www.finance.si

IKT IN

FORM

ATOR

OGLASNA PRILOGA

FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

www.flipit.siWEB

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

www.flipit.siWEB

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

Oglas_Finance_44x66mm.pdf 25.8.2008 10:55:48

Logotip ČETRTA POT

a

a

a

a a

Minimalni odmiki

INFORMACIJE

darinka.zemlja@finance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

1001 00111011 00111111 1

00111001 00111011 111001 00111011 00111111 1001 00111011 00111111 1

IKTinformator

24. maj 2012

ERP je nuja in hkrati konkurenčna prednostV času upada gospodarske dejavnosti so strategije podjetij različne, eni stavijo na zniževanje stroškov, drugi na povečevanje prodaje. V obeh primerih gre za nadgradnje klasičnih sistemov ERP v smeri tako ime-novanega e-poslovanja. 28

»Naša strategija deluje ta-ko v recesiji kot v konjunk-turi,« pravi Victor Schmitz iz podjetja NetApp. 34

Thin

ksto

ck

www.finance.si IKT INFORMATOR 27www.finance.si26 OGLASNA PRILOGA

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.siMiran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Računalniški prelom: Finance

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 24. maja 2012.

FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Povsem običajni so prime-ri, ko direktorji in prodajno osebje ne vedo, kaj se dogaja na proizvodnih linijah. Zato partnerjem pri pogajanjih o poslih ne morejo dati re-alnih pogojev, recimo časa izvedbe. Razmišljajo v slogu »pomembno je, da dobimo posel«, pri čemer nimajo za-nesljivih podatkov o tem, ali bodo v dogovorjenem roku naročila sploh lahko izvedli. Po drugi strani menedžment za odstopanja pri proizvodnji izve prepozno, zato ne more ukrepati, ne da bi kupec to občutil kot problem – nava-dno kot zamudo pri dobavi.

Nižji stroški, manj nezadovoljnih kupcev

Vsaka palica ima dva konca in slej ali prej se takšno delo

S podatki iz proizvodnje do večjega dobičkaČe je bilo včasih dovolj, da je direktor dobil podatek o stanju proizvodnje enkrat na te-den, je danes dovolj dobro le, če ga dobi takojPravočasne informacije iz proizvodnje so eden od temeljev za ohranjanje konkurenčnosti, ustvar-janje zaupanja vrednega poslovnega partnerstva med dobaviteljem in kupcem ter za samo upravljanje proizvodnje. »Danes so pomembne povratne informacije v realnem času, ker omo-gočajo hitro reakcijo,« je povedal Tomislav Ogorevc, vodja prodaje KOPA ERP.

s kupci maščuje. Običajno se obresti plačujejo v obliki pogodbenih kazni, unovče-vanja bančnih garancij ali kot zahteva po popustu ob prvi naslednji poslovni priložnosti pri oškodovanem kupcu – če jo ta sploh še kdaj ponudi. Kar zadeva samo spremlja-nje proizvodnje, zakasnitev informacije o napaki, deni-mo o uničenem ali neustre-zno obdelanem kosu v neki fazi obdelave, v nadaljevanju procesa ne povzroči samo zamude pri dobavi, temveč tudi nepričakovane proizvo-dne stroške. Slednje bi lahko

vsaj omilili, če bi bila napa-ka sporočena pravočasno in se neustrezni kosi ne bi več obdelovali.

Do podatka v realnem času

Kot je povedal Domen Ocepek, vodja razvoja KO-PA ERP, resnično ni več ovir, da direktorji in drugi odlo-čevalci ne bi dobili podatka tisti trenutek, ko se v proi-zvodnji nekaj zgodi. V pod-jetju KOPA so proizvodnim podjetjem različnih dejav-nosti, ki uporabljajo različ-ne proizvodne in poslovne

��� Podjetja potrebujejo takojšnje podatke iz proizvodnje, dose-gljivi pa morajo biti od koderkoli in kadarkoli.

Če ne poznaš trenutne zmogljivosti, nastanejo zamude�� Bogdan Kadiš, direktor podjetja Monter Dravograd: »Sistem za

spremljanje proizvodnje smo nadgradili v smeri spremljanja zase-denosti zmogljivosti in načrtovanja proizvodnje, in sicer za nadzor, v kateri fazi izvedbe je posamezno naročilo, kdaj bomo gotovi, kaj se sprošča na liniji, kdaj lahko vzamemo novo naročilo. Naročila smo prej sprejemali kampanjsko, zato smo zašli v težave, saj so se nam roki prekrivali. Če bi že ob naročilu poznali stanje zmogljivosti, bi se lahko držali rokov, ki smo jih dali kupcem.«

IZJAVA

Ena in edina resnica o:�� dejanski porabi delovnega

časa po operaciji in zaposle-nem,�� zastojih in obremenitvah de-

lovnega mesta (za razporejanje operacij po delovnem mestu),�� časih in dokončanosti za

potrebe pokalkulacij,�� uspešnosti proizvodnje (kdaj

je upadla, zakaj je upadla),�� urni zmogljivosti (po kosu,

delovnem mestu, operaciji ...),�� napakah in preteklih dogod-

kih (gradnja baze znanja),�� sprotnem stanju (informa-

cije v realnem času, takojšen vpogled v uresničevanje na-črta).

KOPA ERP

V podjetju Akers Valji Rav-ne so se ubadali z vrsto težav, ki so nastajale predvsem za-radi prevelikega časovnega zamika pri vnašanju podatkov o opravljenem delu in drugih dogodkih v proizvodnji. »Da-našnje razmere na trgu eno-stavno ne dopuščajo, da bi resna proizvodnja delovala brez sprotnih podatkov,« je dejal Miran Rebernik, direk-tor podjetja Akers Valji Ravne.

Sproti obveščeni laže ukrepajo

Podatki, ki jih zdaj zajema-jo samodejno na mestih, kjer dejansko nastajajo, omogočajo ukrepanje v trenutku, ko mo-tnja nastane. Vodje so sproti obveščeni tudi o pomanjkljivih podatkih in o tem, kdo je za to odgovoren. S tem prepre-čijo nastanek nepotrebnih

Spremljanje proizvodnje prek panelov na dotikV podjetju Akers Valji Ravne so uvedli spremlja-nje aktivnosti v delovnih centrih v proizvodnji prek mobilnih terminalov na dotik. Srednje in najvišje vodstvo imata zdaj neposredne informacije o izvedbi posameznih naro-čil oziroma uresničevanju proizvodnega načrta.

��� Podatki, ki jih zajemajo samodejno na mestih, kjer dejansko nastajajo, omogočajo ukrepanje v trenutku, ko motnja nastane.

informacijske sisteme, že omogočili, da pridobivajo konsolidirane podatke iz proizvodnje takoj, in sicer kar na mobilne telefone ali tablične računalnike. Glavna prednost takšnega pristopa je, da imajo vsi –

direktorji, komercialisti in vodje v proizvodnji – enotne podatke o stanju v proizvo-dnji v realnem času ne glede na to, kje se nahajajo, v pro-izvodnem obratu, pisarni ali pri kupcu na drugem koncu sveta.

stroškov in nezadovoljstvo, saj pri napakah v proizvodnji ukrepajo že takrat, ko je ob-delava še razmeroma poceni. Nadzor nad izvedbo poleg lažjega ugotavljanja odgovor-nosti za napake prinaša tudi časovno natančnejše dobave. Podjetje se hitro odziva na težave v proizvodnji, in če se pokaže nevarnost za zamudo pri posameznih poslih, pravo-časno dodeli dodatne ljudi ali kooperante.

Podatki že v izhodišču digitalni

Kot je še poudaril Rebernik, je prednost takšnega sistema

v tem, da so podatki že v iz-hodišču v digitalni obliki, zato jih lahko enostavno vključijo v sistem za poslovno obveščanje, ki prodajalcem, tehnologom in vodstvu omogoča spremljanje učinkovitosti, izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in človeških virov ter spremljanje in analiziranje anomalij v pro-izvodnji. Podatke uporabljajo za nadaljnjo optimizacijo vi-rov, povečanje produktivnosti, enakomernejšo porazdelitev dela v povezavi z načrtovanjem ter izboljšanje dela s stran-kami, saj v vsakem trenutku poznajo dejansko stanje izgo-tovljenosti naročil.

[ INTERVJU] Dr. Andreja Pucihar o celovitih programskih rešitvah

ERP postaja storitevKratica ERP izhaja iz angleških besed Enterprise Resource System, ki jih v slovenski jezik lahko prevedemo kot celovita programska rešitev. Dr. Andreja Pucihar, docentka na področju informacijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, je prepričana, da od teh rešitev lahko pričakujemo še bistveno več kot le podporo izvajanju vseh poslovnih procesov.

Katere so ključne sesta-vine sodobnega sistema ERP? Gre za povezan informacijski sistem, namenjen podpori izvajanja in upravljanja po-slovanja. Običajno so te reši-tve sestavljene iz modulov, ki podpirajo številne poslovne procese v organizaciji. Upo-raba celovitih programskih rešitev omogoča povezo-vanje poslovnih procesov v organizaciji, uporabnikom pa s tem skupno rabo podat-kov, informacij in znanja z namenom izboljšanja izva-janja poslovnih procesov in s tem zniževanja stroškov. Temeljni značilnosti celo-vitih programskih rešitev sta uporaba osrednje ba-ze podatkov in modularna zgradba, kar zagotavlja pre-tok podatkov med vsemi procesi v podjetju. Iz tako pridobljenih podatkov lahko oblikujemo informacije, ki nam omogočajo pravočasno in kakovostnejše sprejema-nje poslovnih odločitev, kar je v današnjem poslovnem svetu odločilnega pomena.

Kaj vse naredi dober sis-tem ERP?Celovite programske rešitve morajo delovati zanesljivo, zagotavljati pričakovano funkcionalnost, zadostno stopnjo prilagodljivosti in po-vezljivost z drugimi sistemi v organizaciji. Zelo pomembno je, da omogočajo e-poslova-nje s poslovnimi partnerji ter e-poslovanje in upravljanje odnosov s kupci in drugimi subjekti – denimo bankami in državno upravo. Vedno več teh rešitev zagotavlja tudi vsaj osnovno poslovno analitiko. Pomembna je tu-di povezava z dokumentnim sistemom. Vse pomembnejši postaja spletni in mobilni do-stop do podatkov.

Se sistemi ERP razliku-jejo po primernosti – deni-mo za mala ali velika podjetja?Rešitve, ki so namenjene raz-ličnim velikostim organizaci-je, se navadno razlikujejo po kompleksnosti. Pomembno se je zavedati, da male in sre-dnje organizacije niso samo pomanjšane večje organiza-cije, temveč imajo nekatere

uu�Računovodski servisi so postali zanimivi ponudniki rešitev za mala podjetja.��� Tako pravi dr. Andreja Pucihar, docentka na področju infor-

macijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru.

pomembne značilnosti, ki jih je treba upoštevati. Običajno jim pripisujemo večje možno-sti za prilagajanje različnim razmeram na trgu in več ino-vativnosti. Te organizacije so pogosto ozko osredotočene na osnovno dejavnost in zato manj spremljajo priložnosti, ki jih prinašajo nove tehno-logije. Velikokrat predvsem male organizacije kažejo nepoznavanje priložnosti izkoristka sodobnih infor-macijskih tehnologij, imajo manjše možnosti za vlaganje v te tehnologije in manj la-stnega usposobljenega kadra na tem področju. Glede na to,

da veliko večino slovenskega in evropskega gospodarstva sestavljajo prav mala in sre-dnja podjetja, je tem treba nameniti posebno pozornost in jim zagotoviti dostopne re-šitve, prilagojene njihovim potrebam.

Komu domača podjetja najbolj zaupajo?Pričakovati je, da bodo pred-vsem mala in srednja sloven-ska podjetja bolj uporabljala rešitve slovenskih ponudni-kov. Za pospeševanje uvajanja celovitih programskih reši-tev v mala podjetja postaja-jo vse pomembnejši denimo

ponudniki rešitev spletnega e-računovodstva.

Kdaj se naložba v sistem ERP podjetju splača?V velikih organizacijah, kjer je kompleksnost poslovanja večja, prav tako pa imamo opravka z velikim številom transakcij in sodelujočih ljudi v izvajanju procesov, so celovite programske re-šitve postale nujnost. Z nji-mi podjetje lahko upravlja in spremlja poslovanje ter na podlagi urejenih ažurnih po-datkov sprejema pravočasne in boljše poslovne odločitve, ki so pomembne za obstoj in zagotavljanje konkurenčno-sti podjetja. Podobno velja za srednja podjetja. Mala podje-tja pa potrebujejo enostavne, prilagojene in njim dostopne rešitve. Pomembna značil-nost malih podjetij je, da jih večina uporablja zunanje storitve računovodstva. Ra-čunovodski servisi so postali zanimivi ponudniki rešitev za mala podjetja in poleg ra-čunovodstva ponujajo vedno več funkcionalnosti. Na trgu so se pojavili tudi ponudni-ki enostavnih celovitih pro-gramskih rešitev, ki slednje zagotavljajo kot storitve.

Kaj bi moralo vsako pod-jetje vprašati ponudnika sistema ERP, preden se od-loči za njegovo rešitev?Ponudniki uvajanja celovitih programskih rešitev morajo predložiti ustrezne reference za opravljene podobne imple-mentacije in tudi dokazila o usposobljenosti svojih ljudi za delo s konkretno celovito programsko rešitvijo. Po-membno je tudi opredeliti roke, odgovornost, stroške prilagajanja in vzdrževanja rešitve, podpore uporabni-kom, nadaljnjih nadgradenj in posodobitev ter seveda integracij z drugimi sistemi v organizaciji. Prav tako je po-membno zadostno pozornost nameniti usposabljanju zapo-slenih za delo z novo rešitvijo.

Kaj nas na področju sis-temov ERP čaka v prihodnje?Vse pomembnejše postaja vključevanje sodobnih na-činov komunikacije, recimo družbenih omrežij. Vse po-membnejša postaja uredi-tev mobilnega dostopa do podatkov in uporabe rešitev. Izstopajoča razvojna smer je tudi računalništvo v oblaku, ki omogoča zunanje izvajanje informatike. Pričakovati je, da bodo ponudniki vse bolj omogočali uporabo celovitih programskih rešitev po tej poti. Prednosti so na dlani: enostavna in hitra uvedba informacijskih tehnologij in rešitev, plačilo glede na upo-rabo, nižji stroški izvajanja lastne informatike ter eno-stavnejša razporeditev virov in prenašanje informacij.

Kako dobro poznate svoje poslovanje?

UVODNIKMiran Vargaikt@finance.si

Uvajanje, nadgrajeva-nje ali zamenjava osre-dnjega poslovnega sis-tema je za podjetje velik korak. Pri implementaciji sistema ERP je zato zelo pomembno poznavanje potreb podjetja, in to z vi-dika posameznega delov-nega mesta in procesov. To je temelj, iz katerega izhajajo opredelitev zahtev in funkcionalnosti rešitve, analiza možnih rešitev in ponudnikov, nadaljnji izbor ponudnika ter ne naza-dnje tudi uvajanje rešitve.

Ključ do uspeha je v tem, da podjetja dosežejo kar se da natančno ujemanje med trenutnim izvajanjem poslovnih procesov in tistim izvajanjem, ki ga omogoča posamezen poslovni informacijski sistem. Večje kot bo ujemanje, manj bo prilagajanja rešitve, ki je navadno zelo drago in tvegano. Sodobni sistemi ERP so namreč kompleksne celovite programske rešitve, zato večje spreminjanje lahko privede do zadreg pri kasnejših nadgradnjah in posodobitvah, pa tudi pri vzdrževanju rešitve. Ena izmed težav, ki se lahko pojavi pri uvedbi sistema ERP, je tako preveliko prilagajanje celovitih programskih rešitev podjetju, zaradi česar podjetje izgubi možnosti enostavne nadgradnje teh rešitev. Druga pogosta napaka pa je, da podjetje izbere izvajalca, ki nima ustreznih izkušenj, kar povzroči zamude in zviša stroške.

Strokovnjaki so prepričani, da najpogostejše napake pri implementaciji sistemov ERP izhajajo predvsem iz nepoznavanja potreb podjetja in hkrati nepozna-vanja različnih možnosti in rešitev, ki jih zagotavljajo ponudniki. Neredko se tako zgodi, da podjetje pred nakupom ne razmisli dovolj o rešitvi. Zavedam se, da v podjetjih manjka strokovnjakov s tega področja, a ker gre pri celovitih programskih rešitvah praktično za ožilje podjetja, se zdi naravnost noro, da se pri teh rešitvah varčuje in se ne vključuje znanje zunanjih strokovnjakov. V Sloveniji, pa tudi drugje, se tako v praksi večkrat zgodi, da se podjetje za nakup sistema ERP odloči le na podlagi podatkov in informacij o tem, kakšne vrste rešitve uporabljajo njegovi konkurenti ali pa partnerji. To seveda samo po sebi še ne zagotavlja uspeha, saj imajo podjetja lahko zelo različne potre-be in posebnosti v poslovanju. Poznavanje lastnega poslovanja je torej še kako pomembno in prav zato se splača v implementacijo, zamenjavo ali prenovo sistema ERP vsaj na začetku vključiti več zaposlenih in drugih strokovnjakov.

Uvajanje sistema ERP je strateška naložba podjetja. Tak projekt ni izvedljiv brez popolne podpore vodstva, ki skrbi za določitev projektnega tima in vključevanje sodelujočih pri izvajanju procesov. Če tega ni, pogo-stokrat prihaja do zamud, zviševanja stroškov uvaja-nja in nezadovoljivih rešitev, ki ne prinašajo takšnih prednosti, kot bi jih sicer lahko. Zgodnje vključevanje uporabnikov v opredeljevanje zahtev, izbor ponudnika in uvajanje rešitev zagotavlja boljše rezultate in večjo uspešnost projekta. Ob koncu implementacije se pogo-stokrat pozabi ali prezre še prepotrebno usposabljanje zaposlenih za delo z novimi rešitvami.

Pri uvajanju sistema ERP ni bližnjic. Brez temeljite analize poslovanja in ustreznih rešitev ter ponudnikov preprosto ne gre.

uu�Uvajanje sistema ERP je strateška naložba podjetja.

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

www.finance.si IKT INFORMATOR 27www.finance.si26 OGLASNA PRILOGA

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.siMiran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Računalniški prelom: Finance

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 24. maja 2012.

FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Povsem običajni so prime-ri, ko direktorji in prodajno osebje ne vedo, kaj se dogaja na proizvodnih linijah. Zato partnerjem pri pogajanjih o poslih ne morejo dati re-alnih pogojev, recimo časa izvedbe. Razmišljajo v slogu »pomembno je, da dobimo posel«, pri čemer nimajo za-nesljivih podatkov o tem, ali bodo v dogovorjenem roku naročila sploh lahko izvedli. Po drugi strani menedžment za odstopanja pri proizvodnji izve prepozno, zato ne more ukrepati, ne da bi kupec to občutil kot problem – nava-dno kot zamudo pri dobavi.

Nižji stroški, manj nezadovoljnih kupcev

Vsaka palica ima dva konca in slej ali prej se takšno delo

S podatki iz proizvodnje do večjega dobičkaČe je bilo včasih dovolj, da je direktor dobil podatek o stanju proizvodnje enkrat na te-den, je danes dovolj dobro le, če ga dobi takojPravočasne informacije iz proizvodnje so eden od temeljev za ohranjanje konkurenčnosti, ustvar-janje zaupanja vrednega poslovnega partnerstva med dobaviteljem in kupcem ter za samo upravljanje proizvodnje. »Danes so pomembne povratne informacije v realnem času, ker omo-gočajo hitro reakcijo,« je povedal Tomislav Ogorevc, vodja prodaje KOPA ERP.

s kupci maščuje. Običajno se obresti plačujejo v obliki pogodbenih kazni, unovče-vanja bančnih garancij ali kot zahteva po popustu ob prvi naslednji poslovni priložnosti pri oškodovanem kupcu – če jo ta sploh še kdaj ponudi. Kar zadeva samo spremlja-nje proizvodnje, zakasnitev informacije o napaki, deni-mo o uničenem ali neustre-zno obdelanem kosu v neki fazi obdelave, v nadaljevanju procesa ne povzroči samo zamude pri dobavi, temveč tudi nepričakovane proizvo-dne stroške. Slednje bi lahko

vsaj omilili, če bi bila napa-ka sporočena pravočasno in se neustrezni kosi ne bi več obdelovali.

Do podatka v realnem času

Kot je povedal Domen Ocepek, vodja razvoja KO-PA ERP, resnično ni več ovir, da direktorji in drugi odlo-čevalci ne bi dobili podatka tisti trenutek, ko se v proi-zvodnji nekaj zgodi. V pod-jetju KOPA so proizvodnim podjetjem različnih dejav-nosti, ki uporabljajo različ-ne proizvodne in poslovne

��� Podjetja potrebujejo takojšnje podatke iz proizvodnje, dose-gljivi pa morajo biti od koderkoli in kadarkoli.

Če ne poznaš trenutne zmogljivosti, nastanejo zamude�� Bogdan Kadiš, direktor podjetja Monter Dravograd: »Sistem za

spremljanje proizvodnje smo nadgradili v smeri spremljanja zase-denosti zmogljivosti in načrtovanja proizvodnje, in sicer za nadzor, v kateri fazi izvedbe je posamezno naročilo, kdaj bomo gotovi, kaj se sprošča na liniji, kdaj lahko vzamemo novo naročilo. Naročila smo prej sprejemali kampanjsko, zato smo zašli v težave, saj so se nam roki prekrivali. Če bi že ob naročilu poznali stanje zmogljivosti, bi se lahko držali rokov, ki smo jih dali kupcem.«

IZJAVA

Ena in edina resnica o:�� dejanski porabi delovnega

časa po operaciji in zaposle-nem,�� zastojih in obremenitvah de-

lovnega mesta (za razporejanje operacij po delovnem mestu),�� časih in dokončanosti za

potrebe pokalkulacij,�� uspešnosti proizvodnje (kdaj

je upadla, zakaj je upadla),�� urni zmogljivosti (po kosu,

delovnem mestu, operaciji ...),�� napakah in preteklih dogod-

kih (gradnja baze znanja),�� sprotnem stanju (informa-

cije v realnem času, takojšen vpogled v uresničevanje na-črta).

KOPA ERP

V podjetju Akers Valji Rav-ne so se ubadali z vrsto težav, ki so nastajale predvsem za-radi prevelikega časovnega zamika pri vnašanju podatkov o opravljenem delu in drugih dogodkih v proizvodnji. »Da-našnje razmere na trgu eno-stavno ne dopuščajo, da bi resna proizvodnja delovala brez sprotnih podatkov,« je dejal Miran Rebernik, direk-tor podjetja Akers Valji Ravne.

Sproti obveščeni laže ukrepajo

Podatki, ki jih zdaj zajema-jo samodejno na mestih, kjer dejansko nastajajo, omogočajo ukrepanje v trenutku, ko mo-tnja nastane. Vodje so sproti obveščeni tudi o pomanjkljivih podatkih in o tem, kdo je za to odgovoren. S tem prepre-čijo nastanek nepotrebnih

Spremljanje proizvodnje prek panelov na dotikV podjetju Akers Valji Ravne so uvedli spremlja-nje aktivnosti v delovnih centrih v proizvodnji prek mobilnih terminalov na dotik. Srednje in najvišje vodstvo imata zdaj neposredne informacije o izvedbi posameznih naro-čil oziroma uresničevanju proizvodnega načrta.

��� Podatki, ki jih zajemajo samodejno na mestih, kjer dejansko nastajajo, omogočajo ukrepanje v trenutku, ko motnja nastane.

informacijske sisteme, že omogočili, da pridobivajo konsolidirane podatke iz proizvodnje takoj, in sicer kar na mobilne telefone ali tablične računalnike. Glavna prednost takšnega pristopa je, da imajo vsi –

direktorji, komercialisti in vodje v proizvodnji – enotne podatke o stanju v proizvo-dnji v realnem času ne glede na to, kje se nahajajo, v pro-izvodnem obratu, pisarni ali pri kupcu na drugem koncu sveta.

stroškov in nezadovoljstvo, saj pri napakah v proizvodnji ukrepajo že takrat, ko je ob-delava še razmeroma poceni. Nadzor nad izvedbo poleg lažjega ugotavljanja odgovor-nosti za napake prinaša tudi časovno natančnejše dobave. Podjetje se hitro odziva na težave v proizvodnji, in če se pokaže nevarnost za zamudo pri posameznih poslih, pravo-časno dodeli dodatne ljudi ali kooperante.

Podatki že v izhodišču digitalni

Kot je še poudaril Rebernik, je prednost takšnega sistema

v tem, da so podatki že v iz-hodišču v digitalni obliki, zato jih lahko enostavno vključijo v sistem za poslovno obveščanje, ki prodajalcem, tehnologom in vodstvu omogoča spremljanje učinkovitosti, izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in človeških virov ter spremljanje in analiziranje anomalij v pro-izvodnji. Podatke uporabljajo za nadaljnjo optimizacijo vi-rov, povečanje produktivnosti, enakomernejšo porazdelitev dela v povezavi z načrtovanjem ter izboljšanje dela s stran-kami, saj v vsakem trenutku poznajo dejansko stanje izgo-tovljenosti naročil.

[ INTERVJU] Dr. Andreja Pucihar o celovitih programskih rešitvah

ERP postaja storitevKratica ERP izhaja iz angleških besed Enterprise Resource System, ki jih v slovenski jezik lahko prevedemo kot celovita programska rešitev. Dr. Andreja Pucihar, docentka na področju informacijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, je prepričana, da od teh rešitev lahko pričakujemo še bistveno več kot le podporo izvajanju vseh poslovnih procesov.

Katere so ključne sesta-vine sodobnega sistema ERP? Gre za povezan informacijski sistem, namenjen podpori izvajanja in upravljanja po-slovanja. Običajno so te reši-tve sestavljene iz modulov, ki podpirajo številne poslovne procese v organizaciji. Upo-raba celovitih programskih rešitev omogoča povezo-vanje poslovnih procesov v organizaciji, uporabnikom pa s tem skupno rabo podat-kov, informacij in znanja z namenom izboljšanja izva-janja poslovnih procesov in s tem zniževanja stroškov. Temeljni značilnosti celo-vitih programskih rešitev sta uporaba osrednje ba-ze podatkov in modularna zgradba, kar zagotavlja pre-tok podatkov med vsemi procesi v podjetju. Iz tako pridobljenih podatkov lahko oblikujemo informacije, ki nam omogočajo pravočasno in kakovostnejše sprejema-nje poslovnih odločitev, kar je v današnjem poslovnem svetu odločilnega pomena.

Kaj vse naredi dober sis-tem ERP?Celovite programske rešitve morajo delovati zanesljivo, zagotavljati pričakovano funkcionalnost, zadostno stopnjo prilagodljivosti in po-vezljivost z drugimi sistemi v organizaciji. Zelo pomembno je, da omogočajo e-poslova-nje s poslovnimi partnerji ter e-poslovanje in upravljanje odnosov s kupci in drugimi subjekti – denimo bankami in državno upravo. Vedno več teh rešitev zagotavlja tudi vsaj osnovno poslovno analitiko. Pomembna je tu-di povezava z dokumentnim sistemom. Vse pomembnejši postaja spletni in mobilni do-stop do podatkov.

Se sistemi ERP razliku-jejo po primernosti – deni-mo za mala ali velika podjetja?Rešitve, ki so namenjene raz-ličnim velikostim organizaci-je, se navadno razlikujejo po kompleksnosti. Pomembno se je zavedati, da male in sre-dnje organizacije niso samo pomanjšane večje organiza-cije, temveč imajo nekatere

uu�Računovodski servisi so postali zanimivi ponudniki rešitev za mala podjetja.��� Tako pravi dr. Andreja Pucihar, docentka na področju infor-

macijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru.

pomembne značilnosti, ki jih je treba upoštevati. Običajno jim pripisujemo večje možno-sti za prilagajanje različnim razmeram na trgu in več ino-vativnosti. Te organizacije so pogosto ozko osredotočene na osnovno dejavnost in zato manj spremljajo priložnosti, ki jih prinašajo nove tehno-logije. Velikokrat predvsem male organizacije kažejo nepoznavanje priložnosti izkoristka sodobnih infor-macijskih tehnologij, imajo manjše možnosti za vlaganje v te tehnologije in manj la-stnega usposobljenega kadra na tem področju. Glede na to,

da veliko večino slovenskega in evropskega gospodarstva sestavljajo prav mala in sre-dnja podjetja, je tem treba nameniti posebno pozornost in jim zagotoviti dostopne re-šitve, prilagojene njihovim potrebam.

Komu domača podjetja najbolj zaupajo?Pričakovati je, da bodo pred-vsem mala in srednja sloven-ska podjetja bolj uporabljala rešitve slovenskih ponudni-kov. Za pospeševanje uvajanja celovitih programskih reši-tev v mala podjetja postaja-jo vse pomembnejši denimo

ponudniki rešitev spletnega e-računovodstva.

Kdaj se naložba v sistem ERP podjetju splača?V velikih organizacijah, kjer je kompleksnost poslovanja večja, prav tako pa imamo opravka z velikim številom transakcij in sodelujočih ljudi v izvajanju procesov, so celovite programske re-šitve postale nujnost. Z nji-mi podjetje lahko upravlja in spremlja poslovanje ter na podlagi urejenih ažurnih po-datkov sprejema pravočasne in boljše poslovne odločitve, ki so pomembne za obstoj in zagotavljanje konkurenčno-sti podjetja. Podobno velja za srednja podjetja. Mala podje-tja pa potrebujejo enostavne, prilagojene in njim dostopne rešitve. Pomembna značil-nost malih podjetij je, da jih večina uporablja zunanje storitve računovodstva. Ra-čunovodski servisi so postali zanimivi ponudniki rešitev za mala podjetja in poleg ra-čunovodstva ponujajo vedno več funkcionalnosti. Na trgu so se pojavili tudi ponudni-ki enostavnih celovitih pro-gramskih rešitev, ki slednje zagotavljajo kot storitve.

Kaj bi moralo vsako pod-jetje vprašati ponudnika sistema ERP, preden se od-loči za njegovo rešitev?Ponudniki uvajanja celovitih programskih rešitev morajo predložiti ustrezne reference za opravljene podobne imple-mentacije in tudi dokazila o usposobljenosti svojih ljudi za delo s konkretno celovito programsko rešitvijo. Po-membno je tudi opredeliti roke, odgovornost, stroške prilagajanja in vzdrževanja rešitve, podpore uporabni-kom, nadaljnjih nadgradenj in posodobitev ter seveda integracij z drugimi sistemi v organizaciji. Prav tako je po-membno zadostno pozornost nameniti usposabljanju zapo-slenih za delo z novo rešitvijo.

Kaj nas na področju sis-temov ERP čaka v prihodnje?Vse pomembnejše postaja vključevanje sodobnih na-činov komunikacije, recimo družbenih omrežij. Vse po-membnejša postaja uredi-tev mobilnega dostopa do podatkov in uporabe rešitev. Izstopajoča razvojna smer je tudi računalništvo v oblaku, ki omogoča zunanje izvajanje informatike. Pričakovati je, da bodo ponudniki vse bolj omogočali uporabo celovitih programskih rešitev po tej poti. Prednosti so na dlani: enostavna in hitra uvedba informacijskih tehnologij in rešitev, plačilo glede na upo-rabo, nižji stroški izvajanja lastne informatike ter eno-stavnejša razporeditev virov in prenašanje informacij.

Kako dobro poznate svoje poslovanje?

UVODNIKMiran Vargaikt@finance.si

Uvajanje, nadgrajeva-nje ali zamenjava osre-dnjega poslovnega sis-tema je za podjetje velik korak. Pri implementaciji sistema ERP je zato zelo pomembno poznavanje potreb podjetja, in to z vi-dika posameznega delov-nega mesta in procesov. To je temelj, iz katerega izhajajo opredelitev zahtev in funkcionalnosti rešitve, analiza možnih rešitev in ponudnikov, nadaljnji izbor ponudnika ter ne naza-dnje tudi uvajanje rešitve.

