi.

• Izvedbe so mrežaste ali zankaste oblike

• Hidravlični izračuni

• Pritrjevanje, nagibi

30.1.2012 36

30.1.2012 37

• Sprinklerski sistem na vodno meglico je sprinklerski sistem, ki uporablja tehnologijo vodne meglice.

•Sistem temelji na klasični tehnologiji sprinklerja z nizko porabo vode za gašenje.

•Začetki gasilnih sistemov na vodno meglico segajo v leto 1985.

•Sisteme na fino pršenje z vodo lahko glede na njihov obratovalni tlak uvrstimo v:

•nizkotlačne sisteme: do 16 bar

•srednjetlačne sisteme: od 16 do 60 bar

•visokotlačne sisteme: nad 60 bar

GAŠENJE Z VODNO MEGLICO

Tipični rezultat ocene alternativ za konkreten namen uporabeMinifog EconAqua je optimalna rešitevKriterij Klasičn

i sprinklerski sistem

Niozkotlačni sistem

Minifog

Visokotlačni sistem s finim pršenjem vode

Tehnični kriteriji

Uporaba vode za gašenje - + ++

Prostorske zahteve za centralo - + +

Možnost priključka na druga vodna omrežja, možnost napajanja gasilcev

++ + o

Varnost pred zamašitvijo sprinklerjev ++ + o

Ekonomski kriteriji

Čisti stroški izvedbe sistema ++ + --

Stroški za postavitev centrale na objektu

- + +

Izdatki za priključitev na električna in vodovodna omrežja

o + +

Izdatki za vzdrževanje + + --

Skupni izdatki za sistem + ++ -

++ velika prednost; + prednost; o nevtralno; – neugodno; - - zelo neugodno

30.1.2012 38

OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE Vodna megla NIZKOTLAČNA

1. Projektiranje za požarno nevarnost LH/OH1

• mokri sistem

• Odobreni so sprinklerji EconAqua MX3-P1/2'' za strope do višine 5,00 m

• Odobreni so sprinklerji EconAqua MX3-P1/2'' za spuščene strope in dvojna tla višine od 0,3 m do 0,8 m

• Najugodnejša površina delovanja je 80 m2

Posebne značilnosti

• Gasilni sistemi EconAqua so primerni tudi za objekte, ki so višji od 45 m, v skladu z VdS CEA 4001, Priloga E

2. Projektiranje za požarne nevarnosti OH2

• mokri sistem / suhi sistem

• Za strope do višine 2,70 m in s površino 16 m2 (priznano s strani VdS) oziroma za strope do višine 3,50 m in s površino 12 m2 (priznanje v postopku)

• površina delovanja (mokri sistem): 144 m2

• površina delovanja (suhi sistem): 180 m2

• zaščita spuščenih stropov in dvojnih tal višine od 0,3 m do 0,8 m

• samo pokončni sprinklerji EconAqua

Posebne značilnosti

• suhi sistem s časom iztekanja 90 sekund

• V primeru oviranega pršenja so dovoljeni suhi sprinklerji in viseči sprinklerji EconAqua (pri mokrih sistemih)

3. Razdalje od stropa in sten

• Minimalna razdalja med sprinklerji je dva metra

− razen v primerih, kjer so predvidene npr. horizontalne odbojne pločevine ali ločilne plošče

• Maksimalna razdalja od sten

− 2,0 m pri standardni razporeditvi

− 2,30 m pri standardni razporeditvi v dvojnih tleh ali spuščenih stropih

− 2,83 m pri zamaknjeni razporeditvi

− 1,75 m če so na stropu ali na strehi odprti stropni prečni tramovi ali vidni škarniki

• Razdalja od stropa v skladu z VdS CEA 4001

30.1.2012 39

SMERNICE IN STANDARDI

• Sprinklerski sistemi na vodno meglico EconAqua so po izvedbi in funkciji podobni klasičnim sprinklerskim sistemom

• Projektiranje in vgradnja v skladu - s priročnikom za izdelke EconAqua- na osnovi VdS CEA 4001

• Možne so kombinacije z drugimi sistemi gašenja z vodo- npr. hidrantni sistemi

Pomembno opozorilo

Uporabljajo se lahko samo komponente iz seznama za sistem EconAqua, potrjene s strani VdS

30.1.2012 40

Komponente sistema ECOMAQUA

30.1.2012 41

Gašenje s peno

• lahka, težka pena

• metalci pene

30.1.2012 42

Specialni gasilni sistemi

• gašenje transportnih kanalov z lovilniki isker

• gašenje tehnološke in procesne opreme

• male gasilne naprave za kuhinjske nape

• “One U” - gašenje strežniških omar HHD s plinom Novec

30.1.2012 43

Krmiljenje gasilnega sistema

Logi čna shema

Odkrivanje požarapožarna centrala

ALARMIRANJEUPRAVLJANJE NAPRAV

gasilci

Funkcionalna shema

Javljalniki - upravljalna konzola - prikazovalni tablopožarna centralaCNS

30.1.2012 44

Krmiljenje šprinklerskih sistemov

• Vklop delovanja črpalne postajemora biti avtomatskiin pravočasen, tako da da se gašenja začne takoj, ko vodni vir zagotovipotrebno količino vode.

• Nadzor obratovalne pripravljenosti sistema (kontrola položajev in stanja opreme)

• Alarmiranje na stalno zasedeno delovno mesto in posredovanje na gasilno enoto

30.1.2012 45

30.1.2012 46

Zagotavljanje obratovalne funkcije

• Odgovorna osebaUpravljavec mora določiti odgovorno osebo in njenega namestnika, ki morata po ustreznem poduku s strani inštalaterja zagotoviti, da bo sistem vedno v stanju obratovalne pripravljenosti.

• Redni pregledSprinklerski sistem mora biti redno, t.j. vsaj enkrat letno, pregledati izvedenec pristojnega organa.

• Poročilo o pregledu

mora potrditi, da sistem izpolnjuje zahteve smernic, da je bil pravilno

izveden,vzdrževan in da je tehnično neoporečen. V poročilu o pregledu morajo biti navedene tudi napake in pomanjkljivosti. Pristojni organ mora določiti tudi roke za odpravo teh pomanjkljivosti.

• Vzorec identifikacijski lista instalacije– Zapisnik o preizkusih

– vgrajene opreme

– cevovodov

30.1.2012 47

30.1.2012 48

30.1.2012 49

30.1.2012 50

• Veliko vprašanj s področja sprinklerja se nismo niti dotaknili (dodatka k smernicam nismo niti omenili, je pa zelo pomemben ker obravnava posebne primere.…)

• Požar v regalnem skladišču………film

V 25 s se vključi regalni šprinkler.

V cca.1 min je plamen dosegel strop objekta.

V manj kod 2 min je temperatura 1000 st. C.

30.1.2012 51

Zahvaljujem se za vašo pozornost.

IMP PROTIPOŽARNI SISTEMI,d.o.o.Dunajska 7, 1000 LjubljanaDrago AMBROŽdrago.ambroz@imp.si� +386 (0)1 300 90 42� +386 (0)41 684 136

SIDERA, d.o.o.Dragomelj 62, 1230 DomžaleUrška Ambrož Kajfež

MINIMAX GmbH & co.KGIndustrie strasse 10/12Bad OldesloeNemčija

Pri sestavi prispevka so uporabljene smernice in predpisi CEA, VdS, FM, predstavitve g. Kuhla, firme Minimax in IMP PPS.

30.1.2012 52