stres povzroča resne zdravstvene težave med šolsko mladino · 2013-12-07 · projektu slovenski...
TRANSCRIPT
Šolski center Slovenj Gradec Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Koroška ulica 11 2380 Slovenj Gradec
Stres povzroča resne zdravstvene težave med šolsko mladino
(raziskovalna naloga)
Avtorji: dijaki oddelka E3 programa ekonomski tehnik
Mentorji:
Vanja Banfro, kemijski tehnik,
Marcelj Furman, vzdrževalec učne tehnologije,
Alenka Helbl, prof. slov. in nem.,
Simona Hudrap, prof. bio. in kem.,
Vesna Robnik, prof. sociol. in zgo.,
Darja Sovinc, univ. dipl. ekon.,
Roman Založnik, prof. zgo. in geo.,
Roman Živič, prof. angl. jezika in univ. dipl. etnolog.
Zahvaljujemo se tudi učiteljici IKT predmetov Nevenki Žlebnik, prof., za pomoč pri
pripravljanju analize ankete.
Slovenj Gradec, 2013
2
Kazalo
UVOD .................................................................................................................................................3
Predstavitev izbrane teme in struktura naloge ................................................................................3
Hipoteze in cilji ...............................................................................................................................3
Težave pri raziskovalni nalogi ..........................................................................................................4
1. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: UGOTAVLJANJE KORELACIJE MED POSAMEZNIMI
SPREMENLJIVKAMI .............................................................................................................................5
ANALIZA ANKETE O STRESU.............................................................................................................5
2. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: IZVEDBA INTERVJUJA S ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVKAMI
GLEDE DUŠEVNEGA ZDRAVJA MLADOSTNIKOV NA ŠOLI .................................................................... 12
ANALIZA INTERVJUJEV S ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVKAMI GLEDE DUŠEVNEGA ZDRAVJA
MLADOSTNIKOV V ŠOLI ................................................................................................................. 12
POVZETEK INTERVJUJEV S SVETOVALNIMI DELAVKAMI ................................................................. 12
3. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: KAKO ZMANJŠATI STRES PRI UČENCIH IN DIJAKIH? ................ 17
TEHNIKE SPROŠČANJA ................................................................................................................... 17
ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................ 18
PRILOGE............................................................................................................................................ 19
1. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: UGOTAVLJANJE KORELACIJE MED POSAMEZNIMI
SPREMENLJIVKAMI ....................................................................................................................... 19
ANKETA O STRESU ..................................................................................................................... 19
2. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: IZVEDBA INTERVJUJEV S ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI
DELAVKAMI GLEDE DUŠEVNEGA ZDRAVJA MLADOSTNIKOV NA ŠOLI ............................................ 21
STRES – VPRAŠANJA ZA INTERVJU S SVETOVALNIMI DELAVKAMI NA ŠOLI ................................. 21
3. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: KAKO ZMANJŠATI STRES PRI UČENCIH IN DIJAKIH? ............ 22
TEHNIKE SPROŠČANJA ............................................................................................................... 22
ZA KONEC ......................................................................................................................................... 29
3
UVOD
Predstavitev izbrane teme in struktura naloge
V letošnjem šolskem letu smo se dijaki 3. letnika programa ekonomski tehnik pridružili
projektu Slovenski učni krogi – SUK. Pravzaprav se za ta projekt nismo odločili sami, ampak
smo bili izbrani s strani profesorjev – mentorjev, saj so nas izbrali kot najprimernejši razred.
Bili smo veseli, ko smo izvedeli, da v tem projektu sodelujejo tudi ostale šole: OŠ Šmarje pri
Kopru, OŠ Gornji Petrovci, OŠ Košana, DSŠ Lendava, OŠ Odranci in Druga OŠ Slovenj Gradec.
Kot smo že v uvodu zapisali, so naši profesorji že med počitnicami pripravili okvirni načrt
dela, ki so nam ga v septembru predstavili. Bili smo nekoliko nezaupljivi, imeli smo mešane
občutke, ampak ko so nas profesorji seznanili z metodami dela, smo bili takoj za. V pripravo
in izvajanje celotnega načrta dela smo se aktivno vključili tako dijaki kakor profesorji. Pouk je
postal bolj oseben, seznanili smo se z možnostjo uporabe sodobne komunikacije, npr. VOX
konference ter uporabo delovnega okolja Wiki. Hkrati smo se seznanili s tako imenovanim
projektnim delom. Izkušnje, ki jih bomo pridobili, nam bodo pomagali pri pripravi in
oblikovanju projektnih nalog.
Mentorji so nam predstavili več raziskovalnih tem. Zmagal je stres, saj je to tema, o kateri se
v vsakdanjem življenju veliko govori. Pri tem se postavljajo vprašanja, ali poznamo glavni
vzrok, ki vodi v stres, ali so stresu podvržene le odrasle osebe, kaj se dogaja z mladimi . Vsa
ta vprašanja, ki so se nam postavljala, so pripeljala do sklepa, da bo stres prava raziskovalna
tema.
Mentorji so nam na to tematiko pripravili zanimivo predavanje; znanja in vedenja, ki smo jih
pridobili, smo potem vključili v naša raziskovalna vprašanja. Ko smo le-te pripravili, smo v
obliki ankete naša vprašanja poslali ostalim sodelujočim šolam. Po določenem času so nam
vrnili odgovore, ki smo jih potem analizirali in obogatili z grafi.
Kako se je začelo naše skupno »SUK-ovsko popotovanje«, lahko vidite na naši spletni strani
http://www.sc-sg.si/srednjasolasgmuta/index.php/projekti/slovenski-ucni-krogi.
Hipoteze in cilji
Na začetku raziskovanja smo izoblikovali dve hipotezi, ki sta nas vodili in usmerjali pri našem
delu. S prvo trdimo, da je stres prisoten med mladimi. To hipotezo smo preučili preko ankete
in z intervjujem.
Z drugo hipotezo trdimo, da stres posredno vpliva na telesno in duševno stanje mladostnika.
Tudi to smo želeli potrditi z anketami in intervjuji.
4
Pomembno vodilo raziskovalne naloge so poleg osnovnih idej in hipotez vsekakor zastavljeni
cilj.
Naši cilji so bili poiskati, koliko je stresa med mladimi, izvedeti na kakšen način le-tega
odpravljajo, osnovna spoznanja naloge in kako narediti raziskovalno nalogo.
Težave pri raziskovalni nalogi
Uvodna težava tega projekta je bila, kako bi se tega lotili. Razmišljali smo, ali bi se tega lotili z
anketami, intervjuji in z raznimi raziskovalnimi nalogami. Nato smo se odločili, da bomo to
raziskali preko intervjujev in z anketami. Težava je bila tudi, kako bi zbrali vse te podatke,
odločili smo se zbrati te podatke preko posrednega stika.
5
1. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: UGOTAVLJANJE KORELACIJE MED
POSAMEZNIMI SPREMENLJIVKAMI
ANALIZA ANKETE O STRESU
1. Iz katere regije prihajate?
a) Koroška (94)
b) Primorska (64)
c) Prekmurje (101)
d) Notranjska (5)
e) Drugo (1)
Večina vprašanih prihaja iz Prekmurja (101).