Ključ do uspeha je v tem, da podjetja dosežejo kar se da natančno ujemanje med trenutnim izvajanjem poslovnih procesov in tistim izvajanjem, ki ga omogoča posamezen poslovni informacijski sistem. Večje kot bo ujemanje, manj bo prilagajanja rešitve, ki je navadno zelo drago in tvegano. Sodobni sistemi ERP so namreč kompleksne celovite programske rešitve, zato večje spreminjanje lahko privede do zadreg pri kasnejših nadgradnjah in posodobitvah, pa tudi pri vzdrževanju rešitve. Ena izmed težav, ki se lahko pojavi pri uvedbi sistema ERP, je tako preveliko prilagajanje celovitih programskih rešitev podjetju, zaradi česar podjetje izgubi možnosti enostavne nadgradnje teh rešitev. Druga pogosta napaka pa je, da podjetje izbere izvajalca, ki nima ustreznih izkušenj, kar povzroči zamude in zviša stroške.

Strokovnjaki so prepričani, da najpogostejše napake pri implementaciji sistemov ERP izhajajo predvsem iz nepoznavanja potreb podjetja in hkrati nepozna-vanja različnih možnosti in rešitev, ki jih zagotavljajo ponudniki. Neredko se tako zgodi, da podjetje pred nakupom ne razmisli dovolj o rešitvi. Zavedam se, da v podjetjih manjka strokovnjakov s tega področja, a ker gre pri celovitih programskih rešitvah praktično za ožilje podjetja, se zdi naravnost noro, da se pri teh rešitvah varčuje in se ne vključuje znanje zunanjih strokovnjakov. V Sloveniji, pa tudi drugje, se tako v praksi večkrat zgodi, da se podjetje za nakup sistema ERP odloči le na podlagi podatkov in informacij o tem, kakšne vrste rešitve uporabljajo njegovi konkurenti ali pa partnerji. To seveda samo po sebi še ne zagotavlja uspeha, saj imajo podjetja lahko zelo različne potre-be in posebnosti v poslovanju. Poznavanje lastnega poslovanja je torej še kako pomembno in prav zato se splača v implementacijo, zamenjavo ali prenovo sistema ERP vsaj na začetku vključiti več zaposlenih in drugih strokovnjakov.

Uvajanje sistema ERP je strateška naložba podjetja. Tak projekt ni izvedljiv brez popolne podpore vodstva, ki skrbi za določitev projektnega tima in vključevanje sodelujočih pri izvajanju procesov. Če tega ni, pogo-stokrat prihaja do zamud, zviševanja stroškov uvaja-nja in nezadovoljivih rešitev, ki ne prinašajo takšnih prednosti, kot bi jih sicer lahko. Zgodnje vključevanje uporabnikov v opredeljevanje zahtev, izbor ponudnika in uvajanje rešitev zagotavlja boljše rezultate in večjo uspešnost projekta. Ob koncu implementacije se pogo-stokrat pozabi ali prezre še prepotrebno usposabljanje zaposlenih za delo z novimi rešitvami.

Pri uvajanju sistema ERP ni bližnjic. Brez temeljite analize poslovanja in ustreznih rešitev ter ponudnikov preprosto ne gre.

uu�Uvajanje sistema ERP je strateška naložba podjetja.

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

www.finance.si IKT INFORMATOR 29www.finance.si28 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Ljubljanska cesta 24 b4000 Kranj, Slovenija

T: + 386 (0)4 2 800 800 F: + 386 (0)4 2 800 860

info@pronet-kr.si www.pronet-kr.si

Prilagodljiv, preprost in sodoben.

Perftech.Largo

Je sodobna poslovna informacijska re{itev za upravljanje podjetja, ki podpira poslovne procese:

F inanceUpravljanje s ~love{kimi viriKomercialaProizvodnja Materialno poslovanjePoslovanje s tujinoUpravljanje odnosov s strankamiPoslovna inteligenca

U~inkoviti in usklajeni poslovni procesi; poslovna inteligenca kot u~inkovita podpora odlo~anju; prilagodljivi sistemi, ki podpirajo rast podjetja.

PTletakLargo-slo3.indd 1 18.8.2006 11:18:16

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled,www.perftech.si, infoÐperftech.si, tel.: +386 4 579 00 00, fax: +386 4 579 02 00 PE Ljubljana, Baragova 5, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 588 44 00, fax: +386 1 588 44 20 PE Maribor, Ptujska 132, 2000 Maribor, tel.: +386 2 460 01 52Perftech, d.o.o., Beograd, Bul. Mihajla Pupina 10i, SCG - 11070 Novi Beograd, Srbija in ^rna Gora, tel. in fax: +381 11 311 22 39 Perftech Zagreb d.o.o., Zvonimira Rogoza 2, 10000 Zagreb, Hrva{ka, tel.: +385 1 604 44 60, fax: +385 1 604 32 64

Klju~ne prednosti:

specif i~ne re{itve v razli~nih panogah

preprosto in hitro prilagajanje specif i~nih funkcij

postopno nadgrajevanje modulov v skladu s potrebami in z razvojem podjetja

enostavno interakcijo z internetom in drugimi programi

Klju~ne zna~ilnosti:

ve~dimenzionalen pogled na podatke

zmo`nost zahtevnega izra~unavanja

prikaz trenutnega stanja, v katerem je podjetje

pregled poslovanja posameznih prof itnih centrov in stro{kovnih mest

delo s ~asovnimi vrstami in modeliranje trendov

mo`nosti zdru`evanja podatkov iz razli~nih podatkovnih virov

Specif i~ne re{itve:

Re{itev za komunalna podjetja

Re{itev za transportna podjetja

Re{itev za orodjarne

•••

PTletakLargo-slo3.indd 2 18.8.2006 11:18:17

[ INTERVJU] Boštjan Berčič, direktor podjetja PRONET Kranj, o poslovnih programskih rešitvah

Uspešni z brezskrbnim poslovanjemPodjetje Pronet Kranj poleg poslovnih informacijskih sistemov ponuja tudi specializirane erP-rešitve, ki jih lahko uporabljate samostojno ali pa kot dodatno rešitev k obstoječim sistemom. o njihovi ponudbi smo se pogovarjali z direktorjem Boštjanom Berčičem.

Kakšen pomen imajo poslovne IT-rešitve v tre-nutnih gospodarskih razmerah?Učinkovitost poslovanja pod-jetja še nikoli ni bila tako po-membna kot v teh zaostrenih gospodarskih razmerah. Vsi elementi, na katerih sloni poslovanje podjetja, morajo delovati kot živ organizem, katerega obstoj je odvisen od sožitja in medsebojne komunikacije vseh njegovih gradnikov. Naše podjetje se nenehno prilagaja tržnim razmeram, rešitve pa odli-kujeta velika preglednost in nadzor nad poslovanjem.

Katere rešitve ponuja podjetje PRONET Kranj?ProERP je poslovni infor-macijski sistem za podjetja,

ki stavijo na stabilnost, na-predne funkcionalnosti in prilagodljivost sistema. Ši-rok nabor funkcionalnosti omogoča, da sistem upora-bljajo vsi v podjetju, od na-bave, proizvodnje, prodaje do računovodstva in vodstva. Na voljo sta tudi rešitvi Pro-HRM – upravljanje človeških

virov, z modulom za ocenje-vanje zaposlenih, ter ProPLA – plače in drugi prejemki. Modul eRačunovodja pa je namenjen računovodskim servisom. Njim in njihovim strankam omogoča, da si dokumentacijo izmenjuje-jo elektronsko. Stranka ima tako vpogled v svoje računo-

vodske podatke kadarkoli in kjerkoli.

Kako pa je z vašo reši-tvijo Pro CRM, ki sicer ne sodi ravno med ERP? ProCRM je res prilagodljivo programsko orodje, njegova uporaba pa enostavna. Podjetje z njim pridobi celovit vpogled

uu Vsi elementi, na katerih sloni poslovanje podjetja, morajo delovati kot živ organizem.  � Tako pravi Boštjan Berčič, direktor podjetja PRONET

Kranj.

v delo s svojimi strankami. To pomeni, da lahko na enem me-stu dostopa do kontaktnih, pro-dajnih in poslovnih podatkov o strankah ter tako bolje in ažur-neje določa prihodnje poslovne poteze. Mogoča je tudi uporaba prek pametnega telefona ali ta-blice. Celoto zaokrožuje rešitev ProBI3-Poslovna inteligenca. Gre za tehnično inovativno rešitev, ki ponuja praktično neomejene možnosti analiz in prinaša nov vidik upravljanja poslovnih odločitev.

Kaj pa vaše specializira-ne rešitve? Programski rešitvi ProGOST in ProVRTEC sta naša zadnja letošnja produkta. ProGOST je elektronska knjiga gostov in je namenjena sobodajalcem, katerim močno poenostavlja poslovanje in jim znižuje stro-ške. Omogoča tudi elektronsko prijavo gostov na policijo in sporočanje podatkov o turistič-ni taksi za občino. Aplikacija ProVRTEC pa je namenjena občinam in vrtcem. Z enotnim vpisom otrok v vrtce in central-no evidenco zagotavlja pregle-den postopek vpisa in pomaga odpravljati dolge čakalne vrste ter optimizira poslovne proce-se v teh ustanovah.

Blejska družba Perftech danes ponuja Perftech.LAR-GO, enega najbolj obsežnih sistemov ERP v Sloveniji. Prvo različico so razvili že kmalu po osamosvojitvi države, prodali pa maja leta 1992, takrat še pod imenom Perftech Krmar. Da-nes sistem Perftech.LARGO uporablja več kot 320 podjetij v Sloveniji, med njimi je naj-več srednje velikih podjetij, čeprav se v zadnjih letih zanj odločajo tudi manjša podjetja. Tako se število uporabnikov omenjenega sistema v posa-mezni organizaciji giblje med ena in 150. Letos so v podjetju Perftech podpisali že štiri nove pogodbe za uvedbo Perftech.LARGO, kar priča o tem, da

Zadovoljstvo s sistemom ERP temelji na pred- in poprodajni podporirazvoj sistema za upra-vljanje poslovanja danes ni mačji kašelj, saj se podjetja pospešeno infor-matizirajo, informacijska podpora poslovanju pa se vse bolj širi. Samo hiter in natančen pretok informacij podjetjem omogoča, da v vsakem trenutku vedo, kaj se v njih dogaja, zato je dober sistem erP praktično nuja. V podjetju Perftech so prvo pri njih razvito različico sistema erP prodali že pred 20 leti.

je ta ERP med zanimivejšimi na trgu.

Simon Hegler, pomočnik di-rektorja za razvoj poslovanja, ki je v družbi Perftech odgovoren za poslovanje oddelka aplika-tivne programske opreme, priznava, da je z vidika razvi-jalca razvoj sodobnega sistema ERP zelo zahteven: »Dejstvo je, da je konkurenca na področju sistemov ERP danes zelo huda. Tako se moramo tudi slovenski razvijalci bojevati s tujimi po-nudniki, ki premorejo več tisoč razvijalcev. Stranke namreč od sodobnih sistemov pričakujejo enake funkcionalnosti in hitre vpeljave novosti, predvsem sko-zi nadgradnje. Velik del sredstev tako namenjamo razvoju, kar okoli tretjino vseh prihodkov, ki jih ustvarimo s prodajo pro-gramske opreme.«

Stranke ne kupujejo zgolj rešitev

Podjetja, ki kupujejo nov sis-tem ERP, iščejo predvsem dve stvari – kakovostno rešitev in zanesljivo podporo ponudnika. Sodobni sistemi so že tako do-delani, da večjih težav z njimi ni pričakovati, zato o zadovoljstvu strank navadno odločata pred- in poprodajna podpora.

»Ljudje so pri implementa-ciji sistema ERP zelo pomemb-ni, saj dajejo pravo dodano

  � »Že v fazi analize tre-nutnega stanja je zelo po-membno, kako svetovalec na strani ponudnika opravi svojo nalogo, saj lahko z natančnim pregledom in načrtom implementacije močno olajša delo vseh vpletenih,« pravi Simon He-gler, pomočnik direktorja za razvoj poslovanja v družbi Perftech.

vrednost izdelku. V Perftechu ne vlagamo zgolj v razvojnike, temveč tudi v zaposlene, ki skr-bijo za implementacije, prodajo in podporo tem sistemom. Že v fazi analize trenutnega stanja je zelo pomembno, kako svetova-lec na strani ponudnika opravi svojo nalogo, saj lahko z natanč-nim pregledom in načrtom im-plementacije močno olajša delo vseh vpletenih,« razlaga Hegler.

Cenovna občutljivost je na področju sistemov ERP manj opazna kot na drugih področjih IT. Cena je najpomembnejši dejavnik le še pri manjših pod-jetjih, a se z rešitvami iz oblaka tudi to spreminja. Zaradi gospo-darskega krča zmanjšano pov-praševanje po prenovah in no-vih implementacijah sistemov je poskrbelo, da so se cene li-cenc in implementacij v zadnjih štirih letih znatno spustile – za približno četrtino. Strokovnjaki so prepričani, da bosta velika konkurenca med ponudniki in prodor rešitev iz oblaka v priho-dnje vodila v še dodatno nižanje cen sistemov ERP.

Večmesečna implementacija

Implementacija sistema ERP v srednje velikem pod-jetju še vedno zahteva več mesecev. V podjetju Perftech sistem Perftech.LARGO v po-

slovna okolja implementira-jo v treh mesecih do leto dni. »Danes povsem enostavnih implementacij sistemov ni več. Velikokrat se zgodi, da je treba v sistem implemen-tirati tržne prednosti, ki jih je stranka razvila pri poslo-vanju. To pa zahteva prilago-ditve, razvoj po meri, za kar je potreben čas,« dodaja Helger.

Prilagoditve sistema zah-tevam podjetij so stalnica. V podjetju Perftech zadnjih 11 let podrobno evidentirajo vse opravljene spremembe sis-tema, tako vedo, da so v tem času opravili več kot 32 tisoč prilagoditev, v kar so vštete tudi spremembe, ki so nasta-le kot posledica sprememb zakonodaje.

Razvoj in prilagoditev po meri stranke je tudi ena večjih Perftechovih prednosti, ki jo še dodatno dopolnjuje mo-dularna zasnova sistema. Ta omogoča hitrejšo nadgra-dljivost prek implementacije novih modulov, ki pokrivajo poslovanje posameznih panog gospodarstva. Pred samo im-plementacijo namreč v Perfte-chu najprej opravijo temeljito analizo trenutnega stanja, po-skrbijo za prilagoditev rešitve, pisane na kožo podjetju, in iz-delajo prototip, ki že deluje na podatkih stranke.

naslednji korak – hibrid � V Perftechu že razvijajo novo generacijo sistema Perftech.

LARGO, ki bo hibridno zasnovana. Del sistema, ki bo skrbel za ključne procese, ki jih podjetje uporablja pri poslovanju, bo im-plementiran v podjetju, vsi podporni procesi, predvsem različne analize poslovanja in podpora odločanju, pa se bodo izvajali kot storitve iz oblaka.

RAZVOJ NOVE GENERACIJE

Sisteme za upravljanje poslovnih virov (ERP) pod-jetja še vedno uporabljajo predvsem za računovodsko in knjigovodsko poslovanje. Z željo po povečanju hitrosti procesov, sledljivosti poslov-nih dejavnosti, učinkovitosti vodenja ter kakovosti odloča-nja pa se uporaba sistemov ERP naglo razširja še na druga področja upravljanja poslovnih virov, kot so ma-terialno poslovanje, kadri in prodaja.

opredelitev osnovne poslovne logike

Z uvedbo sistema ERP pod-jetje opredeli osnovno poslov-no logiko in si zagotovi obdela-vo podatkov, ki jih v izhodišču zahtevajo zakonodaja, tržni regulatorji in davčna uprava, vodstvo podjetja pa potrebuje za upravljanje. Od učinkovito-sti tega sistema je tako zelo od-visno delovanje organizacije. Čeprav sistem ERP uporablja praktično vsako podjetje, če

ERP – nuja, lahko tudi konkurenčna prednostSodobni poslovni informacijski sistemi ERP so postali komoditeta in poslovni minimumPoslovni informacijski sistem je danes že osnovni pogoj za tekoče poslovanje. Manjša pod-jetja z nekaj zaposlenimi ga potrebujejo takoj, ko začnejo resneje delovati, večje organizacije pa brez njega sploh ne morejo preživeti.

ne neposredno, pa vsaj prek svojega računovodskega servi-sa, se še vedno krešejo mnenja, ali izbrati standardni sistem in mu prilagoditi procese ali prilagoditi sistem trenutne-mu načinu poslovanja. V obeh primerih je smiselno, da se najprej opravi reinženiring procesov in se šele nato iz-bere rešitev, ki terja najmanj dodelav in prilagajanj. Na eni ali na drugi strani. V tem pri-meru bo vpeljava najhitrejša in najcenejša, kar pomeni, da bo tudi omogočeno hitro iz-

koriščanje prednosti sistema in s tem kratek čas povrnitve naložbe.

Poiščite dobre prakseČe podjetje ni prepričano

o kakovosti svojih procesov, naj vzame za zgled dobre pra-kse, ki so vgrajene v rešitve, standardne za posamezno gospodarsko panogo. Če pa trenutni procesi pomenijo konkurenčno prednost, po-tem naj si zagotovi sistem, pi-san na kožo podjetju, tako da se bodo te prednosti ohranile.

Velikokrat o sistemu ERP od-loča lastnik, kar je v Slove-niji že dobro znan pojav, pri čemer so se pogosto opustile rešitve domače proizvodnje, ki so bile z vidika stroška in kakovosti celo boljše od »vsi-ljenih« globalnih sistemov.

Sistem ERP v resnici po-meni bistveno več kot samo informacijsko podporo, prav zato, ker narekuje način po-slovanja. Ob menjavi ali pre-novi je treba upoštevati vrsto vidikov, od spremembe v na-činu dela do upada produktiv-

  � Po informatizaciji temeljnih procesov je smiselno kmalu začeti tudi optimizacijo na preostalih ravneh.

nosti, ki je pogost spremljajoč pojav velikih posegov v infor-macijsko podporo. Pogosto se za obljubljenimi cilji skrivajo velike žrtve in neznani stro-ški, ki implementacijo še tako naprednega sistema spreme-nijo v nočno moro.

Samo erP ni čarobna palčka za uspeh

Če so podjetja pri poslov-nem odločanju doslej upora-bljala le finančne podatke iz glavne knjige, je zdaj podatke treba dobiti bistveno prej in iz različnih segmentov poslova-nja. Kakovostno upravljanje v času ploske ali celo negativne rasti je namreč mogoče samo na podlagi kredibilnih infor-macij, ki prihajajo iz planskih aplikacij, sistemov za vodenje naročil dobaviteljem in na-ročil kupcev, iz prodajnih in trženjskih aplikacij pa iz sis-temov, s katerimi se spremlja izvajanje osnovne dejavnosti. Prav pri podpori temeljnim poslovnim procesom se skri-vajo največje rezerve za racio-nalizacijo dejavnosti ter pove-čanje poslovne uspešnosti. Te rezerve so še vedno neodkrite ali pa vsaj neizkoriščene. Gre za to, kako lahko izkoristimo informacije iz proizvodnje (izdelkov ali storitev) na raz-ličnih ravneh poslovanja, od prodaje do naročanja, od od-ločanja o novih naložbah do upravljanja kadrov.

Kaj prej, prodaja ali nabava?

Po informatizaciji temelj-nih procesov je smiselno kmalu začeti tudi optimi-zacijo na preostalih ravneh. V času upada gospodarske dejavnosti so strategije podjetij različne, eni stavijo na zniževanje stroškov, kar pomeni, da se morajo v iz-hodišču ukvarjati z raciona-lizacijo nabavnega procesa, drugi vlagajo v rešitve, ki bi jim pomagale pri povečanju prodaje. V obeh primerih gre za nadgradnje klasič-nih sistemov ERP, in sicer v smeri tako imenovanega e--poslovanja. Tako smo priče povezovanju spletnih trgo-vin, elektronskih katalogov in drugih čelnih aplikacij, ki poenostavljajo in pocenijo prodajo ter naročanje za kup-ce, po drugi strani se hitro povečuje uporaba aplikacij za elektronsko vodenje na-ročil dobaviteljem, prejetih računov, pogodb in druge dokumentacije. Čeprav ne-kateri sistemi ERP, predvsem domače proizvodnje, že po-nujajo »rešitve vse v enem«, je smiselno razmisliti o op-timumu rešitev. Najboljši je sistem ERP, povezan z naj-boljšimi rešitvami pri proda-ji in nabavi, pri čemer pa je treba zagotoviti tesno pove-zanost in predvsem ustrezno procesno podporo.

Thin

ksto

ck

www.finance.si IKT INFORMATOR 29www.finance.si28 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Ljubljanska cesta 24 b4000 Kranj, Slovenija

T: + 386 (0)4 2 800 800 F: + 386 (0)4 2 800 860

info@pronet-kr.si www.pronet-kr.si

Prilagodljiv, preprost in sodoben.

Perftech.Largo

Je sodobna poslovna informacijska re{itev za upravljanje podjetja, ki podpira poslovne procese:

F inanceUpravljanje s ~love{kimi viriKomercialaProizvodnja Materialno poslovanjePoslovanje s tujinoUpravljanje odnosov s strankamiPoslovna inteligenca

U~inkoviti in usklajeni poslovni procesi; poslovna inteligenca kot u~inkovita podpora odlo~anju; prilagodljivi sistemi, ki podpirajo rast podjetja.

PTletakLargo-slo3.indd 1 18.8.2006 11:18:16

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled,www.perftech.si, infoÐperftech.si, tel.: +386 4 579 00 00, fax: +386 4 579 02 00 PE Ljubljana, Baragova 5, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 588 44 00, fax: +386 1 588 44 20 PE Maribor, Ptujska 132, 2000 Maribor, tel.: +386 2 460 01 52Perftech, d.o.o., Beograd, Bul. Mihajla Pupina 10i, SCG - 11070 Novi Beograd, Srbija in ^rna Gora, tel. in fax: +381 11 311 22 39 Perftech Zagreb d.o.o., Zvonimira Rogoza 2, 10000 Zagreb, Hrva{ka, tel.: +385 1 604 44 60, fax: +385 1 604 32 64

Klju~ne prednosti:

specif i~ne re{itve v razli~nih panogah

preprosto in hitro prilagajanje specif i~nih funkcij

postopno nadgrajevanje modulov v skladu s potrebami in z razvojem podjetja

enostavno interakcijo z internetom in drugimi programi

Klju~ne zna~ilnosti:

ve~dimenzionalen pogled na podatke

zmo`nost zahtevnega izra~unavanja

prikaz trenutnega stanja, v katerem je podjetje

pregled poslovanja posameznih prof itnih centrov in stro{kovnih mest

delo s ~asovnimi vrstami in modeliranje trendov

mo`nosti zdru`evanja podatkov iz razli~nih podatkovnih virov

Specif i~ne re{itve:

Re{itev za komunalna podjetja

Re{itev za transportna podjetja

Re{itev za orodjarne

•••

PTletakLargo-slo3.indd 2 18.8.2006 11:18:17

[ INTERVJU] Boštjan Berčič, direktor podjetja PRONET Kranj, o poslovnih programskih rešitvah

Uspešni z brezskrbnim poslovanjemPodjetje Pronet Kranj poleg poslovnih informacijskih sistemov ponuja tudi specializirane erP-rešitve, ki jih lahko uporabljate samostojno ali pa kot dodatno rešitev k obstoječim sistemom. o njihovi ponudbi smo se pogovarjali z direktorjem Boštjanom Berčičem.

Kakšen pomen imajo poslovne IT-rešitve v tre-nutnih gospodarskih razmerah?Učinkovitost poslovanja pod-jetja še nikoli ni bila tako po-membna kot v teh zaostrenih gospodarskih razmerah. Vsi elementi, na katerih sloni poslovanje podjetja, morajo delovati kot živ organizem, katerega obstoj je odvisen od sožitja in medsebojne komunikacije vseh njegovih gradnikov. Naše podjetje se nenehno prilagaja tržnim razmeram, rešitve pa odli-kujeta velika preglednost in nadzor nad poslovanjem.

Katere rešitve ponuja podjetje PRONET Kranj?ProERP je poslovni infor-macijski sistem za podjetja,

ki stavijo na stabilnost, na-predne funkcionalnosti in prilagodljivost sistema. Ši-rok nabor funkcionalnosti omogoča, da sistem upora-bljajo vsi v podjetju, od na-bave, proizvodnje, prodaje do računovodstva in vodstva. Na voljo sta tudi rešitvi Pro-HRM – upravljanje človeških

virov, z modulom za ocenje-vanje zaposlenih, ter ProPLA – plače in drugi prejemki. Modul eRačunovodja pa je namenjen računovodskim servisom. Njim in njihovim strankam omogoča, da si dokumentacijo izmenjuje-jo elektronsko. Stranka ima tako vpogled v svoje računo-

vodske podatke kadarkoli in kjerkoli.

Kako pa je z vašo reši-tvijo Pro CRM, ki sicer ne sodi ravno med ERP? ProCRM je res prilagodljivo programsko orodje, njegova uporaba pa enostavna. Podjetje z njim pridobi celovit vpogled

uu Vsi elementi, na katerih sloni poslovanje podjetja, morajo delovati kot živ organizem.  � Tako pravi Boštjan Berčič, direktor podjetja PRONET

Kranj.

v delo s svojimi strankami. To pomeni, da lahko na enem me-stu dostopa do kontaktnih, pro-dajnih in poslovnih podatkov o strankah ter tako bolje in ažur-neje določa prihodnje poslovne poteze. Mogoča je tudi uporaba prek pametnega telefona ali ta-blice. Celoto zaokrožuje rešitev ProBI3-Poslovna inteligenca. Gre za tehnično inovativno rešitev, ki ponuja praktično neomejene možnosti analiz in prinaša nov vidik upravljanja poslovnih odločitev.

Kaj pa vaše specializira-ne rešitve? Programski rešitvi ProGOST in ProVRTEC sta naša zadnja letošnja produkta. ProGOST je elektronska knjiga gostov in je namenjena sobodajalcem, katerim močno poenostavlja poslovanje in jim znižuje stro-ške. Omogoča tudi elektronsko prijavo gostov na policijo in sporočanje podatkov o turistič-ni taksi za občino. Aplikacija ProVRTEC pa je namenjena občinam in vrtcem. Z enotnim vpisom otrok v vrtce in central-no evidenco zagotavlja pregle-den postopek vpisa in pomaga odpravljati dolge čakalne vrste ter optimizira poslovne proce-se v teh ustanovah.

Blejska družba Perftech danes ponuja Perftech.LAR-GO, enega najbolj obsežnih sistemov ERP v Sloveniji. Prvo različico so razvili že kmalu po osamosvojitvi države, prodali pa maja leta 1992, takrat še pod imenom Perftech Krmar. Da-nes sistem Perftech.LARGO uporablja več kot 320 podjetij v Sloveniji, med njimi je naj-več srednje velikih podjetij, čeprav se v zadnjih letih zanj odločajo tudi manjša podjetja. Tako se število uporabnikov omenjenega sistema v posa-mezni organizaciji giblje med ena in 150. Letos so v podjetju Perftech podpisali že štiri nove pogodbe za uvedbo Perftech.LARGO, kar priča o tem, da

Zadovoljstvo s sistemom ERP temelji na pred- in poprodajni podporirazvoj sistema za upra-vljanje poslovanja danes ni mačji kašelj, saj se podjetja pospešeno infor-matizirajo, informacijska podpora poslovanju pa se vse bolj širi. Samo hiter in natančen pretok informacij podjetjem omogoča, da v vsakem trenutku vedo, kaj se v njih dogaja, zato je dober sistem erP praktično nuja. V podjetju Perftech so prvo pri njih razvito različico sistema erP prodali že pred 20 leti.

je ta ERP med zanimivejšimi na trgu.

Simon Hegler, pomočnik di-rektorja za razvoj poslovanja, ki je v družbi Perftech odgovoren za poslovanje oddelka aplika-tivne programske opreme, priznava, da je z vidika razvi-jalca razvoj sodobnega sistema ERP zelo zahteven: »Dejstvo je, da je konkurenca na področju sistemov ERP danes zelo huda. Tako se moramo tudi slovenski razvijalci bojevati s tujimi po-nudniki, ki premorejo več tisoč razvijalcev. Stranke namreč od sodobnih sistemov pričakujejo enake funkcionalnosti in hitre vpeljave novosti, predvsem sko-zi nadgradnje. Velik del sredstev tako namenjamo razvoju, kar okoli tretjino vseh prihodkov, ki jih ustvarimo s prodajo pro-gramske opreme.«

Stranke ne kupujejo zgolj rešitev

Podjetja, ki kupujejo nov sis-tem ERP, iščejo predvsem dve stvari – kakovostno rešitev in zanesljivo podporo ponudnika. Sodobni sistemi so že tako do-delani, da večjih težav z njimi ni pričakovati, zato o zadovoljstvu strank navadno odločata pred- in poprodajna podpora.

»Ljudje so pri implementa-ciji sistema ERP zelo pomemb-ni, saj dajejo pravo dodano

  � »Že v fazi analize tre-nutnega stanja je zelo po-membno, kako svetovalec na strani ponudnika opravi svojo nalogo, saj lahko z natančnim pregledom in načrtom implementacije močno olajša delo vseh vpletenih,« pravi Simon He-gler, pomočnik direktorja za razvoj poslovanja v družbi Perftech.

vrednost izdelku. V Perftechu ne vlagamo zgolj v razvojnike, temveč tudi v zaposlene, ki skr-bijo za implementacije, prodajo in podporo tem sistemom. Že v fazi analize trenutnega stanja je zelo pomembno, kako svetova-lec na strani ponudnika opravi svojo nalogo, saj lahko z natanč-nim pregledom in načrtom im-plementacije močno olajša delo vseh vpletenih,« razlaga Hegler.

Cenovna občutljivost je na področju sistemov ERP manj opazna kot na drugih področjih IT. Cena je najpomembnejši dejavnik le še pri manjših pod-jetjih, a se z rešitvami iz oblaka tudi to spreminja. Zaradi gospo-darskega krča zmanjšano pov-praševanje po prenovah in no-vih implementacijah sistemov je poskrbelo, da so se cene li-cenc in implementacij v zadnjih štirih letih znatno spustile – za približno četrtino. Strokovnjaki so prepričani, da bosta velika konkurenca med ponudniki in prodor rešitev iz oblaka v priho-dnje vodila v še dodatno nižanje cen sistemov ERP.

Večmesečna implementacija

Implementacija sistema ERP v srednje velikem pod-jetju še vedno zahteva več mesecev. V podjetju Perftech sistem Perftech.LARGO v po-

slovna okolja implementira-jo v treh mesecih do leto dni. »Danes povsem enostavnih implementacij sistemov ni več. Velikokrat se zgodi, da je treba v sistem implemen-tirati tržne prednosti, ki jih je stranka razvila pri poslo-vanju. To pa zahteva prilago-ditve, razvoj po meri, za kar je potreben čas,« dodaja Helger.

Prilagoditve sistema zah-tevam podjetij so stalnica. V podjetju Perftech zadnjih 11 let podrobno evidentirajo vse opravljene spremembe sis-tema, tako vedo, da so v tem času opravili več kot 32 tisoč prilagoditev, v kar so vštete tudi spremembe, ki so nasta-le kot posledica sprememb zakonodaje.

Razvoj in prilagoditev po meri stranke je tudi ena večjih Perftechovih prednosti, ki jo še dodatno dopolnjuje mo-dularna zasnova sistema. Ta omogoča hitrejšo nadgra-dljivost prek implementacije novih modulov, ki pokrivajo poslovanje posameznih panog gospodarstva. Pred samo im-plementacijo namreč v Perfte-chu najprej opravijo temeljito analizo trenutnega stanja, po-skrbijo za prilagoditev rešitve, pisane na kožo podjetju, in iz-delajo prototip, ki že deluje na podatkih stranke.

naslednji korak – hibrid � V Perftechu že razvijajo novo generacijo sistema Perftech.

