stres zaposlenih v turistiČnih agencijah
TRANSCRIPT
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Smer organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih
procesov
STRES ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH
AGENCIJAH
Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Silvija Čokan
Kranj, november 2010
»Uspeh človeka ni odvisen od razuma temveč od volje.«
ZAHVALA
Napisati diplomsko delo ni lahko, saj terja veliko časa, odrekanj, truda in napornega
dela.
Sama tega ne bi zmogla.
Najprej bi se iskreno zahvalila mentorici
prof. dr. Mariji Ovsenik
za strokovno pomoč, usmerjanje in snovanje skozi izvedbo diplomske naloge.
Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri
izpolnjevanju anketnega vprašalnika in mi s tem omogočili,
da je lahko moje diplomsko delo nastalo.
Ob koncu pa se moram zahvaliti tudi svoji
druţini in moţu,
ki so mi stali ob strani, me ves čas spodbujali, bodrili in verjeli vame.
POVZETEK
Za diplomsko nalogo smo si izbrali naslov: Stres zaposlenih v turističnih agencijah.
Odločitev je temeljila na tem, da nas ta tema zanima, poleg tega pa se nam zdi
aktualna, saj se s stresom srečujemo na vsakem koraku in lahko o tem velikokrat
preberemo kakšen članek.
Človek ni bil še nikoli izpostavljen toliko draţljajem in vtisom kakor v današnjem
času. Hiter tempo ţivljenja nas sili k vedno novim spremembam in napetostim na
vseh področjih našega delovanja, tako v zasebnem ţivljenju kot na delovnih mestih.
Od posameznika je odvisno, kakšne posledice pušča stres v njegovem ţivljenju. Ne
smemo pa mimo dejstva, da je posameznik vedno vpet v neko socialno in fizično
okolje.
Zanemarjanje problematike, da je stres moţno in nujno potrebno obvladovati, je
privedlo do tega, da še tako razvita in sodobna zdravstvena sluţba ne more zmanjšati
števila obolevanj med prebivalstvom. Za bolezni in teţave, ki jih povzroča stres, ne
obstaja in nikoli ne bo obstajalo zdravilo v obliki tablet. Stres je čustvo, ki nastaja v
naši notranjosti, zato se mora vsak sam usposobiti za njegovo obvladovanje. Past
postane za tistega, ki stresa ne pozna dovolj dobro. Zato je namen diplomske naloge
opozoriti na vsa tista dejstva, s katerimi se morajo seznaniti zaposleni v turističnih
agencijah, če ţelijo ohraniti svoje zdravje, delovno zmogljivost in ustvarjalnost.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh glavnih delov in sicer: v teoretičnih osnovah
smo uporabili sekundarni vir podatkov ( domača in tuja literatura in viri), kjer smo
predstavili splošno definicijo stresa, vpliv stresa na naše zdravje, vlogo podjetja pri
odpravljanju stresa in načine premagovanja stresa. V raziskovalnem delu pa smo
uporabili primarni vir podatkov z uporabo anketne tehnike, kjer smo naše trditve
potrdili oziroma zanikali na podlagi dobljenih rezultatov rešenih anketnih
vprašalnikov. Vključili smo tudi svoje predloge in ideje.
KLJUČNE BESEDE:
- stres
- zaposleni
- turistična agencija
ABSTRACT
For our thesis we have chosen the title “Stress of employees in tourist agencys”. Our
decision was based upon that I am interested in this topic, it is something we hear
and talk about a lot. We ourselves are faced with it, we believe we can say on every
step that we make. You can acctually find articles about it in almost every magazine
nowadays.
A human being has never been exposed to so many stimulants and impressions as in
today's life. The tempo of modern life forces us to new changes and tensions on all
fields of our activities as well as in our private life and in workplaces. Our nerves
have to transmit all the influences that the individual absorbs day after day and they
have to be processed suitably. It depends on the individual what consequences these
impacts leave in his life. We may not pass the fact that individual is always a part of
a certain social and physical environment.
Neglecting problems, that it is possible and urgent to master stress has brought us to
the point that there is no health service, not even the best developed and
contemporary, which would be able to reduce the number of people who get sick.
For diseases and problems which are caused by stress there isn't and there won't ever
be a medicine such as pills. Stress is an emotion that occurrs in our inside and each
individual should be trained for its restraining. It becomes a trap for anyone who
doesn't know enough about stress.
The present thesis on “Stress of employees in tourist agencys” contains a theoretical
part and a practical part. We will introduce general definition of stress in the
theoretical part, impact of stress on our health, role of the company in abolishing
stress and manners of defeating it. In the practical part we will prove and explain all
the facts based on examples of filled poll questionnaires.
KEYWORDS:
- stress
- employees
- Tourist Agency
KAZALO 1 Uvod…………………………………………………….…………………….....1
1.1 Predstavitev problema…………………………………………………...…..2
1.2 Predstavitev okolja…………………………………………………….…….3
1.3 Metode dela………………………………………………………………....4
2 Teoretične osnove………………………………………….…………...…….....5
2.1 Zgodovina stresa………………………………...…………………………..5
2.2 Opredelitev stresa…………………………..…………………..…………...5
2.3 Značilnosti stresa………………………...…………...……………….…….7
2.4 Vrste stresa………………………...…………………………………….…10
2.4.1 Eksogeni stres…………………………...……………………..…….10
2.4.2 Endogeni stres…………………………………….…...………….….10
2.4.3 Eustres………………………………………………………………..10
2.4.4 Distres………………………………………………...………….…..10
2.5 Stresorji……………………………………………………….……………12
2.6 Vpliv stresa na zdravje ……………………………………………….……12
2.7 Stres, ki sproţa bolezen………………………………………..……...…....16
2.8 Zdravilni stres……………………………………………….……………..18
2.9 Stres pri obvladljivi nevarnosti- uţitek…………………………………….19
2.10 Stres pri neobvladljivi nevarnosti z moţnostjo umika- beg in trema.…….19
2.11 Stres pri neobvladljivi nevarnosti brez moţnosti umika- trpeči stres….19
2.12 Vedenjski vzorci in obvladovanje stresa- osebnost tipa »A« in »B«…......20
2.13 Stres v sluţbi………………………………………………………..…….21
2.14 Izgorevanje na delovnem mestu….………………………………………22
2.15 Zakaj se organizacije ne menijo za izgorevanje na delovnem mestu …....24
2.15.1 Vodenje…………………………………………………..……….25
2.16 Zakaj bi se morale organizacije resno posvetiti izgorevanju……….…….27
2.17 Zakaj je bolje zdaj preprečevati izgorevanje kot pozneje ukrepati proti
njemu……………………………………………………………….…….28
2.18 Stres na delovnem mestu……………………………………….…..…….29
2.19 Načrtno premagovanje stresa…………………………………..…………34
2.19.1 Preprečevanje stresa in ukrepi…………………………………….35
2.19.2 Kaj lahko naredimo sami, da reduciramo stres…………………...40
2.19.3 Značajske poteze, ki jih lahko izboljšamo in s tem povečamo
sposobnost za obvladovanje stresa……………………….……….41
2.20 Obvladovanje stresa na delovnem mestu………………………………...42
2.20.1 Spreminjanje svojih zahtev, pričakovanj…………………..….…..43
2.20.2 Dnevno utrjevanje zoper stress v poklicnem ţivljenju………...….44
2.20.3 Deset nasvetov proti stresu pri delu………………………….…...45
2.20.4 Kaj je potrebno za dobro počutje na delovnem mestu……..……..46
2.20.5 Zmanjševanje zahtev……………………………………………...46
3 Raziskovalni del………………………………………………………..…......47
3.1 Hipoteze……………………………………………………………....47
3.2 Merski instrumenti………………………………………………….....47
3.3 Metode in tehnike………………………………………….…….…....48
3.4 Rezultati in razprava………………………………………………..…49
3.5 Preverjanje veljavnosti hipotez……….………………………..….…..73
4 Zaključek…………………………...……………………………………….....74
5 Predlog……………………………….……………………………………..….75
Literatura in viri…………………………………………………………....…..76
Priloge…………………………………………………………………..…..….77
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 1
1 UVOD
Gotovo se je vsak izmed bralcev tega diplomskega dela ţe kdaj znašel v stresni
situaciji. Z besedo stres lahko zaradi vsesplošne razširjenosti in vpliva tega pojava,
pogojena z velikimi pritiski tako na delovnem mestu kot v zasebnem ţivljenju,
skorajda označimo naš način ţivljenja v sodobnem času, času nenehnih sprememb in
prilagajanja.
Stres je pozitiven pojav, ki nam omogoča preţivetje. Podoben je elektriki- zvišuje
budnost, povečuje energijo in izboljšuje učinkovitost. Stres je škodljiv in nevaren
zdravju, kadar imamo občutek, da zahteve okolje presegajo naše zmoţnosti. Kadar se
to zgodi, se pojavijo telesni in čustveni simptomi stresa. Njihova oblika je ponavadi
pogojena z dednostjo in temperamentom. Posledice stresa lahko na človeku pustijo
trajne posledice. Poznajo se tako na našem telesu in zdravju, kot tudi v našem
vedenju, mislih in predvsem čustvih. Prav zato je pomembno, da odkrijemo vzrok
stresa, kajti samo tako ga lahko odpravimo.
Natančneje bomo opisali metode, kako lahko sami obvladamo stres. Obvladati stres
pomeni odločujoče vplivati na pojav, potek in stopnjo stresa. Če se bomo stresa lotili
z glavo, bomo zmanjšali tveganje za zdravje, izboljšali odnose z ljudmi doma in na
delovnem mestu, postali bolj zmogljivi in učinkoviti. Z anketo »Stres zaposlenih v
turističnih agencijah« bomo preverili ali se anketirane osebe zavedajo stresa, kako ga
obvladujejo ali pa ta obvladuje njih.
Tudi izgorevanje na delovnem mestu dosega danes epidemične razseţnosti. Današnje
delovno mesto je v ekonomskem in psihološkem smislu hladen, negostoljuben in
nadvse zahteven prostor in zato so ljudje čustveno, duhovno in telesno izčrpani. Ta
fenomen je največja ovira na poti k najboljšemu delovnemu ţivljenju.
Pomembno je vedeti, da stres ni nikoli posledica zahtev okolja in sposobnosti kot
takih, ampak le našega odnosa do teh zahtev in sposobnosti. Ključ do uspešnega
obvladovanja stresa je doseganje ravnovesja med pritiskom, ki smo mu lahko kos in
preobremenjenostjo s teţavami, ki nas ovirajo.
Stres v tej ali oni obliki je obstajal od nekdaj. Vendar je naše okolje danes drugačno
kot je bilo v preteklosti. Onesnaţenost zraka in zemlje, hrane in vode vpliva na telo, s
tem pa tudi na duševnost. Hrup, ţarčenja, droge, zdravila, vidni in slušni draţljaji, na
vse to se človek ne more privaditi brez škode.
Pravzaprav je odveč spraševati, koga zadeva stres: nas vse. Naše ţivljenje je polno
najrazličnejših stresnih situacij. Kdor dejavno ţivi, zaide neizogibno vedno znova v
stres, ki vodi v bolezen, in le o tem stresu bomo govorili. Ljudje, ki se le poredko
srečujejo s stresi, zvečine ostajajo na robu civilizacije ali jih vsaj ne najdemo na
vozliščih, kjer druţbeno ţivljenje poganja in se usmerja. Občutljivost za stres in
intenzivnost reakcije nanj sta odvisni od človekove osebnosti in telesne zgradbe.
Poklic je na splošno postranskega pomena.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 2
Ko govorimo o ljudeh, ki doţivljajo pritisk na delovnem mestu, mislimo največkrat
na šefe, direktorje in druge, ki imajo preveč odgovornosti. Čeprav je res, da ljudje na
vplivnih poloţajih pogosto trpijo zaradi stresa, pa je prav tako res, da imajo stresne
bolezni pogosto tudi njihovi podrejeni.
Človek, ki ga ambiciozni šef nenehno priganja, lahko ţivi pod enakim pritiskom kot
tisti, ki si prizadeva, da bi se povzpel po lestvici navzgor, in se zato ves čas trudi, da
bi ugodil svojim nadrejenim. Kot vedno tudi tu ne gre toliko za vrsto stresa ali
naravo dela, ampak predvsem za stališče prizadetega človeka in njegovo sposobnost,
da prenese različne stopnje stresa. ( Coleman Vernon, 1987, 14).
Stres neizogibno spremlja človekov obstoj. Nanj vpliva ţe v obdobju pred rojstvom pa vse do
zadnjega dne ţivljenja. Potem ko smo ugotovili vzročne povezave med stresom in boleznijo, bi
lahko pomislili, da je tako stanje zelo slabo in da bi morali preprečiti ali ublaţiti vse moţne
strese, da bi zmanjšali nedvomno škodljive duševne in včasih telesne posledice prilagajanja.
Tako stališče pa ne bi preneslo natančnejšega pretresa: nekaj stresa, nekaj bojazni je za
napredek človeštva nujno potrebno.
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Ţivimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Ţivimo prehitro,
krčevito in površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrţeni smo
v tok ţivljenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je
takšno ţivljenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Ko naše
sposobnosti za obvladovanje niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja,
se razvije stres. Za današnji čas ni toliko nevaren močan in kratkotrajen stres kot
stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan.
Ker je stres v današnjem času res pereč problem, smo se odločili, da v Slovenskih
turističnih agencijah raziščem, kako pogosto je »naseljen«. Stres smo razloţili skozi
njegove definicije v teoretičnih osnovah, pokazali pa ga bomo tudi skozi raziskavo s
pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med 52 zaposlenih. V raziskavi
stres zaposlenih v turističnih agencijah smo ţeleli ugotoviti, kateri so najpogostejši
vzroki stresa v turističnih agencijah, katera delovna mesta v turističnih agencijah so
najbolj stresna, kako preprečiti stres na delovnem mestu, kaj lahko naredi podjetje,
da zmanjša stres na delovnem mestu, kaj so zaposleni pripravljeni narediti, da bi
preprečili ali zmanjšali stres na delovnem mestu, kakšen je vpliv stresa na delovnem
mestu za posameznika, druţino in podjetje, ali je za stres na delovnem mestu kriva
velika obremenjenost in katere so obremenitve za dodaten stres ter ali so za stres na
delovnem mestu krivi pogoji dela.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 3
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
Anketirali smo zaposlene v Slovenskih turističnih agencijah. Vrnjene ankete smo
dobili glede na število zaposlenih iz različno velikih agencij. Zaradi laţje analize
smo anketirane turistični agencije razdelili v skupine glede na njihovo število
zaposlenih.
Razdelili smo jih na mikro podjetja ( do 5 zaposlenih), mala podjetja ( do 50
zaposlenih), srednje velika podjetja ( do 250 zaposlenih) in velika podjetja ( nad 250
zaposlenih).
Največji deleţ anketirancev ( 44%) spada med mala podjetja ( 23 oseb) sledijo
srednje velika podjetja s 29% oz. 15 anketirancev, mikro podjetja predstavlja 25%,
najmanj anketirancev pa prihaja iz velikih podjetij ( 2%).
Grafikon 1: Prikaz deleţa anketirancev glede na velikost podjetja, določen glede
na število zaposlenih
DELEŢ ANKETIRANCEV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA
DOLOČENO NA PODLAGI ŠTEVILA ZAPOSLENIH
MIKRO PODJETJA
25% VELIKA PODJETJA
2%
SREDNJE VELIKA
PODJETJA
29%
MALA PODJETJA
44%
MIKRO PODJETJA MALA PODJETJA
SREDNJE VELIKA PODJETJA VELIKA PODJETJA
Vir: anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 4
1.3 METODE DELA
V teoretičnem delu so uporabljene:
• metoda deskripcije, za opisovanje dejstev, procesov in pojavov obravnavane
tematike;
• metoda kompilacije, kjer so uporabljena spoznanja, stališča in rezultati od
drugih avtorjev;
• komparativna metoda;
• metodi induktivnega in deduktivnega sklepanja.
V praktičnem delu so uporabljene:
• metoda anketiranja, ki je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika;
• metoda statistične analize;
• vključene so tudi lastne ideje, predlogi in ugotovitve.
Z izvedeno raziskovalno anketo so preverjene naše predpostavke omenjene teme.
Tako pridobljeni podatki so analizirani in interpretirani v obliki tabel in grafikonov.
Napisali smo tudi naše predloge in ideje.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 5
2 TEORETIČNE OSNOVE
2.1 ZGODOVINA STRESA
Izraz stres izvira iz latinščine. Prvič je bil uporabljen v angleščini 17. stoletja in sicer
za opis nadloge, pritiska, muke in teţave. V 18. in 19. stoletju se je splošen pomen
besede stres spremenil; poslej je pomenila silo, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na
predmet ali osebo. Ta definicija je hkrati pomenila, da zunanja sila zbuja napetost v
predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da upira moči te sile. O
vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati v 19. stoletju (
Spielberger 1994:8).
Pojem stresa je utemeljil leta 1936 britanski filozof Hans Selye. Ţe v svojem prvem
sestavku je Selye označil sindrom kot telesni »odraz splošne mobilizacije obrambnih
sil v organizmu« in je tej mobilizaciji rekel kar »alarmna reakcija«. Selye se je le
odločil za besedo »stres«, ko je ţelel označiti vsoto vseh nespecifičnih učinkov
dejavnikov, ki lahko vplivajo na telo ( Lindemann 1977: 12).
2.2 OPREDELITEV STRESA
Definicij stresa je ogromno in zrcalijo razmišljanje stroke v kateri so nastale. Spodaj
navajamo le nekatere:
1. HANS SELYE je stres imenoval skupino znakov, ki nastanejo ob prilagajanju
organizma na različne draţljaje in je ţe opredelil stres kot zdravi, koristni stres in
škodljivi stres. V petdesetih letih je Selye odkril organizmu škodljivi čustveni stres in
ga imenoval splošni prilagoditveni sindrom. Prilagoditev je način premagovanja
stresa, uspešno prilagajanje je najbolj učinkovito zdravilo zoper stres ( Stregar
1996:13).
2. Stres je reakcija organizma na draţljaje iz okolja; vključuje znake obrambe in
prilagajanja. Iz različnih definicij lahko povzamemo, da je stres stanje napetosti
organizma v katerem se sproţi obramba, pri čemer se organizem sooči z
»ogroţujočo« okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki pripelje do
obrambe. Ključ za razumevanje stresa je prav v izrazu nespecifična reakcija.
Vedno, kadar je naše telo fizično ali psihično napadeno, pripravi več
obrambnih mehanizmov, ki so enaki za vsak tip draţljaja. Ta obrambni
mehanizem, to stanje imenujemo STRES ( Luban- Plozza 1994:13).
3. Stres bomo opredelili kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani sposobnosti za
obvladanje zahtev pa na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti
za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doţivljanje stresa- škodljivega ali prijaznega (
Looker, Gregson 1993: 31).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 6
4. Stres je zapleten psiho-nevro-endokrini in imunski odziv osebe (stresna reakcija)
na izziv (stresogeni dejavnik) v luči posameznika in po osebnem borbenem načrtu.
Stres je torej individualna biološka reakcija duše in telesa posameznika na izziv po
lastnem borbenem načrtu, če izziv oceni kot stresogen. Pomemben je torej odziv, ne
sam stresogeni dejavnik, kot pojav stresa ljudje pogosto povsem napačno razumejo (
Starc 2008:42).
5. Stres je odziv posameznika na stresogene dejavnike, ki se sproţi v moţganih in se
preko ţivcev in hormonov hitro razširi po celem telesu, kjer povzroči čustvene,
mentalne, telesne in vedenjske spremembe, ki pripravijo um in telo na spopad ali
umik ali na prilagajanje na novo situacijo. Odziv in stopnja stresnega odziva sta
odvisna od posameznikovega dojemanja stresa ( Starc 2008:42).
6. Stres je prirojena (gensko kodirana), primitivna, avtomatična in skozi evolucijo
razvita fiziološka reakcija, lastna vsem sesalcem, ki pripravi telo na spopad ali umik
(pobeg), če mu preti napad ali mu napad ogroţa ţivljenje ( Starc 2008:42).
7. Stres je psihološki in telesni odziv na zahteve vsakodnevnega ţivljenja, ki
presegajo posameznikove sposobnosti za uspešen spopad z izzivom ( Starc 2008:
42).
8. Najboljša definicija stresa je, da gre za duševno in telesno reakcijo na spremembo.
Ta definicija pokriva vse tri primere stresa. Stres komajda občutimo, kadar se
nečemu lahko prilagodimo; kadar se ne moremo, stres postane pretres. In takšen stres
ne popusti, vse dokler nam ne uniči duševnega in telesnega zdravja. Ljudje se na
spremembe odzivamo različno, ker smo različni in se vsak po svoje znajde ( Tyrer
1987: 14).
9. Stresa se ne da meriti, ne da bi merili napetost, zato je potrebno interakcijsko
razumevanje tega pojava oziroma procesa. Operacionalno ga najlaţje opredelimo kot
doţivetje psiho socialne narave, ki ima za posledico psihično trpljenje in neprijetne,
za organizem ogroţajoče fiziološke procese. Tako opredeljen stres deluje na celotno
biopsihosocialno naravo človeka (Selič 1999:53).
10. Stres ni le zdravstveno stanje, temveč splet telesnih, duševnih in čustvenih
občutij, ki so posledice pritiskov, zaskrbljenosti in strahu (Battison 1999:6).
11. Kadar se nam dozdeva, da zahteve okolja močno presegajo naše sposobnosti
njihovega izpolnjevanja, začnemo kazati znake oziroma simptome stresa. Teţje in
dolgotrajnejše kot je breme dolţnosti in manj kot se čutimo sposobne nositi ga,
hujši bodo simptomi. To neravnovesje pa lahko odpravimo z razvijanjem
določenih ţivljenjskih sposobnosti. Na ta način ublaţimo simptome, naša
sposobnost obvladovanja stresa pa se poveča ( Powell 1999:11).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 7
12. Stres je reakcija celotnega telesa na nevarnost; razvila se je v pradavnini kot
priprava za spopad z nevarnostjo. Če vzroka ogroţenosti (imenujemo ga tudi stresor)
ne znamo učinkovito odpraviti, se stresno stanje nenaravno podaljšuje. Čeprav je
stresna reakcija namenjena temu, da pomaga organizmu v nevarnosti, pa dolgotrajen
stres enostransko preobremeni organizem, moti njegovo presnovno in psihofizično
ravnovesje ter ga s tem slabi in izčrpava. Nastalo neravnovesje sproţi različna
čustvena stanja, ki skušajo organizmu povrniti stabilnost (Ihan, Simonič Vidrih
2005:4).
2.3 ZNAČILNOSTI STRESA
Stres je pozitiven pojav, ki nam omogoča preţivetje. Stres zvišuje budnost, povečuje
energijo in izboljšuje učinkovitost. Kadar je stresa preveč ima lahko neugodne
posledice. To velja tudi za premajhno stresno obremenitev, ki povzroča brezvoljnost,
počasnost in neučinkovitost. Stres je škodljiv in zdravju nevaren, kadar imamo
občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmoţnosti ( Powell 1999:10).
POVZROČITELJI
Vsakodnevne dolţnosti in pomembnejši dogodki v ţivljenju. Vsi smo obremenjeni z
vsakdanjimi dolţnostmi, toda kadar je teh dolţnosti le preveč, bo tista zadnja kaplja
čez rob, ki bo tehtnico prevesila v korist zahtev, morda le nepomembna malenkost.
Po drugi strani je povečan obseg dolţnosti pogosto povezan s pomembnimi
ţivljenjskimi dogodki in spremembami ( Powell 1999:10).
SPOSOBNOSTI
Sposobnosti oz. lastnosti, s pomočjo katerih se spopadamo s stresnimi situacijami. Na
drugi strani tehtnice so kot protiuteţ zahtevam vsakdanjega ţivljenja naše
sposobnosti za obrambo pred stresom, ki smo jih pridobili z leti in izkušnjami. Bolj
kot razvijamo svoje sposobnosti, bolje obvladujemo zahteve. In če imamo razvite
sposobnosti za obvladovanje stresa, imamo tudi nadzor nad zahtevami, ki jih
ţivljenje postavlja pred nas. Ljudje, ki se ne znajo ubraniti stresa, se neprestano
spopadajo z zahtevami, ki jih ne zmorejo niti predvideti niti izpolniti. Seveda nihče ni
sposoben popolnoma nadzorovati svojega ţivljenja, saj so pota usode pogosto
zapletena in nepredvidljiva, vendar je sposobnost pravilnega odzivanja na pomembne
dogodke in spremembe osnovni pogoj za uspešno obrambo pred stresom ( Powell
1999:10).
SIMPTOMI
Telesni ali čustveni simptomi, ki kaţejo, da zahteve okolja presegajo naše
sposobnosti. Kadar zahteve prevladajo nad sposobnostmi, se tehtnica nagne in izgubi
ravnoteţje. Pojavijo se telesni in čustveni simptomi. Njihova oblika je ponavadi
pogojena z dednostjo in človekovim temperamentom. Neprijetna posledica telesnih
simptomov je, da sčasoma tudi sami postanejo sekundarni povzročitelj stresa.
Sekundarni stres pa včasih povzroča še hujše simptome kot primarni ( Powell 1999,
11).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 8
Simptomi stresa so:
• napadi panike; nenadoma in brez vsakega razloga nam začne razbijati srce.
