Številka letnik 17 vinotok - oktober 2011 poštnina plačana ...jele tedanje občine novo mesto,...

Številka 146 Letnik 17Vinotok - oktober 2011

Pošt

nina

pla

čana

pri

poš

ti 8

275

Škoc

jan

Naši korakiNaši korakiGlasilo Občine Škocjan

Jesenski darovi

Foto

grafi

ja n

a na

slovn

ici:

Joži

ca M

ehak

Naši koraki številka 146 - oktober 20112

beseda je županova

Sladko grozdje v sodih vre, pridelki polnijo kleti;lepa, z darovi bogata je letošnja jesen …Spoštovane občanke, občani in vsi, ki bo-ste prelistali naše občinsko glasilo. Kot bi mignil, sta minila dva meseca; čas dopu-stov je le še spomin … K izvajanju pla-niranih nalog in izpolnjevanju tekočih obveznosti, ki jih želimo realizirati še to jesen, smo pristopili odgovorno in seveda v okviru možnosti glede na razpoložljiva fi nančna sredstva proračuna.

Največjo investicijo predstavlja obnova lokalnih vodovodov. Dela na cevovodu Gorenje Dole, Dolenje Dole, Mačkovec prehajajo v sklepno fazo. Omrežje je veči-noma zgrajeno. Občani pripravljajo jaške, da bodo komunalni delavci lahko opravili potrebne prevezave s starih na nove cevi. Med občani – bodočimi uporabniki no-vega vodovoda, ki bo prenesen pod upra-vljanje Komunale – je čutiti bojazen glede stroškov porabljene vode.

Naj pojasnim: Ministrstvo za okolje in prostor RS je izdelalo Operativni program oskrbe s pitno vodo, v veljavi pa je tudi Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS, št. 35/2006, 41/2008 in 28/2011), ki podrobno predpisuje izvajanje oskrbe s pi-tno vodo, upravljanje vodovodov, mikro-biološko in kemično preizkušanje vzorcev vode, nadalje defi nira, kdo je lahko upra-vljalec vodovoda, katere evidence morajo biti vzpostavljene in še in še. Upravljanje z vodovodnimi sistemi je postala izjemno zahtevna in odgovorna naloga.

Z aktivno zakonodajo je usklajen tudi Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škocjan (Ur. list RS, št. 49/2010). 11. in 12. člen citiranega odloka in 13. ter 14. člen zgoraj navedenega pravilnika do-ločata, da »na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo«. Zako-nodaja pa omogoča kmetom, ki dokažejo upravičenost z ustreznimi dokumenti, da se jim, pri obračunu porabljene vode, od-šteje okoljska dajatev za odpadne vode, ki znaša 0,53 €/m3. Olajšava se upošteva za razliko med porabljeno vodo in 4,5 m3/na družinskega člana (primer: porabljenih

80 m3 vode - 3 družinski člani x 4,5 m3 = 66,5 m3. Olajšava znaša 66,5 m3 x 0,53 € = 35,24 €).

Obnovitvena dela potekajo na vodovo-dih skozi Hrastulje, odpirata se gradbišči v Dol. Stari vasi in Zavinku. Tu bo inve-sticijo izvajalo Komunalno podjetje Lju-bljana. Za obnovo vodovoda na trasi Male Poljane–Velike Poljane je izbrano podjetje AGM Nemec. Dela naj bi se pričela v za-četku oktobra.

Pitna voda je prva skrb občine; pitna voda je dobrina, ki že dolgo ni več nekaj samo-umevnega, ampak zahteva njena priprava stalno skrb in nadzor kakovosti.

********

Sledijo ceste. Ob prekopavanju ceste v Dolenjih Dolah, predvsem odseka od sta-rega gasilskega doma do križišča pri stano-vanjski hiši Bregač, se ugotavlja, da je cesta tako uničena, da »fl ikanje« absolutno ne bi rešilo ničesar. Odločili smo se za sanaci-jo navedenega odseka.

Podobno je stanje na cesti od PCK-ja do križišča proti Vinjemu Vrhu. Poteka usklajevanje z lastniki tangiranih parcel; ocenjujemo, da bo cesta še v letošnji jeseni sanirana.

Mnogi, predvsem starši predšolskih in šo-loobveznih otrok, pa lahko dnevno spre-mljate dogajanje na cesti proti šoli. Kljub nekaterim zapletom, ki jih je bilo potreb-no rešiti, obsežna dela napredujejo. Vsi ko-munalni vodi bodo obnovljeni ali na novo zgrajeni: fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija, vodovodno omrežje, elektro omrežje; spraviti vse to v cestno telo skla-dno z obstoječimi standardi in normativi, je zahteven in obsežen poseg. Poleg tega je bilo potrebnega veliko usklajevanja s stro-kovno službo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v povezavi s stopni-cami na objektu kaplanije in pokopali-škim obzidjem. Dogovorjena je optimalna rešitev, zato se z deli lahko nadaljuje. Vem, da morate starši premagovati določene te-

žave ob prenašanju otrok v vrtec in nazaj, vendar cesta je postajala zares nevarna in zato razširitev in posodobitev neobhodna. Vsem se iskreno zahvaljujem za razumeva-nje in strpnost.

Iz naslova odškodnine za povzročeno ško-do na lokalnih cestah in javnih poteh ob izgradnji daljnovoda Beričevo–Krško se bosta sanirala dva odseka javnih poti, in sicer v Močvirju in v Dolenjih Dolah. V teku so aktivnosti za pričetek izgradnje daljnovoda Beričevo–Krško.

********

V Velikih Poljanah se odvijajo zadnji po-govori in usklajevanja v zvezi z izgradnjo mrliške vežice na pokopališču Sv. Tomaž. Z deležem občinskega proračuna in z veli-ko aktivnostjo zainteresiranih občanov bo objekt realiziran.

*******

Zakorakali smo v jesen: vremensko zares lepo, s pridelki bogato. Trta je obrodila kot že dolgo ne; kljub količini je odlična tudi kvaliteta. Da bi vinogradnikom le uspelo opraviti vse potrebne ukrepe in za-gotoviti pogoje, da mošt dozori v odličen dolenjski cviček za prodajo, za prijatelje, za dobro voljo.

V času, ko boste prejeli naše glasilo, bodo misli mnogih že romale z njimi, ki so za vedno odšli; šopek rož in drobna lučka naj krepi njih spomin … Ne štejmo sveč, raje se v srcu pogovorimo z njimi.

Nasvidenje v decembru.

Jože Kapler, župan Občine Škocjan

oktober 2011 - številka 146 Naši koraki 3

delo občine

Ob zaključku poletja so se znova sestali občinski svetniki na svoji 8. redni seji, za katero je bilo pripravljeni 17 točk dnevnega reda in povabljenih pet predstavnikov različnih institucij, ki so na seji podali dodatne obrazložitve posameznih vsebin.

Po ugotovitvi sklepčnosti, sprejemu in potrditvi zapisnika 7. re-dne seje, potrditvi dnevnega reda 8. redne seje in seznanitvijo s pregledom sklepov in njihove realizacije 7. redne seje, so se svetni-ki seznanili z aktivnostmi župana in Občinske uprave v zadnjem obdobju. Investicije, ki so v teku, so navedene v uvodniku župa-na; nekatere teme so podrobno obdelane v samostojnih prispev-kih, zato o njih tu ne bi razpredala. Kar zadeva delo Občinske uprave lahko s polno odgovornostjo zapišem: časi so zahtevni, morda smo v najbolj neugodnem obdobju od nastanka občine pa do sedaj; birokracija se je razmahnila preko vseh mer in mej; pa vendar, trudili se bomo, vsak po svojih močeh, da doprinesemo v občinski prostor nekaj pozitivnega in koristnega.

*******

Lekarna Škocjan, zgrajena in odprta leta 1997, deluje v sklo-pu zavoda Dolenjskih lekarn. Pred tremi leti je Občina Škocjan sprejela svoj odlok, ki je pomenil podlago za izpeljavo javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti v Škocjanu. Podpisana je bila koncesijska pogodba, Dolenjske lekarne so bile pozvane, da izpraznijo prostore, vendar tega niso storile. Vložile so upravni spor; Upravno in Vrhovno sodišče je odločilo v korist Dolenjskih lekarn in maja 2010 je bil podpisan Dogovor o razvezi pogodbe o koncesiji za izvajanje lekarniške dejavnosti med Sabino Repše Šturm in Občino Škocjan. Lekarna tako še nadalje deluje v sklopu Dolenjskih lekarn v skladu z Od-lokom Dolenjskih lekarn Novo mesto iz leta 1991, ki so ga spre-jele tedanje občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika. Po letu 1994, z uveljavitvijo novega sistema lokalne samouprave v RS, je prišlo do delitve obstoječih občin in posledično do spre-jetja sporazumov o delitvi skupnega premoženja - tudi javnega zavoda Dolenjskih lekarn.

Posamezne občine so postale soustanoviteljice javnih zavodov ob-čine, od katere so se odcepile, in sicer v deležu glede na število prebivalcev. Delež Občine Novo mesto v zavodu Dolenjske le-karne je v preteklosti znašal 57,114 % od skupne vrednosti; delež Občine Škocjan v delitveni bilanci predstavlja 4 %; izračun poka-že, da znaša delež Občine Škocjan v JZ Dolenjske lekarne 2,285 % (57,114 x 4 % = 2,28456), kar je upoštevano v predloženem osnutku novega odloka o ustanovitvi javnega zavoda Dolenjske lekarne in osnutku odloka o ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu Dolenjske lekarne.

Pomen sprejetja navedenih odlokov in vsebino osnutkov je po-drobno predstavil predstavnik Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila dr. Boštjan Brezovnik. Svetniki so predložena osnutka aktov sprejeli v 1. branju, kar pomeni, da se bo o vsebini še enkrat odločalo.

******* Skladno z določilom 9. člena Pogodbe o poslovnem najemu in-frastrukturnih objektov in naprav v Občini Škocjan je Komunala Novo mesto, d. o. o., posredovala poročilo o poslovanju za ja-nuar–junij 2011 za podjetje kot celoto in po posameznih obči-nah. Iz poročila izhaja, da poslovni rezultat Občine Škocjan ni zadovoljiv, saj imamo minusni poslovni rezultat v višini 10.074 €, brez upoštevanja subvencije cen pa celo 58.975 €, kar je zane-sljivo zaskrbljujoče. Podrobni pregled poročila je podal g. Ladi-slav Jaki. Svetniki so apelirali na službo Komunale, da je nujno poiskati notranje rezerve in zmanjšati stroške poslovanja. Stroka utemeljuje rezultate poslovanja s povečevanjem vhodnih stroškov, z vladnim nadzorom nad povečanjem cen komunalnih storitev, s stalnim širjenjem omrežja in objektov infrastrukture, še zlasti na območjih z nižjo gostoto poseljenosti, kar znižuje ekonomič-nost poslovanja. Eno in drugo drži; vendar, nujne bodo aktivnosti tako uporabnikov komunalnih storitev kot izvajalcev javne službe v smislu približevanja pozitivnemu poslovanju.

*******

Zaradi naraščajočih potreb po tehničnem kamnu, pomanjkanju legalnih kamnolomov na območju Občine Škocjan, širitev že ob-stoječega kamnoloma in ugodnih geoloških pogojev je Občina Škocjan v letu 2008 sprejela odlok o dopolnitvah prostorskih pla-nov, s katerim je določila območje možnega površinskega prido-bivanja rudnin.

Na tokratni seji so svetniki obravnavali in sprejeli občinski po-drobni prostorski načrt za peskokop Vejer, in sicer v fazi pred 30-dnevno javno razgrnitvijo. Predlog dokumenta je razgrnjen in na ogled v sejni sobi Občine Škocjan.

*******

Občina Škocjan in Pogrebne storitve Peter Blatnik, s. p., Hrastu-lje 48, sta dne 01. 07. 2004 podpisala Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne de-javnosti ter urejanja pokopališč v Občini Škocjan. Februarja 2009 je bil sklenjen Aneks št. 1 k citirani pogodbi.

Nosilec dejavnosti Peter Blatnik je v letošnjem letu izpolnil pogo-je za upokojitev, zato je dejavnost prenesel na sina Roka Blatnika, prav tako Hrastulje 48. Istočasno pa so se odločili za spremembo organiziranosti iz s. p. v d. o. o. 46. in 47. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 57/2011) defi nirata prenos koncesije in pogoje, pod katerimi je prenos možen. Bistveni pogoj je soglasje koncesionarja in koncedenta v tej zvezi. Pogrebna služba Blatnik opravlja dela odlično, z vsem spoštova-njem in pieteto tako do pokojnika kot tudi do svojcev, med obča-ni je sprejeta. Sprememba oblike organiziranosti ne bo vplivala na delo, na odnos službe do naročnika storitev; na relaciji koncesio-nar – koncedent se ne bo nič spremenilo.

13. septembra je bila izpeljana 8. redna seja Občinskega sveta


delo občine

Skladno z določbo koncesijske pogodbe je Pogrebna služba Bla-tnik predložila Občinski upravi poročilo o rezultatih poslovanja v letu 2010, ločeno po župnijah Škocjan, Bučka in Bela Cerkev. Iz poročil nedvoumno izhaja, da trenutno veljavna najemnina za grobna polja, dvojni grob 27 €, enojni + grob 22 € in enojni grob 18 €, ne pokriva obveznosti, ki jih mora pokrivati koncesionar. Po poplačilu stroškov odvoza smeti (v zabojnike ob pokopališčih ljudje odlagajo vse mogoče druge odpadke), sveč, drobnih vzdr-ževalnih del, elektrike in vode ne ostane dovolj sredstev za porav-navo najemnine župnijskim uradom. Za leto 2010 je najemnina poravnana samo Župniji Bela Cerkev. Kako preseči stanje? V dani situaciji najemnin nismo višali, apeliramo pa na vse najemnike grobnih polj in druge, da se vsi skupaj obnašamo skrajno odgo-vorno, da ne povzročamo pretiranih stroškov v povezavi z grobovi in pokopališči.

********

Če bi naredili organigram občine, bi v vodoravno vrsto zapisali: župan, Občinski svet, Nadzorni odbor. Nadzorni odbor je popol-noma neodvisen in avtonomni organ Občine, ki bdi nad poslo-vanje Občine v celoti. V skladu z aktivno področno zakonodajo so člani Nadzornega odbora Občine Škocjan opravili pregled in presojo gospodarjenja z javnimi sredstvi v letu 2010. Pregled dokumentacije je bil opra-vljen v prostorih občinske uprave; pregled poslovanja vrtca pa v prostorih Osnovne šole Frana Metelka v Škocjanu. Člani Nadzornega odbora so pripravili osnutek poročila o opra-vljenem nadzoru in ga predložili nadzorovanima osebama. V roku, določenem za posredovanje ugovora, je Občinska uprava pripravila odzivno poročilo oz. poročilo o izvedbi ukrepov za od-pravo ugotovljenih nepravilnosti. Z gradivom za sejo Občinskega sveta je bilo svetnikom posredo-vano končno poročilo, v katerem so zajete vse zgoraj navedene vsebine. Podrobno poročilo o ugotovitvah je podala predsednica NO ga. Stanka Bjelajac, ki je povedala, da so bile v postopku pre-gleda ugotovljene nekatere nepravilnosti oz. pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti; ugotovljene pa so bile tudi hujše kršitve pri ravnanju s stvarnim premoženjem Občine. NO je zakonsko odgovoren, da ugotovljena dejstva posreduje Računskemu sodi-šču in Ministrstvu za fi nance.

******

V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali polletno poročilo o izvrševanju proračuna Občine Škocjan za leto 2011. Poslovanje poteka skladno s sprejetim proračunom. Drži, da so indeksi zelo nizki, vendar drži tudi, da so najvišje postavke vezane na inve-sticije in da je realizacijo teh postavk mogoče pričakovati v je-senskem času. Občina tekoče poravnava vse zakonsko predpisane obveznosti. Vsakoletna priprava proračuna je zahtevna in odgovorna naloga delavcev Občinske uprave. Čeprav se skuša planirati kar najbolj optimalno, pa se tekom leta zgodijo poslovni dogodki, zaradi ka-terih so nujne prerazporeditve sredstev. Ne gre za povišanje od-hodkov v celoti, gre zgolj za prenos s proračunske postavke na proračunsko postavko. Občinski svet je predlagano prerazpore-ditev potrdil.

*******

Osnovna šola je zaprosila za izdajo soglasja k sistemizaciji delov-nih mest v vrtcu Radovednež za šolsko leto 2011/2012. Vodstvo šole zagotavlja, da je sistemizacija pripravljena na podlagi Pravil-nika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Glede na dejstvo, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed primarnih nalog Občine, so svetniki predlagano sistemizacijo po-trdili. Za varstvo naših malih nadebudnežev zagotavlja občinski proračun cca 500.000 € letno.

