svoboda - finance2003/11/10 · mlaj{e, no~ni dvoboji jadrnic pred glavnim tr‘a{kim pomolom,...

SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance NAVTIKA 17

Match Racev Sloveniji

Match Racev Sloveniji

Barcolana –regata v slovo

poletju

Barcolana –regata v slovo

poletju

Navti~nitrendi:

mega jahte

Ernesto Bertarelli –princ na ~rnem Alinghiju


Navti~nitrendi:

mega jahte

Obvladovanje neobvladanega ~love{tvo privla~i è zadnjih 3000 letzahodne civilizacije. Je èlja po podreditvi nemogo~ega, od kateresmo tako neizmerno o~arani. V dana{njih ~asih – ko smo si zrazvojem super tehnologije, satelitov, ki nas obve{~ajo in opozarjajona prihajajo~e nevarnosti, v ~asu, ko po{iljamo v vesolje sonde, kiostanejo v stiku s planetom Zemljo kljub temu, da so pravzaprav nakoncu na{ega oson~ja, in ko smo si zagotovili varnost, po kateri je~love{tvo stremelo toliko ~asa – imamo na tej Zemlji nekaj, ~esar sinikakor ne zmoremo podrediti. Morje, vetrove, naravo, pomorstvo.Imamo morje, ki je neraziskano in nepredvidljivo, vodo, v kateri jerazumsko dejanje tolikokrat povsem neracionalno.In prav zato je filozofija pomorstva ljubezen in morje je vdana{njem predvidljivem svetu ena redkih stvari, ki ohranjaìvljenje na Zemlji vznemirljivo. Ljudje zaradi oblasti nadìvljenjem i{~ejo vedno nove avanture, adrenalinske preizku{nje,a ne morejo nadomestiti pomanjkanje ob~utka, ki je ~love{tvuprirojeno. Po ta ob~utek, po svobodo, be‘imo na morje, v {irnovodno uganko, ki nam vedno znova kljubuje. Je torej tegamit, ki nas brezmejno privla~i. Navdaja nas z ob~utkomprostranosti in skrivnostnosti. Prina{a in odna{anove civilizacije, kulture in navade. Odpiranas proti svetu in nam {iri obzorja.Ko bomo torej kon~no osvojilimorje, ‘ivljenje na Zemlji nebo ve~ vznemirljivo. InSvoboda potrebujemisterij morja.Pred vami je prvapriloga FinanceNavtika. Izhajala bovsako zadnjo sredo vmesecu. Dobrodo{li nasvobodi ...

[PELA PREDANoglasna urednica

spela.predan�finance-on.netFoto

: Ale

{ B

eno

Svoboda

Foto

: Jur

e K

oren

c

Finance NAVTIKA oglasna priloga SEPTEMBER 200318

Barcolana je prireditev, ki je za vse ljubitelje morja in jadranjaneke vrste zaklju~ek letne jadralske sezone. Start je med gradomMiramar in krajem Barcola (svetilnik pred Trstom), prva boja je predDebelim rti~em, druga boja je pol milje oddaljena proti zahodu, ciljpa je pred gradom Miramar.

Ideja o Barcolani se je ‘e davnega leta 1969 porodila nekaj ~lanomjadralnega kluba C. V. Barcola – Grignano. Njihov cilj je bil promo-virati jadranje in nadaljevati pomorsko tradicijo tega kraja, vendarpa takrat ni nih~e pri~akoval, da bo ta dru‘abni dogodek prerasel venega najbolj mno‘i~nih jadralskih spektaklov na svetu, ki se vsakoleto vpisuje v Guinnessovo knjigo rekordov. Prve Barcolane se jeudele‘ilo 51 jadrnic s posadkami, zmagal je Pierro Napp, doma izTrsta. Na 25. regati je sodelovalo ‘e ve~ kot tiso~ plovil in sledil jeprvi vpis v Guinnessovo knjigo.V 35 letih je – tudi z nemajhnopodporo slovenskih jadralcev, tekmovalcev, jadrnic in navija~ev –prerasla v mednarodno regato, ki jo spremlja sloves najbolj mno‘i~nejadralske preizku{nje.

Pred kratkim je podjetje Feadship splovilo 51,75 metra dolgoladjo Dream, opremljeno z najnovej{o napravo, ki plovilo brezuporabe sidra obdr‘i na istem mestu v zalivu ali kjerkoli ‘e se jeza kratek ~as ustavilo. Napredno zlo‘ljivo azimutsko tipalo na krmi(»advanced retractable azimuthing sternthruster«), ki je povezanoz dinami~nim sistemom pozicioniranja, omili nadle‘no poziba-vanje ladje v privezu in njeno nagibanje vstran. Naro~nik je ‘elel,da bi njegova jahta mirovala v smeri plovbe, in to brez uporabesidra ali delovanja motorjev. Zadeva deluje tako: elektronska enota,ki je povezana z GPS, po{lje informacijo na ladijski premec inkrmo, ki potem plovilo sinhrono ohranjata na mestu. V primerjaviz drugimi podobnimi napravami na trgu ta zavzame malo prostorain deluje tiho. Mali propeler je name{~en globoko pod plovilom,skoraj pod kobilico, in ni nevaren za morebitne plavalce. Napravaje namenjena predvsem ve~jemu udobju potnikov na ladji.

Plovilo se navadno obra~a v smeri vetra, kar pa ni vedno tudismeri valov. Ko valovi tako udarijo ob bok gredi, se lahko plovilokar precej su~e. To gibanje pa lahko zdaj sternthruster obvladuje,~e mu daste podatke o smeri. Kot rezultat se plovilo obrnev smeri z valovi, kar pomeni veliko udobje za vse na krmi.

Druga prednost te naprave je mo‘nost, da tudi medkri‘arjenjem mirno u‘ivamo v ve~erji, saj bo stern-thruster sam uravnaval plovilo tako, da se bo kar naj-manj zibalo.

Da bi izbolj{ali lastnosti nosilnih {kripcev injih naredili bolj uporabne, so razvili nov model –{kripec z dvojnima stranskima krogli~nima le‘a-jema.

Pri manj{ih obremenitvah, ko so potrebnehitre prilagoditve, kroglice omogo~ajo prostorotacijo. Pri ve~jih obremenitvah pa se sila prenese

Tr‘a{ki zaliv neke son~ne oktobrske nedelje. Po gromkem topovskem strelu se s skoraj {tiri kilometre dolge{tartne linije na sedemnajst morskih milj dolgo regatno polje v lov za tr‘a{ki Pokal jeseni poda nepreglednamno‘ica jadrnic in jadralskih navdu{encev. Vsako drugo nedeljo v oktobru se tako Trst spremeni v center inprestolnico evropskega jadranja, in to zaradi veli~astnega jadralskega dogodka – znamenite Barcolane. Leto{njabo na sporedu 12. oktobra.

Barcolana – regata v slovo poletjutandemom Du{an Puh in Mitja Kosmina. Nato so imeli ve~ sre~eItalijani. Lani smo imeli Slovenci dve novi jadrnici, in sicer MaxiJeno (dolgo 80 ~evljev) in jadrnico Esimit, ki je sicer plula pod evrop-sko zastavo, na njej pa je bila izku{ena slovensko-italijansko-hrva{kaposadka. Ne smemo pa zanemariti tudi drugih pomembnih jadrnic,kot so Veliki Viharnik, Pozejdon, Eol in Spinaker.

Zmaga prinese presti‘

Zmagovalcu zmaga ne prinese denarne nagrade, saj gre bolj kotza {portno zmago predvsem za ugled, ki ga prina{a lovorika s teregate. Za nekatere je namre~ udele‘ba na regati izklju~no stvar pres-ti‘a. Trud ve~letnih priprav in ogromno vlo‘enega denarja za izdelavojadrnic in opreme ‘elijo povrniti v vsega dve ali tri ure trajajo~emneizprosnem boju z vetrom.

Leto{nja Barcolana se bli‘a …

Barcolana je za Trst izjemno pomembna, saj mesto razen zna~ilneburje nima ugodnih pogojev za izvedbo jadralskih dogodkov. Regatov samem mestu spremlja vrsta jadralskih dogodkov: regate za naj-mlaj{e, no~ni dvoboji jadrnic pred glavnim tr‘a{kim pomolom,navti~ni sejem in brezpla~ni koncerti najbolj{ih svetovnih glasbenikovna Trgu enotnosti. Leto{nja tradicionalna regata, ‘e 35. po vrsti, bo 12.oktobra in po napovedih organizatorjev pri~akujejo rekorden obisk.

Zmaga odvisna od jadrnice, vetra in sre~e

Pravila udele‘be so dokaj preprosta: vsi za~nejo isto~asno, zmagapa tisti, ki prvi pripluje na cilj. Kdo bo zmagovalec Barcolane, jevsako leto uganka. Ponavadi je to tisti, ki ima najve~ znanja in jadral-skih izku{enj, tisti, ki ima najbolj kompetitivno jadrnico, tisti, ki poznatr‘a{ko morje in tamkaj{nje vetrovne razmere, in seveda tisti, ki imatudi nekoliko jadralske sre~e. Dejansko pa so v zadnjem ~asu zma-govalci ponavadi tisti, ki imajo najve~ja in najbolj{a plovila, lahkihkarbonskih jadrnic pa je ~edalje manj.

Slovenci pred leti nizali uspehe

V zadnjih letih smo Slovenci kar nekajkrat premagali konkurenco.Leta 1994 je to uspelo krmarju Du{anu Puhu z ve~inoma slovenskoposadko na jadrnici Fanatic, ki je takrat plula pod angle{ko zastavo.Leto kasneje je zmagal krmar Mitja Kosmina z jadrnico Gaia Le-gend, potem pa {e v letih 1996 in 1997 ista jadrnica pod vodstvenim

Tehni~ne novosti

Novi sistem dinami~negapozicioniranja podjetjaFeadship

Najnovej{i centralni navigacijski sistem B & G

Vir

: W

icha

rd

Barvni ekran omogo~a popolnomajasno sliko in je dobro viden tudi vzelo son~nem dnevu, podpira panajnovej{e razli~ice sistema C-MapNT, ki pomeni novo generacijo elek-tronske kartografije, katere knji‘nicazajema 15 tiso~ zemljevidov v elek-tronski obliki (tudi Jadransko morje),med njimi tudi kopenske vodne potiin jezera. Ozna~be poti se shranijoin jih lahko uporabimo, ko se vra~a-mo v izhodi{~no luko. Naprava je po-polnoma vodotesna in odporna protiudarcem. Poleg se lahko dokupi {eposebna GPS-antena, ki lahko v spo-minu shrani kar 450 ozna~b poti, 50

dodatnih ozna~b in 40 smeri plovbe, lahko pa si nastavimo tudi jezik,‘al med mo‘nimi ni sloven{~ine. Vklju~uje pa tudi funkcijo obve{-~anja o najbli‘jih pristani{~ih ter o plimi in oseki.

