MAKEDONSKI @ELKINA EVROPSKITE PAZARI

cena: 50 den.oktomvri 2009 broj 48 www.ffrm.org.mk

TRAKTOR ZAPROFISIONALNI

KORISNICI

TRADICIJATA PRODOL@UVATRADICIJATA PRODOL@UVA

MAKEDONSKI @ELKINA EVROPSKITE PAZARI

ODGLEDUVAWETO LE[NICI - ISPLATLIV BIZNISODGLEDUVAWETO LE[NICI - ISPLATLIV BIZNIS

Predlog-programa na FFRM za subvencionirawe 2010

OKTOMVRI 2009 | 3

Nadnaslov RUBRIKA

Spisanieto „Moja zemja” iz-le guva mese~no i e vo sop-st venost na Federacijata na farmeri vo Repub lika Ma kedonija. Prviot broj iz le ze kako orga ni zaciski bil ten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se dis t ri bu ira kako me se~ no spe cijalizirano spi sa nie za zem jodelstvo i ru ra len raz voj.

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra} ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa } e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i } e dobiete informacii za va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.

UREDNI^KI ZBOR

Pomina glavnata berba. Se sobra grozjeto, gravot, do matite, piperkite... No, nekako, berbata ne se odviva naj dobro za zemjodelcite.

Lozarite izlegoa na protesti. Grozjeto im se ot ku-pu va{e po mizerni ceni. „Najlo{a godina za nas”, velat lo zarite.

Sli~en e stavot na site zemjodelci.

1. Kade e problemot, vo ekonomskata kriza ili vo na-{a ta dezorganizacija?

To~no e deka golemo vlijanie ima recesijata, no se pak pogolem udel ima dezorganizacijata.Po trebna e strategija za re{avawe na proble mi-te i otvorawe novi pazari.

2. No, dolgo vreme gi barame tie pazari i nikako da ja ot vorime nivnata vrata?

Izgleda pri~inata e povtorno na{ata dezorgani-za cija. Ne reagirame navreme, tuku sekoga{ vo po-sle den ~as. Re{enieto ne treba da se bara koga za po~nuva berbata, toa se pravi nekolku meseci po rano. Zatoa e potrebno zdru`uvawe i obedinu-va we na zemjodelcite.

3. Kolku se obedineti zemjodelcite vo RM?

Ima zdru`uvawa, ama nema organizacija. So far-me rite se manipulira od strana na lica koi ne se zemjodelci. Tuka se pravi najgolemata dezorga-ni zacija.

4. Kako pomagaat relevantnite institucii vo seto ova?

Sega se pregovara so site takanare~eni zemjo-del ski zdru`enija, bez da se vnimava dali se tie zemjodelci ili biznismeni ili, pak, lica od so-se ma drugi profesii. I povtorno imame dezorganizacija.

5. Na site pra{awa {to gi postaviv, nekako, se dobiva od govor - dezorganizacija.

Ovoj zaklu~ok neka bide pot-tik da se najde re{enie na dez-organizacijata i kone~no da imame plansko proizvodst vo na zemjodelski kulturi, po kva-li tetni proizvodi, pogolemi ko li~estva, siguren plasman i real no utvrdeni ceni.

Neka ni e sre}no i be ri } et-no

So po~it,Biljana Petrovska - Mitrevska

SODR@INA

5

13

14

19

20

Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewa-ta od farmerite vo [vedska na farmerite vo Make-donija preku proektot Poddr{ka na zem jodelskite zdru`enija vo Republika Makedonija - SFARM.

Organizacija ili dezorganizacija

Moja zemjaoktomvri 2009 Izdava~:FFRM MedijaUl. Gigo MijalovskiBr. 3, 1000 SkopjeTel/Faks: 02 3099042e-mail: trajan.dimkovski@ffrm.org.mkBroj na `iro smetka:250-0050000485-38 Invest banka380-1-645333 001-46 Prokredit bankaIzvr{en direktor i glaven i odgovoren urednikTrajan Dimkovskitrajan.dimkovski@ffrm.org.mk

Urednik i novinarBiljana Petrovska Mitrevskabiljana.petrovska@ffrm.org.mkMarketing i distribucijaBlagoj~e Najdovski 070/937132blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mk, pcelaveles@yahoo.comFoto vest - naslovnaBlagoj~e NajdovskiLektorVerica NedelkoskaNovinariBerta KitinskaJulija Malinova Almira Papi}Antoanela Dimitrievska

Stru~ni sorabotniciprof. d-r Dragi TanevskiRankica Bo`inoskaPan~e IvanovSorabotnici\oko DanailovMarija \o{eva Kova~evi}Dajana JanevaStojan~e AnastasovDizajnBrigada dizajn - SkopjePe~atiPropoint SkopjeMoja zemja: mojazemja@gmail.comVeb strana: www.ffrm.org.mk

NastaniFFRM partener - organizacija na Kopa - ko`eka

BamjaTE[KA I SPECIFI^NA, NO ISPLATLIVA RABOTA

Qup~e Stankovski, p~elar od VelesSO SELEWE DO DOBAR PRINOS

Zemjodelski biznis OD PIPERKA DO CRVEN PIPER

Agroalternativa MAKEDONSKITE @ELKI NA EVROPSKITE PAZARI

4 | MOJA ZEMJA

Ovaa godina cenite na zemjodelskite proizvodi se mnogu niski vo site zemjodelski sektori. Za nekoi proizvodi, kako {to e grozjeto, cena-ta ne se promenila 15 godini. Sekoga{ koga se

pregovara, na sostanocite so vinariite se dogovarame edno, a vo realnosta se realizira drugo. Toa e taka zatoa {to nemame dokument so koj{to }e se obvrzat dvete strani da go po~ituvaat dogovorot i cenata koja e opredelena. Toa treba da bide regulirano zakonski, odnosno vo Zakonot za vino da ima odredba koja }e gi obvrze dvete strani da sklu~at dogovor. Ovaa odredba mnogu pomogna kaj tutunot, zatoa barame da bide del i od Zakonot za vino.

Od druga strana, treba da zapo~neme da deluvame i so aktivnosti za pogolem izvoz na makedonskite zem-jodelski proizvodi.

Vreme e da se otstrani starata praktika: uvozot da e pogolem od izvozot. Toa mo`e da se napravi samo so zaedni~ki sili vo koi }e bidat vklu~eni site zaseg-nati strani.

Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija zapo~na da raboti na ovoj problem strate{ki, so cel da se otvorat novi pazari.

Ostvareni se sredbi so bugarskata ambasada, al-banskata ambasada i ambasadata na Crna Gora so cel da se izleze vo presret na re{avaweto na problemot so niskata cena na vinskoto grozje, a ova da stane prak-tika za site zemjodelski proizvodi. Na vakov na~in

zapo~navme so proces za vospostavuvawe na pogolemi trgovski relacii so sosednite dr`avi.

Ambasadite izrazija podgotvenost da pomognat vo delot na vospostavuvaweto vrski i obezbeduvaweto kontakti so nivni trgovski partneri za da se olesni izvozot na grozje i na drugi zemjodelski proizvodi.

Spored oficijalnite statisti~ki podatoci, Make-donija bele`i negativen trend na izvoz na grozje vo ovie dve dr`avi vo poslednite godini. Vo Albanija, pred tri godini, bile izvezeni 4.516 toni grozje. Vo 2007 godina 3.539 toni, a lani samo 2.661 ton ili 1.855 toni pomalku od 2006 godina. Kaj isto~niot sosed, pred dve godini bile izvezeni 6.159 toni grozje, {to e za 2.000 toni pomalku sporedeno so 2008 godina, koga izvozot iznesuval 4.155 toni. Bugarija e zna~aen izvozen trgovski partner na grozje koj u~estvuva so 13,3 procenti vo vkupniot izvoz na grozje od zemjava i e na vtoro mesto po izvozot na grozje vo Srbija so 26.417 toni.

Ova ne se slu~uva samo so grozjeto tuku i so golem broj na drugi proizvodi.

Za da zapo~neme da gi re{avame na{ite proble-mi, mora da funkcionirame strate{ki, so odnapred definirani celi i aktivnosti. Toa zna~i aktivnos-tite da se prezemaat porano, a ne vo tekot na berbata.

Samo slo`no, organizirano i so navremeno reagi-rawe }e napravime zemjodelstvoto povtorno da bide na{a gordost.

NOVI PAZARI - RE[ENIE ZA GROZJETO

Pi{uva: \oko Danailov,

pretsedatel na FFRM

KOMENTAR

Za da zapo~neme da gi re{avame na{ite problemi, mora da funkcionirame strate{ki, so odnapred definirani celi i aktivnosti

OKTOMVRI 2009 | 5

Predlog-programa za subvencionirawe 2010 NASTANI

Federacijata na farmerite vo Republika Make-donija (FFRM) izgotvi predlog-programa za fin-ansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto za 2010 godi-

na so cel da im pomogne na zemjodelcite i relevantni te institucii za podobruvawe na zemjodelstvoto vo Repub-lika Makedonija. Predlogot sodr`i alokacija na sred-stvata od vkupiot iznos za 2010 godina.

„Predlagame alokacija na sredstvata od vkupniot iznos za 2010 godina so barawe za subvencionirawe po hektar i grlo, namesto po kilogram i litar. Parite tre-

ba da se naso~at vo sektori koi se strate-giski i imaat potencijal. Generalnoto mi-sle we na farmerite e deka finansiskata poddr{ka e mnogu va`en instrument za raz-voj na zemjodelstvoto, no farmerite isto taka istaknaa deka mnogu preduslovi treba da bidat ispolneti so poddr{ka od Vla-data za da se dobijat pozitivni efekti od subvenciite. Takvi preduslovi se: pogolema inspekcija na kvalitetot na semeto i sade-niot materijal, edukacija na farmerite za intenzivno zemjodelstvo, voveduvawe novi tehnologii, vospostavuvawe na laborato-rii za ispituvawe na po~vata, razvoj na dogovornoto proizvodstvo, stimulirawe na investitori za izgradba na ladilnici, fab-rika za jajca vo prav, mleko vo prav i drugo”,

izjavi Nedim Kasami, zamenik-pretsedatel na FFRM za vreme na Glavniot forum za Predlog-programata za sub-vencionirawe 2010 godina.

FFRM bara registriranite zemjodelci da dobivaat 20% pogolema poddr{ka od neregistriranite zemjodel-ci i da se napravat kriteriumi za legitimnite pret-stavnici na farmerite. Predlog-programata }e bide dostavena do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umar-stvo i vodostopanstvo.

Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska

FFRM vo poseta na Brisel

Partner-organizacija na Kopa - ko`eka

Pravilna raspredelba na sredstvata

Delegacija sostavena od farmeri na FFRM, Alijansata na kooperativite na Makedonija (AKOM) i Nacionalnata asocijacija na sopstvenicite na privatni {umi (NASPS)

podnesoa aplikacija do najgolemata zemjodelska lobi grupa Ko-pa-ko`eka za dobivawe na status partner-organizacija i pobara ~lenstvo vo Evropskata asocijacija na sopstvenici na sumi.

“Na vakov na~in, so potpi{uvawe na dogovor }e se formali-zira sorabotkata so Kopa-ko`eka, koe e vo interes na razvojot na makedonskoto zemjodelstvo. So samiot dogovor }e se ovozmo`i pogolema transparentnost i razmena na informacii za razli~ni zemjodelski sektori. Za da ja realizirame ovaa aktivnost FFRM, Alijansata na kooperativi na Makedonija i Nacionalnata asoci-jacija na sopstvenici na privatni {umi formiraa konfederaci-ja “KONFARM“ “veli pretsedatelot na FFRM, \oko Danailov.

Za vreme na prestojot vo Brisel pokraj rabotniot sostanok so Kopa-ko`eka i Evropskata {umarska organizacija, se realiziraa i drugi sredbi, me|u koi e sredbata so Stafan Nilson, pretse-datel na Grupa 3 pri Evropskiot ekonomski i socijalen komitet, sredbata so prestavnici so [vedskata federacija na farmeri, sostanokot so Ramiro Gomez od generalniot direktorat za zem-jodelstvo

Posetata i dogovorenite sredbi imaat za cel makedonskite farmeri da razgovaraat so evropskite pretstavnici za temi pov-rzani so makedonskiot zemjodelsko-prehramben sektor, da gi pre-nesat i reafirmiraat svoite stavovi vo vrska so sostojbite so makedonskoto zemjodelstvo i da se informiraat za predizvici-te, koi im prestojat.

Pi{uva: Biljana Petrovska Mitrevska

“Barame subvencionirawe po hektar i grlo, namesto po kilogram i litar. Parite treba da se naso~at vo sektori koi se strategiski i imaat potencijal”, veli Nedim Kasami, zamenik-pretsedatel na FFRM

\oko Danailov, FFRM

i Peka Penson -

generalen sekretar na

Kopa-ko`eka

Sredba so

Evropskata

asocijacija na

sopstvenici

na {umi

Kancelarija

za sostanoci

na Kopa-

ko`eka

6 | MOJA ZEMJA

vodstvo na konkretni kulturi, a 54,8% se iz-jasnile deka se proiz-voditeli, no ne na konk-retna specijalizirana kultura. Od 45,2% na farmeri koi se speci-jalizirani za proizvod-stvo na konkretna zem-jodelska kultura, 29,0% se izjasnile deka se specijalizirani za odg-leduvawe na `itni kul-turi, 9,7% se specijal-izirani za proizvodstvo na domati i krastavici, 3,2% za brokula i oriz.

29% od farmerite izvr{ile promena na edna zemjodelska kultu-ra poradi niska produk-tivnost i taa kultura e zameneta so druga od koja dobivaat pogolem prinos.

