StatøpisStatistični pregled Slovenije 2020

Statøpis – Statistični pregled Slovenije 2020ISSN 2385-930X

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska 54© SURS – Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira

www.stat.si

T: (01) 241 64 04

E: gp.surs@gov.si

@StatSlovenija

@StatSlovenija

Informacije:

Skoraj 200.000 osnovnošolcev

BDP na prebivalca Slovenije blizu povprečja EU-28

Najštevilnejši obiskovalci gledališč

Za mesečno neto plačo dobimo več

Največ poti opravimo z avtomobilom

Tretjina električne energije iz obnovljivih virov energije

Ekološko obdelanih 10 % kmetijskih zemljišč v Sloveniji

Najvišje plače v osrednjeslovenski statistični regiji

Splošno zdravstveno stanje dobro

58,9 % komunalnih odpadkov recikliranih

Za socialno zaščito 9,7 mrd. EUR

Najetih stanovanj 7,7 %

Nemčija – najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije

Skoraj milijon delovno aktivnih

Živila – najvišji prihodek od prodaje blaga

Največ mikropodjetij, v njih največ zaposlenih

E-nakupi: prevladujejo oblačila, športna oprema, čevlji

Vrednost investicij v osnovna sredstva najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji

Največ Marij in Francev

Najbolj zadovoljni so mladi

Največ prenočitev turistov v gorskih občinah

Viri podatkov

Razlaga krajšav in druga pojasnila

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

24

26

28

30

32

34

36

38

40

42

44

45

1

Kazalo

vrtec

osnovna šola

srednja šola

terciarno izobraževanje

Vrtce je poleg drugih otrok obiskovalo tudi toliko šestletnikov, ki bi že lahko začeli obiskovati osnovno šolo.

starost

3.625

16.55517.54017.66715.954

114

10.255

2447

91141.483

18.297146.87519.526

30

2.226

20.07264.849

19 let18 let17 let16 let15 let14 let7–13 let6 let5 let0 – 4 leta

2

Število prebivalcev Slovenije, vključenih v formalno izobraževanje, Slovenija, 2018/19

Skoraj 200.000 osnovnošolcev

12.817 študentov je bilostarih 27 ali več let.

9.69710.74411.236 6.4477.199

2.7324.613 1.219 889

8.925

1.784

315971 95158 38 8 763

28 let27 let26 let 30+ let29 let25 let24 let23 let22 let21 let20 let

1.655 srednješolcev je bilo starih 20 ali več let.

Število otrok v vrtcih narašča. V 2018/19 je bilo v vrtce vpisanih 92 % vseh štiri- in petletnikov. Od 2011/12 se zaradi številnejših generacij povečuje tudi število osnovnošolcev, število srednješolcev pa

pada. V 2018/19 je bilo v srednje šole vpisanih nekaj več kot 73.000 dijakov, kar je 4.600 manj kot pred petimi leti. Zadnjih deset let se zmanjšuje tudi število študentov terciarnega izobraževanja: v 2009/10 je

bilo vpisanih skoraj 115.000 študentov, v 2018/19 pa nekaj manj kot 76.000. Odstotek mladih, ki študirajo, pa je v Sloveniji še vedno visok. Študira namreč več kot polovica dvajsetletnikov (57,7 %).

3

obrambaokolje in prostorrekreacija, kultura in religijajavni red in varnost

javna uprava

ekonomske dejavnosti

izobraževanje

socialna zaščita (brez pokojnin)

zdravstvo

socialna zaščita, pokojnine

2,2 %2,2 %3,2 %3,5 %

12,3 %

10,7 %

12,4 %

13,2 %

15,1 %

25,1 %

prihodki od prodaje na trgu

davek od dohodkov pravnih oseb

trošarine

dohodnina

davek na dodano vrednost

prispevki za socialno varnost

8,5 %

8,1 %

4,4 %

12,0 %

drugi prihodki 12,9 %

18,6 %

35,5 %

izdatki 19.925 (v mio. EUR)prihodki 20.278 (v mio. EUR)

Prihodki in izdatki sektorja država, Slovenija, 2018

4

Bruto domači proizvod na prebivalca (v EUR), EU-28, 2018

Prihodki sektorja država so bili v 2019 višji od izdatkov. Presežek je znašal 353 mio. EUR.