LARGO, ki bo hibridno zasnovana. Del sistema, ki bo skrbel za ključne procese, ki jih podjetje uporablja pri poslovanju, bo im-plementiran v podjetju, vsi podporni procesi, predvsem različne analize poslovanja in podpora odločanju, pa se bodo izvajali kot storitve iz oblaka.

RAZVOJ NOVE GENERACIJE

Sisteme za upravljanje poslovnih virov (ERP) pod-jetja še vedno uporabljajo predvsem za računovodsko in knjigovodsko poslovanje. Z željo po povečanju hitrosti procesov, sledljivosti poslov-nih dejavnosti, učinkovitosti vodenja ter kakovosti odloča-nja pa se uporaba sistemov ERP naglo razširja še na druga področja upravljanja poslovnih virov, kot so ma-terialno poslovanje, kadri in prodaja.

opredelitev osnovne poslovne logike

Z uvedbo sistema ERP pod-jetje opredeli osnovno poslov-no logiko in si zagotovi obdela-vo podatkov, ki jih v izhodišču zahtevajo zakonodaja, tržni regulatorji in davčna uprava, vodstvo podjetja pa potrebuje za upravljanje. Od učinkovito-sti tega sistema je tako zelo od-visno delovanje organizacije. Čeprav sistem ERP uporablja praktično vsako podjetje, če

ERP – nuja, lahko tudi konkurenčna prednostSodobni poslovni informacijski sistemi ERP so postali komoditeta in poslovni minimumPoslovni informacijski sistem je danes že osnovni pogoj za tekoče poslovanje. Manjša pod-jetja z nekaj zaposlenimi ga potrebujejo takoj, ko začnejo resneje delovati, večje organizacije pa brez njega sploh ne morejo preživeti.

ne neposredno, pa vsaj prek svojega računovodskega servi-sa, se še vedno krešejo mnenja, ali izbrati standardni sistem in mu prilagoditi procese ali prilagoditi sistem trenutne-mu načinu poslovanja. V obeh primerih je smiselno, da se najprej opravi reinženiring procesov in se šele nato iz-bere rešitev, ki terja najmanj dodelav in prilagajanj. Na eni ali na drugi strani. V tem pri-meru bo vpeljava najhitrejša in najcenejša, kar pomeni, da bo tudi omogočeno hitro iz-

koriščanje prednosti sistema in s tem kratek čas povrnitve naložbe.

Poiščite dobre prakseČe podjetje ni prepričano

o kakovosti svojih procesov, naj vzame za zgled dobre pra-kse, ki so vgrajene v rešitve, standardne za posamezno gospodarsko panogo. Če pa trenutni procesi pomenijo konkurenčno prednost, po-tem naj si zagotovi sistem, pi-san na kožo podjetju, tako da se bodo te prednosti ohranile.

Velikokrat o sistemu ERP od-loča lastnik, kar je v Slove-niji že dobro znan pojav, pri čemer so se pogosto opustile rešitve domače proizvodnje, ki so bile z vidika stroška in kakovosti celo boljše od »vsi-ljenih« globalnih sistemov.

Sistem ERP v resnici po-meni bistveno več kot samo informacijsko podporo, prav zato, ker narekuje način po-slovanja. Ob menjavi ali pre-novi je treba upoštevati vrsto vidikov, od spremembe v na-činu dela do upada produktiv-

  � Po informatizaciji temeljnih procesov je smiselno kmalu začeti tudi optimizacijo na preostalih ravneh.

nosti, ki je pogost spremljajoč pojav velikih posegov v infor-macijsko podporo. Pogosto se za obljubljenimi cilji skrivajo velike žrtve in neznani stro-ški, ki implementacijo še tako naprednega sistema spreme-nijo v nočno moro.

Samo erP ni čarobna palčka za uspeh

Če so podjetja pri poslov-nem odločanju doslej upora-bljala le finančne podatke iz glavne knjige, je zdaj podatke treba dobiti bistveno prej in iz različnih segmentov poslova-nja. Kakovostno upravljanje v času ploske ali celo negativne rasti je namreč mogoče samo na podlagi kredibilnih infor-macij, ki prihajajo iz planskih aplikacij, sistemov za vodenje naročil dobaviteljem in na-ročil kupcev, iz prodajnih in trženjskih aplikacij pa iz sis-temov, s katerimi se spremlja izvajanje osnovne dejavnosti. Prav pri podpori temeljnim poslovnim procesom se skri-vajo največje rezerve za racio-nalizacijo dejavnosti ter pove-čanje poslovne uspešnosti. Te rezerve so še vedno neodkrite ali pa vsaj neizkoriščene. Gre za to, kako lahko izkoristimo informacije iz proizvodnje (izdelkov ali storitev) na raz-ličnih ravneh poslovanja, od prodaje do naročanja, od od-ločanja o novih naložbah do upravljanja kadrov.

Kaj prej, prodaja ali nabava?

Po informatizaciji temelj-nih procesov je smiselno kmalu začeti tudi optimi-zacijo na preostalih ravneh. V času upada gospodarske dejavnosti so strategije podjetij različne, eni stavijo na zniževanje stroškov, kar pomeni, da se morajo v iz-hodišču ukvarjati z raciona-lizacijo nabavnega procesa, drugi vlagajo v rešitve, ki bi jim pomagale pri povečanju prodaje. V obeh primerih gre za nadgradnje klasič-nih sistemov ERP, in sicer v smeri tako imenovanega e--poslovanja. Tako smo priče povezovanju spletnih trgo-vin, elektronskih katalogov in drugih čelnih aplikacij, ki poenostavljajo in pocenijo prodajo ter naročanje za kup-ce, po drugi strani se hitro povečuje uporaba aplikacij za elektronsko vodenje na-ročil dobaviteljem, prejetih računov, pogodb in druge dokumentacije. Čeprav ne-kateri sistemi ERP, predvsem domače proizvodnje, že po-nujajo »rešitve vse v enem«, je smiselno razmisliti o op-timumu rešitev. Najboljši je sistem ERP, povezan z naj-boljšimi rešitvami pri proda-ji in nabavi, pri čemer pa je treba zagotoviti tesno pove-zanost in predvsem ustrezno procesno podporo.

Thin

ksto

ck

www.finance.si IKT INFORMATOR 31www.finance.si30 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

www.emcworld.com/explore | 21.-24. maj | LAS VEGAS | The Venetian

EMC WORLD 2012

EMC WORLD 2012

EMC2, EMC, in EMC logotip so zašcitene blagovne znamke ali blagovne znamke podjetja EMC v Združenih državah Amerike in drugih državah. Vse ostale blagovne znamke na tem oglasu so last posameznih lastnikov. © Copyright 2012 EMC Corporation. Vse pravice pridržane. 03/12

2012

[ INTERVJU] Boštjan Robežnik o možnostih in priložnostih računalništva v oblaku v Sloveniji

Čas je za velike spremembe in odgovor je v oblakuRačunalništvo v oblaku je glavni tehnološki trend. Z ogromnim potencialom vpliva na vse vidike IKT, še posebej pa na način pristopa do aplikacij, informacij in poslovnih storitev. O priložnostih računalništva v oblaku smo se pogovarjali z Boštjanom Robežnikom, strategom za IKT, odgo­vornim za strategijo in tehnično izvedbo storitev oblaka v Telekomu Slovenije.

Kakšne spremembe in novosti prinaša računalni-štvo v oblaku na področju IKT?Pomembnejši kot tehnološki je poslovni vidik, saj v IKT pri-naša ekonomske kategorije, kot so izkoriščenost, uporaba gradnikov, ki so že na voljo, predvidljivo in jasno razmer-je med porabo in ceno porabe. Tudi s stališča telekomunikacij je računalništvo v oblaku lo-gična razvojna pot, saj vsi sve-tovni operaterji tu vidijo svojo priložnost.

Koliko prehod na oblak spreminja poslovanje podjetij?Zanje oblak pomeni dolgoroč-no optimizacijo poslovanja, deloma večjo prilagodljivost, imeli bodo boljši pregled nad stroški IKT, poslovni model bo podoben mobilni telefoniji, več sredstev bodo lahko namenili svoji osnovni dejavnosti.

Zakaj ni več zadostna kla-sična delitev na zasebne in javne oblake, kot so Amazon, Google in drugi?Tako kot drugje moramo tu-di tu govoriti o segmentaciji uporabnikov, saj hitro ugoto-vimo, da črno-beli pogled, ki oblak deli na zasebni in javni, ne zadošča. Veliki javni oblaki tipa Amazon imajo svoje ome-jitve, ki izhajajo predvsem iz nez možnosti zagotavljanja kompletnega nadzora nad sto-ritvijo, vključujoč telekomuni-kacijske poti in omejeno fleksi-bilnost ponudbe. Vsakdo, ki bo

preizkusil Amazon, bo ugotovil, da poslovni model ni naravnan na poslovne subjekte, ki stal-no in intenzivno uporabljajo opremo. Obračunski model je zelo kompleksen, upoštevati je treba število transakcij, pretok podatkov, model spominja na začetke mobilne telefonije. Sam sem bil presenečen, kako hitro sem prišel do znatnega računa. Zaradi tega bomo v prihodnje vsekakor govorili o velikih globalnih ponudnikih, večjih regionalnih ponudnikih, ki bodo pokrivali svoj teritorij s celovitim nadzorom nad sto-ritvijo, govorili pa bomo tudi o hibridnem, torej mešanem oblaku, o brokerjih oblaka in podobno.

Kaj menite o smiselnosti vzpostavljanja slovenskega oziroma regionalnega oblaka?Menim, da je to še kako smisel-no vsaj iz dveh razlogov. Prvi je, da bo vedno obstajal segment poslovnih subjektov, ki jim bo pomembno, da bodo njihovi podatki ostali znotraj meja Slo-venije, in to kljub temu, da glo-balne korporacije uporabljajo

vsa sredstva, da bi z regulativo omogočile mobilnost podatkov. Zelo močno lobirajo tudi v EU, saj vidijo oblak kot novo pri-ložnost za globalizacijo. Lokal-na prisotnost seveda pomeni tudi lokalno jurisdikcijo nad podatki, velika težava global-nih oblakov pa je podvrženost različnim pravnim sistemom glede na lokacijo podatkov – recimo podvrženost ameri-škemu protiterorističnemu zakonu, ki lahko zelo široko odpre marsikatera vrata. Dru-gi razlog pa je celovit nadzor nad zagotavljanjem storitve, ki je mogoč zgolj na omejenem geografskem teritoriju. Upo-rabnikom regionalnega oblaka bodo med drugim omogočeni neodvisen revizorski nadzor nad izvajanjem storitve in nad varovanjem njihovih podatkov, vpogled v procese upravljanja oblaka in podobno.

Ali je upravičeno priča-kovati, da bi tak pristop po-spešil gospodarski razvoj?Odlična informacijska in te-lekomunikacijska podpora je danes velika komparativna prednost za celotno gospo-darstvo. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer smo žal priče močnemu upadu naložb v informacijsko podporo, kar ima lahko tudi dolgoročne ne-gativne posledice za širšo druž-bo. Tehnologija regionalnega oblaka je lahko prava rešitev za te težave, saj kar najbolj cen-tralizira izvajanje IKT-storitev in dosega maksimalno regio-nalno ekonomijo obsega. To pa posledično pomeni večjo in lažjo dostopnost te tehno-logije za gospodarstvo. Del informacijske podpore tako

dobi podoben status kot pre-ostala infrastruktura, denimo elektrika, telekomunikacije. To pa lahko vodi k večji učinkovi-tosti tako javnega aparata kot tudi gospodarstva. In tudi to je eden izmed kazalcev ugotavlja-nja konkurenčnosti za naložbe.

Kaj bi od takšnega oblaka imeli podjetja, javna uprava in drugi?Trenutne zaostrene gospodar-ske razmere so ravno pravi čas, da se kot družba širše lotimo uvajanja regionalnega oblaka. Da informacijska tehnologija s tem po svojih močeh pomaga gospodarstvu, da se slednje osredotoči na svojo osnov-no dejavnost. Naj uporabim nekaj nazornih primerov iz drugih industrij. Ali danes kdo razmišlja, da bi za svoj proizvodni proces postavljal svojo elektrarno? Koliko je še takšnih ljudi, ki menijo, da bi imeli svoje letalo? Zelo malo. Morda še boljši primer so vo-zila. Kako pogosto se danes podjetja odločajo za poslovni najem avtomobila? Zelo po-gosto. Avtomobil je morda najbolj ustrezen primer, saj je cena najema odvisna od uporabe in izgube vrednosti. Podobno razmišljanje prinaša tehnologija oblaka v informa-cijsko podporo. To naj izvajajo poslovni subjekti, katerim je to osnovna dejavnost in ki znajo s to tehnologijo dosegati učin-ke ekonomije obsega. Letalski prevozniki naj torej upravljajo letala, elektrodistribucija naj gospodari z električno energi-jo. Prepričan sem, da bo v pe-tih letih zelo težko upravičiti naložbo v postavitev lastnega podatkovnega centra.

Kako naj si potem zami-šljamo slovenski oblak?Sam si regionalni oblak pred-stavljam tako, da bi že vseboval vse potrebne komponente, ki bi bili gradniki informacijske podpore, prilagojeni našemu, slovenskemu okolju. Podobno kot sem nedavno slišal na kon-ferenci v Berlinu, da nemški inženirji za nov model avtomo-bila kar 80 odstotkov njegovih komponent že imajo na voljo. Le za 20 odstotkov avtomobila pravijo, da je inovacija. Tako si predstavljam tudi regionalni oblak – končno prilagojeno re-šitev pri stranki integrirajo lo-kalni IT-integratorji s po močjo komponent, ki so že na voljo in jih plačujemo po uporabi. Obstoječi integratorji hkrati pomagajo soustvarjati kompo-nente, ki se na trgu tržijo glede na uporabo.

Kakšne so možnosti za inovacije pri razvoju doma-čega oblaka?Izvedba ideje, ki vključuje prilagojene komponente, ki se souporabljajo, je zelo zah-teven in ambiciozen projekt. Če bi se ga lotili širše v druž-bi, bi nas to spet postavilo na zemljevid globalnih igralcev v IT, saj bi bil širši inovativni pristop deležen precejšnje pozornosti.

Kaj bi kot dobitnik pri-znanja CIO leta v letu 2009 priporočili domačim direk-torjem informatike glede uporabe oblaka pri nas?Tu bom pa zelo kratek in jasen. Čas je za spremembe, velike spremembe. Odgovor, ki ga ponuja IT,je oblak. Razumite njegov poslovni potencial.

uu Če bi se lotili regijskega oblaka širše v družbi, bi nas to spet postavilo na zemljevid globalnih igralcev v IT, saj bi bil širši inovativni pristop deležen precejšnje pozornosti.  � Tako pravi Boštjan Robež­

nik, strateg za IKT, odgovoren za strategijo in tehnično izvedbo storitev oblaka v Te-lekomu Slovenije.

Prehod v model, ki je za-snovan v oblaku, omogoča oddelkom IT, da izkoristijo vse prednosti, ki jih ponujajo prilagodljivost, učinkovitost in dinamično prerazporejanje vi-rov po potrebi. V oddelkih IT se bodo sicer morali sprijazniti s tem, da bodo nekaj nadzora in izbire komponent IT prepustili ponudniku oblačnih storitev. Brez sistematičnih sprememb pri zaposlenih, njihovih vlogah ter procesih in praksah pač ne bo šlo, če bomo hoteli uspešno uvesti računalništvo v oblaku.

V EMC verjamejo, da se bo-do zmožnosti hibridnega obla-ka najprej razvile v zasebnem oblaku in šele potem razširile v javne in partnerske oblake. Za-sebni oblak se mora združiti z

EMC-jev razvoj IT v ITaaSIT kot storitev (ITaaS) je v zasebnem oblaku namenjena internim uporabnikomV korporaciji EMC so na podlagi bogatih izkušenj internega oddelka IT, ki skrbi za podporo več kot 48 tisoč uporabnikov v 80 državah, ugotovili, da je hibridni oblak infra­struktura IT naslednje generacije, ki ponuja vse prednosti sistemov IT v oblaku – agilnost, kakovost storitve (QoS), stopnjevanost, varnost in upravljanje. Hkrati omogoča popoln nadzor nad infrastrukturo IT.

javnim oblakom (tak primer so ponudniki programske opreme kot storitve – recimo Salesfor-ce.com), pri čemer EMC-jeva strategija oblaka vključuje združevalne modele, ki omo-gočajo, da se presežki delovnih obremenitev obdelujejo tudi v javnih oblakih.

Virtualizacija je ključna tehnologija

EMC-jevo okolje IT se je v preteklosti postopoma preo-blikovalo skozi številne notra-nje projekte, ki so omogočili

uspešno oblikovanje stabilne infrastrukture in arhitekture podatkovnega centra. Kljub temu je bilo jasno, da lahko do-sežejo še učinkovitejše okolje IT, zaradi česar so nadaljevali procese preoblikovanja na poti v oblak.

V središču EMC-jeve vizi-je zasebnega oblaka je interni virtualni podatkovni center. Virtualizacija je ključna teh-nologija v zasebnem oblaku, saj z njo povečujemo upora-bo fizičnih virov. Zgodba o EMC-jevem razvoju v oblak

se tako začne s procesom standardizacije in učinkovito uporabo virtualizacije pri vseh komponentah infrastrukture podatkovnega centra – raču-nalniškega sistema, hranjenja podatkov, mreže, varnosti, nadzora, upravljanja in apli-kacij pa vse do namizij. Če so v EMC hoteli izpeljati učinko-vito virtualizacijo, so morali dobro poznati vse dele svojega ekosistema IT in značilnosti njihove uporabe. Da bi poeno-stavili okolje IT, so določili tudi seznam standardnih rešitev.

  � V EMC verjamejo, da se bodo zmožnosti hibridnega oblaka najprej

razvile v zasebnem oblaku in šele potem razširile v javne in partnerske oblake.

Na tej razvojni poti so or-ganiziranost IT spremenili iz ponudnika samostojnih komponent v ponudnika polno integriranih, preizku-šenih, ovrednotenih in raz-širljivih infrastrukturnih ter aplikacijskih paketov, ki so vključevali najboljše kompo-nente za podatkovni center. Podlaga EMC-jeve platforme IT je standardna arhitektura x86 s ciljem stoodstotne vir-tualizacije na podlagi rešitve VMware vSphere.

IaaS, PaaS, SaaS in UIaaSCilj prehoda EMC-jevega

oddelka IT v zasebni oblak je ponuditi IT kot storitev (ITaaS) svojim internim strankam (poslovnim eno-tam v EMC-ju), z možnostjo samooskrbe prek portala. EMC-jev IT tako ponuja sto-ritve na različnih ravneh. Z infrastrukturo kot storitvijo (IaaS) ponuja EMC svojim poslovnim enotam možnost izbire infrastrukturnih kom-ponent, kot so mreža, hranje-nje podatkov in operacijski sistem kot storitev. Platforma kot storitev (PaaS) ponuja varen okvir za aplikacije in informacije, ki je na vrhu aplikacijskega in spletnega strežnika, podatkovne zbir-ke, upravitelja nestrukturi-

ranih vsebin in varnostnih komponent. Programska oprema kot storitev (SaaS) ponuja aplikacije in orodja, uporabniški vmesnik kot storitev (UIaaS) pa skrbi za uporabniško izkušnjo.

IT kot poslovni partnerV takšnem modelu je IT

več kot samo dobavitelj. Po-staja namreč poslovni partner, zaradi česar imata koristi tako IT kot poslovni del podjetja. Z dostopom do IT kot storitve imajo poslovne enote podje-tja številne koristi – preprost dostop do samopostrežnih storitev, pregled nad stroški po modelu »plačaj, kolikor porabiš«, možnost hitrejše predstavitve novih izdelkov in storitev na trgu, večjo pri-lagodljivost spremembam, podporo doseganju poslovnih ciljev s pristopom, ki v sredi-šče postavlja uporabnika in njegove dosežke.

Koristi za IT pa vključuje-jo učinkovitost, da je mogoče z avtomatizacijo doseči več v krajšem času, večjo elastič-nost pri storitvah »na zahte-vo«, boljši pregled nad stro-ški in nadzor nad servisnimi ravnmi, s čimer je mogoče doseči boljšo odzivnost, ter boljši nadzor nad celotnim okoljem IT.

Atrust predstavlja tanke odjemalceDružba Atrust je pred-stavila nove cenovno ugodne in zmogljive tanke odjemalce, ki lahko zamenjajo klasične nami-zne računalnike v okoljih, kjer zaposleni dostopajo do aplikacij in podatkov v skupni rabi na termi-nalskih strežnikih. S tem podjetje lahko privarčuje do 75 odstotkov naložbe v strojno opremo, 80 odstotkov stroškov vzdr-ževanja in 66 odstotkov električne energije. Tanki odjemalci pripomorejo k boljši izkoriščenosti opreme, centralizaciji podatkov in poenosta-vljenemu upravljanju IT--infrastrukture. Uporaba virtualnih namizij ne prinaša bistvene spre-membe pri uporabniški izkušnji glede na običaj-ne namizne računalnike. Serija tankih odjemalcev modela Atrust t100L je že na voljo na sloven-skem trgu. Stanejo 160 evrov.

Oaza za učinkovito poslovanjePodjetje RRC in slovenski Oracle sta predstavila modularno rešitev Oaza, primerno za podjetja vseh velikosti, ki želijo na enem mestu spremljati in nadzirati projekte, za-sedenost človeških virov, kompetence ter zahtev-ke za programsko in sis-temsko podporo. Rešitev lahko vodstvo, oddelki in zaposleni uporabljajo tu-di kot poročevalsko orod-je. Informacijski sistem Oaza je tretja generacija izdelka, gre pa za re-zultat lastnega razvoja, utemeljenega na 30 letih izkušenj strokovnjakov v RRC. Oazo gradijo na-slednji podporni moduli: integracija z zunanjimi sistemi, evidence, šifran-ti, registri ter spletne in druge storitve podatkov-ne integracije. Kot licenč-na rešitev ali storitev v oblaku je dosegljiva prek brskalnika, pametnega telefona ali tablice.

www.finance.si IKT INFORMATOR 31www.finance.si30 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

www.emcworld.com/explore | 21.-24. maj | LAS VEGAS | The Venetian

EMC WORLD 2012

EMC WORLD 2012

EMC2, EMC, in EMC logotip so zašcitene blagovne znamke ali blagovne znamke podjetja EMC v Združenih državah Amerike in drugih državah. Vse ostale blagovne znamke na tem oglasu so last posameznih lastnikov. © Copyright 2012 EMC Corporation. Vse pravice pridržane. 03/12

2012

[ INTERVJU] Boštjan Robežnik o možnostih in priložnostih računalništva v oblaku v Sloveniji

Čas je za velike spremembe in odgovor je v oblakuRačunalništvo v oblaku je glavni tehnološki trend. Z ogromnim potencialom vpliva na vse vidike IKT, še posebej pa na način pristopa do aplikacij, informacij in poslovnih storitev. O priložnostih računalništva v oblaku smo se pogovarjali z Boštjanom Robežnikom, strategom za IKT, odgo­vornim za strategijo in tehnično izvedbo storitev oblaka v Telekomu Slovenije.

Kakšne spremembe in novosti prinaša računalni-štvo v oblaku na področju IKT?Pomembnejši kot tehnološki je poslovni vidik, saj v IKT pri-naša ekonomske kategorije, kot so izkoriščenost, uporaba gradnikov, ki so že na voljo, predvidljivo in jasno razmer-je med porabo in ceno porabe. Tudi s stališča telekomunikacij je računalništvo v oblaku lo-gična razvojna pot, saj vsi sve-tovni operaterji tu vidijo svojo priložnost.

Koliko prehod na oblak spreminja poslovanje podjetij?Zanje oblak pomeni dolgoroč-no optimizacijo poslovanja, deloma večjo prilagodljivost, imeli bodo boljši pregled nad stroški IKT, poslovni model bo podoben mobilni telefoniji, več sredstev bodo lahko namenili svoji osnovni dejavnosti.

Zakaj ni več zadostna kla-sična delitev na zasebne in javne oblake, kot so Amazon, Google in drugi?Tako kot drugje moramo tu-di tu govoriti o segmentaciji uporabnikov, saj hitro ugoto-vimo, da črno-beli pogled, ki oblak deli na zasebni in javni, ne zadošča. Veliki javni oblaki tipa Amazon imajo svoje ome-jitve, ki izhajajo predvsem iz nez možnosti zagotavljanja kompletnega nadzora nad sto-ritvijo, vključujoč telekomuni-kacijske poti in omejeno fleksi-bilnost ponudbe. Vsakdo, ki bo

preizkusil Amazon, bo ugotovil, da poslovni model ni naravnan na poslovne subjekte, ki stal-no in intenzivno uporabljajo opremo. Obračunski model je zelo kompleksen, upoštevati je treba število transakcij, pretok podatkov, model spominja na začetke mobilne telefonije. Sam sem bil presenečen, kako hitro sem prišel do znatnega računa. Zaradi tega bomo v prihodnje vsekakor govorili o velikih globalnih ponudnikih, večjih regionalnih ponudnikih, ki bodo pokrivali svoj teritorij s celovitim nadzorom nad sto-ritvijo, govorili pa bomo tudi o hibridnem, torej mešanem oblaku, o brokerjih oblaka in podobno.

Kaj menite o smiselnosti vzpostavljanja slovenskega oziroma regionalnega oblaka?Menim, da je to še kako smisel-no vsaj iz dveh razlogov. Prvi je, da bo vedno obstajal segment poslovnih subjektov, ki jim bo pomembno, da bodo njihovi podatki ostali znotraj meja Slo-venije, in to kljub temu, da glo-balne korporacije uporabljajo

vsa sredstva, da bi z regulativo omogočile mobilnost podatkov. Zelo močno lobirajo tudi v EU, saj vidijo oblak kot novo pri-ložnost za globalizacijo. Lokal-na prisotnost seveda pomeni tudi lokalno jurisdikcijo nad podatki, velika težava global-nih oblakov pa je podvrženost različnim pravnim sistemom glede na lokacijo podatkov – recimo podvrženost ameri-škemu protiterorističnemu zakonu, ki lahko zelo široko odpre marsikatera vrata. Dru-gi razlog pa je celovit nadzor nad zagotavljanjem storitve, ki je mogoč zgolj na omejenem geografskem teritoriju. Upo-rabnikom regionalnega oblaka bodo med drugim omogočeni neodvisen revizorski nadzor nad izvajanjem storitve in nad varovanjem njihovih podatkov, vpogled v procese upravljanja oblaka in podobno.

Ali je upravičeno priča-kovati, da bi tak pristop po-spešil gospodarski razvoj?Odlična informacijska in te-lekomunikacijska podpora je danes velika komparativna prednost za celotno gospo-darstvo. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer smo žal priče močnemu upadu naložb v informacijsko podporo, kar ima lahko tudi dolgoročne ne-gativne posledice za širšo druž-bo. Tehnologija regionalnega oblaka je lahko prava rešitev za te težave, saj kar najbolj cen-tralizira izvajanje IKT-storitev in dosega maksimalno regio-nalno ekonomijo obsega. To pa posledično pomeni večjo in lažjo dostopnost te tehno-logije za gospodarstvo. Del informacijske podpore tako

dobi podoben status kot pre-ostala infrastruktura, denimo elektrika, telekomunikacije. To pa lahko vodi k večji učinkovi-tosti tako javnega aparata kot tudi gospodarstva. In tudi to je eden izmed kazalcev ugotavlja-nja konkurenčnosti za naložbe.

Kaj bi od takšnega oblaka imeli podjetja, javna uprava in drugi?Trenutne zaostrene gospodar-ske razmere so ravno pravi čas, da se kot družba širše lotimo uvajanja regionalnega oblaka. Da informacijska tehnologija s tem po svojih močeh pomaga gospodarstvu, da se slednje osredotoči na svojo osnov-no dejavnost. Naj uporabim nekaj nazornih primerov iz drugih industrij. Ali danes kdo razmišlja, da bi za svoj proizvodni proces postavljal svojo elektrarno? Koliko je še takšnih ljudi, ki menijo, da bi imeli svoje letalo? Zelo malo. Morda še boljši primer so vo-zila. Kako pogosto se danes podjetja odločajo za poslovni najem avtomobila? Zelo po-gosto. Avtomobil je morda najbolj ustrezen primer, saj je cena najema odvisna od uporabe in izgube vrednosti. Podobno razmišljanje prinaša tehnologija oblaka v informa-cijsko podporo. To naj izvajajo poslovni subjekti, katerim je to osnovna dejavnost in ki znajo s to tehnologijo dosegati učin-ke ekonomije obsega. Letalski prevozniki naj torej upravljajo letala, elektrodistribucija naj gospodari z električno energi-jo. Prepričan sem, da bo v pe-tih letih zelo težko upravičiti naložbo v postavitev lastnega podatkovnega centra.

Kako naj si potem zami-šljamo slovenski oblak?Sam si regionalni oblak pred-stavljam tako, da bi že vseboval vse potrebne komponente, ki bi bili gradniki informacijske podpore, prilagojeni našemu, slovenskemu okolju. Podobno kot sem nedavno slišal na kon-ferenci v Berlinu, da nemški inženirji za nov model avtomo-bila kar 80 odstotkov njegovih komponent že imajo na voljo. Le za 20 odstotkov avtomobila pravijo, da je inovacija. Tako si predstavljam tudi regionalni oblak – končno prilagojeno re-šitev pri stranki integrirajo lo-kalni IT-integratorji s po močjo komponent, ki so že na voljo in jih plačujemo po uporabi. Obstoječi integratorji hkrati pomagajo soustvarjati kompo-nente, ki se na trgu tržijo glede na uporabo.

Kakšne so možnosti za inovacije pri razvoju doma-čega oblaka?Izvedba ideje, ki vključuje prilagojene komponente, ki se souporabljajo, je zelo zah-teven in ambiciozen projekt. Če bi se ga lotili širše v druž-bi, bi nas to spet postavilo na zemljevid globalnih igralcev v IT, saj bi bil širši inovativni pristop deležen precejšnje pozornosti.

Kaj bi kot dobitnik pri-znanja CIO leta v letu 2009 priporočili domačim direk-torjem informatike glede uporabe oblaka pri nas?Tu bom pa zelo kratek in jasen. Čas je za spremembe, velike spremembe. Odgovor, ki ga ponuja IT,je oblak. Razumite njegov poslovni potencial.

uu Če bi se lotili regijskega oblaka širše v družbi, bi nas to spet postavilo na zemljevid globalnih igralcev v IT, saj bi bil širši inovativni pristop deležen precejšnje pozornosti.  � Tako pravi Boštjan Robež­

nik, strateg za IKT, odgovoren za strategijo in tehnično izvedbo storitev oblaka v Te-lekomu Slovenije.

Prehod v model, ki je za-snovan v oblaku, omogoča oddelkom IT, da izkoristijo vse prednosti, ki jih ponujajo prilagodljivost, učinkovitost in dinamično prerazporejanje vi-rov po potrebi. V oddelkih IT se bodo sicer morali sprijazniti s tem, da bodo nekaj nadzora in izbire komponent IT prepustili ponudniku oblačnih storitev. Brez sistematičnih sprememb pri zaposlenih, njihovih vlogah ter procesih in praksah pač ne bo šlo, če bomo hoteli uspešno uvesti računalništvo v oblaku.

V EMC verjamejo, da se bo-do zmožnosti hibridnega obla-ka najprej razvile v zasebnem oblaku in šele potem razširile v javne in partnerske oblake. Za-sebni oblak se mora združiti z

EMC-jev razvoj IT v ITaaSIT kot storitev (ITaaS) je v zasebnem oblaku namenjena internim uporabnikomV korporaciji EMC so na podlagi bogatih izkušenj internega oddelka IT, ki skrbi za podporo več kot 48 tisoč uporabnikov v 80 državah, ugotovili, da je hibridni oblak infra­struktura IT naslednje generacije, ki ponuja vse prednosti sistemov IT v oblaku – agilnost, kakovost storitve (QoS), stopnjevanost, varnost in upravljanje. Hkrati omogoča popoln nadzor nad infrastrukturo IT.

javnim oblakom (tak primer so ponudniki programske opreme kot storitve – recimo Salesfor-ce.com), pri čemer EMC-jeva strategija oblaka vključuje združevalne modele, ki omo-gočajo, da se presežki delovnih obremenitev obdelujejo tudi v javnih oblakih.

