stenografski bele[ki proda`ba na distribuciite i malite od ... sednica 01 prodolzeni… · nema...

01/1.-

STENOGRAFSKI BELE[KI

od Prvoto prodolènie na Sto i {esnaesettata sednica na Sobranieto na

Republika Makedonija, odràna na 7 dekemvri 2005 godina

Sednicata se odrà vo sala 1 na Sobranieto na Republika Makedonija, so po~etok vo 15,00 ~asot.

Sednicata ja otvori i na nea pretsedava{e gospodinot Slobodan Najdovski, potpretsedatel na Sobranieto.

Slobodan Najdovski: Po~ituvani kole{ki i kolegi pratenici,

Prodolùvame so rabota po 116-ta sednica na Sobranieto na Republika Makedonija.

Pratenicite Rafet Muminovi}, Ali Ahmeti, Teuta Arifi, Qube Bo{kovski, Nikola Gruevski, Silvana Boneva, Petar Naumovski, Qub~o Georgievski i Abduladi Vejseli me izvestija deka se spre~eni da prisustvuvaat na sednicata.

Nema potreba od utvrduvawe na to~niot broj na pratenici, so ogled na toa deka prodolùvame so raspravata.

Na 23-ta to~ka sme - Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za preobrazba na Elektrostopanstvo na Makedonija A.D. za proizvodstvo, prenos i distribucija na elektri~na energija vo dràvna sopstvenost.

Ima zbor pratenikot Qubisav Ivanov - Yingo (ne e tuka).

Gospodinot Toma Gligorievski, ne e tuka.

Ilija Kitanovski ne e tuka.

Ima zbor pratenikot Drago [ajnoski.

Povelete gospodine [ajnoski.

Drago [ajnoski: Blagodaram potpretsedatele,

Naj~esto se {to me zastra{uva, me nataùva ili mi nametnuva bolka go krijam vo mene, ne da se spasam tuku da ne gi nataàm i da ne gi navredam drugite. No vo ovoj slu~aj ne moàm, a da ne kaàm glasno deka ovie manipulacii so ovoj zakon i povrzanosta so izmenite vo Zakonot za katastar silno me navredija i moram da reagiram osobeno otkako ne{tata sum vo sostojba da gi razberam, a ne samo da gi opi{am.

Razbiraweto na ovie manipulacii silno me vozbudi i me prinudi na diskusija. Vsu{nost, sakam so eden zbor da go opi{am moeto razbirawe na ovoj predlog. Predlogot go razbiram kako glupost. Zo{to go upotrebiv ovoj, kako {to vie potpretsedatele bi rekle uli~arski zbor. Ne za da navredam nekogo, tuku toa e najblagiot od site mo`ni zborovi koj vo isto vreme i }e opi{e ne{to i moèbi }e ja razbudi svesta kaj vlasta.

Ako namerata na vlasta so ovoj predlog e ~esna i jasna toga{ zo{to vo obrazloènieto ne se kaà otvoreno deka zakonot se nosi pokraj drugoto i zaradi problemite so Katastarot na imotite od ESM, koi {to vlasta gi ima pri obidot za

proda`ba na distribuciite i malite hidroelektrani. Toa e ona {to ne zastra{uva, nedostatokot na otvorenost.

Zo{to izmenite vo Zakonot za katastar se nosat po itna postapka, a i vo obrazloènieto se zboruva deka zakonot se menuva, bidej}i na teren gra|anite imale problemi. Vnimavajte!

Zakonot za katastar e donesen pred mesec dena a vlasta ve}e se potrese deka gra|anite em gladni em sega imale problem so katastarot, pa go menuvaat zakonot. Da gleda{ i da se ~udi{ kolku fina postanala vlasta.

Analiziraj}i gi ovie dva danajski zakoni {to se barat da pominat po itna postapka lesno moè da se razbere deka ili vlasta nema hrabrost ne{to javno da go kaè, pa go krie ili nema koncept za rabota. Namesto vakvi gimnastiki, ako vlasta e sigurna deka proda`bata na distribuciite i malite hidroelektrani e korisna za dràvata Republika Makedonija, a ne samo za grupa lu|e treba otvoreno da kaè deka izmenite vo ovie dva zakoni gi bara pokraj drugoto i za da moè da go re{i problemot so proda`bata, a ne da izmisluva opravduvawa {to ne moàt da bidat toa. Se pra{uvam kakva }e bide transparentnosta na proda`bata na distribuciite i malite hidroelektrani koga u{te pri noseweto na ovie dva zakoni vidlivi se samo nivnite ograni~uvawa, no ne i su{tinata. No, kako vlasta ispu{ta od vid deka konceptot na ne{to najdobro se razbira samo preku negovite ograni~uvawa su{tinata na zakonite ja razbravme indirektno i zatoa nema da glasame za niv. Blagodaram.

Slobodan Najdovski: Blagodaram.

Ima zbor pratenikot Van~o Stamenkov.

Van~o Stamenkov: Po~ituvan potpretsedatele, po~ituvan minister za ekonomija, po~ituvani gospoda pratenici,

So Zakonot koj {to treba da go doneseme po itna postapka vo Sobranieto na Republika Makedonija se predlaga da se dopolni i izmeni Zakonot za preobrazba na Elektrostopanstvo na Republika Makedonija. Zna~i, nekoja rabota koja {to be{e proma{ena vo osnovnata verzija na Zakonot, ili zaboravena, sega treba da ja dopolnime mnogu brzo. Ova e u{te eden pokazatel kako gi nosime zakonite vo Republika Makedonija, mnogu brzo, itno i pogre{no. Toa ni e konstatirano iljadnici pati od ovaa govornica deka e taka, toa go konstatira Evropskata unija vo sekoj svoj izve{taj deka Parlamentot na Republika Makedonija nosi zakoni brzo, itno i gre{no. I ne se nau~ivme na red, ne se nau~ivme na red, prodolùvame so istata taa rabota i ponatamu. Zna~i gi pravime istite gre{ki, {to zna~i deka i ova e edna krupna gre{ka {to se saka da se donese po itna postapka vo Parlamentot na Republika Makedonija.

Gre{kata moèbi ne se zabeleùva bidej}i vaka koga }e se pro~ita zakonot }e se vidi deka samo ~lenot 5-a na edna stranica e opfaten vo dva-tri stava, se regulira edna materija koja {to se

01/2.-

odnesuva na pravata na sopstvenost na nedvi`ninite, zemji{teto i objektite. Moè da se proceni deka se ima namera da se pridonese vo re{avaweto na imotno-pravnite pra{awa za ovie nedvi`nini, no mislam deka ovoj zakon ne e soodvetno podgotven i }e ima mnogu problemi koi {to }e proizlezat so donesuvawe na ovoj zakon.

Prviot stav koj {to se odnesuva na sopstvenosta na zemji{teto i objektite koe {to e zapi{ano sega na ime na Republika Makedonija moèbi nema da donese nekoi problemi koi bi proizlegle od toa, edinstveno {to Republika Makedonija }e se otkaè od zemji{te koe {to se nao|a sega vo sopstvenost na Republika Makedonija. I ednostavno }e go prodade so proda`bata na Elektrostopanstvo. Toa sigurno moèbi }e pridonese da se postigne nekoja povisoka cena pri proda`bata na Elektrostopanstvo moèbi }e se dobijat nekoi pari, no veruvajte deka dràvata koga }e prodava dràvno zemji{te, a toa zemji{te e na gra|anite na Republika Makedonija, na narodot na Republika Makedonija treba dobro da gi osmisluva tie potezi, bidej}i dràva bez zemja ne e dràva. Taka da, nie kako {to sme trgnale na kraj }e dojdeme vo edna pozicija Republika Makedonija vo svoja sopstvenost da nema ni{to. Izgleda bukvalno ja svativme taa privatizacija i treba se da prodademe vo na{ata dràva, pa neznam {to }e ostane na kraj za prodavawe, najverojatno ni{to. Nekoj }e ni re~e vie nemate ni{to, kakva dràva ste vie koga nemate ni{to vo sopstvenost na dràvata. Zatoa jas sum protiv privatizacija na Elektrostopanstvo. Kako {to kaàv sega vo celata taa postapka okolu privatizacijata na ESM najgolemata gre{ka na Republika Makedonija }e bide proda`bata na ESM. Nie namesto da gi sledime preporakite na Evropa koi {to se odnesuvaat za voveduvawe na edna konkurencija vo oblasta na energetikata vo Republika Makedonija i ovozmoùvawe uslovi da vlezat i drugi kompanii vo Republika Makedonija koi {to }e konkuriraat na pazarot za energija, nie velime problem za monopolot e toa {to Elektrostopanstvo e vo dràvna sopstvenost, odnosno vo sopstvenost na Republika Makedonija. Zna~i, pak ne sakame da slu{ame {to ni sovetuvaat.

Dajte da ja prekineme celata ovaa rabota, iako ve}e e dlaboko navlezena, eve i tenderot na 9 ili na 10 treba da bide gotov i ovoj zakon se nosi, deneska treba da bide donesen. Gledam kombinaciite {to gi pravea kolegite pratenici e vo nasoka {to pobrzo da pomine ovoj zakon vo Parlamentot i ednostavno da se otvorat vratite vo petok, na 9 ili sabota 10 da se zavr{i celata taa rabota i ednostavno da vlezeme vo postapka na izbor na ponuduva~ koj }e go kupi Elektrostopanstvo na Makedonija.

Toa e rabota koja {to }e pridonese vo Republika Makedonija i taka osiroma{eniot gra|anin, koj {to i sega mnogu te{ko si gi pla}a smetkite za struja, koj {to ako pogledate po

gradovite }e vidite deka skoro 50% od samite objekti, individualnite stanbeni objekti se isklu~eni od eleketri~nata energija. Zna~i, nie }e imame posle edna privatna kompanija koja {to }e vladee so toj sistem i ne veruvam deka }e dozvoli konkurencija, nekoj da mu se me{a od strana vo toj monopol, kako {to e slu~ajot so Makedonskite telekomunikacii. Edinstven operator vo Republika Makedonija koj {to so godini go drì monopolot...

Slobodan Najdovski: Gospodine Stamenkov }e ve molam, jas prifa}am da se diskutira i za taa tema, no koga }e imame to~ka na dneven red. Sega da zboruvame konkretno za Zakonot koj sega e predloèn za izmenuvawe i dopolnuvawe.

Van~o Stamenkov: Po~ituvan potpretsedatele, Vladata vo obrazloènieto zo{to ovoj zakon treba da se donese vo Sobranieto po itna postapka kako edinstvena pri~ina, citiram, naveduva: "Da se donese po itna postapka poradi otpo~nuvawe na tenderska postapka za privatizacija na A.D. ESM". Zna~i, ako nemame nie proda`ba na ESM nema ni da imame ni zakon deneska vo Sobranieto na Republika Makedonija...

Slobodan Najdovski: Da, ama toj zakon e donesen porano vo Sobranieto. Sega zboruvame za ovoj koj e vo funkcija na toj zakon.

Van~o Stamenkov: Zna~i, se se vr{i okolu proda`bata na ESM.

Ovoj zakon koj sega se predlaga vo dvata ili trite stava, vo ~len 5-a ednostavno sakam nedvi`nostite koi sega se vo sopstvenost na Republika Makedonija da bidat zapi{ani na idniot kupuva~ koj {to }e go kupi ESM. Duri se navleguva i vo privatnata sopstvenost. Imame nedvi`nosti koi {to sega se zapi{ani na ime na nekoe privatno lice, a koi {to se vo vladeewe na ESM, veruvajte deka e taka, zatoa {to ima mnogu izgradeni objekti na privatni imoti, a koj {to ne se kupeni od strana na ESM, ili od Republika Makedonija. Ne e izvr{eno ednostavno postapka za eksproprijacija. I tuka }e imame golem problem ednostavno koga utre }e se javat lu|eto {to ne dobile o{tetuvawe, }e baraat nadomest od Republika Makedonija, nema da baraat od novite gazdi koi {to }e bidat sopstvenici na ESM. Toa e problemot {to }e go napravime sega so ovoj zakon. Jas znam deka postojat takvi i ne e mal brojot na sopstvenici na koi {to ne im e plateno.

Zna~i, nie sakame so ovoj zakon ovie objekti i zemji{te da ovozmoìme utre da bidat zapi{ani na ime na noviot sopstvenik na ESM. Taka da u{te edna{ }e kaàm deka Zemjodelskata narodna partija e protiv privatizcijata na ESM, }e glasam protiv ovoj zakon bidej}i ovoj zakon e proizlezen od celata postapka koja {to se vodi za proda`ba na ESM. Ednostavno smetame deka treba da se sledat preporakite na Evropskata unija vo delot na energetikata, a toa e voveduvawe na konkurencija vo ovaa sfera odnosno da ovozmoìme vo Makedonija da vleze kompanija koja }e bide konkurentna na ESM.

01/3.-

Samo taka }e moème da pridoneseme da se podobri energetskata sostojba, da ja poeftinime elektrinata energija i da imame pokvalitetno snabduvawe vo ovaa oblast. Blagodaram.

Slobodan Najdovski: Povelete gospodine ministre imate tri minuti za replika.

Fatmir Besimi: Blagodaram gospodine potpretsedatele.

Vo ~lenot 1, stavot 2 i stavot 3 stanuva zbor samo za imot vo sopstvenost na Republika Makedonija, a ne i privatna sopstvenost.


Ima zbor pratenikot Aleksandar Florovski.

Povelete gospodine Florovski.

Aleksandar Florovski: Po~ituvani pratenici, ministre, neznam zo{to sekoga{ vo vakvi bitni pra{awa rabotite sakate da gi re{avate na vrat na nos. Deneska sme 7, a na 9 objavuvate javen tender za proda`ba na ESM podeleno vo 4-5 dru{tva, ne e ni toa bitno, kako celina go gledam.

Vo edna situacija koga mnogu raboti ne ni se regulirani vo samoto Elektrostopanstvo od imotno-praven aspekt i kako vie utre }e izlezete na toj tender, pritoa prodavate zgradi, zemji{teto ne vi e regulirano, ili zemji{teto e na ESM, zgradata ne vi e regulirana. Koga }e dojdat ovde lu|eto koi }e sakaat da u~estvuvaat na samiot tender }e ve pra{aat {to deneska kako imot ima Elektrostopanstvo na Makedonija. Za da ne zboruvam napamet i nekoj da kaè deka izlegol kolku da kaè ne{to, duri ne se pridrùva na preporakite na sopstvenite kolegi koi se so vas vo Vladata. I toa imate dopis od Direkcijata za imotno-pravni raboti na Ministerstvoto za finansii, koj ne go po~ituvate, ne vie, Vladata, a vi se obra}a va{ kolega od Vladata. Taa rabota ne mi e jasna, zo{to toa se slu~uva. Zo{to ima disonant i toner vo edna Vlada po vaka bitno pra{awe. Zo{to rabotite sakate sekoga{ preku trupa da gi re{avate, preku no} da se dovedat vo pra{awe, eden gigant vo Republika Makedonija kako {to e Elektrostopanstvo, pretprijatie moèbi so najgolema vrednost, kapitalec.

