tabela pripomb oz. predlogov zainteresirane javnosti in ... · s tem aktom določijo mehanizmi za...

1

Tabela pripomb oz. predlogov zainteresirane javnosti in odgovori družbe Plinovodi d.o.o. na:

Pravila o postopku za dodeljevanje zmogljivosti prenosnega sistema za vstopne in izstopne točke znotraj

Republike Slovenije, upravljanje prezasedenosti prenosnega sistema in trgovanja z zmogljivostmi na sekundarnem

trgu skladno z Uredbo (ES) št. 715/2009

Tabela zainteresirane javnosti:

Predlagatelj: Naslov Datum prejema pripomb:

Termoelektrarna Brestanica d.o.o. Cesta prvih borcev 18, 8280 Brestanica 11.8.2014

Agencija za energijo Strossmayerjeva ulica 30. 2000 Maribor 11.8.2014

Holding Slovenske elektrarne, d.o.o. Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana 11.8.2014

GEN-I, d.o.o. Vrbina 17, 8270 Krško 11.8.2014

TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o. Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj 11.8.2014

Št. člena Predlagatelj: Vsebina pripombe oz. predloga Utemeljitev Upoštevane

DA/NE Utemeljitev Plinovodov

d.o.o.

Splošno Agencija za energijo

Vzpostavitev sistema vstopno izstopnih točk v letu 2013 in vzpostavitev dodeljevanja zmogljivosti na povezovalnih točkah z avkcijami za naslednje plinsko leto predstavlja precejšnje spremembe v postopku dodeljevanja prenosnih zmogljivosti na posamezni točki prenosnega sistema. Menimo, da je ustrezno, da se način dodeljevanja zmogljivosti za vstopne in izstopne točke znotraj Republike Slovenije ločeno uredi s tem aktom, saj je to za uporabnika sistema preglednejše in primernejše. Prav tako menimo, da je smiselno, da se s tem aktom določijo mehanizmi za upravljanje s prezasedenostjo in trgovanje z zmogljivostmi na sekundarnem trgu.

DA Upoštevano.

Splošno GEN-I, d.o.o. Menimo, da bi dodeljevanje zmogljivosti na mejnih točkah in točkah znotraj RS lahko bil en dokument, ki bi po poglavjih obravnaval posamezna področja,

Delno OPS je komentar delno upošteval. V

2

ki so sedaj po naši presoji neupravičeno razdeljena na dva Pravilnika, čeravno ta pravilnik rešuje tudi določena vprašanja vezana na dodeljevanje mejnih vstopnih točk. Predlagana pravila definirajo pojem »vstopna točka v RS«, ki naj bi se obračunavala v skladu s splošnim aktom agencije, ki ureja obračunavanje omrežnine. Vendar trenutno veljavni Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina in Akt o določitvi omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina določata tarife le za vstopne točke Šempeter, Ceršak in Rogatec in pri izstopnih točkah pa tarife za Šempeter, Ceršak, Rogatec in izstopno točko v RS. Torej zgoraj navedena akta ne vsebujeta tarife za vstopno točko znotraj RS, kar pomeni da je treba dikcije Pravil, ki opredeljujejo začetke dodeljevanja letnih zmogljivosti za vstopne točke znotraj RS in njihovo obračunavanje prilagoditi tudi morebitnim spremembam obeh aktov, ki jih bo izdala Agencija za energijo,in se nanašajo na prenosno omrežje zemeljskega plina in bodo definirala tarifo za vstopno točko znotraj RS oziroma napisati postopke, kako obravnavati vstopno točko znotraj RS, dokler tarife za isto ni. Prav tako menimo, da bi pravila morala opredeljevati pogoje komercialnega razpolaganja neizkoriščenih zakupljenih pogodbenih zmogljivostih in njihovo porabo na izstopnih in vstopnih točkah, tako kot je to že v veljavi v sosednjih TSO-jih (AT, IT), pogoje pa bi opredeljeval operater prenosnega sistema. Če prepustimo neizkoriščene kapacitete le za urejanje preko sekundarnega trga, potem smo omejili dinamiko trga, saj močni igralci s prevelikim zakupom lahko blokirajo delovanje trga. Možna rešitev je v opredelitvi dovoljenega tolerančnega odstopanja najave v primerjavi z zakupom v odvisnosti od sezone, tako kot to določa SKLEP KOMISIJE z dne 24. avgusta 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (Mehanizem dolgoročne uporabe ali izgube zmogljivosti). Veliko oviro vidimo v tem, da se na sekundarnem trgu ne dovoljuje prodaja dela neizkoriščenih kapacitet, vendar se zahteva celotna prodaja. Tako določilo je nesmotrno, togo in ovirajoče, zato predlagamo da je tudi del že zakupljenih, pa neizkoriščenih kapacitet možno prodati in sicer za obdobje, ki je enako ali krajše od izhodiščne pogodbe z enakim določilom tudi za podzakup.

prihodnje bo OPS na podlagi določil EZ-1 in obveznih vsebin pripravil nov SON, v katerem bo tematika celovito obravnavana. OPS bo tarife za vstopno točko znotraj Republike Slovenije posredoval z ločeno vlogo.

3. člen GEN-I, d.o.o.

a) neizkoriščena zmogljivost: je razlika med zagotovljeno zmogljivostjo, ki jo je uporabnik

a) Ker določila 16. Člena opredeljujejo neizkoriščene kapacitete kot del pogodbeno dogovorjene zmogljivosti,

NE OPS je mnenja, da so definicije ustrezno pojasnjene v predlogu

3

sicer pridobil v okviru pogodbe o prenosu in napovedjo, ki mora biti oddana do roka, določenega s pogodbo, z zakonom ali podzakonskim aktom; b) uporabnik sistema: je uporabnik prenosnega sistema kot je ta opredeljen v 56. točki 159. člena EZ, vključno z operaterjem distribucijskega sistema in potencialnim uporabnikom prenosnega sistema; c) plinski mesec: pomeni časovno obdobje od 1. do vključno zadnjega dne dotičnega meseca.

menimo da tudi pojem mora biti tako opredeljen. b) Kdo bi lahko bil potencialni uporabnik prenosnega sistema, če že imamo opredeljene pravno ali fizično osebo, ki dobavlja v sistem ali ki se ji dobavlja iz sistema ter operaterja distribucijskega sistema? c) Ker govorimo o mesečnih zakupih, bi bilo tudi prav, da je definiran tudi plinski mesec.

pravil in drugi relevantni zakonodaji na področju zemeljskega plina.

