Študijski vodnik 20045 - fm.upr.si · nagovor dekana Študentke in študenti, pozdravljeni! pred...

Študijski vodnik

20

04

5Fakulteta za management Koper

Študijski vodnik · Študijsko leto 2004/2005 · ISSN 1580-139XIzdala in založila · Univerza na Primorskem

Fakulteta za management KoperOdgovorni urednik · prof. dr. Dušan LesjakŠtudentski besednjak · Boris KobejaFotografije, oblikovanje in stavek · Alen Ježovnik

Študijski vodnik je informativno gradivo. V njem objavljeneinformacije odražajo namere FM v casu njegove izdajeglede zadev, ki so povezane s študijem na FM.FM si pridržuje pravico, da brez predhodne najavespremeni navedene informacije zaradi spremenjenihokolišcin, na katere ne more vplivati, oziromace to ne posega v pravice študentov.

Vsebina

Nagovor dekana 4

Fakulteta za management Koper 5Predstavitev FM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Izobraževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Raziskovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Mednarodno sodelovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Založba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Knjižnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Študijska središca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

DODIPLOMSKA ŠOLA FM

Visokošolski strokovni študijski program Management 8Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Predmetnik in predstavitev predmetov . . . . . . . . . . . . . . 9Posebnosti pri izvedbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Univerzitetni študijski program Management 32Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

PODIPLOMSKA ŠOLA FM

Specialisticni študijski program Management v izobraževanju 34Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Predmetnik in predstavitev predmetov . . . . . . . . . . . . . . 34Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University . . . . 40

Specialisticni študijski program Management v evropskem okolju 41Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Predmetnik in predstavitev predmetov . . . . . . . . . . . . . . 41

Specialisticni študijski program Management 49Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Predmetnik in predstavitev predmetov . . . . . . . . . . . . . . 49

Magistrski in doktorski študijski program Management 62Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Predmetnik in predstavitev predmetov . . . . . . . . . . . . . . 63

SPLOŠNE INFORMACIJE

Študij na FM 79Študijski koledar in pomembni datumi 2004/2005 . . . . . . . 79Organiziranost izobraževanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Mobilnost študentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Za uspešnejši študij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Študentski informacijski sistem (ŠIS) . . . . . . . . . . . . . . 80Študijska literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Šolnina in prispevki za študij . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81Organiziranost študentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Pravilniki FM 84

Študentski besednjak 101

Telefonske številke in elektronski naslovi 115

Nagovor dekana

Študentke in študenti, pozdravljeni!

Pred nami je novo akademsko leto, leto 2004/2005. Želim, da bi bilo vvseh pogledih uspešno. Bruckam in brucom cestitam, ker so se odlocili štu-dirati na Fakulteti za management, študentkam in študentom višjih letnikovdodiplomskega študija ter podiplomcem želim uspešen študij in cimprejšnjodiplomo, poseben pozdrav pa gre letos prvim študentom magistrskega štu-dija in prvim doktorskim kandidatom, ki jim želim, da bi se uspešno vkljuciliv raziskovalno delo in pridobili doktorat znanosti.

Vesel sem, da študirate na naši fakulteti. Letos vstopa Fakulteta za ma-nagement v deveto leto svojega obstoja. V tem kratkem casu smo narediliveliko: visoko strokovno šolo smo preoblikovali v fakulteto, izoblikovali smoDodiplomsko in Podiplomsko šolo, razpisali smo nove študijske programe inomogocili doktorski študij, pridobili smo številne raziskovalne programe inprojekte, v katere se vkljucujejo tudi študenti, še posebej podiplomski, vklju-cili smo se v mednarodne izobraževalne in raziskovalne tokove ter omogociliizmenjavo študentov in uciteljev z univerzami v tujini. Fakulteta za manage-ment je postala prepoznavna v slovenskem visokošolskem prostoru, vednobolj pa tudi v tujini. Vec kot 2000 študentov, ki so vpisani na vseh stopnjahin nacinih študija, to nedvomno dokazuje.

Pred vami je študijski vodnik za študijsko leto 2004/2005. Naj vam bo vpomoc pri iskanju informacij: o vsebinah študijskih programov in predmetovna Dodiplomski in Podiplomski šoli, o študijski literaturi, o tem, kako bitiuspešen pri študiju, kako preživljati prosti cas in o podobnem. Upam, davam bo sprehod po študijskem vodniku zanimiv in da boste v njem našli ko-ristne napotke. Potrudili smo se zapisati odgovore na vecino vprašanj, ki sevedno znova in znova porajajo. Ne pozabite pa redno spremljati informacijna spletni strani www.fm-kp.si.

Želim vam, da bi bili uspešni. Pogoj za uspeh pa je ustvarjalno sodelo-vanje vseh, tako vas, študentk in študentov, kot tudi vseh zaposlenih nafakulteti. Zato se bomo vsi ucitelji in sodelavci ter zaposleni v strokovnihslužbah potrudili, da bo vaš študij zanimiv in uspešen.

Vaš dekan prof. dr. Egon Žižmond

Fakulteta za management Koper

Predstavitev FMFM – clanica Univerze na Primorskem

Fakulteta za management Koper je clanica Uni-verze na Primorskem, ki jo je v letu 2003 usta-novil Državni zbor Republike Slovenije. Univerzosestavljajo tri fakultete (Fakulteta za humani-sticne študije Koper, Fakulteta za managementKoper in Pedagoška fakulteta Koper) dve visokišoli (Turistica – Visoka šola za turizem Portorožin Visoka šola za zdravstvo Izola) ter dva razi-skovalna zavoda (Znanstveno-raziskovalno sredi-šce Koper in Primorski inštitut za naravoslovnein tehnicne vede Koper). Univerza trenutno štejevec kot 4500 študentov, 250 visokošolskih uci-teljev in raziskovalcev ter 50 strokovnih delavcev.

Fakulteta za management Koper je kot clanicaUP postala del univerzitetnega prostora doma inv tujini in si s tem odprla nove razvojne možnosti.Fakulteta si je do sedaj in si bo tudi v prihodnjeprizadevala za cim hitrejši in harmoniziran razvojuniverze in njenih clanic.

Zaposleni in organiziranost

Strokovni vodja fakultete je dekan, poslovni padirektor. Organi fakultete so senat, akademskizbor, upravni odbor, dekan, direktor in študentskisvet; na fakulteti delujejo tudi razlicne komisije.Pristojnosti organov in komisij so opredeljene vStatutu Univerze na Primorskem in Pravilih Fa-kultete za management Koper. Fakulteta ima tudikatedre, centre ter inštitute.

V študijskem letu 2003/2004 je bilo na fakul-teti redno ali pogodbeno zaposlenih 80 visoko-šolskih uciteljev in visokošolskih sodelavcev ter22 strokovnih, tehnicnih in administrativnih so-delavcev. Fakulteta za management posveca ve-liko pozornosti strokovnemu izpopolnjevanju terrazvoju vseh zaposlenih, saj se zaveda, da sostrokovno usposobljeni sodelavci eden kljucnihpogojev za kakovostno izvedbo vseh dejavnostifakultete. Predavanja izvajajo visokošolski ucite-lji z dolgoletnimi izkušnjami na izobraževalnemin raziskovalnem podrocju, nekateri med njimipa imajo tudi bogate izkušnje iz vodenja podje-tij. Vaje in seminarje vodijo asistenti, ki študirajona magistrskih in doktorskih študijih in se obpodpori visokošolskih uciteljev razvijajo v kako-vostne ucitelje in raziskovalce. V izvedbo študij-skega programa kot goste vkljucujemo tudi ugle-

dne strokovnjake iz prakse z dolgoletnimi izku-šnjami na vodilnih delovnih mestih.

IzobraževanjeDodiplomska šola FM

Informacije: [email protected]• Dodiplomski visokošolski strokovni študijski

program Management• Dodiplomski univerzitetni študijski program

Management (za 2004/2005 ni razpisan)

Podiplomska šola FM

Informacije: [email protected]• Podiplomski specialisticni študijski program

Management v izobraževanju• Podiplomski specialisticni študijski program

Management v evropskem okolju• Podiplomski specialisticni študijski program

Management• Podiplomski magistrski in doktorski študij-

ski program Management

Prehodnost med študijskimi programi

Študijski programi FM so zanovani tako, da omo-gocajo mobilnost študentov in prosto izbiro raz-licnih poti za doseganje izobrazbe ter prilagodlji-vost in odprtost visokošolskega izobraževanja.

RaziskovanjeInformacije: [email protected]

Razvejana raziskovalna dejavnost na podrocjuekonomije, managementa, organizacije, prava ininformatike, ki se odvija v raziskovalni skupiniZnanstveno raziskovalno in izobraževalno sredi-šce FM. V okviru ZRIS FM so ustanovljeni:

• Ekonomski inštitut FM• Inštitut za informatiko FM• Inštitut za management v izobraževanju FM• Inštitut za pravo FM• Inštitut za vedenjske vede FM

• Center za e-izobraževanje pri FM• Center za kakovost in evalvacije pri FM• Center za raziskovalno metodologijo pri FM• Center za svetovanje študentom pri študij-

skem in poklicnem razvoju pri FM• Center za visokošolsko didaktiko pri FM

6 Fakulteta za management Koper

Zakljucni izpit Poklicna matura ali matura

Štiriletni srednješolski programi

Višješolski strokovništudijski programi

(120 KT)

Visokošolski strokovništudijski programi

(180–240 KT)

Univerzitetništudijski programi

(240 KT)

Specialisticništudijski programi

(60–90 KT)

Magistrskištudijski programi

(120 KT)

Doktorskištudijski programi(120 ali 240 KT)

Prehodi med študijskimi programi

Mednarodno sodelovanjeInformacije: [email protected]

Vzpostavljeno sodelovanje s priznanimi uni-verzami v tujini (Anglija, Bolgarija, Danska, Ita-lija, Madžarska, Nemcija, Norveška, Poljska,Švedska, Švica . . . ).

• Sodelovanje v mednarodnih projektih: Tem-pus, Phare CBC, Phare Mocca, Interreg,Socrates/Erasmus, Leonardo Da Vinci.

• Študijski obiski.• Izmenjave visokošolskih uciteljev in študen-

tov.• Poletne šole: Summer School of Manage-

ment, Faculty of management Koper, 20.6.–9. 7. 2005; 6th Baltic InternationalSummer School, Univerza Vidzeme, Li-tva, 3.–25. 7. 2005; WSB-NLU SummerSchool, School of Business Nowy Sacz,Poljska, 16.–31. 7. 2005; The SummerUniversity Program, Central European Uni-versity, Madžarska, 4.–29. 7. 2005 . . .

• Mednarodne konference.

ZaložbaInformacije: založ[email protected]

• Študijska literatura (ucbeniki, skripta, pri-

rocniki za vaje) za potrebe študijskih progra-mov fakultete.

• Strokovne in znanstvene monografije.• Zborniki strokovnih posvetovanj in znan-

stvenih konferenc.• Serijske publikacije (mednarodna znan-

stvena revija Managing Global Transitions,Delovni zvezki Inštituta za raziskovanje vmanagementu, letna porocila . . . ).

• Prirocniki in druge publikacije.

Knjižnica

Informacije: 05 610 2030, [email protected]: 05 610 2005, [email protected].

Urnik: ponedeljek–cetrtek 8.00–18.00,petek 8.00–18.30, sobota 8.00–12.00.

• Strokovna literatura in periodika s podrocjamanagementa ter vzgoje in izobraževanja vslovenskem in angleškem jeziku.

• Vodenje bibliografije visokošolskih uciteljevin sodelavcev ter raziskovalcev.

• Izobraževanje za uporabnike knjižnice.• Medknjižnicna izposoja, dostop do baz po-

datkov.• Citalnica s sodobno racunalniško opremo.

Fakulteta za management Koper 7

Število študentov v študijskem letu 2003/2004Študijski program Redni študij* Izredni študij

Management – dodiplomski visokošolski strokovni 476 1478

Management v izobraževanju – podiplomski specialisticni – 113

Management v evropskem okolju – podiplomski specialisticni – 124

* Vkljuceni so tudi absolventi.

Študijska središca

Koper

Fakulteta za management Koper

Naslov: Cankarjeva 5, 6104 KoperTelefon: 05 610 2000Faks: 05 610 2015E-pošta: [email protected]: www.fm-kp.si

Sedež Fakultete za management Koper je v Ko-pru, v bližini Osrednje knjižnice Srecka Vilharja,Pedagoške fakultete Koper, Gimnazije Koper terDijaškega in študentskega doma Koper. Fakul-teta ima na voljo približno 1700 m² površin. Toso predavalnice, kabineti za visokošolske ucite-lje in sodelavce, knjižnica, citalnica, prostori za-ložbe FM, upravni prostori fakultete in soba zaštudente, kjer je sedež Društva študentov FM(ŠTORM).

Študijske programe izvajamo tudi v študijskihsredišcih po Sloveniji.

Škofja Loka

Organizator: Ljudska univerza Škofja LokaSedež: Podlubnik 1a, 4220 Škofja LokaTelefon: 04 506 13 70, faks: 04 512 08 88E-naslov: [email protected]: www.lu-skofjaloka.siDirektorica: Petra Rozman, univ. dipl.

ped. in prof. soc.Organizator izobraževanja: Mare Žvan,

univ. dipl. org.

Nova Gorica

Organizator: Agencija za podjetniško svetovanjeSedež: Tolminskih puntarjev 4,

5000 Nova GoricaTelefon: 05 333 39 60, faks: 05 333 39 62E-naslov: [email protected]: www.lampret-consulting.siDirektor: Miran Lampret, univ. dipl. ekon.Organizatorki izobraževanja: Ivanka Gregoric

in Barbara Prelog

Celje

Organizator: Fakulteta za management KoperSedež: Mariborska cesta 2, 3000 CeljeTelefon: 03 490 03 32E-naslov: [email protected]: www.fm-kp.siOrganizator izobraževanja: Robi Regoršek,

dipl. ekon.

Brdo pri Kranju

Organizator: Fakulteta za management KoperSedež: Hotel Kokra, Brdo pri KranjuTelefon: 04 236 22 62E-naslov: [email protected]: www.fm-kp.siOrganizator izobraževanja: dr. Andrej Koren

Maribor

Organizator: Fakulteta za management KoperSedež: II. gimnazija Maribor,

Trg Miloša Zidanška, 2000 MariborTelefon: 04 236 22 62E-naslov: [email protected]: www.fm-kp.siOrganizator izobraževanja: dr. Andrej Koren

Dodiplomska šola FM

Visokošolski strokovni študijski programManagement

Splošno o študijskem programuStrokovni naslov: diplomirani ekonomist /

diplomirana ekonomistka (dipl. ekon.)

Predstojnik študijskega programa:prof. dr. Dušan Lesjak

Študijski program je zasnovan po zgledu triletnihposlovnih programov v tujini. Je prakticno narav-nan, s poudarkom na uporabnosti znanj in ve-šcin s podrocja ekonomije, managementa, orga-nizacije, prava in informatike. V 2. in 3. letnikuopravijo študenti tudi strokovno prakso.

Profil diplomanta in programa

Diplomanti visokošolskega študijskega programaManagement so usposobljeni za prevzemanjenalog v strokovnih službah podjetij in drugih or-ganizacij. Dobro vedo, da podjetja in druge orga-nizacije delujejo v kompleksnih in spremenljivihokolišcinah ter da zato ni enostavnih receptov zauspešnost, ki si jo morajo v konkurenci pridobitivsak dan znova. Tudi zase prinašajo diplomantiiz šole spoznanje, da si morajo osebno uspešnostin razvoj prislužiti z zavzetim delom in nenehnimucenjem. Temeljne usmeritve programa:

• Trdno verjamemo, da podjetja in druge or-ganizacije niso le orodja za doseganje ciljev,temvec skupnosti ljudi, ki delujejo v njih,in tistih, s katerimi sodelujejo v okolju. Po-memben del študijskega programa je name-njen znanjem s podrocja vedenjskih ved. Odprvega dne uveljavljamo spoznanje, da somocne, ucinkovite in uspešne le organiza-cije, kjer se ljudje dobro razumejo, sodelu-jejo in se spoštujejo; kjer velja, da je vsaksvoje srece kovac – vendar v sodelovanju zdrugimi; kjer sta poštenost in omikanost sa-moumevni.

• V prenovljenem študijskem programu smouveljavili nacelo izbirnosti. S tem smo pro-gram približali mednarodnim trendom v ra-zvoju visokega šolstva, študentom pa omo-gocili (delno) prilagajanje programa oseb-nim željam in usmeritvam. V 2. in 3. letnikuštudija študent izbira med predmeti podje-tniške usmeritve in tistimi s podrocja nepri-dobitnih organizacij, lahko pa poglablja zna-nja s podrocja splošnega managementa.

• Izbirnost in prehodnost med programi pod-pira tudi kreditni sistem študija. V programuManagement je uveljavljen evropski kredi-tni sistem ECTS (European Credit Trans-fer System). Vsako leto študija je ovredno-teno s 60 kreditnimi tockami, kar študentuomogoca mobilnost in možnost uveljavljanjaopravljenih obveznosti v študijskih progra-mih evropskih univerz. Študent lahko opra-vlja od 20 do 30 KT študijskih obveznostina drugih visokošolskih programih.

• V šoli ucimo poslovno uporabo jezikov, sajizobraženec in manager, ki ne obvlada vsajenega ali dveh tujih jezikov, ne more bitiuspešen v sodobnem poslovnem svetu. Štu-dente spodbujamo, da se v okviru doda-tnega programa ucijo še vsaj enega tujegajezika.

• Takšen je v osnovnih potezah študijski pro-gram Management – zahteven in sodoben.Od študentov terja zavzet študij, diploman-tom pa je dobro izhodišce za uveljavljanje vpoklicnem življenju.

Vpisni pogoji

Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura,poklicna matura ali zakljucni izpit (štiriletni sre-dnješolski program). Ce je kandidatov vec, kotjih lahko šola sprejme, je vpis omejen. Pri iz-biri kandidatov šola upošteva ucni uspeh pri za-kljucnem izpitu, maturi oziroma poklicni maturi(60% tock) in ucni uspeh v 3. in 4. letniku sre-dnje šole (40% tock).

V 2. letnik se lahko vpišejo diplomanti višje-šolskih strokovnih programov Poslovni sekretar,Komercialist, Gostinstvo in Turizem po Zakonu opoklicnem in strokovnem izobraževanju, ki imajopovprecno oceno višješolskega študija najmanjprav dobro (8). Do vpisa v 3. letnik mora študentopraviti tri diferencialne izpite, in sicer: Temeljimanagementa, Makroekonomija ter Racunovod-stvo. V primeru omejitve vpisa bodo kandidatiizbrani glede na povprecno oceno višješolskegaštudija.

Pogoj za vpis v 3. letnik je diploma višješolskegaštudija (po programu, sprejetem pred 1. januar-jem 1994). Kandidati morajo poleg obveznosti iz3. letnika opraviti še diferencialne izpite iz nasle-

Visokošolski strokovni študijski program Management 9

dnjih predmetov: Temelji managementa, Ekono-mika poslovnega sistema, Trženje, Gospodarskopravo in Racunovodstvo. Nosilec posameznegapredmeta lahko v skladu s Pravilnikom o prever-janju in ocenjevanju znanja študentu izpit prizna.V primeru omejitve vpisa so kandidati izbraniglede na povprecno oceno višješolskega študija.

Trajanje in nacin izvajanja

Študijski program traja tri leta, sledi eno leto ab-solventskega staža.

Študij izvajamo kot redni in kot izredni študij.Redni študij izvajamo samo v Kopru, izredni štu-dij pa v Kopru, Škofji Loki, Novi Gorici in Celju.Podrobna pojasnila o izvedbi izrednega študijanajdete v poglavju Posebnosti pri izvedbi 28.

Pogoji za napredovanje po študijskemprogramu in dokoncanje študija

Redni študij. Študent lahko napreduje v višji le-tnik in dokonca študij, ce opravi vse s študijskimprogramom predpisane študijske obveznosti.

Za vpis v 2. letnik mora študent zbrati 46 kre-ditnih tock (KT) iz 1. letnika. Študent napredujev 3. letnik, ce ima opravljene vse obveznosti iz1. letnika (60 KT) in zbranih 46 KT iz 2. letnika.

Študent lahko prijavi temo diplomskega dela,ce mu manjkata najvec dva izpita 3. letnika, predprijavo teme pa mora obvezno opraviti seminarjaVešcine strokovnega pisanja 2 in 3, ki sta delprakticnega usposabljanja v 3. letniku.

Izredni študij. Zaradi posebnosti v organizirano-sti izrednega študija se pogoji za prehod v višjiletnik preverjajo šele po dveh letih študija, ko seštudent prvic vpiše v 2. letnik (izredni študent jeprvo leto študija vpisan v 1. letnik, naslednje letopa ponovno v 1. letnik).

Za vpis v 2. letnik mora študent zbrati ali 46kreditnih tock (KT) iz predmetov 1. letnika ali 58KT iz predmetov, ki jih je poslušal prvo in drugoleto študija (ciklus NA in ciklus NB oziroma NC).

Za vpis v 3. letnik mora imeti študent opra-vljene vse obveznosti iz 1. letnika (60 KT) inzbranih vsaj 30 KT iz predmetov 2. letnika.

Predmetnik in predstavitevpredmetov

Program je razdeljen na tri enakovredne ce-lote: na predavanja, seminarske vaje in prak-ticno usposabljanje. Predavanja so namenjenapridobivanju temeljnih teoreticnih znanj, semi-narske vaje potekajo v manjših skupinah (do 30

študentov) in so namenjene utrjevanju in pogla-bljanju znanja ter pridobivanju vešcin s podrocjamanagementa. Z analiziranjem in reševanjemkonkretnih primerov iz prakse študenti prever-jajo razumevanje pridobljenih teoreticnih znanj.Prakticno usposabljanje vkljucuje strokovno pra-kso v podjetjih in drugih organizacijah ter semi-narje, ki jih izvajamo na šoli. Predstavljen je vpreglednicah na straneh 10–11.

Izbirni predmeti

V casu študija mora študent opraviti pet izbirnihpredmetov – dva v 2. letniku in tri v 3. letnikuštudija. Študent lahko v okviru petih predmetovizbere najvec dva tuja poslovna jezika (na zace-tnem ali nadaljevalnem nivoju), pri tem pa je-zika, ki ga posluša v okviru obveznega predme-tnika (na nadaljevalnem nivoju), ne more izbratikot izbirni predmet na nižjem nivoju.

Seznam vseh izbirnih predmetov je v pregle-dnici na str. 12, seznam izbirnih predmetov, kiso razpisani za študijsko leto 2004/2005, pa vpreglednici na str. 13.

V študijskem letu 2004/2005 bomo izvedlisamo tiste izbirne predmete, za katere se bo obvpisu odlocilo vsaj 20 študentov. Referat za štu-dentske zadeve bo v zacetku novembra 2004 ob-javil obvestilo o izvedbi izbirnih predmetov na re-dnem in izrednem študiju. Študent, ki je ob vpisuizbral izbirni predmet, ki ga zaradi premajhnegaštevila prijavljenih študentov ne bomo izvajali,bo lahko v zacetku novembra izbral drugi izbirnipredmet.

Prvi letnik

Poslovna matematika in statistikapred. mag. Leo Zornada01-001, 1. letnik, 90 ur / 8 KT

Opis predmeta. Poslovna matematika in stati-stika je temeljni predmet, namenjen spoznava-nju osnovnih matematicnih in statisticnih metod,ki jih študentje uporabljajo kot orodje pri štu-diju drugih predmetov in kasneje kot diplomantipri svojem delu. Prvi del predmeta je posve-cen osnovnim matematicnim pojmom – študenteuvedemo v realno matematicno analizo. Kot apli-kacijo matematicnih metod obdelamo obrestniracun, ki ga morajo študenti obvladati v vsehoblikah. Drugi del je namenjen spoznavanju sta-tisticnih pojmov, prikazovanju ter analizi podat-kov. Na preprostih primerih študenti spoznajopostopke in metode statisticnega preucevanja.

10 Dodiplomska šola FM

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa ManagementŠt. Predmet KT * ** Sem. Nosilec / soizvajalci

1. letnik (60 KT)

01-001 Poslovna matematika instatistika

8 45 45 Z pred. mag. Leo Zornada / asist. mag. Tamara BertokVelkavrh, asist. Borut Kodric

01-002 Ekonomika poslovnegasistema

7 30 45 Z izr. prof. dr. Štefan Bojnec / doc. dr. Tatjana Horvat,prof. dr. Dane Melavc, viš. pred. mag. VilmaMilunovic, asist. mag. Denis Juricic, asist. Žiga Cepar

01-007 Makroekonomija 7 45 30 L prof. dr. Egon Žižmond / asist. Matjaž Novak

01-004 Poslovno komuniciranje 6 30 30 Z doc. dr. Tonci Kuzmanic / asist. Suzana Sedmak

01-005 Temelji managementa 8 45 45 Z doc. dr. Mirko Markic / viš. pred. mag. Zlatka MeškoŠtok, pred. Armand Faganel

01-003 Gospodarsko pravo 8 60 30 L viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg / ElizabetaZirnstein, spec.

01-006 Racunovodstvo 7 30 45 L izr. prof. dr. Franko Milost / asist. Tamara ŠimunaciBoškin

01-XXX Poslovni jezik 1:anglešcina [008],nemšcina [009] aliitalijanšcina [010] (nanadaljevalnem nivoju)

6 45 45 Z/L Angleški jezik: pred. mag. Silva Bratož, pred. mag.Igor Rižnar, pred. Dubravka Celinšek, pred. TadejaKolar, Natalie de Bondt; Nemški jezik: pred. AlenkaKocbek; Italijanski jezik: pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-011 Prakticno usposabljanje 1 3 20 – Z Doris Gomezelj Omerzel / pred. mag. Leo Zornada,Boris Kobeja

2. letnik (60 KT)

01-012 Trženje 8 75 45 Z prof. dr. Boris Snoj / izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, viš.pred. mag. Zlatka Meško Štok, pred. Armand Faganel

01-013 Obligacijsko pravo 7 45 30 Z pred. mag. Rudi Štravs / dr. Rok Lampe, asist. AlenBalde, LL.M.

01-016 Odlocanje in modeli zamanagement

7 45 30 L doc. dr. Roberto Biloslavo / asist. Mojca Prevodnik

01-017 Urejenost organizacije:strukture

4 30 30 Z izr. prof. dr. Cene Bavec / pred. mag. Massimo Manzin

01-018 Urejenost organizacije:poslovna informatika

4 30 30 L prof. dr. Dušan Lesjak / doc. dr. Srecko Natek, pred.mag. Leo Zornada, asist. mag. Tamara BertokVelkavrh

01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi 4 30 15 Z doc. dr. Marjana Merkac Skok / asist. mag. KatjaMihelic

01-015 Kadri: delovno insocialno pravo

4 30 15 L izr. prof. dr. Zvone Vodovnik / pred. Dolores Maucec,asist. Alen Balde, LL.M.

01-XXX Poslovni jezik 2:anglešcina [019],nemšcina [020] aliitalijanšcina [021] (nanadaljevalnem nivoju)

6 45 45 Z/L Angleški jezik: pred. mag. Silva Bratož, pred. mag.Igor Rižnar, pred. Dubravka Celinšek, pred. TadejaKolar, Natalie de Bondt; Nemški jezik: pred. AlenkaKocbek; Italijanski jezik: pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-XXX Izbirni predmet 6 30 25 L


01-022 Prakticno usposabljanje 2 4 Doris Gomezelj Omerzel

* Število ur predavanj. ** Število ur vaj. Nadaljevanje na naslednji strani.

Študijska literatura

Pfajfar, L., in F. Arh. 2000. Statistika 1. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Usenik, J. 1997. Matematicne metode v mana-gementu: poslovni racun. Koper: Visoka šolaza management.

Zornada, L. 2003. Zbirka nalog iz poslovne ma-tematike in statistike. 2. izdaja. Koper: Fa-kulteta za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, kolokvij.


Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management (nadaljevanje s prejšnje strani)Št. Predmet KT * ** Sem. Nosilec / soizvajalci

3. letnik (60 KT)

01-023 Strateški management inmanagement sprememb

7 45 45 Z doc. dr. Roberto Biloslavo / izr. prof. dr. Mitja I.Tavcar, asist. Mojca Prevodnik

01-024 Financiranje 6 45 30 Z doc. dr. Jožko Peterlin / prof. dr. Leon Repovž,asist. mag. Alenka Cok Pangeršic, asist. SreckoDevjak, Petra Glavina

01-025 Organizacijska kultura, etikain vodenje

6 45 30 L doc. dr. Tonci Kuzmanic / asist. dr. AleksanderZadel, Katarina Fister

01-026 Management inoviranja in teh-nologij: management inoviranja

4 30 15 Z doc. dr. Borut Likar / asist. Peter Fatur

01-027 Management inoviranja in teh-nologij: management tehnologij

4 – – – doc. dr. Slavko Dolinšek

01-028 Management proizvajanja: ma-nagement proizvajanja izdelkov

4 30 30 Z doc. dr. Mirko Markic / asist. Igor Prodan,Klemen Kavcic

01-029 Management proizvajanja: ma-nagement proizvajanja storitev

4 30 30 L prof. dr. Boris Snoj / pred. mag. Igor Hribar,mag. Danjel Bratina, pred. Nataša Vrcon Tratar




01-030 Prakticno usposabljanje 3 7 20 – L Doris Gomezelj Omerzel / Boris Kobeja

Diplomsko delo 30

* Število ur predavanj. ** Število ur vaj.

Ekonomika poslovnega sistemaizr. prof. dr. Štefan Bojnec01-002, 1. letnik, 75 ur / 7 KT

Opis predmeta. Ekonomika poslovnega sistema– gospodarjenje uvaja študentke in študente vrazumevanje poslovnega sistema kot celote za-poslenih, sredstev in obveznosti do virov sred-stev. Delovanje zaposlenih v poslovnem sistemuje zasnovano na delovnem razmerju, ki vzposta-vlja pravice in dolžnosti zaposlenih. Njihove pra-vice so povezane tudi z denarnimi vzpodbudami,ki imajo z vidika poslovnega sistema najveckratstroškovno podobo. Gospodarjenje pa zahtevatudi poznavanje zakonitosti sprememb in stanjgospodarskih kategorij, sredstev in obveznosti dovirov sredstev. Študentke in študenti morajo zatoobvladati znanja o osnovnih, stalnih, obratnihin gibljivih sredstvih, kapitalu in dolgovih in vzvezi z njimi tudi naložbene izracune. Gospo-darjenje zaposlenih s staticnimi gospodarskimikategorijami vodi k spoznavanju dinamicnih go-spodarskih kategorij, ki so sestavine poslovno-izidnega, financnega in denarnega toka. Za ra-zumevanje poslovno-izidnega toka so študirajo-cim potrebna znanja o oblikovanju prodajnih cenna tržnem in stroškovnem izhodišcu in o obli-kovanju odhodkov ter poslovnih izidov. V okvir

znanj o poslovno-izidnem toku sodijo tudi dogna-nja teorije stroškov. Za razumevanje financnegain denarnega toka pa morajo študentke in štu-denti obvladovati znanja o dezinvestiranju, inve-stiranju, novem financiranju in definanciranju tero financnem izidu. Presoja ugodnosti poslovanjaposlovnega sistema pa zahteva od študirajocihtudi znanja o kazalnikih in kazalcih.


Melavc, D. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fakul-teta za management.

Melavc, D. 2003. Gospodarjenje: praktikum.Koper: Fakulteta za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit.

Gospodarsko pravoviš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg01-003, 1. letnik, 90 ur / 8 KT

Opis predmeta. Cilj predmeta je podati študen-tom osnovna znanja o pravnem redu, pravni ure-ditvi gospodarskega podsistema države in pravniureditvi trga kot relevantnih okoljih, v katerihdelujejo gospodarski subjekti. Študenti bodospoznali pravno-organizacijske oblike gospodar-skih subjektov in njihove znacilnosti, ustanovitev,


Izbirni predmetiŠt. Predmet KT * ** Sem. Nosilec / soizvajalci

01-031 Management nepridobitnih organizacij 6 30 25 2./3. izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar /pred. mag. Boris Mrak

01-032 Prestrukturiranje podjetja 6 30 25 2./3. doc. dr. Drago Dubrovski /asist. mag. Marjan Babic,asist. mag. Denis Juricic

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije 6 30 25 3. izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

01-034 Obdavcitev podjetij 6 30 25 2./3. viš. pred. mag. Vilma Milunovic/ asist. Tamara Šimunaci Boškin

01-035 Management izobraževanja 6 30 25 2./3. –

01-036 Management kakovosti 6 30 25 2./3. doc. dr. Slavko Dolinšek /pred. Armand Faganel

01-037 Management varstva okolja 6 30 25 2./3. –

01-038 Management projektov 6 30 25 2./3. doc. dr. Mirko Markic

01-039 Izbrana poglavja iz poslovnih financ 6 30 25 3. –

01-040 Poslovne in kapitalske povezave 6 30 25 2./3. doc. dr. Drago Dubrovski

01-041 Mednarodno trženje 6 30 25 3. –

01-042 Organiziranost in delovanje javne uprave 6 30 25 2./3. pred. Dolores Maucec

01-043 Javne finance 6 30 25 2./3. doc. dr. Neva Maher

01-044 Digitalna ekonomija in e-poslovanje 6 30 25 2./3. prof. dr. Dušan Lesjak /viš. pred. mag. Viktorija Sulcic

01-045 Sodobne teorije organizacije in organiz. razvoj 6 30 25 3. –

01-046 Izbrana poglavja iz analize poslovanja 6 30 25 2./3. –

01-047 Izbrane družboslovne teme za managerje 6 30 25 2./3. doc. dr. Tonci Kuzmanic

01-048 Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 6 30 25 2./3. pred. mag. Silva Bratož

01-049 Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 2 6 30 25 2./3. pred. mag. Silva Bratož

01-050 Angleški jezik – poslovni jezik 3 (BEC Vantage) 6 30 25 3. pred. mag. Silva Bratož

01-051 Italijanski jezik – zacetni nivo 6 30 25 2./3. pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-052 Italijanski jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 6 30 25 2./3. pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-053 Italijanski jezik – nadaljevalni nivo 3 (CILS) 6 30 25 2./3. pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-054 Nemški jezik – zacetni nivo 6 30 25 2./3. pred. Alenka Kocbek

01-055 Nemški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 6 30 25 2./3. pred. Alenka Kocbek

01-056 Nemški jezik – poslovni jezik 3 (ZDfB) 6 30 25 3. –

01-057 Poslovanje v skupnem evropskem prostoru 6 30 25 2./3. izr. prof. dr. Vito Bobek

01-058 Temelji podjetništva 6 30 25 2./3. doc. dr. Boštjan Antoncic

01-059 Trženjsko informacijski sistem in razisk. trga 6 30 25 2./3. –

01-060 Zavarovalništvo 6 30 25 2./3. pred. dr. Rasto Hartman

* Število ur predavanj. ** Število ur vaj. Študent lahko kot izbirni predmet izbere tudi Poslovni jezik 1 in 2(anglešcina, nemšcina ali italijanšcina), ki se kot obvezni jezik (90 ur) izvajata v 1. in 2. letniku študija. V temprimeru sta ovrednotena s po 6 KT. Pri predmetih, ki jih v študijskem letu 2004/2005 na rednem in izrednemštudiju ne izvajamo, ime nosilca ni navedeno.

upravljanje in druge pravice in obveznosti druž-benikov oziroma organov gospodarskih družb ternjihovo prenehanje. Spoznali bodo, da podjetjadelujejo v pravno urejenem okolju, v kateremimajo dolocene obveznosti in pravice.


Abrahamsberg, N. 2004. Gospodarsko pravo.Koper: Fakulteta za management.

Ivanjko, Š. in M. Kocbek. 2003. Korporacijskopravo. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit.

Poslovno komuniciranjedoc. dr. Tonci Kuzmanic01-004, 1. letnik, 60 ur / 6 KT


Razpisani izbirni predmeti za študijsko leto 2004/2005Št. Predmet Izvedba za redni študij Izvedba za izredni študij*

01-031 Management nepridobitnih organizacij Ne ŠL

01-032 Prestrukturiranje podjetja Da ŠL

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije Da ŠL, NG

01-034 Obdavcitev podjetij Da ŠL

01-036 Management kakovosti Da CE

01-038 Management projektov Ne ŠL

01-040 Poslovne in kapitalske povezave Ne CE

01-042 Organiziranost in delovanje javne uprave Ne ŠL

01-043 Javne finance Ne KP

01-044 Digitalna ekonomija in e-poslovanje Ne KP, CE, ŠL, NG

01-047 Izbrane družboslovne teme za managerje Da NG

01-048 Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 Da KP, CE

01-049 Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 2 Ne CE

01-050 Angleški jezik – poslovni jezik 3 (BEC Vantage) Da KP, ŠL

01-051 Italijanski jezik – zacetni nivo Ne ŠL

01-052 Italijanski jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 Da KP, ŠL

01-053 Italijanski jezik – nadaljevalni nivo 3 (CILS) Da KP

01-054 Nemški jezik – zacetni nivo Ne NG

01-055 Nemški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 Da KP, NG

01-057 Poslovanje v skupnem evropskem prostoru Da KP, NG

01-058 Temelji podjetništva Da KP

01-060 Zavarovalništvo Ne CE

* Predmet izvajamo samo v navedenih enotah, vendar lahko študent obiskuje predavanja in opravlja izpite vkaterikoli izmed navedenih enot ne glede na to, v kateri enoti je vpisan.Študent lahko kot izbirni predmet izbere tudi Poslovni jezik 1 in 2 (anglešcina, nemšcina ali italijanšcina), ki sekot obvezni jezik (90 ur) izvajata v 1. in 2. letniku študija. V tem primeru sta ovrednotena s po 6 KT.

Opis predmeta. Poslovno komuniciranje je edenuvodnih predmetov prvega letnika, pri kateremse študentke in študentje seznanjajo z osnov-nimi komunikacijskimi vsebinami in vešcinami.Pri predmetu je poudarek na vešcinah poslov-nega komuniciranja, in sicer predvsem na kon-centraciji, poslušanju, prvem vtisu, govorici te-lesa, poslovni predstavitvi, vodenju poslovnegasestanka, poslovnih pogajanjih . . . Predmet seizvaja na treh razlicnih ravneh: predavanja, štu-dij literature in vaje, pri katerih je poudarek naobvladovanju poslovne predstavitve.


Možina, S., M. Tavcar in A. Kneževic. 1995. Po-slovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni nastop.

Temelji managementadoc. dr. Mirko Markic01-005, 1. letnik, 90 ur / 8 KT

Opis predmeta. Temeljne kategorije obvladova-nja organizacije z upravljanjem in vodenjem, kipoteka v dejavnostih politike organizacije in ma-nagementa. Management udejanja politiko z vo-denjem poslovanja in vodenjem ljudi k izidom.Organizacija je obravnavana kot ciljni poslovniin interesni organizacijski sistem. Obrazložena jeinteresna teorija vodenja politike in njena prak-ticna uporaba. Skrb je posvecena filozofiji (kul-turi) organizacije, posebno vrednotam in etiki.Preucevani so izidi in kakovost poslovanja (uspehin ugled). Podrobno je obravnavan proces ure-janja zadev kot razreševanje problemov in odlo-canje ter glavne naloge managerjev: snovanje innacrtovanje, organiziranje in koordiniranje, ma-nagement sodelavcev in obvladovanje organiza-cije z nadzorom.


Kralj, J. 2003. Management: temelji manage-menta, odlocanje in ostale naloge manager-jev. Koper: Visoka šola za management.

Kralj, J. in M. Markic. 2003. Dejavno prouceva-


nje temeljev managementa. 3. izdaja. Koper:Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit inpisni izdelek, za redne študente pa tudi ocenjenoaktivno sodelovanje na vajah.

Racunovodstvoizr. prof. dr. Franko Milost01-006, 1. letnik, 75 ur / 7KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen spozna-vanju pojmovanja racunovodstva, gospodarskihkategorij, ki so predmet racunovodskega spremi-njanja in preucevanja, in njihovo medsebojno po-vezanost. Pomembno je tudi vrednotenje gospo-darskih kategorij v racunovodstvu, zbiranje po-datkov o poslovnih dogodkih s pomocjo razlic-nih vrst racunovodskih listin, urejanje in obde-lava podatkov v razlicnih poslovnih knjigah terizkazovanje racunovodskih informacij v razlicnihtemeljnih in podrobnih racunovodskih predracu-nih in obracunih. Vsebina predmeta je zaklju-cena z nekaterimi možnimi smermi racunovod-skega analiziranja in racunovodskega nadziranja.

Študijska literaturaMelavc, D., in F. Milost. 2003. Racunovodstvo.

Koper: Fakulteta za management.Milost, F. 2001. Racunovodstvo cloveških zmo-

žnosti. Koper: Visoka šola za management.Iks: revija za racunovodstvo in finance. Lju-

bljana: Zveza racunovodij, financnikov in re-vizorjev Slovenije.

Revizor: revija o reviziji. Ljubljana: Zveza racu-novodij, financnikov in revizorjev Slovenije.

Slovenski racunovodski standardi. 2002. Lju-bljana: Uradni list RS.


Makroekonomijaprof. dr. Egon Žižmond01-007, 1. letnik, 75 ur / 7 KT

Opis predmeta. Predmet navaja študente v teo-reticno razmišljanje o ekonomiji kot znanosti inv razumevanje ekonomskih zakonitosti. Pouda-rek je na razvoju teoreticnih spoznanj, dinamic-nem znacaju le-teh in daje prikaz sodobnih teo-rij in procesov na podrocju makroekonomije kotvede o celotnem gospodarstvu. Z vsebinskegavidika predmet vkljucuje kratko zgodovino eko-nomske teoreticne misli, temeljne pojme o eko-nomiji, uvod v makroekonomijo, bruto domaci

proizvod, porabo, investicije in model multipli-katorja, agregatno ponudbo, konjukturne ciklusein ravnovesje v narodnem gospodarstvu, denar infunkcije denarja, brezposelnost in inflacijo, vlogodržave v gospodarstvu, vrste ekonomskih politik,sodobne makroekonomske probleme, mednaro-dno trgovino, integracije in okoljsko politiko dr-žave.

Študijska literaturaŽižmond, E. V pripravi. Temelji ekonomije. Ko-

per: Fakulteta za management.Žižmond, E. in M. Novak. V pripravi. Temelji

ekonomije: gradiva za vaje. Koper: Fakultetaza management.


Poslovna anglešcina 1pred. mag. Silva Bratož01-008, 1. letnik, 90 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študent razvija in utrjuje go-vorne, slušne, bralne in pisne spretnosti, ki soznacilne za razlicne poslovne situacije (telefonskipogovori, predstavitve, poslovni sestanki, poga-janja, poslovno dopisovanje in drugo). S tem pri-dobi znanja za uspešno sporazumevanje v angle-škem jeziku na podrocju poslovnega komunici-ranja. Poleg tega poglablja že pridobljeno znanjesplošne anglešcine (besedišce, jezikovne funkcijein slovnicne strukture) in usvoji jezikovne zakoni-tosti poslovnega jezika ter svoj besedni zakladdopolni s strokovno terminologijo, ki je znacilnaza podrocje managementa in ekonomije.

Študijska literaturaBratož, S. in N. de Bondt. 2003. A guide to bu-

siness correspondence. 2. izdaja. Koper: Fa-kulteta za management.

Bratož, S., N. de Bondt in D. Celinšek. 2004.English for business and management. 2. iz-daja. Koper: Fakulteta za management.

Oxford advanced learner’s dictionary. 1996. Ox-ford: Oxford University Press. [Ali:]

Collins cobuild English dictionary. 1995. Lon-don: Harper Collins. [Ali soroden slovar.]

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, kolokvij, ustni nastop, pisni izdelkištudenta.

Poslovna nemšcina 1pred. Alenka Kocbek01-009, 1. letnik, 90 ur / 6 KT


Opis predmeta. Študentje poglabljajo in nad-grajujejo znanje, pridobljeno v srednji šoli, terna višji ravni razvijajo štiri osnovne jezikovnespretnosti, tj. razumevanja, branja, pisnega inustnega komuniciranja, ob upoštevanju specific-nih potreb in zakonitosti poslovnega življenja.Vsebina predmeta obsega: poglabljanje znanjasplošnega jezika (slovnicne strukture, besedišce,jezikovne funkcije), usvojitev strokovne termino-logije poslovnega jezika ter vaje v obvladovanjukomunikacijskih spretnosti na podlagi tekstov insimuliranih situacij (komuniciranje prek telefona,telefaksa, poslovni sestanki, predstavitve, poga-janja itd.).

Študijska literaturaMiebs, U., in L. Vehovirta. 1997. Kontakt De-

utsch: Deutsch für berufliche Situationen;Kursbuch. Berlin: Langenscheidt.

Miebs, U., in L. Vehovirta. 1997. Kontakt Deut-sch: Deutsch für berufliche Situationen; Re-demittelbuch. Berlin: Langenscheidt.

Buscha, A., in G. Linthout. 1997. Geschäft-skommunikation: Verhandlungssprache;Kursbuch Deutsch als Fremdsprache. Isma-ning: Hueber Verlag.

Luscher, R. 1998. Übungsgrammatik für Anfän-ger. Ismaning: Verlag für Deutsch.


Poslovna italijanšcina 1pred. Mirella Ceglar Jurincic01-010, 1. letnik, 90 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študentje ponovijo in poglo-bijo slovnico: casi, nacini, implicitne glagolskeoblike, razlicne trpne glagolske oblike, pogojnistavki, premi govor, raba velike zacetnice, oblikavikanja, locila . . . Na vajah utrjujejo slovnicnestrukture z razlicnimi testi in vajami, širijo svojesplošno in tehnicno besedišce, ucijo se upora-bljati okrajšave; analizirajo, obnavljajo, prirejajobesedila v dnevnem in revialnem tisku. Pripravijobesedila: razložijo strokovne izraze, tekst kriticnoobnovijo, primerjajo razmere v tujini z našimidoma. Pomagajo si s slovarji in pravopisi.

Študijska literaturaCeglar Jurincic, M. 2004. Comunicare in azi-

enda. Koper: Fakulteta za management.Katerinov, K. 2003. La lingua italiana per stra-

nieri: corso medio. Perugia: Edizioni Guerra.

Reale, G. 1999. La nuova corrispondenza com-merciale. Milano: De Vecchi Editore.

Dardano, M., in P. Trifone. 1995. Grammaticaitaliana. Milano: Zanichelli.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, ustni nastop.

Prakticno usposabljanje 1Doris Gomezelj Omerzel01-011, 1. letnik, 20 ur / 3 KT

Moj uspešen študij

Izvajalka: Ema PermeNacin izvedbe: skupine do 30 študentov

Opis. Na delavnici bodo študenti spoznali:• temeljne zakonitosti ucenja in delovanja na-

ših možganov in• temeljne zakonitosti priprave zapiskov in

ustreznih nacinov predelave študijskih vse-bin in si s tem utrdili motivacijo.

Študijska literaturaKobeja, B. 2001. Uspešen pristop k študiju. Ko-

per: Visoka šola za management.Obveznosti študenta. Aktivno sodelovanje na de-lavnici.

Izpiti do dna

Izvajalka: Ema PermeNacin izvedbe: skupine do 30 študentov

Opis. Delavnica bo študente seznanila:• z nacrtovanjem priprav na izpit in• s strategijo reševanja izpitnih nalog.

Obveznosti študenta. Aktivno sodelovanje na de-lavnici.

Vešcine strokovnega pisanja 1 –uvod v strokovno pisanje

Izvajalec: Boris Kobeja

Nacin izvedbe: skupine do 30 študentov

Opis. Študenti se seznanijo:• z znacilnostmi strokovnega pisanja in vr-

stami strokovnih besedil,• s potekom pisanja od snovanja teme do

koncne ubeseditve,• z uporabo literature pri strokovnem pisanju.

Študijska literaturaKobeja, B. 2002. Napotki za pisanje seminar-

ske in diplomske naloge. Koper: Visoka šolaza management.

Obveznosti študenta. Konstruktivno sodelova-nje.


Racunalniški praktikum

Izvajalec: ucitelji in laboranti racunalništva in in-formatike.Nacin izvedbe: skupine od 15 do 30 študentov

Opis. Študenti na vajah in s samostojnim de-lom ponovijo in utrdijo znanja in vešcine uporabeosebnega racunalnika:

• osnove dela v okolju Windows,• oblikovanje zahtevnejših besedil v Wordu,• osnove dela v Excelu (tabele, enostavne for-

mule, grafi),• uporabo e-pošte.

Obveznosti študenta. Pozitivno ocenjen test zna-nja.

Retoricne vešcine in uspešne predstavitve

Izvajalec: Šola retorike.Nacin izvedbe: skupine do 15 študentov

Opis. Študenti se bodo v okviru delavnice:• seznanili z uporabo razlicnih retoricnih ve-

šcin,• spoznali kako pripraviti ucinkovit nastop,• se usposobili za jasen, izviren in uspešen

nastop pred publiko.

Obveznosti študenta. Aktivno sodelovanje na de-lavnici.

Drugi letnik

Trženjeprof. dr. Boris Snoj01-012, 2. letnik, 120 ur / 8 KT

Opis predmeta. Študenti bodo spoznali teorijo inprakso trženja. Tako bodo lahko v praksi obvla-dovali preucevanje povpraševanja, ponudbe inkonkurence. Usposobili se bodo za sodelovanjepri razvoju – oblikovanju novih izdelkov in stori-tev, proizvodnji in prodaji. Vsebina predmeta za-jema zlasti poglavja: informacijski sistem; trženj-ski splet (izdelek–storitev, cena, razpecavne poti,promocija–komuniciranje, ljudje, izvajanje stori-tev, fizicni dokazi); ustvarjalnost, internet, trže-nje; strategija trženja; pogoji trženja, tržne poti,tržno komuniciranje; trženje med organizacijami;trženje storitev; organiziranost in strategija de-lovanja na tujem tržišcu; intelektualna lastnina;poslovna odlicnost.


Devetak, G. 1999. Temelji trženja in trženjskazasnova podjetja. Koper: Visoka šola za ma-nagement.

Devetak, G. 2000. Evropski marketing storitev.Kranj: Moderna organizacija.

Devetak, G., in G. Vukovic. 2002. Marketing iz-obraževalnih storitev. Kranj: Moderna organi-zacija.

Devetak, G., N. Vrcon Tratar in Z. Meško Štok.2000. Temelji trženja: gradiva za vaje. Ko-per: Visoka šola za management.

Tavcar, M. I. 2000. Strategija trženja. 2. izdaja.Koper: Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Obligacijsko pravopred. mag. Rudi Štravs01-013, 2. letnik, 75 ur / 7 KT

Opis predmeta. Namen študija predmeta je spo-znati osnovne pojme obligacijskega prava, torejpravnega podrocja, ki ureja takšna (obligacijska)razmerja, v katerih ima ena stranka (upnik) oddruge (dolžnika) pravico zahtevati doloceno rav-nanje, ki ga imenujemo izpolnitev, dolžnik pa jeupniku izpolnitev dolžan opraviti.

Študijska literaturaBrank, Janez. 1998. Obligacijsko pravo. Koper:

Visoka šola za management.Obligacijski zakonik (OZ). 2001. Ljubljana: Ura-

dni list RS.


Kadri: ravnanje z ljudmidoc. dr. Marjana Merkac Skok01-014, 2. letnik, 45 ur / 4 KT

Opis predmeta. Predmet seznanja študente s po-menom in možnostmi pravilnega ravnanja z lju-dmi v organizaciji. Uvodni pregled podrocja s te-meljnimi pojmi, s filozofijo in strategijo ravnanjaz ljudmi v organizaciji odgovarja na vprašanje,zakaj se v organizaciji sploh ukvarjamo s kadri.Predstavljene so temeljne znacilnosti procesnegaukvarjanja s kadri v organizaciji: planiranje ka-drov, kadrovanje in razvoj s poudarkom na ka-rieri v managementu, motiviranje in vrednotenjekadrov in managerjev. Posebna pozornost je na-menjena trendom razvoja na podrocju ravnanja skadri v organizaciji.

Študijska literaturaMerkac Skok, M. V pripravi. Zagotavljanje in ra-

zvoj kadrov v organizaciji. Koper: Fakultetaza management.


Možina, S., ur. 2002. Management kadrovskihvirov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Graham, H. T., in R. Bennett. 1995. Human re-sources management. London: Pitman.