0
20
40
60
80
100
120
36%
24%
38%
2%0%
Koroška Primorska Prekmurje
Notranjska Štajerska
6
2. Spol
a) Moški (114)
b) Ženska (149)
Na anketo je odgovorilo 149 žensk in 114 moških.
3. Starost
a) Do 10 let. (81)
b) Od 11-12 let. (55)
c) Od 13-14 let. (91)
d) Od 15-16 let. (12)
e) Od 17-18 in več let. (28)
Večina vprašanih, 91 oseb ali 34 %, je starih od 13 do 14 let, s 30 % sledijo stari do 10 let, 10
% je starih 17 ali 18 let in več, 5 % oseb pa je starih med 15 in 16 let.
0
50
100
150
Ženska Moški
spol
57%
43%
Naslov grafikona
Ženska Moški
0102030405060708090
100
do 10let
11 – 12 let
13 – 14 let
15 – 16 let
17 – 18 let ali več
30%
21%
34%
5%10%
do 10 let 11 – 12 let
13 – 14 let 15 – 16 let
17 – 18 let ali več
7
4. Učni uspeh (samo srednja šola)
a) Odličen. (43)
b) Prav dober. (54)
c) Dober. (42)
d) Zadosten. (11)
e) Nezadosten. (3)
f) Obiskoval/a sem osnovno šolo. (116)
Večina vprašanih (116) ali 43 % je obiskovala osnovno šolo, najpogostejši pa je prav dober
uspeh (20 %). S 16 % si sledita odličen in dober uspeh, 4 % je bilo zadostnih in 1 %
nezadostnih.
0
20
40
60
80
100
120
Nizi1
16%
20%
16%4%
1%
43%
Odličen
Prav dober
Dober
Zadosten
Nezadosten
Obiskoval/a sem osnovnošolo
8
5. Kakšni so vaši odnosi z vrstniki?
a) Z vsemi se dobro razumem. (197)
b) Imam le ožji krog prijateljev. (59)
c) Nimam prijateljev. (5)
d) Drugo. (3)
Večina anketiranih (197) ali 75 % se z vsemi dobro razume, 22 % vprašanih ima le ožji krog
prijateljev, 2 % vprašanih nima prijateljev, 1 % jih ima nekaj.
6. Ali doživljate prehranjevalne motnje zaradi stresa v šoli?
a) Da. (21)
b) Ne. (192)
c) Občasno. (43)
d) Sem odpravil/a to napako. (6)
Na vprašanje jih je z da odgovorilo 21 (8 %), z ne 192 (73 %), občasno (17 %), to težavo pa je
odpravilo 2 % vprašanih.
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
Z vsemise dobrorazumem
Imam leožji krog
prijateljev
NimamPrijateljev
Nekaj
75%
22%
2%1%
Z vsemi se dobro razumem
Imam le ožji krog prijateljev
Nimam Prijateljev
Nekaj
020406080
100120140160180200 8%
73%
17%2%
da ne občasno sem odpravil/a to težavo
9
7. Ali imate zaradi stresa v šoli katero od naštetih zdravstvenih težav?
a) Depresija. (17)
b) Debelost. (15)
c) Nespečnost. (40)
d) Podhranjenost. (5)
e) Nimam težav. (128)
Večina vprašanih (70 %) nima težav, 15 % vprašanih muči nespečnost, 7 % depresija, 6 %
debelost in 2 % podhranjenost.
8. Ali ste čustveno potrti?
a) Da. (41)
b) Ne. (145)
c) Sem že bil/a. (52)
d) Drugo. (28)
Na to vprašanje je z da odgovorilo 41 vprašanih, z ne 145, 20 % vprašanih je že bilo čustveno
potrtih ter 11 % drugo.
020406080
100120140160180200 7% 6%
15%
2%
70%
Depresija Debelost
Nespečnost Podhranjenost
Nimam težav
0
20
40
60
80
100
120
140
160
da ne sem žebil/a
drugo
Naslov grafikona15%
54%
20%
11%
da ne sem že bil/a drugo
10
9. Ali ste kdaj uživali droge oz. prepovedane substance?
a) Ne. (221)
b) Sem poskusil/a. (19)
92 % anketiranih (221) je odgovorilo z ne, 8 % anketiranih pa je droge oz. prepovedane
substance že poskusilo.
10. Ali ste zaradi osebnih stisk že kdaj želeli poiskati strokovno pomoč?
a) Da. (17)
b) Ne. (212)
c) Sem, vendar nisem imel/a poguma poiskati zanjo, (14)
d) Ne znam je poiskati. (5)
85 % vprašanih je odgovorilo z ne, 7 % vprašanih z da. 6 % je želelo poiskati pomoč, vendar
niso imeli poguma, 2 % vprašanih pa je ne zna poiskati.
0
50
100
150
200
250
ne sem poskusil/a
92%
8%
ne sem poskusil/a
0
50
100
150
200
250
da ne sem,vendarnisemimel/a
pogumazaprositi
zanjo
ne znamje poiskati
7%
85%
6%2%
da
ne
sem, vendar nisem imel/a poguma zaprositi zanjo
ne znam je poiskati
11
11. Kako si pomagate v stresu?
a) Grem na sprehod. (38)
b) Pogovorim se s prijatelji. (59)
c) Pogovorim se s starši. (46)
d) Ukvarjam se s športom. (50)
e) Drugo. (131)
14 % vprašanih gre na sprehod (38), 22 % se jih pogovori s prijatelji (59), s starši se jih
pogovori 17 %. 18 % se jih ukvarja s športom (50), kot drugo je izbralo 131 dijakov oz. 29 %.
12. Ali ste se že kdaj srečali s katero izmed naštetih sprostitvenih tehnik?
a) Preusmeritev misli. (66)
b) Tehnika dihanja. (24)
c) Meditacija. (25)
d) Joga. (14)
e) Drugo. (131)
0
10
20
30
40
50
60
70
80 14%
22%
17%
18%
29%
grem na sprehod pogovorim se s prijatelji
pogovorim se s starši ukvarjam se s športom
drugo
020406080
100120140
24%
9%
13%5%
49%
Preusmeritev misli Tehnika dihanja
Meditacija Joga
Drugo
12
24 % vprašanih se sprošča s preusmeritvijo misli, 13 % z meditacijo, 9 % s tehniko dihanja, 5
% z jogo, kar 49 % je navedlo druge stvari.
2. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: IZVEDBA INTERVJUJA S ŠOLSKIMI
SVETOVALNIMI DELAVKAMI GLEDE DUŠEVNEGA ZDRAVJA MLADOSTNIKOV
NA ŠOLI
ANALIZA INTERVJUJEV S ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVKAMI GLEDE DUŠEVNEGA
ZDRAVJA MLADOSTNIKOV V ŠOLI
Večina svetovalnih delavk je izkušenih na svojem področju.
