TISOČ IN ENA NOČ

TISOČ IN ENA NOČ

TISOČ IN ENA NOČ

TISOČ IN ENA NOČ

5

Uvodne besede 11

Kralj Šahrijar in Šeherezada 15Zgodba o Šahrijaru in njegovem bratu Šahzemanu 15Zgodba o volu in oslu 21

Zgodba o trgovcu in duhu 28Zgodba o prvem starcu z gazelo 37Zgodba o drugem starcu s psoma 42Zgodba o tretjem starcu z mulo 46

Zgodba o ribiču in duhu 48Zgodba o kralju Junanu in modrecu Rujanu 52Zgodba o perzijskem kralju in njegovem sokolu 55Zgodba o zakoncu in papigi 59Zgodba o Mahmudu 61Nadaljevanje zgodbe o ribiču in duhu 67Zgodba o okamnelem princu 72

Zgodba o brivcu 81Zgodba o prvem brivčevem bratu 83Zgodba o drugem brivčevem bratu 87

Vsebina

7

Zgodba o tretjem brivčevem bratu 91Zgodba o četrtem brivčevem bratu 97Zgodba o petem brivčevem bratu 100Zgodba o šestem brivčevem bratu 107

Zgodba o čarobnem konju 111

Sindbad zemljak in Sindbad morjak 134Sindbadovo prvo potovanje 137Sindbadovo drugo potovanje 146Sindbadovo tretje potovanje 151Sindbadovo četrto potovanje 158Sindbadovo peto potovanje 169Sindbadovo šesto potovanje 176Sindbadovo sedmo potovanje 180

Princ Zaif Almuluk in hčerka kralja duhov 189

Leni Abu Mohamed 242

Princ Zajin Alaznam in kralj duhov 255

Zgodba o Hodadadu in princesi iz Derijabara 274

Aladin in njegova čudežna svetilka 306

Pustolovščine kalifa Haruna al Rašida 383Zgodba o slepcu Babi Abdalahu 389Zgodba o Sidi Numanu 397Zgodba o vrvarju Hogiji Hasanu 409

9

Ali Baba in štirideset razbojnikov 428

Ali Hodža, bagdadski trgovec 456

Princ Ahmed in vila Peri Banu 470

Zgodba o zavistnih sestrah 511

Abukir in Abuzir 543

Mesec in Danica 557

Pustolovščine ribiča Džaudara iz Kahiraha 576

Zgodba o princu in trgovčevi ženi 650

Zgodba o beduinu in njegovi zvesti ženi 652

Zgodba o zaljubljencih iz Medine 656

Prebrisana Dalila 659

Potegavščine Egipčana Alija 678

Slovarček manj znanih besed 705

Pregled slik 709

Knjiga, odpri se! 728

28 Tisoč in ena noč

aje je nekoč, o blaženi, uvidevni kralj, živel bogat, premožen mož, ki je imel veliko posestev, sužnjev, služabnikov, žena in otrok in se je moral po vseh deželah pehati z blagom in dolgovi. Ta mož je ne­kega dne zajahal konja, potem ko je dvojno sedelno bisago napol­

nil z brašnom – s prepečencem in z datlji iz Meke – in po božji volji popotoval veliko dni in noči. Bog mu je naklonil srečno pot in tako je prispel v deželo, ka­mor se je bil namenil, opravil tam svoje kupčije in odrinil nazaj v domovino in k družini.

Ko je bil na poti tretji, četrti dan, mu je postalo zelo vroče, in ko je bila vro­čina vse hujša, je pred seboj zagledal vrt, v katerem se je nadejal najti senco. Ustopil se je pod oreh, ob katerem je tekel studenec, privezal svoje živinče in sedel. Iz bisage je vzel nekaj prepečencev in datljev, južinal in metal datljeve pečke levo in desno, dokler se ni nasitil, pa vstal, se umil in molil.

