TubicaŠtevilka 1 • Letnik 1 • Marec 2013

Since 1925

02 03

Glavna urednica: Urška Sušnik Pivk

Naslov uredništva:

Lajovic Tuba embalaža, d.o.o.

Časopis TUBICA, Verovškova 66, 1000 Ljubljana Telefon: 01 563 67 24

E-mail: urska.susnik-pivk@tuba.si

Lektorica: Tina Sušnik, Oblikovanje: Marko Ostanek Tisk: Tiskarna Rotosi d.o.o., Naklada: 150 izvodov

TUBICA, brezplačen časopis podjetja:

Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., Verovškova 66,

1000 Ljubljana

E-mail: info@tuba.si, Web: www.lajovictuba.com

trgu in bo imela podobno ponudbo izdelkov kot drugi proizvajalci tub na tržišču. Nadaljevali bomo razvoj in opravljali teste s ključnimi do-bavitelji. Nimamo še točnega da-tuma, kdaj bomo končali z raziska-vami. Sproti vas bomo obveščali.

Želimo vam vse najboljše. Prepričani smo, da je Tuba lahko z vašo pomočjo in podporo ponovno uspešna na trgu.

Nekaj podatkov o AvstralijiCelina Avstralija ima 35.877 km obale, njeni otoki pa 23.859 km obale. Skupne obale je torej 59.736 km. Slovenija ima le 43 km obale.

Mark Sajowitz

Pozdrav vsem v Tubi tudi od vseh nas v Sydneyu. Časopis Tubica je fantastična ideja in odličen način za izmenjavo idej in novic med vsemi v skupini Impact. Najprej želimo izreči dobrodošlico vsem novo zapos-lenim v Tubi, prav tako g. Janezu Perčiču, ki bo od sedaj naprej vodil Tubo skozi kritično obdobje in vrnil Tubi nazaj dobičkonosen položaj in ugled na trgu, ki si ga Tuba zasluži. Vse pomembne kadrovske spre-membe in prestrukturiranje, ki so se dogajale v Tubi v zadnjih 12 mesecih, je pripeljalo Tubo v dober položaj, da izkoristi prednosti ev-ropskega trga in oživitev evropske-ga gospodarstva. Vendar pa bomo zahtevali od vseh zaposlenih, da delajo kot tim na poti do skupnega cilja. Organizacijska kultura nove Tube pa mora biti takšna, da vsak od nas sprejme svoj del odgovor-nosti in k delu proaktivno pristopi. Mi tukaj v Sydneyu bomo še naprej zagotavljali podporo Tubi tako, kot smo to počeli v zadnjih nekaj letih.

Novice iz SydneyaKot se mogoče spominjate, je bil del plastičnih linij odkupljen s st-rani Imapacta v Sydneyu. V veselje nam je sporočiti, da bo ekstrudor Breyer kmalu pričel obratovati in bo v naslednjih tednih znova izdeloval

plašče plastičnih tub. Naslednja stopnja bo namestitev in zagon Aisa stroja za izdelovanje ram. To nam bo omogočilo kompletno izdelovanje 5 plastnih EOVH tub. Pričakujemo, da bomo zaključili dela v nasledn-jih štirih do petih mesecih in s tem močno povečali ponudbo izdelkov. Pred koncem leta bomo zagnali tudi Polytypeov tiskalnik tub in tako zaključili namestitev vse opreme, ki smo jo prejeli iz Tube.

Prav tako se ukvarjamo s sis-temom varjenja tanjšega lami-nata, ki ga bomo delili s Tubo in s tem omogočili proizvodnjo tanjših, cenejših tub. Tako bo Tuba konkurenčnejša na evropskem

Uvodnik

02 • Nagovor direktorja

03 • Nagovor Impact international

V središču

04 • Rezultati in poslovanje

04 • Prodajati ni enostavno

05 • Z optimizmom in pozitivnim

pristopom novim nalogam

naproti

06 • Projekt Wheylayer

07 • Bližajoča se presoja ISO

07 • Svet delavcev, Sindikat

Tuba smo ljudje

08 • Kader

Ko nismo v službi

10 • Delovna akcija

10 • Velika noč

11 • Prvomajsko potepanje

12 • Skriti predmet

Nagovor Impact InternationalSpoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Informiranost je zelo pomemben in še kako potreben gradnik skupinskega delovanja, ne glede na to, o kateri dejavnosti govorimo. Delo v tovarni pa je ravno to – usklajeno delovanje skupine ljudi, ki imajo skupne interese in skupni cilj. Koliko bomo pri svojem delu uspešni, je v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšne informacije bomo pri svojem delu imeli in kako jih bomo razumeli. Tudi zaradi teh dejstev smo se odločili, da bomo pričeli s izdajo novega internega časopisa, ki upam bo postal zaželena novost in iskano branje predvsem nas, zaposlenih v Lajovic Tubi in tudi naših družinskih članov, naših prijateljev in znancev.

Veseli me, da sem s prihodom v Lajovic Tubo spoznal nove ljudi, ki si pri-zadevajo pri svojem vsakdanjem delu dati svoj prispevek k skupnemu cilju, biti uspešen ponudnik aluminijastih in laminatnih tub. Veseli me tudi, da je prisotna volja in pripravljenost za dodatni napor, kljub temu da se kriza še vedno ni poslovila in je veliko bolj trdovratna, kot je pričakoval kdorkoli.Toda usodo si krojimo sami z našimi vsakodnevnimi prizadevanji in odločitvami, ki jih sprejemamo. Trga je še vedno dovolj, proizvod je iskan in bo potreben tudi v prihodnje, tako da je potrebno samo pravilno pristopiti, z vso zavzetostjo in presežkom energije in uspeh ne bo izostal. Zavedam se, da bo potrebno trdo delati na vseh področjih, prepričan pa sem tudi, da se tega zavedate tudi sami in da vam, tako kot meni, predstavlja delo v Lajovic Tubi zadosten izziv, da bomo na koncu skupaj uspešni.

Nov časopis naj predstavlja nov zagon, novo vez, ki nas bo povezala, nam zagotovila boljšo informiranost, nam in tudi naključnim bralcem dala možnost, da predstavimo svoja razmišljanja, ideje, prigode, skrite želje, hobije in podobno. Na ta način se bomo lažje razumeli, se spoznali in še uspešneje sodelovali, kar je izrednega pomena, saj poznate tisto: SKUPAJ ZMOREMO VEČ.