Postanemo omotični, potimo se in tresemo, groza nas je, da se bomo na mestu
zgrudili, umrli ali padli v nezavest;
• hiperventilacija; najprej začutimo tesnobo v prsih. Duši nas, kot da nam
primanjkuje sveţega zraka. Naše dihanje postaja hitrejše in plitvejše in
bojimo se, da sploh ne bomo mogli pošteno zajeti sape;
• obsesivno vedenje; vsakič ko gremo od doma nas skrbi, da vrata niso dobro
zaklenjena. Včasih petkrat obrnemo in gremo nazaj pogledat;
• strahovi in fobije; vsakič ko se znajdemo v situaciji v kateri se počutimo
ujetega, nas popade strah. Zato se takim situacijam vedno bolj izogibamo.
Kot da se naš svet nenehno krči;
• depresija; nikogar nočemo videti. Tako ali tako nas nihče ne mara, in zakaj bi
tudi nas? Prav bedno se počutimo. Včasih bi kar sedeli in jokali;
• razdraţljivost in jeza; včasih smo tako napeti, da nas vsaka malenkost vrţe iz
tira. Popolnoma pobesnimo, ne glede na to, kje smo in s kom. Sploh se ne
moremo obvladati;
• prehranske motnje; naš odnos do hrane je mešanica ljubezni in sovraštva. Kar
naprej premišljujemo o njej. Včasih cele dneve nič ne jemo, nato pa se
naskrivaj bašemo s hrano. Neprestano imamo občutek krivde;
• pretirano uţivanje alkohola; Ob pitju se sprostimo, vendar smo prišli ţe do
stopnje, ko se brez alkohola sploh ne moremo več sprostiti. Zadnje čase čez
dan popijemo veliko več kot prej;
• kajenje; kaditi smo začeli kot najstnik. Cigarete so nam v druţbi dajale
občutek samozavesti. Danes nam je seveda ţal. S kajenjem smo si uničili
zdravje, pa vendar ne moremo nehati;
• zasvojenost s pomirjevali; ko smo prvič vzeli pomirjevalo, nas je preplavil
čudovit občutek miru, ki nam je zelo pomagal. Ko pa smo se poskušali
odvaditi, nas je bilo strah, da se bodo občutki tesnobe vrnili;
• nespečnost; muči nas nespečnost. Leţimo v postelji in se premetavamo, pred
očmi pa se nam odvijajo dogodki preteklega dne. Ko končno zaspimo, se
zgodaj zjutraj zbudimo in premišljujemo o vsem, kar nas skrbi;
• kronična utrujenost; včasih smo bili dejaven človek, zadnje čase pa smo kar
naprej utrujeni, pa vendar ponoči ne moremo spati. Nimamo ne volje ne
energije, da bi karkoli ukrenili. Neprestano se slabo počutimo;
• negativna samopodoba; zakaj drugi ljudje vedno doseţejo, kar hočejo, nam
pa skoraj nikoli ne uspe? Vedno dvomimo vase in se primerjamo z drugimi;
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 9
• glavobol in migrena; po napornem dnevu- zlasti če preskočimo kosilo in jemo
šele zvečer- nas začne boleti glava, nato pa se bolečine samo še stopnjujejo;
• visok krvni pritisk; ko smo izvedeli, da imam visok krvni pritisk, smo bili
zelo začudeni. Zavedamo se, da nismo popolnoma zdravi, toda vedno smo
bili telesno precej dejavni in se nismo ustrašili nobenega napora. Odslej bomo
morali biti bolj previdni;
• sindrom razdraţljivega črevesa; slabo se počutimo in velikokrat imamo
drisko. To nas zelo skrbi. Nikamor si ne upamo, če v bliţini ni stranišča (
Powell 1999: 18).
Pomembno je vedeti, da stres ni nikoli posledica zahtev okolja in naših sposobnosti
kot takih, ampak le našega odnosa do teh zahtev in sposobnosti. Naše dojemanje
vzrokov stresa in sposobnosti za obrambo pred njim je v marsičem odvisno od naše
preteklosti. Vsi imamo različne izkušnje, lastnosti, pričakovanja in sposobnosti, s
katerimi se na različne dogodke in okoliščine različno odzivamo. To, kar je za
nekoga stres, je za nekoga drugega lahko sprostitev ( Powell 1999, 11).
ŠTIRI FAZE DELOVANJA STRESA
Prva faza: simpatični ţivčni sistem se ustrezno odzove, hitro najde rešitev problema
in prične odganjati vsiljivca. Stopnja krvnega sladkorja se zviša, bolj bistri smo,
močnejši, bolj pozorni ( npr. ko spijemo kavo). Ta faza traja od nekaj minut do ene
ure.
Druga faza: stimulaciji v prvi fazi sledi depresija. Stopnja krvnega sladkorja se
zniţa. Občutimo nekakšno praznino, utrujenost ali tesnobo. Telo obnavlja porabljeno
energijo. Baterije se polnijo. Včasih pa ni časa za obnavljanje energije, ker si agresije
iz okolja sledijo preveč hitro. To izčrpa zaloge energije. Sami organi še niso
napadeni, toda kvaliteta ţivljenja je niţja.
Tretja faza: stresno stanje še traja. Ţivljenje postane zaporedje vzponov in padcev,
umetnih vzpodbud s poţivili (kava, cigarete, zdravila...) in depresij. Utrujeni so
organi in prav tako ţivčni sistem. To je začetek nespečnosti in civilizacijskih bolezni.
Arterije se mašijo in imunski sistem ne reagira več. Če se stres predolgo vleče, lahko
povzroči čir na ţelodcu. Vendar je v tej fazi še vedno čas za preventivne ukrepe proti
stresu, ki prekinejo začarani krog poţivil in depresije.
Četrta faza: zaloge so pošle. Tudi zdravila in poţivila ne zadostujejo več. Eden ali
več organov je obolelih. Sedaj je skrajni čas, da se iztrgamo iz začaranega kroga
poţivil in se vrnemo k bolj zdravemu načinu ţivljenja. To je lahko tudi vprašanje
ţivljenja ali smrti, v vsakem primeru pa je to edini način, da zopet najdemo svojo
vitalnost in kvaliteto ţivljenja ( Newhouse 2000: 53).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 10
2.4 VRSTE STRESA
2.4.1 EKSOGENI STRES (eksogen, gr.: ki deluje od zunaj, zunanji): delovno
okolje, urnik in pot v sluţbo in iz nje spadajo med eksogene strese. Treba jih je
sprejeti in kar najbolj omejiti nevšečnosti, ki jih povzročajo. Najbolj razširjeni zunanji
dejavniki stresa so povezani s sluţbo, delovnim časom in potjo na delo in domov. Na te stresne
situacij se moramo navaditi, kar bomo laţje dosegli s povečano količino ţivljenjske energije (
Newhouse 2000: 19).
2.4.2 ENDOGENI STRES, ki ga lahko preprečimo (endogen, gr.: ki deluje od
znotraj, notranji): to so stresne situacije, ki jih ustvarjamo sami in ki se jim tudi zlahka
izognemo: kajenje, neprimerna prehrana, pesimističen odnos do sveta, predolgo gledanje
televizije,… Notranji stresi igrajo mnogo bolj pomembno vlogo, kot si predstavljamo.
Poleg tega pa jih je tudi mnogo več kot zunanjih stresov ( Newhouse 2000: 19).
2.4.3 EUSTRES je pozitivni učinek stresnega dogajanja (npr. jogging je sicer stresor
za kardiovaskularni sistem, vendar ga hkrati krepi) ( Selič 1999:65).
2.4.4 DISTRES so negativni učinki do katerih pride zaradi delovanja stresorja (-ev).
Distres je natančnejša in bolj ustrezna opredelitev tistega, kar v vsakdanji rabi
pomeni pojem »stres« za večino ljudi. Antonovskv (1979; po Sheridan in
Radmacher, 1992) je distres označil kot napor, napetost, ki ostane, kadar prvotna
napetost ni bila zadovoljivo razrešena. Tako je distres tista oblika, ki je za človeka
škodljiva. Podaljšano stanje distresa lahko namreč rezultira v psihofizioloških
motnjah oziroma psihosomatskih boleznih. V situaciji intenzivnega distresa se pri
ljudeh s šibkimi zmoţnostmi reševanja problemov kaj lahko porodi občutek brezupa,
saj ne znajo odkriti alternativnih rešitev, s katerimi bi premagali distres. Tisti, ki v
situaciji distresa slabo rešujejo probleme, čutijo več brezupa in prej pomislijo na
samomor. Brezup, kot posledica teţav pri obvladovanju distresa, ne rezultira zgolj iz
delovanja stresorjev, ampak tudi iz ocene lastnih sposobnosti za reševanje
problemov, ki določa človekove odzive na stresorje ( Selič 1999:65).
NEVTRALNI UČINKI - številni stresni dogodki izzvenijo brez opaznih učinkov,
kar je povezano s pomenom, ki ga ima stresor (zahteva) za posameznika in z
razpoloţljivimi viri (resursi) ( Selič, 1999, 66).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 11
Looker in Gregson (1993:30-35) navajata naslednje tri vrste stresa:
NORMALNI STRES
Naše počutje je dobro in obremenitve dojemamo kot nekaj normalnega in
vsakdanjega. Nimamo občutka, da smo pod stresom, predvsem kadar se soočamo s
povsem vsakdanjimi problemi, ki smo jim kos, ker jih poznamo ţe iz preteklosti in iz
izkušenj vemo, da nas ne ogroţajo pretirano.
PRIJAZNI ALI POZITIVNI STRES
Smo v stanju pripravljenosti, vendar to stanje pozitivno, prijetno vpliva na naše
telesne in duševne sposobnosti ter na učinkovitost. Ta stres deluje nam v prid, imamo
občutek, da smo zahteve sposobni obvladati. Smo prijetno vznemirjeni, navdani smo
s samozavestjo in se nam zdi, da drţimo v rokah vse niti, s katerimi smo zlahka
obvladali naloge, izzive in zahteve.
NEGATIVNI ALI ŠKODLJIVI STRES
Zahteve so večje od naših sposobnosti, pri tem pa nas obhaja bojazen, da ne bomo
kos tem zahtevam. Lahko jih je preveč ali premalo, na poti so nam lahko postavljene
ovire za katere menimo, da jih ne bomo mogli obvladati. Če takemu stresu pustimo
prosto pot, lahko povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni.
Gospodarstvo občuti zahrbtno delovanje škodljivega stresa kot povečano odsotnost z
dela, izgubo proizvodnje, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu,
upad ustvarjalnosti in primanjkovanje sveţih idej.
Bistvena razlika med prijaznim in škodljivim stresom ni v stresorju samem, temveč v
človekovi percepciji in doţivljanju posameznega dogodka, situacije. Prijazni stres
poveča njegovo aktivnost in mu omogoča še boljše rezultate, škodljivi stres pa ga
popolnoma blokira. Škodljivi stres preide v koristni stres šele tedaj, ko človek
spontano reagira na določeno situacijo, jo obvladuje in predvidi njen potek oziroma
posledice, torej takrat, ko človek upravlja s svojim ţivljenjem in ne ţivljenje z njim.
(Looker, Gregson, 1993:32)
Iz tega lahko vidimo, da je stres naš vsakdanji sopotnik. Z njim se srečujemo doma, v
šoli in na delovnem mestu. V stresu lahko vidimo neizbeţno sestavino ţivljenja,
kateremu se ne moremo izogniti temveč se moramo z njim spoprijeti. Obvladovati
ţivljenjske izzive je lahko najvišji doseţek uspešnega in zadovoljnega ţivljenja.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 12
2.5 STRESORJI
Stresorji so vsi draţljaji, ki pripeljejo v stresno reakcijo. Draţljaji so lahko
različni v telesu pa povzročijo skoraj enako biološko reakcijo. Novost v
obravnavanju stresa je opazovanje, kako in koliko se zna organizem globalno
in povezano odzivati na draţljaje. Ugotovljeno je, da lahko draţljaj, če je
preveč močan ali traja predolgo, oslabi organsko obrambo. Prvi fazi alarma
sledi faza rezistence, ki lahko preide v fazo izčrpanja, v kateri razpade obramba in
se lahko pojavijo različne vrste organske patologije ( Luban 1994:14).
Lazarus in Cohen (1977; po Sheridan in Radmacher, 1992) pa sta opisala naj-
pomembnejše skupine stresorjev:
KATAKLIZMIČNI STRESORJI - so navadno nepredvidljivi dogodki, ki se
zgodijo večjim skupinam (ali celim skupnostim) ljudi hkrati, nanje močno vplivajo
ter zahtevajo za svoje obvladovanje veliko prizadevanj ( naravne ali tehnološke
nesreče, katastrofe), ki v prizadetih izzovejo podobna čustva in vedenje, kar povečuje
občutke pripadnosti in skupnosti, ti pa potem olajšajo poravnavanje.
OSEBNI STRESORJI - delujejo na posameznika, niso nujno predvidljivi, zahtevajo
pa veliko tvornega prizadevanja za obvladovanje. Neredko imajo teţje posledice od
kataklizmičnih, kjer je običajna močna socialna podpora- izrazite stresne
obremenitve ( Selič, 1999, 55).
2.6 VPLIV STRESA NA ZDRAVJE
S pojavom bolezni povezanih s stresom se znanstveno ukvarja zlasti nova
interdisciplinarna veda - psihonevroimunologija. Psihonevroimunologija preučuje
predvsem delovanje zdravega organizma, ki soočen z različnimi večjimi
spremembami skuša vzpostaviti ţivljenjsko ravnovesje, ki zagotavlja polno
ţivljenjsko energijo in funkcioniranje. Psihonevroimunologija v središče svojega
preučevanja postavlja človekovo sposobnost, da se ustrezno in konstruktivno
prilagodi na ogroţujoče spremembe (fizične, fizikalno-kemijske, prehranske, psiho-
socialne). Osnovni prilagoditveni obrazec na vsako veliko in potencialno ogroţujočo
spremembo se začne s stanjem, ki ga imenujemo stres. Nekonstruktivne prilagoditve
pa podaljšujejo stres in sčasoma omejijo posameznikove ţivljenjske in prilagoditvene
sposobnosti, kar se kaţe v obliki različnih psihopatologij (depresije, nespečnosti,
anksioznosti, fobije) in osebnostnih sprememb (intro verzija, miselna okostenelost,
asocialnost). Tak posameznik še ni bolan, vendar je čedalje bliţe pogostejšim
motnjam telesnih funkcij, ki sčasoma preidejo v trajnejše telesne okvare – bolezni (
Ihan, Simonič Vidrih 2005:6).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 13
KAJ JE STRESNA REAKCIJA?
S pojmom »stresna reakcija« označujemo zaporedje različnih in zapletenih telesnih
odzivov na zahteve, s katerimi se soočamo in potekajo v spodaj navedenih treh fazah.
Nenehno poteka v mejah normalnega območja, znotraj katerega premagujemo
vsakdanje in predvidene teţave. Kadar pa nastopijo neprevidne, neznane ali pretirane
zahteve, novi izzivi in občutki, ogroţenosti, sproţi stresna reakcija povečano
pripravljenost, da se telo lahko z njimi spopade. Zahteve se močno razlikujejo in so
lahko fizične ali čustvene narave. Zato se mora tudi telesni odziv prilagajati
okoliščinam, v katerih se znajdemo (Looker, Gregson, 1993:37).
ODZIV ORGANIZMA NA DELOVANJE STRESORJEV
Večina ljudi razume stres kot vsakdanje ţivljenjske zahteve. Strokovno te zahteve
imenujemo stresorji, njihov akutni vpliv na naše telo pa stres. Stresor je lahko
biokemična snov, kot so droge ali alkohol, lahko pa je fizična poškodba ali čustveno
vzburjenje, kot sta strah ali jeza (Youngs, 1993:11).
Če hočemo prodreti v bistvo stresnih situacij, moramo seveda vedeti, da stres vselej
poteka v treh fazah. V prvi, alarmni fazi, povzročajo stresorji navadno upad in
dezorganizacijo (šok), kmalu pa se pojavijo znaki mobilizacije in pripravljanja na
spoprijem s stresom (protišok). V naslednji fazi se okrepita delovanje in prizadevanje
organizma, da bi uspešno obvladal učinke stresorjev. Če ta prizadevanja uspejo, se
delovanje povrne na običajno raven, če pa so neuspešna in takšna tudi ostanejo,
začne delovanje pešati, pojavijo se znaki izčrpanosti in motnje, v skrajnem primeru
se stres konča s smrtjo (Musek, 1997:346).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 14
1. Faza alarma
2. Faza odpornosti
3. Faza izčrpanosti
Slika 1: Splošni prilagoditveni sindrom
Uspešno obvladovanje stresorja
Raven normalnega znaki izčrpanosti
delovanja
šok bolezen/smrt
protišok
1.Faza ALARMA 2. Faza ODPORNOSTI 3.Faza
IZČRPANOSTI
Vir: Selye, 1976.
Faza alarma: v tej fazi je delovanje organizma običajno močno vzburjeno.
Spodbujen je tisti del vegetativnega ţivčnega sistema imenovan »simpatikus«, ki
posameznika pripravi na akcijo ali beg oziroma da posamezniku omogoči akcijo in
sprosti v njem tiste energetske zaloge, ki to akcijo omogočijo. Torej gre za stanje
pripravljenosti (Rakovec - Felser 1991:49).
Faza odpornosti: v tej fazi se prično vključevati določeni mehanizmi. Njihova
naloga je normalizirati telesne procese in jih vrniti v izhodiščni poloţaj. Torej
govorimo o fazi prilagoditve na stres. Vključuje se tisti del ţivčnega sistema, ki polni
izpraznjene baterije v telesu, ali vsaj poskrbi, da se ne izpraznijo do konca. Do te
faze je učinek stresa lahko pozitiven.
Faza izčrpanosti: ko deluje stres naprej, in to kljub poskusom poravnave z njim, se
energetske zaloge prizadetega pričo počasi prazniti. Pojavljajo se prava znamenja
utrujenosti. Če se v tem času nič ne spremeni, vodi situacija stresa do izčrpanosti
(Rakovec-Felser 1991:48).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 15
POSLEDICE STRESA
Posledice stresa se pojavljajo tako na individualnem nivoju kot tudi v organizaciji.
Individualne posledice se kaţejo v manjši uspešnosti pri delu, v posameznikovih
negativnih stališčih in odnosu do dela in podjetja, povečanem številu izostankov z
dela, slabšega nadzora kakovosti, višnji stopnji absentizma, večjem številu nesreč pri
delu. Stres vpliva na posameznikova stališča, zadovoljstvo z delom, na motivacijo za
delo, na delovno ozračje ter njegovo moralo in pripadnost podjetju (Bahtijarević
1999).
Posledic stresa je veliko, odraţajo se na fizični in psihični ravni v telesu. In sicer na:
• TELESU se kaţejo kot povečan srčni utrip, visok krvni pritisk, teţave z
dihanjem, zardelost, potenje;
• VEDENJU kot nespečnost, zgodnje zbujanje, poţrešnost ali izguba apetita;
• MISLIH kot pozabljivost, neodločnost, pretirana občutljivost na kritiko,
• ČUSTVU kot napetost, fobije, panika, ţalost, depresija;
• ZDRAVLJU kot slabost, glavobol, astma, koţni izpuščaji.
VPLIV STRESA NA POSAMEZNIKA
Človekov odziv na neugodno dogajanje je funkcija dogodka in osebe. Pri tej so prag
občutljivosti, intenziteta in način reagiranja odvisni od bioloških in psiholoških
dejavnikov. Ogroţajoči dejavniki vplivajo na doţivetje dogodka, oceno njegove
pomembnosti, na človekov takojšnji odziv, pa tudi na kasnejše posledice (Selič
1999:54).
Znanstveniki so spoznali, da lahko daljši stres poveča tveganje za psihična obolenja.
Največkrat stres pri posameznikih hitro povzroči izgubo sposobnosti za jasno
odločanje, posebno če pade njihova samozavest. Samozavest je oblika vedenja, ki jo
človek potrebuje za jasno izraţanje svojih čustev, potreb, ţelja in misli. Če človek
izgubi samozavest, to vpliva na zdravje, druţino in poklicno ţivljenje.
Pri zaposleni osebi se stres kaţe kot zniţana delovna učinkovitost. Taka oseba se ne
more zbrati, vsiljujejo se ji iste misli ter se z njimi vrti v neskončen začaran krog.
Ker se ne more usmeriti na konkretno vsebino, ne obvladuje svojih zmoţnosti
koncentracije in pozornosti in to ji načenja samozaupanje. Prizadeta oseba se vse bolj
zapleta in pogreza v stanje depresije, nič je ne veseli, hitro je utrujena, slabo spi,
obdajajo jo skrbi, dvomi in bojazni (Rakovec-Felser 1991:51).
Napačne odločitve na delovnem mestu in doma, lahko pripeljejo do nesreče, prepira,
finančnih izgub ali celo do izgube delovnega mesta. Vedeti moramo, da ne obstaja
nobena formula, ki bi zagotavljala ţivljenje brez stresa, obstajajo pa tehnike katere
zmanjšujejo tegobe.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 16
VPLIV STRESA NA DRUŢINO
Zaljubljenost, odločitev za skupno ţivljenje in poroko so sicer zelo prijetni in
vznemirljivi dogodki. Vendar pa lahko kaj kmalu stres razbije dom in druţino. Teţko
je najti energijo in biti razumevajoč do druţine in prijateljev, če je delo teţko ali nas
je strah, da ga bomo izgubili (Heller 2001: 769).
V neki raziskavi so ugotovili, da močna druţinska podpora olajša stres in depresijo;
Če pa nismo v dobrih druţinskih odnosih, se pa stres lahko poveča. Da bi preprečili
ali omilili stres v druţini je priporočljiv »dvogovor«. Med dvogovorom človeka, ki
razpravljata, izmenično govorita vsak po pet minut, brez prekinjanja. Dvogovor je
način razpravljanja o problemih in hkrati način preprečevanja, da bi čustva ušla z
vajeti (Ţemva 2002: 3).
VPLIV STRESA NA PODJETJE
Organizacija naj bi posamezniku zagotovila, prijazno oziroma manj stresno okolje.
Večja kot je podpora s strani organizacije, večjo učinkovitost lahko vodstvo
pričakuje od svojih zaposlenih.
Dobro počutje delavca mora biti za podjetje enako pomemben cilj kot doseganje
dobička. Stroški, ki nastanejo zaradi bolezni in škodljivega stresa predstavljajo kar
polovice teh stroškov, ki se pojavijo zaradi slabe organizacije stresa. Gospodarstvo
občuti zahrbtno delovanje škodljivega stresa kot povečano odsotnost z dela, izgubo
proizvodnje, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad
ustvarjalnosti, pomanjkanje sveţih idej, slabša stopnja varstva pri delu, slab nadzor
nad kakovostjo.
2.7 STRES, KI SPROŢA BOLEZEN
Od stresa zboli človek tedaj, ko odpove splošni prilagoditveni sindrom, ker se izčrpa-
distres. Kar laiki po navadi označujejo za stres je v bistvu distres. V bolezen lahko
vodi posebno hud ali zelo dolgotrajen stres.
Na stresorje odgovarja vsak človek po svoje, namreč različno močno. Marsikdo, na
primer, sploh ne sluti, da ga je nekdo uţalil, kar je vsekakor lahko stres. Tudi topost
in nebriţnost varujeta pred stresom. Kdaj pa kdaj srečamo tudi ljudi katerih duševno
ravnovesje je preveč trdno, da bi ga stresor lahko zmotil. Velika razlika je tudi, ali
zadene stresor človeka, kadar je spočit in trden ob koncu dopusta, ali pa ga doleti isti
draţljaj, ko se utrujen šele odpravlja na počitnice. Torej reagira isti človek na enak
draţljaj različno glede na svoje telesno in duševno stanje. Zahteve, ki jih postavlja
ţivljenje vsakemu človeku, so nasploh normalne. Brez teh napetosti in obremenitev,
brez določene mere stresa, ţivljenje ne bi bilo moţno. Ţivljenje nam podari samo čas
in ničesar drugega ( Lindemann 1977:20).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 17
Telesna znamenja škodljivega stresa:
• razbijanje srca, pospešeno bitje srca;
• zasoplost, cmok v grlu, pospešeno plitvo dihanje;
• suha usta, ţelodčni krči, prebavne motnje, bruhanje;
• driska, zapeka, vetrovi;
• splošna mišična napetost, zlasti v čeljusti, škripanje z zobmi;
• stiskanje pesti, povešena ramena, bolečine in krči v mišicah;
• nemir, hiperaktivnost, grizenje nohtov, bobnanje s prsti, prestopanje,
tresoče dlani;
• potenje dlani in zgornje ustnice, vročinski valovi;
• mrzle dlani in stopala;
• pogosta potreba po uriniranju;
• pretirana ješčnost, izguba teka, pretirano kajenje;
• povečano uţivanje alkohola, izguba ţelje po spolnosti.
Psihična znamenja škodljivega stresa:
• obupanost, zaskrbljenost, vznemirjenost, jokavost, pobitost, občutek nemoči,
nerazsodnost, odsotnost, zadrţanost, občutek nesposobnosti, črnogledost,
tesnoba, depresija, nepotrpeţljivost, vzkipljivost, razdraţenost, jeza,
agresivnost, nataknjenost, zlovoljnost, nezadovoljstvo, zdolgočasenost,
občutek nezadostnosti, krivde, odrinjenosti, pomanjkanja pozornosti in
varnosti, pretirana občutljivost;
• pomanjkanje zanimanja za urejeno zunanjost, zdravje, prehrano, spolnost,
pomanjkanje samospoštovanja in nezanimanje za ljudi;
• lotevanje več stvari hkrati, naglica, puščanje nedokončanih nalog in hkrati
lotevanje vedno novih;
• pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja, raztresenost, teţave s
koncentracijo in sprejemanjem odločitev, pozabljivost, pomanjkanje
ustvarjalnosti, iracionalnost, omahljivost, teţavno lotevanje novih stvari;
• nagnjenost k spodrsljajem in nezgodam, občutek preobremenjenosti, pretirana
kritičnost, tog način mišljenja, neučinkovitost, neuspešnost ( Ihan, Simonič
Vidrih 2005: 23).
