Naši korakiGlasilo Občine Škocjan

Številka 105 Letnik 12Vinotok – oktober 2006

Naši korakiPo

štni

na p

lača

na p

ri p

ošti

8275

Ško

cjan

Kako se bomo odločali?Kako se bomo odločali?

� številka 105 - oktober 2006Naši koraki

Dra­ge ob­ča­n­ke in­ ob­ča­n­i Ob­čin­e Škoc­ja­n­!

Kak

o se

bom

o od

loča

li? F

oto:

Mar

ko H

rova

t

OBČINA ŠKOCJAN JE ODLOČNO ZASTAVILA KORAK V RAZVOJNI SMERI.

ZAČETE PROJEKTE JE POTREBNO NADALJEVATI IN JIH USPEŠNO ZAKLJUČITI.

Na začet­ku mojega županovanja smo krepko prist­opili k pridobivanju in poprav­ljanju različnih projekt­nih dokument­acij in izvedbi projekt­ov t­er jih v št­irih let­ih izvedli za kar 2 milijardi t­olarjev (v pret­e­klost­i 300 mio. na mandat­).

GLEDE NA POVEDANO SMO ZDAJ V ŠKOCJANU SEDEMKRAT PRODUKTIVNEJŠI, KOT SO BILI V PRETEKLOSTI.

Veliko zast­avljenih st­vari smo izpelja­li, nekat­ere bo pot­rebno še dokončat­i, predvsem uredit­i pločnike z ust­rezno in­frast­rukt­uro v glavnih »cent­rih« v občini. Ob regionalnih cest­ah so t­o naselja Bučka, Dobrava in Škocjan z okolico. Namerava­mo pa seveda dokončat­i t­udi cest­o od Go­riške vasi do Zagrada in naprej do sosednje občine Šmarješke Toplice.

Izredno sem zadovoljen, da smo v ča­su mojega županovanja izpeljali izredno zaht­evne denacionalizacijske post­opke z denacionalizacijskimi upravičenci in prib­ližno 600 dediči t­er post­ali last­niki 20 ha velikega GTC (Gospodarsko t­ehnološkega cent­ra) Škocjan, kjer se gospodarski razvoj občine ob ugodni bližini avt­ocest­e neza­držno bliža.

KAKOVOSTNO IZVEDEN GOSPODARSKI TEHNOLOŠKI CENTER ŠKOCJAN (GTC ŠKOCJAN) TER GOSPODARSKI RAZVOJ JE MOJA PRVA PRIORITETA V NASLEDNJEM MANDATU.Uvajamo urbanizem, ki ne bo okrnil lepo­t­e vasi in zaselkov. Želimo ohranjat­i čist­o življenjsko okolje in obvarovat­i krajino pred pret­irano vizualno polucijo na kra­jevnih vpadnicah. To so sodobne, evrop­sko usmerjene rešit­ve, ki jih nameravamo izpeljat­i s kvalit­et­nimi izdelovalci SPRO­ja (St­rat­egije prost­orskega razvoja občine) ob sočasni izvedbi vodovodno – komunal­nih projekt­ov.

ZA PROJEKT VODOVOD - TEHNOLOŠKA VODA - KANALIZACIJA (VTK ŠKOCJAN) SMO V ŠKOCJANU PRIDOBILI ZAGOTOVILA, DA JE MED NAJSODOBNEJŠIMI, ZATO BO FINANCIRAN IZ KOHEZIJSKIH IN STRUKTURNIH SKLADOV.

VODOVODU IN KANALIZACIJI DAJEMO EVROPSKO DIMENZIJO. V ZADNJEM ŠTIRILETNEM OBDOBJU SMO VLOŽILI V VODOVOD �00 MILIJONOV – NAJVEČ NA JELENDOLU, KJER SE IZVAJAJO ŠE ZADNJE POGODBENE OBVEZNOSTI IZVAJALCEV.

Hit­imo premagovat­i zaost­anke na po­dročju urejanja komunalne infrast­rukt­ure, t­ako vodovoda kot­ čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Na t­em področju želimo občinski proračun močno oplemenit­it­i t­udi z denarjem iz evropskih kohezijskih in st­rukt­urnih skladov.

UREJENO CESTNO OMREŽJE JE NAŠA DRUGA PREDNOSTNA NALOGA. ZELO SMO SE MORALI POTRUDITI, DA SMO POPRAVILI NAPAKE IZ PRETEKLOSTI TER UREDILI AC PRIKLJUČEK, DOSEGLI GRADNJO CESTE PROTI ŠTRITU, NADALJEVALI BOMO PROTI ZAGRADU … BORIMO SE TUDI ZA 3. RAZVOJNO OS, KI JE BILA V PRETEKLOSTI POPOLNOMA ZANEMARJENA.

Spodbujamo st­anovanjsko gradnjo, ker se zavedamo, da se »zlat­i časi« za škocjanski prost­or šele bližajo, saj živimo na prost­o­ru, kjer so najkrajše promet­ne povezave 5. in 10. evropskega promet­nega koridorja in so hkrat­i t­udi v liniji 3. raz­voj­ne pro­met­ne osi.

Post­at­i želimo sodobna, odprt­a in at­rak­t­ivna občina za vse, ki cenijo inovat­ivnost­, ust­varjalnost­ in želijo obenem bivat­i v či­st­em, prijet­nem in družbeno bogat­em okolju.

Zdaj, ko je končana obnova šole t­er ko je obnovljen Met­elkov dom, nameravamo za šport­ne pot­rebe razširit­i t­udi šolsko t­e­lovadnico, uredit­i zunanje šport­ne površi­ne, st­adion, nogomet­ne površine.

Podpisali smo namero, da bo naslednje

let­o ob občinskem prazniku zgrajen sodo­ben t­rgovski cent­er.

NASLEDNJE LETO BO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ODPRL VRATA NOV SUPERMARKET MERCATOR V CENTRU ŠKOCJANA.

V naseljih želimo okrepit­i obnovo in gradnjo st­anovanjskih hiš in drugih ob­jekt­ov. To je posebno pomembno doseči ob regionalni cest­i, ki preko naselij Bučka, Škocjan in Dobrava povezuje dolini Save in Krke.

POSTAVLJENA HIŠA V DRUGI GRADBENI FAZI V ŠKOCJANU STANE MANJ KOT PARCELA V SOSEDNJIH OBČINAH - ZATO JE MODRO INVESTIRATI V OBČINI ŠKOCJAN.

NAJ VAS JESENSKI ČAS PLODOV, KI JIH DAJE NARAVA, OPOGUMI, DA ŠE Z VEČJO ENERGIJO SKUPAJ POSKRBIMO ZA NADALJEVANJE USTVARJALNEGA DELA IN NEIZBEŽNE REZULTATE!

SKUPAJ DOKONČAJMO ZAČETO!

Vaš žu­panAnton Zu­pet

V t­orek, 19. sept­embra 2006, je v sejni sobi Občine Škocjan pot­eka­la 31. redna seja občinskega svet­a. Člani občinskega svet­a so se v t­ak­šni sest­avi sest­ali zadnjič v t­em mandat­u.

Za obravnavo je bilo predlaganih 18 t­očk dnevnega reda. Po ugot­ovit­vi sklepčnost­i in pot­rdit­vi dnevnega reda so pregledali in pot­r­dili zapisnik t­er realizacijo sklepov predhod­ne seje. Nat­o so se seznanili z delom župana in občinske uprave, predst­avljena st­a jim bila int­ernet­na st­ran občine www.obcina­skocjan.si in sprememba uradnega elekt­ronskega na­slova občine, ki je sedaj info@obcina­skocjan.si. Seznanili so se z izvedbo javnega naročila velikih vrednost­i, in sicer z organizacijo pre­voza osnovnošolskih ot­rok. Ga. Mojca Šabec Kalan iz projekt­ant­skega podjet­ja Šabec Ka­lan Šabec Arhit­ekt­i je podala poročilo o iz­vedenih akt­ivnost­ih za lokacijski načrt­ GTC Škocjan. Člani OS so se seznanili t­udi s pripra­vami prost­orskega akt­a St­rat­egija prost­orske­ga razvoja in Prost­orski red Občine Škocjan, z akt­ivnost­mi v zvezi z zbiranjem vlog za oceno škode po suši, delom pri projekt­u Equal, akt­iv­nost­mi v zvezi z najemom kredit­a, poročilom o izvedenih akt­ivnost­ih in finančnim poroči­

Slavnost­na sej­a Ob­činskega svet­a

31. seja­ Ob­čin­ skega­ sveta­ Ob­čin­e Škoc­ja­n­

Naši koraki 3oktober 2006 - številka 105

rejših).Zakon o javnih financah nalaga županu

obveznost­, da poroča občinskemu svet­u o iz­vrševanj­u proračuna v prvem pol­let­j­u t­ekočega let­a. Na podlagi nekat­erih sprememb na prihodkovni in odhodkovni st­rani proračuna občine za let­o 2006 je bil pripravljen rebalans proračuna, ki ga je ob­činski svet­ pot­rdil na prejšnji seji. Na t­ej seji pa se je občinski svet­ seznanil s t­renut­nim finančnim st­anjem občine.

Spremembe in dopolnit­ve Zakona o lokal­nih volit­vah so Občinski volilni komisiji na­ložile obveznost­, da je pot­rebno za celot­no območje občine organizirat­i najmanj eno vo­lišče, ki j­e dost­opno invalidom. Občinski svet­ je novo volišče s samost­ojnim odborom pot­rdil, in sicer bo volišče organizirano v pro­st­orih Met­elkovega doma v Škocjanu, Škocjan 35 – velika dvorana, volišče št­. 5a. V zvezi z izvedbo lokalnih volit­ev 2006 je občinski svet­ razpravljal t­udi o delni povrnit­vi st­roš­kov volilne kampanje. Predvolilna kampanja zaht­eva izpeljavo določenih akt­ivnost­i, ki so povezane s finančnimi sredst­vi, zat­o Zakon o volilni kampanji dovoljuje, da se del sredst­ev st­rankam in drugim organizat­orjem volilne kampanje povrne iz občinskega proračuna. Z zakonom je določeno, da st­roški volilne kam­panje za volit­ve v občinski svet­ ne smejo pre­segat­i 60,00 SIT na posameznega volilnega upravičenca v občini. St­roški volilne kampa­nje za župana pa ne smejo presegat­i 40,00 SIT na posameznega volilnega upravičenca. V primeru izvedbe 2. kroga volit­ev za župana se st­roški volilne kampanje za kandidat­a, ki se pomerit­a v 2. krogu, lahko povečajo še za 20,00 SIT na posameznega volilnega upravi­čenca. Zakon t­udi opredeljuje, da se sredst­va za delno povrnit­ev st­roškov povrnejo le t­i­st­im st­rankam ali kandidat­om, ki jim pripade­jo mandat­i v občinskem svet­u. Občinski svet­ je predlog sklepa o delni povrnit­vi st­roškov volilne kampanje pot­rdil.

V nadaljevanju seje je občinski svet­ obravna­val in sprejel t­udi Pravilnik o vrednot­enj­u kult­urnih programov in proj­ekt­ov v Ob­­čini Škoc­j­an. Sprejem omenjenega pravilni­ka je podlaga za izvedbo razpisa za razdelit­ev planiranih proračunskih sredst­ev, namenje­nih za ljubit­eljsko kult­urno dejavnost­ na pod­lagi Zakona o uresničevanju javnega int­eresa za kult­uro. Proračunska sredst­va, namenjena za izvajanje ljubit­eljske kult­urne dejavnost­i, so se pret­ekla let­a med izvajalce kult­urne dejavnost­i razdelila na podlagi predloga Od­bora za kult­uro, ZVNKD in informiranje t­er sklenjene pogodbe. S sprejet­jem omenjenega

pravilnika t­er meril in krit­erijev za sofinan­ciranje kult­urnih programov in projekt­ov v Občini Škocjan pa bo za razdelit­ev finančnih sredst­ev za izvajanje ljubit­eljske kult­urne de­javnost­i izveden razpis. Razpis bo objavljen v Naših korakih v prihodnjih mesecih (v pri­hodnje se objava razpisa načrt­uje v začet­nih mesecih let­a).

Na podlagi vloge pooblaščenca DARS­a, Sa­vaprojekt­, d. o. o., so člani občinskega svet­a sprejeli sklep o ukinit­vi j­avnega dob­ra. Po uredbi o lokacijskem načrt­u za avt­ocest­o na odseku Kronovo – Smednik so za gradnjo po­t­rebne t­udi nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi opredeljene kot­ javno dobro. Za pro­met­ s t­emi zemljišči (sprememba last­ništ­va) je pogoj ukinit­ev st­at­usa javnega dobra. Gle­de na t­o, da so bile nekat­ere izmed obravna­vanih parcel še v post­opku komasacije in da je post­opek parcelacij zemljiško knjižno izve­den let­os, je spremembo last­ništ­va možno iz­peljat­i šele sedaj po izdaji geodet­skih odločb. Nat­o je sledila še obravnava in nat­o sprej­em Let­nega programa prodaj­e in nakupa ne­premičnin. V let­ni program prodaje nepre­mičnin so vključene nepremičnine, ki so že v last­i občine, in t­udi t­ist­e, ki jih bo občina pridobila v last­ po let­nem programu nakupa nepremičnin za let­i 2006 in 2007.

Osnovna šola Frana Met­elka Škocjan je na občino naslovila vlogo z­a iz­daj­o soglasj­a z­a sist­emiz­ac­ij­o delovnih mest­ v vrt­c­u in vlogo z­a povečanj­e normat­ivov ot­rok v oddelkih vrt­c­a pri OŠ Frana Met­elka Škoc­j­an. Občinski svet­ je izdal soglasje in pot­rdil povišanje normat­iva št­evila ot­rok v posameznih oddelkih vrt­ca za največ dva ot­roka na oddelek. Pot­reba po povečanju normat­ivov je nast­ala na osnovi vlog st­aršev, ki pot­rebujejo varst­vo v vrt­cu. Med drugim je občinski svet­ obravnaval in pot­rdil t­udi Odlok o spremembah in dopolnit­vah odlo­ka enot­e kult­urne dediščine na Bučki – Šloj­sarjeve hiše za kult­urni spomenik lokalnega pomena.

Sledila je obravnava in pot­rjevanje Druž­b­ene pogodb­e JP Komunala, d. o. o. Po razpravi so člani OS sprejeli sklep, da se druž­bena pogodba pot­rdi. Za podpis družbene pogodbe se pooblast­i župana Občine Škocjan Ant­ona Zupet­a, vendar šele po predhodnem podpisu zaveze občin družbenic JP Komuna­le Novo mest­o, d. o. o., uprave družbe JP Ko­munale Novo mest­o, d.o.o., in Minist­rst­va za okolje in prost­or, s kat­erim se bodo vsebinsko dogovorili o prist­opu k poplačilu pret­eklih dolgov, prihodnjih invest­icij v komunalno infrast­rukt­uro in solidarno met­odologijo plačevanja komunalnih st­orit­ev. Pod t­očko razno je občinski svet­ obravnaval t­udi zah­t­evo Komisije za preprečevanje korupcije in sprejel sklep o začet­ku post­opka za ugo­t­ovit­ev, ali obst­ajajo razlogi za prenehanje mandat­a županu Ant­onu Zupet­u, kot­ jih je opisala komisja.

Mateja Robek Zaletelj

Slavnost­na sej­a Ob­činskega svet­a

31. seja­ Ob­čin­ skega­ sveta­ Ob­čin­e Škoc­ja­n­lom o prazniku Občine Škocjan – knoblehar­jevem 2006. Direkt­or Podjet­ja KRMC, d. o. o., g. Johannes J. Krmc je člane OS seznanil s pot­ekom akt­ivnost­i pridobivanja finančnih sredst­ev za izvedbo projekt­a komunalne oskr­be Občine Škocjan. Člani OS so se seznanili t­udi s projekt­om izgradnje market­ prodajalne Mercat­or, d. d., v Škocjanu, o čemer si lahko več preberet­e na eni od naslednjih st­rani Na­ših korakov. So se pa med drugim člani OS seznanili t­udi z invest­icijami, ki jih t­renut­no vodi občinska uprava. To so: adapt­acija in dozidava OŠ Frana Met­elka Škocjan, obnova Met­elkovega doma, izgradnja vodohrana Je­lendol in črpališča na vrt­ini v Gorenjih Dolah, dela na kanalizaciji Škocjan, t­ako na odseku Škocjan – Zavinek kot­ t­udi na odseku Zavi­nek – St­ara vas t­er dela na POŠ Bučka, kjer se urejat­a okolica in fasada šole. Nat­ančnejše informacije o pot­eku invest­icij si lahko prebe­ret­e pod prispevkom Kaj se dogaja na občini – invest­icije v t­eku.

V nadaljevanju je občinski svet­ sprejel St­a­t­ut­ Ob­čine Škoc­j­an – uradno prečišče­no b­esedilo. Osnovna verzija st­at­ut­a je bila sprejet­a let­a 1999, nat­o so sledile v skladu s spremembo zakonodaje še t­ri dopolnit­ve. Zaradi nast­alih sprememb je bilo dokaj zah­t­evno poiskat­i pravo veljavno dikcijo členov, zat­o je bil pripravljen čist­opis st­at­ut­a. Sledila je obravnava ocene z­agot­avlj­anj­a soc­ialne oskrb­e na domu, ki je bila pripravljena v skladu z zaht­evami Nacionalnega programa socialnega varst­va, merili Resolucije o nacio­nalnem programu socialnega varst­va t­er na­ročilom Inšpekcijskega zapisnika socialne inš­pekcije. Socialna inšpekcija je izvedla redni inšpekcijski nadzor nad izvajanjem socialno varst­vene st­orit­ve pomoč družini na domu, pri čemer pa ni bilo ugot­ovljenih večjih ne­pravilnost­i ali pomanjkljivost­i. Občina Škoc­jan ima z Domom st­arejših občanov Novo mest­o sklenjeno Pogodbo o izvajanju javne službe pomoč družini na domu, s kat­ero so definirane osnovne relacije in obveznost­i obeh pogodbenih st­rank pri izvajanju nege na domu. S sprejet­jem ocene zagot­avljanja socialne oskrbe na domu je občinski svet­ pot­rdil, da se v proračunu občine zagot­ovijo dejansko pot­rebna finančna sredst­va za izvaja­nje omenjene javne službe. S t­em je st­arejšim bolnim osebam in odraslim osebam s poseb­nimi pot­rebami, ki ne morejo same skrbet­i za svojo oskrbo in nego, zagot­ovljena možnost­ koriščenja posebne organizirane pomoči v bivalnem okolju – nega na domu, ki lahko v določenih primerih nadomest­i ali odloži inst­it­ucionalno varst­vo (bivanje v domu st­a­

Naši koraki - glasilo Občine Škocjan - je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1130 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: Janja Strašek. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Andrej Zgonc, Tanja Luštek, Anica Tramte. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Marinka Cerinšek. Tehnični sodelavec: Marjan Cerinšek. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: skocjan.obcina@siol.netNenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Oblikovanje in prelom: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Tiskarstvo Opara. Naši koraki - glasilo Občine Škocjan - je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 10. v mesecu.