Težave, s katerimi se največkrat srečujejo z dijaki, so večina strah, pomembne odločitve,
s katerimi se soočajo, ter težave v šoli. Vsem je skupen cilj, da težavo uspešno odpravijo.
Vesele so vsake iskrene izpovedi dijakov s težavami.
Težave dijakov so lahko zelo hude. Do njih prihaja zlasti zaradi nezadovoljstva v razredu,
težave pri doseganju uspeha, težave doma in zunaj. Spodbujamo jih k preusmerjanju
svojega odnosa do dela ali vedenja. Opozarjamo jih tudi na posledice težav in se z njimi
na prijazen način pogovorimo. Te težave rešujemo s pogovorom, s sestanki s starši,
sodelavci in zunanjimi inštitucijami.
Prirejamo različna smiselna predavanja v pomoč dijakom. Te predavanja so občasna,
imamo tudi pogovore pri razrednih urah in individualnih urah.
Zaključek vsega je uspešno opravljeno delo in zadovoljstvo vseh udeležencev.
POVZETEK INTERVJUJEV S SVETOVALNIMI DELAVKAMI
1)Kako dolgo že opravljate delo svetovalne službe na šoli in kaj vam je najbolj všeč pri
vašem delu z mladimi?
SVETOVALNA DELAVKA 1: Delo svetovalne službe opravljam že pet let. Najbolj všeč pri
delu z mladimi mi je, da jim lahko pomagam.
SVETOVALNA DELAVKA 2: Naša svetovalna delavka je na tem delovnem mestu zaposlena
tretje leto. Najraje dela na področju poklicne vzgoje. Tema, na katero pripravlja največ
razrednih ur, je odraščanje.
SVETOVALNA DELAVKA 3: Na OŠ Gornji Petrovci sem svetovalna delavka že 30 let. Z
velikim veseljem skupaj z mladimi izvajam različne aktivnosti, ki pomagajo mladim pri
odraščanju, kot so:pogovori in delavnice o puberteti, zdravi in varni spolnosti, o
preprečevanju nasilja med mladimi; vodim šolsko skupnost in izvajamo šolske
13
parlamente; aktivno se vključujemo v varovanje otrokovih in človekovih pravic; izvajamo
humanitarne in dobrodelne aktivnosti.
SVETOVALNA DELAVKA 4: To delo opravljam pol leta. Najbolj mi je všeč, da je pred
mladimi še cela prihodnost, da imajo še vse pred sabo.
SVETOVALNA DELAVKA 5: Naša svetovalna delavka opravlja to delo že 17 let. Najbolj ji je
všeč gledati in opazovati sam razvoj naših otrok od prvega leta, ko pridejo v naš vrtec in
do 14. leta, ko gredo v srednjo šolo. V tem času se marsikaj zgodi, tako lepega kot manj
lepega.
SVETOVALNA DELAVKA 6: Ko sva spraševali svetovalno delavko, ki na naši šoli dela 5 let
(vsega skupaj pa 14 let) nama je povedala veliko o teh težavah. Pri njenem delu ji je
najbolj všeč, da lahko dela z otroki, ker je delo dinamično, pestro in raznoliko.
2. S kakšnimi težavami k vam prihajajo učenci?
SVETOVALNA DELAVKA 1: Dijaki imajo zelo različne težave (osebne težave, učne težave,
težave v družini, težave na psihičnem področju, konflikte s sošolci – prijatelji – starši –
partnerji …).
SVETOVALNA DELAVKA 2: Učenci največkrat hodijo k njej zaradi učnih težav, vedenjskih
težav in težav z vključitvijo v razred.
SVETOVALNA DELAVKA 3: Učenci sami se na mene obračajo žal zelo poredko in dosti
manj kot bi si sama želela. Največkrat so to informacije povezane s šolanjem in s
poklicno orientacijo. Opažam pa, da se pogosteje obračajo name učenci, s katerimi sem
pred tem aktivno sodelovala pri reševanju določenih stisk, bodisi učnih, družinskih, v
odnosih s prijatelji, zdravstvene težave ipd.
SVETOVALNA DELAVKA 4: Učenci imajo učne in specifične težave.
SVETOVALNA DELAVKA 5: Najpogosteje prihajajo učenci k njej zaradi učnih težav,
različnih strahov, ob pomembnih odločitvah, ko si morajo izbrati srednje šole, ob ločitvi
staršev, različnih težavah s sošolci, zaradi samopodobe in še drugih stvari.
SVETOVALNA DELAVKA 6: Učenci/dijaki k njej prihajajo z učnimi, čustvenimi in
vedenjskimi težavami. Imajo tudi vprašanja v zvezi s poklicnim usmerjanjem ali pa z
najstniškimi vprašanji. Je pa vsako vprašanje zanjo resna težava.
14
3. Kako resne so težave učencev zaradi stresa v šoli in težav doma?
SVETOVALNA DELAVKA 1: Zaradi stresa lahko imajo najrazličnejše težave:
težave pri učenju, slaba koncentracija,
pomanjkanje motivacije, nimajo postavljenih ciljev,
pojavljajo se tudi psihične težave,
uporaba prepovedanih substanc – zlorabe alkohola, drog,
beg od doma,
iskanje »neprimerne« družbe.
SVETOVALNA DELAVKA 2: Učenčeve težave zaradi stresa v šoli in težav doma se kažejo na
področju učnega uspeha in vedenja, kar pa včasih lahko prerase v hujšo obliko - agresivno
vedenje do sošolcev in nesramno obnašanje do učiteljev.
SVETOVALNA DELAVKA 3: Učenci doživljajo šolo dosti resneje kot se na prvi pogled zdi.
Samo njihov odziv na obveznosti in učne zahteve različen. Nekateri učenci vržejo »puško
v koruzo« in se prepričajo, da učenje in znanje ni pomembno in so lahko »frajeri« na
drugačen način. Žal je to zelo neustrezen in neprimeren način reševanja težav. So učenci,
ki jih šola spravlja v stisko in se začnejo zapirati vase ter sčasoma menijo, da so povsem
nesposobni in » itak za nobeno rabo«. Začnejo se vsemu izogibati, ker menijo, da drugi
vse bolje opravijo. Tretji doživljajo že tudi resne psihične težave in imajo pogoste
glavobole, trebušne krče, bruhanja, vrtoglavice. Ti učenci pogosto zbolevajo in veliko
izostajajo od pouka. Zaradi tega se znajdejo v nekem »začaranem krogu« in s časoma več
ne vedo kaj je osnovni in bistven vzrok težav.Prepričana sem, da če boste naredili pregled
med svojimi sošolci, boste sigurno kakšnega takega učenca ali učenko našli. Ponudite jim
prijazen pogovor in pomagajte jim po svojih močeh ali jih opogumite, da poišče pomoč
pri učitelju, svetovalni delavki, doma ali pri kakem drugem strokovnjaku – lahko je to tudi
na spletu: Tosem jaz ; Na splet po nasvet, ipd.
SVETOVALNA DELAVKA 4: Na žalost so te težave včasih zelo resne. Učenci povedo, da ne
morejo spati, da se ne morejo zbrati, so žalostni in se težje učijo.