BDP na prebivalca Slovenije blizu povprečja EU-28

44.920Nizozemska

34.980Francija

43.640Avstrija

42.490Finska

40.340Nemčija

40.240Belgija

36.480

Združenokraljestvo

98.640Luksemburg

66.670Irska

52.010Danska

46.310Švedska

19.530Češka

29.220Italija

25.730Španija

25.510Malta

24.290Ciper

22.080Slovenija

19.830Portugalska

19.740Estonija

16.160Litva

15.130Latvija

17.210Grčija

16.470Slovaška

12.620Hrvaška

10.510

Romunija

7.980

Bolgarija

13.690

Madžarska

12.920Poljska

Najvišji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca med državami članicami EU-28 je v 2018 imel Luksemburg, 98,640 EUR. Bil je 12-krat višji od BDP na prebivalca

v Bolgariji (7.980 EUR). Slovenija se je z 22.080 EUR BDP na prebivalca med državami članicami EU-28 uvrstila v sredino.

5

0

število

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

balet

opera in drugaglasbeno-scenska

dela

mešanaglasba

instrumentalnaglasba

rock inurbana glasba

popularna, zabavnaglasba in šanson

sodobna inkomponirana

glasba

etno glasbain glasbe sveta

jazz inimprovizirana

glasba

zborovska invokalna glasba

simfonična inkomorna glasba

2016

2017

2018

festivali(skupaj)

glasbeni inplesni festivali

gledališkifestivali

filmskifestivali

drugifestivali

688

1.041

946 2.158

2.4911.187

981

875 487

673

4324.627

4.466

5.039

2.172

Število festivalskih prireditev v ustanovah z odrsko dejavnostjo, Slovenija

6

Število kulturnih prireditev in njihovih obiskovalcev v ustanovah z odrskimi dejavnostmi, Slovenija, 2018

Najštevilnejši obiskovalci gledališč

drugo

predavanja, okroglemize, posveti

s področja kulture

literarni večeri invečeri poezije

muzejske indruge razstave

likovne razstavein drugi dogodki

vizualne umetnostifilmske invideoprojekcije

dogodkiintermedijske

umetnosti

eksperimentalnogledališče

lutkovnogledališče

dramska in drugagledališka dela

folklornadejavnost

sodobni ples

obiskovalci

prireditve

vrsta prireditve

7

1991 1992

najmanj največ

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

397 497 503 481 503 540 571 542 522 465 420 389

693 817 828 841 921 1.013 1.093 1.126 1.126 1.104 1.042 1.080

61 57 75 78 88 102 105 113 104 100 91 99

237 248 318 305 359 409 439 392 417 506 561 485

280 362 576 492 514 575 693 642 625 709 761 716

787 836 840 1.103 930 1.593 1.853 1.138 1.323 1.443 1.730 1.673

409 420 581 516 532 583 619 628 654 717 755 783

36 51 67 43 41 47 48 51 58 70 83 90

60 50 57 47 41 42 46 48 54 72 71 69

kruh (v kg)

pšenična moka (v kg)

svinjina, kotlet (v kg)

jedilno olje (v l)

jabolka (v kg)

krompir (v kg)

beli sladkor (v kg)

kava (v kg)

naravno žganje (v l)

kino vstopnica (štev.) 192 192 137 139 146 157 168 164 168 176 178 170

Za mesečno neto plačo dobimo več

Pri plači je najpomembnejše to, kaj oz. koliko česa si lahko z njo kupimo. Plače v Sloveniji so po osamosvojitvi naraščale hitreje kot cene, kar pomeni, da si lahko privoščimo čedalje več. V 1991 bi si na primer s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili 397 kg kruha, v 2018 pa 513 kg kruha.