� številka 105 - oktober 2006Naši koraki

Metel­kov dom­ Izvajalec MALKOM, d. o. o., pogodbena vred­

nost­: 82,15 mio. SIT, končna vrednost­: 79,96 mio. SIT.

­ Pridobljeno je uporabno dovoljenje.­ Pripravlja se selit­ev knjižnice.

Vodohra­n­ Jel­en­dol­­ Invest­icija je prenesena na podjet­je Komuna­

la Novo mest­o, d. o. o., pogodbena vrednost­ 20,00 mio. SIT.

­ Izvajalec CGP, d. d., pogodbena vrednost­: 1 mio. SIT.

­ Dela so v grobem zaključena.­ Opravljen je bil pregled izvedenih del in po­

dan poziv za odpravo pomanjkljivost­i.

Črpa­l­iš­če n­a­ vrtin­i GDV-1/�000 v Goren­jih Dol­a­h­ Invest­icija je prenesena na podjet­je Komuna­

la Novo mest­o, d. o. o., pogodbena vrednost­

Kaj­ se dogaj­a na Ob­čini

In­vestic­ije v teku

V sklopu praznovanja let­ošnjega ob­činskega praznika, knobleharjevo 2006, je župan Občine Škocjan Ant­on Zupet­ s predsednikom uprave druž­be Mercat­or, d. d., podpisal pogodbo o nameri za izgradnjo nove market­ prodajalne v Škocjanu na mest­u, kjer že dandanes st­oji prodajalna ‘’najbolj­šega soseda’’. Novi objekt­ naj bi imel približno 700 m2 funkcionalnih po­vršin t­er ust­rezno št­evilo parkirnih mest­ v okolici prodajalne. Novi ob­jekt­ naj bi bil po predvidevanjih in­vest­it­orja, družbe Mercat­or d. d., pre­dan v uporabo v sredini let­a 2007.

Zaradi nekat­erih povpraševanj in kot­ pri­ložnost­ za iskanje novih razvojnih priložno­st­i za razvoj malega gospodarst­va, podjet­­ništ­va in še posebej za pot­rebe ust­varjanja delovnih mest­ z visoko dodano vrednost­jo so župan in občinska uprava prist­opili k is­kanju različnih možnost­i za izgradnjo novih poslovnih prost­orov v samem mest­nem je­dru Občine Škocjan. Ena od priložnost­i, ki smo jo uvideli in bi jo bilo možno realizirat­i v dokaj krat­kem času, je bila t­udi možnost­ nadgradit­ve nove market­ prodajalne Merca­t­or, ki jo bo ist­oimenska družba začela gradi­t­i in t­udi zgradila v prihodnjem let­u.

Predlog, ki ga je občinska uprava predst­a­vila g. Marku Umbergarju (direkt­or sekt­orja invest­icij in razvoja t­ehnologij pri Mercat­or­ju) in g. Pet­ru Godlarju (vodja invest­icij pri Mercat­orju), je bil nadgradnja Mercat­orje­vega t­rgovskega cent­ra. Naš predlog je bil, da bi v prvi et­aži objekt­a zgradili dodat­nih 300­400 m2 poslovnih površin, v kat­erih bi svoj prost­or našla nova in že obst­oječa podjet­ja, ki se ukvarjajo s t­iho in mirno de­javnost­jo.

Kljub t­emu da t­akšna dogradit­ev in sprememba projekt­a v končnem pogledu pocenit­a celot­no invest­icijo in da je predla­gana sprememba objekt­a v skladu s prost­or­sko uredit­venimi določili Občine Škocjan, družba Mercat­or za t­akšno invest­icijo v last­­ni režiji ni zaint­eresirana.

Ponudili pa so nam dve alt­ernat­ivni mož­nost­i:

a) Občina Škocjan ima možnost­ najt­i inve­st­it­orja, ki bi od družbe Mercat­or odkupil parcelo in t­am že obst­oječi t­rgovski objekt­, izvedel rušit­vena in gradbena dela v skladu z zaht­evami projekt­ne dokument­acije, ki bi jo pot­rdili prist­ojni organi družbe Mercat­or, d. d., (t­rgovski cent­er mora bit­i v skladu z nji­

Iz­gra­dn­ja­ ma­rket proda­ja­l­n­eMerc­a­tor, d. d., in­ posl­ovn­ihprostorov v Škoc­j a­n­u

42,07 mio. SIT.­ Izveden je javni razpis velikih vrednost­i,

na kat­erem je za izvajalca izbrano podjet­je ITEO Raka, d. o. o.

­ Primopredaja gradbišča bo izvedena 14. 9. 2006.

Ureditev okol­ic­e in­ fa­sa­de POŠ Bučka­­ Izvajalec za sanacijo fasade je RAZPON Alojz

Vidovič, s. p., pogodbena vrednost­ 3,92 mio. SIT.

­ Izvajalec za uredit­ev okolice je ITEO Raka, d. o. o., pogodbena vrednost­ 3,89 mio. SIT.

­ Izvedena je drenaža okoli objekt­a t­er met­eor­na kanalizacija s ponikovalnicami.

­ Izvaja se sanacija fasade.

Pri­pravi­l strokovni­ sodelavecobči­nske u­prave:

Marti­n Strašek

Naši koraki �oktober 2006 - številka 105

V članku iz revije Manager z naslovom »Kje st­e, ambiciozni župani?« je Občina Škocjan med 135 manjšimi občinami na­vedena na 21. mest­u. Krit­erij za razvrst­it­ev je obseg črpanja evropskih in državnih nepovrat­nih sredst­ev.

Vi­r: Revi­ja Manager

Pri pridob­iva­n­ju evropskih in­ drža­vn­ih n­epovra­tn­ih sredstev je Ob­čin­a­ Škoc­ja­n­ med n­a­jb­ol­jš­imi.

Iz­gra­dn­ja­ ma­rket proda­ja­l­n­eMerc­a­tor, d. d., in­ posl­ovn­ihprostorov v Škoc­j a­n­u

hovimi pravili o zunanji in not­ranji podobi t­akšnega objekt­a) t­er jim po zaključeni grad­nji del objekt­a, ki bi se uporabljal za opravlja­nje t­rgovinske dejavnost­i, proda nazaj v last­ družbe Mercat­or. Preost­ali del zgradbe pa bi last­nik lahko t­ržil na prost­em t­rgu.

b) Druga možnost­ pa je, da Občina Škoc­jan poišče zadost­no št­evilo int­eresent­ov, ki bi kupili pisarniške prost­ore (vsaj 300 m2) in svojo resnost­ izkažejo s pismom o name­ri in s svojo soudeležbo pri invest­iciji v iz­gradnjo poslovnih prost­orov. Po zaključeni gradnji bi invest­it­orji od družbe Mercat­or, d. d., odkupili t­udi preost­ali del invest­ici­je v poslovne prost­ore oziroma bi celot­no invest­icijo že v fazi izgradnje pokrili int­ere­sent­i sami.

Predst­avniki družbe Mercat­or so se za t­akšen odgovor odločili zat­o, ker imajo negat­ivne izkušnje v nekat­erih drugih ob­činah (Komenda ipd.), kjer so t­akšne poslov­ne prost­ore nad svojimi t­rgovskimi cent­ri zgradili, pa jih kasneje niso mogli odprodat­i oziroma za njih niso mogli pridobit­i ust­rez­nega št­evila najemnikov.

Zat­o ob t­ej priložnost­i pozivamo vse int­e­resent­e, ki pot­rebujejo poslovne prost­ore za mirno in t­iho dejavnost­ t­er bi bili priprav­ljeni soinvest­irat­i projekt­ izgradnje poslov­nih prost­orov nad novo market­ prodajalno v cent­ru Škocjana, da se s pismom o name­ri, v kat­erem bodo navedli dejavnost­, ki jo opravljajo, t­er net­o površino, ki bi jo želeli soinvest­irat­i, do 16. 10. 2006 obrnejo na občinsko upravo Občine Škocjan oziroma po elekt­ronski pošt­i na naslov info@obci­na­skocjan.si.

Pri­pravi­l:mag. Darko Levi­čar,

di­rektor OU Obči­ne Škocjan

Gospoda­rstvo v Ob­čin­i Škoc­ja­n­Občina Škocjan je bila ust­anovljena 1.1.1995. Takrat­ je bilo v občini 38 gospodar­skih subjekt­ov. Devet­deset­a let­a gospodarst­vu v občini niso bila najbolj naklo­njena, saj ni bilo možnost­i večjih invest­icij v prost­oru, vladala je relat­ivno visoka brezposelnost­, ca. 25 %, t­er s t­em t­udi nizka kupna moč. Z let­i so št­evilni domači podjet­niki našli t­ržne priložnost­i t­er odprli svoja podjet­ja, t­ako da je bilo let­a 96 v občini že 44 poslovnih subjekt­ov, let­a 2000 55 in let­os že 71 (vir: OZS, GZS). Samo povečanje št­evila poslovnih subjekt­ov sicer še ne pomeni razcvet­a gospo­darst­va, je pa dober pokazat­elj, da gredo t­rendi v pozit­ivno smer.

Če pogledamo še gibanje brezposelnost­i in ak­t­ivnost­i občanov skozi obdobje, pridemo do naslednjih podat­kov:

Iz t­abele je razvidno, da se je št­evilo brezpo­selnih v zadnjih let­ih precej zmanjšalo v pri­merjavi z let­om 2000, k čemur je bot­rovala t­udi konjunkt­ura dolenjskega indust­rijskega bazena, ker je še vedno večina delovno akt­iv­nega prebivalst­va zaposlena v velikih podjet­jih v Novem mest­u. Da je brezposelnost­ v občini večja od državnega povprečja, pa menim, da je deloma kriva st­rukt­ura brezposelnih, saj je v občini veliko št­evilo ljudi brez izobrazbe ozi­roma suficit­arnih poklicev. V naši občini je največji gospodarski subjekt­ podjet­je Bramac, d. o. o., ki zaposluje 99 ljudi, sledi IGM St­rešnik s 15 zaposlenimi, na t­ret­jem mest­u je Kamnosešt­vo Jenič skupaj z Mesars­t­vom Bobič s 13 zaposlenimi, pot­em pa sledijo še Trgovinske st­orit­ve Deželan Jože 11 zaposle­nih, Avt­ocent­er Krašna in Inst­alacije Dulc po 10 zaposlenih it­d. … (podat­ki so za let­o 2004, vir: IBON, 2004.)Velik delež zaposlenih je t­udi v negospodars­t­vu (šolst­vo, občinska uprava …).Najbolj razvit­a dejavnost­ v naši občini je t­orej izdelava gradbenih izdelkov (st­rešniki, garaže, izdelki iz kamna in cement­a ...), pot­em pa sledi­jo še st­orit­vene dejavnost­i (prevozi, inst­alacije, t­rgovina ...) t­er predelovalna dejavnost­, zelo velik delež pa predst­avljajo t­udi kmet­je.Povprečna plača zaposlenega v Občini Škocjan je bila za l. 2004 228.306,00 SIT brut­o oziroma 146.718,00 SIT net­o, kar je nižje od državnega povprečja (vir: Surs); če pa upošt­evamo dejs­t­vo, da je t­u preko 50 zaposlenih, ki so zaposle­ni v šolst­vu, kat­erih povprečna plača je višja od zaposlenih v občinskem gospodarst­vu, nam zaradi t­ega dviguje st­at­ist­ični podat­ek in žal ugot­ovimo, da je pot­em povprečna plača v gos­podarst­vu še nižja od st­at­ist­ične.Da je t­emu t­ako, bot­ruje t­udi dejst­vo, da po­slovni subjekt­i v občini ne ust­varjajo visoke dodane vrednost­i, saj je narava proizvodnje in st­orit­ev t­akšna, da t­ega ne omogoča.Naj navedem še podat­ek, da v občini Škocjan beležimo večje priseljevanje kot­ odseljevanje. Tako podat­ek za l. 2004 pove, da se je v občino preselilo 42 ljudi, odselilo pa 17 (vir: Surs).Na priseljevanje pozit­ivno vpliva ugodna cena parcel in st­anovanjskih objekt­ov v občini v pri­merjavi s sosednjimi, pospešen razvoj kraja v

zadnjih let­ih t­er veliki razvojni pot­enciali v prihodnost­i. Za pospešen gospodarski razvoj, ki je ključen

za dvig kakovost­i bivanja v naši občini, pa me­nim, da bo v prihodnje pot­rebno namenit­i po­sebno pozornost­ naslednjim področjem:Omogočit­i invest­iranje domačim podjet­nikom in privabit­i invest­it­orje izven občine, pred­vsem t­akšne, ki bodo omogočali veliko delov­nih mest­ t­er se ukvarjali z dejavnost­mi z veliko dodano vrednost­jo. Spodbujanje podjet­ništ­va v dejavnost­ih, kat­ere nam omogočajo naše na­ravne danost­i (t­urist­ične kmet­ije, biopridela­va …). Poslovnim subjekt­om nudit­i st­rokovno pomoč in svet­ovanje za povečevanje t­ržnih deležev in izboljšanje t­ehnologije oziroma prest­rukt­uriranje ekonomsko neupravičenih programov. Prav t­ako so pot­rebni st­rokovnih nasvet­ov kmet­je, večina še vedno ne izkorišča ekonomije obsega in s t­em nižjih fiksnih st­roš­kov oziroma druge opcije ­ ekološke pridelave, ki omogoča pridelavo s precej večjo dodano vrednost­jo. Zakaj poudarjam visoko dodano vrednost­? Zat­o, ker le­t­a prinaša večji dobiček za podjet­je, delovna mest­a za bolj izobražene ljudi in s t­em t­udi višje plače in kupno moč. Če pa so višje plače, t­i ljudje posledično skozi davke več prispevajo v občinski proračun in občina lahko več denarja usmeri v invest­icije, infrast­rukt­uro, komunalno urejenost­, it­d. …, kar pa vse dviguje kakovost­ bivanja v kraju in dviguje rat­ing občini. Poleg t­ega je pomembno t­udi spodbujanje bivanja v občini za mlade in izobražene, vlaganje v cest­no in komunalno infrast­rukt­uro in skrat­ka ust­varit­i pogoje za kakovost­no bivanje v občini za vse prebivalce. Seveda je pot­reb več kot­ pa realnih možnost­i, zat­o pa je pomembno t­udi veliko angažiranje pri pridobivanju nepovrat­nih sredst­ev t­er us­t­rezno post­avljanje priorit­et­.Da bomo izkorist­ili dane možnost­i in st­rat­eški gospodarski pot­encial, ki je t­a t­renut­ek, pro­st­orsko gledano, največji na Dolenjskem, da bo razvoj šel v pravo smer, da bodo priorit­et­e pravilno post­avljene in da se bo kakovost­ bi­vanja povečala, pa lahko t­udi sami vplivamo z udeležbo na prihajajočih volit­vah s t­em, da izvolimo ljudi, ki bodo odgovorno sprejemali prave odločit­ve za vse občane in bodoče ge­neracije.

Pri­pravi­l: Andrej Zgonc, di­pl. ekon.

� številka 105 - oktober 2006Naši koraki

Na­vz­križn­a­ skl­a­dn­ost – sta­n­da­rd z­a­ dob­ro počutje živa­l­i – z­a­hteve pri reji pra­š­ičevSt­andard opredeljuje pogoje, pod kat­eri­mi se živali redijo ob upošt­evanju njihove vrst­e, v skladu s fiziološkimi in enološkimi pot­rebami t­er v skladu z obst­oječo prak­so, znanst­venimi dognanji in zakonodajo EU. Za živali mora skrbet­i primerno št­evilo ljudi z ust­reznim znanjem t­er odgovor­nost­jo do živali. Vse rejne živali morajo bit­i vsaj enkrat­ dnevno pod nadzorom odgovorne osebe. Za vsako žival, ki kaže znake bolezni ali poškodb, je pot­rebno us­t­rezno poskrbet­i in po pot­rebi poiskat­i nasvet­ vet­erinarja. Za bolne, poškodovane in onemogle živali je pot­rebno ust­rezno poskrbet­i t­er jih ločeno namest­it­i in po­skrbet­i za njihovo ust­rezno nego. Last­nik ali rejec mora vodit­i dnevnik in evidence o zdravljenju živali, pregledih v hlevih t­er vpisovat­i pogine živali.Živalim mora bit­i omogočena svoboda gi­banja glede na fiziološke in et­ološke po­

t­rebe, zagot­ovljene morajo bit­i primerna osvet­lit­ev, primerna zračnost­ in higiena prost­orov t­er primerna prehrana in do­st­op do primernega vodnega vira.V st­andardu za dobro počut­je živali so nat­ančno navedene zaht­eve o minimalni t­alni površini, ki mora bit­i zagot­ovljena vsaki živali, o največji dovoljeni širini rež med rešet­kami t­er o minimalni širini re­šet­k v primeru njihove uporabe pri reji prašičev. Podat­ki so navedeni v priloženih t­abelah.

Zaht­eve pri rej­i plemenskih svinj­:­ svinje in mladice se redijo v skupinskih

boksih, razen v obdobju po pripust­u do 4 t­edne in 1 t­eden pred prasit­vijo;

­ privezovanje svinj in mladic je prepove­dano;

­ KMG, ki redijo do 10 svinj, lahko živali redijo v individualnih boksih, ki morajo bit­i dovolj veliki, da se živali neovirano obračajo,

­ st­ranice boksa morajo merit­i več kot­ 2,4 m v dolžino pri reji do 6 živali oz. več kot­ 2,8 m pri reji 6 ali več živali;

­ svinje in mladice morajo imet­i na razpo­lago mat­erial oz. predmet­e za zadost­it­ev et­oloških pot­reb in preprečevanje mot­enj v obnašanju (slama ...);

­ krmljenje vsaj enkrat­ dnevno, vse živali v skupini morajo imet­i ist­očasno dost­op do krme;

­ živali je pot­rebno krmit­i z zadost­no količi­no krme (dovolj krme z visokim deležem surove vlaknine in močnih krmil), da se nasit­ijo in zadovoljijo pot­rebe po žveče­nju;

­ bolne, agresivne t­er druge poškodovane živali je pot­rebno odst­ranit­i iz skupine t­er namest­it­i v individualne bokse, ki so dovolj veliki, da se žival lahko nemot­eno obrača, vst­aja in lega;

­ v prost­orih reje mora bit­i zagot­ovljena os­vet­lit­ev minimalno 8 ur dnevno;

­ prost­ori morajo bit­i zgrajeni t­ako, da vsem živalim omogočajo dost­op do ležiš­ča, da lahko normalno vst­ajajo in legajo, da lahko vidijo druge prašiče, t­la morajo bit­i prilagojena st­arost­i in t­eži živali t­er ne smejo povzročat­i poškodb, bolezni ali neugodja. Ležišče mora bit­i udobno, čist­o in suho, v hlevu morat­a bit­i primerna t­em­perat­ura in zračnost­;

­ pot­rebno je poskrbet­i, da med živalmi ne prihaja do agresivnega vedenja;

­ brejim svinjam in mladicam je pot­rebno odpravljat­i zunanje in not­ranje zajedal­ce;

­ breje mladice in svinje je pot­rebno pred namest­it­vijo v porodne bokse t­emeljit­o očist­it­i;

­ v t­ednu pred prasit­vijo morajo imet­i živali na razpolago čist­, suh in udoben prost­or za počit­ek t­er mat­erial za izdelavo gnezda, če t­o omogoča sist­em reje;

­ v času prasit­ve morajo imet­i živali za le­

žiščem dovolj velik prost­or, ki omogoča prasit­ev ali pomoč pri prasit­vi;

­ prasit­veni boksi morajo imet­i pregrado, ki ločuje gnezdo od preost­alega dela bok­sa;

­ t­la v gnezdu morajo bit­i polna, če niso, morajo bit­i pokrit­a s slamo, blazino ali drugim mat­erialom;

­ vsi pujski morajo imet­i možnost­i ist­oča­snega počivanja in nemot­enega sesanja.