Janez Perčič, direktor

Nagovor direktorja

KAZALO UVODNIK

Tabela 1: Seznam največjih kupcev01 Impact containers Pty.Ltd.Australia02 Framesi S.P.A., Italija03 JGL d.d., Slovenija04 Ilirija d.d., Slovenija05 Hemofarm d.o.o., Srbija06 Lohnpack GmbH, Nemčija07 SARL ECV, Francija08 Zhermack S.P.A., Italija09 Krka, d.d., Slovenija10 CO.IND-DIV. Cosmetica, Italija

04 05

Najprej prijazen pozdrav tudi z moje strani. Veseli me, da smo se v pod-jetju odločili za izdajo »Tubice«, za kar gre še posebna zasluga našemu marketingu in novemu vodstvu. Prepričan sem, da bo »Tubica« dosegla svoj namen in to je čim boljša obveščenost zaposlenih o vsem kar se dogaja v podjetju. Na ta način bo vez, ki nas druži še močnejša in vse kar bomo mor-ali storiti za dosego ciljev bo tako samo lažje. Ko smo že pri ciljih, je prav da se spomnimo na minulo leto 2012 in pogledamo kaj smo v tem letu dosegli.Leto 2012 je bilo težko in lahko rečem, da smo lahko kar veseli, da je za nami. Preteklo leto je bilo leto polno problemov in neprijetnih izkušenj in leto v katerem nismo izpolnili pričakovanj ne lastnikov, ne nas samih. Ta pa so bila na začetku leta kar visoka, zdaj, ko gledam nazaj, lahko rečem, da kar nekoliko nerealna. Na prodajnem področju smo planirali za cca 10,6 mio EUR prihodkov iz prodaje ter

Rezultati in poslovanjecca 630 TEUR izgube iz poslovanja. Ko smo po nekaj mesecih ugotovili, da rezultatov v nobenem primeru ne bomo dosegli in da bomo zaradi nakopičenih težav ter nerentabil-nosti programov morali prodati tako linijo za izdelavo aluminije-vih doz kot celotno tehnologijo za izdelavo plastičnih tub, smo pris-topili k rebalansu plana. Prodajna pričakovanja so bila zaradi ukinitve programov tako nižja za približno 3,5 mio EUR, pričakovanja glede izgube iz poslovanja pa so po novem narasla na cca -2,5 mio EUR. Žal se nam tudi ta, že tako nizka, pričakovanja niso uresničila. Na koncu leta smo dosegli še za 1,0 mio nižje prihodke iz poslovanja (6,2 mio EUR), izguba iz poslovanja pa je narasla za dodatnih 0,5 mio EUR. Še posebej slab je bil zadnji kvartal leta in znotraj tega mesec december, ko smo prodali le za 250 TEUR naših proizvodov. To nam še sedaj povzroča ogromno težav na področju denarnega toka in le lastniku se moramo zahvaliti

za nemoteno poslovanje podjetja. Kakor koli, pravijo da se stvari za nazaj popraviti ne da in tudi mi se moramo nazaj ozreti samo toliko, da se spomnimo na napake, ki smo jim bili priča, in katerih se moramo v prihodnosti izogniti. Šola je bila pač predraga, še posebej za lastnika, ki nas kljub nedoseganju rezultatov, kot rečeno, še naprej v popolnosti podpira, za kar smo mu lahko vsi samo hvaležni.Da pa ne bo v mojem prispevku vse tako črno, naj za konec povem, da so prvi rezultati letošnjega leta predvsem na prodajnem področju v okviru načrtovanih. Tako tre-nutna projekcija kaže, da bomo dosegli načrtovani znesek prihod-kov iz prodaje v prvem kvartalu. To nas navdaja z optimizmom in nam daje dodatnih moči za napore, ki jih bomo morali vsi skupaj vložiti v to, da se bodo razmere pri nas kar se da hitro uredile in nas pripel-jale na stara pota uspešnega in v poslovnem svetu želenega part-nerja.

Iztok Zrimšek

Cilj vsake proizvodnje je izdelati čim več kvalitetnih izdelkov v čim krajšem času. Tudi v Lajovic Tubi smo si za cilj v letošnjem letu zadali naloge, ki se nanašajo na predhod-no napisane besede. Povečanju števila izdelanih in prodanih izdelk-ov smo dodali tudi zmanjšanje izmeta in zastojev ter zmanjšanje števila prejetih reklamacij. In zakaj so proizvedena količina, izmet, zas-toji in reklamacije tako pomembne?Naša primarna naloga je izdelava tub. Več ko jih naredimo, več jih lahko prodamo. Prodane tube nam prinašajo dohodek, del dohodka pa se nameni tudi za naše plače. Zadnje mesece smo izdelali manj tub, kot smo si želeli, kar je imelo za posledico manj prihodkov in težave, ki so se posledično pojavile. Večino teh težav v proizvodnji niti nismo občutili, saj so jih podporne službe praviloma zgledno reševale, plače pa smo dobivali redno.Izmeta je vedno preveč. Ali veste, da v Lajovic Tubi zavržemo približno vsako četrto tubo? Večino teh tub zavržemo na koncu linije, ko smo vanjo že vložili dodatne materiale, energijo in pa predvsem naše delo. Vse preveč je tub, ki jih moramo po prihodu z linije še enkrat pregledati,