II. SISTEM VSTOPNO-IZSTOPNIH TOČK

GEN-I, d.o.o.

II. SISTEM VSTOPNIH IN IZSTOPNIH TOČK ZNOTRAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

Ker je poglavje namenjeno definiranju vstopnih in izstopnih točk znotraj RS predlagamo, da se tudi naslov temu prilagodi, da ne povzroča dvoma ali tu gre tudi za mejne vstopne in izstopne točke.

NE

Sistem vstopnih in izstopnih točk velja za celoten prenosni sistem zemeljskega plina.

4. člen Termoelektrarna Brestanica d.o.o.

»S sklenitvijo pogodbe o prenosu za določeno vstopno točko pridobi uporabnik sistema pravico, da od operaterja sistema na tej vstopni točki za njega prevzame zemeljski plin.«

V 12. alineji 3. člena (pomen izrazov) je definirana »vstopna točka«, kjer je navedeno, da operater za uporabnika sistema prevzame v prenos količine zemeljskega plina. Gre za poenotenje besedila. Beseda »od« bi lahko kazala na to, da operater sistema pridobi pravico, da prevzame zemeljski plin in ne uporabnik sistema.

Delno Formulacija ustrezno dopolnjena.


Doda se nova alineja (med drugo in tretjo): » - za zakup četrtletne zmogljivosti,«

Tudi na mejnih točkah je možen zakup četrtletnih zmogljivosti, zato je smiselno, da je takšen termin tudi na vstopnih in izstopnih točkah znotraj RS.

NE

OPS ugotavlja, da na izstopnih točkah ni potrebe po uvedbi novega produkta, saj je zakup zmogljivosti na izstopnih točkah znotraj RS omejen na imetnika pravice za

4

uporabo priključka.


Spremeni se prvi odstavek in spremenjen glasi: »Operater prenosnega sistema na primarnem trgu prodaja pravice do uporabe zmogljivosti s sklepanjem dolgoročnih in kratkoročnih pogodb o prenosu, ločeno in neodvisno na vstopnih in izstopnih točkah znotraj prenosnega sistema.

Samo v uvodnem stavku tega poglavja je dodana beseda »znotraj« da se ve, da ne gre za mejne vstopne in izstopne točke

NE Dikcija velja za celotni prenosni sistem zemeljskega plina.

5. člen GEN-I, d.o.o. Iz naslova člena se brišejo besede »znotraj Republike Slovenije«

Brišejo se, ker smo že v nazivu poglavja navedli da gre z vstopne in izstopne točke znotraj RS.

NE Naslov smiselno opredeljuje vsebino člena.

6. člen Holding Slovenske elektrarne, d.o.o.

Za prvim odstavkom dodati: Operater prenosnega omrežja je dolžan na svoji spletni strani ali drugače javno objaviti evidenco izstopnih točk prenosnega sistema, na katerega so neposredno priključeni končni odjemalci, in njihovih velikostih.

Uporabniki prenosnega sistema, sistemski operaterji distribucijskih omrežij, dobavitelji in trgovci z zemeljskim plinom imajo pravico biti obveščeni o strukturi omrežja in priključnih točkah za nediskriminatorno nastopanje na trgu. V skladu z Uredbo 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, ki je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja.

NE

OPS na svoji spletni strani objavlja vse podatke skladno z Uredbo 715/2009.

6. člen TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o.

Za prvim odstavkom dodati: Operater prenosnega omrežja je dolžan na svoji spletni strani ali drugače javno objaviti evidenco izstopnih točk prenosnega sistema, na katerega so neposredno priključeni končni odjemalci, in njihovih velikostih.


NE


6. člen, 3. dostavek

Agencija za energijo

Predlagamo, da se navedeno določilo smiselno uredi tudi za druge vstopne in izstopne točke znotraj RS.

Vsi uporabniki sistema, ki dostopajo do vstopnih ali izstopnih točk znotraj RS imajo z operaterjem prenosnega

DA

Odstavek je bil prestavljen v 5. člen predloga Pravil in se s tem nanaša na vse

5

sistema sklenjeno pogodbo o priključitvi na prenosni sistem, ki določa maksimalni in minimalni urni pretok zemeljskega plina, kar predstavlja možno omejitev pri dodeljevanju zmogljivosti.

vstopne in izstopne točke znotraj RS.


Za prvim odstavkom dodati: Operater prenosnega omrežja je dolžan na svoji spletni strani ali drugače javno objaviti evidenco izstopnih točk do distribucijskega sistema, ki je priključen na prenosni sistem, in njihovih velikostih.


NE



Za prvim odstavkom dodati: Operater prenosnega omrežja je dolžan na svoji spletni strani ali drugače javno objaviti evidenco izstopnih točk do distribucijskega sistema, ki je priključen na prenosni sistem, in njihovih velikostih.


NE




Potrebna je podrobnejša opredelitev zahteve za dostop iz 9 člena in smiselna uporaba zahteve za dostop tudi za kratkoročne storitve v IV. poglavju.

Z 2. odstavkom 38. člena se prenehajo uporabljati določila SPDO, ki urejajo zahtevo za dostop in pogodbo o prenosu, zato je potrebno navedeno vsebino urediti s tem aktom.

DA

V dopolnjenem 9. členu je opredeljena vsebina zahteve za dostop. V novem 10. členu je opredeljena vsebina pogodbe o prenosu.


Rok za zakup letnih in večletnih zmogljivosti je potrebno spremeniti na datum bližji začetku plinskega leta.

Menimo, da je določitev 28.2.2014. kot datum posredovanja zahtev za dostop do prenosnega sistema prekmalu v primerjavi z začetkom plinskega leta in je preveč administrativen.