*******

Ob zaključku seje so svetniki sprejeli Spremembe pogojev in me-ril o vrednotenju programov organizacij in društev na področju humanitarnih in invalidskih dejavnosti ter ostalih neprofi tnih organizacij, društev, združenj in zvez v Občini Škocjan, ki bodo podlaga za točkovanje njihovih vlog za sofi nanciranje. Svetniki pa so se tudi odločili, da Občina Škocjan ne bo pristopila k sofi nanciranju predstavnika ZZZV za odnose z javnostjo, kajti ugotavlja se, da so tovrstne informacije dostopne v različnih me-dijih in sofi nanciranje dodatne osebe ne bi bilo smiselno.

Martina Božič, OU Občine Škocjan

Obnova vodovoda Gorenje Dole–Dolenje Dole–MačkovecDela na trasi obnove vodovoda Gorenje Dole–Dolenje Dole–Mačkovec so v zadnji fazi izgradnje in bodo končana v roku kot predvideva pogodba. Do pogodbenega roka morajo obča-ni pripraviti vodovodne jaške in predpisane vodomere, fi zične priklope pa izvede Komunala Novo mesto.Pogodbeni izvajalec del je Radok, d. o. o., podizvajalec pa je Vilkograd, d. o. o.

Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan


delo občine

Obnova sekundarnega vodovoda Hrastulje

Obnova sekundarnega vodovoda so je pričela v začetku sedme-ga meseca, in sicer z zakoličbo trase. Dela so se nadaljevala z izkopom in bila po krajšem času prekinjena, kajti podizvajalec ni imel cevi za vgradnjo v izkopan kanal. Vsi nadaljnji izkopi so bili vezani na predhodno dobavo vodovodnih cevi.Na posameznih odsekih so dela v fazi izgradnje hišnih pri-ključkov. Vodovod Hrastulje je javni vodovod, zato je predmet obnove tudi vodovodni jašek in vodomer.Pogodbeni izvajalec del je KPL Ljubljana, podizvajalec je ITEO Raka, podizvajalec podizvajalca KOP Brežice.


Cesta do šoleNa podlagi izvedenega javnega naročila in v skladu z merili za izbor najugodnejšega ponudnika del je bilo izbrano podjetje KPL, d. d., Tbilisijska 61, 1000 Ljubljana. Pogodba je bila s strani izva-jalca podpisana 30. 6. 2011.Predmet investicije je rekonstrukcija in razširitev vozišča LC 399061 (od RII 418 mimo cerkve do stavbe OŠ) v dolžini 332 m, ureditev meteorne kanalizacije, izgradnja enostranskega ho-dnika za pešce v dolžini 350 m, izgradnja enostranskega pločnika ob RII418 od avtobusne postaje do razcepa LC 399061v dolžini 50 m. Z rekonstrukcijo ceste se hkrati obnavlja vodovod, fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija, izvaja zaščita elektrovodov in TK vodov, izgradnja javne razsvetljave ter opornih zidov ob po-kopališču in stanovanjski hiši. Investicija se nadaljuje za šolskim poslopjem, kjer se gradi obračališče in postajališče za šolski avto-bus ter parkirišče za 30 osebnih vozil. Postavila pa se bo tudi BUS nadstrešnica in izgradila javna razsvetljava.

Po pozivu s strani Občine Škocjan do pogodbenega izvajalca KPL je bila primopredaja gradbišča narejena 4. 7. 2011 ter bila hkrati izražena zahteva, da se z deli na cesti do šole konča do 31. 8. 2011, z deli na obračališču pa do konca pogodbenega roka (rok za dokončanje vseh del je 16. 9. 2011). Dela na objektu niso stekla takoj, vmes pa je prišlo še do manjših zapletov. Intenziteta del na gradbišču je bila spremenljiva, pojavljajo se napake, ki jih izvajalec tudi odpravi. Probleme in nastale situacije skušamo reše-vati učinkovito in sproti. Vsled navedenega je Občina z županom pristopila in začasno rešila dostop do šole preko Dolnje Stare vasi oz. peš po obstoječih stopnicah.Pogodbeni izvajalec del je KPL Ljubljana, podizvajalec je ITEO Raka, podizvajalec podizvajalca KOP Brežice.


Javni razpis – avtobusni prevoziNa podlagi izvedenega javnega naročila po odprtem postopku Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil, št. JN7357/2011 in v Uradnem listu EU, št. 2011/S 127-211122, je bilo za izvedbo Opravljanja prevozov osnovnošolskih otrok v OŠ Frana Metelka Škocjan v letih 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 kot najugodnejše izbrano podjetje VEOLIA TRANSPORT, Dolenjska in Pri-morska, d. d., Kolodvorska 11, 6000 Koper, s katerim je bila podpisana pogodba za obdobje 3 let.

Rafko Zorič, OU Občine Škocjan


delo občine

Javni razpis – kanalizacija ZavinekDne 12. 07. 2011 je bilo na Portalu javnih naročil, št. JN7780/2011, objavljeno javno naročilo »Izgradnja kanaliza-cije v naselju Zavinek«. Do roka za oddajo ponudb je prispelo 5 pravočasnih ponudb. V teku je ocenjevanje in analiza po-nudb ter izbira izvajalca.

Rafko Zorič, OU Občine Škocjan

Realizirani projekti na podlagi uspešne prijave na javne razpise JSKD RS

Po uspešni prijavi na Javni razpis za izbor projektov za sofi nanci-ranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih kulturnih centrov za leto 2011 – MKC 2011 (Uradni list RS, št. 12/11) je občina Škocjan pristopila k realizaciji zastavljenega projekta nakup materiala za izdelavo ozadja, galerijskih letvic, zaves in refl ektorjev za dvorano MC Metelkov dom v Škocjanu. G. Ferenc Csernik je poskrbel za umetniško upodobitev Škocjana, ki krasi ozadje odra, ki pa jo je s pomočjo montaže Mizarstva Mojstrovič možno tudi prenesti na drugo lokacijo. Za potrebe postavitve razstave je bil v dvorani montiran tudi sistem za obešanje slik. Ker pa je samo ena dvorana včasih kar premalo za vse dogodke, ki se odvijajo v Metelkovem domu, predvsem v času praznovanja občinskega praznika, smo ustrezno opremili in primerno zatemnili tudi manjši prostor v Metelkovem domu, ki ga povečini uporablja Društvo upokojen-cev Škocjan, vendar pa služi tudi drugim namenom. Na podlagi razpoložljivih fi nančnih sredstev se za nakup refl ektorjev tokrat nismo odločili, bomo pa k temu projektu pristopili v prihodnjem letu. Dela smo izvedli po zastavljenem terminskem planu tako, da nam je nova oprema že služila ob letošnjem praznovanju ob-činskega praznika. Uspešni pa smo bili tudi pri prijavi na Javni razpis za izbor projektov za sofi nanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za po-trebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2011 - Prostori/Oprema 2011, kamor smo prijavili projekt nakupa refl ektorjev za dvorano v Kulturnem domu na Bučki. Že pred leti smo pri podjetju MK Light & Sound iz Ljubljane nakupili nekaj opreme za osvetljevanje dvorane in odra, ki pa smo jo v letošnjem letu še dopolnili. Dvorana na Bučki je tako bogatejša za dva profi lna gledališka refl ektorja, tri refl ektorji spotlight combi ter barvne fo-lije, ki omogočajo najrazličnejše svetlobne efekte. Ob nakupu in montaži refl ektorjev je bilo izvedeno tudi šolanje uporabnikov, ki so se seznanili z upravljanjem teh refl ektorjev ter reguliranjem s pomočjo krmilnega pulta. Nakup materiala za dvorano Metel-kovega doma je bil glede na razpoložljiva sredstva sofi nanciran v višini 600,00 EUR, oprema za Kulturni dom na Bučki pa v višini 1.000,00 EUR, kar predstavlja 50 % vrednosti posamezne investicije.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

Javni razpis za malo gospodarstvo za leto 2011Na podlagi Odloka o proračunu Občine Škocjan za leto 2011 (Ur. list RS, št. 110/10) in Pravilnika o dodeljevanju prora-čunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Škocjan (Ur. list RS, št. 80/09, 100/09 in 16/11) je Občina Škocjan na svoji internetni strani objavila Javni razpis o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan za leto 2011.

Predmet javnega razpisa je bilo dodeljevanje nepovratnih sred-stev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan s subvencioniranjem naslednjih ukrepov, ki so se izva-jali v razpisnem obdobju na območju Občine Škocjan:A) naložbe v nakup nove opreme in nematerialnih investicij,B) svetovalne storitve za izdelavo razpisne dokumentacije za prijavo na državne in mednarodne razpise,C) promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah,D) posebno usposabljanje in dodatno izobraževanje.

Skupna okvirna višina razpoložljivih sredstev namenjenih za izvedbo javnega razpisa je bila 10.000 EUR in je zagotovljena na proračunski postavki 14005 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva.Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih znaša:a) za ukrep A v predvideni višini 6.000 EUR,b) za ukrep B v predvideni višini 1.000 EUR,c) za ukrep C v predvideni višini 1.000 EUR,d) za ukrep D v predvideni višini 2.000 EUR.

Razpisna dokumentacija je bila objavljen na internetni strani Občine od 1. 4. 2011 do izteka prijavnega roka 5. 8. 2011 ali pa jo je lahko zainteresirani dvignil v času uradnih ur na Občini Škocjan.

Na razpis so pravočasno prispeli dve vlogi, in sicer ena za ukrep A in ena za ukrep D. Pri pregledu vlog je komisija za odpiranje vlog ugotovila, da sta bili vlogi popolni. Na podlagi te ugo-tovitve je Občina Škocjan izdala sklep o izboru prejemnikov in višine dodeljenih sredstev, na podlagi pravnomočnih skle-pov se z vsakim vlagateljem podpiše pogodba. Skupni znesek dodeljenih nepovratnih sredstev v letu 2011 zanaša 1.300,00 EUR.

Tadej Lupšina, OU Občine Škocjan


delo občine

Upešen zaključek postopka javnega zbiranja ponudb za dodelitev tržnega stanovanja Občine Škocjan v najemDne 14. 03. 2011 je Občina Škocjan na svoji spletni strani obja-vila javno zbiranje ponudb za oddajo tržnega stanovanja Občine Škocjan v najem ter tiste osebe, ki so že prej izkazale interes za najem stanovanja, pisno povabila k oddaji svoje ponudbe. Preje-li smo dve ponudbi, od katerih je bila ena zaradi neizpolnjevanja vseh razpisnih pogojev zavržena. Ponudnica, katere vloga oziroma ponudba je bila zavržena, se je na odločitev pritožila. Postopek od-ločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika se je zaradi pritožbenega postopka zavlekel. Takoj, ko je bilo to mogoče, je strokovna služba nadaljevala s postopkom. Dne 4. 8. 2011 je izdala sklep o dodelitvi tržnega stanovanja Občine Škocjan v najem. Pogodba o najemu je bila podpisana dne 26. 8. 2011, in sicer za eno leto z možnostjo podaljšanja, primopredaja pa je bila izvršena dne 31. 8. 2011.

Ana Čolić, OU Občine Škocjan

Prodaja občinskega premoženjaObčina Škocjan je letos aktivno pristopila k reševanju vlog za od-kup občinskega premoženja, ki občini ni potreben, posamezniki pa bi z njegovim nakupom veliko pridobili. Tako je občina do sedaj prodala več parcel, in sicer v k. o. Dole parcele št. 3197/2, 3197/3, 2073/1, 2158/1, 2991/1, 2991/2 ter 115/2-1, v k. o. Dobrava parceli št. 2031 in 1936 ter v k. o. Zagrad parcele št. 539, 540/1 in 540/2, kar hkrati predstavlja delno realizacijo Le-tnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Ško-cjan za leto 2011, ki ga je Občinski svet Občine Škocjan sprejel na svoji 5. redni seji, dne 01. 03. 2011.


Občinski podrobni prostorski načrt Logiče-1Za OPPN Logiče-1 so bile izdelane variantne rešitve ter nato osnutek OPPN, ki je bil poslan nosilcem urejanja prostora. Do sedaj so prispele vse smernice pristojnih nosilcev urejanja prosto-ra, ki jih usklajujemo. Na vrsti je naročilo študij, ki jih je zahteval eden od pristojnih nosilcev urejanja prostora (Direkcija RS za ce-ste) in izdelava dopolnjenega osnutka OPPN.

Janja Ravnikar, OU Občine Škocjan

Ekoremediacije za jugovzhodno Slovenijo Delavki Občinske uprave Občine Škocjan Martina Mavsar in Janja Ravnikar sva v okviru izobraževanja pridobili Certifi kat za informatorki za ekoremediacije za jugovzhodno Slovenijo, ki ga je izdal Mednarodni center za ekoremediacije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.


Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje DolenjskeV okviru kohezijskega projekta Hidravlična izboljšava vodovodne-ga sistema na območju osrednje Dolenjske smo za območje občine Škocjan pridobili vse služnosti in jih dali vpisati v Zemljiško knji-go, kar glede na spremembe zakonodaje na področju Zemljiške knjige ni predstavljalo zanemarljivega stroška. Izjema je DARS, ki strogo podeljuje služnosti le na PGD dokumentacijo in je z MOP-om dogovorjeno, da se služnost pridobiva kasneje, ter DRSC, katerega služnostna pogodba je zaradi dolgega postopka obravnavanega kohezijskega projekta potekla 14. 7. 2011, vendar je z MOP-om dogovorjeno podobno kot za DARS.Komunala Novo mesto nam je v podpis poslala nov aneks k pogodbi, kamor je vključila izdelavo PGD/PZI dokumentacije, dodatne geodetske posnetke terena, predhodne arheološke razi-skave, dodatno študijo za obe vodarni (ki jo je zahteval MOP, da se pokaže, da je izbrana tehnologija ultrafi ltracije res potrebna in ekonomsko upravičena) ter izdelava razpisa za PGD/PZI doku-mentacijo.


Imenovanje podžupanaNa podlagi 1. odstavka 33a. člena Zakona o lokalni samoupravi (94/07-UPB2, 27/08 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.US: U-I-176/08-10 ) in 33. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 101/06- UPB) je župan Občine Škocjan sprejel Sklep o imenovanju podžupana. Za podžupana Občine Škocjan je s 1. 7. 2011 imenoval Alojza Hočevarja, stanujoč Dule 3, 8276 Bučka.Imenovani podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opra-vlja naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pisno poo-blasti, predvsem s področja cestnega gospodarstva, komunalnih zadev, gasilstva in civilne zaščite.Sklep o imenovanju je objavljen v Uradnem listu RS št. 59/11, z dne 25. 7. 2011.

Martina Hočevar, OU Občine Škocjan

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Peskokop VejerV času od 26. 9. do 26. 10. 2011 bo potekala javna razgrnitev do-polnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Peskokop Vejer. V okviru javne razgrnitev lahko javnost poda pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. V času jav-ne razgrnitev bo v sredo, 19. 10. 2011, ob 17.00 potekala javna obravnava razgrnjenega gradiva. Javna razgrnitev in javna obrav-nava bosta potekali v prostorih Občine Škocjan (sejna soba).

Andrej Herakovič, OU Občine Škocjan


Občina Škocjan je preko odvetniške pisarne Sitar iz Novega me-sta dne 26. 7. 2011 prejela sklep in sodbo tožbe ITEO Raka, d. o. o. S sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 144/2008-69, z dne 21. 04. 2011, je Občini Škocjan naloženo, da mora podjetju ITEO RAKA, d. o. o., plačati:

• Znesek v vrednosti 45.502,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01. 06. 2008 dalje do plačila ter izvršilne stroške 137,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04. 08. 2008 dalje do plačila.

• Znesek v vrednosti 84.568,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 56.986,68 EUR od 03. 03. 2008 dalje do plačila (za cesto Klenovik–Velike Poljane) ter

- od zneska 27.582,05 EUR od 01. 02. 2008 dalje do plačila (za obnovo igrišča pri POŠ Bučka v l. 2007), ter izvršilne stroške 137,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 04. 2008 dalje do plačila.

• Pravdne stroške v znesku 8.333,87 EUR v roku 15 dni, z za-konskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku 15-dnevnega paricijskega roka do plačila pod izvršbo.

Celotna glavnica brez zakonskih zamudnih obresti znaša 130.071,27 EUR.

Okrožno sodišče v Novem mestu je vse tri tožbene zahtevke (tož-bo Občine do ITEO-ja in dve tožbi ITEO-ja do Občine Škocjan) združilo v en enoten postopek in eno enotno obravnavanje nasta-lih situacij.

Občina je za dela na cesti Goriška vas–Klenovik izvedla javno na-ročilo in sklenila pogodbo z izvajalcem ITEO Raka, d. o. o., ni pa podpisala aneksa za dodatna dela.

Za cesto Klenovik–Velike Poljane pa pogodba za izvedbo del ni-koli ni bila podpisana. Dela na tem odseku so bila samo ustno na-ročena. Izvajalec del si je na takšen način zagotovil posel vnaprej, ker je situacijo poznal.