45,2% od ispitanicite potvrdile deka se specijalizirani za proizvodstvo na konkretni kulturi, a 54,8% se izjasnile deka se proizvoditeli, no ne na konkretna specijalizirana kultura

@itnite i fura`nite kulturi najodgleduvani

Istra`uvawe - konkurentnost na zemjodelstvotoAKTIVNOSTI

Pi{uva: Dajana Janeva, analiti~ar na FFRM

Najgolem procent (61,3%) od farmer-ite se evidentirani kako koris-nici na subvencii vo Registarot na podra~nite edinici pri Minis-

terstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vo-dostopanstvo. Registrirani kako pravni lica se izjasnile vkupno 32,3%, dodeka 22,6% se registrirani kako individualni zemjodelci. Farmeri koi samostojno si pla}aat penzisko i socijalno osiguruvawe se 12,9%. Pod Biroto za vrabotuvawe se vodat 9,7% od ispitanic-ite {to zna~i deka voop{to ne se registrira-ni kako farmeri.

Ova se del od rezultatite od istra`uvaweto za utvrduvawe na konkurentnosta vo zem-jodelstvoto, napraveno od Federacijata na farmerite vo Republika Makedonija. Anketa-ta e sprovedena vrz 31 farmer, koi se ~lenovi na zemjodelski zdru`enija-~lenki na Fed-eracijata na farmerite vo Republika Make-donija. Farmerite-ispitanici poteknuvaat od razli~ni podra~ja i op{tini vo Republika Makedonija.

Vo prosek od 7 ha naj~esto se zasadeni povr{inite so `itni i fura`ni kulturi, pri {to 90,3% od ispitanicite me|u drugite kul-turi naj~esto odgleduvaat p~enica, p~enka, ja~men, lucerka, oriz i dr. Gradinarskite kul-turi na otvoreno kako {to se piperki, tikvi, bostan se zastapeni so 32,3% na prose~na povr{ina od 1,2 ha, ranogradinarskite kul-turi (domati, piperki) se zastapeni so 16,1% na prose~na povr{ina od 0,5 ha, ovo{tarstvoto so 16,1% na prose~na povr{ina od 2,2 ha, lo-zarstvoto so 9,7% na prose~na povr{ina od 0,2 ha i industriskite kulturi so 3,2% so prose~na povr{ina od 0,4 ha.

Na pra{aweto dali farmerite se speci-jalizirani za proizvodstvo na odredena zem-jodelska kultura, 45,2% od ispitanicite potvrdile deka se specijalizirani za proiz-

Pregled na zemjodelski kulturi koi se zameneti so drugi

Tip na zemjodelska kultura Zameneta zemjodelska kultura

Ja~men lucerka

p~enica piperki

p~enica vi{na

piperki jagoda

maslodajna repa p~enica

krastavici domati

domati brokula

piperki domati

7 hektari naj~esto

se zasadeni so

`itni kulturi

OKTOMVRI 2009 | 7

Mnogumina se obiduvaat da raz-berat {to se slu~uva so zdru-`u vaweto na zemjodelcite, ka-

tegorija vo na{eto op{testvo koja do v~era be{e zanemarena sè dodeka ne se osogleda potencijalot vo nejzino to iskoristuvawe za politi~ki i biz nis-igri. Znaeme li {to zna~i zdru ̀ uvawe vo zemjodelstvoto? Iako ne koi nau~ni lica se obidoa da dadat objasnuvawe, no osven nekoi subjek tiv ni viduvawa, odgovorot sepak go nema.

[ve|anite, koi go imaat razvieno naj dobriot svetski model na zdru`u-va we na farmerite, dojdoa da ni po-mog nat da go kopirame istiot, da ni objasnat {to e zdru`uvawe, da gi po sta vat osnovite na Federacijata na farmerite vo RM, da ja razvijat de mokratijata vo nea i da gi nau~at farmerite na liderstvo. Izgleda de-ka i pokraj tolku u~ewe ne mo`eme da razbereme deka site nie sme tie {to mo ̀ eme ne{to da napravime vo zemjo-del stvoto, a deluvaweto na zdru ̀ e ni-ja ta mo`e da bide mnogu posilno ako se odi preku edinstvena organizacija ka ko {to e FFRM, koja ima razvieno alat ki za lobirawe, komunicirawe, us lugi i sli~no.

I vo ovoj moment koga sami pro dol-`u vame na razvojot na organizacija ta odnosno so pomala finansiska pod-dr{ka od [vedskata federacija na FFRM, ni stanuva jasno deka malkumi-na ja pominaa so dobra ocenka {ko la-ta na {vedskoto zdru`uvawe.

Izgleda deka i Ministerstvoto za

zem jodelstvo ne ja razbra ulogata na sil noto zdru`uvawe i kanalizirawe na komunikacijata so farmerite. Za-mis lete gi site zdru`enija, za koi se pret postavuva deka se 200, da se poja-vat pred vratite na MZ[V so svoi ba-rawa. Toa zna~i deka sekoj raboten den ministerot treba da pomine so ed no zdru`enie. Da ne zboruvame za toa deka i barawata i gledi{tata se raz li~ni na zdru`enijata, pa i vetuva wa ta }e mo ra da bidat razli~ni. I zamislete ka ko }e izgleda toa! Na edni se vetuva ce na na p~enicata od 10 denari, a na drugi cena od 12 denari.

Postoi edna narodna pogovorka - Razdeli pa vladej. Mo`ebi e toa pri-stapot na Ministerstvoto so cel postojano da ima izgovor deka far-merite ne se dobro zdru`eni vo svoi-te zdru`enija i organizacii, pa za toa i ne mo`at da se dogovorat za klu~-nite pra{awa so niv ili u{te po-lo{ata varijanta da bidat povikuva-ni selektivno samo onie zdru`enija koi se nakloneti kon odredena parti-ja ili mo`ebi televizija. Izgleda mu napravivme dobra usluga na Minister-stvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, za koe site se legit-imni pretstavnici na farmerite ma-kar i toa da se biznismeni, mediumi i drugi koi si na{le odredena korist.

Za imixot na Ministerstvoto za zem jodelstvoto ne mo`e da se zboruva koga na vrvot na najva`noto telo za krei rawe na zemjodelskata politika, ag rosovetot, e lice od medium so eks-klu zivno pravo da u~estvuva na si te va`ni ministerski i premierski sred-bi, za razlika od drugite me d iumi koi ~ekaat da im se smiluva ne koj i da im dade izjava. No koj im e vi noven koga ne si stavile direktori na proekt za zem-jodelstvo. Zakonski, vo sovetot treba da ~lenuvaat zemjo del ski zdru`enija, prerabotuva~i, Sto panskata komora, Zdru`enieto na potro{uva~i i loka-lnata samoupra va, no ne i mediumi ili direktori na pro ekti.

No, i pokraj vakvoto opkru`uvawe, Fe deracijata prodol`uva da se gradi ka ko profesionalna, nevladina i ne-par tiska organizacija, koja raboti vo interes na zemjodelstvoto.

Za imixot na Ministerstvoto za zemjodelstvoto ne mo`e da se zboruva koga na vrvot na najva`noto telo za kreirawe na zemjodelskata politika, agrosovetot, e lice od medium so ekskluzivno pravo da u~estvuva na site va`ni ministerski i premierski sredbi. Zakonski, vo sovetot treba da ~lenuvaat zemjodelski zdru`enija, prerabotuva~i, Stopanskata komora, Zdru`enieto na potro{uva~i i lokalnata samouprava, no ne i mediumi ili direktori na proekti.

Razdeli pa vladej

Pi{uva: Marija \o{eva Kova~evi}

STAV NA FFRMZdru`uvawe na zemjodelcite

8 | MOJA ZEMJA

Mari - Odil Tavernie e li der na Agencijata na fran cuskite farmeri za me|unaroden razvoj

(AFDI). Taa ima svoja farma vo Fran-cija so 75 kravi, koja se prostira na 125 hektari. Mari e gradona~alnik na op{tina i vo 2000 godina stanu-va pretsedatel na organizacijata. Dvi` eweto AFDI e osnovano vo 1975 godina od zemjodelskite organizacii (sojuzi, zadrugi itn.). Asocijacijata gi anga` ira zemjodelcite i nivnite organizacii od Normandija za da go poddr` at ruralniot razvoj vo Mali, Kamboxa i Kosovo preku razmena na iskustva.

So cel da napravat istra` uvawe za na{eto zemjodelstvo, Mari so tro jca pretstavnici od AFDI ja po-setija Makedonija.

Francija ima vospostaveno so ra-botka so Vladata na R. Makedonija, odno sno stanuva zbor za instituci-onalnata sorabotka me|u francu-skiot region na Dolna Normandija i Republika Makedonija. Ovaa sora bot-ka vklu~uva brojni lokalni u~e snici, kako {to se regionalni so veti, javni institucii, u~ili{ta i zdru` enija. Dosega celta be{e da se realiziraat aktivnosti vo ob las ta na lokalnata samouprava na razni poliwa, kako {to se infor mati~kata tehnologija, mla-

dite, me diumite, kulturata. Kako del od so rabotkata, regionalniot sovet pre dlaga da se pro{irat aktivnosti-te vo oblasta na zemjodelstvoto i ishranata. Na ova pole, AFDI Dolna Normandija se obvrza da izraboti fizibiliti stu dija za Makedonija vo 2009 g. Po konkretno, ovaa misija treba da ovozmo ̀ i da se sretneme so glav nite akteri vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, odnosno zemjodels-ki organizacii, institucii, NVO, so cel da gi utvrdime oblastite za so-rabotka i potencijalnite partneri.

� Za vreme na ednonedelniot pre-stoj vo Makedonija poseti vte fa rmi i proizvodstveni kapa-citeti za mle~ni proizvo di vo Tetovo, Gostivar i Bito la. Koi se va{ite generalni za klu ~o ci?Prviot vpe~atok od posetata

e deka Makedonija ima vistinski potencijal za zemjodelski razvoj. Podobruvaj} i gi svoite praktiki i organiziraj} i se, zemjodelcite } e se soo~at so te{koto me|unarodno opkru` uvawe vo koe{to ` iveeme nie. Se gleda deka vlezot vo Evrop-skata Unija e golema motivacija za

INTERVJU

Da se za{titi TRADICIONALNOTO PROIZVODSTVO

PRVIOT VPE^ATOK OD NA[ATA KRATKA POSETA E DEKA MAKEDONIJA IMA VISTINSKI POTENCIJAL ZA ZEMJODELSKI RAZVOJ. SE GLEDA DEKA VLEZOT VO EVROPSKATA UNIJA E GOLEMA MOTIVACIJA ZA FARMERITE, NO GLAVNOTO PRA[AWE KOE[TO SE POSTAVUVA E DALI TIE NAVISTINA SE PODGOTVENI DA GI PRIFATAT TE[KOTIITE SO KOI TREBA DA E SOO^AT, VELI MARI - ODIL TAVERNIE

Razgovarala: Biljana Petrovska - Mitrevska

Kako e da se bide ` ena-lider na zemjodelcite?

Da stignam do ovaa funkcija mi pomogna moeto prethodno profesion-alno iskustvo. Da se bide lider-` ena na zemjodelcite zna~i da se preze-mat te{ki obvrski, koi obi~no im pripa|aat na ma` ite. Ovaa funkcija bara golema anga` iranost, postojano doka` uvawe i branewe na vrednostite na odr` liv razvoj. Zemjodelstvoto e vozbudliva profesija za koja se potreb-ni pove} e kapaciteti i prezemawe na rizici. Isto taka, malku frustrira vr{eweto na s# pove} e administrativni zada~i, kako odgovor na barawata na Evropskata Unija. Se soo~uvame i so neredovni ceni koi glavno ne odgov-araat na realnoto proizvodstvo.

Mari - Odil Tavernie,

lider na AFDI

fa rmerite. No glavnoto pra{awe ko e {to se postavuva e: dali tie se na vistina podgotveni da gi prifa-tat te{kotiite so koi treba da se so o~at?

� Va{ata poraka do na{ite zemjodelci?

Zemjodelcite mora da se edu ci-ra at preku obuki i da bidat organi-zi rani. Nie uvidovme deka se na do bar pat. Uspehot zna~i prepozna-va we na interesite na zemjodelci-te kako i prisposobuvawe na poli-ti ~kata okolina.

Druga prednost e tradicionalno-to proizvodstvo, koe treba da se za-~u va i da se nadgradi i za{titi.

Od na{eto iskustvo vo Franci ja, zemjo delstvoto mo` e da stane vis-ti n ska profitabilna profesija so ko ja mo` e da se gordeete. Za da se pos tigne toa, potrebni se mnogu vo-l ja, napori i vreme.

� AFDI sorabotuva i so IADK (Inicijativa za zemjodelski raz-voj vo Kosovo). Kakva e va{ata sorabotka so ovaa organizacija?Zapo~navme so sorabotka vo

2002 go dina. Celta na proektot na AFDI vo Kosovo e da gi zajakne kapacitetite na zemjodelskite or-ganizacii vo mlekoproizvodstvo-to. Fokusirani sme na tri glavni oblasti. Prvata e da pomogneme vo formiraweto na zemjodelska or-ganizaciska mre` a vo reonot na Mitrovica. Na{ata pod dr{ka e naso~ena kon tehni~ki po dobruvawa i usovr{uvawa na zemjodelcite vo tehni~kite i ekonomski te aspekti na mlekoproizvo dstvoto. Isto ta-ka, se obiduvame da pomogneme vo vos pos tavuvaweto podobra komuni-ka cija i razbirawe od strana na lo kal nite vlasti, osobeno vo re-orga nizacijata i struktuiraweto na sinxirite na hrana.