NE

Rok za posredovanje je določen v obdobju pred izvedbo avkcij na mejnih točkah prenosnega sistema. S tem je nosilcem

6

Menimo, da ta rok mora biti čim bližji začetku plinskega leta, saj se letne pogodbe za dobavo plina sklepajo v časovnem obdobju tik pred začetkom plinskega leta.

bilančnih skupin omogočen boljši pregled nad potrebnimi zmogljivostmi za dobavo zemeljskega plina prek mejnih točk. Uporabnik sistema ima možnost zamenjave dobavitelja.

IV. KRATKOROČNE STORITVE ZA VSTOPNE IN IZSTOPNE TOČKE ZNOTRAJ REPUBLIKE SLOVENIJE, KI JIH PONUJA OPERATER PRENOSNEGA SISTEMA

GEN-I, d.o.o.

Predlagamo, da se dodeljevanje prenosnih zmogljivosti avtomatizira na tak način, da bi vsak, ki bi hotel nastopati na tem področju, predhodno moral skleniti s plinovodi Splošno pogodbo z opredeljenimi pravicami in obveznostmi in da se papirni način zmanjša na najnižjo možno mero ter skrajšajo roki prijav in potrditev za posamezne zakupe (mesečne in dnevne), saj z uporabo dinamičnega odziva imajo udeleženci možnost znižati stroške odstopanj, ker lahko boljše izkoriščajo informacije o morebitnih spremembah oziroma priložnostih. Šele na tak fleksibilen način se ustvarjajo pogoji za uspešno delovanje trga zemeljskega plina. Sedaj predvideni roki (10 dni pred začetkom meseca oziroma 5 dni pred začetkom dneva ) so administrativni, ob spoznanju, da mora sistemski operater on-line spremljati, voditi in upravljati vse dogodke v prenosnem omrežju. Če v kratkem ne bo take platforme, potem je zgoraj napisane dneve za pošiljanje zahtev treba spraviti v termine tri dni pred želenim začetkom meseca, oziroma dva dni pred želenim dnevom.

Delno

OPS bo z uvedbo dražb na povezovalnih točkah uvedel želeno fleksibilnost zakupa prenosnih zmogljivosti, znotraj Republike Slovenije pa je na voljo kratkoročna storitev dostopa zakup dnevne zmogljivosti za dan v naprej. Rok za oddajo zahtev za prenos bo poenoten za mesečne in dnevne zmogljivosti na 3 delovne dni.

10. člen Agencija za energijo Predlagamo črtanje člena.

Nobena vstopna oz. izstopna točka znotraj RS ni določena kot relevantna točka prenosnega sistema. Tehnične in razpoložljive zmogljivosti se določajo le za relevantne točke, saj lahko le na teh točkah prihaja do prezasedenosti. Na vstopnih oz. izstopnih točkah znotraj RS obstajajo razpoložljive zmogljivosti za posameznega uporabnika sistema vedno v okviru zmogljivosti navedenih v pogodbi o priključitvi in posameznimi dolgoročnimi ali kratkoročnimi pogodbami o prenosu.

Delno

Člen je bil preoblikovan in vsebuje opredelitev kratkoročnih storitev dostopa in glede postopka dodeljevanja teh zmogljivosti napotuje na smiselno uporabo 9. in 10. člena akta.

7


V drugem odstavku skrajšati rok za zaprosilo za dnevni zagotovljen dostop – predlagamo največ 2 delovna dneva

Smiselno za čim bolj operativno uporabo sistema

Delno

Rok za oddajo zahtev za prenos bo poenoten za mesečne in dnevne zmogljivosti na 3 delovne dni.


Črtati tretji odstavek: Razveljaviti omejitev največje zakupljene zmogljivosti, ki jo je možno zakupiti z okvirno pogodbo

Meja 2,5-kratnika ni določena v Uredbi 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina. Z njeno uvedbo operater prenosnega sistema onemogoča oz. dodatno omejuje kratkoročne storitve, ki jih je v skladu z Uredbo 175/2009 dolžan zagotavljati nediskriminatorno. Izbira dolgoročnih ali kratkoročnih storitev je na strani uporabnika sistema in je njegova pravica, ki mu jo sistemski operater v splošnem ne sme omejevati.

NE

Meja je bila določena za točke prenosnega sistema znotraj RS na podlagi omejitev, vezanih na varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina


Črtati tretji odstavek: Razveljaviti omejitev največje zakupljene zmogljivosti, ki jo je možno zakupiti z okvirno pogodbo

Meja 2,5-kratnika ni določena v Uredbi 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina. Z njeno uvedbo operater prenosnega sistema onemogoča oz. dodatno omejuje kratkoročne storitve, ki jih je v skladu z Uredbo 175/2009 dolžan zagotavljati nediskriminatorno. Izbira dolgoročnih ali kratkoročnih storitev je na strani uporabnika sistema in je njegova pravica, ki mu jo sistemski operater v splošnem ne sme omejevati.

NE

Meja je bila določena za točke prenosnega sistema znotraj RS na podlagi omejitev, vezanih na varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina

V. poglavje 15.-18. člen


Predlagamo, da se besedilo spremeni tako, da bo iz določil jasneje izhajalo. Da se na sekundarnem trgu lahko trguje le z zmogljivostmi na vstopnih in izstopnih točkah, ki predstavljajo mejne točke.

Trgovanje na sekundarnem trgu je postopek upravljanja s pogodbeno prezasedenostjo v prenosnem sistemu. Ker lahko nastane pogodbena prezasedenost le na relevantnih točkah prenosnega sistema menimo, da je ustrezneje, da se sekundarni trg vzpostavi le za relevantne točke. Enaka je praksa v drugih državah članicah EU. V Sloveniji predstavljajo skladno z Uredbo 715/20089 relevantne točke le

DA

Poglavje preoblikovano skladno z določili Uredbe 715/2009, da se trgovanje na sekundarnem trgu izvaja le na relevantnih točkah, določenih skladno z določili Uredbe 715/2009.

8

mejne točke Ceršak (meja vstop), Rogatec (meja izstop), Šempeter (meja vstop in izstop).

V. TRGOVANJE NA SEKUNDARNEM TRGU Z ZMOGLJIVOSTMI NA VSTOPNIH IN IZSTOPNIH TOČKAH

GEN-I, d.o.o.