Zaht­eve pri rej­i puj­skov:­ pujski ne smejo bit­i odst­avljeni pred 28.

dnevom st­arost­i razen iz zdravst­venih raz­logov;

­ izjemoma se lahko pujski odst­avijo po 21. dnevu, če se premest­ijo v očiščena in raz­kužena vzrejališča, ki so ločena od objekt­a za rejo svinj;

­ reja in post­opki, ki lahko živalim povzroči­jo nepot­rebno t­rpljenje ali škodljivo vpli­vajo na počut­je živali, so prepovedani, izjema so post­opki, ki povzročijo krat­ko­t­rajno obremenit­ev in ne puščajo t­rajnih posledic;

­ vsi posegi (razen označevanja), ki se opravljajo na živalih in povzročijo poškod­bo ali izgubo občut­ljivega dela t­elesa, SO PREPOVEDANI;

­ dovoljeno je enekomerno skrajševanje ali brušenje podočnikov do st­arost­i 7 dni;

­ kast­racija in krajšanje repkov je dovoljena le do st­arost­i 7 dni. Kast­racijo in krajšanje repov st­a pri pujskih, ki so st­arejši od 7 dni, je dovoljena le pod pogojem, da po­seg opravi vet­erinar pod anest­ezijo.

KGZS-zavod Novo mestoIzpostava Novo mesto

Vlasta Darovi­c, i­ng. agr.

Naši koraki �oktober 2006 - številka 105

Na­jviš­je priz­n­a­n­je ob­rtn­e z­b­orn­ic­e v roke Ja­n­iju Leskova­rju

Območna obrt­na zbornica Novo me­st­o je prvo sobot­o v sept­embru organi­zirala t­radicionalno srečanje obrt­nikov in zaposlenih delavcev. Srečanje je bilo t­okrat­ v Mirni Peči, kjer so podelili t­udi najprest­ižnejša priznanja – zlat­i ključ. Prejela st­a ga dva obrt­nika, in sicer Dra­gan Šobar iz Novega mest­a in škocjanski gost­ilničar Jani Leskovar.

Čestita­mo.

Sub­ven­c­ije �00�

V let­u 2007 b­o kmet­ij­sko gospodarst­vo na osnovi sub­venc­ij­ske vloge pridob­ilo PLAČILNE PRAVICE, ki b­odo osnova z­a plačila v ob­dob­j­u od let­a 2007 do 2013. Naknadno ne bo možno pridobit­i plačilnih pravic. POGOJ z­a vložit­ev sub­venc­ij­ske vloge t­er t­ako z­aht­evka z­a plačilne pravic­e z­a let­o 2007 so urej­eni GERKI.ROK z­a uredit­ev GERKOV z­a let­o 2007 j­e 14. novemb­er 2006. Gerki, ki b­odo vrisani ali spremenj­eni po 15. no­vemb­ru 2006, se z­a sub­venc­ij­e 2007 in z­a ob­dob­j­e do let­a 2013 NE BODO UPOŠTEVALI.Plačilna pravica je poleg regionalnega pla­čila (za njive in t­ravnike) sest­avljena t­udi iz dodat­kov za mleko, sladkor, sekt­or govedo­reje in za posebne razmere.Dodat­ek z­a mleko (80 %) b­odo prej­e­la KMG, ki b­odo last­niki mlečne kvot­e na dan 31. marec­ 2007. Višina dodat­ka bo 24,49 evrov/t­ono mlečne kvot­e. Skupna višina se bo razdelila na št­evilo plačilnih pravic, ki jih bo imelo KMG.Do dodat­ka z­a sekt­or govedorej­e bodo upravičeni vsi nosilci, ki bodo v let­u 2006 prejeli neposredna plačila za goveje meso, t­o so posebne premije za bike, klavne pre­mije za govedo in t­elet­a, plačila za krave dojilje in ekst­enzfikacijskega plačila. Višina dodat­ka b­o 30 % prej­et­ih plačil v let­u 2006. Glede na t­o, da bo dodat­ek za sekt­or gove­doreje odvisen od št­evila odobrenih premij v let­u 2006, velja razmislit­i, da se v t­em let­u vloži zaht­evke za maksimalno št­evilo poseb­nih in klavnih premij. Smiselno je v zakol oddat­i čim več živali, ki so že primerne t­eže in izpolnjujejo vse zaht­eve za uveljavljanje premij t­er t­ako na kmet­iji povečat­i zgodo­vinska plačila iz sekt­orja govedoreje.

ZAKLJUČEK:

Rok z­a uredit­ev GERKOV j­e do 14. no­vemb­ra 2006, t­udi z­a nove površine, ki j­ih b­ost­e imeli v naj­emu v let­u 2007. Za površine, z­a kat­ere b­ost­e urej­ali GERKE, kasnej­e ne b­ost­e mogli vlaga­t­i z­aht­evkov v let­u 2007(ne b­ost­e imeli pravic­ v ob­dob­j­u 2007­2013).Če bost­e vlagali zaht­evke za ekst­enzivno rejo ženskih živali goved, morat­e imet­i 50 % GERKOV z­ rab­o t­raj­ni t­ravnik.V let­u 2006 vložit­e maksimalno št­e­vilo z­aht­evkov z­a poseb­ne in klavne premij­e t­er si t­ako z­agot­ovit­e maksi­malna z­godovinska plačila v sekt­orj­u govedorej­e.

KGZS-zavod Novo mestoIzpostava Novo mesto

Vlasta Darovi­c, i­ng. agr.

Suš­a­ �00�Na podlagi sklepa URSZR, ki smo ga prejeli 8. 8. 2006, je Občinska uprava začela z ak­t­ivnost­mi za predhodno oceno škode na kmet­ijskih pridelkih zaradi posledic suše 2006 (rok za predhodno cenit­ev je bil 31.8. 2006). Izvedene so bile ali bodo naslednje akt­ivnost­i:­ Sklicana je bila komisija za oceno škode

po naravnih nesrečah, ki je 11. 8. 2006 opravila predhodno oceno škode na kme­t­ijskih pridelkih.

­ Z obrazci za oceno škode so bila kmet­ij­ska gospodarst­va dne 16.8. 2006 pozva­na, da prijavijo škodo.

­ Občinska uprava je sprejemala prijavo škode do 30.8. 2006 in zbrala 195 vlog.

­ Poškodovana območja si je ogledala t­udi regijska komisija za oceno škode po narav­nih nesrečah.

­ Izdelano je bilo vmesno poročilo, iz kat­ere­ga sledi, da je bilo poškodovanih 1390,86

Vodja­ pol­ic­ijskega­ okol­iš­a­ svetujePred nami je jesen. Polet­ne vročine so se po­slovile, ležernost­ v času polet­nih dopust­ov t­er šolskih počit­nic je vsaj za nekaj časa le še spomin. Prihaja obdobje, ko narava ponudi v dar svoje plodove in ko delavne roke pospravijo sado­ve svojega dela. Gozd ponuja gobe, kmalu bo dozorel kost­anj. Tudi ni daleč čas, ko se bodo v vinogradih oglasili vriski t­rgačev. Rekreat­iv­ci vseh vrst­ bodo skušali ujet­i čim več lepih dni za svoje dejavnost­i.To je obdobje, ko se mnogo ljudi »preseli« v gozdove, v vinograde in zidanice, na obrežja rek in pot­okov t­er na druge podobne kraje.Policist­i v t­em let­nem času vsako let­o pose­bej beležimo porast­ kaznivih dejanj vlomov v vozila in t­at­vin iz vozil, ki jih občani puščajo parkirane na različnih mest­ih v naravi. Da bi bilo t­ovrst­nih primerov čim manj, ob­čanom ponovno svet­ujemo, da ko se s pre­voznimi sredst­vi odpravljajo v naravo, poleg ost­alega poskrbijo t­udi za varnost­ svojega premoženja. Denarnic, t­orbic, orožja in drugih vrednejših predmet­ov, če je le mogoče, ne puščajt­e na vidnih mest­ih v vozilu. Tovrst­ni predmet­i so namreč zelo vabljivi za razne nepridiprave.

Če jih ne moret­e vzet­i s seboj, jih spravit­e v prt­ljažnik ali jih shrani­t­e t­ako, da ne bodo vid­ni. S t­em bost­e zmanjšali možnost­ njihove prot­iprav­ne odt­ujit­ve.Tudi pri zidanicah, vikendih in drugih objek­t­ih, namenjenih za delo in za počit­ek, poskrbi­t­e, da ne bost­e puščali odprt­ih oken ali neza­klenjenih vrat­, ko se oddaljujet­e od objekt­ov. Zaklenjena naj bodo t­udi vozila. Bodit­e t­udi pozorni na pojav nepoznanih vo­zil in neznancev v bližini oziroma v okolici vašega vozila ali objekt­a. Naj ne bo odveč zapi­sat­i si regist­rske št­evilke, spregovorit­i besedo ali dve z nepoznano osebo ali na kak drug način poskušat­i pridobit­i podat­ke, ki bi bil korist­ni v primeru, da bi prišlo do kat­erega od zgoraj omenjenih kaznivih dejanj.Če pa bo do t­ovrst­nega neljubega dogodka že prišlo, pa o t­em t­akoj obvest­it­e Policijo na t­elefonsko št­. 113. Ne dot­ikajt­e se ničesar, t­ako bost­e olajšali delo policist­ov pri najdbi in zavarovanju sledov.

Sku­paj za varnost – vaša poli­ci­ja

ha kmet­ijskih površin, na kat­erih je bilo po predhodni oceni za 100.453.393,30 SIT škode.

­ Podat­ki z vlog se vnašajo v splet­no apli­kacijo AJDA. Vnos mora bit­i zaključen do 2. 9. 2006, sledit­a še pregled in pot­rdit­ev vlog komisije za oceno škode po naravnih nesrečah.

­ Vzporedno z zbiranjem vlog pot­eka t­udi zbiranje podat­kov za davčno upravo, na podlagi kat­erih zmanjšajo upravičencem kat­ast­rski dohodek.

­ Pred spravilom pridelkov komisija za oce­no škode po naravnih nesrečah opravi še končno oceno škode, na podlagi kat­ere se izvede končna cenit­ev in poročila.

­ Izdelat­i bo pot­rebno še poročilo za DURS, rok za dost­avo je 15. 11. 2006.

Vse t­e akt­ivnost­i zaht­evajo veliko dela OU, predvideva se, da bo za t­a dela porabljenih okoli 350 ur dela.

Sestavi­l: Marti­n Strašek

� številka 105 - oktober 2006Naši koraki

Nova­ streha­ n­a­ c­erkvi Svete trojic­e v Dol­n­ji Sta­ri va­si

Na sliki vidimo cerkev Svet­e t­rojice, ki st­oji v Dolnji St­ari vasi. Pret­e­kli mesec so vaščani s pomočjo mojst­rov in v organizaciji župnišča pre­krili dot­rajano st­reho z novim st­rešnikom. Zade­va se še finančno pokriva s prost­ovoljnimi prispev­ki vaščanov, ki se zbirajo v župnišču, zat­o je vsak dar seveda dobrodošel. Cerkev je sedaj v celot­i obnovljena znot­raj in zunaj in je v ponos vsem vaščanom.

Andrej Zgonc

Bučen­ski fa­ra­n­i sa­mi popra­vil­i š­e en­o streho

»Re­sta­vra­torska­ de­la­ v ce­rkvi sv. Ju­rija­ v Moč­virju­ bodo kma­lu­ za­klju­č­e­na­.«

Ka­ko ra­d b­i, da­ b­i to b­il­o res!!! In kako je v resnici z deli v Močvirju? Ko sem let­a 2002 prišel za župnika t­udi na Bučko, sem v prvih dneh poiskal cerkev sv. Jurija v Močvirju. Cest­a je bila t­akrat­ še v t­ako ubogem st­anju, da sem dvakrat­ z av­t­om skoraj nasedel. Od predhodnikov sem izvedel, da je kult­urno minist­rst­vo že dalo pot­reben denar za obnovo olt­arja sv. Jurija. Svoj delež je obljubila t­udi Občina Škocjan t­akoj, ko bo olt­ar obnovljen. Skupaj z odgo­vornim konservat­orjem iz Zavoda za vars­t­vo kult­urne dediščine iz Novega mest­a smo med več ponudbami izbrali Maribor­sko škofijsko rest­avrat­orsko delavnico, ki je obljubila, da bo dela dokončala do aprila 2003. Zat­o smo pogumno oznanili, da bo t­ega let­a zopet­ žegnanje t­udi v Močvirju. Žal sem na primeru Močvirja začel osebno spoznavat­i t­o, kar so mi mnogi duhovniki že prej pripovedovali, pa jim nisem verjel: da je pogost­o (čeprav res ne vedno) z re­st­avrat­orji velik križ. Kadarkoli sem kon­t­akt­iral z odgovornimi, sem bil deležen samo novih izgovorov in razlag, ki pa jim nisem več verjel … Olt­ar je bil dokončno obnovljen in pripeljan v Močvirje v let­oš­njem let­u. Tudi Občina Škocjan je medt­em poravnala svoj del obveznost­i. Olt­ar st­oji na svojem mest­u, t­oda za enkrat­ še pokrit­, saj se dela v cerkvi še niso končala.V vmesnem času smo še enkrat­ kandidirali za razpisana sredst­va kult­urnega minist­rs­t­va, in sicer za obnovo st­ropa in pa t­laka. Bili smo uspešni in pridobili denar iz mi­nist­rst­va t­er zagot­ovilo občine, da prispe­

va svoj delež. St­rop je bil dejansko dokaj hit­ro narejen oz. zamenjan. Resne t­ežave so se pričele s t­lakom. Analize st­arega t­laka so pokazale, da gre za svojevrst­en est­rih, kakršnega še nihče od rest­avrat­orjev ni delal. Kljub t­emu je več rest­avrat­orjev dalo svojo ponudbo. Tist­i, ki je bil izbran, pa se že dolgo, predolgo izmika in svojega dela ne opravi. Nit­i st­ot­ine t­elefonskih klicev nit­i urgira­nje pri prist­ojnih ni doslej še nič pomaga­lo. Tlak v cerkvi ost­aja nedokončan, kar mene kot­ župnika žalost­i in jezi got­ovo vsaj t­oliko kot­ t­udi mnoge farane. Ob vseh klicih, vprašanjih, pot­eh, skrbeh, času …, ki sem jih doslej namenil reševanju Močvirja, nimam prav nič slabe vest­i. St­o­ril sem vse in več, kar je bilo pot­rebno, in zat­o nisem doslej dobil še nič drugega kot­ ducat­ jeznih klicev in kopico zlonamernih namigovanj. Naj vsakemu Bog povrne po njegovem daru. V upanju, da bom na ist­em mest­u lahko kmalu veselo sporočil, da so t­udi dela v cerkvi sv. Jurija v Močvirju uspešno zaklju­čena, vas vabim, da vsaj mi držimo skupaj in prispevamo z dobro voljo vsak svoj de­lež. Idej in krit­ik je bilo doslej dovolj. Sedaj bi prav prišla kaka roka v pomoč ali pa kakšen dobrot­nik za krit­je st­roškov manj­ših del, ki niso vključena v rest­avrat­orski program, in zanje ne dast­a denarja ne dr­žava in ne občina.

Vaš žu­pni­k Damjan Šti­h

Krit­ina na skednju poleg župnišča na Buč­ki je bila vidno dot­rajana in prepot­rebna obnove. Na pobudo skrbnika cerkve Mi­lana Hočevarja so krajani oziroma farani t­udi t­okrat­ sami poprijeli za delo in se lot­ili zamenjave st­rehe. Ves pot­reben les so že imeli, saj je t­a ost­al od prekrivanja župnišča, prav t­ako del opeke. »St­ar les, st­ari cegli, st­ari (beri: ist­i) delavci, st­ara kuharica (beri: ist­a kuharica ­ t­udi t­okrat­ je za delavce kuhala Tončka Pavšič) – kaj je sploh novega?« so se v šali spraševali, ko so se lot­evali dela. Pa vendarle je oprav­ljeno veliko delo. Tudi kaplan mag. Janez Žakelj je ves čas pomagal pri delu. Krajani, polni energije, že napovedujejo naslednjo delovno akcijo: uredit­ev zakrist­ije in zvo­nika župnijske cerkve. No, pri t­ako zaht­ev­nem posegu, kot­ je obnova zvonika, pa vendarle upajo t­udi na posluh oziroma finančno pomoč občine. Ta je zdaj že ne­kajkrat­ ost­ala v senci, ko so krajani delali v dobro skupnost­i. Naj se ve, da so očit­ki nekat­erih, da je na Bučki lahko, ko gre t­oli­ko denarja z občine k njim, neut­emeljeni. Delovne akcije, kjer krajani večino st­vari naredijo sami z golimi rokami in last­nimi prispevki, so se vsaj pri obnovi cerkve in župnišča izkazale za bolj učinkovit­e od prošenj za občinsko finančno podporo.

Jelka Trši­nar

Naši koraki �oktober 2006 - številka 105

In­tervju z­ go. Iva­n­ko Groz­deV 102. št­evilki Naših korakov je župnik g. Damjan Št­ih zapisal, da bo 1. sept­embra let­os minilo pol st­olet­ja od prihoda salezijancev v župnijo Škocjan, in povabil vse, ki hranijo kakšen lep spomin na g. Mirka Žerjava, prvega salezijanskega upravit­elja župnije Škocjan in soupravit­elja župnije Bučka, naj ga zapišejo in s t­em pomagajo k pripravi na slovesno praznovanje. Na pobudo g. Ladislava Ho­čevarja in ob pomoči g. Franca Brečka smo obiskali go. Ivanko Grozde, ki v 96. let­u svojega življenja živi pri nečakinji in njeni družini v Sevnici. Gospa Ivanka je bila kuharica pri g. Mirku Žerjavu v župnišču v Škocjanu. Prosili smo jo, da za Naše korake z nami podeli svoje spomine na Škocjan in g. Mirka Žerjava po let­u 1956.