� Kolku e va` no da postoi sorabot-ka pome|u zemjodelskite orga-nizacii vo regionot?Konkretno, na{ata poseta na Make-

donija e organizirana i poddr` ana od IADK. Va` no e da dojde do zajaknu-vawe i sorabotka na zemjodelskite organizacii. IADK i FFRM se dobar primer za toa. Vo pogled na potenci-jalot za proizvodstvo, Makedonija i

Kosovo imaat sli~nosti, no imate i sli~ni problemi kako {to e te{kiot i nesiguren pristap do zemji{teto. Treba da se istakne potrebata od ja knewe na poddr{kata za zemjodel-stvo i razvoj na proizvodstvoto, kako i pristap do pazarot. Site ovie se temi za zaedni~ka sorabot-ka i komunikacija.

Spravuvawe so mle~nata kriza

Problemi so cenata na mlekoto ima i vo Francija. Za razlika od Ma-ke donija, vo Francija problemot e po inakov i e posledica od svetska-ta eko nomska kriza. Problemite so cenata na mlekoto se re{avaat vo posebno ko ordinativno telo, ~ie originalno ime e telo na me|u-profesii. Toa e sos taveno od far-meri-mlekari i pretstavnici od pre rabotuva~kite kapa citeti. Ova te lo e nezavisno i pomaga da se doj-de do kompromis pome|u dve te za seg-nati strani.

OKTOMVRI 2009 | 9

Zaedni~ka izjava so

pretsedatelot na FFRM

Na kafe i med so farmerite

10 | MOJA ZEMJA

Noviot, devetti po red za ovaa godina, oglas za davawe pod zakup dr` avno zemjodelsko zemji{te se odnesuva za 1.402 hektari. Pravo da apliciraat za dr` avnoto zemji{te koe {to se nao|a vo regionite [tip, Del~evo, Vinica i Kratovo imaat doma{ni i stranski, fizi~ki i pravni lica.

Vremetraeweto na zakupot e razli~no zavisno od namenata. Za podigawe dolgogodi{ni nasadi (lozja, ovo{tarnici, hmeq) e 30 godini, za maslinarnici 50, za livadi i za odgleduvawe drugi zemjodelski kulturi 15, za ribnici 20, a za sportsko-rekreativni aktivnosti i ruralen turizam e 30 godini.

Fizi~kite lica treba da se registrirani vr{iteli na zemjodelska dejnost ili da se trgovci-poedinci na koi zemjodelskoto proizvodstvo ili prerabot-kata na primarni zemjodelski proizvodi im e prete` na dejnost. Stranskite pravni lica mo` e da apliciraat dokolku imaat registrirano podru` nici vo Makedonija. Na doma{nite i stranskite pravni lica ili nivnite podru` nici zemjodelskoto proizvodstvo ili prerabotkata na primarni zemjodelski proiz-vodi treba da im bide prete` na dejnost ili zemjodelskoto zemji{te da im e potrebno za vr{ewe na nau~no-istra~uva~ki dejnosti.

Podatocite za zemji{teto se vo soglasnost so katastarskata evidencija, a uvid za sekoja povr{ina mo` e da se napravi na oglasna tabla vo Podra~nata edinica na Ministerstvoto. Ponudite {to ne ja sodr` at potrebnata doku-mentacija i se podneseni po istekot na rokot ili od lice koe nema pravo da aplicira, kako i ponudite {to ne se izraboteni spored uslovite utvrdeni vo javniot oglas, nema da bidat razgleduvani.

Po~etnata cena na godi{nata zakupnina na zemjodelskoto zemji{te e 10 otsto od prose~niot prinos na p~enicata ostvaren vo regionot kade {to se nao|a zemjodelsko zemji{te vo poslednite pet godini, izrazena vo denarska protivvrednost presmetana po prose~nata otkupna cena vo Republika Make-donija ostvarena vo prethodnata godina.

Na oglasot ne mo` e da se prijavat lica koi seu{te ne go platile zakupot po prethodno sklu~enite dogovori, pravnite lica za koi e otvorena ste~ajna postapka i neprofitni organizacii. Oglasot trae do krajot na septemvri.

Objaven nov oglas za davawe pod zakup DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Limitot za kreditite od Zem-jodelskiot krediten diskonten fond (ZKDF) se zgolemi od 300 iljadi na 500 iljadi evra. Zgolemuvaweto e od vremen karakter i so toa se izleguva vo presret na barawata na vinarskite vizbi, prerabotuva~ite na ovo{je i zelen~uk, mleko, meso, pe~urki, za~inski, lekoviti i aromati~ni proizvodi za obezbeduvawe na pov-olni finansiski sredstva za otkup na surovina od zemjodelsko poteklo nameneta za prerabotka.

Kreditnite sredstva od Zem-jodelskiot krediten diskonten fond koi{to se administriraat preku Ministerstvoto za finansii po pov-olni uslovi mo` e da gi koristat zem-jodelskite stopanstva koi imaat pod-neseno barawe za upis vo registarot na zemjodelski stopanstva, mali i sredni pretprijatija koi se zanima-vaat so primarno zemjodelsko proiz-vodstvo, mali i sredni pretprijatija

koi vr{at prerabotka na primarni zemjodelski proizvodi i mali i sred-ni pretprijatija ~ija osnovna de-jnost e izvoz na primarni zemjodelski proizvodi.

Soglasno celnata grupa na kredi-tokorisnici, postojat tri kreditni kategorii: krediti za primarno zem-jodelsko proizvodstvo do 100.000 EUR, krediti za prerabotka na zem-jodelski proizvodi do 500.000 EUR, osven za melni~kite kapaciteti kade {to limitot e 200.000 EUR i krediti za izvoz na zemjodelski proizvodi do 200.000 EUR.

Namenata na ovie sredstva e za os-novni i obrtni sredstva za primarno zemjodelsko proizvodstvo, osnovni i obrtni sredstva za prerabotki na zemjodelski proizvodi i za osnovni i obrtni sredstva povrzani so iz-voz na primarni zemjodelski proiz-vodi. Za krediti plasirani preku vklu~enite delovni banki, kamatnite

stapki iznesuvaat 4% na godi{no nivo za kreditite nameneti za pri-marno zemjodelsko proizvodstvo i 5% na godi{no nivo za kreditite name-neti za prerabotka ili trgovija. Za krediti plasirani preku vklu~enite {tedilnici, kamatnite stapki izne-suvaat 6% na godi{no nivo za kredi-tite nameneti za primarno zemjodel-sko proizvodstvo i 6,5% na godi{no nivo za kreditite nameneti za pre-rabotka ili trgovija.

Vklu~eni finansiski institucii se: NLB Tutunska banka, Investbanka, Komercijalna banka, Stopanska banka - Bitola, Stater banka, Stopanska banka - Skopje, UNI banka, [tedilni-ca Mo` nosti i {tedilnica FULM.

Drugite kreditni uslovi vo vrska so potrebnata dokumentacija, rokot na otplata, obezbeduvaweto itn. gi utvrduva sekoja finansiska insti-tucija soglasno sopstvenata kredit-na politika i vo zavisnost od vidot

Se zgolemi limitot za kreditite od Zemjodelskiot krediten diskonten fond

OKTOMVRI 2009 | 11

Bezbednosta na hranata be{e tema na se mi narot {to vo organizacija na Evrop-skata agen cija za bezbednost na hranata se odr` a vo ramki na 47-to izdanie na Me|unarodniot sa em za zemjodelstvo vo Gorna Radgona na koj u~e stvuva{e minis-terot za zemjodelstvo, {uma rstvo i vo-dostopanstvo, Qup~o Dimovski.

Obrakaj} i se pred prisutnite, toj najavi de ka vo Makedonija } e se vovede integriran pri stap vo primenata na rizikot analiza, ri zi kot komunikacija i upravuvaweto so rizik vo koj } e bidat vklu~eni site nadle` ni orga ni od primarnoto proizvodstvo do kont-rolata na konsumacijata na hrana.

Kako {to istakna ministerot Dimovski, ova } e bide ovozmo` eno so noviot zakon za bez bednost na hranata i materijalite {to do a|aat vo kontakt so hranata, koj e vo fi-nalna faza na izrabotka i se o~ekuva da se do ne se do krajot na ovaa godina, a da po~ne da se primenuva vo 2010 godina. Pri~inata za voveduvaweto na vakviot integriran pri-stap proizleguva od odredenite proble mi {to se pojavile vo prakti~nata primena na rizikot analiza pri postoeweto na dvojstvo na instituciite, odnosno preku Upravata za

veterinarstvo i Direkcijata za hrana. Vo momentov mo` eme da ka` eme deka vo

Re publika Makedonija ne postoi institu-cija koja bi bila pandan na Evropskata age ncija za bezbednost na hranata iako od-delni nejzini funkcii se izvr{uvaat od strana na Direkcijata za hrana, odnosno Republi~kiot zavod za zdravstvena za{-tita, kako i od Upravata za veterinarstvo, ista kna ministerot Dimovski na semina rot za procenka na rizicite od niva do trpeza.

Rabotniot del od posetata ministerot Di movski go zapo~na so poseta i sredbi vo opstinata Benedikt, uspesen primer za ru-ralen razvoj. Slovenija e partner vo ed en pilot-proekt za ruralen razvoj {to Make-donija } e go sproveduva vo ki~evskoto se lo Manastirski Dolenci, koe spored vklu~-enite vo proektot od slovene~ka strana, ima potencijal za razvoj na selski turizam i eko-proizvodstvo.

Na Slovenija gledame ne samo kako na part ner, tuku i na prijatel, koj ni podade ra ka za da odime tamu kade {to se strem-ime i kade {to treba da bideme, re~e na sredba ta vo lokalnata samouprava minis-terot Dimo vski.

PRODOL@I PORIBUVAWETO NA OHRIDSKOTO EZERO SO PODMLADOK OD

OHRIDSKA PASTRMKA

47. IZDANIE NA ME\UNARODNIOT SAEM ZA ZEMJODELSTVO VO GORNA RADGONA, SLOVENIJA

Ohridskoto Ezero se poribi so novi 300 iljadi par~iwa podmladok na endemi~niot vid ohrid-ska pastrmka koi {to bea obezbedni od vesta~kiot mrest. Za ovaa namena, odnosno za poribuvawe na Ohridskoto Ezero so pastrmka, vo buxetot na Min-isterstvoto se predvideni deset milioni denari, od koi dosega se realizirani poveke od 30 procen-ti. Spored Programata izrabotena vo sorabotka so Hidrobioloskiot zavod od Ohrid, poribuvaweto } e se odviva soglasno predvidenata dinamika. Pri poslednata poseta na Ohrid, ministerot za zem-jodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Di-movski, za idnata godina najavi u{te pove} e sred-stva za ve{ta~ko poribuvawe, no i za zajaknuvawe na fizi~kata za{tita na ohridskata pastrmka, so cel da se zgolemi ribniot fond na endemskiot vid riba odnosno podignuvawe na brojot na edinki na ohridskata pastrmka nad biolo{kiot optimum. Vo periodot na prvite sedum meseci od ovaa godina se uni{teni nad tri iljadi zapleneti mre` i i drug vid oprema za krivolov, a vo poslednite tri godini otkako e formirana Ribo~uvarskata slu` ba koja funkcionira vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, dosega se zapleneti i uni{teni sedum iljadi mre` i. Ribo~uvarskata slu` ba i natamu } e dejstvuva na Ohridskoto Ezero za za{tita na ribata i se pravat napori za vospostavawe zaedni~ki aktivnosti so nadle` nite slu` bi od albanskata strana.

i namena na investicijata, iznosot na kreditot, uslovite na proizvod-stvo i drugo. Za investicioni kred-iti rokot na otplata e najmnogu do 7 godini, grejs-period najmnogu do 2 godini (so isklu~ok i podolgo), a za obrtni sredstva najmnogu do 3 godini so edna godina grejs-period, so isklu~ok i podolgo.

Najgolem del od kreditite za prerabotka na zemjodelski proizvodi ve} e se iskoristeni za nabavka na sovremena oprema i podobruvawe na tehnologijata, in-vesticii vo kvalitetni prostori za skladirawe na gotovite proiz-vodi, otkup na surovina i pakuvawe i etiketirawe.

Vkupniot raspolo` liv fond na likvidni sredstva preku ZKDF vo ovoj moment iznesuva okolu 5 milio-ni evra, a od ve} e plasiranite sred-stva obnovliviot fond godi{no pribira dopolnitelni 5 milioni evra koi se stavaat na raspolagawe na celnite grupi.

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO

ROYAL MN-30 GO ^UVA KROMIDOT SVE@

Za{tita

Najdobar na~in za za{tita

Najgolem problem so koj se soo~uvaat proizvoditelite na kromid e negovoto skladirawe i ~uvawe. Vo Gostivarsko kromidot se ~uva vo nesoodvetni objekti, naj~esto toa se plemni i tavani, pokrien so slama i p~enkarno lisje, kade {to ne mo` e da se kontroliraat temperaturata i vlagata na vozduhot. Poradi toa, u{te vo ranite proletni meseci so zatoplu-vaweto na vremeto doa|a do negovo pon-iknuvawe, gniewe i kalirawe so {to se namaluva kvalitetot i prinosot do 30% vo zavisnost od klimatskite uslovi i primenata na agrotehni~ki merki.

Za re{avawe na ovoj problem, Agenci-jata za pottiknuvawe na razvojot na zem-jodelstvoto i Zemjodelskiot institut

sprovedoa aplikativno istra` uvawe so upotreba na preparatot Royal MN-30.