8

Kol

ičin

e do

brin

, ki b

i jih

lahk

o ku

pili

s po

vpre

čno

mes

ečno

net

o pl

ačo,

Slov

enija

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

398 405 437 436 444 474 487 528 520 501 501 549 542 557 568 513

1.126 1.133 1.223 1.274 1.175 978 979 1.165 1.122 1.140 1.146 1.273 1.333 1.374 1.397 1.656

112 127 144 160 168 176 176 192 192 178 173 170 175 181 177 237

406 443 483 542 560 404 419 465 429 491 491 526 531 551 644 781

750 834 971 939 843 652 830 957 830 862 702 922 866 873 843 809

1.368 1.419 2.266 1.469 1.175 1.500 1.722 1.611 1.543 1.739 1.216 1.501 1.809 1.538 1.609 1.419

852 820 845 946 1.018 1.111 1.148 1.224 987 910 923 976 1.045 1.073 1.106 1.317

93 107 112 111 115 121 123 135 130 129 126 131 127 131 130 118

69 70 73 73 79 79 77 78 81 72 68 68 69 71 72 76

171 175 168 172 180 193 196 200 198 194 186 189 190 186 190 194

Povp

rečn

e le

tne

stop

nje

rast

i cen

ži

vlje

njsk

ih p

otre

bšči

n, S

love

nija

8,9 8,4

2,5 2,5

5,7

0,9 1,8

2,6

0,2

-0,5-0,1

1,4 1,7 1,6

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

9

delo, služba

poslovni,službeni opravkiizobraževanje

nakupovanje

peljati/priti iskat

osebni opravki

prosti čas

34,7 6,7 7,9 6,8 30,05,6 8,3

25,8

3,9

5,9

9,1

41,1

7,8

100 %

6,6

100

%

razdalje opravljenih poti (v %)

čas,

por

ablje

n za

pot

i (v

%)

Čas

, por

ablje

n za

pot

i, in

razd

alje

opr

avlje

nih

poti,

Slo

veni

ja, 2

017

Za pot na delo in z dela smo prebivalci Slovenije v 2017 porabili 25,8 % vsega časa (za poti) in prevozili oz. prehodili 34,7 % razdalj vseh opravljenih poti. Za prosti čas smo porabili 41,1 % vsega časa (za poti) in prevozili oz. prehodili 30,0 % razdalj vseh opravljenih poti.

10

Največ poti opravimo z avtomobilom

Ose

bni a

vtom

obili

na

elek

trič

ni in

hib

ridni

pog

on, S

love

nija

, 31.

12.

V Sloveniji smo ob koncu leta 2018 imeli povprečno 549 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. 55-odstotno stopnjo motorizacije, kar pomeni, da je bil povprečno vsak drugi prebivalec Slovenije uporabnik

registriranega osebnega avtomobila. Po stopnji motorizacije smo se v letu 2017 med preostalimi članicami EU-28 uvrstili na 9. mesto.

Avtomobil je bil v 2017 glavno prevozno sredstvo za 68 % vseh naših poti (ki smo jih prevozili ali kot vozniki ali kot sopotniki). V dveh tretjinah osebnih avtomobilov se je vozila samo ena oseba. Stopnja zasedenosti

avtomobilov je bila namreč 1,7.

Veliko večino avtomobilov, registriranih v Sloveniji, poganjata bencin (50,0 %) in dizel (48,6 %). Delež avtomobilov na druge pogone je torej majhen, vendar pa narašča. V 2018 je bilo na primer registriranih 4.606

avtomobilov na hibridni pogon, kar je štirikrat toliko, kot jih je bilo v 2014, in 1.308 električnih avtomobilov, kar je desetkrat toliko, kot jih je bilo v 2014.

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

število

2014 2015 2016 2017 2018

hibridni pogon

električni pogon

11

Tretjina električne energije iz obnovljivih virov energijesončne elektrarne

PROIZVODNJAELEKTRIČNE

ENERGIJE IN UVOZ(v GWh)

jedrska elektrarna

termoelektrarne

hidroelektrarne

Uvoz

vetrne elektrarne

100 %

254

5.490

4.872

4.831

8.930

6

Proi

zvod

nja

elek

trič

ne e

nerg

ije in

uvo

z, S

love

nija

, 201

8

12

izvoz

izgube in prečrpavanjedrugi porabniki

gospodinjstva

promet

predelovalne dejavnostiin gradbeništvo

energetski sektor

RABAELEKTRIČNE

ENERGIJE IN IZVOZ(v GWh)

9.432

1.1323.275

3.368

233

6.847

96

Rab

a el

ektr

ične

ene

rgije

in iz

voz,

Slo

veni

ja, 2

018

100 %

13

Ekološko obdelanih 10 % kmetijskih zemljišč v SlovenijiEkološko obdelane kmetijske površine, EU-28, 2018