Vedenjska znamenja škodljivega stresa:
• izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, teţave pri sprejemanju
odgovornosti;
• pretiravanje: odvisnost od nikotina in alkohola, hazardne igre, seksualna
promiskuiteta;
• teţave z urejanjem samega sebe: zamujanje na delo, slaba osebna higiena,
neurejenost;
• teţave s spoštovanjem zakonov: zadolţenost, kaznovanje, nenadzorovano
nasilno obnašanje.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 18
Če se ti znaki pojavljajo skupaj, predvsem pa če trajajo dalj časa, je potrebna
pomoč zdravnika ali specialista. Ne gre torej za preprosto »ţivčno napetost«,
ampak za vrsto bioloških pojavov, ki se jih le delno zavedamo, zagotovo pa
zadevajo tudi centralni ţivčni sistem, predvsem pa »vegetativno ţivčevje«
( Luban 1994:14).
BOLEZNI, KI SO POVEZANE S STRESOM
Z neustreznim odnosom do sebe in svojega ţivljenja lahko pridemo do številnih
bolezni:
• bolezni srca in oţilja (koronarna srčna bolezen, zvišan krvni tlak, moţganska
kap, migrena);
• bolezni prebavil (prebavne motnje, slabost in siljenje na bruhanje, zgaga,
razjede na ţelodcu in dvanajstniku, sindrom razdraţenega črevesa, driska,
zaprtje, napenjanje);
• bolezni mišic in sklepov (glavobol, ţivčni krči, mišični krči, bolečine v vratu
in hrbtu);
• bolezni, ki so povezane z motenim delovanjem imunskega sistema (alergije,
astma, rak, prehladi in gripe, koţne bolezni);
• bolezni, ki nastanejo zaradi motenega delovanja ţivčevja (nespečnost,
motnje spolnosti) ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:6).
Ţivljenje je nenehno prilagajanje. Vsakemu draţljaju, stresorju, se skuša telo
prilagoditi. Vsak posebno hud stresor je fizični faktor, se pravi dejavnik, ki lahko
postane pomemben za nastanek bolezni.
2.8 ZDRAVILNI STRES
Ne povzroča vsak stres bolezni. Stres spada k ţivljenju. Stres je ţivljenje, pravi
Selye. V določenih »zdravih« okvirih ustvarjajo napetosti silo, proţno pripravljenost.
Šele pod vplivom »normalno doziranega« stresa lahko ohranimo svojo proţnost in
prilagodljivost. Brez določene mere stresa ne moremo niti ozdraveti niti zdravja
ohraniti. Res je pa ta mera za vsakega človeka različna. Svojo m er o b i mo r a l
vsakdo poznati, kajti kdor pozna meje svojih zmoţnosti, se zna tudi smotrno varovati
( Lindeman 1977:20).
Znamenja prijaznega stresa:
• evforičnost, zanesenost, vznemirjenost, visoka motiviranost, razumevanje,
pripravljenost, priskočiti na pomoč, druţabnost, prijaznost, občutek zadovoljstva
in sreče;
• umirjenost, uravnovešenost, samozavest;
• ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost;
• sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost;
• marljivost, ţivahnost, vedrost, nasmejanost ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:26).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 19
2.9 STRES PRI OBVLADLJIVI NEVARNOSTI- UŢITEK
( EVSTRES)
Kadar moţgani ocenijo, da lahko nevarnost obvladamo, pošlje hipotalamus
simpatičnemu ţivčevju ukaz za izločanje noradrenalina. Ta nas pravzaprav pripravi
za napad in njegovo delovanje občutimo kot agresivnost, vzburjenost, maksimalno
budnost, (prijetno) vznemirjenost, večjo telesno moč, energijo, telesno pripravljenost,
pozornost. Učinkovitost organizma se močno poveča, v moţganih se sproščajo tudi
hormoni ugodja. Tak stres imenujemo prijetni stres (evstres) in ni povezan z
zdravstvenimi teţavami ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:22).
2.10 STRES PRI NEOBVLADLJIVI NEVARNOSTI Z
MOŢNOSTJO UMIKA- BEG IN TREMA
Kadar moţgani ocenijo, da je nevarnost prevelika in ji ne bomo kos, dajo ukaz za
izločanje hormona adrenalina, ki telo pripravlja na beg. Srce začne biti hitreje, pride
do suhih sluznic, potenja, neprijetnih, nemočnih občutkov, ki nas spodbudijo k begu-
tako stanje navadno imenujemo trema. Tudi tak stres ni povezan z zdravstvenimi
teţavami, zlasti zato, ker ne more trajati dolgo časa ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:23).
2.11 STRES PRI NEOBVLADLJIVI NEVARNOSTI BREZ
MOŢNOSTI UMIKA – TRPEČI ( ŠKODLJIVI) STRES
Kadar moţgani ocenijo, da se obeta teţko rešljiva, dolgotrajna nevarnost, pa se
poveča izločanje hormona kortizola. To je hormon, ki omogoča dolgotrajno
pridobivanje in vzdrţevanje energije iz telesnih zalog. Izločanje tega hormona
spremljajo občutki ţalosti, izgube nadzora, zbeganosti, predaje, depresivnosti. To je
škodljivi stres, ki povzroča številne bolezni, zlasti če traja dolgo časa ali se nenehno
ponavlja. Škoda pa nastaja predvsem zato, ker dolgotrajen stres obremeni organizem
z enostransko presnovo in dejavnostjo, kar povzroči vedno hujše neravnovesje v
telesu in slednjič razvoj bolezni. Škodljivi stres nastaja tam, kjer je nesorazmerje
med zahtevami in sposobnostmi. Zahteve in sposobnosti obvladanja zahtev so
odvisne od doţivljanja posameznika.
Ko se stres konča, se po eni strani prenehajo izločati stresni hormoni (adrenalin,
noradrenalin, kortizol), poveča pa se delovanje parasimpatikusa (in mediatorja
acetilholina). Zato se telo sprosti, prej zavrte telesne funkcije (prebava, izločanje
sline) začnejo spet delovati ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:23).
Za vsakega človeka je zelo koristno, da se nauči iz izkušenj prepoznati stres.
Pozneje, ko se stres razvija, stopnjuje in zajema vedno več dejavnosti, postajajo
vedno bolj očitne telesne spremembe in spremembe v obnašanju ( Ihan, Simonič
Vidrih 2005:26).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 20
2.12 VEDENJSKI VZORCI IN OBVLADOVANJE STRESA-
OSEBNOST TIPA »A« IN »B«
Friedman in Rosenman sta na osnovi opazovanja (in primerjanja) srčnih bolnikov
opisala emocionalne in vedenjske značilnosti (vzorce). Na osnovi opazovanj in
primerjanj sta prišla do ugotovitev, da obstajata ta dva tipa osebosti. To sta tip
osebnosti A in B. Za vedenjski vzorec tip A so značilni:
• tekmovalna storilnostna usmerjenost, obremenjena s samokritičnostjo in
pomanjkanjem kakršnegakoli veselja (uţitka) v prizadevanjih za striktno
doseganje ciljev nestrpnost, časovna stiska - popolno pomanjkanje tolerance za
»neproduktivne« trenutke in iz tega izvirajoči prenatrpani urniki (obveznosti
in/ali opravil) ter hkratno početje več stvari. Ti ljudje potrebujejo nenehno
pohvalo in priznanje. Če se jim tak načrt izjalovi, lahko nastanejo napadalni.
Veliko govorijo, zlasti o sebi, in ne poslušajo drugih;
• jeza (sovraţnost), ki ni nujno (direktno) izraţena;
• osebe tipa-A reagirajo hitreje in močneje, stresor pa navadno ocenijo kot
groţnjo za njihovo osebno kontrolo.
Tip-B predstavlja popolno nasprotje s svojo netekmovalnostjo, lagodnostjo in
odsotnostjo sovraţnosti. Med obema je velika razlika tudi v odzivanju na stresne
obremenitve. Osebnosti B so samozavestni, sproščeni in prijetni druţabniki.
Motivirani so enako kot ljudje tipa A, vendar pri delu veliko bolj umirjeni in
učinkoviti. Pogosto doseţejo enako kot prvi, le z manj hrupa, ihte in nasilnosti. Znajo
tudi potrpeţljivo čakati na priloţnost, da povedo svoje, so zelo dobri poslušalci ter
redkeje napadalni (Battison, 1999:18). Večinoma so umirjeni, zadovoljni, obvladani,
dobrovoljni, potrpeţljivi in ne vzkipijo zaradi vsake malenkosti. Ker se jim nikamor
ne mudi, sogovorniku radi pozorno prisluhnejo (Looker, Gregson, 1993: 92).
Raziskave kaţejo, da je prvi stil vedenja mnogo bolj izpostavljen doţivljanju stresa,
ni pa bilo mogoče dokazati, da bi bil tip A v ţivljenju kaj bolj uspešen zaradi tega,
ker tako hiti ( Ihan, Simonič 2005:44).
POTOVANJE IZ A V B
• upočasnite svoj ritem, ne hitite in ne tekmujte s časom;
• posvetite se samo eni nalogi hkrati in pri tem uţivajte;
• med čakanjem koristno porabite čas;
• organizirajte si dan tako, da se boste izognili čakanju v vrstah;
• bodite popustljivi do napak in pomanjkljivosti sebe in drugih;
• ne jezite se zaradi stvari, na katere ne morete vplivati;
• pazite, da si ne boste nakopali prekratkih rokov in si prenapolnili rokovnik s
sestanki;
• smejte se ter izţarevajte ljubezen in naklonjenost;
• naučite se poslušati;
• naučite se sprostiti, ozrite se okrog sebe in začnite uţivati v naravi in svojem
okolju;
• šport naj vam bo v veselje, ne pa priloţnost za novo dokazovanje in zmage.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 21
2.13 STRES V SLUŢBI
Stresna sluţba je v razvitem svetu zdaleč najpomembnejši povzročitelj stresa (kar 64
odstotkov delodajalcev je prepričanih, da je prav pretiran stres tisti faktor, ki najbolj
ogroţa zdravje zaposlenih). Nova informacijska tehnologija, vedno večja
tekmovalnost in manjše potrebe po delovni sili zmanjšujejo občutek socialne varnosti
pri zaposlenih. Ti morajo za niţje plače delati vedno več in dlje, če hočejo obdrţati
sluţbe.
Današnje delovno mesto je v ekonomskem in psihološkem smislu hladen,
negostoljuben in nadvse zahteven prostor. Ljudje so čustveno, telesno in duhovno
izčrpani. Dnevne delovne zahteve, druţina in zraven še vse drugo, načenjajo njihovo
energijo in zavzetost. Veselje in navdušenje ob uspehu je vse teţje doseči. Predanost
delu upada. Ljudje postajajo cinični, ostajajo na varni razdalji, trudijo se, da bi bili
osebno čim manj vpleteni. Zamisel delovnega mesta kot učinkovitega stroja se vrača
kot bumerang in grozi, da bo spodkopala ideal delovnega mesta kot zdravega in
varnega okolja, v katerem lahko človek z delom, ki ga resnično izpolnjuje, razvije
vse svoje zmoţnosti in za katero je tudi pošteno plačan ( Christina Maslach 1997: 2).
DELO IN STRES
Mnogi ljudje si nalagajo nepotrebna bremena in se sami potiskajo v stres. Kdor meni,
da za druţino in razvedrilo nima več prostega časa, mora takoj temeljito pregledati
svoj dnevni program. Ţiveti je treba sproščeno in mirno, v skladu s človeškim
dostojanstvom. Slabi delovni pogoji na splošno tudi veljajo za hud stres ( Lindemann
1977:33).
Dokler je človek ţivel v mirnem okolju, ki je bilo blizu njegovemu naravnemu
okolju, je bil stres izjemen in koristen pojav. Pogoji in ritem modernega ţivljenja pa
spreminjajo stres v splošno katastrofo, zaradi česar se moramo neizogibno naučiti
nadzorovati stres.
Eno tretjino ţivljenja prebijemo na delu, drugo prespimo, tretjo preţivimo z druţino
in prijatelji. Delovno mesto je pogosto pravo ţarišče škodljivega stresa, ki ga
najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov:
• preobremenjenost;
• nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov;
• nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priloţnosti, da bi se lahko izkazali;
• nejasna vloga in pomen delovnega mesta;
• spreminjanje delovnih metod;
• slaba obveščenost- izguba pregleda nad dogajanjem in občutkom pripadnosti
organizaciji ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:61).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 22
2.14 IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU
Izgorevanje se vedno laţje pojavi takrat, kadar se med naravo dela in naravo človeka,
ki ga opravlja pojavijo velika neskladja. Delamo v delovnem okolju, kjer človeške
vrednote ostajajo daleč za ekonomskimi. Izgorevanje je postopni proces izgubljanja,
v katerem se nasprotja med človekovimi potrebami in delovnimi zahtevami še
povečujejo. Zahteve v okviru delovnega mesta izoblikujejo posameznikovo izkušnjo,
medtem ko posameznikovo delovanje vpliva na delovno mesto in na ljudi, ki so
povezani z njim ( Maslach 2002: 23).
Vzroke za izgorevanje na delovnem mestu lahko odkrijemo v spodaj naštetih
neskladjih med delavcem in njegovim delom:
POČUTIMO SE PREOBREMENJENE
Preobremenjenost z delom je verjetno najbolj očiten pokazatelj neskladij med
človekom in delom, ki ga opravlja. Opraviti moramo preveč v prekratkem času s
premalo sredstvi. Zmanjševanje stroškov v organizaciji redko vključuje njen obseg
poslovanja, zato mora manj ljudi opraviti isto količino dela v krajšem času. Tempo se
še poveča, ko ljudje začnejo opravljati ob redni še eno sluţbo ali se lotijo dela na
črno, da bi zmogli finančne pritiske in si pridobili več moţnosti za zaposlitev.
Preobremenjenost z delom narašča z vedno hitrejšim delovnim ritmom. Hitrejši ritem
škoduje kakovosti, krha tvorne delovne odnose, ubija inovativnost - in povzroči
izgorevanje na delovnem mestu ( Maslach 2002:10).
NIMAMO NADZORA NAD DELOM, KI GA OPRAVLJAMO
Pomanjkanje nadzora nad delom je naslednji pomemben pokazatelj neskladij med
človekom in delom, ki ga opravlja. Ljudje si ţelijo priloţnosti, da lahko izbirajo in se
odločajo, da razmišljajo o problemih in jih rešujejo ter da imajo nekaj vpliva v
procesu doseganja rezultatov, za katere bodo odgovorni. Politika, ki ubira ozek,
stereotipen in zelo enostranski pristop, ljudem ne dopušča veliko moţnosti za
izboljšave ali inovacije. Zaradi tega se čutijo manj odgovorne za doseţeni rezultat, ne
bolj ( Maslach 2002:11).
ZA DELO NISMO NAGRAJENI
Nezadostno nagrajevanje prispevkov v okviru sluţbe je tretje neskladje med delom in
človekom, ki ga opravlja. Čeprav se vsi zavedajo pomembnosti nagrajevanja, se v
praksi ta zavest vedno ne odraţa. Denarnih nagrad ni teţko podeliti in so običajno
tudi lepo sprejete, toda z denarjem gre dandanes na tesno. Namesto da bi ljudje
uţivali v karierah, ki jih tudi denarno zadovoljujejo, trpijo zaradi potrtosti ob
zamrzovanju plač, napetosti ob zaposlitvi za določen čas in zaradi peklenskih muk ob
počasnem plačevanju pogodbenih del. Za delavca pa je vsekakor najbolj pogubna
odsotnost notranje nagrade, ki naj bi jo prejel takrat, ko se s ponosom zave, da dela nekaj
pomembnega in dragocenega za druge in da to delo dobro opravlja ( Maslach 2002:12).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 23
SOOČAMO SE Z RAZPADOM SKUPNOSTI
Odsotnost trdne skupnosti je posledica stanja, ko ljudje izgubijo pozitivno vez z drugimi v
delovnem okolju. V skupnosti se ljudje osebnostno razvijajo in delujejo najbolj kakovostno
kadar delijo hvalo, ugodje, srečo in humor z drugimi, ki jih imajo radi in spoštujejo.
Včasih delo ljudi izolira: morda so fizično ločeni od drugih, morda preţivijo večino
delovnega časa za računalniki ali pa so samo preveč zaposleni, da bi se druţili. Včasih naredi
tehnologija druţbene stike brezosebne - kadar morajo večkrat komunicirati z napravami kot s
človekom. Toda za trdno skupnost je najbolj razdiralen kroničen in nerešen konflikt.
Delovno okolje zastruplja s frustracijo, jezo, strahom, napetostjo, zaničevanjem in
sumničenjem. Uničuje strukturo druţbene podpore, zaradi česar je manj verjetno, da
si bodo ljudje pomagali v teţkih trenutkih ( Maslach 2002:13).
Z NAMI NE RAVNAJO POŠTENO
Pomanjkanje poštenosti na delovnem mestu pomeni hudo neskladje med delavci in
delovnim okoljem. Poštenost v sluţbi pomeni, da se ljudem izkazuje spoštovanje in s
tem potrjuje njihova samozavest. Medsebojno spoštovanje ljudi, ki delajo skupaj, je
srčika vsake zavesti o skupinski pripadnosti. Zaupanje v organizacijo, ki ne deluje
pošteno, izgubimo zato, ker to kaţe na neiskrenost vodilnega osebja, ki ne spoštuje
tega, kdo smo. Nepoštenost se najbolj očitno pokaţe v postopkih ocenjevanja in
napredovanja. Če postopki za reševanje pritoţb in sporov ne omogočajo enakih
pravic obema stranema, bodo ocenjeni kot nepošteni. V širšem smislu vodenje
organizacij, ki postavlja denar pred zaposlenega, povzroča razkroj medsebojnega
spoštovanja in skupnih vrednot ( Maslach 2002:14).
OPRAVKA IMAMO Z NASPROTUJOČIMI SI VREDNOTAMI
Konflikt vrednot se pojavlja tam, kjer prihaja do nasprotij med zahtevami v sluţbi in
osebnimi načeli. V nekaterih primerih lahko delo sili ljudi v dejanja, ki se jim zdijo
neetična in ki so v nasprotju z njihovimi osebnimi vrednotami. Ljudje dosegajo
najboljše rezultate, če verjamejo v tisto, kar delajo, in če pri tem lahko obdrţijo ponos,
neoporečnost in samospoštovanje ( Maslach 2002:15).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 24
RAZSEŢNOSTI IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU
Pobliţe si oglejmo vsako od treh razseţnosti izgorevanja na delovnem mestu:
IZČRPANOST: Kadar ljudje trpijo zaradi izčrpanosti se počutijo čustveno in telesno
preobremenjene. Zdi se jim, da so izpiti, izpraznjeni in da se iz tega ne morejo izviti
in si obnoviti moči. Primanjkuje jim energije, da bi se soočili s še enim problemom
ali človekom. Izčrpanost je prva reakcija na stres zaradi delovnih zahtev ali velikih
sprememb.
CINIZEM: Kadar so ljudje cinični, zavzamejo hladen, odmaknjen odnos do dela in
sodelavcev. Do skrajnosti zmanjšajo svoj prispevek delu in se celo odrečejo idealom.
Cinizem je nekako poskus, da bi obvarovali samega sebe pred izčrpanostjo in
razočaranjem. Toda takšen negativni odnos lahko resno načne človekovo dobro
počutje in zmoţnost za učinkovito opravljanje dela.
NEUČINKOVITOST: Kadar se ljudem zdi, da je njihovo početje jalovo, čutijo
naraščajoč občutek neprimernosti. Izgubljajo zaupanje v svojo zmoţnost, da lahko
kaj spremenijo. Z izgubljanjem zaupanja v same sebe tudi drugi izgubljajo zaupanje
v njih ( Maslach 2002:17).
2.15 ZAKAJ SE ORGANIZACIJE NE MENIJO ZA
IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU
Menedţerji se pogosto ne ţelijo soočiti z izgorevanjem svojih delavcev. Bojijo se, da
bi s tem, ko bi priznali izgorevanje na delovnem mestu, sproţili val zahtev
zaposlenih, naj zmanjšajo delovne obremenitve in omogočijo drage programe za
»kakovostno delovno ţivljenje«. Po njihovem prepričanju izgorevanje ne sodi med
obveznosti delodajalcev, prav tako niso prepričani, da bi lahko proti izgorevanju
karkoli ukrenili, tudi če bi imeli denar, čas in strokovno znanje, da bi se posvetili
temu problemu. Pobliţe si oglejmo osnovne predpostavke te trditve ( Maslach
2002:62).
»To je problem, ki zadeva posameznika«
Če se počutite povsem izčrpani, je problem v vas samih. Obstaja mnogo različic
osnovnih individualnih strategij, ki sodijo v splošno rubriko obvladovanja stresa-
kupite si knjige in sami preizkusite različne tehnike, lahko se udeleţite delovnih
terapij ali seminarjev na temo obvladovanja stresa,… S tega vidika so ljudje odgo-
vorni za svoje doseţke. Ljudje se morajo z izzivom spopasti brez ovinkarjenja, mora
jim uspeti priti čez oviro. Takšen način mišljenja v primeru izgorevanja pomeni, da
se mora delavec naučiti, kako naj se spopade s povzročitelji stresa v sluţbi, in ne, da
mora ugotoviti, kako naj se jih znebi, da bo lahko ustvaril nestresno delovno okolje (
Maslach 2002:63).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 25
»To ni delodajalčeva odgovornost«
Če je izgorevanje problem posameznika, potem ţe po definiciji ni problem
organizacije. Dolţnost posameznika je, da ugotovi, kako se bo uspešno prilagodil
delovnim razmeram. Torej ni dolţnost delodajalca, da ugotovi, kako bo delo
prilagodil vam ali kateremukoli od vaših sodelavcev.
»To nima resnejšega vpliva na organizacijo«
Dejstvo, da posamezni delavci trpijo zaradi izgorevanja na delovnem mestu, za
organizacijo ne pomeni vzroka za preplah. Organizacija ne sprevidi, kako
izgorevanje vpliva na končni rezultat poslovanja. Delavci še vedno prihajajo v sluţbo
in opravljajo delo. Če zaposleni dovolijo, da njihova čustva motijo njihovo delo, se
lahko delodajalec tega problema loti enako kot kateregakoli drugega, ki je povezan s
potekom dela.
»Organizacija ne more kaj prida ukreniti proti temu«
Največ, kar lahko v tem pogledu organizacija ukrene zoper izgorevanje na delovnem
mestu, je, da ljudem prepusti, da sami poskrbijo zase. S počitkom, svetovanjem in
osebno vzpodbudo lahko ljudje storijo vse, kar je potrebno, da se lotijo tega
problema. Organizacije morda skušajo pomagati pri učinkovitejšem spreminjanju in
izboljšanju njihovega stanja tako, da jim omogočijo sodelovanje v posebnih
programih ali delovnih terapijah, toda rešitev problema je še vedno v rokah
posameznikov. Ne gre za to, da organizacije nočejo ničesar ukreniti zoper
izgorevanje, temveč da resnično ne vedo, kaj bi pomagalo ( Maslach 2002:64).
2.15.1 VODENJE
V organizaciji proces vodenja izvajajo ljudje, ki so za to delo usposobljeni in imajo
potrebna znanja. Vodja je oseba, ki se rodi v pozitivno se razlikujoči status.
Razlikovanje od drugih temelji zlasti na prirojeni socialni inteligenci, zaradi katere se
lahko takoj prilagodi okoliščinam (Ovsenik, 2000:213). Dober vodja mora imeti tudi
druge lastnosti kot so: karizma, odločnost, navdušenje, moč, pogum, samozavest in
sposobnost zdruţevanja.
Vodenje ali management je enosmeren proces, ki drugim pove, kaj naj storijo.
Vodenje ima malo opraviti z motivacijo in spodbujanjem razvoja drugih. Ker vodja
določa, kaj je potrebno storiti ali celo kako je kaj potrebno storiti, so drugi ljudje v
tem procesu zgolj sredstvo, ne glede na to kakšen slog vodenja ima vodja (Ovsenik,
2000:265). Za vodjo, ki je prilagodljiv okoliščinam in fleksibilno usklajuje zahteve
okolja in zahteve sodelavcev v skupini, ljudje pravijo, da je učinkovit vodja.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 26
Pri vodjih ločimo različne sloge vodenja:
Ukazovalni slog vodenja: vodja oblikuje naloge in ukaţe ljudem kaj, kako in kdaj naj
opravijo naloge. Poudarja zlasti v nalogo usmerjeno vedenje, ki temelji na kakovosti
izpeljave. Ne vključuje aktivne vloge članov skupine, ker sta njihova psihološka in
strokovna zrelost na nizki ravni.
Prepričevalni slog vodenja: vodja usmerja aktivnosti podrejenih delavcev in jih
hkrati spodbuja za kakovostno delo. Vključuje socialno interakcijo, katere cilj je
utrditi in odpraviti nejasnosti. Vodja ima v tem odnosu še vedno prevladujočo vlogo.
Zdruţevalni slog vodenja: vodja svoje podrejene delavce ţe vključuje v proces
odločanja. Odnos med njimi temelji na dvosmerni komunikaciji. Vodja igra
spodbujevalno in komunikacijsko vlogo.