Royal MN-30 e regulator na porast, koj ja inhibira delbata na kletkite vo mer-istemskite tkiva, a poseduva i izvesna herbicidna aktivnost. Spa|a vo treta grupa na otrovi i ne e otroven za p~elite. Kaj merkantilniot kromid se upotrebuva za da se spre~i poniknuvawe za vreme na ~uvaweto. Tretiraweto se izveduva dve nedeli pred sobiraweto na kromidot koga 50% od kromidot e polegnat, no stebloto e s# u{te zeleno. Potrebnoto koli~estvo e 12,5 l/ha odnosno 125 ml na 100 m2. Vo tekot na godinata na ista povr{ina mo` e da se upotrebi samo edna{, osven ako vo interval od {est

~asa po tretiraweto ne padne do` d. Kro-midot tretiran so ova sredstvo uspeva da go zadr` i kvalitetot i da ne ponikne koga doa|a do zatopluvawe vo ranite pro-letni denovi.

Po sobiraweto na kompirot od niva prestoi podolg period na ~uvawe na kompirot (6-7 meseci) i za taa cel treba da se obezbedat soodvetni prostorni uslovi. Vo op{tinite Kratovo i Kriva Palanka kompirot se ~uva vo zemjeni dupki dlaboki od 1,5 do 2 metra, so pre~nik od 1,5 do 2 m. Otkako kompirot } e se stavi vo dupkite, tie se pokrivaat so zemja i paprat.

Pri ~uvaweto treba da se obrne vnimanie kompirot da bide suv, zdrav i neo{teten. Prostorijata vo koja{to se ~uva kom-pirot treba da bide ~ista i dezinficirana. Pri vadeweto na kompirot treba da se vnimava da ne se o{teti potko` icata.

USLOVI ZA ^UVAWE

Osnovni uslovi za ~uvawe na kompirot se temperaturata i vla` nosta na vozduhot. Tie se obezbeduvaat po priroden i ve{ta~ki na~in. Spored na~inot na koristewe (merkantilen za jadewe, za seme ili industriski kompir), optimalnata tempera-tura za ~uvawe e:

Za merkantilen kompir 4-7 Celziusovi stepeni• Za semenski kompir 2-4 Celziusovi stepeni•

Vla` nosta na vozduhot treba da bide 85%. Va` no e da se znae deka kompirot mrzne na temperatura od -2 celziusovi stepeni.

Ako temperaturata na vozduhot (vo prostorijata kade {to se ~uva kompirot) e povisoka od 1,4 Celziusovi stepeni od dozvo-lenata, zagubite se golemi. Toa zna~i deka dol` inata na ‘rkule-cot e od 1 do 2 sm, zagubata vo te` ina 3-18%, zagubata vo skrob iznesuva 0,5%, a taa se zgolemuva so poka~uvaweto na tempera-turata.

Za spre~uvawe na masovnoto ‘rtewe na kompirot postojat hemiski sredstva. “Tuberit” i “Tuberfon” se sredstva vo prav (100-120G/100 kg kompir), a vo te~na sostojba se “Pertubir” i “Luksan” (koli~ina od 1l za 50 toni kompir so zamagluvawe na prostorijata).

Najgolemi zagubi pri ~uvawe na kompir ima naesen i naprolet.

Pi{uva: Rankica Bo` inoska, APRZ Gostivar

KOMPIROT SE ^UVA VO ZEMJENI DUPKI

Pi{uva: Pan~e Ivanov, APRZ Kratovo

12 | MOJA ZEMJA

Vo skopskoto selo Inxikovo, na hektar i polov-ina, Bo{ko Antovski ve} e 20 godini odgleduva bamja.

„Otprvin se zanimavav so odgleduvawe na jagodi i ma-lini i toa be{e na{ semeen biznis. Sega se preorientirav na odgleduvawe bamja i mo` am da ka` am deka poslednite 20 godini mnogu malku zemjodelci kaj nas odgleduvaat bamja. Taa e te{ka i specifi~na za odgleduvawe”, objas-nuva Antovski.

Prvoto seme Bo{ko go nabavil od Ungarija i taka zapo~nal so ovoj biznis. Toj veli deka optimalno vreme za sadewe na bamjata e mesec maj, koga cvetaat bagremite. Taa se sadi na topla i pesokliva po~va i bara mnogu voda. Za-toa treba ~esto i da se navodnuva. Bamjata e osetliva na insekti i pred cvetaweto treba da se prska. Berbata e vo septemvri i oktomvri. Koga bamjata } e dostigne golemina od 4 do 5 sm, se bere i toa sekojdnevno, veli Antovski.

Odgleduvaweto bamja e isplatliv semeen biznis. So eden hektar bamja mo` e da se obebzedi egzistencija za eden mlad bra~en par.

Spored Antovski, posebno vnimanie treba da se obrne na prerabotuva~kata industrija, koja mo` e da dovede do zgolemuvawe na proizvodstvoto na bamja.

Vo Makedonija ne postojat prerabotuva~ki kapaciteti za konzervirawe bamja. Ovoj biznis e mnogu isplatliv i na vakov na~in rabotat prerabotuva~kite kapaciteti vo Gr-cija i Turcija, veli Bo{ko. Spored nego, koga Makedonija bi imala vakvi prerabotuva~ki kapaciteti, pove} e zem-jodelci bi se orientirale na odgleduvawe bamja.

GRADINARSTVO

Pi{uva: Biljana Petrovska-Mitrevska

SO EDEN HEKTAR BAMJA MO@ E DA SE OBEZBEDI EGZISTENCIJA ZA EDEN MLAD BRA^EN PAR

Odgleduvawe bamja

TE[KA I SPECIFI^NA, NO ISPLATLIVA RABOTA

Brz vegetarijanski recept

Za podgotvuvawe na ovoj recept se potrebni 1 kg kompiri i 10 bamji. Kompirite se podgotvuvaat za pe~ewe. 10 minuti pred kompirite da bidat do-bro ispe~eni se stava bamjata, za~inite i se os-tava da se dope~e.

SEPTEMVRI 2009 | 13

Bamjata priroden afrodizijak

Bo{ko Antovski,

odgleduva~ na bamja

Bamjata e najdobro da se konsumira sve` a i taa e najdobar priroden afrodizijak, veli Bo{ko. Od 5 do 10 bamji se se~at vo krugovi, se pravi salata i se jade. Najdobro e da se konsumira vo utrinskite ~asovi.

Od piperka doGRADINARSTVO Zemjodelski biznis na semejstvoto Dumovi

Pi{uva: Biljana Petrovska-Mitrevska

Na nekolku kilometri od Negotino se nao|a seloto Pepeli{te so okolu 1.500 `iteli. Zemjodel-sko mesto ~ie{to naselenie se

zanimava so gradinarstvo, lozarstvo i ovo{tarstvo.

“Tuka rastat najblagite diwi i imame plodna po~va, {to i da posadi{, se niknu-va”, velat me{tanite, koi qubezno ne pre~ekaa.

Seloto Pepeli{te e mesto kade {to `iveat i mladi lu|e. Edni od niv se i bra~niot par Dumovi, koi ja obezbeduvaat svojata egzistencija od zemjodelstvo.

Silvana i Marijan odgleduvaat in-dustriski piperki na polovina hektar zemji{te, od koi se proizveduva crven piper.

“Cel `ivot se zanimavame so zemjodel-stvo, posebno vnimanie obrnuvame na cr-venite piperki, koi se na{a osnovna eg-zistencija. Poslednite nekolku godini imame problem so bolest koja go su{i korenot na piperkata, zatoa go prskame so pove}e preparati. Odgleduvaweto na ovoj vid piperki ne e lesno i bara ra~na obrabotka”, velat Marijan i Silvana, koi odgleduvaat tri vida na industriska piperka, “orgu{“, “haes”, “gorogled”.

Semeto se see vo mart, se rasaduva vo maj i se bere vo septemvri. Piperkite se berat tri pati vo septemvri, koga }e dobi-jat temnocrvena boja.

“Industriskite piperki baraat mnogu vlaga i zatoa povr{inata se navodnuva edna{ nedelno. Vo vreme na berba, po~vata treba da bide vla`na i taka polesno se bere”, objasnuva Marijan.

Minatata godina za vreme na otkupot cenata na meleniot piper be{e 180 den-ari. Ovaa godina }e bide poniska, okolu 140 denari. Za da ima dobra zarabotuva~ka, potrebno e otkupnata cena da bide 200 denari”, veli Marijan, koj dodava deka minatata godina bil zadovolen od zarabotuva~kata i se nadeva deka i ovaa godina se }e bide dobro.

Cel `ivot se zanimavame so zemjodelstvo, posebno vnimanie obrnuvame na cr-venite piperki od koi se pravi piper. Tie se na{a osnovna egzistencija. Odg-leduvaweto industriski piperki ne e lesno i bara ra~na obrabotka”, velat Marijan i Silvana koi `iveat vo negotinskoto selo Pepeli{te

„“

14 | MOJA ZEMJA

Celiot dvor na Dumovi e

rasposlan so crveni piperki

OKTOMVRI 2009 | 15

crven piper10 kg surova piperka za 1 kg melen piper

So razgovor ni`eweto odi pobrzo

„Meleweto piperki i loveweto se moja strast”

Pomo{ od jatrvata

Su{alnica za piperki i ~adeno meso

“Otkako piperkite }e se soberat, deset dena se su{at na sonce. Procesot na su{ewe prodol`uva vo furna, potoa se gazat i na kraj se melat. Otkako }e se somele, se ostava da se oladi i potoa se pakuva. Potrebno e 10 kg surova piperka za 1 kg melen piper”, veli Marijan Dumov.

Okolu ni`eweto pove}e e anga ̀ i-rana Silvana.„Za da zavr{ime pobrzo, site ni -`eme, deca, ma`i, rodnini i kom {ii. Potrebna e igla i konop za perkite da se nani`at. So muabet pobrzo odi rabotata”, veli Silvana.

82-godi{niot Stojan Mickov go mele piperot na farmerite vo Pe pe-li{ ta. Po poteklo e od Ki~evo, no se preselil vo Pepeli{ta i 45 godi-ni se zanimava so melewe piper. „Meleweto piperki i loveweto se moja strast. Sega okolu rabotata mi po magaat i moite sinovi”, veli Stojan. Toj objasnuva deka piperot treba dobro da se isu{i, da se izgazi i po-toa se mele. Dodeka trae procesot na su{ewe, toj gi posetuva svoite mu{ terii za da im dade instrukcii.Stojan se u{te go mele piperot na tradicionalen na~in, taka {to pi-pe rot se stava pome|u dvata kamena i tie go melat. „Ovaa melni~ka ma{ina raboti na struja, no dokolku ima voda mo`e da ra boti i na voda, kako vodenica”, veli Stojan. Toj ne zema pari od svoite mu{ terii, tuku napla}a vo natura.„Imam okolu 80 mu{terii i ne im napla}am, se u{te rabotam po tradi-cio nalniot na~in, odnosno 6% od koli~inata {to ja melam ostanuva za me ne”, veli Stojan.

Vo esenskiot period Cve tanka i pomaga na Silvana okolu su {e we to i ni`eweto pi pe r ki. Tie se jatrvi. Cve tanka e Make-donka od Albanija, koja se oma ̀ ila vo Ma ke donija. Taa e treta nevesta vo Pe-peli{ta od Albanija.

Toni Mu~ev odgleduva industriski piperki za pravewe piper na sedum dekari. Toj vo svojata su{ilnica gi su{i svoite i piperkite na me{tanite. “Su{ilnicata sobira 700 nizi. Raboti na drva i piperkite vo nea se su{at deset dena. Cenata za koristewe na su{ilnicata e simboli~na i iznesuva 200 denari”, veli Toni Mu~ev. Vo zimskiot period Toni ja koristi su{ilnicata za ~adewe meso. Spored nego, najvkusno e ~adenoto meso od dive~.

OKTOMVRI 2009 | 17

Na 9 septemvri vo hotelot „Holidej In” se odr`a tretiot i posleden edukativen seminar za site opera-tori so hrana od `ivotinsko poteklo koi s# u{te ne-ma at sprovedeno NASSR sistem ili se vo proces na im-ple mentacija, vo sklop na informativno-edukativnata kampawa „Zdrava hrana i to~ka!”, ~ij nositel e Uprava-ta za veterinarstvo, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Na ovoj seminar prisustvuvaa pove}e od 20 pret-stavnici na makedonski kompanii koi treba da prime-nat NASSR sistem, na koi preku teoretski predavawa i rabotilnici vodeni od doma{ni i stranski eksperti od oblasta na sistemite za bezbednost na hrana im bea preneseni znaewa i iskustva za NASSR sistemot.

„Mislam deka mnogu im pomognavme vo sfa}aweto na ona {to treba, {to se nivnite barawa i deka toa ne e kompliciran sistem, deka e sistem {to ovozmo`uva polesna rabota, pogolema kontrola vrz procesot i ne se finansiite sekoga{ tolku golemi kako {to se ~ini. Najgolemite finansii odat na renovirawe na starite objekti i promenite vo nekoi infrastrukturi, samata dokumentacija ne go optovaruva sistemot”, veli Kate-ri na Kostadinova, eden od predava~ite na seminarot.

Firmite od mle~nata i mesnata industrija se svesni deka bez ovoj sistem za bezbedna hrana ne mo`at da pro-davaat nitu na doma{niot nitu na stranskiot pazar.

„Se razbira deka NASSR sistemot ni dava mo`nost za izvoz bidej}i sekade vo Evropa go baraat. Dosega ve} e

sme izvezuvale, me|utoa sega o~ekuvame u{te pogolemi pridobivki na toj plan” - Daniela Maren~eva, MIK Sveti Nikole.