Z optimizmom in pozitivnim pristopom novim nalogam naproti

del teh tub pa se pridruži izmetu iz linije. Ali se zavedamo, da je cena odpadnega aluminija približno dva in polkrat manjša od cene rondel, ki nam jih je dobavil isti dobavitelj, ki od nas odkupuje izmet? Ali veste, da v povprečju linije obratujejo približno 50 % časa? Nekoliko poenostavljeno povedano, ves preostali čas porabimo za men-jave, popravila na linijah in ponovne zagone linij ob okvarah strojev ter reševanje problemov z orodji. V vseh teh primerih imamo veliko možnosti, da s svojim znanjem, inovativnostjo, izkušnjami in prid-nostjo pripomoremo k temu, da so menjave hitreje opravljene, okvare hitreje odpravljene, problemi z orodji hitreje rešeni. Besedo »hitreje« sem namenoma napisal kar trikrat, saj se prav v njej, po mojem mnenju, skriva še veliko rezerve.Na koncu bi omenil še reklamacije. To je tisto, česar se vsi najbolj boji-mo. Ja, kar okoli sto jih je bilo v lan-skem letu. Razlogi zanje so različni. Vsem reklamiranim tubam pa je isto, da smo jih izdelali mi, na naših linijah. Reklamirane tube so šle sko-zi naše roke, videle so jih naše oči. Napake na njih je opazil naš kupec, i nam je naročilo posredoval, ker-

nam zaupa. Znano je dejstvo, da je kupec kralj. V našem primeru je znano tudi dejstvo, da nismo edini proizvajalec tub in da je konkurenca na trgu huda. Trg je krut. Če kupec z dobaviteljem ni zadovoljen, hitro najde drugega. Novega kupca pa je težko najti. Pravimo, da je proizvodnja pro-ces, ki se nahaja »nekje na koncu«. Tukaj se pokažejo vse napake, ki so se nabirale »od začetka«. To je od pridobitve naročila, njegove potrditve, umestitve v plan, nabave materiala, grafične in tehnološke priprave za proizvodnjo, priprave orodij, priprave in nastavitev na lin-iji itn. Zaposleni smo poleg strojev najpomembnejši del proizvodnje, ki imamo nanjo tudi največji vpliv, zato se moramo potruditi, da bomo v prihajajočih mesecih izdelali vsaj planirano število kvalitetnih tub. Tube bodo morale biti izdelane v dogovorjenem času. Izdelavo bo moralo spremljati čim manj izme-ta. Seveda pa bomo morali tudi občutno zmanjšati število zastojev, saj imajo zastoji velik vpliv na prva dva cilja. Vsi bomo morali delovati s ciljem doseči boljši rezultat. Dela je ved-no dovolj, le videti ga je treba. Vse navedeno pa nam lahko uspe le s pozitivnim pristopom in veliko pozi-tivne energije, ki jo zaposleni v La-jovic Tubi imamo.

Zvone Kopač

Kaj je naše poslanstvo? Vsekakor je najpomembnejše ustvarjanje zado-voljnih kupcev. Trženje je mnogo več kot le prodaja, saj odraža celotno delovanje podjetja z doseženim poslovnim rezultatom. Prodaja kot bistveni del trženja mora s svojimi aktivnostmi (raziskava trga, tržno kumuniciranje, pospeševanje prodaje, oglaševanje, distribucija, oblikovanje cen itn.) zago-tavljati uspešno prodajo. Tukaj pa se vse zalomi, če prodaja nima podpore vseh ostalih funkcij v podjetju. Naše podjetje je v nezavidljivem položaju, vendar to še ne pomeni, da moramo kar obupati. Dobro je, če se vsi za-vedamo, kaj pomeni izgubiti zvestega kupca, saj pridobitev novega stane podjetje petkrat več kot zadržati starega kupca. Pri pridobivanju novih kup-cev moramo računati tudi na to, da je to dolgotrajni postopek, ki zahteva ogromno truda, saj do prvega naročila preteče v povprečju minimalno od 6 do 8 mesecev. V tem času tudi pripravljamo vzorce, ki jih potencialni kupci testirajo, zato ni vseeno, kakšne so naše tube, ko si jih prvič ogleda in preveri kupčeva kontrola. V letošnjem letu smo šele dobro začeli in trend prodaje gre na bolje. Ne bom vas mučila s številkami, to prepuščam financam, želim pa, da vsi poznate naših »TOP 10« kupcev lanskega leta. Naši cilji so: kvalitetni izdelki po konkurenčni ceni, dobavljeni na dogo-vorjeni rok in naša hitra odzivnost na vseh nivojih v podjetju. To vodi k pozitivnemu poslovanju oz. dobičku, ki si ga vsi želimo. Za dosego tega moramo narediti vse, kar je v naši moči.

Mihela Španja

Prodajati ni enostavno

V SREDIŠČU V SREDIŠČU

06 07

Naše podjetje ima vzpostavljena dva sistema vodenja, in sicer sistem vodenja kakovosti po ISO9001:2008 in sistem ravnanja z okoljem po ISO14001:2005. Zunanja presoja sistemov vodenja je redno letno preverjanje skladnosti delovanja podjetja z zahtevami standardov, ki opredeljujejo posamezne sis-teme vodenja. Lansko leto je bila za nas uspešno, izvedena re-certifikacijska presoja obeh sistemov vodenja. Zunanji presojevalci, certifikacijska hiša, je ugotovila manjša neskladja, ki pa niso vplivala na ohranitev certifikata. Naslednji dve leti bosta samo kontrolni presoji, potem pa znova re-certifi-kacijska presoja. Zunanja kontrolna presoja, ki jo bo tudi letos izvajalo podjetja Bureau Veritas bo potekala 16. in 17. aprila 2013. Presoja bo zajela vsa glavna področja v podjetju. Na presoji se bo preverjalo, ali izpolnjujemo zahteve standardov, zakonodaje, lastne zahteve in zahteve odjemalcev, zato je ves čas potrebno delati in ravnati skladno z obstoječimi predpisi, navodili in dogovori. Na presojo se ni potrebno posebej pripravljati, ker je naša dolžnost delati v skladu s pravili podjetja. Najvišje vodstvo podjetja se je zavezalo k izpolnjevanju zahtev in nenehnemu izboljševanju uspešnosti sistemov vodenja. To je zapisano tudi v politiki ka-kovosti in politiki ravnanja z okoljem.

