tenstan krompir 1

G&T BledLeto 2003, številka 1

April 2003

1TENSTAN KROMPIR

TENSTAN KROMPIRJEDILNIK

APERITIV 03

HLADNA PREDJED 06

JUHA 08

TOPLA PREDJED 10

SORBET 13

GLAVNA JED 14

SLADICA 17

KAVA 20

ZA POKUŠINO

Koncno je luc sveta ugledala prva številka našega cajt’nga. V veselje nam je, da ga držite v rokah in gaimate namen tudi prelistati, s cimer se boste napili novih novic, ki se odvijajo na šoli in so povezane znami in našim izobraževanjem. Upamo, da bo zadostil vaši kulinaricni lakoti in potovalni mrzlici, nepozabite pa, da tudi mi orjemo ledino na tem podrocju, zato ne bodite prevec kriticni in svoje komentarjezlijte na list in nam jih posredujte v nabiralnik pri referatu. Da ne bomo prevec dolgovezili, vam ponujamonaslednji jedilni list.

G&T BledLeto 2003, številka 1April 2003

2 TENSTAN KROMPIR

JEDILNIK

APERITIV: Dobrodošli na prijazni šoli; Novicke; Bitištudent na Bledu;

HLADNA PREDJED: Svet na dlani;

JUHA: EYOF in šahovska olimpiada; Praga;

TOPLA PREDJED: Intervju z Leo Dabic; Fora v levo;

SORBET: Kaj vas osrecuje na delovnem mestu; Recept;

GLAVNA JED: Izpiti; Delo preko študentskega servisa;

SLADICA: Piknik; Mehika;

KAVA: Pet najpopularnejših študentskih transportnihsredstev; Pocitniška misel


April 2003

3TENSTAN KROMPIR

DOBRODOŠLI NA PRIJAZNI ŠOLI

Znašla sem se na poti, na katero niti najmanj nisem mislila zaviti in pristala v stavbi, ki jo je kot osnovnošolkaobiskovala že moja babica. Stavba je prenovljena, moderna, sodobno opremljena, zanimiva, mlada, ravnoprav velika, polna presenecenj in novih izzivov. V središcu Bleda, ob glavni cesti, za ogromno zelenico stojinaša šola - VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED. V njej srecaš vse vrsteljudi. Od zagnanih, kreativnih, delavnih, do zasanjanih, takih, ki pridejo le na vsake toliko malo pogledat, cešola še stoji, takih, ki se jim žura takrat kot tebi in takih, ki se radi sprehajajo ob lepem vremenu. Dosti je tuditakih, ki uživajo v timskem delu in jih ni strah soociti se z novimi, drugacnimi izzivi.Priznam, da moj prvi cilj ni bil študij na omenjeni šoli. Bil mi je izhod v sili. Alternativa. Ker mi plan A ni uspel,ker pravijo, da je vsaka stvar, ki se ti zgodi v življenju, za nekaj dobra, zavoljo moje male vraževernosti inpredvsem, ker verjamem v usodo - to se pravi štirje nakljucni razlogi, da sem sebe našla ravno tu, kjer sem. Inni mi žal.Zadeva je povsem drugacna kot študij na velikih fakultetah, kjer si le uboga številka. Ne boste verjeli. Tuimate tudi ime in priimek! Študij je nadgrajevanje srednjega strokovnega izobraževanja in predstavlja najvišjomožno strokovno izobrazbo na podrocju gostinstva. Cilj VGŠ je, postati center gostinsko turisticnegaizobraževanja pri nas. Lokacija je prava, študentje in predavatelji dovolj ambiciozni, zagnanosti je zadosti,torej…

Želimo si doseci mednarodno primerljivost, saj se vkljucujemo v mednarodne povezave v okviru programaLeonardo Da Vinci, kjer sodelujemo s podobnimi šolami po Evropi. Dokaz temu je tudi tesno sodelovanje sšolami na Danskem, Ceškem, v Avstriji, Švici, Dubrovniku in Franciji. Z leti se bo sodelovanje lahko samo šeokrepilo. Poleg tega študentje lahko nadaljujemo s študijem tudi preko luže v New Yorku, pa tudi v Švici inna nekaterih visokih šolah po Sloveniji.Študij na VGŠ traja dve leti, razpisana sta dva programa - gostinstvo in turizem. Poleg rednega študija jerazpisanih nekaj mest za tiste, ki želijo študirati izredno.Predmetnik nam ponuja znanje s podrocja tujih jezikov, ekonomije, geografije, vodenja, prava, kuharstva instrežbe, gastronomije in dopolnilnih turisticnih dejavnosti.Študentje svoja znanja lahko pokažemo in dopolnimos sodelovanjem na razlicnih projektih (srecanje šestnajstih predsednikov, EYOF- olimpijsi festival evropskemladine, šahovska olimpiada, ipd.) in na ekskurzijah v sklopu šole. Vse skupaj utegne biti prav zanimivo.Malce manj zanimiva je morda naša prelepa zelena uniforma, vendar se tudi te z lahkoto navadiš.Svet se torejvrti v pravo smer tudi z našo pomocjo. Pridi in nam ga pomagaj zavrteti tudi ti.


4 TENSTAN KROMPIR

NOVICKE

ANIMATORJI SLOVENIJE –ZDRUŽIMO SE!

V zacetku marca je v Portorožupotekala prva delavnica Združenjaanimatorjev Slovenije. Za vikendse nas je 24 nadebudneževspremenilo v majhne otroke, ki sose igrali, smejali, ucili, ustvarjali intelovadili in to kar cel vikend. Toje bil tudi vikend novih, zanimivihidej, nasvetov in druženja. Tudisklepanja novih prijateljstev. Ce bise nam radi pridružili tudi vi, senam javite na elektronski naslov :[email protected]

LUKSEMBURŽANI NAOBISKU

Na Bledu so se v preteklih dnehmudili študentje iz Luksemburga.Po ogledu šole, hotela Astoria terblejskega simbola – otoka scerkvijo in zvonckom želja, so serodila nova znanstva. Zvecer smojih pogostili z obilno »Slovenskovecerjo« in zanimivim programom.Obiskal jih je dedek, ki jim jepripovedoval legendo opotopljenem zvonu; študentje souživali ob predavanju noregaprofesorja in se še bolj zabavali obpreizkusu znanja njihoveprofesorice; še sam kuhar –žongler nam je prikazal nekajspretnosti. S skecem »Nekegalepega soncnega dne« in slovenskopesmijo smo se s študenti odpraviliše na raziskovanje nocnegaživljenja Bleda. Po uradnihpodatkih se je zabava razcvetelado zgodnjih jutranjih ur.

NOVI DIPLOMANTI

25. aprila 2003 bo letošnjapodelitev diplomskih nalog novimorganizatorjem poslovanja vturizmu in gostinstvu. Letos bodiplomo prejelo kar 95 študentov.V izbranem ambientu, z izbranimprogramom, jedaco in pijaco smoprepricani, da bodo z veseljemstopili novim zmagam naproti.

GALA BLED

Po enoletnem mrku naše prireditvesmo letošnje leto zopet sklenilimoci. Gala Bled 2003 bo! Lokacijaprireditve, ki bo potekala 10. maja2003, bo Grand Hotel Toplice,

ZABAVA OB ZAKLJUCKUŠTUDIJSKEGA LETAV sredini meseca junija bomoorganizirali zakljucno zabavo zavse profesorje in študente nazelenici pred našo šolo. Pri izvedbi

VCASIH SI MISLIM, DA SVASI EN DRUGEMU ZRCALNAPODOBA- ENAKA, AVENDAR DRUGACNA. TI MEDOPOLNJUJEŠ, TI MEIZPOLNJUJEŠ, TI MENAREDIŠ BOLJŠEGA, TI SIMI SONCE IN LUNA, TI SI MIVSE.

gostje pa zelo eminentni. Tematikeše ne izdamo, a smo kljub temuprepricani v uspeh naših študentov.Zagotovo pa bo zanimivo!

(A)DIO VECERI

Ce še ne veste, vsake toliko casaorganiziramo vecere z diapozitiviin predavanji o razlicnih deželah posvetu. Vedno poizkusimo tudinajbolj tipicno pijaco s tegapodrocja. Imeli smo že potopisnopredavanje o Mehiki in Avstraliji.Naslednje predavanje bo o Butanu.Vabljeni.

VEŠ, KAKŠNA JE RAZLIKAMED TEBOJ IN UTRINKOM?KO VIDIM UTRINEK, SINEKAJ ZAŽELIM, KO PAVIDIM TEBE, SE MI ŽELJAURESNICI.

zabave bi potrebovali tudi vašopomoc, zato vse interesentevabimo, da se oglasijo na e-mail:[email protected] ali daoddajo svoje ideje in predlogev nabiralnik pri referatu. Vsehidej bomo veseli!