Zaradi različnih tolmačenj z obeh strani je sodišče določilo sodne-ga izvedenca gradbene stroke. Ta je na podlagi predložene gradbe-ne dokumentacije in podlagi ogleda sporne trase ugotovil, katera dela je izvajalec izvedel. Glede cen pa je upošteval pogodbo, ki sta jo pravdni stranki sklenili za izvedbo del. Upošteval je tudi vrednost prometne signalizacije, ki jo je postavil izvajalec del, iz česar izhaja, da je Občina vedela za dela na trasi.

Med izvedbo investicije se je ugotovilo, da projektna dokumenta-cija ni vsebovala ustreznega odvodnjavanja in ga je bilo potrebno rešiti na kraju samem. Za navedena dela je Občina pridobila po-nudbo, hkrati je bilo potrebno posegati tudi na kmetijska zemlji-šča ob sami cesti in doseči dogovore z lastniki teh zemljišč oz. pri-

dobiti njihova soglasja. Sodišče je sledilo cilju, da je bila Občina obogatena z deli in zato dolžna opravljena dela tudi plačati.

Iz zaslišanja številnih prič je sodišče zaključilo, da je Občina vsa dela, ki so bila izvedena, naročila.

Stališče sodišča je sicer sporno zaradi dejstva, da je bila pogodba sklenjena samo ustno. Ustni dogovor bi moral biti ničen, ker ni bilo izvedeno javno naročilo v skladu z ZJN-2. Zakon izrecno zahteva, da mora biti gradbena pogodba sklenjena v pisni obli-ki. Enako določa, da so pogodbe, ki so sklenjene brez javnega naročila, nične. Sodišče je v nadaljevanju uporabilo 1. odstavek 87. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da sta v primeru nične pogodbe pogodbeni stranki dolžni druga drugi vse, kar sta prejeli na podlagi take pogodbe, vrniti v naravi. V primeru, da to ni mogoče, pa je potrebno dati nadomestilo v denarju, saj gre za obogatitev na strani tiste stranke, ki je na podlagi nične pogodbe prejela določeno vrednost.

Po prejemu sodbe smo stopili v kontakt z odvetnikom g. Sitarjem in drugimi odvetniki ter kasneje še z direktorjem družbe g. Aloj-zom Češnovarjem, da bi poiskali kar najbolj racionalno rešitev za Občino Škocjan. Zoper sodbo je bila dopustna pritožba v roku 15-ih dneh. Vendar, po pridobitvi informacij iz različnih virov, nam le ta ne bi zagotavljala sigurnega uspeha.

V primeru, da ne gremo v pritožbo in ne bi dosegli dogovora, bi Okrajno sodišče izdalo sklep o izvršbi. Z izvršbo bi prišlo do blokade transakcijskega računa Občine, poravnati pa bi morali glavnico, stroške in tudi vse zamudne obresti.

Po pogajanjih smo prišli do odločitve, da se med Občino in ITEO Raka, d. o. o., podpiše sporazum o poplačilu sodnega dolga. Obe stranki tega sporazuma sta bili soglasni, da se znesek v vrednosti 80.000,00 EUR izplača 15. 09. 2011, preostali znesek po tem sporazumu v višini 58.679,34 EUR pa do 29. 12. 2011. Skupna višina dolga in stroškov, ki jih bomo poravnali po tem sporazumu je tako 138.679,34 EUR brez obresti.

Izračun zakonskih zamudnih obresti, ki smo ga naredili na dan 2. 8. 2011, je znašal 42.640,39 EUR.

ITEO Raka, d. o. o., s podpisom sporazuma izrecno izjavlja, da prostovoljno odstopa od dosojenega zneska zakonitih zamudnih obresti. Sporazum št. 492-0001/2008 je bil podpisan dne 30. 8. 2011.

»Povzeto po sklepu in sodbi št. Pg 144/2008-69, ki vsebuje 10 strani.«

Martina Hočevar, direktorica OU Občine Škocjan

ITEO Raka, d. o. o. – sodba Okrožnega sodišča Novo mesto in podpis sporazuma

delo občine


obvestila

Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev s 1. 1. 2012Uveljavljanje socialnih transferjev bo na novo urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS 62/10 in 40/11- ZUPJS), ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2012.Vse pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo pri pristojnem centru za socialno delo (CSD), in sicer na novi enotni vlogi za prido-bitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sred-stev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila. Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju: 1. otroški dodatek, 2. denarna socialna pomoč, 3. varstveni dodatek, 4. državna štipendija. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev poteka po točno določe-nem vrstnem redu. Vlagatelj je dolžan v določenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:• znižano plačilo vrtca,• dodatna subvencija malice za učence in dijake,• subvencija kosila za učence,• subvencija prevozov za dijake in študente,• oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,• prispevek k plačilu družinskega pomočnika,• subvencija najemnine,• pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,• pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja. Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe uveljavlja odmero pravic iz javnih sredstev po ZUPJS pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana. Vlogo po tem zakonu je mogoče prvič vložiti že 1. 12. 2011 (ne glede na to ali ima oseba določeno pravico že priznano po drugih predpisih, ki urejajo to pravico, ali ne) in v tem primeru bo center za socialno delo po ZUPJS odločil od 1. 1. 2012 dalje. S tem dopisom obveščamo starše, ki imajo otroke vključene v vr-tec in bodo za naslednje koledarsko leto morali oddati vlogo za znižano plačilo vrtca, da le s to počakajo do 1. decembra, ko bo MDDSZ izdalo nov obrazec – vlogo. Oddati jo bo potrebno na CSD Novo mesto. Zavarovanci, ki uveljavljajo pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje so zavarovani do časa, kot je navedeno v Odločbi, ki je izdana s strani Občine. Tudi za prejemnike denarne socialne pomoči velja, da odločba velja do konca obdobja, za katerega je bila izdana.V naslednji številki Naših korakov vas bomo seznanili s pogoji in merili za pridobitev posameznih pravic in ostalimi potrebnimi vsebinami iz zakona – ZUPJS.


Revija RastRevija Rast - revija za li-teraturo, kulturo in druž-bena vprašanja - je skupni projekt več dolenjskih ob-čin, med drugim tudi Ob-čine Škocjan. Soustvarjajo jo predvsem lokalni, do-lenjski avtorji, ki v njej objavljajo svoja izvirna dela, reportaže, kritike in intervjuje, vse v močni po-vezavi na lokalno okolje, v katerem delujejo. Revija Rast izhaja 4- do 5-krat na leto, vsakokrat z zani-mivo aktualno vsebino ter opremljeno z avtorskimi vizualnimi prispevki. Re-vijo je mogoče kupiti v Knjigarni Goga v Novem mestu (kjer lahko revijo naročite po telefonu, in sicer na šte-vilko 07/393-0811, ali elektronski pošti: [email protected]) ter v nekaterih knjigarnah Mladinske knjige po Dolenjski. Mogoče pa jo je prelistati tudi na spletni strani:http://kultura.novomesto.si/si/revija-rast/ .

Trenutno je zunaj julijska izdaja revije, št. 4, leto 2011.


Sprememba uradnih ur v krajevnem uradu Škocjan Obveščamo vas, da bomo od 1. oktobra 2011 dalje spremenili poslovni čas in uradne ure na krajevnih uradih. Sprememba je nujna predvsem zaradi prilaganja organizacije dela obsegu nalog in zmogljivostim upravne enote. Obseg nalog na krajevnih ura-dih se zaradi sprememb predpisov iz leta v leto zmanjšuje, poslo-vanje na krajevnih uradih pa moramo racionalizirati in uskladiti z varčevalnimi ukrepi v državni upravi.Krajevni urad Škocjan bo od 1. 10. 2011 dalje posloval ob po-nedeljkih. Uradne ure za stranke bodo vsak ponedeljek od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 15.00 ure.V času odsotnosti uslužbenke bo krajevni urad zaprt. Spremem-be uradnih ur bomo pravočasno objavljali na oglasni deski kra-jevnega urada in na internetni strani Upravne enote Novo mesto http://www.upravneenote.gov.si/novo_mesto/.Upravne zadeve iz pristojnosti krajevnih uradov bodo občani ostale dni v tednu lahko reševali na katerem koli krajevnem ura-du ali pa na sedežu Upravne enote. Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni.

Jože Preskar, načelnik UE Novo mesto


obvestila

Pediatrinja v ŠentjernejuNovo mesto, 12. 9. 2011 – Vodstvu novomeškega zdravstve-nega doma je na željo mladih družin ter zahteve občanov Šen-tjerneja po popolnejši zdravstveni oskrbi najmlajših uspelo pridobiti in vzpostaviti pediatrično ambulanto v Šentjerneju s polnim ordinacijskim časom. Pediatrinja je tako tamkajšnjim otrokom od 1. septembra na voljo vsak delovnik.Otroška zdravnica je bila v Šentjerneju tamkajšnjim staršem in njihovim otrokom na voljo le tri dni v tednu, od prvega sep-tembra pa je polno zaposlena, in sicer od ponedeljka do petka. Irena Zorc, dr. med., spec. šol. med., je v otroški ambulanti ob ponedeljkih od 12.30 do 19.45 ter od torka do petka od 07.00 do 13.45. Vsakodnevno izvajanje preventivnih in kurativnih programov pomeni bistveno boljši standard zdravstvenega varstva naj-mlajših v tej dolenjski občini. S trenutnim številom opredelje-nih otrok pediatrinja sicer dosega 66 odstotkov normativa, ki velja za načrtovanje zdravstvenega varstva predšolskih in šol-skih otrok. Pogoj za prihodnje delovanje otroške ambulante v šentjernejskem prostoru bo tako zadostno število opredeljenih otrok, zato vodstvo Zdravstvenega doma Novo mesto poziva starše iz Šentjerneja ter sosednjih občin Škocjan in Šmarješke Toplice, da izkoristijo bližino otroške ambulante in svoje malč-ke opredelijo pri pediatrinji v Šentjerneju.

dr. Milena Kramar Zupan, direktorica ZD Novo mesto

Svetovalno središče Novo mesto praznuje 10-letnica prvih petih svetovalnih središč

za izobraževanje odraslih

Letos praznuje pet svetovalnih središč za izobraževanje odraslih 10-letnico svojega delovanja. Svetovalno središče Novo mesto je bilo ustanovljeno med prvimi središči iz mreže 14-ih.

Tudi letos smo organizirali že sedme dneve svetovalnih središč (21.–23. 9. 2011), kjer smo obiskovalcem delili tudi časopis INFO ISIO, ki ga pripravlja 14 slovenskih svetovalnih središč. V njem so predstavljene različne možnosti izobraževanja odraslih, in sicer programi za odrasle, ki odgovarjajo potrebam današnje-ga časa, možnosti izobraževanja za pridobitev izobrazbe ter krajše oblike izpopolnjevanja in usposabljanja za delo in osebni razvoj. Predstavljene so tudi novosti ter ključni viri informacij. Najzani-mivejše pa so zgodbe tistih posameznikov, ki so uspešno izpeljali svojo pot učenja v odrasli dobi. Kot je napisala urednica glasila v uvodniku: “Zgledi vlečejo, naj pritegnejo tudi vas, danes ali ju-tri, v mislih naj bo, da je za učenje vedno pravi čas! Svetovalci v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih še dodajajo, da znanje razpira krila za nove možnosti v osebnem življenju in pri delu!” Omenjeni časopis je prav tako brezplačno na voljo v vseh svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih, prebrati pa ga je mogoče tudi na spletni strani www.cvzu-dolenjska.si. Svetovalno središče Novo mesto lahko obiščite tudi v Šentjerne-ju v prostorih Kulturnega centra Primoža Trubarja. Pokličite nas na tel. št.: 07 393 45 52 ali 031 701 191 ali pa pošljite e-pošto: [email protected] leta 2008 svetovalna središča delujejo znotraj Centrov vseži-vljenjskega učenja, katerih dejavnost denarno omogočata Evrop-ska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport. »Operacijo delno fi nancira Evropska unija iz Evropskega social-nega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdo-bje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vse-življenjskega učenja; prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«

Barbara Ivanež, RIC Novo mesto

Utrinki iz dnevov svetovalnih središč, Planet Tuš Novo mesto, 23. 9. 2011

Svetovalna središča že od samega začetka svojega delovanja nu-dijo odraslim brezplačno pomoč in podporo pri:- odločanju za izobraževanje (informacije o programih, opra-

vljanju izpitov, pridobitvi NPK, pomoč pri vpisu, informa-cije o fi nanciranju izobraževanja in pomoč pri izpolnjevanju vpisnih obrazcev);

- učenju (priprava na izpit, načrtovanje časa za učenje);- iskanju zaposlitve (pisanje vlog, življenjepisa, priprava na za-

poslitveni razgovor).

Letno svetovalna središča obišče ali pokliče več kot 20.000 od-raslih.


obvestila

Obvestilo veterinarske upraveVeterinarska uprava RS bo 1. oktobra 2011 pričela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravlja predvsem za-radi varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra 2011. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v sloven-skih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni.Polaganje vab bodo na celotnem ozemlju Republike Sloveni-je opravljali piloti z zato posebej prirejenimi športnimi letali. Športna letala bodo med izvajanjem akcije letela z naslednjih letališč: Portorož, Murska Sobota, Letališče Jožeta Pučnika in Novo mesto; po potrebi bodo vključena tudi letališča v Slovenj Gradcu, Lescah in Celju.

POMEMBNO• Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi

otroke!• Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z

vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.• Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to

mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto.

• Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!

• Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!• Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!

Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosimo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane.Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija. Po zakonu morajo biti psi v naši državi obvezno enkrat letno cepljeni proti steklini (vsakih 12 mesecev). Mladi psi morajo biti proti steklini cepljeni takoj, ko dopolnijo 3 mesece starosti.Več o sami akciji cepljenja lisic proti steklini in sami bolezni najdete na spletni strani Veterinarske uprave RS www.vurs.gov.si.

Antirabična ambulantaZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO8000 NOVO MESTO, MEJ VRTI 5tel.: 07 39 34 100

Veterinarska uprava RS

Skupaj do samostojnosti – Dolenjska 1991

Z razstavo Skupaj do samostojnosti – Dolenjska 1991, ki smo jo v Dolenjskem muzeju Novo mesto pripravili ob 20-letnici Repu-blike Slovenije, želimo obuditi spomin na obrambo samostojno-sti na območju Dolenjske med desetdnevno vojno ter približati dogodke širši javnosti, še zlasti mladim, rojenim po letu 1991. Razstava prikazuje, da smo na Dolenjskem vsi skupaj pripomo-gli k zaustavitvi zvezne jugoslovanske armade in uspešno obranili samostojnost naše domovine. Takratni dogodki so predstavljeni s predmeti, med katerimi prevladujejo orožje in oprema pripadni-kov Teritorialne obrambe, njihove uniforme oziroma posamezni deli, uniforme in oprema miličnikov, še zlasti njihove radijske naprave, gradivo, v povezavi z enotami civilne zaščite, osebni predmeti posameznikov, vezani na to obdobje in izbrana likovna dela Janka Orača. Predmete pojasnjujejo in osvetljujejo fotogra-fi je, pisni dokumenti ter fi lmski posnetki. Na 26 panojih je pri-kazan preplet vojaško-policijskih dogodkov s civilnim življenjem oziroma stanjem v dolenjskih krajih. Poudarek je na predstavitvi dogodkov v povezavi s kolono oklepnih vozil JLA iz Karlovca. Opisani so premik te kolone do barikade v Pogancah in nato na Medvedjeku, spopadi na tem območju ter zaključni spopad TO s kolono v Krakovskem gozdu. Obiskovalci se lahko seznanijo z do-gajanjem okoli Vojaškega skladišča Mokronog, dejavnostjo enot civilne zaščite, življenjem civilnega prebivalstva, vlogo gospodar-skih in negospodarskih podjetij, medijev, dejavnostjo nekaterih posameznikov in skupin, kot so bili gasilci, lovci in radioamaterji, ob koncu pa tudi z odhodom JLA z Dolenjske. Pri zbiranju gradiva za razstavo smo sodelovali s številnimi posa-mezniki in nekaterimi ustanovami, za kar se jim zahvaljujemo.

Gradivo na predstavljeno temo pa v muzeju še vedno zbiramo in bomo veseli odziva tudi v prihodnje. Ob razstavi je izšla pu-blikacija s podrobnejšim opisom dogodkov in seznamom raz-stavljenega gradiva. Razstavo si je možno ogledati vse do 1. no-vembra 2011.

Marjeta Bregar, Dolenjski muzej Novo mesto


NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA

KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

URE PRAVLJIC sreda,19. 10. 2011,ob 17. uri

Krajevna knjižnica Škocjan

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Krajevna knjižnica Škocjan: 07 30 77 840

Ure pravljic in kreativne delavnice.

SUPER 3 POKAL sobota,22. 10. 2011, ob 10. uri

asfaltno igrišče Dule Športno društvo Bučka Bojan Arh: 040 530 370

Jesenski nogometni turnir trojk na male gole.

