svet iz besed devetletne osnovne šole berilo za 5. razred ... · milena blažič, neža cigüt,...
TRANSCRIPT
Svet iz besedSvet iz besed Milena Blažič, Neža Cigüt, Jakob J. Kenda,
Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole 5
SIB5- marec.indd 1SIB5- marec.indd 1 2/28/07 4:52:01 PM2/28/07 4:52:01 PM
Milena Blažič, Neža Cigüt, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
SVET IZ BESED 5Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole
Recenzentki: dr. Blanka Bošnjak, Petra PodlesnikJezikovni pregled: Tina KraljIlustracije: Polona LovšinFotografi je: Tihomir Pinter, Tone Stojko, Lado Jakša, Matjaž Zupanc, Marjan Marinšek, Dario Cortese, arhiv Primorskega dramskega gledališča, Zgodovinski arhiv Celje (fond: Slovensko ljudsko gledališča Celje), arhiv založbe Slovenska knjiga, arhiv Tehniške založbe Slovenije, arhiv Založbe RokusZemljevid: Geodetski zavod Slovenije
Vse knjige založbe Rokus Klett in dodatna gradivadobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Svet iz besed 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na seji dne 15. 3. 2007 potrdil kot
učbenik za slovenščino – književnost v 5. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot
tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b1000 Ljubljanatelefon: 01 513 46 00telefaks: 01 513 46 99e-pošta: [email protected]
CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821-82(075.2)
SVET iz besed 5 : berilo za 5. razred devetletne osnovne šole /
Milena Blažič ... [et al.] ; [ilustracije Polona Lovšin ; fotografi je Tihomir Pinter ... et al.]. - 2. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2007
ISBN 978-961-209-707-3
1. Blažič, Milena230542592
SIB5- marec.indd 2SIB5- marec.indd 2 3/16/07 7:37:01 AM3/16/07 7:37:01 AM
Svet iz besedSvet iz besed Milena Blažič, Neža Cigüt, Jakob J. Kenda,
Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole 5
SIB5- marec.indd 3SIB5- marec.indd 3 2/28/07 4:52:12 PM2/28/07 4:52:12 PM
PoezijaNajprej besede po vrsti zložite
na koncu zašpilite z i ali a,vsekakor vedno pazite,
da se bo rima pravilno izšla.
In če se pretrga ali zameša štrenajo smeh zlepi in poravná,
seveda pa bo pesem prazna, lesena,če v njej ne bo vsaj malo srca.
(Andrej Kokot: Kako napišete pesem?)
SIB5- marec.indd 5SIB5- marec.indd 5 2/28/07 4:52:16 PM2/28/07 4:52:16 PM
6
www.svetizbesed.com
Niko Grafenauer
Peki
1. Imate radi kruh? Kakšnega imate najraje? Opišite, kakšnega okusa je.
2. Včasih so si kruh ljudje spekli sami, kar doma, ali pa so ga kupili pri peku. Kje pa ga kupujete danes?
V starih časih so peke pogosto obtožili, da goljufajo. S tem je bilo takole: kruh je nekdaj vedno stal enako — rogljič toliko in hlebec toliko. Če pa se je podražila moka, se ni podražil hlebec, ampak so ga spekli iz manj moke, in tako se je včasih zgodilo, da je bil tudi lažji, kot bi moral biti. In če so to kupci opazili … Prav o tem, kako so živeli peki v stari Ljubljani in kakšna kazen jih je lahko doletela, piše Niko Grafenauer v pesmi Peki.
PEKI
V stari Ljubljani so živeli peki,ki so jih staroljubljanski meščanipogosto namakali v reki.Ker so bili to zmerom eni in isti,so bili med vsemi peki najbolj čisti.
V stari Ljubljani so morali pekipeči tak kruh, ki hrustain je po meriza vsaka usta.