Vir

: S

etam

ar

Vir

: B &

G

Novi vitel prepre~uje te‘ave pri zapletanju vrvi.

Majhno trenje {kripca

na trdno nerjave~o jekleno le‘ajnoblazino. Kroglice se ne morejo zdro-biti, tako so odpravljena stranskabo~na trenja, ki jih povzro~ajo raz-rahljane vrvi. Ta inovacija se najboljeobnese pri manj{ih obremenitvah.

Plujete z veliko hitrostjo, regatase bli‘a koncu, vi pa tekmujete zjadrnico, ki drvi ob va{em desnemboku. Vsaka odlo~itev v tem trenutkuima lahko usodne posledice. Krmarobrne jadrnico proti vetru. Z na novovgrajenim vitlom ST-R – ko rah-ljamo vrv – sploh ni treba sprostitioprijema pri vitlu. Z novim vitlomlahko spreminjamo poteze le z enimsamim obratom, ne da bi bilo treba odstraniti njegovo ro~ico, zato jenavijanje, rahljanje in spu{~anje vrvi precej hitrej{e.

Novi vitli so zelo preprosti za uporabo. Samoregu-lativni sistem odli~no deluje pri potegu vrvi na ladjo,tudi ~e so vrvi zelo napete. Dvojni valoviti profil omo-go~a la‘je navijanje vrvi. Novi vitel tudi zmanj{ujemo‘nost po{kodb med spu{~anjem jader. Je kar 70odstotkov bolj kompakten kot konvencionalni modelvitla, zaradi novej{ih materialov je tudi polovico la‘jiin zato kar za ~etrtino u~inkovitej{i od navadnegavitla.

Proizvajalec instrumentov za jadranje svetovnegaslovesa B & G je trgu predstavil najnovej{i na~rto-valec smeri plovbe v barvah CND (Central Naviga-tion Display), ki ga lahko neposredno pove‘emo znovim in{trumentom H1000 ali GPS-sistemom. Greza zelo dodelan elektronski zemljevidni sistem, kije oblikovan kot prefinjena pomo~ v navigaciji.

Foto

: Urb

an [

tebl

jaj

Vir:

Fea

dshi

p


Amfora se bo razprostirala na o~arljivem mestu nedale~ od pomo-lov, v samem sredi{~u marine. Te‘nja tega kompleksa je v prvi vrstidose~i najve~jo funkcionalnost in zadovoljiti razli~ne potrebe gostov.Razdeljen je na pet ravni: podzemni del, pritli~je, I. nadstropje, II.nadstropje ter mansarda.

V izolski marini, katere lastnik je italijanska delni{ka dru‘ba AltanPrefbbricati Spa, direktor pa Enrico Galassi iz solastni{kega podjetjaPorting, d. o. o., imajo torej velike na~rte. Vlagatelji se sicer ubadajoz nekaterimi neljubimi te‘avami, ki jih povzro~a lokalna oblast, aEnrico Galassi je optimisti~en. »Te‘ava je v tem, da kot vlagatelji nevemo, kak{ne so na{e pravice, tako da bomo imeli {e nekaj te‘av,preden zadevo razre{imo ta-ko, da bomo lahko nadalje-vali gradnjo tudi na spornemdelu. Sicer smo v starempristani{~u Porto Vecchio vTrstu na razpisu dobili pro-jekt za ureditev drugega intretjega pomola za Expo2008. In v primerjavi s temje projekt izolske marine mi-noren, pa ~eprav meni oseb-no zelo pomemben. S tem

‘elim samo povedati, da nismo tako majhni, da projekta ne bi moglispeljati.«

Ko bodo torej kon~ali Amforo, se bodo dela nadaljevala naToma‘i~evi, nad marino, kamor bodo postavili {tiri zgradbe tipa»casa albergho«.

Organizatorji navti~nih prireditev

Izolska marina nudi 620 privezov v morju, in sicer za barkemed osmimi in 35 metri, in 50 na kopnem. Pomoli so iz betona in

so oblo‘eni z lesom – {irinapomolov je tri metre, vsakprivez pa je oskrbljen s prik-lju~kom za vodo in elektriko(220 in 380 voltov). »Zasede-nost marine je okoli stoodstot-na, opa‘amo pa kak{nih 10 do15 odstotkov fluktuacije naleto, ki jo pripisujemo trenutninezadostni ponudbi komer-cialne infrastrukture,« pravitehni~ni vodja marine�� in dodaja, da bobolje, ko bo dokon~na zgradba

Rast nakupa zaradi odprtih meja

Statistika zaznava pove~anje vpliva na trg predvsem {tirihvelikih graditeljev mega jaht – Azimuta, Ferretija, Rodrigueza inSunseekerja, katerim so se naro~ilaglede na prej{nje leto pove~ala karza 36 odstotkov. Nara{~anje {tevilanaro~il pa ugotavljajo tudi pro-izvajalci jadrnic. Seveda je rast na-kupa plovil treba pripisati tudi od-prtju meja in Evropski uniji, saj sonajve~ pridobile prav njene ~lani-ce, med katerimi vodi Italija. Italijaje pove~ala svojo proizvodnjo in se povzpela na prvo mesto medvodilnimi tremi svetovnimi narodi, ki zgradijo najve~ plovil, to jepred ZDA in Nizozemsko.

Leta 2001 je bila povpre~na dol‘ina plovil v izdelavi 33,8metra, danes pa je to 40,5 metra.

Evropa vladavalovom?

Kar zadeva motorne jah-te, so tiste, ki presegajo 24metrov, prevzele ve~inski delevropske proizvodnje.�Kar 77od 140 ladjedelnic stoji nastari celini. Od zgoraj na{te-

tih 19 kilometrov jaht, kolikor se jih bo letos zgradilo, Evropaprevzema nase kar 12 kilo-metrov, kar dokazuje, da njeneladjedelnice sestavijo dvakratve~ plovil (nad 24 metrov) kotpreostali svet. In sem seveda{tejemo samo motorna plovila.Razlika pa je {e ve~ja, ~e bi pri-merjali gradnjo jadrnic, ki me-rijo 24 ali ve~ metrov.

Iz tega sledi, da smo Evro-pejci vladarji na trgu plovil nad24 metri – tako na jadra kot namotorni pogon. Evropa torejvlada valovom – vsaj kar zadevaplovila serijske in polserijskeproizvodnje, pa naj bodo nare-jena iz ‘eleza, aluminija ali po-liestra. Evropska plovila u‘i-

Izolska marina napoti proti zvezdam

Torej, ko sem sedela v pisarni direktorja izolske marine, gospoda EnricaGalassija, in si ogledovala veliko skico marine-~ez-nekaj-let, se mi je zdelo vseskupaj malce futuristi~no. [iritev, gradnja, vse na enem mestu, pravzapravmesto v marini, pa vendar tako blizu samemu sredi{~u Izole ... »Gradnjo Amfore,katere dela je prevzel Kra{ki zidar, bomo za~eli ‘e konec meseca,« pripovedujedirektor. In v srce projekta – kompleks Amfora, ki bo stanovanjski objekt, kjerbodo poleg uprave in recepcije marine tudi restavracije, trgovine, apartmaji tergara‘a – bodo vlo‘ili 13,5 milijona evrov. Kon~ali jo bodo konec maja prihodnjeleto.

Pomorske novice

Rast v prodaji luksuznih jaht v letu 2003

Amfora. »V marini posku-{amo pomanjkanje infra-strukture vsaj za zdaj nado-mestiti z razli~nimi pomor-skimi prireditvami, med ka-terimi je vrsta izredno od-mevnih,« razlaga FiorenzoLupieri. To pa so Zbor lad-jedelnic (Sunbeam, Camu-ffo, Diano), Austrian Cup

(avstrijski teden jadranja, ki se ga je udele‘ilo okoli 80 plovil in 800ljudi), slovensko in avstrijsko prvenstvo IMS, diplomatska regata inkot zadnji drugi prodajni salon navtike.

Idealna geografska lega Marine

Gostom lahko ponudijo samohodno dvigalko za dvig in spustplovil do 50 ton in vsa vzdr‘evalna dela na plovilih, dvigalo za jam-bore, delavnice za popravila motorjev in navigacijskih naprav, bar-vanje ter delavnice za delo s plastiko, jeklom in lesom. Poleg tega sepohvalijo z dvema ~arterskima agencijama Adria-Event in Euro-marine, dvema {olama za jadranje – Navigator in Cleanport, slednjaje tudi odgovorna za organizacijo regat. Pri organizaciji regat paMarini Izola znatno pomaga tudi izolski jadralni klub Burja.

Glavna zna~ilnost marine v Izoli je varnost njenega pristani{~a,ki je z velikim valobranom za{~iteno pred vsemi vetrovi. Zaradivelikega razmika med pomoli se je mo‘no varno vezati na priveztudi v zelo slabih vremenskih razmerah.

Zaradi njene idealne geografske lege je lahko dostopna takodoma~im kot tudi gostom srednje Evrope. Le‘i v neposredni bli‘inistarega dela mesta Izola.

Z izgradnjo avtocest pa bo dostop {e la‘jiin hitrej{i, kar pomeni, da bo mogo~e {e ve~vikendov izkoristiti za pre‘ivetje prostega~asa na plovilu in v starodavnem mestecuIzola, kjer je vsak kamen pre‘et spomorsko in ribi{ko tradicijo.

Vrsta plovila [tevilo Dele‘ (v %) Motorne jahte 359 75,0Jadrnice 69 14,0Odprta plovila 26 5,5Potovalna plovila 22 4,5Plovila za {portno ribarjenje 6 1,0

Vrste plovil, ki se gradijo

Mesto Dr‘ava [t. projektov Povpr. dol‘ina (v m)1. Italija 178 342. ZDA 82 353. Nizozemska 55 454. Velika Britanija 34 305. Nem~ija 11 80

Pet vodilnih dr`av v proizvodnji plovil

Mesto 2003 Ime ladjedelnice [tevilo projektov 1. Azimut/Benetti 25 2. Lurssen 8 3. Amels 10 4. Feadship 9 5. Perini Navi 8 6. Oceanfast 5 7. Royal Denship 7 8. Trinity 6 9. Heesen 610. Sensation Yachts 5

10 najve~jih proizvajalcev

Medtem ko so naro~ila za manj{a plovila letos upadla – sicer za borih 4,7 odstotka, a vendar –, je trg mega jaht – 45 metrov in ve~ – mo~nej{ikot kadarkoli prej. Po svetu se trenutno gradi 482 plovil nad 24 metri dol‘ine, kar pomeni, da je naro~enih za nekaj metrov ve~ kot 19 kilometrovjaht! Glede na gospodarske in politi~ne razmere v zadnjih 12 mesecih padec za 4,7 odstotka sploh ni velik in ne pomeni nobenega alarma zaproizvajalce manj{ih plovil. Zato pa je zelo spodbuden podatek, da je v zadnjem letu povpra{evanje, no pravzaprav kar nakup, velikih, mega jahtnarasel za zavidljivih 11,3 odstotka.

vajo v svetu velik ugled in se za-vidljivo hitro prebijajo na ame-ri{ki trg, ki je moral priznati ka-kovost evropske proizvodnje.Evropa namre~ vendarle ima –tudi zgodovinsko gledano – pov-sem svoj slog.