SVETOVALNA DELAVKA 5: Težave skušamo opaziti, ko se še da kaj narediti. Kar pomeni,
da so še v lažji obliki, ker jih je takrat tudi lažje odpraviti. Včasih so te težave kar resne.
Lahko se pojavi izostajanje od pouka, razne slabosti in druge nevšečnosti.
SVETOVALNA DELAVKA 6: Najpogostejše so npr. učne težave, težave zaradi
nerazumevanja v domačem okolju.
15
4. Kako pomagam?
SVETOVALNA DELAVKA 1: Največkrat uporabljam naslednje metode:
pogovor z dijakom,
po potrebi pogovor z razrednikom in starši,
povezovanje z ustreznimi inštitucijami: policija, CSD, zdravstveni dom, bolnišnica,
različna društva,
povezovanje dijakov z ustreznimi inštitucijami in nevladnimi organizacijami.
SVETOVALNA DELAVKA 2: Te raznorazne težave skuša svetovalna delavka preprečiti oz.
rešiti z razgovori z učenci, razredniki in starši.
SVETOVALNA DELAVKA 3: Lahko bi rekla, da pri svojem delu sledim prepričanju, da ima
»prava« beseda veliko moč in »da lepa beseda lepo mesto najde«. Torej pogovor.
Vzgojno delovanje šole je usmerjeno v celostno skrb za zdrav razvoj otrok in se prepleta
skozi najrazličnejše aktivnosti in delo z učenci. Naš največji poudarek pa je, da učence od
1. razreda naprej navajamo na odgovornost za svoja ravnanja, da jih opozarjamo na
posledice, jih usmerjamo k spreminjanju svojega odnosa do dela ali vedenja. Učenci tako
spoznajo, da so oni sami tisti, ki izbirajo ali dobre boljše, uspešnejše oblike dela ali
vedenja ali pa napačne in manj uspešne.
SVETOVALNA DELAVKA 4: Te težave rešujemo na različne načine: s pogovorom, s sestanki
s starši, sodelavci in zunanjimi inštitucijami.
SVETOVALNA DELAVKA 5: Težave rešujemo različno. Najbolj uspešen je pogovor in trening
preko delavnic oz. delo na sebi.
SVETOVALNA DELAVKA 6: Učencem/dijakom pomaga težavo rešiti s poslušanjem,
pogovorom, usmerjanjem, učenje učnih strategij ali konstruktivno reševanje konfliktov.
5) Kakšna predavanja na temo stres v šoli in težave doma organizirate za učence/dijake
in starše? Kako pogosto?
SVETOVALNA DELAVKA 1: Predavanja oz. pogovore na to temo pripravimo občasno. Te
teme vključimo v različne oblike obveznih in neobveznih izbirnih vsebin (učenje učenja,
motnje učenja … - delavnice), vključevanje teh tem poteka tudi pri družbenih predmetih.
SVETOVALNA DELAVKA 2: Svetovalna delavka se še ni konkretno ukvarjala s tematiko
stresa (omenjen je bil le pri predavanju ob vpisu, nadarjenosti).
SVETOVALNA DELAVKA 3: Vsako šolsko leto vsi razredniki izvedejo za starše v večjih
razredih pa skupaj z učenci, delavnice in pogovorne. Namen je, da se staršem predstavijo
oblike dela z učenci,ki so prilagojene njihovi stopnji in ki pomagajo otrokom k večji
16
samostojnosti in odgovornosti. Tako smo se pogovarjali o vzgoji, o branju, o domačih
nalogah, o načrtovanju učenja, o odraščanju o varni rabi interneta ipd.
V lanskem šolskem letu smo se pogovarjali, kako premagati stres v šoli, kakšna so
splošna načela zdrave prehrane, pomen hrane za rast, razvoj in zdravje, kako preprečiti
nezgode v šoli in doma, igra, šport, rekreacija-pomen za telesno in duševno zdravje
(zdravniki nas zdravijo, šport nas krepi),...
Z učenci smo skrbeli za telesno in duševno zdravje skozi celo leto. Med poukom smo
izvajali vaje za boljše počutje »minuta za zdravje«, predvsem na razredni stopnji; pri
različnih urah, dnevih dejavnosti in skozi leto smo spoznavali zdrav način prehranjevanja,
pomen osebne higiene; učenci tretje triade pogosto izbirajo izbirne predmete šport za
zdravje, šport za sprostitev, kjer spoznavajo in izvajajo primerne tehnike in športne
aktivnosti, ki pomagajo učencem do zdravja in sprostitve.
Prav gotovo pa vas učence »žuli« ali zanima še veliko drugih stvari, ki vam povzročajo
stres. Bila bi vesela, da opozorite na to in verjamem, da lahko skupaj poiščemo rešitev.
SVETOVALNA DELAVKA 4: To so občasna predavanja, pogovori pri razrednih urah in
individualnimi pogovori. Pogovori so kot oblika bolj pogosti; predavanja pa nekajkrat
letno in tudi tudi na druge teme.
SVETOVALNA DELAVKA 5: V ta namen organiziramo vsaj enkrat letno tudi za učitelje,
poleg tega pa tudi za učence in starše, različna predavanja. Imamo ustanovljen tudi KLUB
STARŠEV. Na razredne ure pa vabimo različne zunanje izvajalce in sodelavce, da nam pri
tem pomagajo.
SVETOVALNA DELAVKA 6: Imajo tudi predavanja na temo stres v šoli in težave doma za
učence/dijake in starše. To gre za primitivni program, ki ga organizirajo v sodelovanju z
zdravstveno službo. Gre za različne delavnice na temo učenje učenja in zdravja.
17
3. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: KAKO ZMANJŠATI STRES PRI UČENCIH IN
DIJAKIH?
TEHNIKE SPROŠČANJA
Živimo v času, ko je stres pomemben del vsakdanjika slehernega od nas. Prav zato postajajo različne
tehnike sproščanja vsakodnevna nujnost. Priporočljivo je, da izbrane tehnike sproščanja izvajamo, če
se le da, zmeraj na istem kraju. Ta naj bo čim bolj izoliran od zvočnih in drugih zunanjih dražljajev.
Pomembno je tudi redno izvajanje, po možnosti vedno ob istem času. Dolgoročno najboljši učinek
bomo dosegli, če bomo opisane tehnike vpeli v svoje običajne obveznosti (npr. pred umivanjem zob
zjutraj ipd.).
Iz rezultatov,ki so nam jih podali udeleženci SUK - a iz drugih šol, smo lahko razbrali, da se soočajo z
enakimi stresnimi situacijami kot mi, prav tako pa imajo podobne metoda sproščanja. Metode
sproščanja, ki so nam najbližje, so:
poslušanje glasbe,
športne aktivnosti,
kakovosten spanec,
meditacija,
joga,
zumba, ples,
igranje inštrumentov,
oddih v kopeli,
kamilični čaj,
smeh,
pogovor …
Za nas je najzanimivejše sproščanje z glasbo (Enrique Iglesias - Nunca te olvidare). Ta metoda je
dostopna vsakomur, je prijetna in mladim blizu. Fantom najbližje so športne aktivnosti, dekletom pa
oddih v kopeli ali pa pogovor s prijateljicami. Najbolj ˝odštekana˝ metoda sproščanja pa je brez
konkurence boks, ker je nekaj nenavadnega, čudnega, a hkrati zelo učinkovita.