5

0,4

24,1

10

15

20

25%

Avs

trija

Est

onija

Šve

dska

Italij

a

Češ

ka

Latv

ija

Fins

ka

Slo

veni

jaS

lova

ška

Dan

ska

Grč

ija

Špa

nija

Litv

a

EU-2

8N

emči

ja

Fran

cija

Hrv

aška

Bel

gija

Por

tuga

lska

Cip

er

Luks

embu

rg

Mad

žars

ka

Pol

jska

Niz

ozem

ska

Zdru

ženo

kra

ljest

vo

Irska

Bul

garij

a

Rom

unija

Mal

ta

14

2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018

500 t ali več

100,0–499,9 t

50,0–99,9 t

10,0–49,9 t

do 9,9 tKmetijska gospodarstva, s katerih se je odkupovalo mleko, po količinahodkupljenega mleka, Slovenija, 2005–2018

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

EUR

1.8361.709

1.192

1.447

2.404

1.5741.692 1.701 1.692

1.750

1.968

1.802 1.785

2.018

1.654

zase

bni s

ekto

r

javn

i sek

tor

obal

no-k

rašk

a

goriš

ka

prim

orsk

o-no

tranj

ska

gore

njsk

a

osre

dnje

slov

ensk

a

jugo

vzho

dna

Slo

veni

ja

posa

vska

zasa

vska

savi

njsk

a

koro

ška

podr

avsk

a

pom

ursk

a

višj

ešol

ska,

vis

okoš

olsk

a

sred

nješ

olsk

a

osno

vnoš

olsk

a al

i man

j

žens

ke

moš

ki

spol izobrazba regije prebivališčasektor

1.694

Najvišje plače v osrednjeslovenski statistični regijiPovprečne mesečne bruto plače, Slovenija, 2018 (začasni podatki)

1.666 1.656 1.671

16

LU

IE NL

BE DE

UK

FR

ES

SI

MT

EL

PT

LT

EE

PL

SK

CZ

HR

HU

RO

LV

BG

2.071

1.656 1.636

1.594 1.557

1.525

1.521

1.050

887

762

758

700

555

540

523

520

519

506

464

446

430

286

Mesečne bruto minimalne plače v državahčlanicah EU-28 (v EUR), 1. 7. 20191)

1) Minimalna plača ni z zakonom določena v Avstriji, Danski, Finski, Italiji, Švedski in na Cipru.

velikost krogaponazarja višino plače

vrednostdržava

17

Samoocena zdravstvenega stanja glede na tipdelovne aktivnosti, Slovenija, 2017

zelo dobro

dobro

srednje

slabo

zelo slabo

zelo dobro

dobro

srednje

slabo

zelo slabo

zelo dobro

dobro

srednje

45 %

45 %

28 %

18 %

23 %

44 %

25 %

16 %

30 %

Splošno zdravstveno stanje dobro

30 %

20 %

10 %

40 %

50 %

7 %

7 %

VEČINOMA STOJEČE DELO

VEČINOMA HOJA ALI FIZIČNO ZMERNO ZAHTEVNO DELO

VEČINOMA FIZIČNO ZELO ZAHTEVNO OZ. TEŽKO DELO

NE OPRAVLJA NOBENIH DELO

VNIH

AK

TIVNO

STI

VEČ

INO

MA

SEDE

ČE D

ELO

18

srednje

slabo

zelo slabo

zelo

dob

ro

dobr

o

sred

nje

slabo

zelo slabo

zelo dobro

dobro

srednje

slabo

zelo slabo

45 %

45 %25 %

25 %

30 %

11 %

12 %

8 %

22 %

7 %7 %2 %

VEČINOMA STOJEČE DELO

VEČINOMA HOJA ALI FIZIČNO ZMERNO ZAHTEVNO DELO

VEČINOMA FIZIČNO ZELO ZAHTEVNO OZ. TEŽKO DELO

NE OPRAVLJA NOBENIH DELO

VNIH

AK

TIVNO

STI

VEČ

INO

MA

SEDE

ČE D

ELO

Splošno zdravstveno stanje so ocenile z najvišjima ocenama (dobro, zelo dobro) v največjem odstotku osebe, ki opravljajo

sedeče delo (73 %), z najnižjima ocenama (slabo, zeloslabo) pa osebe, ki ne opravljajo nobenih

delovnih aktivnosti (57 %).