Virtualizacija je ključna tehnologija

EMC-jevo okolje IT se je v preteklosti postopoma preo-blikovalo skozi številne notra-nje projekte, ki so omogočili

uspešno oblikovanje stabilne infrastrukture in arhitekture podatkovnega centra. Kljub temu je bilo jasno, da lahko do-sežejo še učinkovitejše okolje IT, zaradi česar so nadaljevali procese preoblikovanja na poti v oblak.

V središču EMC-jeve vizi-je zasebnega oblaka je interni virtualni podatkovni center. Virtualizacija je ključna teh-nologija v zasebnem oblaku, saj z njo povečujemo upora-bo fizičnih virov. Zgodba o EMC-jevem razvoju v oblak

se tako začne s procesom standardizacije in učinkovito uporabo virtualizacije pri vseh komponentah infrastrukture podatkovnega centra – raču-nalniškega sistema, hranjenja podatkov, mreže, varnosti, nadzora, upravljanja in apli-kacij pa vse do namizij. Če so v EMC hoteli izpeljati učinko-vito virtualizacijo, so morali dobro poznati vse dele svojega ekosistema IT in značilnosti njihove uporabe. Da bi poeno-stavili okolje IT, so določili tudi seznam standardnih rešitev.

  � V EMC verjamejo, da se bodo zmožnosti hibridnega oblaka najprej

razvile v zasebnem oblaku in šele potem razširile v javne in partnerske oblake.

Na tej razvojni poti so or-ganiziranost IT spremenili iz ponudnika samostojnih komponent v ponudnika polno integriranih, preizku-šenih, ovrednotenih in raz-širljivih infrastrukturnih ter aplikacijskih paketov, ki so vključevali najboljše kompo-nente za podatkovni center. Podlaga EMC-jeve platforme IT je standardna arhitektura x86 s ciljem stoodstotne vir-tualizacije na podlagi rešitve VMware vSphere.

IaaS, PaaS, SaaS in UIaaSCilj prehoda EMC-jevega

oddelka IT v zasebni oblak je ponuditi IT kot storitev (ITaaS) svojim internim strankam (poslovnim eno-tam v EMC-ju), z možnostjo samooskrbe prek portala. EMC-jev IT tako ponuja sto-ritve na različnih ravneh. Z infrastrukturo kot storitvijo (IaaS) ponuja EMC svojim poslovnim enotam možnost izbire infrastrukturnih kom-ponent, kot so mreža, hranje-nje podatkov in operacijski sistem kot storitev. Platforma kot storitev (PaaS) ponuja varen okvir za aplikacije in informacije, ki je na vrhu aplikacijskega in spletnega strežnika, podatkovne zbir-ke, upravitelja nestrukturi-

ranih vsebin in varnostnih komponent. Programska oprema kot storitev (SaaS) ponuja aplikacije in orodja, uporabniški vmesnik kot storitev (UIaaS) pa skrbi za uporabniško izkušnjo.

IT kot poslovni partnerV takšnem modelu je IT

več kot samo dobavitelj. Po-staja namreč poslovni partner, zaradi česar imata koristi tako IT kot poslovni del podjetja. Z dostopom do IT kot storitve imajo poslovne enote podje-tja številne koristi – preprost dostop do samopostrežnih storitev, pregled nad stroški po modelu »plačaj, kolikor porabiš«, možnost hitrejše predstavitve novih izdelkov in storitev na trgu, večjo pri-lagodljivost spremembam, podporo doseganju poslovnih ciljev s pristopom, ki v sredi-šče postavlja uporabnika in njegove dosežke.

Koristi za IT pa vključuje-jo učinkovitost, da je mogoče z avtomatizacijo doseči več v krajšem času, večjo elastič-nost pri storitvah »na zahte-vo«, boljši pregled nad stro-ški in nadzor nad servisnimi ravnmi, s čimer je mogoče doseči boljšo odzivnost, ter boljši nadzor nad celotnim okoljem IT.

Atrust predstavlja tanke odjemalceDružba Atrust je pred-stavila nove cenovno ugodne in zmogljive tanke odjemalce, ki lahko zamenjajo klasične nami-zne računalnike v okoljih, kjer zaposleni dostopajo do aplikacij in podatkov v skupni rabi na termi-nalskih strežnikih. S tem podjetje lahko privarčuje do 75 odstotkov naložbe v strojno opremo, 80 odstotkov stroškov vzdr-ževanja in 66 odstotkov električne energije. Tanki odjemalci pripomorejo k boljši izkoriščenosti opreme, centralizaciji podatkov in poenosta-vljenemu upravljanju IT--infrastrukture. Uporaba virtualnih namizij ne prinaša bistvene spre-membe pri uporabniški izkušnji glede na običaj-ne namizne računalnike. Serija tankih odjemalcev modela Atrust t100L je že na voljo na sloven-skem trgu. Stanejo 160 evrov.

Oaza za učinkovito poslovanjePodjetje RRC in slovenski Oracle sta predstavila modularno rešitev Oaza, primerno za podjetja vseh velikosti, ki želijo na enem mestu spremljati in nadzirati projekte, za-sedenost človeških virov, kompetence ter zahtev-ke za programsko in sis-temsko podporo. Rešitev lahko vodstvo, oddelki in zaposleni uporabljajo tu-di kot poročevalsko orod-je. Informacijski sistem Oaza je tretja generacija izdelka, gre pa za re-zultat lastnega razvoja, utemeljenega na 30 letih izkušenj strokovnjakov v RRC. Oazo gradijo na-slednji podporni moduli: integracija z zunanjimi sistemi, evidence, šifran-ti, registri ter spletne in druge storitve podatkov-ne integracije. Kot licenč-na rešitev ali storitev v oblaku je dosegljiva prek brskalnika, pametnega telefona ali tablice.

www.finance.si IKT INFORMATOR 33www.finance.si32 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Zakaj sem po vseh teh letih zamenjal ponudnika poslovne telefonije?Za prave odločitve ni nikoli prepozno.

In kaj pravijo argumenti?• Poslovno telefonijo v svojem podjetju lahko zamenjate

brez stroškov in brez investicije v opremo.• Amis poslovna telefonija omogoča vse funkcionalnosti hišnih central

in se vedno prilagodi vašim potrebam.• Zagotavlja vam popolno mobilnost in zanesljivost v vseh situacijah.• Z Amisom je lahko vaša poslovna telefonija tudi do 50 % cenejša.• Softphone - omogočena je telefonska komunikacija preko računalnika

ali pametnega telefona tudi kadar se nahajate izven pisarne.• Neprestano, 24 ur na dan, je poslovnim uporabnikom

za pomoč in podporo na voljo posebna ekipa IT-strokovnjakov.

zahtevajte osebnega svetovalca AMIS družba za telekomunikacije d.o.o., Tržaška cesta 85, SI-2000 Maribor

080 20 10 www.amis.net/poslovnatelefonija

GARANCIJA ZADOVOLJSTVA

Zagotavljamo vam najmanj 25 % nižje stroške,

če klasično telefonijo zamenjate z Amis poslovno telefonijo.

Vse potrebno za zamenjavo operaterja in vzpostavitev sistema

vam uredimo mi.

Amis poslovno telefonijo

PRIHRANITE

25 %in več

amisposlovna telefonijaz argumenti 0 € ZA KLICE MED OMREŽJEMA

AMIS IN SI.MOBIL

now.avtenta.si

Vse za posel. Zdaj! V poslu ne gre izgubljati časa. Hitra odzivnost je konkurenčna prednost. Naj

gre za upravljan prenosnik, postavitev spletnega mesta, rešitve za sodelovanje

zaposlenih, najem strežnikov, upravljanje odnosov s strankami ... Kar potrebujete

za vaš posel, potrebujete zdaj. Prehitite svoje tekmece!

AVTENTA_NOW 262x179mm.indd 1 4/25/12 10:32 AM

[ INTERVJU] Rok Libnik o novi Avtentini blagovni znamki Avtenta.now

Vsak naj dela, kar zna najboljeV začetku maja je družba Avtenta, ki sodi med vodilne slovenske sistemske integratorje, predstavila novo ponudbo poslovnih IT-storitev pod blagovno znamko Avtenta.now. O najnovejših prilož-nostih za poslovanje v oblaku smo se pogovarjali z dr. Rokom Libnikom, direktorjem produktnega vodenja in marketinga.

Kaj sploh je Avtenta.now?Gre za storitve v računalni-škem oblaku, ki jih podjetja lahko začnejo uporabljati takoj, torej brez prodajalca, projekta implementacije ali drugih klasičnih IT-pristopov. Uporabnikov pri teh storitvah ne razlikujemo po velikosti, ampak po njihovih potrebah po poslovni IT-podpori.

Kako naj se podjetja lotijo optimizacije, katere infor­macijske tehnologije so jim pri tem najbolj v pomoč?Podjetja naj obiščejo spletno stran Avtenta.now, kjer lahko z nekaj kliki optimizirajo svoje poslovanje (smeh). V resnici je optimizacija zgolj vprašanje odločitve. Tehnologije so več kot zrele, zdaj pa jih znamo tu-di ponuditi tako, da podjetja z njimi takoj začnejo izboljševa-

ti svoje delovne procese. Tako odpade prvi korak - ukvarjanje z idejami, kako sploh uporabiti številne razpoložljive rešitve pri svojem delu.

Katere so največje pri­ložnosti storitev v oblaku? Avtenta.now že v imenu pov-zema pomemben del teh prilo-žnosti. S pomočjo oblaka lahko namreč ponudimo bistvo naše odličnosti, znanj in izkušenj na povsem drugačen in podjetjem prijazen način, in sicer takoj.

Podjetja na enem mestu in brez začetnih vlaganj ali projektov dobijo rešitve, ki so že pripra-vljene za prej omenjeno op-timizacijo ključnih procesov, recimo kako naročati stranke ali jih redno obveščati o no-vostih, kako pregledno voditi prodajo, kako poslovati brez papirja in učinkovito sodelo-vati ter podobno. Za vse tiste kompleksnejše rešitve, ki jih ni mogoče uporabljati brez pri-lagoditev oziroma jih je treba sešiti po meri naročnika, pa je

oblak prav tako zelo koristen, saj omogoča najem gostovanja, varovanja podatkov in podob-nih storitev, ki pocenijo IT ter ga naredijo mnogo bolj varnega in zanesljivega.

Kaj pa pasti?Največja past bi bila spregleda-ti te številne nove priložnosti.

Računalništva v oblaku so se resno lotili vsi IT­velikani. Kako jim lahko konkurirajo manjši lokalni ponudniki?

V oblaku so razmerja med manjšimi in velikimi IT-po-nudniki mnogo bolj izenače-na in številni manjši so prav skozi globalni uspeh v oblaku postali veliki. Podobno velja za lokalne trge, kjer manjši ponu-dniki bistveno laže ponudimo rešitve, prilagojene vsebin-skim posebnostim lokalnega okolja, kot so zakonodaja, jezik, poslovne prakse, podpora in podobne pomembne lastnosti poslovanja.

Kje Avtenta vidi svoje priložnosti?V Sloveniji za zdaj nimamo neposredne konkurence, saj prvi ponujamo vsebinske po-slovne rešitve v oblaku in ne zgolj tehnologije v oblaku, kot so registracija spletne domene ali e-poštni računi, ki same po sebi ne ponujajo vsebinskih odgovorov na poslovne izzi-ve in zahtevajo od podjetij, da sama premislijo, kako ta orodja najbolje uporabiti pri poslovanju. Pri nas je to že v izhodišču postavljeno povsem drugače. Sicer pa lahko razlike v našem pristopu in pristopu konkurence strnemo v tri po-membne točke.

Katere tri?Prvič, v Avtenti izhajamo iz reševanja res kompleksnih

poslovnih problemov veli-kih podjetij in zdaj to znanje prenašamo v segment manjših podjetij. Drugič, manjšim po-nujamo enako kakovost stori-tve kot velikim, tako z vidika infrastrukture, podpore kot tehnoloških znanj. Pri tem nam je v pomoč tudi članstvo v Skupini Telekom Slovenije, kjer po eni strani nastopamo v vlogi inovatorja, po drugi pa v vlogi reševalca najbolj kom-pleksnih poslovnih izzivov z razvojem in povezovanjem ze-lo širokega spektra IT-tehno-logij. Ne nazadnje verjamemo v načelo, da naj vsak dela tisto, kar dela najbolje, zato smo sto-ritve Avtenta.now oblikovali okrog močnega ekosistema partnerjev, ki so vsebinsko in tehnološko najboljši na svojih nišnih področjih. Rezultat je košarica skrbno pripravlje-nih namenskih poslovnih produktov, ki jih ponujamo kot ekskluzivni ponudnik na slovenskem trgu.

Kaj nas na področju ra­čunalništva v oblaku čaka v prihodnje? Še več hitrosti, mobilnosti, pametnih aplikacij in hitre prilagodljivosti tehnologij potrebam poslovnih okolij, seveda po konkurenčnih cenah.

uu Podjetja na enem mestu brez začetnih vlaganj dobijo rešitve, ki so že pripravljene za optimizacijo ključnih procesov.  � Tako pravi dr. Rok Libnik,

direktor produktnega vodenja in marketinga v Avtenti.

Resda so oblačne storitve zelo privlačne predvsem za mala in srednja podjetja, ki običajno nimajo na voljo ustre-znih človeških virov in znanj na področju informatike, želijo pa tudi sprostiti kapital, ki ga je treba vložiti v sredstva infor-macijskih tehnologij. V velikih poslovnih sistemih so nekoli-ko bolj zadržani, na splošno pa velja, da bi morala o uporabi oblačnih storitev odločiti ana-liza poslovnih tveganj in zahtev v poslovnih procesih.

Zasebni oblak v Pivovarni Laško

V Pivovarni Laško že od leta 2007 izvajajo pristope računalništva v zasebnem oblaku, in sicer v obliki sku-pnega računalniškega podat-kovnega centra za celotno poslovno skupino – še za Pi-vovarno Union in Radensko ter trenutno še za Fructal. V tem centru na enotni, skupni

S trezno glavo preudarno v oblakeRačunalništvo v oblaku je mamljivo, vendar je treba vstop vanj dobro pretehtatiŽivimo v storitveni druž-bi, kjer podjetja v zunanje izvajanje prenašajo veči-noma vse razen osnovne dejavnosti. Ponudba oblačnih storitev zrcali to usmeritev na področju računalništva, vendar je pred odločitvijo zanjo smiselno pretehtati, kaj sploh želimo s tem korakom doseči.

strojni opremi delujejo poe-noteni poslovni informacijski sistemi in različne poenotene uporabniške storitve, denimo

e-pošta in intranet. Upora-bljajo tudi oblačne storitve zunanjih ponudnikov, pred-vsem na področju zunanje

trgovine – za poročanje ca-rini in arhiviranje izvozne dokumentacije.

»Prepričan sem, da je uporaba zunanjih oblačnih storitev za delovanje sistema ERP poslovno kritična stori-tev, zato je ob selitvi tega de-la poslovanja v oblak treba v pogodbi dobro opredeliti SLA in si zagotoviti upravljanje tveganj,« je povedal Andrej Kebe, vodja informatike v Pivovarni Laško.

Prav zaradi še dokaj nera-zvitega trga oblačnih storitev, predvsem glede kakovosti delovanja in odgovornosti vseh izvajalcev v verigi, je za zdaj smiselno v oblak prenesti funkcije, ki niso poslovno kri-tične. »Če SLA ni popolnoma dorečen, je ob težavah z delo-vanjem v praksi odgovornost vedno na strani naročnika,« je povedal Kebe in potrdil, da trg oblačnih storitev na področju poslovno kritičnih aplikacij še ni dovolj zrel. »Pri nas imamo v glavnem vse licence najete ali kupljene, pogodbeno se izvaja vzdrževanje poslovno kritične strojne in programske opreme. Lastništvo nad strojno opre-mo, podatki in znanjem lastne-ga kadra je relativno varnejše,« je še pojasnil Kebe.

Slovenščina v oblakuMed ponudniki, ki so v

oblak že prenesla nekatere

  � »Uporaba zunanjih oblačnih storitev je za delovanje sistema ERP poslovno kritična storitev, zato je treba ob selitvi tega dela poslovanja v oblak v pogodbi dobro opredeliti SLA in si zagoto-viti upravljanje tveganj,« je povedal Andrej Kebe, vodja informa-tike v Pivovarni Laško.

svoje storitve za stranke, pa je podjetje Amebis, ki se ukvarja z razvojem jezikovnih tehnologij. Podjetje je v oblak denimo testno preneslo svoj besedilni korpus slovenskega jezika. V podjetju so se na-mreč srečevali s problemom procesiranja obsežne zbirke podatkov in zagotavljanjem hitrega delovanja storitev za spletne uporabnike. »Težko je zagotoviti ustrezno strojno opremo vnaprej, saj na začet-ku ne veš, kakšne zmogljivosti potrebuješ. Poleg tega smo zaradi omejenih finančnih virov potrebovali rešitev, ki omogoča enostavno pove-čevanje zmogljivosti strojne opreme in ne zahteva začetne naložbe,« je povedal Miro Ro-mih, direktor Amebisa.

Med glavnimi prednost-mi uporabe oblačnih infra-strukturnih storitev je bila tudi vključenost sistemskega skrbništva v ceno storitve ter varnostnega shranjevanja in ne nazadnje električne ener-gije. »Pri odločitvi je veliko vlogo imela dostopnost stori-tve. Sistem je zdaj priključen neposredno v komunikacij-sko hrbtenico, kar v primer-javi z lokalno namestitvijo, kjer nimamo niti optične povezave in podvojenih po-vezav, zagotavlja neprimerno boljšo uporabniško izkušnjo, predvsem glede hitrosti in

razpoložljivosti,« je še poja-snil Romih. Če bodo pri bese-dilnem korpusu imeli dobre izkušnje z oblačnimi stori-tvami, v Amebisu načrtujejo, da bodo v oblak prenesli tudi preostale storitve, kot so Ter-mania (www.termania.net), označevalniki in druge, ki zahtevajo veliko diskovnega prostora in procesorske moči.

Kaj se je treba vprašatiDanes je že kar v navadi, da

se v oblake prenašajo storitve, kot so gostovanje spletnih strani in strežnikov za ele-ktronsko pošto. Na voljo so tudi že storitve programov za osebno produktivnost, ki do-bro zamenjujejo namestitve-ne pisarniške programe, pa različni programi s pod ročja trženja in prodaje (spletne trgovine, CRM ...). Vendar se je že pri takšnih razmeroma enostavno razumljivih stori-tvah smiselno vprašati, ali je denimo nekajurna nedosto-pnost e-pošte ali pa spletne strani, ki postaja vedno bolj temeljni kanal za komunika-cijo s kupci, še dopustna. Ali vemo, kdo in kako uporablja podatke, ki se hranijo pri po-nudniku gostovanja? To so tveganja, ki po temeljitem razmisleku hit oblačnosti postavijo na realna tla in v iskanju rešitve odprejo vrsto vprašanj.

www.finance.si IKT INFORMATOR 33www.finance.si32 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Zakaj sem po vseh teh letih zamenjal ponudnika poslovne telefonije?Za prave odločitve ni nikoli prepozno.

In kaj pravijo argumenti?• Poslovno telefonijo v svojem podjetju lahko zamenjate

brez stroškov in brez investicije v opremo.• Amis poslovna telefonija omogoča vse funkcionalnosti hišnih central

in se vedno prilagodi vašim potrebam.• Zagotavlja vam popolno mobilnost in zanesljivost v vseh situacijah.• Z Amisom je lahko vaša poslovna telefonija tudi do 50 % cenejša.• Softphone - omogočena je telefonska komunikacija preko računalnika

ali pametnega telefona tudi kadar se nahajate izven pisarne.• Neprestano, 24 ur na dan, je poslovnim uporabnikom

za pomoč in podporo na voljo posebna ekipa IT-strokovnjakov.

zahtevajte osebnega svetovalca AMIS družba za telekomunikacije d.o.o., Tržaška cesta 85, SI-2000 Maribor

080 20 10 www.amis.net/poslovnatelefonija

GARANCIJA ZADOVOLJSTVA

Zagotavljamo vam najmanj 25 % nižje stroške,

če klasično telefonijo zamenjate z Amis poslovno telefonijo.

Vse potrebno za zamenjavo operaterja in vzpostavitev sistema

vam uredimo mi.

Amis poslovno telefonijo

PRIHRANITE

25 %in več

amisposlovna telefonijaz argumenti 0 € ZA KLICE MED OMREŽJEMA

AMIS IN SI.MOBIL

now.avtenta.si

Vse za posel. Zdaj! V poslu ne gre izgubljati časa. Hitra odzivnost je konkurenčna prednost. Naj

gre za upravljan prenosnik, postavitev spletnega mesta, rešitve za sodelovanje

zaposlenih, najem strežnikov, upravljanje odnosov s strankami ... Kar potrebujete

za vaš posel, potrebujete zdaj. Prehitite svoje tekmece!

AVTENTA_NOW 262x179mm.indd 1 4/25/12 10:32 AM

[ INTERVJU] Rok Libnik o novi Avtentini blagovni znamki Avtenta.now

Vsak naj dela, kar zna najboljeV začetku maja je družba Avtenta, ki sodi med vodilne slovenske sistemske integratorje, predstavila novo ponudbo poslovnih IT-storitev pod blagovno znamko Avtenta.now. O najnovejših prilož-nostih za poslovanje v oblaku smo se pogovarjali z dr. Rokom Libnikom, direktorjem produktnega vodenja in marketinga.

Kaj sploh je Avtenta.now?Gre za storitve v računalni-škem oblaku, ki jih podjetja lahko začnejo uporabljati takoj, torej brez prodajalca, projekta implementacije ali drugih klasičnih IT-pristopov. Uporabnikov pri teh storitvah ne razlikujemo po velikosti, ampak po njihovih potrebah po poslovni IT-podpori.

Kako naj se podjetja lotijo optimizacije, katere infor­macijske tehnologije so jim pri tem najbolj v pomoč?Podjetja naj obiščejo spletno stran Avtenta.now, kjer lahko z nekaj kliki optimizirajo svoje poslovanje (smeh). V resnici je optimizacija zgolj vprašanje odločitve. Tehnologije so več kot zrele, zdaj pa jih znamo tu-di ponuditi tako, da podjetja z njimi takoj začnejo izboljševa-

ti svoje delovne procese. Tako odpade prvi korak - ukvarjanje z idejami, kako sploh uporabiti številne razpoložljive rešitve pri svojem delu.

Katere so največje pri­ložnosti storitev v oblaku? Avtenta.now že v imenu pov-zema pomemben del teh prilo-žnosti. S pomočjo oblaka lahko namreč ponudimo bistvo naše odličnosti, znanj in izkušenj na povsem drugačen in podjetjem prijazen način, in sicer takoj.

Podjetja na enem mestu in brez začetnih vlaganj ali projektov dobijo rešitve, ki so že pripra-vljene za prej omenjeno op-timizacijo ključnih procesov, recimo kako naročati stranke ali jih redno obveščati o no-vostih, kako pregledno voditi prodajo, kako poslovati brez papirja in učinkovito sodelo-vati ter podobno. Za vse tiste kompleksnejše rešitve, ki jih ni mogoče uporabljati brez pri-lagoditev oziroma jih je treba sešiti po meri naročnika, pa je

oblak prav tako zelo koristen, saj omogoča najem gostovanja, varovanja podatkov in podob-nih storitev, ki pocenijo IT ter ga naredijo mnogo bolj varnega in zanesljivega.

Kaj pa pasti?Največja past bi bila spregleda-ti te številne nove priložnosti.

Računalništva v oblaku so se resno lotili vsi IT­velikani. Kako jim lahko konkurirajo manjši lokalni ponudniki?

V oblaku so razmerja med manjšimi in velikimi IT-po-nudniki mnogo bolj izenače-na in številni manjši so prav skozi globalni uspeh v oblaku postali veliki. Podobno velja za lokalne trge, kjer manjši ponu-dniki bistveno laže ponudimo rešitve, prilagojene vsebin-skim posebnostim lokalnega okolja, kot so zakonodaja, jezik, poslovne prakse, podpora in podobne pomembne lastnosti poslovanja.

Kje Avtenta vidi svoje priložnosti?V Sloveniji za zdaj nimamo neposredne konkurence, saj prvi ponujamo vsebinske po-slovne rešitve v oblaku in ne zgolj tehnologije v oblaku, kot so registracija spletne domene ali e-poštni računi, ki same po sebi ne ponujajo vsebinskih odgovorov na poslovne izzi-ve in zahtevajo od podjetij, da sama premislijo, kako ta orodja najbolje uporabiti pri poslovanju. Pri nas je to že v izhodišču postavljeno povsem drugače. Sicer pa lahko razlike v našem pristopu in pristopu konkurence strnemo v tri po-membne točke.

Katere tri?Prvič, v Avtenti izhajamo iz reševanja res kompleksnih

poslovnih problemov veli-kih podjetij in zdaj to znanje prenašamo v segment manjših podjetij. Drugič, manjšim po-nujamo enako kakovost stori-tve kot velikim, tako z vidika infrastrukture, podpore kot tehnoloških znanj. Pri tem nam je v pomoč tudi članstvo v Skupini Telekom Slovenije, kjer po eni strani nastopamo v vlogi inovatorja, po drugi pa v vlogi reševalca najbolj kom-pleksnih poslovnih izzivov z razvojem in povezovanjem ze-lo širokega spektra IT-tehno-logij. Ne nazadnje verjamemo v načelo, da naj vsak dela tisto, kar dela najbolje, zato smo sto-ritve Avtenta.now oblikovali okrog močnega ekosistema partnerjev, ki so vsebinsko in tehnološko najboljši na svojih nišnih področjih. Rezultat je košarica skrbno pripravlje-nih namenskih poslovnih produktov, ki jih ponujamo kot ekskluzivni ponudnik na slovenskem trgu.

Kaj nas na področju ra­čunalništva v oblaku čaka v prihodnje? Še več hitrosti, mobilnosti, pametnih aplikacij in hitre prilagodljivosti tehnologij potrebam poslovnih okolij, seveda po konkurenčnih cenah.

uu Podjetja na enem mestu brez začetnih vlaganj dobijo rešitve, ki so že pripravljene za optimizacijo ključnih procesov.  � Tako pravi dr. Rok Libnik,

direktor produktnega vodenja in marketinga v Avtenti.

Resda so oblačne storitve zelo privlačne predvsem za mala in srednja podjetja, ki običajno nimajo na voljo ustre-znih človeških virov in znanj na področju informatike, želijo pa tudi sprostiti kapital, ki ga je treba vložiti v sredstva infor-macijskih tehnologij. V velikih poslovnih sistemih so nekoli-ko bolj zadržani, na splošno pa velja, da bi morala o uporabi oblačnih storitev odločiti ana-liza poslovnih tveganj in zahtev v poslovnih procesih.

Zasebni oblak v Pivovarni Laško

V Pivovarni Laško že od leta 2007 izvajajo pristope računalništva v zasebnem oblaku, in sicer v obliki sku-pnega računalniškega podat-kovnega centra za celotno poslovno skupino – še za Pi-vovarno Union in Radensko ter trenutno še za Fructal. V tem centru na enotni, skupni

S trezno glavo preudarno v oblakeRačunalništvo v oblaku je mamljivo, vendar je treba vstop vanj dobro pretehtatiŽivimo v storitveni druž-bi, kjer podjetja v zunanje izvajanje prenašajo veči-noma vse razen osnovne dejavnosti. Ponudba oblačnih storitev zrcali to usmeritev na področju računalništva, vendar je pred odločitvijo zanjo smiselno pretehtati, kaj sploh želimo s tem korakom doseči.

strojni opremi delujejo poe-noteni poslovni informacijski sistemi in različne poenotene uporabniške storitve, denimo

e-pošta in intranet. Upora-bljajo tudi oblačne storitve zunanjih ponudnikov, pred-vsem na področju zunanje

trgovine – za poročanje ca-rini in arhiviranje izvozne dokumentacije.

»Prepričan sem, da je uporaba zunanjih oblačnih storitev za delovanje sistema ERP poslovno kritična stori-tev, zato je ob selitvi tega de-la poslovanja v oblak treba v pogodbi dobro opredeliti SLA in si zagotoviti upravljanje tveganj,« je povedal Andrej Kebe, vodja informatike v Pivovarni Laško.

Prav zaradi še dokaj nera-zvitega trga oblačnih storitev, predvsem glede kakovosti delovanja in odgovornosti vseh izvajalcev v verigi, je za zdaj smiselno v oblak prenesti funkcije, ki niso poslovno kri-tične. »Če SLA ni popolnoma dorečen, je ob težavah z delo-vanjem v praksi odgovornost vedno na strani naročnika,« je povedal Kebe in potrdil, da trg oblačnih storitev na področju poslovno kritičnih aplikacij še ni dovolj zrel. »Pri nas imamo v glavnem vse licence najete ali kupljene, pogodbeno se izvaja vzdrževanje poslovno kritične strojne in programske opreme. Lastništvo nad strojno opre-mo, podatki in znanjem lastne-ga kadra je relativno varnejše,« je še pojasnil Kebe.

Slovenščina v oblakuMed ponudniki, ki so v

oblak že prenesla nekatere

  � »Uporaba zunanjih oblačnih storitev je za delovanje sistema ERP poslovno kritična storitev, zato je treba ob selitvi tega dela poslovanja v oblak v pogodbi dobro opredeliti SLA in si zagoto-viti upravljanje tveganj,« je povedal Andrej Kebe, vodja informa-tike v Pivovarni Laško.

svoje storitve za stranke, pa je podjetje Amebis, ki se ukvarja z razvojem jezikovnih tehnologij. Podjetje je v oblak denimo testno preneslo svoj besedilni korpus slovenskega jezika. V podjetju so se na-mreč srečevali s problemom procesiranja obsežne zbirke podatkov in zagotavljanjem hitrega delovanja storitev za spletne uporabnike. »Težko je zagotoviti ustrezno strojno opremo vnaprej, saj na začet-ku ne veš, kakšne zmogljivosti potrebuješ. Poleg tega smo zaradi omejenih finančnih virov potrebovali rešitev, ki omogoča enostavno pove-čevanje zmogljivosti strojne opreme in ne zahteva začetne naložbe,« je povedal Miro Ro-mih, direktor Amebisa.

Med glavnimi prednost-mi uporabe oblačnih infra-strukturnih storitev je bila tudi vključenost sistemskega skrbništva v ceno storitve ter varnostnega shranjevanja in ne nazadnje električne ener-gije. »Pri odločitvi je veliko vlogo imela dostopnost stori-tve. Sistem je zdaj priključen neposredno v komunikacij-sko hrbtenico, kar v primer-javi z lokalno namestitvijo, kjer nimamo niti optične povezave in podvojenih po-vezav, zagotavlja neprimerno boljšo uporabniško izkušnjo, predvsem glede hitrosti in

razpoložljivosti,« je še poja-snil Romih. Če bodo pri bese-dilnem korpusu imeli dobre izkušnje z oblačnimi stori-tvami, v Amebisu načrtujejo, da bodo v oblak prenesli tudi preostale storitve, kot so Ter-mania (www.termania.net), označevalniki in druge, ki zahtevajo veliko diskovnega prostora in procesorske moči.