Posamezne tehnike sproščanja so predstavljene v prilogi.
18
ZAKLJUČEK
Vsi sodelujoči pri projektu smo pri delu uživali. Še posebej všeč nam je bilo, da se tema, ki
smo jo dobili, ni navezovala na ekonomijo. Zavedamo se, da bo to naš bodoči poklic in se
bomo s tem ukvarjali do konca življenja, vendar se pri svojem delu in v vsakodnevnem
življenju večkrat srečujemo s stresom. Takšni projekti nam vsekakor širijo obzorja.
Pri projektu smo spoznali vzroke stresa in njegove posledice. Zelo nam je bilo všeč
predavanje z delavnico o stresu, ki jo je izvajala gospa Mateja Učakar. Na delavnici smo
spoznali nekaj tehnik sproščanja, ki jih lahko uporabimo kjer koli in kadar koli. Zaradi znanja,
ki smo ga pridobili, pa se bomo znali s stresom soočiti v vsakdanjem življenju.
Pri delu smo naleteli na majhne težave (sestavljanje anketnih vprašanj, iskanje virov
informacij, opravljanje intervjujev … ). Skupaj s profesorji smo jih uspešno rešili. Največkrat
smo delali v skupinah ter si med seboj pomagali. V skupine smo se razdelili po svojih
interesih. Delo pri urah je bilo sproščeno, zabavno in seveda tudi poučno.
Preko anket in intervjujev smo ugotovili, da je stres prisoten in predstavlja resno stvar. Vse
naše hipoteze so bile potrjene. Našo prvo hipotezo, v kateri trdimo, da je stres prisoten med
mladimi, lahko potrdimo na osnovi našega raziskovanja, rezultatov anket in intervjuja. Stres
se čedalje bolj razširja. To bomo morali preprečiti, saj nas ogroža. Iz istih virov in rezultatov
pa lahko potrdimo tudi našo drugo hipotezo, v kateri trdimo, da stres posredno vpliva na
telesno in duševno stanje mladostnika.
Spoznali smo, da je izdelava in oblikovanje takšnega projekta izredno zahtevno delo in vzame
veliko časa, hkrati pa je pestro in nikoli dolgočasno, saj si pridobivamo izkušnje in se iz tega
kaj naučimo.
19
PRILOGE
1. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: UGOTAVLJANJE KORELACIJE MED
POSAMEZNIMI SPREMENLJIVKAMI
ANKETA O STRESU
Spoštovani!
Smo dijaki 3. letnika programa ekonomski tehnik Srednje šole Slovenj Gradec in Muta.
Raziskujemo prisotnost stresa, ki povzroča resne zdravstvene težave med šolsko mladino.
Vaši odgovori nam bodo v veliko pomoč, zato Vas prosimo, da si vzamete nekaj časa in
odgovorite na naša vprašanja. Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujemo.
Anketo rešite tako, da obkrožite odgovor, ki vam najbolj ustreza. Pri nekaterih vprašanjih je
možnih tudi več odgovorov.
IZ KATERE REGIJE PRIHAJATE?
Koroška
Primorska
Prekmurje
Notranjska
Drugo:________________________
1. SPOL
Moški
Ženska
2. STAROST
Do 10 let
11 – 12 let
13 – 14 let
15 – 16 let
17 – 18 let ali več
3. UČNI USPEH V ZADNJEM ŠOLSKEM LETU (odgovarja samo srednja šola)
Odličen
Prav dober
Dober
Zadosten
Nezadosten
Obiskoval/a sem osnovno šolo
4. KAKŠNI SO VAŠI ODNOSI Z VRSTNIKI?
Z vsemi se dobro razumem
Imam le ožji krog prijateljev
Nimam prijateljev
20
Drugo
5. ALI DOŽIVLJATE PREHRANJEVALNE MOTNJE ZARADI STRESA V ŠOLI?
DA
NE
Občasno
Sem odpravil/a to težavo
6. ALI IMATE ZARADI STRESA V ŠOLI KATERO OD NAŠTETIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV?
Depresija
Debelost
Podhranjenost
Nespečnost
Drugo:________________________
7. ALI STE POGOSTO ČUSTVENO POTRTI?
DA
NE
Sem že bil/a.
Drugo:________________________
8. ALI STE KDAJ UŽIVALI DROGE OZ. PREPOVEDANE SUBSTANCE?
NE
Sem poskusil/a.
9. ALI STE ZARADI OSEBNIH STISK ŽE KDAJ ŽELELI POISKATI STROKOVNO POMOČ?
DA
NE
Sem, vendar nisem imel/a poguma zaprositi zanjo.
Ne znam je poiskati.
10. KAKO SI POMAGATE, KADAR STE V STRESU?
Grem na sprehod.
Pogovorim se s prijatelji.
Pogovorim se s starši.
Ukvarjam se s športom.
Drugo:________________________
11. ALI STE SE ŽE KDAJ SREČALI S KATERO OD SPROSTITVENIH TEHNIK?
Preusmeritev misli
Tehnika dihanja
Meditacija
Joga
Drugo:________________________
21
2. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: IZVEDBA INTERVJUJEV S ŠOLSKIMI
SVETOVALNIMI DELAVKAMI GLEDE DUŠEVNEGA ZDRAVJA MLADOSTNIKOV NA
ŠOLI
STRES – VPRAŠANJA ZA INTERVJU S SVETOVALNIMI DELAVKAMI NA ŠOLI
1. Kako dolgo že opravljate delo svetovalne službe na šoli in kaj vam je najbolj všeč pri
vašem delu z mladimi?
2. S kakšnimi težavami k vam prihajajo učenci/dijaki?
3. Kako resne so njihove težave zaradi stresa v šoli in težav doma? Lahko naštejete
najpogostejše.
4. Kako pomagate, rešujete oz. preprečujete probleme zaradi katerih vas obiščejo
učenci/dijaki?
5. Kakšna predavanja na temo stres v šoli in težave doma organizirate za učence/dijake
in starše? Kako pogosto?
22
3. RAZISKOVALNO PODVPRAŠANJE: KAKO ZMANJŠATI STRES PRI UČENCIH IN
DIJAKIH?
TEHNIKE SPROŠČANJA
Sproščanje z glasbo
Nam najbolj zanimiva metoda je sproščanje z glasbo (Enrique Iglesias - Nunca te olvidare). Ta
metoda je dostopna vsakomur, je prijetna in mladim blizu. Fantom najbližje so športne
aktivnosti, dekletom pa oddih v kopeli ali pa pogovor s prijateljicami. Najbolj ˝odštekana˝
metoda sproščanja pa je brez konkurence boks, ker je nekaj nenavadnega, čudnega a hkrati
pa zelo učinkovita.