Damjan Tomažin

Bližajoča se presoja ISO

V podjetju Lajovic Tuba embalaža imamo svoj podružnični sindikat, ki spada pod okrilje SKEI. Sedež SKEI-a je na Parmovi 51, kjer imamo tudi brezplačnega odvetnika. Pred dvema letoma smo imeli volitve in takrat smo bili izvoljeni novi člani izvršnega odbora: predsednica sindikata Anita Blatnik, namestnik in blagajnik Miran Stermecki in os-tali člani IO Jeka Tomasović, Dušica Mijučić, Jasmin Pidić. Imamo še člana nadzornega odbora Roberta Slobodnika. Naš sindikat vsako leto priredi prednovoletno zabavo, na kateri je vedno super. Še posebno ne pozabimo na naše najmlajše ob prihodu dedka Mraza. Zdaj ko se bliža velika noč, pa bodo naši člani prejeli darilne bone. Anita Blatnik

Sindikat Skei V Lajovic Tubi imamo po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe organiziran Svet delavcev. Vanj je izvoljenih sedem članov. Člani Sveta smo Peter Turk, Jeka Tomasović, Mihela Španja kot podpredsednica, Polona Režonja kot zapisnikar, Anton Kozamernik, Damjan Glogovšek in Primož Belič kot predsednik Sveta delavcev. Poleg sindikata podjetja smo organ z malo pristojnostmi, vendar vseeno sprotno obveščeni o pomembnih in ključnih odločitvah v podjetju. Od konca leta 2008 pa do danes, ko se nam mandat že izteka, smo imeli kar nekaj težkih trenutkov našega delovanja. Začetek mandata je bil takoj zaznamovan z začetkom krize ne samo v svetu, temveč tudi v našem pod-jetju. Po nekaj mesecih je bil odstavljen dotedanji direktor g. Gruden in vajeti je prevzel sam lastnik. Po imenovanju novega vodstva z g. Banom na čelu so bila pričakovanja zaposlenih velika, vendar se navkljub spremembam stvari niso premaknile na bolje. V Svetu delavcev smo bil prvič seznanjeni z reorganizacijo podjetja, v podjetju so se začele prve upokojitve in odhodi ključnih ljudi. Po mojem mnenju so se začele spremembe na neključnih mestih za obstoj podjetja in po dveh letih se je lastnik odločil ponovno za-menjati vodstvo. Bile so tudi mnoge dezinvesticije in odpuščanja iz nam nerazumljivih ra-zlogov, kljub vsemu pa po nam znanih podatkih nihče ni zapustil podjetja brez po zakonu določene odpravnine. Tudi plače in regres so bili do danes izplačane po kolektivni pogodbi. Podjetje je povečalo vlaganje v vzdrževanje in trend se mora obrniti lastniku in zaposlenim v prid. Računamo, da bomo z odrekanjem dosegli željeno in za trud tudi nagrajeni.V kratkem bo potrebno izpeljati volitve in imenovati nove člane Sveta de-lavcev. V vlogi predsednika Sveta delavcev se kolegom zahvaljujem, svojim naslednikom in vodstvu podjetja pa želim veliko uspeha v novem mandatu.

Primož Belič

Svet delavcev

V Tubi ne spimo, ampak razvijamo Od 1. avgusta 2012 smo skupaj s še z devetimi članicami, ki prihajajo iz 5 evropskih držav, povezani v kon-zorcij dvoletnega projekta Whey-layer 2. Sestavljajo ga pomembne raziskovalne ustanove, inštituti in podjetja. Projekt je nadgradnja pre-teklega 3-letnega projekta s ciljem industrializacije proizvoda.Tuba je ena od ključnih nosilk na-daljnjega razvoja nove vrste bio-razgradljive embalaže na osnovi naravnega materiala – sirotke, ki bo imela pomembno vlogo pri ob-likovanju Tubinega proizvodnega in prodajnega asortimenta v bodoče.Konzorcij se je prvič sestal na uvodnem sestanku 19. 9. 2012 v Tubi. Tubo bo tehnično podprl inštitut IRIS iz Španije. Nove tube pa bo napolnil in testiral naš kupec Ilirija. Ostali partnerji v projektu so še Fraunhofer-Institut für Verfah-renstechnik und VERPACKUNG (Nemčija), Univerza v Pisi (Italija), Meierei-Genossens eG (Nemčija), Dunreidy Engineering (Irska), NU-TRARESEARCH SL (Španija), MANUFACTURAS Serviplast SA (Španija).

Slika 1: Prvi sestanek konzorcija v Tubi

V živilski industriji oksidacija maščob, olj in drugih sestavin povzroča grenak priokus, spre-membo barve in hitro pokvarljivost živil. Zaščita živilskega izdelka je pomemben predpogoj za pakiranje hrane in trajnost zapakiranega izdel-ka. Skupine sintetičnih filmov, kot so PP in PE, odlično preprečujejo prehod vodne pare, vendar mora-jo biti prevlečeni ali laminirani s

sintetičnimi polimeri, ki vključujejo EVOH in PVDC kopolimere, da se zagotovi ovira pri prehodu kisika. Nastale polimerne strukture hkratno učinkovito preprečujejo prodiranje kisika, vodne pare in vonja.

Slika 2: Stroj za nanos sirotke

Tako kot je prednost teh kopolimerov, da podaljšajo tra-jnost zapakiranih živil, je na drugi strani slabost, da je razpad teh kopolimerov dolgotrajen proces, ki ima negativen vpliv na okolje. Zato smo v projektu Wheylayer prever-ili možnosti uporabe naravnega polimera. Kljub vsem prednostim, ki jih za okolje predstavlja uporaba naravnih polimerov, pa se pri nji-hovi uporabi srečujemo s številnimi omejitvami zaradi njihovih fizičnih omejitev pri oblikovanju.

Slika 3: Sestanek konzorcija v Langenhornu

Zadnje akademske študije kažejo, da stranski produkt pri proizvodi sira (kot primer uporabe sirotke) de-luje kot dobra naravna pregrada za preprečevanje prodora vodne pare in kisika. Poleg tega lahko uporaba premaza iz sirotke na sintetični fo-liji izboljša možnosti recikliranja in ponovne uporabe. V našem primeru bo sirotka zamen-jala EVOH bariero, ki je sestavni del PBL tub. Prve vzorce tub bomo naredili spomladi. Ilirija pa bo nar-edila prva testiranja. S pomočjo g. Lajovica, našega inženiringa, in IRIS (Španija) se konstruira stroj za izde-lavo laminata.Najrazličnejše folije, ki bodo vs-ebovale sirotkin premaz, pa se ne bodo uporabljale samo za izde-lavo tub. Španski partner v pro-jektu Serviplast jih bo uporabljal za izdelavo blistrov v farmaciji in najrazličnejše pakirne embalaže v prehrani.

WHEYLAYER® material je regis-triran kot TM v Evropi in Avstraliji, prav tako je bila izpolnjena patentna prijava.