Kadri: delovno in socialno pravoizr. prof. dr. Zvone Vodovnik01-015, 2. letnik, 45 ur / 4 KT

Opis predmeta. Prvi del predmeta obsega raz-sežnosti pravnega podrocja individualnih in ko-lektivnih delovnih razmerij ter osnov socialnevarnosti. Prikazana je povezava predmeta z dru-gimi družboslovnimi vedami in drugimi prav-nimi vedami, kot so ustavno, civilno, kazenskoin upravno pravo. Drugi del predmeta obsegaobravnavanje izhodišc pravnega položaja zapo-slene osebe v delovnem procesu: študenti seseznanijo s temeljnimi naceli delovnega prava,z viri, ki urejajo položaj zaposlenih, z zakonskodolocenimi pravicami in obveznostmi strank po-godbe o zaposlitvi in drugih vrst delovno-pravnihpogodb ter tematiko nadzora in sankcioniranjaneizvajanja norm, ki urejajo pravni položaj zapo-slene osebe. Pri obravnavanju sistema socialnevarnosti je predmet omejen na grob prikaz naj-pomembnejših elementov socialnih zavarovanj,predvsem sistema zaposlovanja in zavarovanjaza primer brezposelnosti.


Vodovnik, Z. 2001. Poglavja iz delovnega in so-cialnega prava. Koper: Visoka šola za mana-gement.

Koncar, P. 1993. Mednarodno delovno pravo.Ljubljana: Uradni list RS.

Bubnov-Škoberne, A. 1997. Pravni vidiki soci-alne varnosti za brezposelne. Ljubljana: Ura-dni list RS.

Delovno pravo: zbirka predpisov. 1995. Lju-bljana: Bonex.

Blanpain, R., in C. Engels, ur. 1998. Compara-tive labour law and industrial relations in in-dustrialized market economies. Hague, Lon-don and Boston: Kluwer.

Bolego, G. 1995. Autonomia collettiva e princi-pio di parità di trattamento retributivo. Rivistaitaliana di diritto di lavoro, št. 2.

Dobrin, T. 1995. Enotnost in dualizem v delov-nopravni ureditvi. Podjetje in delo, št. 8.

Gragnoli, E. 1996. Sciopero, sanzioni collettive

e responsabilità delle organizzazioni sinda-cali. Rivista italiana di diritto di lavoro.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Odlocanje in modeli za managementdoc. dr. Roberto Biloslavo01-016, 2. letnik, 75 ur / 7 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je uciti štu-dente prepoznavati zadeve v podjetju in se o njihodlocati. Vsebina se cleni na dva dela. V prvemdelu se opredeli sam pojem urejanja zadev inznotraj tega proces odlocanja tako z vidika posa-meznika kot skupine. Predstavijo se razlicni mo-deli odlocanja v organizaciji (racionalni, admini-strativni, politicni in model smetnjaka), njihovaizhodišca in posledice za management organi-zacije. Še posebej se izpostavi emocionalni vi-dik posameznika za odlocanje in pomen intuitiv-nega odlocanja v managementu. V drugem deluse podajo osnovna nacela modeliranja in znacil-nosti razlicnih modelov in metod za analiticnoodlocanje. Predstavijo se metode odlocanja, kiizhajajo iz teorije odlocitev, metode matematic-nega in logicnega modeliranja, sistemska meto-dologija, metoda scenarijev in AHP metoda.

Študijska literaturaGoodwin, P., in G. Wright. 1998. Decision ana-

lysis for management judgment. 2. izdaja.Chichester: John Wiley.

Pidd, M. 1996. Tools for thinking: modelling inmanagement science. Cichester: John Wiley.

Cooke, S., in N. Slack. 1991. Making manage-ment Decisions. 2. izdaja. Harlow: FinancialTimes / Prentice Hall.


Urejenost organizacije: struktureizr. prof. dr. Cene Bavec01-017, 2. letnik, 60 ur / 4 KT

Opis predmeta. Predmet nudi osnovna znanja,potrebna za nacrtovanje in obvladovanje organi-zacijskih struktur in procesov v sodobnih podje-tjih. Študenti se bodo seznanili z osnovami so-dobne teorije organizacije, s tipicnimi primeri or-ganizacijskih struktur in procesov ter metodolo-gijami za njihovo prikazovanje in projektiranje.Poudarek je na prakticni uporabnosti teh znanj vsrednjih in majhnih podjetjih, ki so znacilna zaSlovenijo. Obravnavani bodo vplivi informacijske


in komunikacijske tehnologije, ki narekujeta ne-katere nove organizacijske oblike, ki spremljajonastanek informacijske družbe in digitalne eko-nomije.


Lipicnik, B. 2003. Organizacija podjetja. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Ivanko, Š. 2002. Strukture in procesi v organi-zaciji. Ljubljana: Visoka upravna šola.

Daft, R. L. 2000. Organization theory and de-sign. 7. izd. Cincinnati: South-Western Col-lege Publications.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit, pi-sni izdelki študenta.

Urejenost organizacije: poslovna informatikaprof. dr. Dušan Lesjak01-018, 2. letnik, 60 ur / 4 KT

Opis predmeta. Študentje se bodo seznanili stistimi vidiki informatike, ki so pomembni zarazumevanje poslovne uporabe sodobne infor-macijske in komunikacijske tehnologije, njenonacrtovanje in uvajanje, tj. upravljanje. Pred-met obsega predstavitev osnovnih znanj s po-drocja informacijskih in komunikacijskih tehno-logij, predstavitev razlicnih vrst poslovnih infor-macijskih sistemov, nacrtovanje in razvijanje po-slovnih informacijskih sistemov ter vpliv (upo-rabe) informacijske in komunikacijske tehnolo-gije na podjetje in družbo. Pri vajah študen-tje spoznajo osnovna poslovna pisarniška orodja,namenjena podpori poslovnim procesom (inter-net, elektronsko pošto, preglednice, podatkovnebaze) ter orodja za podporo izvedbenemu in vrh-njemu managementu. S preprostimi primeri po-izkušamo ponazoriti primere snovanja, razvojater upravljanja informacijskih sistemov v podje-tju.


Lesjak, D., et al. V pripravi. Poslovna informa-tika za managerje. Koper: Fakulteta za ma-nagement. [Do izida so gradiva na voljo naspletni strani predmeta.]

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,aktivna udeležba in sodelovanje na predavanjihin vajah. Sprotno utrjevanje, preverjanje in oce-njevanje pridobljenega znanja.

Poslovna anglešcina 2pred. mag. Silva Bratož01-019, 2. letnik, 90 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študent poglablja že pridobljenojezikovno znanje in spretnosti za uspešno po-slovno in širše komuniciranje in spoznava jezi-kovno zahtevnejše strukture in funkcije. Z ak-tivnim sodelovanjem v diskusijah in simulira-nih poslovnih situacijah, ki potekajo v tujem je-ziku, študent razvija sposobnosti za samostojnopredstavljanje svojih stališc ter za interpretira-nje informacij, besedil in situacij v tujem jeziku.Obravnavane teme in besedila razvijajo in nad-grajujejo besedišce s podrocja managementa,podjetništva, oglaševanja in trženja, bancništva,mednarodne trgovine, pridobivanja kadrov, po-slovne etike in podobno s poudarkom na aktual-nem dogajanju na podrocju gospodarstva.


Tullis, G., in T. Trappe. 2000. New insights intobusiness: student’s book. Harlow: Longman.

Tullis, G., in T. Trappe. 2000. Insights into busi-ness: workbook. Harlow: Longman.

Oxford advanced learner’s dictionary. 1997. Ox-ford: Oxford University Press. [Ali:]

Collins cobuild English dictionary. 1995. Lon-don: Harper Collins. [Ali soroden slovar].


Poslovna nemšcina 2pred. Alenka Kocbek01-020, 2. letnik, 90 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študentje nadalje razvijajo te-meljne jezikovne spretnosti s poudarkom na pi-sni komunikaciji v tujem jeziku. Usposabljajo seza posredovanje in sprejemanje poslovnih infor-macij, uporabo strokovnih publikacij ter za pred-stavitev razlicnih poslovnih dejavnosti v tujemjeziku. Predmet obsega obravnavo zahtevnejšihjezikovnih in slovnicnih struktur, nadgrajevanjestrokovne terminologije poslovnega jezika, po-slovno dopisovanje (dopis, telefaks sporocilo, za-pisnik), jezik pogodb in sporazumov, jezik racu-novodskih izkazov, primerjalno obravnavo pravneureditve gospodarskih družb, vaje v obvladova-nju zahtevnejših situacij iz poslovnega življenja,obdelavo strokovnih tekstov . . .


Študijska literaturaHering, A., in M. Matussek. 1996. Geschäft-

skommunikation: Schreiben und Telefonie-ren. Ismaning: Max Hueber Verlag.

Sachs, R. 1991. Deutsche Handelskorrespon-denz: der Briefwechsel in Export und Import.Ismaning: Max Hueber Verlag.



Poslovna italijanšcina 2pred. Mirella Ceglar Jurincic01-021, 2. letnik, 90 ur / 6 KT

Opis predmeta. Urjenje v pisnem in ustnem iz-ražanju, pisanje poslovnih pisem, predstavitevskupinske seminarske naloge. Raba mikrojezikastroke. Vrste besedil: opis podjetja, izdelka, kro-nika, recenzija, evalvacija. Branje in primerjanjeekonomskih in družbenih situacij v Italiji in doma(Il Mondo, Panorama). Študentje spoznavajo raz-merja med jezikom splošnega sporazumevanja instrokovnim jezikom, med mikrojezikom manage-menta in drugimi mikrojeziki s sticno tematiko:poslovni sistem, financiranje, trženje. Osnoveprevajanja: pisanje dvojezicnih vabil, oglasov . . .

Študijska literaturaLenassi, N. 1999. L’italiano per le relazioni

commerciali. Ljubljana: Ekonomska fakul-teta.

Chiuchiù, A., in M. Bernacchi. 1994. Manu-ale di tecnica e corrispondenza commerci-ale. Perugia: Guerra edizioni.

Fortuna, F., F. Ramponi in A. Scucchia. 1999.Compendio di economia aziendale. Milano:Le Monier.

Reale, G. 1999. La nuova corrispondenza com-merciale. Milano: De Vecchi editore.

Ceglar Jurincic, M. 2002. Come leggere. Koper:Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Prakticno usposabljanje 2Doris Gomezelj Omerzel01-022, 2. letnik, 20 ur / 4 KT

Strokovna praksa v organizaciji 1Izvajalka: Doris Gomezelj Omerzel

Opis. V okviru priprav na strokovno prakso v or-ganizaciji bodo študenti izvedeli:

• vse o pravilih in postopkih pri izvedbi stro-kovne prakse v organizaciji 1,

• kaj lahko v organizaciji pricakujejo,• kako organizacijo zaprosijo za opravljanje

strokovne prakse,• kako naj komunicirajo z mentorjem,• kaj organizacija od njih pricakuje,• kako napisati strokovni življenjepis.Strokovna praksa v organizaciji traja 4 tedne

in poteka v poletnih mesecih (julij–avgust). Vcasu prakse študent spoznava organizacijo, seseznanja z razlicnimi funkcijami v organizaciji inopravlja dela, ki mu jih dodeli mentor. S svojimdelom skuša biti cim bolj koristen organizaciji.Po koncani praksi izdela porocilo in mu priložidnevnik. V jesenskem izpitnem obdobju študentopravi zagovor porocila o strokovni praksi. Po-roca o svojih pridobljenih znanjih v casu praksein se do njih kriticno opredeli. Svoja videnja inizkušnje primerja z izkušnjami drugih in jih kri-ticno presoja.

Obveznosti študenta. 160 ur (4 tedne) opra-vljene strokovne prakse v organizaciji in zagovorporocila.

Tretji letnik

Strateški management in managementspremembdoc. dr. Roberto Biloslavo01-023, 3. letnik, 90 ur / 7 KT

Opis predmeta. Strateški management je osre-dnji povezovalni predmet v programu Manage-ment. Daje celovit pregled sestavin politike or-ganizacije in usposablja študente za strateškonacrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadzi-ranje delovanja organizacije. Prvi del predmetaopredeljuje strateški management kot vseobse-žno snovanje in izvajanje politike organizacije,ki jo povezuje z vrednotami udeležencev, kul-turami okolij in etiko managementa. Drugi delje namenjen snovanju in nacrtovanju politike or-ganizacije. Tretji, cetrti in peti del umešcajo te-meljne dejavnosti, urejenost in sredstva orga-nizacije v okvir casovnih razsežnosti temeljne,razvojne in tekoce politike organizacije. Sklepnišesti del dodaja obravnavanju dinamicno razse-žnost, kot proces spreminjanja organizacije.


Biloslavo, R., in M. I. Tavcar. V pripravi. Strate-


ški management in management sprememb.Koper: Fakulteta za management.

Prevodnik, M., in R. Biloslavo. V pripravi. Raz-sežnosti strateškega managementa: gradivaza aktivno delo in vaje. Koper: Fakulteta zamanagement.

Biloslavo, R. 1999. Prirocnik za simulacijo stra-tegije trženja s programom Markstrat3. Ko-per: Visoka šola za management. [Samo zaredni študij.]

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,kolokvij, ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Financiranjedoc. dr. Jožko Peterlin01-024, 3. letnik, 75 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet je razdeljen v šest po-glavij, skozi katera dobi študent celovit vpogledv podrocje financiranja. V prvih treh poglavjihspozna funkcijo denarja v podjetju in narodnemgospodarstvu, funkcijo in vrste vrednostnih pa-pirjev, financni trg in financne inštitucije ter vse-bino mednarodnih financ. V naslednjih treh po-glavjih obravnavamo podjetniške finance z osno-vami financnega managementa, naceli in pravilifinanciranja podjetja ter temeljnimi kategorijamiin cilji financiranja in kljucne financne odlocitve vpodjetju od priskrbe sredstev, njihovega vlaganja,gospodarjenja s sredstvi do njihovega vracanja.

Študijska literaturaRepovž, L., in J. Peterlin. 2001. Financiranje.

2., dopolnjena izdaja. Koper: Visoka šola zamanagement.

Bergant, Ž. 1996. Kodeks poslovnofinancnih na-cel. Revizor 7 (5) 72–85.

Peterlin, J. 2001. Financiranje: vaje. 2., dopol-njena izdaja. Koper: Visoka šola za manage-ment.


Organizacijska kultura, etika in vodenjedoc. dr. Tonci Kuzmanic01-025, 3. letnik, 75 ur / 6 KT

Opis predmeta. Gre pravzaprav za dve vsebin-sko loceni podrocji. Pri prvem (Organizacijskakultura in etika) se študentke in študentje se-znanjajo z osnovnimi koncepti na podrocju etike(poudarek na atenski iznajdbi etike in zgodovin-skem razvoju koncepta), kot so dobro, zlo, vlogaposlovnosti, dela in denarja skozi zgodovino, tja

do osnovnih eticnih zagat sodobnega casa, ki sopovezane z globalizacijo. Vse to, kajpada, v zgo-dovinski perspektivi. Pri Vodenju pa je poudarektako na nacinih in prijemih pri vodenju, na siste-mih motivacije in modelih vodenja kot tudi navlogi, moci, motivaciji in podobnih kategorijahs podrocja vodenja. Oba predmeta potekata natreh ravneh: študij literature, predavanja in vaje.


Jelovac, D. 1997. Poslovna etika. Ljubljana:Študentska organizacija Univerze.

Martin, H. P., in H. Schumann. 1997. Pasti glo-balizacije. Ljubljana: Co Libri.

Glasser, W. 1995. Kontrolna teorija za mana-gerje. Radovljica: Regionalni izobraževalnicenter.

Možina, S., ur. 1994. Management. Radovljica:Didakta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,kolokvij, pisni izdelki študenta.

Management inoviranja in tehnologij:management inoviranjadoc. dr. Borut Likar01-026, 3. letnik, 45 ur / 4 KT

Opis predmeta. Cilj predmeta je obvladovanjeinovacijskih procesov. Inoviranje ni vec le do-mena redkih tehnološko usmerjenih inovatorjev,temvec pomembna kategorija v vseh segmentihposlovnih procesov. Predmet daje nekaj teoretic-nih izhodišc za bolj poglobljeno delo, predvsempa je, temeljec na mnogih primerih, prakticnousmerjen. Prikazana bo celotna veriga, od idejedo koncne realizacije. Pri tem so najpomemb-nejša podrocja: spodbujanje ustvarjalnosti, v po-vezavi s selekcijo in vrednotenjem idej, razvoj,zašcita intelektualne lastnine, možnosti uporabesodobnih informacijskih tehnologij pri inovacij-skem delu ter seveda uspešna komercializacijanovosti.


Likar, B. 2001. Inoviranje. 2., dopolnjena izdaja.Koper: Visoka šola za management.

Likar, B., in P. Fatur 2003. Inoviranje: prirocnikza vaje. 2. izdaja. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit (po potrebi), pisni izdelki študenta.


Management inoviranja in tehnologij:management tehnologijdoc. dr. Slavko Dolinšek01-027, 3. letnik, 45 ur / 4 KT

Opis predmeta. Tematika se nanaša na osnovnoteorijo tehnologij, na tehnološko predvidevanjein napovedovanje, na prihajajoce tehnologije, namanagement tehnoloških inovacij in tehnološkihprojektov, na predpise s podrocja znanosti in teh-nologij in podobno. Predmet obravnava tehnolo-gije tako na operativnem kot strateškem nivoju innivoju politike organizacije. Na operativnem ni-voju je usmeritev v notranjo tehnološko sposob-nost organizacije, strateški nivo vkljucuje oce-njevanje bodocega, zunanjega tehnološkega oko-lja preko identifikacije tehnoloških priložnosti ins povezovanjem celovite strategije za izkorišca-nje tehnoloških zmožnosti. Nivo politike pa senanaša na povezovanje MOT z nacionalnimi inmednarodnimi predpisi.


Dolinšek, S. 2004. Management tehnologij:ucinkovito obvladovanje tehnoloških spre-memb. Koper: Fakulteta za management.

Khalil, T. M. 1999. Management of technology.New York: McGraw-Hill.

Burgelman, R. A. 1996. Strategic managementof technology and innovation. Chicago: Irwin/ McGraw-Hill.

Miller, W. L. 1998. 4th generation R&D: mana-ging knowledge, technology, and innovation.New York: John Wiley & Sons.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni in/aliustni izpit, pisni izdelki študenta, aktivno sode-lovanje.

Management proizvajanja: managementproizvajanja izdelkovdoc. dr. Mirko Markic01-028, 3. letnik, 60 ur / 4 KT

Opis predmeta. Študentje z razlicnimi metodamiin tehnikami spoznavajo osnovne vsebine ma-nagementa proizvajanja (strategijo proizvajanja,odlocitve o procesih, razvoj in raziskave novegaproizvoda, nacrtovanje procesov ter razporejanjevirov, planiranje, kakovost in varstvo okolja, vo-denje projektov, materialne tokove itd.) in takopridobivajo znanja za vodenje proizvajanja. Ma-nager obvladuje planiranje, koordiniranje, kon-troliranje, informiranje, motiviranje in organizira-

nje proizvajanja kot najrazsežnejšega in obicajnonajpomembnejšega podsistema vsake organiza-cije v povezavi s centralnimi funkcijami.

Študijska literaturaFlorjancic, J., ur. 1995. Operativni manage-

ment. Kranj: Moderna organizacija. [SamoII. del, Vloga managementa pri opravljanjufunkcij podjetja.]

Krajewski, L., in L. P. Ritzman. 1996. Operati-ons management: strategy and analysis. 4.izdaja. Reading: Addison-Wesley.

Markic, M., in A. Pucer. 2001. Managementproizvajanja: gradiva za vaje. Koper: Visokašola za management. [Samo za redni študij.]

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit, zaredne študente pa tudi pisni izdelek in aktivnosodelovanje pri vajah.

Management proizvajanja: managementproizvajanja storitevprof. dr. Boris Snoj01-029, 3. letnik, 60 ur / 4 KT

Opis predmeta. Predmet študentom omogocapridobivanje teoreticnih, metodoloških in prak-ticnih znanj za management storitev oziroma sto-ritvenih sestavin v zvezi z izdelki. Vsebina je ve-zana na spoznavanje odlocitev, povezanih z nacr-tovanjem, izvajanjem in nadzorom izvajanja sto-ritev. Pri predmetu študenti spoznajo: pomen sto-ritvenega sektorja v družbi, osnovne smerniceverjetnega razvoja storitev, koncepte opredelje-vanja storitev, znacilnosti in klasifikacijo storitev,stopnje in dejavnosti managementa storitev, od-locitve v zvezi s sestavinami izvajanja/ponudbestoritev, proces razvijanja novih storitev, vlogokulture storitvene organizacije, notranji marke-ting, management kakovosti storitev, pozicionira-nje storitev ter management zmogljivosti sistemaizvajanja storitev.

Študijska literaturaSnoj, B. 2000. Management storitev. 2. natis s

popravki. Koper: Visoka šola za management.Mladic, M., in N. Vrcon Tratar. 1998. Manage-

ment storitev: gradiva za vaje. Koper: Visokašola za management. [Samo za redni študij.]


Prakticno usposabljanje 3Doris Gomezelj Omerzel01-030, 3. letnik, 7 KT


Strokovna praksa v organizaciji 2Izvajalka: Doris Gomezelj OmerzelOpis. Študent v okviru priprav na strokovno pra-kso v organizaciji izve, kako poiskati problem, kiga lahko kasneje obdela (razišce, analizira . . . )v diplomskem delu in s tem koristi organizaciji,ki mu je omogocila opravljanje strokovne prakse,obenem pa sam pridobi pomembne izkušnje zakasnejše delo v realnem okolju.

V casu med majem in septembrom opravi 5tednov strokovne prakse v organizaciji. Študentugotavlja uporabnost pridobljenih temeljnih inaplikativnih znanj v programu Management terpreverja teoreticna znanja pri reševanju praktic-nih problemov. Študent poglobljeno spremlja po-slovne funkcije v podjetju.

Po koncani strokovni praksi izdela porocilo inmu priloži dnevnik. Na zagovoru porocila o stro-kovni praksi predstavi organizacijo in poroca osvojih, na novo pridobljenih znanjih. Zagovoripotekajo v izpitnih obdobjih.Obveznosti študenta. 200 ur (5 tednov) opra-vljene strokovne prakse v organizaciji in zagovorporocila.

Vešcine strokovnega pisanja 2 –pisanje dispozicije diplomske nalogeIzvajalec: Boris KobejaNacin izvedbe: skupine do 30 študentovOpis. Študenti se seznanijo:

• z izbiro in opredelitvijo problema prouceva-nja,

• z metodologijo proucevanja in izdelavo na-crta,

• s potekom proucevanja in zbiranjem podat-kov,

• z izdelavo dispozicije bodoce diplomske na-loge.



Obveznosti študenta. Konstruktivno sodelovanjein ustrezno izdelan predlog dispozicije diplomskenaloge.

Vešcine strokovnega pisanja 3 –pisanje diplomske nalogeIzvajalec: Boris KobejaNacin izvedbe: skupine do 30 študentovOpis. Študenti se seznanijo:

• s prevzemanjem in dokumentiranjem v stro-kovnih besedilih,

• z zgradbo in sestavinami diplomske naloge,• z urejanjem in oblikovanjem besedila,• z jezikovnimi vidiki strokovnega pisanja.



Obveznosti študenta. Konstruktivno sodelovanjein uspešno opravljen e-kolokvij.

Izbirni predmeti

Management nepridobitnih organizacijizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar01-031, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet obravnava znanja invešcine za delovanje v managementu neprido-bitnih organizacij in za poslovanje z nepridobi-tnimi organizacijami – razen z organizacijami vokviru javne uprave. Uvodni del obsega opredeli-tev in vrste nepridobitnih organizacij, znacilnosti,udeležence in politiko nepridobitnih organizacij.Sledi obravnavanje dejavnosti nepridobitnih or-ganizacij s posebnim poudarkom na storitvah inmenjalnih procesih z udeleženci. Poglavje o ure-jenosti nepridobitnih organizacij se osredinja naznacilnosti teh organizacij, zlasti managementain upravljanja ter urejanje nasprotij. Obravnava-nje sredstev se osredinja na priskrbovanje sred-stev in prostovoljskih sodelavcev. Pri strateškemnacrtovanju predmet obsega modele in procese.

Študijska literaturaTavcar, M. I. V pripravi. Strateški management

nepridobitnih organizacij. Koper: Fakultetaza management.

Mihelic, K., N. Trunk Širca in R. Biloslavo. 2000.Management nepridobitnih organizacij: gra-diva za vaje. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Jelovac, D., ur. 2002. Jadranje po nemirnihvodah managementa nevladnih organizacij.Koper: Visoka šola za management.

Kamnar, H. 1999. Javni zavodi med državo intrgom. Ljubljana: Znanstveno in publicisticnosredišce.


Prestrukturiranje podjetjadoc. dr. Drago Dubrovski01-032, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT


Opis predmeta. Vsebina predmeta se nanašana posebne razmere, ki jih v podjetju obicajnoobravnavamo kot nenormalne in kratkotrajne, ce-prav so zaradi izredne viharnosti tako zunanjegakot notranjega okolja cedalje bolj prisotne. Pojavkriznih in kriticnih razmer v podjetju, ki posta-vljajo vprašanje njegovega nadaljnjega obstoja inrazvoja, zahteva zelo previdno, ceprav hitro inodlocno ukrepanje managementa. Predmet za-jema postopke, metode in modele, ki jih upo-rabljajo v okviru radikalnih (revolucijskih) spre-memb za dosego prenove podjetja, kjer sta naj-pomembnejša pristopa prestrukturiranje in rein-ženiring.

Študijska literaturaDubrovski, D. 2004. Krizni management in pre-

nova podjetja. Koper: Visoka šola za manage-ment.


Svetovanje in ekspertne organizacijeizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar01-033, 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet ima dva dela. Prvi ob-sega koncepte, znanja in vešcine za delovanjev organizacijah za svetovanje managementu, zasodelovanje z njimi in za notranje svetovanje vorganizacijah. Obravnava znacilnosti svetovalnihpodjetij in drugih organizacij, znacilnosti sveto-valcev in partnerjev, potem pa preide na apli-kativna znanja, ki obsegajo svetovanje, pridobi-vanje narocil, izvajanje narocil in kakovost kotzadovoljstvo narocnikov. Drugi del izhaja iz spo-znanj prvega dela in velja ekspertnim storitvenimorganizacijam, ki ne temeljijo na delu in kapi-talu, temvec predvsem na znanju, ki v razvitemsvetu zelo hitro rastejo in zaposlujejo že 17%vseh zaposlenih. Pomembna je sestava intelek-tualnega kapitala, tako tistega, ki ga imajo so-delavci, kot onega, ki je v rokah organizacije terseveda ustvarjanje, dograjevanje in udejanjanjeznanja v menjalnih razmerjih. Kot je svetovanjepomembno za vsakega managerja, tako so eks-pertne organizacije posebej pomembne za Slove-nijo, ki ne more svoje konkurencnosti graditi nena fizicnem delu, ne na kapitalu, temvec le naznanju.

Študijska literaturaTavcar, M. I. 1998. Svetovanje managementu.

Koper: Visoka šola za management.

Tavcar, M. I. V pripravi. Ekspertne organizacije.Koper: Fakulteta za management.

Tavcar, M. I. V pripravi. Politika znanjskih orga-nizacij. Koper: Fakulteta za management.

Tavcar, M. I., in B. Mrak. 2001. Svetovanje ma-nagementu: gradiva za aktivno delo in vaje.2., dopolnjena izdaja. Koper: Visoka šola zamanagement.


Obdavcitev podjetijviš. pred. mag. Vilma Milunovic01-034, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen spoznava-nju osnovnih vsebin in temeljnih znanj o ob-davcitvi podjetja glede na doseženi dobicek,premoženje in opravljeni promet ter zavedanjuvpliva obdavcitve na odlocanje v podjetju. Podje-tje mora voditi lastno davcno politiko, temu pri-merno davcno (in ne le poslovno) racunovodstvoz izdelavo predracunskih in obracunskih davcnihbilanc. Zato mora lastnik in/ali poslovodja podje-tja vsaj okvirno poznati vse posledice obdavcitvepodjetja, davcni postopek in davcni nadzor.


Milost, F. in V. Milunovic. 2001. Obdavcitevpodjetij. Koper: Visoka šola za management.

Pernek, F. 1997. Financno pravo in javnefinance: splošni del. 2. izdaja. Maribor:Pravna fakulteta.

Rupnik, L. 1995. Javne finance. 1. del. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Rupnik, L. 1996. Javne finance. 2. del. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Žibert, F. 1993. Teorija javnih financ. Ljubljana:Uradni list Republike Slovenije.


Management kakovostidoc. dr. Slavko Dolinšek01-036, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Sistematicno vodenje kakovo-sti je ena od najpomembnejših organizacijskihinovacij 20. stoletja. Omogocilo je ucinkovito in-dustrijsko proizvodnjo, izboljšanje življenja ljudi,ustvarilo blaginjo in vrednost, dvignilo zavest opotrebah kupcev ter navdihnilo sodelovanje inmoc zaposlenih. Vendar je kakovost – ki se po


ISO 9000 nanaša na celovite lastnosti in karak-teristike izdelka ali storitve, povezane z njegovimizmožnosti zadovoljevanje potreb kupca – daness strani kupcev najveckrat zahtevana ali že samapo sebi umevna.

Predstavljen je razvoj kakovosti, njene osnov-ne definicije, od pristopov kontrole, zagotavlja-nja in managementa kakovosti ter razlicni sis-temi vodenja kakovosti. Prikazane so metode intehnike, ki organizaciji omogocajo izboljšave od-nosa do kakovosti ter uvajanje zaposlenih v ak-tivnosti, povezane s kakovostjo, podan je pregledprocesno usmerjenih sistemov managementa ka-kovosti in izboljšave kakovosti izdelkov, storitevin procesov.


Žargi, D., ur. V pripravi. Sistemi vodenja kakovo-sti: osnove, uvajanje in izvajanje. Ljubljana:Slovensko združenje za kakovost; Koper: Fa-kulteta za management.

Evans, J. R., in W. M. Lindsay. 1999. The ma-nagement and control of quality. Cincinnati,OH: South-Western College Pubblications.

Pfeifer, T. 1996. Qualitätsmanagement: Strate-gien, Methoden, Techniken. München Wien:Carl Hanser.

Šostar, A. 2000. Management kakovosti. Mari-bor: Fakulteta za strojništvo.

Slovenski standard SIST ISO 9000: sistemi vo-denja kakovosti; osnove in slovar. 2001. Lju-bljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.

Slovenski standard SIST EN ISO 14001: sistemiravnanja z okoljem; razclenitev z navodili zauporabo. 1997. Ljubljana: Urad RS za stan-dardizacijo in meroslovje.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni in/aliustni izpit, pisni izdelki študenta, aktivno sode-lovanje.

Management projektovdoc. dr. Mirko Markic01-038, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. V fleksibilni organiziranosti, kinastaja zaradi zahtev po uspešnosti, je vloga ma-nagementa projektov, kot sredstva za obvladova-nje enkratnih dogodkov, temeljno sredstvo orga-niziranja. Slušatelji bodo usmerjeni v naloge or-ganiziranosti, tehnik in vešcin za potek projekta,da predvsem izpolnjuje dolocene cilje, ima zago-tovljene vire, imenovanega skrbnika projekta terpotreben informacijski sistem. Vsebina znanj in

vešcin managerja projekta bo usmerjena k de-javnostim informiranja, planiranja, motiviranja,organiziranja, koordiniranja in kontroliranja ozi-roma vsem tistim, ki so potrebne za izvedbo pro-jekta.


Markic, M. V pripravi. Management projektov.Markic, M. V pripravi. Management projektov:

vaje.Bernik, I. et al. 1999. Sodobne oblike in pristopi

pri organiziranju podjetij in drugih organiza-cij. Kranj: Moderna organizacija. [Samo 15.in 18. poglavje.]

Spinner, P. 1997. Project management: prin-ciples and practices. New Jersey: PrenticeHall.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit inpisni izdelek, za redne študente pa tudi aktivnosodelovanje pri vajah (zasnova, izdelava in pred-stavitev projektne naloge).

Poslovne in kapitalske povezavedoc. dr. Drago Dubrovski01-040, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet se osredotoca na ana-lizo in tolmacenje pojavov združevanja moci inzmožnosti podjetij za dosego vecje uspešnosti inucinkovitosti v globalnem konkurencnem okolju,ki jim pravimo strateška poslovna partnerstva inkapitalske povezave. Poslovna partnerstva medvertikalno ali celo horizontalno povezanimi pod-jetji se razlikujejo od tradicionalnih odnosov medpodjetji po skupnih razvojnih prizadevanjih indolgorocnosti sodelovanja. Kapitalsko (lastniško)povezovanje, pri cemer gre najveckrat za združi-tve (spojitve in pripojitve), prevzeme in skupnenaložbe, je sodobni vsakdan ne samo v tujini,temvec v zadnjem obdobju tudi v Sloveniji.


Dubrovski, D. 2004. Strateške poslovne in ka-pitalske povezave. Koper: Fakulteta za mana-gement.


Organiziranost in delovanje javne upravepred. Dolores Maucec01-042, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT


Opis predmeta. Namen študija javne uprave ještudente seznaniti s podrocjem, kjer pridobivanjedobicka ni primarni interes, kot je to pri osebahzasebnega prava, ampak zadovoljevanje intere-sov in potreb, ki so skupne vsem. Zadovoljeva-nje t. i. »potreb« pa se izvaja prek dolocenih in-štitucij in prek uprave. Uprava deluje prek obla-stvene in tudi servisne vloge in pri tem izvajaupravno delovanje z razlicnimi upravnimi akti.Študent v okviru tega predmeta spoznava orga-nizacijo uprave, in sicer tako državno kot lokalnosamoupravo, ter prek njenega delovanja izvaja-nje splošnih in specialnih postopkov.


Virant, G. 1998. Pravna ureditev javne uprave.Ljubljana: Visoka upravna šola.


Javne financedoc. dr. Neva Maher01-043, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet obsega temeljna zna-nja o javnih financah kot sistemu financiranjajavne službe in javne uprave za izvajanje te-meljnih funkcij države (ekonomska, razvojna insocialna), upravljanje in vodenje javnih sred-stev, izvrševanje proracuna države (in lokalnihskupnosti), gospodarjenje s sredstvi in premo-ženjem, njihovo analiziranje in nadziranje (in-špekcija, notranja revizija in zunanje revidiranje),obvladovanje likvidnosti proracuna in obvladova-nje dolga, vsebina in pomen nacel proracuna innacela preglednega financnega vodenja sredstevEvropske unije (EU), pomen preglednega vode-nja javnih financ ter uveljavljanje odgovornostiza pošteno, zakonito, gospodarno, ucinkovito inuspešno upravljanje in management javnih sred-stev. Poznavanje in povezava okolja – sistemaRepublike Slovenije s financno kulturo in pra-vom, vezanim na korišcenje sredstev EU.


Maher, Neva. V pripravi. Javne finance.Maher, Neva. V pripravi. Predloge za izvajanje

vaj pri predmetu javne finance.Evropske smernice za izvajanje mednarodnih re-

vizijskih standardov INTOSAI, št. 52: nepra-vilnosti. 1999. Revizor, št. 7–8: 132–149.

Zakon o javnih financah. Uradni list RS, št.79/1999.

Tommasi, D., in R. Allen. 2003. Managing pu-blic expenditure: a reference book for tran-sition countries. Paris: SIGMA / OECD.

Budgeting results: perspectives on public expen-diture management. 1995. Paris: SIGMA /OECD.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,kolokvij, ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Digitalna ekonomija in elektronskoposlovanjeprof. dr. Dušan Lesjak01-044, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet obravnava razloge, za-radi katerih informacijska in komunikacijska teh-nologija bistveno spreminjata poslovno prakso innacin delovanja sodobnih organizacij. Študen-tje bodo pri predmetu spoznali oblike in vrstee-poslovanja, potrebno tehnološko infrastrukturoza izvajanje e-poslovanja, nacine zagotavljanjavarnosti ter strategije uvajanja e-poslovanja vpodjetja. E-poslovanje bodo študentje spoznalis tehnološkega, pravnega, ekonomskega in etic-nega vidika. Predmet se v vecji meri izvaja prekinterneta (v e-ucilnici), zato morajo imeti študen-tje dostop do Interneta ter imeti osnovno racunal-niško in internetno pismenost.

Študijska literaturaLesjak, D., et al. V pripravi. Elektronsko poslo-

vanje v teoriji in praksi: pogumno v virtualniposlovni svet. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Koncnaocena je sestavljena iz ocene tedenskih aktivno-sti, ki jih študentje opravljajo v e-ucilnici, oceneskupinske projektne naloge, spletne strani inpredstavitve podjetniške pobude e-poslovanja.

Izbrane družboslovne teme za managerjedoc. dr. Tonci Kuzmanic01-047, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Gre za tipicen omnibusni pred-met, pri katerem sodeluje vec izvajalcev. Pred-met je zamišljen kot podajanje najosnovnejšihznanj in konceptov s podrocja družboslovja, kotso: svet, bit/i, nic, delo, moc, država, družba,demokracija, kultura, politika, globalizacija, kon-flikt, motivacija, potlacitev, nezavedno, multikul-turalnost, postmoderna, postindustrijska družba,videokracija, telekracija . . . Namen je seznaniti


študentke in študente managementa z najnovej-šimi trendi na podrocju znanstvenega mišljenjain prakticnega delovanja.

Študijska literaturaŠtudijska literatura obsega nabor konceptualnih

clankov s podrocja filozofije, sociologije, poli-tologije, psihologije, komunikologije . . .


Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1pred. mag. Silva Bratož01-048, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študent pridobi osnove splo-šnega in poslovnega angleškega jezika v razlic-nih poslovnih situacijah, kot so pogovor o podje-tju, priprava na službeno potovanje (rezervacijahotela, letalskega poleta in drugo), telefoniranje,družabni stiki ter poslovna dogovarjanja. Študentusvoji osnovne slovnicne strukture in pravila terse zna ustrezno sporazumevati v angleškem je-ziku (vljudnostne fraze, razlicne ravni formalno-sti pri izražanju). V razlicnih poslovnih situacijahrazvija govorne, bralne, pisne, slušne in interak-cijske spretnosti.

Študijska literaturaGrant, D., in R. McLarty. 2001. Business ba-

sics: student’s book. Oxford: Oxford Univer-sity Press.

Drant, D., in R. McLarty. 2001. Business basics:workbook. Oxford: Oxford University Press.


Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 2pred. mag. Silva Bratož01-049, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študent razvija in utrjuje jezi-kovne spretnosti, ki so znacilne za razlicne po-slovne situacije, s poudarkom na pisnem spora-zumevanju (osnovne znacilnosti poslovne kore-spondence). S tem pridobi sposobnosti za uspe-šno sporazumevanje v angleškem jeziku na po-drocju managementa in širše na podrocju poslov-nega komuniciranja. Študent razvija jezikovnefunkcije, kot so izražanje stališc, pojasnjevanje,predstavitev in zagovarjanje argumentov, vode-nje sestankov. Poglablja že pridobljeno jezikovnoznanje in usvoji jezikovne zakonitosti poslovnega

jezika ter svoj besedni zaklad dopolni s strokovnoterminologijo.


Grant, D., in R. McLarty. 2001. Business ba-sics: student’s book. Oxford: Oxford Univer-sity Press.

Grant, D., in R. McLarty. 2001. Business basics:workbook. Oxford: Oxford University Press.


Angleški jezik – poslovni jezik 3 (BECVantage)pred. mag. Silva Bratož01-050, 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Priprava študentov na mednaro-dni izpit iz poslovne anglešcine (Business EnglishCertificate – Vantage), ki ga izvaja Izpitni centerza anglešcino kot tuji jezik Univerze v Cambrid-geu. Študenti nadgrajujejo pridobljeno znanje izsplošne in poslovne anglešcine ter se seznanijo zobliko in vsebino izpita. Poudarek je na bralnemrazumevanju poslovnih besedil, poslovnem dopi-sovanju, slušnem razumevanju avtenticnih bese-dil ter ustnem sporazumevanju.


Wood, I., P. Anderson in A. Williams. 2001. PasCambridge BEC vantage: student’s book. Ox-ford: Summertown.

Wood, I. 2001. Pass Cambridge BEC vantage:workbook. Oxford: Summertown.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit BEC Vantage v Sloveniji organizira Bri-tanski svet (izpit poteka na Fakulteti za manage-ment vsako leto v marcu).

Italijanski jezik – zacetni nivopred. Mirella Ceglar Jurincic01-051, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študenti spoznajo in usvojijoosnove besedišca in jezikovnih struktur italijan-skega jezika. Usvojijo osnovne slovnicne case innacine. Poudarek je na ustnem sporazumevanju.Teme so vzete iz vsakdanjega življenja: pozdravi,predstavitev samega sebe, gostov, svojega kraja,kako se znajti v tujem mestu, vreme, tj. približno6–7 lekcij v ucbeniku.


Študijska literaturaBrambilla, R., in A. Crotti. 1999. Buongiorno:

ucbenik. Ljubljana: DZS.Brambilla, R., in A. Crotti. 1999. Buongiorno:

delovni zvezek. Ljubljana: DZS.


Italijanski jezik – nižji nadaljevalni nivo 1pred. Mirella Ceglar Jurincic01-052, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študenti, z ustreznim pred-znanjem, se naucijo uporabljati težje slovnicnestrukture z razširjenim besedišcem. Na tej sto-pnji je sporazumevanje tudi pisno. Teme so pred-vsem splošne: opisovanje razlicnih poklicev, šol,delo doma, telefoniranje ipd.

Študijska literaturaBrambilla, R., in A. Crotti. 1999. Buongiorno:

ucbenik. Ljubljana: DZS.Brambilla, R., in A. Crotti. 1999. Buongiorno:

delovni zvezek. Ljubljana: DZS.


Italijanski jezik – nadaljevalni nivo 3 (CILS)pred. Mirella Ceglar Jurincic01-053, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Priprava študentov na mednaro-dni izpit iz italijanskega jezika (Certificazione diItaliano come Lingua Straniera), in sicer na dvehnivojih: 3 in 4. Ponavljajo slovnico, urijo slu-šno in bralno razumevanje, vadijo pisanje esejevin pisem. Snemajo dialoge s kolegi in pripravijodve- do triminutno predstavitev dolocene teme.

Študijska literaturaBozzone Costa, R. 2001. Viaggio nell’Italiano.

Torino: Loesher.


Nemški jezik – zacetni nivopred. Alenka Kocbek01-054, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študentje usvojijo osnove jezikain razvijajo štiri osnovne jezikovne spretnosti:razumevanje, branje, pisno in ustno sporazu-mevanje v nemškem jeziku. Predmet obsega

usvojitev temeljnih jezikovnih struktur, osnov-nega besedišca (splošnega in osnov strokovnega)in temeljnih slovnicnih struktur, potrebnih zaposlovno komunikacijo, uvajanje v nekatere te-meljne komunikacijske oblike poslovnega jezika(predstavljanje, telefoniranje) in vaje iz obvlado-vanja osnovne poslovne in splošne komunikacijena podlagi simuliranih situacij.


Macaire, D., in G. Nicolas. 1995. Wirtschaft-sdeutsch für Anfänger: Grundstufe. Mün-chen: Klett.



Nemški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1pred. Alenka Kocbek01-055, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Na podlagi že pridobljenega(Nemški jezik – zacetni nivo 1 ali primerljivopredznanje) študentje nadgrajujejo svoje znanjeosnovnih jezikovnih in slovnicnih struktur; pri-dobivajo dodatno strokovno besedišce, osvajajonove slovnicne strukture, potrebne za osnovnoposlovno komunikacijo (družabni stiki, telefoni-ranje, sodelovanje na preprostejših sestankih inposlovnih srecanjih), na podlagi simuliranih si-tuacij vadijo obvladovanje teh komunikacijskihsituacij in se usposabljajo tudi za enostavnejšopisno komunikacijo v tujem jeziku (enostavnejšidopisi in pisna poslovna sporocila) in branje pre-prostejših strokovnih tekstov.


Macaire, D., in G. Nicolas. 1995. Wirtschaft-sdeutsch für Anfänger: Grundstufe. Mün-chen: Klett.



Poslovanje v skupnem evropskem prostoruizr. prof. dr. Vito Bobek01-057, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT


Opis predmeta. Predmet je namenjen seznanja-nju z evropskim ekonomskim okoljem, ki ga se-stavljajo razlicno intenzivne integracijske oblike(EU, EMU, EFTA, EEA, CEFTA, prostotrgovinskiaranžmaji in carinske unije), jim omogociti ra-zumevanje temeljnih zunanjeekonomskih tokovmed njimi in znotraj njih ter s tega zornega kotarazumeti položaj Slovenije v prihodnosti. Gre to-rej za spoznavanje znacilnosti evropskih integra-cijskih procesov (Evropa koncentricnih krogov),temeljnih izzivov nastajajocega evropskega go-spodarskega okolja ter temeljnih strategij za po-slovanje v tem okolju. Najprej je zato pozor-nost namenjena orisu evolucije skupnega evrop-skega gospodarskega prostora, vkljucno s temelj-nimi razvojnimi premiki, na tem temelju pa natospoznavanju temeljnih strategij poslovanja v temprostoru.

Študijska literaturaGillingham, J. 2003. European integration

1950-2003: superstate or new market eco-nomy? Cambridge: Cambridge UniversityPress.

Mercado, S., R. Welford in K. Prescott. 2001.European business. Harlow: Pearson.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Predstavitevseminarske naloge, pisni izpit.

Temelji podjetništvadoc. dr. Boštjan Antoncic01-058, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je seznanitištudente in študentke s temeljnimi izhodišci po-drocja podjetništva. Poudarek je na predstavitvipodjetništva kot pomembnega gonila gospodar-skega razvoja in ene od možnih kariernih izbirposameznika. Posebna pozornost je dana prido-bivanju znanj za pripravo poslovnega nacrta, na-menjenega analizi in nacrtovanju ustanavljanjanovega podjetja. Predmet se ukvarja tudi s po-membnimi dejavniki rasti podjetja; poudarek vtem delu je na predstavitvi možnosti in strate-gij rasti, reševanja problemov, ki se pojavljajo prirasti, ter managerskih tehnik, ki so uporabne prirasti podjetja.

Študijska literaturaAntoncic, B., R. D. Hisrich, T. Petrin in A. Vahcic.

2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV založba.Antoncic, B. 2002. Primeri iz podjetništva: rast

in razvoj podjetja. Koper: Društvo za aka-demske in aplikativne raziskave.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,kolokvij, krajši pisni izdelki, seminarska/projekt-na naloga, aktivno sodelovanje.

Zavarovalništvopred. dr. Rasto Hartman01-060, 2. ali 3. letnik, 55 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen spoznava-nju zavarovalništva in njegove povezanosti v fi-nancni sistem kot celoto – tako z vidika financnihinstitucij kot tudi (drugih) podjetij in posamezni-kov. Iz vsebinskega vidika je po uvodu, ki je se-stavljen iz opredelitve pojmov, kratke zgodovinein predstavitve financnega sistema in financnihposrednikov, poudarek na teoriji zavarovanja, za-varovalnih poslih oziroma njihovih vrstah, upra-vljanju tveganj, predstavitvi financnih tveganj innjihovemu obvladovanju in na povezovanju raz-licnih vrst financnih institucij. Cilj predmeta je,da študent spozna zavarovanje in se usposobi zadelo v zavarovalnicah oziroma za sodelovanje znjimi.

Študijska literaturaDorfman, M. S. 1997. Risk management and

insurance. Englewood Cliffs: Prentice-Hall.Boncelj, J. 1983. Zavarovalna ekonomika. Ma-

ribor: Obzorja.Bijelic, M. 1998. Zavarovanje in pozavarovanje.

Ljubljana: Art agencija.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,seminarska ali projektna naloga in njena pred-stavitev ter samostojno delo študentov s primeriin nalogami.

Posebnosti pri izvedbiIzredni študij

Casovna izvedba študija. Triletni visokošolskistrokovni program izvedemo za izredne študentev štirih študijskih letih, sledi absolventski staž(eno leto), ki je namenjen pripravi diplomskegadela. Za lažje razumevanje izvedbe smo leta štu-dija poimenovali »ciklusi«.

Organiziranost izrednega študija je casovnoprilagojena zaposlenim študentom. Število ur,namenjenih predavanjem in vajam, je skrcenona 34% predvidenega obsega za redni študij. Vpredvidenem fondu ur za predmet predavateljizdružijo oziroma povežejo predavanja in vaje.Študijske obveznosti potekajo praviloma v pe-tek popoldne (po 16. uri) in v soboto dopoldne,


Izvedba študijskega programa za izredne študente v študijskem letu 2004/2005Ciklus Št. Predmet Letnik KT Ur Vikendov

NA 01-001 Poslovna matematika in statistika 1. 8 30 3

01-002 Ekonomika poslovnega sistema 1. 7 30 3

01-003 Gospodarsko pravo 1. 8 30 3

01-004 Poslovno komuniciranje 1. 6 20 2

01-005 Temelji managementa 1. 8 30 3

01-006 Racunovodstvo 1. 7 30 3

01-011 Prakticno usposabljanje 1 1. 3 8

NB 01-007 Makroekonomija 1. 7 25 3

01-012 Trženje 2. 8 40 4

01-013 Obligacijsko pravo 2. 7 25 3

01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi 2. 4 16 2

01-017 Urejenost organizacije: strukture 2. 4 20 2

01-XXX Izbirni predmeti* 2./3. 6 20 2

NC 01-016 Odlocanje in modeli za management 2. 7 30 3

01-015 Kadri: delovno in socialno pravo 2. 4 16 2

01-018 Urejenost organizacije: poslovna informatika 2. 4 20 2

01-XXX Poslovni jezik 1 – anglešcina [008], nemšcina [009]ali italijanšcina [010] (na nadaljevalnem nivoju)

1. 6 40 4

01-XXX Poslovni jezik 2 – anglešcina [019], nemšcina [020]ali italijanšcina [021] (na nadaljevalnem nivoju)

2. 6 40 4


01-022 Prakticno usposabljanje 2** 2. 4

NT 01-023 Strateški management in management sprememb 3. 7 30 3

01-024 Financiranje 3. 6 25 3

01-025 Organizacijska kultura, etika in vodenje 3. 6 25 3

01-026 Management inoviranja 3. 4 20 2

01-027 Management tehnologij 3. 4 20 2

01-028 Management proizvajanja izdelkov 3. 4 20 2

01-029 Management proizvajanja storitev 3. 4 20 2


01-030 Prakticno usposabljanje 3 3. 7 8

Abs. Diplomsko delo 30

* V casu študija študent opravi skupaj 5 izbirnih predmetov.** Študent lahko opravlja Prakticno usposabljanje 2 v ciklusih NB ali NC.

vcasih pa tudi med tednom, po urniku, ki gaprejmejo študenti ob pricetku študijskega leta.Študenti obiskujejo predavanja za predmet (dvado tri vikende), prvi izpitni rok za posamezenpredmet je organiziran praviloma dva do tri te-dne po koncu predavanj za predmet. V vsakištudijski enoti sta organizirana vsaj dva izpitnaroka, ostali so na sedežu šole v Kopru.

Nacin izvedbe. Predmete 1. in 2. letnika izve-demo v treh ciklusih: NA, NB in NC. Ciklus NAvkljucuje (skoraj vse) predmete 1. letnika. CiklusNB vkljucuje predmete 2. letnika, en predmet1. letnika in dva izbirna predmeta. Ciklus NCvkljucuje preostale predmete 2. letnika, en pred-

Izredni študij v študijskem letu 2004/2005Lokacija Ciklusi

Koper NA, NC in NT

Škofja Loka NA, NB in NT

Nova Gorica NA, NB in NT

Celje NA, NC in NT

met 1. letnika in še dva izbirna predmeta. Cetrtoleto se študenti vkljucijo v ciklus NT, ki vkljucujepredmete 3. letnika in en izbirni predmet.