Enrico Galassi, direktorMarine Izola

Fiorenzo Lupieri,tehni~ni vodja marine

Foto

: Am

el y

acht

s

Foto

: Mar

ina

Izol

a


Cilj organizatorjev je pripra-viti velik jadranski sejem, ki si bopridobil status tretjega najve~jegaevropskega sejma (po {tevilu raz-stavljenih plovil v vodi) in se pre-bil med {est najve~jih navti~nihsejmov, ki so na obveznem sezna-mu vseh razstavljavcev in navti~nihnavdu{encev. Ko bo Slovenija leta2004 stopila v vode Evropskeunije, bo izolski navti~ni sejem {ebolj internacionaliziran in bo pos-tal meka za vse navti~ne navdu{en-ce iz srednje Evrope in Balkana.

Velika prednost sejma je mo‘-nost, da med sejmom vsa plovila

izplujejo na poskusno vo‘njo. Na svoj ra~un bodo pri{li tudiobiskovalci, ki jih zanimajo rabljena plovila, saj bo na posebnemrazstavnem prostoru na ogled ve~je {tevilo �� Sodelovala bo tudi mno‘ica drugih razstavljavcev navti~ne opreme.Podjetje �� je za obiskovalce pripravilo izjemnougodne cene vstopnic, saj bodo obiskovalci zanjo od{teli le ��. Na voljo jim bo tudi {est ve~jih urejenih asfaltiranihparkirnih mest v neposredni bli‘ini izolske marine in le korak odsamega sredi{~a turisti~nega mesta.

Sezona navti~nih salonov

��

��

��

�� Gradnja plovil je zahtevnain dolgotrajna, poleg tega pa tudi zelo draga. Zato vsi proizvajalciin njihovi zastopniki ‘elijo ‘e jeseni poznati ‘elje in seveda dobitinaro~ila bodo~ih kupcev. Prav zato je 2. mednarodni salon navtike

Otvoritev Mednarodnega prodajnega salona navtike 2003

Salon v Izoli – meka za navtike@e drugi~ zapovrstjo bo v izolski marini navti~ni prodajni salon, na katerem bo izmed 180 privezov 51 namenjenih mega jahtam – torej plovilomdol‘ine med 20 in 35 metri. Obeta se prava poslastica za vse ljubitelje navtike, seveda tako poznavalce kot tudi naklju~ne obiskovalce. Navti~nisalon ‘e drugo leto ob pomo~i podjetja Porting, d. o. o., Izola, organizira podjetje Exponautic, d. o. o., katerega du{a je direktor podjetja EuromarineDu{an Bajc.

Izola 2003 na sporedu takoj za priznanimi sejmi v Friedrichafenuin Cannesu ter tik pred sejmom v Genovi, ki bo oktobra 2003.

Pobuda za ��!��"��# prihaja od vodilnih navti~nihpodjetij, ki so dru‘beniki v podjetju organizatorja �� V njem so zdru‘ena podjetja Bond international, d. o. o.,ki zastopa blagovne znamke motornih ~olnov Inovazioni & Progettiin Aicon, BTS Company, d. o. o., ki zastopa francoske jadrnice inmotorne ~olne Beneteau, in Euromarine, d. o. o., ki je slovenskizastopnik za Jenneaujeve motorne ~olne in jadrnice. V njihovihvrstah so {e ljubljansko podjetje T. T. Y., d. o. o., ki zastopa blagov-no znamko Bavaria, T. F. Lov{ek, k. d., z italijanskimi jadrnicamiladjedelnic Cantiere del pardo in Comar ter izolski Zabeo MareYachting, d. o. o., ki zastopa vrsto priznanih navti~nih imen, kotso Maiora, AB Yachts, Raffaelli, Airon Marine, Faeton in Monterey.

Podjetje Exponautic, d. o. o., je v slogu do razstavljavcev inobiskovalcev prijaznega sejma pripravilo ni‘je cene za priveze nakopnem in v morju ter za vstopnice kot njihovi konkuren~ni nav-ti~ni sejmi v tem delu Jadrana.

Gospod Bajc, sli{ati je kritike, da ste vendarle izbralinapa~en ~as za salon ...

Izbrali smo najbolj{i mo‘ni ~as. Zato smo se zanj tudi odlo~ili.Zdaj je namre~ ~as za prodajo, in ~e pogledate okoli, se zdajodvijajo vsi ve~ji saloni. Nekaj te‘av smo imeli edino z datumom,ker smo morali biti pazljivi, da se ne bi pokril s kak{nim drugimsalonom, a smo ga na{li in prijavljenih je okoli 100 bark.

V ~em se bo razlikoval od Internautice?

Gre za druga~en sejem. Spomladanski del, ko v portoro{kimarini poteka salon Internautice, je namenjen bolj predstavitvamnovosti, razstavljanju plovil, ki so ‘e na trgu. Jesenski pa je prodajnisalon. Osebno si ‘elim sodelovati z organizatorji Internautice, kjersicer vsako leto nastopam kot razstavljavec, a je pravzaprav sodelo-vanje odvisno od njih.

Letos je kar 40 odstotkov ve~ razstavljavcev. Kak{nipa so na~rti?

Letos na{ega ogla{evanja na primer nismo {irili na trge z velikodenarja – ^e{ko, Poljsko, Rusijo, kar bomo drugo leto nedvomnostorili. Obiskovalci s teh trgov vedno privabijo razstavljavce. Sicerje ravno iz teh dr‘av veliko zanimanja tako za obisk kot za nakup,tako da bomo prihodnje leto na{ salon ogla{evali tudi na teh trgih.Poleg tega imamo veliko prednost, saj smo tem dr‘avamgeografsko blizu in torej lahko dostopni. In tudi dejstvo, da smo vjesenskem ~asu edini salon na Jadranu.

Katero plovilo pa je letos najve~ja zanimivost salona?

@al raje ne bi odgovoril na to vpra{anje, saj bi lahko povzro~ilhudo kri pri onih, ki jih ne bi omenil. Bo pa nekaj bark, ki {e nisobile razstavljene na sejmih v Jadranu.

Foto

: Urb

an [

tebl

jaj

Vir:

Eur

omar

ine


Elitna Match Race v Sloveniji

VASILIJ@BOGAR:

Vasilij je eden na{ihnajbolj{ih jadralcev volimpijskih razredihnasploh. Kot ve~inavrhunskih jadralcev jesvojo pot za~el na jadr-nici Optimist ter seskozi dolga jadralska leta oblikoval v jadralca,ki mu je letos uspelo svoj dolgoletni trud nag-raditi z zlato medaljo z evropskega prvenstva volimpijskem razredu »LASER«.

GA[PERVIN^EC:

Olimpijski razred»FINN«. Velja za naj-te‘ji razred vseh olim-pijskih razredov, skozikaterega je zajadraloveliko svetovno znanihin uspe{nih jadralcev.Ga{per se v hudi sve-tovni konkurenci kljub svoji mladosti kosa zjadralci svetovnega kova in je na zelo dobri poti,da bo uspe{no zastopal barve Slovenije na olim-pijadi leta 2004 v Atenah.

DARKOHAJDINJAK:

Eden najbolj-{ih, ~e ne ‘e naj-bolj{i hrva{ki jad-ralec v Match Ra-ceu. Veliko jadra inniza uspeh za uspe-hom tudi na ve~jihjadrnicah tipa IMS.Darku se je le prednekaj leti uspelo prebiti pod sam vrh svetovnelestvice v Match Raceu, kar pomeni, da se je spo-soben v tovrstnem jadranju pomeriti z najbolj{imikrmarji sveta. Osmo mesto na evropskem prven-stvu v Match Raceu in {esto na svetovnem prven-stvu v IMS leta 2002 sta rezultata, ki potrjujetanjegovo jadralsko sposobnost in vsestranskost.

JURE OREL:

Sedanji dr‘avniprvak v Match Raceu,vodilni v pokalu Slove-nije za velike jadrnice,ve~kratni zmagovalecin vodilni v leto{njemletu v Justinten cupu.Dve zlati, dve srebrni inena bronasta medalja vpreteklih dveh letih nadr‘avnih prvenstvih v razli~nih jadralskihrazredih.

Ekipe bodo jadralne dvoboje odjadrale na jadr-nicah BLU SAIL SPORT, ki jih bo organizatorpripeljal neposredno s svetovnega prvenstva vMatch Raceu z Lago di Garda. Naj omenimo, daso na svetovnem prvenstvu na omenjenih jadr-nicah krmarila imena, kot so Russell Coutts(zmagovalec zadnjih dveh America’s Cupov) indevet od desetih najbolje uvr{~enih krmarjev naISAF-ovi svetovni lestvici v Match Raceu.

V ~asu navti~nega salona v izolski marini se obiskovalcem obeta posebna navti~na poslastica. Podjetje Cleanport, d. o. o., bonamre~ v sodelovanju z JD J-24 organiziralo mednarodno regato tipa Match Race, in sicer med 27. in 28. septembrom. Krmarji,ki se bodo pomerili na leto{nji regati, so sama znana imena: Vasilij @bogar – novope~eni evropski prvak v olimpijskem razredulaser, Ga{per Vin~ec – na{ najbolj{i jadralec in kandidat za olimpijske igre v Atenah v razredu »FINN«, Darko Hajdinjak – hrva{kikrmar v Match Raceu in IMS, ki je v svoji karijeri doslej osvajal evropski in svetovni vrh, in sedanji dr‘avni prvak v tovrstnemjadranju – Jure Orel.

Najbolj{i krmarji sveta v `ivo

»Na{ cilj je, da v dveh do treh letih popeljemo raven regate na sam vrh svetovne lestvice (1. ali 2.rang), kar pomeni, da bomo v prihodnje, ~e se cilji uresni~ijo, v na{em morju lahko v ‘ivo spremljalimojstrovine najbolj{ih krmarjev sveta. Naj omenimo, da smo pridobili eskluzivo za tovrstno regatnojadranje v ~asu sejma za naslednja {tiri leta, tako da bodo vsako leto regate dobro spremljane tako, kar seti~e obiskovalcev sejma, kot medijske podpore, ki bo ‘e letos dosegla zavidljivo raven,« je povedal JureOrel, tudi glavni organizator.

Pa si poglejmo, kdo so krmarji, ki bodo zastopali slovenske barve.

BluSail24SPORT!

Izhodi{~e ideje je bilo zas-novati vsestransko uporabnojadrnico, enostavno za uprav-ljanje in transport, idealno zauporabo v tekmovalne namene,te~aje jadranja, regate in MatchRace.