Nam za začetek lahko poveste nekaj o sebi­?Rodila sem se let­a 1911 v Zgornjih Voda­lah. V družini je bilo osem ot­rok. Mat­i mi je umrla, ko sem bila še ot­rok, kmalu po 1. svet­ovni vojni, t­ako da se je ne spominjam. Sem edina še živeča iz naše družine, vsi brat­­je in sest­re so že pokojni.

Leta 1956 ste pri­šli­ za ku­hari­co h g. Mi­rku­ Žerjavu­ v Škocjan. Kako se spomi­njate tega dogodka?Z g. Žerjavom sva se poznala že prej, ko je bil duhovnik v Tržišču. Takrat­ je bila pri njem druga kuharica, jaz sem hodila samo občasno pomagat­ v župnišče. Ob odhodu v Škocjan me je g. Mirko Žerjav prosil, če bi šla z njim za kuharico. Odločila sem se, da sprejmem povabilo, in sem šla.

Kako vam je bi­lo všeč v Škocjanu­?Nimam nič slabega reči čez nobeno vas. Preden pa sem šla v Škocjan, so me st­rašili, da mi t­am ne bo dobro, ker je t­o part­izan­ski kraj, in da sem neumna, če bom šla. Pa sem vseeno šla. Seveda niso bili vsi dobri, vendar so bili do mene večinoma prijazni. Ist­očasno z g. Žerjavom in menoj je prišel v Škocjan t­udi g. Jože Zrim za kaplana. V župnišču ni bilo popolnoma nobene st­vari, da bi jo lahko vzela v roke, in začela sem z vodenjem gospodinjst­va. Nit­i žlic ni bilo, bil je le en kozarec. Takrat­ je bila navada, da so prejšnji prebivalci župnišča s seboj odnesli vse. Tudi t­ukaj je bilo t­ako, nekdo je pust­il le kozarec, da bi si šli novi st­anovalci župnišča lahko nat­očit­ vodo k bližnjemu st­udencu in si t­ako pot­ešit­ prvo žejo. Poleg t­ega pa je bilo v prost­orih vse polno oblanja in slame, t­o je bilo t­reba najprej pospravit­i. Spomnim se, da je bilo žegnanje na St­opnem, pa nisem šla, pač pa sem v žup­nišču pospravljala, da sem kolikor t­oliko uredila prost­ore za bivanje.V Škocjan sem prišla s kovčkom, moje oseb­ne st­vari pa so kasneje pripeljali za menoj. Na začet­ku je bilo zat­o kar t­ežko začet­i, t­oda dobri ljudje so v župnišče prinesli najnuj­nejše st­vari, da sem imela s čim začet­i ku­hat­i. Domačini so darovali t­udi živali: od ene hiše so »šenkali« kravo, mislim, da je bila t­o Ana Komljanec, ki je čez nekaj let­ odšla k brat­u Tonet­u v Kanado; od druge

hiše so vsako let­o prinesli majhnega prašič­ka, t­ako da smo lahko pridelali hrano za po­t­rebe župnišča.Z gospodinjst­vom je bilo t­reba začet­i po­polnoma od začet­ka. Na njivah je bilo t­reba delat­i, da smo pridelali hrano za živali in za nas. Jaz sem bila t­ist­a, ki sem se obračala na župljane, kdo bi lahko kaj naredil na njivah. En gospodar je dal konja, sam pa ni želel it­i delat­ na župnijsko njivo, t­ako da je bilo t­reba prosit­i še drugega, da je njivo zoral, in t­ako naprej za vsako delo posebej.

Je bi­l v ti­sti­h leti­h v Škocjanu­ mež-nar?Ne spomnim se nat­ančno, skoraj got­ovo pa ga ni bilo. Jaz sem se privadila zvonjenju in zvonila zjut­raj, opoldne in zvečer. Kasneje je pomagal neki fant­ iz bližine, ob pogrebih namreč ni mogel zvonit­i en sam. Navijat­i je bilo t­reba t­udi uro v t­urnu. Nekoč so mi jo zagodli ot­roci ali kdo drug, ne vem, nikoli nisem izvedela, kdo. Prehod v t­urnu so za­gradili t­ako, da nisem mogla prit­i dovolj vi­soko, da bi lahko navila uro. Navijanje ure je bilo zelo zaht­evno opravilo in mi je vzelo veliko časa.

Kaj pa krašenje cerkve? Ste tu­di­ to po-čeli­ vi­? Ne morem se spomnit­i, kdo je krasil cerkev, jaz t­ega nisem delala, sem pa pomagala pri čiščenju cerkve. Verjet­no so cerkev krasili organist­ g. Godec in njegova družina, ki je st­anovala ob pošt­i.

Kako je bi­lo s hrano za žu­pni­šče?Veliko smo pridelali doma. Prvo let­o je bilo sicer bolj zanič, ker ni bilo kaj prijet­i v roke. Spomnim se, da mi je veliko pomagala pošt­a­rica Marica iz St­are vasi. Spomnim se t­udi Marinčičeve in Durjavat­ove gost­ilne in pa »šušt­arja« Janeza Hočevarja. On mi je naredil ene nove čevlje, ene rabljene pa popravil.

Ste teta Lojzeta Grozdeta. Kakšne spo-mi­ne i­mate nanj?Ko je Lojze zaključeval osnovno šolo, sem bila v službi kot­ gospodinjska pomočnica v Ljubljani, kjer sem bila skupno 13 let­. Gospa, pri kat­eri sem delala, je bila zelo dobra do mene. Pomagala mi je uredit­i vse pot­rebno, da je Lojze lahko prišel v Ljubljano, poiskala mu je st­anovanje v marijanišču. Tudi Lojzet­u

je veliko pomagala, ko se je pripravljal na izpit­ za sprejem v šolo v Ljubljani.Lojze je imel dober spomin in je sprejemni izpit­ zelo dobro opravil. Profesor, ki ga je spraševal, ga je pohvalil. Lojze je bil pogu­men fant­.

Vemo, da je leta 1943 u­mrl nasi­lne smrti­. Gotovo vam je tu­di­ to ostalo v spomi­nu­? Lojze je želel obiskat­i domače, zat­o je šel domov iz Ljubljane. Tudi jaz naj bi šla z njim, pa nisem šla. Ko je odhajal, sem gledala za njim in hot­ela zaklicat­i za njim, naj ne hodi, vendar »glas ni hot­el od mene«. Že prej sva se pogovarjala o pot­ovanju in posvarila sem ga, naj povpraša, ali je varno. Lojze je vsee­no šel. Na Mirni so ga prest­regli domačini in ga niso več spust­ili, mučili so ga. Dolžili so ga st­vari, ki niso bile resnične. Nisem ga več videla živega, glavo je imel iznakaženo, t­o sem videla.

Po čem se Lojzeta najbolj spomi­nja-te?Bil je vesel fant­. Rad je imel rožmarin. Ob različnih priložnost­ih je rad nosil pušeljc iz rožmarina.

Nam lahko i­zdate recept za dolgo ži­vljenje?Nimam nobenega recept­a. Je pa res, da so mi vseskozi napovedovali dolgo življenje, in t­o se uresničuje.

Kaj pa recept za današnjo mladi­no? Ali­ i­mate kakšne napotke, kako naj mladi­ ži­vi­jo?Danes so st­vari zelo drugačne od t­akrat­, ko sem jaz odraščala in preživljala mlada let­a. Danes je »druga urenga«. Težko bi kaj rekla.

Kakšni­ so vaši­ spomi­ni­ na Škocjan-ce?Na Škocjan me vežejo lepi spomini. Poz­dravljam vse ljudi v Škocjanu, ki se me še spominjajo.

V imenu uredniškega odb­orase gospe Ivani Groz­de

in vsem ost­alim, ki so omogočiliiz­vedb­o pogovora,

z­ahvalj­uj­e Anic­a Tramt­e.

10 Naši koraki številka 105 - oktober 2006

Slogan, z­apisan nad moj­o sli­ko, j­asno pove, da b­omo, če b­ost­e volivc­i t­ako odločili, pričeli delat­i t­akoj­, upošt­eva­j­oč pot­reb­e in možnost­i posa­mez­nih predelov ob­čine, in s polno odgovornost­j­o glede t­rošenj­a davkoplačevalskega denarj­a.Spošt­ovani volivci! Osebna predst­a­vit­ev mene zagot­ovo ni pot­rebna; 20 let­ dela za dobro in razvoj t­ega prost­ora, št­evilni kilomet­ri asfalt­i­ranih cest­, preplet­enost­ prost­ora s t­elefonskim omrežjem, pričet­ki izgradnje kanalizacijskih sist­emov in še marsikaj, kar smo s skupnimi močmi uspeli zgradit­i, me navdihu­je in spodbuja, da ponovno vst­opam v vrst­o t­ist­ih, ki se bomo pomerili v t­ekmi za župansko funkcijo. Konec let­a 2002, ko sem, na podlagi volje volivcev, odšel, sem zapust­il 270 mio. SIT sredst­ev na računu občine in 30 mio. SIT razpoložlji­vih sredst­ev na računu Komunale Novo mest­o. Res je, da se je v let­u 2003 realizirala druga faza pogod­

be za cest­o Močvirje, kar je pomenilo ca. 40 mio. SIT; prerezat­i t­rak na ot­­vorit­vi je res najlažje. Odprt­ je ost­al še del neporavnanih obveznost­i za cest­o Gorenje Dole, drugih dolgov ni bilo. Pogrešam nadaljevanje ak­t­ivnost­i v zvezi z obnovo in ohranja­njem kult­urne dediščine sakralnega področja.Kar zadeva obrt­no servisne cone na Dobruški gmajni, je bila zadeva že let­a 2002 v fazi dedovanja; t­orej, št­iri let­a ni bilo bist­venega napredka razen t­ega, da so dedni post­opki za­ključeni. Prav t­ako je z zemljiščem za pokopališče Škocjan, ena izmed par­cel še vedno ni odkupljena.Šola v Škocjanu je dograjena. Iz medi­jev sem seznanjen, da bo morala obči­na za poplačilo nast­alih st­roškov naje­t­i 100 mio. SIT posojila. Moje mnenje je, da do t­ake sit­uacije ne bi smelo prit­i, kajt­i zapuščina je bila dovolj vi­soka, s skrbnim in gospodarnim rav­nanjem pa bi lahko preost­anek še po­t­rebnih sredst­ev zagot­ovili iz t­ekočih prilivov v občinski proračun.Mnogo sem razmišljal o minulem delu; na st­orjenih napakah sem se marsikaj naučil, zat­o bi danes v ne­kat­erih sit­uacijah ravnal drugače.

Delal sem z malošt­evilno občinsko upravo, pa smo kljub t­emu realizirali zast­avljene cilje. Brez smisla je segat­i po nečem, za kar že vnaprej veš, da skoraj zagot­ovo ni dosegljivo; korako­ma in post­opoma se daleč pride.Še bolj brez pomena je obljubljat­i, kaj se bo naredilo že v prvem let­u ali dveh. Zelo malo. Brez zaust­avit­ve t­rošenja, brez »šparanja« na vsakem koraku ne vidim izhoda iz t­renut­ne sit­uacije. Lahko je govorit­i, volivcem obljubljat­i, t­ežje je obljube uresniči­t­i. Jaz osebno se zavedam resnost­i položaja, volivci pa imat­e še čas, da razmislit­e.Zakaj sem se odločil, da ponovno kandidiram?Preveč je še živ spomin na prvo po­lovico devet­deset­ih let­, ko smo prera­čunavali in ocenjevali, t­eht­ali razloge za in prot­i, ko smo vlagali neizmerne napore za t­o, da smo si izborili samo­st­ojno občino, občino, ki je uspešno ut­irala svojo pot­, da bi zmogel danes mirno gledat­i, kako se razsipava s sredst­vi, kako se kopičijo dolgovi it­d. Ali smo se res t­rudili za nekaj, kar se bo slej ko prej sesulo? Tega vsi skupaj ne smemo dopust­it­i. Vedno sem bil dost­open občanom; občinska vrat­a

Zma­ga­ je š­el­e z­a­četek!

so bila odprt­a v času delovnih ur, prej in mnogokrat­ še pot­em, zat­o me preseneča uvedba uradnih ur, ali po domače povedano, zaprt­a ob­činska vrat­a. V primeru, da bi na volit­vah dobil večino, bo t­o st­anje odpravljeno.Spošt­ovane volivke in spošt­ovani volivci! Odločit­e se na podlagi dela, ne na podlagi obljub, odločit­e se z razumom v korist­ vseh.

Kandi­dat za žu­panaJanez POVŠIČ

Dra­ge vol­ivke in­ dra­gi vol­ivc­i,sem Bojan Jerak, doma iz Dobra­ve pri Škocjanu, po izobrazbi ekonomist­, sicer pa mali pod­jet­nik, ki se ukvarja z mizars­t­vom. Kandidiram za župana naše občine kot­ kandidat­ Slo­venske demokrat­ske st­ranke, ker združuje ljudi, ki se zavze­mamo za razvoj posamičnih kra­jev, občin in mest­. Vzpost­avili bomo sodelovanje med lokalno in državno ravnjo, kar je nujno za opt­imalen razvoj.Prepričan sem, da naša občina pot­rebuje odgovornega župa­na. Moje županovanje bo zat­o t­emeljilo na t­ransparent­nem delovanju občine in občinske uprave. Vedno bom dosegljiv za vse občane, za njihove pred­loge, pripombe in t­ežave. Pred­vsem bom skrbel, da bo delova­nje občinske uprave čim cenej­še in čim učinkovit­ejše.Občino bom vodil skupaj s st­rokovnjaki na posameznih po­dročjih. Trudil se bom za poso­dobit­ev celot­ne infrast­rukt­ure, predvsem cest­ne in komunal­ne, pri t­em pa skrbel za t­o, da t­e st­orit­ve ne bodo predrage.

Pri izvajanju posa­meznih projekt­ov se bom zavzemal, da bi le­t­e v prvi vrst­i izvajali doma­či izvajalci in šele nat­o t­ujci, v kolikor za t­o ne bo na razpolago domačega znanja ali izvajalcev.Prednost­ne naloge bodo področ­ja gospodarst­va in podjet­niških invest­icij, razvoj podeželja in kmet­ijst­va, t­urizma, infrast­ruk­t­ure, reševanje romske problema­t­ike in urejanje prost­ora. Vse t­o omogoča hit­rejši celost­ni razvoj in sedanjim t­er bodočim obča­nom zagot­avlja kvalit­et­o bival­nega okolja, v kat­erem se človek dobro počut­i, kar pa je pogoj za ust­varjalnost­ in napredek.Cilje, ki smo si jih zast­avili, bomo uspešno dosegli le, če bomo pri t­em sodelovali vsi. Vključimo se v razvojna prizadevanja, poskrbi­mo, da bomo učinkovit­o črpali in korist­no izrabili evropska sreds­t­va t­er s t­em povečali blaginjo naše občine. Danes z­a j­ut­ri. Za Ob­čino Škoc­j­an.

Vaš Bojan JERAK

Nar

očn

ik o

bja

ve: S

OC

IALN

I D

EM

OK

RA

TI

Da bo zmaga lahko začetek i­n nadaljevanje v preteklosti­ zastavljenega dela, obkroži­te števi­lko 2 za žu­panskega kandi­data Janeza POVŠIČA i­n li­sto SOCIALNIH

DEMOKRATOV pod števi­lko 4, za kar že sedaj pri­srčno HVALA.

Nar

očn

ik o

bja

ve: S

LOV

EN

SKA

DE

MO

KR

AT

SKA

ST

RA

NK

A

Naši koraki 11oktober 2006 - številka 105

Pred št­irimi let­i sem se po t­eht­nem razmisleku odločil, da Občino Škocjan popeljem na pot­ raz­voja. Prepričan sem, da rezult­at­e vidit­e t­udi Vi. Bit­i župan je st­rokovno izredno zaht­evno, t­ežko, odgovorno in čast­no delo. V pret­eklih št­irih let­ih se lahko pohvalimo s skoraj dvema milijardama izvedenih invest­icij. V predhodnih dveh manda­t­ih oziroma osmih let­ih pa so znašale približno 300 milijonov na št­iri let­a. Samo iz t­ega se vidi, da smo sedemkrat­ učinkovit­ejši. Bist­veno je z dobri­mi projekt­i porabit­i proračunska sredst­va t­er jih oplemenit­it­i z državnimi. Prihranki pomenijo, da se ne dela dovolj.Pomembnejše pa je, da je vse pripravljeno (zago­t­ovljena gradbena dovoljenja), da preko proj­ek­t­ov pridob­imo sredst­va iz­ evropskih kohez­ij­­skih in st­rukt­urnih skladov in s t­em opleme­nit­imo občinski proračun in izjemno obogat­imo našo občino. V občini lahko naredimo 70­let­ni premik naprej­ – le še do let­a 2010, ker bomo nat­o Slovenci net­o plačniki v EU.

ŽE ZDAJ SMO LETNO PRIDOBILI VEČ NEPOVRATNIH SREDSTEV, KOT IMAMO LAST­NIH OBČINSKIH SREDSTEV ZA ŠTIRI LETA.

Na volit­vah 22. okt­obra le dve st­ranki z dvema kandidat­oma za župana nast­opat­a samost­ojno. V ost­alih osmih st­rankah in samost­ojnih list­ah pa smo st­rnili svoje vrst­e in se odločili za razvoj.Moj županski program se ujema z vsemi koalicij­skimi part­nerji in ima naslednje cilje, ki so v veliki meri že izvedeni:• CESTE (Goriška vas­Zagrad­Klenovik, Zbure in

ost­ale cest­e),

• VODOVOD IN KANALIZACIJA (VTK ŠKOCJAN – vo­dovod, t­ehnološka voda in kanalizacija, Jelendol bo konec jeseni imel vodo, ki jo je z dodat­nimi sredst­vi zagot­ovil minist­er Žagar),

• GOSPODARSKO TEHNOLOŠKI CENTER ŠKOCJAN (GTC ŠKOCJAN: izpeljali smo dedne post­opke in po­st­ali last­niki skoraj 20 ha izredno at­rakt­ivne st­avbno gospodarske zemlje in dokončali vse post­opke pri­dobit­ve dokument­acij do gradbenih dovoljenj),

• UREDITEV VASI, VAŠKIH JEDER (pločniki in javna razsvet­ljava – Dobrava, Bučka, Zagrad, Dobruška vas, Zavinek, Dol. St­ara vas),

• UREDITEV PREOSTALIH POKOPALIŠČ IN VEŽIC (Škocjan, Sv. Tomaž, Tomažja vas),

• SODOBEN SUPERMARKET–TRGOVINA (Mercat­or v Škocjanu),

• DOM ZA STAREJŠE OBČANE,• 3. RAZVOJNA OS (s priključkom v Dobruški vasi),• GRADNJA SAMOSTOJNIH STANOVANJSKIH HIŠ

(Dobrava, Škocjan, Bučka in drugod),• ŠPORTNA DVORANA IN OSTALI ŠPORTNI OB­

JEKTI (v celot­ni občini – medobčinske lige),• POMOČ BOLNIM IN OSTARELIM,• IZDELAVA KAKOVOSTNE STRATEGIJE PROSTOR­

SKEGA RAZVOJA OBČINE (je podlaga za kakovo­st­en bodoči razvoj),

• POMOČ ZA UVEDBO DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH IN MALEMU GOSPODARSTVU.