Kandidati s koncano srednjo šolo se vpišejo v 1.letnik in poslušajo ciklus NA. Naslednje leto sevpišejo ponovno v 1. letnik in poslušajo ciklus


Priznavanje opravljenih študijskih obveznosti pri prehodu v program Management 2001Št. Opravljena študijska obveznost v

programu Management 1996Št. Priznana študijska obveznost v

programu Management 2001

00-001 Poslovna matematika in statistika 01-001 Poslovna matematika in statistika

00-004 Ekonomika poslovnega sistema 01-002 Ekonomika poslovnega sistema

00-007 Gospodarsko pravo: statusno pravo 01-003 Gospodarsko pravo

00-002 Komuniciranje in vodenje: komuniciranje 01-004 Poslovno komuniciranje

00-005 Temelji managementa ter00-009 Odlocanje in urejanje zadev

01-005 Temelji managementa

00-022 Racunovodstvo 01-006 Racunovodstvo

00-031 Makroekonomsko okolje 01-007 Makroekonomija

00-010 Tuji jezik 1 – anglešcina 01-008 Poslovna anglešcina 1

00-011 Tuji jezik 1 – nemšcina 01-009 Poslovna nemšcina 1

00-012 Tuji jezik 1 – italijanšcina 01-010 Poslovna italijanšcina 1

00-013 Prakticno usposabljanje 1 01-011 Prakticno usposabljanje 1

00-006 Trženje 1 ter 00-019 Trženje 2 01-012 Trženje

00-008 Gospodarsko pravo: obligacijsko pravo 01-013 Obligacijsko pravo

00-020 Kadri in delovno pravo: kadri 01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi

00-021 Kadri in delovno pravo: delovno pravo 01-015 Kadri: delovno in socialno pravo

00-023 Modeli za management 01-016 Odlocanje in modeli za management

00-017 Urejenost podjetja: strukture 01-017 Urejenost organizacije: strukture

00-018 Urejenost podjetja: informatika 01-018 Urejenost organizacije: poslovna informatika

00-024 Tuji jezik 2 – anglešcina 01-019 Poslovna anglešcina 2

00-025 Tuji jezik 2 – nemšcina 01-020 Poslovna nemšcina 2

00-026 Tuji jezik 2 – italijanšcina 01-021 Poslovna italijanšcina 2




00-035 Financiranje 01-024 Financiranje

00-034 Kultura in etika ter 00-003Komuniciranje in vodenje: vodenje

01-025 Organizacijska kultura, etika in vodenje

00-015 Inoviranje in proizvodnja: inoviranje 01-026 Management inoviranja

00-016 Inoviranje in proizvodnja: proizvodnja 01-028 Management proizvajanja izdelkov

00-033 Management storitev 01-029 Management proizvajanja storitev


00-032 Management nepridobitnih organizacij 01-031 Management nepridobitnih organizacij

00-029 Prenavljanje podjetja: prestrukturiranje 01-032 Prestrukturiranje podjetja

00-030 Prenavljanje podjetja: svetovanjemanagementu

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije

00-014 Obdavcitev podjetja 01-034 Obdavcitev podjetij

NB ali NC (ciklusa izvajamo izmenicno – enoleto NB, naslednje NC, zato se lahko študent pozakljucenem ciklusu NA vkljuci v NB ali v NC).Tretje leto študija se študent vpiše v 2. letnik inposluša ciklus NC ali NB. Cetrto leto študija seštudent vpiše v 3. letnik in posluša ciklus NT:

NA� NB ali NC� NC ali NB �� NT� diplomsko delo

Kandidati s koncano višjo šolo po Zakonu o po-klicnem in strokovnem izobraževanju se vpišejov 2. letnik in poslušajo ciklus NB ali NC (ciklusase izvajata izmenicno – eno leto NB, naslednjeleto NC). Naslednje leto se vpišejo ponovno v 2.letnik in poslušajo ciklus NC ali NB. V dveh letihštudija, ko so študenti vpisani v 2. letnik, morajoopraviti tri diferencialne izpite (Temelji manage-menta, Makroekonomija, Racunovodstvo), ki sotudi pogoj za vpis v 3. letnik. Tretje leto študija


se študent vpiše v 3. letnik in posluša predmeteciklusa NT.

NB ali NC� NC ali NB �� NT� diplomsko delo

Kandidati s koncano višjo šolo po programih,sprejetih pred 1. januarjem 1994 se vpišejo v3. letnik in poslušajo ciklus NT, v katerem izbe-rejo (skupaj) tri izbirne predmete. Do zakljuckaštudija morajo opraviti še diferencialni program,ki vkljucuje pet predmetov iz študijskega pro-grama, in sicer: Temelji managementa, Trženje,Ekonomika poslovnega sistema, Racunovodstvoin Gospodarsko pravo.

NT (+ tri izbirne predmete) +diferencialni program� diplomsko delo

Prehodi med nacini študija

Prehod iz izrednega v redni študij. Prehod izizrednega v redni študij je mogoc samo enkratv casu študija, in sicer praviloma le po 1. le-tniku. Študent odda prošnjo, o prehodu pa od-loca Komisija za študentske zadeve na podlagiprostih mest za 2. letnik rednega študija, pov-precna ocena študija pa praviloma ne sme bitinižja od 8 (prav dobro). V primeru, da je prijavvec, kot je prostih vpisnih mest, komisija upo-števa povprecno oceno študija in število kreditnihtock.

Prehod iz rednega v izredni študij. Študent selahko odloci za prehod iz rednega v izredni študijv 1., 2. ali 3. letniku študija. Prošnjo študentaobravnava Komisija za študentske zadeve. Štu-dent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje po-goje za vpis.

Informacije za študente, ki so se vpisalipred študijskim letom 2001/2002

V študijskem letu 2003/2004 smo izvajalištudijski program Management 1996 zadnjic.Študent, ki se je v dodiplomski študijski pro-gram Management vpisal pred študijskim letom2001/2002, lahko zakljuci študij po študijskemprogramu, v katerega se je vpisal Management1996 do študijskega leta 2006/2007. Enakovelja za študenta, ki je študij prekinil za manjkot dve leti. Ce sta od prekinitve študija minilivec kot dve leti, mora študent, ki želi nadaljevatištudij, za dovoljenje zaprositi Komisijo za štu-dentske zadeve. Komisija lahko v skladu s spre-membami študijskega programa študentu dolocipogoje za nadaljevanje študija (diferencialne iz-pite, druge dodatne obveznosti) po dopolnjenemprogramu Management 2001.

Priznavanje opravljenih študijskih obveznostiv primeru prehoda. V primeru prehoda v pro-gram Management 2001 se opravljene študijskeobveznosti iz programa Management 1996 štu-dentu prizna kot opravljene študijske obveznostiiz programa Management 2001, kakor kaže pre-glednica na strani 30.

Potrditev prehoda v program Management2001. Odlocitev o prehodu v program Manage-ment 2001 potrdi študent praviloma ob vpisu, spodpisom izjave o prehodu, lahko pa tudi medštudijskim letom. Prošnjo za prehod naslovi štu-dent na Komisijo za študentske zadeve.

Dodiplomska šola FM

Univerzitetni študijski program Management

Splošno o študijskem programuStrokovni naslov: univerzitetni diplomirani

ekonomist / univerzitetna diplomiranaekonomistka (uni. dipl. ekon.)

Predstojnik študijskega programa:prof. dr. Dušan Lesjak

V študijskem letu 2004/2005 ima FM poleg3-letnega visokošolskega strokovnega programatudi 4-letni univerzitetni študijski program Ma-nagement, vendar izvajamo le visokošolski stro-kovni program.

Dodiplomska študijska programa bomo skla-dno z Bolonjsko deklaracijo preoblikovali v 3-letna programa in ju prilagodili spremembam indopolnitvam Zakona o visokem šolstvu (Uradnilist RS, št. 63/2004).

Študijski program ima dve usmeritvi, splošnimanagement in ekonomsko-poslovno usmeritev,v katerih so prisotna znanja s podrocja ekono-mije, managementa, organizacije, prava in infor-matike. Diplomanti so usposobljeni za ucinko-vito nacrtovanje osebnega razvoja ter nacrtova-nje in vodenje razvoja podjetja oziroma organi-zacije. Program usmerja študente v raziskovalnoin razvojno delo ter jih pripravlja za podiplomskoizobraževanje.

Trajanje: 4 leta.

Obseg: 240 KT (29 predmetov, seminar, diplom-ska naloga)

Izbirnost: 30 KT

V nadaljevanju predstavljamo le opise tistihpredmetov univerzitetnega študijskega programa,ki so za kandidate s koncanim visokošolskimstrokovnim študijem pogoj za vpis v 2. letnikmagistrskega študijskega programa.

Diferencialni predmeti

Statisticne metode v managementudoc. dr. Mirna Macur40-DF3, 75 ur / 8 KT

Opis predmeta. Predmet daje študentom vpo-gled v dve paradigmi družboslovnega razisko-vanja, v razlicne metode družboslovnega razi-skovanja in njihovo uporabnost. Predmet je na-menjen predvsem analizi kvantitativnih podat-

kov, ki jih je potrebno ustrezno zbrati, predsta-viti, analizirati in interpretirati. Statisticne me-tode bodo študentom in bodocim strokovnjakomv praksi omogocile, da bodo podatke, ki jih bodoimeli na voljo, znali kakovostno uporabiti. Po-leg osnovne analize statisticnih spremenljivk (fre-kvencne porazdelitve, srednje vrednosti, kvan-tili, variabilnost, asimetrija, splošcenost, koncen-tracija), bomo obravnavali tudi casovne vrste intrende, ter preverjali domneve o povezanosti raz-licnih tipov spremenljivk, opisnih in številskih.

Študijska literaturaTratnik, M. 2002. Osnove raziskovanja v ma-

nagementu. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Pfajfar, L., in F. Arh. 1996. Statistika 1. Lju-bljana.


Uvod v managementdoc. dr. Mirko Markic40-DF4, 75 ur / 8 KT

Opis predmeta. Predmet vpelje študenta v bistvoštudija managementa s proucevanjem temeljevmanagementa (management kot vodenje poslovin vodenje ljudi k izidom, sistemsko obravnava-nje podjetij in drugih organizacij, interesno teo-rijo politike organizacije, miselno ozadje v kultu-rah in filozofiji organizacije, izide in usmerjanjek boljši kakovosti poslovanja kot osnovi za ure-snicevanje interesov udeležencev), urejanja za-dev in odlocanje ter ostalih nalog managerjevza obvladovanje podjetij in drugih organizacij terdoseganje izidov (snovanje in planiranje, organi-ziranje in koordiniranje, vodenje ljudi k izidomin nadziranje). Cilji predmeta so navajati štu-dente k proaktivnem in interaktivnemu prouce-vanju managementa na teoreticni ravni ter pri-pravit študente za prakticno uveljavljanje prido-bljenih znanj. Vsebinsko je predmet clenjen natemelje managementa, urejanje zadev in odloca-nje ter ostale naloge managerjev.

Študijska literaturaKralj, J. 2003. Management. Koper: Visoka šola

za management.Kralj, J., in M. Markic. 2003. Dejavno prouce-

vanje temeljev managementa. Koper: Visokašola za management.

Univerzitetni študijski program Management 33

Možina, S., ur. 2002. Management: nova znanjaza uspeh. Radovljica: Didakta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni ali ustniizpit.

Ekonomska teorijaprof. dr. Egon Žižmond40-DF1, 90 ur / 8 KT

Opis predmeta. Predmet uvaja študente v štu-dij ekonomije, jih seznanja z osnovami sodob-nega koncepta ekonomske vede, jim posredujetemeljna ekonomska teoreticna znanja, ki so po-trebna za razumevanje drugih ekonomskih in po-slovnih disciplin, in jih usposablja za razumeva-nje ekonomskih procesov v podjetjih, na posa-meznih trgih in na ravni gospodarstva kot celote.Predmet vkljucuje sedem zaokroženih poglavij:Družbeni proces proizvodnje in družbeni proi-zvod, Kriteriji in organizacija gospodarskega od-locanja, Menjava in potrošnja, Proizvodnja, Deli-tev, Gospodarska rast in njene determinante terEkonomska politika.

Študijska literaturaBajt, A., in F. Štiblar. 2002. Ekonomija: eko-

nomska analiza in politika. Ljubljana: GV Za-ložba.


Gospodarsko pravoprof. dr. Janez Šinkovec40-DF2, 75 ur / 8 KT

Opis predmeta. Študenti pridobijo osnovna zna-nja o pravnem redu, o pravni ureditvi gospodar-skega podsistema države in o pravni ureditvi trgakot relevantnih okolij, v katerih delujejo gospo-darski subjekti. Spoznali bodo pravnoorganiza-cijske oblike gospodarskih subjektov in njihoveznacilnosti, ustanovitev, upravljanje in pravice terobveznosti družbenikov oziroma organov gospo-darskih družb in njihovo prenehanje.

Študijska literaturaBohinc, R., B. Bratina in H. M. Pivka. 1999.

Pravo gospodarskih družb. Ljubljana: FDV.Ivanjko, Š., in M. Kocbek. 2001. Pravo družb.

Ljubljana: Uradni list RS.Gower, L. C. B. 1992. Gower’s principles of

modern company law. London: Sweet andMaxwell.

Zakoni, ki obravnavajo posamezno pravno po-drocje.

Revija Podjetje in delo.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,aktivno sodelovanje.


Specialisticni študijski programManagement v izobraževanju

Splošno o študijskem programuStrokovni naslov: specialist/-ka managementa

v izobraževanju

Predstojnica študijskega programa:viš. pred. dr. Nada Trunk Širca

Študijski program daje splošna znanja s podrocjamanagementa (vodenje, upravljanje, ravnanje zljudmi, odnos z okoljem, vodenje in upravljanjematerialnih virov in drugo), ki so potrebna za vo-denje izobraževalnih organizacij, hkrati pa štu-denta usposobi za boljši vpogled v dinamiko or-ganizacije. Diplomanti so usposobljeni za delo napodrocju izobraževanja in za prevzemanje vod-stvenih funkcij v izobraževalnih organizacijah.

Cilji študijskega programa

• Pridobiti znanja s podrocja splošnega ma-nagementa in spoznati posebnosti manage-menta v izobraževanju.

• Prenesti teoreticna spoznanja v prakso.• Povezati teorijo in prakso uvajanja in obvla-

dovanja sprememb.• Razumeti politicno, socialno, ekonomsko

in tehnološko okolje, v katerem delujejovzgojno-izobraževalne ustanove v Slovenijiin tujini.

• Ucinkovito nacrtovati osebni in strokovni ra-zvoj ter razvoj organizacije.

• Razumeti in znati uporabljati ustrezne me-tode raziskovanja na podrocju manage-menta v izobraževanju.

Vpisni pogoji

V študijski program se lahko vkljucijo kandidati,ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• dodiplomska visokošolska izobrazba,• povprecna ocena dodiplomskega študija

najmanj 7,5 ali doseženi vidni uspehi prirazvojnem in inovacijskem delu na podrocjuvzgoje in izobraževanja,

• vsaj dve leti delovnih izkušenj na podrocjuvzgoje in izobraževanja,

• znanje enega od svetovnih jezikov.

Trajanje študijskega programa

Program traja 1 leto in obsega:• osem predmetov (4 obvezne, 4 izbirne) in

• seminar Osnove raziskovanja in pisanje stro-kovnih besedil.

V preteklih letih je študijski program trajal letoin pol (90 KT), v juliju 2004 je Svet RS za vi-sokošolstvo dal pozitivno mnenje k spremembitrajanja študijskega programa (60 KT).


Obveznosti študenta pri vsakem predmetu so ak-tivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, semi-narska naloga z zagovorom in pisni in/ali ustni iz-pit. Po uspešno opravljenih obveznostih pri vsehpredmetih zbere študent 60 KT in si pridobi stro-kovni naslov.

Organiziranost študija

Izvedba programa je prilagojena zaposlenim štu-dentom. Vsak predmet praviloma izvedemo vdveh do treh vikendih (v petek popoldan in so-boto dopoldan), sledi izpit.


Predmetnik vsebuje štiri obvezne predmete in se-minar Osnove raziskovanja in pisanje strokovnihbesedil ter enajst izbirnih predmetov, med kate-rimi študent izbere štiri. Fakulteta vsako leto raz-piše vsaj šest izbirnih predmetov.

V nadaljevanju so predstavljeni predmeti skratkim opisom, temeljno študijsko literaturo innacinom preverjanja in ocenjevanja znanja.

Obvezni predmeti

Osnove raziskovanja in pisanje strokovnihbesedildoc. dr. Anita TrnavcevicSeminar, 8 ur / 0 KT

Opis predmeta. Študentje se v okviru tega semi-narja srecajo z osnovami kvalitativnega razisko-vanja, ki jim je v oporo pri izdelavi seminarskihnalog, hkrati pa spoznajo stile pisanja. Seminar,postavljen na zacetku študija, jim omogoca, daje v seminarskih nalogah metodološka zasnova

Specialisticni študijski program Management v izobraževanju 35

Predmetnik specialisticnega študijskega programa Management v izobraževanjuŠt. Predmet (modul) Ur KT Nosilec / soizvajalci

10-001 Razsežnosti managementa in managerski procesi 24 8 izr. prof. dr. Mitja I. Tavcarviš. pred. mag. Silvo Marinšek

10-002 Teorija organizacij in odnosi z okoljem 24 8 izr. prof. dr. Cene Bavecviš. pred. dr. Andrej Koren

10-003 Ravnanje z ljudmi (management cloveških virov) 24 8 doc. dr. Marjana Merkac Skokviš. pred. dr. Justina Erculj

10-004 Ekonomika organizacije (management virov) 24 8 prof. dr. Dane Melavcmag. Mira Bitenc

10-XXX Izbirni predmet 24 7




– Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil 8 – doc. dr. Anita Trnavcevic

Izbirni predmeti*Št. Predmet (modul) Ur KT Nosilec / soizvajalci

10-005 Komuniciranje v pedagoški praksi 24 7 -

10-006 Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov 24 7 doc. dr. Tonci Kuzmanicasist. dr. Aleksander Zadelviš. pred. mag. Silva RoncelliVaupot

10-007 Management v razredu 24 7 –

10-008 Vodenje (management) kurikuluma 24 7 –

10-009 Obvladovanje (zagotavljanje) kakovosti 24 7 viš. pred. dr. Nada Trunk Šircaizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

10-010 Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev 24 7 doc. dr. Marjana Merkac Skokmag. Polona Pecek

10-011 Spremljanje in usmerjanje uciteljevega dela 24 7 prof. ddr. Barica Marentic Požarnikviš. pred. dr. Justina Erculj

10-012 Menjalna razmerja (trženje vzgojno-izobraževalnihzavodov)

24 7 doc. dr. Anita Trnavcevicprof. dr. Boris Snoj

10-013 Izboljševanje ucinkovitosti in uspešnosti delovanjavzgojno-izobraževalnih zavodov

24 7 –

10-014 Evalvacija vzgojno-izobraževalnih zavodov 24 7 –

10-015 Strateški management in management sprememb 24 7 –

* Študent izbere štiri predmete. V študijskem letu 2004/2005 so razpisani izbirni predmeti pod št. 10-006, 10-009, 10-010, 10-011 in 10-012. Predavanja v polnem obsegu bodo izvedena za izbirne predmete, za katere sebo odlocilo (jih izbralo) vsaj 20 študentov. Ce se bo za predmet odlocilo 7–19 študentov bodo predavanja izvedenav polovicnem obsegu (50% ur), ce pa bo predmet izbralo manj kot 7 študentov, predmeta ne bomo izvajali.

ustrezna, poudarek na stilih pisanja pa je »vaja«za pisanje strokovnih besedil.


Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. V pri-pravi. Raziskovanje v managementu. Koper:Fakulteta za management.

Kobeja, B. 2001. Prirocnik za pisce strokov-nih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visokašola za management.

Kobeja, B. 2002. Napotki za pisanje seminar-ske in diplomske naloge. Koper: Visoka šolaza management.

Tratnik, M. 2002. Osnove raziskovanja v ma-nagementu. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Trnavcevic, A. 2003. Raziskovalne metodolo-gije: gradiva za predavanja. Koper: Fakultetaza management.

36 Podiplomska šola FM

Razsežnosti managementa in managerskiprocesiizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar10-001, 24 ur / 8 KT

Opis predmeta. Predmet je zasnovan na kon-ceptu dvojnosti organizacije kot instrumenta zadoseganje ciljev in interesne združbe udeležen-cev ter izhaja iz vloge in delovanja managementakot kljucnega dejavnika uspešnosti organizacije.Temeljna naloga managementa je obvladovanjekompleksnosti organizacije z nacrtovanjem, or-ganiziranjem, vodenjem in nadziranjem delova-nja sodelavcev. To nalogo obravnava v okvirukulture organizacije in njenega spreminjajocegase okolja ter z vidika eticnosti odlocanja in mo-ralnosti delovanja managerjev. Spoznanja teorijeo managementu prenaša zlasti na podrocje ne-pridobitnih organizacij in organizacij s podrocjavzgoje in izobraževanja. Predmet usposobi štu-denta za kriticno presojanje svojega delovanja indelovanja organizacije, kjer delajo in išcejo na-cine za izboljšanje obstojece prakse. Predmet po-stavlja osnove za poenoteno razumevanje temelj-nih oziroma obveznih predmetov študijskega pro-grama.


Everard, B., in G. Morris. 1996. Uspešno vode-nje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije zašolstvo.

Fullan, M. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vašišoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije zašolstvo.


Stoll, L., in D. Fink. 1996. Changing ourschools. Buckingham in Bristol: Open Uni-versity Press.

Trunk-Širca, N., in M. I. Tavcar. 1998. Mana-gement nepridobitnih organizacij. Koper: Vi-soka šola za management v Kopru.

Tavcar, M. I. 2002. Strateški management. Ko-per: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelkištudenta (razmišljanje o profilu managerja, ana-liza lastnega ucnega stila, nacrt za izboljšanjeobvladovanja casa, razmišljanje o obvladovanjustresa, nacrt za prihodnost, analiza nacrtovanjašole/doma/vrtca, analiza odlocanja, analiza eval-viranja dela/šole/vrtca), pisni izpit.

Teorija organizacij in odnosi z okoljemizr. prof. dr. Cene Bavec10-002, 24 ur / 8 KT

Opis predmeta. V uvodnem delu predmeta jepoudarek na odnosu med organizacijo in oko-ljem. Pri tem sta posebej opredeljena makroo-kolje in lokalno okolje in njune znacilnosti. Sa-mostojna tema je prepoznavanje okolja in od-ziv organizacij na spremembe v njem. Drugi delje namenjen obravnavi organizacijskih teorij inmodelov s poudarkom na teorijah, ki obravna-vajo vzgojno-izobraževalne organizacije. Posebejso predstavljeni kulturni modeli, znacilni za šole.Študenti spoznajo prednosti in omejitve teorij injih primerjajo s svojimi organizacijami. Obravna-vane so tudi teoreticne osnove pojma organizacij-ske kulture v posameznih teorijah in aplikacija vvzgojno-izobraževalne organizacije. Posebno po-glavje je namenjeno šolskim sistemom in avto-nomiji.

Študijska literaturaBush, T. 1995. Theories of education manage-

ment. London: Chapman.Cernetic, M. 1997. Poglavja iz sociologije orga-

nizacij. Kranj: Moderna organizacija.Devlin, L. M. 1998. External relations: the

school response. Creewe: Manchester Me-tropolitan University.

Handy, C., in R. Aitken. 1986. Understandingschools as organisations. London: Penguin.

Koren, A. 1999. Ravnatelj med osamo in sode-lovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Morgan, G. 1998. Images of organisations. SanFrancisco: Sage.

Jelovac, D., ur. 2002. Jadranje po nemirnihvodah managementa nevladnih organizacij.Ljubljana: Radio študent in Študentska orga-nizacija Univerze v Ljubljani; Koper: Visokašola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelkištudenta, seminarska naloga in/ali pisni izpit.

Ravnanje z ljudmi (management cloveškihvirov)doc. dr. Marjana Merkac Skok10-003, 24 ur / 8 KT

Opis predmeta. Študenti se seznanijo s koncep-tom ravnanja z ljudmi pri delu in spoznajo po-mensko razliko med razlicnimi izrazi. Osredoto-


cijo se na ravnanje z ljudmi v vzgojno izobraže-valnih organizacijah ter na posebnosti, ki jih jepri tem potrebno upoštevati. Seznanijo se z or-ganizacijskim projektiranjem (organisational de-sign) ter presodijo, ali ta v njihovi organizacijispodbuja ali zavira uspešno delo posameznikovin organizacije. Spoznajo teorije motivacije in jihpovežejo z dejavniki delovnega zadovoljstva inuspešnosti pri delu. S pomocjo razlicnih modelovpresodijo vodenje v svoji organizaciji in presojopovežejo s temeljnimi teorijami vodenja vzgojnoizobraževalnih organizacij. Ugotavljajo prednostiin slabosti timskega dela ter možnosti za njegovrazvoj v šolah, vrtcih, domovih.


Belbin, M. R. 1993. Team roles at work. London:Butterworth Heinemann.

Bennett, N., in L. Anderson, ur. 2003. Rethin-king Educational Leadership. London: Sage.

Bush, T., in D. Middlewood, ur. 1997. Managingpeople in education. London: Chapman.

Goss, D. 1994. Principles of human resourcemanagement. London: Routledge.

Little, S. E., P. Quintas in T. Ray, ur. 2002. Ma-naging knowledge. Thousand Oaks: SAGE.

Merkac Skok, M. V pripravi. Zagotavljanje in ra-zvoj kadrov v organizaciji. Koper: Fakultetaza management.

Možina, S., ur. 2002. Management kadrovskihvirov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Senge, P. 2000. Schools that learn: a fifth disci-pline fieldbook for educators, parents, andeveryone who cares about education. Lon-don: Nicholas Brealey.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki: analiza dveh strokovnih clankov, presojaorganizacijske strukture, motivacijski modeli, se-minarska naloga in/ali pisni izpit.

Ekonomika organizacije (management virov)prof. dr. Dane Melavc10-004, 24 ur / 8 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen pridobiva-nju temeljnih znanj s podrocja ekonomike in slo-venskega koncepta financiranja izobraževalnegasistema ter posamezne izobraževalne institucije.Študentke in študenti morajo pridobiti znanja oosnovnih gospodarskih znacilnostih organizacije,vrstah in obsegu naložb v osnovna in obratnasredstva, o naložbenih izracunih, teoriji stroškov,

proucevanju in oblikovanju prodajnih cen in ugo-tavljanju ter izkazovanju poslovnih izidov, prou-cevanju poslovno-izidnega toka, financnega tokain financnega izida ter o kazalnikih in kazalcihucinkovitosti in uspešnosti organizacije. Spoznatiin obvladati znanja o temeljnem konceptu upra-vljanja z viri, nacrtovanje in priprava proracunovter kontrolna funkcija v organizaciji, s poudar-kom na nacinu delovanja vzgojno-izobraževalnihorganizacij, sistem financiranja izobraževanja vSloveniji, z opredelitvijo znacilnosti centralizira-nega in decentraliziranega izobraževalnega sis-tema. S prakticnimi primeri bo pojasnjen na-cin predracunavanja stroškov za programe, vklju-cene v poslovni nacrt šole. Ob tem bodo študentitudi seznanjeni z naceli reformiranja javnih fi-nanc v Sloveniji ter v tem okviru z nacinom mer-jenja dosežkov organizacije oziroma programov.

Študijska literaturaMelavc, D. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fakul-

teta za management.Blandford, S. 1997. Resource management in

schools. London: Pitman. [Ali:]Hywel, T., in J. Martin. 1996. Managing resour-

ces for school improvement. London in NewYork: Routledge.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki, seminarska naloga (3500 besed).

Izbirni predmeti

Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodovdoc. dr. Tonci Kuzmanic10-006, 24 ur / 7 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen spozna-vanju teoreticnih in prakticnih vidikov vodenjaorganizacij ter specificnosti vodenja vzgojno izo-braževalnih organizacij. Študenti se seznanijo zopredelitvami vodenja in vodje. Spoznajo raz-licne teorije, koncepte in pristope k vodenjuvzgojno-izobraževalnih organizacij ter ugotavljajonjihovo uporabnost v praksi. Soocijo se s proble-matiko razmejevanja managementa in vodenja.Spoznajo znacilnosti transformacijskega in tran-sakcijskega vodenja ter skozi to perspektivo ana-lizirajo vodenje v vzgojno-izobraževalnih orga-nizacijah. Obravnavajo pristope k ucinkovitemuvodenju in vlogo žensk v vodenju oziroma žen-sko vodenje. Spoznajo znacilne pristope k vo-denju vzgojno-izobraževalnih organizacij, vlogovrednot v vodenju ter eticnost vodenja.


Študijska literaturaBass, B. M. 1990. Bass & Stogdill’s handbook

of leadership: theory, research and mana-gement applications. New York: The FreePress.

Hargreaves, A., in M. Fullan. 1998. What’sworth fighting for out there? New York inLondon: Teachers College.

Leithwood, K., D. Jantzi in R. Steinbach. 1999.Changing leadership for changing times.Buckingham: Open University Press.


Southworth, G. 1998. Leading improving pri-mary school: the work of headteachers anddeputy heads. London: Falmer Press.

Yukl, G. A. 1998. Leadership in organizations.London: Prentice Hall.


Obvladovanje (zagotavljanje) kakovostiizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar10-009, 24 ur / 7 KT

Opis predmeta. V uvodnem delu je poudarekna konceptih kakovosti – zagotavljanje kakovosti,celovito obvladovanje kakovosti, kontrola kako-vosti, uvajanje nenehnih izboljšav. Študenti apli-cirajo razlicne koncepte vodenja in upravljanjakakovosti v vzgojno-izobraževalne organizacije.Spoznajo metode uvajanja in izvajanja razlicnihkonceptov kakovosti. Poudarek je na spremlja-nju kakovosti in filozofiji kakovosti v organizaciji.Predmet usposobi za uvajanje pristopov h kako-vosti v lastni organizaciji.

Študijska literaturaCaldwell, B. J., in J. M. Spinks. 1998. Beyond

the self-managing school. London: Falmer.Erculj, J., in N. Trunk Širca. 2000. S sodelova-

njem do kakovosti. Ljubljana: Šola za ravna-telje.

Hargreaves, D. H. in D. Hopkins. 2001. Šolazmore vec: management in praksa razvoj-nega nacrtovanja. Ljubljana: ZRS.

Murgatroyd, S., in C. Morgan. 1993. Total qua-lity management and the school. Bucking-ham: Open University Press.

Širec, A. 2000. Slovenska šolska inšpekcija inkakovost dela šol. Sodobna pedagogika, št.4: 106–124.

Trnavcevic, A., ur. 2000. Raznolikost kakovosti.Ljubljana: Šola za ravnatelje.

West-Burnham, J. 1992. Managing quality inschools. Harlow: Longman.

Stronach, I., N. Trunk Širca in N. Dimc, ur.2000. Ways towards quality in education.Ljubljana: Open Society Institute Slovenia inNational Leadership School; Koper: College ofManagement.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki, seminarska naloga in/ali pisni izpit.

Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoškihdelavcevdoc. dr. Marjana Merkac Skok10-010, 24 ur / 7 KT

Opis predmeta. Študenti spoznajo razlicne mo-dele razvoja zaposlenih in ugotavljajo prednostiposameznih modelov za vzgojo in izobraževanje.Analizirajo povezavo med razvojem zaposlenih inravnanjem z ljudmi, s posebnim poudarkom nadelu z ljudmi v vzgoji in izobraževanju. Spoznajoteorijo razvoja zaposlenih v razlicnih drugih oko-ljih. Skozi prizmo refleksije in evalvacije (tudi la-stne) prakse spoznavajo proces razvoja zaposle-nih ter procese ugotavljanja potreb posamezni-kov in celotne organizacije. Sestavni del modulaje tudi obvladovanje osnov raziskovanja ter spre-mljanje in evalviranje razvoja zaposlenih.


Bridges, D., in T. Kerry. 1993. Developing te-achers professionally. London in New York:Routledge.

Díaz-Maggioli, G. 2004. Teacher-centered pro-fessional development. Alexandria, VA: As-sociation for Supervision and Curriculum De-velopment.


Merkac Skok, M., in P. Pecek. 2003. Profesio-nalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev:gradiva za vaje in prosojnice s predavanj.Koper: Fakulteta za management.


O’Sullivan, F., K. Jones in K. Reid. 1988. Staffdevelopment in secondary schools. London:Hodder in Stoughton.


Pecek, P. in A. Trnavcevic. 2000. Raznolikost ka-kovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Reeves, D. B. 2004. Accountability for learning:how teachers and school leaders can takecharge. Alexandria, VA: Association for Su-pervision and Curriculum Development.

Seifert, R. 1996. Human resource managementin schools. London: Pitman.

West-Burnham, J. 1990. Human resource ma-nagement. V Education management for1990, ur. B. Davies, L. Ellison, A. Osborne inJ. West-Burnham. London: Longman.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelek, seminarska naloga in/ali pisni izpit.

Spremljanje in usmerjanje uciteljevega delaprof. ddr. Barica Marentic Požarnik10-011, 24 ur / 7 KT

Opis predmeta. Temeljni cilj predmeta je so-ocanje razlicnih teoreticnih pristopov in prak-ticnih modelov spremljanja in usmerjanja uci-teljevega dela v kontekstu razvijanja ucitelje-vega profesionalizma. Študentje spoznajo kon-cept spremljanja dela zaposlenih, posebej vvzgojno-izobraževalnih organizacijah, ter pred-nosti in slabosti modelov, ki jih ponekod pre-našajo iz industrije v izobraževanje. Ob osrednjitemi – uciteljevem profesionalizmu – iz vidikasprememb in sodobnih pojmovanj ucenja in po-ucevanja poglobijo koncept profesionalizma v iz-obraževanju ter razumevanje spodbud in ovir zanjegov razvoj. Poudarjena je ravnateljeva vlogapri strokovnem in osebnostnem razvoju ucite-ljev, posebej s hospitacijami. Ob tem študentjevzpostavijo kriticen odnos do opazovanja pouka,spoznajo nacela oblikovanja razvojne povratneinformacije in nacrtovanja stalnega strokovnegaspopolnjevanja uciteljev, vkljucno s sodelova-njem v mrežnih in akcijsko naravnanih projektih.


Cvetek, S. 2003. Profesionalnost in profesionali-zem v poucevanju in izobraževanju za poklicucitelja. Sodobna pedagogika 54 (3).

Day, C. 1999. Developing teachers: the chal-lenges of lifelong learning. London: FalmerPress.

Erculj, J., in N. Trunk Širca, ur. 2000. Mrežeucecih se šol: s sodelovanjem do kakovosti.Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Hargreaves, A. 1994. Changing teachers, chan-ging times. London: Cassell.

Kramar, M. 1999. Didakticna analiza izobraže-valno-vzgojnega procesa. Ljubljana: Šola zaravnatelje.

Leithwood, K., in K. L. Seashore, ur. 1998.Organizational learning in schools. Lisse:Swets & Zeitlinger.

Marentic Požarnik, B. 2003. Psihologija ucenjain pouka. Ljubljana: DZS.

Marentic Požarnik, B. 1998. Kako pomembnaso pojmovanja znanja, ucenja in poucevanjaza uspeh kurikularne prenove. Sodobna pe-dagogika 49 (3–4).

Marentic Požarnik, B. 2000. Profesionalizacijaizobraževanja uciteljev: nujna predpostavkauspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje 31(4) [in drugi tematski clanki iz te številke].

Middlewood, D. in C. Cardno. 2001. Managingteacher appraisal and performance. London:RoutledgeFalmer.

Zelena knjiga o izobraževanju uciteljev v Evropi.2001. Ljubljana: MŠZŠ.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki (opredelitev uciteljevega profesionalizma,presoja izbranega instrumentarija za spremljanjepouka, presoja oblik stalnega strokovnega spo-polnjevanja), seminarska naloga in/ali pisni izpit.

Menjalna razmerja (trženjevzgojno-izobraževalnih zavodov)doc. dr. Anita Trnavcevic10-012, 24 ur / 7 KT

Opis predmeta. Predmet zajema vsebine marke-tinga in marketizacije zavodov s podrocja vzgojein izobraževanja, pri cemer upošteva posebnostiin možnosti trženja v izobraževanju ter trženja iz-obraževanja in izobraževalnih organizacij. Takoštudent spozna pojem marketizacije v javnemšolstvu in marketinga, opredelitev izobraževanjakot storitve in iz tega izhajajoce omejitve in mo-žnosti marketinga. Prav tako spozna tržni krog,pomen posameznih elementov tržnega kroga tersponzorstvo in donatorstvo v šolstvu. Poznavanjezakonske podlage omogoca študentu prepozna-vanje in kreiranje novih možnosti v njegovi/njenimarketinški praksi.


Barnes, C. 1993. Practical marketing for scho-ols. Oxford: Blackwell.


Roki za dokoncanje vzporednega študija na MMUGeneracija 1. (1999/2000) 2. (2000/2001) 3. (2001/2002) 4. (2002/2003)

Oddaja Master Thesis na FM Marec 2005 Avgust 2006 Avgust 2007 Avgust 2008

Zakljucek/Board Junij 2005 November 2006 November 2007 November 2008

Devetak, G. 2000. Evropski marketing storitev.Kranj: Moderna organizacija.

Foskett, N. H. 1999. Schools and marketiza-tion. Educational Management and Admini-stration 26 (2): 197–210.

Kenway, J., in L. Fitzclarence. 1998. Institutionswith designs: consuming school children. Jo-urnal of Education Policy 13 (6): 661–677.

Kenway, J., in L. Fitzclarence. 1999. Designinggenerations: hybridising entertainment, ad-vertising and education. Australian Journal ofEducation 43 (3): 300–317.

Kotler, P., in A. Andreasen. 1991. Marketingfor non-profit organizations. Englewood Clifs:Prentice-Hall.

Snoj, B. in V. Gabrijan. 2000. Zbrano gradivopri predmetu osnove marketinga. 2 zvezka.Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Trnavcevic, A., in R. Zupanc Grom. 2000. Mar-keting v izobraževanju. Ljubljana: Šola zaravnatelje.

Taylor, C. 2001. Hierarchies and ‘local’ mar-kets: the geography of the ‘lived’ market placein secondary education provision. Journal ofEducation Policy 16 (3): 197–214.


Vzporedni študij na ManchesterMetropolitan University

Ime programa: Management in Education

Vrsta programa: podiplomski magistrskištudijski program

Znanstveni naslov: Master of Science

Predstojnik študijskega programa:viš. pred. dr. Andrej Koren

Zaradi primerljivosti študijskega programaManagement v izobraževanju s študijskim pro-gramom Management in Education ter pogodbeo franšizi med Fakulteto za management, Šolo zaravnatelje in Manchester Metropolitan Universitysmo v letih 1999–2002 vpisovali študente vzpo-redno na oba študijska programa (FM in MMU).V študijskem letu 2002/2003 smo vpisali zadnjogeneracijo po franšizi.

Dokoncanje študija

Študij na MMU lahko traja najvec pet let. Man-chester Metropolitan University lahko študentuna prošnjo odobri podaljšanje študija za najveceno leto. Študenti, ki so se prvic vpisali v študij-ski program v študijskem letu 2002/2003, mo-rajo študij zakljuciti do novembra 2008.


Specialisticni študijski programManagement v evropskem okolju

Splošno o študijskem programu

Strokovni naslov: specialist/-ka managementa

Predstojnik študijskega programa:doc. dr. Roberto Biloslavo

Študijski program daje splošna znanja iz mana-gementa, ekonomije, prava, politologije in soci-ologije ter specialisticna znanja s teh podrocij vokviru mednarodnega poslovanja. Diplomanti sousposobljeni za delo v razlicnih pridobitnih in ne-pridobitnih organizacijah, predvsem v podjetjih,javni upravi, industrijskih in interesnih združe-njih ter svetovalnih organizacijah.


• Pridobiti potrebna managerska znanja zauspešno poslovanje v evropskem okolju,

• razumeti politicni, družbeni in gospodarskikontekst, v katerem se je znašla Slovenijaob vkljucitvi v Evropsko unijo,

• spoznati, razumeti in uporabiti ustrezne in-formacijske vire in analiticne metode na po-drocju managementa,

• uporabiti teoreticna spoznanja v vsakdanjipraksi,

• razvijati zmožnosti študentov, da uspešnodelujejo v multikulturnem evropskem pro-storu in se hitro odzivajo na spremenjenedružbene, politicne, pravne, tehnološke ingospodarske spremembe.

Vpisni pogoji


• dodiplomska visokošolska izobrazba,• povprecna ocena dodiplomskega študija

najmanj 7,5 ali najmanj dve leti delovnihizkušenj,



Program traja 1 leto in obsega:• deset predmetov (7 obveznih in 3 izbirne) in• seminar Osnove raziskovanja in pisanje stro-

kovnih besedil.V preteklih letih je študijski program trajal leto

in pol (90 KT), v juliju 2004 je Svet RS za visoko

šolstvo dal pozitivno mnenje k spremembi traja-nja študijskega programa (60 KT).






Predmetnik obsega sedem obveznih predmetovin seminar Osnove raziskovanja in pisanje stro-kovnih besedil (preglednica na str. 42) ter 23 iz-birnih predmetov, med katerimi študent izbere tri(preglednica na str. 43).


Obvezni predmeti

Osnove raziskovanja in pisanje strokovnihbesedildoc. dr. Boštjan AntoncicSeminar, 8 ur / 0 KT

Opis predmeta. Seminar je namenjen spoznava-nju osnovnih pojmov v raziskovalnih metodolo-gijah, ki so v oporo pri pisanju seminarskih na-log in drugih pisnih del. Poudarek je na zadevahglede vsebine, sloga, citiranja in navajanja virovpri pisanju strokovnega ali znanstvenega bese-dila.

Študijska literaturaKobeja, Boris. 2001. Prirocnik za pisce strokov-

nih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visokašola za management.


Predmetnik specialisticnega študijskega programa Management v evropskem okoljuŠt. Predmet Ur KT Nosilec / soizvajalci

20-001 Ekonomika in analiza poslovanja podjetja 24 6 prof. dr. Dane Melavc

20-002 Organizacija in odlocanje v managementu 24 6 izr. prof. dr. Cene Bavecdoc. dr. Roberto Biloslavo

20-003 Strategije vodenja 24 6 doc. dr. Tonci Kuzmanicasist. dr. Aleksander Zadel

20-004 Strateški management 24 6 izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

20-005 Globalizacija gospodarstva 24 6 prof. dr. Marjan Svetlicic

20-006 Evropske integracije: ekonomska in politicna integracijaEvrope

40 9 izr. prof. dr. Vito Bobekizr. prof. dr. Matija Rojecizr. prof. dr. Zlatko Šabic

20-007 Politika konkurence in pravo Evropske unije 24 6 izr. prof. dr. Peter Grilc




– Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil 8 – doc. dr. Boštjan Antoncic

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Krajši pisniizdelki, seminarska/projektna naloga, aktivno so-delovanje.

Ekonomika in analiza poslovanja podjetjaprof. dr. Dane Melavc20-001, 24 ur / 6 KT

Opis predmeta. Študentke in študenti se sezna-nijo z osnovnimi gospodarskimi znacilnostmi pri-dobitnih in nepridobitnih organizacij, vrstami inobsegom naložb v osnovna in obratna sredstva,amortizacijskimi postopki, postopki vrednotenjaobratnih sredstev in naložbenimi izracuni, s te-orijo stroškov, s proucevanjem in oblikovanjemprodajnih cen in poslovnih izidov posameznihucinkov in podjetja kot celote, s preucevanjemposlovno-izidnega toka, s kriticno tocko gospo-darnosti, kriticno kolicino prodaje in stopnjo var-nostne razlike, s proucevanjem financnega, de-narnega toka in financnega izida podjetja ter skazalniki in kazalci ucinkovitosti in uspešnostipodjetja.


Melavc, Dane. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fa-kulteta za management.


Organizacija in odlocanje v managementuizr. prof. dr. Cene Bavec20-002, 24 ur / 6 KT

Opis predmeta. Odlocanje je osrednja sestavinamanagerjevega dela in njegova kakovost je odlo-cilnega pomena za uspešnost managerja. Pri temje potrebno odlocanje raziskovati znotraj inter-disciplinarnega okvira, ki združuje razlicna raz-iskovalna podrocja: ekonomijo, psihologijo, filo-zofijo, sociologijo, pravo in matematiko. V kom-pleksnem in spremenljivem poslovnem okolju seodlocanje vse bolj seli s posameznika na sku-pino, ki lahko bolje izkoristi razlicne informacij-ske vire, pri cemer pa stopajo v ospredje socialnividiki odlocanja v skupini. Študenti bodo imelimožnost spoznati proces odlocanja, razlicne mo-dele odlocanja v organizaciji, ter vpliv sodobneinformacijske tehnologije na proces odlocanja.


Hammond, J. S., R. L. Keeney in H. Raiffa.2000. Pametne odlocitve: prakticni vodnikza sprejemanje boljših odlocitev. Ljubljana:Gospodarski vestnik.


Tavcar, M. I. 2000. Razsežnosti managementa.Koper: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.


Strategije vodenjadoc. dr. Tonci Kuzmanic20-003, 24 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet obsega spoznavanje inštudij razlicnih strategij vodenja, na katere vpli-

Specialisticni študijski program Management v evropskem okolju 43

Izbirni predmeti*Št. Predmet Ur KT Nosilec / soizvajalci

20-008 Euro-financni management 21 5 –

20-009 Izbrane teme iz racunovodstva 21 5 –

20-010 Finance 21 5 doc. dr. Jožko Peterlin

20-011 Obvladovanje stroškov 21 5 doc. dr. Drago Dubrovski

20-012 Informacijski sistemi v sodobnem poslovnem okolju 21 5 –

20-013 Euro-marketing management 21 5 viš. pred. mag. Peter Ješovnikizr. prof. dr. Vito Bobekprof. dr. Alessio Lokar

20-014 Marketing 21 5 –

20-015 Mednarodni marketing in mednarodno poslovanje 21 5 izr. prof. dr. Vito Bobekviš. pred. mag. Peter Ješovnik

20-016 Evropa in informacijska družba 21 5 izr. prof. dr. Cene Bavecizr. prof. dr. Matjaž Gams

20-017 Euro-management kadrov 21 5 –

20-018 Delovna razmerja, socialna varnost in industrijska razmerja 21 5 –

20-019 Ravnanje z ljudmi 21 5 doc. dr. Marjana Merkac Skok

20-020 Kultura organizacije in poslovanja 21 5 –

20-021 Projektni management 21 5 doc. dr. Mirko Markic

20-022 Zahtevnejši vidiki svetovanja managementu 21 5 –

20-023 Odlicnost poslovanja in uspešnost podjetja v evropskemokolju

21 5 –

20-024 Inovacijski management 21 5 –

20-025 Primerjalno korporacijsko pravo (EU in ZDA) 21 5 prof. dr. Rado Bohinc

20-026 Proces širitve EU in strategije približevanja držav kandidatk 21 5 –

20-027 Politika, management in Evropa 21 5 –

20-028 Srednja in jugovzhodna Evropa: med tranzicijo inglobalizacijo

21 5 –

20-029 Ekonomika tranzicije 21 5 –

20-030 Normativni in pravni vidiki managementa okolja 21 5 –

* Študent izbere 3 predmete. V študijskem letu 2004/2005 so razpisani izbirni predmeti št. 20-010, 20-011,20-013, 20-015, 20-016, 20-019, 20-021 in 20-025. Predavanja v polnem obsegu bodo izvedena za izbirnepredmete, za katere se bo odlocilo (oziroma jih izbralo) vsaj 20 študentov. Ce se bo za predmet odlocilo 7–19 študentov bodo predavanja izvedena v polovicnem obsegu (50% ur), ce pa bo predmet izbralo manj kot 7študentov, predmeta ne bomo izvajali.

vajo razlicni socialni, kulturni in ekonomski de-javniki. Študentom specialisticnega študija bodopredstavljeni tisti osnovni koncepti vodenja, kipresegajo razlike posameznih okolij in pomenijotemelj, na katerem temeljijo specificne teorije vo-denja. Nadgradnja teh spoznanj pa bodo prak-ticna in teoreticna znanja, s katerimi bodo štu-denti sposobni razvijati osebni slog vodenja aliaktivno preucevati in raziskovati prednosti in po-manjkljivosti posameznih slogov vodenja. O vo-denju bodo priceli razmišljati strateško, ne le koto poimenovanju dolocenega vedenja, temvec koto kategoriji, ki ji je zaradi kljucnih vplivov naorganizacijsko kulturo in klimo v podjetjih, po-trebno namenjati ustrezno pozornost.


Glasser, W. 1995. Kontrolna teorija za mana-gerje. Radovljica: Regionalni izobraževalnicenter.

Goleman, D. 1998. Working with emotional in-telligence. New York: Bantam.


Martin, J. 1998. Organizational behaviour. Lon-don: International Thomson Business Press.

Kotter, J. P. 1999. John P. Kotter on what leadersreally do. Boston: Harvard Business Review.

Harvard business review on leadership. 1998.Boston: Harvard Business School Press.


Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,seminarska naloga.

Strateški managementizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar20-004, 24 ur / 6 KT

Opis predmeta. Predmet je konceptualna pod-laga za preucevanje managementa v evropskemokolju. Predpostavlja osnovna znanja o organi-zacijah in managementu. Izhaja iz obvladovanjakompleksnosti in dinamicnosti organizacij kot te-meljne naloge managerjev, zatem pa obravnavasnovanje in izvajanje politike organizacije, to jesmotrov in ciljev, temeljne, razvojne in tekocepolitike. Osredinja se na sestavine strategije or-ganizacije na dejavnosti, urejenost in sredstva kijih vse obravnava v široko zasnovanih razsežno-stih. Pri tem izhaja iz okvirnega modela politikeorganizacije, ki ga vzporeja s številnimi modeliiz svetovne literature, zlasti z modelom Visokešole St. Gallen. Študentom posreduje znanja invešcine za umešcanje skladnih sestavin politikeorganizacije v te razsežnosti za nacrtovanje poli-tike organizacije.

Študijska literaturaTavcar, M. I. 2001. Strateški management. Ko-

per: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,seminarska naloga.

Globalizacija gospodarstvaprof. dr. Marjan Svetlicic20-005, 24 ur / 6 KT

Cilji predmeta. Cilj študija predmeta je sezna-njanje študentov s temeljnimi globalizacijskimiprocesi v svetu in zlasti v Evropi. Poznavanjeteh procesov je pomembno za razumevanje se-danjega okolja, v katerem delujejo vse državein podjetja, kakor tudi za predvidevanje bodo-cih tendenc in pravocasno odzivanje nanje. To ješe prav posebno pomembno za podjetja majhnihdržav. Za njih je namrec zunanje okolje podanoin se mu morajo prilagajati, medtem ko velikedržave lahko to okolje sooblikujejo. Bistveni ele-ment konkurencnosti majhnih držav je prav nacr-tovanje odprte gospodarske strategije, prožnegaprilagajanja in odzivanja na svetovne tendence.Cim prejšnje in pravilno odzivanje sta bistvenaelementa konkurencnosti. Za majhne države setudi meja med makro- in mikroravnijo, tj. med

delovanjem države in delovanjem podjetij, velikobolj zabriše kot v veliki državi.


Bartlett, C. A., in S. Ghostal. 2000. Buildingstrategic capabilities: the competitive chal-lenge. V Transnational management, ur. C.A. Bartlett in S. Ghostal, 240–259. Boston:McGraw-Hill.

Birkinshaw, J. 2000. Multinational corporatestrategy and organization: an internal marketperspective. V The globalization of multina-tional enterprise activity and economic de-velopment, ur. N. Hood in S. Young, 55–79.London: Macmillan.

Deans, C. P., in D. A. Ricks. 2001. Internatio-nal business, future trends. V The IEBM han-dbook of international business, ur. Rosa-lie L. Tung, 232–239. London: InternationalThomson Business Press.

Morrison, A. J. 2000. The impact of globaliza-tion on the organization of activities. V In-ternational management, ur. P. W. Beamish,149–166. Boston: McGraw-Hill.

Jaklic, A. in M. Svetlicic. 2003. Enhanced tran-sition by outward internationalization. Alder-shot: Ashgate.

Jeannet, J.-P. 2000. Managing with a globalmindset. London: Financial Times PrenticeHall. [str. 3–18 in 215–223.]

Svetlicic, M. 1996. Svetovno podjetje. Lju-bljana: Znanstveno in publicisticno središce.

Svetlicic, M. 1998. Slovenija, Evropska unija inglobalizacija. Teorija in praksa 35 (1): 6–16.

Svetlicic, M. 2001. Internationalisation: thechallenges for small- and medium sizedfirms. V Internationalisation: challenge forSMEs, Portorož, 6–9 November 2001. Lju-bljana: Pospeševalni center za malo gospo-darstvo.

Svetlicic, M. 2004. Globalizacija in neenakome-ren razvoj. Ljubljana: Založba FDV.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Od študen-tov se zahteva aktivna udeležba na predavanjih.Zaradi interaktivnosti predavanj je obvezna vsaj70% prisotnost. V primeru vecje odsotnosti seštudent udeleži predavanj prihodnje leto. Na vsa-kem predavanju se obravnava dolocena tema(konkreten program po temah za vsako preda-vanje dobijo študenti teden dni pred zacetkompredavanj). V casu predavanj izdela študent se-minarsko nalogo v obsegu 5–8 strani. Študentlahko izbira med dvema temama: 1) ucinki glo-


balizacije na Slovenijo, 2) strateški nacrt spre-memb v svoji oziroma namišljeni organizaciji, kijih narekuje globalizacija in vkljucevanje v EU.Pisni izpit je takoj po koncu predavanj. Pri izpituse preverja obvladovanje predpisane literature inobravnavanih tem.