„NASSR sistemot e ve}e barawe na vremeto i toj mora da se vovede za{to potro{uva~ite se ve}e zapoznaeni so kvalitetot na proizvodite i site sakaat da znaat od kade doa|a, koj go pravi, kako go pravi” - Quqzim Fej zulai, Regionalno zdru`enie na odgleduva~i na ovci od Zapadna Makedonija.

So ovoj seminar zavr{i edukativniot segment na kampawata „Zdrava hrana i to~ka!”. Do krajot na sep-temvri planirano e da se ostvarat ~etiri poseti vo kompanii koi imaat primeneto NASSR sistem, so koi e predvideno da se zaokru`i prakti~niot del od obu-kata na operatorite so hrana od `ivotinsko poteklo.

TRET NASSR EDUKATIVEN SEMINAR

NASSR SISTEMOT OVOZMO@ UVA POLESNA RABOTA

18 | MOJA ZEMJA

Istra`uvawe za is~eznuvaweto na p~eliteP^ELARSTVO

Stresot gi ubiva p~elite

Ptica - uni{tuva~ na p~eli

Is~eznuvaweto na p~elite e predizvikano od namaluvaweto na nivnata sposobnost za soz-davawe proteini, na nivo na ribozom, koj go

namaluva nivniot imunitet (pesticidi, neadekvatna ishrana i patogeni), velat nau~nicite od „Studijata na Nacionalnata akademija na naukite vo SAD” (PNAS). Ova istra`uvawe e najnovo i gi istra`uva genite na p~elite i nivnata rabota. Sindromot na is~eznuvawe na p~elite ili (CCD) za prvpat se pojavi esenta 2006 godina i predizvika ogromna zaguba kaj p~elnite seme-jstva.

„Patogenite kako i stresnite faktori od okoli-nata, vklu~uvaj}i gi pesticidite, se smetaat za na-jgolemi vinovnici. No, sepak nemame konkretni dokazi i utvrdeni mehanizmi koi imaat pridones za kolaps na p~elnite semejstva” velat avtorite na najnovoto istra`uvawe. Tie po~naa da gi sporeduvaat primeroc-ite od p~elite pred i po pojavata na CCD.

Digestivniot trakt e mestoto kade {to doa|a do sredba pome|u p~elite i site nepovolni faktori, mesto kade {to se vnesuvaat toksini. Digestivniot trakt, isto taka, e mestoto kade {to doa|a do detok-sikacija na pesticidite i pretstavuva integralen del od imunolo{kiot odgovor protiv patogenite, raska`uvaat od PNAS.

Tie sledele osum predizvikuva~i na bolesti koi mo`at da se pojavat kaj p~elite.

„Pokraj virusot deformirani krila i ka{mirskiot virus, gi sledevme virusite na crni mati~waci, akut-na paraliza i virusot me{inasto leglo, Ascosphaera apis, Nosema apis i Paenibacillus larvae koi se obilno prisutni kaj CCD p~elnoto semejstvo. Virusot na de-formiranite krila e tesno povrzan so Kakugo virusot i Varroa destruktor. Istra`uvaweto doka`a pogolemo optovaruvawe so virusite (CCD) kaj semejstvata so p~eli”, velat nau~nicite.

Spored istra`uvawata vo SAD, zagubata vo tekot na zimata 2006/2007 godina iznesuva{e 23%, vo 2007/2008 godina nastradaa 36%, dodeka vo 2008/2009 godina nastradaa okolu 32% p~elni semejstva vo SAD.

P~elarkata e ptica koja gi uni{ tuva p~elite. Kaj nas ovaa retko ubava ptica e poz-

na ta pod razni imiwa. Najpoznata e kako p~elarka, no i kako bre gorka, dozdarka, gligurka, trmarka i sl.

Taa e od rodot na lasto-vi ci i `ivee vo kolonii. Mno gu e ra{irena na terito-ri jata na na{ata dr`ava. P~e larkata e izrazito ubava ptica, so sjajni {areni per-duvi, so melodi~en glas i elegantno letawe. Taa e pre-poznatliva po toa {to za-stanuva na suvi visoki gran-ki. Taa `ivee vo site de lovi na Makedonija do 1.500 metri nadmorska visina.

Pareweto i praveweto na gnez-data se odvivaat vo isto vreme. Gnez data gi pravat vo miloviti pre deli kade {to kopaat hodnici dol gi preku eden metar. Periodot na nesewe jajca e od 25 maj do 10 juni.

In kubaciskiot period trae 15 dena i se odviva vo vtorata polovina na juni. Po 1 juli vo site naseleni gnez da ima samo mladi p~elarki. Ce liot ciklus od pareweto do pro-le tuvaweto trae 75 dena.

Pred periodot na gnezdewe p~e-lar kite najmnogu lovat p~eli, bi dej-} i vo maj nema dovolno drugi insekti. Avgust e najkriti~niot mesec za p~elite bidej}i p~elarkite zdru -`eni vo golemi jata gi presret nu-

vaat p~elite, a naj~esto nave~er gi napa|aat i p~elite vo p~e lar-nicite. Prose~no, spored ne koi istra`uvawa, edna p~e lar ka se hra-ni so 25 do 50 p~e li na den vo maj, vo juni i juli po okolu 10 p~eli dnevno,

a vo av gust i septemvri od 25 do 50 p~eli na den. Zna~i, vo eden den vo maj, avgust i septemvri ed-na p~elarka uni{tuva od 750 do 1.500 p~eli-izletni~ki.

Prirodni neprijateli na p~e larkata se: lasicata, kuna-ta (belka), smokot, ~ovekot. Vo ju ni i juli p~elarite treba da gi pronao|aat koloniite na p~e lar ki i so krpi natopeni so nekoj slab otrov da gi zatnuvaat dupkite. Pri toa starite ptici

umiraat ob i du vaj}i se da gi oslobo-dat mladite. Isto taka, vo ovoj pe-riod e potrebno da se otstrelaat izvesen broj stari ptici za da se kontrolira nivniot broj.

P~elarka (Merops Apiaster) Pi{uva: Marjan Don~ev, PZ Matica - Vinica

Qup~e Stankovski, p~elar od Veles

SEPTEMVRI 2009 | 19

So selewe dodobar prinosPi{uva: Blagoj~e Najdovski

„Seleweto mi e brzo i lesno poradi faktot deka ko{nicite se posebno opremeni za selidba so mre`esti podnici i posebni kapaci. Mi trebaat 30 minuti za tovarawe na dvaeset ko{nici vo kombi-to”, objasnuva Stankovski

Qup~e Stankov-ski od Veles e eden od retki-

te p~elari koi redovno gi selat svoite p~elni ko{nici. Mati~niot p~e larnik na Qup~e, so staven od 130 p~elni semejstva, se nao|a vo blizina na seloto No-gaevci pred naselbata Gradsko. Tuka p~elite zimuvaat.

„Po bagremo vata pa{a, del od p~elarnikot go odnesov vo atarot na selo ^i~evo, kade {to se odgleduva son ~ogled, a potoa sledea selidbi isto na son~ogledova pa{a vo prilepskoto selo Erekovci i vo Ov~e Pole na tri lokacii vo blizina na Novo Selo i Saramzalino. Seleweto mi e brzo i

lesno poradi faktot deka ko{nicite se po sebno opremeni za se lidba so mre`asti pod nici i posebni ka-pa ci. Mi trebaat 30 mi nuti za tovarawe na dvaeset ko{nici vo kombito”, objasnuva Qup~e Stankovski.Toj p~elari so fara ro-vi ko{nici ve}e 12 go-dini i poseduva svoja stolarska rabotilni-ca, kade {to sam gi iz rabotuva svoite ko{ nici. „Ovaa godina imam prinos od proiz-vodnite semejstva pro se~no od 25 do 30 ki logrami med. Medot mi e ve}e prodaden na golemo po cena od 150 denari, taka {to sum zadovolen”, veli Stan-kov ski. P~elarskata godina be-{e isklu~itelno nep-ovolna za p~elarewe poradi slabiot razvoj na p~elite i zatoa ra-na ta bagremova pa{a ja is koristija mal broj p~e lni semejstva.

Mre`estata podnica e re{enie za prob-

lemot so ventilacijata, seleweto, a

pri transport taa slu`i kako zbeg”, veli

Qup~e

Satnite osnovi za fararovite

ramki Qup~e gi pravi po nara~ka

od Probi{tip i so tolerancija

od eden milimetar, {to dava

odli~ni rezultati i p~elite

odli~no gi gradat.

Mnogu polesno za manipulacija

e koga satonosecot e pomal na

kraevite, posebno vo zimno vreme

koga ramkite se izlepeni so

propolis.

Qup~e Stankovski,

p~elar od Veles

Zoran Mitevski od Pro bi-{tip ve} e 25 godini se zanimava so odgleduva we ` elki. N ego vata farma

se prostira na povr{ina od {est hektari dr` av no zemji{te pod kon-cesija. Mitev ski zapo~nal so odg-leduvawe malo mat i~ no stado vo brojnost od 660 edi nki, sobrani od prirodata, a denes ovaa brojka ja zgolemil na 1.886 ` elki mati~no stado, od koe sobira 5.000-6.000 jajca go di {no.

“Interesot za ovoj vid na pro-

izvodstvo potekna od kontaktite so slovene~koto semejstvo Dular. Za edni~ki formiravme firma so me{o vit kapital. Celokupnoto pro izvodstvo na ` elkite vo far-mata e sledeno od strana na Min-isterstvoto za ` ivotna sredina i prostorno planirawe, koe vr{i kon trola na brojnosta i dava do-zvola za izvoz. Od strana na nad-le` en inspektor se vr{i monitor-ing na farmata, se vr{at razni me rewa i se sledi zdravstvenata sos tojba na edinkite. Kontroli-

te i evidencijata se vr{at so cel ` elkite da ne se sobiraat od pri-rodata {to mo` e da dovede do na-ru{uvawe na nivniot biodiverzi-tet vo prirodata. Na evropskite pro stori ` elkata e proglasena za re dok vid koj e vo is~eznuvawe“, objas nuva Mitevski.

Pla smanot na ` elki se vr{i na golemo, a se otkupuvaat za do-ma{ ni mileni~iwa. Destinacii na plasman se zemjite od Evropa, Amerika i Japonija. Transportot do destinaciite se vr{i so kargo-

Makedonski ` elki na evropskite pazari

Isplatliv biznisAGROALTERNATIVA

ISPLATLIVOSTA OD OVOJ

ZEMJODELSKI BIZNIS SE

DOBIVA PO 10 GODINI OD

SAMIOT PO^ETOK. POTREBNO E

DA SE DOJDE DO GENERACIJA F-2

(GENERACIJA KOJA E DOBIENA NA

FARMA), VELI ZORAN MITEVSKI,

KOJ JA IMA PRVATA FARMA SO

@ ELKI VO MAKEDONIJA

Pi{uva: Stojan~e Anastasov, FFRM, RC Ko~ani

Zoran odgleduva dva vi da na ` elki, Testudo He rman-ni (ridska ` elka) i Testudo Graeka (polska ` e lka), koi se proglaseni za avtohtoni vidovi vo na {a ta dr` ava. Od ovaa go dina, ima podneseno ba rawe za registracija za odgleduvawe na u{te eden vid, Testudo Margina ta, koja ja nema kaj nas vo pri-ro data. Sekoj od vidovite na ` elki na farmata e od -delen eden od drug vo po se-bno zagradeni parceli i po generacii.

Koga pasijata

nosi profit

Inkubator za jajca od ` elki

20 | MOJA ZEMJA

@enkata nesi 6-8 jajca i gi po-tru puva vo svoeto leglo vo zemja-ta. Vo ovoj period e potrebno da se vr{i obele` uvawe na legla-ta, so cel da bidat otkopani jajcata {to gi ima polo` eno. Dobivaweto na podmladokot e po ve{ta~ki pat, so koristewe na specijalni in ku batori vo koi se stavaat sobranite jajca. Po izleguvaweto od jajcata, mla-dite se stavaat vo posebni pre-gradi, odvoeni od dru gite ̀ elki i baraat posebna nega.

avion, so {to se obezbeduva brza isporaka, veli Mitevski. Spored nego, odgleduvaweto ` elki ne e ednostavna rabota i bara sekojd-neven anga` man. Isplatlivost od ovoj zemjodelski biznis se dobiva po 10 godini od samiot po~etok. Potrebno e da se dojde do gener-acija F-2 (generacija koja e dobi-ena na farma), koja stanala polo-vo zrela i producira jajca od koi se dobivaat malite ` el~iwa.

Za zapo~nuvawe na ovoj biznis, neophodno e poseduvawe na mati~no stado, od koe } e bidat proizvedu-vani edinkite za proda` ba. Iz-borot na lokacijata na farmata, isto taka, e zna~aen za pravilnoto odgleduvawe na ` elkite. Farmata treba da bide ogradena so mre` a i lim vo visina od okolu 30 sm, koj se

@elkite ne baraat

mnogu hrana

OKTOMVRI 2009 | 21

Pro{etka na ` elki

@elkite se aktivni vo periodot od april do sredinata na no emvri, zavisno od temperatu rite. Potoa se vkopuvaat vo zem-jata i se vo hibernacija (zimski son). Zavisno od visinata na te m-peraturite, izleguvaat od zem jata i porano, no nenadejni ot stud i snegot doveduvaat do ni vno izumirawe. Se hranat so me ki trevi kako: detelina, kopriva, mle~ka i drugo, a konsumiraat i lisja od zelka, gra{ok, do mati, lubenica i drugo. Mladi te vo prvite mese-ci po izveduvaweto se pothranuva at so vitamini, a vozrasnite bi-de j} i se qubiteli na meso vo odredeni denovi dobivaat obro ci vo koi ima i mali koli ~estva na meso.

stava so cel da gi {titi od povredi pri obidite da izlezat nadvor od ogradeniot prostor. Isto taka, potrebno e da bide obezbedena so struja i ~ista voda, za napojuvawe na ` elkite.