Ko je to opravil, je na vsem lepem prišel k njemu stari duh. Z nogami je bil na zemlji, z glavo pa v oblakih; v roki je imel naperjen meč in stopal z njim pro­ti trgovcu, obstal pred njim in ga nahrulil: »Vstani, da te s tem mečem umorim, kakor si ti umoril mojega otroka.«

Ko je trgovec slišal duhove besede in ga pogledal, se je ustrašil in se ga zelo zbal: »Moj gospod! Za kakšen prestopek me hočeš umoriti?«

Duh je odvrnil: »Umoriti te hočem, kakor si ti umoril mojega sina.«Trgovec je vprašal: »Kdo neki je to storil?«In duh je odgovoril: »Ti.«

Zgodba o trgovcu in duhu

Zgodba o trgovcu in duhu 29

In tedaj je rekel trgovec: »Pri Bogu, nisem ga umoril, kje, kdaj in kako neki naj bi ga usmrtil?«

In duh je odgovoril: »Mar nisi sedel tukaj, jemal datlje iz bisage, jih jedel in metal pečke na levo in desno?«

»Res je, to sem počel,« je odgovoril trgovec.»No,« je odločno dejal duh, »tako si umoril mojega sina; kajti medtem ko si

jedel in odmetaval pečke, je tam mimo šel moj sin, ena pečka ga je zadela in ubila. Mar ne pravi postava: Kdor ubija, naj bo ubit?«

Trgovec je rekel: »Bogu pripadam in k njemu se obračam, nobene moči in nobenega varstva ni, razen pri vsevišnjem Bogu; če sem resnično umoril tvojega otroka, sem to storil nevede, torej mi pač moraš oprostiti.«

Toda duh je odgovoril: »Nikakor, pokončati te moram!« Zatem ga je zgra­bil, položil na tla in že dvignil meč, da bi ga umoril; tedaj pa je trgovec zajokal in zavpil po družini, ženi in otrocih; mislil je že, da bo umrl, in je prelil toliko solza, da so se mu zmočila oblačila, in rekel: »Samo pri vsevišnjem Bogu sta moč in varstvo!« Potem je povedal naslednje stihe:

Čas je ustvarjen iz dvojnih dni:iz tistih nevarnih in drugih brez skrbi.Tudi življenje nam kaže dve strani:ena je jasna in druga oblačna.Hvališ dan, ki jasen se ti zdi, in ne pomisliš, da vedno tudi kak oblak grozi.Pustiš se slepiti pokoju noči,vendar v nočni tihoti že zlo k tebi polzi.

Ko je trgovec izrekel te stihe in se izjokal, je duh znova rekel. »Zdaj te moram pokončati.«

Tedaj ga je trgovec zaprosil: »Mar ne more biti drugače?«»Tako se mora zgoditi,« je rekel duh in spet dvignil meč, da bi ga umoril.

30 Tisoč in ena noč

Tedaj je Šeherezada opazila, da se dani, in ni pripovedovala dalje; kralj Šahrijar pa je v sebi gorel od poželenja po nadaljevanju zgodbe. Ko je zasijala jutranja zarja, je rekla Dinarezada svoji sestri Šeherezadi: »Pri Bogu, kako lepa, kako prijetna in kako čudovita je tvoja zgodba!«

In tedaj je odgovorila: »Kaj je vse to v primerjavi s tistim, kar bom pripove­dovala nocoj, če me bo moj gospod, kralj, pustil pri življenju; še bolj čudovito in presenetljivo bo.«

In tedaj je rekel kralj: »Pri Bogu, ne bom te dal usmrtiti, dokler ne slišim konca zgodbe; šele po nocojšnji noči naj umreš.«

Ko se je potlej čisto zdanilo in je zasijalo sonce, je kralj vstal in opravljal svo­ja vladarska opravila.

Vezir, Šeherezadin oče, je bil zelo presenečen, ko je kralj do večera vse po­storil. Potem je kralj šel domov, se povzpel na ležišče in Šeherezada se mu je morala pridružiti. Pozneje sta oba malo počivala, potem pa je Dinarezada rekla svoji sestri Šeherezadi: »Rotim te pri Bogu, moja sestra, če ne spiš, naj spet sliši­mo kako tvojo lepo zgodbo, da prijetno prebijemo čas, v katerem vendar ne spimo.«

Tedaj je rekel kralj: »A najprej konec zgodbe o trgovcu in duhu, kajti zelo mi ugaja.«

In Šeherezada je rekla: »V zabavo in čast mi je, o blaženi kralj,« in torej nadaljevala:

Trdijo, o blaženi in dobrotljivi kralj, da je trgovec duhu, ko je ta dvignil roko z mečem, rekel: »No, ponosni duh, mar me boš res usmrtil?«

»Seveda,« je odvrnil duh.In tedaj je rekel trgovec: »Mar mi ne daš časa, da se poslovim od domačih,

žene in otrok, da jim razdelim dediščino in jim oznanim svojo poslednjo voljo? Ko se bo zgodilo vse to, se vrnem k tebi in tedaj me lahko umoriš.«