Odposlanski slog vodenja: vodja je lahko hkrati opazovalec in vključen v dinamiko
skupine samo takrat ko podrejeni sodelavci potrebujejo pomoč ali nasvet. Sodelavci
delajo samostojno in se povezujejo v skladu z okoliščinami.
Podporni slog vodenja: ta temelji na prijaznem vedenju, na uvidevnem reševanju
problemov. Vodja kaţe zanimanje za podrejene.
Sodelujoči slog vodenja: sodelujoči vodja se posvetuje s sodelavci, ni več samo
opazovalec, je vključen v delovne procese. Upošteva njihove predloge pri odločitvah
in pri reševanju problemov.
Storilnostni slog vodenja: vodja je izrazito usmerjen v doseţke, postavlja zanimive
cilje, ima visoka pričakovanja glede zmogljivosti svojih sodelavcev in dosledno
izpeljuje svoje cilje (Ovsenik, 2000:251-256).
Pri vodenju je potrebna tudi ugodna klima. Dobra klima je podpora vodji, skupnim
ciljem in ustvarjalni naboj za reševanje problemov. Dobra klima ne pomeni, da so vsi
srečni in zadovoljni. Bolj je pomembno to, da so skupni cilji dovolj jasni vsem, da jih
sprejemajo in da poznajo svoje sposobnosti in sposobnosti svojih sodelavcev
(Ovsenik, 2000: 228).
Vendar se tudi vodja pogosto znajde v izoliranem poloţaju. Pogosto so ujeti med
tem, da poskušajo zadovoljiti potrebe zaposlenih na eni strani in izpolnjevanje ţelja
nadrejenih na drugi strani. Poleg tega morajo sprejemati teţke odločitve o
prihodnosti zaposlenih. Vodje morajo imeti celo vrsto sposobnosti za delo z ljudmi,
ki jih je teţko definirati. Občutek, da vodja teh sposobnosti nima, je stresen, enako
kot nesposobnost delegiranja nalog in nezmoţnost reči »ne«, občutek nejasnosti
glede pričakovane vloge in preveč odgovornosti (Heller, Hindle, 2001: 787).
Vodja, ki ima občutek, da njegov odnos z nadrejenim vodjem sproţa stresno
situacijo, razmišlja o svojih pomanjkljivostih, moţnih posledicah, če bo storil
napako, o tem , da bi si poiskal novo sluţbo ali o tem, da se bo srečeval z navzkriţji
v interakciji z njim. Takšna razmišljanja odvračajo pozornost vodje od delovne
naloge in tako preprečujejo učinkovito izrabo njegovih intelektualnih sposobnosti pri
opravljanju naloge. Vodje, ki imajo stresni odnos z nadrejenim vodjem, bodo v takih
primerih uporabili spretnosti in vedenje, ki so jih uporabljali v predhodni stopnji
svojega razvoja (Ovsenik, 2000: 246).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 27
2.16 ZAKAJ BI SE MORALE ORGANIZACIJE RESNO
POSVETITI IZGOREVANJU
Hudo napako storimo, če se za izgorevanje na delovnem mestu ne zmenimo.
Izgorevanje nedvomno vpliva na dejansko uspešnost organizacije. To ni zgolj
problem posameznika, temveč veliko več kot to. Delodajalčeva odgovornost je, da
izboljša delovanje organizacije in vse kaţe, da lahko organizacije v zvezi z
izgorevanjem storijo zelo veliko ( Maslach 2002:65).
IZGOREVANJE VPLIVA NA KONČNI REZULTAT ORGANIZACIJE
Dejstvo je, da stres na delovnem mestu lahko povzroči znatne finančne izgube in
zmanjšanje donosnosti. Na tej točki bi se lahko sklicevali na splošno statistiko, ki
kaţe, koliko milijard dolarjev poţrejo nadomestila delavcem, prispevki za
zdravstveno varstvo (zlasti za duševno zdravje in bolezni odvisnosti), odsotnosti z
dela, bolniški dopusti in različne goljufije zaposlenih, da izgub zaradi napak pri delu
in vedno slabše delovne kakovosti sploh ne omenjamo. Čeprav bi te visoke številke
lahko poudarile ogromno finančno razseţnost problema, ne bi mogle izraziti poteka
preobrazbe izgorevanja v velike vsote denarja ( Maslach 2002:65).
IZGOREVANJE NI ZGOLJ PROBLEM POSAMEZNIKA
Izgorevanje na delovnem mestu ima nedvomno visoko ceno. To ni zgolj malenkostna
teţava ljudi, ki so razdraţeni ali imajo slab dan - izgorevanje na delovnem mestu
veliko stane. Končni ekonomski rezultat je mogoče obvladovati samo tako, da smo
pozorni na končni človeški rezultat. Vedenje na delovnem mestu je ali drago ali
produktivno. Za ta pojav ni bistveno pomemben človek, temveč neskladje med člo-
vekom in delovnim okoljem. Prav napačna usmerjenost na posameznika je bistveni
vzrok, zakaj je večina tehnik stresnega menedţmenta zastavljena tako, da se
spremeni človeka, ne situacije. Ironično je, da se kljub raziskavam, ki kaţejo, da je
delovno mesto bistveni vzrok stresa, posvečajo posamezniku, ne delovnemu mestu (
Maslach 2002:69).
UKREPANJE PROTI IZGOREVANJU NA DELOVNEM MESTU IZBOLJŠA
ORGANIZACIJO
Izgorevanja se je treba lotiti na organizacijski ravni, ne na delavčevi. S tem, da
prevzame odgovornost za ukrepanje proti izgorevanju na delovnih mestih in sprejme
način vodenja, ki ji bo dolgoročno zagotavljal produktivno delovno silo.
Organizacija, ki podpira delavčevo povezanost z delom, je močnejša organizacija in
se je tudi bolj sposobna odzvati na potrebe strank, poleg tega sproti intenzivno raste
ter pri tem razvija ustvarjalne zamisli ali izdelke. Nasprotno pa je organizacija, katere
delavci trpijo zaradi izgorevanja na delovnem mestu, manj sposobna sprejeti
pomembne spremembe v svojem okolju in v lastni strukturi ali postopkih.
Izgorevanje izčrpa ustvarjalnost in načne sposobnost učinkovitega dela s strankami
ali sodelavcu ( Maslach 2002: 69).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 28
ORGANIZACIJE LAHKO VELIKO STORIJO
Organizacije imajo moč in vire, da storijo veliko. Organizacijski pristop k
obravnavanju izgorevanja in spopadu z njim obeta velike in učinkovite spremembe.
• Organizacijski pristop se loteva problemov skupine ljudi, namesto da bi se
osredotočil na vsakega posameznika posebej. Posledica tega je, da pristop ni
učinkovitejši le kar se tiče stroškov, temveč ustvarja postopke za vzajemno
podporo, kajti od teh posegov imajo korist tudi sodelavci, s katerimi so
zaposleni v stikih. Poseg, ki krepi medsebojno spoštovanje med sodelavci,
pospešuje predanost delu v delovni skupini.
• Organizacijski pristop z izboljšanjem menedţmenta človeških virov v celoti
vzpodbuja produktivnost in kakovost ţivljenja zaposlenih.
• Posredovanje na organizacijski ravni, ki pospešuje funkcioniranje delovnega
okolja, ima večje moţnosti za izboljšavo povezanosti z delom.
Kljub njegovi nesporni vrednosti je organizacijski pristop bolj zapleten in zato bolj
zahteven. Ker se ljudje nagibajo k mišljenju, da so vzroki za nekatere dogodke v
posameznikih, ne v skupinah ali druţbenih procesih, teţje sprejmejo posredovanje na
organizacijskem nivoju ( Maslach 2002:74).
2.17 ZAKAJ JE BOLJE ZDAJ PREPREČEVATI IZGOREVANJE,
KOT POZNEJE UKREPATI PROTI NJEMU
Verjetnost, da bo prišlo do izgorevanja, je velika - nič več ne gre za redek pojav. Ko
izgorevanje postane resen problem, je izredno drag. Finančni stroški, zmanjšana
produktivnost, teţave z zdravjem, upadanje kakovosti ţivljenja v celoti - vse to je
visoka cena, ki jo je treba plačati. Proti izgorevanju je teţje učinkovito ukrepati, ko je
ţe v polnem razmahu, kot takrat, ko je še v zametkih. V poznejši fazi je zdravljenje
teţavno in organizacija se spopada z obvladovanjem škode velikih razseţnosti.
Najboljši način za preprečevanje izgorevanja je pospeševanje predanosti delu. Ne gre
zgolj za zmanjševanje negativnih dejavnikov na delovnem mestu, gre tudi za poskus
povečevanja pozitivnih dejavnikov. Preventivni pristop je modra in preudarna
naloţba v prihodnost organizacije. Pomeni, da se investira v ljudi zato, da bodo
postali dobro izučeni, zvesti in predani delavci, na katere se organizacija lahko
zanese, in da bodo zelo kakovostno opravljali delo. Ta vrsta naloţbe bo okrepila
organizacijo, da bo preţivela tudi v prihodnosti. Zavedamo se, da tak način delovanja
ne velja za veliko delovnih mest ( Maslach 2002:76).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 29
VREDNOTE V OKVIRU DELOVNEGA MESTA
Jasne organizacijske vrednote so ţivljenjski vir, saj preprečujejo izgorevanje na
delovnem mestu. V drugih primerih so se stvari v zvezi z organizacijo v času krize
tako zelo spremenile, da morajo ljudje znova odkriti svoje vrednote, preden se lahko
spopadejo z novimi problemi. Nekatere organizacije so razdrobljene; posamezniki in
skupine teţijo v različne smeri in delajo v skladu z vrednotami, ki so si med seboj v
nasprotju. V mnogih primerih nasprotujoče si vrednote vplivajo na vsakodnevno
opravljanje dela. Kadar so problemi resni in jih je teţko rešiti, je lahko posledica
izgorevanje na delovnem mestu ( Maslach 2002:128).
JASNA DOLOČITEV ORGANIZACIJSKIH VREDNOT
Določanje organizacijskih vrednot je proces, s katerim organizacija pove, kaj se ji zdi
pomembno. To je proces, v katerem člani organizacije izraţajo svoje osebne
vrednote, skupne vrednote svojih delovnih skupin in vrednote, ki jih odobrava
celotna organizacija. To je proces skupnega delovanja vodilnega osebja in delavcev.
Proces jasne določitve organizacijskih vrednot ima več ciljev:
• da določi osrednje vrednote, ki poenotijo organizacijo;
• da določi obseg kultur delovnih skupin znotraj organizacije;
• da določi, kako se lahko specifične vrednote udejanijo znotraj organizacije;
• da določi vrednote, ki vodijo tako cilje kot sredstva za doseganje ciljev;
• da razvije načine reševanja neprestanih trenj med vrednotami znotraj organizacije
( Maslach 2002:133).
OCENITEV DELOVNEGA OKOLJA
Postopek organizacijske analize lahko pomaga oceniti vpliv temeljnih
organizacijskih pobud na zaposlene. Razkrijejo področja, na katerih je organizacija, v
primerjavi z njej podobnimi, uspešna, in področja, na katerih se spopada z več
teţavami, kot je običajno. Te informacije so za organizacijo glavni pokazatelj njenega
trenutnega poslovnega stanja ( Maslach 2002:151).
2.18 STRES NA DELOVNEM MESTU
Stres je neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku kadar nastane neskladje
med zaţelenim stanjem (opravljenim delom) in dejansko opravljenim delom oz.
pričakovanjem. Na začetku se na stres oz. stresorje (povzročitelje stresa) odzovemo z
mišično napetostjo, hiperaktivnostjo, razdraţljivostjo, razburjenostjo ali jezo. Sledi
obdobje prilagajanja na stres, ki lahko traja nekaj tednov. Po dolgotrajnem stresu, ki
traja leto in več, ko izčrpamo svoje rezerve, postanemo pasivni, brezvoljni, pretirano
utrujeni, malodušni z depresivnimi občutki, vse bolj zaspani in izčrpani (Skrbimo za
svoje zdravje, št. 7, september 2004:4).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 30
Delo je zelo pomemben del ţivljenja vsakega človeka. Nudi številne moţnosti
socialnih interakcij in osebnostnega napredka. Močno vpliva na samopodobo in
občutek lastne vrednosti ter lahko sluţi kot izziv za samoizpopolnjevanje. Zato bi
bilo potrebno strokovno spremljati in usmerjati poklicno kariero vsakega
posameznika. Nezanemarljiva kriza in izvor stresa nastopi na koncu poklicne poti ob
upokojitvi (Selič, 1999; po Wolf, 1998:122).
Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu bi moralo vsako podjetje imeti svetovalca na
tem področju. Nesporazume je potrebno najprej preveriti v podjetju in primerjati
izkušnje. A delavci v stresu niso edini končni proizvod današnjega sistema. Nove
generacije, ki prihajajo v sluţbe se nočejo zaposliti za polni delovni čas, ker hočejo
imeti čas zase. Mednarodne raziskave so pokazale, da posamezniki najteţje
prenašajo slabe odnose s sodelavci in nadrejenimi in jih največ zboli ravno zato.
Torej se bodo delovna razmerja morala spremeniti. Nesamozavesten posameznik je
slab delavec. Slab delavec je neproduktiven. Podjetje brez učinka pa čaka le stečaj
(Jutranje DELO; priloga Ona; št. 272, 25.nov. 2003:17-19).
Zelo pomembno je tudi dejstvo, da vsakega zaposlenega gledamo kot posameznika.
Zaposleni imajo različne vrednote in odnos do dela na splošno. Napačno bi bilo
pričakovati, da bi dolgotrajna in samostojna opravila z skoraj ničelno stopnjo
komunikacije enako stresogeno vplivala na ekstrovertirane posameznike, ki radi
delajo in stalno komunicirajo z ljudmi, kot pa na introvertirane sodelavce, ki ljubijo
mir in v tišini opravljajo zadane naloge.
Stres pri delu je moţno opisati z več dejavniki;
• DELOVNI POLOŽAJ- Je med najpomembnejšimi povzročitelji stresa pri
delu. Posebej izpostavljena so vodilna delovna mesta;
• POMANJKANJE KONTROLE- Dela, ki ne dopuščajo avtonomije,
svobodnega odločanja in časovne razporeditve, ter ne vključujejo soodločanja;
• PONAVLJAJOČA SE OPRAVILA- Zanje je značilno tako prenasičenost
kot tudi pomanjkanje kontrole;
• ODGOVORNOST ZA DRUGE- Prinaša mnoge napetosti, skrbi in včasih
tudi teţavne medsebojne odnose. Občutek odgovornosti za druge lahko zavira
uspešno obvladovanje stresa in odločanje;
• KONFLIKTNOST VLOG- Se pojavi, kadar se oseba znajde v primeţu
različnih pritiskov s strani nadrejenih in podrejenih sodelavcev in strank;
• NEVARNOST- Nekateri poklici so lahko zelo nevarni in vplivajo na povišanje
adrenalina, srčni utrip in krvni pritisk;
• STRESORJI OKOLJA-Vročina, onesnaţenost zraka, hrup, prah, ki
v nekaterih pogojih dela povzročajo mnoge bolezni.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 31
DELOVNI POGOJI
Fizični delovni pogoji
Hrup
Hrup deluje na posameznika izredno frustrativno, ker povzroča motnje pri
komuniciranju, to pa vpliva na percepcijo socialnih odnosov v delovni skupini.
Edssell (Vizek - Vidović, 1990:60) je ugotovil, da osebe, ki delajo v hrupnem
delovnem okolju, za razliko od njihovih kolegov, ki delajo v tihem okolju, zaznavajo
obnašanje drugih delavcev kot bolj neugodno, sovraţno in neorganizirano.
Kontinuirana intenzivnost hrupa izolira delavca kot iz normalnega slušnega okolja.
Poleg tega, da hrup povzroča motnje pri komunikaciji, povzroča motnje pri
razmišljanju in ohromi povratno slušno informacijo, ki prihaja od strojev in sluţi kot
indikator uspešnega poteka delovnega procesa, kar se lahko rezultira kot nesreča pri
delu in zmanjšanje učinkovitosti. Cohen (Vizek - Vidović, 1990: 60) je potrdil, da
hrup negativno vpliva na učinek, pri čemer ni pomembno ali govorimo o
kontinuiranem hrupu ali pa o hrupu, ki se pojavlja le občasno.
Stopnje hrupa, ki so še znosne pri posameznih vrstah dela so:
• pri trajnih miselnih naporih največ do 50 decibelov;
• pri pisarniškem delu največ 70 decibelov;
• pri drugih vrstah dela hrup ne bi smel presegati 90 decibelov (Lorbar,
1998:62).
Osvetlitev
Osvetlitev je eden izmed bistvenih dejavnikov delovne učinkovitosti zaposlenih in
njihovega dobrega počutja. Če je osvetlitev prešibka prihaja pri delavcih do
zamorjenosti in napetosti, poleg tega pa nezadostna osvetlitev utruja oči in zmanjšuje
delovno storilnost. Osvetlitev, ki je potrebna za opravljanje dela v pisarni, znaša od
250 do 500 luksov, za natančna dela pa od 1000 do 5000 luksov (Veliki splošni
leksikon, 1997:3076).
Utripanje oziroma moteno delovanje tako ţarnice, ki fluktuira zaradi padanja
napetosti ali vključevanja večjega števila aparatov, kot televizijskega ekrana,
povzroča tako veliko stanje neugodja, da na 500 oseb lahko doţivi ena oseba
epileptični napad (Vizek - Vidović, 1990:59).
Klimatske razmere
Temperatura človekovega telesa je odvisna poleg termoregulacije samega organizma
tudi od nekaterih faktorjev okolice: temperature, vlaţnosti in gibanja zraka. Ustrezna
relativna vlaţnost zraka, ki pripomore k prijetnemu počutju osebe, mora biti v
ogrevanih prostorih med 40 in 60 odstotki, ne sme biti pa manjša od 30 odstotkov.
Nizka stopnja vlaţnosti namreč povzroča izsušitev sluznice oči in dihalnih organov,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 32
kar vodi k prehladom in bolezenskim obolenjem. Vlaga v pisarnah naj bi bila poleti
višja (60 odstotkov) kot pozimi (40 odstotkov) (Lorbar, 1998:61). Najprimernejša
temperatura za delo v pisarni je v zimskem času od 20C do 23C. Poleti je lahko
temperatura nekoliko višja, saj je ob zunanji temperaturi 30C v pisarni ugodno
delati ţe pri 25C (Lorbar, 1998: 25). Večja odstopanja od idealne temperature
povzročajo padec učinkovitosti, saj previsoke temperature povzročajo zaspanost, pri
prenizkih pa se telo zavaruje pred dodatno izgubo toplote, kar povzroči otrplost
okončin, še posebno prstov (Vizek - Vidović, 1990: 62).
Kombinirani vpliv stresorjev v delovnem okolju
Poulton (Vizek-Vidovič, 1990) trdi, da se večina raziskav ukvarja predvsem s
preučevanjem vpliva posameznega stresorja, medtem ko je v realnosti delavec
izpostavljen istočasnemu delovanju več stresorjev: hrupu, vibracijami, izgubi sna in
podobno. Najenostavneje je predpostaviti, da se učinek večjega števila stresorjev
preprosto sešteva. Na primer, če hrup, vibracije in vročina posamično zmanjšuje
učinkovitost za 10%, bo njihovo skupno delovanje zmanjšalo delavčevo učinkovitost
za 30%. Ta predpostavka nima trdnih temeljev, saj obstaja moţnost kompenzacije in
adaptacije na stres, ki pa je seveda omejena. V našem primeru se učinkovitost
zmanjša le za 10%, kljub delovanju vseh treh stresorjev, saj se delavec bolj trudi, da
bi izničil vpliv negativnih dejavnikov. V primeru, da delavec ne poseduje rezervne
mobilizacijske energije, pa se v zgoraj omenjenim primeru učinkovitosti zmanjša za
več kot 30%.
Vibracije
Vertikalne frekvence, ki so pogoste v gradbeništvu in industriji, delujejo negativno
na kvaliteto vida, povzročajo tresenje rok in nog ter zmanjšuje natančnost pri finih,
natančnih opravilih. Podobno kot pri hrupu, imajo tudi vibracije lahko pozitiven
učinek. Če je jakost od 4 - 6 herzov, pomaga delavcu, da ostane buden pri
opravljanju monotonih opravil, medtem ko frekvence, ki so niţje od 2 in višje od 7
herzov povzročajo ravno nasprotni učinek (Vizek - Vidović, 1990: 60).
Psihični delovni pogoji
Delovni čas
Trajanje delovnega časa je eno ključnih ekonomskih, socialnih in kulturnih vprašanj.
Polni delovni čas je ekonomska, socialna in civilizijska kategorija. Predstavlja
druţbeno soglasje o tem, kako dolgo naj bi ljudje »normalno« delali v rednem
delovnem razmerju. Tako ga je definiral Kavar-Vidmar (Kavar-Vidmar,1998:87).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 33
Delo v izmenah
Potreba, da delo poteka v izmenah je pogojena z ekonomskimi in tehnološkimi
razlogi. Poulton (Vizek-Vidovič,1990:63) je dokazal, da je fizično zdravje delavcev
najmanj ogroţeno, če delavec dela izključno v eni izmeni, pa naj bo to bodisi v
nočni, saj se telo prilagodi spremenjenemu ritmu. Glavni vir nezadovoljstva in
neugodja pa niso problemi povezam s fiziološko prilagoditvijo, temveč prekrivanje
nočnega dela s socialnimi aktivnostmi. Če se posameznik odloči, da bo sodeloval v
dnevnih aktivnostih svoje okolice in zanemarja spanje, se lahko zgodi, da nikoli ne
pride do fiziološke adaptacije, kar se odraţa v splošnem psihofizičnem počutju
(Molan, 1997:132).
Odsotnost iz dela
V normalnih pogojih človek dela 5 dni v tednu. Pri delu pa se pojavijo tudi
odsotnosti, ki imajo pozitiven in negativen učinek na posameznika in delovno okolje.
Pozitivne odsotnosti so:
• razna usposabljanja, seminarji;
• letni dopusti, da se človek spočije in napolni z novimi energijami;
• študijski dopust.
Negativne odsotnosti so:
• bolniške odsotnosti delavcev;
• bolniške odsotnosti za druţinske člane.
Varstvo zaposlitve
Stalnost zaposlitve pomeni za delavca zagotovitev materialne varnosti in določen
poloţaj v druţbi. Gre torej za pomembno vrednoto in gmotno dobrino. Bolje kot o
stalnosti, je smiselno govoriti o varnosti in nepretrganosti zaposlitve, kar pomeni, da
se delo oziroma delovno mesto spreminja, delovno razmerje/status delavca v isti ali
drugi organizaciji pa se nadaljuje. Trajanje zaposlitve je pomembno predvsem za
delodajalce. Zaposlitev, zlasti »redno delovno razmerje« s polnim delovnim časom
za nedoločen čas, je podlaga za polni obseg pravic iz delovnega razmerja in socialne
varnosti in za polni obseg dodatkov k plači (Kavar-Vidmar,1998:84).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 34
2.19 NAČRTNO PREMAGOVANJE STRESA
Stres je treba najprej prepoznati in si ga priznati, šele nato ga lahko začnemo
obvladovati. Izkušnje kaţejo, da univerzalnega recepta za bolnike ni. Načini
»predelave« stresa kot nevtralizacije negativnih doţivetij in izkušenj so po mnenju
psihiatrov individualni. Dejstvo je, da se stresu ne moremo izogniti. Če se z njim ne
soočimo, se »nalaga« v nas in povzroča trajne posledice pri našem zdravju. Stresna
reakcija organizem zelo obremenjuje. Sposobnosti spoprijemanja s stresom so
različne. Najbolj destruktiven način »ugašanja alarmov«, so psihoaktivne snovi:
alkohol in droga.
Pred stresom se najbolj učinkovito zavarujemo, če se zazremo predvsem vase. Če se
vedno znova vprašamo, kaj pravzaprav ţelimo, kaj pričakujemo, Če se odločimo, kaj
je za nas pomembnejše in kaj manj, imamo več moţnosti, da ţivimo v miru s samim
seboj-če vemo, kaj hočemo, moramo seveda vedeti tudi, kako se do ciljev pride. Smo
pripravljeni na moţnost čakanja, odlaganja, na dolgo pot, polno nevšečnosti in pasti,
kjer potrebujemo ne samo potrpeţljivost, ampak tudi iznajdljivost? Samo kritika in
analitični pristop k okoliščinam sta dva močna poroka našega uspeha na poti do
ciljev.
Soočanje s stresom je tem bolj uspešno, čim bolj je usmerjeno k premagovanju
problema, ki je povezan z občutki kontrole. Osebnostne značilnosti so tisti dejavnik,
ki določa tako načine kot tudi izide obvladovanja stresnih obremenitev (Musek,
2003:13).
Ţe dolgo je znano, da različni ljudje na stresne situacije različno reagiramo, vendar
pa je od osebnostnih značilnosti posameznika odvisno, kako se bo spopadel z njim.
Kakorkoli ţe, najboljši zaveznik smo si vselej sami. Le prisluhniti si moramo, pri
tem pa ne dovoliti, da bi nas zaneslo v lagodnost.
Najdite spet svoj lastni jaz (sprostite se, berite, pojdite v kino, gledališče,...).
Ţivljenje je sestavljeno iz samih drobnih stvari. In ţe spodbuden nasmeh je dovolj,
da nam polepša dan. Neznosen tempo nam pogosto iztrga vajeti lastnega ţivljenja iz
rok. Odločite se: jaz bom vodil/a svoje ţivljenje.
Pogovor- ključ za reševanje vsake teţave (nikakor ni sramotno, da svojo stisko
zaupamo prijatelju, ki nam bo ponudil rešitev, da uredimo misli. Sprostitev
doseţemo ţe tako, da izrečemo svoje strahove, občutke in skrbi).