V stari Ljubljani je vsak pošten pekprodajal kruh zastonj ali za dober tek.V stari Ljubljani so peki spekli,kar koli ste jim rekli.In včasih jim je to tako razvnelo domišljijo,da so zažgali kruh in še pekarijo.
Dejavnosti pred branjemDejavnosti pred branjem
SIB5- marec.indd 6SIB5- marec.indd 6 2/28/07 4:52:19 PM2/28/07 4:52:19 PM
7
www.svetizbesed.com
Že v stari Ljubljani so včasih kruh mesili iz moke,ki iz nje ni kruha.Ta kruh se še danes preklada iz rok v rokein duha.
V stari Ljubljani so s testomvred vzhajali tudi peki.Tako se še zdaj ob polni luni nad mestomnjihov obraz sveti v reki.
3. Zakaj so staroljubljanski meščani peke pogosto namakali v reki?
4. Veste, v kateri reki so jih namakali?
5. Pesem pravi, da so bili peki, ki so jih namakali v Ljubljanici, čisti. Zakaj so bili čisti? Bi bili tudi danes čisti, če bi jih namakali v Ljubljanici?
6. Koliko so peki zaslužili, če so kruh prodajali "zastonj ali za dober tek"?
7. Kdaj rečemo, da kakšen človek vzhaja (kot testo)?
8. Kaj se dejansko sveti v Ljubljanici ob polni luni?
9. Iz pesmi izpišite besede, ki se rimajo.
10. Napišite spodnji vrstici, tako da se bosta rimali:Vsak pošten pek je v stari Ljubljani prodajal kruh za dober tek ali zastonj.
11. Prepišite manjkajočo vrstico v zvezek, tako da se bo rimala z napisano in bo smiselna:
Kdor se napoka toplega kruha,...
Vprašanja za razumevanjeVprašanja za razumevanje
Ustvarjalne nalogeUstvarjalne naloge
Ustvarjalne nalogeUstvarjalne naloge
Stvarna pojasnila
pekaríja — pekarna
SIB5- marec.indd 7SIB5- marec.indd 7 2/28/07 4:52:23 PM2/28/07 4:52:23 PM
8
www.svetizbesed.com
12. Staroljubljanski peki so spekli, kar koli so jim rekli. Kaj bi vi prosili peke, naj vam spečejo?
13. Kaj pomeni, da je bil staroljubljanski "kruh po meri za vsaka usta"? Za kakšna usta bi bili potem žemlja, hlebec, štruca, rogljič?
14. Prelistajte knjigo Dušice Kunaver: Dober dan, kruh (Ljubljana: Žito, 1991). V razredu skupaj izdelajte podobno knjigo. Razmislite, katere vrste kruha po-znamo, kakšnih oblik, pri mami ali babici se pozanimajte, kako se kruh peče …
15. Ponovite definiciji ONOMATOPOIJE in RIME, ki ste se ju naučili lani.
PESNIŠKO BESEDILO ali POEZIJA uporablja vezan govor, torej razvršča besede v takšne ali drugačne vrstice (verze) in kitice. V poeziji je pogosta tudi uporaba raz-ličnih besednih figur (npr. onomatopoije), rim ter drugih posebnosti PESNIŠKEGA JEZIKA, ki so značilne zanjo.
Niko Grafenauer (1940), slovenski pesnik, prevajalec in urednik,
je veliko pisal tudi za odrasle, zanje je izdal pesniške zbirke
Stiska jezika (1965), Štukature (1975), Palimpsesti (1984) itn.
V mladinsko literaturo se je zapisal zlasti s pesniškimi zbirkami
Pedenjped (1966), Nebotičniki, sedite (1980), Stara Ljubljana
(1983) in Skrivnosti (1983). Za otroke piše tudi prozo (Majhnica,
1987, idr.) V otroški literaturi razvija igro besed in premišljuje o
bistvenih vprašanjih človekovega bivanja.