Evropske integracijeizr. prof. dr. Vito Bobek20-006, 40 ur / 9 KT

Opis predmeta. Namen študija predmeta »Evrop-ske integracije« je seznanjanje s temeljnimi kon-cepti in procesi integriranja Evrope. Poznavanjeozadja, vsebine, poteka in razsežnosti teh proce-sov je pomembno za razumevanje okolja našegadelovanja v okviru EU (inštitucije, zakonodaja,»pravila igre«), kakor tudi za predvidevanje bo-docnosti teh procesov. Koncni cilj predmeta jeuporaba znanja o procesih ekonomske in poli-ticne integracije Evrope v sodobnem manage-mentu in poslovanju, ki ne zadeva samo EU,ampak Evropo v geografskem pomenu besede,ki daje slušateljem širšo podlago za sprejemanjeodlocitev v konkretnih okoljih. Predmet je sesta-vljen iz dveh temeljnih vsebinskih sklopov. Prvise nanaša na ekonomsko integracijo, drugi pa napoliticno integracijo Evrope.

Študijska literaturaBaldwin, R. E., J. F. Francois in R. Portes. 1997.

The costs and benefits of eastern enlarge-ment: the impact on the EU and central Eu-rope. Economic Policy (April) 127–176.

Dinan, D. 1999. Ever closer union: an introduc-tion to european integration. London: Ma-cmillan.

Kenda, V., in V. Bobek. 2003. Osnove med-narodnih ekonomskih odnosov. Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta. [V. del: str.209–276.]

Mercado, S., R. Welford in K. Prescott. 2001.European business. Harlow: Pearson Educa-tion. [Poglavja 2, 3 in 8.]

Mrak, M., M. Rojec in J. Potocnik. 2002. Thetransition process in Slovenia: transformationto a EU-compatible economy. Journal of in-ternational relations and development 5 (1):37–62.

Nugent, N. 1999. The government and politicsof the European union. London: Macmillan.

Peterson, J., in E. Bomberg. 1999. Decisionma-king in the European Union. London: Ma-cmillan.

Rosamond, B. 2000. Theories of european inte-gration. London: Macmillan.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga in pisni izpit.

Politika konkurence in pravo Evropske unijeizr. prof. dr. Peter Grilc20-007, 24 ur / 6 KT

Opis predmeta. Od faz ekonomske integracije doprostega pretoka produkcijskih faktorjev in kon-kurencne politike, ki z vrsto drugih politik pred-stavljajo zakljuceno celoto. Vecina predavanj jenamenjena obravnavi konkurencnega prava. Štu-denti obdelajo splošne pojme konkurence, kon-kurencnega prava in politike konkurence, glo-balno in posebej v EU. Prav tako obravnavajopravne vire (primarne, sekundarne, odlocbe) inpoglavitne institute konkurencnega prava v EU:prepoved omejevanja konkurence s sporazumi,usklajenim ravnanjem in sklepi, prepoved zlo-rabe prevladujocega položaja, koncentracije pod-jetij, državne pomoci, pravila o zagotavljanju lo-jalne konkurence, zlasti v pravu varstva potrošni-kov (oglaševanje, harmonizacija predpisov). Po-sebna tema je namenjena razmerju med EU inSlovenijo. Poglobljen študij je namenjen odloc-bam Komisije in Sodišca ES. Študent je po ab-solviranih obveznostih sposoben za samostojnoiskanje virov, kar omogoca poseben seminar, kibo potekal v racunalniški ucilnici.


Grilc, P., in T. Ilešic. 2001. Pravo Evropske unije.Ljubljana: Cankarjeva založba.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit inseminarska naloga (6500–7000 besed).

Izbirni predmeti

Financedoc. dr. Jožko Peterlin20-010, 21 ur / 5 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je seznanitištudente s problemi in prakticnimi rešitvami so-dobnih poslovnih financ, zaokrožiti njihovo po-slovno financno znanje ter jih pripraviti na fi-nancne izzive, ki nastajajo z globalizacijo poslo-vanja in intenzivnejšim gospodarskim povezova-njem Evrope. Pri tem je potrebno spoznati bi-stvene elemente ožjega (slovenskega) in širšega(evropskega) financnega okolja ter v tem okviru


tudi temeljne financne inštitucije. Znotraj podje-tja je treba spoznati pristope in metode za za-gotavljanje placilne sposobnosti podjetja ter zaprispevek financ k povecanju dobickovnosti po-slovanja, zmanjšanju financnega tveganja in po-slovni samostojnosti podjetja.


Brigham, E. 1999. Fundamentals of financialmanagement. New York: The Dryden Press.

Bergant, Živko. 1995. Sistem kompleksne ana-lize financnega položaja podjetja. 2., dopol-njena izdaja. Ljubljana: ITEO.

Peterlin, Jožko. 2003. Financna tveganja in vre-dnost podjetja. Koper: Fakulteta za manage-ment; Seca: Smartfin.

Peterlin, Jožko. 2003. Problemi ugotavljanja ka-pitalske ustreznosti v praksi. V Zbornik re-feratov 1. poslovnofinancne konference Slo-venskega inštituta za revizijo, ur. Ivan Turk,99–125. Ljubljana: Slovenski inštitut za revi-zijo.


Obvladovanje stroškovdoc. dr. Drago Dubrovski20-011, 21 ur / 5 KT

Opis predmeta. Cilj predmeta je seznaniti štu-dente s sodobnimi metodami in modeli za obvla-dovanje stroškov v podjetjih, da bodo razumelipomen informacij, ki so sestavni del manage-menta stroškov, za odlocanje v strateškem mana-gementu. Klasicna racunovodska porocila, ki sopredvsem kratkorocno in v preteklost usmerjena,ne omogocajo podjetju, da bi bilo dolgorocnokonkurencno v pogojih globalnega gospodarstva.Management stroškov zato gradi na kljucnih fak-torjih uspešnosti, ki presegajo klasicna financnamerila uspešnosti in poudarjajo tudi druge vi-dike poslovanja, ki so bolj usmerjeni v zagotavlja-nje dolgorocne uspešnosti in pridobivanje konku-rencnih prednosti.


Biloslavo, R. 1999. Metode in modeli za mana-gement. Koper: Visoka šola za management.

Blocher, E. J., K. H. Chen in T. W. Lin. 1999.Cost management: a strategic emphasis. Bo-ston: Irwin.

Dubrovski, D. 2004. Krizni management in pre-nova podjetja. Koper: Fakulteta za manage-ment.


Euro-marketing managementizr. viš. pred. mag. Peter Ješovnik20-013, 21 ur / 5 KT

Opis predmeta. Predmet obsega naslednje te-matske sklope: osnove marketinške paradigme innjena aplikacija v EU; makrookolje v EU: geode-mografija, gospodarstvo in dohodki, kultura, za-koni in politika, tehnologija, naravno okolje; mi-krookolje v EU, kupci in potencialni kupci, po-sredniki in njihova omrežja, podjetniška kultura,konkurenti, dobavitelji; kako sestaviti ucinkovittržni splet za EU; kako izvajati tržne raziskave vEU; izoblikovanje tržno-podjetniške strategije zaEU; organizacija tržne dejavnosti in njen nadzor.


Lokar, A. V pripravi. Euromarketing.Devetak, G. 2000. Evropski marketing storitev.

Kranj: Moderna organizacija.Devetak, G. 2000. Marketing storitev. Kranj:

Moderna organizacija.Devetak, G., in G. Vukovic. 2002. Marketing iz-

obraževalnih storitev. Kranj: Moderna organi-zacija.

Tavcar, M. I. 2000. Strategija trženja. 2., dopol-njena izdaja. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Ješovnik, P. 2001. Osnove mednarodnega trže-nja. Koper: Visoka šola za management.

Adcock, D. 2002. Marketing principles andpractice. London: Pitman.

Fiefield, P., in C. Gilligan. 1996. Strategic mar-keting management. Oxford: Butterworth-Heinemann.

Hrastelj, T. 1998. Evrotrženje. Naše gospodar-stvo 44 (1–2): 155–188.

Hill, E. in T. O’Sullivan. 1996. Marketing. Lon-don: Longman.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje študenta na predavanjih, pisni izpit inseminarska naloga.

Mednarodni marketing in mednarodnoposlovanjeizr. prof. dr. Vito Bobek20-015, 21 ur / 5 KT

Opis predmeta. Predmet vsebuje predvsem teo-reticna znanja in prakticne izkušnje s podrocja


organiziranja poslovanja v mednarodnem oko-lju, upoštevajoc splošne znacilnosti in posebno-sti mednarodnih trgov izdelkov, storitev in zna-nja. Prav tako je namen predmeta izobraziti stro-kovnjake tržnike, ki bodo pridobili zaokroženaznanja ne le s podrocja izvoznega trženja, mar-vec tudi poglobljena znanja o razvitih nacinih inoblikah mednarodnega poslovanja na globalnemtrgu.


Hrastelj, T. 1995. Podjetniški izzivi mednaro-dnega poslovanja. Ljubljana: Gospodarski ve-stnik.

Kenda, V. 2001. Mednarodno poslovanje. Mari-bor: EPF.

Muehlbacher, H., L. Dahringer in H. Leihs.1999. International marketing: a global per-spective. London: International ThompsonPublishing.

Hrastelj, T. 2001. Mednarodno poslovanje v vr-tincu novih priložnosti. Ljubljana: Gospodar-ski vestnik.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje na predavanjih ter pisni ali ustni izpit.

Evropa in informacijska družbaizr. prof. dr. Cene Bavec20-016, 21 ur / 5 KT

Opis predmeta. Predmet obravnava prehod iz in-dustrijske v informacijsko družbo z razlicnih vidi-kov: tehnološkega, ekonomskega in družbenega.Predstavljeni bodo najpomembnejši strateški do-kumenti EU. Študenti bodo spoznali sistemske inzakonske spremembe, ki spremljajo nastanek di-gitalne ekonomije in uvajanje elektronskega po-slovanja, še posebej direktive EU, ki veljajo tudiza Slovenijo. Podrobneje bo obravnavan konceptdigitalne uprave in njena povezava z digitalnoekonomijo. Predmet bo zakljucila analiza stanjav Sloveniji in ocena bodocega razvoja informacij-ske družbe kot globalnega in dominantnega po-java.


A European way for the information society:information society forum. 2001. Brussels:European Commission.

Goonatilake, S., in P. Treleaven, ur. 1996. Inteli-gent systems for finance and business. NewYork: Wiley.

Currie, W. 2000. The global information society:

a new paradigm for the 21st century corpo-ration. Chicester: Wiley.

Ducatel, K., J. Webster in W. Herrmann, ur.2000. The information society in Europe.Lanham: Rowman & Littlefield.

Duff, A. S. 2000. Information society studies.London in New York: Routledge.

Izbor tujih in domacih clankov.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Obveznostštudentov je aktivno sodelovanje na predavanjihin vajah. Študenti izdelajo seminarsko nalogo injo zagovarjajo na vajah. Pred zagovorom semi-narske naloge opravljajo tudi pisni izpit. Ocenapri predmetu je odvisna od rezultatov pisnega iz-pita in od ocene zagovora seminarske naloge.

Ravnanje z ljudmidoc. dr. Marjana Merkac Skok20-019, 21 ur / 5 KT

Opis predmeta. Predmet seznanja študente strendi razvoja v ravnanju z ljudmi v evropskihdržavah. Pomaga razumeti vlogo in pomen stra-tegije ravnanja z ljudmi v organizaciji, oprede-liti razsežnosti ravnanja z ljudmi v organizacijiter spoznati nekatere modele ravnanja z ljudmi.Študenti se seznanijo s pomenom in možnostmipravilnega ravnanja z ljudmi v organizaciji –predvsem s strategijo, nacrtovanjem in razvo-jem, usposabljanjem, vrednotenjem in nagra-jevanjem ter z medsebojnimi odnosi pri delu.Naucijo se razmišljati o pridobljenih spoznanjihs podrocja organizacijskega projektiranja, vode-nja, timskega dela, komuniciranja in motivacijeter pri posamezni vsebini cim vec teh spoznanjprenesti v prakso.

Študijska literaturaBelbin, M. 1994. Team roles at work. Oxford:

Butterworth Heinemann.Brewster, C., in A. Hagewisch. 1994. Policy and

practice in european human resource mana-gement. London: Routlege.

Brewster, C., W. Mayrhofer, M. L. Morley. 2004.Human resource management in Europe:evidence of covergence? Amsterdam: Else-vier.

Goss, D. 1995. Principles of human resourcemanagement. London, New York: Routledge.


Sparow, Paul R. in M. Marchington. 1998.


Human resource management: the newagenda. London: Financial Times.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga, pisni izdelki študenta in pisni izpit.

Projektni managementdoc. dr. Mirko Markic20-021, 21 ur / 5 KT

Opis predmeta. Osnovni smoter je, da študentispoznajo projekte in projektni management kotorodje za realizacijo razvojnih ciljev profitnih inneprofitnih organizacij ter da pridobijo temeljnaznanja s tega podrocja. V okviru predmeta se štu-denti seznanijo s projekti, vrstami projektov innalogami projektnega managementa. Z analizoprakticnih primerov spoznajo razlicne projekte spodrocja razvoja podjetij in neprofitnih organiza-cij ter razvojnega sodelovanja z domacimi in tu-jimi podjetji/organizacijami. Seznanijo se z med-narodnimi standardi stroke in razvojnimi trendi vsvetu.

Študijska literaturaBurke, R. 1996. Project management. Chiche-

ster: Wiley.Turner, R. 1993. The handbook of project ma-

nagement. London: McGraw-Hill.Kerzner, H. 1998. In search of excellence in

project management. New York: Van No-strand Reinhold.

Hauc, A., J. Kovac in B. Semolic. 1993. Projek-tno organiziran strateški management. Mari-bor: Ekonomsko poslovna-fakulteta in Projektmanagement inštitut.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga – izdelava zagonske dokumentacije prak-ticnega primera projekta in ustni izpit.

Primerjalno korporacijsko pravo (EU in ZDA)prof. dr. Rado Bohinc20-025, 21 ur / 5 KT

Cilji predmeta. Namen predmeta je študente se-znaniti z enotirnim in dvotirnim sistemom upra-vljanja gospodarskih družb v državah clanicahEU, razmejiti pristojnosti in dolžnosti uprave innadzornega sveta gospodarske družbe v EU inosvetliti vlogo zaposlenih v upravi in nadzornemsvetu v pravu EU.

Študijska literaturaBohinc, R. 1993. Upravljanje gospodarskih

družb. Ljubljana: Lege Artis.Kocbek, M. 1995. Delnice in delniška družba.

Ljubljana: Gospodarski vestnik.Študenti bodo na predavanjih opozorjeni tudi na

clanke v revijah Podjetje in delo in Pravnapraksa, ustrezne direktive EU in predlog sta-tuta evropske družbe.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivna ude-ležba, izdelava seminarske naloge in zagovor aliizpit (ustni ali pisni).


Specialisticni študijski programManagement

Splošno o študijskem programu

Strokovni naslov: specialist/-ka managementa

Predstojnik študijskega programa:doc. dr. Roberto Biloslavo

Študijski program daje splošna znanja iz ma-nagementa, poslovnih, ekonomskih, pravnih invedenjskih ved, ki so potrebna za uspešno ob-vladovanje organizacij in za vodenje sodelavcev,ter aplikativno znanje v okviru naslednjih usme-ritev: splošni management, management infor-macijskih sistemov, financni management, ma-nagement trženja, management kadrov in mana-gement v mednarodnem poslovanju. Diplomantiso usposobljeni za izvajanje zahtevnejših projek-tov ter za svetovalno delo na podrocju manage-menta.


• Študente usposobiti za razumevanje in ob-vladovanje organizacije ter njenih posame-znih funkcij kot dinamicnega sistema, ki jeutemeljen v poslovnih, ekonomskih, vedenj-skih in pravnih vedah.

• Študente usposobiti za razumevanje aplika-tivnih teoreticnih spoznanj, za prepoznava-nje problemov v poslovni praksi in za nji-hovo ustvarjalno reševanje na ožjih strokov-nih podrocjih njihovega delovanja.

Vpisni pogoji


• dodiplomska visokošolska izobrazba,• v dodiplomskem študiju dosežena pov-

precna ocena najmanj dobro (7) ali dveleti delovnih izkušenj,



Program traja 1 leto in obsega:• 6 predmetov (2 obvezna, 1 obvezni smerni

in 2 izbirna smerna in izbirni poljubni pred-met) in

• seminar Raziskovanje in pisanje strokovnihbesedil.






Predmetnik obsega dva obvezna predmeta, se-minar Raziskovanje in pisanje strokovnih besedil,ter 33 izbirnih predmetov, med katerimi študentizbere en obvezni in dva izbirna smerna pred-meta ter en poljubni izbirni predmet (preglednicina straneh 50–51).


Obvezni predmeti

Managementizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar30-001, 36 ur / 12 KT

Opis predmeta. Management je med temelj-nimi predmeti specialisticnega in magistrskegaprograma Management in nadgrajuje znanja izdodiplomskega visokošolskega programa Fakul-tete za management. Obsega izbrane teme spodrocja managementa in organizacij, nacrtova-nja, organiziranja, usmerjanja in nadziranja, kijih ne obravnavajo dodiplomski programi. Potekav sedmih zakljucenih vsebinskih enotah. Vsakavsebuje kratek uvodni del, ki je namenjen pred-vsem študentom, ki niso diplomirali na Visokišoli za management oz. Fakulteti za manage-ment, ostalim študentom pa ga priporocamo.Osrednji vsebinski del obsega izbrane teme –


Predmetnik specialisticnega študijskega programa ManagementŠt. Predmet Ur KT Nosilec / soizvajalci

30-001 Management 36 12 izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

30-002 Ekonomski in pravni vidiki managementa 36 12 prof. dr. Egon Žižmondizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

30-003 Raziskovanje in pisanje strokovnih besedil (seminar) 12 – doc. dr. Boštjan Antoncicdoc. dr. Anita Trnavcevic

30-XXX Obvezni smerni predmet 24 9

30-XXX Izbirni smerni predmet 24 9

30-XXX Izbirni smerni predmet 24 9

30-XXX Izbirni poljubni predmet 24 9

tako: Managerji obvladujejo organizacijo, Vre-dnote, kulture, etika managementa, Managerjinacrtujejo za danes in jutri, Sredstva organizacij– delo, kapital, znanje, Urejenost organizacij –hierarhija, procesi, sistemi, Zavezništva in inte-resi – v organizaciji in okolju, Vodenje in nadzi-ranje – nacini in pasti. V vsaki enoti predmetaštudenti spoznajo po eno prakticno orodje za ob-vladovanje organizacije, ki ga v sklepnem deluenote obravnavajo v delovnih skupinah – potempa vsak študent pripravi s tem orodjem kratekpisni izdelek.

Študijska literaturaTavcar, M. 2002. Strateški management. Koper:

Visoka šola za management.Tavcar, M. V pripravi. Izbrane teme iz manage-

menta: skripta. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Tavcar, M. V pripravi. Gradiva za delovne sku-pine: skripta. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Mintzberg, H., J. B. Quinn in S. Ghoshal. 1999.The strategy process. Harlow: Financial Ti-mes / Prentice-Hall.


Schermerhorn, J. R., J. G. Hunt in R. N. Os-born. 1991. Managing organizational beha-vior. Chichester: John Wiley.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit, pi-sni izdelki študentov.

Ekonomski in pravni vidiki managementaprof. dr. Egon Žižmond, izr. prof. dr. ZvoneVodovnik30-002, 36 ur / 12 KT

Ekonomski vidiki managementa. Predmet se-znanja študente s sodobnim konceptom ekonom-

ske vede, jim posreduje temeljna ekonomska te-oreticna znanja, tako mikroekonomska kot tudimakroekonomska, ki so potrebna za razumeva-nje drugih ekonomskih in poslovnih disciplin, injih usposablja za razumevanje ekonomskih pro-cesov v podjetjih, na posameznih trgih in naravni gospodarstva kot celote. Predmet vkljucujesedem zaokroženih poglavij: Ekonomija in eko-nomska teorija, Mikroekonomija – ponudba, pov-praševanje in trgi dobrin, Trgi proizvodnih dejav-nikov in porazdelitev dohodka, Vloga vlade v go-spodarstvu, Makroekonomija – rast in poslovnicikli, Ekonomska rast in makroekonomska poli-tika ter Mednarodna trgovina in svetovno gospo-darstvo.

Študijska literaturaSamuelson, P. A., in W. D. Nordhaus. 2002.

Ekonomija. Ljubljana: GV založba.


Pravni vidiki managementa. Slušatelji se sezna-nijo z ustavnimi temelji, ki so pomembni za pro-cese vodenja in upravljanja ter za izvajanje de-javnosti organizacij. Seznanijo se s temelji go-spodarskega, civilnega, upravnega, delovnega insocialnega prava. Izbrane teme s teh podrocij soobravnavane tudi z vidika mednarodnega, zlastievropskega prava. V okviru predmeta so obrav-navane zlasti naslednje teme: Omejitve odloca-nja z vidika razvoja varstva clovekovih pravic intemeljnih svobošcin, zagotovljenih z ustavo inmednarodnim pravom. Sodobne statusne oblike,strukture in pristojnosti organov razlicnih vrst or-ganizacij. Zahtevnejša vprašanja iz teorije po-godbenih razmerij in odškodninskega prava. Iz-brana razvojna vprašanja s podrocja obravnava-nja pravnega položaja zaposlenih kot posamezni-kov in skupin delavcev.

Študijska literaturaBlanpain, R., ur. 1997. Comparative labour law

Specialisticni študijski program Management 51

Obvezni (*) in izbirni smerni predmeti po smerehŠt. Predmet Ur KT Nosilec / soizvajalci

Splošni management

30-004 Strateški management* 24 9 izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

30-005 Podjetništvo 24 9 doc. dr. Boštjan Antoncic

30-006 Projektni management 24 9 doc. dr. Mirko Markic

30-007 Vodenje in pogajanja 24 9 doc. dr. Tonci Kuzmanic

30-008 Management proizvajanja proizvodov in storitev 24 9 doc. dr. Slavko Dolinšek

30-009 Svetovanje managementu 24 9 –

Management informacijskih sistemov

30-010 Analiza poslovnega okolja in razvoj informacijskih sistemov* 24 9 doc. dr. Srecko Natek

30-011 Management e-poslovanja 24 9 prof. dr. Dušan Lesjak

30-012 Sistemi za podporo managementu 24 9 –

30-013 Management podatkov 24 9 doc. dr. Srecko Natek

30-014 Informatika v javni upravi 24 9 –

Financni management

30-015 Financni management podjetja* 24 9 prof. dr. Leon Repovž

30-016 Management financnih tveganj 24 9 doc. dr. Jožko Peterlin

30-017 Poslovodno racunovodstvo 24 9 prof. dr. Dane Melavc

30-018 Strateške poslovne in lastninske povezave 24 9 doc. dr. Drago Dubrovski

30-019 Bilancna in davcna politika podjetja 24 9 izr. prof. dr. Franko Milost

Management trženja

30-020 Management mednarodnega poslovanja* 24 9 doc. dr. Drago Dubrovski

30-021 Trženje med organizacijami 24 9 izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

30-022 Trženje storitev 24 9 prof. dr. Boris Snoj

30-023 Spletno trženje 24 9 –

30-024 Oblike in tehnike mednarodnega poslovanja 24 9 izr. prof. dr. Vito Bobek

30-025 Trženjsko raziskovanje 24 9 –

Management kadrov

30-026 Pristojnosti in pooblastila za odlocanje na podrocju delovnihrazmerij*

24 9 izr. prof. dr. Zvone Vodovnik

30-027 Pridobivanje in razvoj kadrov 24 9 doc. dr. Marjana Merkac Skok

30-028 Delodajalec kot dejavnik v sistemu socialne varnosti 24 9 prof. dr. Mitja Novak

30-029 Kadri kot premoženje organizacije 24 9 izr. prof. dr. Franko Milost

30-030 Status organizacije in položaj zaposlenih 24 9 –

Management v mednarodnem poslovnem okolju

30-031 Management medkulturnih razlik* 24 9 doc. dr. Dejan Jelovac

30-033 Prevajanje in tolmacenje v poslovnem komuniciranju 24 9 pred. Alenka Kocbek

30-034 Anglešcina v poslovnem komuniciranju 24 9 pred. mag. Silva Bratož

30-035 Nemšcina v poslovnem komuniciranju 24 9 pred. Alenka Kocbek

30-036 Italijanšcina v poslovnem komuniciranju 24 9 pred. Mirella Ceglar Jurincic

30-020 Management mednarodnega poslovanja 24 9 –

Predmeti, ki jih v študijskem letu 2004/2005 ne razpisujemo, v tabeli nimajo navedenega nosilca.

and industrial relations. Deventer: Kluwer

Charlesworth, M. 1995. Company law. London:Sweet & Maxwell.

Kavcic, I., in F. Grad. 1999. Ustavna ureditevSlovenije. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Vodovnik, Z. V pripravi. Poglavja iz delovnega in

socialnega prava. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni ali ustniizpit, projektna naloga, aktivno sodelovanje napredavanjih.


Raziskovanje in pisanje strokovnih besedildoc. dr. Boštjan Antoncic, doc. dr. AnitaTrnavcevic30-003, 12 ur / 0 KT

Opis predmeta. Seminar je namenjen spoznava-nju osnovnih pojmov v raziskovalnih metodolo-gijah, ki so v oporo pri pisanju seminarskih na-log in drugih pisnih del. Poudarek je na zadevahglede vsebine, sloga, citiranja in navajanja virovpri pisanju strokovnega ali znanstvenega bese-dila .

Študijska literaturaEasterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. V pri-

pravi. Raziskovanje v managementu. Koper:Fakulteta za management.



Izbrani clanki.


Smerni predmeti


Opis predmeta. V okviru predmeta naj študentiobravnavajo obstojece in nenehno nastajajocehipoteze s podrocja strateškega managementa,predvsem na podrocjih: temeljnih zmožnosti or-ganizacije, managementa spreminjanja organi-zacije, snovanja specificnih modelov politike or-ganizacije. Vsebine predmeta obsegajo: obvlado-vanje sprememb – organizacija in spreminjanje,obvladovanje spreminjanja, prelomno spreminja-nje in krize; obvladovanje kompleksnosti oko-lja in organizacije – kompleksnost organizacij innjene razsežnosti, poenostavljanje kompleksno-sti z modeli, obvladovanje kompleksnosti z vi-dika temeljnih zmožnosti organizacije; strateškazasnova politike organizacije – koncepti strate-škega snovanja politike, pregledi nekaterih kon-ceptov politike, nekateri modeli razsežnosti poli-tike, okvirni model razsežnosti politike organiza-cije. Vsebina predmeta dopolnjuje splošna zna-nja študenta z aktualnimi smermi in dognanji na

podrocju managementa in mu odpre pot v trajnoosebno izpopolnjevanje s spremljanjem dogajanjv stroki.

Študijska literaturaBelak, J. 1991. Podjetniško planiranje. Maribor:

Obzorja.Bresser, R. 1998. Strategische Management-

theorie. Berlin: Walter de Gruyter.Kralj, J. 1992. Politika podjetja v tržnem gospo-

darstvu. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakul-teta.

Mintzberg, H. 1994. The rise and fall of strate-gic planning. New York: Prentice-Hall.

Pucko, D. 1993. Planiranje v podjetjih. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Tavcar, Mitja. V pripravi. Gradiva za delovne sku-pine: skripta. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Tavcar, Mitja I. 2002. Strateški management.Koper: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Nabor clankov iz svetovne strokovne literature.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,krajši pisni izdelki, projektna naloga/izdelek, ak-tivno sodelovanje.

Podjetništvodoc. dr. Boštjan Antoncic30-005, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen spoznava-nju podrocja podjetništva s teoreticnega in prak-ticnega vidika. Poudarek je na razpoznavanjupodjetništva kot pomembnega elementa za rastin razvoj podjetja in narodnega gospodarstva, se-znanjanju z vidiki podjetništva, ki so lahko v po-moc pri analizi in nacrtovanju rasti in razvoja no-vega ali obstojecega podjetja, ter na metodologijirazpoznavanja in analize poslovne priložnosti ternacrtovanja izkorišcanja te nove priložnosti s po-mocjo sestavljanja poslovnega nacrta.


2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV založba.Antoncic, Boštjan. 2002. Primeri iz podjetni-

štva: rast in razvoj podjetja. Koper: Društvoza akademske in aplikativne raziskave.

Izbrani clanki.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,krajši pisni izdelki, seminarska/projektna naloga,aktivno sodelovanje.


Projektni managementdoc. dr. Mirko Markic30-006, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je usposobitištudente za nacrtovanje, izvajanje in kontroli-ranje projektov na nivoju obvladovanja projektov(obvladovanje in management). Študenti se bodoseznanili tudi z nacinom vkljucevanja projektov vpodjetja in druge organizacije. Poleg teoreticnihosnov managementa projektov bodo poglobljenospoznavali metodologijo ter posamezna znanjain vešcine, ki so koristna za nacrtovanje, izva-janje in kontroliranje projektov. Kandidat samoizbere, spozna in na prakticnem primeru uporabiprogramsko orodje, ki omogoca podporo mana-gementu projekta. Izid prakticne rabe program-skega orodja bo idejna zasnova, plan ter pri-kaz obvladovanja konkretnega projekta oziromavzpostavitev poslovno-organizacijskega okolja,ki bo omogocalo projektni pristop. Z vsebin-skega vidika je predmet clenjen na teoreticnain metodološka izhodišca, vkljucevanje projektovv poslovno-organizacijski sistem, organiziranostudeležencev v projektu, procese managementaprojekta ter komuniciranje v projektu.


Hauc, A. 2002. Projektni management. Lju-bljana: GV založba.

Kerzner, H. 2003. Project management. A sy-stems approach to planning, scheduling andcontroling. 8. izdaja. Berea: John Wiley &Sons

Markic, M. V pripravi. Management projektov.Koper: Fakulteta za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Izdelava pro-jektne naloge in njena predstavitev.

Vodenje in pogajanjadoc. dr. Tonci Kuzmanic30-007, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je študentomponuditi vpogled v teorije pogajanj. Med študi-jem literature bodo osvajali znanja in tehnike, spomocjo katerih bodo izoblikovali kriticen pogledna obstojece teorije. Sposobni bodo oceniti poga-jalska izhodišca in razmere za izbiro primernegasloga pogajanj. Pozornost bo namenjena tudi ra-zumevanju psiholoških dejavnikov pri pogajanjihin izdelavi lastnih pogajalskih taktik. Študentibodo spoznali temeljne zakonitosti uspešnih in

ucinkovitih pogajalskih taktik, se seznanili z po-goji, ki morajo biti izpolnjeni, ce naj bodo poga-janja uspešna ter obvladovanje metode nacelnihpogajanj, ki je osnova vseh pogajalskih taktik instrategij, tako v diplomaciji kot v gospodarstvu.

Študijska literaturaBroadbent, M. 1999. Measuring business per-

formance. London: The Chartered Institute ofManagement Accountants.

Dawson, R. 1999. Secrets of power negotia-ting: inside secrets from a master negotiator.Franklon Lakes, NJ: Career.

Fisher, R., W. Ury in B. Patton. 1998. Kako do-seci dogovor: umetnost pogajanja. Ljubljana:Gospodarski vestnik.

Forsyth, P. 2002. Negotiating. Oxford: Capstone.Kavcic, B. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj:

Moderna organizacija.Kennedy, G. 1999. The perfect negotiation: all

you need to get it right first time. London:Random House Business.

Ury, W. 1998. Kako preseci zavrnitev: pogaja-nja s težavnimi ljudmi. Ljubljana: Gospodar-ski vestnik.

Volkema, R. J. 1999. The negotiation toolkit:how to get exactly what you want in any bu-siness or personal situation. New York: Ame-rican Management Association.


Management proizvajanja proizvodov instoritevdoc. dr. Slavko Dolinšek30-008, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. V današnjem dinamicnem glo-balnem poslovnem okolju se morajo podjetjaosredotociti na svoje procese, jih narediti bolj za-nesljive in ucinkovite. Uspešno organizirano pro-izvajanje zagotavlja izdelke in storitve zahtevanekakovosti in omogoca ucinkovito obvladovanjestroškov izdelave. Proizvodnja, kot ena izmedposlovnih funkcij podjetja, obicajno vkljucuje ak-tivnosti, ki se nanašajo na proizvodne strateškeodlocitve (kot del celovitega vodenja podjetja),oblikovanje postopkov (management izdelkov inprocesov), odlocanje o postopkih (operativni ma-nagement proizvodnje in storitev) in kontrolneodlocitve (nacrtovanje in kontroliranje postopkovza vecjo produktivnost in zanesljivost). Cilj pred-


meta je prikazati študentom vlogo proizvodnegamanagerja v organizaciji, kako lahko organizacijadoseže konkurencno prednost na trgu z vecjoproduktivnostjo in nižjimi stroški, z zanesljivo-stjo svojih dobav in zagotavljanjem kakovostiizdelkov in storitev. Predmet seznanja študentes sodobnimi nacini managementa proizvajanjaizdelkov in storitev, pomaga razumeti, kaj vsevkljucujejo procesi v proizvodnji, kako je vse topovezano z ostalimi funkcijskimi podrocji v orga-nizaciji, katere odlocitve je potrebno sprejemativ proizvodnji, kakšna je globalna proizvodnja terkakšni so najnovejši pristopi in trendi za organi-ziranje ucinkovite proizvodnje.


Rozman, R., in S. Dolinšek. V pripravi. Ravna-nje proizvodnje in storitev. Ljubljana: GV Za-ložba.

Gaither, N., in G. Fraizer. 1999. Production andoperations management. Cincinnati, OH:South-Western College Pubblications.

Heizer, J., in B. Render. 2000. Principles ofoperations management. Upper Saddle Ri-ver, NJ: Prentice Hall.

Krajewski, L. J., in L. P. Ritzman, 1996. Ope-rations management: strategy and analysis.New York: Addison-Wesley.

Kalpakjian, S. 1995. Manufacturing enginee-ring and technology. New York: Addison We-sley.

Wright, P. K. 2001. 21st century manufactu-ring. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.

National Research Council. 1999. Visionary ma-nufacturing Challenges for 2020. N. k.: Na-tional Academy Press.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni in/aliustni izpit, seminarska naloga z elementi razi-skovanja, aktivno sodelovanje.

Analiza poslovnega okolja in razvojinformacijskih sistemovdoc. dr. Srecko Natek30-010, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet usposablja študenta zaanalizo podjetja ter izbiro potrebnih informacijza njegovo upravljanje. Na tej osnovi spozna di-zajniranje poslovnih procesov in podatkov z iz-branimi metodami razvijanja IS. Spozna tudi iz-brane ponudnike ERP sistemov ter vrsto mode-lov in izkušenj za kriticno presojanje informatiza-cije podjetja. Ekonomika informatizacije podjetja

in cloveški viri zaokrožujejo znanja, metode inpostopke sodobnega razvoja informacijskih sis-temov.

Študijska literaturaAvison, D. E., in G. Fitzgerald. 1996. Infor-

mation system development: methodologies,techniques and tools. London: McGraw-Hill.

Damij T., J. Grad in J. Jaklic. 1995. Izbraneteme iz informacijske tehnologije. Ljubljana:Ekonomska fakulteta.

Gray P., in H. J. Watson. 1998. Decision supportin the data warehouse. Upper Saddle River,NJ: Prentice Hall.

Kovacic, A. 1998. Informatizacija poslovanja.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Ward, J., in J. Peppard. 2002. Strategic plan-ning for information systems. Chichester:John Wiley & Sons.

Watson, H. J., G. Houdeshel in K. R. Rainer.1997. Building executive information sy-stems and other decision support applicati-ons. New York: John Wiley & Sons.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpitin/ali ustni izpit, seminarska naloga.

Management e-poslovanjaprof. dr. Dušan Lesjak30-011, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Elektronsko poslovanje bistvenoin vse bolj vpliva na podjetje ter spreminja podje-tje in njegovo poslovanje ter celotno družbo. Za-radi tega je vse bolj pomembno ne le znanje omožnostih in ucinkih njegove uporabe, ampaktudi o znacilnostih njegovega upravljanja. Zatobodo študentje spoznali strategije e-poslovanja,razvoj in uvajanje e-poslovanja ter ekonomiko e-poslovanja. Posebnost predmeta je v tem, da seizvaja v obliki e-izobraževanja.



Chaffey, D. 2002. E-business and e-commercemanagement, strategy, implementation andpractice. Upper Saddle River, NJ: PrenticeHall.

Turban, E., D. King, J. Lee in D. Viehland. 2004.Electronic commerce 2004: a managerialperspective. 3. izdaja. Upper Saddle River,NJ: Prentice Hall.


Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje s krajšimi pisnimi izdelki in projektnanaloga.

Management podatkovdoc. dr. Srecko Natek30-013, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet usposablja študente zaopredeljevanje podatkov v poslovnem okolju terza pripravo podatkovnega modela in modela to-kov podatkov v organizaciji z izbranimi meto-dologijami analiziranja in modeliranja podatkov.Študent razume delovanje podatkovnih baz po-datkov, sistemov za upravljanje podatkovnih baz,skladišc podatkov in podatkovnih kock. Predmetzaokrožajo znanja o pridobivanju in prikazova-nju informacij, pridobljenih iz podatkov, varova-nje podatkov in trendi managementa podatkov.

Študijska literaturaGrad, J., in J. Jakljic. 1996. Baze podatkov. Lju-

bljana: Ekonomska fakulteta.Kimball, R. 2002. The data warehouse toolkit:

the complete guide to dimensional mode-ling. New York: Wiley.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,krajši pisni izdelki, projektna naloga.

Financni management podjetjaprof. dr. Leon Repovž30-015, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Poglobitev temeljnih znanj o fi-nancnem odlocanju poslovodij in lastnikov pod-jetij, predvsem s poudarkom na sodobnih teori-jah financnega managementa, orodjih financneanalize in posebnih problemih pri financiranjupodjetja. Spoznati vsebino financnega odlocanjav podjetju. Usvojiti znanja o sodobnih teoreticnihosnovah financnega managementa. Seznaniti sez orodji financne analize ter znati analizirati po-sebne probleme v financiranju podjetja.

Študijska literaturaArnold, G. 2002. Corporate financial manage-

ment. 2. izdaja. London: Financial Times /Prentice Hall.

Brigham, E. F., in M. C. Errhardt. 2002. Fi-nancial management. 10. izdaja. London:Thomson Learning.

Brealey, R. A., in S. C. Myers. 2000. Principlesof corporate finance. 6. izdaja. Boston: Irwin/ McGraw-Hill.

Filipic, D., in F. Mlinaric. 1999. Temelji podje-tniških financ. Maribor: Ekonomsko-poslovnafakulteta.

Mramor, D. 1993. Uvod v poslovne finance. Lju-bljana: Gospodarski vestnik.

Repovž, L., in J. Peterlin. 2000. Financiranje.Koper: Visoka šola za management.

Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slo-venije. 2001. Slovenski poslovnofinancnistandardi. Ljubljana: Zveza racunovodij, fi-nancnikov in revizorjev Slovenije.


Management financnih tveganjdoc. dr. Jožko Peterlin30-016, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen študen-tom, ki se želijo seznaniti s financnimi tveganjiv podjetju. V predmetu so posebej predstavljenifinancni inštrumenti z vidika možne varovane po-stavke in z vidika inštrumentov za varovanje predtveganji. Financni sistem kot ponudnik financ-nih storitev in financnih inštrumentov je predsta-vljen z vidika nalog, ki jih financni sistem opra-vlja za podjetje. Dan je poseben poudarek usme-ritvam podjetja pri managementu financnih tve-ganj in metodam vrednotenja tveganj, financnihinštrumentov in uspešnosti obvladovanja financ-nih tveganj. Namen predmeta je tudi seznanitištudente z evidentiranjem in porocanjem o ma-nagementu financnih tveganj ter o vplivu mana-gementa financnih tveganj na denarni tok in vre-dnost podjetja.

Študijska literaturaPeterlin, J. 2003. Financna tveganja in vrednost

podjetja. Koper: Fakulteta za management.Smithson, W. C., C. W. Smith, in D. W. Sykes.

1995. Managing financial risk. Chicago:Irwin.


Poslovodno racunovodstvoprof. dr. Dane Melavc30-017, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Poslovodno racunovodstvo jev svoji celoviti zamisli tisto racunovodstvo, ki ssvojimi informacijami zadovoljuje informacijskepotrebe vršnega poslovodstva, kot tudi ostale,


nižje ravni poslovodenja. Gre za oblikovanje ra-cunovodskih informacij za strateško, takticnoin operativno odlocanje, torej za oblikovanjeustreznih racunovodskih informacij za odloca-nje na najrazlicnejših ravneh. Namen predmetaje seznaniti študenta s spremembami, ki jih odsodobnega racunovodstva zahteva spremljanjein proucevanje premoženjsko-financnega stanja,poslovno-izidnega toka, financnega in denarnegatoka v pogojih proizvajanja brez zalog oziromapri proizvodnji ob pravem casu, skratka za proi-zvodnjo, ki jo narekuje povpraševanje. Študentaseznaniti z dejstvom, da je povpraševanje ti-sto, ki narekuje proizvajanje novih ucinkov, inda je pozornost proizvajanja usmerjena k odlic-nosti. Gre za filozofijo popolnega obvladovanjakakovosti. Usposobiti študente za razumevanje,prepoznavanje, merjenje in prenašanje informa-cij, na katerih vsebino morajo vplivati njihoviuporabniki.

Študijska literaturaBernstein, M. 1994. Cases in financial state-

ment reporting and analysis. Chicago: Irwin.Horvath, P. 1990. Controlling. Muenchen: Franz

Vahlen.Iglicar, A., in M. Hocevar. 1997. Racunovod-

stvo za managerje. Ljubljana: Gospodarskivestnik.

Kaplan, R. S., in A. A. Atkinson. 1989. Advan-ced management accounting. London: Pren-tice Hall.

Korošec, B. 1994. Racunovodstvo za mana-gerje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakul-teta.

Melavc, D., in A. Novak. 2002. Controlling: na-loge, napotki in rešitve. Kranj: Moderna or-ganizacija.

Reichman, T. 1990. Controlling mit Kennza-hlen. Muenchen: Vahlen.

Turk, I., S. Kavcic in M. Kokotec - Novak. 1999.Poslovodno racunovodstvo. Ljubljana: Slo-venski inštitut za revizijo.


Strateške poslovne in lastninske povezavedoc. dr. Drago Dubrovski30-018, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet se na raziskovalni inkriticni nacin ukvarja s pojmom mednarodnega

partnerskega sodelovanja, katerega izhodišce jerelacijski marketing in prizadevanje za dosegoglobalne konkurencnosti. Po zakljucenem študijuv okviru tega predmeta bodo študenti pridobilitako teoreticna kakor tudi prakticna znanja s po-drocja povezovanj in partnerstev podjetij in dru-gih organizacij ter delovanja v posebnih razme-rah, ki jih bodo lahko kot smernice uporabili takov sedanji ali kasnejši poslovni praksi kakor tudiv povezavi z drugimi študijskimi podrocji. Obrav-navane teme vsebujejo sodobne posebnosti, kiveljajo za svetovno dogajanje, hkrati pa tudi po-sebnosti, ki so znacilne za slovenska podjetjapri njihovem strateškem delovanju in usmerjanjuna podrocju mednarodnih poslovnih in kapital-skih zvez. Namen predmeta je pojasniti pojem,vsebino in oblike sodelovanj oziroma povezovanjpodjetij, tako znacilne za današnje svetovno indomace okolje, ki na osnovi izkorišcanja sinergij-skih ucinkov, izvirajocih iz kapitalskega ali stra-teškega poslovnega partnerstva in s tem poveza-nih procesov, omogocajo vzdrževanje in povece-vanje konkurencnosti v razmerah, ki jih narekujeglobalizacija poslovanja in podjetij. Na dolocenirazvojni stopnji podjetja, ki samostojno in neod-visno nastopajo na trgu, navkljub vsem naporomin vecji ucinkovitosti dela, ne morejo vec dosegatipotrebne globalne konkurencnosti v primerjavi stistimi, ki povezani ob doseganju lastnih ciljevdosežejo še nek drug cilj, izvirajoc iz združenihin kombiniranih sredstev povezanih udeležencev.


Dubrovski, D. 2004. Strateške poslovne in ka-pitalske povezave. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Bešter, J. 1996. Prevzemi podjetij. Ljubljana:Gospodarski vestnik.

Devine, M. 2002. Successful mergers. London:The Economist.


Bilancna in davcna politika podjetjaizr. prof. dr. Franko Milost30-019, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Bilancna in davcna politika ob-segata postavitev ciljev na podrocju bilanciranjaoziroma obdavcitve in izbiro sredstev za njihovodosego. Sta pomembni sestavini racunovodskepolitike in s tem tudi sestavini uresnicevanja po-slovne politike podjetja. Izbira bilancne politike


pomembno vpliva na davcno obremenitev pod-jetja, zato sta politiki tesno povezani. Predmetje namenjen seznanitvi študentov z vplivom bi-lancne politike podjetja na njegov premoženjskiin financni položaj, na njegovo poslovno uspe-šnost in davcno obremenitev.

Študijska literaturaKokotec Novak, M., B. Korošec in D. Melavc.

2002. Osnove racunovodstva z bilancira-njem. Kranj: Moderna organizacija.

Melavc, D., in F. Milost. 2003. Racunovodstvo.Koper: Fakulteta za management.

Milost, F., in V. Milunovic. 2001. Obdavcitevpodjetij. Koper: Visoka šola za management.

Slovenski inštitut za revizijo. 2002. Slovenskiracunovodski standardi. Ljubljana: Slovenskiinštitut za revizijo.


Management mednarodnega poslovanjadoc. dr. Drago Dubrovski30-020, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet se nanaša na prido-bivanje temeljnih znanj s podrocja mednaro-dnega poslovanja, ki zajemajo mednarodni ma-nagement in mednarodni marketing. Udeležencibodo razen osnovnih pojmov s podrocja med-narodnega poslovanja spoznali sodobne znacil-nosti današnjega mednarodnega okolja, pomenmednarodnega informacijskega sistema, pojemin vlogo procesa internacionalizacije in globa-lizacije ter nacine mednarodnega poslovanja.Predmet posebej poudarja tudi znacilnosti in po-sebnosti mednarodnega okolja, v katerem najvecdelujejo slovenska podjetja pri njihovem vkljuce-vanju v mednarodne tokove. Metode in tehnikesplošnega managementa se pri tem predmetuosredotocajo na podrocje mednarodnega poslo-vanja, za katerega je znacilna hitra spremen-ljivost in pojavljanje vedno novih možnih oblikdelovanja.

Strnjeni cilji predmeta so: seznaniti udele-žence s konceptom in vsebino managementamednarodnega poslovanja; prikazati spremembev mednarodnem okolju in potrebo po spremljanjuteh sprememb v podjetjih z nenehnim prilagaja-njem njihovega mednarodnega delovanja, prika-zati pomen in razlicnost sestavin mednarodnegaokolja, ki zaradi svoje razlicnosti vplivajo na višjostopnjo tveganja v mednarodnem poslovanju v

primerjavi z lokalnim delovanjem, obvladovanjetveganj pa je neposredno povezano z vecjo alimanjšo ucinkovitostjo mednarodnega delovanja;razpravljati o položaju slovenskih podjetij v med-narodnem okolju.


Dubrovski, D. V pripravi. Management medna-rodnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Hollensen, S. 1995. Global marketing: a market-responsive approach. London: Prentice-Hall.



Trženje med organizacijamiizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar30-021, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je razširiti poj-movanje trženja s tradicionalnega koncepta tek-movalnega trženja potrošnih izdelkov na sodobnikoncept sodelovalnega (mrežnega) trženja, v ka-terem prevladuje trženje med organizacijami. Kerso tako dejavnostne kot vedenjske znacilnostitrženja med organizacijami pomembno razlicneod znacilnosti potrošnega trženja izdelkov, je so-dobni koncept zelo pomemben za slovenska pod-jetja in gospodarstvo nasploh. Sodelovalni kon-cept je pomemben tudi zato, ker odpira polegpretokov blaga in storitev tudi pretoke znanja, kilahko pomembno bogatijo zmožnosti slovenskihpodjetij. Študenti naj v predmetu pridobijo zado-sten pregled nad hitro rastocimi koncepti s po-drocja trženja med organizacijami in sodeloval-nega trženja kot osnovo za kasnejše individualnodelo v praksi. Znacilne vsebine obsegajo sodobnopojmovanje trženja, znacilnosti in strategije trže-nja med organizacijami, tržna ponudba podjetjav trženju med organizacijami. Poseben poudarekvelja uporabi elektronskih tržnih poti in elektron-skega komuniciranja ter trženju specializiranih,predvsem znanjskih storitev.


Bly, R. W. 1998. Business-to-business directmarketing. 2. izdaja. Chicago: NTC BusinessBooks.

Godefroid, P. 1995. Business-to-business mar-keting. Ludwigshafen: Kiehl Verlag.


Mahin, P. W. 1991. Business-to-business mar-keting. Boston: Allyn and Bacon.

Tavcar, Mitja I. 2000. Strategija trženja. 2. pre-delana izdaja. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Tavcar, Mitja I. 2001. Trženje med organizaci-jami. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Tavcar, Mitja I. V pripravi. Gradivo za delovneskupine: skripta. Koper: Fakulteta za mana-gement.


Trženje storitevprof. dr. Boris Snoj30-022, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. V okviru predmeta »Trženje sto-ritev« se študenti usposobijo za profesionalnomarketinško soodlocanje pri razvijanju, spremi-njanju in opušcanju storitvenih sestavin v kate-rihkoli pojavnih oblikah izdelkov (fizicnih izdel-kov, storitev, idej, krajev, osebnosti, pravic . . . )in za marketinško odlocanje o storitvenih sesta-vinah na življenjski poti izdelkov na trgih. Kon-kretni cilji predmeta so vezani zlasti na razume-vanje temeljnih razsežnosti storitvenih sestavinv katerihkoli izdelkih, znacilnosti njihovega ma-nagementa in povezanosti trženjskega z drugimividiki odlocanja. Prednosti in slabosti organiza-cij in priložnosti ter nevarnosti v okolju v zveziz zadovoljevanjem potreb ciljnih skupin (dobavi-teljev, odjemalcev . . . ) preko menjav. Ti cilji sotorej povezani s spoznavanjem osnovnih odloci-tev v zvezi z razvijanjem izdelkov, oblikovanjemcen in kupoprodajnih pogojev, s komuniciranjem,s potmi, s fizicno evidenco, z ljudmi in drugimisestavinami trženjskih spletov katerihkoli organi-zacij.


Bateson, J. E. G., in K. D. Hoffman. 1999.Managing services marketing: text and re-adings. 4. izdaja. Fort Worth: Dryden.

Lovelock, C. H., in L. Wright. 1999. Princi-ples of service marketing and management.Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.

Zeithaml, V. A., in M. J. Bittner. 1999. Servicesmarketing. New York: McGraw-Hill.

Lovelock, C. H. 2000. Service marketing: pe-ople, technology, strategy. 4. izdaja. UpperSaddle River, NJ: Prentice Hall.

Potocnik, V. 2000. Trženje storitev. Ljubljana:Gospodarski vestnik.

Snoj, B. 1998. Management storitev. Koper: Vi-soka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Interaktivnodelo v predavalnici v okviru pedagoškega pro-cesa, seminarske naloge, aktivno delo na terenu(te oblike dela prineseta do 40% ocene celo-tnega izpita), pisni izpit.

Oblike in tehnike mednarodnega poslovanjaizr. prof. dr. Vito Bobek30-024, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen seznanitviz oblikami mednarodnega poslovanja in nacinivstopa na tuje trge, ki se lahko raztezajo od naj-manj zahtevnih (npr. posredni izvoz) do zelo raz-vitih in zahtevnih oblik (npr. postavitev lastnegapodjetja v tujini). Predmet se želi s svojo vsebinocimbolj približati operativnemu mednarodnemuposlovanju, da bi udeleženci na ta nacin pridobilicimvec konkretnih in koristnih smernic za more-bitno prakticno delo na tem podrocju. Zato želiprikazati razlicne vidike tehnike zunanjetrgovin-skih poslov (procesi, postopki, dokumenti, insti-tucije, predpisi itd.) ob zavedanju nevarnosti, kiizhajajo iz mednarodnega poslovanja. Pri tem pane gre zanemariti, da mora imeti managementpodjetja za izvedbo operativno-takticnih opravilizdelane ustrezne strateške osnove, iz katerih iz-hajajo nadaljnje aktivnosti.