Sprostilne tehnike ( ne samo joga, sprehodi in kolesarjenje, temveč vsaka redna
telesna vadba so zagotovo »ventil« za vse notranje napetosti in nakopičen stres.
Uspeh vsakega gibanja je takoj občuten in opazen: zadovoljstvo,zdravje, lepši videz
in samozavest).
Strokovna pomoč (ko smo prepričani, da ne bomo zmogli sami, poiščimo strokovno
pomoč) (Skrbimo za svoje zdravje, št. 7, september 2004:4).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 35
Če se bomo naučili učinkovitega ravnanja z zahtevami, izzivi in nevarnostmi, lahko
ne glede na zunanje okoliščine ţivimo bolj zadovoljno, zdravo in uspešno Za dosego
in utrditev ravnovesja je potrebno začeti prilagajati zahteve in razvijati sposobnosti
za obvladovanje stresa.
Obvladovati stres pomeni odločujoče vplivati na pojavitev, potek in stopnjo stresa,
kajti če se bomo stresa lotili z glavo, bomo:
• zmanjšali tveganje za zdravje;
• izboljšali odnose z ljudmi doma in na delovnem mestu;
• bolj zmogljivi in učinkoviti;
• naredili več;
• bolj ustvarjalni (Looker 993:12-14).
Ne dovolimo, da stres premaga nas, mi moramo premagati njega!
Osebnost, ki ji stres ne more do ţivega:
NADZOR- občutek, da ima ţivljenje smisel in namen;
PREDANOST- druţini, delu, konjičkom, druţabnemu ţivljenju,…;
PRILAGODLJIVOST- pozitiven odnos do sprememb kot normalnih dogodkov v
ţivljenju.
Te lastnosti ţal niso prilagojene in marsikdo se jih mora naučiti. Za uspešno
kljubovanje stresu sta še zlasti pomembna samozavest in trezno razmišljanje ( Powell
1997: 7).
2.19.1 PREPREČEVANJE STRESA IN UKREPI
V ţivljenju se stresu ne moremo izogniti, spremlja nas na vsakem koraku.
Pomembno je to, da ga znamo obvladovati in se z njim uspešno spopasti. Dejstvo pa
je, da lahko vsakdo ţe preventivo marsikaj stori, da do stresa ne pride ali da se laţje z
njim sooči (prilagojeno po Youngs, 2001).
Nadzorovati svoja čustva. Zelo pomembno je, da jih zna na pravi način izraţati in
slediti naslednjemu zaporedju misliti, čutiti in reagirati namesto čutiti, reagirati in
potem misliti. Če se pojavijo negativne misli, jih je treba ustaviti in jih preoblikovati.
Na kratko bi lahko o vseh teh lastnostih rekli, biti čustveno inteligenten.
Zdravljenje stresa je povezano z njegovim preprečevanjem. Človek bi se moral
zavedati nevarnosti, ki jo prinaša preobremenjenost. Reagirati bi moral ţe ob prvih
simptomih. »V človekovi naravi je, seveda, da znake »poklicne izgorelosti« teţje
prepozna pri sebi kot pri drugih. V ozadju namreč deluje teţnja po ohranitvi
samospoštovanja, zaradi katere pripisuje svoj »notranji poklicni umik« razmeram v
svoji delovni in druţbeni okolici, ne pa svojemu posebnem, notranjem duševnem
stanju« (Brejc 1994: 373).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 36
Anica Mikuš-Kos (1990) navaja, da je soočanje strokovnjaka z mejami svoje osebe
in delovne kapacitete in mejami (omejitvami) svoje stroke zaradi multikavzalnosti
delovne problematike, zanj zelo boleč. Čuti, da problemov ne rešuje, ampak jih le
blaţi, pokriva, odkriva, ko je povsem nemočen in izgubljen.
Zelo učinkovit pristop pri premagovanju stresnih situacij prestavlja razvijanje
močnega socialnega podpornega sistema, kamor sodijo druţina, prijatelji, sodelavci
in skupine za samopomoč.
Preprečevanje in zdravljenje stresa in izgorelosti ali burnost sindroma je potrebno na
večjih področjih človekovega ţivljenja:
na področju delovnega mesta- vodstvo naj prepozna izgorelost svojih
delavcev in sprejme program preventivnih ukrepov (uspešna komunikacija
med zaposlenimi, med nadrejenimi in podrejenimi, analize odnosov med
sodelavci, srečanja, ustvarjanje dobre klime, motivacije za delo in druţabna
srečanja);
na področju osebnosti posameznika- razvijanje osebnosti na telesnem,
duhovnem in duševnem področju (skrb za zdravo telo, izobraţevanje,
opustitev neustreznega ţivljenjskega stila, učenje za uspešno komunikacijo in
sodelovanje v skupinah);
na področju okolja- odprtost in sodelovanje s širšim okoljem (sodelovanje z
ustreznimi strokovnimi ustanovami, vključevanje v enotni socialni prostor in
razširitev socialnih mreţ...).
Pomembno je, da na vseh področjih odstranimo stresne dejavnike in izberemo
ustreznejši ţivljenjski slog, kjer ne bo negativnih čustev, ki dajejo občutek nemoči,
nepotrebnosti in nesposobnosti pri reševanju problemov.
Stres lahko odpravimo z:
več telesnega gibanja ( vpliva na srce in krvni obtok, kri, dihala, hormonske
ţleze, mišice in okostje, vegetativni ţivčni sistem,….);
joga;
pametna prehrana;
smeh, jok, kletvice, kričanje;
petje;
oblike, barve, svetloba;
razgradnja stresa z psihološkimi metodami ( pogovor, prijatelji, druţina,…);
meditacija proti stresu;
avtogeni trening za zdravljenje stres;
upoštevanje bioloških ritmov;
pozitivno razmišljanje in notranje ţivljenje.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 37
TELESNE VAJE
Človek, ki je v dobri telesni formi ni samo bolj srečen in motiviran, ampak je tudi
bolj dejaven. Redna telesna vadba krepi srce in pljuča, pospešuje krvni obtok,
zmanjšuje količino maščob in holesterola v krvi in krepi imunski sistem. Telesna
dejavnost pozitivno vpliva na našo samopodobo in zunanji videz, spodbuja
samozavest in povečuje energijo, koristna pa je tudi za ohranjanje zdravega
kritičnega odnosa do vsakodnevnih dolţnosti (Trevor 1999:132).
Hoja: če smo dalj časa razmeroma nedejavni, je hoja idealna za obnavljanje
vzdrţljivosti in vztrajnosti.
Kolesarjenje: z druţino, prijatelji ali samostojno je nadvse primerno za zmanjševanje
stresa.
Plavanje: je idealna telesna dejavnost, ker zdruţuje vzdrţljivost, moč in gibčnost. Še
posebej je priporočljivo, če imamo teţave z debelostjo ali bolečinami v kriţu, saj
voda zmanjšuje občutek telesne teţe (Battison 1999:30-31).
SPROŠČAJE IN DIHANJE
Sprostitev ali relaksacija je naravni sovraţnik notranje napetosti ali tesnobe. S
sprostitvijo organizem spravimo v ţivčno draţenje, povsem nasprotno tistemu, ki je
povzročilo pritisk in stisko. Kadar je telo dovolj sproščeno, se ne pojavijo znaki
tesnobe, kot so hitro bitje srca, znojenje, suha usta, bolečine v ţelodcu (Pačnik,
1995:106).
Kadar smo sproščeni in zadovoljni dihamo enakomerno in umirjeno. Pri tem se
premikata trebušna votlina in ves prsni koš. Ko pa smo vznemirjeni, naše dihanje
postane plitvo, pri tem izkoriščamo le zgornji del pljuč, širjenje trebušne votline je
skoraj neopazno, ritem dihanja je neenakomeren in vsebuje številne globoke vdihe,
velikokrat pa vdihnjeni zrak tudi zadrţujemo (Cohen 2001).
Sproščanje in dihanje je pomembno, ker se v stresu naše mišice napnejo, dihanje je
pospešeno. Dihanje je edina samodejna telesna funkcija, ki jo lahko izurimo do take
mere, da z njo preprečujemo neugodne stresne reakcije in se vrnemo v ravnovesje
(Pačnik 1995:107).
MEDITACIJA
Meditacija je učinkovita metoda za psihično umirjanje in sproščanje. Meditirati
pomeni razmišljati in prepuščati se misli ali notranjemu doţivljanju. Človek mora
biti najprej notranje aktiven, preden steče neko dogajanje, pri katerem ostane
preteţno pasiven. Če se človek prepusti, zdrsne v svoje duševne globine. Dihanje se
umiri, pulz se zniţa, mišice se sprostijo. Daje nam vtis, kot da se telo ogreva. S
postopno in globoko mišično sprostitvijo lahko doseţemo predvsem stanje telesne
sproščenosti.
Meditirati je mogoče na več različnih načinov. Najbolj pogosto, a hkrati zelo
učinkovito in blagodejno tehniko, pri kateri gre za ponavljanje ţariščne brezmiselne
besede, lahko poskusimo tudi doma (Looker 1993:138-139).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 38
Blagodejni vplivi meditacije segajo od zmanjševanja stresa do povečanja umskih
zmoţnosti. Po mnenju številnih strokovnjakov zmoţnost osredotočenja uma olajšuje
tudi odpravljanje s stresom povezanih vedenjskih vzorcev kot so kajenje, uţivanje
drog, motnje v prehranjevanju in alkoholizmu (Battison 1999: 62).
PREHRANA
Človek, ki ga pesti stres, se na nesrečo nagiba k temu, da za voljo občutka, da je bil
na poti k svojim ciljem zavrt, poraţen, nebrzdano sega po kaki svoji priljubljeni jedi,
podobno kot se kadilec zateka k cigareti. Toda takšna tolaţba je pogubna. Zato bi
morali tedaj, ko pričakujemo stres ali ko se znajdemo v hudih situacijah temu tudi
prilagoditi prehranjevanje.
Zdrava prehrana ugodno vpliva na razpoloţenje in vitalnost, daje energijo, krepi
mišice, pospešuje krvi obtok, varuje pred boleznimi, izboljšuje imunski sistem in
zagotavlja moč za obrambo pred stresi vsakdanjega ţivljenja. Prehrambni
strokovnjaki trdijo, da je najpomembnejši dnevni obrok zajtrk. Če bomo zajtrk
spuščali, bomo ţe sredi dneva začutili telesno šibkost in postali razdraţljivi,
depresivni, zmedeni in imeli bomo teţave zaradi pomanjkanja koncentracije. Zajtrk
naj sestavljajo jedila ki vsebujejo beljakovine, ogljikove hidrate in malo maščob.
Kosilo naj bo izdatnejše, večerja pa lahka (Trevor 1999:134).
Torej, drţimo se starega reka:
Zajtrkujmo kot kralj,
kosimo kot princ,
večerjajmo kot berač.
Raznolika prehrana je poglavitna za trdno zdravje. Prednost dajmo ţivilom z veliko
vitaminov, nenasičenih maščobnih kislin, antioksidantov in neprečiščenih ogljikovih
hidratov: polno zrnati kruh, testenine, ribe, olivno olje, sveţe sadje in zelenjava,
jogurt, sveţim zeliščem in česnu. V jedilnik je potrebno vključiti kar največ različnih
ţivil. Tako se bomo izognili enoličnosti in hkrati zauţili več hranljivih snovi.
Kadar smo pod stresom, zaradi naglice izpustimo kakšen obrok. Namesto zajtrka kar
stoje zlijemo vase skodelico močne kave. V obdobju, ko se nad nas zgrnejo teţave,
postane ţivljenje nepretrgan obrok. Zato pustimo telesu, da nas spomni, kdaj
moramo jesti (Looker 1993:144).
JOGA
Joga je prastara vzhodnjaška filozofija, ki nam lahko zelo pomaga pri iskanju
spokojnosti. Njen glavni namen je urjenje treh glavnih prvin človekovega obstoja:
telesa, duha ter duhovnosti. Z jogo se lahko ukvarja vsakdo, ne glede na to, ali
verjame v duhovnost ali ne, vendar je njeno teţišče v prepričanju, da sta z
dobrodejnimi vplivi telesnih vaj tesno povezani tudi umska in duhovna rast. Lahko jo
izvajamo doma ali v vodeni skupini. Temeljno pravilo joge je previdno, počasno in
predvsem pravilno izvajanje predpisanih gibov (Lipecki 1985).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 39
MASAŢE
Masaţa je metoda sproščanja, ki je osredotočena predvsem na sproščanje mišičnih
napetosti. Temeljna oblika komuniciranja je dotik, ki hkrati omogoča pretok energije,
partnerja pa se lahko z vzajemno masaţo opogumljata in spodbujata, s tem si vlivata
samozavest, to pa je zelo dobrodelno pri obvladovanju stresa. Najprimernejši
dodatek, ki pripomore h kakovostnejši masaţi, so različna eterična olja (Alexander
2000).
Za naše zdravje je pogosto bolj usodna naša ocena situacije kot pa resnična
nevarnost. Pri oceni nevarnosti je odločilno, kakšen odnos ima človek do svojega
ţivljenja in do sebe. Vsi občasno delamo napake pri delu ali pa smo kdaj boljši in
drugič slabši. Človeku, ki ne najde v sebi dovolj trdnosti in motivacije za ţivljenje, ki
nima notranjega občutka samospoštovanja, čigar samozavest je nenehno odvisna od
zunanjih potrditev ali zavrnitev, pa dobljeni posel ni zgolj uspešen ulov, s katerim bo
bolj brezskrbno urejal svoje ţivljenje, ampak predvsem sredstvo za samopotrditev (
Ihan, Simonič Vidrih 2005:30).
Stres povzroča probleme in ti problemi stanejo organizacijo na različne načine:
• Slaba kakovost storitev (povečano število reklamacij s trga- zahtevajo čas za
reševanje in zamenjavo proizvodov; izguba kupcev- ogroţa obstoj podjetja.
Vse to pomeni izgubo časa in denarja;
• Visoka fluktuacija kadrov. Zamenjava nezadovoljnih delavcev zahteva čas in
denar;
• Slab ugled podjetja. Podjetje z nezadovoljnimi delavci bo moralo plačati za
spremembe, ki mu bodo povrnile ugled in zaupanje v njegove proizvode in
storitve;
• Slaba slika organizacije. Podjetje lahko dobi samo delavce slabše kakovosti
ali brez izkušenj, kar ni privlačno za kvalitetnejše kadre;
• Nezadovoljni delavci. Dragoceni čas se izgublja v sporih z vodstvom o
pogojih zaposlovanja (Heller 2001:770).
POKAŢITE SVOJA ČUSTVA. Ne zatirajte svojih čustev in občutkov.
VZEMITE SI ČAS ZA DRUŢABNO ŢIVLJENJE. Ne odpovedujte se konjičkom in prostemu
času.
NE ODLAŠAJTE. Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj.
PRERAZPOREDITE DOLŢNOSTI. Ne mislite, da morate vse opraviti sami.
NAUČITE SE REČI »NE«. Ni treba, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naloţijo.
PRIVOŠČITE SI REDNE ODMORE za kavo, kosilo, klepet.
NE DELAJTE NADUR
NE POSTANITE ZASVOJENI. Vzdrţite se odvisnosti od alkohola, cigaret in ostalih drog.
SLUŢBA IN DOM NAJ BOSTA LOČENA. Sluţbenega dela ne jemljite domov.
NE BODITE PERFEKCIONIST. Tudi 80 odstotni rezultat je dober.
PROSITE ZA POMOČ. Če imate probleme, jih zaupajte kolegom.
NE POZABITE, da je sluţba le sluţba ( Powell 1999: 73).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 40
2.19.2 KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI, DA REDUCIRAMO STRES
1. Reduciramo situacije, ki nam povzročajo stres. To pomeni, da moramo najprej
prepoznati katere situacije so za nas tiste, ki so stresne. Zato potrebujemo stik s
seboj. Ta pomeni v vsakem trenutku in v vsaki situaciji zavedanje tega, česar se tukaj
in zdaj zavedam: kaj zaznavam, kaj čutim in kako čustvujem. To nas pripelje do
jasnega uvida:
• prepoznavanja, kdaj smo v stresni situaciji. Na ta način lahko izvedemo ţe
omenjeno sekundarno evalvacijo in se odločimo za bolj ali manj ustrezen
zavesten, miseln odziv. Če opazimo zgodnje znake stresa, to pomeni, da smo
do sebe pozorni in da posvetimo dovolj časa tudi samopercepciji in ne le
opazovanju klientov;
• ozaveščanja lastnih obrambnih mehanizmov. Šele ko se zavemo, da v
določeni situaciji reagiramo obrambno, lahko prevzamemo odgovornost za
spreminjanje svojega obnašanja in s tem za izboljšanje pogojev
komuniciranja;
• izraţanja svoje osebnosti. Ker povečano samozavedanje predstavlja tudi
zmanjšanje zmede glede tega, kaj v danem trenutku doţivljam in ţelim, lahko
jasneje izraţam svoja stališča.
2. Spremenimo svojo percepcijo stresa, in sicer tako, da si postavljamo bolj
realistične cilje v zvezi z našim delom, pregledamo svoje vrednote, si postavimo
bistvene priorite in naredimo vrstni red, da ne bi hlastali povsem. Potrebno je
spoznati in si priznati svoje meje ter skrbeti za to, da na profesionalnem polju dobro
razmejimo odgovornosti.
3. Vplivamo na svoje fiziološko ravnoteţje tako, da se sprostimo, da več počivamo,
pazimo na svojo telesno kondicijo, skrbimo za zdravo in uravnoteţeno prehrano.
4. Izboljšamo svoje spoprijemalne strategije z delovno situacijo in stresom na ta
način, da: naredimo listo funkcionalne izrabe časa, beremo strokovno literaturo in
nadaljujemo s profesionalnim izobraţevanjem, kar nam bo povečalo kompetence in
avtonomnost, gojimo stvarna pričakovanja, razvijemo sprostitvene navade in se
trudimo za ravnoteţje med delom in sprostitvijo, znamo uporabljati tehnike
sproščanja, razvijamo smisel za humor, pri sebi spodbujamo pozitivno mišljenje,
znamo biti odločni,…
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 41
2.19.3 ZNAČAJSKE POTEZE, KI JIH LAHKO IZBOLJŠAMO IN S TEM
POVEČAMO SPOSOBNOST ZA OBVLADOVANJE STRESA
VEČ LJUBEZNI IN RAZUMEVANJA
Tu je mišljena ljubezen in razumevanje v najširšem pomenu obeh besed in nimamo v
mislih le človekovih najintimnejših odnosov, marveč tudi naklonjenost in
spoštovanje, ki jo čutimo pri prijateljih, razumevajoč odnos pri sodelavcih,…
Številne raziskave kaţejo, da ljudje, ki pri svojih bliţnjih pogrešajo ljubezen in
razumevanje, hitreje obolevajo kot tisti, ki so tega deleţni. Pomembno je, da
prepoznamo v kakšnem okolju delamo, ustvarjamo, ţivimo. V kolikor ozavestimo,
da v nobenem od teh okoljih ne doţivljamo občutka varnosti in sprejetosti s tem pa
tudi ne naklonjenosti in razumevanja, potem je verjetno čas, da se vprašamo, kaj
lahko storim, da bom v teh okoljih doţivljal več prijetnih občutkov in čustev ( Ihan,
Simonič 2005: 47).
KREPITEV SAMOSPOŠTOVANJA
Samospoštovanje izvira iz občutka koliko cenimo sebe in je odvisno od tega, kako
sposobni, pomembni, ljubljeni, uspešni se zdimo sami sebi. Pravimo, da kdor se v
svoji koţi dobro počuti, pomeni, da ceni samega sebe. Zadovoljstvo s samim seboj in
občutek samospoštovanja temelji večinoma na razmerju med dejanskimi doseţki ter
ţeljami in pričakovanji, ki jih ţelimo v ţivljenju izpolniti. Če so doseţki v skladu z
našimi pričakovanji, potem raste samospoštovanje, nasprotno pa nas neuspeh potare
in povzroči, da imamo slabo mnenje o sebi. Sprejemanje sebe takega kot smo, tudi
svoje napake in pomanjkljivosti je prva naloga, šele potem lahko poudarimo svoje
dobre poteze in močne točke iz katerih lahko izhajamo. Smo to kar smo in ne tisto,
kar bi si mogoče drugi ţeleli in kar bi drugi radi in če ostanemo zvesti sebi in drugim
ter se izraţamo na svoj način, prerastemo tisto, kar smo. Šele takrat smo sposobni
postaviti realna pričakovanja in jih tudi uresničevati. Zadovoljstvo s samim seboj se
krepi s tem pa tudi samospoštovanje in občutek lastne vrednosti ( Ihan, Simonič
Vidruh 2005:48).
KREPITEV SAMOPODOBE
Samopodoba pomeni, kako posameznik doţivlja sebe. Doţivljanje sebe se nenehno
spreminja, gradi, ojača, lahko pa tudi poruši. Ţe manjši neuspeh lahko pri nekaterih
povzroči to, da se bo pojavila negotovost ali dvom. Bolj, ko bo posameznik doţivljal
sebe kot neuspešnega, slabši bo občutek lastne vrednosti in seveda bo tudi neuspešno
reševal probleme in bo zato tudi vedno bolj pod stresom. Zato obstajajo
najrazličnejše vaje in tehnike, ki pomagajo ponovno graditi posameznikovo
samopodobo, ki lahko vključuje tudi ponovno oblikovanje podobe idealnega jaza, ki
manj temelji na brezhibnem izpolnjevanju zahtev okolja, je manj storilnostno
naravnana in nas zato manj izpostavlja nevarnosti stresa in izgorevanja. Mnogi od teh
dejavnikov so medsebojno prepleteni, tako da jih je nemogoče obravnavati ločeno ali
celo postavljati nekakšno hierarhijo, ne da bi se zapletli v velike teţave ( Ihan,
Simonič Vidrih 2005:48).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 42
POZITIVNO MIŠLJENJE
Pozitivno mišljenje pomaga zmanjšati tesnobo, kajti črnogledim najbolj greni
ţivljenje ravno bojazen pred neuspehom. Če v vsaki stvari ali dogodku najdemo tudi
kaj pozitivnega ali dobrega, potem nam to ne povzročilo slabe voljo, tesnobo,
mogoče celo ţalost ampak bomo lahko na osnovi napak se marsikaj tudi naučili in
našli tudi energijo, da bomo našli pot, ki je bolj učinkovito. Negativno mišljenje neti
nepotrebne skrbi tudi glede prihodnosti, še posebej kadar jo je zaradi pomanjkanja
dejstev še teţje predvideti. Zavedati se moramo, da so misli del nas in samo mi
imamo lahko kontrolo nad njimi. Če jih ţelimo jih lahko samo mi spremenimo in ne
drugi ( Ihan, Simonič 2005: 49).
NASMEH, SMEH IN SMISEL ZA HUMOR
Smeh nas navdaja z občutkom sreče. Verjetno nas osrečuje zato, ker sprošča obrazne
mišice, kar pospeši dotok krvi v moţgane. Nedavne raziskave so pokazale, da humor
blaţi napetost pri delu, izboljšuje koncentracijo in povečuje ustvarjalnost. Pomembno
je tudi to, da se znamo smejati tudi samemu sebi, da znamo iz negodnih situacij ali
dogodkov se tudi prisrčno nasmejati. Velikokrat duhovitost olajša napete in
neprijetne poloţaje in vodi v zmanjšanje razdraţenosti, jeze in sovraţnosti ( Ihan,
Simonič Vidrih 2005:50).
POVEČAJTE SVOJO ASERTIVNOST
Je srednja pot med agresivnostjo in podredljivostjo. Pomeni, da se zna posameznik
postaviti zase, izraziti svoje ţelje, misli, potrebe na ta način, da pri tem ne poškoduje
drugega. Asertivnost pravzaprav ni nič drugega kot sposobnost učinkovitega
komuniciranja. Le-to zmanjšuje nivo konfliktnosti v medsebojnih odnosih in vsebuje
nekatere pomembne dejavnike postavljanja zase in za svoje pravice, ki povečujejo
zaščito pred stresom in izgorelostjo ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:50).
2.20 OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU
Utrditi je treba komunikacijske poti in skladno delovanje posameznikov. Le
zadovoljni delavci lahko uspešno opravljajo svoje delo v zadovoljstvu vseh, tako
delovne organizacije, uporabnikov, kot njih samih.
Dejavno in uspešno preprečevanje in zdravljenje (odpravljanje) poklicne izgorelosti
pozna zdravorazumski in metodičen pristop. Za zdravorazumski pristop, ki je
dostikrat povsem učinkovit je značilna vpeljava sprememb pri opravljanju delovnih
nalog, izboljšanje telesnega zdravja. Pomembno je razvijanje “suportivnega”
socialnega sistema s pomočjo skupin za samopomoč in osebnostno strokovno rast, ki
jo organizirajo vodilni delavci v delovnem okolju in smotrnim usklajevanjem v
socialni politiki med omejenimi viri in nalogami sluţb pomoči (Brejc 1994: 375).
Vsekakor je pomembno, da vzpostavimo odprt odnos s sodelavci in nadrejenimi in
razvijamo občutek pripadnosti kolektivu. Sodelavcem priznamo strokovno in
človeško vrednost in jim damo vedeti, da jih cenimo. Pri opravljanju delovnih nalog,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 43
jim dajmo moralno podporo in jim pomagajmo, če nas za to zaprosijo. Z nadrejenimi
definirajmo stvarna poklicna pričakovanja in določimo časovno opredeljene cilje.