Trup jadrnice je dvoj~ek ‘e preizku{ene BluSail24 One Design navti~nega arhitekta �� $��,z novo zasnovo mobilnih delov, ki olaj{ajo transport.

Palubo je zasnoval %��&��, ki je uporabil svoje zamisli inizku{nje kot dolgoletni udele‘enec svetovnih prvenstev v MatchRaceu povsod po svetu in kot krmar italijanske posadke Mascalzonelatino na America’s Cupu 2003.

Kokpit jadrnice je posebno velik in omogo~a posadki nemotenogibanje in delo z jadri; opremimo jo lahko z genakerjem alispinakerjem, linja je nadvse originalna, jadrnica BluSail24 SPORTje edinstvena na svetu.

»$�'��"(�'%)*+ je bila izbrana za svetovno prvenstvoMatch Raceu ISAF 2003.«

Tehni~ni podatkiDol‘ina 7,31 m[irina 2,39 mIzpodriv 1000 kgKobilica 430 kgUgrez 1,80 mP 9,10 mE 3,50 mJ 2,85 mI 8,70 mGlavno jadro 18,00 m²Genova 105 % 12,00 m²Spinaker 56,00 m²Genaker 70,00 m²

Foto

graf

ije:

BLU

SA

ILFo

togr

afije

: B

LUS

AIL

Foto

graf

ije:

BLU

SA

IL

22

Finance Navtika oglasna priloga SEPTEMBER 200322

Seveda smo Slovenci znaniljubitelji pomorstva oziromanavtike. Delimo se na privr`encemotornih ~olnov in jadralce.Med jadrnicami je vsekakor enanajpriljubljenej{ih znamka Ba-

Bavaria Yachts:Pridih {portne elegance

v celoti, ne le pri nakupu, am-pak tudi svetujemo pri izbiriopreme, uvozu, registraciji, fi-nanciranju ...« pravi direktorToma‘ Kunaver. Pri najemuvam TTY – ~e tega ne veste sa-mi – da tudi tisti vitalni poda-tek, katero ~artersko podjetje jevredno zaupanja.

Zanimiva oblika, ki jo kotsvetovanje ponuja podjetjeTTY, je seveda ~arter mened‘-ment. Marsikdo nima dovolj~asa ali denarja, da bi imel jadr-nico samo zase. Ti kupci se od-lo~ijo, da plovilo ob nakupu od-dajo kateremu izmed ~arterskihpodjetij. Kajti le tedaj se jim

denar vra~a nazaj oziroma znjim lahko pla~ujejo obroke zajadrnico. Seveda ob dejstvu, daso za nakup plovila zbrali med

Toma‘ Kunaver je z morjem povezan ‘e od svojega 18. leta. Nekdaj ekstremni deskar na vodi(njegove ture od Zadra do Ancone, pa tudi te‘avnostne ob jadranski obali, so se zapisale vzgodovino) je danes eden najuspe{nej{ih navti~nih podjetnikov. Njegovo podjetje TTY ima vSloveniji in na Hrva{kem ekskluzivno licenco za prodajo priljubljenih potovalnih in potovalno-tekmovalnih jadrnic znamke Bavaria Yachts, kot podjeten direktor pa je svojo ponudbo raz{iril {e nanajem jadrnic in motornih ~olnov ter prirejanje te~ajev za voditelja ~olnov in uporabljanje pomorskihradijskih postaj.

varia, pri nas edini poobla{~eniprodajalec pa tudi tesno sodelujez legendarnima na~rtovalcemajadrnic, bratoma Japcem in Jer-nejem ,� ��Ko se mu jeleta 1999 ponudila prilo‘nost, da

prevzame prodajo jadrnic Ba-varia v Sloveniji, je to z veseljemsprejel. Bavarijine jadrnice nam-re~ oblikuje slovensko podjetjeSeaway Group iz Lesc.

Trg zahteva {iritevproizvodnje

Nemci so – po zahtevah trga– vsekakor pa ko je pred nekajleti oblikovanje v roke vzelopodjetje bratov Jakopin – proiz-vodnjo raz{irili na {tiri tiso~jadrnic na leto. Brata Jakopinsta z dolgoletnimi izku{njamiv barko vnesla vse svoje znanjein iz neko~ okornega nem{kegaplovila naredila pravi morskihit, ki je bil prostoren, svetel,imel veliko jader, bil hiter inploven. To pa je pomenilo, dase danes v veliki hali, ki meri150 metrov v {irino in 800 vdol‘ino, hkrati gradi 250 jadr-nic. Vsako uro pa sta kon~anidve jadrnici. [tevilke, ki sonem{ko podjetje izstrelile naprvo mesto po velikosti pro-izvodnje jadrnic na svetu.

Izredna priljubljenost jadr-nice Bavaria izhaja iz dejstva,da je to serijsko izdelana jadr-nica, ki ponuja najve~, kar silahko za tako ceno privo{~imo.Podjetje sicer slovi po potoval-nih jadrnicah (dol‘ine med 10in 15 metri), letos pa so uvedlinovo, potovalno-tekmovalnolinijo Match, katero je skupaj zbratoma Jakopin konstruiraltudi Doug Peterson, znan kotkonstruktor ve~ih jadrnic, ki sonastopile na presti‘ni regatiAmerican Cup.

Chartermened`mentpodjetja

Seveda pa gre velik del jadr-nic podjetja TTY v ~arter, prinakupu pa imajo kupci vso sve-tovalno podporo izku{enih po-morcev. »Poskrbimo za kupca

tretjino in polovico potrebnegadenarja. Sicer se nakup ven-darle ne spla~a. »Pravzapravspozna{, kak{en je donos, {eleko jadrnico po petih letih pro-da{. Zna{a nekje med petimi indesetimi odstotki na leto.« No,obstajajo pa tudi kupci, ki jadr-nico kupijo kot nalo‘bo.

Ko se torej odlo~ite za jadr-nico, vas najprej ~aka te~aj – zavoditelja ~olna in uporabopomorske radijske postaje.Seveda pa vam skrbnik nadjadrnico Bavaria za prvo vo‘njo»posodi« {e skiperja, ki vamrazblini zadnje dvome, ki jihimate po opravljenem te~aju.

Za okvare vam namre~ namorju ni treba ve~ skrbeti, sajima podjetje TTY servise pravpo vsej obali Jadrana.

Foto

: B

avar

ia Y

acht

s

Foto

: B

avar

ia Y

acht

s

Foto

: B

avar

ia Y

acht

s

SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance Navtika 23

Ena izmed strate{kih oblik financiranja je tudi financiranjeproduktov navti~ne industrije, ki jo uspe{no izvajajo tako mati~nadru‘ba v Avstriji kot tudi slovenski ter hrva{ki BKS-leasing, vsakna obmo~ju svoje dr‘ave.

Sicer ponudba BKS-leasinga, d. o. o., obsega lizing financiranjaosebnih in tovornih vozil, industrijske opreme in investicijskofinanciranje (dolgoro~no posojilo ali lizing) nepremi~nin, tako zafizi~ne kot pravne osebe, ki poslujejo na slovenskem trgu.

Zna~ilnost BKS-leasinga, d. o. o., je velika prilagodljivost‘eljam, potrebam in zmo‘nostim posameznega komitenta kakortudi hitro re{evanje zahtevkov ter ustrezna ro~nost financiranj (dobafinanciranja pri premi~ninah do 84 mesecev, pri nepremi~ninah

Sevedapredvsemvarnost inza{~ita plo-vil, ki v zad-njem ~asuizginjajo ka-kor po teko-~em traku!Sistem de-luje prekvgrajene an-tenske eno-te, v kateri

sta zdru‘ena GPS (Global Positioning System) in satelitski oddajnikInmarsat D+. Enota je tako majhna, da jo lahko vgradite povsemdiskretno – za delovanje potrebuje le 12 voltov energije.

Upravljanje delovanja na daljavo

Informacija o legi va{ega plovila, njegovi hitrosti in smeri seposreduje nazaj na sledilni server in spremenjena v enostavni

grafi~ni for-mat, prika-zan na elek-t ronskemzemljevidu.Antena jeinteligent-na in je lah-ko progra-mirana zarazli~ne o-peracije. Po-sebna zna-

Novica

Sledenje svoje barke pointernetu

Financiranje produktov navti~ne industrije

Dru‘ba BKS-leasing, d. o. o., ki je v

100-odstotni lasti celov{ke Bank für

Kärnten und Steiermark A. G., od leta

1998 uspe{no dopolnjuje slovenski

lizin{ki trg s ponudbo razli~nih oblik

financiranj.

do 20 let) ob ugodni valutni klavzuli (EUR) in zelo konkuren~nihobrestnih merah.

Ve~ informacij o na~inih in pogojih financiranj lahko dobitena na{ih telefonskih {tevilkah in na spletni strani ---� ��.

BKS – leasing d.o.o.Komenskega 12, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/300-09-20faks: 01/300 09 33www.bks-leasing.si

~ilnost naprave vam omogo~a v‘iganje in uga{anje razli~nih delov,kot so na primer hladilniki, grelniki, razli~ne ~rpalke, in vam omogo~aaktiviranje va{ega plovila kar po internetu, prek katerega se na va{server stekajo tudi informacije o hitrosti vetra, koli~ini goriva, hitrostimotorja in drugo. Informacija je na posebnem za{~itenem spletnemnaslovu seveda dostopna samo lastniku.

Torej, vse kar potrebujete, da lahko na spletnih straneh sprem-ljate ne le trenutno stanje, ampak tudi zgodovino preteklih po-tovanj, sta ra~unalnik z internetnim dostopom in geslo.

Projekt finan~no trden

Sledilna naprava podjetja Marine Track, na primer, uporabljaInmarsat D+, s katerim vam zagotavlja dvosmerni enostavni paketinformacijskih komunikacij, katerega prednost je tudi v tem, da sepri odpovedi enega spro‘i delovanje treh pomo‘nih satelitov, kar jezadostna varovalka za zanesljivo delovanje. In ker je satelitski sistemInmarsat delno v lasti vlad ve~jih industrijskih dr‘av, je to zagotovilo,da je finan~no izjemno dobro zavarovan. Inmarsat vsako leto vlagav razvoj in osve‘uje satelite, tako da lahko vsaki~ ponudi kak{nonovost. Med drugim bodo informacije o va{em plovilu lahko kmaluposredovane tudi na mobilne telefone.

Satelit-sko sledenjese uspe{norazvija tudiv Sloveniji,a ve~ o temprihodnji~.

Dana{nja tehnologija gre pa~ hitro naprej in seveda je ‘e dlje ~asa na trgusledilec va{e mobilne lastnine. Na primer barke. Marine Track je eden izmedenostavnih in ne dragih metod sledenja va{ega plovila ali flote plovil, pri~emer lahko funkcije na palubi nadzorujete z daljave, podatke pa vamsistem sporo~a prek interneta. Torej, robotizacija ali varnost?