Študijska literaturaGriffin, R. W., in M. W. Pustay. 2004. Internati-

onal business. 4. izdaja. Upper Saddle River:Pearson Education.

Kenda, V. 2001. Mednarodno poslovanje. Mari-bor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.


Pristojnosti in pooblastila za odlocanje napodrocju delovnih razmerijizr. prof. dr. Zvone Vodovnik30-026, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Študij je zasnovan tako, da po-sameznikom omogoci celovito seznanitev z ra-zvojem pravne ureditve delovnih razmerij v Slo-veniji in v svetu. Pri tem ima posebno vlogo ana-liza ustavnih temeljev oziroma vrednot ter preu-citev izbranih vprašanj delovnega prava z vidika


mednarodnega in delovnega prava. Na tak na-cin bodo obravnavane zlasti teme kot so: Pravnaureditev položaja nosilcev poslovodne funkcije.Pooblastila poslovodnih organov o odlocanju opravnem položaju zaposlenih. Organi, poobla-šceni za odlocanje o delovnih razmerjih v jav-nem sektorju. Status zaposlenih ter njihove pra-vice, obveznosti in odgovornosti. Mednarodno-pravni in ustavni temelji kolektivnega sporazu-mevanja. Kolektivna pogajanja in kolektivne po-godbe. Participativni management kot sodobnadoktrina upravljanja s kadri in industrijska raz-merja.


Borges, F., 2000. Global unionism: organisatio-nal challenges. Tokyo: IIRA.

Možina, S., ur. 2002. Management kadrovskihvirov. Ljubljana: FDV.

Vodovnik, Z. V pripravi. Poglavja iz delovnega insocialnega prava. Koper: Fakulteta za man-gement.

Vodovnik, Z. 1998. Nacelo univerzalnosti napodrocju socialnega partnerstva. V Zbornikznanstvenih razprav Pravne fakultete, Uni-verza v Ljubljani. Ljubljana: Pravna fakulteta.

Vodovnik, Z. 2003. Pogodbeno delovno raz-merje in odlocanje. Ljubljana: Pravna fakul-teta.

Vodovnik, Z. 1998. The transformation of indu-strial relations in Slovenia. South-East Eu-rope Review, št. 3, str. 89–103.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni ali ustniizpit, projektna naloga, aktivno sodelovanje napredavanjih.

Pridobivanje in razvoj kadrovdoc. dr. Marjana Merkac Skok30-027, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet sooci študente z vse-binami, na podlagi katerih bodo spoznali in ob-vladali nekatere aktualne in preizkušene pristopek pridobivanju in ohranjanju najboljših kadrov vorganizacijah. Ugotovili bodo, kako se razlicnipristopi izkažejo v razlicnih okolišcinah in kakouspešna organizacija išce in usposablja kljucnekadre za vodenje organizacij. Vsebinsko bo naj-vec pozornosti usmerjeno na strateško in opera-tivno raven pridobivanja in ravnanja s kadri v or-ganizaciji, zagotavljanju kadrov z ustreznimi zna-nji in vešcinami na pravih mestih (planiranje, pri-dobivanje in izbor, uvajanje, usposabljanje, raz-

porejanje kadrov), zagotavljanju najustreznejšihoblik in pogojev za opravljanje dela (analiziranjein oblikovanje dela, organizacjske spremembe inrazvoj), razvoju kadrov ter povezanosti rezultatovdela z nagrajevanjem kadrov.


Merkac Skok, M. 2004. Nekateri vidiki ravna-nja z ljudmi v organizaciji: zapiski preda-vanj. Koper: Fakulteta za management.

Merkac Skok, M. 2004. Ravnanje z ljudmi: štu-dijska gradiva. Koper: Fakulteta za manage-ment.


Aktualni clanki po izboru predavatelja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Ustni izpit,seminarska naloga, aktivno sodelovanje.

Delodajalec kot dejavnik v sistemu socialnevarnostiprof. dr. Mitja Novak30-028, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Cilj predmeta je seznanitev zglavnimi nalogami, ki jih ima delodajalec (ozi-roma njegove pristojne službe) v sistemu soci-alne varnosti. Gre zlasti za dolžnosti, ki se na-našajo na obracunavanje in refundacijo sredsteviz zdravstvenega zavarovanja v primerih boleznidelavcev, za placevanje prispevkov za PIZ pristoj-nim skupnostim ter za vodenje vseh potrebnihevidenc iz navedenih podrocij. V okviru predmetabodo študentje spoznali tudi glavne znacilnostisocialne varnosti v RS, zlasti veljavnih sistemovzdravstvenega, pokojninskega in invalidskega za-varovanja.


Novak, M., R. Kyovsky in I. Jurancic. 1992. Sin-dikalno pravo. Ljubljana: Uradni list RS.

Koncar, P. 1991. Mednarodno delovno pravo.Ljubljana: Uradni list RS.

Kresal Šoltes, B. 2002. Zakon o delovnih raz-merjih: s komentarjem in stvarnim kazalom.Ljubljana: Primath.

Dupeyroux, J. J. Droit de la Securite Sociale.Paris: Dalloz.

Novak, M. 1993. Mednarodno delovno pravo:zapiski predavanj ter zbirka tekstov šolskegaleta 1992/93.

Zakonodaja RS s podrocja socialne varnosti.


Preverjanje in ocenjevanje znanja. Izpit.

Kadri kot premoženje organizacijeizr. prof. dr. Franko Milost30-029, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Kadri (cloveške zmožnosti) sonajpomembnejša prvina poslovnega procesa. Zarazliko od delovnih sredstev, predmetov dela instoritev pa ta prvina ni izkazana v racunovodskihizkazih podjetja. Tudi naložbe v kadre niso izka-zane kot povecanje njihove vrednosti, pac pa sože ob nastanku obravnavane med stroški. Pred-met je namenjen seznanitvi študentov z racuno-vodsko neustreznim obravnavanjem te prvine po-slovnega procesa, kar lahko vpliva tudi na nego-spodarno ravnanje z njo. Posebna pozornost jenamenjena vprašanju denarnega vrednotenja ka-drov.

Študijska literaturaBrooking, A. 1996. Intellectual capital. London:

International Thomson Business Press.Milost, F. 2001. Racunovodstvo cloveških zmo-

žnosti. Koper: Visoka šola za management.Slovenski inštitut za revizijo. 2002. Slovenski

racunovodski standardi. Ljubljana: Slovenskiinštitut za revizijo.

Sveiby, K. E. 1997. The new organizational we-alth: managing & measuring knowledge ba-sed assets. San Francisco: Barrett-Koehler.


Management medkulturnih razlikdoc. dr. Dejan Jelovac30-031, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet uvaja študente speciali-sticnega študija v bolj poglobljeno teoretsko spo-znavanje pojava multikulturalnosti v sodobnemposlovnem okolju. Namen predmeta je dosega-nje razumevanja pomena in vpliva kulturnih ra-znolikosti na organizacijsko kulturo, strukturo indinamiko podjetij s ciljem uresnicevanja konku-rencne prednosti. Vsebina predmeta zajema po-glabljanje v bistvo poslovne kulture in morale kotdejavnikov vedenja organizacij v globaliziranemsvetovnem gospodarstvu; podaja vpogled v so-dobne znanstvene teorije na podrocju medkul-turnih razlik; strateški pomen kulturnih razlik;kulturne razlike kot vir možnih sporov in kon-

fliktov v organizaciji; metode in tehnike preven-cije medkulturnih konfliktov; modeli za uspešnoupravljanje medkulturne komunikacije v multi-kulturnem poslovnem svetu; prakticno usposa-bljanje za uporabo metod, tehnik, strategij zapreprecevanje in razreševanje vrednostnih spo-rov; simulacije primerov (metoda detanta).


Hofstede, G. H. 1994. Cultures and organisa-tions: software of the mind. London: HarperCollins Business.

Ury, W. 1998. Od nasprotovanja do sodelova-nja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Fisher, C. in A. Lovell. 2003. Business ethicsand values. Harlow: Pearson Education.

Brown, A. 1998. Organisational culture. Lon-don: Financial Times / Pitman.

Jelovac, D. 2000. Podjetniška kultura in etika.Portorož: Visoka strokovna šola za podjetni-štvo.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,seminarska naloga, aktivno sodelovanje.

Prevajanje in tolmacenje v poslovnemkomuniciranjupred. Alenka Kocbek30-033, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Študentje se seznanijo z osno-vami prevodoslovja kot znanstvene discipline.Spoznavajo razlicne pristope, teorije in šole pre-vajanja, kot tudi kako izbrati primerno preva-jalsko strategijo oziroma model glede na vrstoin namen prevoda in prevajalsko situacijo v po-slovnem kontekstu. Usposabljajo se za uporabostrokovnih slovarjev, glosarjev, Interneta, bese-dilnih korpusov in drugih prevajalskih orodij vizvirnem in ciljnem jeziku. Na podlagi primeroviz prevajalske prakse v gospodarstvu analizirajouporabljene strategije in postopke glede na vrstoin namen prevoda. Spoznavajo pomen kulturnevpetosti besedil in se usposabljajo za prevajanjekot transfer kultur v poslovnem kontekstu.


Newmark, P. 2000. Ucbenik prevajanja. Lju-bljana: Krtina.

Nord, C. 1997. Translating as a purposeful ac-tivity: functionalist approaches explained.Manchester: St. Jerome.



Anglešcina v poslovnem komuniciranjupred. mag. Silva Bratož30-034, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je usposobitištudente za uspešno delovanje v mednarodnemposlovnem okolju, v katerem se angleški jezikpojavlja kot lingua franca poslovnega in širšegakomuniciranja. Študenti pridobijo analiticna inprakticna jezikovna znanja, ki so potrebna zaobvladovanje kompleksnosti mednarodnega po-slovnega okolja v specificnih kulturnih in jezi-kovnih kontekstih. Z vsebinskega vidika predmetvkljucuje obravnavanje in kriticno analizo aktu-alnih politicnih, kulturnih, gospodarskih in druž-benih tem, kot so delovanje in širitev Evropskeunije, kapitalske povezave in drugo. Pri tem jepoudarek na kulturnih razlikah in njihovih im-plikacijah v mednarodnem komuniciranju. Štu-denti svoje jezikovno znanje nadgradijo z zah-tevnejšimi slovnicnimi strukturami in funkcijami,besedišce pa dopolnijo s strokovno terminologijoposameznih podrocij. Predmet je zasnovan inter-disciplinarno, saj povezuje jezikovna znanja inspretnosti s teorijo in prakso posameznih stro-kovnih podrocij managementa, ekonomije in dru-gih relevantnih disciplin.

Študijska literaturaMole, J. 2003. Mind your manners: managing

business cultures in the new global Europe.London: Nicholas Brealey.

Hofstede, G. H. 1997. Cultures and Organi-sations: software of the mind. New York:McGraw Hill.

Bratož, S., in N. de Bondt. 2004. English forbusiness and management. Koper: Fakultetaza management.

The Economist.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni in ustniizpit, krajši pisni izdelki.

Nemšcina v poslovnem komuniciranjupred. Alenka Kocbek30-035, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je zasnovan interdi-sciplinarno, saj povezuje jezikovne spretnosti steorijo in prakso posameznih strokovnih podro-cij managementa. Obravnava politicne, kulturne,gospodarske in družbene teme kot predpogoj zauspešno delovanje v mednarodnem poslovnemokolju. Študentje usvojijo izbrana poglavja iz po-slovne korespondence ter obravnavajo teme po-

vezane z mednarodno trgovino, gospodarskimidružbami (primerjalna analiza) in osnovnimi tipigospodarskih pogodb. Seznanijo se tudi z vedenj-skimi in kulturnimi razlikami obravnavanimi vstrokovnih in poljudno-znanstvenih besedilih inz uporabo nemšcine kot lingue france v medna-rodni komunikaciji.

Študijska literaturaBuhlmann, R., et al. 1995. Wirtschaftsdeutsch

von A–Z: Lehr- und Arbeitsbuch. Berlin: Lan-genscheidt.

Sachs, R. 2002. Deutsche Handelskorrespon-denz: Der Briefwechsel in Export und Im-port. Ismaning: Hueber Verlag.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni in ustniizpit.

Italijanšcina v poslovnem komuniciranjupred. Mirella Ceglar Jurincic30-036, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen utrjevanjuin nadgrajevanju govornih, slušnih, bralnih terpisnih spretnosti, ki so znacilne za razlicne po-slovne situacije: ustno komuniciranje (telefonskipogovori, predstavitve, poslovni sestanki, poga-janja . . . ) in pisno komuniciranje (narocila, po-godbe, pritožbe . . . ). Teme, ki jih predmet obrav-nava so: gospodarske poslovne družbe, medna-rodna trgovina, gospodarske pogodbe, vedenjskein kulturne razlike, zaposlitev v EU. Tako študentpoglablja že pridobljena znanja splošne italijan-šcine (besedišce, jezikovne funkcije in slovnicnestrukture) ter hkrati usvoji jezikovne zakonitostiin strokovno terminologijo poslovnega jezika, karmu omogoca uspešno komuniciranje v poslovnihsituacijah.

Študijska literaturaCeglar Jurincic, M. 2003. Informazioni utili ed

esercitazioni linguistiche per chi fa il tiroci-nio in un’azienda italiana. Koper: Fakultetaza management.

Lenassi, N. 1999. L’italiano per le relazionicommerciali. Univerza v Ljubljani.

Reale, G. 1999. La nuova corrispondenza com-merciale. Milano: De Vecchi.

Vascon, M. 1996. Lavoratori, datori di lavoro:diritti e doveri. Bussolengo: Demetra.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni inustni izpit, krajši pisni izdelki, projektna na-loga/izdelek, aktivno sodelovanje.


Magistrski in doktorski študijski programManagement

Splošno o študijskem programuZnanstveni naslov: magister/magistrica znano-sti, doktor/-ica znanosti

Predstojnik študijskega programa:prof. dr. Egon Žižmond

Magistrski in doktorski študijski program je za-snovan na znanstveni disciplini management,ki interdisciplinarno povezuje ekonomske in po-slovne, pravne, organizacijske in vedenjske vede.Študenti se vkljucujejo v raziskovalne programein projekte FM. Program usposablja študente zaucinkovito in uspešno organiziranje, vodenje innadziranje podjetij in drugih organizacij v spre-minjajocem se okolju.


• Usposobiti študente za razumevanje politic-nega, ekonomskega, socialnega, pravnegain kulturnega okolja, v katerih delujejo or-ganizacije v Sloveniji in v tujini.

• Izobraziti študente, da bodo ucinkovito nacr-tovali, organizirali, vodili in nadzorovali pod-jetja in druge organizacije v spreminjajocemse okolju.

• Razviti sposobnosti študentov za samo-stojno in ustvarjalno delo na najodgovor-nejših delovnih mestih.

• Usposobiti študente za raziskovalno delo, dabodo lahko s sodobnimi analiticnimi meto-dami analizirali probleme organizacij in nji-hovega okolja,

• Študenti bodo v okviru raziskovalnega delaprišli do znanstvenih spoznanj, ki bodo po-menila prispevek k razvoju managementakot znanstvene discipline.

Vpisni pogoji

V 1. letnik magistrskega študijskega programase lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo nasle-dnje pogoje:

• imajo dodiplomsko univerzitetno izobrazbo,lahko pa tudi kandidati, ki so koncali viso-košolski strokovni študij,

• so v dodiplomskem študiju dosegli pov-precno oceno najmanj 8 (prav dobro) aliimajo dve leti delovnih izkušenj,

• obvladajo enega od svetovnih jezikov.

Kandidat za vpis, ki je zakljucil visokošolskistrokovni program:

• s podrocja družboslovja, mora do vpisa v2. letnik opraviti 2 diferencialna izpita v ob-segu 16 KT (Statisticne metode v manage-mentu, drugi predmet bo izbran glede naprejšnjo izobrazbo diplomanta – Uvod v ma-nagement, Ekonomska teorija ali Gospodar-sko pravo);

• ki ni s podrocja družboslovja, mora do vpisav 2. letnik opraviti 3 diferencialne izpite vobsegu 24 KT (Uvod v management, Eko-nomska teorija, Gospodarsko pravo).

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati iz-brani glede na povprecno oceno študija.

V 2. letnik magistrskega študija se lahko vpi-šejo:

• Diplomanti specialisticnega študijskegaprograma FM, ki imajo povprecno ocenopodiplomskega študija 8 (prav dobro).

• Diplomanti drugih specialisticnih študij-skih programov ekonomske ali organiza-cijsko-upravne usmeritve, ki imajo pov-precno oceno podiplomskega študija 8 (pravdobro). Do oddaje dispozicije magistrskenaloge morajo opraviti dva diferencialna iz-pita v skupnem obsegu 21 KT (Ekonomskiin pravni vidiki managementa in predmetiz nabora obveznih usmeritvenih predmetov1. letnika).

• Študenti specialisticnih študijskih progra-mov ekonomske ali organizacijsko-upravneusmeritve, ki so zbrali 60 KT in opravili iz-pite s povprecno oceno 8 (prav dobro). Dooddaje dispozicije magistrske naloge morajoopraviti dva diferencialna izpita v skupnemobsegu 21 KT (Ekonomski in pravni vidikimanagementa in predmet iz nabora obve-znih usmeritvenih predmetov 1. letnika).

Diplomanti in študenti drugih specialisticnihštudijskih programov, ki niso s podrocja družbo-slovja, vloge za prehod naslovijo na Senat FM, kidoloci diferencialne izpite.

Ce bo število prijavljenih kandidatov za vpis v2. letnik magistrskega študijskega programa ve-cje od razpisanega števila vpisnih mest, se bodopri vpisu upoštevali naslednji kriteriji: razisko-valno – razvojne in strokovne reference, vodilne

Magistrski in doktorski študijski program Management 63

in vodstvene izkušnje ter povprecna ocena za-kljucenega študija.

Študent magistrskega študijskega programalahko v casu študija zaprosi za prehod v spe-cialisticni študijski program FM in ga zakljuciskladno s pogoji specialisticnega študija.

V 1. letnik (enovitega) doktorskega študijskegaprograma (240 KT) se lahko vpišejo kandidati,ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo dodiplomsko univerzitetno izobrazbo,• so v dodiplomskem študiju dosegli pov-

precno oceno najmanj 8 (prav dobro) ali sodosegli vidne uspehe v razvojno-inovacijskemdelu v praksi,

• izkazujejo sposobnost poglobljenega samo-stojnega in izvirnega raziskovalnega dela,

• obvladajo enega od svetovnih jezikov.

V 3. letnik doktorskega študija se lahko vpišetudi:

• kdor ima opravljen magisterij (v skladu s po-goji za prehode med magistrskim in doktor-skim študijem na FM lahko senat študentudoloci diferencialne izpite);

• študent magistrskega študijskega programa,ki ima opravljene vse izpite iz predmetovmagistrskega študija, ima povprecno ocenoštudija prav dobro (8) in je v casu študijaobjavil znanstveni clanek v mednarodno pri-znani reviji.

Študent doktorskega študijskega programalahko po 2. letniku zaprosi za prehod na ma-gistrski študijski program in ga zakljuci skladnos pogoji magistrskega študija.


Magistrski študijski program traja 2 leti in ob-sega:

• 7 predmetov (3 obvezne, 1 obvezno usme-ritvenega in 3 izbirne),

• seminar Raziskovanje in pisanje znanstve-nih besedil,

• individualno raziskovalno delo ter• magistrsko nalogo.

Enovit doktorski študijski program traja 4 leta inje organiziran tako, da:

• se prvi dve leti izvajata po pravilih za magi-strski študij,

• drugi dve leti pa kot individualno raz-iskovalno delo z vkljucitvijo študenta vznanstveno-raziskovalni projekt.


Študent napreduje v 2. letnik, ko zbere 48 KT izpredmetov 1. letnika.

Študent zakljuci magistrski študijski program,ko opravi vse obveznosti posameznih predmetov,pripravi raziskavo ter izdela in zagovarja magi-strsko nalogo. Skladno s študijskim programomzbere študent 120 KT in si pridobi znanstveninaslov magister/magistrica znanosti.

Študent zakljuci doktorski študij, ko opravi vseobveznosti posameznih predmetov, objavi dvaznanstvena clanka v mednarodno priznani re-viji ter izdela in zagovarja doktorsko disertacijo.Skladno s pogoji kreditnega sistema zbere štu-dent 240 kreditnih tock in si pridobi znanstveninaslov doktor/-ica znanosti.


Predmetnik obsega tri obvezne predmete, se-minar Raziskovanje in pisanje znanstvenih be-sedil, osem obveznih usmeritvenih predmetov(med katerimi študent izbere enega) in 33 iz-birnih predmetov (med katerimi študent izberetri). Seznam predmetov je v preglednicah na stra-neh 64–65.

Priporocljivo je, da si študent vsaj dva od trehizbirnih predmetov izbere med predmeti, ki sooznaceni z isto crko kot izbrani usmeritveni pred-met.


Predstavitev predmetov

Managementizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar40-001, 36 ur / 12 KT

Opis predmeta. Management je med temelj-nimi predmeti specialisticnega in magistrskegaprograma Management in nadgrajuje znanja izdodiplomskega visokošolskega programa Fakul-tete za management. Obsega izbrane teme spodrocja managementa in organizacij, nacrtova-nja, organiziranja, usmerjanja in nadziranja, kijih ne obravnavajo dodiplomski programi. Potekav sedmih zakljucenih vsebinskih enotah. Vsakavsebuje kratek uvodni del, ki je namenjen pred-vsem študentom, ki niso diplomirali na Visoki


Predmetnik magistrskega in doktorskega študijskega programa ManagementŠt. Predmet Ur KT Nosilec / soizvajalci

1. letnik – magistrski študij

40-001 Management 36 12 izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

40-002 Ekonomski in pravni vidiki managementa 36 12 prof. dr. Egon Žižmondizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

40-003 Raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil (seminar) 12 – doc. dr. Boštjan Antoncicdoc. dr. Anita Trnavcevic

40-XXX Obvezni usmeritveni predmet 24 9




2. letnik – magistrski študij

40-004 Raziskovalna metodologija v družboslovju 60 20 doc. dr. Boštjan Antoncicdoc. dr. Anita Trnavcevic

– Individualno raziskovalno delo in magistrska naloga zzagovorom

– 40

3. letnik – doktorski študij

– Individualno raziskovalno delo in objava znanstvenega clanka– 60 –

4. letnik – doktorski študij

– Individualno raziskovalno delo in doktorska disertacija zzagovorom

– 60 –

Obvezni usmeritveni predmeti*Št. Predmet Ur KT ** Nosilec / soizvajalci

40-005 Strateški management 24 9 A izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

40-006 Analiza poslovnega okolja in razvoj informacijskihsistemov

24 9 B doc. dr. Srecko Natek

40-007 Management tehnologij 24 9 C doc. dr. Slavko Dolinšek

40-008 Financni management podjetja 24 9 D prof. dr. Leon Repovž

40-009 Management mednarodnega poslovanja 24 9 E doc. dr. Drago Dubrovski

40-010 Pristojnosti in pooblastila za odlocanje na podrocjudelovnih razmerij

24 9 F izr. prof. dr. Zvone Vodovnik

40-011 Ekonomska analiza 24 9 G izr. prof. dr. Štefan Bojnec

40-012 Vzgojno-izobraževalni zavod kot organizacija 24 9 H –

* Študent izbere en usmeritveni predmet. ** Možne usmeritve so oznacene s crkami. Predlagamo, da si študentizbere vsaj dva izbirna predmeta, ki sta oznacena z isto crko kot izbrani obvezni usmeritveni predmet. Predmetov,pri katerih v tabeli ni navedeno ime nosilca, v študijskem letu 2004/2005 ne razpisujemo.

šoli za management oz. Fakulteti za manage-ment, ostalim študentom pa ga priporocamo.Osrednji vsebinski del obsega izbrane teme –tako: Managerji obvladujejo organizacijo, Vre-dnote, kulture, etika managementa, Managerjinacrtujejo za danes in jutri, Sredstva organizacij– delo, kapital, znanje, Urejenost organizacij –hierarhija, procesi, sistemi, Zavezništva in inte-resi – v organizaciji in okolju, Vodenje in nadzi-ranje – nacini in pasti. V vsaki enoti predmetaštudenti spoznajo po eno prakticno orodje za ob-

vladovanje organizacije, ki ga v sklepnem deluenote obravnavajo v delovnih skupinah – potempa vsak študent pripravi s tem orodjem kratekpisni izdelek.


Tavcar, M. 2002. Strateški management. Visokašola za management.

Tavcar, M. V pripravi. Izbrane teme iz manage-menta: skripta. Koper: Fakulteta za manage-ment.


Izbirni predmeti*Št. Predmet Ur KT ** Nosilec / soizvajalci

40-013 Podjetništvo 24 9 A doc. dr. Boštjan Antoncic

40-014 Projektni management 24 9 A doc. dr. Mirko Markic

40-015 Vodenje in pogajanja 24 9 A doc. dr. Tonci Kuzmanic

40-016 Management e-poslovanja 24 9 B prof. dr. Dušan Lesjak

40-017 Sistemi za podporo managementu 24 9 B –

40-018 Management podatkov 24 9 B doc. dr. Srecko Natek

40-019 Informatika v javni upravi 24 9 B –

40-020 Management proizvajanja proizvodov in storitev 24 9 A doc. dr. Slavko Dolinšek

40-021 Management inovativnosti, znanja in tehnologij 24 9 C doc. dr. Borut Likar

40-022 Ekonomika tehnoloških sprememb 24 9 C –

40-023 Management informacijskih tehnologij 24 9 C izr. prof. dr. Cene Bavec

40-024 Management kakovosti 24 9 C doc. dr. Slavko Dolinšek

40-025 Management financnih tveganj 24 9 D doc. dr. Jožko Peterlin

40-026 Poslovodno racunovodstvo 24 9 D prof. dr. Dane Melavc

40-027 Strateške poslovne in lastninske povezave 24 9 D doc. dr. Drago Dubrovski

40-028 Bilancna in davcna politika podjetja 24 9 D izr. prof. dr. Franko Milost

40-029 Trženje med organizacijami 24 9 E izr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

40-030 Trženje storitev 24 9 E prof. dr. Boris Snoj

40-031 Spletno trženje 24 9 E –

40-032 Oblike in tehnike mednarodnega poslovanja 24 9 E izr. prof. dr. Vito Bobek

40-033 Pridobivanje in razvoj kadrov 24 9 F doc. dr. Marjana Merkac Skok

40-034 Delodajalec kot dejavnik v sistemu socialne varnosti 24 9 F prof. dr. Mitja Novak

40-035 Kadri kot premoženje organizacije 24 9 F izr. prof. dr. Franko Milost

40-036 Mikroekonomika 24 9 G izr. prof. dr. Štefan Bojnec

40-037 Analiza ekonomskega okolja managementa 24 9 G prof. dr. Egon Žižmond

40-038 Ekonomika tranzicije 24 9 G doc. dr. Janez Šušteršic

40-039 Marketing v izobraževanju 24 9 H –

40-040 Vodenje v vzgojno-izobraževalnih zavodih 24 9 H –

40-041 Spremljanje in usmerjanje uciteljev 24 9 H –

40-042 Kakovost v izobraževanju 24 9 H –

40-043 Ekonomika izobraževanja 24 9 H –

40-044 Management e-izobraževanja 24 9 H –

40-045 Management v razredu 24 9 H –

* Študent izbere tri izbirne predmete. ** Možne usmeritve so oznacene s crkami. Predlagamo, da si študentizbere vsaj dva izbirna predmeta, ki sta oznacena z isto crko kot izbrani obvezni usmeritveni predmet. Predmetov,pri katerih v tabeli ni navedeno ime nosilca, v študijskem letu 2004/2005 ne razpisujemo.

Tavcar, M. V pripravi. Gradiva za delovne sku-pine: skripta. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Mintzberg, H., J. B. Quinn in S. Ghoshal. 1999.The strategy process. Harlow: Financial Ti-mes / Prentice-Hall.


Schermerhorn, J. R., J. G. Hunt, in R. N. Os-born. 1991. Managing organizational beha-vior. Chichester: John Wiley.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit, pi-sni izdelki študentov.

Ekonomski in pravni vidiki managementaprof. dr. Egon Žižmond, izr. prof. dr. ZvoneVodovnik40-002, 36 ur / 12 KT

Ekonomski vidiki managementa. Predmet se-znanja študente s sodobnim konceptom ekonom-ske vede, jim posreduje temeljna ekonomska te-oreticna znanja, tako mikroekonomska kot tudi


makroekonomska, ki so potrebna za razumeva-nje drugih ekonomskih in poslovnih disciplin, injih usposablja za razumevanje ekonomskih pro-cesov v podjetjih, na posameznih trgih in naravni gospodarstva kot celote. Predmet vkljucujesedem zaokroženih poglavij: Ekonomija in eko-nomska teorija, Mikroekonomija – ponudba, pov-praševanje in trgi dobrin, Trgi proizvodnih dejav-nikov in porazdelitev dohodka, Vloga vlade v go-spodarstvu, Makroekonomija – rast in poslovnicikli, Ekonomska rast in makroekonomska poli-tika ter Mednarodna trgovina in svetovno gospo-darstvo.


Samuelson, P. A, in W. D. Nordhaus. 2002. Eko-nomija. Ljubljana: GV založba.


Pravni vidiki managementa. Slušatelji se sezna-nijo z ustavnimi temelji, ki so pomembni za pro-cese vodenja in upravljanja ter za izvajanje de-javnosti organizacij. Seznanijo se s temelji go-spodarskega, civilnega, upravnega, delovnega insocialnega prava. Izbrane teme s teh podrocij soobravnavane tudi z vidika mednarodnega, zlastievropskega prava. V okviru predmeta so obrav-navane zlasti naslednje teme: Omejitve odloca-nja z vidika razvoja varstva clovekovih pravic intemeljnih svobošcin, zagotovljenih z ustavo inmednarodnim pravom. Sodobne statusne oblike,strukture in pristojnosti organov razlicnih vrst or-ganizacij. Zahtevnejša vprašanja iz teorije po-godbenih razmerij in odškodninskega prava. Iz-brana razvojna vprašanja s podrocja obravnava-nja pravnega položaja zaposlenih kot posamezni-kov in skupin delavcev.


Blanpain, R., ur. 1997. Comparative labour lawand industrial relations. Dewenter: Kluwer.

Charlesworth, M. 1995. Company law. London:Sweet & Maxwell.

Kavcic, I., in F. Grad. 1999. Ustavna ureditevSlovenije. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Vodovnik, Z. V pripravi. Poglavja iz delovnega insocialnega prava. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni ali ustniizpit, seminarska naloga z elementi raziskovanja,aktivno sodelovanje na predavanjih.

Raziskovanje in pisanje znanstvenih besedildoc. dr. Boštjan Antoncic, doc. dr. AnitaTrnavcevic40-003, 12 ur / 0 KT

Opis predmeta. Seminar je namenjen spoznava-nju osnovnih pojmov v raziskovalnih metodolo-gijah, ki so v oporo pri pisanju seminarskih na-log in drugih pisnih del. Poudarek je na zadevahglede vsebine, sloga, citiranja in navajanja virovpri pisanju strokovnega ali znanstvenega bese-dila.

Študijska literaturaEasterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. V pri-

pravi. Raziskovanje v managementu. Koper:Fakulteta za management.



Izbrani clanki.


Raziskovalna metodologija v družboslovjudoc. dr. Boštjan Antoncic, doc. dr. AnitaTrnavcevic40-004, 60 ur / 20 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen spoznava-nju metodolških prijemov pri raziskavah v druž-boslovju s poudarkom na raziskavah v manage-mentu. Predmet bo potekal v štirih modulih: (1)filozofija raziskovanja, (2) kvantitativna analiza,(3) kvalitativna analiza in (4) pisanje predlogaraziskave.

Študijska literaturaIzbrane knjige in clanki za vsak modul posebej.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Krajši pisniizdelki, seminarske/projektne naloge, aktivno so-delovanje.


Opis predmeta. V okviru predmeta naj študentiobravnavajo obstojece in nenehno nastajajocehipoteze s podrocja strateškega managementa,


predvsem na podrocjih: temeljnih zmožnosti or-ganizacije, managementa spreminjanja organi-zacije, snovanja specificnih modelov politike or-ganizacije. Vsebine predmeta obsegajo: obvlado-vanje sprememb – organizacija in spreminjanje,obvladovanje spreminjanja, prelomno spreminja-nje in krize; obvladovanje kompleksnosti oko-lja in organizacije – kompleksnost organizacij innjene razsežnosti, poenostavljanje kompleksno-sti z modeli, obvladovanje kompleksnosti z vi-dika temeljnih zmožnosti organizacije; strateškazasnova politike organizacije – koncepti strate-škega snovanja politike, pregledi nekaterih kon-ceptov politike, nekateri modeli razsežnosti poli-tike, okvirni model razsežnosti politike organiza-cije. Vsebina predmeta dopolnjuje splošna zna-nja študenta z aktualnimi smermi in dognanji napodrocju managementa in mu odpre pot v trajnoosebno izpopolnjevanje s spremljanjem dogajanjv stroki.

Študijska literaturaBelak, J. 1991. Podjetniško planiranje. Maribor:

Obzorja.Bresser, R. 1998. Strategische Management-

theorie. Berlin: Walter de Gruyter.Kralj, J. 1992. Politika podjetja v tržnem gospo-

darstvu. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakul-teta.

Mintzberg, H. 1994. The rise and fall of strate-gic planning. New York: Prentice-Hall.

Pucko, D. 1993. Planiranje v podjetjih. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Tavcar, M. I. 2004. Gradiva za delovne skupine:skripta. Koper: Fakulteta za management.

Tavcar, M. I. 2002. Strateški management. Ko-per: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Nabor clankov iz svetovne strokovne literature.


Analiza poslovnega okolja in razvojinformacijskih sistemovdoc. dr. Srecko Natek40-006, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet usposablja študenta zaanalizo podjetja ter izbiro potrebnih informacijza njegovo upravljanje. Na tej osnovi spozna di-zajniranje poslovnih procesov in podatkov z iz-branimi metodami razvijanja IS. Spozna tudi iz-

brane ponudnike ERP sistemov ter vrsto mode-lov in izkušenj za kriticno presojanje informatiza-cije podjetja. Ekonomika informatizacije podjetjain cloveški viri zaokrožujejo znanja, metode inpostopke sodobnega razvoja informacijskih sis-temov.


Avison, D. E., in G. Fitzgerald. 1996. Infor-mation system development: methodologies,techniques and tools. London: McGraw-Hill.

Damij, T., J. Grad in J. Jaklic. 1995. Izbraneteme iz informacijske tehnologije. Ljubljana:Ekonomska fakulteta.

Gray, P., in H. J. Watson. 1998. Decision su-pport in the data warehouse. Upper SaddleRiver, NJ: Prentice Hall.

Kovacic, A. 1998. Informatizacija poslovanja.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Ward, J., in J. Peppard. 2002. Strategic plan-ning for information systems. Chichester:John Wiley & Sons.

Watson, H. J., G. Houdeshel in K. R. Rainer.1997. Building executive information sy-stems and other decision support applicati-ons. New York: John Wiley & Sons.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpitin/ali ustni izpit, seminarska naloga.

Management tehnologijdoc. dr. Slavko Dolinšek40-007, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. V svetu se prakticno vse indu-strije z zelo hitrim tempom spreminjajo v teh-nološko intenzivne, s tem pa postaja kljucnegapomena integracija tehnologije znotraj tradicio-nalnih poslovnih funkcij podjetja. In to ne gledena to, ali podjetje izdeluje visoko tehnološke iz-delke ali pa tehnologijo uporablja le za zmanjša-nje stroškov in izboljšavo svojih izdelkov in stori-tev. Zato se tehnologije vec ne upošteva le kotorodje, premoženje ali sposobnost, ampak vsebolj kot vhodni vir in integralni faktor, ki vpliva navse managerske discipline. S tem pa morajo da-našnji managerji poleg vešcin in znanja o mana-gementu in ravnanju z ljudmi pridobiti tudi celo-vita znanja iz podrocja managementa tehnologij,nastajajoce discipline, ki vkljucuje celotno verigoaktivnosti od identifikacije, izbora, pridobitve inuporabe novih tehnologij do zašcite znanja inpomen poznavanja tehnoloških sposobnosti prioblikovanju strategije podjetja. Cilj vsebine pre-


davanj je zato v tem, da se managerjem prikaže,da jim ni potrebno imeti znanstvenih ali inženir-skih osnovnih znanj, a da morajo investirati do-locene napore v razumevanje tega, da so tehno-logije pomembne za njihovo poslovanje. Obrav-navan je pomen tehnologij v okviru managerskihfunkcij in procesov, možnosti in nacini pridobiva-nja novih tehnologij, kako s pomocjo najnovejšihtehnologij narediti poslovanje bolj uspešno, kakoravnati s tehnološkimi projekti, kako vse to vplivana ljudi pri njihovem delu in kakšne so perspek-tive ter izkušnje pri uporabi najnovejših tehnolo-gij.


Dolinšek, S. 2004. Management tehnologij:ucinkovito obvladovanje tehnoloških spre-memb: skripta. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Khalil, T. M. 1999. Management of technology.New York: McGraw-Hill.

Burgelman, R. A. 1996. Strategic managementof technology and innovation. New York:McGraw-Hill.

Szakonyi, R. 1999. Technology management.New York: Auerbach.

Dorfeld, R. C. 1999. Technology managementhandbook. London: Chapman.

Wenig, R. P. 2002. Technology asset manage-ment. New York: Auerbach.


Financni management podjetjaprof. dr. Leon Repovž40-015, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Poglobitev temeljnih znanj o fi-nancnem odlocanju poslovodij in lastnikov pod-jetij, predvsem s poudarkom na sodobnih teori-jah financnega managementa, orodjih financneanalize in posebnih problemih pri financiranjupodjetja. Spoznati vsebino financnega odlocanjav podjetju. Usvojiti znanja o sodobnih teoreticnihosnovah financnega managementa. Seznaniti sez orodji financne analize ter znati analizirati po-sebne probleme v financiranju podjetja.


Arnold, G. 2002. Corporate financial manage-ment. 2. izdaja. London: Financial Times /Prentice Hall.

Brigham, E. F., in M. C. Errhardt. 2002. Fi-nancial management. 10. izdaja. London:Thomson Learning.

Brealey, R. A., in S. C. Myers. 2000. Principlesof corporate finance. 6. izdaja. Boston: Irwin/ McGraw-Hill.

Filipic, D., in F. Mlinaric. 1999. Temelji podje-tniških financ. Maribor: Ekonomsko-poslovnafakulteta.

Mramor, D. 1993. Uvod v poslovne finance. Lju-bljana: Gospodarski vestnik.

Repovž, L., in J. Peterlin. 2000. Financiranje.Koper: Visoka šola za management.

Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slo-venije. 2001. Slovenski poslovnofinancnistandardi. Ljubljana: Zveza racunovodij, fi-nancnikov in revizorjev Slovenije.


Management mednarodnega poslovanjadoc. dr. Drago Dubrovski40-009, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet se nanaša na prido-bivanje temeljnih znanj s podrocja mednaro-dnega poslovanja, ki zajemajo mednarodni ma-nagement in mednarodni marketing. Udeležencibodo razen osnovnih pojmov s podrocja med-narodnega poslovanja spoznali sodobne znacil-nosti današnjega mednarodnega okolja, pomenmednarodnega informacijskega sistema, pojemin vlogo procesa internacionalizacije in globa-lizacije ter nacine mednarodnega poslovanja.Predmet posebej poudarja tudi znacilnosti in po-sebnosti mednarodnega okolja, v katerem najvecdelujejo slovenska podjetja pri njihovem vkljuce-vanju v mednarodne tokove. Metode in tehnikesplošnega managementa se pri tem predmetuosredotocajo na podrocje mednarodnega poslo-vanja, za katerega je znacilna hitra spremenlji-vost in pojavljanje vedno novih možnih oblik de-lovanja. Strnjeni cilji predmeta so: seznaniti ude-ležence s konceptom in vsebino managementamednarodnega poslovanja, prikazati spremembev mednarodnem okolju in potrebo po spremljanjuteh sprememb v podjetjih z nenehnim prilagaja-njem njihovega mednarodnega delovanja, prika-zati pomen in razlicnost sestavin mednarodnegaokolja, ki zaradi svoje razlicnosti vplivajo na višjostopnjo tveganja v mednarodnem poslovanju vprimerjavi z lokalnim delovanjem, obvladovanje


tveganj pa je neposredno povezano z vecjo alimanjšo ucinkovitostjo mednarodnega delovanja,razpravljati o položaju slovenskih podjetij v med-narodnem okolju.

Študijska literaturaDubrovski, D. V pripravi. Management medna-

rodnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Hollensen, S. 1995. Global marketing: a market-responsive approach. London: Prentice-Hall.



Pristojnosti in pooblasila za odlocanje napodrocju delovnih razmerijizr. prof. dr. Zvone Vodovnik40-010, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Študij je zasnovan tako, da po-sameznikom omogoci celovito seznanitev z ra-zvojem pravne ureditve delovnih razmerij v Slo-veniji in v svetu. Pri tem ima posebno vlogo ana-liza ustavnih temeljev oziroma vrednot ter preu-citev izbranih vprašanj delovnega prava z vidikamednarodnega in delovnega prava. Na tak na-cin bodo obravnavane zlasti teme kot so: Pravnaureditev položaja nosilcev poslovodne funkcije.Pooblastila poslovodnih organov o odlocanju opravnem položaju zaposlenih. Organi, poobla-šceni za odlocanje o delovnih razmerjih v jav-nem sektorju. Status zaposlenih ter njihove pra-vice, obveznosti in odgovornosti. Mednarodno-pravni in ustavni temelji kolektivnega sporazu-mevanja. Kolektivna pogajanja in kolektivne po-godbe. Participativni management kot sodobnadoktrina upravljanja s kadri in industrijska raz-merja.

Študijska literaturaBorges, F. 2000. Global unionism: organisatio-

nal challenges. Tokyo: IIRA.Možina, S., ur. 2002. Management kadrovskih

virov. Ljubljana: FDV.Vodovnik, Z. V pripravi. Poglavja delovnega in

socialnega prava. Koper: Fakulteta za man-gement.

Vodovnik, Z. 1998. Nacelo univerzalnosti napodrocju socialnega partnerstva. V Zbornikznanstvenih razprav Pravne fakultete, Uni-verza v Ljubljani. Ljubljana: Pravna fakulteta.

Vodovnik, Z. 2003. Pogodbeno delovno raz-merje in odlocanje. Ljubljana: Pravna fakul-teta.

Vodovnik, Z. 1998. The transformation of indu-strial relations in Slovenia. South-East Eruo-pean Review, št.3, str. 89–103.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni ali ustniizpit, seminarska naloga z elementi raziskovanja,aktivno sodelovanje.

Ekonomska analizaizr. prof. dr. Štefan Bojnec40-011, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Vsebina predmeta je zasnovanatako, da poglablja znanje študentov na podro-cju temeljne ekonomske vede – ekonomike, insicer na mikro in makro ravni. Mikroekonom-ska analiza obravnava teorijo proizvodnje, teo-rijo povpraševanja, cene in ucinkovitost alokacijeprodukcijskih dejavnikov in tržne strukture. Ma-kroekonomska analiza obravnava BDP in gospo-darsko rast, zaposlenost, brezposelnost in infla-cijo, agregatno potrošnjo, varcevanje in investi-cije, multiplikator in vlogo države, denar, vlogocentralne banke in poslovne banke, mednarodnomenjavo in njene ucinke na gospodarstvo. Zah-tevnost predmeta je zato uvršcena v srednje zah-tevni nivo. Predmet omogoca pridobivanje ustre-znega znanja managerjev za razumevanje in ana-liziranje ekonomskega okolja podjetja. Da bi ma-nager dobro poznal mikroekonomsko in makro-ekonomsko okolje podjetja oz. organizacije, ki jovodi, mora poglobiti in nadgraditi znanje s podro-cja temeljne ekonomske discipline, ekonomike,in to z ustreznimi poudarki. Zato bodo temeobravnavane z vidika potreb managerja, ki bo do-bil ustrezna znanja, s katerimi bo lahko pojasnilvplive ekonomskega okolja na podjetje. Osnovnicilj predmeta je usposobiti študente za razume-vanje zahtevnejših družbenoekonomskih proce-sov na ravni gospodarstva kot celote. Konkretnacilja pa sta dva: seznaniti študente z zahtevnej-šimi poglavji mikroekonomske analize in usposo-biti jih za razumevanje zahtevnejših makroeko-nomskih problemov. Dodatni cilj je tudi usposo-biti študente za raziskovanje na podrocju in upo-rabo specificnih raziskovalnih metod.


Chrystal, K. A., in R. G. Lipsey. 1997. Econo-mics for business and management. Oxford:Oxford University Press.


McAleese, D. 1997. Economics for business.London: Prentice Hall.

Polanec, S., I. Masten in Z. Fabjancic. 2000.Makroekonomija majhnega odprtega gospo-darstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Romer, D. 1996. Advanced macroeconomics.McGraw-Hill.

Senjur, M. 2001. Makroekonomija. Ljubljana:Ekonomska fakulteta.

Tajnikar, M. 2001. Mikroekonomija s teorijo tr-gov in cen. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.


Podjetništvodoc. dr. Boštjan Antoncic40-013, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen spoznava-nju podrocja podjetništva s teoreticnega in prak-ticnega vidika. Poudarek je na razpoznavanjupodjetništva kot pomembnega elementa za rastin razvoj podjetja in narodnega gospodarstva, se-znanjanju z vidiki podjetništva, ki so lahko v po-moc pri analizi in nacrtovanju rasti in razvoja no-vega ali obstojecega podjetja, ter na metodologijirazpoznavanja in analize poslovne priložnosti ternacrtovanja izkorišcanja te nove priložnosti s po-mocjo sestavljanja poslovnega nacrta.


2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV založba.Antoncic, B. 2002. Primeri iz podjetništva: rast

in razvoj podjetja. Koper: Društvo za aka-demske in aplikativne raziskave.

Izbrani clanki.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,krajši pisni izdelki, seminarska/projektna naloga,aktivno sodelovanje.

Projektni managementur doc. dr. Mirko Markic40-014, 24 / 9 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je usposobitištudente za nacrtovanje, izvajanje in kontroli-ranje projektov na nivoju obvladovanja projektov(obvladovanje in management). Študenti se bodoseznanili tudi z nacinom vkljucevanja projektov vpodjetja in druge organizacije. Poleg teoreticnihosnov managementa projektov bodo poglobljeno

spoznavali metodologijo ter posamezna znanjain vešcine, ki so koristna za nacrtovanje, izva-janje in kontroliranje projektov. Kandidat samoizbere, spozna in na prakticnem primeru uporabiprogramsko orodje, ki omogoca podporo mana-gementu projekta. Izid prakticne rabe program-skega orodja bo idejna zasnova, plan ter pri-kaz obvladovanja konkretnega projekta oziromavzpostavitev poslovno-organizacijskega okolja,ki bo omogocalo projektni pristop. Z vsebin-skega vidika je predmet clenjen na teoreticnain metodološka izhodišca, vkljucevanje projektovv poslovno-organizacijski sistem, organiziranostudeležencev v projektu, procese managementaprojekta ter komuniciranje v projektu.

Študijska literaturaHauc, A. 2002. Projektni management. Lju-

bljana. GV založba.Kerzner, H. 2003. Project management: a sy-

stems approach to planning, scheduling andcontroling. 8. izdaja. Chichester: Wiley.

Markic, M. V pripravi. Management projektov.Koper: Fakulteta za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Izdelava pro-jektne naloge in njena predstavitev.

Vodenje in pogajanjadoc. dr. Tonci Kuzmanic40-015, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je študentomponuditi vpogled v teorije pogajanj. Med študi-jem literature bodo osvajali znanja in tehnike, spomocjo katerih bodo izoblikovali kriticen pogledna obstojece teorije. Sposobni bodo oceniti poga-jalska izhodišca in razmere za izbiro primernegasloga pogajanj. Pozornost bo namenjena tudi ra-zumevanju psiholoških dejavnikov pri pogajanjihin izdelavi lastnih pogajalskih taktik. Študentibodo spoznali temeljne zakonitosti uspešnih inucinkovitih pogajalskih taktik, se seznanili z po-goji, ki morajo biti izpolnjeni, ce naj bodo poga-janja uspešna ter obvladovanje metode nacelnihpogajanj, ki je osnova vseh pogajalskih taktik instrategij, tako v diplomaciji kot v gospodarstvu.

Študijska literaturaBroadbent, M. 1999. Measuring business per-

formance. London: The Chartered Institute ofManagement Accountants.

Dawson, R. 1999. Secrets of power negotia-ting: inside secrets from a master negotiator.Franklon Lakes NJ: Career.


Fisher, R., W. Ury in B. Patton. 1998. Kako do-seci dogovor: Umetnost pogajanja. Ljubljana:Gospodarski vestnik.

Forsyth, P. 2002. Negotiating. Oxford: Capstone.Kavcic, B. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj:

Moderna organizacija.Kennedy, G. 1999. The perfect negotiation: all

you need to get it right first time. London:Random House Business.

Ury, W. 1998. Kako preseci zavrnitev: pogajanjas težavnimi ljudmi. Ljubljana: GV založba.

Volkema, R. J. 1999. The negotiation toolkit:how to get exactly what you want in any bu-siness or personal situation. New York: Ame-rican Management Association.


Management e-poslovanjaprof. dr. Dušan Lesjak40-016, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Elektronsko poslovanje bistvenoin vse bolj vpliva na podjetje ter spreminja podje-tje in njegovo poslovanje ter celotno družbo. Za-radi tega je vse bolj pomembno ne le znanje omožnostih in ucinkih njegove uporabe, ampaktudi o znacilnostih njegovega upravljanja. Zatobodo študentje spoznali strategije e-poslovanja,razvoj in uvajanje e-poslovanja ter ekonomiko e-poslovanja. Posebnost predmeta je v tem, da seizvaja v obliki e-izobraževanja.



Chaffey, D. 2002. E-business and e-commercemanagement: strategy, implementation andpractice. Harlow: Prentice Hall

Turban, E., D. King, J. Lee in D. Viehland. 2004.Electronic commerce 2004: a managerialperspective. 3. izdaja. Harlow: Prentice Hall.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje s krajšimi pisnimi izdelki in projektnanaloga.

Management podatkovdoc. dr. Srecko Natek40-018, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet usposablja študente zaopredeljevanje podatkov v poslovnem okolju terpripravo podatkovnega modela in modela tokovpodatkov v organizaciji z izbranimi metodologi-jami analiziranja in modeliranja podatkov. Štu-dent razume delovanje podatkovnih baz podat-kov, sistemov za upravljanje podatkovnih baz,skladišc podatkov in podatkovnih kock. Predmetzaokrožajo znanja o pridobivanju in prikazova-nju informacij, pridobljenih iz podatkov, varova-nje podatkov in trendi managementa podatkov.


Grad, J., in J. Jakljic. 1996. Baze podatkov. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Kimball, R. 2002. The data warehouse toolkit:the complete guide to dimensional mode-ling. New York: Wiley.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,krajši pisni izdelki, projektna naloga.

Management proizvajanja proizvodov instoritevdoc. dr. Slavko Dolinšek40-020, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. V današnjem dinamicnem glo-balnem poslovnem okolju se morajo podjetjaosredotociti na svoje procese, jih narediti bolj za-nesljive in ucinkovite. Uspešno organizirano pro-izvajanje zagotavlja izdelke in storitve zahtevanekakovosti in omogoca ucinkovito obvladovanjestroškov izdelave. Proizvodnja, kot ena izmedposlovnih funkcij podjetja, obicajno vkljucuje ak-tivnosti, ki se nanašajo na proizvodne strateškeodlocitve (kot del celovitega vodenja podjetja),oblikovanje postopkov (management izdelkov inprocesov), odlocanje o postopkih (operativni ma-nagement proizvodnje in storitev) in kontrolneodlocitve (nacrtovanje in kontroliranje postopkovza vecjo produktivnost in zanesljivost). Cilj pred-meta je prikazati študentom vlogo proizvodnegamanagerja v organizaciji, kako lahko organizacijadoseže konkurencno prednost na trgu z vecjoproduktivnostjo in nižjimi stroški, z zanesljivo-stjo svojih dobav in zagotavljanjem kakovostiizdelkov in storitev. Predmet seznanja študentes sodobnimi nacini managementa proizvajanjaizdelkov in storitev, pomaga razumeti, kaj vsevkljucujejo procesi v proizvodnji, kako je vse topovezano z ostalimi funkcijskimi podrocji v orga-nizaciji, katere odlocitve je potrebno sprejemativ proizvodnji, kakšna je globalna proizvodnja ter


kakšni so najnovejši pristopi in trendi za organi-ziranje ucinkovite proizvodnje.