Preusmeritev misli
Kar se tiče te tehnike, poznamo kar nekaj načinov za njeno izvajanje. Če na primer sedimo v
čakalnici, ko čakamo na obisk zdravnika in postanemo nervozni, je eden izmed načinov
preusmeritev misli, ki nas odmakne od dejstva, da čakamo in zapravljamo čas ter v nas
povzroča jezo, da začnemo s štetjem, ne le s štetjem, temveč s seštevanjem, množenjem ipd.
Seštevamo števila od 0 do 100, tako da vsakič prištejemo 7. Ko pridemo do 100, začnemo
enak postopek le v obratni smeri, tokrat odštevamo. Ko nam seštevanje ni več dovolj
zanimivo, se lahko lotimo težje naloge, recimo množimo. Drugi načini so povezani s slikami
okoli nas in jo prav tako lahko izvajamo kjer koli. Vso pozornost preusmerimo na neko sliko
ali predmet in na njem poskušamo odkriti čim več najmanjših malenkosti. Tehnika
preusmeritve misli sicer ni nekaj, kar nudi dolgoročen učinek, je pa zanimiv in uporaben
način za prebroditev neznosnih trenutkov pred izpitom, razgovorom za službo in podobno.
Stop tehnika
Stop tehnika je prav tako ena izmed tehnik ki preusmeri našo pozornost iz misli na zunanjost.
Objekt preusmeritve pa si ustvarimo kar sami. Eden od primerov je, da si okoli zapestja
zavežemo elastiko (sicer ne premočno, da nam ne bi zastala kri) in vsakič, ko zaslišimo
neprijetne misli, ki nas delajo nemirne, primemo za elastiko in jo spustimo, da zapestje rahlo
zapeče, obenem pa glasno rečemo STOP! Če to tehniko natreniramo doma, nam zunaj nikjer
ne bo treba vpiti stop, ampak bomo samo spustili gumico, možgani pa bodo sami reagirali po
postopku pogojnega refleksa. To da nas je na začetku rahlo zapeklo na zapestju, je pogoj, da
možgani pozornost preusmerijo z misli na bolečino in s tem pretrgamo tok neprijetnih misli,
ki nas nervirajo.
Tehnike dihanja
Tehnik dihanja je ogromno, je pa resnično dejstvo, da vsi večino časa dihamo povsem
nezavedno. V primeru, da se posvetimo svojemu načinu dihanja, obstaja velika verjetnost, da
se bomo zelo sprostili, saj bomo razbremenili svoje možgančke, istočasno pa bo v le-te ter
tudi v telo prišlo več kisika, kar bo pospešilo cirkulacijo krvi, nadaljevanje pa poznamo.
Počutili se bomo boljše. Ker je tehnik pravilnega dihanja zelo veliko, se v to ne bom spuščala,
je pa pomembno, da nekaj pozornosti preusmerimo tudi na dihanje s trebušno prepono,
23
torej na dihanje s spodnjim delom trebuha. Ob dihanju s trebušno prepono ne le, da veliko
več delajo pljučne mišice, ker uporabljamo celotno prostornino pljuč, v svoje telo pridobimo
tudi več kisika. Dovolj kisika v telesu omogoča našim organom mirnejše delovanje,
posledično pa se umirimo tudi mi in naše misli.
Postopno mišično sproščanje
Mišično sproščanje pa je že ena od tehnik, za katero si je potrebno vzeti čas in ga prakticirati
vsakodnevno. S tem namreč lahko dolgoročno dosežemo veliko večjo sproščenost v
vsakdanu, bistre misli, boljšo koncentracijo ... To tehniko izvajamo na naslednji način.
Prostor za vadbo sproščanja naj bo miren, prijeten, za začetek po možnosti vedno isti, nihče
naj nas med vadbo ne moti. Udobno se namestimo v fotelj ali stol, naslonimo se nazaj, glava
naj po možnosti počiva na naslonu, roke pa na kolenih ali stranskih naslonih. Noge so
vzporedno druga ob drugi, s stopali na tleh. Poskrbimo, da nam obleka ni pretesna, da se
počutimo udobno. Oči so lahko zaprte, da se lahko bolj usmerjamo na notranje dogajanje v
telesu. Čas sprostitve naj bo dvakrat daljši od časa zategnitve mišic (npr. 10:5 s; 20:10 s). Zelo
pomembno je, da je naša pozornost stalno usmerjena na dogajanje in občutke v mišicah.
Prav tako je pomembno mirno in enakomerno dihanje. Pri vsakem koraku se najprej
osredotočimo na občutek napetosti, ki mu sledi sprostitev. Z malo vaje se mišične napetosti
hitro zavemo, naučimo se zavedati napetosti, ki naj ji sledi sprostitev. Prav tako se ob vsakem
sproščanju osredotočimo na naraščajoč občutek sprostitve. Mišice postajajo težke, tople,
mlahave.
V natančno določenem zaporedju bomo postopoma sproščali 16 glavnih mišičnih skupin
telesa. Vsako vajo bomo ponovili dvakrat.
1., 2. Začnemo s PESTJO in SPODNJIM DELOM ROKE. Stisnemo pest z dlanjo obrnjeno
navzdol in dvignemo sklep proti zgornjemu delu roke. Najprej desna (D) roka, (2x), nato leva
(L) 2x in še obe hkrati (2x). Zategnemo (približno 5 sekund), držimo in sprostimo (10 sek).
3., 4. ZGORNJI DEL ROKE pritegnemo k telesu, vendar brez dotikanja telesa. Spodnji del roke
naj mlahavo visi na naslonu ali kolenih. Najprej D nadlaket (2x), nato L (2x) in obe (2x).
Dihamo mirno in enakomerno. Naša pozornost je stalno usmerjena na dogajanje in občutke
v mišicah.
5. ZGORNJI DEL ČELA. Dvignemo obrvi in nagubamo čelo. Držimo 5 sek, nato sprostimo 10
sek. Ponovimo 2x. Čutimo, kako so mišice sproščene bolj in bolj.
6. SPODNJI DEL ČELA. Obrvi potegnemo navzdol in jih poskušamo stakniti skupaj (namršiti
se). 2x. Pozorni smo na dogajanje v telesu. Opazimo popuščanje napetosti.
7. OČI čvrsto stisnemo, vendar ne premočno (posebno, če imate leče). Napetost postopoma
plahni, prevzema nas občutek miru in toplote.
8. USTA. Stisnemo ustnice skupaj, ne pa tudi zob ali čeljusti. Popustimo. Postopek ponovimo
še enkrat.
9. ČELJUST zategnemo tako, da stisnemo zobe in potegnemo kotičke ust nazaj (kot bi se
zarežali). 2x.
24
10 ZADNJI DEL VRATU. Potegnemo glavo nazaj in pritisnemo proti naslonu stola (ne dviguj
glavo v zrak). Alternativno lahko spustimo brado proti prsim in istočasno preprečujemo, da bi
se jih dotaknili. 2x. Mišice postajajo mehke, tople, mlahave.