DEGUSTACIJSKI TEČAJ od ponedeljka, 7., do sobote, 12. 11. 2011

Dvorana gostilne Luzar v Škocjanu

Društvo vinogradnikov Škocjan

Franci Matko: 041 385 635

Tečaj senzorike.

BLAGOSLOV VINA nedelja, 13. 11. 2011, po 11. sv. maši

pred župnijsko cerkvijo v Škocjanu

Društvo vinogradnikov Škocjan in Župnija Škocjan


Blagoslov mladega vina s kulturnim programom.

URE PRAVLJIC sreda, 16. 11. 2011, ob 17. uri

Krajevna knjižnica Škocjan

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Krajevna knjižnica Škocjan: 07 30 77 840

Ure pravljic in kreativne delavnice.

POTUJOČA KNJIŽNICA petek, 18. 11. 2011, od 11. do 13. ure

Bučka Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Andreja Žele: 07 393 46 19

Postanek Bibliobusa na Bučki.

IZDELOVANJE ADVENTNIH VENČKOV

sobota, 26. 11. 2011, ob 9. uri

Župnija Škocjan pri Novem mestu

Župnija Škocjan pri Novem mestu

župnik Damjan Štih: 041 796 241

Prireditev »PO KOROŠKEM PO KRANJSKEM«

sobota, 26. 11. 2011, ob 19. uri

v prostorih OŠ Frana Metelka Škocjan

Kulturno društvo Škocjan na Dolenjskem - PS Plamen

Maja Kovačič: 041 381 981

Koncert narečnih pesmi Pevske skupine Plameni z zanimivimi gosti.

PREDAVANJE ZDRAV STIL ŽIVLJENJA

sreda, 30. 11. 2011, ob 18. uri

dvorana Metelkovega doma v Škocjanu

DPŽ Škocjan Jožica Mehak: 051 339 593

Predavala bo dr. Tatjana Gazvoda.

MIKLAVŽEV SEJEM petek, 2. 12. 2011, od 12. do 18. ure

pred dvorano Metelkovega doma v Škocjanu

Občina Škocjan in TIC Škocjan

Občina Škocjan: 07 38 46 300

Na sejmu se bodo prestavila društva v občini Škocjan, kupili boste lahko razne praznične dobrote in izdelke primerne za darila.

SREČANJE STAREJŠIH KO RK ŠKOCJAN

sobota, 3. 12. 2011, ob 11. uri


KO RK Škocjan Gabrijela Kovač: 041 392 741

KO RK Škocjan vabi vse, ki so v tem letu dopolnili 70 in več let na srečanje. Za udeležence srečanja bo zagotovljen avtobusni prevoz.

MIKLAVŽEV POHOD sobota, 3. 12. 2011, ob 14. uri

zbor pred občinsko stavbo v Škocjanu

Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem

Milan Kraljič: 041 650 807

Tradicionalen pohod, primeren za družine z majhnimi otroki. Na poti presenečenje za otroke. Zaključek z malico v Škocjanu v gostilni Marinčič.

MIKLAVŽEV KONCERT sobota, 3. 12. 2011, ob 19. uri


Kulturno društvo Škocjan na Dolenjskem - LP Fantje z vasi

Jože Krmc: 041 392 411

Koncert ljudskih pevcev FZV z gosti.

OBISK SV. MIKLAVŽA nedelja, 04. 12. 2011

ob 10. uri v KD na Bučki in ob 11. ter 12.15 uri v OŠ F. M. Škocjan

Občina Škocjan Občina Škocjan: 07 38 46 300

Obdaritev otrok starih od enega do šest let.

POKUŠINA MLADIH VIN LETNIKA 2011

začetek decembra 2011

Dvorana gostilne Luzar v Škocjanu



Zbiranje vzorcev vina za ocenjevanje - ugotavljanje napak in bolezni na mladem vinu.

POTUJOČA KNJIŽNICA petek, 16. 12. 2011, od 11. do 13. ure

Bučka Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Andreja Žele: 07 393 46 19

Postanek Bibliobusa na Bučki.

KRVODAJALSKA AKCIJA četrtek, 15. 12. 2011, od 8. do 12. ure

telovadnica OŠ Frana Metelka Škocjan

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto

OZ RK NM: 07 39 33 120

ORG

ANIZ

ATO

RJI S

I PRI

DRU

ŽUJE

JO P

RAVI

CO

DO

SPR

EMEM

BE.

koledar prireditev

Koledar prieditev in dogodkov v Občini Škocjanza OKTOBER, NOVEMBER in DECEMBER


Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so rodile:

Nataša Cvijović iz Dobruške vasi – dečka,

Maša Golež iz Zloganja – deklico,

Irena Zupančič Cemič iz Grmovelj – dečka,

Jasmina Blažon iz Stare Bučke – dvojčka,

Simona Poljanec iz Bučke – dečka in

Sabina Hočevar z Jerman Vrha – dečka.

Vsem želimo obilo zdravja in iskreno čestitamo!

iz porodnišnic Obvestilo DU ŠkocjanSpoštovani!V Metelkovem domu sta vsak mesec organizirani dve predava-nji na različne zanimive teme. Predavanja brezplačno organi-zirata RIC Novo mesto ter TIC Škocjan v sklopu izobraževanj za tretje življenjsko obdobje. Predavanja so namenjena vsem občanom, zato vas vabim, da se jih udeležite. Informacije o predavanjih lahko izveste po radiu ali preko plakatov.

Jožica Kaučič, DU Škocjan

obvestila

Ob odlaganju nagrobnih sveč poskrbimo tudi za naravoLjudje letno uporabimo na milijone nagrobnih sveč in posledično tudi zavržemo ogromno njihovih ostankov, ki končajo na depo-nijah za komunalne odpadke. Negativnih učinkov teh dejanj se v večini sploh ne zavedamo. Več kot 95 % vseh sveč v Sloveniji ima ohišje iz PVC plastike, ki zaradi neustreznih lastnosti niso primer-ne za snovno reciklažo. Odpadne sveče se na pokopališču zbirajo v posebnem kontejnerju, ki se ločeno tudi odpelje na deponijo. Odvoz vsakega posameznega kontejnerja sveč stane 45 €. Na ob-močju naše občine, kjer imamo 9 pokopališč in na vsakem od teh je potrebno izvajati ločeno odlaganje in odvoz teh sveč, na letnem nivoju predstavlja velik strošek. Komunala Novo mesto, d. o. o., odpelje kontejnerje na deponijo. Razkrajanje PVC plastike ima zelo negativen vpliv na okolje, saj se pri tem sprošča škodljivi klor. V vseh članicah EU je uporaba PVC plastike že strogo omejena, k čemur je kot članica EU posredno zavezana tudi Slovenija. Na Ministrstvu za okolje in prostor so posledično začeli pripravljati ustrezne ukrepe za omejitev uporabe PVC plastike v izdelkih.

S 1. 1. 2010 je pri nas začela veljati Uredba o ravnanju z odpa-dnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, 78/08), po kateri so izvajalci gospodarske javne službe (komunalna podjetja ali konce-sionarji) zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in njihovo predelavo.

Poseben problem so elektronske (baterijske) sveče, ki vsako leto v Sloveniji prispevajo vsaj dva milijona baterijskih odpadkov. V ta namen je vlada sprejela Uredbo o baterijah in akumulatorjih (Uradni list RS 3/10), ki prav tako zahteva, da izvajalci gospodar-ske javne službe zagotovijo zbiranje odpadnih baterij.

Vse odpadne sveče Komunala Novo mesto, d. o. o., preda podje-

tju – prevzemniku, ki ima podeljeno koncesijo za predelavo sveč. V Sloveniji sta trenutno dve podjetji, ki se ukvarjata s sortiranjem in predelavo sveč.

Cilj vseh nas je, da bodo sveče izdelane iz alternativnih materi-alov, ki imajo lastnost recikliranja ter tako ponovne uporabe. V Sloveniji imamo že vrsto podjetij, ki nam ponujajo sveče iz ekolo-ško prijaznejših materialov.

Tako so sveče s steklenim ali iz polipropilena izdelanim ohišjem primernejše za reciklažo kot sveče z ohišjem iz PVC-ja in solarne sveče.Trenutno je okolju najbolj prijazna sveča »solarna sveča«. To je elektronska sveča, ki gori s pomočjo sonca. Podnevi sončne celice pretvarjajo sončno energijo v električno, ki napaja polnilni bateri-ji. Neprekinjeno gori več kot leto dni.

Solarna sveča je narejena iz umetnih materialov, ki zagotavlja barvno stabilnost in kljubuje ultravijoličnim žarkom, ohišje pa je mogoče reciklirati. Bistveni del novega izdelka je pokrov. V njem je fotovoltaična celica, ki sončno energijo zbira in jo v baterijah spreminja v električno, z njo pa napaja led diodo. Sveča je v celoti razstavljiva, fotocelica in ohišje pa vzdržita tudi več let. Solarna sveča je zaščitena s patentom je dober primer ekološke inovacije.

Ob dnevu spomina na mrtve pomislimo tudi na okolje, zato priž-gimo manj sveč. Predvsem pa skušajmo prižgati okolju prijaznejše sveče, kajti na tak način lahko veliko prispevamo k varovanju oko-lja in ohranjanju narave ter s tem prihranimo tudi nekaj denarja.


Obvestilo DPŽ Škocjan Društvo podeželskih žena Škocjan sporoča, da organizira v te-lovadnici OŠ Škocjan rekreacijo. Prvo srečanje bo 8. 11. 2011, ob 19.30 uri. Vadbo bo vodila fi zioterapevtka, srečevale pa se bomo vsak torek do meseca marca prihodnje leto.Lepo vabljene vse gospe in gospodične, ki ste pripravljene eno uro v tednu posvetiti sebi in svojemu dobremu počutju.

Jožica Mehak, DPŽ Škocjan


v sožitju z naravo

Gozdarjevo razmišljanje (ob letu 2011, mednarodnem letu gozdov)Vsak dan je dan nečesa in enako je tudi s tedni, meseci in leti. Zatorej sploh ni čudno, da njihovo bistvo v takšni »zmešnjavi« popolnoma zvodeni.Včasih je bilo praznikov manj, so pa bili toliko bolj pomembni in spoštovani.Kar malce sram me je povedati, da sem šele tam nekje sredi mar-ca, pa še to s televizije, izvedel, da je leto 2011 mednarodno leto gozdov. Ironija za gozdarja(e), ampak vzroki za to so kajpak či-sto interne narave, ki s pravo naravo nimajo nobene zveze in je zgodba zase o stanju v »moji branži«, tu »na sončni strani Alp«, kakor radi poudarjamo v reklamah za našo prelepo deželico, ki jo po zadnjih uradnih podatkih nekje šestdeset odstotkov prekriva gozd, neuradno pa je teh odstotkov še več in še naraščajo. Mnogi zaradi tega zganjajo vik in krik, ampak sam kot gozdar v tem ne vidim popolnoma nič slabega. Tudi v »naši hiši« se tega otepajo, kolikor je le mogoče, saj skušamo »biti v trendu«, kot se temu reče in je vse podvrženo nekakšni »evforiji rasti sodobnega časa«, ki vse spravlja na raven denarja. Tiste površine »v zaraščanju«, ki so pravzaprav čisto normalen proces naravi prepuščenih, nekdaj skrbno obdelanih kotičkov, brežičkov … nam »na papirju« zelo zmanjšajo povprečno lesno maso na hektaru površine ter podob-ne, »sodobne ekonomske pokazatelje rasti«, s katerimi se nenehno hvalimo. Mnogi gozdarjem, še vedno upravičeno, zabavljajo, da »smo šolani na kubik«. Tisti, ki kričijo(mo), da se ekonomije in ekologije ne da stlačiti popolnoma v isti koš, so potisnjeni na ob-robje in utišani.Že če se ozremo okrog sebe, vidimo, da naš mali kotiček premore obilico raznovrstnih naravnih lepot, ki pa se jih pravzaprav niti ne zavedamo ali drugače rečeno: »človek s polno ritjo ima slab občutek za lakoto«.Stvari »za dušo« je pač zelo, zelo, zelo težko ovrednotiti.Ste se morda že kdaj vprašali, kolikšna bi bila cena, da bi nekdo posekal stoletno lipo pred vašo hišo, ki so jo čislali že rodovi pred vami in jo bodo še rodovi za vami, če bodo imeli srečo, ker niste »sodobni ekonomist« in obsedenec z angleško travico, plastičnimi palčki ter sneguljčico v senci utice v bavarskem stilu.Malo kje po svetu, kjer rečemo, da je »civilizacija«, se lahko sredi narave pripognete, se umijete in celo naredite požirek v potoku, ne da bi pri tem tvegali kakšno alergijo in v najboljšem primeru drisko, če že ne kaj hujšega.Malo kje po svetu se po naporni službi lahko kar tako sprehodite po bližnjem gozdičku, si utrgate tisto pravo borovnico, malino, jagodo in celo kakšno gobo. Na izhodu iz asfalta vas namreč obi-čajno čaka »rampa« in napis »privatna lastnina …«.Ste se že kdaj zgodaj zjutraj prebudili, odprli okno, morda stopili na balkon, zaprli oči … in, razen »hrupa ljudi«, ničesar slišali; nobenega ptičjega petja, šumenja tišine … Sedite v avto in se od-peljite, niti ne tako strašansko daleč, kam v Italijo, Francijo … In tista rogovilasta drevesa, sredi »pošlihtanega špalirja« brezkonč-nih koruznih in podobnih polj, ki ste jih posekali, ker vam je birokrat iz Ljubljane, ki deli »korenčke« v obliki subvencij, prej-šnjikrat odbil nekaj kvadratnih metrov in pod katerimi so vaši pradedki in prababice po napornem delu našli prostor za počitek v senci in si vzeli kdaj čas tudi zase; hm´… in morda tudi za vas; le niso bila tam kar tako brez zveze.

Misli profesorja Boštjana Anka, pravega gozdarja, da »ko se me-njajo gospodarji, padajo drevesa«, se vse prevečkrat kažejo za po-polnoma resnične in so najbolj bistroumne misli, kar sem jih slišal iz ust kakega profesorja na gozdarstvu. Spoštovanje narave se pravzaprav začne že pri drobnem papirčku z žvečilke, ki ga vtaknemo v žep ali pa odvržemo za prvim voga-lom.V slabo voljo me spravljajo vsakoletne tradicionalne čistilne akci-je, ki same po sebi sicer niso nič slabega. Tudi sam sem se udeležil prve in se najbrž ne bom nobene več. Preveč dobro mi je ostalo v spominu nekajurno vlačenje »svinjarije« z obrežja dolskega poto-ka, ob gozdu in potem veliko razočaranje, le dober mesec kasneje, ko je bilo na istem mestu, skoraj vse po starem. In vedno znova mi prihaja pred oči udorna jama v starovški hosti, nad vodnim izvi-rom in zajetjem, napolnjena z vedno novimi odpadnimi kantami, plehovjem in plastiko. Takih smetišč je po naši in širši okolici obilica in vedno več je novih.Nekateri še vedno mislijo, da vse slabe stvari spadajo v gozd, am-pak stara žimnica iz koruznice, ki v nekaj tednih segnije, je popol-noma nekaj drugega kot plastična embalaža.Prav zanimivo bo, kaj vse in kje vse bodo odkrivali sodobni arhe-ologi v daljni prihodnosti ter kakšne zaključke o preteklosti bodo imeli, če se bodo s takimi rečmi sploh še ubadali. Vse namreč kaže na to, da je perspektiva človeške dejavnosti le še v importu, exportu ter svetovanju.Pa kljub vsemu, ko iz »civilizacije« stopite v »divjino« imejte ve-dno pred očmi, da tudi gozd zahteva svoj bonton. Če ne veste kako in kaj, če nikogar drugega, vprašajte gozdarja. Nikoli ni prepozno. Gozdarjeve oči pač vedno vidijo marsikaj, kar druge ne in če boste imeli srečo, da boste šli z njim po hosti, vas morda nauči hoditi tako potiho, da vas niti klopi ne bodo slišali.Glede praznikov pa … Konec koncev niti ni tako zgrešeno, da je vsak dan praznik nečesa. Navsezadnje je dovolj tehten razlog za to že, če se zjutraj zbudimo dobre volje, imamo obe roki, obe nogi, z glavo na ramenih, pa četudi že nekoliko plešasto in nas nič ne boli (no, vsaj preveč ne boli).Človek se z leti nauči vse bolj spoštovati stare modrosti in stari Pipa, upokojeni profesor, drugače pa gozdar, mi je nekoč zaupal eno takih, ki pravi: »Človek je do tridesetega leta zdrav, potem do štiridesetega leta misli, da je zdrav, če pa ga pri petdesetih letih čisto nič ne boli, pomeni, da ni več živ.«

Matjaž Cizel


v sožitju z naravo

Japonski dresnik: z vulkana v beton

Nekaj presežnikov• 0,7 g: da zraste nova rastlina, zadošča že 0,8 grama korenike,

to je 1 cm dolg košček;• 20 let: korenike lahko pod zemljo dremajo tudi 20 let, nato

znova poženejo;• 2 m/leto: v enem letu japonski dresnik zraste 2 metra visoko,

njegov sorodnik sahalinski dresnik pa doseže višino 4 metre;• 5 m: če zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika,

odložimo na komunalno deponijo, bi ga morali prekriti s 5 metrov debelo plastjo nasutja;

• 7 m: kar 7 metrov globoko je potrebno odkopati plast ze-mlje, če se ga želimo znebiti tako, da zemljo odstranimo;

• 5–7 cm – japonski dresnik lahko prebije asfaltno prevleko, debelo 5 centimetrov, nekateri poročajo celo o 7 centime-trih;

• 15 cm/dan – na dan lahko japonski dresnik zraste kar 15 centimetrov;

• 238/m2 – pod enim kvadratnim metrom lahko korenike ja-ponskega dresnika proizvedejo 238 brstov.