Če želite izvedeti več o projektu WHELAYER2, obiščite www.wheylayer.eu.

Urška Sušnik Pivk

Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., Verovškova ulica 066, 1000 Ljubljana, Slovenija

POLITIKA RAVNANJA Z OKOLJEMV družbi Lajovic Tuba embalaža, d.o.o. izdelujemo embalažo iz aluminija in laminata za prehrambeno, kemijsko, farmacevtsko industrijo in kozmetično industrijo. Pri proizvod-nji izdelkov skrbimo, da je vpliv na okolje v skladu z zakonsko regulativo in sprejetimi poslovnimi odločitvami vodstva družbe. Skrb za okolje je vrednota in sestavina organi-zacijske kulture družbe Lajovic Tuba embalaža, d.o.o.. Politika ravnanja z okoljem je sestavni del poslovne politike družbe Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., z njo pa se opre-deljujejo smeri delovanja, temeljni cilji, strategija, organizacijska struktura ter načela in pravila ciljnega obnašanja.

Za doseganje postavljenih ciljev načrtujemo razvoj tehnologij in proizvodov na tak način, da je obremenjevanje okolja pri njihovi proizvodnji, uporabi in odlaganju po uporabi čim manjše.

Aktivnosti, ki jih izvajamo na področju ravnanja z okoljem so: • nenehno izboljševanje in preprečevanje onesnaževanje okolja in s tem ustvarjanje konkurenčne prednosti,

• izvajanje zakonskih in drugih zahtev, ki so povezane s prepoznanimi okoljskimi vidiki,

• usposabljanje osebja, ki izvaja naloge, ki lahko povzročijo pomembne vplive na okolje, dvigovanje okoljske zavesti pri vseh, ki delajo za ali v imenu družbe Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., • sprejemamo zavezo z jasnimi merili glede odgovornosti pri izvajanju postopkov, ki lahko ogrozijo vodo, zrak in zemljo, • dobavitelje in pogodbenike obveščamo o postopkih, ki se nanašajo nanje in zahtevamo njihovo izvajanje in skrb za okoljsko naravnanost, • zagotavljamo ustrezne vire v poslovnih načrtih za izboljševanje pomembnih okoljskih vidikov, določenih v okvirnih in izvedbenih ciljev ter v programih ravnanja z okoljem, Vsem zainteresiranim omogočamo vpogled v politiko ravnanja z okoljem.

Direktor:Ljubljana, marec 2013 Janez Perčič

Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., Verovškova ulica 066, 1000 Ljubljana, Slovenija

POLITIKA KAKOVOSTISmo ponudnik trženjskih in proizvodnih storitev na področju primarne embalaže iz aluminija in laminata za farmacevtsko, prehrambeno, kozmetično in kemijsko industrijo.

Poslanstvo naše družbe je posredovanje proizvodov in storitev, ki uresničujejo pričakovanje in potrebe naših odjemalcev ter zadovoljujejo visoke kriterije družbene odgovornosti. Prizadevamo si za nenehno izboljševanje ravni kakovosti naših izdelkov in storitev, s katerimi skušamo čim bolj zadovoljiti odjemalce, s trajnostnim razvojem tehnologij in materialov pa ostati korak pred konkurenco.

Usmeritev vseh zaposlenih v podjetju je osvajanje novih znanj, zato skozi proces nenehnih izboljšav stremimo k izboljšanju naših kompetenc in povečevanju zado-voljstva kupcev, zaposlenih in lastnikov.

Direktor:Ljubljana, marec 2013 Janez Perčič

TRADICIJA - SINERGIJE - INOVACIJE

V SREDIŠČU V SREDIŠČU

08 09

redno zaposlil v službi mehanske-ga vzdrževanja, na delovno mesto vzdrževalec strojev. Kasneje pa v proizvodnji kot nastavljavec strojev. To delo opravljam še danes. Spre-memba delovnega mesta se mi ni zdela težka, saj sem specifiko stro-jev - linij spoznal že kot vzdrževalec.Ob zaposlitvi v Tubi je podjetje im-elo prostore na Kamniški. Spomnim se, da je bilo prostora malo, delo je bilo zahtevno, zaposlenih je bilo okrog 300 ljudi. V nove proizvodne prostore na Verovškovi smo preselili linije L-6, L-5, L-4 , L-3 in tedanjo L-2. Zaradi povečanega števila naročil, je podjetje kupilo še L-7 in L-8. Bili so časi, ko smo izdelovali tubice, v seriji po nekaj sto tisoč ko-sov. Največje, nekaj milijonske, pa so bile serije tubic za kupca v Iranu na L-7. V preteklosti so se remonti izvajali na način, da se je celotno linijo zaustavilo za mesec ali dva in so se popravila izvedla na celotni linij. V prostore na Verovškovi, v sedajo upravno stavbo, se je selila tudi proizvodnja iz Aleševčeve, kjer je bil oddelek kozmetike. Tam smo izdelovali zobno kremo, maskare za oči, ličila za nohte,®. V pritličju up-ravne stavbe smo izdelovali kom-pletne zobne kreme. V prostorih je bila mešalnica za izdelovanje zobne kreme in polnilnica v kateri smo pol-nili v pri nas izdelane tube. Spom-nim se, da smo imeli zaposlena tudi dva šoferja za razvoz naših izdelkov strankam. Ugotavljam, da je bilo delo na liniji za izdelavo doz, L-4 , ki je bila odprodana lansko leto, delo najbolj zahtevno tako za nastav-ljavce stroje kot za skrbnike linij. Nekaj let nazaj, se je pospešeno pričelo posodabljati vse linije, kar je bilo nujno potrebno za nadaljnjo proizvodnjo tub. Ugotavljam, da je medsebojna pomoč v proizvodnji še vedno prisotna. Kdor me pozna ve, da sem vedno pripravljen pomagati. Še naprej pa se je potrebno truditi, da izdelamo kvalitetne tube, saj so kupci postali zelo zahtevni.