Skupine, ki prav tako lahko zmanjšujejo vplive stresa so: timsko delo, supervizijske
skupine, intervizijske skupine..., ki lahko omogočajo praznjenje in razbremenjevanje
negativnih čustev, ki so se razvila zaradi emocionalno zelo obremenjujočega dela
(Zdovc1993:323).
Za večjo zadovoljstvo z delom mora menedţment zagotoviti zlasti ugodne razmere
za osebno rast in razvoj ustvarjalnosti zaposlenih in ne le zagotoviti dobre delovne
razmere, ki delujejo preventivno in ne vplivajo na motivacijo (Rapoša Tajnšek
2001:71-72).
2.20.1 SPREMINJANJE SVOJIH ZAHTEV, PRIČAKOVANJ
Postavljanje stvarnih ciljev in določanje prednostnih nalog
Pogoj za ustrezna pričakovanja, ki temeljijo na stvarni oceni poloţaja, ublaţijo
pritiske in zmanjšajo zahteve, je popolna odkritost do sebe. Še več škodljivega stresa
pa si pridelamo, kadar po dolgih prizadevanjih le zasedemo poloţaj, ki presega naše
sposobnosti. Določanje prednostnih nalog in postavljanje stvarnih ciljev je zahtevna
naloga, ki terja veliko dela in resnosti. Pri določanju ciljev je pomembno to, da se
tudi uresničijo, saj se bo z izpolnitvijo pričakovanj okrepila tudi naša samozavest in
nas navdajala z močjo za kljubovanje škodljivemu stresu. Ker pa se okoliščine
nenehno spreminjajo je potrebno ţivljenjske načrte, cilje sproti prilagajati, morda
celo tedensko ali mesečno ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:52).
Izogibanje perfekcionizmu
Ljudje, ki si prizadevajo biti dovršeni, morajo še posebej ohranjati občutek za
stvarnost. Perfekcionizem se namreč lahko sprevrţe v pravo obsedenost in postane
huda ovira za ustvarjalnost. Vedno moramo biti zadovoljni z lastnim delom in sami s
seboj, kadar damo vse od sebe, delamo s srcem in vemo, d a j e to v tem trenutku za
nas najbolj popolno in dovršeno delo ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:53).
Poiskati pomoč, kadar smo preobremenjeni
Kadar bomo v stiski poiskali pomoč in oporo drugih, bomo lahko zmanjšali
obremenitve in zahteve. Veliko pametneje bomo ravnali, če bomo, pravočasno
poiskali pomoč, saj je trmasto vztrajanje pri svojem pogosto resnična ovira za
pravočasno in dobro opravljeno delo ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:53).
Poiščimo si delo, ki ustreza naši osebnosti in našim sposobnostim
Pri iskanju sluţbe je potrebno upoštevati osebnostne lastnosti, sposobnosti in
spretnosti, ki jih obvladamo. Če pa ţe imamo sluţbo, ki je nenehen vir škodljivega
stresa, pretehtajmo zahteve, ki se zgrinjajo nad nami in naše sposobnosti za njihovo
obvladovanje. Razmislimo o svojih pričakovanjih in čimbolj realno ocenimo
verjetnost za doseganje zastavljenih ciljev ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:53).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 44
Povečajmo učinkovitost z izboljšanjem zunanjih pogojev dela
Za uspešno in varno delo so nedvomno odločilni tudi zunanji pogoji. Mračna
razsvetljava, slabo gretje in prezračenost, hrup, gneča, pomanjkanje zasebnosti in
neudobno pisarniško pohištvo pogosto povzročata nezadovoljstvo, naveličanost in
škodljivi stres. Veliko nadrejenih zna k sreči ceniti predloge za izboljšanje delovnih
pogojev ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:54).
2.20.2 DNEVNO UTRJEVANJE ZOPER STRES V POKLICNEM
ŢIVLJENJU
Nenavadne spremembe ritma sproţajo stres
Človeku je biološki ritem ţe vnaprej programiran. Na splošno doseţe človek
največjo delovno učinkovitost med 8. in 11. uro, nato pa njegova storilnost nekako
do 14. ure upada. Pribliţno med 15. in 21. uro se storilnost znova poveča, vendar ni
več takšna kot je dopoldne. Krivulja delovne učinkovitosti nato strmo pade in doseţe
okoli 3. ure zjutraj svojo najniţjo točko, potem se pa spet začne dvigati. Vsakdo bi se
moral toliko poznati, da bi vedel, kdaj je njegova storilnostna krivulja najniţe. Potem
bi lahko svoje odmore prilagodil krivulji, ne da bi posiljeval biološki ritem in se s
tem pehal v stres. Za ţivljenjski ritem in sploh za ţivljenjski slog je zelo pomembno,
kako in kdaj si odmerjamo odmore. Z odmori o pravem času si zmanjšujemo stres (
Lindemann 1977:118).
Z odmori zavračamo stres
Človek, ki si med delom kdaj pa kdaj privošči kratek počitek, ne zapravlja časa.
Takšen človek celo več napravi kakor tisti, ki nenehno, brez počitka dela. Ko človek
ustavi svoj delovni zagon, lahko vidi probleme, ki ga oblegajo iz primerne
oddaljenosti in se mu prav tedaj cesto razodene prava rešitev. Počitek o pravem času
pomeni tudi okrevanje od stresa. Odmori lahko stresne reakcije tako oslabijo, da
človeka več ne obremenjujejo, temveč le spodbujajo. V delovnih odmorih je
priporočljivo, da za poţivitev krvnega obtoka stopimo na zrak, stečemo po stopnicah
hitro dol in spet nazaj ali pa napravimo nekaj telovadnih vaj, za kar porabimo le 1 do
3 minute. Včasih zadostuje ţe, da pogledamo za nekaj trenutkov skozi okno,
opazujemo ptiče, oblake in drevo. Nasploh bi se morali vsi bolj zavedati, da naše telo
potrebuje odmore ( Lindemann 1977:119).
Nespečnost zaradi stresa
Kadar človek opravi nalogo, ki jo spremljajo stresi, se kot vemo, dobro naspi.
Napetost popusti, prevlada sprostitev. Povsem drugače je, če s stresom nabite
obveznosti ne dokončamo. Napetost preganja spanec. Vedeti moramo, kaj učinkuje
na nas kot stresor, da se tega izogibamo. Proti nespečnosti pomaga tudi avtogeni
trening. Dan naj izzveni z večerom, ki ga izpolnimo s kakim sproščujočim
opravilom, s hobijem ali pa s sprehodom za okrepitev. Včasih je vzrok za nespečnost
pomanjkanje gibanja pa tudi pomanjkanje stresnih spodbud ( Lindemann 1977:120).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 45
Kako stres »izdihamo«
Vdihnemo na moč globoko in potem počasi izdihnemo. Pri tem se predajmo dihanju.
S tem tako rekoč izdihamo vegetativne motnje in stresne reakcije. S tem prijemom se
lahko rešimo tudi treme pred nastopi. Tako se marsikdo lahko pomiri in potlači
nadleţno bojazen. Utrujenost preganjajo nekateri ljudje s tem, da vdihani zrak
sunkovito spuščajo skozi usta ( Lindemann 1977:122).
Utrjevanje veča odpornost do stresa
K zdravemu načinu ţivljenja spadajo tudi ukrepi za telesno utrjevanje. Človek
namreč soodloča pri tem, v kakšnem obsegu ga lahko obvladata stres in bolezen.
Zaradi tega so v vseh časih veljala razna priporočila za utrjevanje. Z utrjevanjem
krepimo obrambne mehanizme telesa, s čimer se veča odpornost do stresorjev kot so
infekcije, obremenitve krvnega obtoka,…. V širšem smislu sta taki sredstvi tudi
gibanje in prehrana, v oţjem pa utrjevalni ukrepi, zgrajeni na vplivih vode in zraka (
Lindemann, 1977, 123).
2.20.3 DESET NASVETOV PROTI STRESU PRI DELU
1. V svoje delo investirajte najboljše, kar imate: znanje, izkušnje,
izvirnost, ustvarjalnost, zavzetost, motivacijo in inteligenco.
2. Ne pozabite na čustveno komponento zadovoljstva pri delu.
3. Bodite pozorni na svoj bioritem. Najteţje naloge opravite med
dopoldanskim ali popoldanskim vrhuncem.
4. Kadar ste zelo obremenjeni, si privoščite počitek po svoji izbiri.
5. Zagotovite si redne odmore, v katerih delajte le tisto, kar vas veseli
(lahko tudi delate).
6. Naučite se opravičiti brez občutka poniţanja in krivde.
7. Za zahtevnejše naloge si vzemite dovolj časa.
8. Naučite se pravočasno reči “ne” vsemu, česar ne zmorete narediti
oziroma ne sodi v vaše delovno področje.
9. V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri, bodite širokosrčni in
stvarni, nasprotnika pa nikoli ne omalovaţujte ali poniţujte.
10. Naučite se konstruktivno nasprotovati brez prepiranja, očitanja,
poniţevanja in groţenj (Skrbimo za svoje zdravje, št. 7, september
2004:6).
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 46
2.20.4 KAJ JE POTREBNO ZA DOBRO POČUTJE NA DELOVNEM MESTU
Vsekakor je za dobro počutje na delovnem mestu potrebna čimbolj jasna opredelitev
del in nalog, da dobijo zaposleni čimbolj jasno sliko, kaj je njihovo delo, kje so meje
za osebno odgovornost za opravljeno delo, kje se začnejo ali končajo njihove
kompetence. Čimbolj je zaposlenim jasno, kaj spada v njihov okvir del in nalog, kjer
so jasno opredeljene kompetence, manj je konfliktov, negotovosti in posledično tudi
manj čustvenega in nepotrebnega stresa.
Za dobro počutje na delovnem mestu je potrebna tudi odprtost do sodelavcev v
smislu komunikacije, izraţanja sebe, svojih hotenj, ţelja in odprtost v smislu dajanja
pozornosti in sprejemanja sodelavcev, takih kot so. S tem se povečuje pripadnost
skupini ali kolektivu, ki je prav tako nujna za dobro počutje. Pripadnost pa gradimo
tudi na ta način, da organiziramo skupno proslavljanje doseţenih ciljev, kjer si
čestitamo za opravljeno delo, se veselimo doseţkov in rezultatov. Boljše ko je
počutje na delu, večja je tudi učinkovitost, boljša je klima in manj je nezadovoljstva,
konfliktov, kar pomeni tudi manj škodljivega stresa.
2.20.5 ZMANJŠEVANJE ZAHTEV
• upoštevajte ţivljenjske preizkušnje;
• naučite se reči »ne«;
• organizirajte si ţivljenje;
• določite prednostne naloge;
• postavljajte si stvarne cilje;
• izogibajte se perfekcionizmu;
• razporedite odgovornosti;
• poiščite pomoč kadar ste preobremenjeni;
• poiščite si sluţbo, ki ustreza vaši osebnosti in vašim sposobnostim;
• povečajte svojo učinkovitost;
• izogibajte se negotovosti;
• poiščite si hobi in razvedrilo;
• obiskujte večerne tečaje;
• sodelujte pri prostovoljnih društvih za pomoč soljudem;
• ocenite vaše delovne mesto in poloţaj.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 47
3 RAZISKOVALNI DEL
3.1 HIPOTEZE
Za namen raziskave smo postavili naslednjih šest hipotez:
H1: Najpogostejši vzrok stresa v turističnih agencijah je konfliktna situacija s
strankami;
H2: Nadrejeni upoštevajo stališča zaposlenih in jih o odločitvah seznanjajo;
H3: Zaposlenim v turističnih agencijah največ skrbi in teţav povzroča sluţba;
H4: Zaposleni se, ko se znajdejo v stiski, ki izvira iz področja dela, najprej obrnejo
na sodelavce;
H5: Veliko agencij nima zagotovljenih optimalnih pogojev za delo. Tako na
objektivni-fizični ravni kot tudi ne na psihosocialni ravni ( odnosi);
H6: Vsa dela, ki se izvajajo v turistični agenciji so enako stresna.
3.2 MERSKI INSTRUMENTI
Način pridobivanja podatkov in določitev vzorca
Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga sestavili s povzetki
prebrane literature, nekaj pa smo jih oblikovali po lastni presoji. Prvi sklop podatkov
se nanaša na bibliografske podatke, drugi sklop zajema vprašanja o stresnosti na
delovnem mestu in merjenju ravni stresa, v zadnjem delu pa anketiranci navajajo,
kako bi zmanjšali stres na delovnem mestu s strani vsakega posameznika in
delodajalca. Anketirali smo ljudi, ki opravljajo v turističnih agencijah različna dela.
Za metodo zbiranja podatkov smo izbrali anketiranje po elektronski pošti.
Sestava anketnega vprašalnika
Vprašalnik je sestavljen iz strukturiranih vprašanj, kjer smo anketirancem podali ţe v
naprej določene odgovore. V anketi smo postavili tudi eno odprto vprašanje. Anketni
vprašalnik vsebuje skupno tri strani in pol in je sestavljen iz 16-ih vprašanj.
Zbiranje podatkov
Podatke smo zbrali z metodo anketiranja; s pošiljanjem anketnega vprašalnika po
elektronski pošti. Vprašalnik je anketirancu zagotavljal anonimnost. Odziv
potrošnikov je bil slab, saj smo od 178 poslanih vprašalnikov dobili skupno 52
pravilno izpolnjenih, kar pomeni, da smo za analizo uporabili 52 vprašalnikov. V
elektronski pošti smo jih tudi opozorili, da je anketa anonimna ter da bomo podatke
uporabili izključno v namen raziskave diplomske naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 48
3.3 METODE IN TEHNIKE
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo s katero smo si pomagali pri
dodelavi teoretičnega dela v drugem delu pa smo uporabili statistično metodo.
OPIS POPULACIJE IN VZORCA
Anketo je izpolnilo 16 moških in 36 ţensk. Največji deleţ anketiranih oseb zajema
starost od 26 do 30 let, le malo zaostajajo osebe med 31 in 40 letom, sledijo osebe
nad 40 let, najmanjši deleţ anketiranih oseb pa predstavlja starost med 18 in 25
letom. Največji deleţ anketiranih oseb ima srednješolsko izobrazbo.
ZBIRANJE PODATKOV IN ANALIZA PODATKOV
Podatki so bili zbrani z anketiranjem. Ker tudi sami delamo v turistični agenciji smo
imeli na razpolago potrebne elektronske naslove na katere smo anketne vprašalnike
tudi poslali. Navodila za izpolnjevanje so bila napisana v spremnem dopisu
elektronske pošte. Anketo smo poslali v obliki elektronske pošte, nazaj pa smo jih,
zaradi večje anonimnosti, dobivali po navadni pošti.
Zbrane podatke smo oblikovali z računalniškim programom Microsoft Word in
Excel. Vprašanja so oblikovana tako, da so anketiranci obkroţili odgovor, pri enem
vprašanju pa so odgovor napisali sami. Če je bilo pri enem vprašanju moţnih več
odgovorov, je bilo poleg njega to tudi opozorjeno. V drugem delu so imeli moţnost
odločiti se med trditvami: nikoli/ občasno/ pogosto/ vedno in zelo/ srednje /nisem. V
zadnjem delu pa so imeli moţnost izraziti svoje mnenje. Rezultate smo temeljito
obdelali in jih prikazali v grafih in tabelah.
Rezultati ankete in preverjanje hipotez
Domneve smo preverjali z analiziranjem odgovorov anketiranih. Rezultati ankete si
sledijo po zaporedno postavljenih vprašanjih.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 49
3.4 REZULTATI IN RAZPRAVA
SPOL
V raziskavi je sodelovalo 52 oseb. V turističnih agencijah prevladuje populacija
ţenskega spola, kar je razvidno tudi iz grafa saj je kar 69% anketirancev ţensk in
31% moških.
Vprašanje: »Spol?«
Tabela 1: Spolna struktura anketiranih oseb
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV
moški 16
ženski 36
Vir: anketa, 2009.
Grafikon 2: Porazdelitev anketirancev glede na spol
SPOLNA STRUKTURA ANKETIRANIH OSEB
69%
31%
MOŠKIŢENSKE
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 50
STAROST
V grafu je razvidno, da je 6 oseb starih od 18 do 25 let, 19 oseb je starih od 26 do 30
let, 18 oseb je starih med 31 in 40 let ter 9 oseb je starih nad 40 let.
Vprašanje: »Starost?«
Tabela 2: Starostna struktura anketiranih oseb
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH
ODGOVOROV
od 18 do 25 let 6
od 26 do 30 let 19
od 31 do 40 let 18
nad 40 let 9
Vir: anketa, 2009.
Grafikon 3: Porazdelitev anketirancev glede na starost
6
19 18
9
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
ŠT
. O
SE
B
od 18- 25 let od 26- 30 let od 31- 40 let nad 40 let
STAROST
STAROSTNA STRUKTURA ANKETIRANIH OSEB
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 51
ZAKLJUČENA STOPNJA IZOBRAZBE
Največ anketirancev (40%) ima povprečno izobrazbo končane srednje tehnične šole,
takoj za njimi je 29% anketirancev z končano visoko šolo, 17% jih ima končano
višjo šolo. 10% anketiranih oseb ima zaključeno univerzitetno šolo, najmanj
anketirancev 2% pa ima zaključen magisterij ter prav tako 2% zaključeno poklicno
šolo. Nobeden od anketirancev pa nima zaključene samo osnovne šole.
Vprašanje: «Zaključena stopnja izobrazbe?«
Tabela 3: Izobrazbena struktura anketiranih oseb
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH
ODGOVOROV
Končana osnovna šola 0
Končana poklicna šola 1
Končana srednja tehnična šola 21
Končana višja šola 9
Končana visoka šola 15
Končana univerzitetna šola 5
Končan magisterij 1
Vir: anketa, 2009.
Grafikon 4: Porazdelitev anketirancev glede na zaključeno stopnjo izobrazbe
0
1
21
9
15
5
1
0 5 10 15 20 25
ŠT. OSEB
OSNOVNA ŠOLA
POKLICNA ŠOLA
SREDNJA TEHNIČNA ŠOLA
VIŠJA ŠOLA
VISOKA ŠOLA
UNIVERZITETNA ŠOLA
MAGISTERIJ
IZOBRAZBENA STRUKTURA ANKETIRANIH OSEB
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 52
DOLŢINA ZAPOSLITVE
Kar 35% anketiranih je v podjetju zaposlenih od 2 do 5 let ter prav takšen deleţ 5 let
in več. 20% anketiranih je zaposlenih od 1 do 2 let, 6% anketiranih od 5 do 12
mesec, najmanj časa pa so zaposleni anketiranci od 1 do 5 mesecev in sicer 4%.
Vprašanje: »Koliko časa ste zaposleni v podjetju?«
Tabela 4: Čas zaposlitve anketiranih oseb na tem delovnem mestu
MOŢNI
ODGOVORI
ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV
1-5 mesec 2
5-12 mesec 3
1-2 leti 11
2-5 let 18
5 let in več 18
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 5: Porazdelitev anketirancev glede na to, kako dolgo so ţe zaposleni v
podjetju
2 3
11
18 18
0
5
10
15
20
ŠT. OSEB
1- 5 mesecev 5-12 mesecev 1-2 leti 2-5 let 5 let in več
DOLŢINA ZAPOSLITVE
PRIKAZ PODATKOV DOLŢINE ZAPOSLITVE ANKETIRANIH OSEB V
PODJETJU
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 53
DELA IN NALOGE
Največji deleţ anketiranih oseb opravlja naloge bookerja z 55,80 %, sledijo dela
komerciale z 34,60%, naloge vodja opravlja 26,90% anketirancev, naloge iz
administracije opravlja 23,10% anketirancev, 21,20% anketirancev opravlja naloge
organizatorja programov za zaključene oz. individualne skupine, 3,80% anketirancev
opravlja delo Iata sales agenta, najmanjši deleţ anketiranih oseb pa opravlja delo v
klicnem centru ( 1,90%).
Vprašanje: » Dela in naloge, ki jih opravljam v sluţbi?«
Tabela 5: Dela in naloge, ki jih opravljajo anketirane osebe na delovnem mestu
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH
ODGOVOROV DELEŢ
Vodja 14 26,90
Administrativna dela 12 23,10
Komercialist 18 34,60
Booker 29 55,80
Organizator programov za zaključene oz. individualne
skupine
11 21,20
Iata sales agent 2 3,80
Klicni center 1 1,90
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 6: Prikaz del in nalog, ki jih opravljajo anketirane osebe
DELEŢ ANKETIRANIH, KI OPRAVLJA
POSAMEZNO DELO
VODJA; 26,9
IATA SALES
AGENT; 3,8
BOOKER;
55,8 KOMERCIA
LIST; 34,6
ADMINISTR
ATIVNA
DELA; 23,1
ORGANIZAT
OR
PROGRAMO
V
21,20
KLICNI
CENTER; 1,9
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 54
STRESNE SITUACIJE ZAPOSLENIH
Za večino zaposlenih ( kar 73,10%) je stres konfliktna situacija s strankami, sledi
konfliktna situacija z nadrejenimi ali podrejenimi ( 53,80%). Za kar 26,90%
anketiranih predstavlja stresno situacijo vpliv negativnih dogajanj v privatnem
ţivljenju, 17,30% anketiranih meni, da je stresna situacija naraven pojav, ki se mu ne
da izogniti, delo samo predstavlja stresno situacijo 3,80% anketiranih, 1,90% deleţ
pa zavzameta nenehna skrb za doseganje rezultatov ter prav takšen deleţ delo v
zadnjem trenutku.
Vprašanje:« Opredelite, kaj je za vas stresno?«
Tabela 6: Dejavniki stresa anketiranih oseb
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH
ODGOVOROV DELEŢ
konfliktna situacija s strankami 38 73,10
konfliktna situacija z nadrejenimi ali
podrejenimi 28 53,80
naraven pojav, ki se mu ne da izogniti 9 17,30
vpliv negativnih dogajanj v privatnem
življenju 14 26,90
Delo samo 2 3,80
Nenehna skrb za doseganje rezultatov 1 1,90
Delo v zadnjem trenutku 1 1,90
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 7: Deleţ anketiranih glede na to, kaj je za njih stresno
73,1
53,8
17,326,9
3,81,91,9
0
20
40
60
80
PRIKAZ DELEŢA, KAJ JE ZA ANKETIRANCE STRESNO
konfliktna situacija s strankami
konflitna situacija z nadrejenimi/podrejenimi
naraven pojav, ki se mu ne da upreti
vpliv negativnih dogajanj v privatnem ţivljenju
delo samo
nenehna skrb za doseganje rezultatov
delo v zadnjem trenutku
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 55
POVZROČITELJI SKRBI IN TEŢAV
Največ skrbi in teţav ( 42,30%) povzroča anketirancem denar, sledi sluţba z 23,00%,
kar 21,20% skrbi in teţav pa predstavljajo odnosi z ljudmi. 19,20% anketirancem
predstavlja skrbi in teţave zdravje prav takšen deleţ pa predstavljajo druge stvari.
Vprašanje: » Kaj vam v ţivljenju povzroča največ skrbi in teţav?«
Tabela 7: Dejavniki, ki anketiranim osebam povzročajo največ skrbi in teţav
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH
ODGOVOROV DELEŢ
Odnosi z ljudmi 11 21,20
Denar 22 42,30
Služba 12 23,00
Zdravje 10 19,20
drugo 10 19,20
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 8: Deleţ anketiranih glede na to, kaj jim predstavlja največ skrbi in
teţav
DENAR;
42,3
SLUŢBA;
23
ZDRAVJE;
19,2
DRUGO;
19,2ODNOSI Z
LJUDMI;
21,2
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 56
NAŠI NADREJENI
Skupno odločanje je zelo pozitivne narave za odpravljanje stresa na delovnem mestu.
Iz analize anket je razvidno, da je tretjina nadrejenih v podjetjih redno v stiku z
zaposlenimi in skupno odločajo ( 34%). Nadrejeni včasih odločajo samostojno in
zaposlenih o odločitvah ne seznanijo se pojavlja v 33% podjetij, prav takšen deleţ
nadrejenih včasih upošteva stališča zaposlenih in jih o odločitvah seznanijo.
Vprašanje: » Naši nadrejeni«
Tabela 8: Odločanje nadrejenih
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH
ODGOVOROV
Včasih odločajo samostojno in nas s svojimi
odločitvami ne seznanijo
17
Včasih upoštevajo naša stališča in nas o odločitvah
seznanijo
17
Redno so v stiku z nami in skupno odločamo 18
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 9: Prikaz rezultata anketiranih oseb, kako vodilni sprejemajo
odločitve in koliko obveščajo o tem svoje delavce
Vir: Anketa, 2009.
33%
33%34%
včasih odločajo samostojno in nas s svojimi odločitvami ne
seznanijovčasih upoštevajo naša stališča in nas o odločitvah seznanijo
redno so v stiku z nami in skupno odločamo
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 57
STISKA, KI IZVIRA IZ PODROČJA DELA
Največ anketirancev se v stiski, ki izhaja iz področja dela obrne na sodelavce.
Ocenimo lahko, da je njihov odnos dober in korekten, saj jih je tako odgovorilo kar
57,70 %. Takoj za njim z 30,80 % sledi, da se obrnejo na vodjo, 25% pa menijo, da
so sami dovolj močni za spopadanje s problemom. Kar 19,20% stisko razčisti doma z
druţino in prijatelji. Na strokovno sluţbo v podjetju se jih obrne samo 5,80%. Skoraj
nihče pa se ne obrne na strokovno sluţbo izven podjetja ( 3,80%).