Za tiste, ki skrbijo za zelene površine v mestih, ob avtocestah, rekah in potokih, je japonski dresnik zagotovo najbolj nadležna invazivka (invazivna tujerodna vrsta rastline). Zgodba japonskega dresnika se bere kot prava pustolovščina. Ti-soče let je rasel na Japonskem in Kitajskem in ni zbujal posebne pozornosti, v Evropi pa je postal domala neuničljiva rastlina pi-šejo v reviji Horticulturist. Pritlikava podvrsta je rasla na vulka-nih, kjer je kot ena prvih naseljevala vulkanski pepel. Tu je rasla v težavnih razmerah: prisotno je bilo žveplo, občasno je nenadno naneslo vroč pepel, velika nadmorska višina je omogočala le krat-ko obdobje rasti. Dresnik se je temu prilagodil tako, da je razvil korenike, ki so šle globoko pod površje. V njih je rastlina shranila hranilne snovi in tu so bili speči poganjki na varnem. V nižinah je japonski dresnik rasel v drugačnih razmerah. Tu je za prostor, sve-tlobo in vodo tekmoval z bambusi in drugim bogatim rastlinjem, korenike so bile morda tudi način obrambe pred škodljivci, zato se je tu razvila drugačna podvrsta.

Z Japonske na Nizozemsko in od tu naprejPhilipp von Siebold je bil nizozemski kirurg, sodobnik našega Franceta Prešerna. Na Japonsko je pripotoval v času, ko je bila ta država pred zahodnim svetom praktično izolirana. Zaradi iz-rednega znanja je med Japonci pridobil številne prijatelje. Ti so mu prinašali rastline, ki so jih v tistih časih evropski vrtnarji še posebej cenili. Med njimi tudi japonski dresnik, ki ga je domov prinesel leta 1823. Tako se je z Nizozemske začela njegova pot po Evropi. Najprej je bil zaželena okrasna rastlina, kasneje hvaležna rastlina za ozelenjevanje kupov jalovine okrog rudnikov. Iz vrtov in nasadov je japonski dresnik sredi 19. stoletja pobegnil v naravo. Nagla širitev japonskega dresnika v naravi je v Veliki Britaniji začela skrb vzbujati konec 70. let prejšnjega stoletja, kmalu za tem so njegovo razširjanje prepovedali z zakonom. Ve-lika Britanija je ena redkih držav z zelo ostrimi zahtevami glede japonskega dresnika.

Kako ga raznašamo po Sloveniji?Japonski dresnik v Slovenijo ni zašel kar sam, po naravni poti, temveč smo ga prinesli ljudje. V Sloveniji so ga prvič zabeležili pred sto leti v okolici Celja, poroča botanik dr. Nejc Jogan. Tudi širi se z našo izdatno pomočjo. Pred 30 leti so japonski dresnik opažali zlasti v vzhodnem delu Ljubljane ter blizu Naklega in Ce-lja. Danes se je z njim spopadajo že od Trente pa vse do Prekmur-ja. Le ob Obali se še ne pojavlja.

Zakaj smo za širitev krivi predvsem ljudje? Ker mu ustvarjamo rastišča in ker prenašamo delčke njegovih korenik. Ponevedoma ga raznašamo zlasti z enega gradbišča na drugega, z nasipavanjem in drugimi zemeljskimi deli. Prenašamo ga v materialih, ki jih prevažamo in nasipavamo na novih lokacijah, in tudi z gradbeno mehanizacijo. Koščki korenike se namreč zataknejo na gume, še bolj pa na gosenice kamionov in gradbenih strojev.

Japonski dresnik raste na opuščenih gradbiščih, ob cestah in železni-cah. Najdemo ga tudi v družbi drugih invazivnih vrst, na primer

zlate rozge in žlezave nedotike (foto: Nejc Jogan).

Vse več dresnika raste ob rekah in potokih, že pred desetletjem smo ga zanesli na bregove Bohinjskega jezera (foto: Saša Dalla Valle,

2001).


Najpogosteje se bo razširil na zemljišča, kjer smo travno rušo ozi-roma naravno rastlinsko odejo odstranili. To so robovi ob cestah, začasna nasutja peska, opuščena gradbišča, parkirišča, degradi-rana zemljišča. Taka območja strokovnjaki imenujejo ruderalna. Japonski dresnik tu najde kaj malo konkurence drugih rastlin. Za njegovo hitro razrast je zaslužno tudi dejstvo, da nikomur ne tekne. Žuželke in drugi nevretenčarji, ki se hranijo z domorodni-mi rastlinami, se japonskega dresnika ne lotijo. V njegovi izvorni domovini, na Japonskem, obstaja vrsta živali, ki se prehranjujejo z njegovimi posameznimi deli, pri nas jih ni.Druga pogosta pot širjenja so reke in potoki, kjer voda odnaša odlomljena stebla ali podzemske dele. Ob toku navzdol tako na-stajajo nova rastišča.Ko se ukorenini na novi lokaciji, se s korenikami kaj kmalu začne širiti v svojo okolico.

Le navidez neženStrokovnjaki so japonski dresnik uvrstili med »sto najhujših«. To je svetovni seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zunaj svoje do-movine povzročajo največ težav. Kakšne težave povzroča rastlinam in živalim? Zaradi gostih se-stojev tu ne rastejo druge rastline, zato se zmanjša tudi število rastlinojedih žuželk. Tako je tu tudi manj žab, plazilcev, ptic in sesalcev, skratka, raznovrstnost živega sveta močno upade. Japon-ski dresnik izloča tudi posebne kemijske snovi, ki zavirajo rast prvotne združbe obrečnih rastlin.Ljudje imamo največ težav z japonskim dresnikom v naseljih in ob rekah in potokih. Japonski dresnik na rastiščih ob vodi izpodrine vse druge rastline. Ko pozimi nadzemski deli odmrejo, tu ni drugih rastlin, ki bi vezale nabrežja in reka zato bregove pospešeno ruši in odnaša. Dresnik povzroča tudi poškodbe na vodnogospodarskih objektih, saj korenike prizadenejo njihove temelje.Na zelenicah in v parkih japonski dresnik raste mnogo hitreje od trave. Če naj imajo trate urejen videz, jih je zato treba kositi mnogo pogosteje. Tudi ob cestah in kolesarskih stezah je treba zelenice urejati bistveno pogosteje, saj do dva metra visoki dresnik nevarno zmanjšuje preglednost, zlasti v križiščih.

Listi japonskega dresnika so veliki 5 do 15 cm, steblo ni povsem ravno, ampak ima blago obliko cik-caka (foto: Nejc Jogan).

Zaradi hitre in bujne rasti japonski dresnik zmanjšuje varnost v prometu, saj ovira preglednost. V dveh mesecih je zasedel že polovico

kolesarske steze pred križiščem (foto: Breda Ogorelec).

Čeprav je japonski dresnik navidez zelo nežna rastlina, imajo nje-govi podzemski poganjki presenetljivo moč. Predrejo lahko 5 ali celo 7 centimetrov debel asfalt, povzročajo razpoke v betonskih tlakih, povzročajo poškodbe na podzemnih vodih.

Do živega mu ne pride niti ogenjEden od ključev uspeha japonskega dresnika je njegova korenika. Korenika ali rizom je podzemeljski del rastline. Z njim se rastlina lahko razmnožuje vegetativno, torej brez semen. Imajo jih tudi šmarnica, hmelj, ingver, bambus. Sem rastlina spravlja hranilne snovi, tu nastajajo tudi novi brsti. Če japonskemu dresniku od-stranimo ali požgemo nadzemni del, s tem korenike nismo bi-stveno prizadeli. Tudi če podzemni del prekopljemo, velja enako – koreniko ne prizadenemo. Nasprotno, rastlina bo še bolj poga-njala. Korenike so pogosto dolge 6 metrov, v eni sezoni se v vodo-ravno smer podaljšajo tudi za po en meter. Čeprav jih zasujemo z 2 metra debelo plastjo zemlje, bodo ostale žive. Kako se ga lotiti? Predstavljamo nekaj metod. Žal se nobena od njih ni izkazala kot hitra in povsem učinkovita, z izjemo dveh, ki sta tudi najdražji.Osnovno pravilo naj seveda bo: bolje preprečiti, kot zdraviti. Pre-ventiva torej. Zato, prvič, zemljišča, kjer smo travno rušo odstrli, nemudoma zopet zasadimo z domorodnimi rastlinami. In drugič, pazimo, da zemlje ali peska z območij, kjer dresnik že raste, ne raznašajmo naokrog. Komunalna in gradbena podjetja tudi v Slo-veniji se že soočajo z lastniki vrtov, ki jim na svojo zemljo dovolijo le, če so gradbeno mehanizacijo prej dobro očistili in oprali.

Mehansko odstranjevanje. Učinkovito je lahko zlasti na povsem novem rastišču, kjer opazimo le posamezne rastline. Kositi ali puli-ti ga je treba redno, to pomeni na 2 do 3 tedne in več let, dokler se korenike ne izčrpajo. Začeti moramo v začetku maja ali še prej, da preprečimo prenos hranilnih snovi iz zelenega dela rastline v kore-nike. Bolj kot košnjo priporočajo t. i. »mlatenje«. Če se odločimo za puljenje, se ga lotimo, ko poganjki dosežejo višino 30 cm.Korenike lahko izkopavamo.

v sožitju z naravo


Pri tem je potrebna velika natančnost, saj lahko – kot smo ome-nili – že iz enega centimetra spregledane korenike požene nova rastlina. Če koreniko zgolj razbijemo na več delcev, bomo rast japonskega dresnika s tem le pospešili. Če se odločimo za izko-pavanje, to pomeni kopanje do 3 metrov globine in do 7 metrov stran od nadzemskega dela rastline, saj korenike lahko segajo tako daleč stran od stebla.Ostanke moramo nato naložiti na tlakovano površino ali na foli-jo, da se posušijo, a pazimo, da jih veter ali voda ne raznaša. Če stebla pustimo ležati kar na tleh, se namreč lahko ponovno uko-renini. Ko se ostanki povsem posušijo in postanejo rjave barve, te nevarnosti ni več. Če krajevni predpisi to dovoljujejo, lahko suhe ostanke nato sežgemo. Nikakor pa stebel ali korenik ne kompo-stirajmo ali odmetavajmo v vrtni odpad.

Zasaditev. Na obrežjih potokov in rek je precej učinkovit način košnja in nato zasaditev z vrbo ali z zelišči.

Paša. Poganjke jedo govedo, osli, konji, koze in ovce. Ker najmanj poškodujejo travno rušo brežin, so ovce najprimernejše. Konec zime moramo odstraniti vse ostanke stebel, saj so ostri kot nož in lahko živino poškodujejo. S pašo pričnimo preden poganjki dosežejo višino 30 cm.

Herbicidi. V Sloveniji herbicidov na zelenicah, ob potokih in re-kah ne smemo uporabljati. Tudi drugod, kjer so herbicidi dovo-ljeni, ima lahko njihovo škropljenje negativen učinek na okolje in se jih raje izogibajmo. Herbicid glifosat nanašamo neposredno na stebla – dresnik odrežimo ali pokosimo približno 5 centimetrov od tal in nato na stebla nanesemo herbicid. Enkraten nanos herbi-cida običajno ne zadošča, uporabljati ga je treba vsaj 3 zaporedna leta. Najbolj učinkovita metoda naj bi bila injiciranje herbicida v stebla, koncentracija naj bo 1 : 1. Pri uporabi herbicida je po-trebna uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme, posebno pozor-nost je treba nameniti zaščiti ptic, sesalcev, vodnih organizmov in neciljnih rastlin. Strokovnjaki ocenjujejo, da je najuspešnejša kombinacija mehanskega odstranjevanja in herbicida. V Veliki Britaniji so stroške uporabe herbicida ocenili na 24 EUR/m2.

Zastiranje. Japonski dresnik ima rad sončne lege. Kot ena od me-tod, ki so jo tudi v Sloveniji že uporabili na manjših površinah, je prekrivanje s črno folijo za vsaj eno leto. Folijo je treba obtežiti, da je poganjki ne dvignejo. Strokovnjaki iz Nemčije ocenjujejo, da ta metoda nima večjega uspeha.

Požiganje. Požiganje ni nič učinkovitejše od košnje, razlika je v tem, da pepel dodatno gnoji zemljo.

Zapora. Kadar je gradbena parcela dovolj velika, v Veliki Britani-ji kot eno od metod priporočajo tudi izkop več metrov globoke jame, ki jo nato obložijo s posebno folijo oz. membrano, ki je korenike ne morejo predreti. Vanjo prenesejo zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika, jo tudi povrhu prekrijejo s folijo in stike zavarijo, nato pa nasujejo s peskom in humusom ter ozele-nijo. Takega zemljišča nato ne smemo prekopati še 20 let, kolikor lahko korenike preživijo pod zemljo. Drug način zapore na gradbiščih, na primer na opuščenih indu-strijskih območjih, je navpična zapora, ko rastišče dresnika obdajo

z globokim jarkom in vanj navpično postavijo folijo, ki temelje in podzemske priključke nove stavbe zaščiti pred vdorom korenik. S folijo, ki preprečuje rast korenik, zaščitijo tudi temelje stavbe ali jo položijo pod tlakovane površine.

Odvoz na deponijo. Strokovnjaki opozarjajo, da je to zelo drag način. Zemljo s korenikami je namreč potrebno na deponiji pra-vilno odstraniti. Zasuti ga je treba z vsaj 5 metrov visokim nano-som materiala, kar stroške zelo poviša. Pri prevozu na deponijo moramo paziti, da se nam tovor med potjo ne usipa iz kamiona in da ga ne raznašamo z gumami. V Veliki Britaniji so stroške odvoza in nanosa nove zemlje ocenili na 45 EUR/m2.Pri vseh metodah je nato ključno redno nadzorovanje in sprotno odstranjevanje poganjkov še več let. Korenike lahko namreč nekaj let »dremajo« in nato rastlina znova požene.

StroškiV Nemčiji za nadzor nad japonskim dresnikom ter za obnovo prizadetih obrežij ob vodotokih letno v porabijo skoraj 30 mili-jonov evrov, za nadzor ob železnicah 2,4 milijone evrov. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da gredo škode zaradi japonskega dresnika v desetine milijonov funtov. Gradnja na zemljišču, na katerem raste japonski dresnik, se podraži za 10 %, kažejo izračuni. Cena stavbnih zemljišč, poraslih s to rastlino, je tam zato krepko padla. Lastnik, ki prodaja tako parcelo, je dolžen obvestiti o tem kupca in ga seznaniti z ukrepi odstranjevanja, ki jih je že izvajal. Širitev japonskega dresnika na sosedovo parcelo je lahko tudi predmet tožbe zaradi motenja posesti.

Za Slovenijo ocene stroškov še nismo izdelali.

Več o japonskem dresniku in drugih invazivkah najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/si/delov-na_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali.

mag. Breda Ogorelec,Ministrstvo za okolje in prostor

v sožitju z naravo


za nami, a še aktualno

Kmečke igre v Dobravi

V soboto, 30. julija 2011, so v Dobravi pri Škocjanu poteka-le tradicionalne kmečke igre v organizaciji DPM Dobrava. Na kmečkih igrah je sodelovalo 7 ekip, in sicer dve ekipi iz Zasavja ter ekipe DPM Zbure, DPM Mirna Peč, DPM Dobrava, Gr-movlje in Roje-Drama. Sodelujoči so se pomerili v skakanju v jumbo vrečah, gasilski malici, vrtenju okrog količka in prenosu bale, hoji s hoduljami ter pobiranju krompirja iz kupa slame. Na koncu zanimivih iger sta bili na prvem mestu izenačeni eki-pi DPM Zbure in DPM Dobrava, ki sta se za 1. mesto pomerili v štafetnem pitju vode. V tej igri je za las zmagala ekipa DPM Zbure, katere člani so si z zmago prislužili odojka, ki ga je pri-spevala Kmetija Salmič iz Stare Bučke. Druga je bila domača ekipa DPM Dobrava, tretji pa so bili člani DPM Mirna Peč.