Rozman, R., in S. Dolinšek. V pripravi. Ravna-nje proizvodnje in storitev. Ljubljana: GV za-ložba.

Gaither, N., in G. Fraizer. 1999. Production andoperations management. Cincinnati, OH:South-Western College Publications.

Heizer, J., in B. Render. 2000. Principles ofoperations management. Upper Saddle Ri-ver, NJ: Prentice Hall.

Krajewski, L. J., in L. P. Ritzman. 1996. Ope-rations management, strategy and analysis.New York: Addison-Wesley.

Kalpakjian, S. 1995. Manufacturing engine-ering and technology. New York: Addison-Wesley.

Wright, P. K. 2001. 21st century manufactu-ring. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.

National Research Council. 1999. Visionary ma-nufacturing challenges for 2020. N. k.: Na-tional Academy Press.


Management inovativnosti, znanja intehnologijdoc. dr. Borut Likar40-021, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Iskanje možnosti za izboljšanjeposlovnih rezultatov se v zadnjih letih usmerjav cim boljše aktiviranje clovekovih potencialovkot kljucnega dejavnika za povecanje dodanevrednosti. Na tem podrocju Slovenija še ve-dno zaostaja za EU, ki je podrocje spodbuja-nja invencijsko-inovacijskih procesov – od idejedo koncne tržne realizacije – uvrstila med ra-zvojne prioritete. Tako je namen predmeta datištudentu teoreticna znanja in vešcine, potrebneza obvladovanje inovativnosti, znanja, (visokih)tehnologij pa tudi netehnoloških inovacij v vsehsegmentih poslovnih procesov. Tako v podjetju,kot tudi v drugih organizacijah in državnih or-ganih. Pogoj za to je celovito obvladovanje no-tranjih invencijsko-inovacijskih procesov v orga-nizaciji sami (organizacijski, motivacijski, krea-tivni, pravni, informacijski, raziskovalno-razvojniin drugi vidiki) kot tudi povezanost z nosilci zna-nja in regionalnim, republiškim ter evropskim

podpornim okoljem (zunanji vidiki). Ker je ino-vativnost podrocje, ki se v zadnjih letih tudi vSloveniji intenzivno razvija, je vsebina predmetausklajena z inovacijskimi procesi v slovenskidružbi in trendi v EU.

Študijska literaturaLikar, B. 2000. Inoviranje. Koper: Visoka šola za

management.Affuah, A. 1998. Innovation management: stra-

tegies, implementation, and profits. NewYork: Oxford University Press.

Brian Quinn, J. 1997. Innovation explosion.New York: The Free Press.

Henry, J., in D. Mayle. 2002. Management ofinnovation and change. London: Open Uni-versity / Sage.


Management informacijskih tehnologijizr. prof. dr. Cene Bavec40-023, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Študenti se bodo seznanili z naj-pomembnejšimi vidiki managementa informacij-skih in komunikacijskih tehnologij (IKT), še po-sebej z njeno dvojno vlogo, ki se kaže v tem,da je IKT osnova sodobnega poslovanja, hkratipa je sestavni del skoraj vseh sodobnih tehnolo-gij. Na ravni strateškega managementa bo poja-snjen vpliv IKT na ekonomijo in prehod v infor-macijsko družbo. Predstavljena bo metodologijatehnološkega foresigta, kot ene od temeljnih ma-nagerskih orodij na podrocju visokih tehnologij.Osrednji del predavanj bo obravnaval integracijoupravnih in proizvodnih vidikov IKT, ki je znacilnaza visoko tehnološka podjetja. Zadnji del preda-vanja bo usmerjen v sistemske in zakonske vi-dike, kjer bodo predstavljene evropske direktivein regulativa WTO pomembna za managementIKT.

Študijska literaturaBurgelman, R. A., C. M. Christensen in S. C.

Wheelwright. 2003. Strategic managementof technology and innovation. New York:McGraw-Hill / Irwin.

Piot, J. C., in J. Baschab. 2003. The executive’sguide to information technology. New York:John Wiley and Sons.

Murphy, T. 2000. Product strategy for high tech-nology companies. New York: McGraw Hill.

Izbrane spletne strani Evropske komisije in WTO.Izbrani clanki in referati.


Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga in pisni izpit.

Management kakovostidoc. dr. Slavko Dolinšek40-024, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Zagotavljanje kakovosti, ki sezacne z natancno ugotovitvijo in analizo kupce-vih zahtev, je danes že vkljuceno v vse aktivnostipodjetja, od oblikovanja izdelka ali storitve, nacr-tovanja njegove izdelave, logistike, proizvodnje,poprodajne aktivnosti in tehnologije recikliranja.Tovrsten pristop zahteva povezovalne manager-ske aktivnosti, ki jih imenujemo celovito ravnanjes kakovostjo (Total Quality Management – TQM).Standard ISO 9000 definira TQM kot: »mana-gerski pristop v organizaciji, ki je osredotocen kkakovosti in ki bazira na sodelavi vseh njenih cla-nov s ciljem uspeti dolgorocno preko zadovolje-vanja kupca v korist vseh sodelujocih v organiza-ciji in družbi«. TQM je tako v zadnjih letih eval-viral iz inženirskega pojmovanja kakovosti (kon-trola in zagotavljanje kakovosti) ter marketing-škega pojmovanja kakovosti (skrb za kupca) vcelovit managerski pristop vodenja in upravlja-nja organizacije. Za razumevanje principov TQMpa je potrebno pridobiti znanja, ki se nanašajona: razumevanje kakovosti in zavedanje o vpe-ljavi kakovosti, kupec, razumevanje njegovih po-treb, pricakovanj in zahtev, organizacijska kul-tura, nacini spreminjanja organizacij, procesnipristop, vkljucevanje, pooblašcanje in usposa-bljanje zaposlenih, kontrola izboljšave procesov,sistemi zagotavljanja kakovosti, modeli poslovneodlicnosti, strateško nacrtovanje kakovosti, stro-ški kakovosti in merjenje ucinkovitosti, uporabapodatkov, analiza konkurence in benchmarking,sodelovanje z dobavitelji.

Študijska literaturaDolinšek, S., ur. V pripravi. Celovit manage-

ment kakovosti: razširitev vodenja kakovostina poslovne procese organizacije. Ljubljana:Slovensko združenje za kakovost; Koper: Fa-kulteta za management.

Evans, J. R., W. M. Lindsay. 1999. The manage-ment and control of quality. Cincinnati, OH:South-Western College Publications.

Macdonald, J. 1998. Total quality managementin a weak. London: Institute of Management.

Montgomery, D. C.. 1997. Introduction to stati-stical quality control. New York: Wiley.

Brassard, M. 2002. Vaje za možgane: žepni

prirocnik za nenehne izboljšave in uspešnonacrtovanje procesov. Ljubljana: Slovenskozdruženje za kakovost.


Management financnih tveganjdoc. dr. Jožko Peterlin40-025, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen študen-tom, ki se želijo seznaniti s financnimi tveganjiv podjetju. V predmetu so posebej predstavljenifinancni inštrumenti z vidika možne varovane po-stavke in z vidika inštrumentov za varovanje predtveganji. Financni sistem kot ponudnik financ-nih storitev in financnih inštrumentov je predsta-vljen z vidika nalog, ki jih financni sistem opra-vlja za podjetje. Dan je poseben poudarek usme-ritvam podjetja pri managementu financnih tve-ganj in metodam vrednotenja tveganj, financnihinštrumentov in uspešnosti obvladovanja financ-nih tveganj. Namen predmeta je tudi seznanitištudente z evidentiranjem in porocanjem o ma-nagementu financnih tveganj ter o vplivu mana-gementa financnih tveganj na denarni tok in vre-dnost podjetja.

Študijska literaturaPeterlin, J. 2003. Financna tveganja in vrednost

podjetja. Koper: Fakulteta za management.Smithson, W. C., C. W. Smith in D. W. Sykes.

1995. Managing financial risk. Chicago:Irwin Proffesional.


Poslovodno racunovodstvoprof. dr. Dane Melavc40-026, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Poslovodno racunovodstvo jev svoji celoviti zamisli tisto racunovodstvo, ki ssvojimi informacijami zadovoljuje informacijskepotrebe vršnega poslovodstva, kot tudi ostale,nižje ravni poslovodenja. Gre za oblikovanje ra-cunovodskih informacij za strateško, takticnoin operativno odlocanje, torej za oblikovanjeustreznih racunovodskih informacij za odloca-nje na najrazlicnejših ravneh. Namen predmetaje seznaniti študenta s spremembami, ki jih odsodobnega racunovodstva zahteva spremljanjein proucevanje premoženjsko-financnega stanja,


poslovno-izidnega toka, financnega in denarnegatoka v pogojih proizvajanja brez zalog oziromapri proizvodnji ob pravem casu, skratka za proi-zvodnjo, ki jo narekuje povpraševanje. Študentaseznaniti z dejstvom, da je povpraševanje ti-sto, ki narekuje proizvajanje novih ucinkov, inda je pozornost proizvajanja usmerjena k odlic-nosti. Gre za filozofijo popolnega obvladovanjakakovosti. Usposobiti študente za razumevanje,prepoznavanje, merjenje in prenašanje informa-cij, na katerih vsebino morajo vplivati njihoviuporabniki.

Študijska literaturaBernstein, M. 1994. Cases in financial state-

ment reporting and analysis. Homewood:Irwin.

Horvath, P. 1990. Controlling. Muenchen: FranzVahlen.

Iglicar, A., in M. Hocevar. 1997. Racunovodstvoza managerje. Ljubljana: GV založba.

Kaplan, R. S., in A. A. Atkinson. 1989. Advan-ced management accounting. Upper saddleRiver, NJ: Prentice Hall.

Korošec, B. 1994. Racunovodstvo za mana-gerje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakul-teta.

Melavc, D., in A. Novak. 2002. Controlling: na-loge, napotki in rešitve. Kranj: Založba Mo-derna organizacija.

Reichman, T. 1990. Controlling mit Kennza-hlen. Muenchen: Vahlen.

Turk, I., S. Kavcic in M. Kokotec - Novak. 1999.Poslovodno racunovodstvo. Ljubljana: Slo-venski inštitut za revizijo.


Strateške poslovne in lastninske povezavedoc. dr. Drago Dubrovski40-027, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet se na raziskovalni inkriticni nacin ukvarja s pojmom mednarodnegapartnerskega sodelovanja, katerega izhodišce jerelacijski marketing in prizadevanje za dosegoglobalne konkurencnosti. Po zakljucenem študijuv okviru tega predmeta bodo študenti pridobilitako teoreticna kakor tudi prakticna znanja s po-drocja povezovanj in partnerstev podjetij in dru-gih organizacij ter delovanja v posebnih razme-rah, ki jih bodo lahko kot smernice uporabili tako

v sedanji ali kasnejši poslovni praksi kakor tudiv povezavi z drugimi študijskimi podrocji. Obrav-navane teme vsebujejo sodobne posebnosti, kiveljajo za svetovno dogajanje, hkrati pa tudi po-sebnosti, ki so znacilne za slovenska podjetjapri njihovem strateškem delovanju in usmerjanjuna podrocju mednarodnih poslovnih in kapital-skih zvez. Namen predmeta je pojasniti pojem,vsebino in oblike sodelovanj oziroma povezovanjpodjetij, tako znacilne za današnje svetovno indomace okolje, ki na osnovi izkorišcanja sinergij-skih ucinkov, izvirajocih iz kapitalskega ali stra-teškega poslovnega partnerstva in s tem poveza-nih procesov, omogocajo vzdrževanje in povece-vanje konkurencnosti v razmerah, ki jih narekujeglobalizacija poslovanja in podjetij. Na dolocenirazvojni stopnji podjetja, ki samostojno in neod-visno nastopajo na trgu, navkljub vsem naporomin vecji ucinkovitosti dela, ne morejo vec dosegatipotrebne globalne konkurencnosti v primerjavi stistimi, ki povezani ob doseganju lastnih ciljevdosežejo še nek drug cilj, izvirajoc iz združenihin kombiniranih sredstev povezanih udeležencev.

Študijska literaturaDubrovski, D. 2004. Strateške poslovne in ka-

pitalske povezave. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Bešter, J. 1996. Prevzemi podjetij. Ljubljana:Gospodarski vestnik.

Devine, M. 2002. Successful mergers. London:The Economist.


Bilancna in davcna politika podjetjaizr. prof. dr. Franko Milost40-028, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Bilancna in davcna politika ob-segata postavitev ciljev na podrocju bilanciranjaoziroma obdavcitve in izbiro sredstev za njihovodosego. Sta pomembni sestavini racunovodskepolitike in s tem tudi sestavini uresnicevanja po-slovne politike podjetja. Izbira bilancne politikepomembno vpliva na davcno obremenitev pod-jetja, zato sta politiki tesno povezani. Predmetje namenjen seznanitvi študentov z vplivom bi-lancne politike podjetja na njegov premoženjskiin financni položaj, na njegovo poslovno uspe-šnost in davcno obremenitev.

Študijska literaturaKokotec Novak, M., B. Korošec in D. Melavc.


2002. Osnove racunovodstva z bilancira-njem. Kranj: Moderna organizacija.

Melavc, D., in F. Milost. 2003. Racunovodstvo.Koper: Fakulteta za management.

Milost, F., in V. Milunovic. 2001. Obdavcitevpodjetij. Koper: Visoka šola za management.

Slovenski inštitut za revizijo. 2002. Slovenskiracunovodski standardi. Ljubljana: Slovenskiinštitut za revizijo.


Trženje med organizacijamiizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar40-029, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Namen predmeta je razširiti poj-movanje trženja s tradicionalnega koncepta tek-movalnega trženja potrošnih izdelkov na sodobnikoncept sodelovalnega (mrežnega) trženja, v ka-terem prevladuje trženje med organizacijami. Kerso tako dejavnostne kot vedenjske znacilnostitrženja med organizacijami pomembno razlicneod znacilnosti potrošnega trženja izdelkov, je so-dobni koncept zelo pomemben za slovenska pod-jetja in gospodarstvo nasploh. Sodelovalni kon-cept je pomemben tudi zato, ker odpira polegpretokov blaga in storitev tudi pretoke znanja, kilahko pomembno bogatijo zmožnosti slovenskihpodjetij. Študenti naj v predmetu pridobijo zado-sten pregled nad hitro rastocimi koncepti s po-drocja trženja med organizacijami in sodeloval-nega trženja kot osnovo za kasnejše individualnodelo v praksi. Znacilne vsebine obsegajo sodobnopojmovanje trženja, znacilnosti in strategije trže-nja med organizacijami, tržna ponudba podjetjav trženju med organizacijami. Poseben poudarekvelja uporabi elektronskih tržnih poti in elektron-skega komuniciranja ter trženju specializiranih,predvsem znanjskih storitev.


Bly, R. W. 1998. Business-to-business directmarketing. 2. izdaja. Chicago: NTC BusinessBooks.

Godefroid, P. 1995. Business-to-business mar-keting. Ludwigshafen: Kiehl.

Mahin, P. W. 1991. Business-to-business mar-keting. Boston: Allyn and Bacon.

Tavcar, M. I. 2000. Strategija trženja. 2. prede-lana izdaja. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Tavcar, M. I. 2001. Trženje med organizacijami.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Tavcar, M. I. V pripravi. Gradivo za delovne sku-pine: skripta. Koper: Fakulteta za manage-ment.


Trženje storitevprof. dr. Boris Snoj40-030, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. V okviru predmeta »Trženje sto-ritev« se študenti usposobijo za profesionalnomarketinško soodlocanje pri razvijanju, spremi-njanju in opušcanju storitvenih sestavin v kate-rihkoli pojavnih oblikah izdelkov (fizicnih izdel-kov, storitev, idej, krajev, osebnosti, pravic . . . )in za marketinško odlocanje o storitvenih sesta-vinah na življenjski poti izdelkov na trgih. Kon-kretni cilji predmeta so vezani zlasti na razume-vanje temeljnih razsežnosti storitvenih sestavinv katerihkoli izdelkih, znacilnosti njihovega ma-nagementa in povezanosti trženjskega z drugimividiki odlocanja. Prednosti in slabosti organiza-cij in priložnosti ter nevarnosti v okolju v zveziz zadovoljevanjem potreb ciljnih skupin (dobavi-teljev, odjemalcev . . . ) preko menjav. Ti cilji sotorej povezani s spoznavanjem osnovnih odloci-tev v zvezi z razvijanjem izdelkov, oblikovanjemcen in kupoprodajnih pogojev, s komuniciranjem,s potmi, s fizicno evidenco, z ljudmi in drugimisestavinami trženjskih spletov katerihkoli organi-zacij.


Bateson, J. E. G., in K. D. Hoffman. 1999.Managing services marketing: text and re-adings. 4. izdaja. Fort Worth: Dryden.

Lovelock, C. H. in L. Wright. 1999. Principles ofservice marketing and management. UpperSaddle River, NJ: Prentice Hall.

Zeithaml, V. A., in M. J. Bittner. 1999. Servicesmarketing. New York: McGraw-Hill.

Lovelock, C. H. 2000. Service marketing: pe-ople, technology, strategy. 4 izdaja. UpperSaddle River, NJ: Prentice Hall.

Potocnik, V. 2000. Trženje storitev. Ljubljana:Gospodarski vestnik.

Snoj, B. 1998. Management storitev. Koper: Vi-soka šola za management.



Oblike in tehnike mednarodnega poslovanjaizr. prof. dr. Vito Bobek40-032, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet je namenjen seznanitviz oblikami mednarodnega poslovanja in nacinivstopa na tuje trge, ki se lahko raztezajo od naj-manj zahtevnih (npr. posredni izvoz) do zelo raz-vitih in zahtevnih oblik (npr. postavitev lastnegapodjetja v tujini). Predmet se želi s svojo vsebinocimbolj približati operativnemu mednarodnemuposlovanju, da bi udeleženci na ta nacin pridobilicimvec konkretnih in koristnih smernic za more-bitno prakticno delo na tem podrocju. Zato želiprikazati razlicne vidike tehnike zunanjetrgovin-skih poslov (procesi, postopki, dokumenti, insti-tucije, predpisi itd.) ob zavedanju nevarnosti, kiizhajajo iz mednarodnega poslovanja. Pri tem pane gre zanemariti, da mora imeti managementpodjetja za izvedbo operativno-takticnih opravilizdelane ustrezne strateške osnove, iz katerih iz-hajajo nadaljnje aktivnosti.

Študijska literaturaGriffin, R. W., in M. W. Pustay. 2004. Internati-

onal business. 4. izdaja. Upper Saddle River:Pearson Education.

Kenda, V. 2001. Mednarodno poslovanje. Mari-bor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.


Pridobivanje in razvoj kadrovdoc. dr. Marjana Merkac Skok40-033, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Predmet omogoci študentom, dabodo znali primerjati in presojati razlicne kon-cepte in teorije s podrocja organizacijskih in ma-nagerskih ter vodstvenih pristopov s poudarkomna razvoju znanstvene teorije o ravnanju s ka-dri (personnel administration, personnel mana-gement, human resource management). Vsebin-ski poudarek predmeta je na obvladovanju od-nosa med strateškim managementom organiza-cije in strategijo ravnanja s kadri v organizaciji.Posebej temeljito sta obdelana dva vidika: zago-tavljanje kadrov za organizacijo in razvoj kadrovv organizaciji. Študenti se soocijo tudi z vpraša-njem, kako aktualni koncepti HRM sledijo glo-balnim spremembam v svetovni družbi.


Merkac Skok, M. 2004. Nekateri vidiki ravna-nja z ljudmi v organizaciji: zapiski preda-vanj. Koper: Fakulteta za management.

Merkac Skok, M. 2004. Ravnanje z ljudmi: štu-dijska gradiva. Koper: Fakulteta za manage-ment.


Little, S. E., P. Quintas in T. Ray, ur. 2001. Ma-naging knowledge. Thousand Oaks: SAGE.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Ustni izpit,seminarska naloga, aktivno sodelovanje.

Delodajalec kot dejavnik v sistemu socialnevarnostiprof. dr. Mitja Novak40-034, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Cilj predmeta je seznanitev zglavnimi nalogami, ki jih ima delodajalec (ozi-roma njegove pristojne službe) v sistemu soci-alne varnosti. Gre zlasti za dolžnosti, ki se na-našajo na obracunavanje in refundacijo sredsteviz zdravstvenega zavarovanja v primerih boleznidelavcev, za placevanje prispevkov za PIZ pristoj-nim skupnostim ter za vodenje vseh potrebnihevidenc iz navedenih podrocij. V okviru predmetabodo študentje spoznali tudi glavne znacilnostisocialne varnosti v R Sloveniji, zlasti veljavnihsistemov zdravstvenega, pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja.


Novak, M., R. Kyovsky in I. Jurancic. 1992. Sin-dikalno pravo. Ljubljana: Uradni list.

Koncar, P. 1991. Mednarodno delovno pravo.Ljubljana: Uradni list.

Kresal Šoltes, B. 2002. Zakon o delovnih raz-merjih: s komentarjem in stvarnim kazalom.Ljubljana: Primath.

Dupeyroux, J. J. 1998. Droit de la Securite So-ciale. Paris: Dalloz.

Novak, M. 1993. Mednarodno delovno pravo:zapiski predavanj ter zbirka tekstov šolskegaleta 1992/93.

Zakonodaja RS s podrocja socialne varnosti.



Kadri kot premoženje organizacijeizr. prof. dr. Franko Milost40-035, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Kadri (cloveške zmožnosti) sonajpomembnejša prvina poslovnega procesa. Zarazliko od delovnih sredstev, predmetov dela instoritev pa ta prvina ni izkazana v racunovodskihizkazih podjetja. Tudi naložbe v kadre niso izka-zane kot povecanje njihove vrednosti, pac pa sože ob nastanku obravnavane med stroški. Pred-met je namenjen seznanitvi študentov z racuno-vodsko neustreznim obravnavanjem te prvine po-slovnega procesa, kar lahko vpliva tudi na nego-spodarno ravnanje z njo. Posebna pozornost jenamenjena vprašanju denarnega vrednotenja ka-drov.

Študijska literaturaBrooking, A. 1996. Intellectual capital. London:

International Thomson Business Press.Milost, F. 2001. Racunovodstvo cloveških zmo-

žnosti. Koper: Visoka šola za management.Slovenski inštitut za revizijo. 2002. Slovenski

racunovodski standardi. Ljubljana: Slovenskiinštitut za revizijo.

Sveiby, K. E. 1997. The new organizational we-alth: managing & measuring knowledge ba-sed assets. San Francisco: Barrett-Koehler.


Mikroekonomikaizr. prof. dr. Štefan Bojnec40-036, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Vsebina predmeta je zasnovanatako, da izpelje poglobljeno analizo mikroeko-nomskih subjektov v narodnem gospodarstvu.Vsebinsko pomeni poglobitev znanj iz predmetaEkonomska analiza. Vsebine vkljucujejo teme napodrocjih potrošnikove izbire, ravnanja podje-tja, popolno konkurenco, monopol, oligopol, mo-nopolisticno konkurenco, parcialno ravnovesje,splošno ravnovesje, javne dobrine, moralni ha-zard in narobe izbira, eksternalije in teorijo iger.Vsebina ustreza ravni zahtevnosti, ki je ume-šcena med srednjo in višjo raven. Cilji so nadgra-diti mikroekonomsko znanje študentov z razlagoravnanja posameznega potrošnika in posame-znega podjetja ter rezultatov njune interakcije natrgu, dopolniti mikroekonomsko znanje študen-tov z analizo vloge države in drugih institucij,

nuditi študentom dovolj kakovostno teoreticnoosnovo, ki bo podlaga za oblikovanje hipotez priempiricnem delu ter usposobiti študente za raz-iskovanje na mikroekonomskem podrocju in zauporabo specificnih raziskovalnih metod.

Študijska literaturaNicholson, W. 1994. Intermediate microeco-

nomics and its application. Philadelphia:Dryden.

Jahle, G. A., in Reny, P. J. 1998. Advancedmicroeconomic theory. Boston: Addison-Wesley.

Cabral Luis, M. B. 2000. Introduction to indu-strial organization. Cambridge, MA: The MITPress.

Schotter, A. 2001. Microeconomics: a modernapproach. New York: Addison Wesley Lon-gman.

Žižmond, E. 2000. Mikroekonomika. Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.


Analiza ekonomskega okolja managementaprof. dr. Egon Žižmond40-037, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Vsebina predmeta je zasnovanatako, da nadgrajuje temeljna znanja študentov spodrocja ekonomske teorije in analize. Izhodišce,na katerem je predmet zasnovan, so najnovejšaspoznanja o vlogi in nacinu delovanja podjetja, kini zgolj parcialni ekonomski subjekt, odgovorenza organiziranje in koordiniranje procesa produk-cije, ampak aktivno sooblikuje ekonomsko oko-lje. Namen predmeta je tako študentom pred-staviti to interakcijo med ekonomskim okoljempodjetja in podjetjem samim, opozoriti, da so-dobno podjetje ne sprejema atributov tega okoljapasivno, ampak se na to aktivno odziva. Pose-ben poudarek je posvecen analiticnim metodam,ki jih ponuja ekonomska analiza za proucevanjeomenjene interakcije, za namene odlocanja ma-nagementa podjetja. Predmet je tako prepletenacelota dveh vsebinskih vidikov: teoreticnega inempiricnega in je po zahtevnosti umešcen medsrednjo in najvišjo ravnijo zahtevnosti. V skloputeoreticnega dela bodo obravnavani trije zaokro-ženi tematski sklopi: teorije podjetij, institucio-nalno okolje podjetja in vpliv ekonomske politikena ekonomsko okolje managementa. Navedeneteme nudijo študentom osnovo za postavljanje

78 Splošne informacije

hipotez, ki bodo predmet analiz v empiricnemdelu, kjer se bodo študentje seznanili z oblikova-njem strategij podjetja ter z uporabo dinamicnihmodelov za analizo ekonomskega okolja podje-tja.

Študijska literaturaBaron, D. 1998. Business and its environment.

Englewood Cliffs: Prentice Hall.Carlton, D. W., in Perloff, J. F. 1990. Modern in-

dustrial organization. New York: Harper Col-lins.

Douma, S., in H. Schreuder. 1998. Economicapproaches to organizations. London: Pren-tice Hall.

Glas, M. 2002. Poslovno okolje podjetja. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Jaklic, M. 2002. Poslovno okolje podjetja. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Vernon, H. 1998. Business and society: a mana-gerial approach. New York: Irwin / McGraw-Hill.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit inempiricna analiza izbrane teme, zaokrožena vobliki seminarske naloge.

Ekonomika tranzicijedoc. dr. Janez Šušteršic40-038, 24 ur / 9 KT

Opis predmeta. Uspešnost in nacin izvedbe eko-nomske tranzicije nekdanjih socialisticnih državtudi danes še pomembno vpliva na njihove pri-ložnosti in tveganja po vstopu v Evropsko unijo.Predmet zato študente/ študentke seznanja sprocesom tranzicije, dilemami pri njenem izvr-ševanju, razlogih za njeno razlicno uspešnostin s tveganji tranzicijskih držav ob vstopanju vEU. Pri analizi se opira na metode sodobne in-štitucionalne ekonomije. Posebno pozornost po-sveca poteku tranzicije in dilemam prihodnjegapoliticno ekonomskega razvoja Slovenije. Prido-bljeno znanje omogoca boljše razumevanje po-liticno ekonomskih procesov ter predvidevanjenadaljnega razvoja poslovnega okolja.

Študijska literaturaMurrell, P. 1992. Evolutionary and radical appro-

aches to economic reform. Economics ofPlanning 25: 79–95.

Bednaš, M., et al. 2003. Vstop v EU: konecgradualizma v Sloveniji. Economic and Bu-siness Review for Central and South-EasternEurope 5: 29–62.

Šušteršic, J. 2002. Prednosti in pasti postopno-sti slovenske tranzicije iz socializma v Evrop-sko unijo. V Slovenia and European Union,ur. B. Ferfila, str. 91-104. Ljubljana: Fakul-teta za družbene vede.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivna ude-ležba in seminarska naloga; alternativno pisni iz-pit.

Splošne informacije

Študij na FM

Študijski koledar in pomembnidatumi 2004/2005Študijska in izpitna obdobja

Zimski semester: od 4. oktobra 2004 do 14.januarja 2005.

Letni semester: od 14. februarja 2005 do 31.maja 2005.

Izpitna obdobja:• zimsko izpitno obdobje od 17. januarja

2005 do 11. febuarja 2005,• letno izpitno obdobje od 1. junija 2005 do

8. julija 2005,• jesensko izpitno obdobje od 22. avgusta

2005 do 23. septembra 2005,• predizpitno obdobje za predmete, ki se iz-

vajajo v poletnem semestru 3. letnika dodi-plomskega rednega študija, je maja 2005.

Za dodiplomski izredni ter podiplomski študij sopredavanja lahko organizirana tudi junija, izje-moma pa tudi septembra 2005. Študenti opra-vljajo izpite naceloma 2 do 3 tedne po konca-nem predavanju. Na izpitne roke lahko študentipristopajo v vseh študijskih središcih.

Izobraževalnega procesa prosti dnevi

Poleg nedelj in državnih praznikov so študijskegaprocesa prosti:

• Rektoricin dan in Cista desetka –torek, 26. oktober 2004,

• Dekanov dan –cetrtek, 18. november 2004,

• Podelitev diplom in priznanj 2004 –sobota, 20. november 2004,

• 27.–31. december 2004,• 25.–29. april 2005.

Organiziranost izobraževanjaRedni študij

Redni študij izvajamo v zimskem in letnem se-mestru po urniku, ki ga prejmejo ob pricetku se-mestra, ter treh izpitnih obdobij.

Izredni študij

Izvedba izrednega študija je casovno prilagojenazaposlenim študentom. Študijske obveznosti po-tekajo praviloma v petek popoldan (po 16. uri)

in v soboto dopoldan, le izjemoma tudi med te-dnom. Urniku vseh predavanj študenti prejmejona zacetku študijskega leta. V vsakem študij-skem središcu sta organizirana vsaj dva izpitnaroka, ostali so na sedežu šole v Kopru.

Podiplomski študij

Na podiplomskem študiju vsak predmet pravi-loma izvedemo v treh do sedmih tednih, slediizpit. Cas izvedbe in nacin izvajanja je prilago-jen zaposlenim študentom, zato so predavanjapraviloma organizirana v popoldanskem casu aliob sobotah. Urnik vseh predavanj študenti prej-mejo na zacetku študijskega leta. V vsakem štu-dijskem središcu je organiziran po en izpitni rok,ostali so na sedežu šole v Kopru.

Posebne izvedbe študijskih programov

Študijske programe lahko izvajamo tudi za za-kljucene skupine iz enega ali vec podjetij. Takšennacin omogoca vecjo prilagodljivost pri organiza-ciji študija (kraj, cas). Prenos in uporaba znanjaje v takšnem nacinu izvajanja lahko usmerjena vspecificna zanimanja skupine.

Programe izvajamo v slovenskem jeziku, zazakljucene skupine tudi v angleškem jeziku.

Na FM upoštevamo nacelo vseživljenjskegaucenja, ki omogoca, da lahko za zakljucene sku-pine izvajamo tudi posamezne dele programov.Udeleženci izobraževanja prejmejo potrdilo inkreditne tocke, ki jih lahko uveljavljajo po vpisuna podiplomske študijske programe FM.

Mobilnost študentovFakulteta za management Koper sodeluje vevropskih programih na podrocju izmenjav profe-sorjev in študentov – Socrates/Erasmus ter stro-kovnega usposabljanja študentov in mladih di-plomantov – Leonardo da Vinci. Študentom omo-gocamo študij v tujini ali na drugih visokošolskihzavodvih v Sloveniji.

Študij v tujini

V okviru programa Socrates-Erasmus bodo lahkoštudenti FM v študijskem letu 2004/05 študiralina 6 visokošolskih zavodih:

• Univerza Varna, Bolgarija,• Univerza Kassel, Nemcija,


• Univerza Konstanca, Nemcija,• Univerza Bremen, Nemcija,• Univerza v Bologni, Italija,• College of International Business, Madžar-

ska.Po bilateralni pogodbi tudi na Virtual Global

University (VGU). Študijski program Internatio-nal Master of Business Informatics (MBI) se iz-vaja kot študij na daljavo v angleškem jeziku intraja 4 semestre.

Tuji študenti na FM

Da bi spodbudili tuje študente za študij na FM,je fakulteta izdala publikacijo Exchange StudentsGuide 2004/2005. Namenjena je vsem, ki bi že-leli v okviru programa Socrates/Erasmus v pole-tnem semestru študijskega leta 2004/2005 delsvojih študijskih obveznosti opravljati na FM. Vta namen bodo predavanja izbranih predmetovpotekala v anglešcini. Tej skupini se lahko pri-družijo tudi slovenski študenti. Tuji študenti, kilahko sledijo predavanjem v slovenšcini, pa selahko vkljucijo v skupine z rednimi študenti.

Slovenska mobilnost

Študentom FM omogocamo možnost uveljavlja-nja od 20 do 30 KT, pridobljenih na dodiplom-skih ali podiplomskih študijskih programih nadrugih visokošolskih zavodih v Sloveniji ali tujini.

Poletna šola

V obdobju od 20. junija do 9. julija 2005 bo naFM potekala tudi prva poletna šola FM SummerSchool 2005. Namenjena je domacim in tujimštudentom, ki želijo poglobiti znanja s podrocjamanagementa in ekonomije. Priznani domaci intuji profesorji bodo predavali v angleškem jeziku.

Mednarodna pisarna

Študentom in profesorjem nudi osnovne informa-cije o navedenih programih in pogojih za sodelo-vanje, objavlja razpise in sodeluje pri izboru štu-dentov FM, ki se želijo vkljuciti v navedena pro-grama. Študentom, ki odhajajo v tujino, pomagapri urejanju formalnosti in spremljajo njihov štu-dijski oziroma delovni napredek v casu študija indela v tujini. Tujim študentom nudi informacije oštudiju na FM in jim pomaga pri njihovi vkljucitviv študijsko življenje fakultete.

Za uspešnejši študijV okviru Centra za svetovanje študentom pri štu-dijskem in poklicnem razvoju FM bomo študen-

tom ponudili razlicne delavnice, ki bodo pripo-mogle k uspešnejšemu študiju, usklajevanju štu-dijskih in drugih obveznosti ter nacrtovanju po-klicne kariere. Vsebine, casovni razpored in raz-pis delavnic bo objavljen na spletnih straneh FM.Poleg tega pa imajo študenti:

• pogovorne ure s profesorji in asistenti,• organizirane skupinske priprave na izpite pri

predmetih katerih prehodnost je nizka,• tutorski sistem in usmerjanje pri oblikova-

nju »individualnega« programa z ustreznoizbiro izbirnih predmetov znotraj programovFM oziroma v okviru mobilnosti študentov.

Študentski informacijski sistem (ŠIS)

Študentski informacijski sistem (ŠIS) je del infor-macijskega sistema šole (VIS). Z njim je omogo-ceno poslovanje študentov s šolo preko interneta,obvešcanje študentov z SMS sporocili in e-poštoter poslovanje prek WAP portala. Najpogosteještudenti posegajo po internetnem dostopu, ki jimje na voljo na internetnem naslovu šole www.fm-kp.si. Za dostop do ŠIS-a vsak študent prejmeuporabniško ime in geslo, ki ju bo uporabljal vcasu študija. Za uporabo storitev prejmejo štu-denti skupaj z uporabniškim imenom in geslomtudi natancna navodila, ki so jim na voljo tudi nainternetnih straneh šole. ŠIS študentu omogocaprijavo na izpit, odjavo od izpita, pregled odprtihprijavnic, pregled izpitnih rokov, pregled izpitnihrezultatov, pregled že opravljenih izpitnih obve-znosti, narocanje dokumentov, pregled financnihobveznosti do šole, vpis v letnik študija, pregledurnika, pregled obvestil profesorjev in študijskihgradiv ter druge storitve. Študenti se ob vpisulahko odlocijo za prejemanje obvestil in rezulta-tov izpitov tudi prek SMS sporocil. Študentomsvetujemo, da se za storitev odlocijo, saj bodotako seznanjeni z najnovejšimi informacijami, kotso spremembe urnika, datumi izpitnega roka, re-zultati izpitov itd. Vsa obvestila pa so jim sevedana voljo tudi na internetnih straneh šole.


Založba FM

Fakulteta za management ima lastno založbo, kiizdaja ucbenike, gradiva za vaje in drugo štu-dijsko literaturo. Pri nakupu teh publikacij imajoštudenti FM 40–60% popust.

Študij na FM 81

Na sedežu šole je študijska literatura naprodajv pisarni društva ŠTORM (3. nadstropje), lahkopa jo narocite tudi neposredno v založbi (tel. 05610 20 21, e-pošta [email protected]).

V drugih študijskih središcih je literatura na-prodaj le v casu izvajanja posameznega pred-meta.

Knjižnica FM

V knjižnici FM je na voljo približno 13.000 knjigin 160 revij (od tega 77 tujih) s podrocja mana-gementa ter vzgoje in izobraževanja. V knjižniciso študentom na razpolago tudi racunalniki z do-stopom do interneta ter mesta za študij in prebi-ranje serijskih publikacij. Študentom je na voljoracunalnik, ki služi kot knjižnicni katalog in tudikot sredstvo za poizvedovanje po gradivu drugihknjižnic v Sloveniji.

Šolnina in prispevki za študijVišino šolnine in prispevkov za študijsko leto2004/2005 je potrdil Upravni odbor FM 28. ju-nija 2004. Pozitivno mnenje k predlogu šolninin prispevkov je podal tudi Študentski svet FM.Cenik je usklajen s cenikom Univerze na Primor-skem, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze naPrimorskem. Šolnina in prispevki za študij so do-loceni v skladu s Pravilnikom o šolninah in drugihprispevkih v visokem šolstvu (Uradni list RS, št.40/94 in 45/98).

Šolnina

Redni študenti na dodiplomskem študijskem pro-gramu Management ne placujejo šolnine.

Šolnino za študij placujejo študenti, vpisaniv podiplomske študijske programe, izredni štu-denti dodiplomskega študijskega programa Ma-nagement ter slušatelji študijskih programov zaizpopolnjevanje.

S šolnino pokrijejo študenti stroške izvedbepredvidenega študijskega programa (predavanjain vaje ter tri pristope k izpitu za vsak predmet).

Dodiplomski visokošolski strokovni študijskiprogram Management – izredni študij. Šolninaza vsak letnik študija znaša po 440.000 SIT.Ker izrednega študija ne izvajamo po letnikih,ampak po ciklusih (glej stran 29), študent vsakoleto placa delež šolnine, ki je sorazmeren deležuštudijskega programa, ki ga tisto leto posluša.

Letni znesek šolnine je mogoce placati v trehobrokih (prvega ob vpisu, drugega februarja intretjega maja).

Kandidat s koncano srednjo šolo se vpiše vprvi letnik in placuje šolnino štiri leta. Prvo letoplaca 360.000 SIT, drugo 270.000 SIT, tretje250.000 SIT in cetrto 440.000 SIT.

Kandidat s koncano višjo strokovno šolo (poprogramu sprejetem po Zakonu o višjih šolah) selahko vpiše v 2. letnik, šolnino placuje tri leta.Prvo leto placa 230.000 SIT, drugo 210.000SIT in tretje 440.000 SIT. Placa tudi prispevekza tri diferencialne izpite (100.000 SIT prvo in50.000 SIT drugo leto študija).

Kandidat s koncano višjo šolo (po programu,sprejetem pred 1. januarjem 1994) se lahkovpiše v 3. letnik. Prvo leto placa šolnino za enletnik (440.000 SIT), drugo leto pa šolnino zadiferencialni program (120.000 SIT, ki jih je mo-goce placati v dveh obrokih – prvega ob vpisu indrugega februarja).

Podiplomski specialisticni študijski programManagement v izobraževanju. Šolnina znaša504.000 SIT. Placati jo je mogoce v treh obrokih(prvega ob vpisu, drugega februarja in tretjegamaja).

Vzporedni študij na MMU (faza C). Vpisninaznaša 150 GBP (placljivo v tolarski protivredno-sti na dan vplacila), stroški prevodov 39.000 SITin mentoriranje Master Thesis 60.000 SIT.

Podiplomski specialisticni študijski programManagement v evropskem okolju. Šolnina znaša560.000 SIT. Placati jo je mogoce v treh obrokih(prvega ob vpisu, drugega februarja in tretjegamaja).

Podiplomski specialisticni študijski programManagement. Šolnina znaša 588.000 SIT. Pla-cati jo je mogoce v štirih obrokih (prvega obvpisu, drugega februarja, tretjega aprila in cetr-tega junija).

Podiplomski magistrski in doktorski študijskiprogram Management. Šolnina za vsak letnikštudija znaša po 470.000 SIT. Vsako leto jo jemogoce placati v štirih obrokih (prvega ob vpisu,drugega decembra, tretjega marca in cetrtegajunija).

Vracilo in zmanjšanje šolnine. V primeru izpisa(na podlagi pisne vloge študenta) se še nezapadlidel šolnine študentu odpiše. Že vplacane šolnineFM ne vraca. FM ne priznava zmanjšanja šolninev primeru priznanja oziroma uveljavljanja izpitana podlagi pozitivno rešene vloge za priznavanjeoziroma uveljavljanje študijskih obveznosti.


Postopno uvajanje prispevka za diplomiranjeVrsta diplomskega dela Študijsko leto prijave teme

2004/2005 2005/2006 2006/2007

Diplomska naloga 50% (40.000 SIT) 75% 100%

Master Thesis 60% (60.000 SIT) 100% 100%

Specialisticna naloga 60% (60.000 SIT) 100% 100%

Prispevki za študij

Na podlagi 3. clena Pravilnika o šolninah in dru-gih prispevkih v visokem šolstvu FM za redni inizredni študij zaracunava naslednje prispevke, kijih placujejo redni in izredni študenti:

• Prispevki ob vpisu znašajo 20.000 SIT invkljucujejo vpisnino ter druge prispevke obvpisu. Vpisnina vkljucuje tiste stroške, ki na-stajajo neposredno ob vpisu: študentsko iz-kaznico, nalepko za študentsko izkaznico,potrdila o vpisu (8 izvodov), potrdilo o opra-vljenih izpitih, obrazce (vpisna dokumenta-cija, stroški izbirnih postopkov za vpis v 1.letnik).Drugi prispevki vkljucujejo vpisnino v knji-žnico, baze podatkov, racunalniško podporo,študijski vodnik, pavšal stroškov za razneobrazce in potrdila, ki se študentom izda-jajo med študijskim letom, zbornik študen-tov, pavšal za razne fotokopije, uporabo sto-ritev Študentskega informacijskega sistema,vkljucno z obvešcanjem preko SMS sporocilter materialne stroške ob podelitvi diplom.Prispevke ob vpisu placajo vsi študenti obprvem ali ponovnem vpisu v isti letnik in obvpisu v absolventski staž na dodiplomskemin podiplomskih študijskih programih in jihFM ne vraca.

• Cetrto in nadaljnja opravljanja izpita. Štu-dent placa cetrto in vsa nadaljnja opravlja-nja izpita pri posameznem predmetu. Pri-spevek znaša 5.000 SIT, ce gre za komisij-sko opravljanje izpita pa 10.000 SIT. Pri-spevek placa študent po prijavi na izpit, napodlagi izstavljenega racuna.

• Prispevki oseb brez statusa študenta. Osebabrez statusa študenta (študent FM, ki v temštudijskem letu ni vpisan na FM) placujevsako opravljanje študijskih obveznosti (pri-stop k izpitu). Prispevek v višini 10.000 SITplaca na podlagi izstavljenega racuna.

• Prispevek za diplomiranje (80.000 SIT zadodiplomski in 100.000 SIT za podiplom-ski študij), ki vkljucuje administrativne inmaterialne stroške postopka prijave teme,

postopka zagovora diplomskega dela in iz-daje diplomske listine. Stroški diplomiranjaso bili v preteklih študijskih letih všteti v šol-nino za posamezen letnik. Ker so študenti,ki so bili v preteklih študijskih letih vpisanina FM, del omenjenih stroškov placali s šol-nino, FM prispevek za diplomiranje uvajapostopoma (glej preglednico).

Organiziranost študentov

Študenti Fakultete za management so na ravnifakultete organizirani v Študentskem svetu FM inDruštvu ŠTORM, na ravni Univerze na Primor-skem pa v Študentski organizaciji Univerze naPrimorskem, ki je bila ustanovljena marca 2003in predstavlja krovno organizacijo študentov Uni-verze na Primorskem.

Študentski svet FM

Sedež: Cankarjeva 5, 6000 KoperElektronski naslov: [email protected]: www.fm-kp.si/stud_svet/index.html

Študentski svet FM (ŠS) je organ fakultete, ki za-stopa dodiplomske in podiplomske študente Fa-kultete za management. Najpomembnejša na-loga ŠS je zastopanje interesov študentov v vsehzadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnostištudentov. Prav zato je ŠS pomemben posrednikin vez med študenti in fakulteto. ŠS šteje devetštudentov, tako, da imajo v študentskem svetupredstavnike študenti vsakega letnika dodiplom-skega študijskega programa (redni študij), štu-denti dodiplomskega študijskega programa (izre-dni študij) in podiplomski študenti. Izvoljeni soneposredno na volitvah, ki se izvedejo pravilomav mesecu oktobru za tekoce študijsko leto; izvo-ljeni so za dobo enega leta.

Poleg Študentskega sveta zastopajo študent-ske interese tudi predstavniki študentov v orga-nih in komisijah fakultete, in sicer:

• dva predstavnika v senatu,• en predstavnik v upravnem odboru,

Študij na FM 83

• en predstavnik v komisiji za študentske za-deve,

• en predstavnik v komisiji za kakovost,• študenti pa sodelujejo tudi pri delu akadem-

skega zbora in predstavljajo petino clanov.

Društvo študentov FM (ŠTORM)

Sedež: Cankarjeva 5, 6000 KoperElektronski naslov: [email protected]: www.drustvo-storm.si

Društvo ŠTORM so leta 1999 ustanovili štu-denti tedanje Visoke šole za management v Ko-pru z namenom spodbujanja in razvoja obštudij-skih dejavnosti za študente šole ter vzpostavlja-nja medsebojnih stikov s sorodnimi organizaci-jami in društvi v regiji in širše. Društvo ŠTORMje v šestih letih delovanja postalo zagotovo enobolje organiziranih in delujocih društev študen-tov na Obali. Najpomembnejše dejavnosti dru-štva so: organiziranje razlicnih športnih aktivno-sti in izobraževalnih oblik (tecaji tujih jezikov,likovnih delavnic ipd.), organiziranje potopisnihpredavanj, filmskih vecerov, kulturnih prireditev,brucovanj, spoznavnih vecerov, absolventskegaplesa ipd.

Študentska organizacija Univerze naPrimorskem (ŠOUP)

Sedež: Titov trg 4, 6000 KoperElektronski naslov: [email protected]: www.soup.si

ŠOUP je stanovska skupnost študentov primor-ske univerze. Ustanovljena je bila 12. marca2003 in je organizirana na podlagi Zakona o sku-pnosti študentov in primerjalno z drugimi evrop-skimi, nacionalnimi, univerzitetnimi in lokalnimištudentskimi združenji. Avtonomno skrbi za izva-janje študentskih interesnih in obštudijskih de-javnosti ter vodi študentsko politiko na podro-cju kulture, športa, turizma, izobraževanja, so-cialnega in ekonomskega položaja študentov termednarodnega sodelovanja.


Pravilniki FM

PRAVILNIK O PREVERJANJU INOCENJEVANJU ZNANJA ŠTUDENTA

Precišceno besedilo

I. Splošne dolocbe

1. clen

Pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanjaštudentov, vpisanih na rednem in izrednem do-diplomskem študiju, ter študentov, ki nimajo vecstatusa študenta.

Pravila o prijavi in poteku opravljanja izpitovse smiselno uporabljajo tudi na podiplomskemštudiju.

2. clen

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po po-sameznih delih ves cas trajanja študijskega leta,s cimer se zagotovi celovit pregled in ocena ob-vladovanja vsebine ter tvorno in odgovorno sode-lovanje v študijskem procesu.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja soopredeljene s študijskim programom in so pred-vsem naslednje: pisni izpit, ustni izpit, kolokvij,ustni nastop, pisni izdelki (ki praviloma ne pre-segajo 700 besed), aktivno sodelovanje na pre-davanjih in vajah, porocilo s strokovne prakse,seminarska naloga, diplomsko delo.

Študenti morajo biti seznanjeni z nacinom do-locanja izpitne ocene predmeta ter s pomenomteh oblik preverjanja in ocenjevanja znanja. No-silec predmeta vsako študijsko leto na uvodnempredavanju podrobno seznani študente:

• z nacrtom izvajanja predmeta,• z elementi preverjanja znanja in kriteriji za

ocenjevanje,• s pogoji za pristop k pisnemu in/ali ustnemu

izpitu.

II. Izpiti

3. clen

Izpiti so javni.Javnost izpitov se zagotovi tako, da se izpitni

roki najavijo, objavi se datum, ura in kraj opra-vljanja izpitov.

Javnost pisnega izpita, kolokvija, pisnih izdel-kov študenta in seminarske naloge se zagotovitudi s tem, da ima študent pravico videti pregle-dan pisni izdelek in dobiti pojasnilo o doseženemrezultatu.

Javnost ustnega izpita se zagotovi tudi s tem,da lahko izvajalec ali študent zahtevata priso-tnost še dveh drugih oseb.

4. clen

Študent lahko opravlja izpite vpisanega letnika inmanjkajoce izpite iz prejšnjega letnika.

Redni študent, ki je v tekocem študijskem letuponovno vpisan v isti letnik in je v prvem izpi-tnem obdobju (januar/februar) opravil vse štu-dijske obveznosti za letnik (60 kreditnih tock),lahko v drugem in tretjem izpitnem obdobju (ju-nij in september) opravlja izpite iz predmetov le-tnega semestra za višji letnik. Prošnjo za opra-vljanje izpitov odda študent v referat za študent-ske zadeve po zakljucenem zimskem izpitnemobdobju.

5. clen

Študent, ki nima vec statusa študenta na FM,obdrži pravico opravljati manjkajoce izpite še dveleti po izteku statusa skladno s tem pravilnikom.

Študent, ki nima statusa študenta (pavzira),placa vsak pristop k izpitu.

6. clen

Študent lahko opravlja izpite letnika, v kateregaje vpisan, tudi predcasno, preden so izvedenapredavanja in vaje pri predmetu.

Predcasno opravljanje izpita lahko dovoli de-kan FM na pisno prošnjo študenta, ce so podaniupraviceni razlogi (povprecna ocena najmanj 8(prav dobro), odhod na študij ali strokovno pra-kso v tujino, hospitalizacija v casu izpitnega ob-dobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturniprireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmo-vanju itd.), ter na podlagi mnenja nosilca pred-meta.

7. clen

Študent lahko k izpitu pristopi, ko je izpolnil vseštudijske obveznosti, vendar najvec štirikrat v is-tem študijskem letu.

Cetrto in nadaljnja opravljanja izpita pri posa-meznem predmetu je študent dolžan placati.

8. clen

Cetrto in vsa nadaljnja opravljanja izpita so, nazahtevo ucitelja ali študenta, komisijska. Študentlahko v primeru pisnega izpita zaprosi komisijoza ustni zagovor.

Pravilniki FM 85

Komisijo imenuje dekan FM. Sestavljata jodva clana – visokošolska ucitelja. Komisijski iz-piti se opravljajo praviloma v izpitnih obdobjihna sedežu FM.

Komisijske izpite je študent dolžan placati.

III. Izpitni reda) Izpitni roki

9. clenIzpiti se opravljajo v izpitnih rokih, in sicer re-dnih izpitnih rokih in izpitnih rokih za izredneštudente.

10. clenRedni izpitni roki so izpitni roki v okviru izpitnihobdobij, ki jih doloci senat FM s študijskim ko-ledarjem. Izvajajo se na sedežu FM. Na rednihizpitnih rokih lahko opravljajo izpite redni in izre-dni študenti. Med redne izpitne roke štejejo tudiizpitni roki, razpisani v mesecu maju. Na teh ro-kih lahko opravljajo izpite le študenti 3. letnikarednega študija. Razpored rednih izpitnih rokovje obvezen za študente in pedagoške delavce.

V študijskem letu so tri izpitna obdobja, insicer januar/februar, junij in september. Nosilecpredmeta doloci najmanj štiri redne izpitne roke,od tega najmanj enega na izpitno obdobje.