Predlagamo dopolnitev naziva poglavja in sicer tako, da se glasi: »V. TRGOVANJE NA SEKUNDARNEM TRGU Z ZMOGLJIVOSTMI NA MEJNIH VSTOPNIH IN IZSTOPNIH TOČKAH IN TOČKAH ZNOTRAJ REPUBLIKE SLOVENIJE«

Menimo, da je za vse uporabnike mnogo lažje, če je nedvoumno napisano da gre za sekundarni trg na vseh točkah prenosnega plinovodnega sistema. Ponovno poudarjamo, da bi v izogib nejasnostim bilo mnogo bolj smiselno, da se zakupi zmogljivosti na mejnih točkah in zakupi zmogljivosti znotraj RS opredelijo z enim dokumentom.

NE

Skladno z določili Uredbe 715/2009 se trgovanje na sekundarnem trgu izvaja le na relevantnih točkah, določenih skladno z določili Uredbe 715/2009.


a) Prvi odstavek potrebno dopolniti, da gre za del pogodbene zmogljivosti, ki jo uporabnik ne izkorišča, zato predlagamo da se prvi stavek glasi: »Uporabniki sistema, ki imajo s pogodbo o prenosu z operaterjem prenosnega sistema zakupljeno zmogljivost na posamezni vstopni ali izstopni točki, lahko del pogodbene zmogljivosti, ki je ne izkoriščajo, razpolaga ponudijo na sekundarnem trgu, in sicer tako:

da ga dajo v podzakup ali da ga ponovno prodajo (prenos

dela pogodbe o prenosu). Obdobje podzakupa ali prodaje je lahko manjše od obdobja iz izhodiščne pogodbe« b) Spremeni se zadnji stavek 3. Odstavka in se glasi: »....Prenosne zmogljivosti, ki jih je uporabnik zakupil na primarnem trgu za namene pokrivanja nesorazmernih stroškov priključitve, so lahko predmet trgovanja na sekundarnem

a) Če je nekdo od uporabnikov, zakupil večjo zmogljivost, kot jo izkorišča, potem je prav, da razliko, kot neizkoriščeno kapaciteto da ali v podzakup ali v prodajo, odvisno o interesa dveh pogodbenih partnerjev, ki bi sklenili tak dogovor. V obeh primerih se prihodkovni del pri Plinovodih ne spremeni, uporabnikom pa se omogoči upravljanje stroškov, kar je za slovensko industrijo od velikega pomena, ob sočasnem nespremenjenem prihodku Plinovodov. Enako tako, menimo, da je obdobje podzakupa ali prodaje stvar pogodbenih partnerjev in se ga ne sme administrativno ovirati, saj ne pripomore k večji učinkovitosti, temveč je njena ovira. b) Če je uporabnik ima tako pogodbo in nima potreb po plinu v višini zakupljene prenosne zmogljivosti ne vidimo razloga, da s temi odvečnimi zmogljivostmi ne bi smel sklepati pogodb o podzakupu, saj na ta način Plinovodi itak dobijo plačilo za celotno

NE

OPS je člen preoblikoval skladno s pripombo Agencije za energijo.

9

trgu, vendar le kot podzakup.« pogodbeno zmogljivost, kot je to tudi definirano v 16. členu.


Črtati drugi stavek drugega odstavka: Predmet razpolaganja na sekundarnem trgu je le zmogljivost na določeni vstopni oziroma izstopni točki pod pogoji, kot je določeno s pogodbo o prenosu z operaterjem prenosnega sistema, kar se s prenosom na sekundarnem trgu ne spremeni.

Ta določba omejuje pravico do trgovanja na sekundarnem trgu in pomeni kršitev določb Uredbe 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ki med drugim temeljijo tudi na načelu, da imajo uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v zakup neizrabljeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, pravico to storiti. Države pri tem lahko zahtevajo, da uporabniki omrežja o tem obvestijo operaterja prenosnega sistema. Razen omenjenega pogoja o obvestilu Uredba 715/2009 ne predvideva nobenih drugih pogojev za izvajanje te pravice – to velja tako za ponovno prodajo kot za podzakup. To pomeni, da operater prenosnega sistema uveljavlja svoja pravila, ki niso v skladu z evropskimi standardi in onemogoča delovanje sekundarnega trga. S tem so udeleženci plinskega trga v Slovenji postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi udeleženci plinskega trga v EU.

NE

Skladno z določili Uredbe 715/2009 se trgovanje na sekundarnem trgu izvaja le na vsaki posamezni relevantni točki, določeni skladno z določili Uredbe 715/2009. Predmetni stavek ne uvaja nobenih dodatnih omejitev pri trgovanju na sekundarnem trgu.


Črtati drugi stavek drugega odstavka: Predmet razpolaganja na sekundarnem trgu je le zmogljivost na določeni vstopni oziroma izstopni točki pod pogoji, kot je določeno s pogodbo o prenosu z operaterjem prenosnega sistema, kar se s prenosom na sekundarnem trgu ne spremeni.

Ta določba omejuje pravico do trgovanja na sekundarnem trgu in pomeni kršitev določb Uredbe 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ki med drugim temeljijo tudi na načelu, da imajo uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v zakup neizrabljeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, pravico to storiti. Države pri tem lahko zahtevajo, da

NE

Skladno z določili Uredbe 715/2009 se trgovanje na sekundarnem trgu izvaja le na vsaki posamezni relevantni točki, določeni skladno z določili Uredbe 715/2009. Predmetni stavek ne uvaja nobenih dodatnih omejitev pri trgovanju

10

uporabniki omrežja o tem obvestijo operaterja prenosnega sistema. Razen omenjenega pogoja o obvestilu Uredba 715/2009 ne predvideva nobenih drugih pogojev za izvajanje te pravice – to velja tako za ponovno prodajo kot za podzakup. To pomeni, da operater prenosnega sistema uveljavlja svoja pravila, ki niso v skladu z evropskimi standardi in onemogoča delovanje sekundarnega trga. S tem so udeleženci plinskega trga v Slovenji postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi udeleženci plinskega trga v EU.

na sekundarnem trgu.