Janja Povšič, DPM Dobrava

Škocjan na obisku pri Škocjanu v sosednji AvstrijiV nedeljo, 28. 8. 2011, je Konjerejsko društvo Škocjan s so-delovanjem Občine Škocjan organiziralo izlet v sosednjo Av-strijo, in sicer v kraj Sv. Kanzian. Odzvali smo se povabilu g. Janeza Lacha, ki je bil pri nas v gosteh ob občinskem prazni-ku KNOBLEHARJEVO 2011. Tako smo se v nedeljo zjutraj zbrali konjeniki, g. župan Jože Kapler, Društvo podeželskih žena, vinogradniki ter Fantje z vasi. Po prihodu v njihovo ob-čino Sv. Kanzian je sledila sveta maša, pri kateri so Fantje z vasi zapeli tudi dve pesmi in prijetno presenetili vse zbrane. Po maši je sledilo druženje z malico in programom, ki so ga pripravili gostitelji. To je bila prava priložnost za predstavitve naše občine in druženje obeh županov, ki zastopata občini z enakim imenom, vendar vsak v svoji državi. Na koncu smo se popeljali tudi s turističnim vlakom ter si ogledali še več znamenitosti te prekrasne občine. V večernih urah smo se polni dobrih in presenetljivih vtisov, predvsem pa zelo zadovoljni, vračali domov. Na koncu bi se zahvalil vsem, ki ste se nam pridružili na izletu ter nam pomagali pri izvedbi izleta.

Silvo Vovk, Konjerejsko društvo Škocjan

Člani Konjerejskega društva Škocjan so krojili zmagovalni vrh na tekmovanjih

V soboto, 27. 8. 2011, so potekale na Gričevju Igre izpod se-dla, ki jih je preredilo Konjeniško društvo Gričevje. Tekmovalnih iger se je udeležilo tudi več članov Konjerejskega društva Škocjan. Največ spretnosti in znanja izpod sedla je pokazal Jernej Žagar in se je s prvim mestom in pokalom veselil velikega uspeha. Prav tako je istega dne potekalo državno prvenstvo v oranju s konji na Drškovcu, kjer sta nas ponosno in spet najuspešneje zastopala Nikolaj Oberč in Janez Turk. Pika na i pa je bila kasaška dirka v nedeljo, 28. 8. 2011, v Šentjerneju, kjer je na zmagovalni oder stopil Marko Krštinc, ki je osvojil prvo mesto in tako uspešno zaključil tekmovalni vikend. Vsem zmagovalcem čestitamo in kot pravimo konjeniki: naj navada ostane.

Silvo Vovk, Konjerejsko društvo Škocjan



Jona na Bučki ali oratorijsko obarvano tridnevje

»V Tvojo smer, klic naj tvoj me vodi, v Tvojo smer, naj stopa moj korak …« je odmevalo v melodiji letošnje oratorijske himne na bučenskem gričku od 4. do 7. avgusta. Kljub temu da je bil orato-rij letos nekoliko krajši od preteklih, pa ni bil prav nič manj ener-gičen in duhovno poglobljen. Spoznavali smo Jona, preroka iz svetopisemske starozavezne knjige, ki se je upiral Božjemu klicu. Sledili smo njegovemu spreobrnjenju, ko je presodil, da Božjemu načrtu, ki je pripravljen za nas, ni mogoče ubežati. Zgodba o Jonu in veliki ribi nam je posredovala kar nekaj globokih idej in sme-ri dneva, ki smo jih animatorji predstavili otrokom v katehezah. Oratorijski program pa tudi tokrat ni bil samo duhovno-pastirska hrana: svoje ustvarjalne žilice smo urili v raznolikih delavnicah, pletli mrežo prijateljstva, se zabavali v velikih igrah ob prediranju vodnih balončkov, izdelovanju akvarija in ustvarjanju barvne pa-lete. Skratka, doživeli smo mnogo presenečenj, se naučili nekaj novih pesmi, odkrivali skrivnosti, sklepali nova prijateljstva in uživali vsak trenutek posebej.

Da je oratorijsko tridnevje res zaživelo, so k temu pripomogli številni donatorji. Prav posebna zahvala je namenjena ge. Ljubi Hočevar, ki je pripravila vsakodnevni obrok hrane, ge. Vidi Gros

in ge. Sonji Pokleka, ki sta pomagali v slaščičarski delavnici, ter g. župniku Damjanu Štihu, ki nas je spodbujal in nudil pomoč pri organizaciji. Ostali donatorji, ki so nas razveselili s svojo veliko-dušnostjo, so bili: Milan Hočevar, Silvo Vene, Slavko Pungeršič, Antonija Tramte, Mirko Gradišar, Andrej Resnik, Stanka Cemič, Marko Cemič, Aleš Pungeršič, Slavko Jalovec, Martin Nahtigal, Občina Škocjan, Pekarna Pepe, OŠ Frana Metelka Škocjan, Me-sarstvo Bobič, Janez Jenič, s. p., KUD Bučka, Tiskarna Novo me-sto, Čebelarstvo »Evin gaj«, Jože Cemič, s. p., Oratorij Škocjan, Oratorij Prečna, Oratorij Šentjernej ter družine vseh animatorjev. Vsakemu posebej smo izjemno hvaležni.

Trdne oratorijske stebre gradijo animatorji in otroci. Skupaj smo prebudili in obogatili duha osamelega župnijskega dvorišča, vnesli vanj kanček optimistične mladostne energije, ustvarili harmonijo in svež mozaik prijateljstva. Produktivno animatorsko ekipo smo tokrat sestavljali: Arpad in Ester Černik, Matej in Tjaša Punger-šič, Gašper in Tjaša Gros, Sara Hočevar, Katja Cemič, Katja Ru-par, Nika Mlakar, Štefan Vene, Marko Gradišar, Tilen Hočevar, Melita Novak, Marjetka Žibert, Alenka Kocjan, Alenka Šutar in Mojca Tramte.

Nedvomno nas je v teh dneh navduševala zgodba o Jonu, ki nam je podarila sporočilo, kako hoditi v pravo smer in osrečevati lju-di, ki jih srečamo na poti. Prav gotovo se je komu kakšna misel usidrala tako globoko, da jo je ponesel naprej in postal pričevalec. Morda pa jo je namenil prav vam.

Mojca Tramte



Gasilsko tekmovanje za pokal Občine Škocjan

Tudi letos smo gasilci v Škocjanu organizirali gasilsko tekmovanje za pokal Občine Škocjan.Sedemindvajseti avgust je bil dan, ko so se našega tekmovanja, ki je bilo že štirinajsto leto zapored, udeležile gasilske enote iz različ-nih krajev Slovenije. Tekmovali smo v kategorijah: člani, članice, starejši člani ter starejše članice.Vsako leto še posebej vabimo društva iz Občine Škocjan, ker želi-mo razglasiti in podeliti priznanja tudi najboljšim v Občini.Žal je udeležba nekoliko skromnejša, vendar vztrajali bomo še naprej, mogoče pa bo drugo leto bolje.Vrstni red enot iz Občine Škocjan, ki so se tekmovanja udeležile, in se jim za udeležbo zahvaljujemo, je naslednji: V kategoriji starejših gasilcev je bila prva tekmovalna enota PGD Škocjan, druga enota PGD Dobrava in tretja enota PGD Bučka.V kategoriji članov pa je bila prva enota PGD Škocjan, pred eno-to PGD Dobrava. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim enotam, ki so se tekmovanja udeležile. Vse, še posebej društva iz Občine Ško-cjan, pa vabimo prihodnje leto na petnajsto gasilsko tekmovanje za pokal Občine Škocjan.

Zahvala vsem, ki so pomagali pri zahtevni organizaciji in izvedbi tekmovanja. Še posebej hvala gospodu županu Občine Škocjan, ki je tudi izrazil podporo tovrstnim tekmovanjem in je ob razgla-sitvi rezultatov enotam tudi podelil zaslužene nagrade.

Na koncu bi rad izpostavil in pohvalil tekmovalno enoto starej-ših članov PGD Škocjan, ki deluje neprekinjeno že enajsto leto zapored. V tem obdobju se je že veliko članov zamenjalo, vendar to ne vpliva na dosežene uspehe. Vsako leto marljivo vadijo in se udeležujejo tudi veliko gasilskih tekmovanj. Letos so dosegli zelo odmeven rezultat, saj so junija zmagali na tekmovanju gasilske zveze Novo mesto.V nedeljo osemnajstega septembra, so se udeležili tudi tekmo-vanja Dolenjske regije, na katerem so bila zastopana društva iz gasilske zveze Novo mesto, gasilske zveze Trebnje ter gasilske zveze Šentjernej. Tudi tukaj so bili naši starejši člani zelo uspešni, saj so se uvrstili na drugo mesto, za enoto starejših članov PGD Dobra-va. Tako sta se obe enoti iz Občine Škocjan ponovno uvrstili na državno gasilsko tekmovanje, ki bo naslednje leto. Naši starejši člani se še s posebnim veseljem udeležijo tekmovanj, ki jih or-ganizirajo gasilska društva v Občini Škocjan, tako so se tretjega septembra udeležili tudi lepo organiziranega gasilskega tekmova-nja v Dobravi.

Jože Zupančič, PGD Škocjan na Dolenjskem

Prikaz gasilske tehnike

Na pobudo poveljnika Občinskega gasilskega poveljstva Ro-berta Janežiča smo v okviru poveljstva organizirali vajo pri-kaza gasilske tehnike. Ker je bil poudarek na prikazu opreme in zmogljivosti večjih vozil, ki jih premorejo društva v občini, smo opravili vaje na lokacijah, kjer imajo društva večja gasilska vozila: Dobrava, Bučka in Škocjan. Vaje so se udeležila vsa dru-štva v okviru poveljstva.Poleg prikaza same opreme in zmogljivosti vozil smo predsta-vili tudi osnovna pravila uporabe te opreme, obnovili osnovne postopke za zagotavljanje lastne varnosti gasilcev.Poseben poudarek je bil na postopkih in opremljenosti z dihal-nimi aparati pri notranjih napadih, na vseh lokacijah pa smo tudi preizkusili opremo za proizvodnjo gasilske pene.Posamezna društva izvajajo tudi osnovni tečaj za gasilca, tako so se lahko prisotni tečajniki seznanili z opremo in vozili in s tem izpolnili del zahtevanega izobraževanja. Skupni vtis vseh vaj je bil predvsem spoznanje , da so take vaje potrebne, ker je gasilska služba skupek specifi čni znanj, ki se jih ob neutr-jevanju rado pozabi. V poveljstvu bomo tako tudi v nadalje organizirali več takih skupnih vaj.

Silvo Vene, OGP Škocjan



Tradicionalno gasilsko tekmovanje za »pokal Dobrave«

V soboto, 3. septembra 2011, smo člani PGD Dobrava organizi-rali tradicionalno meddruštveno tekmovanje v gasilskih discipli-nah za »POKAL DOBRAVE«.Tekmovanje je potekalo za vse članske in veteranske kategorije. Vse skupaj se je zbralo 15 ekip. V kategoriji članic so nastopile štiri ekipe, zmago pa so slavile članice PGD Stranska vas. Med pe-timi članskimi ekipami so bili najboljši gasilci iz PGD Lakovnice. Izmed dveh ekip starejših članic je bila boljša ekipa iz PGD Po-nova vas. Pokal v kategoriji starejših članov, kjer so nastopile štiri ekipe, pa je ostal predstavnikom domačih gasilcev PGD Dobrava. Prehodni pokal DOBRAVE se tako seli v PGD Lakovnice. Vsem ekipam in tudi sodnikom se zahvaljujemo za udeležbo, zmago-valnim ekipam pa čestitamo za doseženi uspeh. Po zaključku tek-movanja pa smo prireditelji tekmovanja organizirali še družabno srečanje za vse tekmovalce in okoliške prebivalce.

Vinko Gradišar, PGD Dobrava

Najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji so prejele tudi pokal.

Tekmovalci v akciji.

Tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjemV soboto, 10. 9., smo se članice DPŽ Škocjan udeležile spre-tnostnega tekmovanja, ki ga je v okviru državnega tekmovanja oračev na Ptuju organizirala Zveze kmetic Slovenije.

Zbralo se je 20 tekmovalk iz cele Slovenije. Tekmovale so v dveh starostnih skupinah, in sicer do petdeset let starosti v prvi in nad petdeset let v drugi skupini.

Tatjana Tršinar, ki je letos zastopala naše društvo, je v prvi sku-pini dosegla sedmo mesto, za kar ji čestitamo. Cilj tekmovanja pa je predvsem druženje in spoznavanje, kot je povedala ga. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic. Seveda se strinjamo in se že veselimo snidenja naslednje leto.




Veterani iz Dobrave, ki so bili najboljši na regijskem tekmovanju.

Predavanje o letniku 2011Društvo vinogradnikov Škocjan je v ponedeljek, 12. 09. 2011, za vse vinogradnike organiziralo vsakoletno strokovno srečanje pred trgatvijo. Predaval je g. Samo Hudoklin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto. Opozoril nas je na posebnosti letnika 2011, ki se odraža v visoki sladkorni stopnji, nižjih kislinah in višji pH vrednosti. Povišana pH vrednost pomeni povečano mikrobiolo-ško aktivnost v moštu in s tem ugodnejše razmere za »kvarljivce« mošta, kar je potrebno upoštevati že v pripravah na trgatev in sami trgatvi (obvezna uporaba žvepla že na tropu in pripravljen ustre-zen kvasni nastavek). Nižja kislina nas opozarja na spremljanje zaključka fermentacije in izbiro ustreznega časa za prve pretoke. Pozorni moramo biti na povretosti sladkorjev in biološki razkis – spreminjanje jabolčne kisline v milejšo mlečno kislino, kar pa ne gre brez meritev in obveznega rednega pokušanja mošta.V nadaljevanju sta predsednik in tajnik društva vinogradnikov predstavila aktivnosti, ki potekajo za nakup FTIR spektroskop-skega aparata – OenoFoss za analizo mošta in vina. OenoFoss omogoča analiziranje skozi celoten proces pridelave vina od groz-dnega soka do vina. V grozdnem soku OenoFoss izmeri vsebnost sladkorja v °Brix, pH vrednost, vsebnost skupnih in hlapnih ki-slin v g/l, v moštu in vinu OenoFoss izmeri vsebnost sladkorja (glukoza + fruktoza) v g/l, pH vrednost, vsebnost skupnih kislin, posebej izmeri vsebnost jabolčne kisline, vsebnost hlapnih kislin, vse kisline v g/l in vsebnost alkohola v Vol %. OenoFoss aparat bo mogoče preskusiti v oktobru tudi v našem laboratoriju, in sicer ob sredah in petkih od 18.00 ure do 21.00 ure ter v nedeljo od 8.00 ure do 11.00 ure. Vsi prisotni člani so potrdili aktivnost za nakup FTIR spektro-skopskega aparata – OenoFoss in zbiranje manjkajočih denarnih sredstev.