Vir:

Mar

ine

Trac

kV

ir: M

arin

e Tr

ack

Vir:

Mar

ine

Trac

k

24

Finance Navtika oglasna priloga SEPTEMBER 200324

[vicarski rekorder, ki je dosegel vse

ê ste bili v preteklih letih morda kaj v @enevi, ste v vsakemvremenu lahko na jezeru videli ~udovito jadrnico, ki se je borila zvalovi in vetrom. Posadka je pridno trenirala, njen cilj pa je bilseveda en sam – osvojitev presti‘nega pokala Amerike (AmericasCup). êprav malce nezaupljivo, pa vendar z dolo~eno mero upa-nja, so v francoskem delu [vice – ~e ste morda kosili ob jezeru insi ogledovali veliko ~rno lepotico – pripovedovali, da je to tistibogata{ Bertarelli, ki je veliko denarja vloìl v barko in si ‘elinemogo~e. Vendar ko je jadrnici z imenom Alinghi in njeni posadkina finalu pokala Luisa Vuittona vendarle uspelo premagati posadkoOracla, je to pomenilo, da so se kvalificirali na presti‘no tekmo-vanje. In nemogo~e mu je v poznih zimskih dnevih leto{njega letavendarle uspelo. Po 152 letih, torej prvi~ v zgodovini pokala, je ssvojim novim Alinghijem 75 pokal Amerike pripeljal v Evropo.In Bertarelli je postal prava legenda. Dekleta so omedlevala vznak,on pa je ostajal zvest svoji izbranki, nekdanji lepotni kraljici, skatero imata enega otroka.

Uspe{ni menedèr s svojim stilom

Vse skupaj se je za~elo, ko je maja leta 2000 tedaj 35-letniErnesto Bertarelli, predsednik velike ‘enevske farmacevtske korpo-racije Serono, skupaj z Michelom Bonnefousom spoznal RusslaCouttsa, in skupaj so se odlo~ili, da se podajo na ameri{ko avanturo.Ernesto, ki je moral v najlep{ih letih svojega ‘ivljenja hitro odrastiin prevzeti zahtevno delovno mesto po preminulem o~etu Fabiu,se je kljub svoji mladosti odli~no zna-{el kot predsednik, in to kljub svojiveliki ljubezni do jadranja, ki ji je odmalih nog posvetil ves prosti ~as. Pridvajsetih je imel za seboj {tevilna tek-movanja, tako na morju kot jezerih, insanjaril je o sodelovanju in sevedazmagi na presti‘nem pokalu Amerike.Leta 1998 je zmagal na pokalu Sardi-nije, petkrat odnesel pokal {vicarskegaprvenstva Bol d’Or (1997, 2000, 2001,2002 in 2003) in leta 1999 kon~al tretjina dirki Fastnet. Leta 2000 je zgradilenega najbolj{ih katamaranov na svetu– 12,5 metra dolg Alinghi IV.

Njegovi strategiji jadranja in vode-nja podjetja se prepletata na to~ki upo-rabe hitrosti in najmodernej{e tehno-logije. »ê vidite mojo barko, potemboste razumeli moj mened‘erski stil,«pravi Ernesto Bertarelli.

Podjetju Serona pove~aprihodek

Ko je Ernesto po o~etovi smrti leta1996 prevzel zelo donosno tovarno zzdravili Serono, ki jo je od svojegao~eta podedoval ‘e Ernestov o~eFabio, so tam zaposleni zadr‘evali dih.@e res, da je bil mladi mo‘ odli~no{olan in da je pravkar na Harvarduopravil MBA, vendar – ali ima dovolj


Ernesto Bertarelli je trenutno eden najbolj znanih [vicarjev. V zgodovino posebnih dose‘kov se jezapisal s {tevilnimi velikimi uspehi {vicarskih {portnikov, med katerimi je {e posebej opazna balonarskaposadka psihiatra iz Lausanne, dr. Bertranda Piccarda, ki je brez kak{nega ve~jega pompa za~el obletzemeljske oble. Ko je bil dovolj dale~, so ga za~eli spremljati svetovni mediji, in ko mu je uspelo, je sinkonstruktorja podmornic (ena je privezana na @enevskem jezeru) postal ljubljenec te lepe alpskedr‘avice. Da, [vicarjiso resni~no izjemniekstremni {portnikiin eden takih, tudimed dekleti zelopriljubljenih in‘elenih mladih mo‘,je 38-letni bogata{Ernesto.

izku{enj? Pa vendar so se dvomi kmalurazblinili. Pod vodstvom mladega Ber-tarellija je Serono svojo pozornost izfarmacije preusmeril v biotehnologijoin skoraj podvojil dohodek – na 1,5milijarde dolarjev leta 2002 – in postaltretje najve~je biotehni~no podjetje nasvetu. Pred Seronom sta samo {e Am-gen in Genentech. »Moj o~e je postaviltemelje, s katerimi sem se lansiral,« jepovedal Bertarelli, ~igar dru‘ina se je v@enevo iz Rima preselila leta 1906 in vsedemdesetih letih za~ela preusmerjati svoje tradicionalno zdravil-sko poslovanje v biotehnologijo. Ernesto vodi tretjo generacijo inje seveda samo eden izmed voditeljev tako imenovane novegeneracije velikih evropskih dru‘inskih podjetij. Nova generacijaprevzema posle in tudi evropsko ekonomijo. Nasledniki so boljeizobra‘eni in bolj svetovljanski, saj na posel gledajo mednarodno.Svoja podjetja pa vodijo v nove smeri. Ernestovo premo‘enje jedanes ocenjeno na 4,4 milijarde dolarjev (skupaj z materinim insestrinim), kar dru‘ino Bertarelli uvr{~a med najbogatej{e dru‘inev Evropi. Seveda Ernestu to pomeni, da ima dovolj sredstev zauresni~itev svoje velike ljubezni do jadranja in svoje velike am-bicije – osvojitve pokala Amerike. Ko mu je marca letos to tudiuspelo, je bil najsre~nej{i ~lovek na svetu. »Uresni~ile so se mojeotro{ke sanje,« je dejal.

Uspeh z zdravilom zaplodnost

Uresni~ile so se tudi sanje Er-nestovega o~eta, ki ga je od malih nogusmerjal v vodenje dru‘inskega far-macevtskega posla. »Spominjam se,kako me je o~e, ko sem bil {e otrok,posadil na mizo in mi rekel, da bomnekega dne moral sedeti v njegovemstolu in sprejemati odlo~itve. To jename napravilo velik vtis,« pravi Er-nesto Bertarelli. Zgodovina njegovegapodjetja Serono je zelo zanimiva: us-tanovil jo je Ernestov praded leta1906, najbolje prodajani izdelek pod-jetja pa je bilo zdravilo za plodnost,ki je bilo pridobljeno iz urina ‘enskpo menopavzi – te ‘enske so bile ve~i-noma kar italijanske nune. Berta-rellijev ded je podjetje prevzel po voj-ni, njegov o~e pa ga je preselil v @ene-vo. Leta 1977 so za~eli proizvajatinove produkte, med njimi tudi raz-li~ne hormone. Ker je bila konkurencav podobi Genentecha izjemno mo~na,se je Fabio Bertarelli odlo~il, da usta-novi svoj laboratorij za biotehni~ne ra-ziskave. Kmalu je laboratorij pos-tregel z revolucionarnim zdravilom zamultiplo sklerozo, Rebif, ki je do preddvema letoma pomenilo kar 39 od-stotkov Seronove prodaje.

In Ameri~ani so se mu poklonili

Ko je Ernesto prevzel podjetje, v poslu seveda ni bil kak{ennovinec. O~e Fabio mu je ves ~as {tudija v ZDA po{iljal dokumen-tacijo, da ga je seznanjal o polo‘aju poslovanja, in mu v dolo~enihprimerih dovolil soodlo~anje. Po o~etovi smrti je bila torejtranzicija tako reko~ neopazna. Potem ko je organizacijo spravil vskupni tek in kon~al nerodno lo~evanje med operacijama v Italijiin [vici, je leta 2000 Serono postavil na newyor{ko borzo. Njegovanaslednja nadvse drzna poteza, s katero si je, kljub za~etnimstrahovom, pridobil popolno zaupanje, je bilo tvegano krmarjenjezdravila Rebif skozi zahteven in nepriljuden proces odobritve vZDA, s ~imer je ogrozil ‘e priznano zdravilo velikega konkurentaBiogena. Serono je prelomil monopol, saj je s preskusom dokazal,da je njihovo zdravilo u~inkovitej{e. Uspeh mladega ErnestaBertarellija je bil »vesoljni«.

Kljub vsemu temu pa je uspe{en tudi na podro~ju, ki mu jedu{o predal ‘e v otro{tvu. Ve~inski delni~ar dru‘inskega podjetjaje skoraj polovico leta pre‘ivel na Novi Zelandiji, kjer se je s svojobarko Alinghi pripravljal za naslednji podvig – ohranitev naslovaprvaka pokala Amerike. Podjetje, s katerim je v stalnem stiku potelefonu, prek elektronske po{te in video konferenc, vodi z drugegakonca sveta. Kot ka‘e, mu odli~no uspeva.

Foto: Thierry Martinez (Alinghi)

Foto

: Thi

erry

Mar

tinez

(A

lingh

i)F

oto:

Thi

erry

Mar

tinez

(A

lingh

i)

Foto

: Thi

erry

Mar

tinez

(A

lingh

i)

SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance Navtika 25

EXPO21XX:Virtualno jahtnosejmi{~e

Pa za~nimo kar s spletom,kjer se lahko kupuje, prodaja,skratka po~ne vse tisto, kar sicersodi na salon. Breztelesno, seve-da. Podportal NAUTICA21XXje mesto, kjer najdete vsepotrebne informacije, in mesto,kjer se dru‘i najve~ obisko-valcev kateregakoli salona nasvetu. Predstavljajo novosti inve~ja navti~na podjetja – odproizvajalcev do ponudnikovstoritev. A na sre~o je obisk pra-vega salona {e vedno posebnodo‘ivetje in interaktivnost {e nemore nadomestiti sprehoda medrazstavljenimi plovili, ogledanotranjosti ali sedenja za krmi-lom. Poleg tega pa menda nikoline ve{, kaj kupuje{, dokler nevidi{ in ne otipa{. Prednost vir-tualnega sejma pa je seveda, daje odprt 24 ur na dan 365 dni naleto – ~e jih le ne izda kak{nanapaka na stre‘niku ...