Drugo e pra{aweto prethodno {to diskutiravme {to ne znaeme po~etna cena koja e, {to e, kako e, krajnata cel ja znaeme }e se licitira. ]e objavite vo Fanen{el Tajms, {to e dobro, mora da bide me|unaroden vesnik za da moè da go pro~itaat site za da ne se stekne vpe~atok deka nekoj pravi dalaveri vo taa rabota.

Aleksandar Florovski: (prodolènie) Imate zabele{ki od ministerstvoto za finansii.Samite velite deka imate 13.000 sporni mesta kako objekti i zemji{te, brojka koja e ogromna, a }e re{avate post festum. [to zna~i toa? Posle smrt }e konstatirate bolest. Zna~i otkako }e gi prodadete objektite, posle toa }e po~nete so transformacija na zemji{te, re{avawe na imotno pravni odnosi, katastarski premeri i.t.n. Zna~i, se doveduvate vo edna, da ne kaàm sme{na, situacija da prodavate, a

fakti~ki i samite ne znaete {to prodavate i koj e celokupniot imot na sega ve}e podelenoto ESM.

Imate u{te eden dopis od katasterot i od direktorkata Biserka Jakimovska, koja vi pi{uva: "Ako predloèniot zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za preobrazba na ESM bide usvoen, toj }e prestavuva osnova za zapi{uvawe vo evidencija na drugite subjekti vrz osnova na ~len 58 od Zakonot za premer i katastar", objasnuva Jakimovska. Vo ~lenot 58 od Zakonot za premer i katastar stoi vaka, zna~i vsu{nost pravoto {to mu se dava na ESM odnosno na podelenite firmi sega, }e moè da gi pobaraat i drugi ve}e privatizirani, no i neprivatizirani javni pretprijatija. Zna~i otvorate Pandorina kutija, ~ij kraj ne moème da go vidime, barem vie {to ste postru~ni vo taa rabota i poverzirani vo ovaa problematika, zatoa {to rabotat plejada lu|e za vas i vi serviraat gotovi materijali. Duri, se slu~i eden paradoks, eksdirektorot na Elektrostopanstvo, gospodinot Arnaudov, da go {etate kako bela me~ka niz Skopje vo lisici zatoa {to sakal da izvr{i podzemno katastersko merewe na Elektorstopanstvo na Republika Makedonija so firmata "Blif". Dali se pra{uvate, utre pri promena na vlast, {to }e se slu~i so ovie nedoslednosti i nedore~eni raboti. Nekoi dokumenti koi govorat za Elektro Skopje gi dobiv vo doma{noto po{tensko sanda~e, plikot mi e seu{te tamu i koga gi razgledav rabotite mi stanaa mnogu pojasni. Vie fakti~ki vleguvate vo eden vir od koj ne moète da izlezete, a pri toa ja srabotile cela Makedonska dràva i Makedonskata Vlada. Ne znam na premierot {to mu servirate, dali mu ja kaùvate vistinata za ESM? Na primer, ovde imam tri dokumenti, vo ovie tri dokumenti se raboti za objekti od cvrsta gradba i tri drugi dokumenti koi govorat kade stojat tie objekti od cvrsta gradba i kakva e sopstvenosta na samoto zemji{te kade {to se locirani. Sega }e vi gi pro~itam za da vi stanat na vas rabotite pojasni. Ova se minorni raboti, del od dokumentacijata e od Skopje. Ova ne znam dali go vodite kako strogo doverlivo, treba{e do nas pratenicite da ni go dostavite da vidime {to e ova {to se slu~uva, za da vi pomogneme so odredeni sugestii, da ve upatime na prav pat. Ima {to da doznaete. Ovde ima eksperti od ovaa struka koi imaat èlba i podgotveni se da progovorat, dobronamerno, za da utre nekoj ne vadi trwe od bosa noga, zatoa {to predhodnata Vlada ja utnala rabotata.

I, pak }e se vratam. Zo{to dva dena pred objavuvawe na tenderot tolku vi se brza da se dade ESM na rasproda`ba, stvarno ne mi e jasno i ne sakam da insinuiram i da obvinuvam, iako mnogu muabeti se slu{aat. No, se dodeka ne vidam i ne se dokaè, toa se samo prazni muabeti.

Takov princip na rabota ima{e vo minatoto SDSM. Govoram za minatoto, za predhodnite dvajca premieri. Bez vina, bez dokazi, soberete

01/4.-

go od doma, pravo vo pritvor. Toa vo Afrika go nema. Taka ne im pravea na crncite, moèbi, vo 90-tite godini vo Ju`na Afrika, belcite ne im go pravea toa. A, crncite, znaete kakov tretman imaa. Ne moè taka da se raboti. Rabotite sega se ne{to promeneti kon popozitivno. Toa moram da go priznam javno, {to e dobro za demokratijata vo Republika Makedonija. I, }e prodolàm, po ovoj amandman {to e predloèn od mojot kolega Spiro Mavrovski, a potpisnici se u{te trojca pratenici, Trendafilov, Stojanosti i Drago [ajnoski. Baraat so ovoj amandman da se izbri{e fakti~ki celiot ~len 5-a koj ima tri stava. Baraat so pravo, zo{to velam so pravo? Zatoa {to upravnata zgrada vo Skopje, t.e. direkcijata nemate nitu katastarska parcela, nitu imoten list, nemate nitu evidenten list, nemate nitu izvod od kopieto na katastarskiot plan i nemate u{te mnogu raboti. Pa, veli vaka, pod to~ka 10 e notirano: -- Vo koja faza e postapkata za sproveduvawe na pravoto za sopstvenost? Zna~i, ovde stojat obrazloènijata, a ovde odgovorite.

Pa, veli vaka - Postapka da nema, no postojat uslovi za toa. A, toa vo prevod zna~i - {to bi bilo koga bi bilo ili {to bi imala baba koga bi bila dedo. Zna~i, nema postapka, no postojat uslovi za toa. Toa zna~i deka Makedonija moè da stane atomska velesila, postojat uslovi, uslovite se vo Krivolak, takov e terenot, no postapkata mora da se po~ne. Ne moème da ja po~neme postapkata. Toa e samo eden mal segment. Potoa Servisna rabotilnica Butel. Slu~ajno ìveev vo âir dolgi godini, jas ne znam Butel dali znaete kade se nao|a i kade se nao|a taa servisna rabotilnica. Toa e eden ogromen imot. Ovde kade {to treba da bide ozna~eno koi dokumenti gi poseduva gledate {to pi{uva? Nema ni{to. Toa e diva gradba. Kako utre na êsite, Germancite ili ne znam koi }e dojdat }e im objasnite koga }e ve pra{aat, gospodinie ministre dajte da ja vidime dokumentacitata da vidime {to ni prodavate na nas, dali ni prodavate ma~ka vo vre}a. [to }e im odgovorite? Vie }e se najdete vo edna neblagodarna pozicija. Zo{to nekoj ve "penavi".

Pa }e prodolàm gospodine ministre, starata Dizel centrala na Pod Kale, Pod Kale znaete kade e. Tuka ima{e eden bazen, koj na vremeto be{e prekrasen, do bazenot e starata zgrada koja se vika popularno Dizel. Nikakov dokument nemate, zna~i nemate ni katasterska parcela, nitu imoten list, nitu evidenten list, nitu katasterska op{tina, nitu kopija od katasterski plan, nemate nitu urbanisti~ki plan. Nemate ni{to, a vnimavajte, se raboti za starata Dizel centrala. Ni{to nemate. [to prodavate vie? I pokraj preporakite na evropjanite, vie duri si za pravo da go prodavate ona {to zna~i nacionalno blago ili nacionalno bogatstvo, hidrocentralite. Pa koi ste vie, so koe pravo ja prodavate makedonskata voda? Ako gi ~itate analizite, vo slednite dvaeset do trieset godini }e imate eden kup vojni za voda za piewe vo svetot, a vie go davate Ohrid na tacna, nekoj

da stopanisuva so vodata i da pravi {to saka kako {to napravija, kako {to go spu{tivte ne znam za kolku milioni kubni metri voda Ohridskoto ezero zaradi toa {to treba{e da se pomogne na Albanija. Vo red, sosedi sme, }e pomogneme, no nemojte na sopstvena {teta. Dajte i tretman na Republika Makedonija kako na va{a teritorija, edna{ pokaète deka ja sakate ovaa dràva. Da, da, mislite za smeewe deka e? U{te }e vi ~itam, ova e za objektite, no ovde imam tri stranici samo za objekti kade {to nemate apsolutno nikakva dokumentacija. Sega koga }e po~nam da zboruvam i za zemji{teto, }e kaàm deka ste uzurpirale zemji{te koe vo pogolem procent e privaten imot, }e pra{am kako tie raboti }e gi re{avate vo idnina. Kolku }e bidete podlo`ni na uceni tamu kade {to e privaten imot, a imate izgradeno trafostanici. Stopanot ili gazdata }e bide vo pozicija da ve ucenuva, barem jas taka gi sva}am rabotite. Ako dojdam vo takva pozicija da imate izgradeno trafostanica na moe zemji{te, da vi kaàm {to }e vi napravam. ]e gledam da ve "zakolam", {to pove}e pari da vi zemam, zatoa {to vo vremeto na ednoumieto na lu|eto ni{to ne im se pla}a{e, im se pla}a{e ne{to simboli~no.

]e prodolàm: Trafostanica 110/35 i 110/10 kilovoltna vo \or~e Petrov od grade`na dokumentacija ima samo koja godina e izgradena. Nemate nitu katasterska parcela, nitu imoten list, nitu posedoven list, no zatoa ovde stoi postapka nema, a postojat uslovi za toa. Koja referenca e ova, koja klauzula e ova mene ne mi e jasno: postapka nema, no postojat uslovi. Zna~i, se vra}am povtorno na staroto, posle smrt barate bolest, a ~ovekot si otide, gotovo. [to ako patologot ustanovil od {to umrel ~ovekot posle otkako }e go sekcira, koga toj si oti{ol jabana.

Potoa Hidrocentrala so odmorali{te vo Matka, ne{to imate, ne{to nemate od dokumentacijata. Nemate izvod od kopija od katasterski plan, nemate postoe~ka grade`na dokumentacija, nemate ni{to, be lu|e. Zo{to rabotite partizanski, pomina vremeto na partizan{tina. Dajte malku da se kultivizirame, svetot odi napred. Se rabotite partizanski, gi nemate ovie dokumenti jas {to gi imam. Tamu gi nemate, treba da vi gi dadat da gi vidite. Bidete siguren deka gi nemate. Kako rengen ve imam pro~itano na koj princip rabotite.

"Vasil Glavinov", kaj {to ìveev jas vo âir, znaete li {to imate? Samo godinata koga e izgradena. Toa e trafostanica 110/35 i 110/10 kilovoltna, ni{to drugo nemate i vo 10 to~ka stoi postapka nema, no postojat uslovi za toa. Na Gazi Baba ni{to nemate, no postapkata e vo tek, zna~i postojat {ansi da se regulira. Potoa vo Aerodrom povtorno se veli postapka nema, no postojat uslovi da se regulira. Jug - Nova, Istok, da ne ja kaùvam ja~inata, sekade stoi deka postapka nema, no postojat uslovi za toa. Vo Saraj ni{to nema. Za Saraj }e bide interesno kako }e pominete ako e gradeno na privatno zemji{te, kolku tamu ima da ve zakolat so

01/5.-

pari~ka, a se raboti za 35/10 kilovoltna trafostanica. Tamu nema lesno da pominete. Dali vo seto ona {to }e zna~i cena i proda`ba na ESM so site ovie dru{tva gi imate vkalkulirano tro{ocite koi }e gi napravite i koi treba da im gi isplatite na lu|eto. Imate li napraveno eden grub premer vo Skopje i vo dràvata {to zna~at zemenite pari od proda`bata na ESM zo{to gledam deka cvrsto re{ivte da go prodadete, no pra{awe e koj }e vi go kupi so vakva rabota, bidej}i }e vi baraat celosna dokumentacija. Jas ako sum gazda }e baram ~isti smetki, }e dojdam so moite sorabotnici i }e kaàm gospoda, re{ete gi ovie raboti, posle }e razgovarame. No }e gi re{ite so demokratski sredstva, ne kako vo vreme na socijalizmot, imotot da im go zemete, }e im frlite nekoj denar kako na ku~e. Denes ìveeme vo drugi vremiwa, ima debelo da platite. Zna~i dali napravivte kalkulacija kolku dràvata }e ostane vo }ar so toa {to go prodava ESM so site onie dru{tva, a od tie pari }e treba da gi obe{tetite gra|anite ako se izgradeni objektite na nivnoto zemji{te. Nemate napraveno takva matematika. Toa se vikalo vo prevod "sana-bana", "tebe-mene" kolku }e zemam za da moàm da gi vratam.

]e prodolàm ponatamu, trafostanici vo Petrovec, Ilinden, Dra~evo 1, Dra~evo 2, Usje, kade {to nemate ni{to. Dra~evo 2 nemate ni{to, Maxari 2 nemate ni{to. Potoa Radi{ani, pak od mojot teren od âir, 35/10, nemate ni{to, nemate nitu postapka pokrenato, ni{to nemate. Ni{to nemate, veruvajte. Duri, ne stoi ni godinata koga e gradeno. Govrlevo, del imate, pa nemate postapka po~nata. Kondovo, ni{to nemate apsolutno. Tamu kako gospod da do{ol, ja zema trafostanicata i ja zabil nekade, ja stavil na ne~ie zemji{te, ni{to nema. E, ima eden raritet, odmorali{eto Mavrovo upotrebna dozvola, mnogu bitna rabota, za da moàt na{ite makedonski stenmarsi da odat da skijaat vo Mavrovo. Velite postapka nema, no postojat uslovi za toa. Koja vi e, gospode boè, ovaa floskula, od kade vi e izvadena ne znam. Pa po~nete gi postapkite pred da prodavate, lu|e. Pa vie imate èlba da prodadete, no ni{to ne ste napravile za proizvodot nare~en ~a{a da go izgravirate i da go prodavate kako ~ist ~e{ki kristal, iako praven primer e vo propadnatata firma makedonska "Staklara" na vremeto. Prodava{ opakovka, zna~i ona {to }e go nudi{ mora da bide kvalitetno i dobro spakuvano. Vie ne uspeavte ni da gi spakuvate rabotite kako {to treba, da bidete poverodostojni, ama koga }e vi dojdat germancite, ~esite, pa koga }e vi dojdat u{te 10-na drugi firmi, zatoa {to }e bide objaveno vo eminenten vesnik, Finansovo vreme - Fajnen{el tajms, pa za site ovie raboti znaete kako }e ve stavat. ]e ve stavat na magnetna rezonanca se da vi se vidi {to e napraveno, {to e validno, {to e nevalidno. Vie }e treba da sednete kar{i - kar{i so tie lu|e, so pregovara~kata ekipa i da davate objasnuvawa, ni kriv ni dolèn zatoa {to nikoj na vas ne vi objasnil. Ednostavno sakam da

kaàm deka nekoj ve frla vo ogan. Naravou~enie od toa: viknete gi ekspertite od va{eto ministerstvo, od ESM, od Vladata, dajte vie da izlezete so ~isti situacii. I da ne prodolùvam za Skopje za objektite, da ne prodolùvam.

Zna~i seto ova {to go govoram e vo kontekst na amandmanot predloèn od gospodata Mavrovski, Trendafilov, Stojanoski i [ajnoski za bri{ewe na ~lenot 5-a zatoa {to ~lenot 5-a e tolku slikovit, no tolku e utnat, ~udo edno, pri vakvi nere{eni raboti.