V celoti črtati tretji odstavek: Za uporabnika, ki ima z operaterjem prenosnega sistema sklenjeno pogodbo o priključitvi,iz katere za namen pokrivanja nesorazmernih stroškov priključitve izhaja obveznost zakupa prenosnih zmogljivosti v določeni višini, se kot izpolnitev obveznosti zakupa prenosnih zmogljivosti v tako določeni višini šteje izključno zakup teh prenosnih zmogljivosti na primarnem trgu, in sicer za ves čas trajanja zavez iz sklenjene pogodbe o priključitvi. Prenosne zmogljivosti, ki jih je uporabnik zakupil na primarnem trgu za namene pokrivanja nesorazmernih stroškov priključitve, niso predmet trgovanja na sekundarnem trgu.

Odstavek omejuje pravico trgovanja na sekundarnem trgu, sklicujoč se na pogodbo o priključitvi, in s tem predstavlja grobo kršitev Uredbe 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ki med drugim temeljijo tudi na načelu, da imajo uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v zakup neizrabljeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, pravico to storiti. Države pri tem lahko zahtevajo, da uporabniki omrežja o tem obvestijo operaterja prenosnega sistema. Pogodbe o priključitvi ni dopustno navezovati na trgovanje na sekundarnem trgu. Poleg tega ima kljub trgovanju na sekundarnem trgu v primeru podzakupov prvotni uporabnik v lasti pogodbo o dostopu na primarnem trgu in zanjo plačuje omrežnino. Ni razloga, zakaj ne bi smel uporabnik del neuporabljenih vendar

DA Odstavek se črta.

11

zakupljenih zmogljivosti prodati na sekundarnem trgu oz. oddati v podzakup, če jih ne koristi. Omenjeni odstavek omejuje delovanje sekundarnega trga in povzroča uporabnikom sistema tudi gospodarsko škodo, če jim ni dovoljeno, da svoje potrebe po količini zmogljivosti prilagajajo na sekundarnem trgu. Onemogoča ponudbo na sekundarnem trgu, saj uporabnike sistema dejansko blokira za dolgo časovno obdobje, lahko za 5, 10, 20, 30 let in jim povzroča visoke stroške in nepopravljivo gospodarsko škodo. Z uveljavitvijo tega določila bi si operater prenosnega sistema zagotovil monopol in delovanje zgolj primarnega trga, na katerem bi operater sam določal višino omrežnine, ter hkrati onemogočil delovanje sekundarnega trga, na katerem se cena oblikuje prosto, glede na povpraševanje in ponudbo. Določilo je diskriminatorno in negira pravico uporabnikom omrežja do udejstvovanja na sekundarnem trgu v primeru neizrabljene pogodbene zmogljivosti. Kot tako je v popolnem nasprotju z Uredbo 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in zato povsem nesprejemljivo.


V celoti črtati tretji odstavek: Za uporabnika, ki ima z operaterjem prenosnega sistema sklenjeno pogodbo o priključitvi,iz katere za namen pokrivanja nesorazmernih stroškov priključitve izhaja obveznost zakupa prenosnih

Odstavek omejuje pravico trgovanja na sekundarnem trgu, sklicujoč se na pogodbo o priključitvi, in s tem predstavlja grobo kršitev Uredbe 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ki med drugim temeljijo tudi na načelu,


12

zmogljivosti v določeni višini, se kot izpolnitev obveznosti zakupa prenosnih zmogljivosti v tako določeni višini šteje izključno zakup teh prenosnih zmogljivosti na primarnem trgu, in sicer za ves čas trajanja zavez iz sklenjene pogodbe o priključitvi. Prenosne zmogljivosti, ki jih je uporabnik zakupil na primarnem trgu za namene pokrivanja nesorazmernih stroškov priključitve, niso predmet trgovanja na sekundarnem trgu.

da imajo uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v zakup neizrabljeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, pravico to storiti. Države pri tem lahko zahtevajo, da uporabniki omrežja o tem obvestijo operaterja prenosnega sistema. Pogodbe o priključitvi ni dopustno navezovati na trgovanje na sekundarnem trgu. Poleg tega ima kljub trgovanju na sekundarnem trgu v primeru podzakupov prvotni uporabnik v lasti pogodbo o dostopu na primarnem trgu in zanjo plačuje omrežnino. Ni razloga, zakaj ne bi smel uporabnik del neuporabljenih vendar zakupljenih zmogljivosti prodati na sekundarnem trgu oz. oddati v podzakup, če jih ne koristi. Omenjeni odstavek omejuje delovanje sekundarnega trga in povzroča uporabnikom sistema tudi gospodarsko škodo, če jim ni dovoljeno, da svoje potrebe po količini zmogljivosti prilagajajo na sekundarnem trgu. Onemogoča ponudbo na sekundarnem trgu, saj uporabnike sistema dejansko blokira za dolgo časovno obdobje, lahko za 5, 10, 20, 30 let in jim povzroča visoke stroške in nepopravljivo gospodarsko škodo. Z uveljavitvijo tega določila bi si operater prenosnega sistema zagotovil monopol in delovanje zgolj primarnega trga, na katerem bi operater sam določal višino omrežnine, ter hkrati onemogočil delovanje sekundarnega trga, na katerem se cena oblikuje

13

prosto, glede na povpraševanje in ponudbo. Določilo je diskriminatorno in negira pravico uporabnikom omrežja do udejstvovanja na sekundarnem trgu v primeru neizrabljene pogodbene zmogljivosti. Kot tako je v popolnem nasprotju z Uredbo 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in zato povsem nesprejemljivo.


Agencija za energijo Predlagamo črtanje odstavka. Navedeno določilo predstavlja omejitev pri trgovanju z zmogljivostmi na sekundarnem trgu.



Agencija za energijo Predlagamo črtanje odstavka. Navedeno določilo predstavlja omejitev pri trgovanju z zmogljivostmi na sekundarnem trgu.



V celoti črtati četrti odstavek: V kolikor je s pogodbo o priključitvi dogovorjen pogoj uporabe priključka, ki ga je potrebno šteti za izstopno točko, v določenem obsegu in trajanju, se šteje ta pogoj za izpolnjen, v kolikor ima uporabnik z operaterjem prenosnega sistema za predmetno izstopno točko sklenjeno eno ali več pogodb o prenosu, v skupnem obsegu in trajanju, kot je določen s pogodbo o priključitvi. Pogoj uporabe po pogodbi o priključitvi ni izpolnjen, če si uporabnik del ali celoten obseg zmogljivosti za predmetno izstopno točko zagotovi s sklenitvijo pogodbe o podzakupu na sekundarnem trgu.