Kaj se je treba vprašatiDanes je že kar v navadi, da

se v oblake prenašajo storitve, kot so gostovanje spletnih strani in strežnikov za ele-ktronsko pošto. Na voljo so tudi že storitve programov za osebno produktivnost, ki do-bro zamenjujejo namestitve-ne pisarniške programe, pa različni programi s pod ročja trženja in prodaje (spletne trgovine, CRM ...). Vendar se je že pri takšnih razmeroma enostavno razumljivih stori-tvah smiselno vprašati, ali je denimo nekajurna nedosto-pnost e-pošte ali pa spletne strani, ki postaja vedno bolj temeljni kanal za komunika-cijo s kupci, še dopustna. Ali vemo, kdo in kako uporablja podatke, ki se hranijo pri po-nudniku gostovanja? To so tveganja, ki po temeljitem razmisleku hit oblačnosti postavijo na realna tla in v iskanju rešitve odprejo vrsto vprašanj.

www.finance.si IKT INFORMATOR 35www.finance.si34 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Glavni razlog za uvedbo izmenjave e-računov prek e-banke je nižanje stroškov priprave in obdelave izdanih in prejetih računov.

Skoraj vsa podjetja v Sloveniji imajo možnost prek svoje elek-tronske banke namesto papirne-ga računa poslati ali prejeti račun v elektronski obliki, saj so v sis-tem izmenjave e-računov vklju-čene vse pomembne slovenske banke. E-račune lahko prejemajo tudi posamezniki, ki s svojo ban-ko poslujejo elektronsko. Ko se bo v izmenjavo e-računov vključila še javna uprava, bo sistem za iz-menjavo e-računov Sloveniji po oceni Billetinsa prihranil pribli-žno 320 milijonov evrov na leto.

1. E-računi omogočajo avtomatizacijo plačilnega prometa in zmanjšanje papirnega poslovanja.

Napredna podjetja se odločajo za e-poslovanje, kjer je e-račun pomemben vmesni člen, tako da tega procesa danes ni več treba prekinjati s papirno obliko pre-nosa informacije. Mitja Kastelic iz e-Študentskega servisa je po-vedal, da si prizadevajo za popol-no elektronsko poslovanje, zato je logičen korak tudi avtomatizacija

plačilnega prometa. »Na pobudo nekaj poslovnih partnerjev (de-nimo Telekoma) smo se odločili, da v svojem zalednem sistemu podpremo tudi prejem in izdajo e-računov. Glavna cilja uvedbe e-računov sta prenos priprave in prejema e-računov v elektronsko obliko in s tem zniževanje stro-škov. Verjamemo v dolgoročne učinke naše odločitve, večjo rast pa pričakujemo, ko bodo čisto vse banke omogočile prejem e--računov tudi v svojih e-bančnih aplikacijah za prebivalstvo.« E--račun daje izdajatelju podlago za avtomatizacijo postopka od izda-je računa iz zalednega sistema do pošiljanja prejemnikom, na dru-gi strani pa prejemniku ponuja možnosti neposrednega zajema e-računov v informacijski sistem in elektronsko likvidacijo. Oba se tako znebita papirja. Vseeno bodo vsaj še nekaj časa vzporedno pre-jemali tudi papirne račune. Zato podjetja, kot so Soft, Mikrocop, Setcce in druga, ponujajo reši-tve za dematerializacijo vhodnih papirnih računov ter avtomatiza-cijo finančnih in računovodskih procesov v podjetjih. Elektronsko torej povežejo poslovne procese od naročila, prejema računa, li-kvidacije, knjižbe in s povezavo z e-banko tudi pošiljanje e-računov v plačilo.

2. E-računi omogočajo prihranek časa in denarja za izdajatelje in prejemnike, zato je na trgu vse več zahtev po e-računih.

Pri Simobilu je rast števila prejemnikov e-računov stalna. »Vse večje povpraševanje po elektronski obliki poslovanja je eden glavnih razlogov, zakaj smo se odločili našim naročnikom po-nuditi tudi prejemanje računa v e-obliki. Storitev je na razpolago tako fizičnim kot poslovnim upo-rabnikom,« je povedala Andreja Kanižar iz podjetja Simobil in dodala: »E-račun je namreč za naročnika enostaven, pregle-den, vedno dostopen, omogoča primerjavo in spremljanje stro-škov in njihovo analizo.« Mitja Prešeren iz Elektra Maribor pa poudarja: »Uvedba e-raču-nov pomeni zniževanje stroškov priprave in distribucije računov. Skrajša se časovno okno od pri-prave do dostave računa, hkrati pa sta omogočena dolgoročno elektronsko hranjenje računov in dostop do njih. Ne gre pa le za prednosti za naše podjetje. Željo po prejemanju e-računa izraža vedno več strank, ki si želijo enostavnega, udobnega in oko-lju prijaznega poslovanja, kjer lahko prihranijo čas in denar.«

Za tako velike izdajatelje je še pomembno, da lahko soglasje za prejem e-računov pridobijo kar prek e-banke, hkrati izdajatelji za vsak e-račun, poslan prek e--banke, prejmejo tudi povratno informacijo o njegovi dostavi. Na drugi strani pa plačevanje in za-piranje e-računov v računovod-stvu pri prejemniku poteka brez težav. Ni morebitnih tipkarskih napak, plačilni nalog se pripravi z enim klikom. Po podatkih Bille-tinsovega marčevskega poročila (www.billetins.com) je z e-računi mogoče prihraniti 60 odstotkov stroškov njihovega upravljanja. Mira Šetina iz podjetja Adria Mobil, ki polovico svojih raču-nov prejme v elektronski obliki, pravi, da podjetje z njimi dosega tudi večjo produktivnost.

3. E-računi omogočajo varno in moderno e-poslovanje tako v zasebnem kot javnem sektorju. Med izdajatelji je že 300 malih, srednjih in velikih podjetij iz večine panog.

Med prvimi veliki izdajatelji so bila elektrodistribucijska pod-jetja prek družbe Informatika in dobavitelji telekomunikacijskih storitev (prvi je vstopil Telekom), kar je e-račune približalo tudi

gospodinjstvom. Danes se v iz-menjavo vključujejo podjetja v vseh panogah. »Glavni razlog za uvedbo e-računov je sledenje modernizaciji finančnega poslo-vanja in poenostavitvi poslovanja za naše uporabnike,« je dejala Mojca Poklukar iz podjetja Komunala Radovljica. Na se-minarju o e-računih v Mariboru pa je David Plošinjak iz Pro-banke poudaril: »Pomembna prelomnica bo vstop Uprave Re-publike Slovenije za javna plačila v izmenjavo e-računov, kar bo zagotovo povzročilo množičen prehod tako pravnih kot fizičnih oseb na tako poslovanje.« Kot je povedal Mitja Prešeren, lastna infrastruktura za izmenjavo ra-čunov ni več potrebna, danes jo za vse, ki si izmenjujejo račune, vzdržujejo banke in centralni posrednik Bankart. Gre torej za varno infrastrukturo, kot pravijo v podjetju Adria Mobil: »Kar je dovolj varno za denar, bo tudi za račune.«

4. E-računi odpirajo nove možnosti mobilnosti.

Sistem za izmenjavo e-raču-nov bodo podjetja v prihodnosti lahko uporabljala tudi za prenos drugih dokumentov (naročilnic, dobavnic in podobno), uporab-niki pa bodo e-račune likvidirali in plačevali kar prek mobilnih telefonov. Ker ni potreben roč-ni vnos množice podatkov za plačilo, je e-račun še posebno primeren za plačevanje prek mobilne banke. E-račun, ki ga imamo v e-banki, lahko namreč prek m-banke z enim klikom spremenimo v plačilni nalog. Podobno plačevanje e-računov je Halcom vzpostavil v Srbiji, kjer s storitvijo PlatiMo uporab-niki poleg e-računov plačujejo tudi nakupe v trgovinah ali na spletu, si med seboj nakazuje-jo denar ali plačujejo mesečne obveznosti. Mobilno plačevanje kjerkoli in kadarkoli tako posto-poma že nadomešča denarnico v žepu.

Zakaj se podjetja odločajo za e-račune?

▶Več o e-računih na seminarju E-računi za hitrejše in cenejše poslovanje, ki bo v prostorih Regionalne gospodarske zbornice Celje v sredo, 23. maja 2012. Prijava na spletni strani Halcoma: www.halcom.si/e-racuni.

▶Poiščite svojega partnerja na seznamu izdajateljev e-računov na spletni strani Bankarta: www.bankart.si/si/ponudba/zbir-ni_center/register-e-racunov/

INFORMACIJE

0

5

25

75

95

100

oglas_mSef-c

21. marec 2012 9:23:06

[ INTERVJU] Victor Schmitz, vodja razvoja poslovanja v regiji EMEA v družbi NetApp

Rešitve, ki preživijo eksplozijo podatkovVictor Schmitz, vodja razvoja poslovanja v regiji EMEA v družbi NetApp, nam je zaupal, da na področju hrambe in upravljanja podatkov podjetja danes iščejo predvsem višjo dodano vrednost in nižje stroške. Sogovornik dodaja, da marsikatero podjetje zelo skrbi eksplozija podatkov v poslovnih okoljih, in to upravičeno.

Kako bi na kratko pred-stavili dejavnost podjetja NetApp?NetApp je podjetje, ki se ukvarja z napredno hrambo in upravljanjem podatkov. Strankam pomagamo ure-sničevati želje in potrebe glede podatkov in poslova-nja. Preprosto povedano – pomagamo jim optimizirati in pohitriti poslovanje.

Kakšen se vam zdi slo-venski trg z vidika rešitev za hrambo podatkov? Slovenija je zaradi svoje majhnosti zelo specifična, kljub temu pa lahko govo-rimo o zelo razvitem trgu. Tukaj so vsi pomembni po-nudniki rešitev za hrambo podatkov in so tudi zelo dejavni. V NetAppu pa si želimo strank, ki ne iščejo zgolj najcenejših rešitev za shranjevanje podatkov, temveč tiste, ki hočejo nekaj več. Mi namreč na podro-čju hrambe in upravljanja podatkov oblikujemo po-slovne rešitve, tudi takšne, ki so povsem pisane na ko-žo specifičnim potrebam in zahtevam strank, skratka ponudimo lahko precej več kot le kup diskov, povezanih v omrežje. NetApp je svojo poslovno pot začel kot pod-jetje z rešitvami za upravlja-nje podatkov, od tod izvira večina naših odličnih reši-tev in implementacij. Naša prednost se kaže v pohitri-tvi in optimizaciji poslov-nih procesov, postavljanju visoko učinkovitih okolij ter ustvarjanju poslovne vrednosti.

Kakšne stranke so slo-venska podjetja in po k a k š n i h r e š i t v a h povprašujejo?Glede slovenskih podjetij bi težko posploševal, saj pre-prosto ne sodijo vsa v isti koš. Imate tako podjetja, ki razumejo, da se v podatkih, njihovem upravljanju in ob-delavi skriva visoka dodana vrednost, prav tako pa so na drugi strani podjetja, ki bi

rada podatke le cenovno ugodno hranila, največkrat zato, ker jim to nalagajo za-koni. Še največ podjetij pa je seveda vmes med omenjeni-ma skrajnostma.

Ste zadovoljni s svojim poslovanjem v Sloveniji? Je primerljivo s tistim v regiji EMEA, ki jo podrob-no spremljate?NetApp je vsako leto bolj znan med slovenskimi in-formatiki in širše. Glede na to, da tu nastopamo še-le zadnjih nekaj let, smo s tržnim deležem zadovoljni. Še bolj pa nas veseli dejstvo, da nas tako v Sloveniji kot v širši regiji podjetja že po-znajo kot ponudnika, ki lah-ko strankam ponudi nekaj več. V Sloveniji nam deni-mo zaupa kar nekaj velikih podjetij iz finančnega okolja in industrije, po tej plati bi lahko potegnili vzporednice z regijo EMEA in tudi širše. Globalne smernice poslova-nja danes zadevajo ves svet, zato stranke v vseh državah iščejo predvsem dvoje – viš-jo dodano vrednost in/ali nižje stroške. Mi jim omo-gočamo oboje.

Veliko podjetij se je v zadnjih letih odločilo pre-klopiti v varčevalni način. Kako pristopite k tem st r a n k a m , k a j j i m ponudite?NetApp ima že desetletje vpeljano strategijo, ki de-luje tako v času recesije kot konjunkture. Gre pa za učinkovitost poslovanja. V vseh naših rešitvah si pri-zadevamo z manj viri nare-diti več. Tudi ko pridemo k stranki, ji ne ponudimo le novih »škatel«, temveč najprej pogledamo, kako je mogoče obstoječe okolje optimizirati in mu povečati učinkovitost. Strojna opre-ma še zdaleč ni vse. Naša na-predna programska oprema

za upravljanje podatkov v poslovnih okoljih ta funkci-onalno nadgradi. Posledično se zmanjša tudi potreba po drugih programskih pake-tih, kar je dodaten prihranek za podjetja. Ena izmed naj-večjih prednosti NetAppa so tudi različna jamstva. Tako denimo jamčimo prihran-ke na področju hrambe po-datkov, jamčimo, da so na-še rešitve pripravljene na prihodnost. Velika težava današnjih IT-okolij v pod-jetjih je predvsem njihova heterogenost, saj so v pre-teklosti preprosto kupovala opremo tam, kjer je bilo ce-neje. Nato pa je upravljanje naprav in podatkov postre-glo z nepredvidenimi stro-ški, saj je le malokdo pred-videl eksplozijo podatkov, kakršna se je zgodila. Naša infrastruktura pa je že de-setletja izredno skalabilna in lahko raste s podjetjem. Še več, naše upravljavsko programje zna upravljati podatke iz najrazličnejših virov in naprav ter jim do-dati funkcionalnosti, ki jih prej niso imele.

Kaj je torej najboljši recept za doseganje viso-ke stopnje učinkovitosti in produktivnosti poslo-vanja? Kako lahko IT pri-pomore k temu?Prvi korak je brez dvoma virtualizacija strežniških okolij in optimizacija pro-cesov. Večina podjetij gleda na hrambo podatkov kot na strošek. To je absolutno na-pačen pristop. V NetAppu želimo spremeniti dojema-nje podatkovnih centrov, torej da se ti iz stroškovnih

spremenijo v prihodkovna mesta. Nova infrastruktura namreč omogoča številne vi-soko konkurenčne storitve, takšne, ki ustvarjajo pravo vrednost. Preprosto pove-dano – sodobni podatkovni centri lahko delajo denar.

NetApp na trgu pogosto nastopa tudi s partnerji. V zadnjih letih veliko so-delujete predvsem s pod-jetjema Fujitsu in SAP. Kakšna je vaša partner-ska strategija?S podjetjem Fujitsu sodelu-jemo že od leta 1989, gre torej za zrelo zavezništvo. Fujitsu je denimo tretje največje ra-čunalniško podjetje v svetu strežnikov, Net App pa ima zelo podoben položaj na tr-gu rešitev za hrambo podat-kov. Podjetja SAP bržkone ni treba podrobno predsta-vljati, saj gre za največjega igralca na področju poslov-ne programske opreme na svetu. Partnerska strategija je zelo preprosta – združi-mo najboljše iz treh svetov in to ponudimo strankam. Velikokrat smo prvi na trgu z inovacijami, ki jih konku-renca dohiteva tudi po več let. Prednost takega pristopa ni le kombinacija vrhunskih tehnologij, temveč globalna prisotnost vseh ponudnikov in njihova skrb za stranke. Vsi namreč lahko imple-mentiramo, upravljamo, podpiramo in vzdržujemo napredne IT-rešitve kjerko-li na svetu. To pa je v poslu velika prednost, saj v očeh strank pomeni varnost, da nekdo stalno skrbi za njiho-va orodja, ki jim omogočajo sodobno poslovanje.

Na katere skupne reši-tve ste najbolj ponosni?V minulih letih smo vsi iz-datno delali na področju rešitev poslovne analiti-ke, rezultat tega dela pa je SAP HANA, zelo zmogljiva analitična naprava, ki gore podatkov obdeluje v po-mnilniku v realnem času. Temelji na strežnikih Fuji-stu primergy, za hrambo in virtualizacijo podatkov pa uporablja rešitve NetApp. Analitska družba Gartner za letos napoveduje pravi vzpon rešitev s področja poslovne analitike, saj podjetja preprosto potre-bujejo bolj zmogljive reši-tve za področji poslovnega obveščanja/odločanja ter sodelovanja. V poslovnih okoljih je namreč po oce-nah Gartnerjevih analitikov kar 80 odstotkov podatkov nestrukturiranih in posle-dično precej zahtevnih za obdelavo. Z rešitvami, ka-kršna je SAP HANA, pa se podjetja ne odločajo več na podlagi starih podatkov o poslovanju, temveč lahko svoje odločitve sprejema-jo na podlagi podatkov o poslovanju, ki so obdelani v realnem času. Ena naj-večjih prednosti teh pred-nastavljenih, industrijsko specifičnih in obsežno preizkušenih rešitev je tudi njihova hitra imple-mentacija, saj lahko SAP HANA in drugo napredno programsko opremo ter IT--sisteme v poslovna okolja implementiramo v nekaj dneh ali tednih, medtem ko so podjetja v preteklosti za takšna opravila potrebovala mesece ali celo leta.

Katere so torej lastno-sti rešitev NetApp, s ka-terimi dosegate dodano vrednost?NetApp uporablja lasten operacijski sistem in reši-tve gradi na združeni ar-hitekturi, ki lahko prenese tudi sto ali tisočkrat večje obremenitve od današnjih. Skalabilnost in učinkovi-tost naših rešitev sta za konkurente nedosegljivi. Sam se precej čudim, da podjetja izjemno pozornost namenjajo poslovnim apli-kacijam, glede podatkov pa jih zanima samo relativno varna hramba. Toda po-datki so dragulj, v njih se skrivajo vse informacije. Brez aplikacij lahko še ve-dno delate, brez podatkov težje. Mi si preprosto priza-devamo, da naše program-ske rešitve za upravljanje in obdelavo podatkov iz sle-dnjih izluščijo kar največ vrednosti.

Omenili ste eksplozijo podatkov. Bo ta resnično postala problem?Vsekakor. Analitiki družbe Gartner so že napovedali, da bo količina podatkov v poslovnih okoljih do leta 2015 zrasla za 800 odstot-kov. Večina rešitev, ki jih uporabljajo današnja pod-jetja, pa lahko prestane dvojno obremenitev, skoraj vse se pri petkratni obre-menitvi preprosto sesujejo ali odpovedo. Ker pač niso bile načrtovane za takšne obremenitve. In to se da-nes pri hrambi podatkov že dogaja. Napredna analitika, videonadzor in obdelava ter druga zahtevna področja že danes zahtevajo povsem nov pristop k obvladovanju po-datkov, če želimo iz njih iz-luščiti poslovno vrednost v kratkem času. Izziv namreč ni več hramba podatkov, temveč njihovo prenaša-nje po poslovnih sistemih in obdelava.

Kako vidite prihodnost podjetja NetApp?Verjamem, da bo podjetje še naprej hitro raslo. Smo pripravljeni na prihodnost, naše rešitve lahko rastejo v neskončnost že danes. A ci-ljamo vedno više, strankam želimo dokazati, da lahko odgovorimo na vse njihove izzive – če ne sami, pa vse-kakor v navezi z vrhunskimi partnerji. V prihodnje pri-čakujem še več partnerstev s partnerji, ki ne delujejo na področju hrambe podatkov, saj širina poslovanja postaja izredno pomembna.

uu Podatki so dragulj, v njih se skrivajo vse informacije. Brez aplikacij lahko še vedno delate, brez podatkov težje.  � Tako pravi Victor Schmitz,

vodja razvoja poslovanja v re-giji EMEA v družbi NetApp.

Zunanje izvajanje elektronske hrambe znižuje stroške

Eden glavnih ciljev elek-tronske hrambe dokumen-tarnega gradiva je njegova dostopnost v trenutku, ko neko gradivo potrebujemo – bodisi le kot informacijo za pripravo novega gradiva ali pa za nadaljevanje dela pri posamezni zadevi, mor-da pa se potrebuje e-doku-ment kot verodostojen do-kaz v postopku na sodišču. Za ustrezen dostop sta zato zelo pomembna ustrezno dodelan klasifikacijski na-črt in urejen sistem upora-be dosjejev, prek katerih je ustrezno evidentirano dokumentarno gradivo, ki se nanaša na posame-zno področje in izvira iz več zadev. Vsekakor pa je temelj elektronske hram-be zakonsko skladna, pri Arhivu RS akreditirana

infrastruktura: program-ska in strojna oprema v ustrezno varnem prostoru, ki nepooblaščenim osebam ne dopušča vstopa in omo-goča neprekinjeno dosto-panje do hranjenih doku-mentov. Priporočljivo je, da je ponudnik e-hrambe certificiran s standardom informacijske varnosti ISO 27001.

Pretvorba papirne informacije v digitalno

Pretvorba papirne doku-mentacije v elektronsko na vhodu v družbo (early scan) ali skeniranje že arhivirane dokumentacije (late scan) te težave odlično rešujeta. Vzpostavitev varne elektron-ske hrambe mora preprečiti kakršenkoli nepooblaščeni dostop do hranjenih vsebin, hkrati pa zagotoviti hitro in enostavno iskanje informacij ter dolgoročno uporabnost in celovitost vsebin.

Na podlagi proučitve kri-terijev hranjene dokumen-tacije, uporabnosti vsebin in tudi finančnih možnosti je odločitev bodisi za vzpo-stavitev lastnega e-arhiva ali zgolj plačevanje mesečne najemnine za zelo varen in dobro vzdrževan sistem lažja. Vsekakor pa je to stvar po-slovne presoje in ROI (Return On Investment).

Najem zunanjega ponudnika je optimalna rešitev

Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je odločitev za najem zunanjega po-nudnika elektronskega arhiviranja (outsourcing) optimalna rešitev. Zuna-nje izvajanje elektronske hrambe se tako vse bolj uveljavlja kot eno izmed pomembnejših orodij za zniževanje stroškov po-slovanja, zmanjševanje potreb po specialnih, a za osnovno dejavnost ne-bistvenih znanj, razbre-menitev velikih finančnih vložkov v informacijsko tehnologijo, hkrati pa povečujejo nadzor nad poslovanjem, uporabo vr-hunskih tehnologij in ne nazadnje omogoča večjo dostopnost do arhivira-nih vsebin.

Veliko podjetij daje večjo prednost najemu varnega prostora predvsem zaradi tega, da ni stroškov začetne naložbe, sistem je nadzorovan, ima visoko stopnjo varnosti, uporab-nikom pa omogoča dosto-panje do arhiva kar prek varnih povezav s spletnim brskalnikom. Informaci-je, ki so v dokumentih, so na voljo kadarkoli in od kjerkoli.

V internih arhivih podjetij so velike količine komaj uporabnih, a kljub temu pomembnih dokumentov, ki so shranjeni v pravilo-ma neurejenih arhivskih prostorih. Pri tehnologiji, ki je danes na voljo, in zakonodaji, ki izenačuje pravno veljavo papirnega originala z elektronskim izvirnikom, je razmišlja-nje o elektronski hrambi več kot nujno.

www.finance.si IKT INFORMATOR 35www.finance.si34 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Glavni razlog za uvedbo izmenjave e-računov prek e-banke je nižanje stroškov priprave in obdelave izdanih in prejetih računov.

Skoraj vsa podjetja v Sloveniji imajo možnost prek svoje elek-tronske banke namesto papirne-ga računa poslati ali prejeti račun v elektronski obliki, saj so v sis-tem izmenjave e-računov vklju-čene vse pomembne slovenske banke. E-račune lahko prejemajo tudi posamezniki, ki s svojo ban-ko poslujejo elektronsko. Ko se bo v izmenjavo e-računov vključila še javna uprava, bo sistem za iz-menjavo e-računov Sloveniji po oceni Billetinsa prihranil pribli-žno 320 milijonov evrov na leto.

1. E-računi omogočajo avtomatizacijo plačilnega prometa in zmanjšanje papirnega poslovanja.

Napredna podjetja se odločajo za e-poslovanje, kjer je e-račun pomemben vmesni člen, tako da tega procesa danes ni več treba prekinjati s papirno obliko pre-nosa informacije. Mitja Kastelic iz e-Študentskega servisa je po-vedal, da si prizadevajo za popol-no elektronsko poslovanje, zato je logičen korak tudi avtomatizacija

plačilnega prometa. »Na pobudo nekaj poslovnih partnerjev (de-nimo Telekoma) smo se odločili, da v svojem zalednem sistemu podpremo tudi prejem in izdajo e-računov. Glavna cilja uvedbe e-računov sta prenos priprave in prejema e-računov v elektronsko obliko in s tem zniževanje stro-škov. Verjamemo v dolgoročne učinke naše odločitve, večjo rast pa pričakujemo, ko bodo čisto vse banke omogočile prejem e--računov tudi v svojih e-bančnih aplikacijah za prebivalstvo.« E--račun daje izdajatelju podlago za avtomatizacijo postopka od izda-je računa iz zalednega sistema do pošiljanja prejemnikom, na dru-gi strani pa prejemniku ponuja možnosti neposrednega zajema e-računov v informacijski sistem in elektronsko likvidacijo. Oba se tako znebita papirja. Vseeno bodo vsaj še nekaj časa vzporedno pre-jemali tudi papirne račune. Zato podjetja, kot so Soft, Mikrocop, Setcce in druga, ponujajo reši-tve za dematerializacijo vhodnih papirnih računov ter avtomatiza-cijo finančnih in računovodskih procesov v podjetjih. Elektronsko torej povežejo poslovne procese od naročila, prejema računa, li-kvidacije, knjižbe in s povezavo z e-banko tudi pošiljanje e-računov v plačilo.

2. E-računi omogočajo prihranek časa in denarja za izdajatelje in prejemnike, zato je na trgu vse več zahtev po e-računih.

Pri Simobilu je rast števila prejemnikov e-računov stalna. »Vse večje povpraševanje po elektronski obliki poslovanja je eden glavnih razlogov, zakaj smo se odločili našim naročnikom po-nuditi tudi prejemanje računa v e-obliki. Storitev je na razpolago tako fizičnim kot poslovnim upo-rabnikom,« je povedala Andreja Kanižar iz podjetja Simobil in dodala: »E-račun je namreč za naročnika enostaven, pregle-den, vedno dostopen, omogoča primerjavo in spremljanje stro-škov in njihovo analizo.« Mitja Prešeren iz Elektra Maribor pa poudarja: »Uvedba e-raču-nov pomeni zniževanje stroškov priprave in distribucije računov. Skrajša se časovno okno od pri-prave do dostave računa, hkrati pa sta omogočena dolgoročno elektronsko hranjenje računov in dostop do njih. Ne gre pa le za prednosti za naše podjetje. Željo po prejemanju e-računa izraža vedno več strank, ki si želijo enostavnega, udobnega in oko-lju prijaznega poslovanja, kjer lahko prihranijo čas in denar.«

Za tako velike izdajatelje je še pomembno, da lahko soglasje za prejem e-računov pridobijo kar prek e-banke, hkrati izdajatelji za vsak e-račun, poslan prek e--banke, prejmejo tudi povratno informacijo o njegovi dostavi. Na drugi strani pa plačevanje in za-piranje e-računov v računovod-stvu pri prejemniku poteka brez težav. Ni morebitnih tipkarskih napak, plačilni nalog se pripravi z enim klikom. Po podatkih Bille-tinsovega marčevskega poročila (www.billetins.com) je z e-računi mogoče prihraniti 60 odstotkov stroškov njihovega upravljanja. Mira Šetina iz podjetja Adria Mobil, ki polovico svojih raču-nov prejme v elektronski obliki, pravi, da podjetje z njimi dosega tudi večjo produktivnost.

3. E-računi omogočajo varno in moderno e-poslovanje tako v zasebnem kot javnem sektorju. Med izdajatelji je že 300 malih, srednjih in velikih podjetij iz večine panog.

Med prvimi veliki izdajatelji so bila elektrodistribucijska pod-jetja prek družbe Informatika in dobavitelji telekomunikacijskih storitev (prvi je vstopil Telekom), kar je e-račune približalo tudi

gospodinjstvom. Danes se v iz-menjavo vključujejo podjetja v vseh panogah. »Glavni razlog za uvedbo e-računov je sledenje modernizaciji finančnega poslo-vanja in poenostavitvi poslovanja za naše uporabnike,« je dejala Mojca Poklukar iz podjetja Komunala Radovljica. Na se-minarju o e-računih v Mariboru pa je David Plošinjak iz Pro-banke poudaril: »Pomembna prelomnica bo vstop Uprave Re-publike Slovenije za javna plačila v izmenjavo e-računov, kar bo zagotovo povzročilo množičen prehod tako pravnih kot fizičnih oseb na tako poslovanje.« Kot je povedal Mitja Prešeren, lastna infrastruktura za izmenjavo ra-čunov ni več potrebna, danes jo za vse, ki si izmenjujejo račune, vzdržujejo banke in centralni posrednik Bankart. Gre torej za varno infrastrukturo, kot pravijo v podjetju Adria Mobil: »Kar je dovolj varno za denar, bo tudi za račune.«

4. E-računi odpirajo nove možnosti mobilnosti.

Sistem za izmenjavo e-raču-nov bodo podjetja v prihodnosti lahko uporabljala tudi za prenos drugih dokumentov (naročilnic, dobavnic in podobno), uporab-niki pa bodo e-račune likvidirali in plačevali kar prek mobilnih telefonov. Ker ni potreben roč-ni vnos množice podatkov za plačilo, je e-račun še posebno primeren za plačevanje prek mobilne banke. E-račun, ki ga imamo v e-banki, lahko namreč prek m-banke z enim klikom spremenimo v plačilni nalog. Podobno plačevanje e-računov je Halcom vzpostavil v Srbiji, kjer s storitvijo PlatiMo uporab-niki poleg e-računov plačujejo tudi nakupe v trgovinah ali na spletu, si med seboj nakazuje-jo denar ali plačujejo mesečne obveznosti. Mobilno plačevanje kjerkoli in kadarkoli tako posto-poma že nadomešča denarnico v žepu.

Zakaj se podjetja odločajo za e-račune?

▶Več o e-računih na seminarju E-računi za hitrejše in cenejše poslovanje, ki bo v prostorih Regionalne gospodarske zbornice Celje v sredo, 23. maja 2012. Prijava na spletni strani Halcoma: www.halcom.si/e-racuni.

▶Poiščite svojega partnerja na seznamu izdajateljev e-računov na spletni strani Bankarta: www.bankart.si/si/ponudba/zbir-ni_center/register-e-racunov/

INFORMACIJE

0

5

25

75

95

100

oglas_mSef-c

21. marec 2012 9:23:06

[ INTERVJU] Victor Schmitz, vodja razvoja poslovanja v regiji EMEA v družbi NetApp

Rešitve, ki preživijo eksplozijo podatkovVictor Schmitz, vodja razvoja poslovanja v regiji EMEA v družbi NetApp, nam je zaupal, da na področju hrambe in upravljanja podatkov podjetja danes iščejo predvsem višjo dodano vrednost in nižje stroške. Sogovornik dodaja, da marsikatero podjetje zelo skrbi eksplozija podatkov v poslovnih okoljih, in to upravičeno.

Kako bi na kratko pred-stavili dejavnost podjetja NetApp?NetApp je podjetje, ki se ukvarja z napredno hrambo in upravljanjem podatkov. Strankam pomagamo ure-sničevati želje in potrebe glede podatkov in poslova-nja. Preprosto povedano – pomagamo jim optimizirati in pohitriti poslovanje.

Kakšen se vam zdi slo-venski trg z vidika rešitev za hrambo podatkov? Slovenija je zaradi svoje majhnosti zelo specifična, kljub temu pa lahko govo-rimo o zelo razvitem trgu. Tukaj so vsi pomembni po-nudniki rešitev za hrambo podatkov in so tudi zelo dejavni. V NetAppu pa si želimo strank, ki ne iščejo zgolj najcenejših rešitev za shranjevanje podatkov, temveč tiste, ki hočejo nekaj več. Mi namreč na podro-čju hrambe in upravljanja podatkov oblikujemo po-slovne rešitve, tudi takšne, ki so povsem pisane na ko-žo specifičnim potrebam in zahtevam strank, skratka ponudimo lahko precej več kot le kup diskov, povezanih v omrežje. NetApp je svojo poslovno pot začel kot pod-jetje z rešitvami za upravlja-nje podatkov, od tod izvira večina naših odličnih reši-tev in implementacij. Naša prednost se kaže v pohitri-tvi in optimizaciji poslov-nih procesov, postavljanju visoko učinkovitih okolij ter ustvarjanju poslovne vrednosti.