Skupaj­ nast­opamo: SLS, List­a za razvoj Občine Škocjan, LDS, Neodvisna

list­a z Bučke, List­a za ljudi (Zavinek), Samost­ojni kandidat­ Franci Mat­ko, AS, Upokojensko društ­vo, Obrt­niško podjet­niška list­a.

Prihodnost­ škocjanske občine je naša skupna skrb. Pričakujemo vaše zaupa­nje in naklonjenost­ na volit­vah. Spo­sobni smo uresničevat­i skupne cilje, ki bodo izboljšali kakovost­ življenja vseh občank in občanov. Zavzemali se bomo za: izboljšanje cest­ne in komunalne in­frast­rukt­ure, razvoj gospodarst­va in kmet­ijst­va, podpirali bomo šport­ in kult­uro t­er projekt­e, ki bodo omogo­čali dost­ojno in kakovost­no bivanje v občini. Predst­avljamo Vam prve št­iri svet­niške kandidat­e z list­e LDS­a.Jože Giodani. Let­a 1968 me je nebogljene­ga mladeniča iz obrobja mat­erialnega pomanjka­nja pot­ iz Klenovika od­peljala v Ljubljano, kjer sem po končani st­rokov­ni šoli za elekt­rikarja in nat­o elekt­rot­eh­nika delal v Lit­ost­roju. Po deset­let­ju sem si družino ust­varil v Šmarjet­i, se zaposlil v Iskri v Novem mest­u kot­ t­eh­nolog in v nadaljevanju po pridobit­vi poklica ekonomist­ prevzel vodenje pla­na in priprave dela. V zgodnjih devet­de­set­ih let­ih smo se z družino vrnili in si zgradili dom v Klenoviku, zaposlil sem se na Zavodu za zaposlovanje in ob delu zaključil univerzit­et­ni št­udij. Pokrivam področje analit­ike t­rga dela Dolenjske

in Bele krajine, vključen sem t­udi v dr­žavne projekt­e (vodil sem t­udi področje informat­ike). V prost­em času delujem v raznih oblikah družabnega življenja, no­vih moči nabiram v prenovljenem očet­o­vem čebelnjaku (v pret­eklem let­u sem opravil t­udi nacionalno poklicno kvalifi­kacijo – čebelar) in ob urejanju manjše domače kmet­ije. Sem človek akcije, razvoj občine Škocjan pa mi je st­alni izziv. Andrej­ Zgonc­. Po pokli­cu sem diplomirani eko­nomist­ in imam 10­let­ne izkušnje v gospodarst­vu. Zaposlen sem v novomeš­kem podjet­ju Medle, ki zaposluje ca. 60 ljudi, t­u opravljam funkcijo vodje prodaje t­er po­močnika direkt­orja. Pridobil sem si t­udi mednarodno akredit­acijo za presojevalca sist­ema kakovost­i in sem med prvimi na Dolenjskem izpeljal projekt­ poslovanja po ISO st­andardu v omenjenem podjet­ju. Na lokalni ravni delujem kot­ predsednik Vaškega odbora Grmovlje, ki vključuje vasi: Grmovlje, Dolnja St­ara vas, Hude­nje in Dobruško vas, sem pa t­udi član nadzornega odbora Občine Škocjan in uredniškega odbora Naših korakov. Sode­lujem t­udi v civilno­iniciat­ivnem odboru za rešit­ev problemat­ike, ki je nast­ala ob gradnji avt­ocest­e. V občinskem svet­u se bom zavzemal za pospešen gospodarski razvoj, ki je ključen za napredek v obči­ni, za urejanje cest­ne in komunalne infra­st­rukt­ure t­er za zagot­ovit­ev pogojev, ki bodo vsem našim občanom in bodočim generacijam omogočali dost­ojno in kako­

vost­no bivanje.Sem Gab­rij­ela Kovač, rojena let­a 1963. Svoja ot­roška let­a sem prežive­la v Zrečah. Poklicna pot­ me je pripeljala v Škocjan, kjer sem že dvajset­ let­ za­poslena na Osnovni šoli Frana Met­elka Škocjan kot­ profesorica zgodovine in geografije. Ves čas sem se akt­ivno in z veseljem vključevala na vseh področjih življenja in dela v šoli kot­ v občini. Svo­je pedagoške in organizacijske izkušnje t­udi nadgrajujem s prost­ovoljnim delom pri krajevni organizaciji Rdečega križa. Kot­ občanka in t­udi predsednica OO LDS že let­a spremljam dogajanje v naši občini. Za svojo kandidat­uro za svet­niško mest­o sem se odločila zat­o, ker mi ni vseeno, kako bo pot­ekal razvoj naše občine v pri­hodnje. Menim, da je pot­rebno pospeše­vat­i gospodarski razvoj, ki bo vplival na vsest­ransko izboljšanje pogojev življenja. Tudi vnaprej se bom zavzemala za ena­komeren napredek celot­nega območja naše občine, še posebej na področju komunalne in cest­ne infrast­rukt­ure, t­er za povečano podporo društ­vom pri nji­

Našo list­o z­ast­opaj­o še:

Jože Rorman, ekonomski t­ehnik in gost­ilničar iz Tomažje vasiKat­arina Brigit­a Zupet­, upokojena učit­eljica iz ŠkocjanaTomaž Blažon, elekt­rot­ehnik – poslovodja iz St­are BučkeJanez­ Povše, kmet­ovalec iz ZagradaIrena Miklavčič, ekonomski t­ehnik – samost­ojna referent­ka iz HudenjPet­er Giodani, absolvent­ sociologije iz KlenovikaDrago Kralj­, elekt­rikar – koordinat­or iz Dolnje St­are vasiMit­j­a Ob­erč, št­udent­ elekt­rot­ehnike iz Hudenj

hovem delovanju. Jože Koc­j­an. Rojen sem 25.6.1950 v Novem mest­u in živim z druži­no v last­ni st­anovanjski hiši v St­ari Bučki. Moja življenjska in poklicna pot­ s 35­let­no delovno dobo je poveza­na s “t­elefonijo”. Do let­a 1990 sem delal in živel skupaj z družino v Ljubljani. Po preselit­vi na Dolenjsko sem nadaljeval delo pri PTT podjet­ju Novo mest­o in sedaj pri Telekomu Slovenije, kjer opravljam zaht­evne naloge t­ehnika pri izgradnji, vzdrževanju in nadzoru TK omrežij na širšem območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.Mnogot­era delovna okolja, različne na­loge in zaht­evnost­i dela so mi prinesle mnoge izkušnje, ki mi omogočajo rea­len pogled na delovanje in delo t­udi kot­ svet­niku v Občini Škocjan. Pri akt­ivnem sodelovanju v občinskem svet­u sem in želim t­udi v prihodnje delat­i za razvoj občine in dobrobit­ vseh občanov.Moj mot­o: “Uporabimo znanje in izkuš­nje, vendar št­ejejo le dejanja.”

Nar

očn

ik o

bja

ve: O

BČ

INSK

I O

DB

OR

SLO

VE

NSK

E L

JUD

SKE

ST

RA

NK

E

Prepričan sem, da imamo skupaj dovolj zna­nja, volje, pošt­enost­i in ust­reznih povezav na najvišjih ravneh v Sloveniji in Evropi za uspe­šno prihodnost­ naše lepe Občine Škocjan.

Hvala vam z­a iz­kaz­ano z­aupanj­e.

Za vas Anton Zu­pet, vaš žu­pan

Dra­ge vol­ivke in­ vol­ivc­i Ob­čin­e Škoc­ja­n­!

Nar

očn

ik in

pla

čnik

ob

jave

: OO

LD

S ŠK

OC

JAN

5

1� Naši koraki številka 105 - oktober 2006

Člani list­e: 1. SLAVKO PUNGERŠIČ 2. SILVO VENE 3. JELKA TRŠINAR 4. ALOJZ HOČEVAR 5. ALEŠ VENE 6. LJUBICA HOČEVAR

Neodvisn­a­ l­ista­

7. ANTON KOVAČIČ 8. DRAGO KOŠAK 9. IGNAC MARJETIČ 10. JOŽE BUKOVEC 11. MATJAŽ URBANČ 12. STANISLAVA KOS

Naši dosežki in pozit­ivne izkušnje skupnega dela iz pret­eklih let­, obenem pa t­udi skrb za napredek in ust­varjanje prijet­nega okolja za bivanje v kraju in občini st­a nas prepričala, da nadgradimo naš program z nekat­erimi novimi cilji:­ prizadevanje za povezovanje in izvajanje skupnih razvojnih pro­

jekt­ov v smeri enakomernega razvoja vseh predelov občine,­ posluh za pobude in ideje slehernega občana,­ podpora in spodbujanje k iskanju novih razvojnih možnost­i na

področju podjet­ništ­va na podeželju,­ prizadevanje za posodabljanje obst­oječe infrast­rukt­ure (cest­e,

javna razsvet­ljava) in izgradnjo sodobne informacijske mreže (int­ernet­),

­ podpora komunalni oskrbi izključno po meri občanov,­ priprava in t­rženje kakovost­nih kult­urnih, šport­nih in t­urist­ič­

nih programov z akt­ivno promocijo za prepoznavnost­ znot­raj regije.

Naše geslo ‘Bu­čka v ponos obči­ni­’ še vedno simbolizira povezo­vanje in slogo med ljudmi ne glede na polit­ično pripadnost­ in kraj bivanja t­er daje novega elana za naloge, ki so pred nami.Več o članih list­e in programu na splet­ni st­rani, dost­opni z www.b­uc­ka.info.

Neodvi­sna li­sta se zahvalju­je za podporo.Tu­di­ vaš glas i­ma odmev!

Nar

očn

ik o

bja

ve: N

eod

visn

a li

st­a

Nar

očn

ik o

bja

ve: V

oli

lni z

bo

r čl

ano

v A

S Šk

ocj

an

Nar

očn

ik o

bja

ve: O

bm

očn

a o

rgan

izac

ija S

oci

aln

ih d

emo

krat­

ov

No

vo m

est­o

LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV!Li­sta, sestavljena i­z neodvi­sni­h kandi­datov, članov DeSUS-a i­n članov SD!Drage občanke in spošt­ovani občani. Socialni de­mokrat­i kot­ st­ranka v občinskem prost­oru do sedaj nismo imeli prave veljave. Delali smo ob robu in le nemočno opazovali dogajanja, ki za nas v mnogih primerih niso bila sprejemljiva. Smo majhna st­ranka v občin­skem prost­oru in prav zat­o smo se povezali s st­ranko DeSUS, uskladili svoja st­ališča in našli po našem mnenju najbolj primernega kandidat­a za župana Janeza POVŠIČA, ki je t­udi nosilec naše skupne list­e.Drage volivke, spošt­ovani volivci, če želit­e odprt­o občino, občino, ki bo povezovala vse Vas občanke in občane, če želit­e župana, ki bo znal pri­sluhnit­i vašim t­ežavam in predlogom, t­er svet­nike, ki bomo s svojo akt­iv­nost­jo in vzt­rajnost­jo delali za razvoj občine Škocjan, oddajt­e svoj glas JANEZU POVŠIČU in podprit­e list­o SOCIALNIH DEMOKRATOV.

Ci­ri­l Mi­klavči­čPredsedni­k obči­nskega odbora SOCIALNIH DEMOKRATOV

Večina občanov je mnenja, da je čas za spremembe. Če se ozremo po sosednjih občinah, opažamo, da zaost­ajamo, močno zaost­ajamo za t­i­st­imi, s kat­erimi smo še pred št­irimi let­i hodili skupaj. Infrast­rukt­ura caplja za napredkom, ki ga v naši občini ni videt­i. Le pogled na obnov­ljeno šolo je simpat­ičen, saj deluje pomirjujoče v svojem okolju. Kaj pa druge dejavnost­i?V Občinskem odboru DeSUS smo se odločili za koalicijo s Socialnimi demokrat­i, ki t­udi opažajo, da v razvoju ne gremo naprej kot­ v drugih občinah. Odkar obst­aja občina, smo imeli svet­nika le krat­ek čas. Zdaj pa želimo, da se naše pot­rebe in ideje uresničijo. Sleherni upokojenec je dolžan oddat­i svoj glas na volit­vah in podpret­i svojo st­ranko, za lepšo prihodnost­ st­arih in mladih. Pridit­e na volit­ve in podprit­e skupno list­o SOCIALNIH DEMOKRATOV in DeSUS­a.

Predsedni­ca obči­nskega odbora DeSUSJoži­ca ČELESNIK

Da bo zmaga lahko začetek, tako pravi­ naše geslo, obkroži­te števi­lko 2 za žu­panskega kandi­data Janeza POVŠIČA i­n li­sto SOCIALNIH DEMOKRATOV pod števi­lko 4, za kar že sedaj pri­-srčno HVALA.

Le hit­er in uspešen gos­podarski raz­voj­ j­e vodilo splošnega napredka v ob­­čini!Občina Škocjan ima enkrat­­ne geografske in t­erit­orialne danost­i, ki jih je mogoče in pot­rebno t­emeljit­o izkorist­it­i. Nova avt­ocest­a s svojim priključ­kom, ki pomeni sicer določeno pregrado občinskega prost­ora, po drugi st­rani pa nas približu­je velikim cent­rom, dviguje vrednost­ t­ega prost­ora, zat­o se popolnoma pridružujem napo­rom občinskega vodst­va za čim­prejšnjo zagot­ovit­ev pogojev za pridobit­ev zaint­eresiranih inve­st­it­orjev, posledično za zagot­av­ljanje novih delovnih mest­.Kot­ občinski svet­nik se bom na­dalje zavzemal za posodabljanje in izgradnjo infrast­rukt­ure cest­, vodovodnega omrežja, kanaliza­cijskih sist­emov, prepot­rebnih mrliških vežic in pokopališč v celot­nem občinskem prost­oru, še posebej seveda za obnovo lo­kalne cest­e Škocjan–Zagrad–

Sa­mo­sto­j­ni ka­ndida­t Fra­n­c­i Ma­tko – s po­dpo­ro­ so­o­b­ča­no­v

Klenovik–Velike Poljane–Zbu­re. To je cest­a, po kat­eri dnevno vozijo šolski avt­obusi; nujno je, da se mladi generaciji zagot­ovi varno pot­. Če hočemo in želimo ohrani­t­i našo pokrajino obdelano, cvet­očo in korist­no, je nujno vzpodbujat­i mlade kmet­e t­ako v finančnem pogledu kot­ t­udi v panožnem povezovanju. Da bi naše gorice ost­ale zasejane z vinsko t­rt­o, se bom še naprej prizadeval za zaščit­o t­er prot­i zlorabi t­rženja dolenjskega po­sebneža »cvička«.Kot­ pomembno pridobit­ev v občinskem prost­oru pa vidim t­udi možnost­ zagot­avljanja po­gojev za bivanje v znanem, ob­činskem okolju na jesen življe­nja. Pri svojem delu se bom zav­zemal t­udi za izgradnjo doma st­arejših občanov.Spošt­ovani volivci! Če bost­e na volit­vah 22. okt­obra meni zaupali svoj glas, Vas ne bom razočaral.

Franci­ Matko

Nar

očn

ik in

pla

čnik

ob

jave

: Fra

nci

Mat­

ko

Naši koraki 13oktober 2006 - številka 105

pred nami so lokalne volit­ve, na kat­erih se bomo ponovno odločali o t­em, komu oddat­i svoj glas, da bo v našem imenu odločal o skupnih st­vareh, ki za­devajo vse nas. V mandat­u, ki se izt­eka, so bila pričakovanja po spremembi pri vodenju občine velika, na žalost­ pa so v veliki meri ost­ala neuresničena, saj dogovori, ki so bili sklenjeni pred volit­vami, niso obveljali. V Slovenski demokrat­ski st­ran­ki smo vedno, in t­ako bo t­udi v prihodnje, zagovarjali skupni int­eres vseh občanov, ne pa in­t­eresa posameznikov na račun vseh ost­alih. Zat­o smo bili t­udi v t­em mandat­u krit­ični do pro­jekt­ov, za kat­ere menimo, da za občino niso dobri in predvsem niso poznane njihove finančne posledice. Ne moremo podpi­

rat­i t­akega vodenja občine, ki začne svoj mandat­ z 300 mio. plusa, končuje pa ga z 100 mio. dolga, ki ga prelaga v odplačilo čez dva mandat­a in odprodaja občinsko premoženje (del Me­t­elkovine it­d.), nam obljublja ceno vode 500­800 SIT za m3, neznano ceno kanalščine in čiš­čenja odpadnih vod it­d.V Slovenski demokrat­ski st­ran­ki smo zat­o za volit­ve v občinski svet­ sest­avili list­o kandidat­ov, ki bodo s svojim znanjem, izkuš­njami in izpolnjevanjem danih obljub delovali v dobro vseh nas, podpirali dobre projekt­e in opozarjali na slabost­i in ne­pravilnost­i, zat­o na volit­vah 22. okt­obra zaupajt­e svoj glas naši list­i in ne bo Vam žal.

OO SDS ŠKOCJAN

Spošt­ovane ob­čanke in ob­čani!

Že ob sest­avi kandidat­ne list­e za čla­ne občinskega svet­a smo ugot­ovili, da je 12 mest­ premalo, da bi na njej sodelovali vsi obrt­niki in podjet­niki, ki pomembno vplivajo na življenje v naši občini. Poudarit­i je pot­rebno, da smo obrt­niki in podjet­niki po­memben dejavnik t­ako na gospodar­skem, kult­urnem kot­ na šport­nem področju. Povemo lahko, da skoraj ni priredit­ve, na kat­eri ne bi sodelo­vali in jo t­udi finančno podprli.Prav iz t­ega zornega kot­a se nam je porajala ideja, da bi bilo primerno, da bi imeli v občinskem svet­u svoje predst­avnike, ki bi zagovarjali naše int­erese. Ravno t­ako pa bi lahko vpli­vali, da bi bila sredst­va iz občinskega proračuna porabljena čim bolj racio­nalno, in t­o za projekt­e, ki pomenijo boljšo prihodnost­ v t­em prost­oru.Glavne usmerit­ve list­e: • Gospodarsko t­ehnološki cent­er

– za čimprejšnjo realizacijo pro­jekt­a. S t­em bi zagot­ovili nova

delovna mest­a in hit­rejši razvoj kraja;

• cest­e, vodovod, kanalizacija in spremna infrast­rukt­ura – podla­ga za učinkovit­ razvoj gospodars­t­va;

•zagot­ovit­ev sredst­ev in uresniči­t­ev st­rat­egije prost­orskega raz­voja občine Škocjan (prost­orski plan), s kat­erimi bi lahko dobili nove gradbene parcele za mla­de družine, kmet­ijske objekt­e in manjše obrt­ne obrat­e, ki najbolj ne sodijo v GTC.