19

58,9 % komunalnih odpadkov recikliranih Reciklirani komunalni odpadki (% od nastalih komunalnih odpadkov), EU-28, 2018

Mal

ta

Rom

unija

Latv

ija

Hrv

aška

Est

onija

Por

tuga

lska

Pol

jska

Češ

ka

Bol

garij

a

Špa

nija

Slo

vašk

a

Mad

žars

ka

Fins

ka

Fran

cija

Zduž

eno

kral

jest

vo

Šve

dska

Dan

ska

Italij

a

Luks

embu

rg

Litv

a

Bel

gija

Niz

ozem

ska

Avst

rija

Slo

veni

ja

Nem

čija

0

10

20

30

40

5047,0

58,9

67,3

6,5

60

70

%

povprečje EU-28

20

v mio.EUR

0,73,50,49,43,55,30,9

22,33,20,90,53,1

3,21,20,45,00,5

40,91,3

15,71,40,10,81,4

2,54,31,09,3

16,52,45,2

57,47,30,24,02,2

Investicije za varstvo okolja, Slovenija, 2018

obalno-kraškagoriška

primorsko-notranjska

gorenjska

jugovzhodnaSlovenija

posavska

zasavska

savinjska

koroškapodravska

pomurska

upravljanje odpadnih voda

ravnanje z odpadki

drugo1)

1) Varstvo zraka in klime, varstvo in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda, varstvo predhrupom in vibracijami, varstvo biotske raznovrstnosti in pokrajine ter raziskave in razvoj.

23 %

30 %

47 %

53,8 mio. EUR

71,8 mio. EUR

112,2 mio. EUR

osrednjeslovenska

21

drugi viri

prispevki države

socialni prispevki zavarovancev

socialni prispevkidelodajalcev

29,0 %

41,9 %

27,7 %

1,4 %

Za socialno zaščito 9,7 mrd. EURSocialna zaščita, Slovenija, 2017

41,5 %

34,0 %

8,3 %

4,8 %

2,4 %

9,0 %

viri financiranja socialnih prispevkov

drugo

brezposelnost

invalidnost

družina inotroci

bolezen inzdravstveno varstvo

starost

izdatki za socialne prejemke popodročjih socialne zaščite

22

LU

NL

BEDE

UK

FR

ES

SI

MT

ELPT

LT

EE

PL

SK

CZ

HR

HU

RO

LV

BG

21,9

29,3

DK32,2

FI30,6

SE28,8

28,829,7

26,3

34,1

23,4

22,6

16,1

IT29,1

AT29,4

CY18,5

25,224,6

15,1

16,0

20,3

18,2

18,6

20,8

18,3

14,4

14,9

16,8

IE15,0

Delež bruto domačega proizvoda za socialno zašito,EU-28, 2017

14,9 % ali manj

15,0–19,9 %

20,0–24,9 %

25,0–29,9 %

30,0 %ali več

23

Najetih stanovanj 7,7 %Število vseh stanovanj in med temi delež najetih, Slovenija in statistične regije, 2018

37.448

Slovenija680.005

109.835

22.58782.330

19.863koroška

savinjskazasavska

24.146

43.619

178.19965.429posavskaosrednjeslovenska

gorenjska

17.289

39.265pomurska jugovzhodna Slovenijagoriška

39.995podravskaprimorsko-notranjska

obalno-kraška

7,7 %

4,9 %

7,5 %7,8 %

4,7 %

9,8 %19,2 %

6,8 %

8,1 %

5,5 %

št. vseh stanovanj v regiji

velikost kroga ponazarja število vseh stanovanj

regija

delež najetih stanovanj v regiji

6,0 %7,4 %

13,6 %

24

Stanovanja za počitniški namen ali sekundarno rabo, statistične regije, Slovenije, 2018

pomurska

podravska

koroška

savinjska

zasavska

posavska

jugovzhodnaSlovenija

osrednjeslovenska

gorenjska

primorsko-notranjska

goriška

obalno-kraška

velikost kvadrata ponazarja število stanovanj za ta namen

988

regijaštevilo

stanovanj

2.168

650

2.078

446

1.037

2.324

2.489

3.376

439

1.568

2.333

25

Italija

Nemčija Italija

4,635,55

3,85

26

Nemčija

Uvoz:

Izvoz: 6,27

Nemčija – najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije

Slovenija je v 2018 izvozila v Nemčijo za skoraj 6,3 milijarde EUR, uvozila iz Nemčije pa za več kot 5,5 milijarde EUR blaga.