Slobodan Najdovski: Gospodine Florovski samo zaradi stenogramot, amandmanot e za bri{ewe na ~lenot 1 za koj {to sega diskutirame, a ne za ~lenot 5.

Aleksandar Florovski: Da, da. Ne znam gospodinot Spiro Mavroski dali se soglasuva so ova {to vie govorite, dali e toa ba{ taka ili se odnesuva i na ~lenot 5-a. Tie se predlaga~i, pove}e na niv im veruvam odkolku na vas.

Slobodan Najdovski: ]e go pro~itam sega amandmanot, no zaradi stenogramite.

Aleksandar Florovski: ]e mi dozvolite samo edna sekunda, mnogu kratko. Zna~i mojata namera e pozitivna, mojata namera ne e da kritikuvam nekogo. Mojata namera e da ukaàm na odredeni propusti koi ne se dobri i za liceto na makedonskata dràva i za lu|eto koi }e pregovaraat i za serioznosta na ovaa dràva. Se prodava ESM.

01/6.-

LP/BP 116 - 01

Aleksandar Florovski: (Prodolènie) Toa e gigant, toj e kapitalec, firma broj 1 vo dràvata. Od toj aspekt govoram jas. Ne deka jas sum premnogu pameten i premnogu znam, za da utre ne ne fatat na spiewe i da izvle~eme {to podobra cena i od tie pari da se plasiraat tamu kade {to se pojavuvaat tie crni dupki vo makedonskata ekonomija. A, {tomislite zo{to ova go govoram? Za da go kritikuvam ministerot, mislite? Pa, nemam ni{to protiv ~ovekot, ni protiv negovata partiska pripadnost. Govoram kako pratenik kon minister, a ne mora da mi go ~itate amandmanot, toj mi e tuka. Eve go i predlogot od Vladata. Fala mu na boga makedonska kirilica sum nau~il odamna vo edna stranska dràva po {to majka mi be{e u~itelka vo 1948 godina po makedonski jazik vo edna tu|a

dràva nare~ena Praga, ako ne ste znaele. Makedonskiot jazik go vladeam od koga sum roden, iako sum roden vo Budimpe{ta, vo edna tu|a dràva. Ne treba ni{to da mi ~itate.

Ministre, sakam ednostavno da vi gi predo~am rabotite kako stojat.Ne samo ovaa dokumentacija dali ja imate i dali ja poseduvate, jas da sum na va{e mesto bi gi sobral site, bi ja pobaral kompletnata dokumentacija, bi sednal, bi razgovaral, za da im kaàm povtorno da ne ne fatat na spiewe. Mnogu raboti ne vi se re{eni. Vo samiot tekst vi se javuva direktorot Biserka Jakimovska, direktorkata na Katastar. Imate dopis od Ministerstvoto za finansii, a toa se lu|e za respekt, ne se slu~ajno otideni tamu i tie vi ukaùvaat na mnogu propusti. Propusti imate vo 13 iljadi objekti. Ili zemji{ni mesta. Tie ne vi se regulirani i kako }e gi regulirate. Vo toj kontekst govoram jas za amandmanot podnesen od gospodata moi kolegi i vo toj kontekst govoram za ~lenot 5 i ~lenot 1, predloèn od Vladata. Od {to mi e merak da govoram? Da ne se obrukame povtorno, toa e celata rabota.

Celo vreme koga nosime bitni zakoni, ne{to {to e bitno i {to e povrzano so Ohridskiot ramkoven dogovor, so raznorazni dejanija, se povikuvame na taa Evropa, a istata taa Evropa vi veli da ne gi prodavate hidrocentralite. Vie cvrsto re{ivte da gi prodavate. Prodadete se {to imate, prodadete go i Parlamentot, se prodavajte. Prodadete se {to moète, samo ostavete go ovoj narod na prosja~ki {tab, vratete go nazad vo 19 vek.

Slobodan Najdovski: Gospodine Florovski diskutirajte za amandmanot. Toa nema vrska so amandmanot. Ve molam, diskutirajte za amandmanot.

Aleksandar Florovski: Se e ova vo vrska so amandmanot. Ako sakate vie da gi izloìte rabotite poplasti~no i porazbirlivo, mislam deka }e me svatite i dovolno ste intelegenten za da razberete {to e poentata na moeto izlagawe.

Zemji{teto ne vi e re{eno, znaete li na kolku mesta i da ne vi gi brojam. Skoro vo ist broj na primeroci kako {to Vi se objektite. Ne vi e re{eno imotno pravno. Za da gospodinot potpretsedatel ne mu odam ve}e na ìvci, ~uvstvuvam nekoja negativna energija me bode vo vratot, jas }e prekinam tuka. Potpretsedatele, treba da bidete malku popriem~iv kon lu|eto i nemojte so negativna energija, zatoa {to ja ~uvstvuvam kako zra~i od vas. A, izlgov da pomognam so ona {to zna~i moe znaewe, so ona {to zna~i moe poznavawe. êtiri godini bev nekoj si ~len na Upraven odbor vo Elektrostopanstvo na Makedonija i uspeav ne{to da nau~am iako ne bev mnogu prisuten tamu, poradi obvrskite vo Parlamentot, no ova moe izlagawe, ova moe izleguvawe, ne be{e so zla namera. Poentata be{e i ministerot i ovaa Vlada i ovoj Parlament da ne se stavaat vo {ah mat pozicija da ne kaàm vo {uster mat pozicija kade {to nemate kade da go mrdnete pionot ili

01/7.-

kralicata, a vo najlo{ slu~aj kralot da nema kade da odi, pa ve na~ekaa so grbot svrtetn, ama na kade ne znam. Toa e poentata na moeto kaùvawe. Kolku }e prifatite od mene, neznam, verojatno, ni{to. [tom ne prifa}ate od va{iot kolega ministerot za finansii, dopisot e od eden va{ kolega, ponizok po rang, no od va{a pripadnost, albanec koj vi go isprati dopisot po slu`bena linija, ne go prifativte, ne gi prifa}ate sugestiite na direktorkata Biserka od Katastar i ne prifa}ate ni{to. Terajte, no neznam do kade }e stignete, mislam do nikade. ]e stignete do eden 15 septemvri kade {to nekoj drug }e slavi na plo{tad, zatoa {to lo{o izrabotivte, mora da priznam. Ova e najlo{iot poteg preku no} da se prodava eden kapitalen objekt kako {to e Elektrostopanstvo na Makedonija, makar i podelen na tri do ~etiri dru{tva, a toa ne e ni bitno na kolku e podelen. Toa e du{ata na dràvata. Bez toa }e si bevme so sve}i, }e si bevme so lambarki, }e si bevme so gazja. Eh, sega, ponatamu vie ste minister, odgovornosta e kaj vas, vie ste Vlada. ]e re~ete vie ste pratneici i na vas vi e lesno, moète polovina ~as ovde da zboruvate bez nikakva odgovornost. Eh, pa, sakate i pari i jare. E, nema i pari i jare. Sakate da imate potpis da bidete minister i da gi uìvate blagodetite, toga{ }e uìvate i kritiki. Utre, ako ja utnete rabotata, da ne se ~udite nekoj da ve ~ukne sabajle vo 005 ~asot sabajle na vrata i da ve soberat. Porano be{e vo niedno vreme, na spiewe da ve fatat. Govoram za rabotata na Ministerstvo za vnatre{ni raboti . No, se nadevam deka do toa nema da dojde, deka taa idna vlada }e bide po demokratska i }e gi zaboravi recidivite od ova minato, od 2002 godina do 2004 godina.

Potpretsedatele, blagodaram {to mi dozvolivte eve i da izlezam nekoga{ od ramkite na diskusijata, be{e dobronamerna, so ~ista sovest, pozitivna, bez negativna energija, iako potpretsedatelot pozazdi me zra~e{e celo vreme kako rengen.

Blagodaram.

Slobodan Najdovski: Blagodaram gospodine Florovski.

Pred da mu dadam zbor na ministerot za ekonomija, gospodine Florovski, voop{to nema nikakva negativna energija, no ramnopravno kon site, nastojuvav i kon vas nekako da ve naso~am da diskutirate za ona {to be{e to~ka na dnevniot red i samo najdobronamerno svatete go toa.

Gospodinot Florovski ima zbor.

Aleksandar Florovski: Moè bi od va{a strana takva rabota nema{e, no ~uvstvuvav deka ne{to me gree pozadi vo vratot i ne moàm nikako da se otrgnam i samo vie znaete koja e taa energija koja ja plairate kon nas koi ne mislime isto kako vas.

Slobodan Najdovski: Toga{, pogre{ni vi se ~uvstvata.

Dobro, prodolùvame ponatamu.

Ministre, imate replika ili zbor?

Gospodine ministre povelete imate zbor.

Ima zbor ministerot za ekonomija gospodinot Fatmir Besimi.

Fatmir Besimi: Blagodaram prtsedatele,

Jas samo sakam da ukaàm u{te na nekoi raboti koi bea spomnti tuka deka ovaa izmena odnosno ovoj zakon za izmena na Zakonot za preobrazba na Elektrostopanstvo na Makedonija, ne stanuva zbor direktno za proda`ba na vodite na Republika Makedonija, kako {to be{e kaàno i sakam toa da go kaàm i da ja iskoristam ovaa prilika na ova Sobranie da kaàm deka pri procesot koj nie go vodevme na prestruktuirawe i procesot na privatizacija na Elektrostopanstvo na Makedonija, pri ukaùvawata i na doma{nata javnost, ekspertskata javnost, po{irokata javnost, kako i na me|unarodnite institucii, relevantni, kako {to be{e i Svetska banka so nivnite ukaùvawa za delot na hidrocentralite odnosno reìmot na upravuvawe so vodite.

Otkako ja sogledavme celata situacija, bidej}i procesot go vodime transparentno re{ivme vo toj del odnosno da ostaneme samo za procesot na privatizacija samo na distribucija i snabduvawe odnosno toa {to sega e AD ili Elektrostopanstvo na Makedonija. Dodeka elektranite na Makedonija odnosno delot na proizvodstvoto ne e predmet na privatizacija. Mislam deka tuka koga stanuva zbor, bidej}i ovoj predlog {to e denes na Sobranie, direktno se povrzuva so proceot na privatizacija na Elektrostopanstvo na Makedonija, sakav da ukaàm na toa deka hidrocentralite {to bea spomnti ne se predmet na proda`ba na ovaa kompanija, tuku stanuva zbor samo za del od mali hidrocentrali, koi se tehni~ki povrzani so distributivnata mreà. Inaku, zo{to se odi so ovaa postapka, isto taka, jasno e deka nie ve}e vo tekot na ovaa godina potpi{avme spogodba za osnovawe na energetska zaednica na Jugoisto~na Evropa, kade {to imame i liberalizacija otvorena na Elektroenergetskiot sistem na Republika Makedonija, a pred vas vo Sobranie, isto taka, }e bide vo prva i vo ftora faza Zakonot za energetika.

Mislam deka tuka vo ovoj del i ukaùvawata i mislewata od razli~ni institucii vo vrska so ovaa izmena {to e denes na rasprava na ovaa sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, da kaàm deka ne stanuva zbor za nekoi re{enija koi bi ni nanele dopolnitelni problemi vo re{avaweto na imotno pravnite odnosi vo Elektrostopanstvo na Makedonija, vo site pravni subjekti koi se tamu i koi proizleguvaat od toj proces na prestruktuirawe. Mislam deka tuka vo ovoj proces bea ukaàni tie mislewa i jas li~no moàm da tvrdam deka gi razgledale vrz osnova na mislewata koi odele od ovie institucii ili da se od finansii ili od imotno pravni odnosi ili od Katastar ne sum gi razgledal pristrasno dali se tie od

01/8.-

odredena partiska ili od odredena nacionalna pripadnost. Bidej}i, procesot e biten za site nas, stanuva zbor za dràven kapital vo koj site gra|ani imaat svoe u~estvo, kako {to toa se vika imot na dràva na Republika Makedonija.

Isto taka, ne treba da se povrzuva ova {to denes go imame tuka so vodite odnosno Ohridskoto Ezero na koe be{e tuka ukaàno, bidej}i so takva pomo{ ne go zagrozuvame na{iot energetski sistem. Mislam deka vo ovaa prilika treba da se fokusirame na ova {to e denes predmet na razgleduvawe pred vas kako pretstavnici na narodot. Mislam deka toa {to e od na{a strana nie gledame so ova maksimalno da vnimavame da ne se slu~at dopolnitelni komplikacii, tuku stanuva zbor direktno vo prviot i vtoriot stav na ~lenot 5-a, koj se predlaga da se dopolni zakonot, deka so niv nie gi tretirame samo tie {to se samo imoti sopstvenost na Republika Makedonija. Mislam deka tuka nema da ima komplikacii i ne gledame pri~ina zo{to da ne odime so vakva izmena, bidej}i i u{te ne{to da ukaàm se povrza so deveti so tenderot koj se objavuva na 9-ti dekemvri vo petok vo Fajnen{el Tajms. Sakam da vi ukaàm deka, bidej}i nekolku pati toa go najavivme, mislam ja informiravme javnosta deka stanuva zbor za toa deka }e odi vo dve fazi tenderot i toa {to }e go vidite na stranicite na Fajnen{el Tajms na 9 dekemvri e pred kvalifikacija kade {to ne stanuva zbor za toa deka ovaa izmena na zakonot mora da pomine pred 9 dekemvri. Mislam deka ne e direktno povrzano so datumot 9 dekemvri, bidej}i samiot proces e vo dve fazi i sam po sebe ne e direktno povrzan samo so procesot na privatizacija na Elektrostopanstvo na Makedonija.

Blagodaram.

Slobodan Najdovski: Blagodaram gospodine minister.

Gospodine Florovski imate replika?

Gospodine Mavrovski imate replika?

Tri minuti replika za gospodinot Aleksandar Florovski, posle toa gospodinot Mavrovski, a posle toa imame replika na diskusijata na gospodinot Florovski od gospo|a Cvetle Janevska.

Povelete gospodine Florovski.

Aleksandar Florovski: {to se odnesuva do transparentnosta, mislam nemam zbor. Neznam dali e toa mese~nik ili nedelnik finansovo vreme, ne e bitno, mislam rabotata e epten transparentna. Tuka voop{to ni{to ne sporime. Jas rekov deka go objavivte tamu kade {to i treba da mu bide mestoto. Toa ne e sporno.

Govorevte deka procesot e biten. Kako }e odi vo fazi, vie toa najdobro go znaete. Jas govorev deka imate nepokrieni raboti, deka ku}ata ne ja gradite od temelite, ja gradite od ~atijata. Toa be{e mojata zabele{ka, ako moàm taka da ja krstam.

Okolu hidrocentralite, se izvinuvam, moèbi napraviv lapsuz mislev na malite hidrocentrali vo sklop na distribuciite, kako {to e primer Belica vo Ki~evo, Elektrodistribucija - Ki~evo. Mislev na tie.