Odstavek omejuje pravico trgovanja na sekundarnem trgu, sklicujoč se na pogodbo o priključitvi. Uredba 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij ne postavlja nikakršnih omejitev glede nakupa zmogljivosti na sekundarnem trgu, edina omejitev je lahko velikost priključka. Ni razloga, zakaj si uporabnik omrežja ne bi mogel zagotoviti potreb po zmogljivostih na sekundarnem trgu. Omenjeno besedilo onemogoča zadostno količino povpraševanja na sekundarnem trgu. To povratno vpliva tudi na ponudbo in nezmožnost oddaje v podzakup ali prodajo zmogljivosti za tiste uporabnike, ki imajo presežke kapacitet. Z uveljavitvijo tega določila bi si operater prenosnega sistema zagotovil monopol in delovanje zgolj primarnega


14

trga, na katerem bi operater sam določal višino omrežnine, ter hkrati onemogočil delovanje sekundarnega trga, na katerem se cena oblikuje prosto, glede na povpraševanje in ponudbo. Določilo je v popolnem nasprotju z Uredbo 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina.


V celoti črtati četrti odstavek: V kolikor je s pogodbo o priključitvi dogovorjen pogoj uporabe priključka, ki ga je potrebno šteti za izstopno točko, v določenem obsegu in trajanju, se šteje ta pogoj za izpolnjen, v kolikor ima uporabnik z operaterjem prenosnega sistema za predmetno izstopno točko sklenjeno eno ali več pogodb o prenosu, v skupnem obsegu in trajanju, kot je določen s pogodbo o priključitvi. Pogoj uporabe po pogodbi o priključitvi ni izpolnjen, če si uporabnik del ali celoten obseg zmogljivosti za predmetno izstopno točko zagotovi s sklenitvijo pogodbe o podzakupu na sekundarnem trgu.

Odstavek omejuje pravico trgovanja na sekundarnem trgu, sklicujoč se na pogodbo o priključitvi. Uredba 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij ne postavlja nikakršnih omejitev glede nakupa zmogljivosti na sekundarnem trgu, edina omejitev je lahko velikost priključka. Ni razloga, zakaj si uporabnik omrežja ne bi mogel zagotoviti potreb po zmogljivostih na sekundarnem trgu. Omenjeno besedilo onemogoča zadostno količino povpraševanja na sekundarnem trgu. To povratno vpliva tudi na ponudbo in nezmožnost oddaje v podzakup ali prodajo zmogljivosti za tiste uporabnike, ki imajo presežke kapacitet. Z uveljavitvijo tega določila bi si operater prenosnega sistema zagotovil monopol in delovanje zgolj primarnega trga, na katerem bi operater sam določal višino omrežnine, ter hkrati onemogočil delovanje sekundarnega trga, na katerem se cena oblikuje prosto, glede na povpraševanje in ponudbo. Določilo je v popolnem nasprotju z Uredbo 715/2009 o pogojih


15

za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina.


Črtati drugi odstavek: Operater prenosnega sistema po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka, lahko v roku treh delovnih dni pisno zavrne pravni posel na sekundarnem trgu, za predvideno izstopno oziroma vstopno točko in za predviden začetek ter konec trajanja pravnega posla, če je posel sklenjen v nasprotju s tem aktom ali če ga ne omogočajo pretočno-tlačne razmere v sistemu.

Operater lahko zavrne vlogo samo na podlagi izračunov in dokazov za nemogoče pretočno tlačne razmere v sistemu v primeru takega pravnega posla. Uporabnik mora imeti pravico pritožbe na takšno odločitev operaterja, o kateri mora odločati Agencija za energijo.

NE

OPS mora zagotavljati omogočanje dostopa do sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi pogoji ter je zadolžen za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina. Uporabnik sistema ima v primeru zavrnitve posla na sekundarnem trgu možnost pritožbe skladno z EZ-1.


Črtati drugi odstavek: Operater prenosnega sistema po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka, lahko v roku treh delovnih dni pisno zavrne pravni posel na sekundarnem trgu, za predvideno izstopno oziroma vstopno točko in za predviden začetek ter konec trajanja pravnega posla, če je posel sklenjen v nasprotju s tem aktom ali če ga ne omogočajo pretočno-tlačne razmere v sistemu.

Operater lahko zavrne vlogo samo na podlagi izračunov in dokazov za nemogoče pretočno tlačne razmere v sistemu v primeru takega pravnega posla. Uporabnik mora imeti pravico pritožbe na takšno odločitev operaterja, o kateri mora odločati Agencija za energijo.

NE

OPS mora zagotavljati omogočanje dostopa do sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi pogoji ter je zadolžen za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina. Uporabnik sistema ima v primeru zavrnitve posla na sekundarnem trgu možnost pritožbe skladno z EZ-1.


Črta se drugi odstavek, ki določa obveznost predhodne najave pogodbe o podzakupu. Črta se tretji odstavek, ki določa pravico Plinovodov o zavrnitvi pravnega posla. Rok prijave se skrajša na en delovni dan pred začetkom izvajanja pogodbe o podzakupu, temu ustrezno se spremenijo določbe četrtega odstavka tega člena

Ne vidimo razumnega razloga,zakaj je potrebna predhodna najava pogodbe o podzakupu, saj bo ta pogoj vsekakor zaviral delovanje sekundarnega trga, ki bi moral stremeti k dinamiki delovanja. če je že potrebno uvesti zahtevo po predhodni najavi pogodbe o podzakupu, potem bi bila smiselna le za spremembo izstopne točke v RS,tako kot je opredeljeno v 11 členu sedaj veljavnih Pravil, nikakor pa ne za

NE

OPS mora zagotavljati omogočanje dostopa do sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi pogoji ter je zadolžen za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina. Uporabnik sistema ima v primeru zavrnitve

16

mejne vstopne točke. da je takšna določba nesmiselna potrjujejo tudi trenutna Pravila ◦Pravila o postopku za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (Uradni list RS, št. 68/12, 80/13), ki v 9. členu predhodne najave pogodbe o podzakupu in odločanja Plinovodov o tem nimajo. Menimo, da je časovni rok, prijave pogodbe o podzakupu predolg, zato predlagamo, da je to en delovni dan pred začetkom izvajanja le-te, saj je podzakup večinoma korak, ki ga prepoznata dva partnerja kot odziv na gibanja na trgu zemeljskega plina, kar pomeni da vsem dogajanju na trgu zemeljskega plina morajo slediti tudi dinamični odzivi s strani Plinovodov, saj zamujene priložnosti so vedno izgubljene.

posla na sekundarnem trgu možnost pritožbe skladno z EZ-1. Rok za prijavo pogodbe se skrajša na 3 delovne dni.