Kakšne stranke so slo-venska podjetja in po k a k š n i h r e š i t v a h povprašujejo?Glede slovenskih podjetij bi težko posploševal, saj pre-prosto ne sodijo vsa v isti koš. Imate tako podjetja, ki razumejo, da se v podatkih, njihovem upravljanju in ob-delavi skriva visoka dodana vrednost, prav tako pa so na drugi strani podjetja, ki bi

rada podatke le cenovno ugodno hranila, največkrat zato, ker jim to nalagajo za-koni. Še največ podjetij pa je seveda vmes med omenjeni-ma skrajnostma.

Ste zadovoljni s svojim poslovanjem v Sloveniji? Je primerljivo s tistim v regiji EMEA, ki jo podrob-no spremljate?NetApp je vsako leto bolj znan med slovenskimi in-formatiki in širše. Glede na to, da tu nastopamo še-le zadnjih nekaj let, smo s tržnim deležem zadovoljni. Še bolj pa nas veseli dejstvo, da nas tako v Sloveniji kot v širši regiji podjetja že po-znajo kot ponudnika, ki lah-ko strankam ponudi nekaj več. V Sloveniji nam deni-mo zaupa kar nekaj velikih podjetij iz finančnega okolja in industrije, po tej plati bi lahko potegnili vzporednice z regijo EMEA in tudi širše. Globalne smernice poslova-nja danes zadevajo ves svet, zato stranke v vseh državah iščejo predvsem dvoje – viš-jo dodano vrednost in/ali nižje stroške. Mi jim omo-gočamo oboje.

Veliko podjetij se je v zadnjih letih odločilo pre-klopiti v varčevalni način. Kako pristopite k tem st r a n k a m , k a j j i m ponudite?NetApp ima že desetletje vpeljano strategijo, ki de-luje tako v času recesije kot konjunkture. Gre pa za učinkovitost poslovanja. V vseh naših rešitvah si pri-zadevamo z manj viri nare-diti več. Tudi ko pridemo k stranki, ji ne ponudimo le novih »škatel«, temveč najprej pogledamo, kako je mogoče obstoječe okolje optimizirati in mu povečati učinkovitost. Strojna opre-ma še zdaleč ni vse. Naša na-predna programska oprema

za upravljanje podatkov v poslovnih okoljih ta funkci-onalno nadgradi. Posledično se zmanjša tudi potreba po drugih programskih pake-tih, kar je dodaten prihranek za podjetja. Ena izmed naj-večjih prednosti NetAppa so tudi različna jamstva. Tako denimo jamčimo prihran-ke na področju hrambe po-datkov, jamčimo, da so na-še rešitve pripravljene na prihodnost. Velika težava današnjih IT-okolij v pod-jetjih je predvsem njihova heterogenost, saj so v pre-teklosti preprosto kupovala opremo tam, kjer je bilo ce-neje. Nato pa je upravljanje naprav in podatkov postre-glo z nepredvidenimi stro-ški, saj je le malokdo pred-videl eksplozijo podatkov, kakršna se je zgodila. Naša infrastruktura pa je že de-setletja izredno skalabilna in lahko raste s podjetjem. Še več, naše upravljavsko programje zna upravljati podatke iz najrazličnejših virov in naprav ter jim do-dati funkcionalnosti, ki jih prej niso imele.

Kaj je torej najboljši recept za doseganje viso-ke stopnje učinkovitosti in produktivnosti poslo-vanja? Kako lahko IT pri-pomore k temu?Prvi korak je brez dvoma virtualizacija strežniških okolij in optimizacija pro-cesov. Večina podjetij gleda na hrambo podatkov kot na strošek. To je absolutno na-pačen pristop. V NetAppu želimo spremeniti dojema-nje podatkovnih centrov, torej da se ti iz stroškovnih

spremenijo v prihodkovna mesta. Nova infrastruktura namreč omogoča številne vi-soko konkurenčne storitve, takšne, ki ustvarjajo pravo vrednost. Preprosto pove-dano – sodobni podatkovni centri lahko delajo denar.

NetApp na trgu pogosto nastopa tudi s partnerji. V zadnjih letih veliko so-delujete predvsem s pod-jetjema Fujitsu in SAP. Kakšna je vaša partner-ska strategija?S podjetjem Fujitsu sodelu-jemo že od leta 1989, gre torej za zrelo zavezništvo. Fujitsu je denimo tretje največje ra-čunalniško podjetje v svetu strežnikov, Net App pa ima zelo podoben položaj na tr-gu rešitev za hrambo podat-kov. Podjetja SAP bržkone ni treba podrobno predsta-vljati, saj gre za največjega igralca na področju poslov-ne programske opreme na svetu. Partnerska strategija je zelo preprosta – združi-mo najboljše iz treh svetov in to ponudimo strankam. Velikokrat smo prvi na trgu z inovacijami, ki jih konku-renca dohiteva tudi po več let. Prednost takega pristopa ni le kombinacija vrhunskih tehnologij, temveč globalna prisotnost vseh ponudnikov in njihova skrb za stranke. Vsi namreč lahko imple-mentiramo, upravljamo, podpiramo in vzdržujemo napredne IT-rešitve kjerko-li na svetu. To pa je v poslu velika prednost, saj v očeh strank pomeni varnost, da nekdo stalno skrbi za njiho-va orodja, ki jim omogočajo sodobno poslovanje.

Na katere skupne reši-tve ste najbolj ponosni?V minulih letih smo vsi iz-datno delali na področju rešitev poslovne analiti-ke, rezultat tega dela pa je SAP HANA, zelo zmogljiva analitična naprava, ki gore podatkov obdeluje v po-mnilniku v realnem času. Temelji na strežnikih Fuji-stu primergy, za hrambo in virtualizacijo podatkov pa uporablja rešitve NetApp. Analitska družba Gartner za letos napoveduje pravi vzpon rešitev s področja poslovne analitike, saj podjetja preprosto potre-bujejo bolj zmogljive reši-tve za področji poslovnega obveščanja/odločanja ter sodelovanja. V poslovnih okoljih je namreč po oce-nah Gartnerjevih analitikov kar 80 odstotkov podatkov nestrukturiranih in posle-dično precej zahtevnih za obdelavo. Z rešitvami, ka-kršna je SAP HANA, pa se podjetja ne odločajo več na podlagi starih podatkov o poslovanju, temveč lahko svoje odločitve sprejema-jo na podlagi podatkov o poslovanju, ki so obdelani v realnem času. Ena naj-večjih prednosti teh pred-nastavljenih, industrijsko specifičnih in obsežno preizkušenih rešitev je tudi njihova hitra imple-mentacija, saj lahko SAP HANA in drugo napredno programsko opremo ter IT--sisteme v poslovna okolja implementiramo v nekaj dneh ali tednih, medtem ko so podjetja v preteklosti za takšna opravila potrebovala mesece ali celo leta.

Katere so torej lastno-sti rešitev NetApp, s ka-terimi dosegate dodano vrednost?NetApp uporablja lasten operacijski sistem in reši-tve gradi na združeni ar-hitekturi, ki lahko prenese tudi sto ali tisočkrat večje obremenitve od današnjih. Skalabilnost in učinkovi-tost naših rešitev sta za konkurente nedosegljivi. Sam se precej čudim, da podjetja izjemno pozornost namenjajo poslovnim apli-kacijam, glede podatkov pa jih zanima samo relativno varna hramba. Toda po-datki so dragulj, v njih se skrivajo vse informacije. Brez aplikacij lahko še ve-dno delate, brez podatkov težje. Mi si preprosto priza-devamo, da naše program-ske rešitve za upravljanje in obdelavo podatkov iz sle-dnjih izluščijo kar največ vrednosti.

Omenili ste eksplozijo podatkov. Bo ta resnično postala problem?Vsekakor. Analitiki družbe Gartner so že napovedali, da bo količina podatkov v poslovnih okoljih do leta 2015 zrasla za 800 odstot-kov. Večina rešitev, ki jih uporabljajo današnja pod-jetja, pa lahko prestane dvojno obremenitev, skoraj vse se pri petkratni obre-menitvi preprosto sesujejo ali odpovedo. Ker pač niso bile načrtovane za takšne obremenitve. In to se da-nes pri hrambi podatkov že dogaja. Napredna analitika, videonadzor in obdelava ter druga zahtevna področja že danes zahtevajo povsem nov pristop k obvladovanju po-datkov, če želimo iz njih iz-luščiti poslovno vrednost v kratkem času. Izziv namreč ni več hramba podatkov, temveč njihovo prenaša-nje po poslovnih sistemih in obdelava.

Kako vidite prihodnost podjetja NetApp?Verjamem, da bo podjetje še naprej hitro raslo. Smo pripravljeni na prihodnost, naše rešitve lahko rastejo v neskončnost že danes. A ci-ljamo vedno više, strankam želimo dokazati, da lahko odgovorimo na vse njihove izzive – če ne sami, pa vse-kakor v navezi z vrhunskimi partnerji. V prihodnje pri-čakujem še več partnerstev s partnerji, ki ne delujejo na področju hrambe podatkov, saj širina poslovanja postaja izredno pomembna.

uu Podatki so dragulj, v njih se skrivajo vse informacije. Brez aplikacij lahko še vedno delate, brez podatkov težje.  � Tako pravi Victor Schmitz,

vodja razvoja poslovanja v re-giji EMEA v družbi NetApp.

Zunanje izvajanje elektronske hrambe znižuje stroške

Eden glavnih ciljev elek-tronske hrambe dokumen-tarnega gradiva je njegova dostopnost v trenutku, ko neko gradivo potrebujemo – bodisi le kot informacijo za pripravo novega gradiva ali pa za nadaljevanje dela pri posamezni zadevi, mor-da pa se potrebuje e-doku-ment kot verodostojen do-kaz v postopku na sodišču. Za ustrezen dostop sta zato zelo pomembna ustrezno dodelan klasifikacijski na-črt in urejen sistem upora-be dosjejev, prek katerih je ustrezno evidentirano dokumentarno gradivo, ki se nanaša na posame-zno področje in izvira iz več zadev. Vsekakor pa je temelj elektronske hram-be zakonsko skladna, pri Arhivu RS akreditirana

infrastruktura: program-ska in strojna oprema v ustrezno varnem prostoru, ki nepooblaščenim osebam ne dopušča vstopa in omo-goča neprekinjeno dosto-panje do hranjenih doku-mentov. Priporočljivo je, da je ponudnik e-hrambe certificiran s standardom informacijske varnosti ISO 27001.

Pretvorba papirne informacije v digitalno

Pretvorba papirne doku-mentacije v elektronsko na vhodu v družbo (early scan) ali skeniranje že arhivirane dokumentacije (late scan) te težave odlično rešujeta. Vzpostavitev varne elektron-ske hrambe mora preprečiti kakršenkoli nepooblaščeni dostop do hranjenih vsebin, hkrati pa zagotoviti hitro in enostavno iskanje informacij ter dolgoročno uporabnost in celovitost vsebin.

Na podlagi proučitve kri-terijev hranjene dokumen-tacije, uporabnosti vsebin in tudi finančnih možnosti je odločitev bodisi za vzpo-stavitev lastnega e-arhiva ali zgolj plačevanje mesečne najemnine za zelo varen in dobro vzdrževan sistem lažja. Vsekakor pa je to stvar po-slovne presoje in ROI (Return On Investment).

Najem zunanjega ponudnika je optimalna rešitev

Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je odločitev za najem zunanjega po-nudnika elektronskega arhiviranja (outsourcing) optimalna rešitev. Zuna-nje izvajanje elektronske hrambe se tako vse bolj uveljavlja kot eno izmed pomembnejših orodij za zniževanje stroškov po-slovanja, zmanjševanje potreb po specialnih, a za osnovno dejavnost ne-bistvenih znanj, razbre-menitev velikih finančnih vložkov v informacijsko tehnologijo, hkrati pa povečujejo nadzor nad poslovanjem, uporabo vr-hunskih tehnologij in ne nazadnje omogoča večjo dostopnost do arhivira-nih vsebin.

Veliko podjetij daje večjo prednost najemu varnega prostora predvsem zaradi tega, da ni stroškov začetne naložbe, sistem je nadzorovan, ima visoko stopnjo varnosti, uporab-nikom pa omogoča dosto-panje do arhiva kar prek varnih povezav s spletnim brskalnikom. Informaci-je, ki so v dokumentih, so na voljo kadarkoli in od kjerkoli.

V internih arhivih podjetij so velike količine komaj uporabnih, a kljub temu pomembnih dokumentov, ki so shranjeni v pravilo-ma neurejenih arhivskih prostorih. Pri tehnologiji, ki je danes na voljo, in zakonodaji, ki izenačuje pravno veljavo papirnega originala z elektronskim izvirnikom, je razmišlja-nje o elektronski hrambi več kot nujno.

www.finance.si IKT INFORMATOR 37www.finance.si36 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Uvajanje namenskih infor­macijskih sistemov za podporo upravljanju energije v sloven­ska podjetja je vse bolj razšir­jeno, saj podjetja odkrivajo skrite rezerve na tem področju. Veliko podjetij že danes dela racionalno, vendar jim že nekaj odstotkov prihranka energije ob veliki absolutni porabi lah­ko prinese zelo velik finančni učinek. Zavedati se moramo tudi, da porabniki energije niso le podjetja, v praksi se še več energije porabi v stavbah, kjer so možnosti za optimizacijo prav tako velike. Zato se splača v ta okolja vpeljati energijske kazalnike, upoštevati različne vplivne veličine, izvajati poglo­bljene stroškovne analize in uporabljati specifična orodja za obvladovanje porabe. Teh funkcij pa preprostejši siste­mi avtomatizacije enostavno nimajo.

Zahtevno obvladovanje kompleksnih energetskih sistemov

»V splošnem ugotavlja­mo, da imajo nekatera velika podjetja tako kompleksen energetski sistem, da ga od neke točke naprej več ne ob­vladujejo. Uvedba energetske­ga informacijskega sistema omogoči to obvladovanje in že to ima velikokrat zelo po­zitiven učinek, saj se pokaže jasna slika stanja energetske­ga sistema. Ta je nemalokrat precej drugačna od tistega, kar so v podjetju predvidevali,« razlaga dr. Saša Sokolić, direk­tor marketinga in prodaje v podjetju Metronik.

V stavbah je položaj bolj jasen – starejše stavbe imajo praviloma težave s preslabo izolativnostjo ovoja, oken in strehe ter nimajo vgrajenega ustreznega krmiljenja ogreva­nja in hlajenja. Naložba v izo­lacijo in krmiljenje ogrevanja oziroma hlajenja se večinoma pokaže kot smiseln korak.

Do 20 odstotkov prihranka

Z rešitvami za upravljanje energije je mogoče prihraniti od nekaj odstotkov pa vse do 20 odstotkov stroškov ener­gije, odvisno od tega, kakšno je začetno stanje ter kako

Cilj upravljanja energije je znižanje stroškov zanjo

Podjetje ali lastnik stavbe se mora najprej odločiti, kako se želi ukvar-jati z upravljanjem energije

V Sloveniji večina podjetij že uporablja avtomatizi-rane energetske sisteme. Avtomatizacija običajno vključuje še nadzorni sistem, prek katerega je mogoče upravljati ener-getske sisteme. Žal gre pri tem večinoma zgolj za operativno upravljanje in nastavljanje parametrov energetskega sistema. Če želimo učinkovito varčevati z energijo, to seveda ni dovolj.

sistematično in intenzivno se v podjetju ali stavbi lotijo upravljanja energije in opti­mizacije njene porabe.

Nekaj prihrankov je mož­no doseči že z organizacijski­mi ukrepi, vendar tu prav ve­likih rezerv navadno ni. Tem sledijo investicijski ukrepi, vendar morajo biti naložbe ciljno usmerjene. Prav tu­kaj se pokaže največja moč informacijskega sistema za upravljanje energije – z nje­govo pomočjo podjetje dobi jasno sliko, kje so vzroki za neučinkovitost in kam je smi­selno vlagati. Dober sistem omogoča zelo natančno vre­dnotenje vseh vlaganj, hkrati pa lahko zagotovi informacij­sko podporo pri izvedbi teh investicijskih ukrepov.

Implementacija se začne z načrtom in merilniki

Podjetje ali lastnik stav­be se mora najprej odločiti, kako se želi ukvarjati z upra­vljanjem energije. Če bo sam izvajal energetski menedž­ment, potem bo tudi glavni uporabnik te rešitve in zelo zaželeno je, da ima jasno sliko, kaj od sistema priča­kuje. Naslednje pomembno vprašanje so števci porabe in njihov priklop v sistem.

»Navadno predlagamo, da podjetje začne s samodejnim zajemom tistih meritev, ki jih ima na razpolago, ali na novo vgradi samo nekaj ključnih števcev. Preostale meritve se lahko vnašajo ročno ali pa jih sistem izračuna prek inteligen­tnih delilnikov. Ko se izkaže, da je neko področje problematič­no, se vgradijo novi merilniki. Sistem je živ in se nenehno dograjuje z novimi meritvami, financira pa se iz prihrankov,« dodaja dr. Sokolić.

Zelo pomemben del upra­vljanja energije se navezuje na določanje energetskih poti in delilnikov. To lahko opravi podjetje samo ali pa

vse skupaj prepusti zunanje­mu izvajalcu. Za to nalogo naj išče partnerja, ki ni le razvi­jalec rešitve za upravljanje energije, ampak ponuja tudi

��� Z rešitvami za upravljanje energije je mogoče prihraniti od nekaj odstotkov pa vse do 20 odstotkov stroškov energije.

celovito sistemsko integraci­jo in izvedbo vseh potrebnih storitev, ki pripeljejo do uspe­šno uvedenega energetskega informacijskega sistema.

[ INTERVJU] Prof. dr. Igor Papič o pametnih omrežjih v Sloveniji

V prihodnjih osmih letih za 320 milijonov evrov naložbProf. dr. Igor Papič s Fakultete za elektroteh-niko Univerze v Ljubljani svari, da brez pametnih omrežij v Sloveniji v prihodnje preprosto ne bo mogoče izpolniti okoljskih zavez oziroma bodo potrebna vlaganja v omrežje precej večja.

Kakšno vlogo imajo IT--rešitve pri načrtovanju pametnih omrežij?Informacijsko­komunika­cijske tehnologije so eden ključnih gradnikov pametnih omrežij. Pri pametnih omrež­jih govorimo o aktivnih upo­rabnikih omrežja, ki prilagaja­jo svojo porabo oziroma proi­zvodnjo razmeram v omrežju. Za delovanje takega sistema potrebujemo učinkovito ko­munikacijo med operaterjem omrežja, ponudniki energije in končnimi uporabniki. Lah­ko rečemo, da so IKT­rešitve osnovna infrastruktura, ki jo potrebujemo za izvedbo kon­ceptov pametnega omrežja.

Kakšno znanje imamo na tem področju v Sloveniji?V Sloveniji imamo v širšem

uu�Z uvedbo pametnih omrežij bo rast cen električne energije manjša, kot bi bila brez tega koncepta.��� Tako je prepričan prof. dr. Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko.

segmentu pametnih omrežij zelo močno industrijo, ki nujno potrebuje poligone za preizku­šanje svojih rešitev v realnem omrežju. Pametna omrežja so med najhitreje rastočimi globalnimi trgi. Med večjimi podjetji v Sloveniji na področju pametnih omrežij svojo prilož­nost vidijo Kolektor Group, Is­kra MIS, Iskraemeco, Iskratel, Gorenje, Metronik in druga. Pametna omrežja s svojo kom­pleksnostjo in inovativnostjo ponujajo tržne niše tudi za kopico malih inovativnih pod­jetij. Veliko jih je v Sloveniji že danes, ta prostor pa se še odpira za nove ideje in rešitve. Prav mala in srednja podjetja so v evropskih državah danes gonilo razvoja gospodarstva.

Kako razvita so naša pa-metna omrežja v primerjavi s tujino?Trenutno je težko govoriti o že vzpostavljenih pametnih omrežjih pri nas ali v tujini, obstaja sicer veliko demon­stracijskih poligonov, kjer se preizkušajo nekateri koncep­ti pametnih omrežij, vendar smo še daleč od sistemske množične uvedbe teh rešitev.

Slovenija je v zadnjih letih za demonstracijske projekte na­menila nekaj deset milijonov evrov. V razvitih državah so ta vlaganja bistveno večja. Zave­dati se moramo, da so te teh­nologije velika priložnost za industrijo. Če želijo slovenska podjetja dejavno sodelovati na globalnem trgu, potrebujemo še veliko večja vlaganja.

Kje je po vašem mnenju največ prostora za napredek?Po razvitosti tehnologije so na prvem mestu napredni siste­mi merjenja – pametni štev­ci, sledijo izvedba konceptov prilagajanja porabe, virtualne elektrarne, sistemske storitve, infrastruktura za električna vozila in podobno.

Kaj se zgodi z dosedanjimi rešitvami, ko prenavljamo energetska omrežja?Zavedati se moramo, da bodo vlaganja v primarno opremo, kot so daljnovodi in trans­formatorji, vedno potrebna. Pametna omrežja omogočajo zgolj boljšo izkoriščenost te opreme. Tudi novi elementi, ki vstopajo v to enačbo, denimo

obnovljivi viri energije in elek­trični avtomobili, povzročajo potrebe po dodatnih vlaga­njih v omrežje. Posledično se dražita razvoj in vzdrževanje omrežja. Danes vsak kilovat obnovljivih virov v povprečju zahteva 450 evrov dodatnih naložb v omrežje.

Kaj nas na področju pa-metnih omrežij čaka v prihodnje?Pametna omrežja so izjemno kompleksno in široko področ­je, uspeh pa lahko zagotovi samo usklajeno in celovito delovanje na vseh področjih skupaj. V Sloveniji smo pred kratkim izdelali program ra­zvoja pametnih omrežij, kjer se osredotočamo na desetletno obdobje do leta 2020. V tem času je cilj postopoma uvesti sistemske rešitve, ki so danes tehnološko že razvite. Na trgu obstajajo rešitve, kar manjka, pa so koncepti, kako te reši­tve optimalno vključiti in iz­koristiti za potrebe omrežja. Namen programa je predvsem vpeljava obstoječih tehnologij v prakso in njihova optimal­na uporaba. Program ponuja natančno strukturo potrebnih

nalog, raziskav, dejavnosti in masovnih implementacij, s ka­terimi po letu 2020 dobimo de­lujoč učinkovit koncept pame­tnih omrežij. Predvidevamo, da bi za izvedbo zastavljenih ciljev v prihodnjih osmih le­tih v pametna omrežja morali vložiti skupno okrog 320 mili­jonov evrov.

Kam pa bodo šla ta sredstva?Skoraj 90 odstotkov vseh stro­škov bo šlo za izvedbene pro­jekte. Sicer pa velja, da bodo vlaganja v raziskave najbolj intenzivna v prvih treh letih, ko se bo pripravljala izvedba konkretnih demonstracijskih projektov. V letih 2014 in 2015 je največja koncentracija de­monstracijskih projektov, medtem ko so vlaganja v mno­žične implementacije največja v obdobju od 2015 do 2019, ko se izvaja naložba v napredno merjenje. Do leta 2030 je predvidenih za 4,2 milijarde evrov naložb v distribucijsko omrežje. Če bi uvedli pame­tna omrežja, ocenjujemo, da bi lahko to vrednost v tem obdobju znižali za slabih 500 milijonov evrov.

Trajnostni razvoj poslo­vanja zadeva tudi upravlja­nje energije. Za kakovostno upravljanje pa je prvi pogoj že samo obvladovanje energet­skega sistema, ki ob ustrezni informacijski podpori vodi v občutno in trajno znižanje stroškov energije in vode. Do­datni učinek je viden v obliki zmanjšanja izpustov toplo­grednih plinov in pri izpol­njevanju regulatornih zahtev ter standardov, povezanih z energetskim in okoljskim menedžmentom. Sistemsko obvladovanje porabe energi­je je vse pogosteje tudi eden izmed pogojev za dodelitev najrazličnejših subvencij.

Več kot le digitalno energetsko knjigovodstvo

Namenski informacijski sistem za podporo upravlja­

Sistematično zniževanje stroškov energijeVpeljava energetskega menedžmenta v organizacijo omogoča sistematičen pristop k zniževanju stroškov energije, saj sodobni sistemi vključujejo precej več funkcij kot le spremljanje porabe.

nju porabe energije je več kot le digitalno energetsko knjigovodstvo, saj ne gre le za evidentiranje pora­be energije. Uporabnikom omogoča še inteligentno alarmiranje in izvajanje različnih analiz, kar bi bilo brez informacijske podpore preveč zapleteno ali pa bi zanje porabili preveč časa. Z ustreznim informacijskim sistemom so morebitna od­stopanja odkrita hitro in tu­di hitro odpravljena. Poseb­na pozornost je pri sodobnih sistemih namenjena popolni prilagodljivosti uporabni­kom (z namenskimi zaslon­skimi prikazi in poročili, ki jih uporabniki lahko sami poljubno prilagajajo) in informacijskemu obvlado­vanju energetskih ukrepov. Boljši sistemi premorejo ce­lo funkcijo napovedovanja porabe energije glede na različne dejavnike, kot so vreme, načrt obremenitve proizvodnje ali cene ener­gentov v posameznem obdo­bju. S tem podjetjem omo­gočijo natančno načrtovanje poslovnih dogodkov glede na kar se da učinkovito ra­

��� Podjetja, ki so se v preteklosti že odločila za imple-mentacijo naprednih sistemov upravljanja energije, potrjujejo, da so znatne energetske neučinkovitosti odkrila že kmalu po uvedbi sistema.

bo energije ob upoštevanju številnih drugih dejavnikov.

Enostavna integracija v preostalo infrastrukturo

Večino sodobnih siste­mov za upravljanje porabe energije je mogoče razme­roma enostavno vključiti v preostalo infrastrukturo podjetja. Čeprav ti sistemi temeljijo na ročno vnesenih podatkih in na podatkih, ki so v sistem pripeljani iz raz­ličnih virov prek različnih komunikacijskih vmesnikov, je za uporabnost sistema ključno zagotavljanje mo­dela centralne baze ener­getskih podatkov in njenega zanesljivega polnjenja.

Danes mora biti v ospred­ju varnost teh podatkov, saj ne želimo, da vsi uporabniki pregledujejo vse podatke, po eni strani je to za njih lahko moteče, po drugi strani pa so nekateri podatki lahko občutljive narave. S stališča varnosti je najbolje imeti po­datke na lastnem strežniku, saj imamo le tako možnost, da kadarkoli zapremo vse do­stope do sistema. S tem se za­varujemo pred morebitnimi

vdori in krajo podatkov, saj navadno ne želimo, da bi na dan prišel denimo podatek o strošku za enoto proizvoda.

Velika prilagodljivost sistemov

V zadnjih letih je energet­ski sistem navadno popol­noma prilagojen podjetju, v katerem je nameščen, in upo­rabnikom. Treba se je namreč zavedati, da so denimo že ka­zalci energetske učinkovito­sti v različnih industrijskih panogah različni. Podobno lahko zgradbe med seboj ne­odvisno primerjamo le tako, da geografsko lego, velikost in druge parametre spravimo na skupni imenovalec.

Podobno velja za infor­macije, ki jih ponuja sistem – recimo prag informacij za vodstvo podjetja je povsem drugačen od informacij za energetskega menedžerja in se spet razlikuje od infor­macij, ki jih operater nekega stroja potrebuje za energet­sko učinkovito vodenje tega stroja. Tudi upravljavec več­stanovanjskega bloka potre­buje drugačne informacije od stanovalcev.

Boljši informacijski siste­mi omogočajo uporabnikom celo ustvarjanje poljubnih zaslonskih prikazov, poro­čil in specifikacijo posebnih opozoril in kazalnikov brez pisanja programske kode, s čimer se zadosti potrebi po odprtosti sistema, ki je ključ­na za zagotavljanje največjih prihrankov.

Hitra povrnitev naložbePodjetja, ki so se v pre­

teklosti že odločila za im­plementacijo naprednih sistemov upravljanja ener­gije, potrjujejo, da so znatne energetske neučinkovitosti odkrila že kmalu po uvedbi sistema. Na dolgi rok lahko podjetja z utečeno uporabo in premišljenimi naložbami stroške energije nadalje traj­no znižajo za do 15 odstotkov, v nekaterih primerih tudi več. Naložba v informatiziran energetski sistem se navadno povrne že v šestih do 12 me­secih. Pri tem velja omeniti, da nekateri ponudniki teh rešitev podjetjem ponujajo tudi možnost financiranja ali najema, s čimer se takoj zago­tovi pozitiven finančni tok.

www.finance.si IKT INFORMATOR 37www.finance.si36 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Uvajanje namenskih infor­macijskih sistemov za podporo upravljanju energije v sloven­ska podjetja je vse bolj razšir­jeno, saj podjetja odkrivajo skrite rezerve na tem področju. Veliko podjetij že danes dela racionalno, vendar jim že nekaj odstotkov prihranka energije ob veliki absolutni porabi lah­ko prinese zelo velik finančni učinek. Zavedati se moramo tudi, da porabniki energije niso le podjetja, v praksi se še več energije porabi v stavbah, kjer so možnosti za optimizacijo prav tako velike. Zato se splača v ta okolja vpeljati energijske kazalnike, upoštevati različne vplivne veličine, izvajati poglo­bljene stroškovne analize in uporabljati specifična orodja za obvladovanje porabe. Teh funkcij pa preprostejši siste­mi avtomatizacije enostavno nimajo.

Zahtevno obvladovanje kompleksnih energetskih sistemov

»V splošnem ugotavlja­mo, da imajo nekatera velika podjetja tako kompleksen energetski sistem, da ga od neke točke naprej več ne ob­vladujejo. Uvedba energetske­ga informacijskega sistema omogoči to obvladovanje in že to ima velikokrat zelo po­zitiven učinek, saj se pokaže jasna slika stanja energetske­ga sistema. Ta je nemalokrat precej drugačna od tistega, kar so v podjetju predvidevali,« razlaga dr. Saša Sokolić, direk­tor marketinga in prodaje v podjetju Metronik.

V stavbah je položaj bolj jasen – starejše stavbe imajo praviloma težave s preslabo izolativnostjo ovoja, oken in strehe ter nimajo vgrajenega ustreznega krmiljenja ogreva­nja in hlajenja. Naložba v izo­lacijo in krmiljenje ogrevanja oziroma hlajenja se večinoma pokaže kot smiseln korak.

Do 20 odstotkov prihranka

Z rešitvami za upravljanje energije je mogoče prihraniti od nekaj odstotkov pa vse do 20 odstotkov stroškov ener­gije, odvisno od tega, kakšno je začetno stanje ter kako

Cilj upravljanja energije je znižanje stroškov zanjo

Podjetje ali lastnik stavbe se mora najprej odločiti, kako se želi ukvar-jati z upravljanjem energije

V Sloveniji večina podjetij že uporablja avtomatizi-rane energetske sisteme. Avtomatizacija običajno vključuje še nadzorni sistem, prek katerega je mogoče upravljati ener-getske sisteme. Žal gre pri tem večinoma zgolj za operativno upravljanje in nastavljanje parametrov energetskega sistema. Če želimo učinkovito varčevati z energijo, to seveda ni dovolj.

sistematično in intenzivno se v podjetju ali stavbi lotijo upravljanja energije in opti­mizacije njene porabe.

Nekaj prihrankov je mož­no doseči že z organizacijski­mi ukrepi, vendar tu prav ve­likih rezerv navadno ni. Tem sledijo investicijski ukrepi, vendar morajo biti naložbe ciljno usmerjene. Prav tu­kaj se pokaže največja moč informacijskega sistema za upravljanje energije – z nje­govo pomočjo podjetje dobi jasno sliko, kje so vzroki za neučinkovitost in kam je smi­selno vlagati. Dober sistem omogoča zelo natančno vre­dnotenje vseh vlaganj, hkrati pa lahko zagotovi informacij­sko podporo pri izvedbi teh investicijskih ukrepov.