Infografika prikazuje 10 najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije pri izvozu in 10 najpomembnejših pri uvozu.

Uvoz in izvoz po državah (v mrd. EUR), Slovenija, 2018

27

Hrvaška Avstrija Francija Poljska SrbijaM

adža

rska

Rus

ka fe

dera

cija

Bos

na in

Her

cego

vina

Avstrija Hrvaška Francija Madžarska Kitajska Poljska Češ

ka

0,90 0,821,011,141,271,683,20

2,51 2,36 1,72 0,92 0,90 0,88 0,79 0,78

Niz

ozem

ska

1,06

28

drugi

nezmožni za delo

skrbijo za gospodinjstvo

57.00020.000

23.000

brezposelni

delovno sposobni

1.757.000

prebivalciSlovenije

2.068.000

prebivalci, starimanj kot 15 let

311.000

upokojenci

504.000

dijaki, študenti

119.000

drugi neaktivni

100.000

neaktivni

724.000

53.000

aktivni

1.034.000

29

za določen čas

133.000

V 2018 je bilo v Sloveniji skoraj 1,8 mio. delovno sposobnih (sem uvrščamo vse osebe, ki so stare 15

ali več let). Med njimi je bilo 1.034.000 aktivnih in 724.000 neaktivnih oseb. Med aktivnimi je bilo

981.000 delovno aktivnih in 53.000brezposelnih, med neaktivnimi pa 504.000upokojencev, 119.000 dijakov in študentov

ter 100.000 drugih neaktivnih oseb.

Skoraj milijon delovno aktivnih

20 ali več let

15-19 let

41.000

78.000

pomagajoči družinski člani

samozaposleni

122.000

zaposleni

832.000 za nedoločen čas

699.000

65 let ali več

64 let ali manj

372.000

132.000

Trg dela, Slovenija, 201827.000

delovno aktivni

981.000

Živila – najvišji prihodek odprodaje blagaPrihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno (v mrd. EUR), Slovenija, 2018

1) Manj zanesljiv podatek.

osebni avtomobili1,95

zdravstveni izdelki, pripomočki in oprema0,87

obleka in obutev0,85

motorno gorivo, maziva, zavorna, hladilna tekočina2,02

živila2,53

30

motorji1)

0,04

pred

met

i za

oseb

no ra

bo0,

08

igre

in ig

rače

0,08

izdelki za vzdrževanje in popravilo stanovanja1)

0,18

pijače0,68

tobak0,51

glasbeni instrumenti,starine, drugo0,48

rezervni deli inoprema za vozila0,44

računalniške, telekomunikacijske,avdio, video naprave0,41

kurilno olje, trda goriva,plin1)

0,29

gospodinjski aparatiin električnenaprave za osebnonego0,18

časopisi, knjige inpisalne potrebščine0,14

športna oprema0,13

vrtnarska oprema,semena, sadike,cvetje, male živali0,28

pohištvo, svetila,preproge in talneobloge0,27

kozmetični izdelki in toaletnepotrebščine0,41

gradbeni in inštalacijski material0,39

orodje in oprema za hišo in vrt0,25

izdelki za gospodinjstvo in dom0,25

potrošni material zagospodinjstvo0,19

zavarovalne vrste -skupaj

1.727

podjetja prihodki od prodaje

0,2 %

zavarovanje kopenskihmotornih vozil

212149

prostovoljno zdravstvenozavarovanje

537481

življenjskazavarovanja

545408

1.260

34,8 %

23,0 %

21,3 %

20,9 %

4,4 %

94,6 %

srednje velika podjetja(50–249 oseb)

velika podjetja(250 oseb ali več)

majhna podjetja(10–49 oseb)

obračunane premije (v mio. EUR)obračunane odškodnine (v mio. EUR)