11. RAMENA in SPODNJI DEL VRATU. Dvignemo ramena, kot bi se hoteli dotakniti ušes
(potegni glavo v ramena). 2x. Napetost izginja, ostaja prijeten občutek teže, toplote,
sproščenosti.
12. PRSA. Globoko vdahnemo zrak v prsa in ga zadržimo 10 sekund. Nato izdahnemo.
Napetost zapušča naše telo. Ponovimo še enkrat.
13. TREBUH. Lahko ga potegnemo noter in zadržimo dih 10 sek. Druga možnost je, da ga
izbočimo in ne dihamo 10 sek. Spustimo in se razbremenimo napetosti. 2x.
14. STEGNA. Stisnemo kolena skupaj, da bo zgornji del nog napet. Alternativno: počasi
dvignemo obe nogi. 2x.
15., 16. SPODNJI DEL NOGE IN STOPALA. Iztegnemo noge naravnost naprej in potisnemo
nožne prste proti kolenom. Najprej D noga (2x), nato L (2x) in obe hkrati (2x). Sproščali smo
glavne mišične skupine telesa od zapestij do nog. V mislih gremo še enkrat počasi skozi in
opazujemo njihovo sproščenost. Počutimo se prijetno razbremenjeno in osveženo. Štejemo
počasi od 5 do 1, odpremo oči in se vrnemo v naš vsakdan sproščeni in umirjeni.
Vizualizacija
Pri vizualizaciji sodelujejo vsi čuti, njen namen pa je, da nam pomaga spremeniti naše
dojemanje sveta, tako da spremenimo tisto, kar čutimo znotraj sebe. Lotimo se je sede, leže,
v polležečem položaju ali sede v vzravnanem položaju. Vizualizacijo izvajamo, ko smo
utrujeni, naveličani, bolni ali ko se moramo umiriti in sprostiti. Pridružen učinek sprostitve ob
vizualizaciji je tudi ta, da lahko z njo pripomoremo k trajni spremembi. Zato si pred samim
izvajanjem vizualizacije izberemo cilj oziroma pozitivno namero. Ta naj bo izražena jasno,
kratko, nedvoumno in v sedanjiku (npr. sem srečen/sem zdrav/sem sproščen/uspešen …).
Izvajanje vizualizacije:
Namestimo se v enega od zgoraj opisanih sproščujočih položajev. Zapremo oči in se
osredotočimo na dihanje. Spremljamo zrak, ki vstopa v naše telo z vdihom, in zrak, ki ga
zapušča z izdihom. To počnemo nekaj minut, dokler se ne sprostimo. V mislih se sprehodimo
po telesu in preverimo, če kje obstajajo napetosti. Osredotočimo se na takšno mesto in si
predstavljamo, kako postaja vse bolj sproščeno. Ponovno se osredotočimo na dihanje, nato
pa si predstavljamo, kako ležimo na prijetni plaži. Prijeten in sončen dan je, mi pa ležimo na
mehkem pesku blizu vode. Uporabimo vse čute, da si v mislih ustvarimo čim bolj živ prizor.
Pod seboj čutimo droben, bel pesek. Vanj zakopljemo noge in čutimo, kako nam nežno polzi
med prsti. Razgledamo se okrog sebe in opazujemo sinje modro morje, oddaljeno obzorje,
par puhastih oblačkov na nebu, svetel pesek in mogočne borovce, ki mečejo prijetno senco
na nas. Slišimo galebe na nebu, škržate v borovcih in nežne valove morja, ki oblizujejo pesek.
Vonjamo morje, borovce, okusimo slano vodo na ustnicah in okus sveže breskve, v katero
smo ugriznili. Čutimo, kako nežna sapica boža naše telo. Čim več podrobnosti bo v naši
25
vizualizaciji, intenzivneje bomo doživeli prizor. Ko smo izdelali vse podrobnosti prijetnega
prizora, se pomudimo v njem. Občutimo mir, zadovoljstvo, hvaležnost in sproščenost.
Preden zapustimo plažo, trikrat počasi in razločno ponovimo svoj cilj oziroma pozitivno
namero.
Nato naj prizor počasi izgine, vendar z zavedanjem, da se lahko vanj kadar koli vrnemo, ne
glede na zunanje okoliščine. Počasi preusmerimo pozornost na prostor, v katerem izvajamo
vizualizacijo. Zavemo se obleke na svoji koži in stika s podlago, na kateri sedimo ali ležimo.
Globoko vdihnemo, pokrčimo prste na rokah in počasi odpremo oči.
Avtogeni trening
Avtogeni trening je znanstveno utemeljena tehnika sproščanja, ki temelji na avtohipnozi.
Zmanjšuje stres, poleg tega pa lajša tudi simptome astme, zaprtja, diareje, glavobolov,
znižuje krvni pritisk in izboljša pretok krvi. Prednost avtogenega treninga je med drugim
tudi ta, da zanj potrebujemo zgolj deset minut časa dnevno. Za izvajanje je najbolj
priporočljiv ležeči položaj, lahko pa ga izvajamo tudi sede. Vaditi je potrebno vsaj enkrat
dnevno, in sicer preden vstanemo oziroma preden zaspimo. Po vsaki vaji je potrebno nujno
izvesti tako imenovane vaje normalizacije, čeprav morda nismo dosegli želenih rezultatov.
Prav tako so vaje normalizacije priporočljive v primerih, ko nas med vadbo nekaj zmoti (na
primer zvonjenje telefona ipd.).
Izvajanje avtogenega treninga
1. vaja: postopna sprostitev
S to vajo ustvarjamo optimalne pogoje za izvedbo kasnejših vaj. Uležemo se na hrbet,
zapremo oči in rahlo razširimo noge. Nato v mislih po vrsti ponovimo vsako od naslednjih
trditev, k naslednji pa se premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo želeni učinek.
Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Mišice nog so sproščene.
Boki in kolki so sproščeni.
Hrbet je sproščen.
Roke so sproščene.
Ramena, vrat in obraz so sproščeni.
Celotno telo je globoko sproščeno.
Sem popolnoma umirjen in sproščen.
2. vaja: vaja teže
Ko smo v celoti izvedli vajo postopne sprostitve, preidemo k vaji teže, ki še dodatno poveča
sproščenost. V mislih po vrsti ponovimo vsako od naslednjih trditev, k naslednji se
premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo želeni učinek.
Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Roke so težke.
Noge so težke.
Predel trebuha in prsi je težak.
26
Hrbet je težak.
Vrat in glava sta težka.
Celotno telo je težko.
Sem popolnoma umirjen in sproščen.
3. vaja: vaja toplote
S to vajo povečamo dotok krvi v določene dele telesa in s tem povezani občutek toplote v
njih. V mislih ponovimo vsako od naslednjih trditev, k naslednji pa se premaknemo šele, ko s
predhodno dosežemo želeni učinek.
Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Roke so prijetno tople.
Noge so prijetno tople..
Trebuh in prsia so prijetno topli.
Hrbet je prijetno topel.
Vrat in glava sta prijetno topla.