Na to je duh odgovoril: »Bojim se, da se nič več ne vrneš, če te iz pu­stim.«

Zgodba o trgovcu in duhu 31

Tedaj je rekel trgovec: »Prisegam in gospodar neba in zemlje naj mi bo za pričo, da se spet povrnem k tebi.«

In zdaj je rekel duh: »Kako dolg rok želiš?«»Hočem leto dni,« je odvrnil trgovec, »da se poslovim od otrok in žene in

se znebim blaga, ki mi je bilo zaupano; v začetku prihodnjega leta pa spet pridem.«

In zdaj je duh ponovno vprašal: »Ali mi Bog jamči za tvojo vrnitev?«»Bog ti jamči za moje besede,« je odvrnil trgovec.In ker je tako prisegel in ga je duh izpustil, je spet zajahal konja, z žalostnim

srcem odrinil na pot in brez postanka potoval, dokler ni prispel v svojo domovino.

Ko je zagledal otroke in ženo, je začel obilno prelivati solze in huda žalost in potrtost sta ga obšli. Njegovi domači so se čudili in žena ga je vprašala, kaj pogreša in zakaj tako joče in je tako potrt, ko so se vendar vsi veselili njegovega prihoda.

»Kako naj ne tožim,« je odvrnil, »ko pa mi je živeti samo še leto dni in nič več.«

In potem jim je povedal, kaj se mu je na popotovanju zgodilo, kako je prisegel duhu, da se bo čez leto dni vrnil in se mu dal umoriti. Ko so to sli­šali, so vsi jokali. Žena se je tolkla po obrazu in si pulila lase, hčerke so za­gnale jok in stok in sinovi, veliki in majhni, so na ves glas kričali. Vsi so se žalostili, otroci so ves dan ihteli okoli očeta in se drug od drugega poslavlja­li. Drugi dan jim je začel deliti dediščino in pisati oporoko; otresel se je tudi ljudi, katerim je kaj dolgoval, razdajal bogata darila in miloščino in nastavil ljudi, ki so morali zanj brati Koran. Potlej je dal poklicati priče in sodne pi­sarje, podaril svojim sužnjem in sužnjam svobodo, dal odraslim otrokom njihov del svojega premoženja, v oporoki določil delež za majhne otroke, dal ženi, kar ji je pritikalo, in tako je bil zaposlen, dokler ni skoraj minilo leto dni in je preostalo samo še toliko časa, kolikor ga je potreboval za po­potovanje.

32 Tisoč in ena noč

In zdaj se je pripravljal na odhod, se umil, zmolil, vzel svoje mrtvaško ode­lo in rekel ženi in otrokom zbogom. Ti pa so vsi skupaj kričali in jokali in tudi sam je potočil veliko solza in jim rekel: »Pri moji glavi in mojih očeh, tako je sklenil Bog, to je njegova sodba in njegova volja, saj je človek ustvarjen samo za smrt.«

Potem se je še poslednjič poslovil, zajahal konja in popotoval dan in noč, dokler ni prispel do vrta.

Pravkar je preteklo leto dni. Sedel je na kraj, kjer je jedel datlje, in z žalo­stnim srcem in s solznimi očmi čakal duha. In ko je tako sedel, je prišel k njemu starec z gazelo na verigi in ga pozdravil. Trgovec mu je odzdravil in starec ga je vprašal, kaj počne na tem kraju duhov in hudičevih otrok; zakaj v tem vrtu bi­vajo demoni in nikomur, ki se mudi v njem, se ne piše nič dobrega. Trgovec mu je povedal vso zgodbo o duhu od začetka do konca.

Starec se je zelo čudil, ko je slišal, da tukaj čaka na svojo smrt, in rekel: »Najbrž si velik poštenjak.« Zatem je prisedel k njemu in rekel: »Ne premak­nem se od tod, dokler ne vidim, kako opraviš z duhom.« Torej sta družno ob­sedela tam in se pomenkovala.