POVABILO KSODELOVANJU PRINASTAJANJU NAŠEGACASOPISALuc je ugledala prva številkanašega casopisa, da pa ne bozadnja, vabimo k sodelovanjuvse zagnane študente, vsepisateljske duše, in vse, ki imatekaj povedati, pa ne veste, kje bito storili. Javite se nam na gornjie-mail ali pa nas poišcite našolskih hodnikih.


April 2003

5TENSTAN KROMPIR

BITI ŠTUDENT NA BLEDU – ENA TA KRITICNA

Povedali so nam, da nam blejska višja strokovna šola za gostinstvo in turizem ponuja nešteto možnosti zapridobivanje znanja, izpopolnjevanje, nadgrajevanje, možnosti zaposlitve,……………………….Bled pa nam s svojo precudovito okolico ponuja veliko število klopic ob jezeru, lepe parke, posejane spasjimi drekci, in prazne, nezanimive, dolgocasne in vecinoma podobno urejene lokale. Pa ne bi bili gostincito, kar smo, ce ne bi vedno znova z upanjem v oceh vstopali v bare in se po vsej sili trudili, da bi bilo dobro.Pa ni. In zakaj se ne znorimo vsaj ob cetrtkih, ko so na programu študentski žuri v diskoteki, v centruBleda, pod stopnicami (ne bomo omenjali imen) desno? Zato ker se neverjetno, ampak resnicno zapira žeob 23:00, vcasih pa je odprta celo do 00:00 ure zjutraj in ker vedno vrtijo isto glasbo in tudi ob milihprošnjah, nas, zabave željnih študentov, ne sprejemajo naših CD-jev.Kruto smo razocarani!Rešilno bilko smo našli v privatnih študentskih žurih, pa tudi za te smo se morali krvavo bojevati. Nekateriso se morali veckrat seliti, da bi lahko imeli obiske. Ali je res nenormalno, tukaj na Bledu, da se med sebojobiskujemo, ali pa da soseda prileti mimogrede na kavico? Nekaterim so bile te naravne cloveške navadeodvzete, saj je lastnike sob to zelo motilo. Naj smo bili tihi in pridni, vedno je bilo narobe. In tukaj smo, naBledu, med mrkimi obrazi, med ljudmi, ki se držijo svojega doma in ne marajo veseljakov. S tem pa neblatimo vseh ljudi, ampak samo tiste, ki so tecni. In vseeno smo se znašli. Imamo žure in to glasne, zeloglasne, ker smo našli nekaj sorodnih duš, željnih zabave.Še kar nekaj casa bomo ostali tu, za nami bodo prišli še drugi, še hujši, še bolj nadležni in vi blejskistanodajalci boste z nostalgijo v srcih pomislili:«Le kje je sedaj generacija 2002/2003, oni so bili ta tihi«!


6 TENSTAN KROMPIR

pred vami. No ja, to bo mordamalce težje, kot si predstavljate, sajje dobršen del sveta že odkrit. Sajveste, toplo vodo so že zdavnajodkrili, to pa ne pomeni, da ste joodkrili vi, kar pa zopet ne pomeni,da vam ni treba odkrivati necesaže odkritega. Zato je moj predlog,da svojo željo po potovanju, ki joskrivate nekje globoko v sebi,spravite na plan. Uresnicite to, karse vam je vcasih zdelo nemogocein za kar navsezadnje sploh nisteimeli volje uresniciti, pa ceprav stesi to želeli. Ni vam bilo do brskanja

po svetovnem spletu, ceš tako alitako nikoli ne najdem nicesar, karhocem, saj je cisto prevecinformacij, ali pa se sprehoditi donajbližje potovalne agencije.

Nisem svetovna popotnicain nimam nekih velikih potovalnihizkušenj, sem laicna popotnica innocem vam soliti pameti, vendarželim, da poizkusite odkrivati svet,ki nam je vsem takooo dalec, pavendarle tako blizu. Saj vem,razlogov, da se odpravite oziromane odpravite na potovanje, jevec.«Nimam denarja, doma mitežijo, morm popedenat šolo,vojna v Iraku, požari vAvstraliji...«in še in še bi lahkonaštevali. Vendar, ce se sklicujetena takšne in drugacne stvari, bosteza zmerom ostali priklenjeni nasvoj stol in svet opazovali le poDiscovery kanalu.

Nic manj, kot je razlogov,potovati ali ne, je tudi destinacij inmožnosti, s katerimi lahkozadovoljimo svoje potrebe. Samomalce pogledamo okrog sebe inpovsod lahko zasledimo vabljiveponudbe, ki nas kar vlecejo ingovorijo PRIDITE PRIDITE…Oko se nam, vsaj študentom,ustavi na ceni. Recem vam, tosploh ni problem. Letalska karta,nahrbtnik na ramena, pa gremo.No ja, nekaj denarja vseeno moratevzeti s seboj, ce ne denarja, s sebojlahko vzamete financno dobropodprtega fanta/dekle, si sposoditekreditno kartico staršev,moledujete pri stari mami, najvendarle odtrga nekaj pokojnine zadobro svojih vnukov, se ?zapufate?pri stricu ali naredite nekaj sto

placanih delovnih ur… Kajdrugega vam ne ostane, razen, opa,ce oropate banko. Vendar boditeskrajno previdni. Saj vem, da seboste znašli.

Vendar pa verjemite, nikolivam ne bo žal denarja, ki ste gaporabili na potovanju. To jepreizkušnja za cloveka, to sobogate izkušnje, katere boste znaliceniti in se boste iz njih kaj naucili,to je cista uživancija,- nekje dalecna drugem koncu sveta gledate,

kako bo sonce potonilo v morje J.Si še vedno želite potovati?

Velikokrat se hote alinehote soocimo s situacijo, v kateripa ne poznamo primerne rešitve.Zatorej se znajdemo vsak po svoje.Vcasih prav, vcasih pac narobe,pomembno pa je to, da si izkušnjozapomnimo in po tem, ko je žezdavnaj prepozno, išcemoalternativne odgovore, kako bistvar izpeljali bolje. Ljudje, željnipotovanj, tukaj je nekaj nasvetov,ki bi vam utegnili priti prav, ko seboste znašli v zagati, katere ni mocpreprosto rešiti.

V opozorilo naj vam bo, daso to situacije, ki bi vam le s težavoprekrižale pot J. HAVE FUN.

ZAKAJ SI ŽENSKE ZJUTRAJPOMANEJO OCI? ZATO KERNIMAJO JAJC, DA BI SEPOPRASKALE.

Potovanja v zadnjem casuvse bolj in bolj zaznamujejo našaživljenja. Naj vas opomnim, da bodo leta 2020 po svetu potovalo 1,6milijarde turistov, ce podatki izpredmeta ekonomika turizma nelažejo in ce mi je v glavi ostalo vsajše nekaj koristnih stvari. Se pravi,bežite, hitite in si poišcite košceksveta, katerega ni videl še nihce

SVET NA DLANI&KORISTNI NASVETI O OBVLADOVANJUPOBESNELE KAMELE IN SRECANJU Z NLP-jem


April 2003

7TENSTAN KROMPIR

vpreženih kamel. Take z vpreženimoglavnikom ali pa take z nosnimjermenom. Ce je vprežena znosnim jermenom, morate biti znjo silno previdni, ce že ona ni zvami (!!), saj ji z mocnim potegomlahko raztrgate nos. Potem bostešele divjali, juhej! Skratka, jermenvam pri ustavljanju ne bo prav nicpomagal.Najbolje da se oklenete kameljegavratu in tesno stisnete kamelo znogami in se je držite, dokler sene bo utrudila. Takrat bo sedla natla in pojavila se bo odlicnapriložnost, da naredite divjanjukonec. Previdno se spravite znjenega hrbta in jo obenem držiteza vajeti, da vam slucajno zopetne podivjaPri vpregi z vajeti, jo skušajtepovleci v tisto smer, v katero

kamela skuša obrniti glavo. Medtem neljubim dogodkom se lahkokamela veckrat premisli in tecemalo na levo malo na desno, pazopet naprej…, Kaj ji pa moremo,ubožici? Prav gotovo se bo ceznekaj casa utrudila in se usedla.Takrat ravnamo enako kot v zgorajopisanem primeru.Obilo kaskaderskih užitkov.

KAJ STORITI, DA VAS NEUGRABI NLP?

Videnja in srecanjaneznanih letecih predmetov so vdanašnjem casu, ce ne drugega,vsaj v modi.