Zavedanja o pomenu zaposlenih v podjetjih so vedno večja. Skupaj ustvarjamo in predstavljamo pod-jetje sami sebi in vsem ljudem okoli nas. To je naše ogledalo in naj bo vodilo v delu in komunikaciji med nami in komunikaciji z vsemi drugi-mi, s katerimi stopamo v stik. Povezovanje in timsko delo sta dva od poglavitnih dejavnikov us-peha. Z znanjem in izkušnjami, ki jih imamo, zmoremo veliko. Pogoj pa je, da delamo enotno in si med seboj pomagamo. Z vsako situacijo, s katero se srečamo v poklicnem, javnem ali zasebnem življenju, pridobivamo nova spoznanja, se učimo in rastemo. Včasih je pot težka, drugič lažja, enkrat porabimo več energije, drugič manj. Moramo imeti optimističen pogled naprej ne glede na situacije, s katerimi se srečujemo. Današnji poudarek v dolgo pričakovani in na novo ustvarjeni Tubici bo namenjen temu, da se še bolj spoznamo, da vemo, kdo smo in kaj želimo. O viziji podjetja in ciljih za prihodnost podjetja be-rete lahko v predhodnih člankih. Na nas samih pa je, da cilje nas samih in cilje podjetja s svojim znanjem, strokovnostjo in energijo uresničimo in s tem dosežemo lastno zado-voljstvo, napredek in vizijo podjetja. Naj vas najprej seznanim z nekaj osnovnimi podatki o zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih je skoraj 42 let, torej nam zrelosti ne manjka. Najstarejši delavec se ponaša z 58 leti, najmlajši pa z 22 leti starosti. Vseh zaposlenih je 118, od tega žensk 44, kar znaša 37,3 %, in moških 74, kar znaša 62,7 %.

Tabela 1: Izobrazbena struktura

Tabela 2: Struktura zaposlenih glede na spol

Nove zaposlitvePridružila sta se nam: Janez Perčič, direktor in Gregor Gutnik, nastavl-javec strojev. Obema želimo veliko uspehov in pozitivne energije.

UpokojitveZ dnem 2.3.2013 se je upokojila Vinka Trnjanjanac, proizvodna de-lavka. Vse dobro ji želimo še naprej.

V tej številki se vam bodo predstavi-li trije naši sodelavci z najdaljšim stažem v Tubi. Če upoštevamo najdaljši staž si sledijo Jeka Tomasović, Enes Ezič in Leopold Mlakar. Verjamem, da bo njihova predstavitev za vas zanimiva, saj vsak od teh treh delavcev Tubo soustvarja že več kot 35 let.

Mateja Kržišnik

Kader

Jelka TomasevičKolektivu sem se pridružila leta 1976, ko sem bila stara 18 let. Poskusno dobo sem opravljala na

nekdanji L-1, kjer je bilo potrebno jemati vroče tubice iz peči in jih nal-agati v železne zaboje, od koder so tubice šle na lakiranje. Po uspešno opravljenem poskusnem delu sem delo opravljala na L-5 in na L-4, kjer sem šest let delala kot emba-lirka. V tem času sem bila dvakrat na porodniški. Nato sem delala na lakirskem stroju. Vsega skupaj sem na linijah delala 12 let. Leta 1988 mi je bilo na podlagi mojih znanj in kompetenc ponujeno delo končnega kontrolorja. V medfazni kontroli pa delam od leta 2001. Postopoma sem napredovala iz linij na delovno mesto kontrolorke. Delovni pogoji so se spremenili na boljše. Včasih se je na linijah vse delalo ročno, potrebno je bilo pre-stavljati od 30 do 40 kg težke zabo-je. Do porodniškega dopusta sem delo opravljala v starih prostorih podjetja na Kamniški v Ljubljani. Z novimi tehnologijami je delo v proiz-vodnji lažje, boljši pa je tudi zrak.Delo v oddelku kontrole pa se, kar zadeva izpolnjevanja zahtev stand-ardov, ni spremenilo. Izdelki morajo vedno biti kvalitetni. Spremenila se je zahteva kupcev po višji kvaliteti, saj so le-ti bili v preteklosti manj zahtevni. Včasih je bilo manj prebi-ranja in vzdušje je bilo bolj pozitivno. Veseli pa me, da se delo kontrolork upošteva in da dobro sodelujemo z vsemi, ki skrbimo za izdelavo tubic, predvsem pa s skrbniki linij. Vedno se trudim, da delo naredim kvalitet-no in upoštevam standarde, ki so nujno potrebni za kvaliteto izdelkov. Vedno sem pripravljena poprijeti za kakršnokoli delo v podjetju, nič mi ni težko. Z delom, pozitivno energijo in prijaznostjo bi rada dala zgled tudi mojim sodelavcem. Sem mentorica kontrolorkam pakiranja v času nji-hovega poskusnega dela. Sodelu-jem tudi v izvršnem odboru sindi-kata in sem članica Sveta delavcev.

Enes EzićV podjetje Tuba, ki je takrat bilo na Kamniški 20 v Ljubljani, sem prišel leta 1974 z bratom iskat za-poslitev. V tistem času je podjetje dobro poslovalo in je širilo svojo proizvodnjo. Potrebe po izučenem kadru so bile velike. Z bratom sva bila sprejeta v službo mehan-skega vzdrževanja, kjer sem os-tal do današnjih dni. V takratnem vzdrževanju je bilo dvanajst vzdrževalcev. Eden od mlajših je bil Mlakar Polde, učenec tretjega letni-ka. Spomnim se, da ko smo prišli na ogled delavnice, je Polde popravljal kolo, ki je služilo za prevozno sred-stvo za servis na obrat kozmetike na Alešičevi v Šiški. V podjetju sem bil dobro sprejet in sem se pridno učil od starejših mojstrov tubanskih veščin. V tem času je prišla nova sodobna L-6, ki smo jo morali post-aviti in spraviti v pogon. Ker je bilo zelo malo prostora za linijo, smo morali stroje premikati s pripravami, ki smo jih sami naredili na roke s pomočjo valjev. Po 15-mesečnem služenju vojaškega roka sem se vrnil v vzdrževanje v nove večje in sodobnejše prostore na Verovškovi 66. Zaradi širitve podjetja in uvel-javljanje na trgu po vsem svetu so prihajale nove linije: L-7 in L-8. S tem smo povečali zmogljivost proizvodnje. Ker smo bili kot ena družina, smo organizirali akcije v nočni izmeni po linijah. Zaslužen