Implementacija se začne z načrtom in merilniki

Podjetje ali lastnik stav­be se mora najprej odločiti, kako se želi ukvarjati z upra­vljanjem energije. Če bo sam izvajal energetski menedž­ment, potem bo tudi glavni uporabnik te rešitve in zelo zaželeno je, da ima jasno sliko, kaj od sistema priča­kuje. Naslednje pomembno vprašanje so števci porabe in njihov priklop v sistem.

»Navadno predlagamo, da podjetje začne s samodejnim zajemom tistih meritev, ki jih ima na razpolago, ali na novo vgradi samo nekaj ključnih števcev. Preostale meritve se lahko vnašajo ročno ali pa jih sistem izračuna prek inteligen­tnih delilnikov. Ko se izkaže, da je neko področje problematič­no, se vgradijo novi merilniki. Sistem je živ in se nenehno dograjuje z novimi meritvami, financira pa se iz prihrankov,« dodaja dr. Sokolić.

Zelo pomemben del upra­vljanja energije se navezuje na določanje energetskih poti in delilnikov. To lahko opravi podjetje samo ali pa

vse skupaj prepusti zunanje­mu izvajalcu. Za to nalogo naj išče partnerja, ki ni le razvi­jalec rešitve za upravljanje energije, ampak ponuja tudi

��� Z rešitvami za upravljanje energije je mogoče prihraniti od nekaj odstotkov pa vse do 20 odstotkov stroškov energije.

celovito sistemsko integraci­jo in izvedbo vseh potrebnih storitev, ki pripeljejo do uspe­šno uvedenega energetskega informacijskega sistema.

[ INTERVJU] Prof. dr. Igor Papič o pametnih omrežjih v Sloveniji

V prihodnjih osmih letih za 320 milijonov evrov naložbProf. dr. Igor Papič s Fakultete za elektroteh-niko Univerze v Ljubljani svari, da brez pametnih omrežij v Sloveniji v prihodnje preprosto ne bo mogoče izpolniti okoljskih zavez oziroma bodo potrebna vlaganja v omrežje precej večja.

Kakšno vlogo imajo IT--rešitve pri načrtovanju pametnih omrežij?Informacijsko­komunika­cijske tehnologije so eden ključnih gradnikov pametnih omrežij. Pri pametnih omrež­jih govorimo o aktivnih upo­rabnikih omrežja, ki prilagaja­jo svojo porabo oziroma proi­zvodnjo razmeram v omrežju. Za delovanje takega sistema potrebujemo učinkovito ko­munikacijo med operaterjem omrežja, ponudniki energije in končnimi uporabniki. Lah­ko rečemo, da so IKT­rešitve osnovna infrastruktura, ki jo potrebujemo za izvedbo kon­ceptov pametnega omrežja.

Kakšno znanje imamo na tem področju v Sloveniji?V Sloveniji imamo v širšem

uu�Z uvedbo pametnih omrežij bo rast cen električne energije manjša, kot bi bila brez tega koncepta.��� Tako je prepričan prof. dr. Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko.

segmentu pametnih omrežij zelo močno industrijo, ki nujno potrebuje poligone za preizku­šanje svojih rešitev v realnem omrežju. Pametna omrežja so med najhitreje rastočimi globalnimi trgi. Med večjimi podjetji v Sloveniji na področju pametnih omrežij svojo prilož­nost vidijo Kolektor Group, Is­kra MIS, Iskraemeco, Iskratel, Gorenje, Metronik in druga. Pametna omrežja s svojo kom­pleksnostjo in inovativnostjo ponujajo tržne niše tudi za kopico malih inovativnih pod­jetij. Veliko jih je v Sloveniji že danes, ta prostor pa se še odpira za nove ideje in rešitve. Prav mala in srednja podjetja so v evropskih državah danes gonilo razvoja gospodarstva.

Kako razvita so naša pa-metna omrežja v primerjavi s tujino?Trenutno je težko govoriti o že vzpostavljenih pametnih omrežjih pri nas ali v tujini, obstaja sicer veliko demon­stracijskih poligonov, kjer se preizkušajo nekateri koncep­ti pametnih omrežij, vendar smo še daleč od sistemske množične uvedbe teh rešitev.

Slovenija je v zadnjih letih za demonstracijske projekte na­menila nekaj deset milijonov evrov. V razvitih državah so ta vlaganja bistveno večja. Zave­dati se moramo, da so te teh­nologije velika priložnost za industrijo. Če želijo slovenska podjetja dejavno sodelovati na globalnem trgu, potrebujemo še veliko večja vlaganja.

Kje je po vašem mnenju največ prostora za napredek?Po razvitosti tehnologije so na prvem mestu napredni siste­mi merjenja – pametni štev­ci, sledijo izvedba konceptov prilagajanja porabe, virtualne elektrarne, sistemske storitve, infrastruktura za električna vozila in podobno.

Kaj se zgodi z dosedanjimi rešitvami, ko prenavljamo energetska omrežja?Zavedati se moramo, da bodo vlaganja v primarno opremo, kot so daljnovodi in trans­formatorji, vedno potrebna. Pametna omrežja omogočajo zgolj boljšo izkoriščenost te opreme. Tudi novi elementi, ki vstopajo v to enačbo, denimo

obnovljivi viri energije in elek­trični avtomobili, povzročajo potrebe po dodatnih vlaga­njih v omrežje. Posledično se dražita razvoj in vzdrževanje omrežja. Danes vsak kilovat obnovljivih virov v povprečju zahteva 450 evrov dodatnih naložb v omrežje.

Kaj nas na področju pa-metnih omrežij čaka v prihodnje?Pametna omrežja so izjemno kompleksno in široko področ­je, uspeh pa lahko zagotovi samo usklajeno in celovito delovanje na vseh področjih skupaj. V Sloveniji smo pred kratkim izdelali program ra­zvoja pametnih omrežij, kjer se osredotočamo na desetletno obdobje do leta 2020. V tem času je cilj postopoma uvesti sistemske rešitve, ki so danes tehnološko že razvite. Na trgu obstajajo rešitve, kar manjka, pa so koncepti, kako te reši­tve optimalno vključiti in iz­koristiti za potrebe omrežja. Namen programa je predvsem vpeljava obstoječih tehnologij v prakso in njihova optimal­na uporaba. Program ponuja natančno strukturo potrebnih

nalog, raziskav, dejavnosti in masovnih implementacij, s ka­terimi po letu 2020 dobimo de­lujoč učinkovit koncept pame­tnih omrežij. Predvidevamo, da bi za izvedbo zastavljenih ciljev v prihodnjih osmih le­tih v pametna omrežja morali vložiti skupno okrog 320 mili­jonov evrov.

Kam pa bodo šla ta sredstva?Skoraj 90 odstotkov vseh stro­škov bo šlo za izvedbene pro­jekte. Sicer pa velja, da bodo vlaganja v raziskave najbolj intenzivna v prvih treh letih, ko se bo pripravljala izvedba konkretnih demonstracijskih projektov. V letih 2014 in 2015 je največja koncentracija de­monstracijskih projektov, medtem ko so vlaganja v mno­žične implementacije največja v obdobju od 2015 do 2019, ko se izvaja naložba v napredno merjenje. Do leta 2030 je predvidenih za 4,2 milijarde evrov naložb v distribucijsko omrežje. Če bi uvedli pame­tna omrežja, ocenjujemo, da bi lahko to vrednost v tem obdobju znižali za slabih 500 milijonov evrov.

Trajnostni razvoj poslo­vanja zadeva tudi upravlja­nje energije. Za kakovostno upravljanje pa je prvi pogoj že samo obvladovanje energet­skega sistema, ki ob ustrezni informacijski podpori vodi v občutno in trajno znižanje stroškov energije in vode. Do­datni učinek je viden v obliki zmanjšanja izpustov toplo­grednih plinov in pri izpol­njevanju regulatornih zahtev ter standardov, povezanih z energetskim in okoljskim menedžmentom. Sistemsko obvladovanje porabe energi­je je vse pogosteje tudi eden izmed pogojev za dodelitev najrazličnejših subvencij.

Več kot le digitalno energetsko knjigovodstvo

Namenski informacijski sistem za podporo upravlja­

Sistematično zniževanje stroškov energijeVpeljava energetskega menedžmenta v organizacijo omogoča sistematičen pristop k zniževanju stroškov energije, saj sodobni sistemi vključujejo precej več funkcij kot le spremljanje porabe.

nju porabe energije je več kot le digitalno energetsko knjigovodstvo, saj ne gre le za evidentiranje pora­be energije. Uporabnikom omogoča še inteligentno alarmiranje in izvajanje različnih analiz, kar bi bilo brez informacijske podpore preveč zapleteno ali pa bi zanje porabili preveč časa. Z ustreznim informacijskim sistemom so morebitna od­stopanja odkrita hitro in tu­di hitro odpravljena. Poseb­na pozornost je pri sodobnih sistemih namenjena popolni prilagodljivosti uporabni­kom (z namenskimi zaslon­skimi prikazi in poročili, ki jih uporabniki lahko sami poljubno prilagajajo) in informacijskemu obvlado­vanju energetskih ukrepov. Boljši sistemi premorejo ce­lo funkcijo napovedovanja porabe energije glede na različne dejavnike, kot so vreme, načrt obremenitve proizvodnje ali cene ener­gentov v posameznem obdo­bju. S tem podjetjem omo­gočijo natančno načrtovanje poslovnih dogodkov glede na kar se da učinkovito ra­

��� Podjetja, ki so se v preteklosti že odločila za imple-mentacijo naprednih sistemov upravljanja energije, potrjujejo, da so znatne energetske neučinkovitosti odkrila že kmalu po uvedbi sistema.

bo energije ob upoštevanju številnih drugih dejavnikov.

Enostavna integracija v preostalo infrastrukturo

Večino sodobnih siste­mov za upravljanje porabe energije je mogoče razme­roma enostavno vključiti v preostalo infrastrukturo podjetja. Čeprav ti sistemi temeljijo na ročno vnesenih podatkih in na podatkih, ki so v sistem pripeljani iz raz­ličnih virov prek različnih komunikacijskih vmesnikov, je za uporabnost sistema ključno zagotavljanje mo­dela centralne baze ener­getskih podatkov in njenega zanesljivega polnjenja.

Danes mora biti v ospred­ju varnost teh podatkov, saj ne želimo, da vsi uporabniki pregledujejo vse podatke, po eni strani je to za njih lahko moteče, po drugi strani pa so nekateri podatki lahko občutljive narave. S stališča varnosti je najbolje imeti po­datke na lastnem strežniku, saj imamo le tako možnost, da kadarkoli zapremo vse do­stope do sistema. S tem se za­varujemo pred morebitnimi

vdori in krajo podatkov, saj navadno ne želimo, da bi na dan prišel denimo podatek o strošku za enoto proizvoda.

Velika prilagodljivost sistemov

V zadnjih letih je energet­ski sistem navadno popol­noma prilagojen podjetju, v katerem je nameščen, in upo­rabnikom. Treba se je namreč zavedati, da so denimo že ka­zalci energetske učinkovito­sti v različnih industrijskih panogah različni. Podobno lahko zgradbe med seboj ne­odvisno primerjamo le tako, da geografsko lego, velikost in druge parametre spravimo na skupni imenovalec.

Podobno velja za infor­macije, ki jih ponuja sistem – recimo prag informacij za vodstvo podjetja je povsem drugačen od informacij za energetskega menedžerja in se spet razlikuje od infor­macij, ki jih operater nekega stroja potrebuje za energet­sko učinkovito vodenje tega stroja. Tudi upravljavec več­stanovanjskega bloka potre­buje drugačne informacije od stanovalcev.

Boljši informacijski siste­mi omogočajo uporabnikom celo ustvarjanje poljubnih zaslonskih prikazov, poro­čil in specifikacijo posebnih opozoril in kazalnikov brez pisanja programske kode, s čimer se zadosti potrebi po odprtosti sistema, ki je ključ­na za zagotavljanje največjih prihrankov.

Hitra povrnitev naložbePodjetja, ki so se v pre­

teklosti že odločila za im­plementacijo naprednih sistemov upravljanja ener­gije, potrjujejo, da so znatne energetske neučinkovitosti odkrila že kmalu po uvedbi sistema. Na dolgi rok lahko podjetja z utečeno uporabo in premišljenimi naložbami stroške energije nadalje traj­no znižajo za do 15 odstotkov, v nekaterih primerih tudi več. Naložba v informatiziran energetski sistem se navadno povrne že v šestih do 12 me­secih. Pri tem velja omeniti, da nekateri ponudniki teh rešitev podjetjem ponujajo tudi možnost financiranja ali najema, s čimer se takoj zago­tovi pozitiven finančni tok.

www.finance.si IKT INFORMATOR 39www.finance.si38 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Pri podjetjih navadno ne gre zgolj za prenos ene številke, temveč ta prenašajo v oskrbo celoten telefonski sistem, tako z vidika optimalnega izkorist-ka infrastrukture, opreme kot tudi vzdrževanja. Ne glede na to, ali gre za prenos ene številke ali celotnega komunikacijskega sistema, je strah pred menjavo ponudnika telefonije popolno-ma odveč. Amisovi strokovnjaki na podlagi več kot 15 let izkušenj in več tisoč zadovoljnih naročni-kov prehod na poslovno telefo-nijo opravijo hitro in preprosto.

Celo več, vse potrebno za zamenjavo operaterja in vzpostavitev sistema lahko poslovni uporabniki uredijo s pomočjo svetovalca, ki je naročniku vedno na voljo za vse informacije, zahteve in naročila. V Amisu se zave-dajo pomembnosti aktivnih delovnih procesov, zato svoj komunikacijski sistem, ki so ga poimenovali Amis Xpert, postavijo vzporedno s tre-nutno uporabljano rešitvi-jo, preizkusijo brezhibnost njegovega delovanja in tako zagotovijo zanesljiv prehod brez izpada delovanja stori-tev prek starega ponudnika.

Največja podjetja izbirajo Amis Poslovno telefonijo

Amis, ponudnik teleko-munikacijskih storitev za poslovna okolja, je pri prenosu fiksnih poslovnih telefonskih številk absolutni zmagovalec zadnjih let. Od leta 2006, ko je bila omogočena prenosljivost številk, je bilo v njegovo omrežje prenesenih več kot 106.800 številk, kar Amis uvršča na prvo mesto med vsemi ponudniki fiksnih telekomunikacij-skih storitev.

Na drugi strani pa podjetja z zamenjavo pridobijo učinko-vite komunikacijske rešitve, s katerimi optimizirajo svoje poslovanje.

Ogromni prihranki pri klicih, naročninah in vzdrževanju

Ob prehodu s klasične na IP-telefonijo lahko podjetja brez začetne naložbe znatno znižajo fiksne mesečne stro-ške naročnin in pogovorov v vsa omrežja – tudi do 70 od-stotkov. Poudariti velja, da so cene klicev v vsa domača in mednarodna omrežja prek IP-telefonije občutno nižje od cen klicev prek klasične telefonije. Komunikacijski sis-tem Amis Xpert omogoča tudi znižanje mesečnih stroškov vzdrževanja, saj so stroški na-jema opreme in vzdrževanja že vključeni v fiksno mesečno naročnino. Amis za obračun vseh klicev v vsa omrežja upo-rablja sekundni obračunski interval, kar pomeni, da na-ročnik plača natančno toliko govornega prometa, kot ga je dejansko opravil. Pri klasični telefoniji je sicer obračunski interval minutni.

Funkcije, ki pomagajo optimizirati poslovanje in delo zaposlenih

Prav integracija komuni-kacijskih storitev v sistemu Amis Xpert, ki je plod la-stnega razvoja, poslovnim uporabnikom omogoča, da niso več omejeni na eno-stranskost uporabljenih tehnologij (telefon, faks, SMS, e-pošta …) in druge njihove omejitve. Združene komunikacije zaznamujeta predvsem odprtost glede uporabe prenosnega medija

V okviru posebne ponudbe za poslovno telefonijo Amis Xpert Amis ponuja garancijo zadovoljstva

in povezovanje s sodobnimi načini komuniciranja, s či-mer si uporabniki olajšajo svoje delo. Faks sporočila lahko denimo upravljajo kar prek e-pošte. Ali pa opravlja-jo klice s pomočjo aplikacije Softphone, nameščene na računalniku ali pametnem mobilnem telefonu. Upora-bljajo lahko telefonsko ko-munikacijo s pomočjo dodat-ka za Microsoft Outlook in glasovno pošto. Zagotovljena je dosegljivost uporabnikov in delo na več različnih loka-cijah – na službeni poti, od doma, z drugih lokacij; vse na enotni telefonski številki. Uporabniki lahko preproste-je upravljajo svoj telefonski priključek – prek spletnega vmesnika si lahko spremeni-jo nastavitve telefona, nala-gajo svoje posnetke za klic na čakanju, upravljajo glasovno pošto in drugo.

Nepogrešljivo zanesljivo delovanje in učinkovita podpora ponudnika

Zanesljivo in varno de-lovanje storitev ter najvišja stopnja stabilnosti sta zago-

tovljena, saj je Amis Xpert podprt z redundantnim hrbteničnim omrežjem in dodatnim brezprekinitvenim napajanjem. Amisov center za nadzor omrežja izvaja 24-urni proaktivni nadzor nad delovanjem, s čimer je zagotovljena še višja stopnja zanesljivosti delovanja. Po-skrbljeno je tudi za varnost komunikacij, saj so vse pove-zave kriptirane in zagotavlja-jo varnost pred neželenimi vdori v telefonski sistem ter tako še dodatno skrbijo za ne-moteno delo in ohranjanje poslovnih skrivnosti. Amis je kot prvi operater v Sloveniji uvedel tudi trinivojsko teh-nično pomoč 365/7/24, na-menjeno izključno poslovnim uporabnikom.

Jamstvo prihrankovV okviru posebne ponud-

be za poslovno telefonijo Amis Xpert Amis ponuja garancijo zadovoljstva, saj uporabnikom, ki klasično telefonijo zamenjajo z novim sistemom, zagotavlja najmanj 25 odstotkov nižje stroške komuniciranja.

��� Uporabniki upora-bljajo isto telefonsko številko ne glede na to, ali so na delov-nem mestu, službeni poti ali pa delajo od doma.

Konferenca WinDays 12 je bila, tako kot dve pred-hodni v Rovinju (pred tem je konferenco več let gosti-la Opatija), razdeljena na tehnološki dogodek Win-Days12 Technology, ki je trajal tri dni, in poslovni dogodek WinDays12 Bu-siness, ki je trajal dva dni. Njeno prizorišče so bili prostori nekdanje tobačne tovarne v Rovinju, ki se že leta uporablja kot osrednji kongresni prostor znanega pristaniškega mesta v Is-tri. Za nekaj več kot 1.500 udeležencev obeh Micro-softovih dogodkov je več kot 150 predavateljev in panelistov pripravilo več kot 180 predavanj, delav-nic in panelnih razprav. Večina – 160 predavanj in 12 delavnic – jih je sodilo v okvir tehnološke konfe-rence, ki je udeležencem ponudila presek novosti v svetu tehnologij, predvsem s področja novih in priha-jajočih programskih reši-tev, računalništva v oblaku, virtualizacije, sodelovalnih orodij in drugega.

Uporabniki vse več uporabljajo vsebine s pomočjo aplikacij na ta-blicah in pametnih tele-fonih, zato so udeleženci na predavanjih izvedeli več o njihovi izdelavi in možnostih operacijskega sistema Windows Phone v poslovanju. Predstavlje-ni so bili različni primeri, ki potrjujejo, kako lahko implementacije Micro-softovih rešitev pospešijo vsakdanje poslovanje.

Posebno zanimive za udeležence so bile im-plementacije zbirke pro-gramov Office 365, nove

Dnevi Windowsov v znamenju oblaka

V Rovinju je bila konec aprila že 12. petdnevna konferenca WinDays, tradicionalno največji IT in poslovni dogodek na Hrvaškem.

generacije za poslovno produktivnost v oblaku, ki združuje oblačne različice Microsoftovih orodij za ko-munikacijo in sodelovanje. Te so namenjene zasebnim uporabnikom in podjetjem vseh velikosti, pa tudi dr-žavnim in izobraževalnim ustanovam. Prednosti Of-ficea 365 v praksi je pred-stavil vodja za Office 365 v Microsoftu jugovzhodne Evrope. Uporabniške izku-šnje so opisali predstavniki malih podjetij Effectus in BIOS, izkušnje velikih or-ganizacij pa predstavnica oddelka za informatizaci-jo hrvaškega ministrstva za kulturo in predstavnik podjetja Omega software.

Microsoft je v sodelo-vanju s podjetji Adacta in IN2 predstavil tudi loka-lizacijo sistema Microsoft Dynamics AX, rešitve, ki odgovarja na poslovne iz-zive petih panog – proizvo-dnje, distribucije, prodaje na drobno, javnega sektor-ja in profesionalnih stori-tev. Lokalizacija zajema tudi zakonsko regulativo ter hkrati svojim strankam omogoča hitro in učinko-vito opravljanje nalog. Na poslovni konferenci je bil poudarek na sedmih panel-nih razpravah, na katerih so se ukvarjali z aktualni-mi gospodarskimi temami, ki so bile osredotočene na skorajšnji hrvaški vstop v Evropsko unijo in kar najboljše priprave za na-stop hrvaških podjetij na evropskem trgu. Veliko se je govorilo o operativni odličnosti, konkurenčnosti in vlogi izobraževanja kot dejavnika poslovne uspe-šnosti. Novost letošnjega programa pa so bile šti-ri poslovne delavnice, o likvidnosti, upravljanju projektov, pridobivanju najboljših talentov in izkoriščanju sredstev iz evropskih skladov.

��� Ivan Vidaković, direktor Microsofta Hrvaška, je nagovoril več kot 1.500 udeležencev konference WinDays.

21,6-�� odstotni tržni delež ima Amis v minutah opravljenih pogovo-

rov prek sistemov IP-telefonije.

ŠTEVILKI

106.800�� fiksnih telefonskih številk so uporabniki od leta 2006 prene-

sli na Amis.

Dnevi slovenske informatikeV Portorožu je bila 19. konferenca Dnevi slovenske infor-matike, ki jo je organiziralo Slovensko društvo Informatika (SDI). Več kot 360 udeležencev je v tridnevnem programu poslušalo 15 povabljenih tujih in domačih predavateljev, ki so pripravili 140 predavanj. Organizirani sta bili tudi okrogli mizi z naslovoma Ali je slovenski IKT-sektor v krizi? in Eko-nomska kriza in zdravstveni sistem: priložnost za IKT, poleg tega pa še delavnica o certificiranju ECDL. Na koncu so po-delili i-nagrado za najboljši IKT-projekt. Prejelo jo je podjetje Marand Inženiring za informacijski sistem pediatrične klini-ke. Nagrade SDI pa so prejeli Katjuša Skukan za prispevek k razvoju informacijskih sistemov v javni upravi, mag. Jasna Poženel za uspešno izvedbo konference in podjetje Micro Team za uspešno izvajanje programov ECDL.

V Avstralijo potuje OsmosisV Ljubljani so razglasili letošnjega zmagovalca slovenskega tekmovanja Imagine Cup. Na 11-člansko strokovno komisijo je najboljši vtis naredila ekipa Osmosis iz Ljubljane, ki je razvila inovativno platformo za ciljno dobrodelnost. Zma-govalno ekipo, ki bo Slovenijo predstavljala na svetovnem finalu v Sydneyju, sestavljajo študenti Aleksander Berus in Erol Merdanović s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), Juš Milčinski s Fakultete za družbene vede ter Luka Vidoni z Ekonomske fakultete, vsi iz Ljubljane. Da je ekipa predstavila delujočo rešitev, je pomagal mentor prof. dr. Matjaž B. Jurič, profesor na FRI. Svojo rešitev so opisali kot »internetno platformo, ki s tehnologijo 21. stoletja pomaga k učinkovitejšemu podarjanju tako sredstev kot tudi znanja, pri čemer inovativen povezujoči pristop omogoča izvajanje projekta za razvoj delov sveta, ki jim je to najbolj potrebno«.

Simobil združuje fiksni in mobilni internetSimobil je svojim poslovnim uporabnikom prvič ponudil poseben paket, ki združuje fiksni in mobilni internet. Paket Internetni dvojček poleg dostopa do fiksnega interneta vključuje tudi 15 gigabajtov mobilnega prenosa podatkov, poleg tega pa obsega še možnost Eurodata, s katero naroč-niki paketa ugodneje prenašajo podatke v državah članicah EU, na Hrvaškem, v BiH in Švici. Paket vključuje tudi do tri poštne predale z domeno @popolnapisarna.si z gigabajtom prostora in brezžično postajo (Wi-Fi) Fritzbox 3790. Cene paketov se gibljejo med 32 in 64 evrov, odvisno od izbrane hitrosti fiksnega interneta.

NetApp za slovenske informatikeDružba NetApp je informatikom, vodjem informatike in drugim tehničnim strokovnjakom v hotelu Mons predstavila svoje rešitve in primere dobrih praks. Poudarili so eno-stavnost implementacije rešitev NetApp v obstoječo infra-strukturo podjetja, jasno dodano vrednost poslovanja ter pomembne prihranke pri shranjevanju in obdelavi podatkov. NetApp je tretji največji ponudnik rešitev za hrambo podat-kov na svetu, ki slovi po zanesljivosti svojih rešitev in napre-dni programski opremi za njihovo upravljanje in obdelavo. Inovativnost rešitev NetApp so prepoznali številni partnerji v IT-industriji, med katerimi sta najbolj prepoznavni podjetji Fujitsu in SAP, s katerima že skoraj desetletje oblikujejo skupne napredne strežniške in analitske rešitve, ki veljajo za najboljše v industriji.

Telekom Slovenije motor razvoja IKTV Skupini Telekom Slovenije bodo glavnino naložb namenili za gradnjo in posodabljanje omrežij, zlasti mobilnih omrežij tretje in četrte generacije, skrajševanju lokalne zanke in nadgradnji lokalnih bakrenih omrežij ter optičnih omrežij za potrebe širokopasovnega dostopa do interneta. Drugi del naložb bo usmerjen v nove storitve, kot so računalni-štvo v oblaku, digitalno oglaševanje, upravljane storitve in podobno. Vrednost vseh načrtovanih naložb presega 130 milijonov evrov.

Slovenske aplikacije za Smart TVNa Philipsovem portalu Smart TV (Net TV) je zaživela že četrta slovenska spletna aplikacija; namenjena je prika-zovanju vremenskih podatkov. Uporabnikom Philipsovih televizorjev, predvajalnikov Smart Blu-ray, kinosistemov in multimedijskih predvajalnikov je na voljo brezplačno. Apli-kacija je plod sodelovanja ekipe Philipsa z Laboratorijem za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko (LTFE). Philipsovi uporabniki že uporabljajo še tri slovenske inter-netne aplikacije: VoYo, Mediateko RTV Slovenije in vsebino Planeta SiOL. Philips letos načrtuje še pet ali šest sloven-skih aplikacij.

Vsemu temu in sploh svetu sodobnega tiskanja in medijev je posvečen sejem Drupa, ki se je začel 3. maja in bo trajal tja do 16. Takšna dolžina je za sejme povsem nenavadna, vendar Messe Düsseldorf organizira Drupo zgolj vsako četrto leto in mora tako nekako »nadomestiti« ta dolgi premor. Po drugi strani se nekateri orjaški tiskarski stroji, ki premorejo več raču-nalniške in elektronske teh-nologije kot sodobna tovarna, zasedejo pa celotno sejemsko dvorano, montirajo kakšnih deset ali več dni, zato bi bilo nerentabilno razstavljati jih le polovico tega časa.

Drupa (ime je okrajšava nemških besed Druck in Pa-pier) je že več kot 60 let ključ-no mesto za predstavitev no-vih idej ter izmenjavo rešitev in poslovnih modelov v svetu tiskanih medijev, v katerem se dogajajo globoke struk-turne spremembe, glavnina dinamičnega razvoja se seli na rastoče trge Azije in Juž-ne Amerike, tehnologije se čedalje bolj »kompjuterizira-jo«, tiskanje postaja vse bolj kakovostno, specializirano, usmerjeno in digitalizirano.

Med klasičnim in najsodobnejšim

Vse to je na ogled v 19 dvoranah ogromnega düssel-dorfskega sejmišča, v katerih nastopa 1.850 razstavljavcev iz 50 držav, pričakujejo pa približno 380 tisoč obisko-valcev iz 130 držav. Skupni rezultati verjetno ne bodo podobni tistim iz leta 2008, ko se je sejma udeležilo 1.971 razstavljavcev iz 52 držav ter 390 tisoč obiskovalcev iz 138 držav, v dveh tednih pa je bi-lo sklenjenih za 10 milijard evrov poslov. Glede na eko-nomsko krizo, ki je svet zajela leto po Drupi 2008 in se še ni končala, pa so kazalci Drupe 2012, ki le malenkost zaosta-

Svet tiskanja, združen s svetom medijev

[ DRUPA 2012] Najdaljši sejem na svetu

Življenja brez tiskanja in medijev si danes ne moremo niti zamisliti. Vsak dan beremo, pre-gledujemo, uporabljamo, pošiljamo, kupujemo ali izmenjujemo knjige, revije, prospekte, poster-je, navodila, vizitke, vstopnice, ovitke in še marsikaj napisanega, narisanega, oblikovanega in tiskanega. Digitalni mediji so popestrili naše življenje z več bolj kakovostnih zvokov, slik, videoposnetkov in sploh z velikimi količinami podatkov – a ne samo, da niso izrinili tiskanih medijev, temveč so jih še obogatili in naredili privlačnejše.

jajo za prejšnjimi, vsekakor spodbudni.

Sejem je razdeljen v osem osnovnih skupin: papir in ti-skarski materiali, tiskarske komponente in infrastruktu-ra, materiali in pripomočki za pripravo tiska, tisk, dodelava in obdelava papirja in tiskovin, barve in drugi potrošni ma-terial, storitve in programska oprema ter drugo. Takšna struktura sejma se na prvi pogled zdi precej »klasična«, a so predstavljene strojne in programske rešitve ter storitve daleč od tradicionalnih. Večina predstavljenih rešitev vključu-je najsodobnejše tehnologije ter posebej računalniške in spletne rešitve.

Nadgrajena resničnost in tiskanje elektronike

Na Drupi so predstavljene številne novosti: inovativne platforme s prilagodljivim tiskanjem v visoki kakovosti, učinkovito rabo energije ter upravljanjem odpadkov in izgub, trajnostno tiskanje, ti-skarske rešitve z uporabo ele-ktronskega žarka in črnil na vodni osnovi, rešitve za hitro digitalno zgibanje in rezanje,

prilagodljivo tiskanje za raz-lične potrebe, 3D-tiskanje, tiskanje 1 : 1, multimedijske re-šitve, ki vključujejo računalni-ke, tablice in pametne telefone, nadgrajena resničnost ter med drugim tiskanje elektronike.

V svetu medijev postaja vse pomembnejša tudi nadgrajena resničnost (angl. augmented reality, AR). To je oblika raču-nalniško podprtega zaznava-nja, pri katerem se resnični in navidezni svet združujeta. Takšni sistemi prikazujejo navidezne vsebine – kot so besedilne vsebine in grafika – v realnem času, kar uporab-nikom zagotavlja tudi dodatne informacije daleč prek meja njihovega zaznavanja. Primere tega že poznamo: »vdelana« imena in zastave na bazenu, risanje poti žoge na teniškem igrišču, projekcija slik in iz-računov na vetrobranskem steklu avtomobila in podobno.

Povezovanje tiskanih in spletnih medijev

Številni razvijalci so predstavili različne prime-re združevanja tiskanih in spletnih medijev. Poseb-na pozornost je na Drupi posvečena tiskanju elek-tronskih komponent ter tudi kombinacij tiskanih in elektronskih medijev, ki že postaja posel, vreden več milijard evrov. Industrija tiskanja se hitro spreminja in vse bolj zajema v enoten proces tudi celotno verigo oskrbovanja.