Znano je, da se vecinavidenj zgodi na podeželju, dalec

MOJI PSIHOFIZICNIKONSTALACIJI SEMANIFESTIRA ABSOLUTNADOMINACIJA POZITIVNIHASPEKTOV TVOJEGAINDIVIDUMA… PO DOMACEPOVEDANO… RAJCAŠ ME

stran od blešcecih luci in blizuvojaških objektov. Najveckrat sepojavljajo v poletnih mesecih,okrog 9.00 zvecer, z drugimvrhuncem okrog 3.00 zjutraj.

Pomembno je, dakamorkoli greste, vzamete s sebojfotoaparat. Navsezadnje, nikoli neveste, kaj vas caka na poti. Vsakovidenje NLP-ja morate prijaviti.Tocen datum, ura in približen opisle tega so podatki, ki jih bodo odvas zahtevali na policijski postajiin morda tudi pri psihiatru.

Kolikor je meni znano, soskorajda vsa vesoljska bitjaprijazna in od nas nic nocejo.Normalno pa je, da se ustrašimo,ce jih zagledamo.· Strah je obcutek, ki ga pred

vesoljcem nikakor ne smemo

pokazati, saj ga takoj zaznajoin potem se lahko prenaglijo.

· V tem casu si izbrišite iz glavevsa temna razmišljanja, nasiljein jezo, kajti vesoljci berejovaše misli. Nikar si ne slikajteprizorov, kot so stopanje vleteci krožnik, analnepreiskave in podobno, saj jih

KAKO OBVLADATIPOBEGLO KAMELO??

Kot prvo, najvažnejše in sploh:· Ohranite mirno kri-kot

ponavadi.Kamela ni tako trmoglava žival kotkonj. Drži, da, ko je potrebno,prehodi ogromno kilometrov,vendar, ce tece, se kaj hitro utrudi.Obicajno lahko naletite na dve vrsti

to vzpodbudi, da vam željeuresnicijo.

· Bitjem odlocno povejte, najvas pustijo pri miru. Ce pa stebolj korajžne sorte, jim dajtevedeti, da ste njihov prijatelj.(Možnost, da vas razumejo, jeodvisna od vaše iznajdljivosti).

· Ce to ne zadošca, sipredstavljajte samega sebe,obdanega s šcitom belesvetlobe nekje na varnem.Nekatera bitja bodo to mordarazumela telepatsko.

· Zadnje dejanje je fizicni upor.Najobcutljivejši del soponavadi oci-CE JIH LENAJDETE.


8 TENSTAN KROMPIR

EYOF 2003 IN ŠAHOVSKA OLIMPIADA

Od 25. do 31.1. 2003 je na Bledu potekala olimpiadaevropske mladine. Mladi športniki iz cele Evrope sose borili za odlicja v zimskih panogah, od smucanjado umetnostnega drsanja in hokeja.Mi, študentje drugega letnika, pa smo spet dobiliizjemno priložnost, sodelovati pri tako velikiprireditvi. Z vsemi izkušnjami, ki sem si jih pridobilana šahovski olimpiadi, sem se sama pri sebi pocutilapripravljeno, še vedno pa nisem vedela, kako bo vseskupaj potekalo. Teden prej smo štiri študentkepomagale v LTO Bled pri pripravah in zdelo se namje, da se bomo res že vsega navelicale, preden se boolimpiada sploh zacela.

Po prvem pravem dnevu pa nas je vse prevzel športniduh. Navijale smo za slovensko mladino in doživeleenega izmed najlepših obcutkov, ko smo napodelitveni oder peljale naše športnike, ki so sipriborili medalje. Nisem si mislila, da bom kdaj takozelo ponosna, ko se bo ob zvokih himne dvigala našazastava.

Na protokolarnih sprejemih sem znova spoznala,da so tudi ljudje na najvišjih položajih samo ljudje.Bili so res zadovoljni z delom nas, študentov.Izkazali smo se na vseh podrocjih, tako turisti kotgostinci. Od strežbe, kuhinje, osebnih asistentovdržav, protokola do info tock.To pa ni bila naša prva izkušnja z organizacijovelikih tekmovanj.Bled je bil v casu od 25.10 do 11.11. 2002organizator šahovske olimpiade in sicer kar 35.po vrsti. To je bila prva olimpiada na slovenskihtleh in je bila izziv mišljenju, pomnjenju insamodisciplini. Bila je pomemben dogodek zapromocijo Slovenije v svetu. Tudi s pomocjo nas,študentov drugega letnika, je minila brez vecjihtežav in mislim, da si je tudi vecina šahistovzapomnila, kje leži naša država.Delo na olimpiadi se nam je štelo v obveznoopravljanje prakticnega izobraževanja. Študentjesmo bili v pomoc kuhinjam in strežbi pri pripraviin postrežbi obrokov, prav tako pa smo skrbeli zainformacije tekmovalcem, ki smo jim jihposredovali na info tockah. Glavno prizorišcešahovskih dvobojev je bila ledena dvorana,študentje pa smo tam pomagali varnostni službi,v garderobah, VIP prostoru in v tajništvu glavnepisarne.Toliko pomembnih prireditev in toliko priložnosti,ki smo jih dobili v tem šolskem letu, ni pravzapravpricakoval nihce od nas. Študentje smo svoje deloopravljali korektno. To so pokazale pohvale,odnesli pa smo tudi izkušnje, ki nam bodopomagale pri našem poklicu.


April 2003

9TENSTAN KROMPIR

PRAGA

Neverjetno, kaj lahko nekaj let suverenosti prinese.Praga je bila vedno cudovita, a v tistih starih,komunisticnih casih nic kaj zabavna. Sedaj je tudi to.Ulice so polne mladih ljudi, ki z optimisticnimkorakom stopajo v prihodnost. Stalinova leta so zanjih že zdavnaj odšla. Praga je glavno mesto Ceškerepublike. Je edino mesto, ki ga bombe v nemirnihletih niso niti enkrat prizadele – prav zato je tudinajbolje ohranjeno mesto v Evropi z vzdevkom zlatomesto tisocerih stolpicev. Vse do leta 1800 je bilomesto razdeljeno v štiri obzidane dele, delila jih jereka Vltava: Hradcani – grad, od koder so stoletjavladali ceški kralji in odlocali o zgodovini mesta indržave; Mala Strana – cetrt pomembnežev, ki so želelibiti blizu gradu in vladarjev; Stare Mesto – scudovitim mestnim trgom, cerkvijo, astrološko uro;Nove Mesto – center sodobnosti in kraj vseh ceškihdruženj (od revolucij do padca komunizma do zmagehokejske reprezentance na OI v Naganu).

prevzeli in zasedli deželo. Praga je ušla bombam 2.svetovne vojne, ni pa ušla hudemu in strogemurežimu, ki je vojni sledil – komunizmu.

Komunisticni režim je državi vladal 40 let. Prvi vecjiupor leta 1968 je bil strt, glavna akterja Dubcek inHavel pa zaprta. Vendar pa so 20 let kasneje množicnedemonstracije na tem trgu trajale kar dva tedna.Demonstranti so vihteli kljuce, kar je pomenilo, dakomunizem mora oditi. In uspelo jim je. Leta 1989je Vaclav Havel na tem istem trgu oznanil padeckomunizma in zaprisegel kot novi predsednik države.Tri leta po tem sta na svojo lastno pot po mirni potiodšli tudi Ceška in Slovaška. Vedelo se je, da nikoline bo vec tako, kot je bilo. In prav je tako.

Vse od padca komunizma se zdi, da je mesto vvelikem razcvetu, vse žari, vsepovsod je polno

energije in vec optimisticnih ljudi, ki lahko potujejo,nimajo omejitev in so svobodni kot pticki na milemnebu. Ti ljudje danes uživajo v vsakdanjem, skorajbrezskrbnem življenju in velikokrat zavijejo tudi napivo, ceško specialiteto ter obenem eno izmed glavnihceških atrakcij. Pravijo, da je bilo pivo pred 19.stoletjem precej težje kot danes. Hkrati z zacetkomindustrijske revolucije pa so ljudje poleg redne službeimeli še druga opravila in so si zaželeli bolj lahkegapiva. Tako so takrat v državi zaceli proizvajati»lager«. Uspešni so še danes.

Praga je polna umetniških in zgodovinskihspomenikov ter nepozabnih razgledov, zato se namporodi želja, da bi se vanjo še vracali, eni zaradi zlatihstolpicev, zanimive umetnosti, drugi zaradi ljudi alienkratnega piva. Na zdravi!

Sredi tega mesta smo seznašli tudi mi. Odkrivali smocudovite moderne fasade, naulicnih vogalih sta nasspremljala Mozart in Vivaldi,lokalne gostilne pa so nas karvabile na njihovo odlicnopivo.

Sv. Venceslav bo v temodlomku glavna osebnost.