Celotno telo je prijetno toplo.
Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Po treh opisanih vajah izvedemo normalizacijo:
Pokrčimo roke v komolcu.
Dvignemo kolena k prsim.
Globoko vdihnemo.
Odpremo oči.
Pozdrav soncu
Pozdrav soncu je jogijska tehnika, sestavljena iz zaporedja dvanajstih položajev, ki jih
izvajamo kot eno samo neprekinjeno vajo. Povečuje
prožnost hrbtenice in sklepov, poleg tega pa prinaša
notranji mir, povečuje koncentracijo, sprosti in krepi
mišice, usklajuje delovanje notranjih organov,
pospešuje prebavo ter uravnava krvni pritisk.
Stojimo vzravnano. Noge so skupaj, dlani pa
sklenjene na prsih. Noge so trdno na tleh. Sprostimo
se, vrat spustimo na prsi in izdihnemo.
Globoko vdihnemo, medtem ko dvigujemo sklenjene
roke in se v pasu upognemo nazaj.
Počasi izdihnemo in se v pasu prepognemo naprej.
Roke položimo plosko ob stopala, obraz naj bo tesno
pri nogah (upognemo kolena, če je potrebno).
Vdihnemo, medtem ko iztegnemo levo nogo nazaj,
tako da počiva na kolenu in prsih; istočasno
27
upognemo desno koleno, glavo pa dvignemo in pogledamo čim bolj navzgor. Zadržimo dih,
iztegnemo še desno nogo in visoko dvignemo zadnjico. Telo naj tvori obliko trikotnika.
Med izdihom spustimo kolena in obraz do tal, trebuh in medenica pa naj ostaneta rahlo
privzdignjena.
Vdihnemo, medtem ko dvignemo zgornji del telesa, tako da iztegnemo roke. Pogledamo
navzgor.
Roke in noge držimo plosko na tleh in izdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico k višku in
nazaj. Pete in glavo potisnemo proti tlom.
Vdihnemo, vzdignemo levo nogo in jo pritisnemo ob prsni koš. Desna noga ostane
iztegnjena, koleno naj počiva na tleh.
Izdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico in postavljamo desno nogo poleg leve. Obraz naj
bo tesno ob nogah.
Vdihnemo in medtem ko se vzravnamo, iztegnemo roke navzgor in se usločimo nazaj.
Vrnemo se v prvotni položaj in izdihnemo. Vajo ponovimo še enkrat tako, da najprej
iztegnemo desno nogo.
Pa še nekaj preprostih nasvetov za lažjo sprostitev.
1. Štejte vdihe in izdihe!
Ko ste pod stresom, je prva stvar, ki jo morate storiti to, da pričnete globoko dihati in šteti
vdihe. Pri dihanju je pomembno, da je vaš vdih krajši kot izdih. Z dolgimi izdihi se boste
namreč pomirili.
2. Pojte!
V kolikor se vam ob misli, da sedite v tišini in preštevate svoje vdihe kar zamegli, si
pomagajte s petjem. Res je! Prav ste prebrali. Mrmranje oz. petje avtomatično podaljša vaš
izdih. Vas je strah, da bi vas v pisarni kdo zalotil? Potem to počnite doma ali v avtu.
3. Pijte več vode!
Ko ste dehidrirani, je vaša sposobnost razmišljanja omejena. Na pisalni mizi imejte vedno
velik kozarec vode ali plastenko in jo redno praznite (vsaj 3 krat na dan).
4. Pregled celotnega telesa
Preusmeritev misli in skrbi na vaše fizično telo (čeprav zgolj za minuto) vas bo sprostilo.
Zaprite oči in si vzemite minuto časa za pregled celotnega telesa. Pričnite z glavo, nato
pomislite na občutek vaših nog na tleh, vašega telesa na stolu in vaših rok na mizi. Takšen
pregled telesa ponovite nekajkrat (dva do tri krat). Medtem ko se boste osredotočali na
svoje telo, boste za trenutek pozabili na skrbi.
5. Vedno imejte pri roki slike iz počitnic!
28
Še en način, kako se znebiti zaskrbljujočih misli – poglejte si nekaj fotografij iz počitnic. Za
trenutek se posvetite izbrani fotografiji in si predstavljajte, kako ste se takrat počutili, kaj ste
videli, kaj ste jedli, kakšen je bil vonj v zraku in podobno. Ta tehnika ponovno temelji na tem,
da za nekaj minut preusmerite svoje misli.
6. Ritual
Namesto, da na hitro spijete kavo in v trenutku pojeste kosilo, si vzemite čas. Naj postane
jutranja kava ritual – uživajte v njenem vonju in okusu. Morda uživate ob branju časopisa? Ni
problema! Naj to postane vaš ritual.
7. Smejte se naglas!
Humor predstavlja nasprotje stresa. Ko se nekemu problemu pričnete smejati, se od njega
oddaljite. V kolikor se ne morete smejati problemu, ki vas muči, si na YouTube-u poglejte
kakšen smešen video posnetek.
8. Kamilični čaj
9. Bodi pozitiven!
S stresom se današnje dni sooča veliko najstnikov. Iz lastnih izkušenj vemo, da smo pred
testom živčni in zaskrbljeni. Zato pa obstaja veliko metod za odpravljanje stresa. Ena je na
primer taka: pred testom se sprostimo tako, da nekajkrat globoko vdihnemo skozi nos in
izdihnemo skozi usta. Govorimo si spodbudne besede, ki nas sprostijo. Ena ocena ni
življenjskega pomena, zato nam ni treba skrbeti. Bodi pozitiven in se pred testom uči!
10 Ukvarjaj se s športom!
Naši fantje pa so ugotovili, da pravzaprav sploh ne občutijo stresa. Po "hudem" raziskovanju
smo ugotovili, da je to verjetno skupno fantom - ker "jih ne briga" in še ena od tehnik, s
katero se večina ukvarja: FUZBAL! Torej; fantje priporočajo šport!
PA ŠE TRIJE KORISTNI NAPOTKI
PRIVOŠČITE SI DOVOLJ DOLG SPANEC.
NI TREBA, DA IMATE VEDNO PRAV!
OZRITE SE IN POIŠČITE KOŠČKE SREČE OKOLI SEBE.
29
ZA KONEC
Kot smo že v uvodu zapisali, so naši profesorji že med počitnicami pripravili okvirni načrt
dela, ki so nam ga predstavili. Bili smo nekoliko nezaupljivi, imeli smo mešane občutke.
Ampak ko so nas profesorji seznanili z metodami dela, smo bili takoj za. V pripravo in
izvajanje celotnega načrta dela smo se aktivno vključili tako dijaki kakor profesorji. Pouk je
postal bolj oseben, seznanili smo se z možnostjo uporabe sodobne komunikacije kot npr.
VOX konference ter z uporabo delovnega okolja Wiki. Hkrati smo se seznanili s tako
imenovanim projektnim delom. Izkušnje, ki jih bomo pridobili, nam bodo pomagali pri
pripravi in oblikovanju projektnih nalog.