Inaku, ona {to go kaàvte deka makedonskata javnost, ekspertskata javnost vi dadoa apsolutna poddr{ka, jas za seto ona {to zna~i kontakt prekku Masmediumite, ona {to moàm da go pro~itam preku pi{anite, elektronski mediumi, jas veruvajte nikade ne sretnav, osven ako ne e pretstavnik na Vlada ~ovek koj se izrazil pozitivno okolu proda`bata na Elektrostopanstvo na Makedonija. Jas ne znam od kade gi imate vie tie soznanija. O~igledno ne gledame ista programa. Jas gi sledam makedonskite mediumi od Sitel, A1, Telma, Makedonska televizija, soo~uvaweto so stru~wacite, pa moàm da vi kaàm deka ogromen procent od tie lu|e koi ja poznavaat ovaa problematika se protiv vakvata privatizacija na Elektrostopanstvo na Makedonija t.e. denes podelena vo tri, ili ~etiri pretprijatiaj ili akcionerski dru{tva, krstete gi kako sakate, se se sveduva na isto.

Zna~i, moite zabele{ki bea vo taa nasoka. Ubedenosta deka stoi javnosta zad vas, ekspertskata voop{to ne drì voda. No, jas rekov, vie ste re{ile da odite do kraj, terajte ja rabotata, gospod neka vi dade um, pamet, da isterate ako moète da ja isterate rabotata, gledajte da ne ja utnete. Oti ako ja utnete proda`bata na Elektrostopanstvo na Makedonija ste dale mnogu. Ste gi isekle temelite na ovaa dràva i ne vra}ate nazad, za àl.

Zatoa, gledajte {to podobro da se unov~i, ako ve}e re{ivte da odite do kraj. [to moàm drugo da napravam osven da go kaàm ona {to go mislam. Tolku od mojata mo}, drugo nema.

Slobodan Najdovski: Blagodaam gospodine Florovski.

Ima zbor pratenikot Mavrovski Spiro, tri minuti replika.

Povelete gospodine Mavrovski.

Spiro Mavrovski: Blagodaram gospodine potpretsedatele.

Gospodine minister, jas o~ekuvav deka }e razre{ite nekoi dilemi i deka }e imate doblest ova da go povle~ete ili pak da dadete predlog, kako {to kaùvate i za privatizacijata koja {to o~ekuvav gospodinot potpretsedatel da ve prekine, po{to ne e tema na diskusija. No, eve vie ni objasnivte ne{to {to nie ve}e sinojka go slu{navme preku sredstvata za javno informirawe, za àl, a Parlamentot u{te ne e informiran, kako i {to mislite da pravite, zatoa {to, i ova sega sega {to go objasnivte, za proda`bata na del od malite hidroelektrani, mislam deka povtorno ne moè da odi vo kontekst na proda`bata na kompletnata distribucija, zatoa {to ovoj del ne gledam pri~ina zo{to da ne bide ponuden na doma{ni, stranski, fizi~ki i pravni lica, koi

01/9.-

{to ne mora da poseduvaat 500 milijardi kapital ili 500 milioni evra za da moàt da konkuriraat za privatizacija na ovaa distribucija. Zna~i, krajno nekorektno e nie da doznavame od javnosta i ponatamu se obiduvate da ni kaète deka ovoj zakon vsu{nost ne e za privatizacija na Elektrostopanstvo na Makedonija, no za àl izgleda imate napraveno gre{ka.

PJ/LJ 116 - 01 Spiro Mavrovski: (Prodolènie) U{te edna{ }e ve potsetam, Vladata predlaga Sobranieto ovoj zakon da go donese po itna postapka zaradi otpo~nuvawe na tenderskata postapka za privatizacija na AD ESM, a potoa i za re{avawe na imotno-pravnite odnosi i na drugite subjekti, odnosno na AD MEPSO, AD ELEM i AD TEC "Negotino".

Ako samite kaùvate deka procesot koj }e go vodite za privatizacijata na distribucija e krajno transparenten i deka }e bide objaven i vo stranski vesnci, kako {to e Fajnaj{l Tajms, kako {to kaùvate, jas ve pra{uvam zo{to ovoj zakon {to go podnesuvate vo Sobranieto da ne bide isto taka transparenten, kako {to ve pra{av i v~era i da dostavite do Sobranieto da odi

zakonot vo dve fazi, bidej}i o~igledno ne vi se brza, ne e vrzano ni so tenderot, kako {to kaàvte, nitu so privatizacijata, pa neka se iskaè i doma{nata i stranskata javnost. Ako tie go potvrdat toa {to vie go kaùvate vo ovoj zakon, po itna postapka, toga{ moème da doneseme edna zaedni~ka solucija deka vie ste vo pravo i toga{ nie }e gi povle~eme amandmanite i ovoj zakon e pomine. Toa e {to moème da go ponudime vo interes na Republika Makedonija. Blagodaram.

Slobodan Najdovski: Blagodaram gospodine Mavrovski.

Tri minuti replika za gospo|a Janevska na diskusijata na gospodinot Florovski.

Cvetle Janevska: Blagodaram gospodin potpretsedatele.

Jas moram, prvo zaradi seba, a i za radi javnosta da ja kaàm ulogata na firmata BLIF i sakam da iskaàm edno zadovolstvo {to nitu moèv da pretpostavam, vo 2000-ta godina deka }e moàm na vakov auditorium da go iskaàm besot kon taa firma zatoa {to pred se taa firma BLIF {to gospodinot Florovski, a i v~era vo izlagaweto na kolegata Spiro Mavrovski, se obide da gi kaè vo uloga na mesija. ]e kaàm deka firmata BLIF be{e firma ~ovek i taa ne dojde od Gospod da ni kaè kako nie rabotevme. ]e go kaàm na sopstveniot slu~aj.

Koga go donesovme Zakonot za premer i katastar rekovme deka evidentiraweto i vpi{uvaweto na pravoto na sopstvenost vo Katastarot e eden dolg, sloèn i teò kproces koj bara makotrpni angaìrawa na mnogu institucii vo dràvata, mnogu kadrovski potencijal, softverski poddr{ki i finansiski sredstva. Taa firma BLIF, sostvena od eden ~ovek, da re~am, na jani~arski na~in, da go poddràm sega stilot na prethodniot moj diskutant, dojde vo Elektrodistribucija i so edno pusul~e kade stoe{e edna re~enica od toga{niot generalen direktor na ESM, da mu se dade se. Prosto ne znae{e kako da grabi po dokumentacijata. Nitu ima{e dobra namera, nitu pak be{e sposoben da go napravi toa kako {to sega go prikaùvaat deka sakal da go evidentira i da ja ustroi celokupnata dokumentacija na ESM. Toj samo saka{e da go sobere kajmakot i toa go napravi. I sega da kaàm, so siot pakost, sakam da go stigne kaznata zatoa {to celokupniot...

Slobodan Najdovski: Ostavete toa gospo|o anevsla. Za kaznite ima koj da odlu~uva.

Edna minuta kontra replika za gospodinot Florovski.

Aleksandar Florovski: Jas BLIF nitu gi poznavam, nitu me interesira koi se i {to rabotele. Jas govoram ona {to strue{e vo javnosta, {to moèv da go pro~itam, deka taa firma treba da izvr{i podzemno katastarsko merewe. Do kolku se ogre{ila prem zakonot, nitu sum, jas, nitu vie ne ste sudija da osuduvate i ovde da govorite deka sakate nekogo da go stigne kaznata. Ne sme nie tretata vlast. Nie sme Parlament koj }e diskutira. Mora da go

01/10.-

priznaete lapsusot, ili moèbi ne be{e lapsus. Od mojata usta te{ko }e slu{nete takvi obvinuvawa. Jas govorev vo kontekst deka zaradi edna vakva rabota Lambe Arnaudov go vodevte kako bela me~ka srede Skopje so lisici. Toa mi be{e poentata. Ako BLIF zgre{il postojat pozitivni zakonski normi koi }e si donesat odluka.

Slobodan Najdovski: Blagodaram gospodine Florovski.

Proceduralno gospodinot Mavrovski. Ajde da vidime gospodine Mavrovski vo {to e procedurata.

Spiro Mavrovski: Procedurata e povredena zatoa {to e iskaàna nevistina. Vie ne mi davate da repliciram.

Moème nie toa da go proverime od stenografskite bele{ki od v~era{nata sedncia deka nikade vo mojot govor ne spomna nitu firma nitu, kako {to sega od kole{kata be{e iskaàna vakvata nevistina.

Vo interes na vistinata, ako ne{to toa vredi, moème da po~ekame, ako se gotovi stenografskite bele{ki od v~era, da se vidi. Ako ne, jas bi sakal izvinuvawe od kole{kata zatoa {to iznese nevistina, od edna strana. Od druga strana kaùvawata vo odnos na firmite, na lu|eto, apsolutno ne e moj stil i nema da go koristam.

Slobodan Najdovski: Gospodine Mavrovski jas vi dozvoliv da se iskaète.

Prvo, mi stavivte zabele{ka deka sum ja povredil procedurata. Ne sum ja povredil procedurata zaradi toa {to gospo|a Janevska mu replicira{e na gospodinot Florovski i gospodinot Florovski ima{e pravo od edna minuta kontra replika na gospo|a Janevska. Vas nikoj ne vi go osporuva pravoto deka posle toa moète da se javite za diskusija i da diskutirate po odnos na toa pra{awe. Taka {to procedurata ne e povredea. Eve sepak imavte mo`nost da se iskaète. Zna~i od moja strana procedurata i Delovnikot ne se povredeni.

Ima zbor pratenikot Ilija Kitanoski.

Ilija Kitanoski: Blagodaram gospodine potpretsedatele.

Po~ituvani kolegi, }e zboruvam za amandmanot {to e predloèn od strana na kolegite koj vsu{nost zna~i ukinuvawe na samiot Predlog-zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za preobrazma na ESM, bidej}i i samiot Predlog-zakon e sostaven od eden ~len koj ponatamu voveduva ~len 5-a i ~len 2 koj i ne e tolku sporen. Zna~i vo ramkite na diskusijata i za amandmanot a }e zboruvam voop{to i za zakonot.

Smetam deka ovoj zakon, prvo od formalno-praven aspekt, a i od su{tinski aspekt navleguva vo imotno-pravnata sfera i najmalku {to treba{e, kako predalga~ da se javi i Ministerstvoto za finansii odnosno Direkcijata ili Upravata za imotno-pravni odnosi, bidej}i na Ministerstvoto za ekonomija

mu e ostaveno da predlaga edna materija koja voop{to ne e vo negov domen i moèbi ne e toa alibi za niv, me|utoa voop{to ne e alibi ni za Vladata, bidej}i site tie ministerstva se sostaven del na Vladata.

Predlogot {to e pred nas, prakti~no e predlog koj direktno navleguva vo sferata na imotno-pravnite odnosi. Za toa vo Vladata na Republika Makedonija i vo organite na Upravata ima prisutni organi koi se zadolèni za toa i od niv barem minimum treba{e da bidat so predlaga~i na ovoj zakon, ili da imame nivno mislewe.

Nie vo sredstvata za informirawe pro~itavme nekoe iskaùvawe na direktorot na Direkcijata koj opomenuva za nekolku raboti koi se sodràt i vo diskusiite na prethodnite govornici od opozicijata, a veruvam i na tie koi ponatamu }e zboruvaat zatoa {to zabele{kite, ako se drìme do su{tinata na temata i na zakonot koj e pred nas, se odnesuvaat, navistina na edna su{tinska rabota kade bukvalno doa|ame vo situacija, namesto zakonitost dobivame neustavnost i protivpravnost, namesto objektivnost, krajna nerealnost i ednostavno duri i nekompetentnost, ne vo smisla deka nekoj ne znae {to saka da napravi, me|utoa drugi organi i drugi ministerstva se nadle`ni za ovaa problematika. Zna~i problematikata direktno tretira imotno-pravni odnosi, a ja predlaga Ministerstvoto za ekonomija, zatoa {to so toa prakti~no se tretira transformacijata na ESM odnosno na sednicite na porane{nata ESM i nivniot imot.

Toa e prvata i edna od pova`nite pri~ini poradi koja ovoj zakon treba vedna{ da se povle~e od procedura zatoa {to e neustaven i zatoa {to e predloèn od nesoodveten organ na Upravata, odnosno nesoodvetno ministerstvo. Posu{tinskata rabota e i ona {to pi{uva vo samoto obrazloènie ili potrebata od donesuvawe na ovoj zakon, a toa e deka se predlaga zakonot da se donese po itna postapka zaradi otpo~nuvawe na kandidatskata postapka za privatizacija na AD ESM, a potoa i za re{avawe na imotno-pravnite odnosi na AD MEPSO, SD ELEN i AD TEC "Negotino". Toa e obrazloènieto od predlaga~ot. Ne drì voop{to mesto iskaùvaweto na ministerot deka objavuvaweto na tenderot apsolutno nema vrska so ova. Ima vrska i mora da ima vrska, ako sme pravna dràva. Pritoa vedna{ se nametnuvaat slednite pra{awa.

Prvo, zo{to Vladata i ESM do sega ne gi re{ile imotno-pravnite odnosi vo ESM, iako spored Zakonot za registracija na imot, sekoj e zadolèn da go evidentira svojot imot. Toa zna~i deka ESM vo celiot ovoj raboten period rabotelo nezakonski i za toa nikoj ne vodel grià.

Vtoro, koj }e snosi odgovornost za pogre{nite tvrdewa na Vladata koja u{te na po~etokot na 2005 godina ne ubeduva{e, o~igledno i sega ne ubeduva deka site neophodni uslovi za uspe{na

01/11.-

privatizacija na ESM, se ispolneti, a toa ne e to~no.

Treto, kolku }e ja ~ini Vladata ESM, ili indirektno site gra|ani na Republika Makedonija, ovaa avantura so prifa}aweto na eden vakov instant zakon, koj }e gi obe{teti sopstvenicite na ovie preku 13 iljadi objekti i so ~ii sredstva, dali moè da se slu~i, sredstvata koi }e bidat potrebni za obe{tetuvawe, da bidat pogolemi od onie sredstva koi }e se dobijat od privatizacijata na AD ESM.

Vo obrazloènieto na ovoj Predlog-zakon se veli "So ogled na dosega{nite nere{eni imotno-pravni odnosi vo vrska so pravata na nadle`nostite koi bea vo vladenie na porane{noto AD ESM". [to samo u{te edna{ gi potvrduva na{ite konstatacii deka prvo ne se re{eni imotno-pravnite odnosi na ogromen broj na objektite vo ESM i ne e voop{to jasno kako Vladata moèla da prodava ne{to {to nema jasen sopstveni~ki stav. Zna~i ovde ne se raboti dali e toa dràvno, a dràvata kako osnova~ moè da go pokloni, prodade ili predade na javn pretprijatie ili akcionersko dru{tvo vo dominantna sopstvenost nejzina, tuku ne se definirani, ne e jasna sopstvenosta i kako moè na nejasna sopstvenost, objekt ~ija sopstvenost ne e utvrdena po nieden pozitiven zakonski propis vo Republika Makedonija, sega so eden akt od dve re~enici mu nao|a sopstvenik, odnosno go dava vo sopstvenost toj objekt na AD ESM.

Isto taka, ne e kompletirana primarnata i sekundarnata zakonska regulativa neophodna za uspe{nata privatizacija.