Po njem je najvecji trg tudi dobil ime. Domacini gaimenujejo dobri kralj. Njegov spomenik pa je danesglavno zbirališce ceške mladine. Prispeval je k temu,da so Evropejci zaceli šteti Cehe za civilizirane ljudiin ne za barbare. Prav do današnjega dne je Venceslavsimbol ceškega nacionalizma. Njegov trg jenajpomembnejši v državi, saj služi kot zbirališceprebivalcev vedno, kadar je treba skupaj povzdignitiglas.

V zacetku 19. stoletja je bilo konec vladanja kraljevin njihovih družin. Zacenja se nacionalna zgodovina.S koncem 1 svetovne vojne so postali zgodovina tudiHabsburžani, samostojna država Ceškoslovaška paje bila proglašena prav na tem trgu. Samostojnost jena žalost obstala le 20 let, saj so leta 1939 nacisti


10 TENSTAN KROMPIR

INTERVJU Z LEO DABICPredstavljamo vam osebo, ki vam je najbrž boljpoznana s televizije kot pa iz šolskih hodnikov.Kdo si?Lea DabicOd kod?Po novem z Bleda. Tocnega naslova ne želim izdatizaradi morebitnega kaljenja mirnega družinskegaživljenja.Rojstni dan?10. junij vsako leto

Kaj pocneš?Sem clanica Smucarskega kluba Bled in Breprezentantka slovenske državne reprezentance valpskem smucanju in študentka prvega letnika VGŠ.Discipline, v katerih tekmuješ?Najraje vozim veleslalom, vendar ga treniramnajmanj; moja paradna disciplina je slalom, poleg tega

pa nastopam tudi v superveleslalomu in smuku ter vkombinaciji (smuk+ slalom).Najljubše smucišce v Sloveniji in v tujini?Slovenija: Vogel in Kranjska GoraTujina: St. Moriz, Nassfeld, KromplatzKateri uspeh ti v dosedanjem življenju najvecpomeni?Gotovo je to uvrstitev na olimpijske igre, saj je tocilj vsakega športnika. Na tekmi na OI sem imelamalce nesrece, saj sem izpadla. V casu našega

gostovanja na OI je ravno prišlo do teroristicneganapad na dvojcka, zato je bil povsod kaos.


April 2003

11TENSTAN KROMPIR

Opiši nam, prosim, kakšni so odnosi medsotekmovalkami (domacimi in tujimi) vsvetovnem pokalu, glede na to, da veliko casapreživite skupaj?Globoke prijateljske vezi med tekmovalkami so redkezaradi smucanja samega, saj je to zelo tekmovalnoindividualen šport. Z vsemi tekmovalkami pa hoteali pa tudi nehote pride do kolegialnih odnosov, sajvecino leta preživimo skupaj.Tvoje preživljanje casa se najbrž mocno razlikujeod prostega casa povprecnega študenta in sedajte prosimo, ce nam ga podrobneje opišeš?V mesecu avgustu zacnem z individualnimi suhimikondicijskimi treningi, to pomeni odbojka, tenis,nogomet, tek,… Glede na to, da sem z Bleda in daimamo možnost tudi kopanja v jezeru, jaz te možnostine izkorišcam.

S prvimi snežnimi treningi zacnem v septembru naledenikih v Švici. Od takrat pa do konca tekmovalnesezone v mesecu marcu vecino casa preživim v krajih,kjer so temperature pod ledišcem, razen seveda vhotelih. Nastopam v svetovnem pokalu in pa tudi naFIS tekmah. To so tekme nižjega ranga in sonamenjene kaljenju mladih in perspektivnihsmucarskih šampijonov. V celoti moja sezona trajado meseca junija, julij pa je mesec, ko se lahkopopolnoma posvetim sebi in šoli.Povej nam, kako ti uspe v enem mesecu opravitivecino šolskih obveznosti?Ko imam smucarsko sezono, sem odsotna zaraditreningov in tekem, tako da moram v poletnem casunadoknaditi vso zamujeno snov. Takrat vecino casapreživim za šolskimi knjigami.

Kako pa izgleda tvoj šolski dan?Moram povedati, da ce pridem v šolo sredi šolskegaleta, se pocutim kar malo izgubljeno, saj se ne moremtakoj vkljuciti v snov zaradi zaostanka, ki se mi ustvariv casu moje odsotnosti, zato snov raje sama predelamdoma.Tudi ti imaš najbrž obdobja slabih dni. Kakopreženeš iz sebe slabo voljo?

Ce sem slabe volje zaradi dolocenih stvari,npr. zaradi medsebojnih odnosov prismucanju, seusedem in premišljujem. Drugace pa novo energijonaberem tako, da potrošim slabo. Ponavadi sšportom.Kaj bi nam Lea pripravila, ce pridemo k njej naobisk?Toaste ha, ha. No, ja, mogoce bi vam skuhala kakšnodobro pašto!Katero podrocje sveta bi rada obiskala?Zelo si želim iti v Afriko. Moja velika želja, ki bi jorada nekoc uresnicila, je vožnja po safariju!


12 TENSTAN KROMPIR

FINTA U LEVOPreberi naslednji sestavek samo enkrat.

Si voznik avtobusa s petindvajsetimi potniki. Na prvi postaji izstopi pet potnikov, vstopi jih deset. Nanaslednji postaji vstopi dvanajst potnikov, štirje izstopijo. Na naslednji vstopita dva in šest jih izstopi. Nanaslednjih treh postajah izstopi skupno deset potnikov, vstopijo štirje. Avtobus potem zapelje na koncnopostajo, kjer izstopijo vsi.

Odgovori na vprašanja, ne da bi pogledal gornji sestavek:1. Kaj misliš, kako se bo glasilo prvo vprašanje?2. Kolikokrat se je avtobus ustavil na postajališcih?3. Kako je bilo ime vozniku?

1. pojasnilo: Vecina ljudi pricakuje vprašanje: »Koliko ljudi je izstopilo iz avtobusa?« Vprašanje ni takšno,vendar ste ga verjetno pricakovali in si pripravili odgovor nanj. V mislih se nam je oblikovalo možnovprašanje in smo se osredotocili predvsem na ta vidik besedila. Ce ste pricakovali odgovor 29, premislite šeenkrat, saj so izstopili vsi z voznikom vred!!

2. pojasnilo: Vecina ljudi bo odgovorila pravilno - po razmisleku. Prejšnje vprašanje je bilo dobro opozorilo,zato ste prišteli tudi koncno postajališce.

3. pojasnilo: Imate vse podatke, ceprav znajo le redki takoj odgovoriti na vprašanje!! J


April 2003

13TENSTAN KROMPIR

SESTAVINE:3 roke, hiter in spreten jezik,nelogicno razmišljanje in carskipraženec

Navodila za pripravo:Študenta/ko, ki po možnosti sedipred tabo med predavanji clovekosvoji z praskanjem, cohanjem,masiranjem in drgnjenjem, za karpotrebuješ tri roke.Hiter in spreten jezik ti pride prav,ko moraš študenta/ko…

KAJ VAS NAJBOLJ OSRECI NA VAŠEM DELOVNEM MESTU?

RECEPT: KAKO OSVOJITI ŠTUDENTA/KO

nagovoriti, da ne bo pomote, pricemer ni najbolje, da zardevaš,jecljaš, skomigaš z rameni ali sepretvarjaš, da si nekaj, kar nisi.Jezik ti scasoma pride prav tudi pridrugih opravilih, kot so lizanje,cuzanje, oblizovanje… sladoledain nekaterih bonbonov (haha).Nelogicno razmišljanje:oz. študentu nelogicno mišljenjezacne študent uporabljati pridekletu, do katerega cuti, da mupomeni nekaj vec, s katero bi selahko celo… pogovarjal. Pri tem

Med šolskimi uslužbencismo malce povprašali, katere sostvari, ki jim polepšajo dan, jihosrecijo in osrecujejo. Dobili smozanimive odgovore, ki vam jih,dragi bralci, z veseljemposredujemo. Vaša, sicerneobvezna, naloga pa je, da jih vsajmalce vzamete resno in ljudem, kise trudijo za vas, vsaj malopolepšate dan.

Našega gospodaHIŠNIKA TONIUJA najboljosrecuje delo. Da dela za nas, dakopira. Rad ima, da imajoštudentje voljo do ucenja, velikonovih idej, da pišemo seminarskenaloge.. da smo zaposleni, »ne pada pred šolo kadimo.« Sem sirekla, da se bo proracun kopirnicezihr povecal.J

Gospoda RAVNATELJA,ki je tako ali tako skoraj vedno

nasmejan, osrecuje to, da vidi, daimajo študentje pošten odnos dodela, do sebe in do šole.

Gospodu predavateljumag. PETER MARKICU bostedan polepšali s tem, da bosteposlušali in sodelovali pri njegovihvajah. To res ni težko.