Vsem vinogradnikom želimo vrhunsko letino.Janez Vide,




Blagoslov novega župnijskega doma v Škocjanu

„Ponižnost in vztrajnost vodi duše v nebo!“Nič kolikokrat ponovljeni stavek, ki ga je gospod Zalokar povedal v igri Naš Kno-blehar. In še kako drži. Veliko ponižnosti in vztrajnosti je bilo potrebno, da smo pri-šli do konca, do otvoritve našega novega župnijskega doma Ignacija Knobleharja v Škocjanu. Začetna zagnanost je kmalu malo popustila, ko smo se po vaseh podali med farane in občane, da bi jim predstavili, kaj bi radi naredili, pa ne samo za nas ali za gospoda župnika, ampak za naše priho-dnje rodove. Še bolj se je zalomilo, ko smo zaprosili za kakšen prispevek, in spet ... po-nižnost in vztrajnost ... Hvala Bogu so nas te besede in Knobleharjev zgled vodili, da nismo obupali. In potem so se pokazali prvi rezultati. Po-gum in zagnanost sta zrasla. In tako smo igrali igro, spletali in prodajali adventne venčke, delali voščilnice, spodbujali dobro-tnike in na razne načine skušali pridobiti vsa potrebna sredstva za gradnjo. Seveda je bila to le kapljica v morje, pa vendar. Začutili smo, da je vsa župnija in občina nekako začela živeti s tem, da se kar naprej nekaj dogaja, župnijski dom je začel rasti in dobivati podobo mogočne stavbe v sredi-šču Škocjana. Mnogi stari in mladi so prišli pomagat pri raznih delih, ko je bilo to po-

trebno. Kdor je mogel, je dal na razpolago svoje znanje, izkušnje, čas.In tako je dom dobil svoje prve prebivalce, župnijsko Karitas, ki je odprla svoje pro-store v kleti doma in tam deluje enkrat na teden. Pevci imajo v njem pevske vaje. Čez poletje pa je sprejel v svoje prostore števil-ne otroke in mladino, saj je v njem potekal poletni oratorij. Prišel je tudi dan, ko smo se začeli pogovarjati o tem, da nov župnij-ski dom uradno odpremo in blagoslovimo naše delo, določen je bil tudi datum otvo-ritve – 11. september 2011. Organizacijski odbor je zavihal rokave, or-ganizirana je bila čistilna akcija in zadnje priprave na otvoritev so stekle. Gospod župnik nam je dal priložnost, da se tudi v duhovnem smislu pripravimo na slove-snost, saj nam je zadnje tri dni pripravil svete maše in srečanje z našimi nekdanjimi duhovnimi voditelji. Tako je prišel težko pričakovani dan, 11. september, sicer dan, ki smo si ga zapomnili po povsem naspro-tnem dogodku, a za nas je bil to dan vese-lja. Zjutraj nas je pozdravilo sonce, kar je bila vzpodbuda za vse.Slovesnost smo začeli v farni cerkvi pri sveti maši, ki jo je daroval naš rojak beograjski nadškof msg. Stanislav Hočevar, v soma-ševanju z g. škofom Andrejem Glavanom, gospodom župnikom in nekaterimi nekda-njimi duhovniki naše župnije. Po slovesni sveti maši smo se v procesiji odpravili pred nov župnijski dom, kjer je bil blagoslov. Program je pripravil mladinski pevski zbor z mladimi glasbeniki in povezovalko Eriko Jerele. Kljub vročini se je blagoslova udele-žilo veliko ljudi. Po uradnem delu je sledil ogled prostorov novega župnijskega doma, nato pa seveda druženje v prijetni družbi ob dobri hrani in pijači, za katero so poskrbeli Društvo vinogradnikov, Društvo podežel-skih žena, Karitas, mladina, vsi dobrotniki, ki so prispevali meso in ga pripravljali, go-spodinje, ki so pekle kruh in pecivo, go-spodarji, ki so prispevali žlahtno kapljico

ter seveda vsi dobrotniki, ki so na kakršen-koli način pripomogli, da je slovesnost po-tekala v takem vzdušju. PGD Škocjan, ki so posodili mize, oprali asfalt in sodelovali pri postavitvi prireditvenega prostora, cer-kveni pevski zbor in seveda pritrkovalci, ki so nam že od jutra s pesmijo škocjanskih zvonov oznanjali, da se ta dan v Škocjanu dogaja nekaj slovesnega. Pri programu je nastopil tudi g. Gregor Čušin, s svojo mo-nokomedijo Janez brez glave, nastopila je tudi folklorna skupina Plamen, otroci pa so se seveda najbolj razveselili čarovnika. Pa seveda ne bi bili Dolenjci, če ne bi bilo zraven harmonike, zato nas je zabaval an-sambel Nebo, otroci pa so dobili balone s Knobleharjevo podobo, ki so jih z veseljem tudi sami napihovali. Druženje je trajalo do poznih popoldanskih ur.Župnijski dom Ignacija Knobleharja je tako postal dom velike župnijske družine, v katerem bo lahko vsak, ki bo želel, našel svoj prostor. Upamo, da nam bo do zime uspelo preseliti tudi gospoda župnika, ki mu gre posebna zahvala za ves trud in pri-zadevanja ter vzpodbude pri celem projek-tu. Lahko smo ponosni na svojo pridobitev in seveda na našega rojaka Knobleharja, katerega življenjska zgodba nas pozdravi na spodnjem vhodu v učilnice.Na steno sta jo upodobili ge. Vida in Anja Cizel in prav te podobe dajejo poseben čar prostoru, saj obiskovalcu dajo občutek, da je Knoblehar ves čas z nami.

Karmen JanežičFotografi je: Jernej Strašek


Folklorna skupina Plamenin njeni dosežki v prvem polletju 2011

Po uspešno zaključenem letu 2010, ki smo ga sklenili z božično-novoletnim koncertom, smo v novo leto vstopili delovno in polni novih pričakovanj. Že konec januarja smo nastopili na sejmu Al-pe-Adria v Ljubljani. Teden dni kasneje smo se s spletom »Veselo

je pr’ n’s na vas« udeležili občinske prireditve ob kulturnem pra-zniku 8. februarja v OŠ Frana Metelka Škocjan. Naslednje mesece smo se posvečali predvsem pripravam za ude-ležbo na folklorni reviji. Na tekmovanju smo se predstavili z Go-ričkim spletom, katerega odrsko postavitev je pripravil dr. Bruno Ravnikar.

Na vsakotedenskih vajah je naši redni vodji ge. Simoni Smrekar s svojo pomočjo in koristnimi nasveti pomagala še naša umetniška vodja ga. Janja Ravnikar. Tako smo dodobra izpilili plesne korake in polni optimizma nastopali na Območnem srečanju odraslih folklornih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki je pote-kalo 9. aprila v Senovem pri Krškem. Srečanje sta pripravili krška Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo ter ga poimenovali Bo-gati v različnosti.

Vse folklorne skupine je s svojim budnim očesom spremljal in ocenjeval Rastko Samec, priznan slovenski folklorist. S svojim nastopom smo bili zadovoljni in ves trud, ki smo ga vložili v vaje, je bil poplačan, kajti uvrstili smo se naprej na regijsko tek-movanje. Pred pomembnim nastopom je sledilo še nekaj na-pornih vaj, kjer smo odpravili še zadnje napake in se 20. maja zopet predstavili z istim spletom na Regijskem srečanju odraslih folklornih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja v Brežicah. Tokrat sta žirijo sestavljala Neva Trampuš in Brane Šmid. Na koncu nam je le malo zmanjkalo, da bi se uvrstili na državno srečanje v Beltince, kjer je naša folklorna skupina že sodelovala, takrat s spletom Ramplanje.

Ti meseci pa niso bili zapolnjeni le z vajami. Udeležili smo se tudi

Gregorjevega sejma na Grabnu pri Novem mestu in prireditve Pozdrav pomladi v Šmarjeti. Aprila smo sodelovali na festivalu Slovenska polka in valček, kjer smo se vrteli ob slovenski naro-dnozabavni glasbi. S svojim nastopom smo popestrili dogajanje tudi na ljubljanski in mariborski študentski cvičkariji, kjer smo skušali skozi ples čim bolje predstaviti Dolenjsko. Poleg spleta plesov, so fantje s klobučki animirali tudi mimoidoče, na koncu pa smo skupaj z njimi ob zvokih harmonike zaplesali še »beksl« polko.

Konec meseca maja smo se odzvali povabilu Folklornega društva Ivan Laharnar - Planota iz Tolmina in z dvema spletoma popestrili njihov koncert, ki so ga poimenovali Ajns. Po končanem uradnem delu je sledila še veselica in druženje z domačimi folkloristi.

Julija smo se v sklopu Knobleharjevega že tradicionalno predsta-vili na prireditvi Škocjan poje in igra, tokrat s pevsko točko, in naslednji dan na prireditvi Srečanje Škocjanov. Sezono smo za-ključili z nastopom na Telški žetvi.

Sledile so zaslužene počitnice, ki pa niso trajale dolgo. V mesecu avgustu so se začele intenzivne priprave na VI. Mednarodni fol-klorni festival v Rusiji, ki je potekal od 2. do 10. septembra. Poleg tega smo na povabilo podjetja Kompas konec avgusta nastopili v Restavraciji Tango. Ob vidnejših javnih nastopih pa smo plesali in se poveselili tudi na poroki našega člana Klemna ter na rojstnem dnevu in zlati poroki. Med drugim smo v spomladanskem času pridno delali in uredili sobo na podstrešju Metelkovega doma, ki bo služila za shranjevanje noš in rekvizitov Folklorne skupine Plamen. Z gostovanjem v Rusiji smo dobro pričeli novo folklorno sezono in upamo, da bo tudi ta polna novih izzivov, nastopov, predvsem pa druženja in plesa.

Klavdija Ogrinec, FS Plamen

Nastop v Šmarjeti.

Gorički splet na območnem srečanju folklornih skupin na Senovem.

turizem in kultura


turizem in kultura

Slovenija v RusijiDolgo časa smo zbirali pogum, da bi si nabrali nekaj novih izku-šenj na turneji v tujini. Ko pa smo prejeli vabilo dr. Bruna Rav-nikarja, enega izmed najbolj priznanih folklornih strokovnjakov pri nas, za gostovanje v Rusiji, smo ga sprejeli odprtih rok. Tako so se konec avgusta za vse folkloriste začele intenzivne vaje. Naša umetniška vodja Janja Ravnikar nas je poleg Simone Smrekar, ki sicer skupino vodi, dodatno motivirala in nas pripravila na na-stope na festivalih v Rusiji. 2. septembra smo tako odpotovali v Moskvo. Že na letališču nas je pričakala naša vodička, ki nas je pospremila v hotel le nekaj kilometrov severno iz središča Mo-skve. Z ostalimi gostujočimi skupinami iz Češke, Italije, Južne Koreje, Latvije, Romunije, Tajske in s štirimi ruskimi skupinami iz Kamčatke, Rostov-on-Dona in Vladimirja, smo si med plovbo po reki Moskvi že naslednji dan ogledali nekaj najlepših znameni-tosti ruske prestolnice – od mogočnega Kremlja pa vse do cerkve svetega Vasilija blaženega, ki je s svojimi živimi barvami popestrila deževne in hladne dni. Ob sprehodu smo videli še Bolšoj teater, Zgodovinski muzej, znameniti Rdeči trg pa je bil na našo žalost zaradi prireditve zaprt. Dan za tem pa je že sledil prvi nastop, in sicer na prireditvi na Spominski gori, ki je bila posvečena 864. obletnici ustanovitve mesta Moskve. Slovenski nastop je dodatno obogatil oktet Spomin iz Krškega, ki nas je spremljal na vseh na-stopih. Med občinstvom so bili tudi mnogi Slovenci, ki živijo v Moskvi, prišla pa je tudi slovenska veleposlanica Ada Filip Slivnik s konzulom Borisom Goletom. Naše raziskovanje Moskve se je tako zaključilo. Naslednji dan je namreč že sledil odhod v Suzdal v Vladimirski pokrajini, kjer so nam domačini pripravili topel sprejem. Prav tako nam je folklor-na skupina Rus iz Vladimira pripravila celovečerni gala koncert. Sledili so ogledi Suzdala in Vladimirja in tudi prvi nastop na otvo-ritvi mednarodnega folklornega festivala ‘’Commonwealth. Th e Golden Ring’’. Med vsemi kratkimi nastopi smo imeli tudi dva celovečerna koncerta. Prvi koncert smo imeli s folklorno skupino iz Kamčatke v mestu Kovrov, kjer nas je občinstvo zelo navdušeno sprejelo. Prav tako tudi na koncertu v Mladinskem domu kulture v Vladimiru. Festival se je zaključil z gala koncertom vseh sodelu-jočih folklornih skupin. Občinstvo je bilo najbolj navdušeno nad našo in romunsko skupino, prav tako pa smo dobili dobre kritike strokovnjakov. Polni novih izkušenj smo se 10. septembra vrnili. Vse vtise, ki smo jih na tem potovanju nabrali, pa bomo delili z vami na le-tnem koncertu v oktobru.

Ana Lucija Hočevar, FS Plamen


turizem in kultura

Predstavitev Bučke na jesenskem sejmu na Dolskem

Kam v jesenskih in zimskih mesecih?Poletje počasi odhaja iz naših krajev in predaja štafeto jeseni, grozdje v vinogradih se že odeva v zrele barve, šole in vrtci so že na stežaj odprli svoja vrata in tudi v krajevni knjižnici Škocjan vas vabimo, da se nam pridružite v naših prostorih, kjer poleg pestre izbire knjig, revij in DVD-jev pripravljamo različne prireditve.Z oktobrom bomo ponovno začeli z uricami pravljic in ustvar-jalnic, ki bodo tako kot prejšnja leta vsako tretjo sredo v me-secu ob 17. uri. Za vse pridne in zveste obiskovalce pravljic na zaključnem srečanju pripravljamo še posebej lepo preseneče-nje, zato vas že sedaj prisrčno vabim k obisku. Prav tako se bo v oktobru pričela predšolska bralna značka Mavrična ribica za vse nadebudneže, ki še ne obiskujejo šole, a z veseljem prebi-rajo knjige in knjižice ter si skozi igro in zabavo širijo obzorja. Z novim šolskim letom bodo pogostejši tudi obiski skupin iz vrtca Radovednež, s katerim smo lansko šolsko leto uspešno sodelovali in na ta način mnoge otroke in njihove starše pri-tegnili, da so postali zvesti obiskovalci naše knjižnice. Posebno pozornost bomo letos namenili šolarjem, saj želimo izboljšati sodelovanje med šolo in knjižnico, zato pripravljamo srečanja učencev z mladinskimi pisatelji, katerih knjige so popularno branje med mladostniki.Vse ostale »otroke po duši« pa vabim, da nas obiščete in si iz-berete kako zanimivo knjigo ali revijo bodisi za širjenje obzorij bodisi za kratkočasenje. Pustite, da vas radovednost pripelje k nam, veseli bomo vašega obiska.

Zala Štamcar, Krajevna knjižnica Škocjan

V soboto, 17. septembra, je občina Dol pri Litiji v sodelovanju z društvi in domačimi registriranimi kmetijami, ki delujejo v pro-jektu »Naravnost z dežele«, pripravila Jesenski sejem v deželi Jurija Vege na Dolskem. K sodelovanju so povabili tudi bučenska društva. Članice Društva podeželskih žensk Bučka smo imele svojo stojnico, ki je bila boga-to obložena z bučenskimi dobrotami. Imele pa smo tudi nalogo, da za sodelujoče na sejmu skuhamo telečjo obaro. Tega dela so se lotile naše tri utečene kuharice obare, ki so v Šmarjeških Toplicah skuhale »zlato« obaro. Bučke z Bučke, tako so se poimenovale Ivi Lanišnik, Branka Lekše in Sonja Pokleka, so skuhale zelo okusno Bučensko obaro. Temu primerno so imele tudi novo delovno - predstavitveno uniformo.Bučenski ramplači so zastopali Kulturno društvo Bučko in so na sejmu obogatili in popestrili kulturni program, in sicer v tistem delu programa, ki je predstavljal delo in šege naših dedkov in ba-bic. Predstavljali so ličkanje koruze in otroci so predstavili igre, pesmi in izštevanke, ki so jih poznali včasih, ko še ni bilo televi-zije in računalnika. Predstavljena je bila tudi košnja in grabljenje trave, pri čemer sta sodelovala tudi kosec in grabljica z Bučke. To delo sta dobro predstavila Rudi Pungeršič in Tončka Radej.Lepo je bilo videti, da je obiskovalce zanimalo dogajanje na sejmu in so se tudi z zanimanjem ustavili pri stojnici ter želeli izvedeti kaj o Bučki.

Vida Gros, DPŽ Bučka


šport

Triatlon v Dobravi in piknik DPM DobravaPočitnice so se že končale, mi pa še vedno obujamo spomine na lepe poletne trenutke.Tudi v Dobravi smo izkoristili poletne dni in si jih popestrili z raznimi dejavnostmi. V okviru Društva podeželske mladine smo zadnjo soboto v avgustu organizirali piknik in tako med drugim tudi proslavili uspešno izvedbo letošnjega državnega kviza “Mladi in kmetij-stvo 2011”. Da pa smo sam piknik še dodatno popestrili, smo v uvodu organizirali čisto pravi mali triatlon. Kot se je izkazalo, sta naša Krka in njena okolica več kot odlični za aktivnosti, kot so plavanje, kolesarjenje in tek. Prostor ob odbojkarskem igrišču pa je izvrstno piknik prizorišče.Vsi polni energije pa vas skupaj s priloženimi slikami poskuša-mo spodbuditi, da se nam pridružite naslednje leto.

Dejan Gradišar, DPM Dobrava

Pohod na Presko

Članice DPŽ Bučka tradicionalno v pomladnih in jesenskih me-secih organiziramo prvo nedeljo v mesecu pohode. Tokrat je bil naš cilj, da si ogledamo Presko.Prvo nedeljo v septembru ob 11. uri smo se z Bučke z avtomo-bili odpeljali mimo Dolenjih Radulj, kjer se je pridružilo veliko domačinov in tudi nekaj pohodnikov iz Novega mesta, ki so za pohod izvedeli iz oglasov na radiu. Od tam smo se odpeljali v Križe, nato pa se peš podali proti Preski. Pot nas je vodila mimo ribnika na Lokah do Tomažinovega mlina, kjer smo si privoščili prvi krajši počitek, ki smo ga s pridom porabili za kramljanje s prijatelji in obujanje spominov. Lepo je bilo namreč slišati »po tej poti sem pa jaz hodila peš v šolo«, ali pa »tukaj sva pa z mamo šla peš v Sevnico«. Obenem smo se okrepčali z ocvirkovo poga-čo in hladno pijačo, ki se je ohladila v potoku, tako kot nekoč. Nato nas je strma pot po gozdu pripeljala do Novšakove zidanice v Poganko, kjer nas je čakala malica in mini potička, za katero je poskrbela naša članica Olga Vene, gospodar pa nam je postregel z njihovo najboljšo kapljico - cvičkom in košaro grozdja. Nato smo šli na Presko, kjer nas je presenetilo to, da vsa vas premore štiri hišne številke - kmetije, ki med seboj zelo dobro sodelujejo in so vaščani med seboj zelo povezani in složni. Ustavili smo se na Severjevi kmetiji, kjer se ukvarjajo s pridelavo češenj in malin ter na Liščevi kmetiji, ki se ukvarja s čebelarstvom in pridelavo medu. Severjeva svoje izdelke, to so sveže sadje, sadje namočeno v žga-nju, marmelade, pa tudi svoj cviček, ponuja na tržnici v Sevnici. Obenem pa imajo na svoji stojnici tudi med in medene izdelke kmetije Lisec in darilni program s kmetije Hrovat.