Medijske predelaveMedijske predelave
Literarnoteoretične
defi nicije
Literarnoteoretične
defi nicije
O avtorju O avtorju
SIB5- marec.indd 8SIB5- marec.indd 8 2/28/07 4:52:30 PM2/28/07 4:52:30 PM
PoezijaNiko Grafenauer: Peki
Boris A. Novak: Nekoč in danes (ekološka ekloga)
Slovenska ljudska pesem: Gusarska
Svetlana Makarovič: Jaz sem jež
Miroslav Košuta: Če si višji
Pajo Kanižaj: Žirafa in Slon
Barbara Gregorič: Nežna deklica
Eleonor Farjeon: Fred
Dane Zajc: Vrata
Jelenka Kovačič: Romnji/Ciganka
Nesmislice
Anonimus: Debel dedec bučejedec
Edward Lear: Starejši človek iz Vrtač
Eric Oakley Parrott: Rok, prismuknjeni veslač
Feri Lainšček: Kaj moraš med počitnicami storiti
6
9
12
15
18
20
22
24
27
30
33
36
K A Z A L O
SIB5- marec.indd 172SIB5- marec.indd 172 2/28/07 5:01:00 PM2/28/07 5:01:00 PM
40
44
48
53
58
62
66
70
74
79
83
87
91
95
100
104
109
114
118
122
126
129
134
139
143
ProzaAntoine de Saint-Exupéry: Mali princ
Tatarska ljudska: Kako je šaljivec pripovedoval vladarju izmišljotine
Miro Gavran: Srečni dnevi
Hans Christian Andersen: Mala morska deklica
Vitan Mal: Sreča na vrvici
Annie M. G. Schmidt: Mija
Svetlana Makarovič: Coprnica Zofka
Brian Jacques: Mračne zgodbe
Mark Twain: Jankee na dvoru kralja Arturja
Astrid Lindgren: Ronja, razbojniška hči
Avstralska ljudska: Kljunaš Gaja-dari
Erich Kästner: Emil in detektivi
Roald Dahl: Čarovnice
France Bevk: Lukec in njegov škorec
Eskimska ljudska: Šamanski boben
Miha Mate: Babica v supergah
Dim Zupan: Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca
Prežihov Voranc: Prvo pismo
Christine Nöstlinger: Požvižgamo se na kumaričnega kralja
Fran Milčinski: Butalci
Indijanska ljudska: To ti je sreča!
Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom
Polonca Kovač: Urške so brez napake
Leopold Suhodolčan: Na večerji s krokodilom
René Goscinny in Albert Uderzo: Asterix na olimpiadi
SIB5- marec.indd 173SIB5- marec.indd 173 2/28/07 5:01:05 PM2/28/07 5:01:05 PM
DramatikaBoris A. Novak: Prizori iz življenja stvari
Miroslav Košuta: Štirje fantje muzikantje
Milan Dekleva: Magnetni deček
Alenka Goljevšček - Kermauner: Če zmaj požre mamo
Leopold Suhodolčan: Čudežna srajca dopetajca
148
152
157
163
168
SIB5- marec.indd 174SIB5- marec.indd 174 2/28/07 5:01:10 PM2/28/07 5:01:10 PM
www.svetizbesed.com
Slovarček literarnih pojmovanagram
avtorska/sodobna pravljica
besedna zveza
dejanje
dogajalni čas, dogajalni prostor
dramsko besedilo
evfemizem
fantastična pripoved
ilustrator, ilustracija
književna oseba, glavna in stranska
kostumi, kostumograf
likovna pesem
nesmislica/poezija nesmisla
pesniški jezik
pesniško besedilo/poezija
pripovedno/prozno besedilo
prizor
protipomenke
psevdonim
režiser
scenograf, scena
slogovno zaznamovane besede in besedne zveze
sopomenka/sinonim
živalska pravljica
72
56
81
166
98
151
112
94
82
61
161
20
35
8
8
42
166
19
72
161
161
138
51
86
SIB5- marec.indd 175SIB5- marec.indd 175 2/28/07 5:01:12 PM2/28/07 5:01:12 PM