Treto, ne se sozdadeni normalni uslovi za privatizacija na bilo koj segment od porane{nata ESM i sekoe ponatamo{no insistirawe na Vladata da se odi so ekstra brza privatizacija, krajno negativno }e se odrazi kako vrz stabilnosta so snabduvawe so elektri~na energija vo Republika Makedonija, taka i vrz visinata na cenata na elektri~nata energija, vrz namaluvawe na sopstvenosta i }e bide u{te eden stra{en udar vrz standardot na gra|anite na Republika Makedonija i so toa i na ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija.

Vladata veli deka predlaga pravna ramka koja obezbeduva brzo i efikasno sreduvawe na dosega nere{enite imotno-pravni odnosi i evidentirawe i zapi{uvawe na pravoto na sopstvenost i nedvi`nostite na AD ESM.

Moème da se soglasime deka ova re{enie e navistina brzo. No, dlaboko se somnevame deka }e bide i efikasno i pravedno. Niedna nasilna uzurpacija, konfiskacija ili ednostavno predefinirawe na sopstvenosta na zemji{teto ili na objektite, ne moè da bide nitu pravilna, nitu pravno izdràna, do kolku se odviva pod bilo kakov pritisok, pa i pod pritisok na vreme. Treba da se vodi smeta, isto taka deka golem broj od ovie 13 iljadi objekti se objekti dadeni na koristewe na AD ESM, vo

zamena na nivno odrùvawe od strana na nivnite vistinski sopstvenici ili investitori koi gi gradele, {to nikako ne prejudicira i ne smee da se smeta za poklon od tie lica na AD ESM.

Isto taka, tuka ima i objekti koi delumno ili celosno i pripa|aat na lokalnata samouprava ili na drugi organi i institucii.

Zaradi seto ova, prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE go postavuva kusoto pra{awe, zo{to Vladata i AD ESM vleguvaat celosno nepodgotveni vo vakva avantura so proda`bata na AD ESM, sega koga toa koristi preku 13 iljadi objekti za koi ima osnoven problem so nere{eni imotno-pravni odnosi.

Vtoro, Vladata se obiduva so zakon da gi re{i, po itna postapka, imotno-pravnite odnosi i da garantira deka }e gi re{i spornite objekti. Na{e dlaboko ubeduvawe e deka so ovoj zakon koj e sprotiven na site zalagawa na Republika Makedonija za celosno po~ituvawe na pravoto na sopstvenost, {to pretstavuva osnovno i ustavno pravo i e eden od uslovite i za na{eto vklu~uvawe vo Evropskata unija. Se pravi direkten atak vrz pravoto na sopstvenost, vrz imixot i vrz ugledot na Republika Makedonija.

Ovoj zakon, vsu{nost, vo delovi nalikuva na zakon za konfiskacija na imoti i zemji{te i ja vra}a Makedonija vo 40-tite godini od minatiot vek.

Na krajot, za da ne bideme postojano kritikuvani deka sme opozicija, postojano gi napa|ame re{enijata, ne nudime ni{to konkretno, eve {to nie konkretno nudime ili kako treba da se odviva ovoj proces i na re{avawe na imotno-pravnite sporovi za objektite {to gi koristi AD ESM i na~inot i postapkata vo edna kroki skica ili plan, za da moè eventualno, ako ima dobra volja i ako ne i se brza na privatizacijata, Vladata da postapi zakonski, proceduralno to~no. Ovaa postapka e spored postojnite zakonski propisi i proceduri {to se praktikuvaat za vakvi slu~ai.

Prvo, treba da se izvr{i procenka na celokupniot kapital na ESM. Procenkata da bide izvr{ena od stranska nezavisna procenitelska ku}a. Vo procenkata da se opfatat site podru`nici na ESM vo Republika Makedonija i otkako }e se napravi procenkata na kapitalot, taa procenka }e bide osnova za imotot na koj se nao|a ESM.

Poradi dolgiot rok, Vladata priznava deka ne e vo mo`nost ili ne e sposobna da gi re{i imotno-pravnite odnosi i so noseweto na vakov krajno {teten zakon pravi upad vo sistemot na privatnata sopstvenost. Namesto nosewe na ovoj zakon, zna~i slednata faza bi bila da se izgotvi delben bilans so site atributi od ekonomski aspekt. Potoa sledi dobivawe na list na sopstvenost na sekoja podru`nica na ESM, a toa zna~i re{avawe na imotno-pravnite odnosi. I {to isto taka e mnogu va`no, za razre{uvawe na imotno-pravnite odnosi, potrebno e da se napravi elaborat za detalen

01/12.-

urbanisti~ki plan, od strana na renomirana stranska ovlastena procenitelska ku}a koja }e go izraboti elaboratot za detalniot urbanisti~ki plan so site potrebni skici, koti, granici, markici za gradba i sl. Potoa planot se dava na revizorska ku}a na revizija koja revizija ja gleda glaven arhitekt. Posle ovie dejstva, elaboratot za detalen urbanisti~ki plan treba da odi na soglasnost vo Ministerstvoto za transport i vrski za posle toa, odnosnata op{tina za koja se odnesuva toj objekt i toj plan, da objavi javna anketa po koja se svikuva komisija koja zaedno so pretstavnici na Javnoto pretprijatie, odnosno na Akcionerskoto dru{tvo ESM, go razgleduva elaboratot na DUP. Posle toa, sovetot na taa op{tina go donesuva elaboratot za detalen urbanisti~ki plan, pa se objavuva vo Slu`ben vesniki, za na kraj da zavr{i so kartirawe na elaboratot na DUP i po eden primerok se dava vo op{tinata, vo Gradot, ako e vo skopskite op{tini i vo Katastarot. I najposle se vadi posedoven list. Po dobivaweto na posedovniot list se odi na otkup na zemji{teto i otkako }e se otkupi zemji{teto }e se dobie list na sopstvenost za sekoja podru`nica od transformiranoto ESM. Toa e postapkata po koja ne treba, ne moè tuku mora da se odi zatoa {to taa e edinstvenata zakonski regulirana i ispravna za site drugi vakvi i sli~ni slu~ai, ne so nosewe na instant zakonski re{enija koi se za ednokratna upotreba.

DV/ML 116 - 01

Ilija Kitanoski: (Prodolènie) Od ovie pri~ini {to gi navedov, prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE celosno se sprotivstavuva na donesuvaweto na ovoj Predlog zakon po itna psotapka i bara Vladata da go povle~e od procedura, da ja odloì najavenata privatizacija na AD ESM, se dodeka ne se sozdadat normalni uslovi za celosna i uspe{na realizacija na proektot za privatizacija na AD ESM. Blagodaram.

Slobodan Najdovski: Blagodaram gospodine Kitanoski.

Od me|uvreme prijavenite prijaveni za replika, gospodinot Ilievski i gospodinot \or|iev.

Tri minuti replika za gospodinot Ilievski Vlado.

Povelete gospodine Ilievski.

Vlado Ilievski: Mene mi e jasna i opravdana zalo`bata na opozicijata i nervozata {to ja pokaùvaat okolu proda`bata na ESM koi vo kontinuitet ve}e triipol godini kaùvaat deka proda`bata e prebrzan, uraneta i ne e vo celost Elektrostopanstvo podgotveno za proda`ba.

Jas sakam samo da spomnam deka na 16 juli 2002 godina, toga{nata Vlada ima doneseno barawe do Sobranieot na Republika Makedonija, kade {to Sobranieto treba{e da donese odluka da se ovlasti generalniot direktor na ESM vo rok od 18 meseci po samo niven svojstven na~in, vo 4 o~i da go prodade Elektrostopanstvo. A sega, ve}e triipol godini vr{ime reformi vo Elektrostopanstvoto, gi napravivme site potrebni restruktuirawa, go podelivme na trite osnovni dela so koi {to be{e razvivawe na monopolot, {to se osnovnite preporaki na Evropskata unija, napravivme dràvna firma MEPSO, kade {to dràvniot, prenosniot operator }e vr{i prenos na elektri~nata energija i mo`nost da golemite potro{uva~i da moàt da nabavat elektri~na energija po samo nivni svojsven na~in i nivna svojstvena cena {to moàt da ja kupat od evropskiot pazar, toa e osnovnoto {to }e pridonese za razvivawe na monopolot.

A ovde, sega, koga imame eden Predlog na zakon {to se sostoi samo vo eden ~len i jasno i transparentno e kaàno {to sakame da postigneme so toj ~len, deka so predloènoto re{enie se predlaga pravna ramka {to ovozmoùva brzo i efikasno sreduvawe na do sega nere{enite imotno-pravni odnosi i evidentiraweto i zapi{uvaweto na pravoto na sopstvenost na nedvi`nostite na AD ESM ili negovite pravni naslednici. Zna~i, ne se raboti za upad na privaten imot, tuku ednostavno se raboti za imot {to e zaveden na Republika Makedonija, a samo e na upravuvawe na ESM.

Isto taka, sakam da kaàm deka ni{to nezakonski ESM do sega ne rabotelo. Celokupnata rabota {to do sega ja napravi ESM

e javna i transparentna. A cenata za koja {to }e se prodade Elektrostopanstvo vo stvarnsota, Elektrostopanstvo-distribucijata, zna~u barame investitor {to ednsotavno }e vr{i napalta na prodadenata elektri~na energija na najbrz i najtransparenten na~in }e moè celokupnata potro{ena elektri~na energija da ja naplati, ne znam {to e problemot da ne se izvr{i proda`ba na ESM. Cenata }e ja kaè samiot pazar.


Edna minuta za gospodinot Kitanoski Ilija.

Povelete gospodine Kitanoski.

Ilija Kitanoski: Blagodaram gospodine potpretsedatel.

Ne znam dali kolgata me slede{e {to zboruvav. Vo edna minuta ne moàm da povtoram, me|utoa kaàv zaradi {to se osporuva privatizacijata i brzata privatizacija. Zaradi eden zakon {to e anti ustaven, {to ja vra}a Makedonija vo vreme na konfiskacijata.

A, {to se odnesuva do raboteweto i neraboteweto na ESM i zakonskoto i uspe{noto rabotewe, mislam deka podobro e da se pogriì

01/13.-

i toj kako pratenik od Ki~evo i porane{en vraboten vo Elektranata, remontot na turbinite vo Elektranata "Oslomej" pove}e da ne gi pravat...


Gospodine Kitanoski vi go odzemam zborot.

Odzemete mu go zborot na gospodinot Kitanoski. Zboruvajte, da se skoncentrirame na ona {to e predloèno. Vie, sigurno se razjasnivte so gospodinot Ilievski deka i VMRO-DPMNE ne e protiv privatizacija na ESM. Samo ne e vremeto, kaùva gospodinot Kitanoski. Nema {to da sporite pove}e za toa.

Tri minuti replika za gospodinot \or|iev Dragan.

Povelete gospodine \or|iev.

Dragan \or|iev: Blagodaram gospodine potpretsedatele.

Po~ituvan minsitre, po~ituvani pratenici,

]e se obidam da repliciram konkretno i }e sakam da slu{nam odgovor od gospodinot Ilija Kitanoski. Ima nekolku raboti.

Na po~etokot, na pove}e pati se osvrna na toa deka predlaga~ e Ministerstvoto za ekonomija, trebalo da bide ova Ministerstvo i t.n. i t.n. i vo pra{awe e nepoznavawe.

Predlaga~ na ovie izmeni e Vladata na Republika Makedonija. Svrtete ja prvata stranica i toa }e go vidite. Pretstavnici na Vladata se tie i tie.

I kako vtoro, oblasta energetika vo Republika Makedonija ja opfa}a Ministerstvoto za ekonomija. Nie nemame minsiterstvo za energetika.

Ne e nitu Ministerstvoto za finansii, nitu nekoe drugo minsiterstvo, kako {to vie zboruvavte i smetam deka treba da se koregirate po ova prvoto.

Ponatamu, dali e ustavno ili neustavno, ni{to ne kaàvte okolu ~lenot 1 i stavovite {to se vnatre. Za toa }e imate pravo posle donesuvaweto, ako se donese ovoj zakon, da pokrenete postapka pred Ustavniot sud. Toa nikoj nema da vi go spori. Toa moète da go narpavite.

Sega konkretno }e ja iznesam mojata replika kon va{ata diskusija vo odnos na dvata stavovi na ~lenot 1, vo koi {to se predlaga, po ~lenot 5 da se dodade nov ~len 5-a vo prvite dva stavovi.

Vie, nikade ne spomnavte koja re~enica vo prviot, vtoriot, ili tretiot stav se kosi so nekoi od zakonite. Na primer, Zakonto za grade`no zemji{te, Zakonot za premer, katastar, za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti, konkretno da kaète deka ova se kosi so ~lenot toj od Zakonot za privatizacija, za grade`no zemji{te i t.n. Samo op{ti diskusii, ova e povredeno, ova e povredeno, a nikade nemate, vo site diskusii, celata va{a diskusija i na mnogu

diskutanti prethodno, nemate to~no precizirano kade e povreden koj zakon ili Ustavot.

Vo stavot 1 od ~lenot 1, pravata na sopstvenost na nedvi`nosti i toa objektite i zemji{tata {to se vo vladenie na ESM, edinstvenosnova~ na ESM e Vladata na Republika Makedonija. Siguren sum deka znaete {to e osnova~. Zna~i, edinstven osnova~ e Vladata na Republika Makedonija. Vladenieto e na ESM, a zemji{teto e evidentirano i zapi{ano na ime na Republika Makedonija. Normalno e, toa zemji{te Vladata da moè da go zapi{e i evidentira kako 100% sopstvenos na ESM.

Vo stavot 2, pravata na sopstvenost na objektite, isto taka ima vladenie na ESM, odnosno na Vladata na Republika Makedonija, a tie se izgradeni na zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija. Pak imame osnova~...

Slobodan Najdovski: Blagodaram gospodine \or|iev.

Edna minuta kontra replika za pratenikot Kitanoski Ilija.

Povelete gospodine Kitanoski.

Ilija Kitanoski: Blagodaram potpretsedatele.

Za edna minuta navistina te{ko }e moàm da odgovoram na site ovie zabele{ki. Verojatno, za podetalno }e se javam u{te edna{, koga }e bide op{tata rasprava, bidejki seu{te raspravame po amandmanite. Sega, kolku {to }e moàm za edna minuta.

Prvo, vo su{tina diskutirame, koj go izrabotuva zakonot? Sekoj zakon go izrabotuva odredeno minsiterstvo i eventualno go izrabotuvaat edno, dve ili tri. Ovde, go izrabotuva zakonot Ministerstvoto za ekonomija. Toa ne e sporno. No, sporno e {to izrabotilo zakon {to 99% tretira imotno-pravna materija. Nitu Ministerstvoto ima iskustvo, nitu moèbi stru~en kadar {to ima isksutvo vo taa rabota. Jas se obidov da go opravdam, ednostavno, Ministerstvoto za ekonomija, deka dobile zada~a da podgotvat zakon {to i ne im e fah.

Ovde, apsolutno mora da bide vklu~ena Upravata za imotno-pravni raboti, barem da go slu{neme nejzinoto mislewe. Vo su{tina, se raboti za imotno-pravni odnosi i ako e zakonot za preobrazba...

Slobodan Najdovski: Blagodaram gospodine Kitanoski.

Ima zbor pratenikot Ivanov Qubisav Yingo.

Povelete gospodine Ivanov.

Ivanov Qubisav Yingo: Po~ituvan potpretsedatele, drugarki i drugari, malubrojni,

Malku ne ima, a mnogu va`na to~ka na dneven red.