denar smo porabili za izlete po Ev-ropi in bivši državi Jugoslaviji. Ko sem pridobil dovolj izkušenj, sem tudi sam učil nove delavce. Pod-jetje je bilo uspešno in veliko. Zaradi novih naročil je proizvodnja pričela delati na tri izmene, v vzdrževanju pa smo posledično delali ob so-botah, nedeljah in praznikih. Proiz-vodnja se je širila in posodabljala, delavci so bili zadovoljni, saj so bili nagrajeni za dobre rezultate. Zaradi posodobljanja proizvodnje je bilo manj ročnega dela, s tem pa se je povečala zmogljivost strojev. Pod-jetje je šlo skozi več reorganizacij, menjavali so se direktorji. Povem vam, malo za hec, da sem zamenjal že sedem direktorjev. Pred dvana-jstimi leti sem prevzel odgovor-nost v delavnici. Nekaj let smo na vzdrževanju delali samo trije delav-ci. V tistem času je prišla L-2. Sedaj posodabljamo stare stroje z novimi tehnologijami s pomočjo mlajših kadrov. Brat se je junija upokojil, jaz pa bom še pridno delal. Če bo zdravje, še nekaj manj kot tri leta, potem se upokojim.

Leopold MlakarOd leta 1972 do 1975 sem obisko-val poklicno kovinarsko šolo. Med šolanjem je bilo obvezno oprav-ljati delovno prakso, katero sem našel v Tubi. Leta 1977, po vrnitvi iz služenja vojaškega roka, sem se

TUBA SMO LJUDJE TUBA SMO LJUDJE

V soboto, 16. 3. 2013, smo se štirje od dvanajstih povabljenih oseb iz upravne stavbe odzvali povabilu na delovno akcijo »Polepšajmo se-jno sobo«. Zjutraj smo poprijeli za valčke, čopiče, zaščitno folijo in pričeli. Razen Mateje smo bili vsi novinci pri beljenju. Zaskrbljeno smo zrli v sive stene in se spogle-dovali, če nam bo uspelo. Že po prvih zamahih s čopiči smo ugo-tovili, da slabše, kot je, ne more biti. Po nekaj urah beljenja je bilo delo končano. Potrebno je bilo samo še pospraviti. Po končanem delu je bila sejna soba »kot iz škatlice«.

Urška Sušnik Pivk

Delovna akcija

Velika noč.

je v krščanskem svetu najpo-membnejši in naj®starejši verski praznik, ki je na Slovenskem že od nekdaj tudi ljudski praznik ali kot je rekel Damjan J. Ovsec, priznan slovenski etnolog, kulturni in umet-nostni zgodovinar: »Politični sistemi in režimi se spreminjajo, na istem teritoriju umirajo in se rojevajo nove države, oblast religijo in verske praznike enkrat podpira, drugič prepoveduje, ljudje pa – verni, nev-erni in nejeverni – mirno jedo pirhe, šunko in potico.« Kot je znano, ima velika noč globoke predkrščanske korenine, sega v obdobje spom-ladanskega enakonočja, začetka pomladi, ko so stara ljudstva praznovala začetek novega leta, novega cikla in življenja.Pirhi nekoč in danesOd pradavnine je jajce vir in sim-bol življenja. V naših krajih so

Bližajo se prvomajski prazniki in mnogi od vas še ne veste, kam bi odšli. Mogoče vas bo moj poto-pis navdušil in se boste odpravili po podobni poti, če že ne isti. Dve leti nazaj smo se doma odločili, da v času prvomajskih počitnic obiščemo Provanso. Odločitev je bila prava. Provansa je enkratna. Provanso čutiš z vsemi čutili in zaznavaš vse njene okuse. Vzdušje v Provansi je nekaj, česar ne moreš opisati z besedami. Provansa te začara. Posebna je njena nara-vna raznolikost, posebni so ljudje, ki tam živijo in te očarajo s svojo prvobitnostjo. Potovanje z avtom je za nas Slovence najboljša izbira, ki ti omogoča svobodno gibanje in ustavljanje po željah vsakega posa-meznika.Na pot smo se odpravili zelo zgodaj zjutraj. Prečkali smo celo severno Italijo in se ustavili v kneževini Monako. Uau, Monako je res prečudovit. Če ne bi videla na lastne oči, govoricam ne bi ver-jela. V tunelih je asfalt prevlečen z bleščicami. Monako je druga najmanjša država na svetu, manjša od nje je le še Vatikan. Država velja za davčno oazo in bogataši jo obožujejo. V pristanišču Monte Carla se svetijo več milijonov evrov vredne jahte, v zasebnih klubih, kjer se zbirajo bogataši pa šampanjec teče v potokih. Stran od bleščečega glamurja se skrivajo čudoviti kotički, slikovite sprehajalne poti in morski zalivi. Ker naš cilj ni bil Monako, smo si ogledali samo Oceanograf-ski muzej, ki se nahaja v čudoviti zgradbi, ki se dviga nad pečino. Po le nekaj preživetih urah smo se odpeljali naprej proti Nici.

Slika 1: Monako, Oceanografski muzej

Prvomajsko potepanje

10 11

gnonu le toliko, da je tu bivalo se-dem francoskih papežev med 1309 in 1377. Papeško palačo in ostali del mesta si je vredno ogledati. V Provansi kar ni in ni konec znameni-tosti. Odpeljala smo se naprej proti znanemu rimskemu akvaduktu Pont du Gard. Graditi so ga pričeli okrog leta 19 pr. n. št. Prinašal je vodo od izvira pri mestu Uzes do mesta Nimes. Za vse nas, ljubitelje zgo-dovine, je sprehod preko akvadukta resnično nekaj veličastnega.