Spremeniti časovne roke v četrtem odstavku: 15-dnevni rok skrajšati na 7 dni 7-dnevni rok skrajšati na 3 dni

Ni razloga za tako dolge časovne roke, s katerimi bi se pogodbenim strankam na sekundarnem trgu dodatno otežilo kratkoročno izvajanje podzakupov ali prodaje zgolj zaradi dolgih časovnih rokov.

Delno 7 – dnevni rok za prijavo se skrajša na 3 delovne dni.


Spremeniti časovne roke v četrtem odstavku: 15-dnevni rok skrajšati na 7 dni 7-dnevni rok skrajšati na 3 dni



16. in 17. člen Termoelektrarna Brestanica d.o.o.

Za obvestilo operaterju prenosnega sistema o sklenjeni pogodbi za oddajo zmogljivosti v podzakup oziroma sklenjenem sporazumu o

Naš predlog je, da se 7 dnevni rok pri sklenjenih pogodbah za oddajo zmogljivosti v podzakup in ponovno prodajo zmogljivosti skrajša na


17

prenosu pogodbe o prenosu zmogljivosti (ponovna prodaja zmogljivosti) je določen vsaj 7 dnevni rok pred začetkom izvajanja. Menimo, da je ta rok predlog in da ga je potrebno skrajšati na maksimalno 2 delovna dneva.

maksimalno 2 delovna dneva.


Spremeni se določilo in sicer tako, da se del pogodbene zmogljivosti lahko da v ponovno prodajo in skrajša se rok prijave take transakcije in sicer na dva delovna dni pred začetkom izvajanj le-te.

Če je uporabnik ima tako pogodbo in nima potreb po plinu v višini zakupljene prenosne zmogljivosti ne vidimo razloga, da s temi odvečnimi zmogljivostmi ne bi smel sklepati pogodb o ponovni prodaji, saj na ta način Plinovodi itak dobijo plačilo za delež ponovne prodaje, ker bi novi uporabnik itak prevzel tudi pravice in pogoji ponovne prodaje nase za obdobje ponovne prodaje. Torej besedilo je treba dopolniti, da uporabnik, ki prodaja del zmogljivosti mora s Plinovodi sklenit aneks k pogodbi, s katerim se določi nov obseg zakupljene zmogljivosti in njeno trajanje. Temu ustrezno se oblikuje tudi novo besedilo 17. Člena. Podobno kot je to urejeno s 23. Členom, ki govori o prerazporeditvi.

NE

Prenos pogodbe o prenosu pomeni prevzem vseh pravic in obveznosti iz te pogodbe.


V celoti črtati peti odstavek: Operater prenosnega sistema lahko zavrne potrditev predvsem iz naslednjih razlogov: - zaradi neskladnosti sporazuma o prenosu s pogodbo o prenosu, - če je pravni posel sklenjen v nasprotju s tem aktom; - če nastane dvom o plačilni sposobnosti uporabnika sistema, ki pridobiva pravice na sekundarnem trgu, in le-ta ne zagotovi ustreznih jamstev

Operater prenosnega sistema sme zavrniti potrditev posla na sekundarnem trgu zgolj zaradi pretočno-tlačnih razmer v sistemu in to tudi strokovno utemeljiti. Uporabnik mora imeti pravico pritožbe na takšno odločitev operaterja, o kateri mora odločati Agencija za energijo.

NE

OPS mora zagotavljati omogočanje dostopa do sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi pogoji ter je zadolžen za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina. Uporabnik sistema ima v primeru zavrnitve posla na sekundarnem trgu možnost pritožbe

18

skladno z EZ-1.


V celoti črtati peti odstavek: Operater prenosnega sistema lahko zavrne potrditev predvsem iz naslednjih razlogov: - zaradi neskladnosti sporazuma o prenosu s pogodbo o prenosu, - če je pravni posel sklenjen v nasprotju s tem aktom; - če nastane dvom o plačilni sposobnosti uporabnika sistema, ki pridobiva pravice na sekundarnem trgu, in le-ta ne zagotovi ustreznih jamstev

Operater prenosnega sistema sme zavrniti potrditev posla na sekundarnem trgu zgolj zaradi pretočno-tlačnih razmer v sistemu in to tudi strokovno utemeljiti. Uporabnik mora imeti pravico pritožbe na takšno odločitev operaterja, o kateri mora odločati Agencija za energijo.

NE

OPS mora zagotavljati omogočanje dostopa do sistema pod splošnimi in nedskriminatornimi pogoji ter je zadolžen za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina. Uporabnik sistema ima v primeru zavrnitve posla na sekundarnem trgu možnost pritožbe skladno z EZ-1.


Spremeniti časovne roke v šestem odstavku: 15-dnevni rok skrajšati na 7 dni 7-dnevni rok skrajšati na 3 dni




Spremeniti časovne roke v šestem odstavku: 15-dnevni rok skrajšati na 7 dni 7-dnevni rok skrajšati na 3 dni




Črta se 5 alineja, 4 alineja pa se spremeni in glasi:

obseg zmogljivosti, ki se daje v podzakup ali v prodajo

Glej naša pojasnila pri 17. Členu. NE

Prenos pogodbe o prenosu pomeni prevzem vseh pravic in obveznosti iz te pogodbe.


Za četrtim odstavkom dodati: Operater prenosnega sistema je dolžan spletno stran oblikovati ažurno in ne enostransko posegati v ponudbo ali povpraševanje, ki je objavljeno na njej.