Nie imame golemi problemi. Problemtie neprekinato se zgolemuvaat. Golemo u~estvo vo zgolemuvaweto e i na{eto. Nie, nikoga{ vo ovoj Parlament, moèbi so nekoi mali isklu~oci, ne nastapivme da zboruvame od interesot na

01/14.-

dràvata, op{testvoto, narodot. Sekoj pat sme postaveni vo pozicija da napa|ame i drugi èstoko ne{to da branime, {to nema argumenti i osnova da se odbrani.

Edna analiza od 90-tite godini, a vie potpretsedatele podolgo vreme bevte vo ovoj Parlament, pokaùva deka golem broj na zakoni, prvo Ustavniot sud gi poni{tuva i za toa ne ni trepnuva oko, ne se sramime. A, najgolemito broj, osobeno onie {to gi nosime po brza postapka gi menuvame za mesec, dva, tri, ~etiri, pet, {est, pola godina, godina dena. I sekoga{ se povtoruva na{ata te{ka istorija.

Edni èstoko go branime toj nov zakon, drugi, naj~esto koi se vo opozicija, ukaùvaat na red nedostatoci na toj zakon.

Vo edno drugo vreme od koe {to mnogu brzo se otkaàvme, osven jas normalno, pred 90-tite godini, vo vladite, a i sega vo mnogu zemji vo svetot, postojat pravni soveti. Tie gi dobivaat ovie fabrikuvani zakoni, a tie zakoni gi fabrikuvaat poedinci vo dràvata. Tie samo pominuvaat preku Vladata.

I vo toa vreme, tie zakoni se gledaa od pove}e aspekti. Dali e vo sklad so Ustavot, dali toj nov zakon se sudira so drugi zakoni, pa takvite zabele{ki se vra}aa na onie honorarxii koi gi rabotea zakonite da gi prerabotat, vo smisla na ukaùvawata od Pravniot sovet.

Vladata ne raspolaga so ministri koi site se doktori po pravo ili gi poznavaat pravnite normi, kako {to i jas nemam takvi pretenzii da iskaàm. Me|utoa, edno iskustvo zboruva deka nie imame golema neodgovornost vo Parlamentot. Ne se isklu~uvam nitu sebe, da ne mislite deka jas sum idealen. No, nikoj pat, nie so du{a ne prijdovme na eden problem, pa da vidime ako navistina ne e dobar, ajde da ne go nosime taka brzo, da ne pravime u{te edna gre{ka. Ni{to ne zna~i toa, pa ajde odete i podnesete na Ustaven sud. Zo{to toa? [to ni treba takva rabota?

Eve, sega se odlu~ivme preku no} da doneseme eden zakon. Jas sum ~len na Komisijata za ekonomski odnosi, ili za ekonomija. Ovoj zakon ne go gledavme na Komisiajta. A treba{e. Treba{e barem tamu, da se ukaè{e na red nedoslednosti. Nekoi lu|e velat deka so ovoj zakon se upa|a vo Ustavot na dràvata. I ovoj Ustav {to deneska go izglasavme, deka e vo sudir so mnogu drugi zakoni, pa zboruvaat za tivka nacionalizacija i konfiskacija, pa se zboruva deka e vo sudir so Zakonot za denacionalizacija, pa se zboruva deka e vo sudit so Zakonot za katastarot, i pokraj toa {to na dneven red imame Predlog na zakon {to treba da nekako napravi podloga na ovoj zakon, pa se zboruva deka e vo sudir so Zakonot za imotno-pravniodnosi.

Ako toa mislewe e taka ra{ireno, a nemame sprotivni cvrsti, pravni argumenti, toga{ donesuvaweto na zakon po itna psotapka samo moè da bide motivirano so edna edinstena cel da se napravi edna privatizacija, ekspresna,

nadvor od voljata na javnosta, netransparentna i mnogu somnitelna. Toa e moe li~no mislewe. Nikoj ne moè da toa moe mislewe, so toa {to }e napa|a, a bez argumenti, da go promeni. Ne moè da go promeni nitu misleweto vo javnosta.

Vie, dragi moi kolegi, treba da znaete deka ovde ne se vo pra{awe 13 iljadi subjekti kade {to ne se re{eni imotnite odnosi. Jas moàm da vi kaàm deka tie se 10-15-20 pati pogolemi. A, imavme vreme. U{te od ideata, eve, da ja zememe, od 2002 godina navamu, da se ras~istuva{e objekt po objekt okolu imovinskata sostojba, imame vreme i sega, zatoa {to nikako ne e poèlno da se pravi brza i ekspresna privatizacija.

Spored toa, nie treba ovoj zakon da go vratime i da kaème, ako sme Parlament {to razmisluva i raboti vo interes na ovoj narod, da im kaème-gospodo, upotrebete gi site zakonski formi i metodi da se steknete so ovaa imovina. Jas }e vi kaàm bezbroj slu~aevi koi }e predizvikaat lavina od tu`bi. Sudovite }e se napolnat so takvi tu`bi. ]e se pobara od mnogu sopstvenici na imotite da vo ovaa rasproda`ba {to se planira na Distribucijata, tokmu taka, namerno ja kaùvam, da se izzemat odredeni imoti, a tie se mnogubrojni. I, bidejki lu|eto }e dojdat so dokumenti deka se sopstvenici, sudovite mora da donesat odluki da tie objekti se izzemat od privatizacijata. ]e otvorime edna haoti~na sostojba vo dràvata. Ima objekti {to gi gradele firmite, zaedno so Elektrostopanstvo. Nekade ima 50:50, nekade ima drugi odnosi i ne se re{eni tie imotni sostojbi.

01/15.-

SS/OM 116 - 01

Qubisav Ivanov-Yingo: (Prodolènie) Pi{uva tamu deka zemji{teto e na Republika Makedonija. No, za va{ite ku}i {to gi imate izgradeno tamu pi{uva. Nikoj ne go kupil zemji{teto. Ima slu~ai kade {to firmi bile pod ste~aj i dodeka trae ste~ajot, a znaete kakvi bea ste~aite. Elektrostopanstvo si gi prisvoi energetskite objekti, bilo toa da se trafostanici, bilo toa da se dalekovodi ili drugi objekti. Ima slu~ai i toa bezbroj slu~ai, kade {to Elektrostopanstvo napravilo upad vo takvi objekti. Ima bezbroj slu~ai, kade {to so denacionalizacijata e vrateno zemji{teto, ili }e bide vrateno toa zemji{te. I kolku, kolku takvi drugi slu~ai. I namesto da se sedne, da se formiraat ekipi i Elektrostopanstvo da po~ne so sekoj subjekt da go re{ava toj problem, nie sega, dràvata vleguva vo edna ogromna nepoznanica, a nepoznanicata e, ako taa prevzeme da gi re{ava imotnite odnosi i da gi pla}a objektite, ili zemji{teto, taa svesna li e kolku toa }e ~ini, kolku pari za toa treba da se izdvojat. Nie toa morame da go znaeme kako pratenici. Nie tuka ne sme kukli, nie treba da bideme odgovorni lu|e. Nie sme zreli lu|e. Nam ni e priznaena zrelost so godini. Spored toa, i dràvata mora odgovorno i zrelo da se odnesuva. Pod dràva jas podrazbiram tie {to

ja vodat dràvata, lu|eto, partiite i t.n. Ako nie videme sega kolkav e toj problem i kade imavme procenka na imotite {to treba da se privatiziraat i procenka na toa {to treba da se zeme vo taa privatizacija. Toa {to nekoj re~e pazarna ekonomija, toa dosega ne vladee{e kaj nas. Toga{ nie }e se zamislime dali vaka treba celiot problem da go re{avame. Ili, na toj problem treba da mu dademe nekoi normalni tekovi.

Jas li~no mislam deka problemite so privatizacijata do kraj }e se uslo`nat. Deka nie u{te edna{ svojot obraz }e go stavime pred ocenka na me|unarodnata javnost.

Jas znam deka vie }e kaète privatizacijata ne e predmet na ovaa to~ka. No ministerot zboruva{e za toa. Zarem e transparentno toa {to }e se objavi vo nekoj Tajms, ili kako se vika vo Anglija li e ili kade e toj vesnik. Izleguva deka sekoj gra|anin na Makedonija go ~ita, a od ovde nieden od vas ne go ~ita. Spored toa, taa treba da se objavi vo po{irok obem i da u~estvuvaat mnogu gra|ani, firmi i doma{ni i stranski, a pred se, doma{ni. Bidej}i ministerot zboruva{e za taa privatizacija }e mi dozvolite pretsedatele i jas ne{to da kaàm.

Qup~o Jordanovski: Povelete gospodine Ivanov, zboruvajte.

Qubisav Ivanov-Yingo: Ne se pravi vaka privatizacija. Nie moravme da napravime analizi i zaklu~oci od privatizacijata {to ja napravivme na javnite pretprijatija do sega. Koi se posledicite? Koi katastrofi gi napravivme? Kako drugite dràvi, koi bea zad nas 20-30 godini otidoa pred nas 20-30 godini. Otidoa vo Evropskata unija i napravija privatizacija na javniot sektor. Nikoj ne prodade preku 50%, maksimum prodadoa do 49%. Nie Telekom go prodadovme. I stranskite kompanii ne ja po~ituvaat na{ata Vlada. Na{ite inspektorski slu`bi nemaat smelost da vlezat vo tie kompanii. Nie molevme delot od profitot koj pripa|a na dràvata, Vladata mole{e kompanijata da go isplati. ]e dojdeme li povtorno vo taa situacija? I vo ovoj del koj u{te e pomonopolisti~ki, kade {to ne moàt da se napravat paralelni sistemi, jas ova go zboruvam od interes na firmite i gra|anite na Makedonija. Nie }e dojdeme vo situacija da ne moème da obezbedime rentabilno proizvodstvo, poradi ogromnite tro{oci koi }e doa|aat od elektri~nata energija, kade {to nemame paralelni sistemi. ]e dojdeme li nie vo situacija da pravime dogovori i so javni pretprijatija da im obezbeduvame struja po dva centa, a da ja uvezuvame po 4-5 centa. Kade go ima toa vo svetot? Ili na toj {to mu prodavame za 2 centa, porane{niot "Jugohrom", sega "Simak" 10 milijardi dolari dolì na dràvata, oko ne mu trepnuva, nikoj ne go isklu~uva. Zo{to? Zatoa {to tie imaat posebna polo`ba vo op{testvoto i vo dràvata, a go isklu~uvame onoj beden rabotnik koj prima iljada denari socijalna pomo{, vedna{ od

01/16.-

banderite se~at. Spored toa, koga sme tuka, zatoa javnosta ne prifa}a vakva privatizacija. Ogor~ena e na privatizacijata {to e dosega napravena. Ne se izvedeni kako {to treba stru~no, kvalitetno.Vrzano e, i pod pritisok na nekoi me|unarodni finansiski institucii i t.n i t.n koi {to ne ìveat vo ovaa dràva, koi ne ìveat od ovaa ekonomija ovde, koi samo pamet ni prodavaat. Zatoa, jas kaàv deka vo ovoj Parlament ima{e momenti svetli koga nie ukaàvme na red, nedostatoci koi ni se nosea od strana na Vladata i od strana na poedini ministerstva, ama retki bea i zatoa, dragi moi, dojdovme do ovakva te{ka sostojba.

Po~ituvan pretsedatele, vladeeweto na pravoto e osnovata i stolbot na demokratijata. Treba da se zamislime dali vladee takva. Noseweto na zakoni koi se vo sudir so Ustavot i drugi zakoni se nositeli na haos i korupcija. Za da vospostavime sistem koj }e moè efikasno da ja spre~uva korupcijata i site drugi devijantni pojavi mora da postoi jasna, cvrsta i javno deklarirana politi~ka volja. Za àl, nea deneska ja nemame. Preporakite sodràni vo misleweto na Evropskata komisija jasno ukaùvaat deka vladeeweto na pravoto i spre~uvaweto na korupcijata se vrvni prioriteti na Republika Makedonija. Od seto ova proizleguva deka treba dlaboko da razmislime dali treba da nosime vakvi izbrzani zakoni, da bideme sou~esnici vo vakvi devijantni procesi, jas ne sakam da veruvam deka se u{te se odnesuvame i }e se odnesuvame neodgovorno. Od tie pri~ini, jas nema da glasam za ovoj zakon. Vi blagodaram {to imavte trpenie da me slu{nete.

Qup~o Jordanovski: Blagodaram gospodine Ivanov.

Zbor ima pratenikot Stojanovski Blaè.

Povelete gospodine Stojanovski.

Blaè Stojanovski: Blagodaram gospodine Jordanovski, gospodine ministre, kolegi pratenici, po~ituvani, site {to slu{aat i gledaat Parlament. Sakam da obrnam vnimanie u{te na nekolku raboti koi {to se nejasni vo odnos na celata ovaa brzanica ili itanica okolu proda`bata na "Elektrostopanstvo na Makedonija", odnosno distributivniot del.

Celoto pra{awe, koe {to ministerot se ma~i da go odgovori, me|utoa ne moè, e zo{to po itna postapka i zo{to vakvi izmeni? Zatoa {to, imame zakoni koi {to reguliraat {to zna~i vpi{uvawe kako imot vo Katastarot na nedvi`nosti za Republika Makedonija, od strana na bilo koj subjekt, zatoa {to vie ne moète da go izdvoite "Elektrostopanstvo na Makedonija" od ostanatite pravni i fizi~ki lica vo Republika Makedonija vo odnos na negoviot pristap kon Dràvniot zavod za geodetski raboti ili popularno nare~eniot Katastar. Ako toa go pravite, so toa {to sakate so eden vakov zakon da vnesete imot i toj zakon da vi bide isprava vrz osnova na koja }e se

izvr{i vpi{uvawe na toj imot se postavuvaat dve pra{awa.

Prvoto pra{awe e zo{to vo ovoj zakon ne go navedete kako prilog celokupniot imot na koj {to ovoj zakon treba da mu bide isprava za vpi{uvawe vo Katastarot na nedvi`nosti. Jas tuka vedna{ }e vi odgovoram deka vie toj spisok na objekti koj {to go imate, go imate samo na hartija, zatoa {to moè da se utvrdi vistinskata negova sostojba, situacija za uzurpacija na zemji{te, za vklopuvawe vo urbanisti~ki planovi. Za da moè seto toa da se utvrdi, treba izleguvawe na lice mesto.

Postapkata, odnosno problemot so koj {to sega se soo~uva Vladata vo brzaweto da go prodade elektrodistributivniot del na ESM, be{e otvoreno mnogu poodamna, pred 5 godini. Me|utoa, objektivni raboti, kako {to pretstavuvaat izborite vo 2002 godina, potoa vojnata vo 2001 godina, a ovie tri ipol godini, neznam koi se objektivni pojavi, jas moram da zboruvam za subjektivni faktori, koi {to onevozmoìja normalen na~in, normalna procedura, koja {to vo soglasnost so Zakonot za premer i katastar i vpi{uvawe na ovoj imot, normalno, kako site drugi subjekti {to go vpi{uvaat kako imot na "Elektrostopanstvo na Makedonija". Zatoa, ne moète da tvrdite deka vie pri proda`bata na akciite, prodavaj}i gi akciite, ne gi prodavate pravata na imotot, zatoa {to so kapitalot na firmata, pra{awe e kako moè da se vpi{e kako kapital na firmata vo sudot, bez pritoa da ima sopstven dokaz. Mislam deka tuka se razbirame deka vo start se zgre{eni rabotite. Sega, vie sakate da pravite ne{to koe {to vo start e zgre{eno.