26. mednarodnisalon navtike vCannesu (IFBISO):Trend so megajahte

Canski salon je bil letos med10. in 15. septembrom. Na njemso bili razstavljeni od izdelkov

milijardo evrov (natan~no pa za966 milijonov) plovil. ^e ‘elite{e primerjavo z leti poprej, se jeleta 1997 {tevilka vrtela okoli354 milijonov evrov. Od tegadve tretjini prodaje pripadatafrancoski industriji. Leta 1997 jebil na primer iztr‘ek pri izvozuprecej manj{i (»borih« 167 mili-jonov evrov) kot pri prodaji nadoma~em trgu (187 milijonov),lani pa se je vse obrnilo na glavo– seveda v veliko veselje fran-coskih proizvajalcev, saj so tujcipokupili za 618 milijonov evrovplovil, kar je skoraj dvakrat ve~,kot so zapravljali doma~ini (348milijonov evrov). No, in ta uspehseveda pripisujejo veli~astnemusalonu v Cannesu, malce pa tudivelikemu izvoznemu uspehuplovil na jadra in zrak, kjer Fran-cozi mo~no vodijo med sve-tovnimi proizvajalci, medtem koso pri motornih ~olnih z devetegamesta, kjer so bili leta 1997, pri-lezli na {esto mesto na svetu.

Da ne pozabim omeniti re-kordnega obiska – okoli 50 tiso~obiskovalcev v petih dneh, medkaterimi so prevladovali Italijani,[vicarji, Britanci, Rusi in Ame-ri~ani, nekaj pa je bilo tudi Slo-vencev (a ne dovolj, da bi biliomembe vredni v statistiki). Can-nes postavlja trende in ti so ‘enekaj let enaki – in v vzponu –gre pa za mega jahte, kakor seimenujejo plovilca od 30 metrovnaprej.

dolgem pristani{~u ob parkuMayflower. Sicer je glede mno-‘i~nih obiskovalcev morda boljzanimiv za Francoze, ki ‘ivijo naseveru, saj so zgodovinskovajeni, da se da s francoske obalena angle{ko (in obratno) ‘epriveslati, pa vendar. Southamp-ton je najve~ja evropska razstavaza plovila, razstavljena v vodi, nakaterem pri~akujejo kar 130

tiso~ obiskovalcev. In kot pravijoorganizatorji, ena najbolj{ih pri-lo‘nosti, da vidite plovila v na-ravnem okolju ... Ne vem sicer,po ~em se to »naravno okolje« vSouthamptonu tako silno razli-kuje od na{e Izole, ampak pusti-mo tr‘enju sicer humornih Oto-~anov malce svobode.

Res pa je, da se v Southam-ptonu razstavlja 850 plovil (300jih je v vodi), med katerimi jenajve~ja 28,7 metra dolga tri-motorna mega jahta Sunseeker95 Predator (na morju pravza-prav nima prave primerjave),najdra‘ja pa njena sestra, 3,3milijona funtov vredna 28,1-metrska mega jahta Sunseeker94, najcenej{i pa je 535 funtovvreden dvometrski ~olni~ J. E.P Marine (kar je manj, kot je stalmoj pes, afganistanski hrt, zakaterega sem dala 600 funtov).

Tradicionalno je salon na-menjen javnemu razkazovanjunajnovej{ih modelov in dizaj-nov jadrnic in motornih ~olnov.Prikazujejo se ladjevja jutri{-njega dne, in kar je najpo-membneje, kupci lahko izko-ri{~ajo ugodnosti popustov, kiso tako zna~ilni za vse sejme.In ni vrag, da med 600 razstav-ljavci ne bi na{li kak{nega pova{em okusu. No, Southamp-ton ste ‘e zamudili, ampak predvami je ‘e ta mesec {e dovoljdrugih salonov.

Sprehod po jesenskih sejmih

Jesenski navti~nisejmi – razstave sanj

September je mesec, ko se odprejo mnogi sejmi pod pokroviteljstvom Mednarodnefederacije organizatorjev navti~nih salonov (IFBSO). Med njimi so tudi nekaterinajbolj znani saloni v letu – salon v francoskem Cannesu, ki mu sledi legendarnisalon v britanskem Southamptonu in na koncu {e nem{ki Friedrichshafen ter naza~etku oktobra italijanska Genova. Saloni, ki so znani po tem, da postavljajotrende. In trend, ki je ‘e nekaj let v ospredju, so mega jahte. No, navtiki pa imajotudi enega ve~jih elektronskih, spletnih sejmi{~.

Interboot – 42.salon vodnega{porta v Friedrichs-hafnu (IFBISO)

Medtem so Nemci malcebolj prizanesljivi in so svoj sa-lon v Friedrichshafnu, ki – mi-mogrede – {e traja (do 28. sep-tembra), postavili na 20. sep-tember. Na salonu, ki so ga po-imenovali Interboot, v 12 dvo-ranah razstavlja prek 700 raz-stavljavcev iz 28 dr‘av. Kot drug-je lahko na njem vidite vse, karima kakr{nokoli povezavo z vo-do in vodnimi {porti (s poudar-kom na zadnjem). In vse in vvsem se lahko tudi preizkusite nakraju samem.

Sicer pa tudi Nemci obljub-ljajo nekaj svetovnih premier navodi ... ~eprav bodo slovenski

navti~ni navdu{enci ta ~as ver-jetno raje porabili za ogled nav-ti~nega salona v Izoli.

43. mednarodnisalon navtike vGenovi (IFBSO)

Salon v Genovi bo odprt od4. do 12. oktobra in ‘e zdaj

za zabavno ~olnarjenje pa vse doluksuznih jaht. Salon je – mendatudi zaradi idili~nega okolja fran-coske Azurne obale – znan potem, da se na njem za navtikonavdu{i veliko novih privr‘en-cev in tako navti~na industrijavsako leto dosega 10-odstotnorast pri prodaji. V letu 2002 je topomenilo, da so prodali za skoraj

35. navti~ni salon vSouthamptonu(IFBISO)

Salon v Cannesu se {e nikon~al, ko se je 12. septembra(zaprt je bil 21.) malce zahrbtnoodprl drugi legendarni navti~nisalon v Evropi, tisti v britanskemSouthamptonu, na dva kilometra

napoveduje znatno nalo‘bo mi-nistrstva za okolje, ki bo vsak~as pristani{~u nakazalo 22 mi-lijonov evrov za razvoj navti~neindustrije, ki je v Italiji velikegapomena. Dela se bodo za~elakonec tega ali v za~etku leta2004, tako da bomo drugo letopri~e {e obse‘nej{emu, lep{e-mu in {e modernej{emu 44.navti~nemu salonu. To pomeni,da bodo pristani{~e pove~ali zapet tiso~ kvadratnih metrov.No, da pa ne bomo hvalili samoFrancozov, povejmo, da je rastv prodaji do‘ivela tudi italijan-ska navti~na industrija, {tevilkaprodaje se giblje do dve mili-jardi evrov.


Postati navtik je danes nekaj tako priljubljenega, da so podjetja,ki se ukvarjajo s prodajo ali sposojo ~olnov, pripravila ob{irnoponudbo, s katero lahko va{e po~itnice postanejo resni~no sanjske.V navtiko lahko vstopite na ve~ na~inov, med katerimi prednja~itadva: nakup ali sposoja (~arter) plovila.

1. Nakup plovila zahteva ~as

Pri nakupu motornega plovila je treba upo{tevati pomembnedejavnike, kot so ~as, sredstva in seveda sodelovanje vse dru‘ineoziroma dru‘be. Pomembno je razmisliti in tudi preskusiti, ali namje plovilo sploh usojeno, ali je to uresni~itev na{ih sanj, stestiratisamega sebe, svoj in okus dru‘ine. Ko imate vse odgovore, potemse lahko odlo~ite za nakup.

a Rabljena motorna barka

Pri rabljeni barki se je treba zavedati, da starej{i letnik barkelahko prinese ve~ te‘av in (nemalokrat visokih) stro{kov vzdr‘e-vanja. Sploh pa, ~e je prej{nji lastnik precenil svoj ~as in finan~nezmo‘nosti ter plovila ni redno vzdr‘eval.

b Nova motorna barka

Pred nakupom je izredno pomembno prou~iti in na~rtovativlo‘ek sredstev za naslednjih nekaj let – sicer se nam lahko zgodi,da po letu ali dveh nismo dovolj finan~no mo~ni in moramo barkoprodati »na silo«, pri tem izgubiti veliko njene vrednosti in takolepa dejavnost, kot je navtika, se nam lahko po nepotrebnemzameri.

ê ste navdu{enec in si lahko kadarkoli vzamete dovolj ~asaza navti~ne u‘itke, pri tem pa vas ne motijo stro{ki za drage (anujne) storitve, ki so povezane s plovilom, kot so denimo marine,

3. ÂRTER MENED@MENT

Navti~ni turizem je seveda zaradi izrednega zanimanja ponudil{e tretjo mo‘nost – ~arter mened‘ment. Tako se imenuje dejavnost,ko barko kupite in jo oddate v najem ~arterskemu podjetju. Ta jovzdr‘uje in oddaja naprej, vam pa omogo~i, da jo uporabljate zunajvrhuncev sezone, a v tednih, ko je na morju najlep{e, stro{ke vzdr‘e-vanja in tudi ve~ji del stro{kov nalo‘be pa vam krije prihodek od~arterja. V tem primeru je zelo pomembno, da izberete pravo, zau-panja vredno in uveljavljeno ~artersko podjetje, ki bo za plovilo dobroskrbelo.

Kakorkoli ‘e, ~arter oziroma najem motornega plovila je vse-kakor pametna re{itev, ki ima mnogo prednosti. Ne le, da vam nitreba pla~evati celoletnega vzdr‘evanja plovila, pomembno je tudito, da se lahko prepri~ate, ali je tovrstno pre‘ivljenje po~itnic splohpisano vam na ko‘o. Poleg tega znajo ~arterska podjetja, ki se

Na po~itnice z motorno jahto

servisi za vzdr‘evanje, ~i{~enje; ~e vas ne moti padec cene plovilain to, da je treba plovilo ~ez nekaj let po tej ni‘ji ceni tudi prodati(kar vzame veliko truda in ~asa) – potem seveda sodite v skupinolastnikov plovil.

2. Charter za dvotedenski uìtek

ê pa ste navdu{enec, a nimate dovolj ~asa, da bi se ukvarjaliz vzdr‘evanjem, in se vam zdijo stro{ki vzdr‘evanja pretirani (tudizaradi ~asa), potem sodite v skupino, ki se ji zdi bolj smiseln najem.Barko torej najamete, jo uporabite, pla~ate in nato (do naslednjihpo~itnic) z njo nimate ve~ nikakr{nih stro{kov. Zaradi prve in drugeskupine pa se je navti~ni turizem sploh razvil.

Ste morda med tistimi, ki poletja {e niso pre‘ivljali na motorni jahti? In morda med tistimi, ki menijo, da je toprete‘ko, predrago, prenaporno? No, ni~ od tega ne dr‘i. Danes vse ve~ u‘ivalcev ‘ivljenja prisega na navti~niturizem. Ne le zato, da so na morju, ampak predvsem zato, da so, kjerkoli na morju ‘elijo. Da se lahko odpeljejo,kamorkoli jim po‘eli srce, na {e tako oddaljeno oziroma z obale te‘ko pristopno pla‘o, sami si izbirajo zalive, kjerbodo pre‘iveli dan, in s svojimi najbli‘jimi zve~er u‘ivajo v son~nem zahodu, vonju po morju in dobrem vinu. Ja,pre‘iveti po~itnice na plovilu je nekaj najlep{ega, in kdorkoli se za to odlo~i enkrat, je prepri~an za vselej.