0,8 %

mikropodjetja(0–9 oseb)

32

Največ mikropodjetij, v njih največ zaposlenih

dodana vrednost osebe, ki delajo

druga neživljenjskazavarovanje

11560

zavarovanje požara inelementarnih nesreč

6131

nezgodnozavarovanje

7626

zavarovanje odgovornostipri uporabi motornih vozil

181105

35,7 %

23,7 %

21,2 %

19,4 %

34,2 %

100

%27,8 %

19,2 %

18,8 %

Bruto zavarovalne premije in odškodnine za fizične osebe, Slovenija, 2018

Podjetja, Slovenija, 2018

33

E-nakupi: prevladujejo oblačila, športna oprema, čevlji E-kupci glede na blago oz. storitve, kupljene prek spleta, po starostnih skupinah, Slovenija, 2019

organizacija turističnih nastanitev (npr. rezervacije)

11,0 %

25,8 %

32,7 %

18,6 %

8,8 %

3,1 %

telekomunikacijske storitve(npr. naročnine,predplačniške kartice)

1,3 %

15,0 %

29,0 %

27, 0 %

16,7 %

11,1 % 9,6 %

26,5 %

21,7 %

8,0 %

6,8 %

27,4 %

knjige, revije,časopisi

16–24 let

velikost polkroga predstavlja velikost pojava

25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let 65–74 let

1

00 %

34

vstopnice za prireditve

30,0 %

25,8 %

15,4 %

16,6 %

9,3 %

3,0 %

oblačila, športna opremo, čevlji

18,8 % 24,5 %30,7 %

14,6 %

8,5 %

2,9 %

22,9 %

32,2 %

16,2 %

6,3 %

20,3 %

2,1 %

računalniška strojna oprema

3,7 %

30,0 %

32,8 %

26,7 %

3,6 %

3,2 %

revije, časopisi, pridobljeni z interneta,ali do njih pridobljen elektronski dostop

zdravila, prehranska dopolnila

9,0 %

20,8 %

23,2 % 19,4 %

18,1 %

9,5 %

35

Inve

stic

ije v

osn

ovna

sre

dstv

a na

pre

biva

lca

(v E

UR

)

Investicije v osnovna sredstva (v mio. EUR) savinjskaosrednjeslovenska

100 %

4.69

2 EU

R

2.32

7

2.552 mio. EUR 595

36

savinjska

Vrednost investicij v osnovna sredstva najvišja vosrednjeslovenski statistični regiji

Investicije v osnovna sredstva, statistične regije, Slovenija, 2018

zasavska

primorsko-notranjska

pomurska

koroška

posavska

podravska

100 %

obalno-kraška

goriška

gorenjskajugovzhodna Slovenija

1.80

4

3.57

3

2.34

4

2.22

7

2.20

7

2.72

9

2.30

4

1.37

5

2.29

51.

144

581 512 477 261 252 206 163 158 120 65

Investicije v osnovna sredstva so denarna sredstva, uporabljena za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev. Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu več kot eno leto. Ločimo

opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva. Med prva spadajo gradbeni objekti in prostori, stroji in oprema, prevozna sredstva ter biološka sredstva, med druga pa računalniška programska oprema in podatkovne baze,

razvedrilni, literarni in drugi umetniški izvirniki, študije in projekti.

37

DarkoKlemenMaticSimonMitjaŽanBlažAlojzUroš

DavidMartinStanislavMihaGregorMatjažBoštjanRokRobert

LukaJožeJožefAndrejAntonIvanMarkoJanezFranc

DanicaLaraSimonaKristinaTerezijaNadaDarjaDragicaHelena

NikaVesnaAlenkaMilenaTinaTanjaKatarinaJožefaTatjana

AndrejaNatašaNinaMatejaMojcaAna

Marija

6.0966.1426.4666.6376.7216.8786.9827.0177.022

8.7148.8478.8689.3319.3679.4809.71410.11110.133

12.76913.86914.64716.66816.73616.97717.21620.47422.810

5.5195.5905.7435.9566.0246.0636.0826.1226.256

7.4707.5837.6787.7467.7557.7917.8017.8237.874

9.32310.03110.32310.34611.281

Irena

12.037

Maja

13.50025.073

53.414

38

Največ Marij in Francev

JakaAleksanderDragoGašperAnžeJernejPrimož

JureŽigaNejcDušanBorisDejanJanIgor

BojanBrankoAlešMilanTomažMatejMarjanPeter

EmaLidijaNežaZdenkaSuzanaOlgaMarjeta

AnicaFrančiškaTjašaŠpelaIvanaUrškaMajdaMartina

Sonja

50 najpogostejših ženskih in 50 najpogostejših moških imen, Slovenija, 1. 1. 2019