Termoelektrarna Šoštanj je objavila 8 ponudb na sekundarnem trgu za prenosne zmogljivosti na vstopnih točkah AUS, ITA in HR ter na izstopni točki v RS za sklenitev podzakupa v 2014 in 2015. Ta ponudba je bila po prvem dogovorjenem poslu med uporabnikom sistema in

NE

Ponudbe ali povpraševanja za trgovanje na sekundarnem trgu morajo biti v skladu s Pravili in pogodbenimi obveznostmi.

19

Termoelektrarno Šoštanj v celoti izbrisana s strani Plinovodov, operaterja prenosnega sistema, brez kakršne koli osnove, pravne ali tehnične. Omenjeni primer onemogoča delovanje sekundarnega trga in postavlja akterje na tem trgu v podrejen položaj ter jim povzroča gospodarsko škodo. Zaradi navedenega razloga in v izogib tovrstni praksi v prihodnje predlagamo omenjeno dopolnitev člena.


Za četrtim odstavkom dodati: Operater prenosnega sistema je dolžan spletno stran oblikovati ažurno in ne enostransko posegati v ponudbo ali povpraševanje, ki je objavljeno na njej.

Termoelektrarna Šoštanj je objavila 8 ponudb na sekundarnem trgu za prenosne zmogljivosti na vstopnih točkah AUS, ITA in HR ter na izstopni točki v RS za sklenitev podzakupa v 2014 in 2015. Ta ponudba je bila po prvem dogovorjenem poslu med uporabnikom sistema in Termoelektrarno Šoštanj v celoti izbrisana s strani Plinovodov, operaterja prenosnega sistema, brez kakršne koli osnove, pravne ali tehnične. Omenjeni primer onemogoča delovanje sekundarnega trga in postavlja akterje na tem trgu v podrejen položaj ter jim povzroča gospodarsko škodo. Zaradi navedenega razloga in v izogib tovrstni praksi v prihodnje predlagamo omenjeno dopolnitev člena.

NE

Ponudbe ali povpraševanja za trgovanje na sekundarnem trgu morajo biti v skladu s Pravili in pogodbenimi obveznostmi.


Doda se nov, zadnji odstavek: »Določila tega člena ne veljajo za zakup zmogljivosti, namenjenih za izvajanje sistemskih storitev

Termoelektrarna Brestanica d. o. o. je glede na vlogo v EES v specifičnem položaju glede obratovanja in posledično porabe zemeljskega plina.

NE

Skladno z določili Uredbe 715/2009 se preklic prenosnih zmogljivosti izvede na

20

(sistemske rezerve) skladno z energetskim zakonom«.

Če bo agencija preklicala pogodbene zmogljivosti, lahko pride do situacije, ko elektrarna ne bo mogla obratovati zaradi preklicanih zmogljivosti, zato predlagamo, da se v 25. členu doda zadnji odstavek.

podlagi odločbe Agencije za energijo.

19.-29. člen Holding Slovenske elektrarne, d.o.o.

Členi upravljanja prezasedenosti v primeru pogodbene prezasedenosti

Veliko težav, ki jih operater prenosnega omrežja povzroča z uvedbo teh členov, bi rešilo delovanje sekundarnega trga, a delovanje sekundarnega trga bi s predlaganimi pravili popolnoma onesposobili, kar je popolnoma v nasprotju z določili Uredbe 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij. Nesprejemljivo je, da operater prenosnega sistema najprej onemogoči delovanje sekundarnega trga, nato pa lahko uporabniku sistema, ki ima sklenjeno pogodbo o prenosu, zaradi neuporabe odvzame prenosne zmogljivosti, ki mu jih ni dovolil prodati na sekundarnem trgu, nato pa jih sam še enkrat proda na primarnem trgu.

NE

Postopki upravljanja pogodbene prezasedenosti so urejeni na podlagi Uredbe 715/2009.

19.-29. člen TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o.

Členi upravljanja prezasedenosti v primeru pogodbene prezasedenosti

Veliko težav, ki jih operater prenosnega omrežja povzroča z uvedbo teh členov, bi rešilo delovanje sekundarnega trga, a delovanje sekundarnega trga bi s predlaganimi pravili popolnoma onesposobili, kar je popolnoma v nasprotju z določili Uredbe 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij. Nesprejemljivo je, da operater prenosnega sistema najprej onemogoči delovanje sekundarnega trga, nato pa lahko uporabniku sistema, ki ima

NE

Postopki upravljanja pogodbene prezasedenosti so urejeni na podlagi Uredbe 715/2009.

21

sklenjeno pogodbo o prenosu, zaradi neuporabe odvzame prenosne zmogljivosti, ki mu jih ni dovolil prodati na sekundarnem trgu, nato pa jih sam še enkrat proda na primarnem trgu.


Predlagamo spremembo prvega stavka tega člena in sicer tako, da se glasi:

»V kolikor imajo uporabniki sistema na dan uveljavitve tega akta z operaterjem prenosnega sistema sklenjeno dolgoročno pogodbo o prenosu za vstopne in izstopne točke znotraj Republike Slovenije, ki se v zadnjem koledarskem letu veljavnosti pogodbe izteče na datum po 30.9., lahko uporabniki sistema z operaterjem prenosnega sistema sklenejo aneks k takšni pogodbi s katerim do 30.9. naslednjega leta podaljšajo veljavnost dolgoročno sklenjene pogodbe o prenosu za s pogodbo opredeljen obseg prenosne zmogljivosti.«

Menimo, da je pomembno da je to podaljšanje izvedeno na izhodiščnem obsegu zakupa prenosne zmogljivosti, opredeljenem s pogodbo.

NE OPS je mnenja, da je trenutno formulacija ustrezna.

38. člen GEN-I, d.o.o. Prenehanje veljavnosti

Prvi stavek 38. Člena nima časovne značke, ki bi jo tako napisan moral imeti. Do kdaj se te členi 4. Do 6 in 13. Do 17. Uporabljajo. Tako napisano pomeni da se uporabljajo za vekomaj, in če bi temu bilo tako, bi bilo bolje da so vključeni v ta Pravila.

DA OPS bo ustrezno dopolnil 39. člen predloga Pravil.

tabela pripomb oz. predlogov zainteresirane javnosti in ... · s tem aktom določijo mehanizmi za...

Documents