Kolku } e VLO@I[ tolku } e DOBIE[

Pi{uva: Julija Malinova

OVO[TARSTVO

22 | MOJA ZEMJA 22 | MOJA ZEMJA

Vladimir Veli~kovski i ne-goviot prijatel Mete Georgievski pred dve godini zapo~nale da se za-nimavaat so odgleduvawe le{nici vo {tipskoto selo Lakavica. Fin-ansiski plod od ovaa investicija } e dobijat po 7-8 godini, no toa ne gi zagri` uva ovie dvajca mladi farmeri. Tie napravile detalna analiza za svojata investicija i o~ekuvaat dobivka po osum godi-ni.

“Se zdru` ivme i re{ivme da investirame vo odgleduvaweto na ovoj vid jatkasto ovo{je, kako na{ zaedni~ki proekt. Se odlu~ivme za le{nici za konditorskata indus-trija - toa se mali le{nici, koi se upotrebuvaat vo ~okoladata. Na

hektar i polovina nasadivme 1.400 sadnici le{nik, koi gi nabavivme od Italija. Sega se dvegodi{ni, {koluvani sadnici, ~uvani vo saksija vo posebni uslovi so raz-vien koren. Vo nasadot mora da ima tri do ~etiri razli~ni sorti na sadnici le{nik, so toa {to edna sorta treba da bide glavna nose~ka kultura, a drugite slu` at za opra{uvawe, isto kako i kaj or-evot koj se opra{uva so veter”, ob-jasnuva Vladimir. Cenata na sad-nicite iznesuva od 2 do 10 evra vo zavisnost od toa dali stanuva zbor za konzumni ili za le{nici za vo konditorski proizvodi.

Vladimir i Mete koristat samo arsko i magare{ko |ubrivo za sad-

nicite, preraboteno po evropski standardi, koi gi dobivaat kako soveti od kompanijata vo Italija.

Odgleduvaweto le{nici e is-platliv biznis. Od ~etiri hektari le{nici zarabotuva~kata e 4.000 evra godi{no. Za isplatlivosta na ovaa investicija velat deka ima vreme. Na edinica hektar in-vestirale 2.400 evra za sadnici, a oddelno vleguvaat tro{ocite za analiza na po~vata, obrabotka na zemjata i mehanizacijata. Kolku } e vlo` i{ tolku } e dobie{, zem-jata sekoga{ vra} a, veli Vladi-mir, koj zaedno so svojot prijatel planiraat da podignat u{te eden nasad le{nici vo Svetinikolsko.

Odgleduvaweto le{nici - isplatliv biznis

ODGLEDUVAWETO LE[NICI E ISPLATLIV BIZNIS. OD

^ETIRI HEKTARI LE[NICI ZARABOTUVA^KATA E 4.000 EVRA

GODI[NO, VELI MLADIOT FARMER VLADIMIR VELI^KOVSKI

Na~inot na odgleduvawe

Le{nikot uspeva na nadmorska viso~ina do 1.200 metri. Ova drvo ima korenov sistem do 40 santimetri koj bara mnogu voda i zatoa najdobro e da raste na mesta kade {to ima prirodna vlaga. Rastenieto stanuva plodorodno po osmata godina. Dvaeset go-dini ra|a le{nici, a potoa treba da se obnovi. Le{nikot mo` e da porasne do ~etiri metri visina, a dava rod i do 37 kilogrami od edno steblo.

“Za razlika od drugite kulturi, le{nikot e otporen na bolesti i {tetni vlijanija. Ne bara prskawe, a sadnicite se tretiraat samo preventivno. Le{nicite na dve godini se re` at vo vid na kro{na“, raska` uva Vladimir.

Vladimir le{nicite

gi re` e vo vid

na kro{na

Nadnaslov

Nadnaslov

RUBRIKA

RUBRIKA

Dejvid Pi~a, me|unarodno priznat ekspert

Goce ^u{kov proizvoditel na kru{i

OVO[TARSTVO

AgBiz programata na USAID or-ganizira edno dnevna obuka za po do-bruvawe na posleberbenite prak-tiki i primena na tehnologii vo sobiraweto, skla diraweto, ~uvawe-to i pakuvaweto na sve` o ovo{je i zelen~uk, nameneto za izvoz. Na obu-kata prisustvuva{e Dejvid Pi~a, me|unarodno priznat ekspert za up-ravuvawe i proda` ba na sve` o ovo{je i zelen~uk, koj go prenese svoeto iskustvo na prisutnite.

“Impresioniran sum od zemjodel-stvoto vo va{ata zemja! Imate mnogu son~evi denovi i odli~ni klimatski uslovi, povolni za odgleduvawe na razni zemjodelski proizvodi, koi se barani na pazarite na EU i SAD. So skromni investicii vo zajaknuvawe na merkite po berbata, makedon-skite proizvodi bi mo` ele uspe{no da se plasiraat vo svetskite maloproda` ni supermarketi”, veli

Pi~a, koja za vreme na prestojot vo Makedonija posetil 16 firmi.

Na rabotilnicata, na koja{to prisustvuvaa 20 pretstavnici na makedonski firmi, be{e istaknato deka nemaweto posleberbeni merki go ograni~uva pazarot. Nivnata pri mena, potencira Pi~a, ne e ska-pa investicija.

Spored nego, makedonskite iz-voznici na sve` i proizvodi treba da gi podobrat svoite merki po ber-bata, vklu~uvaj} i:

Za{tita na proizvodite od son-• ceto;Brz transport do pakovniot • centar; Minimizirawe na docnewa pred • ladewe, kako i temelno ladewe na proizvodot {to e mo` no pobrzo; Odr` uvawe na proizvodot na op-• timalna temperatura; Koristewe razladni oblasti vo •

tekot na tovareweto; Redewe na paletite kon centar-• ot na kamionot za podobra cirku-lacija na vozduhot; Da se izbegnat docnewa za vreme • na transportot i da se sledi temperaturata na proizvodot za vreme na transportot.

Goce ^u{kov od Veles ova leto i esen gi bere pr vite plodovi od svoj ot kru{kov nasad, vo koj ima 480 drvca na okolu 6 dekari. Vo negoviot ovo {tarnik, koj se nao|a vo blizina na Veles vo me s nosta Re~ani ima nasadeno dr-vca so kru{i od tri sorti “julska {arena“, “vija movka“ i “kantarka“ ili me|u narodot poznata kako “kalu|erka“.

“Tuka porano so semej stvoto odgleduvav gla di oli“, veli ^u{kov. Zadovo len e od prvite prinosi koi se dvi` at po 14 do 20 ki lo grami od drvce. Godinava } e ima pomalku bidej} i e prva rodna godina i ne sa kal da pre-forsira kaj drv cata. Go zasadil nasadot na aluvijalna po~va, ko ja dobro ja izoral i redovno ja navodnuva so voda od rekata Vardar, a ima vo edeno i sistem kapka po ka pka za {to dobil finansiski sredstva od Ministe rstvoto za zemjodelstvo, {u marstvo i vodostopans tvo. Od min-isterstvoto da va at subvencii od 80 ila jdi denari za eden hektar kru{ov nasad, a toa spo red agronom ^u{kov e dovolno da se podigne kru {kov nasad. Okolu drvcata ^u{kov nasadil treva.

“Mora da ima treva za da e meko, za plodovite koga pa|aat da ne se ostetat. Treba mnogu da se vnimava i na sortite, koi treba da se postaveni vo sematski redovi, za da ima potpolno kvalitetno opra{uvawe. Kaj kru{ata e va` na preventivnata rabota i treba da bide kontro-lirano. Jas gi prskam kru{ite ~etiri do pet pati. Iako

dolgi godini imam iskustvo kako stru~wak- agronom sep-ak za sekoj pogolem zafat vo mojot kru{karnik se sovetu-vam i so prof. dr. Branko Baltovski profesor po fito-patologija i entomologija od Zemjodelskiot fakultet od Skopje,vrven stru~njak kogo mnogu go cenam, a negovite soveti zlato vredat““ veli Goce.

Najgolema opasnost po kru{ata e bolesta ervinija do koja se su{i celoto drvce po~nuvaj} i od listot preku stebloto pa se do do korenot. Pred deset godini se isu{ija brojnite kru{kovi nasadi vo zem-java. “Momentalno vo Makedonija ima nedostig od kru{a, pa zatoa ~esto i se uvezuva, a vo golemite marketite ~ini i po 100 denari za kilogram. No taa kru{a e samo li~na, no go nema kvalitetot i vkusot na kru{ata proizve-dena na makedonska po~va koja e mnogu vkusna i so~na”. veli Goce ^u{kov. Spored nego od kru{ite ne mo` e luksuzno da se ` ivee, no edno standardno makedonsko se-mejstvo od ovaa rabota mo` e da si obezbedi pristojna egzistencija.

Posleberbenite merki

KLU^NI ZA IZVOZ

Pi{uva:Antoanela Dimitrievska

Dejvid Pi~a,

me|unaroden konsultant

SO INTENZIVEN KRU[KOV NASAD MO@E PRISTOJNO DA SE @IVEE

Vnucite gi

obo` avaat kru{ite

24 | MOJA ZEMJA

Preparati od rastitelno

poteklo

Organsko zemjodelsko proizvodstvoBIOLO[KA ZA[TITA

Pokraj hemiskite preparati, zemjodelskite proizvodi mo`at da se za{titat i so prepara-ti od rastitelno poteklo. Na vakov na~in so mali finansiski sredstva farmerite mo`at

da gi za[titat proizvodite od lisnite vo{ki, zelk-oviot molec i insekticidite koi se pojavuvaat kaj ras-tenijata.

Kopriva - (Lisni vo{ki) Vo sad od 10 litri se stava sve`o nabrana kopriva vo koli~ina od 1kg ili suva 150 g koja mo`e da bide vo faza na cvetawe,no bez seme. Koprivata se preliva so voda i toa 4-5 cm nad rastenieto.Po`elno e vodata da bide do`dovnica. Sa-dot se poklopuva i se ostava da stoi 12 do 24 ~asa. Pos-le toj period se cedi te~nosta i taka nerazbla`ena se upotrebuva za prskawe. Mestata kade {to ima vo{ki dobro se natopuvaat. Prskaweto se povtoruva nekolku pati.Vo sve`o napravenata ~orba se nao|aat sitni igli~ki od mravja kiselina koja gi uni{tuva vo{kite. Ovaa ~orba se pravi brzo, lesno i e eftina. Se prepora~uva koga napadot e mal, a dokolku e mas-oven treba da se koristat efikasni sredstva

Paprat - (Insekticid) Vo 10 litri voda se stava 1 kg sve` paprat ili suv 150 g i se ostava 24 ~asa da stoi za da omekne.Posle toa masata se vari 30 minu-ti i potoa te~nosta se cedi i ladi. Se upotrebuva nerazbla`ena.Se prska vo zima na tivko vreme. Te~nosta se ~uva vo drveno ili plasti~no bure.

Domat - (Zelkov molec) Se zema 100 g sve`i listovi od domat, i se polivaat so 1 litar voda. Tie se ostavaat da otstojat 3 ~asa.Posle toa vodata se upotrebuva za pr-skawe. Se prska sekoj vtor den dodeka trae polagaweto na jajcata od zelkoviot molec. Mirisot na domatot ja odbiva peperutkata na zelkoviot molec.

Domat - (Insekticid) Se zema 2 kg sitno ise~kan sve` list od domat i se pre-liva so 10 litri 70% alkohol. Po~esto se me{a i se ostava tri dena, potoa se cedi ekstraktot. Se zema od ekstraktot 1 litar i se me{a so 1 liter voda i so toj rastvor se prskaat cve}iwata i zelen~ucite. Posebno e dobar za rastenijata od familijata (So-lanaceae-kompir vo tek na napadot od kom-pirovata zlatica).

Izvadok od knigata "Organsko zemjodelsko proizvodstvo od prof. dr.Vasko Zlatkovski

ИМПЛЕМЕНТАЦИЈА НА СТАНДАРДИ

ISO

HACCP

GLOBALGAP

9001:2008

22000:2005

14001:2004

13485:2003

Прехранбена индустрија

Угостители

Мало и Големо продажба

Стандард за управување со безбедност на храна,комплементарен со НАССР системот, наменет запазарите со население од исламска вероисповед.

ОвошјеЖитни културиСеменски материјал

Обуки за оценувачи на стандардите : ISO, HACCP, GLOBALGAPВодени од акредитирани преведувачи од земјата и странство.

Присутните се здобиваат со сертификати

Актредитирани од: IRCA, RABQSA, FAS.

HALAL

Свежо

Органско производствоКонтролирано земјоделско производс втозасновано на пропишани операции и контролиранаограничена употреба на ѓубрива и средсва за заштита

т

ОБУКИ

26 | MOJA ZEMJA

Najdobro vreme za pravewe sila`a e koga p~enkata }e dostigne voso~na zrelost,

odnosno da ne bide nitu suva nitu vodena

STO^ARSTVO

Kire Kadinski od seloto Pa{inoruvci, Prilep-sko, sedum godini se zanimava so proizvodstvo na sila`a, koja ja pravi so kombajn, specijalno namenet za ovaa dejnost.