Zdaj je Šeherezada opazila, da se bliža dan, in je nehala pripovedovati. Sestra Dinarezada ji je rekla: »Kako lepa in čudovita je tvoja zgodba.«

Šeherezada pa je odvrnila: »Tudi nocoj bom povedala še kaj veliko lepšega in čudovitega, če me bo moj gospodar, kralj, pustil živeti.«

Naslednjo noč je Dinarezada rekla sestri: »Pri Bogu te rotim, moja sestra, če ne spiš, nama spet povej eno tvojih lepih zgodb, da ob njej prebedimo noč.« Kralj pa je pristavil: »Dokončaj trgovčevo zgodbo.«

»V čast mi je,« je odvrnila Šeherezada in zatorej nadaljevala:

Slišala sem, o blaženi kralj, da se je krog udeležencev še povečal. Medtem ko sta se trgovec in starec z gazelo pogovarjala, je prišel k njima starec z dvema volčjakoma; pozdravil ju je in odzdravila sta mu; potlej je vprašal, kaj da

Zgodba o trgovcu in duhu 33

počneta tukaj in starec z gazelo mu je povedal trgovčevo zgodbo o duhu, kate­remu je prisegel, da se bo vrnil in katerega zdaj čaka, da se mu da umoriti. »Semkaj sem prišel zgolj po naključju,« je pristavil, »vendar sem prisegel, da se ne premaknem od tod, dokler ne vidim, kaj se bo zgodilo z njim in z du hom.«

Ko je mož s psoma to slišal, se je predvsem začudil, da se trgovec tako zve­sto drži svoje prisege, in rekel: »Tudi jaz ne morem zapustiti tega kraja, dokler ne bom vedel, kaj se je pripetilo med trgovcem in duhom.«

In ko so se takole pogovarjali, je prišel k njim še en starec s klavrno, mršavo mulo; ko so drug drugega pozdravili, je vprašal: »Kaj počnete tukaj in zakaj je trgovec tako žalosten in potrt?«

In starca sta mu povedala zgodbo in mu tudi rekla, da bosta tu počakala in vi­dela, kako se bo razpletlo med njim in duhom. Ko je starec to slišal, je rekel: »Tudi jaz, pri Bogu, se ne premaknem od tod, dokler ne vidim, kaj se bo zgodilo s tem možem in z duhom.« Tako je prisedel k njim in potlej so se kratek čas pomenkovali.

Kar se je iz puščave silno zaprašilo in prikazal se je duh z golim jeklenim mečem v rokah in šel proti njim, ne da bi jih pozdravil. Ko je bil pri njih, je po­tegnil trgovca za levico kvišku in rekel: »Vstani, da te umorim!« Trgovec je za­jokal in tudi starci so jokali in glasno tarnali.

Zdaj je opazila Šeherezada, da se dani, in umolknila. Dinarezada ji je rekla: »Oh, kako lepa in čudovita je tvoja zgodba, sestra.«

Šeherezada je odvrnila: »Kaj je to v primerjavi s tistim, kar vama bom pri­povedovala nocoj, če me bo moj gospodar, kralj, pustil pri življenju; še veliko bolj čudovito, prijetno in očarljivo bo.«

Kraljevo srce se je vnelo od hrepenenja, da bi slišal nadaljevanje zgodbe, in je pri sebi sklenil: Pri Bogu, ne dam je umoriti, dokler ne zvem konca zgodbe in ne slišim, kaj se je zgodilo trgovcu, šele potem jo bom dal po svoji navadi, kakor druge ženske, umoriti.

36 Tisoč in ena noč

Zatem je šel po svojih vladarskih opravilih in srečal njenega očeta, vezirja, ki je bil spričo vsega tega zelo presenečen. Do noči je bil v vladnih prostorih, se potlej vrnil v svojo palačo, legel v posteljo in ko je nekaj časa spal s Šeherezado, je Dinarezada rekla: »Rotim te pri Bogu, sestra moja, če ne spiš, nama povej eno tvojih lepih zgodb, da ob njej prebedimo preostanek noči.«

Šeherezada je rekla: »V zadovoljstvo in čast mi je.« In je pripovedovala:

Trdijo, o blaženi kralj, da je prvi starec z gazelo stopil k duhu, ko je ta hotel umoriti trgovca, mu poljubil roke in noge in rekel: »O ti krona kraljev duhov, če ti povem, kaj se mi je zgodilo s to gazelo in če se ti bo zdela moja zgodba še bolj čudovita kakor to, kar se ti je zgodilo s trgovcem, ali mu boš meni na ljubo oprostil tretjino njegove krivde?«

»Prav rad,« je odvrnil duh. In starec je pripovedoval:

TISOČ IN ENA NOČ

TISOČ IN ENA NOČ

TISOČ IN ENA NOČ

TISOČ IN ENA NOČ