Gospa tajnica MILENAPETEK je skromna, ampak to, karsi želi ona, verjamem, damarsikomu polepša dan. Nasmehin lep pozdrav sta že dovolj, pravi,da se njen dan lepo zacne.(Nasmeh v tajništvu vam prinašaplus tocke.)

Naklonjenost in veseljepredavateljice JANE ŠPEC silahko pridobite s prihajanjem nanjena predavanja in sledenje le tem.Da turizem sprejemate kotbodocnost in poklic. Jaz pa vem,da predavateljico neznanskorazveseli, ko vidi polno

predavalnico uniformiranihštudentov. Kaj ni res?

Da se študentje ne držijotistega, kar je napisano na vratihreferata, nepoštenost in dazahtevamo nekaj, cesar nam onane more dati - to so stvari kirazžalostijo gospo PETROPOLAJNAR v referatu ??. Vseostalo, lahko sklepamo, jorazveseljuje. Jaz verjamem, dabomo našli pravo frekvenco, nakateri bomo vsi srecni.

RAD BI BIL KAPLJICATVOJE KRVI, DA BI TEKELPO TVOJIH ŽILAH IN ŠEL VTVOJE SRCE, DA BI VIDEL,

ZAKAJ BLONDINKAŽVIŽGA, KO GRE NA MALOPOTREBO? DA VE, KATEREUSTNICE MORA OBRISATI

pomembnem koraku vštudentovem življenju, ko se zacnez dekletom… pogovarjati, pa najštudent zacne uporabljati CARSKIPRAŽENEC.

Pa pridno študirajte!!

HOTEL SEM TI POSLATINEKAJ PAMETNEGA,LEPEGA, SEXI,STRASTNEGA,… AMPAK SENE MOREM STISNITI NAEKRAN

OGLAS: PRODAM KRAVOTDI, POGON 4x 4, KLIMA,SERVO ROGOVI,CENTRALNO MOLZENJE INABS ZAVORE. UGODNOPRODAM ALI MENJAM ZAKONJA, KI TO BERE.


14 TENSTAN KROMPIR

IZPITIKer so izpiti tudi na naši šoli tako imenovano »nujnozlo«, ki je potrebno za napredovanje v višji letnik, inker vecino študentov pred in v casu le teh zagrabijorazlicni simptomi treme in obcutka neznanja, smo seodlocili, da vam ponudimo preventivno »zdravilo«za boljše študijske uspehe in posledicno z njimi tudilepše poletje.

Izpiti so preverjanja, kjer lahko preverimo poklicnousposobljenost ljudi z oceno.

ZAKAJ SO POMEMBNI?

Ker javnost upraviceno pricakuje, da so si ljudje izdolocenih poklicev pridobili usposobljenost z izpitiiz razlicnih med seboj povezanih predmetov (zamislitesi, da vas rentgensko slika radiolog, ki mu manjkaizpit iz anatomije?? ).Poleg tega je tako,da vecina delodajalcev vidi vizpitnih dosežkih dragocen kazalec kandidatoveprimernosti za delovno mesto.Opravljeni izpiti nam tudi krepijo našo samozavest,saj sposobnost, da znamo premagati izpitni pritisk,kaže na to, da se bomo verjetno znali spoprijeti tudis stresnimi situacijami, ki jih prinaša življenje.

NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠE UCENJE INLAŽJE OPRAVLJANJE IZPITOV

Najpomembnejša stvar pri ucenju je dolocitevtehnike. To je zelo individualna stvar, saj se razlikujeod posameznika do posameznika. Vseeno pa lahkona podlagi vsaj dvanajstletnih izkušenj ucenja lahkovsak sam doloci, kdaj je najbolj produktiven (zjutraj,zvecer,…), ali se lažje uci sam ali v skupini, iz knjigeali iz lastnih zapiskov ipd. To so kljucni dejavniki zato, da bomo dosegli svoj cilj, to pa je uspešnoopravljen izpit.Pomembno je tudi, da pod besedo ucenje razumemosamo tisti cas, ko smo z mislimi pri stvari(razmišljamo, sprašujemo,…). Razmišljanje o ostalihstvareh v tem casu prestavimo na pozneje.Najbolje je, ce se ucimo sproti, saj lahko svežo snovpredelamo hitreje kot staro (npr. prva predavanja).Ker pa vsi dobro vemo, da je to skoraj nemogoce, je

dobro, ce se na izpit zacnemo pripravljati vsaj doberteden dni pred njim, ne pa zadnji ali predzadnji dan.Kvaliteto ucenja si lahko izboljšamo z razlicniminacini memoriranja, npr. ucenje s pomocjo miselnihvzorcev, zapisovanje kljucnih besed na rob zvezkaali knjige in pa s podcrtovanjem. Le to mora bitipravilno, kar pomeni, da se ga lotimo pri prvembranju in da ne podcrtamo vec kot 20% snovi. Sevedapodcrtujemo snov, ki se nam zdi najbolj pomembna.Pomembno je tudi to, da knjigo podcrtamo sami,ker nam že podcrtana knjiga ne koristi prav veliko.Tudi tehnika branja knjige je pomembna, saj študijskaknjiga ni kot roman, ki ga preberemo do zacetka pado konca, je strokovno gradivo, ki se ga jenajpametneje lotiti tako, da najprej pregledamokazalo in povzetke.Druga pomembna stvar so zapiski predavanj, ki semed seboj razlikujejo. Vedno pa je tako, da se dajodobiti zelo kvalitetni zapiski od sošolcev in ti sonam lahko dobra osnova za ucenje.Pomembni so tudi povzetki, ki nam potem, ko snovže dokaj obvladamo, omogocijo, da prihranimo caspri ponavljanju.Dober nacrt ucenja nam omogoca, da ne pridemo vcasovno stisko. Ko prvic pregledamo celotno snov,si jo razdelimo na posamezne dele in si jorazporedimo po dnevih. Pametno je vkljuciti tudi casza sprostitve in odmore; zadnji dan pred izpitom panaj bo namenjen izkljucno ponavljanju. Pazitimoramo na to, da posamezen del ucenja ni krajši od45 minut, saj se dobro poglobimo v ucenje šele poprvih 10 minutah. Odmori med posameznimi deli najne bi bili daljši od 10 minut.Za kvalitetno ucenje je zelo pomembno sprošcanje,ki pa ga ne prinesejo kava, caj, alkohol ali pa kakšnedruge substance, ampak spanje, svež zrak, hoja, tek,ipd.

KJE SE UCIMO?

Izbira prostora, kjer se bomo ucili, lahko v precejšnjimeri vpliva na naš uspeh na izpitu. Najbolj primerenje miren, prezracen in ne pretopel prostor, ki je dobroosvetljen.


April 2003

15TENSTAN KROMPIR

PrehranaTežka hrana je za prebavni sistem napor in jevelikokrat vzrok za to, da se pocutimo zaspani innerazpoloženi. Veliko pametneje je, ce pred ucenjemuživamo lahko hrano (solato ipd.); zjutraj predizpitom pa na primer žitarice in sadje.

AlkoholAlkohol zmanjša delovanje vseh funkcij, med njimitudi funkcijo sposobnosti presojanja. Svetujemo vam,da med resnim ucenjem opustite pitje alkohola. Tudipred izpitom ga ne uživamo, saj že pod blagimvplivom alkohola ne moremo pokazati vsehsposobnosti, ki jih imamo.

SpanjePotreba po spanju nam z leti upada, vendar vecinaodraslih potrebuje približno osem ur spanja na dan,da v polni meri obcutijo njegov blagodejni vpliv. Zadobro spanje potrebujemo udobno posteljo, pravšnjosobno temperaturo, pomembno pa je tudi to, da jeprostor dobro prezracen.

PRIPRAVE NA IZPIT

Vsak izpit je edinstven, tako da jih ne moremoposploševati. Najvecje razlike so med ustnimi inpisnimi izpiti. Pri pisnem izpitu, ko ga preberemo,rešimo naloge, ki so nam najlažje, potem pa postopnoprehajamo na vse težje naloge. Za ustni izpit pa sepripravljamo že med ucenjem, in sicer tako, da snovponavljamo glasno in tako formuliramo odgovore,ki jih bomo uporabili tudi na izpitu. Glasnoponavljanje je zelo priporocljivo tudi pri ucenjujezikov.Študij planiramo tako, da ga zakljucimo en dan predizpitom. Zadnji dan porabimo izkljucno zaponavljanje, 12 ur pred izpitom pa se ne ucimo vec.Takrat se sprostimo s sprehodom v naravo.Pripravimo si vse potrebne pripomocke. Na izpitpridemo dovolj zgodaj.