BNC Int.Matja‘ Av{i~

Vir

: B

NC

Int

.V

ir:

BN

C I

nt.

ukvarjajo predvsem s ~arterjem motornih plovil (med njimi pokakovosti kar vidno iztopa BETA CHARTER, d. o. o., iz Suko{ana)dobro poskrbeti za vsakega gosta, tudi ~e ta {e ni najbolj ve{~upravljanja motornega ~olna. Omenjeno podjetje je v svojo flotovklju~ilo le kakovostne in za ~arter primerne jahte, ki so dobroopremljene in vam omogo~ajo varno pre‘ivljanje po~itnic na mor-ju. Jahte so novej{e z dizelskimi motorji novej{e generacije, kiporabijo bistveno manj goriva kot stari benzinski motorji. A o temnekoliko ve~ prihodnji~.

Zbliànje ^loveka, Narave in Kulture

Za konec bi {e dodal, da je na{a ‘elja kot enega izmed novej{ihpodjetij za oddajo motornih jaht na Hrva{kem zbli‘ati ~loveka,naravo in kulturo. Na{e ~arterske baze so v marinah Dalmacija,Bibinje-Suko{an blizu Zadra in v srcu Dalmacije, ki je najbolj{aza~etna to~ka za obisk znamenitih narodnih parkov Hrva{ke –oto~ja Kornati in reke Krke z njenimi neverjetnimi slapovi.

Na{a naloga je izbrati najbolj{e motorne jahte v kategoriji med9 in 12 metri, ki bodo gostom zagotavljale hkrati najve~je udobjein zasebnost. Vse jahte so opremljene z motorji nove generacijeVolvo Penta Diesel z zelo var~no porabo goriva in – kar je najpo-membneje – so tehni~no brezhibne.


@e od malih nog zaljubljen v morje

Njegovo navdu{enje nad morjem in jadranjem se je za~elo ‘ev otro{kih letih in se z leti samo {e stopnjevalo. Pri {estnajstih jeza~el graditi svojo prvo jadrnico, ki je ni dokon~al, saj si je rajekupil novo, napol kon~ano, in jo izdelal do konca ter za~el tudijadrati. Leta 2000 pa je za~el uresni~evati svoj ‘ivljenjski cilj. Samje sodeloval tudi pri izdelavi jadrnice, ki je ime Slovenije poneslav {irni svet. Opremljena je z vsemi najmodernej{imi elektronskiminapravami, nanjo lahko spravijo polletno zalogo hrane in pija~ein z vidika udobnosti je skorajda popolna. Glede samega jadranjani imel prevelikih pri~akovanj, zato je toliko ve~ dobil.

Jadranje je romantika

Pravi, da je glasba ljubezen, jadranje pa romantika. In ko se tidve stvari zdru‘ita – nastane poezija. Kombinacija modrega nebain sinjega morja, do koder se‘e pogled, ter vsa veli~astnost morskih

Olimpijske igre 2004

Na olimpijskih igrah v Atenah 2004 bodo veljali novi olimpijskiin jadralni razredi. Na jadrnicah s fiksno kobilico pa bodo lahkonastopale tudi ‘enske. [tevilo olimpijskih razredov sicer ostaja enako,zato pa se je moral umakniti Soling. Na glasovanju ga je namre~ stremi glasovi ve~ premagala Zvezda in tako ostala olimpijski razred.Kar zadeva izbor jadralne deske, bo tudi naslednje leto ostal olimpijskirazred Mistral One-Design.

Tako so olimpijski razredi za Atene 2004 naslednji: jadranje nadeski mo{ki – Mistral One-Design, jadranje na deski ‘enske – Mis-

globin. Jadranje ~loveka navda z neverjetnim ob~utkom brezmejnesvobode, in ko enkrat za~uti to svobodo, jo ‘eli oku{ati {e in {e.To je tudi pravi {port za romantika, najljub{i del jadranja zanj sove~eri, ko se zasidrajo v zalivu in ob mirnem morju opazujejoluno in zvezde, si pe~ejo prej ujete ribe in ob soju sve~ u‘ivajo vkozar~ku vina. To so nepozabni dogodki, ki ga napolnijo z novimi,{e neodkritimi dimenzijami.

Treba je vedeti, kdaj odnehati

V{e~ so mu lepe stvari v ‘ivljenju, ki so v~asih nedosegljive,kar pa ne pomeni, da si jih ne bi smeli zastaviti za cilj. ^e muzastavljeno ne bi uspelo, bi razo~aral predvsem samega sebe, zatoje v projekt vlo‘il vse sile. Uspeh je ob tako mo~ni ‘elji neizogiben.Vendar se dobro zaveda, kdaj je treba odnehati. Meni, da bijadrnico, ~e mu vremenske in druge razmere ne bi omogo~ale ob-plutja Antarktike, obrnil. V tem primeru cilja sicer ne bi dosegel,bi pa vseeno zmagal. Ni namre~ treba dose~i cilja za vsako ceno,

Slovenci in navtika

RomanKvaternik –romanti~ni

jadralskizanesenjak

Uspe{nost ‘ivljenja nekega ~loveka lahko merimo z ve~ med seboj povezanimi dejavniki, kot so znanje, izku{nje,sposobnosti, iznajdljivost in drznost. Romanu Kvaterniku lahko pripi{emo prav vse, {e najbolj pa izstopa zadnji,to je drznost oziroma pogum. Po srcu in du{i nepobolj{ljiv romantik je neustra{en mo‘, ki je izpeljal za marsikoga{e v sanjah neuresni~ljiv projekt. Skupaj z ‘eno in dvema otrokoma ter preostalo posadko se je odpravil na ve~kot triletno jadranje okoli sveta. Mladostna ‘elja prepluti vse svetovne oceane, osvojiti hladno Antarktiko innajju‘nej{a rta Cape Horn in Cape Town se je uresni~ila s projektom Horn 2000. Bili so prva slovenska navti~naekspedicija na Antarktiko in prva slovenska jadrnica, ki je obplula rt Horn, pa tudi prvi slovenski navti~ni projekt{olanja na daljavo prek interneta.

temve~ ve~ {teje zmaga v psiholo{kem pomenu. Da ~lovek ve,kdaj odnehati. To je zmaga ~lovekovega lastnega jaza nad egom.

^lovek, ki se odlo~i za tak{en podvig, mora biti nekaj poseb-nega. Vendar pa zanj ta projekt pomeni ogromno obveznost dovse slovenske dru‘be in tudi do navti~ne skupnosti zunaj Evrope,saj je imel veliko pokroviteljev iz tujine.

Jadranje postaja presti‘en {port

Opa‘a, da je v zadnjih letih jadranje postalo preve~ presti‘en{port. Med tistimi, ki se odlo~ajo zanj, je namre~ vse ve~ takih,pri katerih bolj prevladuje presti‘na komponenta in premalo aliskoraj ni~ ljubiteljska, kar se mu ne zdi prav. Tisti, ki gre v navtikozaradi presti‘a, si ponavadi kupi motorno jadrnico in tako ne izkusitistega pravega ob~utka, ko ti veter dolo~a hitrost in smer.

Novim morskim vragolijam naproti

Z vrnitvijo v Slovenijo pa se njegove morske vragolije {e zdale~niso kon~ale, v mislih ima {e kar nekaj projektov, zdaj pa se bonekaj ~asa ukvarjal s stvarmi, ki so tri leta mirovale. Poskusil sebo v svetu nepremi~nin, ukvarja pa se tudi s pridobivanjem dovo-ljenj za delo in bivanje vsem zainteresiranim v Kanadi. Potem pabo verjetno spet razpel jadra in odplul novim dogodiv{~inam nap-roti. Torej, ~e si ~lovek ne~esa res mo~no in iz srca ‘eli in je za topripravljen premagati vse ovire, mu bo prav gotovo uspelo. Ro-man Kvaternik je ‘iv dokaz, da to dr‘i.

[portne noviceMesec september je bil v navtiki, tako za {portnikekot druge navdu{ence, vedno nekaj posebnega. Jenamre~ najbolj napolnjen z dogodki in regate sisledijo druga za drugo. Trenutno jih najve~ poteka naprelepi obali Sicilije (Costa Smeralda). Tam je bilnajprej legendarni rally veteranskih bark Prada,pravkar se je kon~ala regata Maxi Yacht Rolex Cup,ob tem pa {e regata Capri-Porto Cervo-Capri, sledil jije Grand Soleil Cup, v Portu Cervu pa se je kon~alotudi svetovno prvenstvo IMS 600. Skratka, ~e ste bilipo naklju~ju na po~itnicah na Siciliji, ste imeli kaj videti.

tral One-Design, ve~trupec – Tornado s spinakerjem in dvematrapezoma, enosed ‘enske – Europe, dvosed ‘enske – 470, dvosedmo{ki – 470, enosed mo{ki – Finn, dvosed »open« – 49er, enosed»open« – Laser, »Keelboat« dvosed mo{ki – Zvezda, »Keelboat«‘enske – Yngling. V razredih »open« lahko nastopajo tako mo{kikot ‘enske in me{ane posadke, »Keelboat« pa so jadrnice s fiksnokobilico in balastom na kobilici.

Svetovno prvenstvo ISAF 2003 v Cadizu

V [paniji poteka svetovno prvenstvo za vse olimpijske razrede,ki pravzaprav pomeni vstopnico na olimpijske igre v Atenah pri-hodnje leto. V razredu Finn se je tretje regate udele‘ilo le sedemtekmovalcev, ve~ina s samega vrha svetovne jakostne lestvice.Zmagal je Ben Ainslie, na{ Ga{per Vin~ec pa je na koncu zasedel~etrto mesto. V kategoriji 470 je v tretji regati tekmovalo 54 posadk,tudi tu je bila ve~ina visoko uvr{~enih na svetovni lestvici. Zmagalaje {panska posadka Martinez in Wood, na{a posadka v sestaviToma‘ ^opi in Davor Glavina je bila 21., ‘enska posadka VesnaDekleva in Klara Mau~ec pa je zasedla 32. mesto. Teja ̂ erne se jepo {estih kvalifikacijskih regatah v kategoriji enosed Europeuvrstila na odli~no 12. mesto ter se tako prebila do finala, kjer sije s kon~nim 10. mestom priborila vstopnico za Atene 2004. Poslabem za~etku se je svetovno prvenstvo za slovenske predstavnikedobro kon~alo.