Ko smo zvedeli že skoraj vse o Preski, smo se podali nazaj proti domu, obljubili pa smo, da se k tem prijaznim, gostoljubnim in delavnim ljudem še vrnemo, čeprav smo jih tokrat spoznali v zelo vročem dnevu.

Vida Gros, predsednica DPŽ Bučka


šport

Športno društvo Bučka med planšarji

Lepega sobotnega jutra smo se druščina 13 pohodnikov (ena se je večji del poti nosila), odpravili na Veliko planino, ki se prišteva med najbolj avtentične bisere Slovenije.Po slabi uri hoje vedno više v Kamniško-Savinjske Alpe, smo že slišali zvonec, ki je bil last krave vodnice. Te so namreč v spremstvu gonjačev že odhajale s poletne paše. Zaskrbelo nas je ali jih je na planini še kaj ostalo, saj planina brez govedi ni pravo pastirsko na-selje, pa so nam planšarji prijazno zagotovili, da jih je še veliko. Kmalu smo prispeli v osek - prostor v ogradi, ki ga zapira lesa. To smo skrbno zaprli za sabo in pot nadaljevali skorajda brez postan-ka vse do Male planine. Že tam smo ugotovili, da je bila Velika planina prava izbira za pohodniški izlet.Do Velike planine nas je ločil le še kratek, nadvse prijeten, spre-hod. Končna nadmorska višina je bila 1666 m. Začele so se po-javljati pastirske koče, ki jih je bilo vedno več, dokler se nam ni razprl čudovit pogled na pastirsko naselje. Slednje je eno redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi, zato privablja številne obi-skovalce vse dni v letu (planina je dostopna tudi z vzpenjačo). Prepoznavna je po svoji tipični arhitekturi. Strehe koč so krite z značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. Odmevali so zvoki harmonike, ki so kot ustvarjeni za ta prostor vabili k pokušini kislega mleka in žgancev. Naša ugotovitev je bila, da je to resnično eden lepših krajev pod soncem, zato - več kot vreden obiska!

Nataša Hočevar, ŠD Bučka

V hribe!Letošnje poletje je bilo kot naročeno za pohodništvo, kar smo izko-ristili tudi člani ŠD Bučka.13. avgusta smo se odpravili spoznavat Gorenjsko; naš cilj je bil Stol, ki je z 2236 metri najvišji vrh Karavank. 13-članska odprava je za vzpon od Valvasorjevega doma do vrha potrebovala slabi dve uri in pol. Ni nam bilo žal nobenega koraka, saj je bil razgled ču-dovit – Blejsko jezero, Julijske Alpe in na drugi strani pogled daleč v notranjost Avstrije.3. septembra pa smo se podali v Kamniško-Savinjske Alpe, na Veli-ko planino. Pot je bila tokrat nekoliko daljša, smo se pa zato lahko na vrhu nastavljali sončnim žarkom in poslušali cingljanje kravjih zvoncev. Skupaj smo preživeli prijetna dva dneva, ki sta bila gotovo samo prva od mnogih – na nižjih in višjih vrhovih.Več na www.sdbucka.info.

Toni Sedlar, ŠD Bučka

Kostanjev piknik malo drugačeKot vsako leto smo se tudi letos v DPŽ Škocjan odločile za jesensko srečanje članic. Ker smo skozi leto dobro sodelovale z g. mag. Jožetom Kukmanom, smo se odločile, da ga obiščemo na njegovem delovnem mestu v Cistercijanskem samostanu Stična. Voden ogled, izčrpne informacije o zgodovini samosta-na, predvsem pa življenje v samostanu danes je na nas naredilo velik vtis. Ogledale smo si tudi lekarno, ki deluje pod imenom Sitik pod okriljem samostana. Po končanem ogledu smo se odpeljale proti Obolnem na kmečki turizem Berčon, ki leži na 776 m nadmorske višine. To je bilo zelo pogumno od nas, saj je zunaj že naletaval sneg in ko smo se pripeljali na vrh v spremstvu g. Kukmana, je bil hrib Obolno že lepo pobeljen. Na kmečkem turizmu Berčon so nas lepo postregli z izključno doma pridelano hrano in izvrstno kostanjevo sladico. Kljub slabemu vremenu smo doživele poučen, pester in zanimiv po-poldan.



upokojenci

Delo naših športnikov

Naši športniki so zelo pridni in se dejavno udeležujejo vseh tek-movanj na občinski, meddruštveni in državni ravni. V streljanju in pikadu so sodelovali tudi na KNOBLEHARJEVEM 2011. Med štirimi ekipami, ki so sodelovale v streljanju, je DU Ško-cjan osvojilo prvo mesto. Ravno tako smo zmagali tudi v pikadu (moški so bili prvi izmed 7 ekip, ženske pa prve izmed 9 ekip).Na državnem prvenstvu v pikadu, ki je bilo letos v Slovenj Gradcu, je moška ekipa DU Škocjan izmed 30 ekip osvojila odlično 2 mesto. Za vse uspehe jim iskreno čestitamo!Kjer je sloga, je zmaga.


Ptuj15. septembra smo se upokojenci odpravili na izlet. Pot nas je vodila mimo Zidanega Mosta, Laškega in Celja do Ptuja. Na Ptuju smo si pod strokovnim vodstvom ogledali grad ter vinsko klet, kjer je na koncu sledila tudi degustacija njihovih vin. Na jezeru smo si privoščili kavico in kratek oddih, nato pa smo nadaljevali pot.Obiskali smo prijatelje (upokojence) v vasi Zagojiči, ki so nam pripravili prisrčen sprejem s harmoniko. Po obilni jedači in pi-jači smo se pomerili tudi v športu, in sicer v pikadu, kjer smo moški in ženske zmagali, in kegljanju, kjer smo bili oboji drugi. Dogovorili smo se, da bo naše druženje postalo tradicionalno. Ker pa se je že večerilo, smo se poslovili ter se polni lepih vtisov in dobre volje v poznih večernih urah vrnili domov.Hvala vodički Joži in mlademu šoferju, da nas je srečno pripe-ljal domov.


Dolenjske Toplice

Tudi letos je v Dolenjskih Toplicah potekalo srečanje dolenjskih, belokranjskih in kočevskih upokojencev. Pozdravili so nas g. Jaz-bec, ga. Kožuh, ki je predsednica upokojencev, ter g. Karel Erja-vec, predsednik DeSUSa; kulturni program pa je pripravilo DU Novo mesto. Nato je sledilo druženje s prijatelji ter zabava ob zvokih ansambla Mavrica.Življenje je kot reka, ki teče in odteka.Spomini pa so tisti, ki spremljajo človeka.


Velika planinaLepega (vendar ne prevročega in ne preveč sončnega) dne smo se upokojenci odpravili na Veliko planino. Odpeljali smo se proti Gorenjski, kjer nas je pričakal naš bivši krajan, ki se je poročil na Gorenjsko in se je prijazno ponudil za našega vodi-ča. Po kratkem postanku za malico smo se odpeljali do vznožja Velike planine, nato pa smo pot nadaljevali peš. Na Mali pla-nini smo se okrepčali s kavo, nato pa smo pot nadaljevali med kočami in kravami. Šli smo tudi do cerkvice Marije Snežne, kjer smo pomalicali ter se fotografi rali. Na Veliki planini se nam je odprl čudovit pogled vse do Brd, pa tudi s planšarjem smo se z veseljem fotografi rali. Po drugi poti smo zapustili Vel-ko planino ter odšli proti avtobusu. Po šestih urah hoje smo bili vsi srečni in zadovoljni, da smo tako z lahkoto in dobro voljo vse to zmogli. Po zgodnji večerji, na kateri pa smo tudi zaplesali, smo se veseli odpravili domov.Naša pot je bila mehka travica, gorska stezica posuta s skali-cami.Vendar se vpenja in gre naprej proti soncu.



upokojenci

Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Ciril Miklavčič. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Joža Luzar, Bernardka Zorko, Jožica Mehak. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena Hočevar. Grafi čna priprava in tisk: Tiskarna Jordan, Krško. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: [email protected]čenih rokopisov, fotografi j in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 8. decembra.Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731.

Jubilanti V mesecu juliju je praznovala devetdeset let Alojzija Sadar iz Dol in z nasmehom je sprejela naša voščila.V avgustu je prvi praznoval Ludvik Debevec iz Gabrnika, ki pa skrbno skriva osemdeset let in še vedno kuha žganje po daljni okolici.Druga je praznovala Jožefa Redek iz Klenovika, in sicer 96 let.V dom starejših občanov smo odšli voščit naši občanki Antoniji Muhar za 91. rojstni dan.85. rojstni dan pa je praznoval tudi Karol Krnc. Najsrečnejši so tisti ljudje, ki spoznali so resnico večno,da življenje nepopolno je, da ga sami naredimo srečno. Zato Vam želimo zdravja, koliko je mogoče.Upokojenci, KORK in župan.



Teden otroka v vrtcu Radovednež

Gasilska vaja na podružnični šoli Bučka

šola in vrtec

V tednu otroka, ki je potekal od 3. 10. do 7. 10. 2011, so se v našem vrtcu odvijale dejavnosti, katerih rdeča nit je bila »Pojdiva s knjigo v svet« - letošnja tema, ki je posvečena 50-letnici Bralne značke. Teden smo pričeli z lutkami. Vzgojiteljice 1. starostnega obdobja so pripravile za radovedneže, kobacaje, navihančke in ci-cibane lutkovno predstavo po zgodbici Važič jež. Raziskovalci so si ustvarili lutke po zgodbi Cipek in Capek, vsevedi pa so izdelali lutke po knjigi Veveriček posebne sorte. V torek, 4. 10. 2011, smo v vrtec povabili knjižničarko go. Ma-rinko Cerinšek iz šolske knjižnice. Obiskala je otroke iz mlajših skupin in jim predstavila različne knjige o živalih. Mehurčki in Gumbki na Bučki pa so imeli pravljični torek. Po-govarjali so se o knjigah, si jih ogledali ter jih nekaj izbrali in prebrali. Uredili so si knjižni kotiček, v katerega so se v tem tednu pogosto vračali. Raziskovalci in vsevedi so se odpravili v Krajevno knjižnico, kjer jim je knjižničarka Zala prebrala slikanico in se z njimi pogovarjala o knjigah, kako nastanejo, kje jih dobimo in kako z njimi ravnamo.Vsi otroci v vseh skupinah pa so se preizkusili v izmišljanju in ustvarjanju svojih lastnih knjig. Spoznali so, da knjiga nastane tako, da si mora najprej nekdo izmisliti zgodbo in ta se imenuje pisatelj oz. pisateljica, ter nekdo mora zgodbo tudi narisati, ta pa se imenuje ilustrator. Tako so po svojih najboljših močeh prispe-vali k nastajanju in ustvarjanju novih knjig. V sredo, 5. 10. 2011, smo v vrtcu organizirali pohod. Kobacaji so na pohod povabili svoje babice, ostali otroci pa starše. Spremljalo nas je toplo sončno vreme, dobra volja in kondicija ter zelo lepa udeležba staršev in babic. Dopoldneve v vrtcu smo preživeli tudi v druženju med skupi-nami. Raziskovalci in vsevedi so v goste povabili mlajše otroke. Predstavili so jim svoje lutke, zaplesali so pravljični ples »Pepelka«, skupaj smo zapeli, rajali in se veselili. Starejši otroci na Bučki pa so mlajšim predstavili Mačka Murija v plesni preobleki.

V petek, 9. 9. 2011, smo imeli na podružnični osnovni šoli Bučka vajo evakuacije in reševanja. Po scenariju je bil nekaj minut pred osmo uro zjutraj odkrit požar v kuhinji, iz katere se je že moč-no kadilo. Zaposleni na šoli so prisebno reagirali in v najkrajšem možnem času evakuirali oba oddelka vrtca ter poklicali na pomoč gasilce. Dim je namreč že zajel zgornje nadstropje in tako so učenci ter učiteljice ostali ujeti v učilnicah. Najprej so prispeli gasilci iz PGD Bučka, ki so začeli z gašenjem in reševanjem, kmalu za njimi pa so prispeli tudi gasilci iz Škocjana, Novega mesta ter Dobrave. Požar je bil pogašen, rešeni so bili vsi otroci, ena izmed učiteljic tudi s pomočjo dvigala skozi okno. Po uspešno končani vaji so nam prijazni gasilci pokazali opremo in vozila, nas učili gašenja ter poučili o požarni varnosti. Vrhunec pa je bila demonstracija gašenja z dvigala, saj so nam prikazali, kako lahko neustrašno z velike višine pogasijo šolsko streho. Poučnega druženja z gasilci smo bili zelo veseli in upamo, da se bomo še naprej srečevali samo na gasilskih vajah.

Gorazd Divjak Zalokar, OŠ F. M. Škocjan

Lepo sončno četrtkovo popoldne smo otroci, starši in vzgojiteljice vrtca izkoristili za Radovednežev kostanjev piknik na igrišču. Zbrali smo se ob 16.00 uri. Vzgojiteljice smo pripravile 6 različ-nih ustvarjalnih delavnic. Iz jesenskih plodov, semen in listov so otroci skupaj s starši izdelovali jesenske slike, ježke, ropotulje ter barvali ulitke z jesenskimi motivi. Ustvarili so čudovite izdelke.Medtem pa so nekateri očetje že pridno pekli kostanj.Po zaključku delavnic smo se posladkali s sladkim kostanjem, se odžejali s čajem ter v prijetnem vzdušju, klepetu in razposajeni igri otrok preživeli popoldne.Teden otroka je minil zelo hitro. Prepleten je bil z dejavnostmi, ki so spodbujale otroke k poseganju po knjigah in v upanju, da nas bodo knjige bogatile in bile dobre prijateljice v vseh obdobjih življenja.

Mojca Turk, vrtec Radovednež

Prvi šolski dan na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan

Prvi šolski dan na Podružnici Bučka

Tudi na podružnični šoli na Bučki so se v četrtek, 1. septembra 2011, ob 7.30 ponovno odprla šolska vrata za učence od 2. do 5. razreda. Ob prijetnem klepetu so se spomnili zanimivih počitniških dogodivščin, nato pa sta razredničarki predstavili program za novo šolsko leto. Ob 9. uri je šolski prag prvič prestopilo pet pogumnih prvošolcev s svojimi starši. Po uvodnem pozdravu učiteljic in pomočnika ravnateljice g. Andreja Primca je policist opozoril na prometna pravila, ki so pomembna za varno vključe-vanje v promet. Učenci od 2. do 5. razreda so prvošolcem pripravili kratek kulturni program ter jih s tem prijazno sprejeli medse. Ogledali so si tudi lutkovno igrico Zajček se je izgubil. Starši prvošolcev so prisluhnili še ne-katerim pomembnim informacijam razredničarke, druženje pa so zaključi-li s pogostitvijo in prijetnim klepetom. Dan je za ostale učence ob različnih dejavnostih hitro minil, obljubili pa so si, da že naslednji dan poprimejo za delo.

Anka Blatnik Gorenc, OŠ F. M. Škocjan

V četrtek, 1. 9. 2011, je Osnovna šola Frana Metelka Škocjan zo-pet odprla šolska vrata. Prvi šolski dan so učitelji učencem pripra-vili krajši program, ki so ga s svojimi glasbenimi točkami popestrili tudi učenci. Ob igri aktivity so učenci spoznali vizijo šole Z IGRO IN UČENJEM DO ZNANJA ZA ŽIVLJENJE.Učence je pozdravila ravnateljica gospa Irena Čengija Peterlin ter jim namenila nekaj spodbudnih besed ob začetku novega šolskega leta. Vse navzoče je nagovorila še policistka, ki je spregovorila o varnosti otrok v prometu.Nato so učenci s svojimi razredniki odšli v matične razrede, kjer so dobili pomembne napotke ob začetku šolskega leta.Prvič so šolski prag prestopili tudi prvošolci, in sicer ob 9. uri na podružnični šoli Bučka, ob 10. uri pa na matični šoli. Učenci so ob pomoči osmošolcev simbolično zakorakali v prvi razred.

Anka Blatnik Gorenc in Katja Ploj, OŠ F. M. Škocjan

Številka letnik 17 vinotok - oktober 2011 poštnina plačana ...jele tedanje občine novo mesto,...

Documents