Slika 3: Pont du Gard

Bil je kar natrpan dan, ki pa ga še ni konec. Če si v teh krajih in še z otroki, se nikakor ne sme izpustiti Haribo muzej. Prava paša in poslas-tica za otroke in tudi odrasle. Dan smo zaključili v Arlesu. Jutranja kavica in rogljiček v kavarni v starem mestnem jedru® Le kaj si lahko želimo še lepšega. Sledil je ogled starega dela mesta z rimsko areno, romansko katedralo in Es-pace van Gogh. Arles je že v sred-njem veku slovel po bogato založeni tržnici. Ta je ob sobotah še vedno zelo slikovita in privlačna. Mesto smo peš zapustili po obrežju delte reke Rone. Poleg mnogih naravnih lepot, zgodovine, sivke, vina pa ne smemo pozabiti, da sta v Provansi ustvarjala dva velika impresionista: Van Gogh in Cezanne. Za vedno sta ovekoočila dele Provanse, ki jih ni moč pozabiti. V parih dneh smo si ogledali košček Provanse, še mno-go smo pustili neodkritega. Mogoče za kdaj prihodnjič.Polni prelepih vtisov smo se ustavili še v Cannesu, ki slovi po filmskem festivalu. Sledili so še dolgi kilometri nazaj domov. Sklenili smo, da se v Provanso zagotovo še vrnemo.

Urška Sušnik Pivk

Ko pomislim na Nico, mi misli uide-jo na promenado pod palmami ob Sredozemski obali in na knjižnega ali filmskega junaka pisateljice Ag-athe Christie – na Poirota. Nica je bila Poirotov najljubši letoviščni kraj. Tako kot v Monaku se tukaj bohotijo prekrasni hoteli, čudovita peščena plaža. Proti večeru smo se spre-hodili po mestu in začutili vrvež v njem.Naslednji dan smo pot nadaljevali do kanjona Verdon. Kanjon Verdon je za Francijo podobno, kot je Grand Canyon za Ameriko. Spotoma smo se ustavili še v vasici Grasse, ki slovi po izdelavi parfumov. V mes-tu so tri parfumske hiše. Mi smo si ogledali hišo parfumov Frago-nard. Brez nakupa seveda ni šlo. Ko smo zapuščali kanjon, se nam je pričela odpirati prava Provansa. Neskončno dolga polja sivke, dolgi drevoredi in vinska trta. Pogled je bil natančno takšen, kot ga prika-zuje meni zelo všečen film Čudovito leto (A Good Year). Glavno vlogo je odigral Russell Crowe. Prav ta film je bil sneman v Provansi, bolj natančno v okolici mesta Aix-En-Provanse, v dolini Luberon. Pred nami je bil že tretji dan. Jutranjo kavo smo si privoščili pod vznožjem malega mesteca Roussi-lon. Mesto slovi po hišah iz oker barve. Vsaj 17 odtenkov jih je. Pot smo nadaljevali do muzeja sivke. V muzeju so nam predstavili film o go-jenju in predelavi sivke in nas popel-jali po muzeju. Ob izhodu iz muzeja nas je pričakala očarljiva trgovina z vonjem po sivki. Človek se ne more upreti vsaj malenkostnemu nakupu.

Slika 2: Muzej sivke

Nadaljevali smo do papeškega mesta Avignon. O papeškem Avi-

velikonočni pirhi ljudska umetnina, ki ima svojo govorico. Velikonočni pirh je bil darilo dekleta fantu. Dekle, ki ni smelo fantu z besedami povedati, da ga ima rado, je svojo ljubezen »napisalo« na pisanico:

Pisanica rdeča – ljubezen goreča.Ti pisanico dam – te rada imam.

V več slovenskih krajih so nek-daj velikonočne jajčne lupine, raztresene okrog hiše, varovale domačijo pred kačami, mravljami in mrčesom. Pirh je tradicionalen velikonočni okrasek, ki ne sme manjkati na nobeni mizi. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Barvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je priljubljena tehnika še danes. V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogato dediščino barvanja jajc v najrazličnejših tehni-kah. Znane so predvsem prekmur-ske remenke, praskanke in be-lokranjske pisanice ali pisanke, ki sodijo med najlepša velikonočna jajca v Evropi. V novejšem času se je tradicionalni zbirki pridružil še vrhniški pirh. Sodobne pirhe bar-vamo na najrazličnejše načine, vse je dovoljeno, pomembni sta le naša domišljija in iznajdljivost.Belokranjske pisaniceNajbolj značilna tehnika krašenja belokranjske pisanice je bila ba-tik tehnika, ki se uporablja tudi pri barvanju tkanine. Površine, ki jih ne želimo obarvati, prekrijemo tako, da se barva na teh mestih ne prime. Motivi so zelo različni, pogosto so to cikcakaste črte, spirale, trikotniki. Prekmurske remeniceRemenice najdemo v Prekmurju, kjer beseda remen pomeni rdeč. Tudi te remenice so narejene v batik tehniki, torej z voskom. Za pisanje z voskom uporabljajo enak pripomoček kot v Beli krajini, le da ga v Prekmurju imenujejo trajtar ali klükec. Tudi tu so v uporabi tri barve – črna, rdeča in bela. Motivi so predvsem abstraktni okraski z geometričnimi liki in cvetlični mo-tivi.Vrhniški pirhiVrhniški pirhi so novejšega datuma.

Leta 1995 je ime patentiral Franc Grom. Pirhi so izdelani s prebadan-jem jajčne lupine. Posamezen pirh ima do 17000 luknjic. Vrhniški pirh je postal znan tudi v tujini in ga uvrščajo na pomembne svetovne razstave pirhov.Pirhi iz oblancevDružina Mrvar iz Dobrunj pri Lju-bljani že več kot 20 let nadaljuje dolgoletno tradicijo izdelovanja “ljubljanskih” butaric iz oblancev. Njihovi znani izdelki so cvetnone-deljske butarice, sčasoma pa so razvili mnoge dekorativne izdelke, kot so pirhi iz oblancev, posodice iz oblancev, dekorativni obeski za božična in novoletna drevesca, darilne embalaže itn.

Takšne pirhe izdelujemo pri nas doma. Najljubši so nam izpihani in poslikani z vodo odbojnimi flomas-tri. Kar nekaj vztrajnosti in spretnih prstov pa je potrebnih za kvačkane pirhe.

Urška Sušnik Pivk

KO NISMO V SLUŽBI KO NISMO V SLUŽBI

12

V tokratni številki vam predstavljamo skriti predmet. Pravilni odgovor s svojim imenom pošljite do 12.04.2013 na elektronski naslov urska.susnik-pivk@tuba.si ali ga oddajte v za to pripravljeno škatlo pri vratarju.

Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel Mercatorjev bon v vrednosti 20 EUR.

Skriti predmet je .......................................................

Ime in priimek ...........................................................

Skriti predmet