SaraKatjaAnjaEvaPetraJožicaBarbara

5.4665.4685.5265.5675.5735.6995.725

7.3097.5517.5807.7547.8798.2298.2808.357

10.21310.32010.45711.18711.28511.89112.03112.120

5.2565.2815.3975.4315.4355.4465.471

6.2776.5266.6186.8566.9417.3537.3667.424

7.9128.3728.6218.6638.8609.0959.0989.276

pogostnost imena

10.00020.000

50.000

39

mlada generacija (16–29 let)

življenje finance služba

življenje finance

srednja genera

prim

orsk

o-no

tranj

ska

zasa

vska

posa

vska

gore

njsk

apr

imor

sko-

notra

njsk

a

gore

njsk

a

6,5

8,17,0 7,6 7,5

8,9

regi

ja z

naj

nižj

o sa

moo

ceno

regi

ja z

naj

višj

o sa

moo

ceno

0,0

10,0

5,6

8,0

6,1

8,4

pom

ursk

a

gore

njsk

a

7,27,8

6,4ko

rošk

a

5,9

povprečnasamoocena

40

Najbolj zadovoljni so mladiPovprečna samoocena zadovoljstva z življenjem, financami in službo (0–10) po starostnih skupinah,

Slovenija, 2018

finance služba življenje finance služba

acija (30–49 let) starejša generacija (50+)

6,4 7,5

gore

njsk

ako

rošk

a

zasa

vska

6,97,2

8,1

6,8 5,97,3

pom

ursk

a

osre

dnje

slov

ensk

apo

mur

ska

osre

dnje

slov

ensk

apo

savs

ka

goriš

ka, p

rimor

sko-

notra

njsk

a, J

V S

love

nija

, zas

avsk

a

6,2

7,2

5,3

6,46,6

7,6

41

Štev

ilo p

reno

čite

v tu

risto

v po

vrs

tah

turis

tični

h ob

čin,

Slo

veni

ja 2

019

Združenokraljestvo

Slovenija

države bivališčaturistov

Nemčija

Italija

Avstrija

Nizozemska

Hrvaška

Češka

Srbija

drugo

Madžarska

0,4 mio.

4,4 mio.

1,5 mio.

1,3 mio.

1,0 mio.

0,6 mio.

0,5 mio.

0,5 mio.

0,4 mio.

4,6 mio.

0,5 mio.

42

Največ prenočitev turistov v gorskih občinah

gorske občine

zdraviliške občine

obmorske občine

občina Ljubljana

mestne občine

druge občine

4,6 mio.

3,5 mio.

3,0 mio.

2,2 mio.

1,0 mio.

1,4 mio.

vrste turističnih občin

43

44

Viri podatkov

Vir podatkov za infografike je SURS, dodatno pa tudi:

Eurostat (na 5., 14., 17., 20. in 23. strani)SURS in GURS (na 25. strani)SURS in AKTRP (na 15. strani)

45

Razlaga krajšav in druga pojasnila

milijon

milijarda

bruto domači proizvod

28 držav članic Evropske unije

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Geodetska uprava Republike Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije

odstotek

gigavatna ura

kilogram

liter

tona

evro

na primer

Sličice za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com.

mio.mrd.BDPEU-28AKTRPGURSSURS %GWh kgltEURnpr.

BE Belgija

BG Bolgarija

CZ Češka

DK Danska

DE Nemčija

EE Estonija

IE Irska

EL Grčija

ES španija

FR Francija

HR Hrvaška

IT Italija

CY Ciper

LV Latvija

LT Litva

LU Luksemburg

HU Madžarska

MT Malta

NL Nizozemska

AT Avstrija

PL Poljska

PT Portugalska

RO Romunija

SI Slovenija

SK Slovaška

FI Finska

SE Švedska

UK Združeno kraljestvo