Manuard je kon~nopremagal McKeeja

Ko je Sam Manuard, 32-letni Francoz,ki je na mednarodni regati kategorije MiniTransat (6,5 metra dolge mini jadrnice)jadral v prototipu, ki ga je oblikoval sam,prepeljal ciljno ~rto v Lanzaroteju na Ka-narskih otokih in tako v 9 dneh 5 urah 8minutah in 41 sekundah kon~al tekmo-vanje, dolgo 1.350 milj, je vedel, da je prvi.Njegov ve~ni tekmec, Jonathan McKee, jev svoji barki, ki jo je oblikoval Britanec Simon Rogers, na drugomesto pri{el {ele tri ure pozneje. No, pred njim se je izmuznil {eNovozelandec Chris Sayer, ki pa na McKeejevo sre~o ni bil uradnoprijavljen. Manuard je svoje zadnje minute, preden je zajadral v cilj,komentiral: »Moja barka je izredna, in kot ka‘e, je hitrej{a inmo~nej{a od McKeejeve.« ̂ eprav je bil McKee razo~aran nad drugimmestom, pa je prepri~an, da je bila dirka dobra, saj je povedal:»Navkljub vsemu sem kar zadovoljen s svojo uvrstitvijo. Padel semv brezvetrno luknjo in prav ni~ nisem mogel storiti.«

Armel Tripon, zmagovalec Transgascogne in drugouvr{~eni vtekmovanju Transat Prologue, je nekako ohranil tretje mesto, ~epraviz brezvetrja ni mogel dolgih {est ur. »Na koncu je bilo te‘ko, a semzadovoljen s kon~nim rezultatom, predvsem pa z delovanjem svojebarke.« Na regati je nastopilo 70 mini jadrnic Open Class.

Foto

: Rom

an H

ofm

ann

Foto

graf

ije:

ISA

F W

orld

New

s


Sredi septembra je v Sloveniji potekala prva Diplomatska rega-ta, in sicer na regatnem polju pred Izolo. Seveda je bilo to neuradnotekmovanje za dalj{e regatne in potovalne jadrnice, na katerem sosodelovali pomembnej{i gosti, ~lani slovenskega diplomatskega zborater znani poslovne‘i in politiki. Poleg tega so bili za krmili sodelujo~ihjadrnic vsi najbolj{i in najbolj znani slovenski krmarji ter jadralci.Skratka, sobota je bila v Izoli v znamenju pravega jadralsko-dru‘abnega dogodka.

Regate, ki jo je organiziral ,.�/!%&�0,��

�/��!��&), se je torej udele‘ilo kar 800 pomembnej{ih gostov,udele‘encev, jadralcev, ki so tekmovali s kar 65 plovili. Vsakatekmovalna jadrnica pa je gostila vsaj po enega tujega diplomata,med katerimi je bilo veliko veleposlanikov. Z Viharnikom so naprimer dirkali kar trije visoki predstavniki – soproga irskegaveleposlanika Anne Ansbro, italijanski veleposlanik Norberto

No, zdaj jih bomo ob~udovali tudi na zapestjih slovenskih{portnikov. Prireditev je potekala v idili~nem okolju klubske hi{eigri{~a za golf Arboretum Vol~ji Potok, ure pa so pripete za kopalkenosile manekenke. Prireditev je vodil direktor podjetja Planet SportDejan Gobec, ki je uvoznik ur Suunto, njegov gost pa je bil HerveRiffault, predstavnik firme Suunto in vodja prodaje za Zahodno Evropo.

Suunto ima v svoji kolekciji ure, ki so namenjene golfistom,smu~arjem, plezalcem in drugimter seveda navtikom. Pri podjetjuso seveda za vsako {portno discip-lino razvili ve~ razli~nih ur, vse paimajo skupno lastnost, da lastnikaoskrbujejo s potrebnimi informa-cijami in mu pri tem znatno olaj-{ajo delo. Na primer: med regatolahko z uro Suunto pridobite po-membne informacije, ki vam bodopomagale pri jadranju in navigaciji.

uporabne funkcije za vsakega ljubitelja motornih jaht ali jadrnic.Yachtman vsebuje natan~en koledar in uro z dvojnim ~asom.Preostale funkcije vklju~ujejo uporabnoenostavno logiko.

Mariner

S kompasom, barometrom,jadralnim ~asomerilcem in kole-darjem bo Mariner nedvomno edenva{ih najzanesljivej{ih ~lanovposadke na odprtem morju. Jevzdr‘ljiv in lahek zapestni ra~unalnik,ki je zelo koristen za prav vsakegapomor{~aka, pa naj bo ljubiteljski aliprofesionalni.

Regatta

To je moden model za kratke regate in rekreacijsko jadranje,ki vklju~uje uro, jadralni ~asomerilec in digitalni kompas. Vendarpa je Suunto Regatta tudi neprecenljivo orodjeza merjenje ~asa in navigacijo velikihmotornih ~olnov ali manj{ih bar~ic,enako pa velja tudi za tekmovalnaplovila. Njena lepa oblika je bilarazvita s pomo~jo nekaterih svetovnoznanih pomorcev, ki so v ta projektprispevali svoje znanje in izku{nje s{tevilnih svetovnih prvenstev.

Cappello in nizozemski veleposlanik Jan Henneman, ki jih je vposadko Velikega Viharnika – tako kot tudi druge diplomate –dolo~il ‘reb.

Ob dolo~eni uri smo se vkrcali v barke in se odpravili na start,nato pa zaradi popolnega brezvetrja skoraj dve uri ~akali na mestuin pogledovali proti nebu. Poldrugo uro kasneje se je narava regatneflote pred Izolo vendarle usmilila in naklonila nekaj ju‘nega vetra,lahen maestral 10 vozlov, a dovolj za za~etek regate, ki je bilarazdeljena na regatni in potovalni del.

Potovalne jadrnice so imele za polovico kraj{o progo od tek-movalnih, zato so tekmovanje kon~ale prej. Med 38 posadkami iz{tirih dr‘av (Slovenije, Italije, Avstrije in Hrva{ke) je zmagalajadrnica 1��, ki jo je upravljal /��'��. Drugo mestoje osvojila /� �� s krmarjem 1� ��$�� (~astnimkonzulom Avstralije v Sloveniji), na tretje mesto pa se je uvrstilaFarmoda iz Italije s krmarjem *��2��. Na regatije sodelovalo tudi 27 tekmovalnih jadrnic. Najhitreje je regatnopolje premagal 1�� 1�� , ki ga je upravljal /�� .��, druga je skozi cilj prijadrala /�� s krmarjem 3��4��, tretje mesto pa je osvojila jadrnica 5��6�5��",ki jo je upravljal 1��2��7��8.

»To je bil zelo pomemben {portno-dru‘abni dogodek, ki si gaje zamislil 1� ��$��, ~astni konzul Avstralije in ~lan JKMIPC. Pri tem ne gre spregledati, da je enega od pokalov zmago-valcem podelil ��&��, veleposlanik Italije, trenutnopredsedujo~e dr‘ave v EU,« je povedal ~lan ~astnega organizacij-skega odbora Diplomatske regate 2003, veleposlanik Zdru‘enegakraljestva Velike Britanije 9��/��. »Naj {e enkrat pouda-rim, da ima prireditev velik dru‘abni pomen. Nekateri imamo sicernekaj jadralskih izku{enj. Sam, denimo, sem bolj doma na manj-{ih plovilih, tako da se bomo bolj ali manj prepustili sposobnostim

dobrih krmarjev. Seveda so se kljub temu {tevilni diplomati pre-skusili na morju,« je {e dodal veleposlanik Mortimer.

[tevilni gledalci na obali in na palubah spremljevalnih ladij sotako videli lepo jadralsko predstavo.

Zve~er je bila podelitev priznanj in pokalov, na kateri je bilnavzo~ tudi ~astni pokrovitelj regate dr. Dimitrij Rupel, nato pa jesledil zabavni ve~er z voditeljico ��, skupino �� in gostom ve~era 4��%��.

Organizatorjem je treba ~estitati za odli~no premierno izvedboDiplomatske regate. In sode~ po izvrstnem razpolo‘enju ~lanov dip-lomatskega zbora, bo druga regata {e bolj mno‘i~na. Celo soprogaameri{kega veleposlanika Johnnyja Younga, ki je tokrat z mo‘emspremljala regato s krme motorne jahte, je dejala, da se bo naslednjeleto brez dvoma priklju~ila kateri izmed jadralnih ekip.

Navti~na dru‘abna kronika

Diplomatska regata 2003

Linija zapestnih ra~unalnikov zaradi razli~nih nastavitev zado-voljuje razli~ne potrebe in ‘elje, na primer, ~e ‘e govorimo o navtiki,da vam zagotavlja natan~nost podatkov med jadralnimi dirkami alipa vam nudi veliko mero varnosti pri kri‘arjenju po {irnih morjih.

Poleg hollywoodskih zvezdnikov nosijo te ure tudi olimpijskiprvaki v jadranju, ki jim je podjetje to uro zaupalo v preizkus. Uraje bila preizku{ena v te‘avnih razmerah in je prestala vse teste.Fantje so uro oziroma zapestni ra~unalnik vklju~ili med zaneslji-vega ~lana posadke. Suunto je za navtiko izdelal razli~ne modele:

Suunto M9

To je osebni jadralski instrument,ki oskrbuje s pomembnimi infor-macijami za jadranje, dirkanje innavigacijo. Je zelo dragoceno orodjeza bolj{i u~inek in varnost. Pomor-{~akom pa z zanesljivimi informaci-jami omogo~a, da se lahko osredo-to~ijo na izbolj{anje u~inkovitosti prijadranju ali pomagajo pri sprejemanjupravih odlo~itev. Med kri‘arjenjem vam Su-unto M9 nudi uporabne navigacijske informa-cije in vam pomaga ohranjati pravo smer plovila. V spomin enoteje mogo~e shraniti do 50 razli~nih smeri in 500 ozna~enih to~k.Izra~una vam smer vetra, vas obve{~a o nje-govih spremembah in {e mnogo drugega.Poleg tega vsebuje tudi GPS sprejemnik,s satelitom povezan kronometer, grafi~nibarometer s sedemdnevnim spominom inkompas.

Yachtsman

Yachtsman je {portni kronometer, ura,digitalni kompas, barometer in jadralni~asomerilec hkrati. Poleg tega ima v svojemmodnem aluminijastem ohi{ju {e {tevilne druge

[portniki z zapestnimi ra~unalnikiPretekli teden so se v podjetju Planet Sport odlo~ili za izjemno akcijo – 12 slovenskim {portnikom so podelili prav posebne ure. To seveda niso~isto navadne ure, ampak pravi zapestni ra~unalniki, namenjeni {portnikom, ki tekmujejo v razli~nih disciplinah, in tudi u‘ivalcem ‘ivljenjanasploh. Ure so namre~ pred kratkim postale pravi modni hit, vidite jih lahko celo na zapestjih nekaterih zvezdnikov iz Hollywooda.

Herve Riffault in Dejan Gobec

Fotografije: [pela Predan

Fotografije: [pela Predan

svoboda - finance2003/11/10 · mlaj{e, no~ni dvoboji jadrnic pred glavnim tr‘a{kim pomolom,...

Documents