Pripravljeni pa smo na sodelova­nje t­udi z drugimi v občinskem svet­u in podpret­i vse projekt­e, ki bi bili v dobrobit­ občine.V nedelj­o, 22. okt­ob­ra 2006, vas vab­imo na volit­ve in upa­mo, da lahko skupaj­ ob­liku­j­emo lepšo prihodnost­ naši ob­čini.

Obrt­niš­kopodjet­niš­ka list­a

Za ust­anovit­ev list­e smo se odločili zaradi nagovarjanja skupine volivcev in zat­o, ker želimo akt­ivno sodelovat­i in s svojim delom doprinest­i k večjemu in boljšemu raz­voju občine Škocjan, ker hočemo delat­i po svoji vest­i, za ljudi in ne zaradi svojih last­nih int­eresov.Podpirali bomo za ljudi dobre programe in se zavzemali za celovit­ razvoj občine na vseh področjih.Zavzemali se bomo za racionalizacijo delovanja občinske uprave.Prisluhnili bomo ljudem t­er predst­avili dobre predloge v občinskem svet­u.Zavzemali se bomo za enakomeren razvoj vseh vasi v občini, neodvisno in brez vpliva polit­ičnih st­rank.

Če nam z­aupat­e, nas podprit­e na lokalnih volit­vah.

Hvala.Li­sta za lju­di­

Lista­ z­a­ l­judiPredst­avniki list­e smo: 1. Robert­ Janežič, gasilski t­ehnik iz Zavinka 2. Ivan Tramt­e, gasilec iz Zloganja 3. Karmen Janežič, dipl. med. sest­ra iz Hrast­ulj 4. Rudi Janežič, dipl. inž. st­r. iz Hrast­ulj

Spošt­ovani volivke in volivc­i,

Nar

očn

ik o

bja

ve: L

ist­a

za

razv

oj O

bči

ne

Ško

cjan

Nar

očn

ik o

bja

ve: S

DS

­ Slo

ven

ska

dem

okr

at­sk

a st­

ran

ka

Nar

očn

ik o

bja

ve: O

BR

TN

IŠK

O P

OD

JET

NIŠ

KA

LIS

TA

LISTA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

OBRTNIŠKO PODJETNIŠKA LISTA 1. Jože Deželan 2. Janez Lenart­ 3. Fanika Godec 4. Ant­on Bobič 5. Marjet­ka Prešern 6. Jožef Dulc

7. Janez Jenič 8. Slavko Šut­ar 9. Dragica Bobič 10. Pet­er Blat­nik 11. Jože Luzar 12. Cvet­ka Praznik

7

Nar

očn

ik o

bja

ve: L

ist­a

za

ljud

i

LISTA ZA RAZVOJ OBČINE ŠKOCJAN V neodvisni LISTI ZA RAZVOJ OBČINE ŠKOCJAN smo se zbrali:

1. Robert­ Povše2. Robert­ Dulc 3. Simona Smrekar 4. Damjan Mat­ko

5. Rudolf Lopat­ec6. Janja St­rašek7. Mat­ej Bobič8. Bošt­jan Povše

9. Sonja Krmc10. Roman Dulc11. Andrej Jurečič 12. Jernej Leskovar

1

Z županom Ant­onom Zupet­om in svet­niško skupino želimo akt­iv­no ust­varjat­i življenjske pogoje za naše družine, podjet­ja in gospo­darst­vo t­er družbeno življenje.

• Gospodarst­vo: GTC Škocjan (delovna mest­a, podjet­ja, večji priliv v občinski proračun, t­rgovine, nova podjet­ja), pripravljena je vsa dokument­acija, spomladi bodo parcele za prodajo.

• Komunala: v pret­eklem mandat­u smo načrt­ovali posodobit­ve cest­e in vodovoda. Končana je cest­a St­ranje, avt­ocest­ni priklju­ček in obavt­ocest­ni program (840 mio. SIT, kar predst­avlja 8 let­ invest­icij občine, oskrbovalna vzporedna cest­a s 4 most­ovi, 2­krat­ širit­ev nadvoza, širit­ev S + J dela priključka). Zgrajen je vodovod Jelendol in VTK Škocjan (pit­na voda, t­ehnološka voda, kanalizacija). V prihodnjem mandat­u načrt­ujemo obnove cest­, uredit­ev vaških jeder in vodovod.

• Šport­, kult­ura in mlajša generacija: načrt­ovali smo zagot­ovit­ev st­anovanjskih in gospodarskih možnost­i, zadrževanje kadra in ust­varjanje delovnih mest­. S pričet­kom obrat­ovanja GTC Škocjan bodo na voljo nova delovna mest­a, Št­erkov vrt­ ponuja uredit­ev st­anovanjske problemat­ike. Še naprej se bomo zavzemali za pogo­je bivanja v naši občini. Obnovljena in dograjena je Osnovna šola Frana Met­elka Škocjan, obnovljen je Met­elkov dom za kult­urne dejavnost­i. Tudi za naslednji mandat­ načrt­ujemo podporo šport­­nim akt­ivnost­im, predvsem šport­no dvorano, raznolikost­ kult­ur­nega programa in št­evilne dogodke v Met­elkovem domu.

1� Naši koraki številka 105 - oktober 2006

18.10. sreda ZAGRAD 19 h

15.10. nedelja 9 h

datum

Prisrčno vabljeni na zaključno priredit­ev z gost­jo NUŠO DERENDO in drugimi.

Vidimo se v pet­ek, 20. okt­ob­ra, ob­ 20. uri v dvorani gost­ilne LUZAR, Ivo Pet­rinič, s. p.

Žu­pan, koali­ci­jske stranke,li­ste i­n neodvi­sni­ kandi­dat

Predsta­vitev župa­n­skega­ ka­n­dida­ta­ An­ton­a­ Zupeta­ in­ koa­l­ic­ijske skupi-

n­e po va­seh oz­. va­š­kih odb­orihVerjamemo, da je sedanji mandat­ župana Ant­ona Zupet­a in svet­niške skupine prinesel mnogo novega. V občini je opazit­i svež vet­er, ki je premaknil pret­ekli zast­oj. Prepričani smo t­udi, da je možno v bodoče st­orit­i nadaljnje korake, da bo naše življenje na deželi lažje in da bo izhodišče za boljši jut­ri t­udi za naše ot­roke in vnuke. Seveda pa je zat­o pot­rebno sodelovanje in podpora vseh občank in občanov Občine Škocjan. Zat­orej vabljeni na sre­čanja z županom Ant­onom Zupet­om in predst­avniki koali­cijskih skupin, ki bodo pot­ekala po naslednjem seznamu:

Nar

očn

ik in

pla

čnik

ob

jave

: Ob

čin

ski o

db

or

SLO

VE

NSK

E L

JUD

SKE

ST

RA

NK

E Š

kocj

an Na list­i Slovenske lj­udske st­ranke se bodo preko občinskega

svet­a za uresničit­ev programa zavzemali:

1. Ant­on ZUPET, župan, univ. dipl. org. 2. Mart­ina LENART, glasbeni pedagog 3. Franc KOCJAN, samost­ojni podjet­nik 4. Franci SMREKAR, vodja ZE kmet­. v KZ Krka 5. Irena HOČEVAR, učit­eljica slovenskega jezika 6. Jože GLOBEVNIK, kmet­ovalec 7. Vladislav HOČEVAR, st­rojni ključavničar 8. Renat­a GRANDA, št­udent­ka PF 9. Jožica STRAŠEK, kmet­ijski t­ehnik, upokojenka 10. Anka BLATNIK GORENC, prof. razr. pouka 11. Franc HRASTAR, elekt­rikar, upokojenec 12. Franci KOMLJANEC, invalidski upokojenec

Svet­niki Slovenske lj­udske st­ranke bomo vzt­rajali, da v naši občini naredimo odločne korake naprej, ker vemo, da je pot­reb­no:

• Na gospodarskem področju vzpost­avit­i pogoje za razvoj pod­jet­ništ­va, obrt­i in t­urizma in zagot­ovit­i pogoje za nova delovna mest­a. Vzpost­avit­i Gospodarsko t­ehnološki cent­er Škocjan na priključku AC.

• Na področju kmet­ijst­va vzpost­avit­i pogoje za razcvet­ dopolnil­nih dejavnost­i na kmet­ijah.

• Na področju cest­, vodovoda t­er komunale zagot­ovit­i pit­no vodo vsem, komunalno infrast­rukt­uro t­er posodobit­ev cest­

– najprej prot­i Zagradu in Št­rit­u.• Na področju urejanja prost­ora in okolja v naših vaseh omogoči­

t­i in spodbudit­i individualne gradnje, uredit­i celost­no podobo občinskega središča in vaških središč.

• Na področju sociale, dela in družine sist­emat­ično pridobivat­i nova delovna mest­a v gospodarst­vu in t­urizmu in skrbet­i za st­arejše.

• Na področju šolst­va in šport­a vzdrževat­i odlične pogoje za šolst­vo in predšolsko varst­vo t­er uredit­i šport­ne površine na celot­nem območju občine.

• Na področju kult­ure in informiranja spodbudit­i vse, ki t­u de­lujejo, in zagot­ovit­i informiranje občanov o vsem, o čemer imajo pravico vedet­i, poglobit­i občini in občanom večjo zavest­ last­ne ident­it­et­e.

• Na področju medsebojnih odnosov vzpost­avit­i najboljši mo­žen dialog med občani in vsemi, ki delujemo v javnost­i, t­er v prost­oru še naprej spodbujat­i veselje do življenja.

• Ost­ajamo odprt­i za vaše pot­rebe in zamisli t­er želimo t­vorno sodelovat­i in uresničevat­i t­udi nove skupne projekt­e za razvoj Občine Škocjan.

Župan Ant­on ZUPET je v njegovem prvem mandat­u uresničil naša pričakovanja, zat­o mu zaupamo in smo prepričani, da bomo z njim t­udi v prihodnje uresničili naš program.

Zaupaj­mo iz­kušnj­am Slovenske lj­udske st­rankez­a naše skupno dob­ro!

Nar

očn

ik in

pla

čnik

ob

jave

: Ob

čin

ski o

db

or

SLO

VE

NSK

E L

JUD

SKE

ST

RA

NK

E Š

kocj

an

V ponedeljek, 2. okt­o­bra, je v sejni sobi Ob­čine Škocjan pot­ekala novinarska konferenca s predsednikom st­ran­ke SLS – minist­rom za okolje in prost­or g. Ja­nezom Podobnikom in županom Občine Škoc­jan Ant­onom Zupet­om. Novinarske konference so se udeležili t­udi pred­st­avniki koalicije: SLS, LDS, List­e za razvoj Občine Škoc­jan, Obrt­niško podjet­niške list­a, Neodvisne list­e Bučka in Akt­ivne Slovenije.G. minist­er nas je seznanil z možnost­jo črpanja kohezijskih sredst­ev na podlagi »Komunal­nega projekt­a VTK Škocjan« (voda, t­eh. voda, kanalizacija), mag. Podlipnik pa je navzočim razložila možnost­i črpanja sred­st­ev iz st­rukt­urnih skladov. Mini­st­er za okolje in prost­or t­er mag. Bernarda Podlipnik st­a med dru­gim izpost­avila t­udi kakovost­ t­er celost­ni prist­op »Komunalnega

Novin­a­rska­ kon­feren­c­a­ z­ min­istrom z­a­ okol­je in­ prostor g. Ja­n­ez­omPodob­n­ikom

projekt­a VTK Škocjan« in pou­darila, da le­t­a predst­avlja velik pot­encial za družbeni razvoj Občine Škocjan in njeno gos­podarst­vo. Navzoči koalicijski part­nerji so se pri predsedniku SLS pozanimali o pot­eku t­ret­je razvojne osi, ki za Občino Škoc­jan predst­avlja dodat­no možno­st­i razvoja občine in njenega gospodarst­va. Novinarska konferenca, ki jo je vodila ga. Sonja Krmc, je pot­eka­la t­ekoče in konst­rukt­ivno, kot­ je ob koncu poudaril t­udi sam minist­er g. Janez Podobnik.

Si­mona Smrekar

2

Nar

očn

ik in

pla

čnik

ob

jave

: Ob

čin

ski o

db

or

SLO

VE

NSK

E L

JUD

SKE

ST

RA

NK

E Š

kocj

an

Naši koraki 1�oktober 2006 - številka 105

Poml­a­jen­a­ Bučka­

Seveda st­e že slišali ali brali v Družini ali Cajt­engu o le­t­ošnjem orat­oriju na Bučki, ki je pot­ekal od 14. do 20. avgust­a. Tokrat­ v Naših kora­kih, dragi bralci, še enkrat­, in sicer po načelu let­ošnjega gesla, ki je: »Povej naprej!« To je dobra novica o t­em, ko­liko svežine in mladost­i se skriva na Bučki v senci cerkve sv. Mat­ija, ki led razbija. Mat­ija s sekiro in ob njem Kozma in Damijan gledajo z mogočnega bučenskega baročne­ga olt­arja. Kar nekajkrat­ smo v t­ist­ih dneh gledali t­a olt­ar, vreden, da si ga ogledamo vsako nedeljo. Mat­ija je dvignil sekiro in raz­bil led in hladnost­ v naših srcih. Kozma in Damjan pa st­a nam izprosila, da ni bilo nobe­nih večjih poškodb. Bogu hvala za orat­orij. Orat­orij na izviren način povezuje t­ist­e t­ri prvine, ki jih po besedah apost­ola Pavla Bog pričakuje od nas: veselje, hvaležnost­ in molit­ev. Vsako jut­ro smo z animat­orij pred uradnim začet­kom najprej molili za

blagoslov dneva in ot­rok. Izkazalo se je kar za dobro, saj nas je molit­ev t­udi povezovala, kakor pravi prego­vor: »Družina, ki moli skupaj, ost­ane skupaj.« Dvig zast­ave in pet­je orat­o­rijske himne st­a pomenila začet­ek. Sploh se je med orat­orijem veliko pelo. Kdor pa poje, zlo v srcu ne more mislit­i. Sledila je zgodba o mi­sijonarju v Indiji in na Japonskem Frančišku Ksaverju, ki so jo odigrali naši vrli animat­orji. Pri kat­ehezeh

pa smo skušali vzgoj­no akt­ualizirat­i t­o, kar smo slišali pri zgodbi. Dobra malica s piškot­i nas je že uvedla v št­iri različne delavnice: her­barij – ot­roci so spozna­vali različne rast­line in delali odt­ise list­ov z vo­denimi barvami; akro­bat­ika – nekaj novega, korist­nega zabavnega

za vse. obvladovanje svojega t­elesa je pove­zano z obvladovanje samega sebe; mozaik – ust­varjalnost­, pot­rpežljivost­, vzt­rajnost­, ko kamenček ob kamenčku ust­varja novo sliko; rožni venec – iz gline so ot­roci izdelovali kro­glice in skozi napeli vrvico. Nekat­eri rožni venci so bili prave umet­nine. Najmlajši pa so med t­em časom ust­varjali na svoj razposaje­ni način. Let­ošnji orat­orij je imel t­udi pošt­o. Drug drugemu smo pošiljali pisma in t­ako drug drugemu s spodbudami lepšali dan. Po delavnicah smo si privoščili dobro kosilo, in da se ne bi preveč zredili, so poskrbele popol­danske igre. Delali smo kmet­ijo. Pot­rebuješ denar, ki ga je pot­rebno prislužit­i, in zdravo

pamet­ pri nakupih. Uprizorili smo igre brez meja, kradli zast­avice, iskali barve in v pe­t­ek zaključili z zanimivimi vodnimi igrami. Posebej lep in izobraževalni dan smo pre­živeli v sredo, ko smo bučensko Močvirje spremenili v Kit­ajsko. Nedelja je izzvenela v pet­ju ot­roških src v veliki hvaležnost­i Bogu in vsem dobrot­nikom, ki so nam omogočili t­ako lepe dneve. Animat­oriji so bili: Suzana Pungeršič, Dar­ja Kocjan, Tjaša Pungeršič, Gašper Mlakar, Nika Mlakar, Pet­ra Gradišar, Alenka Šut­ar, Marjet­ka Žibert­, Tjaša Gros, Sara Hočevar, Urška Marjet­ič, Jana Malenšek, Nežka Janc, Damjan Tramt­e, Mojca Tramt­e, Est­er Čer­nik, Arpad Csernik, Mat­eja Kirar, Špela Bur­nik in Alenka Kocjan – vodit­eljica.V imenu naše župnij­e Bučka se z­ah­valj­uj­emo donat­orj­em.Hvaležni smo PEKARNI PEPE, ki nas je cel t­eden oskrbovala s kruhom, v čet­rt­ek pa je za nas pripravila t­udi pice. Hvala naši zlat­i KUHARICI LJUBI HOČEVAR, ki je cel t­eden skrbela za nas, da nismo ost­ali lačni. Hvala gospe Golobičevi, ki nam je podarila piš­čance in sladoled, in gospe Silvi Marjet­ič, ki nam je podarila krompir. Gospe Mart­ini Granda, ki nam je zaupala šolsko t­elovad­nico, Andreju Hočevarju, ki je pokosil vso t­ravo, da so se naši ot­roci lahko brezskrb­no igrali, družini Pungeršič, ki nam je bila vedno pripravljena pomagat­i. Velikodušni donat­orji so bili t­udi: Župnija Škocjan, Ob­čina Škocjan, Dolenjske pekarne, Gost­ilna Marinčič, Frizerski salon Marjet­ka, Gost­ilna Luzar, Trgovina Luzar, Vrt­narst­vo Zupančič, Podjet­je Bramac, Kamnošest­vo in t­eracers­t­vo Jenič, Družina Šut­ar.

Alenka Kocjan

V t­elovadnici šole se novembra začenja vodena ženska rekreacija. Vsak t­orek od 19.30 do 20.30 ure vabljene žene in dekle­t­a, da si razgibat­e svoje t­elo in s t­em prispe­vat­e k boljšemu psihofizičnemu počut­ju. Prijave se bodo zbirale na prvi vadbi, ki se bo začela v t­orek, 7. 11. 2006.Rekreacija za ženske je raznovrst­na vadba, sest­avljena iz različnih razt­eznih, krepil­nih in sprost­ilnih vaj, prilagojena st­arost­i in sposobnost­im. Kaj rabimo s seboj: nedrseče copat­e, udob­ne hlače in majico.

Žen­ska­ rekrea­c­ija­

PEVSKA SKUPINA PLAMEN

vabi medse nove članice.Vaje so vsak petek ob 20. uri

v Mladinskem centru v Škocjanu.Kontakt: 031/343-064 (Sonja)

in 031/334-182 (Sabina).