Vprašanje: » Na koga se obrneš, če se znajdeš v stiski, ki izvira iz področja dela?«
Tabela 9: Stiska, ki izvira iz področja dela
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV DELEŢ
Zaradi svojih osebnih lastnosti mislim, da
se znam s problemom spopasti sam 13 25,00
Obrnem se na sodelavce 30 57,70
Obrnem se na vodjo 16 30,80
Stisko razčistim doma z družino in
prijatelji 10 19,20
Obrnem se na strokovno službo izven
podjetja 2 3,80
Obrnem se na strokovno službo v podjetju 3 5,80
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 10: Deleţ anketiranih oseb glede na to na koga se obrnejo, ko se
znajdejo v stiski, ki izhaja iz področja dela
Vir: Anketa, 2009.
DELEŢ ANKETIRANIH GLEDE NA TO, NA KOGA SE OBRNEJO, KO SE
ZNAJDEJO V STISKI, KI IZHAJA IZ PODROČJA DELA
25
57,7
30,8
19,2
5,83,8
010203040506070
zaradi svojih
osebnih
lastnosti
mislim, da se
znam s
problemom
spopasti sam
obrnem se
na sodelavce
obrnem se
na vodjo
stisko
razčistim
doma z
družino in
prijatelji
obrnem se
na strokovno
službo izven
podjetja
obrnem se
na strokovno
službo v
podjetju
DE
LE
Ž
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 58
SPOPADANJE S ŠKODLJIVIM VPLIVOM STRESA
Za uspešen boj proti stresu se mora posameznik najprej dobro seznaniti s stresom, s
telesnimi in psihičnimi znamenji burne stresne reakcije, razen tega pa se mora naučiti
prepoznati vzroke in posledice škodljivega stresa. Šele nato se lahko loti obvladovati
stres. Vodstvo bi moralo poskrbeti za izvajanje tistih dejavnosti, ki povezujejo
posameznikovo odpornost proti stresu, saj ima ravno podjetje od zdravih in spočitih
delavcev največ koristi. Poveča se učinkovitost in storilnost, zmanjša se število
napak in poškodb pri delu, bolniške odsotnosti so redkejše in krajše. Podjetje bi
moralo za zaposlene organizirati različna zaupna svetovanja, ki bi jim bilo v pomoč.
Večina anketiranih oseb se spopada z škodljivim oz. negativnim stresom tako, da so
v veseli druţbi, kjer se nasmejijo in sprostijo ( 73,10%), s sprehodi ( 55,80%) in
pozitivnim razmišljanjem ( 48,10%). Sproščanja z rekreacijo oz. planinarjenjem se
posluţuje 28,80%, z razvedrilom 34,60%, z aktivnim športom 30,80%, s hobiji pa
25,00%. Malo se jih zateče v alkohol in nikotin ( 13,50%) zelo malo pa se jih
izobraţuje ( 5,80%). Nihče izmed njih pa ne uţiva pomirjeval.
Vprašanje: » Kako se branite oz. spopadate s škodljivim vplivom stresa?«
Tabela 10: Spopadanje s škodljivim vplivom stresa
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH
ODGOVOROV DELEŢ
Z aktivnim športom ( trening) 16 30,80
S planinarjenjem oz. rekreacijo 15 28,80
Z razvedrilom ( kino, ples, gledališče,…) 18 34,60
Se izobražujem 3 5,80
S hobiji 13 25,00
Z alkoholom in nikotinom ( v zmernih
količinah) 7 13,50
S pozitivnim načinom razmišljanja 25 48,10
S pomirjevali 0 /
Rad sem v veseli družbi, kjer se nasmejim in
sprostim 38 73,10
S sprehodi 29 55,80
Nič od tega:_______ 0 /
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 59
Grafikon 11: Prikaz deleţa kako se anketirani spopadajo z škodljivim vplivom
stresa
28,8
5,8
2513,548,1
0
73,1
0
34,60
30,80%55,8%
z aktivnim športom ( treningi) s planinarjenjem oz. rekreacijo
z razvedrilom ( kino, ples, gledališče,..) se izobražujem
s hobiji z alkoholom in nikotinom ( v zmernih količinah)
s pozitivnim načinom razmišljanja s pomirjevali
rad sem v veseli družbi, kjer se nasmejim in sprostim s sprehodi
nič od tega
Vir: Anketa, 2009.
POGOVOR O STRESNOSTI DELA
Če smo pod stresom, je nekaj najslabšega, da si tega ne priznamo. Vedeti moramo,
da je pogovor in dobra komunikacija s sodelavci zelo močan dejavnik, da stres
omilimo ali celo preprečimo. Tega načela se drţi kar 56% anketirancev, v 21% se
anketiranci o tem ne pogovarjajo, kar 23% pa je neopredeljenih.
Vprašanje: » Ali se s sodelavci pogovarjate o » stresnosti« dela?«
Tabela 11: Pogovor o » stresnosti« dela
MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV
Da, zelo pogosto 29
Ne, to ni tema naših
pogovorov 11
Ne vem 12
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 60
Grafikon 12: Ali se anketirane osebe pogovarjajo s sodelavci o » stresnosti« dela
ALI SE ANKETIRANI POGOVARJAJO S SODELAVCI O " STRESNOSTI"
DELA, KI GA OPRAVLJAJO
23%
56%21%
da, zelo pogosto ne, to ni tema naših pogovorov ne vem
Vir: Anketa, 2009
KAKŠNO JE MOJE DELO V PRIMERJAVI Z DRUGIM
Zaradi raznolikosti števila zaposlenih, smo podjetja razdelila v štiri sektorje po
kriteriju števila zaposlenih: mikro podjetja ( do 5 zaposlenih), mala podjetja ( do 50
zaposlenih), srednje velika podjetja ( do 250 zaposlenih), velika podjetja ( nad 250
zaposlenih). Dobra polovica zaposlenih ( 61,60%) v mikro podjetjih meni, da je
njihovo delo enako stresno kot vsa druga dela. V malih podjetjih je veliko
anketirancev ( 47,80%) mnenja, da je njihovo delo enako stresno kot druga dela,
precejšen deleţ anketirancev ( 39,10%) pa je tudi mnenja, da je njihovo delo v
primerjavi z ostalim veliko bolj stresno. V srednje velikih podjetjih je večina mnenja,
da je njihovo delo enako stresno kot vsa druga dela v podjetju ( 73,30%).
Tabela 12: Struktura strestnosti dela v podjetju anketiranih oseb
Ali je vaše
delo v
primerjavi z
drugimi v
podjetju:
MIKRO
PODJETJA-13
MALA
PODJETJA- 23
SREDNJE
VELIKA
PODJETJA- 15
VELIKA
PODJETJA- 1
število deleţ število deleţ število deleţ število deleţ
Veliko bolj
stresno
3 23,10 9 39,10 4 26,70 1 100
Veliko manj
stresno
0 - 2 8,70 0 - 0 -
Isto kot vsa
druga dela
8 61,60 11 47,80 11 73,30 0 -
Ne vem 2 15,30 1 4,40 0 - 0 -
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 61
Grafikon 13: Prikaz rezultatov, kako je delo anketiranih oseb stresno v
primerjavi z drugimi zaposlenimi v podjetju
Vir: Anketa, 2009.
SLABI DELOVNI POGOJI
V mikro podjetjih predstavlja največji problem občasno delo na terenu. Občasno se
pojavlja tudi problem, da je premalo svetlobe. Zelo dobro je poskrbljeno za sveţi
zrak ter za dovolj velik delovni prostor.
V malih podjetjih se v več kot polovici občasno pojavlja slab zrak ter neprimerna
temperatura. Občasen problem predstavlja tudi delo na terenu. Dobro je poskrbljeno
za svetlobo in delovni prostor.
V srednje velikih podjetjih predstavlja največji problem slab zrak in premajhen
delovni prostor, občasno tudi neprimerna temperatura in premalo svetlobe. Delo na
terenu se skoraj ne opravlja.
V velikih podjetjih predstavlja problem delo, ki se opravlja na terenu in premalo
svetlobe.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 62
Grafikon 14: Slabi delovni pogoji v MIKRO PODJETJIH
10
7
10
8
5
1
4
0
2
7
2 2 2
3
1
0 0
1
0 00
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO
SLABI DELOVNI POGOJI V MIKRO PODJETJIH
slab zrak
premalo svetlobe
premajhen delovni prostor
neprimerna temperatura (
vročina, mraz)
delo se opravlja na terenu
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 15: Slabi delovni pogoji v MALIH PODJETJIH
7
14
11
4
12
15
4
7
14
8
1
4
1
43
0
1
4
10
0
2
4
6
8
10
12
14
16
NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO
SLABI DELOVNI POGOJI V MALIH PODJETJIH
slab zrak
premalo svetlobe
premajhen delovni prostor
neprimerna temperatura (
vročina, mraz)
delo se opravlja na terenu
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 63
Grafikon 16: Slabi delovni pogoji v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
2
7
6
4
1211
7
3
7
32
1
3 3
0 0 0
3
1
00
2
4
6
8
10
12
NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO
SLABI DELOVNI POGOJI V SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
slab zrak
premalo svetlobe
premajhen delovni prostor
neprimerna temperatura (
vročina, mraz)
delo se opravlja na terenu
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 17: Slabi delovni pogoji v VELIKIH PODJETJIH
0 0
1
0 0
1
0 0
1
0 0
1
0 0 0 0 0 0 0
1
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1
NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO
SLABI DELOVNI POGOJI V VELIKIH PODJETJIH
slab zrak
premalo svetlobe
premajhen delovni prostor
neprimerna temperatura (
vročina, mraz)
delo se opravlja na terenu
Vir: Anketa, 2009
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 64
DOŢIVLJANJE TEŢAV V MIKRO, MALIH, SREDNJE VELIKIH IN
VELIKIH PODJETJIH
V mikro podjetjih se pri več kot polovici anketiranih oseb občasno pojavljajo
glavoboli, ki ga v veliki meri- poleg stresa, povzroča tudi velika uporaba
računalnikov in umetne svetlobe, pojavljajo se teţave s spanjem, nenehna utrujenost,
nezmoţnost koncentracije, druţinski prepiri, konflikti s strankami. Ostale teţave se
pojavljajo zelo poredko ali nikoli.
V malih podjetjih se pri več kot polovici občasno pojavljajo teţave s spanjem,
nenehna utrujenost, nezmoţnost koncentracije, konflikti s strankami, delo v podjetju
je na sploh psihično obremenjujoče, pojavlja se otopel tilnik in kriţ, veliko stvari
zaposlene moti. Kar 9% anketiranih ima pogosto glavobol, teţave s spanjem, poraja
se nenehna utrujenost, nezmoţnost koncentracije, delo jih psihično obremenjuje, kar
13% pa jih pogosto čuti otopel tilnik in bolečine v kriţu.
V srednje velikih podjetjih se pri več kot polovici anketiranih oseb občasno
pojavljajo teţave kot je glavobol, teţave s spanjem, nenehna utrujenost, teţave s
koncentracijo, konflikti s strankami, delo jih na sploh psihično obremenjuje, delo jim
ţe preseda, večkrat bi potrebovali nekoga, ki bi jih poslušal.
V velikih podjetjih se občasno pojavljajo teţave kot so teţave s spanjem, nenehna
utrujenost, teţave s koncentracijo, konflikti s strankami, prebavne motnje in konflikti
s strankami.
Raziskava je pokazala, da je malo katera teţava, ki bi se ponavljala pogosto. Če
primerjamo vsa podjetja glede na velikost zaposlenih z pogostostjo potrditve moţnih
odgovorov, lahko rečemo, da je stres najbolj pogost spremljevalec v malih in srednje
velikih podjetjih, saj so anketirani kar pri 8-ih odgovorih od osemnajstih potrdili
občasnost teţav nad 50%.
Tabela 13: Struktura doţivljanja naštetih teţav anketiranih oseb
Kako
pogosto
doţivljate
spodaj
naštete
teţave
NIKOLI OBČASNO POGOSTO
MIK
RO
MA
LA
SR
ED
NJ
E
VE
LIK
A
VE
LIK
A
MIK
RO
MA
LA
SR
ED
NJ
E
VE
LIK
A
VE
LIK
A
MIK
RO
MA
LA
SR
ED
NJ
E
VE
LIK
A
VE
LIK
A
Glavobol 5 11 3 1 8 10 10 0 0 2 2 0
38 48 20 100 62 43 67 - - 9 13 -
Težave s
spanjem
4 9 4 0 9 12 11 1 0 2 0 0
31 39 27 - 69 52 73 100 - 9 - -
Nenehna
utrujenost
4 7 6 0 8 14 9 1 1 2 0 0
31 30 40 - 62 61 60 100 8 9 - -
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 65
Nezmožnost
koncentracije
3 8 5 0 9 13 10 1 1 2 0 0
23 35 33 - 69 57 67 100 8 9 - -
Prebavne
motnje
7 16 12 0 6 7 3 1 0 0 0 0
54 70 80 - 46 30 20 100 - - - -
Težave pri
spolnosti
11 17 14 1 2 5 1 0 0 1 0 0
85 74 93 100 15 22 7 - - 4 - -
Potenje rok 8 17 9 1 5 6 6 0 0 0 0 0
62 74 60 100 38 26 40 - - - - -
Družinski
prepiri
6 11 8 1 7 11 7 0 0 1 0 0
46 48 53 100 54 48 47 - - 4 - -
Konflikti s
strankami
4 4 5 0 9 19 10 1 0 0 0 0
31 17 33 - 69 83 67 100 - - - -
Napetost
skušam
odpraviti z
alkoholom
12 19 12 1 1 4 3 0 0 0 0 0
92 83 80 100 8 17 20 - - - - -
Delo v
podjetju me
na sploh
psihično
obremenjuje
7 8 4 0 6 13 11 1 0 2 0 0
54 35 27 - 46 57 73 100 - 9 - -
Čutim otopel
tilnik in
bolečine v
križu
12 8 10 1 1 12 5 0 0 3 0 0
92 35 67 100 8 52 33 - - 13 - -
Počutim se
osamljenega
11 16 13 0 2 7 2 1 0 0 0 0
85 70 87 - 15 30 13 100 - - - -
Težko
pojasnim
svoje misli
10 15 12 1 3 8 3 0 0 0 0 0
77 65 80 100 23 35 20 - - - - -
Zdi se mi, da
sem popolna
zguba
11 16 12 0 2 6 3 1 0 1 0 0
85 70 80 - 15 26 20 100 - 4 - -
Veliko stvari
me moti
8 6 9 0 5 16 6 1 0 1 1 0
62 26 60 - 38 70 40 100 - 4 7 -
Delo, ki ga
opravljam mi
že preseda
10 11 6 0 2 10 9 1 1 2 0 0
77 48 40 - 15 43 60 100 8 9 - -
Večkrat bi
potreboval
nekoga, ki bi
me poslušal
7 11 5 0 6 12 10 1 0 0 1 0
54 48 33 - 46 52 67 100 - - 7 -
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 66
Grafikon 18: Doţivljanje teţav v MIKRO PODJETJIH
Vir: Anketa, 2009
Grafikon 19: Doţivljanje teţav v MALIH PODJETJIH
Vir: Anketa, 2009.
38313123 54 85 62 46 31 92 54 92 85 77 85 62 77 54
62 69 62 69 46 15 38 54 69 8 46 8152315 38 15 46
00 8 8 000000000000 8 0
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
NIKOLI
OBČASNO
POGOSTO
PRIKAZ DELEŽA KAKO POGOSTO DOŽIVLJAJO ANKETIRANE OSEBE DOLOČENE
TEŽAVE
glavobol teţave s spanjem
nenehna utrujenost nezmoţnost koncentracije
prebavne motnje teţave pri spolnosti
potenje rok druţinski prepiri
konflikti s strankami napetost skušam odpraviti z alkoholom
delo v podjetju me na sloh psihično obremenjuje čutim otopel tilnik in bolečine v kriţu
počutim se osamljenega teţko pojasnim svoje misli
zdi se mi, da sem popolna zguba veliko stvari me moti
delo, ki ga opravljam mi ţe preseda večkrat bi potreboval nekoga, ki bi me poslušal
48 39 30 35 70 74 74 48 17 83 35 35 70 65 70 26 48 48
43 52 61 57 302226 48 83 17 57 52 30 35 26 70 43 52
9 9 9 9 0 4 0 4 00 9 13 00 4 4 9 0
0% 20% 40% 60% 80% 100%
NIKOLI
OBČASNO
POGOSTO
PRIKAZ DELEŽA KAKO POGOSTO DOŽIVLJAJO ANKETIRANE OSEBE DOLOČENE
TEŽAVE
glavobol teţave s spanjem
nenehna utrujenost nezmoţnost koncentracije
prebavne motnje teţave pri spolnosti
potenje rok druţinski prepiri
konflikti s strankami napetost skušam odpraviti z alkoholom
delo v podjetju me na sloh psihično obremenjuje čutim otopel tilnik in bolečine v kriţu
počutim se osamljenega teţko pojasnim svoje misli
zdi se mi, da sem popolna zguba veliko stvari me moti
delo, ki ga opravljam mi ţe preseda večkrat bi potreboval nekoga, ki bi me poslušal
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 67
Grafikon 20: Doţivljanje teţav v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
2027 40 33 80 93 60 53 33 80 27 67 87 80 80 60 40 33
67 73 60 67 207 40 47 67 20 73 33132020 40 60 67
13 00000000000000 7 0 7
0% 20% 40% 60% 80% 100%
NIKOLI
OBČASNO
POGOSTO
PRIKAZ DELEŽA KAKO POGOSTO DOŽIVLJAJO ANKETIRANE OSEBE DOLOČENE
TEŽAVE
glavobol teţave s spanjem
nenehna utrujenost nezmoţnost koncentracije
prebavne motnje teţave pri spolnosti
potenje rok druţinski prepiri
konflikti s strankami napetost skušam odpraviti z alkoholom
delo v podjetju me na sloh psihično obremenjuje čutim otopel tilnik in bolečine v kriţu
počutim se osamljenega teţko pojasnim svoje misli
zdi se mi, da sem popolna zguba veliko stvari me moti
delo, ki ga opravljam mi ţe preseda večkrat bi potreboval nekoga, ki bi me poslušal
Vir: anketa, 2009
Grafikon 21: Doţivljanje teţav v VELIKIH PODJETJIH
100 0000 100 100 100 0 100 0 100 0 100 0000
0 100 100 100 100 000 100 0 100 0 100 0 100 100 100 100
000000000000000000
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
NIKOLI
OBČASNO
POGOSTO
PRIKAZ DELEŽA KAKO POGOSTO DOŽIVLJAJO ANKETIRANE OSEBE DOLOČENE
TEŽAVE
glavobol teţave s spanjem
nenehna utrujenost nezmoţnost koncentracije
prebavne motnje teţave pri spolnosti
potenje rok druţinski prepiri
konflikti s strankami napetost skušam odpraviti z alkoholom
delo v podjetju me na sloh psihično obremenjuje čutim otopel tilnik in bolečine v kriţu
počutim se osamljenega teţko pojasnim svoje misli
zdi se mi, da sem popolna zguba veliko stvari me moti
delo, ki ga opravljam mi ţe preseda večkrat bi potreboval nekoga, ki bi me poslušal
Vir: Anketa, 2009
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 68
ZADOVOLJSTVO NA DELOVNEM MESTU
V mikro podjetjih je večina zaposlenih zadovoljnih s samim delom ( 77%), s
sodelavci ( 85%), z varnostjo delovnega mesta ( 85%), z medsebojnimi odnosi (
85%) in z delovnimi pogoji ( 77%). Kar nekaj anketirancev je srednje zadovoljnih s
plačo ( 69%) in s poklicno kariero ( 54%). Najmanj so zadovoljni s poklicno kariero.
V malih podjetjih so zaposleni najbolj zadovoljni s samim delom ( 48%), s sodelavci
( 52%), z varnostjo delovnega mesta ( 52%) in z medsebojnimi odnosi ( 52%).
Srednje so zadovoljni s plačo ( 52%), z delom v različnih izmenah ( 52%), s poklicno
kariero ( 52%) in z delovnimi pogoji ( 78%). Najmanj oz. sploh niso zadovoljni s
plačo( 30%) in s poklicno kariero pa kar 22%.
V srednje velikih podjetjih so zaposleni najbolj zadovoljni s sodelavci ( 67%) in z
medsebojnimi odnosi ( 53%). Srednje zadovoljni so s samim delom ( 73%), s plačo (
80%), z varnostjo delovnega mesta ( 53%), s poklicno kariero ( 80%) in z delovnimi
pogoji ( 67%). Najmanj oz. niso zadovoljni z delom v različnih izmenah ter s plačo.
V velikih podjetjih so zadovoljni z varnostjo, manj zadovoljni so s samim delom, s
plačo, s sodelavci, poklicno kariero, medsebojnimi odnosi in delovnimi pogoji.
Tabela 14: Prikaz podatkov, kako so zaposleni zadovoljni v podjetju
Označite prosim, kako
ste v podjetju
zadovoljni:
ZELO SREDNJE NISEM
MIK
RO
MA
LA
SR
ED
NJ
E
VE
LIK
A
VE
LIK
A
MIK
RO
MA
LA
SR
ED
NJ
E
VE
LIK
A
VE
LIK
A
MIK
RO
MA
LA
SR
ED
NJ
E
VE
LIK
A
VE
LIK
A
S samim delom
10 11 4 0 3 10 11 1 0 2 0 0
77 48 27 - 23 43 73 100 - 9 - -
S plačo
3 4 0 0 9 12 12 1 1 7 3 0
23 17 - - 69 52 80 100 8 30 20 -
S sodelavci
11 12 10 0 2 10 5 1 0 1 0 0
85 52 67 - 15 43 33 100 - 4 - -
Z delom v različnih
izmenah
7 8 2 1 5 12 6 0 1 3 7 0
54 35 13 100 38 52 40 - 8 13 47 -
Z varnostjo delovnega
mesta
11 12 5 1 1 10 8 0 1 1 2 0
85 52 33 100 8 43 53 - 8 4 13 -
S poklicno kariero
4 6 1 0 7 12 12 1 2 5 2 0
31 26 7 - 54 52 80 100 15 22 13 -
Z medsebojnimi odnosi
11 12 8 0 2 10 5 1 0 1 2 0
85 52 53 - 15 43 33 100 - 4 13 -
Z delovnimi pogoji
10 4 3 0 3 18 10 1 0 1 2 0
77 17 20 - 23 78 67 100 - 4 13 -
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 69
Grafikon 22: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim
mestom v MIKRO PODJETJIH
77 230
2369
8
85
15
0
54
38
8
858
8
3154
1585
15
077 23
0
0%
20%
40%
60%
80%
100%
ZELO SREDNJE NISEM
s samim plačilom s plačo
s sodelavci z delom v različnih izmenah
z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero
z medsebojnimi odnosi z delovnimi pogoji
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 23: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim
mestom v MALIH PODJETJIH
48 43 9
17 52
3052 43
43552
1352
43
4
26
52
2252
43
417
784
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
ZELO SREDNJE NISEM
s samim plačilom s plačo
s sodelavci z delom v različnih izmenah
z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero
z medsebojnimi odnosi z delovnimi pogoji
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 70
Grafikon 24: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim
mestom v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
27 730
0
80
20
67
33
0
13 4047
33 53137
80 1353 33 13
20 67 13
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
ZELO SREDNJE NISEM
s samim plačilom s plačo s sodelavci
z delom v različnih izmenah z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero
z medsebojnimi odnosi z delovnimi pogoji
Vir: Anketa, 2009.
Grafikon 25: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim
mestom v VELIKIH PODJETJIH
0
100
00
100
00
100
0
100
0
0
100
0
0
0
100
0
0
100
0
0
100
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
ZELO SREDNJE NISEM
s samim plačilom s plačo s sodelavci
z delom v različnih izmenah z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero
z medsebojnimi odnosi z delovnimi pogoji
Vir: Anketa, 2009.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 71
KAKO POTEKA MOJE DELO
Kar 37 od 52 anketirancev je mnenja, da so njihovi delovni pogoji občasno psihično
in fizično obremenjujoči. Prav tako jih več kot polovica meni, da občasno delovno
mesto neugodno vpliva na njihovo počutje ter da se nadrejeni vmešavajo v njihovo
delo in ga motijo, nimajo informacij, ki jih za svoje delo potrebujejo, od njih
zahtevajo tudi tisto za kar niso zadolţeni, na delovnem mestu se počutijo občasno
preobremenjene, imajo občutek da so popolnoma izčrpani, fizično in psihično
utrujeni od napornega dela in doţivljajo stresne situacije na delovnem mestu.
Pogosto je zadovoljnih s svojim delom 27 oseb, pogosto ima moţnost samostojnega
odločanja 22 oseb, kar 26 osebam pa se zdi da vedno opravljajo zanimivo delo.
Grafikon 26: Delovni pogoji
0
10
20
30
40
NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23
Vir: Anketa, 2009.