IZPITNA BOJAZEN

To je normalen pojav pred izpitom. Je dobra, saj nampomaga, da smo bolj aktivni. Ce smo popolnomasprošceni in brez treme, nam to ne prinašakoncentracije. Obicajno se pojavi teden dni pred

izpitom in narašca do nekaj minut pred izpitom,potem pa zacne upadati. Poznamo vec tipov bojazni:- custveno (napetost, strah, obup)- miselno (ne (z)morem)- fiziološko ( povecan utrip in dihanje, potenje)- socialno ( kaj bodo ob neuspehu rekli starši,

sošolci)

Najlažje te bojazni odpravimo z uspešnim ucenjem,ustrezno izpitno taktiko, razgovorom, sprostitvijo,…

KAJ DELAMO MED IZPITOM

Najprej se na list podpišemo. Potem pozornopreberemo navodila. Rešujemo primerno hitro. Ponavadi je tako, da je prvi odgovor, ki ga napišemo,pravilen ali vsaj najbližji pravilnemu, tako da nepriporocamo popravljanja odgovorov, razen kadarnismo popolnoma prepricani o pravilnosti tega.Pametno je tudi imeti doloceno taktiko pri opravljanjuizpita, kot na primer:

- izkoristimo izkušnje prednikov in se pozanimamoo posameznih predavateljevih lastnostih inznacilnostih njegovega izpita

- vedno pojdimo na prvi izpitni rok. Dobro je, dase držimo skupine in da izpite opravljamoistocasno kot sošolci. Delni izpit pa sipredstavljajmo kot placilo na obroke.

- Ce si lahko sami izberemo vrstni red vprašanj naustnem izpitu, zacnemo s tistim, ki ga najboljeobvladamo (da naredimo dober vtis), kot drugegaodgovarjamo najšibkejšega in zadnjega tistega,ki ga znamo srednje

Seveda obstajajo tudi ilegalni nacini opravljanja izpita,vendar je »plonkanje« bolj laganje samemu sebi kotpa profesorjem, staršem ali sošolcem.

Upamo, da smo vam prihranili kakšno mucnoizkušnjo v zvezi z izpiti in upamo, da boste vse izpiteopravili uspešno, kar bo v zadovoljstvo vam in tudinam.


16 TENSTAN KROMPIR

Vsakomur izmed nas prija kakšen tolar v žepu, inker imajo tudi naši domaci financni ministri omejenemožnosti financiranja, mame in ati mnogo vnukov,kriterijev za dodelitev štipendije pa ne izpolnjujemo,je najboljša rešitev naše lastno delo. Študentje v casuštudija svoje delo najveckrat opravljamo prekoštudentskih servisov, saj je rednih študentov, ki sotudi redno zaposleni, zelo malo ali pa kar skoraj nic.Ker poleti nimamo veliko študijskih obveznosti,imamo dovolj casa, ki ga lahko porabimo za delo insi s tem posledicno privošcimo pocitnice v kateriizmed turisticnih dežel. Radi bi vas seznanili znekaterimi znacilnostmi, pogoji in obveznostmi zadelo preko študentskega servisa.Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo študentskiservisi:- posredovanje zaposlitve- posredovanje dela, ki vkljucuje tudi zacasna in

obcasna dela dijakov in študentov- posredovanje in zagotavljanje delovne sile- izdelava zaposlitvenega nacrta za brezposelne

osebe in še kaj

Osebe, za katere lahko študentski servis opravljadejavnost:Servisi lahko opravljajo dejavnost za delojemalce,državljane Republike Slovenije, za tujce brezslovenskega državljanstva, ki so pridobili delovnodovoljenje.

Posredovanje dela za dijake in študente:Študentski servis lahko opravlja dejavnostposredovanja zacasnih in obcasnih del za dijake inštudente le za osebe s statusom dijaka ali študenta.Potrdila o vpisu dijakov ali študentov mora hranitiza tekoce šolsko ali študijsko leto.

Zacasno se lahko delo posreduje tudi osebam, ki sose med šolskim letom vrnile s služenja vojaškega rokaoz. še niso bile napotene na služenje vojaškega rokain bodo pridobile status študenta šele s pricetkomnovega šolskega leta in osebam, ki obdržijo pravicoobiskovanja predavanj in opravljanja izpitov, vendarnajdlje eno leto po izgubi statusa študenta, ampakne vec kot enkrat v casu študija (pavzerji) ter osebam,starim 15 let, ki so zakljucile osnovno šolo v tekocemšolskem letu in bodo pridobile status dijaka s

NEKAJ NAPOTKOV ZA DELO PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA

IM NOT TELLING YOU JUST SOMEWORDS WITHOUT MEANING. YOUARE MY SANITY, AND YOU ARE MYCOMMONESS. I LOVE YOU- FORREAL

pricetkom novega šolskega leta (npr. ponavljalciosmega razreda osnovne šole).Za delo v tujini lahko študentski servis na podlagiposebnega pooblastila ministrstva za delo, družinoin socialne zadeve napoti dijake ali študente kdelodajalcem v tujini.

Napotnice:Študentski servis lahko posreduje delo dijakom inštudentom na podlagi napotnice. Obvezni podatkina napotnici so:- naziv oz. ime študentskega servisa, kjer se izdaja

napotnica- zaporedna številka napotnice- naziv in sedež narocnika- ime, priimek, rojstni datum, številka osebnega

dokumenta napotene osebe (študenta)- naziv izobraževalne organizacije- vrsta dela, ki ga bo opravljal študent- datum pricetka in koncanja dela- rok placila racuna- rok nakazila prejemka- datum in kraj izdaje napotnice


April 2003

17TENSTAN KROMPIR

- opozorilo delodajalcu, da je dolžan ob pricetkudela izrociti dijaku oziroma študentu en izvodnapotnice

Za osebe, ki nimajo statusa dijaka ali študenta(pavzerji, glej zgoraj), se izdaja napotnica le napodlagi potrdila zavoda za zaposlovanje, da osebani vpisana v evidenco brezposelnih oseb in na podlagiustreznih dokazil izobraževalne organizacije.Napotnica mora biti izdelana v štirih izvodih, odkaterih enega, potrjenega od delodajalca, prejme obpricetku dela dijak oziroma študent.

Casovna veljavnost napotnice:Napotnica se izdaja le za isto osebo pri istemdelodajalcu za obdobje najvec 90 dni. Pomembenpodatek je tudi datum ali rok veljavnosti napotnice

(ne sme presegati 90 dni) in podatek o statusudijaka ali študenta za tekoce šolsko ali študijskoleto.

Upamo, da smo vam vsaj malo prikazali potek delaštudentskih servisov; gornji clanek je povzet poPravilniku o pogojih za opravljanje dejavnostištudentskih servisov, tako da smo vam posredovalipodatke iz prve roke. Ce boste prišli do drugacnihinformacij, vam svetujemo, da se posvetujete zodgovornimi osebami. Želimo vam veliko uspehain denarja v poletnih mesecih, da si boste lahkouresnicili vse želje.

UTRINEK S PREDAVANJA PO MEHIKIZa vse tiste, ki niste uspeli priti na naše krstnopredavanje o Mehiki, vam ponujam utrinek s tegapredavanja. Skupaj se bomo podali v svet Lacanja.

»Proti jutru smo se odpravili na pot. Seveda nas jepo dobrem mesecu Mehike že prijela tamkajšnjanavada, imenovana »mexican time«: vse, kar pocneš,delaj pocasi in z rahlo zamudo. Tako smo petnajstminut po šesti zjutraj po mehiškem casu odrinili.Cakala nas je velika pustolovšcina, ki smo se je veseliliže kar nekaj casa – odhod v džunglo in življenje zLacandonci, edinimi še živecimi potomci Majev.

8.30 Ruševine Tonina – Rock House (skalnatahiša)Po mehiško je bil muzej na delovni dan zaprt – zaradisprejemnih izpitov za nove sodelavce. Nekaj stometrov hoje nas je pripeljalo do res cudovitih ruševin.Zacenjale so se z igrišcem za »pok-a-tok«, znamenitoigro Majev, kjer so zmagovalce castili tako, da sojim vzeli življenje. Vsaka piramida se zacne z vhodomskozi labirint, ki predstavlja podzemlje. Tu se ruševinetudi odprejo. Na levi strani so živeli revni, na desnipa bogati. Nad labirintom je imel prostore poglavar,še više je bil observatorij. Luknje v stenah so bilenekakšen prazgodovinski »interfon«. Razgled z vrhaje cudovit.

13.00 Agua AzulTu si Mehicani dajo duška s kopanjem v precudovititurkizno modri reki, ki se tako imenuje prav zaradisvoje barve (azul – moder). Naš vodnik nam jepredlagal plezanje po slapu. Sprva je to videti precejekstremno, toda ko enkrat stopiš na kamne, vidiš,da ni tako grozno. Razgledi so naravnost božanski.