“Najdobro vreme za pravewe sila`a e koga p~enkata }e dostigne voso~na zrelost odnosno da ne bide nitu suva nitu vodena. Zna~i, zrnoto ne treba da prsnuva koga }e se stisne, nitu da bide tvrdo, tuku da bide meko i da ima leb (da ne bide prazno). Po `neeweto se nosi so traktor do mestoto za pravewe sila`a. Se trans-portira vo bazenot i se poprskuva so 1-1,5% gotvarska sol od vkupnata masa, odnosno 10-15 kg na eden ton ma-terijal za sila`irawe. Gotvarskata sol se dodava samo koga se vr{i sila`irawe na p~enka bez ko~ani za podo-bar vkus. So pomo{ na traktori se gazi za da se vakumi-ra. Posebno vnimanie treba da se obrne na yidovite i podot na bazenot so cel da nema nikakvo o{tetuvawe i da ne se sozdadat vozdu{ni xebovi. Sila`iraniot ma-terijal treba ubavo da se pokrie so najlon, potoa so zemja ili, pak, so pesok so debelina od 8-10 sm za da ne dojde vo kontakt so vozduhot. Sila`ata treba da se os-tavi 3-4 nedeli za da sozree”, objasnuva Kadinski.

Kolku pobrzo i poorganizirano se pravi, sila`ata e pokvalitetna.

Kire veli deka kvalitetot na sila`ata se poznava po mirisot, bojata i kiselosta. Ako sila`ata e topla, taa ima pogolema to~ka na vr-iewe i mo`e da se rasipe. Ako pak e ladna (okolu 20-30 celziusovi stepeni), toga{ e podobra.

Kire Kadinski, sila`ata ja pravi od p~enka, gra{ok, ja~men i lucerka. Toj istaknuva deka pos-tojat dva vida na sila`a: visoka sila`a koja se

pravi od p~enka i niska koja se pravi od treva. “Va`no za sila`ata e toa {to materijalot treba da

bide dobro ise~kan od 0,5 do 1,5 sm. Fino ise~kaniot materijal za sila`irawe `ivotnite go konsumirat vo pogolemo koli~estvo. Praveweto sila`a nema ograni~en vremenski period. Taa zavisi od dovolnata i neophodnata zrelost na rastenijata”, veli Kire, koj sila`ata ja upotrebuva samo vo zimskiot period koga nema zeleno sila`irana hrana. Dokolku sila`ata ne e dobro napravena, mo`e da dojde do zakiseluvawe i do bolest kaj dobitokot.

Kire naglasuva deka sila`ata doveduva do zgolemu-vawe na proizvodstvoto na mleko kaj kravite.

“Obrocite od sila`a {to im gi davam na molznite kravi doveduvaat i do proizvodstvo na 15 litri mleko, a za pogolema mle~nost se dava i koncentrat. Sepak, konsumiraweto na sila`ata e ograni~eno i toa na 10-20 kg po grlo”, veli Kadinski, koj ne prepora~uva so sila`a da se hranat teliwa pomladi od dva meseca.

Sila`ata kako hrana sodr`i proteini, jaglehidra-ti i p~enka. Pritoa, stokata nema problemi so varewe na hranata oti proteinite, so samoto fermentirawe na sila`ata, se pretvoraat vo aminokiselini.

Pi{uva: Almira Papi}

Sila`a - hrana za pove}e mleko

Silo kombajn vo akcija Sila`ata e odli~na i eftina hrana

,,Razubavuva~i”

NA CVE]E

Nevoobi~aena sobirna ekonomijaCVE]ARSTVO

Leander, br{len, strelici-ja, pana{ira i prunus se “za~ini” vo cve} arstvo. Toa e ukrasno zelenilo

bez koe ne mo` e da se napravi buket ili da se ukrasi sala za ven~avka. Bl agoj~e Kocev, ve} e sedum godini, svoeto semejstvo go izdr` uva so so-birawe vakov vid zelenilo. “Pro-davav cve} e vo Bugarija i dob iv ideja za sobirawe zelenilo vo Ma-ke donija, znaej} i deka izobiluva so najrazli~ni vidovi. Po~nav da so-biram listovi strelicija koi mo ̀ -at da se najdat vo Gevgelisko. Niv gi prodavav na pazarite vo Bugari-ja kade {to nema vakvi listovi”, ve li Kocev. 54-godi{niot Blagoj~e ve } e go prodava svoeto zelenilo na na{ iot cveten pazar, iako edna{ ne del no go posetuva bugarskiot

pa zar na cve} e i snabduva 10 eksk-luzivni cve} arnici vo Sofija.

Toj objasnuva deka zeleniloto e otporno na mraz i na drugi vreme-nski uslovi, {to mu ja olesnuva ra-botata pri transportot so avto-bus do Bugarija. Naj~esto, zeleni-loto {to go nosi na bugarskiot pa zar go pakuva vo golem najlon so se dumdeset kitki. Edna kitka od zelenilata ima 12 gran~iwa. Na na{iot cveten pazar ja prodava od 40 do 50 denari, vo zavisnost od toa za koe rastenie stanuva zbor, a na pazarot vo Sofija ja prodava za 80 denari.

Osven {to sobira, Kocev gi sadi ovie rastenija. “Vo momentov imam nasadeno leander, br{len, prunus, pana{ira vo Katlanovo. Za nivno odgleduvawe ne e potrebno viso-

ka klasa na zemja, tuku tie baraat posebno vnimanie. Na po~etok, ba-raat mnogu voda, iako podocna mo` e da se navodnuvaat dva pati vo godi-nata. Zeleniloto se sadi edna{ i trae so godini”, veli Kocev.

Za nego, Makedonija e balkanska Kalifornija vo koja se sretnuvaat najrazli~ni zelenila. Tuka vireat {est do sedum egzoti~ni zelenila za koi e potrebno za{tita od at-mosferski vlijanija.

Vo idnina, Kocev planira da napravi pazar za cve} e i vo zem-java, kade {to site cve} ari od Makedonija i od sosedstvoto (od 5 ~asot do 8 ~asot nautro) } e go pro-davaat svoeto cve} e i zelenilo, ne ma~ej} i se da odat i da go nudat po cve} arnicite. Duri lociral i mesto kade {to mo` e da bide smes-ten pazarot, a toa e @elezni~kata stanica vo Skopje. “Ovaa ideja ja predlo` iv do nadle` nite or-gani i se u{te o~ekuvam odgovor. Pred nekolku godini do mojata op{tina dostaviv predlog-ideja za na{eto maalsko napu{teno igrali{ete da bide nameneto za nekolkudneven saem za cve} e, kade {to mo` e da se donesat cve} iwa i da se razmenuvaat rastenija i in-formacii. Isto taka, barav da ima aukcija, a sobranite sredstva da gi donirame vo dobrotvorni celi. No, ovaa ideja ne e prifatena”, zavr{uva Kocev.

KOCEV PLANIRA DA NAPRAVI PAZAR ZA

CVE ] E I VO ZEMJAVA, KADE [TO SITE

CVE ]ARI OD MAKEDONIJA I OD

SOSEDSTVOTO (OD 5 ^ASOT DO 8 ^ASOT NAUTRO) ]E GO PRODAVAAT SVOETO CVE]E I

ZELENILO, NE MA^EJ]I SE DA ODAT I DA GO NUDAT PO CVE]ARNICITE

Pi{uva: Berta Kitinska

28 | MOJA ZEMJA

Od zeleniloto mo`e

da se zaraboti

HACCP

OKTOMVRI 2009 | 33

Traktor za profesionalnikorisnici

Vo strategiskiot razvoj na makedonskoto zemjodel-stvo najgolema va`nost se dava na lozarstvoto i

ovo{ tar stvoto kako granki koi mo`at najmnogu da pridonesat za podobruvawe na sostojbata vo zemjodelstvoto preku izvoz na go-tovi proizvodi, glavno trpezno grozje, praski, jabolka... Za ispol-nuvawe na ovaa nacionalno pri-fatena strategija neminovno se javuva potrebata od novi lozarski i ovo{tarski nasadi, nova sovre-mena mehanizcija i nov na~in i razmisluvawe za obrabotka na zemjata posebno kaj krupnite lozaroovo{tari.

Optimalen odgovor na vakvite barawa mo`e da bide novata Energy serija na traktori od italijanskiot proizvoditel Goldony, vo makedon-ski uslovi nameneta za profesion-alni korisnici. GOLDONY Energy 80 ima dve glavni karakteristiki: nov, ~etiricilindri~en, dovolno mo}en 75 KS VM motor razvien vo sorabotka so poznatiot brend DAIMLER CHRYSLER – Mercedes i kompaktni dimenzii. Tokmu kompak-tnosta go pravi specijaliziran. Za ovo{tarite e najbitna visinata na traktorot (1350 mm do gornata to~ka na volanot) poradi niskite granki. Kaj lozarite e najbitna {irinata na traktorot (1350 mm krajna {irina) poradi {irinata na lozovite nasadi koja kaj novite na-sadi sadeni po evropski standardi zaradi pogolemi prinosi iznesuva 2100 mm. Bi go spomenal ovde u{te i radiusot na vrtewe koj iznesuva 3 m.

Site sovremeni priklu~ni ma{ini za lozarstvo i ovo{tarstvo mo`at da se priklu~at na ovoj trak-tor po~nuvaj}i od vle~en 1500 l at-omizer so pumpa so kapacitet od 150 l/min, re`a~ka za lastari od pred-na strana kombinirana so ma{ina za me|uredna obrabotka, a osobeno e pogoden poradi visokiot klirens

i niskata visina za golemi mulceri so dimenzii od 2,9 m so primena vo ovo{tarstvoto. Bez problem vle~e i gardova linija so sedum tela.

Cenata na ovoj traktor vo Make-donija so vklu~eno 5% DDV iznesu-va 20.000 evra. Ako se zeme predvid poddr{kata od Vladata na RM so programata za Ruralen razvoj i re-fundirawe na sredstvata od 50%, diskontniot fond i mo`nosta od koristewe na sredstva so 4% kama-ta - ovoj traktor pove}e ne pretsta-vuva privilegija samo na golemite proizvoditeli ili evropskite farmeri.

tehni~ki podatoci

motor: VM DAIMLER CHRYSLER - 4 cilindri sila na motorot 55 Kw (75 KS) pri 2.600

vrt/min zafatnina na motorot 3000 ccm 4 cilindri, vodeno laden

motor so direktno vbrizguvawe na gorivoto

menuva~: 16 brzini ( 8 napred + 8 nazad)pogon: 4 WD sopira~ki: hidrauli~ni, so nezavisna

parking - sopira~kakardansko vratilo: vklu~uvawe preku

nezavisen kuplung 540 / 750 vrt/minhidraulika: so regulator za hidraulika

i nivomatgumi: nazad 320/70x24”, napred 240/70x16”dimenzii: dol`ina 3231 mm {irina 1350 mm klirens 330 mm visina do volanot 1350 mmte`ina: 2000 kg / 2150 so kabina

Pi{uva: Nikol~e Trampevski

Kabina

Predni tegovi

Izolirana upravuva~ka platforma

MEHANIZACIJATRAKTOR GOLDONY Energy 80 niska verzija

Avtomatskoto vodewe na `itnite kombajni so laserski pilot e re{enie od ponov datum na kompaniite Claas i New Holland. Laserskiot ured kaj ̀ itniot kombajn Claas se postavuva na

gorniot del od hederot nad leviot razdeluva~ na `it-nata masa, a kaj `itniot kombajn New Holland na levata strana na gorniot del od ka-binata na kombajnot. Uredot e sostaven od dva senzora ili o~i koi se pomestuvaat na levo i nadesno za {est stepeni vo pravecot na dvi-` e weto.

Leviot senzor e emiter, koj gi upatuva infracrven-ite zraci so frekvencija od 60 MHz na dale~ina od 14 m. Desniot senzor e prima~, odnosno toj gi prima zracite koi se reflektiraat od ste-blata na `itnite kulturi ili od samoto strni{te. Oblasta na nabquduvawe so laserskite senzori e na dol`ina od 14 metri i {iri-na okolu 3 metri. Za vreme na rabotata na laserskiot ured zracite reflektira-ni od strni{teto podolgo patuvaat za razlika od onie od steblata na normalniot posev.

Skeniraweto na posevot se vr{i tri pati vo edna sekunda, a procesorot ja presmetuva opti~kata sredina vrz osnova na reflektiranite podatoci. Ako dobienite podatoci se poklopuvaat so rabot na neokosenata `itna masa, ne doa|a do korekcija na pravecot na dvi`eweto na kombajnot. Vo momentot koga }e dojde do otstapuvawe od rabot, upravuva~kata hidraulika dobiva naredba za korigirawe na pravecot nalevo ili nadesno.

Pokraj prepoznavaweto na rabot na posevot po vi-sina, senzorot vr{i prepoz navawe i po bojata. Toa ovoz mo`uva uspe{no kori stewe na laserskiot pilot za vreme na kombajnirawe na polegnat i zapleven posev i pri no}no kombajnirawe.

Laserskiot pilot obezbe duva avtomatsko vodewe na kombajnot vo rabota so celokupniot raboten zaf-at, {to najdobro doa|a do izraz kaj `itnite kombajni so pogolem raboten zafat (nad 6 m). Me|utoa, osnovna funkcija na avtomatskoto vodewe na kombajnot e oslo-boduvawe na voza~ot od gri`ata za postojano sle d ewe na {iro~inata na se~eweto, so {to mu se ovozmo`uva sledewe na kvalitetot na rabotata na kombajnot.