1. Delovni pogoji so psihično in fizično obremenjujoči
2. 2. Delovno mesto neugodno vpliva na moje počutje
3. Upira se mi že misel, da moram v službo
4. Nadrejeni se vmešava v moje delo in ga moti
5. Nimam informacij, ki jih za svoje delo potrebujem
6. Od mene zahtevajo tudi tisto za kar nisem zadolžen
7. Ni mi jasno, kaj se na delovnem mestu od mene pričakuje
8. Na delovnem mestu se počutim preobremenjen
9. V službi ne morem napredovati, kot bi si želel
10. Ne sodelujem pri odločitvah, ki vplivajo na moje delo
11. Ni mi jasno, kakšen je moj položaj v službi
12. S svojim delom sem zadovoljen
13. Zdi se mi, da opravljam zanimivo delo
14. Ob svojem delu se dolgočasim
15. Delam tisto, za kar nisem usposobljen
16. Z delom, ki ga opravljam, sem obremenjen
17. Imam občutek, da sem popolnoma izčrpan, psihično in fizično utrujen od napornega dela
18. Z istim ali malo višjim dohodkom bi zapustila podjetje
19. Moje delo zadovoljuje le nekatere od mojih potreb in ciljev
20. Prihajam v konflikt z družino in zaposlenimi ter tistimi, ki so mi blizu
21. Možnost samostojnega odločanja
22. Stresne situacije na delovnem mestu doživljam….
23. Na delovnem mestu se počutim varno ( se ne bojim, da bi izgubil službo)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 72
3.5 PREVERJANJE VELJAVNOSTI HIPOTEZ
H1: Raziskava pri vprašanju, kjer so se morali anketiranci opredeliti, kaj je za njih
stresno, je pokazala, da pri kar 73,10% predstavlja stres konfliktna situacija s
strankami. To je razvidno iz grafikona št. 7, podatki pa so ponazorjeni v tabeli št. 6.
Hipotezo lahko potrdimo.
H2: Z drugo hipotezo smo ţeleli ugotoviti ali nadrejeni upoštevajo stališča
zaposlenih in jih o odločitvah seznanijo. Skupno odločanje je zelo pozitivne narave
za preprečevanje nejevoljnosti in boljši odnos med podrejenim in nadrejenim. Iz
grafikona št. 9 je razvidno, da je kar tretjina nadrejenih v rednem stiku z zaposlenimi,
tretjina pa včasih upošteva njihova stališča in jih o svojih odločitvah seznanijo, zato
lahko to hipotezo potrdimo.
H3: Pri tej hipotezi nas je zanimalo ali zaposlenim v turističnih agencijah res največ
skrbi in teţav povzroča sluţba. Rezultati so pokazali, da te hipoteze ne moremo
potrditi, saj zaposlenim v ţivljenju največ skrbi predstavlja denar, šele nato sledi
sluţba. To dokazuje tabela št. 7 in grafikon št. 8.
H4: Glede na odgovore iz vprašalnika lahko potrdimo hipotezo 4, saj se delavci v
stiski največkrat obrnejo najprej na sodelavce. To vidimo pri tabeli št. 9 in grafikonu
št. 10.
H5: Pri tej hipotezi nas je zanimalo kako imajo zaposleni v turističnih agencijah
zagotovljene fizične in psihične delovne pogoje. Zaposleni imajo dobre delovne
pogoje, kar je razvidno iz grafa št. 14, 15, 16 in 17. Na podlagi tega to hipotezo
zavrţemo.
H6: Z zadnjo hipotezo smo ţeleli ugotoviti, ali vso dela v turističnih agencijah enako
stresna. To hipotezo lahko potrdimo, saj je iz tabele št. 12 ter grafikona št. 13 le to
tudi razvidno.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 73
4 ZAKLJUČEK
Stres je postal v zadnjem času prevelik problem, da bi ga lahko reševali sami. Zato
pripisujemo vedno večji pomen izobraţevanju. Čeprav se obvladovanja stresa lahko
naučimo, pa so nekateri ljudje še posebej nagnjeni k doţivljanju visokih ravni stresa.
Stres pa ni samo problem posameznika. Redko pomislimo, da vpliva tudi na
gospodarstvo in organizacijo. Izostanki z dela zaradi bolezni, ki so posledice stresa,
odhodi z delovnih mest, uvajanje novih delavcev so posledica le tega. Zaradi stresa
pade učinkovitost zaposlenih in njihova produktivnost, upade koncentracija, ki
povečuje napake pri delu. S tem, ko se stres nabira, se veča nezadovoljstvo
zaposlenih.
Vodstvo podjetja mora najprej poskrbeti za dobro organiziranost ter za urejeno
delovno okolje, dobre medsebojne odnose in pozitivno delovno klimo, s tem pa
posredno tudi za varnost in zdravje svojih zaposlenih saj so največje bogastvo v
organizaciji prav njihovi zaposleni. Njihovo zdravje, zadovoljstvo, ugodje se odseva
v uspešnosti in konkurenčnosti posamezne organizacije. Usluţbenci morajo čutiti
pripadnost organizaciji in se počutiti pomembne.
V tednu sta dva dneva, za katera nikakor ne bi smeli biti zaskrbljeni. Dva dneva, ki bi
ju morali preţiveti brez tesnobe in pritiska. Prvi je včerajšnji. Z vsemi napakami,
skrbmi, duhovnimi in telesnimi bolečinami. Včerajšnji dan ni več v naši moči. Kar
smo včeraj storili, ne moremo več popraviti. Včerajšnjega dneva ni več.
Drugi dan, ki nas ne sme skrbeti, pa je jutrišnji z morebitnimi nevarnostmi, teţavami,
velikimi obljubami, upi in z manj veselimi dogodki. Tudi jutrišnji dan ni pod našim
neposrednim nadzorom. Jutri bo vzšlo sonce, morda v vsem svojem sijaju, morda
skrito za oblake. Edino kar je gotovo, je to, da bo vzšlo. Dokler ne napoči jutrišnji
dan, ni treba skrbeti, ker jutrišnjega dneva še ni. Tako nam ostane samo en dan:
današnji. Vsakdo ima na dan samo en delovni dan. Lahko popustimo samo, kadar
nosimo breme včerajšnjega in jutrišnjega dneva. Ne muči nas današnji dan, temveč s
kesanjem in obţalovanjem razmišljamo o včerajšnjemu dnevu in s strahom in skrbmi
o jutrišnjem dnevu. Tako zgubimo edino tisto, kar imamo in to je današnji dan z
vsemi lepimi, današnjimi trenutki. Spolzi nam med mislimi o včerajšnjemu in
jutrišnjemu dnevu in tako ne ţivimo resnično nikoli v pravem času in nikoli ne
doţivljamo tistega resničnega trenutka in dneva takega kot je. Današnji dan je in
mora biti naše upanje, naše edino doţivljanje, pa čeprav moramo ţiveti s stresom.
Ozaveščanje današnjega dne, ozaveščanje sebe tukaj in sedaj v tem trenutku je tisti
pravi odziv in odgovor na stres. Samo tako bomo lahko ob prepoznavanju sebe v tem
trenutku in sedaj lahko prepoznali, kaj lahko zares storimo zase, da bi ţiveli čimbolj
v soţitju s stresom. Današnji dan je naše upanje, tudi če moramo ţiveti s stresom.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 74
5 PREDLOG
Stres je postal svetovni problem, ki ga je potrebno prav tako resno obravnavati kot
onesnaţevanje okolja ali velike brezposelnosti. Za zaposlene v turističnih agencijah
predstavlja stres v največji meri konfliktno situacijo s strankami in nadrejenimi.
Nekateri ga občutijo bolj, drugi pa malo manj ali skoraj nič. Z njim se spopadajo
tako, da se o njem pogovarjajo, hodijo na sprehode, so v veseli druţbi in s pozitivnim
razmišljanjem.
Na zaposlenih se stres najbolj odraţa z glavoboli, utrujenostjo, teţavah pri spanju in
potenjem rok. Večina zaposlenih rado hodi v sluţbo in se na delovnem mestu dobro
počuti, zato je le malo tistih, ki pomislijo, da bi zamenjali sluţbo. Zaradi obilice in
raznolikosti dela jim sluţba hitro mine.
Stres na delovnem mestu bi lahko uspešno izkoreninili, če bi program obvladovanja
in preprečevanja vgradili v celotni druţbeni sistem. Spremeniti bi morali način dela v
turističnih agencijah, z večjim poudarkom na managementu človeških virov.
Delodajalci bi se morali zavedati, da so zaposleni njihova konkurenčna prednost,
usposobiti bi morali inšpektorje, ki bi bili sposobi nadzorovati, bodočo delovni silo
pa začeti izobraţevati v tej smeri ţe v šoli.
Da bi zaposlenim v turističnih agencijah zmanjšali stres bi po našem mnenju bilo
potrebno več psiholoških izobraţevanj za zaposlene ter več pogovorov v samih
kolektivih z nadrejenimi na temo stres, saj marsikdo sploh ne pozna pomena te
besede posledično pa se z njim ne zna in ne more spopasti. V Sloveniji ponujajo
večja podjetja za svoje zaposlene preventivno aktivne oddihe kar mislimo, da bi bilo
dobro uvesti tudi za zaposlene v turističnih agencijah. S tem bi lahko zaposlenim
povečali motivacijo za delo, preprečili pa bi lahko tudi manjša oz. večja obolenja
zaposlenih ter s tem posledično zmanjšanje odsotnosti z delovnega mesta. Poleg ţe
navedenega pa bi bilo za odpravo stresa potrebo zagotoviti tudi čim boljše delovne
pogoje ter čim ugodnejši delovni čas za zaposlene kar pa je v turizmu precej teţko.
Tehnike sproščanja, predvsem pa meditacija, sodijo med pomembne načine
obvladovanja stresa. Sodoben človek se mora znati prilagajati spremembam. Naučiti
se mora pozitivnega razmišljanja, samozavesti, zaupanja vase ter odprtosti do ljudi.
Ne sme se prepuščati strahu. Pomembno je, da zna prisluhniti sočloveku, da ne
varčuje s pohvalo, da spoštuje mnenje drugih. Najpomembneje pa je, da zna prositi
za pomoč in da zna odločno in ob pravem času reči “ NE”.
Naučiti se moramo soočati s stresom, da ga lahko obvladamo in zmanjšamo njegovo
škodljivo delovanje na naše zdravje, počutje, produktivnost ter na prihodnost našega
dela.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 75
LITERATURA
1. Battison, Toni: Premagujem stres. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije, 1999.
2. Boţič, Mija: Stres pri delu. Ljubljana: GV izobraţevanje, 2003.
3. Coleman, Vernon: Stres in vaš želodec. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1987. 4. Conningham, Barton: The Stress Management Sourcebook. Los Angeles: Lowell
House, 1997.
5. Čebašek-Travnik, Zora: Izgorelost kot posledica poklicne preobremenjenosti.
Zdravstveno varstvo Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2002.
6. Evans, Roger, Russell, Peter: Ustvarjalni manager. Ljubljana: Alpha center
d.o.o., 1992.
7. Florjančič, Joţe, Vučkovič, Goran: Kadrovska funkcija - management. Kranj:
Zaloţba Moderna organizacija, 1998.
8. Heller, Robert, Hindle, Tim: Veliki slikovni priročnik. Ljubljana: Zaloţba
mladinska knjiga, 2001.
9. Ihan, Alojz: Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z njim. Ljubljana: Arx,
2005.
10. Jaušovec, Norbert: Kako uspešneje reševati probleme?. Ljubljana: Drţavna
zaloţba Slovenije, 1991.
11. Jereb, Eva, Jereb, Janez: Organizacija pisarniškega poslovanja. Kranj: Zaloţba
moderna organizacija, 2000.
12. Kavar Vidmar A.: Kakovost delovnega življenja, študijsko gradivo. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo, 1995.
13. Kavar Vidmar A.: Kakovost delovnega življenja. Socialno delo, 1998.
14. Koţar, Andrej: Premagujem stres in druge bolezni z vajami avtogenega
treninga. Ljubljana: Zaloţba Lunik, 1995.
15. Lindemann, Hannes: Premagani stres. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba, 1977.
16. Lindemann, Hannes: Sprostitev v stiski. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba, 1988.
17. Looker, Terry. Gregson, Olga: Obvladajmo stres. Ljubljana: Cankarjeva
zaloţba, 1993.
18. Luban-Plozza, Boris. Pozzi, Ugo: V sožitju s stresom. Ljubljana: Drţavna
zaloţba Slovenije, 1994.
19. Maslach, Christina: Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Ljubljana:
Narodna in univerzitetna knjiţnica, 2002. 20. Molan, Marija: Deset zapovedi humanizacije dela. Ljubljana: Delo Varnost,
1997.
21. Musek, Janez: Stres, krize in osebna čustva. Ljubljana: Znanstvena podoba
osebnosti, 1993.
22. Musek, Janez: Psihologija. Ljubljana: Educy, 2001.
23. Newhouse, Peter: Življenje brez stresa. Ljubljana: Tomark, 2000. 24. Newstrom W. John, Davis Keith: Organizational Behavior. New York: McGraw
Hill, 1993.
25. Ovsenik Marija, Ambroţ, Milan: Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov.
Portoroţ: Turistica, Visoka šola za turizem, 2001.
26. Ovsenik, Marija: Upravljanje sprememb poslovnih procesov. Portoroţ:
Turistica, Visoka šola za turizem, 2006.
27. Powell, Trevor: Kako premagamo stres. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 76
28. Rakovec – Felser, Zlatka: Človek v stiski - stres in tesnoba. Maribor: Zaloţba
obzorja Maribor, 1991.
29. Rapoša- Tajnšek, P: Socialno delo v delovnih organizacijah. Ljubljana: Visoka
šola za socialno delo, 2001.
30. Schmidt, Aleksander: Stres. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba, 2001.
31. Selič, Polona: Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče, 1999.
32. Stregar, Eva: Obvladanje stresa ali kako ukrotiti tigra in se pri tem celo
zabavati. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 1996.
33. Starc, Radovan: Bolezni zaradi stresa II. Ljubljana: Sirius AP, 2008.
34. Starc, Radovan: Bolezni zaradi stresa I. Ljubljana: Sirius AP, 2008.
35. Spielberger, Charles: Stres in tesnoba. Ljubljana: Pomurska zaloţba,
1985. 36. Terţan, Metka: Dobro se počutim, delo mi je v veselje. Ljubljana: Ministrstvo za
delo, druţino in socialne zadeve, Urad RS za varnost in zdravje pri delu, 2002.
37. Tyrer, Peter: Kako živeti s stresom. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
38. Vernnon, Coleman: Stres in vaš želodec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
39. Vila Anton, Kovač Jure: Osnove organizacije in managementa. Kranj: Zaloţba
Moderna organizacija, 1997.
40. Vizek – Vidovič, Vlasta: Stres u radu. Zagreb: Radna zajednica republičke
konferencije Saveza socijalističke omladine Hrvatske, 1990.
41. Ţener, Vladka: Zdravo življenje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.
VIRI
1. Komac, Daša: Splošni angleško - slovenski slovar in slovensko – angleški. Ljubljana:
Cankarjeva zaloţba, 2001.
2. Lovše, Bojan: Deset nasvetov proti stresu pri delu. Skrbimo za svoje zdravje, 7.
september 2004.
3. Paljevec, Andreja: Stres- boj ali beg. Delo, 30. april 2004.
4. Vistoropski, Nika: Nezadovoljstvo je lahko smrtna bolezen. Ona, 25. november
2003.
5. Veliki splošni leksikon, 5 knjiga, Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije, 1997 –
1998.
6. Zapiski predavanj iz predmeta Proces socialnega dela.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 77
PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Spoštovani,
kot absolventka FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDE V KRANJU sem si za diplomsko
nalogo izbrala nalogo z naslovom: » Stres zaposlenih v turističnih agencijah.«
Pred vami je anketni vprašalnik, ki ga bom uporabila za raziskavo v svoji diplomski nalogi. Da bodo
moja opaţanja, na katerih gradim teze, potrjena ali ovrţena, potrebujem vašo pomoč. Anketa je
anonimna, rezultate pa bom uporabila izključno v raziskovalne namene, zato vas prosim, da
odgovorite kar se da objektivno.
Prosim vas, da pri vsakem zastavljenem vprašanju obkroţite ustrezen odgovor oz. odgovor ustrezno
vpišete na prazen prostor. Pri nekaterih vprašanjih je moţnih več odgovorov.
Ţe vnaprej se vam zahvaljujem za odgovore in vaš dragocen čas pri izpolnjevanju.
OBKROŢITE USTREZEN ODGOVOR:
1. Spol
Moški
Ţenska
2. Starost:
od 18-25 let
od 26-30 let
od 31-40 let
nad 40 let
3. Zaključena stopnja izobrazbe:
Končana osnovna šola
Končana poklicna šola
Končana srednja tehnična šola
Končana višja šola
Končana visoka šola
Končan magisterij
4. Koliko časa ste zaposleni v podjetju:
1-5 mesecev
5-12 mesecev
1-2 leti
2-5 let
5 let in več
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 78
5. V vašem podjetju je zaposlenih ( vpišite na zato ustrezno mesto št. zaposlenih):
___________________________________________________
6. Dela in naloge, ki jih opravljam v sluţbi:
Vodja
Administrativna dela
Komercialist
Prodajalec turističnih aranţmajev strankam
Booker
Organizator programov za zaključene oz. individualne skupine
Drugo
___________________________________________________________________
___
7. Opredelite, kaj je za vas stresno (moţnih je več odgovorov):
konfliktna situacija z strankami
konfliktna situacija z nadrejenimi ali podrejenimi
naraven pojav, ki se mu ne da izogniti
vpliv negativnih dogajanj v privatnem ţivljenju
drugo_______________________________________________________________
________
8. Kaj vam v ţivljenju povzroča največ skrbi in teţav?
odnosi z ljudmi
denar
sluţba
zdravje
drugo
9. Označi v praznem polju odgovor, ki ti najbolj ustreza:
Na delovnem mestu so slabi delovni
pogoji NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO
1 slab zrak
2 premalo svetlobe
3 premajhen delovni prostor
4
neprimerna temperatura (vročina,
mraz)
5 delo se opravlja ne terenu
Kako pogosto doţivljate spodaj naštete teţave? NIKOLI OBČASNO POGOSTO
1 glavobol
2 teţave s spanjem
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 79
3 nenehna utrujenost
4 nezmoţnost koncentracije
5 prebavne motnje
6 teţave pri spolnosti
7 potenje rok
8 druţinski prepiri
9 konflikti s strankami
10 napetost skušam odpraviti z alkoholom
11
delo v podjetju me nasploh psihično
obremenjuje
12 čutim otopel tilnik in bolečine v kriţu
13 počutim se osamljenega
14 teţko pojasnim svoje misli
15 zdi se mi, da sem popolna zguba
16 veliko stvari me moti
17 delo, ki ga opravljam, mi ţe preseda
18
večkrat bi potreboval nekoga, ki bi me
poslušal
Označite prosim, kako ste v podjetju zadovoljni: ZELO SREDNJE NISEM
1 s samim delom
2 s plačo
3 s sodelavci
4 z delom v različnih izmenah
5 z varnostjo delovnega mesta
6 s poklicno kariero
7 z medsebojnimi odnosi
8 z delovnimi pogoji
10. Naši nadrejeni:
Včasih odločajo samostojno in nas s svojimi odločitvami ne seznanijo
včasih upoštevajo naša stališča in nas o odločitvah seznanijo
redno so v stiku z nami in skupno odločamo
11. Na koga se obrneš, če se znajdeš v stiski, ki izvira iz področja dela?
zaradi svojih osebnih lastnosti mislim, da se znam s problemom spopasti sam
obrnem se na sodelavce
obrnem se na vodjo
stisko razčistim doma z druţino in prijatelji
obrnem se na strokovno sluţbo izven podjetja
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 80
obrnem se na strokovno sluţbo v podjetju
12. Kako se branite oz.spopadate s škodljivim vplivom stresa? (več moţnih odgovorov)
z aktivnim športom (treningi)
s sprehodi
s planinarjenjem oz.z rekreacijo
z razvedrilom (grem v kino,na ples,v gledališče…)
se izobraţujem
s hobiji
z alkoholom in nikotinom (v zmernih količinah)
s pozitivnim načinom razmišljanja
s pomirjevali
rad sem v veseli druţbi, kjer se nasmejim in sprostim
nič od tega:_______________________________
13. Ali se s sodelavci pogovarjate o »stresnosti«dela, ki ga opravljate?
da, zelo pogosto
ne, to ni tema naših pogovorov
ne vem
14. Ali je vaše delo v primerjavi z drugimi deli v podjetju:
veliko bolj stresno
veliko manj stresno
isto kot vsa druga dela
ne vem
15. Ali bi ţeleli zamenjati delo, ki ga sedaj opravljate?
da, če bi le dobil drugo sluţbo, pa čeprav z niţjo plačo
nobeno drugo delo me ne zanima
če bi dobil isto plačo, bi ga takoj zamenjal
nič od tega, ampak________________________
Označi v praznem polju odgovor, ki ti najbolj
ustreza: NIKOLI
OBČASNO
POGOSTO
VEDNO
1 Delovni pogoji so psihično in fizično
obremenjujoči
2 Delovno mesto neugodno vpliva na moje počutje
3 Upira se mi ţe misel, da moram v sluţbo
4 Nadrejeni se vmešava v moje delo in ga motijo
5 Nimam informacij, ki jih za svoje delo
potrebujem
6 Od mene zahtevajo tudi tisto za kar nisem
zadolţen
7 Ni mi jasno, kaj se na delovnem mestu od mene
pričakuje
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 81
8 Na delovnem mestu se počutim preobremenjen
9 V sluţbi ne morem napredovati, kot bi si ţelel
1
0
Ne sodelujem pri odločitvah, ki vplivajo na moje
delo 1
1 Ni mi jasno kakšen je moj poloţaj v sluţbi 1
2 S svojim delom sem zadovoljen 1
3 Zdi se mi, da opravljam zanimivo delo 1
4 Ob svojem delu se dolgočasim 1
5 Delam tisto za kar nisem usposobljen 1
6 Z delom ki ga opravljam, sem obremenjen
1
7
Imam občutek, da sem popolnoma izčrpan/a,
psihično in fizično utrujen od napornega dela
1
8
Premišljujem, da bi ob moţnosti zaposlitve v
drugi organizaciji z istim ali malo višjim
dohodkom zapustil/a podjetje
1
9
Moje delo zadovoljuje le nekatere od mojih
potreb in ciljev
2
0
V zvezi z delom prihajam v konflikt z druţino in
zaposlenimi ter tistimi, ki so mi blizu 2
1 Moţnost samostojnega odločanja
2
2
Stresne situacije na delovnem mestu
doţivljam…
2
3
Na delovnem mestu se počutim varno (se ne
bojim da bi izgubil/a sluţbo)
Iskreno hvala za Vaše sodelovanje! Silvija Forštner
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 82
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Prikaz deleţa anketirancev glede na velikost podjetja, določen glede na
število zaposlenih
Grafikon 2: Porazdelitev anketirancev glede na spol
Grafikon 3: Porazdelitev anketirancev glede na starost
Grafikon 4: Porazdelitev anketirancev glede na zaključeno stopnjo izobrazbe
Grafikon 5: Porazdelitev anketirancev glede na to, kako dolgo so ţe zaposleni v
podjetju
Grafikon 6: Prikaz del in nalog, ki jih opravljajo anketirane osebe
Grafikon 7: Deleţ anketiranih glede na to, kaj je za njih stresno
Grafikon 8: Deleţ anketiranih glede na to, kaj jim predstavlja največ skrbi in teţav
Grafikon 9: Prikaz rezultata anketiranih oseb, kako vodilni sprejemajo odločitve in
koliko obveščajo o tem svoje delavce
Grafikon 10: Deleţ anketiranih oseb glede na to na koga se obrnejo, ko se znajdejo
v stiski, ki izhaja iz področja dela
Grafikon 11: Prikaz deleţa kako se anketirani spopadajo z škodljivim vplivom
stresa
Grafikon 12: Ali se anketirane osebe pogovarjajo s sodelavci o » stresnosti« dela
Grafikon 13: Prikaz rezultatov, kako je delo anketiranih oseb stresno v primerjavi z
drugimi zaposlenimi v podjetju
Grafikon 14: Slabi delovni pogoji v MIKRO PODJETJIH
Grafikon 15: Slabi delovni pogoji v MALIH PODJETJIH
Grafikon 16: Slabi delovni pogoji v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Grafikon 17: Slabi delovni pogoji v VELIKIH PODJETJIH
Grafikon 18: Doţivljanje teţav v MIKRO PODJETJIH
Grafikon 19: Doţivljanje teţav v MALIH PODJETJIH
Grafikon 20: Doţivljanje teţav v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Grafikon 21: Doţivljanje teţav v VELIKIH PODJETJIH
Grafikon 22: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim mestom v
MIKRO PODJETJIH
Grafikon 23: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim mestom v
MALIH PODJETJIH
Grafikon 24: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim mestom v
SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Grafikon 25: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim mestom v
VELIKIH PODJETJIH
Grafikon 26: Delovni pogoji
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 83
KAZALO TABEL
Tabela 1: Prikaz rezultatov ( spol)
Tabela 2: Prikaz rezultatov ( starost)
Tabela 3: Prikaz rezultatov ( zaključena stopnja izobrazbe)
Tabela 4: Prikaz rezultatov ( koliko časa ste zaposleni v podjetju)
Tabela 5: Prikaz rezultatov ( dela in naloge, ki jih opravljam v sluţbi)
Tabela 6: Prikaz rezultatov ( opredelite, kaj je za vas stresno)
Tabela 7: Prikaz rezultatov ( kaj vam v ţivljenju predstavlja največ skrbi in teţav)
Tabela 8: Prikaz rezultatov ( naši nadrejeni)
Tabela 9: Prikaz rezultatov ( na koga se obrneš, če se znajdeš v stiski, ki izvira iz
področja dela)
Tabela 10: Prikaz rezultatov (kako se branite oz. spopadate s škodljivim vplivom
stresa)
Tabela 11: Prikaz rezultatov (ali se s sodelavci pogovarjate o » stresnosti« dela)
Tabela 12: Prikaz rezultatov (ali je vaše delo v primerjavi z drugimi v podjetju )
Tabela 13: Prikaz rezultatov (kako pogosto doţivljate spodaj naštete teţave)
Tabela 14: Prikaz rezultatov (označite prosim, kako ste v podjetju zadovoljni)