16.00 Misol-HaRekli smo mu kar mehiška Savica. Gre za velikanskislap, ki se spušca cez skalni greben. Poleg njega rasegromozansko drevo – nihce ne ve, koliko let je žetam. Voda je res osvežilna, skoki adrenalinski.

18.00 Pot proti vasici LacanjaNazadnje smo le na poti v džunglo, založeni za nekajdni s hrano, pijaco in dobro voljo. Pot se vlece mimodolge ravnine, kjer nam jo prekriža nekaj top(mehiških ležecih policajev). Nekateri so vecji in daljšiin jim recejo vibradores (prav zaradi ucinka, ki gapustijo). Vojska in kontrole potnih listov so zaradigverilcev na vsakem koraku, vendar nam gre zlokalnim vodnikom kot po maslu. Pa tudi nic kajsumljivi Slovenci nismo. Koncno prispemo na cilj.Ocarani smo nad vasico in njenim poglavarjemVincentom. V trenutku dobimo hamake (visecemreže) in sobo (majhno kolibo iz lesa brez vrat). Obvprašanju, kje je stranišce in kje prha, nas je poglavar


18 TENSTAN KROMPIR

odpeljal do reke – naše nove umivalnice in nato šedo stranišca, ki je bilo za mehiške razmerepresenetljivo urejeno. Po vecerji smo se prepustilizvokom džungle in požirku pepsikole.

7.30 Nov danSploh nisem mogla verjeti, da se v viseci mreži spitako udobno. Tudi vstajanje ni bilo pretežko, šeposebno, ker nas je cakal dober zajtrk – prvi priLacandoncih. Yaxchilan so bile nove ruševine, ki smose jih odpravili raziskat ta dan. S colnom smo seodpeljali po reki Usumacinta, ki meji z Gvatemalo,in najvelicastnejše ruševine so bile v dobri uri prednami. Verjetno so poseben pecat na nas pustile pravzato, ker smo bili edini turisti: nobene gnece,nobenega prerivanja, le mi in cudovita pokrajina okolinas. Glasovi džungle so res nekaj neverjetnega.Sprostitev za dušo in srce. Najbolj ocarani smo bilina observatoriju, najvišji tocki ruševin, od koder segarazgled cez obronke džungle. Tu se slišijo žvižgaci,opice s prav posebnim zvokom, ki so nam za nekaj

casa prignale strah v kosti. Zibale so se po drevesihseiba –to je sveto majevsko drevo, ki predstavlja štiristrani neba in središce. Ko potrkaš nanj, zadoni,uporabljali bi ga lahko za bobne.A najlepše nas je še cakalo. Ob prihodu v Lacanjo sose otroci odlocili, da nas, nadobudne turiste, odpeljejov pravo džunglo. Naši vodniki Vincent Kim, Kajumin Gabriel Paniagua so bili enkratni. Ceprav so imelikomaj 12 let, so nam prikazali vse lepote njihovega»malega vrta«. Kaj vse bi dala, da bi tudi jaz imelatako krasen vrt – kaj vrt, celo džunglo!Pot se je zacela z obvezno opremo (maceto) invelikansko kolicino pršila proti insektom, ki jih je natone. Hodili smo mimo tisoce dreves, rastlinja, živali,rek do cilja – enkratnega slapa v popolnomaneokrnjeni naravi sredi »kdo ve kje«. Od navdušenjanad tolikimi lepotami smo kar skakali. Otroci sobržkone menili, da se nam je zmešalo – prvinskanarava v tako velicastni podobi. Na koncu nas je ujeldež, a ne tak, kot ga poznamo pri nas. V džungli te

dve dežni kaplji zmocita do kosti. Vendar nam jebilo vseeno; preganjali smo se kot majhni otroci, kodobijo novo igraco. Navdušenje je bilo neizmerno –kako tudi ne, saj smo kar obleceni in obuti skakalipo rekah in divjali po blatnih stezicah prej narejenepoti. Kako si bomo obleko oprali, nismo niti pomislili,ob prihodu v vasico pa smo se kar obleceni vrgli vreko in stvari še nikoli niso bile tako ciste.Zvecer nam je poglavar Vincent pokazal, kaj pocnejov prostem casu. Ogrlice, pušcice za loke in razneuporabne stvari, ki jih izdelujejo, so nas naravnostocarale. In mir v vasici tudi.Po dolgem dnevu dogodivšcin smo z družinopovecerjali in se poglobili v pogovor o potovanjih,o Sloveniji, o Mehiki. Ljudje so tako preprosti, takolepo jim je. Ob misli, da bomo kmalu odšli iz tegacudovitega kraja, me je kar zmrazilo: »Ce bi se daloustaviti cas in ostati tu, kjer je svet tako lep, kjer ježivljenje tako preprosto in kjer vse skrbi izginejo…«


April 2003

19TENSTAN KROMPIR

Bilo je nekega lepega popoldneva, ko nas je parinteligentnih pomislilo: »Kaj pa, ce b mi nardil en picnic?«In stekla je akcija v domaci hiši na Bledu, kjer sepecejo pizze, igra monopoli ali riziko, in poslušaglasbo zelo na glas. Prvotni nacrt je bil en cist u easyvecer, s parimi kotletki in litrco rujnega. Ker pa stasodelovali tudi dve gobcni, je zadeva dobilapopolnoma novo razsežnost. Stvar sva vzeli v svojeroke in zaceli terorizirati znane in neznane. Bilo jeveliko telefoniranja, dretja, težkih besed, obupovanjain proti koncu mocno navdušenje. Ko so zacele

prilivati finance, se je naš mali picnic razbohotilna…………Misija picnic se je s polno paro zacela razvijatimagicnega cetrtka, 27. marca leta 2003. Pobudnikismo se odpravili v shopping in žicali prodajalce zaštudentski popust. In kakšna sramota, Mercator nassploh ni imel za mar!! Zelo pa smo bili navdušeninad mesarijo v kompleksu Union, kjer so nam dalipoleg popusta še šest mini klobas! Res smo vamgloboko hvaležni!!!!Že zgodaj dopoldne smo zaceli pripravljati res velikohrane. Kulinaricne dobrote smo razvili iz 28kotletkov, 4 pišcanckov in enega pišcanca, cca 5 kgpleskavic, veliko cebule, paradižnika, gorcice, ajvarjain 15 kg belega kruha. Vegeterijanski menu pa je bil

sestavljen iz belega kruha, cebule, ajvarja, gorcice inparadižnika.Ljubiteljem dobre kapljice smo za aperitiv ponudilidomac dolenjski šnopcek, okusno hrano pa so lahkopoplaknili s tridesetimi litri dolenjskega vina, desetimilitri vipavskega sauvignona, in oseminštiridesetimi

litri Dobrovoljcka. Za izbircne je bilo poskrbljeno spetimi platoji kozoroga, litrom res poceni whiskya,parimi litri Coca cole in Fante in z enim likerjemneznanega izvora, vendar pa dobrega okusa in žlahtnearome. Destinacija je bila »Bife pod Ribensko goro«,urejen picnic prostor z zunanjo kuhinjo, igrišcem zanogomet, rocnim nogometom, jezerom za romantikein še in še. Tam nas je pricakala upravicenozaskrbljena ga. Cvetka in nam dolocila meje. Mize inklopi so nas že vabile na kozarcek, saj smo se vsi

A VEŠ, UN PICNIC


20 TENSTAN KROMPIR

strinjali, da »prazna vreca ne more stat pokonci«. Popol ure peke smo z obžalovanjem morali odstranitinašega pekaca, ker je krepko prestopil mejo dovoljenealkoholiziranosti. Na sreco smo dobili enkratnozamenjavo, ki je še naprej skrbela, da nismo prehitrokomirali. Zabava se je razvnela, nekateri so se igrali

z žogo, drugi so izzivali plasticne nogometaše, parse jih je prilepilo na hladilnik in žar, nekaj pa se jih jeigralo mamice in ocije. Bilo nas je cca 40 glav, od tehnekaj ne naših in nekaj drugih letnikov. Proti vecerusmo si izmenjavali kozarcke, švic, slino in nekateritudi spermo (se je govorilo po faxu).Pa naj je bilo, kar je bilo! Važno je, da je bilo fino inda smo dobili kar nekaj pohval in zahval.

Mi pa se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli in vsem, kiste se celo leto urili v pitju, da bi cim dlje zdržali; innaj vam povem, da ste vsi zmagovalci in naj vsi vedo,da ni NOBEDEN zakomiral!!!!!!!!!