Seznam rednih izpitnih rokov za vsa tri izpi-tna obdobja objavi referat za študentske zadevena osnovi dogovora z nosilci predmetov, in sicernajkasneje dva meseca pred prvim izpitnim ob-dobjem.

V izjemnem primeru lahko dekan spremenidatume rednih izpitnih rokov.

11. clenIzpitni roki za izredne študente so izpitni rokizunaj izpitnih obdobij in jih doloci nosilec pred-meta. Na izpitnem roku za izredne študentelahko izpite opravljajo izredni študenti, absol-venti ter kandidati iz 5. in 6. clena tega pravil-nika.

Redni študent, ki je prvic vpisan v letnik,lahko v študijskem letu izjemoma pristopi kdvema izpitnima rokoma za izredne študente.

12. clenIzpitni roki za izredne študente so razpisani pokoncu ucnega procesa posameznega predmetaali delnega predmeta.

Prvi izpitni rok je praviloma 14 dni do en me-sec po koncu ucnega procesa iz posameznegapredmeta, drugi izpitni rok v 60-ih dneh po pr-vem izpitnem roku, naslednji izpitni roki pa so vizpitnih obdobjih na sedežu fakultete v Kopru.

Datum izvajanja izpita doloci nosilec pred-meta v dogovoru s študenti in referatom za štu-dentske zadeve.

Izpit se za izredne študente v prvem in drugemroku opravlja v kraju, kjer je potekal ucni procespredmeta, za katerega se opravlja izpit.

b) Prijavljanje k izpitu

13. clen

K izpitu se študent prijavi preko Študentskega in-formacijskega sistema FM (v nadaljevanju ŠIS)najkasneje tri dni pred razpisanim izpitnim ro-kom. V rok za prijavo ni vkljucen datum opra-vljanja izpita. Študent odgovarja za pravilno inpopolno prijavo.

Nosilec predmeta oz. izvajalec na dan izpitaizpiše seznam prijavljenih študentov preko ŠIS-a.

Nosilec oz. izvajalec sme k izpitu sprejetisamo študente, uvršcene v seznam prijavljenihza izpit.

c) Odjavljanje od izpita

14. clen

Študent se lahko odjavi od izpita preko ŠIS-a naj-kasneje dva dni pred razpisanim izpitnim rokom.V rok za odjavo ni vkljucen datum opravljanjaizpita.

Ce študent izpita ne odjavi v skladu s tem cle-nom, se šteje, da je izkoristil en izpitni rok.

d) Potek izpita

15. clen

Za pravilno izvajanje izpita je odgovoren nosilecoz. izvajalec predmeta, ki v sodelovanju z refera-tom za študentske zadeve zagotovi vse potrebnoza izvedbo izpita.

Ce se nosilec iz upravicenih razlogov pisnegaizpita ne more udeležiti, je dolžan zagotoviti za-menjavo z drugim pedagoškim delavcem, ki jepraviloma visokošolski sodelavec pri predmetu.

Neupravicena odsotnost pedagoškega de-lavca, ki povzroci motnje pri izvedbi izpita, po-meni kršitev delovne obveznosti.

16. clen

Pisni izpiti trajajo praviloma eno do dve šolskiuri. Na pisnem izpitu nosilec posreduje študen-tom izpitna vprašanja, praviloma v pisni obliki.Na zahtevo izvajalca izpita morajo študenti izpi-tna vprašanja vrniti hkrati s svojimi odgovori.

Študent mora imeti na izpitu dokument zaidentifikacijo.


17. clen

Študent krši izpitni red, ce med potekom pisnegaizpita na nedovoljen nacin sodeluje z ostalimi pri-sotnimi študenti, ce si pri reševanju oz. pisanjuizpitne naloge pomaga s prepisovanjem od dru-gih študentov ali z uporabo nedovoljenih pripo-mockov ali ce kakorkoli drugace moti potek iz-pita. Kršitev izpitnega reda velja za hujšo kršitevdolžnosti študenta.

Po ugotovljeni kršitvi študent ne sme nadalje-vati izpita, njegov izdelek pa se oceni z negativnooceno. Sankcijo izvede izvajalec izpita in na se-znamu evidentira kršitev izpitnega reda. Referatza študentske zadeve s kršitvijo seznani dekana,ki nato ukrepa v skladu s statutom.

Študent po prvi kršitvi izpitnega reda ne smeopravljati izpita iz predmeta, pri katerem je kršilizpitni red, v naslednjih šestih mesecih. Po drugikršitvi ne sme opravljati izpita iz tega predmetav naslednjih devetih mesecih. Po tretji kršitvi nesme opravljati izpita iz kateregakoli predmeta vnaslednjih dvanajstih mesecih.

Ta dolocila ne izkljucujejo siceršnjega ugota-vljanja disciplinske odgovornosti študenta.

18. clen

Ustni izpit za posameznega kandidata traja naj-vec eno šolsko uro. Ustni izpit lahko poteka po-samicno ali s skupino študentov.

Nacin postavljanja vprašanj (pisno/ustno) do-loci nosilec predmeta, ki oceno ustnega izpitasporoci študentu takoj po zakljucenem izpitu.

e) Ocenjevanje znanja

19. clen

Znanje študenta ocenjuje nosilec predmeta zocenami od 10 do 1.

Pozitivne ocene oznacujejo uspešno opravljenizpit in so naslednje: 10 – odlicno (odl 10), 9 –prav dobro (pdb 9), 8 – prav dobro (pdb 8), 7 –dobro (db 7) in 6 – zadostno (zd 6).

Negativne ocene oznacujejo neuspešno opra-vljen izpit in so naslednje: 1, 2, 3, 4, 5 – neza-dostno (nzd).

Študent med opravljanjem izpita ne more od-stopiti.

Študent, ki ne pristopi k izpitu, ni ocenjen. Iz-vajalec izpita v seznam prijavljenih vpiše »ni pri-stopil«.

20. clen

Ocene za prakticno usposabljanje kot sestavinoštudijskega programa so: opravil/ni opravil. Ce jeprakticno usposabljanje sestavljeno iz razlicnih

obveznosti, se oceni vsak sestavni del posebej.Ocene posameznih sestavin prakticnega usposa-bljanja izvajalci vpišejo v seznam, ki ga oddajonosilcu prakticnega usposabljanja na FM.

21. clen

Študent, ki je izpit pri dolocenem predmetu žeuspešno opravil, pa želi dokazati bolj kakovo-stno znanje in doseci višjo oceno, lahko izpit izje-moma enkrat ponavlja. Prošnjo za ponovno opra-vljanje izpita odobri nosilec predmeta.

Pri vpisu v evidenco ocen obvelja višja izmeddobljenih ocen.

IV. Registriranje opravljenih študijskihobveznosti

22. clen

Kot datum opravljanja izpita referat za študent-ske zadeve v evidenco ocen vpiše datum vpisaocene.

23. clen

Nosilec predmeta vpiše ocene v ŠIS in odda re-feratu za študentske zadeve od 7. do najkasneje14. dne po izpitu podpisan seznam – skupno pri-javnico z vpisanimi koncnimi ocenami. Na se-znam vpiše tudi datum možnega vpogleda v iz-pitne naloge, ko se študent lahko seznani tudi znacinom oblikovanja koncne ocene pri predmetu,ter morebitne prepovedi opravljanja izpitov (17.clen tega pravilnika).

Izpitne naloge s pisnega izpita hrani nosilecpredmeta najmanj 3 mesece po vpisu koncnihocen v VIS.

V. Priznavanje in uveljavljanje izpitov,opravljenih v drugih študijskih oz.

izobraževalnih programih, in strokovne prakse

24. clen

Študent, ki je predhodno študiral v drugem štu-dijskem programu na visokošolskem zavodu oz.izobraževalnem programu višje strokovne šole(po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobra-ževanju), lahko po vpisu na FM zaprosi za pri-znanje oziroma uveljavljanje opravljenih izpitov,ki se v celoti ali delno skladajo s študijskim pro-gramom FM.

Študent lahko zaprosi za priznanje obveznih inizbirnih predmetov v študijskem programu FM,ce se opravljeni predmeti v drugem študijskemoz. izobraževalnem programu v celoti ali delnoskladajo s predmeti študijskega programa FM.

Študent z delovno dobo lahko zaprosi za pri-znanje strokovne prakse.

Pravilniki FM 87

Študent lahko uveljavlja izpite, opravljene vdrugih študijskih oz. izobraževalnih programih, vokviru izbirnih predmetov v študijskem programuFM, ce opravljeni izpiti sodijo v podrocje študij-skega programa FM.

Stroške postopkov priznavanja in uveljavljanjaštudijskih obveznosti iz prvega odstavka je štu-dent dolžan placati, razen v primeru priznavanjain uveljavljanja študijskih obveznosti, opravljenihv študijskih programih FM.

25. clen

Po predhodnem dogovoru med FM, partnerskoinstitucijo in študentom lahko študent del študij-skih obveznosti opravi tudi na drugem visokošol-skem zavodu (v Sloveniji ali v tujini).

a) Priznavanje izpitov

26. clen

Prošnji za priznanje izpita (Obr. POZ 1), v ka-teri mora biti zapisano, pri katerem predmetuFM želi študent imeti priznan izpit, mora prilo-žiti ucni nacrt, po katerem je opravljal izpit, kiga potrdi šola, ter potrdilo o opravljenih izpitih.Prošnjo odda v referat za študentske zadeve.

27. clen

Nosilec predmeta v 15-ih dneh preuci prošnjo inodloci, ali izpit prizna, delno prizna ali ne prizna.

Ce izpit delno prizna, mora dolociti tudi vse-bine, iz katerih mora študent opraviti dopolnilniizpit.

Pri odlocitvi o priznanju nosilec predmetaupošteva vsebino predmeta, raven zahtevnosti,predvideno literaturo in obseg predmeta po šte-vilu ur predavanj in vaj.

28. clen

Odlocitev o priznanju izpita nosilec predmeta za-beleži na prošnji za priznanje izpitov (Obr. POZ1) in jo odda v referat za študentske zadeve, ki zodlocitvijo nosilca predmeta seznani študenta.

b) Uveljavljanje izpitov

29. clen

Prošnji za uveljavljanje izpita (Obr. POZ 2) moraštudent priložiti ucni nacrt, po katerem je opra-vljal izpit, ki ga potrdi šola, ki izvaja študijski oz.izobraževalni program, ter potrdilo o opravljenihizpitih. Prošnjo odda v referat za študentske za-deve.

30. clen

Komisija za študentske zadeve preuci prošnjo,pridobi pisno mnenje predstojnika študijskegaprograma in odloci, ali izpit prizna kot opravljenizbirni predmet v študijskem programu FM, aliga ne prizna.

Odlocitev o priznanju izpita Komisija za štu-dentske zadeve zabeleži na prošnji za uveljavlja-nje izpita (Obr. POZ 2) in jo odda v referat za štu-dentske zadeve, ki s sklepom Komisije seznaništudenta.

c) Priznavanje strokovne prakse

31. clen

Študent z delovno dobo lahko zaprosi za prizna-nje strokovne prakse.

Prošnjo za priznanje (Obr. POZ 3), ki vsebujepodatke o delovni dobi in vrsti dela, odda v re-ferat za študentske zadeve. Nosilec prakticnegausposabljanja na FM v 15-ih dneh preuci pro-šnjo in odloci o priznanju strokovne prakse. Priodlocitvi nosilec prakticnega usposabljanja upo-števa delovno dobo in vrsto dela, ki ga je kan-didat opravljal. Odlocitev o priznanju sporoci no-silec prakticnega usposabljanja v referat za štu-dentske zadeve (Obr. POZ 3).

VI. Pritožbe

32. clen

Študent lahko obrazložen pisni ugovor na izpitnooceno predloži dekanu najpozneje osem dni poobjavi izpitnih ocen.

Dekan najpozneje v treh dneh po prejemuugovora imenuje triclansko komisijo, in sicerpredsednika ter dva clana. Vsi morajo biti ha-bilitirani visokošolski ucitelji. Pedagoški delavec,pri katerem je študent opravljal izpit, je clan ko-misije. Komisija preuci pritožbeni primer v osmihdneh po imenovanju in sprejme ustrezen sklep.Zoper odlocitev komisije lahko študent v 15-ihdneh poda pritožbo na senat FM. Odlocitev se-nata FM je dokoncna.

33. clen

Pri postopku razreševanja pisnega ugovora na iz-pitno oceno komisija najprej prebere pisni ugovorin ugotovi, na kaj se nanaša: ali na višino izpitneocene ali na nacin poteka izpita.

V primeru da se pritožba nanaša na vi-šino ocene, komisija preveri dokumentacijo, naosnovi katere se je študent pritožil, in izpitno do-kumentacijo ter odloci o morebitnem ponovnempreverjanju znanja študenta.


V primeru da se pritožba nanaša na potek iz-pita, komisija izpitne ocene ne more spremeniti,lahko pa odloci, da študent ponovno opravlja iz-pit na naslednjih izpitnih rokih. Ocena, ki jo štu-dent doseže pri ponovnem opravljanju izpita, na-domesti oceno, doseženo pri spornem izpitu.

V primeru da je komisija študentu dovolila po-novno opravljanje izpita v skladu s prejšnjim od-stavkom, se ne šteje, da je študent izpit pona-vljal.

34. clenPredsednik komisije vodi postopek in razreševa-nje ugovora iz 32. clena ter zagotovi izdelavo za-pisnika o postopku, ki ga podpišeta oba clana ko-misije. Zapisnik v enem izvodu prejme tudi štu-dent, kar potrdi s podpisom na originalu, ki seshrani v študentovo osebno mapo v referatu zaštudentske zadeve.

VII. Prehodne dolocbe35. clen

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja štu-denta ter spremembe in dopolnitve sprejme se-nat FM na predlog Komisije za študijske zadeve.Spremembe in dopolnitve tega pravilnika lahkopredlagajo dekan, pedagoški delavci, Komisijaza študentske zadeve, Študentski svet, direktorin strokovni sodelavci. Predloge podajo v pisniobliki.

36. clenSpremembe in dopolnitve pravilnika, sprejete na20. seji senata FM dne 29. 6. 2004, pricnejoveljati in se uporabljajo od 1. 10. 2004.

37. clenPravilnik se objavi na oglasni deski FM.

prof. dr. Egon Žižmond, dekan

Priloge [na spletnih straneh FM]:• Obr. POZ 1: Prošnja za priznanje izpita• Obr. POZ 2: Prošnja za uveljavljanje izpita• Obr. POZ 3: Prošnja za priznanje strokovne

prakse

PRAVILA O DIPLOMIRANJUPrecišceno besedilo

I. Splošne dolocbe1. clen

Diplomsko delo je zakljucek študija na dodiplom-skih in podiplomskih specialisticnih in magistr-skih študijskih programih za pridobitev strokov-

nih in znanstvenih naslovov na Fakulteti za ma-nagement Koper (v nadaljevanju FM).

Ta pravila podrobneje dolocajo pogoje in po-stopek za:

• izbiranje in pripravljanje dispozicije diplom-skega dela,

• prijavo in izdelavo diplomskega dela ter• oddajo in zagovor diplomskega dela na do-

diplomskih in podiplomskih študijskih pro-gramih.

2. clen

Za pridobitev diplome o koncanem dodiplom-skem študiju mora študent poleg predpisanihštudijskih obveznosti izdelati in uspešno zagovar-jati diplomsko nalogo (v nadaljevanju diplomskodelo).

Za pridobitev diplome o koncanem podiplom-skem specialisticnem študiju mora študent vskladu s študijskim programom (90 KT) polegpredpisanih obveznosti izdelati in uspešno za-govarjati specialisticno nalogo (v nadaljevanjudiplomsko delo).

Za pridobitev diplome o koncanem podiplom-skem magistrskega študiju mora študent polegpredpisanih obveznosti izdelati in uspešno zago-varjati magistrsko nalogo (v nadaljevanju diplom-sko delo).

3. clen

Diplomsko delo je pisni izdelek in rezultat samo-stojnega strokovnega dela študenta. V njem štu-dent celovito zajame podrocja študijskega pro-grama.

Dekan lahko izjemoma odobri diplomski pro-jekt, v okviru katerega vec študentov obravnavaposamezne povezane zadeve iste organizacije. Vokviru diplomskega projekta izdela študent sa-mostojno diplomsko delo.

Z diplomsko nalogo študent pokaže:• poznavanje vsebine (teorije in razlicnih mo-

delov) na podrocjih, ki jih obsega študijskiprogram,

• aplikacijo teoreticnih spoznanj v praksoobravnavane organizacije oz. podrocja, kiga v delu obravnava, pri cemer se omeji naizbrano organizacijo,

• kriticen odnos in distanco do lastnega delain obstojece prakse v organizaciji/-ah.

S specialisticno nalogo študent pokaže:• poznavanje in razumevanje teoreticnih kon-

ceptov in modelov, ki jih obsega študijskiprogram,

Pravilniki FM 89

• poznavanje izbranega ožjega strokovnegapodrocja,

• aplikacijo teoreticnih spoznanj v praksoobravnavane organizacije oz. podrocja, kiga v delu obravnava, pri cemer se omeji naizbrano organizacijo,

• ustrezen pristop k obravnavanju dolocenegastrokovnega podrocja ali reševanju doloce-nega strokovnega problema,

• kriticen odnos in distanco do lastnega delain do obstojece prakse.

Z magistrsko nalogo študent pokaže:• poznavanje in razumevanje teoreticnih kon-

ceptov in modelov, ki jih obsega študijskiprogram,

• poznavanje izbranega znanstveno – razisko-valnega podrocja,

• aplikacijo teoreticnih spoznanj v praksoobravnavane organizacije oz. podrocja, kiga v delu obravnava,

• ustrezen pristop k raziskovanju izbranegapodrocja ali problema, pri cemer pozna inzna uporabljati razlicne metode raziskova-nja,

• kriticen odnos in distanco do lastnega delain do obstojece prakse.

II. Izbira teme, priprava dispozicije in izbiramentorja diplomskega dela

4. clen

Predloge naslovov tem diplomskih del vsako letoobravnavajo katedre in komisija za študijske za-deve, sprejme pa jih Senat FM. Predlagane temeso del letnega delovnega nacrta fakultete. Spisekpredlaganih tem in mentorjev se objavi na sple-tni strani fakultete do konca meseca novembratekocega študijskega leta.

Študent praviloma sam pridobi mentorja. Napisno prošnjo mu mentorja doloci dekan.

Za interdisciplinarna diplomska dela ima štu-dent somentorja.

Temo diplomskega dela lahko predlaga tudi:• študent,• podjetje, organizacija ali druga inštitucija,• visokošolski sodelavec v sodelovanju z viso-

košolskimi ucitelji iz prejšnje alinee.Ob mentorjevih nasvetih študent pripravi dis-

pozicijo diplomskega dela.

5. clen

Mentor oziroma somentor je visokošolski ucitelj– praviloma nosilec predmeta ali delnega pred-meta v dodiplomskih ali podiplomskih študijskihprogramih.

Študent, ki prijavlja temo, vezano na izbranoorganizacijo, ima lahko strokovnega sodelavcatudi iz te organizacije. Odgovornost za sodelova-nje s strokovnim sodelavcem iz organizacije pre-vzame študent.

Za usklajevanje diplomskega projekta, ki ob-sega vec diplomskih del, imenuje dekan visoko-šolskega ucitelja (v nadaljevanju koordinator).

Praviloma naj bi imel mentor najvec 30 odo-brenih tem na dodiplomskem študijskem pro-gramu in najvec 15 odobrenih tem na podiplom-skem študijskem programu v študijskem letu.

III. Prijava teme diplomskega dela

6. clen

Študent dodiplomskega študijskega programalahko prijavi temo diplomskega dela, ko imauspešno opravljene študijske obveznosti oziromamu manjkata najvec dva izpita iz zadnjega le-tnika. Študent mora pred prijavo teme obveznoopraviti seminar Osnove raziskovanja v manage-mentu in pisanje strokovnih besedil – diplomskodelo, ki je del obveznosti prakticnega usposablja-nja v 3. letniku.

Študent podiplomskega študijskega programalahko prijavi temo diplomskega dela, ko imauspešno opravljene vse študijske obveznosti ozi-roma mu manjka najvec en izpit zadnjega le-tnika. Študent mora pred prijavo teme obveznoopraviti seminar Raziskovanje in pisanje stro-kovnih besedil oz. Raziskovalno metodologijo vdružboslovju.

Študent predloži v celoti izpolnjeno prijavoteme diplomskega dela (Obr. Dipl. 1a) v referatza študentske zadeve.

7. clen

Prijava teme diplomskega dela (Obr. Dipl. 1a)obsega:

a) Izpolnjeno in podpisano prijavo, ki vsebuje po-datke o:

• študentu,• diplomskem delu,• mentorju, somentorju in strokovnem sode-

lavcu ter njihova soglasja,• organizaciji in soglasje organizacije.

b) Dispozicijo diplomskega dela, ki obsega doštiri strani formata A4 in vsebuje:

• delovni naslov diplomskega dela,• smoter in cilje diplomskega dela,• teoreticna izhodišca,• predvidene metode obravnavanja diplom-

skega dela,


• predvidene predpostavke in omejitve obrav-navanja diplomskega dela,

• predvideno clenjenost vsebine – kazalo,• seznam predvidene literature in virov.

Prijava teme diplomskega dela, ki je del diplom-skega projekta, vsebuje še dispozicijo diplom-skega projekta (obr. Dipl. 1b), iz katere so raz-vidni tudi naslovi in cilji posameznih diplom-skih del. Dispozicijo diplomskega projekta pri-pravi koordinator.

8. clenŠtudent odda Prijavo teme diplomskega dela (vnadaljevanju prijava) v referat za študentske za-deve, ki ga dopolni s podatki o izpolnjevanju po-gojev.

Prijavo študenta dodiplomskega študijskegaprograma in podiplomskega specialisticnega štu-dijskega programa referat za študentske zadevev 7-ih dneh posreduje predstojniku katedre. Obpozitivnem mnenju predstojnik katedre posre-duje prijavo v 14-ih dneh dekanu v obravnavo.Dekan potrdi ali zavrne temo diplomskega dela.

Dekan v 14-ih dneh po prejemu vrne potrjenoprijavo v referat za študentske zadeve, ki ga evi-dentira in kopijo obrazca v 7-ih dneh dostavi štu-dentu, mentorju, somentorju in koordinatorju di-plomskega projekta, en izvod pa arhivira.

Prijavo študenta podiplomskega magistrskegaštudija programa referat za študentske zadevev 7-ih dneh posreduje Komisiji za znanstveno-raziskovalno delo, ki potrdi ali zavrne temo di-plomskega dela.

Po seji komisije referat za študentske zadeveevidentira in kopijo obrazca v 7-ih dneh dostavištudentu, mentorju, somentorju in koordinatorjudiplomskega projekta, en izvod pa arhivira.

O potrjenih in zavrnjenih temah diplomskihdel dekan informira senat.

Za izdelavo in zagovor diplomskega dela v tu-jem jeziku je potrebno predhodno soglasje se-nata.

IV. Izdelava diplomskega dela9. clen

Osnutek diplomskega dela izroci študent v pre-gled mentorju. Osnutek mora biti v skladu s 14.,15. in 17. clenom teh pravil. Naslovna stranosnutka (Priloga 2) vsebuje tudi oznako o zapo-rednem številu osnutka (1., 2. itn. osnutek) indatum oddaje osnutka mentorju.

Mentor posreduje študentu pisne napotke zaspremembe in dopolnitve najkasneje v 30-ihdneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Pri

tem upošteva 1. in 2. tocko opomnika iz obrazcaDipl. 4 in tehnicne zahteve iz obrazca Dipl. 3.

Študent odda osnutek diplomskega dela, ki gapotrdi mentor, v referat za študentske zadeve, kiopravi presojo tehnicne ustreznosti diplomskegadela, strokovni delavec v knjižnici pa doloci UDKvrstilec (Obr. Dipl. 3). Referat najkasneje v 14-ih dneh posreduje mentorju izpolnjen obrazecDipl. 3, študentu pa poleg obrazca tudi predlo-ženi osnutek diplomskega dela. Študent odpraviugotovljene pomanjkljivosti in v referat odda trimehko vezane izvode diplomskega dela.

Mentor v 10-ih dneh po prejemu mehko veza-nega izvoda diplomskega dela izdela porocilo odiplomskem delu (Obr. Dipl. 4), ga odda v referatza študentske zadeve ter predlaga clane komisijein datum zagovora.

10. clen

Ce študent med izdelovanjem diplomskega delaugotovi, da sodelovanje z mentorjem ni vec mo-goce, pisno (Obr. Dipl. 2b) zaprosi dekana, najimenuje drugega mentorja.

Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor alisomentor, ce ugotovi, da sodelovanje s študen-tom ni vec mogoce.

O upravicenosti zamenjave odloci dekan naj-kasneje v 15-ih dneh. V tem primeru se celotenpostopek izbire teme ponovi.

11. clen

Ce študent med izdelovanjem diplomskega delazaradi pomembnih razlogov ugotovi, da ga nemore izdelati, lahko prosi za odstop od odobreneteme diplomskega dela.

Utemeljeno prošnjo za odstop (Obr. Dipl. 2a)obravnava mentor z dekanom v 15-ih dneh. Cedekan odstop od že odobrene teme diplomskegadela odobri, sme študent prijaviti novo temo. Vtem primeru se celoten postopek izbire teme po-novi.

Študent sme najvec enkrat prositi za odstopod odobrene teme diplomskega dela.

V. Obseg in oblika diplomskega dela

12. clen

Diplomska naloga (brez prilog) na dodiplomskemštudijskem programu obsega praviloma 3 avtor-ske pole (45.000–90.000 znakov) oziroma do45 strani.

Specialisticna naloga (brez prilog) na podi-plomskih študijskih programih obsega praviloma4 avtorske pole (90.000–120.000 znakov) ozi-roma do 60 strani.

Pravilniki FM 91

Magistrska naloga (brez prilog) na podiplom-skih študijskih programih obsega praviloma 6 av-torskih pol (120.000–180.000 znakov) oziromado 90 strani.

13. clen

Struktura diplomskega dela:• Naslovna stran diplomskega dela je izdelana

v skladu s Prilogo 2 k tem pravilom; pri temmora biti naslov diplomskega dela razumljiv,jedrnat in ne daljši kot 48 crk, brez imenaobravnavane organizacije.

• Povzetek v slovenskem in angleškem jeziku(80–100 besed) in kljucne besede v sloven-skem in angleškem jeziku (5–10 kljucnihbesed).

• Zahvala ni obvezna sestavina.• Kazalo olajšuje bralcu pregled nad vsebino

diplomskega dela, vsebuje navedbo poglavijin podpoglavij s stranmi.

• Kazalo slik in tabel; številke in naslove slikin tabel z navedbo strani.

• Opredelitev najpogostejših okrajšav (ni ob-vezna sestavina, zaradi preglednosti vsebinese izogibajte velikemu številu okrajšav).

• Uvod (pribl. 5% diplomskega dela) obsegarazširjene navedbe dispozicije (opredelitevobravnavane zadeve, smoter in cilji diplom-skega dela, predpostavke in omejitve obrav-navanja, predvidene metode obravnavanjain kratek opis poglavij). Uvod diplomskegadela, ki je sestavina diplomskega projekta,obsega tudi kratko opredelitev tega projektain umestitev diplomskega dela vanj.

• Teoreticna izhodišca (pribl. 30–50% ob-sega diplomskega dela): pregled izbranihkonceptov, modelov in metod za obravnava-nje izbrane zadeve.

• Aplikativni del (pribl. 50–70% obsega di-plomskega dela) obsega analizo obravna-vanega problema in snovanje predlaganihukrepov; ce obsega obdelava problema vecpoglavij, lahko vsako obsega teoreticna iz-hodišca in uporabni del.

• Zakljucek (pribl. 5% diplomskega dela) jepovzetek najpomembnejših ugotovitev izobravnavanega problema, tudi glede na ci-lje, zastavljene v uvodu diplomskega dela.

• Seznam literature in seznam virov obsega li-teraturo in vire, ki jih je študent uporabil priizdelovanju diplomskega dela in jih tudi na-vajal v besedilu. Viri lahko obsegajo tudi se-minarske naloge, ki jih je študent izdelal vcasu študija.

• Kazalo prilog, na katere se študent v diplom-skem delu sklicuje, in priloge.

14. clen

Diplomsko delo je pokoncnega formata A4, vdvostranskem tisku in trdo vezano.

Platnice in naslovna stran:• platnice so modre;• vsebino in obliko besedila na platnicah in

hrbtišcu kaže Priloga 1;• vsebino in obliko naslovne strani kaže Pri-

loga 2.

15. clen

Glede tehnicnih in oblikovnih vidikov diplom-skega dela študent uporablja Tehnicna navodilaza oblikovanje diplomske naloge ter Osnovne na-potke za rabo znanstvenega aparata.

Za oblikovno in slovnicno cistost diplomskegadela je odgovoren študent.

Omejena odstopanja od pravil iz 14. in 15.clena teh Pravil lahko dovoli mentor diplomskegadela.

VI. Predložitev diplomskega dela za zagovor

16. clen

Pred zagovorom odda študent v referat za štu-dentske zadeve tri mehko vezane izvode diplom-skega dela. Ce je diplomsko delo sestavni del di-plomskega projekta, študent odda še en izvod zakoordinatorja.

Študent predloži trdo vezan izvod diplomskegadela v skladu z 31. clenom teh pravil.

17. clen

Študent skupaj s predpisanimi mehko vezanimiizvodi diplomskega dela odda še obrazec Oddajadiplomskega dela in izjava o avtorstvu (Obr. Dipl.5) ter potrdilo o poravnanih obveznostih do knji-žnice FM.

18. clen

Študent mora oddati diplomsko nalogo najka-sneje v 6-ih mesecih, specialisticno nalogo naj-kasneje v 9-ih mesecih, magistrsko nalogo naj-kasneje v enem letu po potrditvi teme diplom-skega dela, sicer mora prositi za podaljšanje rokaza izdelavo diplomskega dela.

O podaljšanju za najvec 6 mesecev odloca de-kan na predlog mentorja. Podaljšanje nad 6 me-secev lahko odobri senat na osnovi utemeljenihrazlogov.


VII. Zagovor diplomskega dela

19. clen

Študent zagovarja diplomsko delo pred komisijoza zagovor diplomskega dela.

Na dodiplomskem študiju ima komisija triclane, in sicer: predsednika, mentorja in šeenega clana. Vsaj dva clana komisije sta viso-košolska ucitelja, tretji clan komisije je lahkovisokošolski sodelavec.

Na podiplomskem študiju ima komisija triclane – visokošolske ucitelje, in sicer: predse-dnika, mentorja in še enega clana.

Ce ima študent somentorja, je somentor tre-tji clan komisije. Mentor ali somentor študentane more biti predsednik komisije za zagovor di-plomskega dela.

20. clen

Zagovori diplomskih del, oddanih do vkljucno za-dnjega dne v mesecih od avgusta do maja, sopraviloma v naslednjem mesecu. Datum zago-vora uskladi referat za študentske zadeve s clanikomisije.

21. clen

Na podlagi prejetega obrazca Dipl. 4: Porocilomentorja o diplomskem delu dekan FM izdasklep o imenovanju komisije za zagovor diplom-skega dela ter zapis o diplomi in datum zagovora.

Referat za študentske zadeve posreduje štu-dentu vabilo najmanj 7 dni pred zagovorom. Ob-vestilo o zagovoru ter Sklep o imenovanju ko-misije za zagovor diplomskega dela in zapis odiplomi dostavi clanom komisije, pri diplomskihprojektih pa tudi koordinatorju.

Clanom komisije dostavi tudi mehko vezaneizvode diplomskega dela.

Zagovor je javen in objavljen vsaj 7 dni vna-prej na spletni strani FM.

22. clen

Clani komisije za zagovor oddajo pisna vpraša-nja za kandidata v referat za študentske zadeve.Vprašanja oddajo v štirih izvodih, v zaprti ovoj-nici z napisom »ime in priimek študenta – pre-dlog vprašanj za zagovor«.

23. clen

Pred zagovorom komisija na podlagi dokumenta-cije na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogojiza zagovor, in odloci o zacetku zagovora.

Dokumentacija za zagovor vsebuje:• obrazec Dipl. 5: Oddaja diplomskega dela

in izjava o avtorstvu,

• obrazec Dipl. 4: Porocilo mentorja o diplom-skem delu,

• obrazec Dipl. 3: Presoja tehnicne ustrezno-sti diplomskega dela,

• zaprte ovojnice z oznako »ime in priimekštudenta – vprašanja za zagovor«,

• sklep o imenovanju komisije za zagovor di-plomskega dela in zapis o diplomi.

24. clen

Zagovor diplomskega dela vodi predsednik komi-sije.

Zagovor poteka v slovenskem jeziku oz. v tu-jem jeziku, ce je to odobril senat FM.

25. clen

Zagovor poteka tako, da predsednik najprej pred-stavi študenta in ugotovi, da je študent opra-vil vse po programu dolocene študijske obvezno-sti. V nadaljevanju predsednik pojasni študentupostopek zagovora in najavi temo diplomskegadela.

Študent predstavi svoje diplomsko delo (pribli-žno 15 minut). Za ucinkovito predstavitev lahkouporablja razlicne tehnicne pripomocke.

Po predstavitvi poda mentor mnenje o diplom-skem delu.

Clani komisije zastavijo kandidatu vprašanja.Študent nato odgovarja na prejeta in morebitnadopolnilna vprašanja clanov komisije.

Zagovor traja do 45 minut.

26. clen

Po zagovoru komisija na zaprti seji doloci ocenodiplomskega dela. Predsednik komisije študentusporoci oceno in poda tudi kratko obrazložitevocene. Nato razglasi pridobljeni strokovni naslovin s priložnostnim nagovorom zakljuci zagovor.

VIII. Ocenjevanje

27. clen

Komisija oceni diplomsko delo z eno izmed ocen:odlicno (10), prav dobro (9), prav dobro (8), do-bro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

Pri ocenjevanju komisija upošteva:• kakovost diplomskega dela glede na kriterije

iz 3. clena teh Pravil,• kakovost predstavitve diplomskega dela in• kakovost odgovorov na zastavljena vpraša-

nja.Ce clani komisije ne dosežejo soglasja o oceni,

se v posebnem zaznamku v zapisniku zapiševzroke nesoglasja. Ce je nesoglasje vezano le na

Pravilniki FM 93

višino ocene, ne pa na pozitivno opravljen zago-vor diplomskega dela, predsednik komisije spo-roci študentu, da je uspešno opravil zagovor, inda bo o oceni obvešcen v naslednjih 15-ih dneh.

Dekan skupaj s predsednikom komisije odlocao nadaljnjih postopkih za uskladitev višine ocenediplomskega dela v naslednjih 7-ih dneh.

28. clen

Ce komisija ugotovi v diplomskem delu pona-vljajoce se napake (npr. pravopis, navajanje li-terature ipd.), ki ne vplivajo bistveno na vsebino,lahko zagovor diplomskega dela pogojno sprejmein od kandidata zahteva, da diplomsko delo do-polni oz. odpravi napake. Zahtevane spremembezabeleži v zapisniku zagovora.

Popravljeno delo odda študent v referat za štu-dentske zadeve najkasneje v 30-ih dneh po za-govoru, sicer se zagovor razveljavi.

Predsednik komisije v 7-ih dneh pregleda iz-vedene popravke in dopolni sklep komisije za za-govor.

29. clen

Ce komisija doloci oceno nezadostno (5), pred-sednik komisije v 7-ih dneh obvesti dekana, kina osnovi presoje pisne dokumentacije (Dipl. 4,Sklep o imenovanju komisije za zagovor diplom-skega dela in zapis o diplomi, diplomsko delo)odloci, ali sme kandidat dopolniti/popraviti di-plomsko delo ali kandidat prijavi drugo temo.

Študent sme v casu študija najvec dvakrat pri-stopiti k zagovoru diplomskega dela.

30. clen

Ce se kandidat ne strinja z oceno, lahko podapisni ugovor najkasneje v 8-ih dneh po zagovoru.Pisni ugovor z obrazložitvijo odda dekanu.

Pritožba se rešuje skladno z 32. clenom Pra-vilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja štu-denta.

IX. Predložitev koncnega diplomskega dela,zacasno potrdilo o koncanem študiju in

podelitev diplom

31. clen

V 14-ih dneh po uspešno opravljenem zagovoruodda študent v referat za študentske zadeve trdovezan izvod diplomskega dela in koncno verzijodiplomskega dela na CD v ustrezni elektronskiobliki v DOC formatu.

Ce komisija za zagovor diplomskega dela odštudenta zahteva, da dopolni diplomsko delo oz.

odpravi napake, študent predloži trdo vezan iz-vod diplomskega dela v skladu z 28. clenom tehpravil.

32. clenFM izda študentu zacasno potrdilo o diplomira-nju, ko študent odda trdo vezan izvod diplom-skega dela v referat za študentske zadeve.

33. clenSlovesna podelitev diplom je praviloma enkrat le-tno. Datum doloci Senat FM kot sestavni del štu-dijskega koledarja.

X. Evidence o študentu in diplomskem delu34. clen

Referat za študentske zadeve vodi o vsakem di-plomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce odDipl. 1 do Dipl. 5 s prilogami, Sklep o imeno-vanju komisije za zagovor in zapis o diplomi.

35. clenTrdo vezan izvod diplomskega dela referat opremiz žigom in datumom zagovora diplomskega delater ga predloži knjižnici skupaj s CD-jem.

XI. Koncne dolocbe36. clen

Obrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku pri-prave diplomskega dela, so priloga teh pravil inso dostopni tudi na spletni strani FM.

37. clenSpremembe in dopolnitve pravilnika, sprejete na6. seji senata dne 20. 6. 2004, pricnejo veljatiin se uporabljajo od 1. 10. 2004.

38. clenPravila se objavi na oglasni deski FM.


Priloge [na spletnih straneh FM]:• Obr. Dipl. 1a: Prijava teme diplomskega

dela• Obr. Dipl. 1b: Dispozicija diplomskega pro-

jekta• Obr. Dipl. 2a: Odstop od odobrene teme di-

plomskega dela• Obr. Dipl. 2b: Sprememba mentorja ozi-

roma somentorja diplomskega dela• Obr. Dipl. 3: Presoja tehnicne ustreznosti di-

plomskega dela• Obr. Dipl. 4: Porocilo mentorja o diplom-

skem delu• Obr. Dipl. 5: Oddaja diplomskega dela in iz-

java o avtorstvu


• Priloga 1: Platnica in hrbtišce diplomskegadela

• Priloga 2: Naslovna stran diplomskega dela• Tehnicna navodila za oblikovanje diplom-

skega dela• Osnovni napotki za rabo znanstvenega apa-

rata

PRAVILA O POSTOPKU PRIPRAVE INZAGOVORA MASTER THESIS

Precišceno besedilo

1.

Študent lahko prijavi temo, ko:• ima opravljene vse obveznosti iz študijskega

programa,• je opravil seminar iz raziskovalnih metod,• pridobi mentorja – visokošolskega ucitelja z

nazivom docent, izredni ali redni profesor (vprimeru, da ima študent tudi komentorja,mora ta izpolnjevati enake pogoje kot men-tor),

• pridobi tutorja MMU (dolocenega v franšiznipogodbi ali v skladu s franšizno pogodbo),

• izdela predlog dispozicije.

2.

Študent predloži Referatu za študentske zadeve:· izpolnjeno Prijavo teme diplomskega dela v slo-venskem jeziku, · dispozicijo Master Thesis v slo-venskem in angleškem jeziku v tiskani in e-obliki.

3.

FM pridobi porocilo mentorja o oceni prijavljeneteme Master Thesis. Komisija za študijske za-deve FM obravnava dispozicijo Master Thesis inporoca senatu. Komisija predlaga clane komisijeza zagovor Master Thesis in predlog posreduje naMMU.

4.

Senat poda mnenje o predlagani temi, zlasti zvidika usklajenosti predlagane teme s podrocjemštudijskega programa.

5.

Pri oblikovanju Master Thesis študent uporabljaTehnicna navodila za oblikovanje diplomske inspecialisticne naloge ter Osnovne napotke zarabo znanstvenega aparata ali katerikoli veljavenstil strokovnega pisanja in oblikovanja tekstov ternavodila Manchester Metropolitan University.

6.Študent odda en mehko vezan izvod Master The-sis Referatu za študentske zadeve. Odda tudidodaten izvod povzetka Master Thesis v sloven-skem in angleškem jeziku (vsak povzetek obsegaod 400 do 500 besed v enojnem razmiku), v ti-skani in elektronski obliki.

7.Po opravljenem tehnicnem pregledu Master The-sis študent, po dogovoru z mentorjem, odpravimorebitne pomanjkljivosti in Referatu za štu-dentske zadeve posreduje štiri mehko vezaneizvode Master Thesis.

8.Študent zagovarja Master Thesis pred triclanskokomisijo, ki jo – na predlog FM – imenuje MMU.Komisijo sestavljajo predsednik, mentor in še enclan. Komisija vodi zapisnik in po zagovoru nazaprti seji poda predlog ocene ter doloci rok zaodpravo morebitnih pomanjkljivosti.

9.V (z zapisnikom) dolocenem roku (tri ali šesttednov) po uspešno opravljenem zagovoru štu-dent odda tri trdo vezane izvode Master Thesis vReferat za študentske zadeve. Komisija za fran-šizo posreduje dokumentacijo o študentu in pre-dlog ocene na University Academic Board MMU.University Academic Board MMU poda koncnooceno Master Thesis, in sicer opravil (pass) ali niopravil (fail).

10.Morebitne pritožbe lahko študent naslovi na Uni-versity Academic Board MMU, v vednost pa tudidekanu FM.

11.Ta pravila stopijo v veljavo in se uporabljajo od1. 10. 2003.


Priloge [na spletnih straneh FM]:• Obr. 1: MMU/2004: Prijava teme Master

Thesis• Obr. 2: MMU/2004: Presoja tehnicne ustre-

znosti Master Thesis• Obr. 3: MMU/2004: Izjava o avtorstvu Ma-

ster Thesis• Obr. 4: MMU/2004: Naslovnica dispozicije

Master Thesis• Obr. 5: MMU/2004: Naslovnica Master

Thesis

Pravilniki FM 95

PRAVILA O PRIDOBITVI DOKTORATAZNANOSTI NA FM

I. Prijava teme in predlog mentorja doktorskedisertacije

1. clenKandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti naFM, predloži referatu FM prijavo teme doktorskedisertacije (v nadaljevanju: tema).

2. clenPrijava teme je napisana v slovenskem jeziku.Predloži se v 8 izvodih.

Prijava teme obsega vlogo in priloge.Z vlogo (Obr. Dr. 1) kandidat zaprosi za oceno

primernosti teme doktorske disertacije. V vlogimorata biti navedena:

• naslov predlagane teme;• predlog mentorja.Vlogi so priloženi:• dispozicija teme v obliki, ki je opredeljena v

3. clenu teh pravil,• življenjepis kandidata s poudarkom na kan-

didatovem razvoju na znanstvenem podro-cju,

• bibliografija kandidata,• diploma o koncanem izobraževanju za pri-

dobitev visokošolske izobrazbe in diplomamagisterija oziroma potrdilo o opravljenihizpitih podiplomskega študija, ce ima kan-didat odobren neposredni doktorski študij,

• ce je kandidat pridobil visokošolsko izo-brazbo ali naslov magistra v tujini, predložitudi potrdilo o nostrifikaciji.

Ce Senat FM imenuje v Komisijo za oceno pri-mernosti teme in mentorja doktorske disertacijetujega strokovnjaka oziroma je dal takšen pre-dlog že kandidat, mora kandidat prijavo dopolnitiše z dvema izvodoma v angleškem jeziku.

3. clenDispozicija obsega:

• naslov, ki sme imeti vkljucno s presledki naj-vec 125 znakov,

• opis ožjega znanstvenega podrocja, na ka-terega se nanašajo pricakovani izvirni pri-spevki doktorske disertacije, in opis razisko-valnega problema,

• namen, cilje in hipoteze raziskave,• jasno utemeljitev pricakovanih prispevkov k

znanosti,• predstavitev metod raziskovanja,• clenjenost vsebine – kazalo, in• spisek izbrane literature.

4. clen

Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo oceni,ali je prijava popolna in v skladu s pravili za pri-dobitev doktorata znanosti na FM. Ce prodekanza znanstveno-raziskovalno delo ugotovi, da kan-didatova vloga ni popolna, obvesti kandidata, dokdaj mora vlogo dopolniti. Ce kandidat tega nestori v predpisanem roku, se vlogo zavrne.

II. Ocena ter potrditev teme in mentorjadoktorske disertacije

5. clen

Primernost teme oceni Komisija za oceno primer-nosti teme in mentorja doktorske disertacije, kiima najmanj tri clane. V komisijo so lahko ime-novani visokošolski ucitelji ali znanstveni delavci,ki so raziskovalno aktivni na znanstvenem po-drocju, v katerega sodi tema doktorata. Predlogclanov Komisije za oceno primernosti teme inmentorja doktorske disertacije pripravi Komisijaza znanstveno-raziskovalno delo v sodelovanju zustrezno katedro FM, v katerega sodi tema dok-toranda.

Predlog Komisije za znanstveno-raziskovalnodelo potrdi Senat FM ter imenuje clane Komisijeza oceno primernosti teme in mentorja doktorskedisertacije.

6. clen

Pred oddajo porocila clanov Komisije za ocenoprimernosti teme in mentorja doktorske diserta-cije kandidat javno predstavi predlagano temo.Javno predstavitev organizira pristojna katedra.

7. clen

Vsak clan komisije opredeli:

a) Ustreznost teme:• ali predlagana tema doktorske disertacije

sodi v eno izmed znanstvenih podrocij, kijih razvijajo katedre FM,

• ali je razviden raziskovalni problem, ki ganamerava kandidat obravnavati v disertaciji,

• ali je predložena tema lahko predmet znan-stvene obravnave in ali daje kandidatu do-volj možnosti za izvirne prispevke k ožjemuznanstvenemu podrocju,

• ali naslov disertacije ustreza predvideni vse-bini,

• ali so predlagane metode raziskovanja ustre-zne,

• ali je navedena najpomembnejša literatura spodrocja, ki ga namerava kandidat razisko-vati,


• ali ocenjuje predlagano temo pozitivno alinegativno ali pa zahteva popravo predloga(negativno oceno ali zahtevo za popravopredloga mora tudi obrazložiti).

b) Ustreznost kandidata:• ali kandidat izkazuje sposobnost za razisko-

valno delo na podrocju predlagane diserta-cije,

• ali je predlagani mentor primeren za mento-riranje in ali je znanstveno aktiven na razi-skovalno znanstvenem podrocju, v kateregasodi tema doktorata.

c) Ustreznost mentorja:• ali je predlagani mentor primeren za men-

toriranje in ali je raziskovalno aktiven naznanstvenem podrocju, v katero sodi temadoktoranda; imeti mora najmanj en znan-stveni clanek kot edini avtor ali ustrezno šte-vilo clankov v soavtorstvu, objavljen v za-dnjih petih letih v revijah, ki so indeksiranev bazah SSI, SSCI in AHCI ali izjemoma vdrugih uglednih znanstvenih revijah, ki jihdoloci senat FM in izkazovati raziskovalnoaktivnost s podrocja doktoriranja tudi z no-silstvom ali clanstvom v projektni skupininacionalnih ali mednarodnih projektov, ki nistarejše od 5 let po prenehanju projekta.

Clani komisije lahko že v casu ocenjevanja pre-dloga teme sporocijo kandidatu pripombe. Tolahko storijo le enkrat, kandidat pa mora odgovo-riti nanje v enem mesecu. Tudi ce kandidat nanjene odgovori, komisija napiše porocilo.

Clani komisije napišejo porocilo najkasneje vdveh mesecih po imenovanju. Ce so predlagaliizboljšanje teme doktorske disertacije, se roklahko podaljša, vendar najvec za en mesec.

8. clen

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo naosnovi porocil clanov Komisije za oceno primer-nosti teme in mentorja doktorske disertacije pre-dlaga Senatu FM, da sprejme odlocitev gledeustreznosti teme in mentorja.

Ce Senat FM potrdi temo in mentorja, se po-rocilo clanov Komisije za oceno primernosti temein mentorja doktorske disertacije skupaj z doka-zili pošlje v odobritev Senatu Univerze na Primor-skem.

Ce Senat FM ne potrdi teme in mentorja o temobvesti kandidata. Kandidat lahko najkasneje vmesecu dni dopolni temo glede na pripombe do-bljene s strani Senata FM.

III. Izdelava in oddaja doktorske disertacije9. clen

Doktorska disertacija je pokoncnega formata A4,dvostranski tisk in trdo vezano.

Platnice in naslovna stran:• platnice so modre,• vsebino in obliko besedila na platnicah in

hrbtišcu kaže Priloga Dr. 1,• vsebino in obliko naslovne strani kaže Pri-

loga Dr. 2.Disertacija vsebuje povzetka v slovenskem

in v angleškem jeziku v obsegu najmanj dvehstrani, uvod, besedilo, sklep, izjavo o avtorstvudisertacije, spisek navedene literature in kazalo.

Glede tehnicnih in oblikovnih vidikov doktor-ske disertacije študent uporablja Tehnicna navo-dila za oblikovanje ter Osnovne napotke za raboznanstvenega aparata. Za oblikovno in slovnicnocistost doktorske disertacije je odgovoren štu-dent.

Doktorska disertacija je praviloma napisana vslovenskem jeziku.

Ce je kandidat tuj državljan, ali ce je somentorali clan komisije za oceno doktorske disertacijeoziroma clan komisije za zagovor doktorske di-sertacije tuj strokovnjak in je disertacija nastalav okviru mednarodnega znanstvenega sodelova-nja, je lahko doktorska disertacija napisana v an-gleškem jeziku. V tem primeru mora imeti povze-tek v slovenskem jeziku obseg vsaj 10 odstotkovcelotnega besedila.

Sestavni del vloge za pisanje doktorske diser-tacije v angleškem jeziku mora biti utemeljitev insoglasje mentorja.

10. clenIzdelano disertacijo odda kandidat v referat FM vtreh mehko vezanih izvodih.

K disertaciji mora kandidat priložiti:• pisno soglasje mentorja in morebitnega so-

mentorja za oddajo dela (kandidat lahkopredloži disertacijo v oceno tudi brez so-glasja mentorja, vendar mora svojo odloci-tev pisno pojasniti Senatu FM),

• kopije clankov oz. tipkopisov, s katerimi do-kazuje objave svojih raziskav iz disertacije.

11. clenCas za izdelavo disertacije je najvec štiri leta oddneva, ko je Senat Univerze na Primorskem po-trdil disertacijo.

Kandidat, ki iz opravicenih razlogov diserta-cijo ne more predložiti v roku štirih let, lahko za-prosi za podaljšanje, o cemer odloci Senat FM.

Pravilniki FM 97

Ce kandidat ni predložil disertacijo pravoca-sno in pred iztekom roka ni zaprosil za podalj-šanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljeneteme.

IV. Ocena doktorske disertacije

12. clen

Senat FM na predlog Komisije za znanstveno-raziskovalno delo na prvi seji po oddaji mehkovezane disertacije imenuje Komisijo za ocenodoktorske disertacije, ki jo sestavljajo trije viso-košolski ucitelji od docenta dalje ali znanstvenidelavci. En clan komisije je z druge univerze.Mentor ali somentor sta lahko clana Komisije zaoceno doktorske disertacije.

Senat FM lahko ob obravnavi predloga ime-nuje dodatne clane komisije. V tem primerumora kandidat predložiti ustrezno število doda-tnih mehko vezanih izvodov disertacije.

13. clen

Vsak clan komisije v svojem pisnem mnenju na-piše:

• naslov »Ocena doktorske disertacije«, imein priimek kandidata, naslov doktorske di-sertacije,

• predstavitev zgradbe disertacije ter ocenovsebine posameznih poglavij, tehnicne dovr-šenosti, uporabljene metodologije, stilne inslovnicne pravilnosti besedila in uporabljeneliterature,

• analizo disertacije, v kateri clan komisijeoceni predvsem izvirnost prispevkov k zna-nosti, skladnost ožjega podrocja izvirnih pri-spevkov s podrocjem iz predloga diserta-cije, upravicenost nacina dokazovanja izvir-nih prispevkov; pri tem morajo biti podrobno– po tockah – navedeni izvirni prispevki kznanosti,

• sklepno ugotovitev, v kateri clan komisije za-piše zakljucno oceno disertacije (pozitivnoali negativno) in kratko pojasnilo sklepa.Vsak clan Komisije za oceno doktorske di-sertacije izdela loceno pisno porocilo inovojnico z oznako »ZAUPNO« naslovi naKomisijo za znanstveno-raziskovalno delo.Na ovojnico napiše, za katerega kandidataje napisal oceno, in jo zapecati s podpisompreko zavihka zadnje strani.