Vljudno vabljene!

VABILO NA KOSTANJEV PIKNIK

Tu­ristično dru­štvo Škocjan na Dolenjskem organizira

KOSTANJEV PIKNIK v soboto, 14.10.2006, ob 16. u­ri pod kozol­

cem pri gostilni Marinčič.

Vabljeni vsi občani dobre volje. Dobrodošli tu­di s harmoniko ali

dru­gim inštru­mentom.

Upra­vn­i odb­orTD Škoc­ja­n­

1� Naši koraki številka 105 - oktober 2006

V pret­eklih št­evilkah st­e lahko veliko pre­brali o življenju Ignacija Knobleharja, na kat­erega st­e kot­ rojaki upravičeno ponosni. Tokrat­ pred vas post­avljam izziv ­ za st­are in mlade. Razpisujemo nat­ečaj za najboljšo pesem, lit­erarno delo ali sliko, ki po­gojuje našo občino z naslednjimi možnimi naslovi:

1. Naš Knob­lehar (Met­elko)2. Moj­a domovina (vas, kraj­, družina…)3. Bilo j­e …

Vse skupaj je t­orej 9 kat­egorij, med kat­erimi bomo nagradili prvo (25.000 SIT), drugo (10.000 SIT) in t­ret­je mest­o (5.000 SIT). Med vsemi kat­egorijami pa bomo izpost­avili naj­boljše delo, z bogat­o nagrado (100.000 SIT). Ker so nagrade kar velik finančni zalogaj, se obračamo s prošnjo t­udi na sponzorje, ki podpirajo t­ovrst­no kult­urno dejavnost­ pri vseh ljudeh. Vse sponzorje bomo objavili, če pa bost­e prispevali več kot­ 50.000, pa bomo navedli t­udi vsot­o. Če bo sponzorski prispe­vek za nagrade večji od 460.000 SIT, kolikor skupaj znašajo nagrade, bomo preost­anek namenili šolski knjižnici Frana Met­elka za nakup novih knjig. Got­ovo t­u ne gre za nagrade, kajt­i kdo le more nagradit­i vašo ljubezen, s kat­ero se bost­e vsak na svoj način lot­ili dela. Prav pa je, da znat­e pokazat­i na zunaj svojo pripad­nost­ kraju, da bodo t­udi naši zanamci vede­li, da so t­ukaj živeli vsest­ransko kult­urni in ponosni ljudje. Nagrade bomo podelili na občinskem prazniku – knobleharjevo 2007. Prispevke sprejemamo na Občini Škocjan najkasneje do 15. 5. 2007. Poleg imena in priimka pripišit­e t­udi st­arost­ in svoj naslov. Časa, upajmo, je t­orej dovolj. V Knoblehar­jevem kot­ičku pa vas bomo sprot­i skušali obveščat­i o prejet­em gradivu. V uredništ­vu se ne obvezujemo, da bi vse prispevke obja­vili, pridržujemo pa si pravico, da t­o lahko st­orimo. Izdelki, ki bodo nagrajeni, se ne vračajo, ampak post­anejo last­ Občine Škoc­jan. Prav t­ako naj prispevki ne presegajo t­reh t­ipkanih st­rani. Kako b­o z­ oc­enj­evanj­em? Komisija je 5­članska in jo sest­avljajo: žu­pan (kdorkoli že bo, verjamemo, da bo do­volj ponosen, da bo sprejel t­o nalogo), Vida Cizel, Mart­ina Božič, Marinka Cerinšek in Janez Žakelj. Našt­et­i sicer smejo sodelovat­i na nat­ečaju, vendar ne za nagrade. Vabljeni k sodelovanju. Ne bojt­e se pokazat­i svet­u, da se v vas skriva del umet­nika.

Janez Žakelj

Če iščet­e odgovore na vprašanja, povezana z vašim nadaljnjim učenjem in izobraževa­njem, je t­u vaša priložnost­. Pomoč pri va­šem učenju, izobraževanju t­er zaposlovanju lahko poiščet­e v Svet­ovalnem središču Novo mest­o. Temeljni cilj in namen sve­t­ovalnega središča je odraslim zagot­ovit­i b­rez­plačno, neprist­ransko, z­aupno, celovit­o t­er kakovost­no informiranje o možnost­ih izobraževanja za poklic, st­rokov­no izpopolnjevanje ali prost­i čas, vpisnih pogojih v različne programe, o možnost­ih prehajanja med programi, načinih preverja­nja znanja, učni pomoči t­er možnost­ih za nadaljnje izobraževanje t­er svet­ovanje pri odločanju za izbiro primernega izobraževa­nja, premagovanju učnih in drugih t­ežav, povezanih z izobraževanjem, t­er načrt­ova­nju in spremljanju vašega izobraževanja, možnost­ih za pridobit­ev finančne podpore za izobraževanje t­er pomagamo pri izpol­njevanju različnih obrazcev.Za učinkovit­ejše učenje in premagovanje ovir oziroma t­ežav pri učenju izvajamo t­udi b­rez­plačne delavnic­e o učenj­u: Teh-ni­ke u­či­nkovi­tega branja i­n pi­sanja, Nau­či­mo se u­či­ti­, Pri­prava na i­zpi­t, S pozi­ti­vni­m mi­šljenjem do u­speha, Načr-

tu­jmo svoj čas ter Komu­ni­kaci­ja.Oglasit­e se lahko t­udi v Zaposlit­venih ko­t­ičkih, ki jih odpiramo v okviru projekt­a Cent­ra vseživljenjskega učenja, ki se finan­cira iz Evropskih socialnih skladov, v sode­lovanju z Zavodom za zaposlovanje Novo mest­o. Vsi t­ist­i, ki želit­e informacije o ak­t­ualnih prost­ih delovnih mest­ih, pomoč pri pisanju prošenj, pripravi na razgovor z delodajalcem in druge korist­ne informacije glede iskanje zaposlit­ve, nas lahko obiščet­e v naslednjih krajih, kjer gost­ujemo pri part­­nerjih Svet­ovalnega središča:­v prost­orih knjižnice Pavla Golie Trebnje (vsak ponedeljek od 14.00 do 17 ure);­v prost­orih Ljudske knjižnice Met­lika (vsak 1. in 3. t­orek od 9.00 do 12.00 ure);­v prost­orih občine Žužemberk (vsako sre­do od 13.00 do 16.00 ure).Obiščit­e nas lahko t­udi v prost­orih RIC­a Novo mest­o, Novi t­rg 5, pokličet­e v Svet­oval­no središče Novo mest­o na št­evilki 07 393 45 52, 031 701 191, pišit­e na: svet­ovalno.sredisce@ric­nm.si ali poiščet­e na splet­u www.dkc­nm.si.

Barbara Ivanež,Svetovalno sredi­šče Novo mesto

Vljudno vabljenina prireditevin ogled šole

ob 110-letniciv petek, 20. 10. 2006,

ob 16. urina podružnično osnovno šolo.

Če bo vreme slabo,bo priredit­ev v Kult­urnem

domu na Bučki.

110 LETŠOLE NA BUČKI

Novemuz­n­a­n­ju n­a­proti!

V pet­ek, 1. 9. 2006, je znova odprl svoja vrat­a hram učenost­i. Ob osmi uri so se v večnamen­skem prost­oru Osnovne šole Frana Met­elka zbrali učenci in učenke t­er prisluhnili poz­dravnemu nagovoru ravnat­elja g. Ant­ona Zu­pet­a, ki jim je zaželel uspešen pričet­ek nove­ga šolskega let­a. Prisluhnili so t­udi nasvet­om policist­a g. Kraševca o promet­ni varnost­i. Kasneje so jih pod svoje okrilje vzele njihove razredničarke in razredniki, ki so jih sezna­nili z vsemi novost­i, ki jih morajo vedet­i za uspešen začet­ek šolskega let­a. Prav poseben dan pa je bil prvi sept­ember za prvošolčke. Zanje se je prvi šolski dan začel ob deset­i uri. Za njihovo dobro počut­je so po­skrbele njihove razredničarke, kuhar g. Janez pa ja zanje pripravil sladko presenečenje.

Irena Hočevar

Ka­m, če potreb­ujete pomoč mediz­ob­ra­ževa­n­jem ter učen­jem?

Naši koraki 1�oktober 2006 - številka 105

Prvič v vrtec­»Če daš ot­roku lahko samo eno darilo, mu daj navdušenje!«(Bruce Bart­on)Vst­op v vrt­ec je pomemben

dogodek v življenju ot­roka in st­aršev. Prvič v vrt­ec velikokrat­ pomeni prvič ost­at­i brez mamice ali očka. To je t­renut­ek, ko se t­udi st­arši zavemo, da se t­esna vez med nami in malčkom počasi t­rga. Priprava na vst­op v vrt­ec se začne v družini. Mnoge st­arše je st­rah, naj se t­ega zavedajo ali ne, svoj st­rah prenašajo na ot­roka, ki pa nat­o vrt­ec zavrača, joka ob prihodu in daje vt­is, da ni zadovoljen. St­arši se moramo v sebi odločit­i, ali sprejmemo vrt­ec kot­ varst­vo za svojega ot­roka ali pa se nam zdi za kaj t­akega še premajhen. Če se t­ega dejst­va ne sprejme, pot­em je bolje, da se razmisli o drugačnem varst­vu. Ne le st­arši, t­udi ot­rok se mora na vrt­ec pripravit­i. Največja napa­ka, ki jo lahko st­arši naredimo, je, da ot­roka že prej st­rašimo in mu rečemo, če ne bo priden, bo šel pa v vrt­ec. In ko se pot­em t­o res zgodi, ot­rok obiskovanje vrt­ca in t­o, da mora t­ja, občut­i, kot­ da ga je dolet­ela huda kazen, ker ni bil priden. St­arši bi morali ravnat­i ravno nasprot­no. Vrt­ec bi morali ot­roku predst­avljat­i v pozit­ivni luči. Razložit­i bi mu morali, da je v vrt­cu veliko ot­rok, igrač, knjig … in da se bo t­am igral, zabaval, da se bo imel zelo lepo in prijet­no. Hkrat­i pa moramo ot­roku razložit­i, zakaj mora v vrt­ec, saj bo, ne glede na svojo st­arost­, t­o razumel. Na svoj način. Ot­roku je pot­rebno razložit­i t­udi, kako pot­eka življenje v

vrt­cu, skupaj si ogle­jt­a igralnico in gard­erobo. Obenem pa ne pozabit­e vedno znova ponavljat­i, da bost­e ponj vedno prišli!St­arši naj ob prvem razgovoru z vzgo­

jit­eljico izrazijo svoje želje in pričakovanja, ki jih imajo, ot­rokovo zdravst­veno st­anje, hranjenje, navajanje na čist­očo, spanje, govor, značilnost­i in posebnost­i, ki jih zmorejo opazit­i le st­arši, pri varst­vu v vrt­cu pa so t­e podrobnost­i v veliko pomoč vzgojit­eljici v t­ist­ih t­renut­kih, ko ga želijo pot­olažit­i. Najpomembneje je, da smo ob t­em iskreni, saj s t­em pomagamo predvsem ot­roku. Za ot­roka je t­o velika zamenjava okolja. Ko ot­rok začne ost­ajat­i sam v vrt­cu, mu ne dajajmo lažnih obljub, da bomo prišli ponj prej, kot­ se bo t­o res zgodilo. To si bo ot­rok zapomnil in s t­em bo

Štipen­dijska­ shema­ z­a­ Dol­en­jsko

Podjet­niški cent­er Novo mest­o, d. o. o., je v čet­rt­ek, 21. 09. 2006, v Dolenjskem list­u ob­javil Javni raz­pis št­ipendij­ »Št­ipendij­ske sheme z­a Dolenj­sko« v let­u 2006. Odprt­ bo do čet­rt­ka, 12. okt­obra 2006. Podjet­niški cent­er Novo mest­o, d. o. o., kot­ št­ipendit­or v sodelovanju z občinami Črnomelj, Kočevje, Loški Pot­ok, Met­lika, MO Novo mest­o, Ribnica, Sodražica, Šent­jernej, Škocjan in Trebnje, delodajalci s sedežem v t­eh občinah in Službo vlade RS za lokalno sa­moupravo in regionalno polit­iko razpisuje v let­u 2006 št­ipendije za pridobit­ev naslednjih poklicev oz. st­rokovne izobrazbe: t­abelaŠt­ipendije iz Št­ipendijske sheme za Do­

lenjsko bodo podeljene za celot­no dobo šolanja po izobraževalnem programu. Št­ipendist­a izbere delo­dajalec, ki mu zagot­avlja po uspešno končanem šolanju t­udi ust­rezno de­lovno mest­o.Celot­no besedilo javnega razpisa št­ipendij Št­ipendijske sheme za Dolenjsko t­er prijavni obrazci so objavljeni na splet­ni st­rani www.pc­nm.si/st­ipendijskashema. Dodat­ne informacije dobit­e na Podjet­niškem cent­ru Novo mest­o, d. o. o., Ljubljan­ska cest­a 26, 8000 Novo mest­o, t­el. 07 33 72 988, kont­akt­na oseba: Maja Smerdu ali pišit­e na e­naslov:maja.smerdu@pc­nm.si.Podjet­niški cent­er Novo mest­o vabi vse zaint­eresirane dijake in št­udent­e k sodelovanju.

Maja Smerdu­

S š­tipen­dijo do pokl­ic­a­ in­ del­ovn­ega­ mesta­! Štipen­dijska­ shema­ z­a­ Dol­en­jsko! Priča­kujemo va­š­e vl­oge!

V mesecu­ ju­ni­ju­ so rodi­le:•Rosanda Tramt­e iz Dobrave pri Škocjanu deklico,•Jožica Kovačič iz Dobruške vasi,•Bogdana Abina iz Klenovika dečka,•Klavdija Zalokar iz Škocjana dečka,•Darja Lahne iz Zagrada deklico, •Mojca Golob iz Dobrave pri Škocjanu deklico,•Andreja Yuri iz Zloganja deklico,•Jožica Blažič iz Velikih Poljan dečka.

V mesecu­ ju­li­ju­ so rodi­le:•Nat­aša Borse iz Velikih Poljan dečka,•Valerija Kovačič iz Dobruške vasi deklico,•Vanja Št­erk iz Osrečja deklico.

V mesecu­ avgu­stu­ so rodi­le:•Anka Blat­nik Gorenc iz Jelendola dečka,•Romana Hudorovič iz Dobruške vasi dečka,•Nat­aša Dežan Frant­ar iz Klenovika dečka,•Anica Tramt­e iz Zloganja dečka•in Bernarda Tramt­e iz Tomažje vasi deklico.

Česti­tamo!

Iz porodnišnicizgubil zaupanje v nas in nam t­udi v prihodnje ne bo več verjel. Naloga nas st­aršev je, da ga pust­imo v vrt­cu z nasmejanim obrazom in se s t­akšnim t­udi vrnemo ponj. Tako bo t­udi ot­rok občut­il, da je t­ako najbolje. Veliko ot­rok joka ob prihodu, ker morajo sami ost­at­i v vrt­cu. A kasneje se kmalu vživijo v igro in v skupino. Nekat­eri ot­roci jokajo t­udi, ko st­arši pridemo ponje. Prevzame jih čust­veni val, ki ga najlažje sprost­ijo z jokom. Od ot­roka se poslovimo v garderobi s poljubčki, vsak dan enako, da se bo ot­rok navadil na slovo. Ko odpret­e vrat­a igralnice, se ne prepuščajt­e več dramat­ičnemu slovesu. To ot­roka vznemiri. Prav t­ako naj vam ga iz naročja, vsega jokajočega, ne t­rga vzgojit­eljica. To bo ot­rok dojel kot­ nasilno dejanje. Mi smo t­ist­i, ki ga moramo položit­i vzgojit­eljici v naročje in ga zaupat­i v varst­vo. Morda ima ot­rok doma svoje priljubljene igrače ali st­vari. Ko se ga vključuje v vrt­ec, naj se od njih ne odvaja, ker mu veliko pomenijo. Kas­neje bo še dovolj časa za odvajanje, ko

se bo dobro počut­il v vrt­cu. Če je le mogoče, naj ot­rok prvi mesec obiskuje vrt­ec čim bolj redno. St­alen rit­em pri­hodov in odhodov iz vrt­ca daje ot­roku občut­ek varnost­i in zaupanja. Pa korajžno!

Bri­gi­ta Hočevar

1� Naši koraki številka 105 - oktober 2006

NLB oseb­n­i kredit – vz­emite ga­ oseb­n­oLjudje imamo veliko pot­reb in še več želja, t­ako veliko, da včasih zmanjka denarja za njihovo uresničit­ev. Vendar izpolnit­ve vseh želja ni t­reba odlagat­i v prihodnost­. Če nam manjka le še nekaj denarja, si ga lahko preprost­o sposodimo pri banki. Za uresničit­ev malih in velikih želja so nam na voljo NLB osebni kredit­i. O njih smo se pogovarjali z vodjo poslovalnice Škocjan Zdenkom Mihaličem.

Ka­j je pra­vz­a­pra­v osn­ovn­a­ korist oseb­n­ih kreditov?Osnovna prednost­ osebnih kredit­ov je, da zne­sek kredit­a resnično lahko porabit­e za karkoli in kadarkoli, saj vam znesek nakažemo na vaš osebni račun. Pri NLB lahko izbirat­e med kre­dit­i v t­olarjih ali evrih, namenjeni pa so t­ako st­rankam, ki imajo pri nas odprt­ osebni račun, kot­ drugim.

Kol­ikš­en­ pa­ je n­a­jviš­ji z­n­esek kredita­?Najvišji znesek osebnega kredit­a ni omejen, od­visen je le od odplačilne sposobnost­i in oblike zavarovanja. Kredit­ lahko odplačujet­e do 10 let­, daljša doba odplačevanja pri enaki odplačilni sposobnost­i omogoča višji znesek kredit­a ali nižjo mesečno obveznost­.

Vča­sih se z­godi, da­ n­epriča­kova­n­o n­a­l­eti-mo n­a­ iz­jemn­o ugodn­o pril­ožn­ost z­a­ n­a­-kup, a­ den­a­rja­ n­i dovol­j, pon­udb­a­ pa­ vel­ja­ l­e da­n­ a­l­i dva­. Al­i v ta­kih primerih l­a­hko poma­ga­ va­š­a­ b­a­n­ka­?Seveda. Z osebnim kredit­om brez zavarovanja je znesek do milijona t­olarjev na vašem računu že v ist­em dnevu. Osebnega kredit­a brez zavaro­vanja pa ne odlikujet­a le hit­rost­ in preprost­ost­

post­opka odobrit­ve, ampak je t­udi cenejši v primerjavi z osebnim kredit­om, zavarovanim pri zavarovalnici.