1. DVE NOGI: Podarila nam jih je mati narava.Njihova uporaba je zelo preprosta, ceprav izpittraja ponavadi eno leto. Bistvo je v tem, da nogiizmenicno premikamo levo in desno naprej alinazaj. Posledicno z njima ustvarjamo gibanje, kiga imenujemo hoja. Je najcenejša oblikapremikanja, le malo pocasna je. Zelo je uporabnapri menjavi lokacij gostinskih obratov in zelopriporocljiva po odhodu iz njih.

2. BICIKEL: Zanj je kriv homo sapiens, cigar imenam ni znano, saj je odkril sedmo cudo, ki se murece kolo. Ce pritrdimo dve kolesi na okvir inmu dodamo še ustrezno pogonsko sredstvo (glejprvo tocko), dobimo visokotehnološko napravo,ki se ji rece bicikel. Je najboljša oblika premikanja,saj nam omogoca skrb za svoje telo. Stroški»nakupa« so minimalni, saj ga za mestno rabo

lahko sestavimo iz delov na kakšnemu smetišcuali pa ga podedujemo od stare mame ali ata.Njegova uporabnost je mocno odvisna od letnegacasa in pa od trenutnega vremena, zelo prav papride v poletnih mesecih.

PET NAJPOPULARNEJŠIH ŠTUDENTSKIH TRANSPORTNIHSREDSTEV


April 2003

21TENSTAN KROMPIR

3. MOTORNO KOLO: Tehnologija je skozi letatako napredovala, da so naši stari ocetje pritrdilimotor na že prej spoznan bicikel in tako smodobili napravo, ki nam omogoca premikanje brezuporabe tako »dragocene« lastne energije.Slabost kolesa z motorjem je v tem, da je njegovogibanje odvisno od fosilnih goriv (zmanjkalo jihbo cez 50 let), za katera se že sedaj bije vojna.

4. OSEBNI AVTOMOBIL (beri VSAJ OSEM LETSTARA KRIPA): To je zelo moderen izdelek, starkomaj dobrih 100 let, pa vendar je prav takopomemben kot npr. pivo ali pa zobna šcetka.Praoce avtomobila je bil rojen v Nemciji. Jenaprava s kar štirimi kolesi, motorjem, krmilnimsistemom in vsem ostalim, kar spada zraven(volan, »legen zici«, dišeca smrekica, ipd.).Skratka, med študenti zelo priljubljen produktnaših prednikov. Njegov namen je vsestranski.Vožnja sošolk, bujenje sosedov s preperelimizpušnim sistemom, primerjanje obvladanjatehnike vožnje z Mihaelom Schumacherjem,…Najbolj priljubljene znamke avtomobilov so:YUGO- to je produkt države, v kateri smo se vsirodili in se po tehnološki izpopolnjenosti skorajlahko kosa z motorno kosilnico. Njegovekarakteristike so naravnost fantasticne, saj imavisoko izpopolnjen bencinski motor s kar 45 alipa 55 lipicanci pod pokrovom, individualno rocnopomikanje prednjih oken za voznika in sovoznika,prvovrstni volanski obroc, menjalnik s prestavnorocico, dva sedeža in celo eno klop. Na voljo je

v kar petih barvah, ki so visoko obstojne in jekot tak predmet velikega zavidanja vseh sošolcev.

RENAULT 4 ali po domace KATRCA- to jesedmo cudo iz dežele lepih deklet, parfuma indobrega vina (ne, ne, ni Slovenija, Francija je).Je avto, ki je starejši od vseh nas, zatorej je pojemmodrosti in udobja. Pohvali se lahko zintelektualnim motorjem, ki razume cloveški glas,saj ga je treba vsake toliko casa ustno pohvalitiin poprositi, naj še zdrži kakšno leto ali pa vsajdo vrha klanca z naklonom ne vec kot 12%. ZaKatrco je znacilna prvovrstna vidljivost v dežju,saj vidiš to, kar pobrišeš sam. V tem pogledu selahko primerja samo s tanki, ki so namenjenipridobivanju ozemlja po vsem svetu. Njen nagibv ovinkih je odlicen in daje obcutek plovbe porazburkanem morju, zato ob nakupu dobiteškatlico tablet proti slabosti zastonj. Ovzdržljivosti blažilnikov ne bi govoril, ker se lahkoo njej pozanimate pri sošolkah.


22 TENSTAN KROMPIR

Avtomobili, katerih letnik izdelave je malo mlajšiod letnika naših staršev, prihajajo vecinoma iznemško govorecih dežel, bolj natancno izNemcije. To so razni M E R C E D E S I ,BMWJI, OPLI, FORDI ki so v casu »flowerpowerja« pomenili luksuz, sedaj pa so le šespomin na mladost naših ocetov in so v velikoveselje Petrolu, saj so lastniki le teh najboljšestranke prodajalcev naftnih derivatov.

5. Seveda pa v 21. stoletju obstajajo tudi alternativeoblike transportiranja študentov in so najveckratpovezane z retoricnimi sposobnostmiposameznika. Vsem so zelo poznane fraze kot:- Ejga, stari, a me potegneš do kafane?- Mami, a mi prosm posodš auto,……..sej sem

se ucu?- ta mala, a si loh sam za pou urce auto

sposodm ,….bom prec nazaj?Le te nam z malo truda omogocijo, da pridemodo avtomobila, katerega tehnika meji že naznanstveno fantastiko in s tem postanemo na hardfrajerji s fotrovim bavarcem.Lahko pa uporabimo telesne okoncine, kot sovisoko dvignjen palec desne roke (dekleta pa tudispodnje okoncine), da ustavimo nasprotivozecega lastnika jeklenega konjicka in gapoprosimo, ce nas zapelje na študentski žur.

Želimo vam cim manj nepricakovanih postankov naslovenskih cestah, cimvec prijetnih sopotnic in lepoter prijetno poletje z vašim jeklenim konjickom.


April 2003

23TENSTAN KROMPIR

POCITNIŠKA MISELPotovati pomeni intenzivno živeti – potovanja namnamrec prinašajo najvec užitkov na minuto in so enaizmed zadnjih virov legalne pustolovšcine. Potovatipomeni biti svoboden. Je odmor, ki ga vsipotrebujemo. Ali si lahko potovanje privošcimo, jesamo stvar prioritet. Potujemo lahko preprosto,varno in udobno – pa nam zato ne bo potrebnoizprazniti cele denarnice. V velikih primerih veljatrditev, da vec denarja, kot ga zapravimo zapotovanje, ustvari le vecji zid med nami in ciljemnašega potovanja. Svet je kulturni karneval in kmaluugotovimo, da so najboljše igre zastonj in najboljšisedeži najcenejši. Manj denarja, kot ga imamo narazpolago za potovanje, pomeni le to, da smo bližjezemlji, srecanju in komunikaciji z ljudmi. Nikoliseveda ne smete žrtvovati spanja, prehrane, varnostiali cistoce, da bi privarcevali nekaj denarja. Rajeuživajte ob lokalnem življenju kot pa v dragihrestavracijah. Ce na potovanju še niste doživelimagicnega trenutka, je nekaj narobe z vami. Ce vamkraj ni všec, mogoce veste premalo o njem. Išciteresnico. Spoznajte turisticne zanke. Dajte kulturipriložnost in ji odprite vrata v svoje misli in srce.Opazite drugacne stvari, vendar jih ne opredelite naboljše ali slabše. Vsaka kultura ima svoj car. Sevedapa je s potovanji isto kot z življenjem, polno je takovzponov kot tudi padcev. Bodite strastno pozitivniin vojaško optimisticni. Ce vam nekaj ni všec,spremenite svoje mišljenje. Potovanja zasvojijo. Koenkrat zacneš, ne moreš vec nehati. Z njimi lahkoseveda postaneš tudi precej srecnejši. Vendar pa seje potrebo zavedati tega, da je zemlja dom 6 bilijonomljudem, ki so vsi enako pomembni. In ne glede na to,kje in odkod ste, prav nihce ne bi z veseljem menjalsvojega potnega lista z vašim. Vsi so in smo ponosnina to, od kod prihajamo. Potovanja širijo našaobzorja, pomagajo nam razumeti in upoštevatidrugacne kulture, drugacne ljudi. Prav tako potovanjaspreminjajo ljudi, saj nam širijo perspektivo in nasucijo novih nacinov merjenja kakovosti življenja.Potovati res pomeni živeti! Resnicno živeti.


24 TENSTAN KROMPIR

Šef kuhinje: Grega ŠilcŠefica strežbe: Katja PretnarSommelier: Tina HitiTuristicni vodniki: Teja Bochl, Katarina Avšic, Janez Ocepek- Cepo, Sabina BašicGlavna preizkuševalka: Silva Gomzi PraprotnikTehnicna podpora: Luka Šolar

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršen koli nacin pomagali pri izdaji našegacajt’nga.

FOTO ARHIV

tenstan krompir 1

Documents