Ponatamu, jas se soglasuvam so vas deka postapkata treba da bide transparentna. Dobivme informacija preku mediumite deka na zav~era{nata sednica na Vladata na Republika Makedonija donesena e odluka na 9-ti ovoj mesec da izleze prekvalifikacioniot del od tenderot za proda`ba na "Elektrostopanstvo na Makedonija" i uslovite koi {to treba da gi imaat firmite koi {to imaat pravo da se kvalifikuvaat za tenderot. Treba da bidat onie koi {to bea kaàni, tie koi {to ne sakam sega da gi povtoruvam, da ne go citiram celiot tender. Me|utoa, kriteriumite koi se? Zo{to vie odlu~ivte tie raboti, koi {to se navedeni kako uslov za prekvalifikacija vo toj tender, }e bidat tokmu takvi kakvi {to se vo odnos na broj na korisnici i t.n., golemina na firma, finansiska mo} na subjektite, koi {to imaat rabota da se prijavat na ovoj tender. Toa ne moè da pretstavuva transparentnost vo sproveduvaweto na procedurata po ovoj tender, zatoa {to definitivno, toa moè da zna~i deka vie gi pravite uslovite, soglasno firmata koja {to ste ja opredelile pred da zapo~ne tenderot. Moè li taka da se kaè. Zna~i, da ne se ostava prostor za vakvi {pekulacii, najdobro bi bilo koga Vladata na Republika Makedonija, dali toa }e bide preku Ministerstvoto za ekonomija, dali toa }e bide premierot javno da gi iskaè

01/17.-

dilemite koi {to gi ima vo odnos na procesot na privatizacija na "Elektrostopanstvo na Makedonija", zboruvam za elektrodistributivniot del. Ova e zaradi toa {to se vneseni razni {pekulacii, ili vistiniti raboti, ne moàm da tvrdam, preku mediumite kade {to be{e navedeno deka dve ministerstva od ovaa ista Vlada se sprotivstavuvale na na~inot na koj {to se re{avaat imotno-pravnite odnosi na "Elektrostopanstvo na Makedonija". Tuka bea spomnati Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za finansii. Znaete od koi pri~ini e toa, zatoa {to Katastarot direktno pa|a pod ingerencii na Ministerstvoto za transport i vrski, kako i dodeluvaweto na dràvnoto zemji{te. Toa e ednata rabota. I Ministerstvoto za finansii pod ~ii ingerencii spa|a Upravata za imotno-pravni raboti, koja {to e direktno zadolèna za naplatata na pobaruvawata po tie osnovi. Toa e edna rabota.

Ponatamu, koga zboruvame za privatizacija na ESM, koja {to treba da bide so definirawe na imotot, toga{, neminovno mi pa|a na pamet edna situacija, koja se odnesuva{e na zemji{teto i koncesijata koja {to treba{e da ja zeme eden investitor, a se odnesuva{e na slobodnata ekonomska zona "Bunarxik". Toga{ be{e argumentot dali toa }e bide 30, pa 50 godini, pa strancite baraa 70 godini. Sega isto taka toa e del od dogovorite i pregovorite za koi {to pravi napori Vladata na Republika Makedonija da gi postigne "Xonson kontrol". I od tie pri~ini, smetam deka pra{aweto koe {to sega se zagatnuva so izmena na dva zakona, zatoa {to }e potsetam deka ne e izmenata samo vo ovoj zakon za preobrazba na ESM, tuku e i vo Zakonot za premer i katastar na nedvi`nosti. Koga }e dojde red za toa }e objasnam koi se celite na predlaga~ot za izmenite koi {to se pravat, a se direktno vo kontekst na "Elektrostopanstvo na Makedonija", zaradi negovata postavenost vo site op{tini, kade {to ima mnogu katastarski op{tini, kade {to za sekoja katastarska op{tina }e mora da imate poseben predmet, kade {to treba da se izleguva na lice mesto, da se definira objektot, da se izvr{i premer i na toj na~in, vie go re{avate predmet po predmet sekoj objekt. Sega vie ne go re{avate predmetot po objekt, tuku go re{avate po subjekt, odnosno po "Elektrostopanstvo na Makedonija". ]e dobie zada~a Dràvniot zavod za geodetski raboti na eden posedoven list da gi napi{e site onie objekti koi {to }e bidat evidentirani vo evidencijata na "Elektrostopanstvo na Makedonija".

01/18.-

RD/MK 116 - 01

Blalè Stojanoski: (Prodolènie) Vo ovoj del koj se odnesuva na nereguliranata sopstvenost vie priznavate deka procesot na privatizacija ne zavisi od efektite koi treba da proizlezat od proda`bata na ESM, osven finansinskite za koi Vladata preku Ministerstvoto za finansii izleze i kaà deka 256 milioni evra vo buxetot za narednata godina }e bidat upotrebeni za platno-bilansnata sostojba na Republika Makedonija i tie }e bidat pari od proda`bata na ESM, od proda`bata na 33% vo Po{tenska banka i od proda`bata na delot koj go imaat kako akcionerski del dràvata Republika Makedonija vo Makedonski telekomunikacii. Toa be{e javno izloèno i vie fakti~ki definiravte i limit 256 milioni evra. Zboruvame za netransparentnost na uslovite ili kriteriumite za uslovite pri proda`ba na ESM, zboruvame za utvrdeni iznosi koi ve}e se proektirani vo buxetot za narednata godina, a proizleguvaat od tri vida na sopstvenost na dràvata koi treba doprva da postignuvaat svoi

ceni na tenderi. Zo{to inaku bi bile tenderite ako pred vreme gi znaeme cenite i pred vreme se znaat kupuva~ite.

Koga zboruvame za samata procedura koja treba da se sprovede, za koja mnogu se ma~el toj {to go pi{uval ovoj zakon, gledam deka se ma~el ~ovekot ili lu|eto koi rabotele na ovoj zakon, pravele eden ~len koj se sostoi od dve ili tri re~enici koi se po polovina stranica, a seto toa e za da se opfati se ona {to ponatamu treba da bide vpi{ano vo katastarot nezavisno od fakti~kata sostojba na toj del od imotot. E sega {to zna~i vo praksa.

Ako ne be{e Eleltro stopanstvo na Makedonija , Vladata na Republika Makedonija vo nitu eden slu~aj nema{e {ansi da prifati vakov na~in na regulirawe na imotno pravni odnosi. Mislam deka i ministerot moè slobodno da go izjavi, da ne be{e vakva situacija i vakvo brzawe vo odnos na proda`bata, vakov zakon nema{e nitu da vidime vo ovoj Parlament nitu da diskutirame za takov zakon.

[to pi{uva vo nego?

Veli, pravata na sopstvenost na nedvi`nostite, zna~i objektite i zemji{teto, koi pred preobrazbata, zna~i pred donesuvaweto na zakonot za preobrazba na ESM bile vo vladenie na ESM, a vo katastarot na zemji{tetot i katastarot na nedvi`nostite bile evidentirani i zapi{ani na ime na Republika Makedonija.

Za {to zboruvame?

Zboruvame za vladenie. Vladenie e del od pravoto na sopstvenost, ne sakam tuka da dràm teorii od stvarno pravo, me|utoa, moram da kaàm deka vladenieto nema na~in da se utvrdi, bidej}i pred zakonot edinstven na~in vie da utvrdite deka stopanisuva so odreden objekt mislam na ESM e da vidite vo knigovodstvenata evidencija koi objekti se zapi{ani kako objekti na ESM. Kako e taa vodena, kolku e taa aùrno vodena, dali vo taa evidencija stojat i objekti koi fakti~ki se sopstvenost na drugi. Vladenieto ne e dokaz za sopstvenost. Nekoj drug investiral, izgradil trafostanica, a ESM ja zavel kako svoja. Vie so ovoj zakon sega velite na Katastarot. Da, taa trafostanica }e mu ja napi{ete na ESM zatoa {to ESM zapi{a deka e negovo. Ve molam, ako se prifati vakov pristap, toga{ napravete go za site onie firmi koi imaat bilo kakov imot barem da imame ramnopravnost vo toj del.

Prvata i osnovna rabota e {to ne znaeme za koi objekti se raboti.

Vtorata rabota koja e navedena vo ~lenot 5-a, koj se predlaga da se donese, stoi deka vo Katastarot na zemji{teto i Katastarot na nedvi`nostite }e se evidentiraat i zapi{at na AD ESM, mislam na ovie objekti koi bile vo vladenie na ESM koe se utvrduva preku knigovodstvenata evidencija, nezavisno od dokumentacijata po odnos na niv, }e se evidentiraat i zapi{at na AD ESM ili dru{tvata osnovani od nego ili na dru{tvata

01/19.-

nastanati so restruktuirawe na AD ESM ili negovite pravni naslednici. Na kogo ovie objekti }e se zapi{at? Na ESM distribucija, na MEPSO, na ELEM ili na TEC Negotino. Koi se rabotite, zboruvate tuka vrz osnova na planot za podelba na istite. Koj go izgotvi ovoj plan i od kogo e usvoen?

Zna~i porane{noto ESM so donesuvaweto na ovoj zakon se transformira ili preobrazi vo dve ili tri dru{tva, toa e rakovodstvo na ESM koe go pravelo delbeniot bilans kaàlo ova }e bide va{e, ova }e bide va{e vrz osnova na odredeni kriteriumi.

E, toj plan za podelba ne moè da bide del od ovoj zakon. Moè da bide imotot koj e osnova~ki vlog vo AD MEPSO ili imotot koj e osnova~ki vlog vo AD ESM-distribucija. Toj imot, pak se doveduvame vo eden zatvoren krug, seu{te nema definirano sopstvenik. Zna~i, ne e vo nivna sopstvenost.

Vie sakate so eden udar da go prese~ete ovoj jazol i da go re{ite celiot problem i pri toa jas ve ubeduvam deka na ovoj na~in }e napravite ogromni, ogromni, a }e otvorite i sudski postapki, i postapki vo odnos na dokaùvawe na pravo na sopstvenost, i postapki koi }e zna~at direktno naru{uvawe na, do sega, normalno vospostaveni odnosi pome|u ispora~uva~ite na elektri~nata energija i korisnicite na elektri~na energija.

]e navedam najbanalen primer. [to so onie trafostanici koi pretstavuvaat zaedni~ka investicija na ESM i nekoe pravno lice. Ima takvi situacii. Imalo potreba od odredena koli~ina na elektri~na energija, imalo i nekoja firma. Tie sklu~ile dogovor, napravile zaedni~ki investicionen zafat, izgradile trafostanica. îja }e bide, soglasno ovoj zakon? ]e se vidi vrz osnova na dogovorot? Me|utoa, ne moète idealen del. Taka? 30% }e bide na eden ili 50% na drug. Me|utoa, vaka kako {to e ovde navedeno vladenieto, zatoa {to se raboti za snaga, ova e specifika, ne e objekt koj pretstavuva niva ili zgrada koj e mnogu polesno deliv.

Zna~i, generalno, ovoj zakon pretstavuva zakon koj e rezultat, u{te edna{ }e povtoram, na brzaweto da se prodade {to moè da se prodade, o~ekuvawata, ne samo od ovoj zakon, tuku od celata procedura na Vladata na Republika Makedonija ne e podobruvawe na sostojbata so elektrosnabduvaweto i zgolemuvawe na efikasnosta vo raboteweto na ESM, tuku proda`ba na imotot i vnesuvawe na parite od ovoj imot koi, }e ve potsetam, se se}avam 2002 godina koga vo eden period ima{e golema diskusija okolu privatizacijata na ESM i toga{nata grupa na SDSM glasno vika{e na cel glas deka nema da priznae nikakva privatizacija koja e napravena vo poslednite 6 meseci od mandatot na Vladata koja e na vlast vo toj moment.

Spored site ovie proceduri koi sega se sproveduvaat, proda`bata na ESM vo vakva

zabrzana postapka, ako moàm taka da ja nare~am, moè da se zavr{i najrano do krajot na mart. Dali vo ovoj slu~aj nema da zna~i po~ituvawe na tie barawa koi toga{ gi ima{e SDSM ili koga se raboti za SDSM ne vaì, a koga se raboti za nekoj drug mora da vaì.

Ponatamu, odkako }e se zapi{at ovie objekti, kako {to naveduvate vo ovoj zakon, vo Katastarot,}e se pojavat nekolku vida na objekti, objekti kade ima odobrenija za gradba i objekti kade nema odobrenija za gradba. Dali vie so ovoj zakon ne zavleguvate direktno vo decentraliziranite nadle`nosti na op{tinite vo Republika Makedonija? Dali so ovoj zakon vie ne velite deka ovoj objekt iako ne e vnesen vo Detalniot urbanisti~ki plan mora da go vnesete zatoa {to nie sakame da go prodademe ESM. Ona {to e so odobrenie za gradba e so plateni komunalii, prethodno e vneseno vo Detalniot urbanisti~ki plan so soodvetni izmeni i na toj na~in taa rabota e ~ista po odnos na sopstvenosta na objektot i vo odnos na legalnosta na toj objekt. Me|utoa, {to so onie objekti kade nemame takvi odobrenija za gradba? Vie velite samo za toa {to tie bile pi{ani vo knigovodstvenata evidencija na ESM mu davate pravo na Katastarot da gi vpi{e kako nivna sopstvenost. Me|utoa, kade e pravoto na op{tinata da gi pribere komunaliite, soglasno Odlukata za pla}awe na komunalii koja ja donesuva Sovetot na op{tinata. Kade e pravoto na op{tinata? Pravoto na Vladata e jasno kade e, da gi pribere parite od proda`bata na ESM. Pravoto na op{tinata da gi pribere komunaliite so ovoj zakon ne e predviden. Dajte, ako ve}e pravite vakov na~in na re{avawe na ovie problemi, usoglasete go i so drugite zakoni kako Zakonot za investiciona izgradba, Zakonot za prostorno planirawe itn, koi gi nosevme pred samo nekolku meseci. Kaète deka za ESM vaàt posebni uslovi koi }e bidat definirani vo poseben zakon i napravete zakon vo koj }e kaète deka onie objekti za koi ESM ima odobrenie za gradba }e bidat vpi{ani, onie kade nema, }e definirate postapka po procedura vo koja }e bidat zapazeni i nivnata vklopenost vo Detalniot ili Generalniot urbanisti~ki plan i vo odnos na pla}aweto na komunaliite kon soodvetnata op{tina.

Ponatamu, smetam deka onaa tema {to ja zagatnav vo prviot del od moeto izlagawe treba da se otvori u{te edna{, a toa e pravoto na sopstvenost na zemji{teto. Kako {to slu{navme vo petok }e se objavi tender za prekvalifikacija i vo nego }e bidat navedeni stranskite pravni lica i kompanii koi ispolnuvaat odredeni uslovi i koi }e moàt da vlezat vo taa procedura za predkavlifikacija i za u~estvo vo idniot tender za proda`ba na ESM.