Pi{uva: Prof. d-r Dragi Tanevski

Laser-pilot kaj `itniot kombajn

New Holland

Laser-pilot kaj `itniot kombajn Claas

Razvitok na `itnite kombajniMEHANIZACIJA

34 | MOJA ZEMJA

Avtomatsko vodewe na kombajnot so

laserski pilot

OKTOMVRI 2009 | 35

Zgolemen izvozot na krastavici od Makedonija

Iako izvozot na krastavici vo periodot 2002-2008 ne e tolku golem, toj sepak ima trend na rastewe. Vo 2005 godina ima{e malo namaluvawe. Izvozot na krastavici vo 2008 godina be{e za 25% pogolem ot-kolku vo 2007 g. i iznesuva{e 7 milioni amerikanski dolari, dodeka vo 2008 godina 8,8 milioni amerikan-ski dolari. Glavniot izvozen partner za krastavici kako i za pove}eto od drugite zemjodelski proizvodi e Srbija, vklu~uvaj}i go i Kosovo. Spored statisti~kite podatoci na ON, Makedonija e ~etvrta po red vo izvo-zot na ovoj proizvod vo Evropskata Unija. Prva e Tur-cija so 75%, odnosno 29% od izvozot vo EU i Rusija, Maroko i Jordan so izvoz od 5% od vkupnata suma.

Statisti~ki podatoci od ONIzvor: AgBiz

Zelen~ukot zazema 6% od evropskiot pazar na hrana i pijalaci

Zapadnoevropskiot pazar iznesuva 66,4 milijardi evra vo 2008 godina, spored studijata napravena od Agencijata za istra`uvawa i pazari. Zelen~ukot zaze-ma 6% od vkupniot pazar na hrana i pijalaci, vreden 1,111 milijardi evra. Izve{tajot predviduva deka pazar-ot na zelen~uk }e se namaluva vo prose~na godi{na stapka od 0,05% pome|u 2008-2011 godina. Sve`iot zelen~uk u~estvuva so 49,1 milijardi evra ili 74% vo vkupniot iznos na trgovija so zelen~uk. Izve{tajot opfa}a 492 holding-kompanii, nezavisni i filijali, koi zaedno so 547 kompanii i golemi brendovi se podeleni po zemji i proizvodi. Studijata pokriva 15 zemji od Zapadna Evropa, Norve{ka i [vajcarija. Des-et kompanii-snabduva~i pokrivaat 16% od pazarot na zapadnoevropski zemji. Nekoi od ovie top-kompanii se “Bondej” (Bonduelle) so 4,5% od pazarot i so prisus-tvo vo 32 od 64 zemji, potoa “Kopari Bretaw” (Coopari Bretagne) so 2,7% i “Pomona” (Pomona) so 1,4%.

www.pepperstoday.com

I pokraj dobrata berba, moldavskite lozari se soo~uvaat so ste~aj

Niskite ceni na grozjeto im se zakanuvaat so ste~aj na mnogu moldavski lozari i pokraj godina{nava do-bra berba. Vinarskite vizbi se prezasiteni so vino od berbite vo prethodnite godini, sostojba koja pri-donesuva cenite na grozjeto da bidat niski. Vreme-to ovaa godina be{e mnogu podobro od minatata, so pomalku vrne`i i pove}e sonce. Se o~ekuva deka proizvodstvoto }e iznesuva od 640.000-670.000 toni, od koi okolu 100.000-140.000 toni se planira da bi-dat prodadeni vo Romanija i Ukraina. Berbata na vin-sko grozje minatata godina iznesuva{e 480.000 toni. Vinarskite vizbi vo momentov imaat zalihi od okolu 24-28 milioni litri. Stru~nite lica predviduvaat deka ovaa sezona vinskoto grozje }e se prodava po cena od 10-15 centi od evro po kilogram, cena koja{to ne e dovolna da se pokrijat tro{ocite. Moldavija zapo~na so izvoz na vino vo Rusija vo 2007 godina. Prethodno na Moldavija $ be{e zabranet izvozot vo Rusija po-radi isporaka na vino za koe se konstatira deka ne gi ispolnuva ruskite standardi.

www.freshplaza.com

Holandija i Maroko, lideri vo izvozot

na ovo{je i zelen~uk

Holandija i Maroko se vode~kite izvoznici na ovo{je i zelen~uk vo EU i vo zemjite nadvor od EU. Iz-vozot na ovo{je i zelen~uk od Holandija e zgolemen za 15,2%, so rekordni 7.705.600 toni od koi 2.325.404 ovo{je i 5.380.196 toni zelen~uk. Maroko, isto taka, postigna rekord so izvoz od 970.287 toni vo 2008 go-dina so {to izvozot e zgolemen za 34% vo period od ~etiri godini. Vo 2008 godina ovaa zemja ima izveze-no 621.771 ton zelen~uk i 348.516 toni ovo{je. Drugi va`ni izvoznici koi{to ne se ~lenki na EU se Izrael so 357.268 toni, Egipet so 310.664 toni i Turcija so 299.472 tona. Ju`na Afrika, Argentina, ^ile i Bra-zil se drugite najgolemi izvoznici na ovo{je vo EU.

www.pepperstoday.com

Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.

Izvoz na makedonskite krastavici v o 2008 g odina

Srbija

EU-27

Hrvatska

Bosna i Hercegovina

Albanija

Rusija

21%

9%

1%

5%

0%

64%

Vkupniot pazar na zelen~uk vo EU za 2008 godina

Sve` zelen~uk

Zamrznat zelen~uk

Preraboten zelen~uk

Razladen zelen~uk

74%

12%

8% 6%

REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR

36 | MOJA ZEMJA

NadnaslovRUBRIKA

Italijanskite proizvoditeli na jabolko baraat pazari nadvor od EU

Pet od vode~kite firmi-proizvoditeli na jabolko se zdru`ija vo nova trgovska organizacija za promovi-rawe na proda`bata nadvor od granicite na EU. Nov-iot entitet }e menaxira so marketing na proda`bata na jabolko od „VOG“, „VI.P“, „Melinda“, „La Trentina“. ^etiri vode~ki imiwa na italijanskoto jabolko se od severoisto~niot region na Trentino i ju`en Tirol. Italijanskite proizvoditeli na jabolko razgleduvaat mo`nosti za pro{iruvawe kon drugite, netradiciona-lni pazari kako {to se Rusija, Sredniot Istok, Sever-na Amerika i Indija. Vo oddelna aktivnost, ~etir-ite vode~ki firmi postignaa dogovor za otvorawe zaedni~ka kancelarija za proda`ba vo Moskva. Zaedno, Trentino i Ju`en Tirol se proizvoditeli na 65% od vkupnoto proizvodstvo na jabolka vo Italija.

www.fruitnet.com

Trgovijata so piperki bele`i zgolemuvawe

Vkupnata trgovija so piperki vo EU vo 2008 godina, kako {to mo`e da se zabele`i i vo grafikonot podolu, iznesuva 894.404 toni i bele`i zgolemuvawe od 9% vo sporedba so minatata godina. Trgovijata na piperki so zemjite nadvor od EU iznesuva 213.227 toni i bele`i zgolemuvawe od 5% vo sporedba so prethodnata godi-na.

www.pepperstoday.com

Vesti od pazarot vo Polska

Domat - Cenite na domatite od oran`erii se sl-i ~ni vo celata zemja. Vo prvata polovina od septem-vri, cenata na domati so B golemina, za koi ima naj-golema pobaruva~ka, iznesuva{e od 0,40-0,48 evra/kg vo kartonska ambala`a. Cenite na BB i BBB domati se pribli`no isti i iznesuvaat 0,44-0,48 evra/kg vo kar-tonska ambala`a. Od ova mo`e da se vidi deka najgole-ma e pobaruva~kata za domati so B golemina i nivnata cena e ednakva (ponekoga{ i povisoka) od cenata na domatite so pogolemi dimenzii. Piperki - Vo golemite proizvodstveni regioni na blagi piperki (Przitik i Mazovjetski) cenite na belite i zelenite piperki os-tanuvaat stabilni. Cenata na belite piperki vo kar-tonska ambala`a iznesuva 0,61 evra/kg., dodeka cenata na zelenite piperki 0,54 evra/kg. Cenata na crveni i `o lti piperki bele`i blag pad i iznesuva 0,76 evra/kg.

www.fresh-market.pl

REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

Uvoz na piperki vo EU Trgovija so piperki vo EU

Vo

mil

ioni

ton

i

Evolucija na trgovijata s o piperki v o EU za 2002-2008

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo septemvri 2009 (vo kuni)

Proizvodi Osijek Split Zagreb

Domati 5,53 5,00 4,50

Piperki 5,75 5,17 5,50

Piperki (babura) 3,83 4,33 4,50

Krastavici 4,00 4,83 4,00

Zelka 1,93 2,67 2,00

Pe~urki 20,67 22,50 18,00

Jabolko Ajdaret 3,53 5,17 4,00

Jabolko Jonagold 4,00 5,50 4,00

Jabolko Zlaten deli{es

4,67 6,17 4,50

Grozje 8,80 6,50 8,50

1 Euro - 7.26 Kuna

Izvor: www.tisup.mps.hr

Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo septemvri 2009 (vo dinari)

Proizvod Poteklo Cena

Domati Doma{na 40

Piperki Doma{na 40

Piperki (babura)

Doma{na 50

Krastavici Doma{na/Makedonija 30/25

Zelka Doma{na 20

Jabolko Ajdaret Doma{na 70

Jabolko Crven Deli{es

Italija 100

Grozje belo Italija 80

Grozje crno Doma{na 80

1 Evro - 93 dinari

Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu

Golemoproda`ni ceni vo Albanija vo septemvri 2009 (vo Lek)

Proizvod Tirana Fier Kor~a

Jabolko sezonsko 56 47

Zlaten Deli{es 57 35 51

Domati 42 23 38

Piperki (zelena) 51 35 38

Zelka 24 60 20

Krastavici 40 32 48

1 Euro - 132 Lek

Izvor: www.mbumk.gov.al

Naslovvo dve reda

Naslov vo dva reda

OKTOMVRI 2009 | 37

Nadnaslov RUBRIKA

Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo septemvri 2009 (vo lev)

Proizvod Poteklo Cena

Domati Doma{no/Romanija/ Grcija 0.40/0.63/0.30

Piperki (zeleni) Doma{no 0,65

Piperki (crveni) Doma{no 1,20

Krastavici Doma{no/Grcija/Makedonija 0.95/1.05/1.25

Zelka Doma{no / Makedonija 0,43

Jabolko Doma{no/Grcija/ Makedonija 0.53/0.90/1.58

Grozje Doma{no/Grcija/ Turcija 1.15/2.00/1.15

1 Euro - 1.95 Lev

Izvor: www.slatina-bulgarplod.com

Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo septemvri 2009 (vo Evra)

Proizvod Min Maks Prosek

Jabolko Ajdaret 1,00 1,00 1,00

Jabolko Zlaten Deli{es

0,40 0,40 0,40

Trpezno belo grozje 0,75 1,05 0,90

Trpezno crno grozje (kardinal)

0,70 0,80 0,75

Domati 0,35 0,58 0,47

Piperka 0,45 0,50 0,48

Piperka (babura) 0,60 0,80 0,70

Zelka 0,23 0,28 0,26

Krastavici 0,25 0,35 0,30

Izvor: www.amiscg.org

Golemoproda`ni ceni vo Kosovo vo septemvri, 2009 (vo Evra)

proizvod Pri{tina Uro{evac Pe}

Jabolko 0,75 0,53 0,90

Grozje 0,55 0,65 0,77

Domati 0,40 0,47 0,31

Piperki (zelena)

0,38 0,45 0,31

Piperki (somborka)

0,38 0,54 0,67

Zelka 0,24 0,27 0,14

Krastavici 0,33 0,60 0,46

Izvor: www.food-ks.org

Golemoproda`ni ceni za septemvri vo R.Makedonija

Proizvod Klasa

Min. Maks. Najzast

DomatPrva 15 20 20

Vtora 10 15 15

Krastavica 10 15 10

Bel Piper 20 25 22

Crven Piper 20 25 23

Zelka 10 20 13

Praski 25 35 28

Slivi 15 25 20

Jabolki 25 35 25

Grozje crno 20 35 22

Grozje belo 30 35 30

Maloproda`ni ceni za septemvri vo R.Makedonija

Proizvod Klasa

Min. Maks. Najzast

DomatPrva 20 35 30

Vtora 15 20 20

Krastavica 15 25 20

Bel Piper 25 30 30

Crven Piper 30 40 35

Zelka 15 20 15

Praski 20 40 35

Slivi 15 30 25

Jabolki 25 40 30

Grozje crno 30 40 30

Grozje belo 40 40 40

Ceni od dobito~nite pazari vo R. Makedonija

KategorijaSto~ni pazari Zabele.

Skopje Ko~ani Strumica Merka

Tele 1-6 meseci

min. 100 130 135 KG/@.m

maks. 120 150 155 KG/@.m

najzastap. 120 140 145 KG/@.m

June 6-18 meseci

min. 100 120 120 KG/@.m

maks. 120 140 125 KG/@.m

najzastap. 120 130 125 KG/@.m

Jagniwa do 18kg.

min. 150 160 KG/@.m

maks. 190 180 KG/@.m

najzastap. 180 170 KG/@.m

Jagniwa nad 18kg.

min. 100 150 KG/@.m

maks. 150 170 KG/@.m

najzastap. 140 160 KG/@.m

Prasiwa do 20kg.

min. 140 160 150 KG/@.m

maks. 160 200 180 KG/@.m

najzastap. 150 180 160 KG/@.m

Prasiwa od 20-35kg.

min. 130 160 KG/@.m

maks. 150 180 KG/@.m

najzastap. 140 170 KG/@.m

Goenica od90-110kg

min. 100 80 100 KG/@.m

maks. 110 100 120 KG/@.m

najzastap. 100 90 120 KG/@.m

Jariwa

min. 90 100 KG/@.m

maks. 110 120 KG/@.m

najzastap. 100 100 KG/@.mIzvor: www.mzsv.gov.mk ZPIS-Pazarni informacii

38 | MOJA ZEMJA