Trg tiskanja v razvitem svetu zaradi krize stagnira, čeprav ostaja na visoki ravni, medtem ko rastoči trgi dose-gajo veliko rast, saj se v teh državah nenehno povečuje povpraševanje po tiskanju v mnogih sektorjih, poseb-no na področju embalaže in prospektov.

��� Drupa je že več kot 60 let ključno mesto za predstavitev novih idej ter izmenjavo rešitev in poslovnih modelov v svetu tiskanih medijev.

Četverica razstavljavcev�� Na Drupi 2012 nastopajo tudi štirje razstavljavci iz Slovenije.

To so podjetja Elastomeri iz Celja, Ravne Knives z Raven na Ko-roškem, Savatech iz Kranja in Tesnila iz Trzina.

SLOVENSKA UDELEŽBA

www.finance.si IKT INFORMATOR 39www.finance.si38 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88 FINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Pri podjetjih navadno ne gre zgolj za prenos ene številke, temveč ta prenašajo v oskrbo celoten telefonski sistem, tako z vidika optimalnega izkorist-ka infrastrukture, opreme kot tudi vzdrževanja. Ne glede na to, ali gre za prenos ene številke ali celotnega komunikacijskega sistema, je strah pred menjavo ponudnika telefonije popolno-ma odveč. Amisovi strokovnjaki na podlagi več kot 15 let izkušenj in več tisoč zadovoljnih naročni-kov prehod na poslovno telefo-nijo opravijo hitro in preprosto.

Celo več, vse potrebno za zamenjavo operaterja in vzpostavitev sistema lahko poslovni uporabniki uredijo s pomočjo svetovalca, ki je naročniku vedno na voljo za vse informacije, zahteve in naročila. V Amisu se zave-dajo pomembnosti aktivnih delovnih procesov, zato svoj komunikacijski sistem, ki so ga poimenovali Amis Xpert, postavijo vzporedno s tre-nutno uporabljano rešitvi-jo, preizkusijo brezhibnost njegovega delovanja in tako zagotovijo zanesljiv prehod brez izpada delovanja stori-tev prek starega ponudnika.

Največja podjetja izbirajo Amis Poslovno telefonijo

Amis, ponudnik teleko-munikacijskih storitev za poslovna okolja, je pri prenosu fiksnih poslovnih telefonskih številk absolutni zmagovalec zadnjih let. Od leta 2006, ko je bila omogočena prenosljivost številk, je bilo v njegovo omrežje prenesenih več kot 106.800 številk, kar Amis uvršča na prvo mesto med vsemi ponudniki fiksnih telekomunikacij-skih storitev.

Na drugi strani pa podjetja z zamenjavo pridobijo učinko-vite komunikacijske rešitve, s katerimi optimizirajo svoje poslovanje.

Ogromni prihranki pri klicih, naročninah in vzdrževanju

Ob prehodu s klasične na IP-telefonijo lahko podjetja brez začetne naložbe znatno znižajo fiksne mesečne stro-ške naročnin in pogovorov v vsa omrežja – tudi do 70 od-stotkov. Poudariti velja, da so cene klicev v vsa domača in mednarodna omrežja prek IP-telefonije občutno nižje od cen klicev prek klasične telefonije. Komunikacijski sis-tem Amis Xpert omogoča tudi znižanje mesečnih stroškov vzdrževanja, saj so stroški na-jema opreme in vzdrževanja že vključeni v fiksno mesečno naročnino. Amis za obračun vseh klicev v vsa omrežja upo-rablja sekundni obračunski interval, kar pomeni, da na-ročnik plača natančno toliko govornega prometa, kot ga je dejansko opravil. Pri klasični telefoniji je sicer obračunski interval minutni.

Funkcije, ki pomagajo optimizirati poslovanje in delo zaposlenih

Prav integracija komuni-kacijskih storitev v sistemu Amis Xpert, ki je plod la-stnega razvoja, poslovnim uporabnikom omogoča, da niso več omejeni na eno-stranskost uporabljenih tehnologij (telefon, faks, SMS, e-pošta …) in druge njihove omejitve. Združene komunikacije zaznamujeta predvsem odprtost glede uporabe prenosnega medija

V okviru posebne ponudbe za poslovno telefonijo Amis Xpert Amis ponuja garancijo zadovoljstva

in povezovanje s sodobnimi načini komuniciranja, s či-mer si uporabniki olajšajo svoje delo. Faks sporočila lahko denimo upravljajo kar prek e-pošte. Ali pa opravlja-jo klice s pomočjo aplikacije Softphone, nameščene na računalniku ali pametnem mobilnem telefonu. Upora-bljajo lahko telefonsko ko-munikacijo s pomočjo dodat-ka za Microsoft Outlook in glasovno pošto. Zagotovljena je dosegljivost uporabnikov in delo na več različnih loka-cijah – na službeni poti, od doma, z drugih lokacij; vse na enotni telefonski številki. Uporabniki lahko preproste-je upravljajo svoj telefonski priključek – prek spletnega vmesnika si lahko spremeni-jo nastavitve telefona, nala-gajo svoje posnetke za klic na čakanju, upravljajo glasovno pošto in drugo.

Nepogrešljivo zanesljivo delovanje in učinkovita podpora ponudnika

Zanesljivo in varno de-lovanje storitev ter najvišja stopnja stabilnosti sta zago-

tovljena, saj je Amis Xpert podprt z redundantnim hrbteničnim omrežjem in dodatnim brezprekinitvenim napajanjem. Amisov center za nadzor omrežja izvaja 24-urni proaktivni nadzor nad delovanjem, s čimer je zagotovljena še višja stopnja zanesljivosti delovanja. Po-skrbljeno je tudi za varnost komunikacij, saj so vse pove-zave kriptirane in zagotavlja-jo varnost pred neželenimi vdori v telefonski sistem ter tako še dodatno skrbijo za ne-moteno delo in ohranjanje poslovnih skrivnosti. Amis je kot prvi operater v Sloveniji uvedel tudi trinivojsko teh-nično pomoč 365/7/24, na-menjeno izključno poslovnim uporabnikom.

Jamstvo prihrankovV okviru posebne ponud-

be za poslovno telefonijo Amis Xpert Amis ponuja garancijo zadovoljstva, saj uporabnikom, ki klasično telefonijo zamenjajo z novim sistemom, zagotavlja najmanj 25 odstotkov nižje stroške komuniciranja.

��� Uporabniki upora-bljajo isto telefonsko številko ne glede na to, ali so na delov-nem mestu, službeni poti ali pa delajo od doma.

Konferenca WinDays 12 je bila, tako kot dve pred-hodni v Rovinju (pred tem je konferenco več let gosti-la Opatija), razdeljena na tehnološki dogodek Win-Days12 Technology, ki je trajal tri dni, in poslovni dogodek WinDays12 Bu-siness, ki je trajal dva dni. Njeno prizorišče so bili prostori nekdanje tobačne tovarne v Rovinju, ki se že leta uporablja kot osrednji kongresni prostor znanega pristaniškega mesta v Is-tri. Za nekaj več kot 1.500 udeležencev obeh Micro-softovih dogodkov je več kot 150 predavateljev in panelistov pripravilo več kot 180 predavanj, delav-nic in panelnih razprav. Večina – 160 predavanj in 12 delavnic – jih je sodilo v okvir tehnološke konfe-rence, ki je udeležencem ponudila presek novosti v svetu tehnologij, predvsem s področja novih in priha-jajočih programskih reši-tev, računalništva v oblaku, virtualizacije, sodelovalnih orodij in drugega.

Uporabniki vse več uporabljajo vsebine s pomočjo aplikacij na ta-blicah in pametnih tele-fonih, zato so udeleženci na predavanjih izvedeli več o njihovi izdelavi in možnostih operacijskega sistema Windows Phone v poslovanju. Predstavlje-ni so bili različni primeri, ki potrjujejo, kako lahko implementacije Micro-softovih rešitev pospešijo vsakdanje poslovanje.

Posebno zanimive za udeležence so bile im-plementacije zbirke pro-gramov Office 365, nove

Dnevi Windowsov v znamenju oblaka

V Rovinju je bila konec aprila že 12. petdnevna konferenca WinDays, tradicionalno največji IT in poslovni dogodek na Hrvaškem.

generacije za poslovno produktivnost v oblaku, ki združuje oblačne različice Microsoftovih orodij za ko-munikacijo in sodelovanje. Te so namenjene zasebnim uporabnikom in podjetjem vseh velikosti, pa tudi dr-žavnim in izobraževalnim ustanovam. Prednosti Of-ficea 365 v praksi je pred-stavil vodja za Office 365 v Microsoftu jugovzhodne Evrope. Uporabniške izku-šnje so opisali predstavniki malih podjetij Effectus in BIOS, izkušnje velikih or-ganizacij pa predstavnica oddelka za informatizaci-jo hrvaškega ministrstva za kulturo in predstavnik podjetja Omega software.

Microsoft je v sodelo-vanju s podjetji Adacta in IN2 predstavil tudi loka-lizacijo sistema Microsoft Dynamics AX, rešitve, ki odgovarja na poslovne iz-zive petih panog – proizvo-dnje, distribucije, prodaje na drobno, javnega sektor-ja in profesionalnih stori-tev. Lokalizacija zajema tudi zakonsko regulativo ter hkrati svojim strankam omogoča hitro in učinko-vito opravljanje nalog. Na poslovni konferenci je bil poudarek na sedmih panel-nih razpravah, na katerih so se ukvarjali z aktualni-mi gospodarskimi temami, ki so bile osredotočene na skorajšnji hrvaški vstop v Evropsko unijo in kar najboljše priprave za na-stop hrvaških podjetij na evropskem trgu. Veliko se je govorilo o operativni odličnosti, konkurenčnosti in vlogi izobraževanja kot dejavnika poslovne uspe-šnosti. Novost letošnjega programa pa so bile šti-ri poslovne delavnice, o likvidnosti, upravljanju projektov, pridobivanju najboljših talentov in izkoriščanju sredstev iz evropskih skladov.

��� Ivan Vidaković, direktor Microsofta Hrvaška, je nagovoril več kot 1.500 udeležencev konference WinDays.

21,6-�� odstotni tržni delež ima Amis v minutah opravljenih pogovo-

rov prek sistemov IP-telefonije.

ŠTEVILKI

106.800�� fiksnih telefonskih številk so uporabniki od leta 2006 prene-

sli na Amis.

Dnevi slovenske informatikeV Portorožu je bila 19. konferenca Dnevi slovenske infor-matike, ki jo je organiziralo Slovensko društvo Informatika (SDI). Več kot 360 udeležencev je v tridnevnem programu poslušalo 15 povabljenih tujih in domačih predavateljev, ki so pripravili 140 predavanj. Organizirani sta bili tudi okrogli mizi z naslovoma Ali je slovenski IKT-sektor v krizi? in Eko-nomska kriza in zdravstveni sistem: priložnost za IKT, poleg tega pa še delavnica o certificiranju ECDL. Na koncu so po-delili i-nagrado za najboljši IKT-projekt. Prejelo jo je podjetje Marand Inženiring za informacijski sistem pediatrične klini-ke. Nagrade SDI pa so prejeli Katjuša Skukan za prispevek k razvoju informacijskih sistemov v javni upravi, mag. Jasna Poženel za uspešno izvedbo konference in podjetje Micro Team za uspešno izvajanje programov ECDL.

V Avstralijo potuje OsmosisV Ljubljani so razglasili letošnjega zmagovalca slovenskega tekmovanja Imagine Cup. Na 11-člansko strokovno komisijo je najboljši vtis naredila ekipa Osmosis iz Ljubljane, ki je razvila inovativno platformo za ciljno dobrodelnost. Zma-govalno ekipo, ki bo Slovenijo predstavljala na svetovnem finalu v Sydneyju, sestavljajo študenti Aleksander Berus in Erol Merdanović s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), Juš Milčinski s Fakultete za družbene vede ter Luka Vidoni z Ekonomske fakultete, vsi iz Ljubljane. Da je ekipa predstavila delujočo rešitev, je pomagal mentor prof. dr. Matjaž B. Jurič, profesor na FRI. Svojo rešitev so opisali kot »internetno platformo, ki s tehnologijo 21. stoletja pomaga k učinkovitejšemu podarjanju tako sredstev kot tudi znanja, pri čemer inovativen povezujoči pristop omogoča izvajanje projekta za razvoj delov sveta, ki jim je to najbolj potrebno«.

Simobil združuje fiksni in mobilni internetSimobil je svojim poslovnim uporabnikom prvič ponudil poseben paket, ki združuje fiksni in mobilni internet. Paket Internetni dvojček poleg dostopa do fiksnega interneta vključuje tudi 15 gigabajtov mobilnega prenosa podatkov, poleg tega pa obsega še možnost Eurodata, s katero naroč-niki paketa ugodneje prenašajo podatke v državah članicah EU, na Hrvaškem, v BiH in Švici. Paket vključuje tudi do tri poštne predale z domeno @popolnapisarna.si z gigabajtom prostora in brezžično postajo (Wi-Fi) Fritzbox 3790. Cene paketov se gibljejo med 32 in 64 evrov, odvisno od izbrane hitrosti fiksnega interneta.

NetApp za slovenske informatikeDružba NetApp je informatikom, vodjem informatike in drugim tehničnim strokovnjakom v hotelu Mons predstavila svoje rešitve in primere dobrih praks. Poudarili so eno-stavnost implementacije rešitev NetApp v obstoječo infra-strukturo podjetja, jasno dodano vrednost poslovanja ter pomembne prihranke pri shranjevanju in obdelavi podatkov. NetApp je tretji največji ponudnik rešitev za hrambo podat-kov na svetu, ki slovi po zanesljivosti svojih rešitev in napre-dni programski opremi za njihovo upravljanje in obdelavo. Inovativnost rešitev NetApp so prepoznali številni partnerji v IT-industriji, med katerimi sta najbolj prepoznavni podjetji Fujitsu in SAP, s katerima že skoraj desetletje oblikujejo skupne napredne strežniške in analitske rešitve, ki veljajo za najboljše v industriji.

Telekom Slovenije motor razvoja IKTV Skupini Telekom Slovenije bodo glavnino naložb namenili za gradnjo in posodabljanje omrežij, zlasti mobilnih omrežij tretje in četrte generacije, skrajševanju lokalne zanke in nadgradnji lokalnih bakrenih omrežij ter optičnih omrežij za potrebe širokopasovnega dostopa do interneta. Drugi del naložb bo usmerjen v nove storitve, kot so računalni-štvo v oblaku, digitalno oglaševanje, upravljane storitve in podobno. Vrednost vseh načrtovanih naložb presega 130 milijonov evrov.

Slovenske aplikacije za Smart TVNa Philipsovem portalu Smart TV (Net TV) je zaživela že četrta slovenska spletna aplikacija; namenjena je prika-zovanju vremenskih podatkov. Uporabnikom Philipsovih televizorjev, predvajalnikov Smart Blu-ray, kinosistemov in multimedijskih predvajalnikov je na voljo brezplačno. Apli-kacija je plod sodelovanja ekipe Philipsa z Laboratorijem za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko (LTFE). Philipsovi uporabniki že uporabljajo še tri slovenske inter-netne aplikacije: VoYo, Mediateko RTV Slovenije in vsebino Planeta SiOL. Philips letos načrtuje še pet ali šest sloven-skih aplikacij.

*

Vsemu temu in sploh svetu sodobnega tiskanja in medijev je posvečen sejem Drupa, ki se je začel 3. maja in bo trajal tja do 16. Takšna dolžina je za sejme povsem nenavadna, vendar Messe Düsseldorf organizira Drupo zgolj vsako četrto leto in mora tako nekako »nadomestiti« ta dolgi premor. Po drugi strani se nekateri orjaški tiskarski stroji, ki premorejo več raču-nalniške in elektronske teh-nologije kot sodobna tovarna, zasedejo pa celotno sejemsko dvorano, montirajo kakšnih deset ali več dni, zato bi bilo nerentabilno razstavljati jih le polovico tega časa.

Drupa (ime je okrajšava nemških besed Druck in Pa-pier) je že več kot 60 let ključ-no mesto za predstavitev no-vih idej ter izmenjavo rešitev in poslovnih modelov v svetu tiskanih medijev, v katerem se dogajajo globoke struk-turne spremembe, glavnina dinamičnega razvoja se seli na rastoče trge Azije in Juž-ne Amerike, tehnologije se čedalje bolj »kompjuterizira-jo«, tiskanje postaja vse bolj kakovostno, specializirano, usmerjeno in digitalizirano.

Med klasičnim in najsodobnejšim

Vse to je na ogled v 19 dvoranah ogromnega düssel-dorfskega sejmišča, v katerih nastopa 1.850 razstavljavcev iz 50 držav, pričakujejo pa približno 380 tisoč obisko-valcev iz 130 držav. Skupni rezultati verjetno ne bodo podobni tistim iz leta 2008, ko se je sejma udeležilo 1.971 razstavljavcev iz 52 držav ter 390 tisoč obiskovalcev iz 138 držav, v dveh tednih pa je bi-lo sklenjenih za 10 milijard evrov poslov. Glede na eko-nomsko krizo, ki je svet zajela leto po Drupi 2008 in se še ni končala, pa so kazalci Drupe 2012, ki le malenkost zaosta-

Svet tiskanja, združen s svetom medijev

[ DRUPA 2012] Najdaljši sejem na svetu

Življenja brez tiskanja in medijev si danes ne moremo niti zamisliti. Vsak dan beremo, pre-gledujemo, uporabljamo, pošiljamo, kupujemo ali izmenjujemo knjige, revije, prospekte, poster-je, navodila, vizitke, vstopnice, ovitke in še marsikaj napisanega, narisanega, oblikovanega in tiskanega. Digitalni mediji so popestrili naše življenje z več bolj kakovostnih zvokov, slik, videoposnetkov in sploh z velikimi količinami podatkov – a ne samo, da niso izrinili tiskanih medijev, temveč so jih še obogatili in naredili privlačnejše.

jajo za prejšnjimi, vsekakor spodbudni.

Sejem je razdeljen v osem osnovnih skupin: papir in ti-skarski materiali, tiskarske komponente in infrastruktu-ra, materiali in pripomočki za pripravo tiska, tisk, dodelava in obdelava papirja in tiskovin, barve in drugi potrošni ma-terial, storitve in programska oprema ter drugo. Takšna struktura sejma se na prvi pogled zdi precej »klasična«, a so predstavljene strojne in programske rešitve ter storitve daleč od tradicionalnih. Večina predstavljenih rešitev vključu-je najsodobnejše tehnologije ter posebej računalniške in spletne rešitve.

Nadgrajena resničnost in tiskanje elektronike

Na Drupi so predstavljene številne novosti: inovativne platforme s prilagodljivim tiskanjem v visoki kakovosti, učinkovito rabo energije ter upravljanjem odpadkov in izgub, trajnostno tiskanje, ti-skarske rešitve z uporabo ele-ktronskega žarka in črnil na vodni osnovi, rešitve za hitro digitalno zgibanje in rezanje,

prilagodljivo tiskanje za raz-lične potrebe, 3D-tiskanje, tiskanje 1 : 1, multimedijske re-šitve, ki vključujejo računalni-ke, tablice in pametne telefone, nadgrajena resničnost ter med drugim tiskanje elektronike.

V svetu medijev postaja vse pomembnejša tudi nadgrajena resničnost (angl. augmented reality, AR). To je oblika raču-nalniško podprtega zaznava-nja, pri katerem se resnični in navidezni svet združujeta. Takšni sistemi prikazujejo navidezne vsebine – kot so besedilne vsebine in grafika – v realnem času, kar uporab-nikom zagotavlja tudi dodatne informacije daleč prek meja njihovega zaznavanja. Primere tega že poznamo: »vdelana« imena in zastave na bazenu, risanje poti žoge na teniškem igrišču, projekcija slik in iz-računov na vetrobranskem steklu avtomobila in podobno.

Povezovanje tiskanih in spletnih medijev

Številni razvijalci so predstavili različne prime-re združevanja tiskanih in spletnih medijev. Poseb-na pozornost je na Drupi posvečena tiskanju elek-tronskih komponent ter tudi kombinacij tiskanih in elektronskih medijev, ki že postaja posel, vreden več milijard evrov. Industrija tiskanja se hitro spreminja in vse bolj zajema v enoten proces tudi celotno verigo oskrbovanja.

Trg tiskanja v razvitem svetu zaradi krize stagnira, čeprav ostaja na visoki ravni, medtem ko rastoči trgi dose-gajo veliko rast, saj se v teh državah nenehno povečuje povpraševanje po tiskanju v mnogih sektorjih, poseb-no na področju embalaže in prospektov.

��� Drupa je že več kot 60 let ključno mesto za predstavitev novih idej ter izmenjavo rešitev in poslovnih modelov v svetu tiskanih medijev.

Četverica razstavljavcev�� Na Drupi 2012 nastopajo tudi štirje razstavljavci iz Slovenije.

To so podjetja Elastomeri iz Celja, Ravne Knives z Raven na Ko-roškem, Savatech iz Kranja in Tesnila iz Trzina.

SLOVENSKA UDELEŽBA

www.finance.siFINANCE, četrtek, 10. maja 2012, št. 88

Olimpijski Galaxy S IIISamsung je v britanski prestolnici končno razkril Galaxy S III, pame-tni telefon, ki bo tudi uradna naprava letošnjih olimpijskih iger. Dolgo skrita tretja generacija zastavonoše med Samsungovimi pametnimi telefoni z Androidom (zdaj v različici 4.0), debela le 8,6 milimetra, te-melji na lastnem 32-nanometrskem štirijedrnem procesorju Exynos 4 quad 1,4 GHz. Ima 12,2-centimetrski zaslon Super almoled z ločlji-vostjo 1280 krat 720 slikovnih pik ter prednjo kamero z 1,9 milijona in zadnjo z osem milijoni pik. Ob gigabajtnem pomnilniku premore še 16 do 31 gigabajtov prostora za shranjevanje. Med drugim ima vgrajeni funkciji prepoznave obrazov na fotografijah in prepoznava-nja govora v enem od šestih jezikov.

[ NOVOST]

Muzeji na spletu in na mobilnikih

[ SPLET IN KULTURA] Prenovljen muzejski portal Museums.si

»V bazo domačih muzejev in galerij je danes vključenih že več kot 20 tisoč predmetov. Spletišče trenutno na enem me-stu združuje dejavnosti več kot 50 ustanov, zanimanje javnosti zanj pa je veliko. Samo lani smo našteli 140 tisoč obiskovalcev, številka pa mesečno raste, po prenovi si obetamo še precej ve-čji obisk – tako spletni kot tudi dejanski,« je ob predstavitvi dejal Sašo Zagoranski, vodja razvoja podjetja Semantika, ki skrbi za spletno mesto Muse-ums.si. Letos so doslej mesečno v povprečju imeli 12 tisoč obi-skov in 40 tisoč ogledov strani.

Danes poudarek na mobilnem dostopu

Prvi zametki portala se-gajo v leto 2006, ko je portal deloval kot spletna galerija, povezana z muzejskim in-formacijskim sistemom Ga-lis. Leta 2010 se je spletišče preimenovalo v Museums.si in je doživelo prvo večjo prenovo. Danes so osnovni platformi dodane nove funk-cionalnosti. Te so podprte z mobilnimi aplikacijami Mu-seums SI, ki vsebine spletnega portala Museums.si predsta-vljajo uporabnikom mobilnih naprav. Na voljo so aplikacije za iPhone, iPad in Windows Phone 7, v pripravi pa sta tudi aplikaciji za Android in Windows 8. Aplikacije izko-riščajo funkcionalnost GPS in uporabnikom predstavijo muzeje v njegovi bližini, ozna-čijo lokacijo in pot na zemlje-vidu. Omogočajo ocenjevanje muzejev in galerij, shranje-vanje priljubljenih vsebin in ponujajo avdiovodnike. Mo-bilne aplikacije Museums SI so brezplačne in že na voljo v mobilnih trgovinah.

Za domače in tuje obiskovalce

Museums.si, ki govori tako slovensko kot angleško, z zbra-nimi informacijami o muzejih, galerijah, zbirkah in predmetih, razstavah in dogodkih ohranja kulturno dediščino ter spodbuja promocijo slovenskih muzejev in galerij. Podatke večinoma vpisu-jejo galerije in muzeji sami prek sistema Galis. Obiskovalcem je za ogled na voljo že več kot 20 tisoč predmetov, pregled velike koli-čine podatkov pa olajša zmogljiv iskalnik s številnimi filtri.

»Letos smo postali partner Spectrum in smo se tako pridru-žili strokovni skupnosti, ki razvija Spectrum, mednarodno priznani standard za muzejsko dokumen-tacijo. S tem se bodo prizadevanja za poenotenje in standardizacijo še okrepila, program Galis, ki ga uporablja že približno 50 slo-venskih muzejev in galerij, pa bo certificiran za prejem naziva Spectrum Compliant,« razlaga Zagoranski.

Načrtujejo nove funkcionalnosti

Portal Museums.si je bil

torej popolnoma prenovljen, do konca leta pa snovalci načrtujejo še izboljšano po-vezavo s programom Galis, prenovljen spletni ureje-valnik podatkov za vnos po-datkov prek spleta ter nekaj dodatnih funkcionalnosti za uporabnike portala. »Za laž-ji pregled in prijaznejše br-skanje načrtujemo vpeljavo novih modulov, kot so prija-va uporabnika, označevanje priljubljenih vsebin, ocenje-vanje muzejev, povezava z družbenimi omrežji,« dodaja vodja razvoja Semantike. V kratkem bo vzpostavljena tu-di muzejska spletna trgovina, ki bo med drugim omogočala tudi nakup vstopnic.

Podjetje Semantika je par-tner v mednarodnem projektu Europeana Inside, evropskem konzorciju muzejev, arhivov, ustanov za varstvo kulturne dediščine in ponudnikov pro-gramske opreme, ki bodo pod vodstvom Collections Trusta tudi v prihodnje razvijali infra-strukturo in orodja za dodajanje in ponovno uporabo zbirk kul-turne dediščine.

Konec aprila je na spletu zaživel prenovljeni slovenski muzejski portal Museums.si. Spletno mesto predstavlja muzeje in galerije po Sloveniji ter ponuja podrobne informacije o njihovih zbirkah, razstavah in dogodkih. Za hitrejši dostop do informacij so obiskovalcem na voljo tudi različne mobilne aplikacije.

��� Vsebine spletnega portala Museums.si si lahko ogledamo tudi na mobilnih napravah. Na voljo so aplika-cije za iPhone, iPad in Windows Phone 7, v pripravi pa sta tudi aplikaciji za Android in Windows 8.

OD 10. MAJA DO 7. JUNIJA

�� DRUPA 2012, največji sve-tovni sejem industrije tiska in medijev, ki ga organizirajo vsako četrto leto, Messe Düs-seldorf, Düsseldorf, do 16. maja, Messe Düsseldorf (www.drupa.de)��Windows Hackaton, 2. na-

gradno tekmovanje za izbor najboljših slovenskih aplikacij za mobilne naprave, Microsoft Slovenija, Brežice, 9.–11. maj, Mladinski center (www.micro-soft.com/sl/si)�� Forum ZAUH, predstavitev

storitev in produktov za zajem, arhiviranje, upravljanje in hram-bo podatkov različnih podjetij, Palsit, Ljubljana, 10. maj, Go-spodarsko razstavišče (www.palsit.com)�� E-računi za hitrejše in ce-

nejše poslovanje, seminarji za podjetja, ki želijo iz papirnega poslovanja preiti v elektron-skega, Halcom, Koper, 10. maj, Celje, 23. maj (www.halcom.si)�� Internet stvari, predavanje

o vlogi interneta v prihodnjem desetletju, Open.Lab, Kranj, 14. maj, OpenLab (www.openlab.si)�� SAP Sapphire Now and ASUG

Annual Conference, letna kon-ferenca strokovnjakov in upo-rabnikov SAP-jeve programske opreme, SAP, Orlando, 14.–16. maj, Orange County Convention Center (www.sapandasug.com)�� Sajam tehnike 2012, 56.

mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov, Beograd, 14.-18. maj, Beogradski sajam (www.sajam.co.rs)�� Arhinova 2012, predstavitev

nove programske opreme Au-toCAD 2013, ACAD-BAU 13 3ds Max (Design) 2013 za arhitekte, gradbenike in druge projektan-te, Ljubljana, 15. maj, Kolosej (www.arhinova.si)�� Sinergije uprave in IT, semi-

nar za člane uprave in vodje IT, Inspiris, Smlednik, 15., 17. in 29. maj, Diners Golf & Country Club (www.inspiris.eu)�� CGS konferenca 2012, med-

narodna konferenca o najnovej-ših informacijskih tehnologijah za nizkogradnjo, geodezijo, okolje in GIS, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 16. maj (www.cgs-konferenca.si)�� Informacijsko-komunikacij-

ska tehnologija kot javni servis, prvi FrodX forum o prihodnosti in razvoju informacijske družbe, FrodX, Ljubljana, 17. maj, Lju-bljanski grad (www.frodx.com)�� NT konferenca 2012, letna

konferenca strokovnjakov, par-tnerjev in uporabnikov Micro-softove programske opreme, največji IT-dogodek v Sloveniji, Microsoft Slovenija, Portorož, 21.–24. maj, GH Bernardin (www.ntk2012.microsoft.si)�� Organizacija učinkovitega

prodajnega tima s pomočjo CRM, brezplačna seminarja za srednja in velika podjetja (dopoldne) oziroma podjetnike in mala podjetja (popoldne), FrodX, Ljubljana, 22. maj, Do-bra hiša (Stegne) (www.frodx.com)�� E-računi za hitrejše in

cenejše poslovanje, Halcom, Celje, 23. maj, Regionalna go-spodarska zbornica Celje (www.halcom.si/e-racuni)�� LinuxTag 2012, 18. evrop-

ska konferenca o Linuxu in drugih odprtokodni programski opremi, LinuxTag e.V., Berlin, 23.–26. maj, Messe Berlin (www.linuxtag.de)�� CIO leta 2012, slavnostna

razglasitev dobitnika ugledne-ga priznanja, Housing co., Brdo pri Kranju, 31. maj, Kongresni center Brdo (www.cio.si)�� The Executive’s Survival

Guide to Fraud and Corruption, seminar za vodstva, ki želijo bolje razumeti prevare in ko-rupcijo, njihov vpliv ter holistič-ni pristop pri zaščiti zoper tovr-stna tveganja, qSTC Solutions & Training Center, Ljubljana, 1. junij, Tehnološki park (www.qstc.com)�� Discover 2012, največja HP

konferenca doslej, ki združuje dosedanji konferenci Software Universe in HP Tech Forum, HP, The Venetian/The Palazzo, Las Vegas, 4.–7. junij (www8.hp.com/si/sl/home.html)�� Diggit 2012, slovenska

konferenca o digitalnih komu-nikacijah, Marketing Magazin in TSmedia, Ljubljana, 6. in 7. junij, Cankarjev dom (www.diggit.si)�� SAP Financials 2012/HR

2012/BI 2012, SAP-jeve konfe-rence o finančnih rešitvah, ka-drovskih rešitev in poslovnem obveščanju, SAP, Milano, 6.–8. junij, MiCo – Milano Congressi (www.sap.com)�� SAP World Tour 2012, SAP

Slovenija, konferenca o poslov-nih rešitvah in tehnologijah za boljše poslovanje, SAP Slove-nija, Brdo pri Kranju, 7. junij, Kongresni center Brdo (www.sap.com/slovenia)�� Elektronski nadzor zaposle-

nih, strokovno srečanje o prav-nih, organizacijskih in tehničnih vprašanjih elektronskega nad-zora, Palsit, Ljubljana, 7. junij, GZS (www.palsit.com)

Navedeni so naziv in opis dogodka, organizator, kraj, datum in prizorišče ter spletna stran za dodatne informacije.

KOLEdAR