Stranskite kompanii so kupuvaweto na AD ESM go kupuvaat na ovoj na~in kako {to e predvideno so ovoj zakon dràvnoto zemji{te koe pretstavuva kapital na ESM. Dali toa ne zna~i deka na ovoj na~in se ovozmoùva indirektno

01/20.-

pravoto na sopstvenost da se dade na stransko pravno lice, na stranska kompanija fakti~ki bez nadomestok. Vie so proda`bata na AD ESM i so donesuvaweto na ovoj zakon mu go predavate i imotot i akciite i pravata i obvrskite koi gi ima ESM kon stranskata kompanija. Me|utoa, site zakonski propisi i site podzakonski propisi koi se odnesuvaat na dràvnoto zemji{te vo Republika Makedonija zna~at pla}awe na nadomest za negovo kupuvawe od strana na sekoj gra|anin na Republika Makedonija. Dali ovde ne se otvora eden drug prostor. Ako se zemat okolu 13 iljadi objekti koi se spomnuvaat vo kontekst na ova pra{awe, ako se zeme kvadraturata na toa zemji{te kolkava e, moàt mnogu lesno da se vidat kolku pari dràvata Republika Makedonija ja ~ini ovoj zakon, zatoa {to tie pari nema da vlezat po Zakonot za otkup na zemji{te, istite pari koi dràvata gi pribira od sekoj drug subjekt vo Republika Makedonija, nezavisno dali se raboti za gra|anin ili pravno lice.

Vtoriot del od ~lenot 5-a, toa e pravata na sopstvenost na objektite. Prviot stav be{e na objektite i zemji{teto koi bile vo vladenie zatoa {to bile zapi{ani deka se vo vladenie na ESM, a vo vtoriot del pravata na sopstvenost na objektite koi pred preobrazbata bile vo vladenie na ESM, a vo Katastarot na zemji{teto i Katastarot na nedvi`nostite ne bile evidentirani i zapi{ani na ime na Republika Makedonija, a koi se izgradeni na zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija, nezavisno od faktot na evidentiraniot korisnik na zemji{teto, a koi so preobrazbata i planot za podelba pripadnale na AD ESM ili dru{tvata.

Kako pripadnale, so koj plan pripadnale, planot koj go sklu~ile me|u sebe AD MEPSO i AD ESM? Se dogovorile deka nekoj objekt }e bide niven iako kako ovde {to pi{uva deka nitu vo Katastarot na zemji{teto nitu vo Katastarot na nedvi`nostite ovie objekti ne bile evidentirani, nitu zapi{ani na Republika Makedonija. Zna~i, se raboti za nekoj drug sopstvenik. Tie se izgradeni so sredstva od nekogo, inaku od kade bi bile tuka. Toj {to gi izgradil, tuka vikame nezavisno od faktot na evidentiraniot korisnik na zemji{teto. Zna~i, ne e va`no koj e sopstvenik na zemji{teto, bitno e vo Planot za podelba objektot da bil zapi{an kako objekt koj imal pravo na vladenie ESM.

Smetam deka mnogu raboti ne se definirani, mnogu raboti }e proizlezat kako problemi so donesuvaweto na ovoj zakon i deka objektite i zemji{tata, ova e stavot 3, koi se utvrdeni vo Planot za podelba, zna~i ona {to e potpi{ano od strana na rakovodstvoto na porane{no celo ESM, a posle toa onie dru{tva koi proizlegoa od negovata podelba, Dràvniot zavod za geodetski raboti po slu`bena dol`nost, zna~i ne po barawe na MEPSO, ne po barawe na ESM, tuku po slu`bena dol`nost, po barawe na Vladata preku Parlamentot so ovoj zakon }e gi evidentira vo Katastarot na zemji{teto i }e gi

zapi{e so pravo na sopstvenost vo Katastarot na nedvi`nostite na AD ESM ili drugi. Zna~i, mu davate pravo na sopstvenost na ne{to za {to nemate dokaz deka e negova sopstvenost. So zakon moè da se stekne pravo na sopstvenost, me|utoa, na definiran imot, a ovde ne se raboti za definiran imot i za toa jas zboruvam ova {to go kaùvam, a toa e deka Vladata edinstveno {to pravi so ovoj zakon brza da ja zavr{i postapkata za proda`ba na ESM i toa kako cel so pribirawe na pari koi }e zna~at davawe na nova nade`, nekakva rozova perspektiva na gra|anite na Republika Makedonija od koi }e treba vo narednata godina povtorno da pobaraat mandat za u{te 4 godini.

Zatoa smetam deka najdobar na~in da se spre~at site ovie, najblago kaàno, nedoslednosti, moàm mnogu po grub zbor da upotrebam vo smisla na posledicite {to }e gi ima seto ova {to se nosi kako takvo e ovoj zakon da se stopira, da napravite, soglasno pozitivnite zakonski propisi vo Republika Makedonija edniot sopstvenik da si gi isproveri tie postapki, prodajte go ESM na na~in koj }e bide otvoren, javen, koj nema da predizvikuva somneì okolu prethodno definirawe na subjekt koj treba da go kupi ESM ili okolu prethodno definirawe na uslovite za proda`ba na ESM. Site ovie raboti so koi go tovarite Dràvniot zavot za geodetski raboti, jas sum svesen deka gi pravite samo od edna i ednostavna pri~ina, zatoa {to edinstveno so vakov zakon moète da ovozmoìte nekakov dokument koj }e zna~i pokaùvawe pred investitorot deka nie imame evidencija na imotot na ESM i toj imot so zakon go imame definirano i toj e zapi{an vo Katastarot na nedvi`nostite na Republika Makedonija. Iako odtuka }e proizlezat ogromen broj i tro{oci i postapki koi }e zna~at naru{uvawe, vo krajna linija, i na raboteweto na idniot sopstvenik na ESM zatoa {to namesto da se zanimava so osnovnata dejnost, treba da se zanimava so imotno-pravni odnosi koi navistina pretstavuvaat eden teòk problem, so ogled na zategnatata situacija vo Republika Makedonija od vremeto na komunizmot kade sekoj grade{e kade saka{e da gradi i potoa tie divi gradbi ili op{testvenata sopstvenost koja be{e se~ija i ni~ija ostana bez konkreten sopstvenik i so privatizacijata znaeme }e zavr{i, sega so ovie zakoni definitivno se dovr{uva celiot toj proces na na~in na koj se vode{e celiot toj period nanazad.

Tolku bi imal da kaàm, se nadevam deka ministerot }e najde sili i pokraj pritisocite koi gi ima od premierot na Republika Makedonija, od Vladata na Republika Makedonija zatoa {to jas sum svesen deka na negov grb se svali eden golem tovar koj treba da go izdrì do kraj, me|utoa, ova doprva treba da otvora i novi pra{awa i novi dilemi.

01/21.-

SP/LB 116 - 01

Blaè Stojanoski: (Prodolènie) Imeno, zatoa {to samata ovaa procedura, postapka }e predizvika maksimalen javen interes za toa i smetam dokolku navreme ne se postavat rabotite kako {to treba, pred se {teta }e bide toa za Republika Makedonija kako dràva, me|utoa i za Vladata na Republika Makedonija koja se nadevam deka osnovnite nameri nema da i bidat samo pribirawe na parite, tuku i sozdavawe na povolni uslovi za razvoj na elektroenergetskiot sektor vo Republika Makedonija kako celina, zatoa {to ako po~neme vo toj pravec da se dviìme vo diskusiite }e ni treba dolgo vreme. Jas smetam deka ova {to sega go imame kako zada~a e samo da pobarame od ministerot da go povle~e ovoj zakon i da ostavi normalno da si te~e procedurata za privatizacija na Elektrostopanstvo na Makedonija.

Qup~o Jordanovski: Povelete, tri minuti replika gospo|o Borozan.

Vesna Borozan: Zaradi razjasnuvawe na nekoi raboti koi {to bea kaàni od prethodniot kolega, sakam da potenciram deka zakonot, odnosno izmenite vo Zakonot za preobrazba na ESM se odnesuvaat samo na definiraniot imot na ESM, zna~i i na zemji{teto koe e vo sopstvenost na Republika Makedonija. Za onie objekti vo vladeewe na ESM za koi ne se ras~isteni imotno-pravnite odnosi ostanuva ponatamu da si se vodi postapkata spored predvidenata zakonska procedura.

Vtora rabota {to sakam da ja potenciram, kolegata gi sledi i dobro gi rezonira ovie raboti, a i samiot ima iskustvo od rabota vo Elektrostopanstvo. Sakam da go potsetam, da ne zaboravi, nemoè da go sporeduva Elektrostopanstvo na Makedonija so bezcarinskata zona vo Bunarxik. Snabduvaweto so elektri~na energija e dejnost od javen interes i kako takva dejnost objektite koi {to se vo nejzino vladeewe, zna~i vo sopstvenost spored Zakonot za grade`no zemji{te imaat prednost pred izgradba na bilo kakvi drugi objekti na bilo koe grade`no zemji{te. I spored Zakonot za denacionalizacija, zemji{teto na koe {to se izgradeni vakvi objekti kako objekti od javen interes e izzemeno, ne e predmet na denacionalizacija, odnosno ne e predmet na fizi~ko vra}awe vo proces na denacionalizacija, tuku za takov bi se isplatile sredstva so nadoknada.

Treta rabota {to sakam da ja potenciram, iako ja kaàv v~era. Ne se prodava Elektrostopanstvo, Distribucija na stranska kompanija, se prodavaat akcii od makedonska kompanija na stranski strate{ki investitor. Zna~i, se dozvoluva vlez na stranki kapital vo makedonsko pretprijatie. Pretprijatieto ostanuva i natamu registrirano vo na{ite sudovi i raboti spored na{ite zakonski propisi. Zna~i, ESM Distribucija i posle privatizacijata na del od nejzinite akcii }e ostane makedonsko pretprijatie.

Qup~o Jordanovski: Edna minuta gospodine Stojanoski.

Blaè Stojanoski: Blagodaram gospodine pretsedatele. Kolku {to se Makedonski telekomunikacii makedonsko pretprijatie, tolku }e bide ESM. Zatoa {to nie ne znaeme nitu kolkav procent }e se prodava od ESM, dali voop{to u~estvo }e ima Republika Makedonija, dali }e imaat u~estvo vrabotenite vo odnos na proda`bata na ESM. Uslovite nie ne gi znaeme, edinstveno {to se provlekuva niz mediumite. Po odnos na Bunarxik pravev sporedba so imotot, koncesija za zemji{teto. Zemji{teto tamu, se diskutira{e 50 ili 70 godini, vamu se dava na trajno koristewe, odnosno preminuva vo sopstvenost na idniot investitor vo ESM. Velite, definiraniot imot na ESM. Koj imot e definiran? Onoj {to e zapi{an vo knigovodstvenite kngi na ESM, za vas pretstavuva definiran imot? Imame dokumenti

01/22.-

koi {to pretstavuvaat dokaz za sopstvenost. Mora toa da se prezeme kako definicija na imot. Drugo ne moè da se zeme. I zatoa velam, bez takov vid na dokumentirana sopstvenost ne moè da se vr{i privatizacija.

Qup~o Jordanovski: Tri minuti Dragan \or|iev.

Dragan \or|iev: Jas sakam da repliciram konkretno i o~ekuvam konkreten odgovor, ne igra na zborovi, ili zaobikoluvawe na konkretnoto.

Vo stavot 1 pred se gospodinot Stojanoski se osvrna deka ESM ne moème da go izvodime od ostanatite pravni subjekti. Da, me|utoa ima edna ogromna razlika. Ovde imame osnova~ Vladata na Republika Makedonija, a ne drugo fizi~ko, ili pravno lice da bide pridru`nik. Zna~i, imame razlika. Pravno lice e ESM, a edinstven osnova~ e Vladata. Vo prviot stav vo ~lenot 1 pra{aweto e konkretno, odnosno replikata: pravata na sopstvenost na nedvi`nostite i toa objektite i zemji{tata koi pred preobrazbata bile vo vladenie na ESM, zna~i pravnoto lice e ESM i toa ima vladenie nesporno. Na vtoroto ne se zadrà zo{to i da mi odgovori. Zna~i, ima vladenie pravnoto lice ESM, a osnova~ot, zna~i prodolùva: a vo katastarot na zemji{te i katastarot na nedvi`nosti bile evidentirani i zapi{ani na ime na Republika Makedonija. Zna~i, vo katastarot na zemji{te i katastarot na nedvi`nosti objektite i zemji{teto koe {to e vo vladenie na pravnoto lice ESM se zapi{ani i evidentirani vo sopstvenost na osnova~ot, na Vladata na Republika Makedonija, odnsono na Vladata. Kade vie gledate problem vo ovoj stav po koj {to deset minuti diskutirate. Nie imame pravno lice koe {to ima vladenie ESM i imame edinstven osnova~ koj {to e evidentiran vo katastarot na nedvi`nosti i na zemji{te i e sopstvenik. Ponatamu, na dolniot del od ovoj stav, se pra{uvate na kogo sega }e bidat zapi{ani, dali na AD ESM ili na licata posle nego i tn. Vo momentot koga }e bidat evidentirani i zapi{ani, ako bide ESM, na ESM, ako e na drugo pravno lice, na toa lice. Zna~i, vo momentot koga Dràvniot zavod za geodetski raboti }e gi zapi{uva, vo toj moment }e se zapi{e na toj subjekt. I zatoa ova e taka napraveno.

Vo vtoriot stav, isto taka se zadrùvate samo na vladenie. Imame vladenie, zna~i sopstvenost na objekti. Ima vladenie na pravnoto lice ESM ~ij {to objekt se nao|a na zemji{te ~ija {to sopstvenost e osnova~ot, odnosno Vladata na Republika Makedonija. Spored koj zakon, ne samo igra na zborovi. Bilo koj da kaè od vas vo koj zakon i vo koj ~len se kosat ovie dva stava.

Blaè Staojanoski: Zna~i, dve raboti koi {to sakam da gi istaknam. Prvoto, dali ova zna~i deka Vladata na Republika Makedonija i ponatamu svoeto zemji{te i svoite objekti koi {to gi ima kako evidentirani vo katastarot }e

im gi preotstapi na site javni pretprijatija ~ij osnova~ e taa. Toa e prvoto pra{awe.

Vtorata rabota, evidentiranosta na objektite i na zemji{teto na ime na Republika Makedonija vo katastarot ne zna~i i sopstvenost na Republika Makedonija na zemji{teto i tie objekti, zatoa {to za toa da se napravi treba da se izvr{i postapka za dobivawe na imoten list koja {to e predvidena vo Zakonot za premer i katastar. Zaradi toa nemoète da zboruvate za prenos na sopstvenost koja {to ne e prethodno definirana kako sopstvenost, tuku zboruvate za prenos na evidencija soglasno planot na podelba koj {to bil napraven pome|u ESM, MEPSO i ostanatite kompanii koi {to proizlegoa od Elektrostopanstvo na Makedonija.

Qup~o Jordanovski: Bidej}i nema prijaveni za zbor, go zaklu~uvam pretresot po amandmanot.

Amandmanot ne go stavam na glasawe.

]e prodolìme utre vo 11,30 ~asot.

(Sednicata prekina vo 17,30 ~asot.

01/23.-

JM/ND 116 - 01

NN/ND 116 - 01

stenografski bele[ki proda`ba na distribuciite i malite od ... sednica 01 prodolzeni… · nema...

Documents