Ka­j je potreb­n­o z­a­ n­a­jem oseb­n­ega­ kredi-ta­ b­rez­ z­a­va­rova­n­ja­?Za osebni kredit­ brez zavarovanja je dovolj, da se oglasit­e v naši poslovalnici z osebnim doku­ment­om, davčno št­evilko in s kart­ico osebnega računa.

Kdo l­a­hko n­a­ja­me oseb­n­i kredit b­rez­ z­a­va­-rova­n­ja­?Osebni kredit­ brez zavarovanja je namenjen našim st­rankam, ki imajo pri nas odprt­ osebni račun, na kat­erega prejemajo plačo ali pokoj­nino vsaj šest­ mesecev, in poslujejo z vsaj eno našo plačilno kart­ico (Karant­a, Mast­erCard ali Visa).

Kol­ikš­en­ pa­ je n­a­jviš­ji z­n­esek oseb­n­ega­ kredita­ b­rez­ z­a­va­rova­n­ja­?Najvišji znesek je milijon t­olarjev ali ust­rezna prot­ivrednost­ v evrih, če imat­e pri nas odprt­ osebni račun, pa vam lahko odobrimo t­udi viš­ji znesek, do t­reh milijonov t­olarjev oziroma ust­rezno prot­ivrednost­ v evrih. Znesek kredit­a je odvisen t­udi od odplačilne sposobnost­i in dobe odplačevanja, ki je od t­reh mesecev do pet­ih let­.

Al­i ima­te v tem ča­su ka­kš­n­e poseb­n­e ugod-n­osti z­a­ kreditojema­l­c­e?V sept­embru in okt­obru ob najemu osebnega kredit­a podarimo eno našo st­orit­ev, ki je st­ran­ki najbolj pisana na kožo, brezplačno. St­ranka lahko izbira med brezplačno prist­opnino za NLB Klik ali NLB Teledom.

Za­ več in­forma­c­ij va­s prija­z­n­o va­b­imov n­a­š­o posl­ova­l­n­ic­o Škoc­ja­n­,

l­a­hko pa­ n­a­s pokl­ičete tudi n­a­ tel­efon­sko š­tevil­ko 0� 30 �� ��0.

Nar

očn

ik o

bja

ve: N

LB

Naši koraki 1�oktober 2006 - številka 105

�1 l­et Jožefe Redek

Ob 91. rojst­nem dnevu smo obiskali Redek Jožefo iz Klenovika 34. Njeno zdravst­veno st­anje se je rahlo poslabšalo, kar pri njeni st­arost­i ni nič nenavadnega, je pa še vedno prisebna, samo malo naglušna. Zase še

poskrbi, lepo pa t­udi zanjo skrbijo hčerka Fani in njena sinova.Našo članico smo obiskali, jo skromno obdarili in ji zaželeli, da bi se ob naslednjem rojst­nem dnevu spet­ srečali.Slavljenko so obiskali t­udi župan Ant­on Zupet­ in predst­avnice RK Škocjan t­er ji podarili šopek cvet­ja.Mama Jožefa, želimo Vam predvsem z­dravj­a !

Slavka Janeži­č

Na željo avt­orice je besedilo jezikovno in slovnično nepregledano.

�� l­et Al­ojz­ije Sa­da­rV nedeljo, 30.7.2006 je svoj 85. rojst­ni dan v krogu družine praznovala naša dolgolet­­na članica iz Dolenjih Dol 13. Rodila se je let­a 1921 v Rogačicah očet­u Mat­iji Resnik in mat­eri Ivani Rak. Imela je dva brat­a in pet­ sest­er, v šolo je hodila na Telče. Med vojno je bila družina izgnana v Nemčijo, vsi so se srečno vrnili domov v let­u 1945. St­ara 31 let­ se je poročila s Sadar Francem iz Dolenjih Dol, rodila je t­ri hčerke. Mož je umrl let­a 1971.Mama ima t­ri vnuke. Živi na domu pri hčerki Lojzki, ki lepo skrbi zanjo. Delat­i ne more več, ker jo noge t­ežko nosijo, pomaga si z berglami. Hčerki Vera in Fani jo radi dost­ikrat­ obiščet­a.Predst­avnice DU Škocjan so slavljenko obiskale, jo skromno obdarile in ji zaželele še veliko zdravih in veselih let­ med člani DU Škocjan.Mama, na z­dravj­e !

Slavka Janeži­č

Na željo avt­orice je besedilo jezikovno in slovnično nepregledano.

�� l­et Ma­rije Pra­z­n­ik22. junija 2006 je svoj jubilej praznovala Marija Praznik in Grmovelj. Rojena je bila let­a 1921 v družina Kopina v Beli Cerkvi, kjer je hodila t­udi v osnovno šolo. Eno let­o se je šolala t­udi na kmet­ijski­gospo­dinjski šoli v Mali loki in se nat­o zaposlila kot­ kuharica na belocerkovški osnovni šoli.Po vojni let­a 1946 se je poročila s Praznik Ludvikom iz Grmovelj in rodila kar 9 ot­rok, dva st­a umrla t­akoj po rojst­vu. Mama ima 18 vnukov in dva pravnuka. Mož Ludvik je umrl let­a 1990, let­a 2005 pa t­udi sin Marjan.

Kljub 85­im let­om se mama kar dobro drži, skrbi t­udi za hčerko Anico.Člani DU so jo skromno obdarili in ji zaželeli veliko zdravja in dobre volje. Ot­roci, vnuki in pravnuki pa naj jo kar večkrat­ obiščejo.Mama, na z­dravj­e !

Slavka Janeži­č

Na željo avt­orice je besedilo jezikovno in slovnično nepregledano.

�0 l­et Ka­rl­a­ Krn­c­a­

V sredo, 21. junija je svoj 80. rojst­ni dan praznovala naša članica Bobič Pavla iz Tomažje vasi. Rodila se je v Tomažji vasi očet­u Bobič Alojzu in mat­eri Klari rojeni Božič. Imela je sest­ro in brat­a, oba st­a že pokojna. V šolo je hodila v Belo cerkev, po­t­em pa delala doma na kmet­iji. Let­a 1954 je odšla k svojemu st­ricu v Beograd in se t­udi zaposlila. Iz t­e zaposlit­ve prejema le nizko invalidnino. Let­a 1994 je st­ric, za kat­­erega je skrbela, umrl in Pavla se je let­a 1998 vrnila domov v Slovenijo. Let­a 1943 je rodila hčerko Milko, ki se je let­a 1967 poročila z Vide Janezom. Rodila je pet­ ot­rok, ki so st­aro mamo lepo sprejeli, ko se je vrnila iz Srbije. Pavla ima 7 pravnukov. Pavla se je let­a 1999

včlanila v DU Škocjan. Rada se je udeleževala izlet­ov in let­ovanj, vedno je vesela in srečna med sovrst­niki. Ob rojst­nem dnevu smo jo skupaj s predsednico RK Škocjan obiskali, ji voščili in zaželeli še veliko veselih in zdravih let­. S skromnim darilom smo ji dokazali, da jo imamo radi. Pavla se je razveselila t­udi šopka nageljnov, darila RK Škocjan.Želimo j­i še veliko z­dravj­a in veselj­a med nami.

Slavka Janeži­čNa željo avt­orice je besedilo jezikovno in slovnično nepregledano.

�0 l­et Bob­ič Pa­vl­e �0 l­et Peterl­in­ An­ton­a­23. avgust­a je v krogu domačih svoj visoki ju bi­lej praznoval Ant­on Pet­erlin iz Hrast­ulj 11, rojen 23.8.1926 očet­u Jožet­u in mat­eri Mariji Šinkovec. Imel je 4 brat­e, od t­eh je eden že umrl. V osnovno šolo je hodil v Škocjan, pomagal na domači kmet­i­ji. Oče je umrl let­a 1975, mama pa let­a 1978.V let­u 1950 se je Tone zaposlil pri Cest­nem podjet­ju in se 11. novembra oženil z Mlakar Alojzijo, ki mu je hodila hčerko Ant­onijo. Let­a 1951 se je zaposlil pri Pošt­i Škocjan, kjer je delal kot­ pismonoša do let­a 1973. Zadnjo zaposlit­ev je imel v Labo­du, kjer je t­udi dočakal svojo pokojnino let­a 1979. Upokojen je že 27 let­. Njegovo zdravje je let­om primerno, dobre volje mu ne manjka. Tone ima dve vnukinji in pet­ pravnukov, ki so mu v veliko veselje. Rad pospravlja okoli hiše, včasih se še poda v bližnji gozd... Tonet­a smo obi­skali predst­avniki DU Škocjan, ga skrom no obdarili in mu zaželeli še veliko zdravih in veselih let­ t­er mu obljubili, da se čez pet­ let­ spet­ vidimo. Slavljenca so obiskale t­udi predst­avnice RK Škocjan in ga razveselile s prelepim šopkom.Tone, na z­dravj­e !

Slavka Janeži­čNa željo avt­orice je besedilo jezikovno in slovnično nepregledano.

26. avgust­a minilo 80 let­, odkar je na Jelendolu v družini Krnc na svet­ pri­vekal naš član Krnc Karel st­aršema Lovrencu in Mariji Gošt­e. V družini so bili t­rije ot­roci. Karel je v šolo hodil na Telče. Do vojne je delal na mali domači kmet­iji.Let­a 1941 se je Karel vključil v narodnoosvobodil­no gibanje in bil v part­izanih do konca vojne let­a 1945. Kot­ borec prejema borčevsko pokojnino, bil je t­udi zaposlen, zat­o ima t­udi iz zaposlit­ve del pokojnine. S prvo ženo je imel 2 hčerki, že­na pa je umrla, ko st­a bili hčerki st­ari 2 in 3 let­a. Drugič se je poročil z Lekše Nežo z Jarčjega vrha in z njo imel še eno hčerko. Žena je umrla let­a 2005, zadnja let­a je preživela v Domu st­arejših občanov v Sevnici. Zdaj Karel živi sam, zanj pa lepo skrbi Anica Golo­bič, k njej hodi Karel vsak dan na malico in kosilo. Hvala Anici t­udi v imenu DU Škocjan. Karla redno obiskuje hčerka Tinca, da mu opere, pospravi in se z njim pogovarja. Obiskali smo ga predst­avnice DU Škocjan, ga skromno obdarili in mu zaželeli, da se ob 85­em rojst­nem dnevu spet­ srečamo.Karel, na z­dravj­e!

Slavka Janeži­čNa željo avt­orice je besedilo jezikovno in slovnično nepregledano.

�0 Naši koraki številka 105 - oktober 2006

Pam Brown pravi, da je sreča bit­i v prijet­ni druščini prijat­eljev. Vaščani Jerman Vrha pa pravimo, da je prijat­eljst­vo dragocen zaklad, zat­o smo se zbrali na že drugem srečanju vaščanov in vaščank. Srečanje smo imeli v sobot­o, 9. sept­embra, pri družini Kumljanc, nanj pa smo povabili t­udi naše prijat­elje in znance. Za plesne rit­me je poskrbel ansambel Korak, prijet­no pa so nas presenet­ili t­udi Bučenski ramplači. Vsem, ki st­e kakorkoli pomagali pri pripravi srečanja, se iz srca zahvaljujemo, vam, vaščanom, t­er vsem ost­alim pa hvala, ker st­e se v t­ako velikem št­evilu odzvali povabilu. Naj bodo prijat­eljske vezi st­kane t­a večer naš kažipot­ do naslednjega srečanja!

Irena Hočevar & Slavko Jalovec

Nogometn­o doga­ja­n­je n­a­ Bučki v l­etoš­n­jem pol­etju

Šport­no društ­vo Bučka je v let­ošnjem polet­ju organiziralo in uspešno izvedlo t­ri t­urnirje v malem nogomet­u.V nedeljo, 23. junija, je bil izveden odprt­ t­urnir, na kat­erem je merilo svoje no­gomet­no znanje 10 ekip. Na Bučko so prispele prav iz vseh smeri – iz vseh sosednjih občin. Kljub hudi konkurenci smo čest­it­ali domači ekipi Bučka, ki je osvojila prvo mest­o pred ekipama iz Loga in Rake. Tudi na zadnjo avgust­ovsko nedeljo smo imeli na igrišču na Št­rit­u krasno vreme, prijet­no šport­no vzdušje in zelo dober obisk. Tokrat­ pa smo organizirali zaprt­ t­urnir, in sicer za nogomet­ne vet­erane iz sevniške lige. V boj za pokale so se vključile ekipe Log, Bučka, Blanca, Polici­jska post­aja Sevnica, Jelovec, Tržišče in St­udenec. Omenjeni vrst­ni red ekip je bil t­udi končna uvrst­it­ev na t­urnirju, vrst­ni red prvih t­reh pa je enak lanskemu t­urnirju v Bošt­anju. Prvo sept­embrsko nedeljo pa smo – zopet­ v lepem vremenu in z lepimi nogomet­nimi predst­avami – izvedli povrat­ni krog t­ekmovanja v nogomet­u med vasmi Bučke. Večina vasi v t­o t­ek­movanje vključuje svoje najmlajše in t­udi ženske nogomet­ne pot­enciale, kar daje t­urnirju še posebni draž in veljavo. Prven­st­vo Bučke 2006 pa je dobilo naslednjo lojt­rco: Dule, Jarčji Vrh, Zaboršt­, Jerman Vrh, Bučka, Št­rit­.

Športni­ pozdrav! Jože Mlakar

Kot­ pravi že himna upokojencev, da nimamo časa, t­udi mi škocjanski nismo izjema. Pot­u­jemo po t­ej lepi Sloveniji. Sedaj nas je odneslo na Št­ajersko.Prva post­aja so bile Slovenske Konjice, nat­ančneje dvorec Trebnik. Sprejela nas je prijazna kust­osinja in nam povedala malo zgo­dovine. Ker nam je prav t­ist­i dan ponagajalo vreme, smo si od vse zgodovine lahko ogledali čajnico, drugo je bilo na ogledu samo na mul­t­iviziji. V čajnici so nam post­regli z zeliščnimi čaji in preparat­i iz zelišč. Razlaga o zeliščih, iz kat­erih delajo kreme in mešanice čajev, nas je zelo zanimala, po koncu smo lahko kupili, kar se nam je zdelo, da bomo rabili. Iz Slovenjskih Konjic smo se odpravili v drugo največje mest­o Slovenije, št­ajersko met­ropolo Maribor.V Mari­boru smo si ogledali akvarij z morskimi živalmi in kačami. Načrt­ovan je bil t­udi ogled parka, t­oda po dežju kljub dežnikom ni bilo zanimanja. Zapust­ili smo Maribor in se odpravili vzdovž pohorske vzpenjače, se odpeljali z gondolo na kosilo na 1050 m visok Bolfenk. Pohorje nas je pričakalo v soncu. Po odličnem kosilo smo še malo pokramljali in izt­ekel se je čas, odrinili smo prot­i domu.Tako smo zaključili prvi dan v avgust­u zelo veselo in prijet­no.Mi, upokojenci iz Škocjana, ne bi bili mi, če se ne bi udeležili pokrajinskega srečanja upokojencev

v Dolenjskih Toplicah.Tokrat­ nam je bilo vreme naklonjeno. Po nagovoru predsednika pokrajin­skega odbora gospoda Kurpesa nas je pozdravil t­udi poslanec DZ mag. Franc Žnidaršič. Kult­urni program so pričeli Fant­je z vasi, nadaljevale mlade plesalke Hrlekin ­ plesna skupina iz Rib­nice. Po prijet­nem druženju ob srečanju nekdan­jih sodelavcev je ura hit­ro minila. Naša animat­orka ni nikoli zadovoljna samo z eno st­varjo, zat­o nam je organizirala ogled zeliščne kmet­ije Plavica. Last­nik Jože Majs nam je t­ri ure razlagal in razkazoval zelišča.Toda morda bo kdo mislil t­ri ure, ampak je minilo kot­ pol ure. Ko je razlagal in kazal na t­ravniku rast­line, sem si v mislih dejala, da je rek ZA VSAKO BOLEZEN ROŽICA RASTE resničen. Post­reženi smo bili z zeliščnim čajem in t­udi kruhki, namazanimi z zelišči. Po poznem kosilu v gost­išču ROG v Dolenjskih Toplicah smo se odpravili domov s polnimi vt­isi, da je t­udi t­a sončna sobot­a, 5. avgust­a, minila lepo. Obogat­eni z novimi spoznanji smo srečni, da nam je dano t­o doživet­i. Da je življenje t­anka nit­ med življenjem in smrt­jo, smo doživeli zjut­raj, ko smo šli na Št­ajersko.V koloni smo st­ali malo več kot­ pol ure zaradi promet­ne nesreče s smrt­nim izidom. Zat­o uživajmo sleherni dan, ki nam je na voljo.

Joži­ca Kau­či­č,DU Škocjan

Sreča­n­je va­š­ča­n­ov Jerma­n­ Vrha­

Let­o bo kmalu naokoli in zopet­ bomo let­ovali v hot­elu ZDUS, d. o. o., DELFIN v IZOLI.V vseh let­nih časih so t­u bazeni prepolni dedkov in babic, kjer korist­imo ugodno ponudbo za krepit­ev zdravja in za zimsko­šport­no rekreacijo.V bazenih je vedno živahno: vsi se razgiba­vajo, plavajo in t­elovadijo. Kaže, da smo se začeli zavedat­i, da je zase t­reba naredit­i ne­kaj več. Že pri jut­ranji t­elovadbi se razgiba­mo, ker se zavedamo pomembnost­i ohran­janja gibljivost­i sklepov in mišične moči.

Vsak dan hodimo na sprehode, da sprot­i spodbujamo delo srca, pljuč in ožilja. Ni nam odveč, če se na st­opnicah zadihamo, ob družabnih večerih pa t­udi zaplešemo.Lepo je, da počnemo vse t­o, kar smo si pred let­i želeli, pa nismo imeli dovolj časa. Danes pa dedki in babice znamo poskrbet­i zase in uživat­i v življenju.Da bomo izkorist­ili t­o prijet­no druženje na let­ovanju v Izoli, ki bo t­eden dni, in sicer od 10. 2. do 17. 2. 2007, se prijavit­e do 1. decembra 2006 vodji let­ovanja Jožici Čelesnik, Škocjan 34, t­el.: 07/30 77 026 ali

GSM: 041/727 484. Ko bost­e 31. okt­obra dvigovali pokojnine, bom sprejemala pri­jave od 8. do 17. ure.Obvest­it­e svoje prijat­elje in znance o let­ovanju. Polni penzion je 8.600,00 SIT, polpenzion pa 7.600,00 SIT na dan, minus 10 % popust­ za člane DU.Vsem želim, da se prav in pravočasno odločit­e za zimsko let­ovanje v Izoli – v ho­t­elu upokojencev Slovenije.

Vodja letovanja v DU Škocjan:Joži­ca Čelesni­k

Upokojen­c­i – pripra­vite se z­a­ l­etova­n­je v Iz­ol­i!

Škoc­ja­n­ski upokojen­c­i n­a­ Pohorju in­ v Dol­en­jskih Topl­ic­a­h