Ocene so praviloma napisane v slovenskemjeziku. Ce je clan komisije za oceno doktorske di-sertacije strokovnjak iz tujine, mora biti njegovaocena napisana v angleškem jeziku.

Cas za izdelavo ocen je najvec tri mesece oddneva imenovanja komisije.

14. clen

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo posre-duje Senatu FM povzetek ocen in predlog sestaveKomisije za zagovor doktorske disertacije.

Senat FM na osnovi mnenja Komisije zaznanstveno-raziskovalno delo in predloženih po-rocil clanov komisije disertacijo sprejme, za-vrne, ali jo vrne kandidatu, da jo spremeni indopolni. Doloci tudi rok za dopolnitev oziromaspremembo.

Kandidat lahko disertacijo popravi oziromadopolni samo enkrat. Komisija za oceno doktor-ske disertacije jo ponovno pregleda in predložiSenatu FM nova porocila. Ce kandidat v posta-vljenem roku ne popravi disertacije, jo SenatFM zavrne, postopek za pridobitev doktorata paustavi.

V. Zagovor doktorske disertacije

15. clen

Senat FM na osnovi predloga Komisije za znan-stveno-raziskovalno delo imenuje Komisijo za za-govor doktorske disertacije. V Komisiji za zago-vor doktorske disertacije so praviloma clani Ko-misije za oceno doktorske disertacije. Senat FMpa lahko v to komisijo imenuje druge in dodatneclane.

Mentor in morebitni somentor ne moreta bitipredsednika Komisije za zagovor doktorske diser-tacije.

16. clen

Predsednik Komisije za zagovor doktorske diser-tacije po predhodnem dogovoru s kandidatompredlaga dekanu FM, da doloci datum in kraj za-govora disertacije.

Od imenovanja Komisije za zagovor doktorskedisertacije do zagovora praviloma ne sme minitivec kot en mesec, razen v mesecu juliju in avgu-stu, ko zagovori ne potekajo.

Dekan o zagovoru izda sklep. Datum, cas inkraj zagovora so javno objavljeni na spletni straniFM in v sredstvih javnega obvešcanja vsaj 8 dnipred javnim zagovorom.

17. clen

Po sprejemu sklepa o zagovoru doktorske diser-tacije odda kandidat mehko vezane izvode diser-tacije v referat FM najmanj mesec dni pred nacr-tovanim zagovorom.


Referat FM opravi presojo tehnicne ustrezno-sti doktorske disertacije, strokovni delavec v knji-žnici pa doloci UDK vrstilec. Referat FM naj-kasneje v 14-ih dneh posreduje kandidatu inmentorju povratno informacijo. Kandidat odpraviugotovljene pomanjkljivosti in v referat FM oddaštevilo izvodov doktorske disertacije, ki je za trivecje od števila clanov Komisije za zagovor dok-torske disertacije.

18. clen

Kandidat zagovarja disertacijo pred Komisijo zazagovor doktorske disertacije. Zagovor vodi pred-sednik komisije. Zagovor poteka v slovenskem, vprimerih iz 13. clena teh pravil pa v angleškemjeziku.

O zagovoru disertacije se piše zapisnik.Zagovor se zacne s predstavitvijo kandidata

(biografski podatki), dotedanjega postopka in zbranjem povzetka ocene doktorske disertacije.Nato kandidat v 30 do 60 minutah predstavisvojo disertacijo, pri cemer lahko uporablja raz-licne avdiovizualne pripomocke.

Po predstavitvi disertacije clani komisije po-stavijo kandidatu vprašanja. Pravico do vprašanjimajo tudi drugi navzoci.

Po zagovoru se sestane komisija za zagovor insprejme sklep o uspešnosti zagovora disertacije.Sklepu je treba poleg imena doktoranda, naslovadisertacije in datuma zagovora priložiti tudi po-stavljena vprašanja. Pri podpisih clanov komisijeje navedena njihova vloga v komisiji. Predsednikkomisije za zagovor slovesno prebere sklep kan-didatu in navzocim pri zagovoru.

19. clen

V treh tednih po uspešno opravljenem zagovoruodda kandidat v referat FM trdo vezan izvod dok-torske disertacije in koncno verzijo na CD v ustre-zni elektronski obliki v DOC formatu. FM izdakandidatu zacasno potrdilo o dokoncanju študija,ko kandidat odda trdo vezan izvod doktorske di-sertacije v referat FM. Fakulteta za managementKoper o uspešnem zagovoru doktorske diserta-cije obvesti Univerzo na Primorskem.

VI. Evidence o študentu in doktorski disertaciji

20. clen

Referat FM vodi o vsaki doktorski disertacijimapo s prilogami in zapisom o doktorski di-sertaciji.

21. clenTrdo vezan izvod doktorske disertacije referat FMopremi z žigom in datumom zagovora ter ga pre-dloži knjižnici skupaj s CD-jem.

VII. Koncne dolocbe22. clen

Dolocbe teh pravil tolmaci Senat FM.Spremembe in dopolnitve teh pravil sprejema

Senat FM.

23. clenPravila pricnejo veljati po sprejetju na Senatu Fa-kultete za management Koper.


Priloge [na spletnih straneh FM]:• Obr. Dr. 1 Prijavo teme doktorske disertacije• Priloga 1: Platnica in hrbtišce doktorske di-

sertacije• Priloga 2: Naslovna stran doktorske diserta-

cije

PRAVILNIK O PRIZNANJIH IN NAGRADAHFAKULTETE ZA MANAGEMENT KOPER

1. clenTa pravilnik doloca vrsto in postopek za obrav-navo in podelitev priznanj in nagrad Fakultete zamanagement Koper (v nadaljevanju: FM).

2. clenFM podeljuje Priznanja FM študentom, zaposle-nim in zunanjim sodelavcem (v nadaljevanju:prejemniki priznanj) za dosežke v preteklem štu-dijskem letu, in sicer:

A. Priznanja FM študentom, ki jih prejmejo:• Najuspešnejši študentje vsakega letnika na

dodiplomskih in podiplomskih programih,na rednem in izrednem študiju. Priznanja sepodeljuje po posameznih programih in poenotah izrednega študija. Priznanja se po-deljuje za uspehe na študijskem podrocju inna podrocju obštudijskih dejavnosti.

• Diplomanti za najboljša diplomska dela nadodiplomskih in podiplomskih programih.

• Študentje za dosežke na podrocju razisko-valne dejavnosti.

B. Priznanja FM zaposlenim, ki jih prejmejo:• Ucitelji ali sodelavci FM za dosežke na izo-

braževalnem podrocju.• Raziskovalci FM za dosežke na raziskoval-

nem podrocju.

Pravilniki FM 99

• Strokovni sodelavci za svoje prispevke kdvigu kakovosti na podrocju organiziranostiFM.

C. Priznanja FM zunanjim sodelavcem, ki jihprejmejo fizicne ali pravne osebe iz Slovenije intujine za svoj prispevek k dvigu kakovosti na izo-braževalnem ali raziskovalnem podrocju FM.

Za izjemne dosežke pod tocko A. in B. se lahkopodelijo tudi nagrade, in sicer nagrada Študentleta za študente in nagrada Akademska odlicnostza zaposlene FM.

3. clenPrejemniki priznanj prejmejo pisno listino – Pri-znanje FM.

Priznanje prejmeta tudi mentor in somentorštudentu pri diplomskem delu oziroma mentorpri raziskovalnem delu.

O višini nagrad Študent leta in Akademskaodlicnost odloca Upravni odbor FM na predlogdirektorja, in sicer za vsako študijsko leto pose-bej, najkasneje do 30. junija za tekoce študijskoleto.

Sredstva za nagrade zagotovi FM iz neprora-cunskih virov.

Kandidati in predlagatelji priznanj in nagrad4. clen

Za Priznanje FM študentom, ki se podeljuje zauspehe na študijskem podrocju, so lahko pre-dlagani študentje dodiplomskega ali podiplom-skega študijskega programa, ki imajo opravljenevse študijske obveznosti za predhodni/-e letnik/-e in dosegajo nadpovprecne rezultate na študij-skem podrocju.

Za priznanja FM na podrocju obštudijskih de-javnosti so lahko predlagani vsi študentje FM.

Predlagatelji kandidatov za Priznanje FM štu-dentom so lahko: visokošolski ucitelji in sode-lavci, Študentski svet ali skupina najmanj petihštudentov.

5. clenZa Priznanje FM študentom za najboljša diplom-ska dela so lahko predlagani diplomanti dodi-plomskih in podiplomskih študijskih programov,ki so diplomirali v preteklem študijskem letu.

Predlagatelji kandidatov za Priznanje FM štu-dentom so komisije za zagovor diplomskih del.

6. clenZa Priznanje FM študentom na podrocju razisko-valne dejavnosti so lahko predlagani vsi študen-tje FM.

Predlagatelji kandidata za Priznanje FM štu-dentom so lahko: mentor študentu pri razisko-valni nalogi, prodekan za znanstveno-raziskoval-no dejavnost ali predstojniki inštitutov.

7. clenZa Priznanja FM zaposlenim so lahko predla-gani ucitelji in sodelavci FM, ki dosegajo nad-povprecne rezultate na izobraževalnem podrocju,raziskovalci FM, ki dosegajo nadpovprecne rezul-tate na raziskovalnem podrocju, in strokovni so-delavci FM, ki s svojim delovanjem prispevajo kdvigu kakovosti na podrocju organiziranosti FM.

Predlagatelji kandidatov za Priznanje FM za-poslenim so lahko: prodekani, vodje raziskoval-nega programa, predstojniki kateder, inštitutov incentrov FM ali skupina 5 zaposlenih FM.

8. clenZa Priznanje FM zunanjim sodelavcem so lahkopredlagane fizicne ali pravne osebe iz Slovenijein tujine, ki so v zadnjem letu s svojim delova-njem izboljšale kakovost na izobraževalnem aliraziskovalnem podrocju FM.

Predlagatelji kandidatov za priznanje so lahko:prodekani, predstojniki kateder, inštitutov in cen-trov FM ali direktor FM.

Postopek oddaje prijave in izbire kandidatov zapriznanja in nagrade FM

9. clenSklep o razpisu za priznanja in nagrade za tekoceštudijsko leto sprejme dekan meseca junija. Raz-pis se objavi na oglasni deski FM.

10. clenPrijave kandidatov za priznanja in nagrade iz 2.clena oddajo predlagatelji Službi za študijske za-deve do 5. oktobra za preteklo študijsko leto. Pri-jave oddajo v zaprti ovojnici s pripisom: »Prijavakandidatov za priznanja in nagrade FM«.

Predlog sestavlja obrazec Prijava kandidata zapriznanje in nagrado FM (Obr. PPN) s prilogami,navedenimi v obrazcu.

11. clenSlužba za študijske zadeve preveri popolnost vlogin le popolne vloge posreduje dekanu v obrav-navo.

Dekan FM oblikuje predlog prejemnikov pri-znanj in nagrad iz 2. clena na osnovi prijav kan-didatov za priznanja in nagrade. Dekan lahko od-loci, da se posamezno priznanje ali nagrada nepodeli, ce za priznanje oz. nagrado ni ustreznegakandidata.


Dekan oblikuje predlog prejemnikov priznanjin nagrad FM ter ga posreduje senatu FM v potr-ditev. Senat potrdi predlog prejemnikov priznanjin nagrad FM najmanj 5 dni pred podelitvijo (12.clen).

Sklep senata je dokoncen in se objavi na ogla-sni deski FM.

Slovesna podelitev priznanj in nagrad12. clen

Slovesna podelitev priznanj FM je enkrat letno,skupaj s slovesno podelitvijo diplom. Datum do-loci Senat FM s študijskim koledarjem.

Priznanja in nagrade podeli dekan FM.

Prehodne dolocbe13. clen

Ta pravilnik zacne veljati, ko ga potrdi Senat FM.S tem preneha veljati Pravilnik o podeljevanjunagrad študentom in diplomantom Fakultete zamanagement Koper, ki ga je sprejel senat na 19.seji dne 21. 11. 2002.


Priloga [na spletni strani FM]:• Obr. PPN/2004 – Prijava kandidata za pri-

znanje in nagrado FM


Študentski besednjak

absolvent Študent, ki je uspešno koncal zadnjiletnik študija ter ga obicajno caka še nekajizpitov in diplomsko delo. Status absolventaje v študentovski hierarhiji najvišji in od vsehzaželen status, ki traja eno leto. V tem casuuživanja in razgledovanja po raznih zaposli-tvah ali nadaljnjem študiju mora absolventopraviti prej omenjene obveznosti.

akademik Clan najvišje znanstvene in umetni-ške ustanove, pri nas Slovenske akademijeznanosti in umetnosti (SAZU). Akademikje bila vcasih tudi oznaka za študenta ozi-roma cloveka z visokošolsko izobrazbo. Pri-devnik akademski se nanaša na prej ome-njeno ustanovo oziroma nekatere tako poi-menovane visoke šole, ima pa še naslednje(prenesene) pomene: univerzitetni, visokošol-ski, ucen(jaški), znanstven, teoreticen, strogostrokoven, neživljenjski.

akademska cetrt Cetrturna zakasnitev zacetkapredavanj, ki si jo ponekod v visokem šolstvupo tradiciji lahko privošci ucitelj.

Glej strokovni in znanstveni naslovi.akademski nazivi Nazivi visokošolskih ucite-

ljev, visokošolskih sodelavcev in znanstvenihdelavcev. Glej visokošolski ucitelji; visoko-šolski sodelavci; znanstveni delavci.

akademski zbor Organ, ki ga sestavljajo vsi vi-sokošolski ucitelji, visokošolski sodelavci inraziskovalci oziroma znanstveni delavci. Prinjegovem delu sodelujejo tudi predstavnikištudentov, ki tvorijo petino vseh clanov aka-demskega zbora. Clani akademskega zboraizvolijo clane senata, senatu predlagajo kan-didate za dekana, obravnavajo porocilo odelu visokošolskega zavoda ter dajejo drugepredloge in pobude senatu.

alumni [lat. alumnus, mn. alumni rejenec, go-jenec] izraz za bivše študente oziroma di-plomante visokošolskega zavoda, predvsem vrabi v am. anglešcini, v slovenšcino prevzetkot tujka, tudi v besedni zvezi alumni klub.Glej klub diplomantov.

asistent Visokošolski sodelavec, ki bo nekocprofesor, zaenkrat pa je njegov pomocnik.Obicajno izvaja vaje. Na instituciji je pogostolaže dosegljiv kot profesor, zato lahko po-maga pri razreševanju študijskih in ostalihtežav.

bivanje med študijem Nekateri študenti študi-

rajo v domacem kraju ali dovolj blizu, dase lahko do svoje institucije vsakodnevno vo-zijo, drugi pa so od doma tako oddaljeni, damed tednom bivajo v kraju študija in se vra-cajo domov ob vikendih ali še redkeje. Spanjein prehranjevanje prvih je navadno preskr-bljeno, drugi pa morajo za streho nad glavoin prehrano poskrbeti sami. Nekateri gredo vštudentski oziroma dijaški dom, na Obali de-nimo študentski dom Korotan ter dijaška do-mova v Kopru in Portorožu. Nekateri vzamejopri zasebnikih v najem kakšno sobico, vca-sih pa nekaj študentov najame kar celo sta-novanje. Nekaterim zasebnikom, ki oddajajostanovanja študentom v najem, Ministrstvoza šolstvo in šport subvencionira del stro-škov stanarine, ki je tako za študenta nekolikonižja. Redkejši so primeri tistih, ki stanujejopri sorodnikih, znancih ali v hotelu. Vsaka odteh možnosti ima svoje prednosti in slabostiglede mesecnih stroškov, možnosti za ucenjein ostalih obštudijskih dejavnosti.

boni za študentsko prehrano Boni, ki študen-tom omogocajo cenejšo prehrano med študi-jem. Vsak redni študent z veljavnim statusomin izredni študent, ki ni zaposlen oziroma niprijavljen kot iskalec zaposlitve, lahko vsakmesec kupi toliko bonov, kolikor je delovnihdni v mesecu. Vec informacij o nakupu bo-nov dobijo študenti v Klubu študentov obcineKoper (KŠOK), za katerega je prodaja bo-nov »eno izmed glavnih ›poslanstev‹ [. . . ] indejavnost, ki povzroca najvec gnece v vho-dni veži« (spletna stran kluba je www.klub-ksok.si).

bruc Študent od vpisa v prvi letnik študija dobrucevanja, po nekaterih opredelitvah pa vsedo vpisa v drugi letnik. Taka študentka jebrucka.

brucevanje Slovesen sprejem brucev v štu-dentovsko skupnost, kjer navadno študentinajvišjega letnika brucem pripravijo razneobrede. Pogosto pa je brucevanje le prvi štu-dentski žur v zacetku šolskega leta, kjer pridedo spoznavanja med zelenimi in zrelimi štu-denti.

center Organizacijska enota visokošolskega za-voda, ki se oblikuje multidisciplinarno ozi-roma interdisciplinarno, da bi sodelavci v nje-nem okviru razvijali in izvajali projekte in pro-


grame, pomembne za visokošolski zavod, iz-vajali svetovalno in drugo strokovno delo terseminarsko dejavnost ipd.

COBISS Akronim za Cooperative Online Bibli-ographic System & Services oziroma Koope-rativni online bibliografski sistem in servisi.COBISS je virtualna knjižnica Slovenije, kiv povezavi s sistemom OPAC (Online PublicAccess Catalogue oziroma Online javno do-stopni katalog) omogoca spletni dostop dokatalogov prek dvesto knjižnic v Sloveniji indrugih bibliografskih baz, tudi tujih. Tako jemogoce od doma ali s katerega koli v in-ternet povezanega racunalnika ugotoviti do-stopnost knjižnega in neknjižnega gradiva vvseh slovenskih knjižnicah hkrati ali v posa-mezni knjižnici. (To smo pred leti lahko sto-rili le tako, da smo odšli v izbrano knjižnicoin brskali med porumenelimi listki v predal-nikih.) Dostop do COBISS-a je prek spletnestrani www.cobiss.si, kjer klikneš na napisCOBISS/OPAC katalogi in baze podatkov v le-vem stolpcu ali na globus v napisu COBISSna sredini spletne strani.

citalnica Prostor, ki je obicajno v bližini knji-žnice in kjer lahko študenti s predavanji alivajami nezasedena obdobja v urniku zapol-nijo tako, da prebirajo študijsko, strokovnoin drugo literaturo (ucbenike, knjige, revije,casopise), uporabljajo racunalnike ali opra-vljajo druge študijske obveznosti. Glede nanamembnost tega prostora je v citalnici za-želen (ustvarjalen) mir.

clanice Univerze na Primorskem Clanice UPob njeni ustanovitvi so Fakulteta za huma-nisticne študije Koper, Fakulteta za manage-ment Koper, Pedagoška fakulteta Koper, Tu-ristica – Visoka šola za turizem Portorož, Vi-soka šola za zdravstvo Izola ter raziskovalnazavoda Znanstveno-raziskovalno središce Ko-per in Primorski inštitut za naravoslovne intehnicne vede Koper.

dekan Visokošolski ucitelj, ki je izvoljen vpredstojnika visokošolskega zavoda. Dekanpredstavlja visokošolski zavod ter je stro-kovni vodja za izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo. Vodenje dolocenih po-membnejših strokovnih podrocij pogosto do-deli prodekanom. Obicajno ima dekan obstrokovni tudi poslovodno vlogo, ta pa je po-nekod dodeljena direktorju visokošolskegazavoda. Glej tudi direktor; prodekan.

delovna praksa Glej strokovna praksa.demonstrator Na nekateri visokošolskih zavo-

dih je to (ambicioznejši) študent (višjega le-tnika), ki se javi, da (za placilo) pomaga pro-fesorju pri izvedbi vaj, pripravljanju izpitov indrugih po profesorjevi presoji potrebnih opra-vilih, ki so pogosto bolj administrativne na-rave.

diferencialni izpit Izpit, ki ga študent opravljapri prehodu iz enega v drugi študij. Namendiferencialnih izpitov je vsebinsko dopolnitištudentovo predznanje iz njegovega prej-šnjega študijskega programa in ga s tega vi-dika izenaciti z ostalimi študenti študijskegaprograma, v katerega se vkljucuje.

diploma Javna listina, uradni dokument, ki po-trjuje, da je študent zakljucil študij dolocenesmeri, ter oznacuje njegovo izobrazbo in po-deljeni strokovni oziroma znanstveni naslov.

diplomska naloga Glej diplomsko delo.diplomsko delo Najobsežnejše visokošolsko

strokovno delo, ki ga študent izdela ob za-kljucku študija in ki mu ob opravljenih vsehostalih obveznostih omogoca pridobitev di-plome.

direktor Poslovodni organ visokošolskega aliraziskovalnega zavoda. Poslovodna vloga di-rektorja in strokovna vloga dekana visokošol-skega zavoda sta lahko združeni v eni osebi,navadno dekanu. Glej tudi dekan.

disciplinska odgovornost študentov Študenti solahko disciplinsko odgovorni, ce kršijo dol-žnosti, ne izpolnjujejo obveznosti, namernoali iz malomarnosti povzrocijo materialnoškodo ipd. Za kršitve razlicne teže so predvi-deni razlicno strogi ukrepi: opomin, ukor inizkljucitev. Disciplinsko odgovornost ter pra-vice in dolžnosti študentov v disciplinskempostopku na FM natancneje dolocajo statutUP in pravila FM.

disertacija Znanstveno besedilo, s katerim po-diplomski študent zakljuci doktorski študij ins katerega obrambo se pred komisijo pote-guje za naziv doktor znanosti.

docent Glej visokošolski ucitelji.dodiplomski študij Študij po študijskem pro-

gramu, ki omogoca pridobitev visoke stro-kovne ali univerzitetne izobrazbe. Visoke stro-kovne šole lahko izvajajo le prvega, ostalivisokošolski zavodi pa oba.

doktor Glej strokovni in znanstveni naslovi.druga stopnja študija Dodiplomski visokošol-

ski študij. Glej dodiplomski študij, prim. tre-tja stopnja študija.

Društvo študentov Fakultete za management(ŠTORM) Štorm je bil ustanovljen na po-


budo študentov leta 2000. Glavni namendruštva je organiziranje kulturnih, izobraže-valnih, športnih ter zabavnih dejavnosti, scimer »skrbi, da študentom ob vsakodnevnihštudijskih naporih ne postane dolgcas ter dase ob samem študiju lahko sprostijo in za-bavajo«. Poleg projektov, ki jih že organiziravsako leto, prisluhne željam študentov in nanjihovo pobudo izvaja razne dejavnosti. Vsto-pna spletna stran društva je www.drustvo-storm.si.

emerit Glej zaslužni profesor.fakulteta Visokošolski zavod, ki opravlja pred-

vsem izobraževalno in znanstveno-raziskoval-no delo s podrocij ene ali vec sorodnih ozi-roma med seboj povezanih znanstvenih di-sciplin ter skrbi za njihov razvoj. Glej tudi vi-sokošolski zavod.

fotokopije Študijski pripomocek, s katerim sidanašnji študenti za zmerno ceno priskrbijodenimo vsebino zamujenih predavanj s so-šolcevih zapiskov ali teže dosegljivo študij-sko gradivo. Fotokopiranje tujih zapiskov aliizpiskov je lahko vprašljivo z vidika posame-znikove študijske vesti, fotokopiranje (vecjegaobsega) izdanega gradiva pa je lahko tudiže kršenje z zakonom zagotovljenih avtorskihmaterialnih pravic. Poleg tega študenti ne-redko izkorišcajo zmožnosti sodobnih fotoko-pirnih strojev, da si izdelajo in uporabljajomocno pomanjšane fotokopije izpiskov (t. i.plonke) med izpitom, katerih uporaba je se-veda težja kršitev izpitnega reda.

frekvenca Pogostost študentove udeležbe napredavanjih in vajah. Ko je bil papirnati in-deks še edini uradni dokument, s katerimje študent izkazoval svoj status, so uciteljis podpisom v indeks potrdili, da je študentv predvideni meri sodeloval na predavanjihoziroma vajah dolocenega predmeta. Potr-jevanje frekvenc je bilo obicajno ob koncupredavanj. Glej indeks; inskripcija.

govorilna ura Glej pogovorna ura.habilitacija Postopek pridobivanja akadem-

skega naziva. Glej akademski nazivi.indeks Knjižica s študentovimi podatki in nje-

govo sliko, kjer so navedeni vsi predmeti, kijih študent opravlja v vpisanem letniku, terinskripcije in frekvence pri teh predmetih.Pred spremembami Zakona o visokem šol-stvu je bil indeks edini uradni dokument, skaterim je študent izkazoval svoj status, za-tem pa je uradni dokument postala študent-ska izkaznica. Glej študentska izkaznica.

inskripcija Uciteljev podpis v indeksu, ki potr-juje, da je študent pricel z obiskovanjem po-uka pri študijskem predmetu. Indeksi so se,ko so bili še edini uradni dokumenti, s kate-rim je študent izkazoval svoj status, obicajnopodpisovali na uvodnem predavanju. Glej in-deks; frekvenca.

inštitut Organizacijska enota visokošolskegazavoda, ki združuje visokošolske ucitelje insodelavce ter raziskovalce in znanstvene de-lavce po znanstvenih podrocjih, da ti lahkoizvajajo znanstveno-raziskovalno delo, pro-jekte, svetovalno delo ipd. Inštitut vodi pred-stojnik.

izbirni predmet Predmet, ki ga študent pod do-locenimi pogoji izbere med ponujenimi v štu-dijskem programu danega študijskega leta, scimer si vsebinsko nekoliko prikroji predme-tnik po lastni meri.

izobraževalno delo Ena temeljnih dejavnosti vi-sokošolskega zavoda, ki jo izvaja univerzaoziroma prek študijskih programov njene cla-nice. Študij poteka po dodiplomskih in podi-plomskih programih za pridobitev izobrazbeter po študijskih programih za izpopolnjeva-nje.

izpis Študent se lahko iz študijskega programatudi izpiše in tako preneha s študijem. NaFM odda v ta namen vlogo v referat za štu-dentske zadeve, na podlagi katere mu ta izdaizpisnico. Zapadle obroke šolnine mora štu-dent poravnati, nezapadle obroke šolnine pase študentu odpiše.

izpit Najpogostejši nacin preverjanja študento-vega doseganja ucnih ciljev na visokošolskemštudiju. Osnovni obliki sta pisni in ustni iz-pit. Nacin prijave in odjave k izpitom, potekizpitov idr. doloca Pravilnik o preverjanju inocenjevanju znanja študenta.

izpitni rok Datum, ko je predvideno opravljanjeizpita. Redni izpitni roki so v izpitnih obdo-bjih, torej med zimskimi (semestralnimi) po-citnicami ter junija in septembra. Za izredneštudente so organizirani tudi izpitni roki izvenizpitnih obdobij. Glej tudi izpitno obdobje.

izpitno obdobje Del študijskega leta, ki je na-menjen opravljanju izpitov ob rednih izpitnihrokih. Glej tudi izpitni rok.

izredni profesor Glej visokošolski ucitelji.izredni študent Študent, ki je obicajno zapo-

slen in za katerega je pouk posebej organi-ziran. Predavanja in vaje so za izredne štu-dente obicajno ob koncu tedna, njihov obsegje skrcen na tretjino, izpite opravljajo v izre-


dnih izpitnih rokih, študij je navadno nekolikoraztegnjen. Tisti, ki so dovolj dolgo v delov-nem razmerju, so lahko oprošceni opravljanjastrokovne prakse.

izrocek Krajše pisno gradivo, obicajno kar naenem listu, ki ga na predavanjih in vajahštudentom izroci ucitelj. Vsebuje lahko nacrtgovornega nastopa, povzetek predavanj, na-potke za študij ipd.

izvolitev v naziv Izobraževalni proces dodi-plomskega in podiplomskega študija lahkoopravljajo samo v ustrezne akademske na-zive izvoljeni sodelavci, ki morajo za to iz-polnjevati dolocene pogoje. Po preteku dobeizvolitve v naziv lahko visokošolski ucitelj alisodelavec zaprosi za ponovno izvolitev v istinaziv ali za izvolitev v višji naziv.

kandidat Študent, ki se prijavi k izpitu ali zago-voru pisnega dela. Glej tudi zagovor.

katedra Organizacijska enota na visokošol-skem zavodu, ki se oblikuje za zaokro-ženo znanstveno-raziskovalno in izobraže-valno podrocje, da bi se usklajevalo in razvi-jalo znanstveno-raziskovano in izobraževalnodelo ter da bi se razvijale nove znanstvenediscipline in stroke s tega podrocja. Clanikatedre so na visokošolskem zavodu zapo-sleni visokošolski ucitelji, znanstveni delavciin drugi sodelavci. Katedro vodi predstojnik.

klavzura Šolski žargonski izraz za klavzurno na-logo, nadzorovani pisni del zakljucnega iz-pita, navadno na fakulteti.

klub diplomantov Bivši diplomanti oziromaštudenti dolocenega visokošolskega zavoda,ki se združujejo v bolj ali manj formalni sku-pnosti, da bi vzdrževali stike med seboj in zinstitucijo, podpirali njene dejavnosti ipd.

Klub študentov obcine Koper (KŠOK) KŠOK jedruštvo, v katerega se lahko prostovoljnovclani vsak dijak ter redni ali izredni do-diplomski ali podiplomski študent, ki imastalno prebivališce v obcini Koper. Namendruštva je med drugim predstavljati študenteobcine Koper v Sloveniji in tujini, povezovatise s podobnimi organizacijami, skrbeti zadobrobit študentov na socialnem, kulturnem,športnem in drugih podrocjih. V te nameneorganizira srecanja študentov, športne in kul-turne prireditve, izdaja glasilo idr. Vstopnaspletna stran KŠOK-a je www.klub-ksok.si.

knjižnica Kraj, kjer se sistematicno zbirajo, po-pisujejo, hranijo in izposojajo knjige. To jelahko samostojna ustanova ali oddelek naustanovi. Knjižnica je lahko splošna ali spe-

cializirana za ožji krog uporabnikov. Vsaka vi-soka šola ima svojo specializirano knjižnico sstrokovno literaturo in periodiko dolocenegapodrocja. Na Obali so poleg specializiranihknjižnic visokošolskih zavodov (knjižnica FMin druge) tudi splošne: Osrednja knjižnicaSrecka Vilharja Koper, Maticna knjižnica Izolain Mestna knjižnica Piran.

kolokvij Oblika sprotnega preverjanja dosega-nja ucnih ciljev na visokošolskem zavodu.Nekateri ucitelji med študijskim procesomorganizirajo enkratno ali veckratno delno pre-verjanje v obliki kolokvijev. Kolokviji pogostozajemajo ucno snov z vaj. Vcasih so kolokvijizgolj motivacijske in informativne narave,vcasih so pozitivno opravljeni kolokviji pogojza pristop k izpitu, vcasih pomembno pri-spevajo k izpitni oceni, vcasih pa je mogocezgolj s sprotnimi kolokviji priti do koncneocene predmeta. Kolokviji tako razbremenijoštudente pred izpitnim obdobjem.

komisija za izvolitve v nazive Ena od komisijsenata visokošolskega zavoda, ki vodi po-stopke za izvolitev visokošolskih uciteljev inraziskovalcev.

komisija za kakovost Ena od komisij senata vi-sokošolskega zavoda, ki obravnava ucinkovi-tost znanstveno-raziskovalnega dela, študija,spremlja ucinkovitost po drugih pomembnej-ših podrocjih in predlaga izboljšave.

komisija za študentske zadeve Ena od komisijsenata visokošolskega zavoda, ki se ukvarjas prvimi vpisi na visokošolski zavod, vpisiv višje letnike, prehodi med študijskimi pro-grami in rešuje druge študentske zadeve. Ko-misijo sestavljajo prodekan za izobraževanje,še en visokošolski ucitelj in predstavnik štu-dentov.

komisija za študijske zadeve Ena od komisijsenata visokošolskega zavoda, ki obravnavaletne nacrte študijskih programov, njihovo iz-vedbo, ucinkovitost študija ipd. Sestavljajo joprodekan za izobraževanje in še dva visoko-šolska ucitelja.

komisija za znanstveno-raziskovalno delo Enaod komisij senata visokošolskega zavoda, kiobravnava in sprejema predloge raziskoval-nih programov in projektov, skrbi za razvojznanstveno-raziskovalnega dela in kadra naznanstveno-raziskovalnih podrocjih visoko-šolskega zavoda idr. Komisijo sestavljajo pro-dekan za znanstveno-raziskovalno delo in šedva visokošolska ucitelja ali raziskovalca.

komisijski izpit Ce študent v treh poskusih ne


opravi izpita pri predmetu, lahko na FM nasvojo ali uciteljevo zahtevo v naslednjih po-skusih opravlja komisijski izpit. Ce je izpit pi-sni, lahko komisijo zaprosi za ustni zagovor.Cetrti izpit in vse nadaljnje študent placa, ti-sti s komisijo so dražji.

kreditne tocke Glej kreditni sistem študija.kreditni sistem študija Sistem študija, uvelja-

vljen v ameriškem šolskem sistemu. V za-dnjih letih se uveljavlja v evropskem prostoru,vpeljuje pa se tudi v slovenski visokošolskisistem. Osnova zanj so s kreditnimi tockamiovrednoteni posamezni predmeti v predme-tniku študijskega programa. Vsak predmetima doloceno število (kreditnih) tock in celo-ten študijski program ima doloceno skupnoštevilo tock. Študent pri opravljanju obvezno-sti predmetov tako nabira predpisane tocke,najprej v okviru posameznega letnika študijain koncno v okviru celotnega študijskega pro-grama. Do neke mere lahko izbira predmetev okviru izbranega študijskega programa, iz-bere jih lahko tudi na drugem študijskem pro-gramu, drugem visokošolskem zavodu, tudi vtujini. Kreditni sistem študija torej omogocaizbirnost, prehodnost v nacionalnem sistemu,mobilnost med sistemi in primerljivost pred-metov in študijskih programov.

KŠOK Glej Klub študentov obcine Koper.letnik Ena od zaporednih in zaokroženih sto-

penj študija v študijskem programu na vi-sokošolskem zavodu (prvi, drugi itd. letnik).Tudi izraz za vse študente, ki so hkrati vpi-sani na eni od takih stopenj. Za napredovanjev višji letnik je treba opraviti dolocene študij-ske obveznosti (izpite, prakticno usposablja-nje).

literatura Pisno in tudi drugacno gradivo, ki gaucitelj predvidi za študente, da ga ti preštudi-rajo za izpit (obvezna literatura) ali si z njimširijo in poglabljajo znanje s predmetnega po-drocja (dodatna literatura).

magister Glej strokovni in znanstveni naslovi.mentor Študentov strokovni in pedagoški us-

merjevalec ter svetovalec na dolocenem po-drocju. Mentor študenta usmerja denimo priizdelovanju seminarske naloge in diplom-skega dela. Pri slednjem mu lahko svetujetudi somentor, ki je ravno tako ucitelj navisokošolskem zavodu, ali somentor iz orga-nizacije, ki jo študent obravnava v svojemdelu.

nadaljevanje študija Za nekatere zagnane štu-dente je to alternativa zaposlitvi, samozapo-

slitvi ali brezposelnosti. Študenti lahko štu-dij nadaljujejo na podiplomskem študiju, takodoma kot v tujini.

nosilec predmeta Visokošolski ucitelj, ki pri-pravi ucni nacrt za dolocen študijski predmetin je odgovoren zanj, organizira in usklajujepotek študijskega procesa ter obicajno tudiizvaja predavanja.

obštudijske dejavnosti Razne dejavnosti, ki sijih študenti med študijem organizirajo samiali jim jih (subvencionirano) organizira štu-dentska organizacija. Mednje sodijo izobra-ževalne, kulturne in športne dejavnosti, za-bava, študentsko delo prek študentskih servi-sov, mednarodna dejavnost, turizem itd. NaFM te dejavnosti organizira ŠTORM, v okviruUniverze na Primorskem (UP) pa za pestroštudentsko življenje skrbi Študentska organi-zacija Univerze na Primorskem (vstopna sple-tna stran je www.soup.si). Glej tudi organizi-ranost študentov; študentska zabava.

obvezna prisotnost Prisotnost (in konstruktivnosodelovanje) pri pouku je obveznosti, ki jomorajo študenti izpolniti, ce želijo pristopitik izpitu. Obicajno mora biti študent prisotenpri vsaj dolocenem številu vaj, medtem ko jeudeležba predavanj predvsem priporocena.

obvladovanje casa Ena od pomembnejših štu-dijskih in življenjskih vešcin. To je pristop, zakaterega je znacilno postavljanje ciljev, na-crtovanje poti do ciljev, organiziranje lastnihdejavnosti in teženje k osebni ucinkovitosti.Namesto da nam opravila narekujejo potekživljenja, poskušamo sami obvladovati dejav-nosti v danem casu.

oglasna deska Komunikacijski prenosnik medfakulteto in študenti (recimo ji uradna ogla-sna deska) ter med študenti samimi (na FMoglasna deska študentskega sveta in ŠTORM-a). S pomocjo uradne oglasne deske (ureja joreferat za študentske zadeve) fakulteta sprotiobvešca študente o pomembnih uradnih za-devah, na primer o urnikih, razpisanih izpi-tnih rokih, rezultatih izpitov, sporocilih ucite-ljev idr. To oglasno desko vse bolj nadome-šcajo spletna obvestila.

omejitev vpisa Ce število prijavljenih kandida-tov za vpis v študijski program bistveno pre-sega število razpisanih mest, visokošolski za-vod sprejme sklep o omejitvi vpisa. V tem pri-meru morajo kandidati skozi izbirni postopek.Kriteriji za izbiro kandidatov so javno obja-vljeni v razpisu za vpis.

organi clanic univerze Glej dekan; senat; aka-


demski zbor; upravni odbor; študentski svet.organi raziskovalnih zavodov univerze Glej di-

rektor; znanstveni svet; upravni odbor.organi univerze Glej rektor; senat; upravni od-

bor; študentski svet.organiziranost študentov Študenti se združu-

jejo v razlicne skupnosti zaradi uresniceva-nja najrazlicnejših skupnih interesov, pred-vsem seveda zaradi organiziranja in udele-ževanja obštudijskih dejavnosti. Študenti seorganizirajo na vec ravneh: v Študentski or-ganizaciji Slovenije (ŠUS, www.studentska-org.si); v študentskih organizacijah univerzv Ljubljani (ŠOU, www.sou.uni-lj.si), v Ma-riboru (ŠOUM, www.soum.si) in na Primor-skem (ŠOUP, www.soup.si); v študentskihorganizacijah ostalih visokošolskih zavodov(npr. ŠTORM na FM, www.drustvo-storm.si);v študentskih organizacijah lokalnih sku-pnosti oziroma v klubih študentov (v Ko-pru je to KŠOK, www.klub-ksok.si), ki sopovezani v Zvezo študentskih klubov Slove-nije (ŠKIS, www.skis-zveza.si). Glej ŠOUP;KŠOK; ŠTORM.

pavziranje Ce študent ne izpolnjuje pogojev zanapredovanje v naslednji letnik ali za po-novni vpis v isti letnik, lahko pavzira in sitako odpocije od študijskih naporov. V temcasu nima statusa študenta, lahko pa opra-vlja manjkajoce izpite in obveznosti. Prim.ponovni vpis.

plonkanje Kršitev izpitnega reda, ko študent(skrivaj) pridobiva podatke iz pripravljenegastrnjenega zapisa (plonka). Širša opredelitevpa zajema še prepisovanje iz ostalih nepripra-vljenih in obstojecih, a ravno tako na izpitunedovoljenih gradiv (ucbenik, zapiski ipd.)ter prepisovanje od ostalih študentov. Ravnotako kot ostale kršitve izpitnega reda (sode-lovanje z ostalimi, motenje ipd.) je plonkanjesankcionirano.

pocitnice Študent si med študijskim letomlahko odpocije med poletnimi in zimskimi(semestralnimi) pocitnicami. Glej poletne po-citnice; semestralne pocitnice.

podiplomski študij Študijski program za prido-bitev specializacije, magisterija ali doktorataznanosti. Visoke strokovne šole lahko izvajajole študijske programe za pridobitev speciali-zacije, ostali visokošolski zavodi pa vse tri.

pogoji (za napredovanje in dokoncanje študija)Študent se vpiše v prvi letnik, napreduje vvišje letnike in dokoncuje študij po pogo-jih, ki so doloceni z zakonom, v študijskem

programu in v pravilih FM. Ravno tako sodoloceni pogoji prehoda med študijskimi pro-grami, med izrednim in rednim študijem is-tega programa, hitrejše napredovanje, izje-mni vpis v višji letnik idr.

pogojni vpis Nekdanji vpis v višji letnik, ko štu-dent ni izpolnil vseh obveznosti za napredo-vanje v naslednji letnik, imel pa je dovolj teh-tno opravicilo za to. Dovoljen mu je bil vpis vvišji letnik, vendar s pogojem, da je do dolo-cenega roka opravil zaostale obveznosti. NaFM pogojnega vpisa ni. Študent lahko izbiramed ponovnim vpisom in pavziranjem. Rednivpis v višji letnik ob neizpolnjenih nekaterihobveznostih je možen le izjemoma. V takihprimerih študent napiše prošnjo z utemelji-tvijo, jo naslovi na komisijo za študentske za-deve, ta pa jo lahko odobri ali ne. Glej pavzi-ranje; ponovni vpis.

pogovorna ura Pogovorna ali govorilna ura jetako cas, ko je ucitelj v kabinetu na razpo-lago študentom, kot sodelovanje med ucite-ljem in študenti v tem casu. Študenti priha-jajo na akademski klepet, po razne nasvetein odgovore na vprašanja v zvezi s študijem,lahko si ogledajo pregledano in ocenjeno iz-pitno nalogo, se pogovorijo o poteku pisanjaseminarske naloge ipd. Pogovorne ure so pri-ložnost za osebni stik z uciteljem, vcasih paje vendar enostavnejše in ravno tako tvorno,ce študenti med pogovornimi urami poklicejoucitelja po telefonu ali mu pišejo elektronskopošto (slednje seveda ni omejeno na pogo-vorne ure).

poletne pocitnice Cas med junijskim in sep-tembrskim izpitnim obdobjem, ki grobo za-jema poletna meseca julij in avgust, natanc-neje pa je dolocen v študijskem koledarju.Ucitelji takrat obicajno ne razpisujejo izpitnihrokov, kar pa ne pomeni, da so poletne po-citnice za vsakogar zares pocitnice. Nekaterise med tem obdobjem zagreto pripravljajona septembrske izpite, drugi pa opravljajostrokovno prakso v organizaciji. Bolj organizi-rani in pridni študenti bodo poletno obdobjeizkoristili za krajše ali daljše potovanje, iz-popolnjevanje v tujini, dodaten zaslužek ipd.Glej tudi zimske pocitnice.

ponovni vpis Ponavljanje letnika, ko študent neizpolnjuje pogojev za vpis v naslednji letnik. Stem obdrži status študenta. Študent se lahkoponovno vpiše le enkrat, vendar le ce predtem ni bil vpisan na drugem visokošolskemzavodu oziroma v drugem študijskem pro-


gramu. Sicer mora pred nadaljevanjem štu-dija pavzirati. Prim. pavziranje.

potovanja Širjenje obzorja, odkrivanje in raz-iskovanje novih krajev, spoznavanje novihljudi in obicajev. Ker je vsako potovanje nabi-ranje novih, drugacnih izkušenj, ki oblikujejoposameznikovo osebnost, je to pravzapravucenje. Potovanja bi lahko locili na izlete, tu-rizem in popotništvo; lahko bi jih razlikovaliglede na namen, trajanje, nacin, ekstremnostipd. V vsakem primeru pa velja, da je casštudija tisti najboljši za vsakovrstna potova-nja, saj marsikdo za to nikoli vec ne najdecasa.

pouk Splošen pojem za komunikacijo oziromainterakcijo med uciteljem in ucencem, ki te-melji na ucni vsebini in je osmišljena z uc-nimi cilji. Zelo poenostavljeno in tradicio-nalno: ucitelj poucuje ucenca o ucni vsebini,da bi ucenec dosegel ucne cilje. Po drugistrani se ucenec uci ucne vsebine, da bi do-segel s strani ucitelja postavljene ucne cilje.Takšno pojmovanje pouka z uciteljem, ki po-daja znanje, in ucencem, ki ga sprejema, ješe danes trdno usidran. Množica ostalih izra-zov le nakazuje pomenske odtenke. Na visokišoli lahko recemo ucitelju tudi visokošolskiucitelj ali profesor, ucencu pa študent. Na-mesto pouk lahko recemo tudi bolj zveneceucni proces ali študijski proces. Namestopoucevanja lahko uporabimo tudi izobraže-vanje, vzgoja, usposabljanje, urjenje pa šekaj bi se našlo. Vendar naj bi bil pouk kljubvsemu predvsem dvosmerna komunikacija,kjer se ne prenaša le znanje, temvec se vinterakciji vecplastno oblikujeta tako uceneckot ucitelj.

prakticno usposabljanje Sestavni del visoko-šolskega študija, ki je še posebno izrazitna visoki strokovni šoli. Na FM obsega tre-tjino vseh ur dodiplomskega visokošolskegastrokovnega študijskega programa. Študentiopravijo del prakticnega usposabljanja kotstrokovno prakso v organizacijah, del pa nafakulteti v obliki raznih (metodoloških) semi-narjev. Glej tudi strokovna praksa.

pravice in dolžnosti študentov Študenti imajopravico do vpisa in izobraževanja. Pri temse ob rednem napredovanju izobražujejo indokoncajo študij pod pogoji, ki so veljali obvpisu. V casu študija lahko enkrat ponavljajoletnik oziroma spremenijo študijski programali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prej-šnjem študijskem programu ali smeri. Lahko

se izobražujejo po individualnih, interdisci-plinarnih ali vzporedno po vec študijskih pro-gramih, ki jih izvaja eden ali vec visokošol-skih zavodov. Lahko napredujejo in koncajoštudij v krajšem casu, kot je predvideno sštudijskim programom. Študenti imajo pra-vico prek svojih predstavnikov sodelovati pridelu in upravljanju visokošolskih zavodov.Študenti imajo pravico do oblikovanja sku-pnosti študentov, do zdravstvenega varstva indo bivanja v študentskem domu. Pravice indolžnosti študentov podrobneje urejajo pra-vila visokošolskega zavoda.

Pravila o diplomiranju Pravila, ki dolocajo po-goje in postopek za pripravljanje dispozicijediplomskega dela, prijavo in izdelavo diplom-skega dela ter oddajo in zagovor diplomskegadela na FM.

Pravilnik o podeljevanju nagrad študentom indiplomantom FM Pravilnik, ki doloca vrstonagrad, postopek za obravnavo in izbor terslovesno razglasitev najuspešnejših študen-tov in diplomantov FM.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanjaštudenta Pravilnik, ki ureja preverjanje inocenjevanje znanja štu-dentov, vpisanih narednem in izrednem dodiplomskem študiju,ter študentov, ki nimajo vec statusa študenta.Pravila o prijavi in poteku opravljanja izpi-tov se smiselno uporabljajo tudi na podiplom-skem študiju.

predavanje Poleg vaj tipicna organizacijskaoblika izvajanja visokošolskega študijskegaprocesa, za katero je v vecji meri znacilnouciteljevo enosmerno in frontalno podajanjeter študentovo razmeroma neaktivno spreje-manje ucne snovi. Predavanja obicajno izvajanosilec predmeta.

predavatelj Splošen izraz za nekoga, ki pre-dava. Pogosto tudi sinonim za visokošolskegaucitelja. Sicer je to najnižja stopnja visoko-šolskega ucitelja na visokih strokovnih šolah.Glej visokošolski ucitelji.

predmetnik Seznam predmetov z njihovim ob-segom za posamezen letnik v študijskem pro-gramu.

predrok Izpitni rok, ki ga ucitelj razpiše še predrednim izpitnim obdobjem in ga potrdi senats študijskim koledarjem.

predstojnik študijskega programa Vsak študij-ski program ima navadno svojega predstoj-nika, ki je zadolžen za njegovo nemotenoizvedbo. Predstojnika imenuje senat.

prijavljanje k izpitu Uradni postopek, s katerim


študent nakaže željo, da bi v razpisanem iz-pitnem roku opravljal izpit. Tradicionalno seje to opravilo s pisno prijavnico, danes pa jeobicajno prijavljanje z racunalnikom na da-ljavo. Študenti FM se k izpitu prijavijo prekŠtudentskega informacijskega sistema.

prijavnica k izpitu Obrazec, s katerim se je štu-dent pisno prijavil k izpitu v razpisanem roku.Prijaviti se je treba vsaj šest dni pred dnevomizpita. Danes prijavnico nadomešca prijavlja-nje z racunalnikom na daljavo. Glej tudi pri-javljanje k izpitu.

priloga k diplomi Obrazec, ki je postal s spre-membami Zakona o visokem šolstvu iz leta1999 sestavni del diplome. Prilogo k diplomiprejme vsak diplomant, ki je zakljucil šolanjena enem od slovenskih visokošolskih zavo-dov. Iz nje so razvidni podatki o diplomantu,vsebini in obsegu koncanega študijskega pro-grama, nacionalnem šolskem sistemu in do-sežkih študenta med študijem.

priznavanje in uveljavljanje izpitov Študent, kije pred tem študiral na drugem visokošol-skem zavodu, lahko zaprosi za priznanjeobveznih in izbirnih predmetov v študij-skem programu FM, ce se v drugem štu-dijskem programu opravljeni predmeti v ce-loti ali delno skladajo s predmeti študijskegaprograma FM. Študent lahko uveljavlja vdrugi študijskih programih opravljene izpite vokviru izbirnih predmetov v študijskem pro-gramu FM, ce ti opravljeni izpiti sodijo v po-drocje študijskega programa FM. O delnemali celotnem priznanju izpita odloca nosi-lec predmeta, o uveljavljanju pa komisija zaštudentske zadeve. Postopek priznavanja inuveljavljanja opravljenih obveznosti na FMpodrobneje ureja Pravilnik o preverjanju inocenjevanju znanja.

priznavanje strokovne prakse Študent z de-lovno dobo, torej predvsem izredni, lahkozaprosi za priznanje strokovne prakse. V pro-šnji navede podatke o dolžini delovne dobe invrsti dela, nosilec prakticnega usposabljanjapa odloca o priznanju. Postopek priznavanjastrokovne prakse podrobneje ureja Pravilniko preverjanju in ocenjevanju znanja FM.

prodekan Namestnik in pomocnik dekana zadolocena podrocja. Na visokošolskih zavo-dih sta obicajna prodekan za izobraževanjein prodekan za znanstveno-raziskovalno delo,vecji visokošolski zavodi imajo vcasih pro-dekane tudi za informacijsko podrocje, podi-plomski študij ipd.

profesor Poimenovanje, ki ga študenti splošnouporabljajo za vse ucitelje, sicer pa soznac-nica za rednega profesorja. Glej tudi visoko-šolski ucitelji.

promocija Slovesna podelitev doktorskega na-slova kandidatu po uspešno ubranjeni diser-taciji.

racunalnica Krajše poimenovanje za racunalni-ško ucilnico, tj. študijski prostor, kjer potekapouk z uporabniškimi programi na racunal-nikih. Ko takega pouka ni, jih ob dolocenihterminih lahko uporabljajo študenti za izpol-njevanje svojih študijskih obveznosti (pisanjeseminarskih nalog ipd.)

redni profesor Glej visokošolski ucitelji.redni študent Tisti študent, ki obicajno ni zapo-

slen, ne placuje šolnine, redno obiskuje pre-davanja in vaje, opravlja prakticno usposa-bljanje ter se mu študijske dejavnosti odvijajov skladu s študijskim koledarjem.

referat za študentske zadeve Služba na viso-košolskem zavodu, ki je namenjena študen-tom. Koordinira zadeve v zvezi z izvedboštudijskega programa: predvsem organiziravpis, vodi evidenco študentov, usklajuje iz-vedbo izpitov, obvešca študente o izpitnihrokih, zbira prijave k izpitom, seznanja z re-zultati izpitov, izdaja najrazlicnejša potrdila,pomaga študentom pri nejasnostih, rešujenjihove probleme ipd.

rektor Strokovni vodja in poslovodni organ uni-verze, ki vodi, predstavlja in zastopa uni-verzo.

semester Obdobje v študijskem letu, ki je na-menjeno predavanjem in vajam. Semestrasta dva: prvi oziroma zimski traja od za-cetka pouka do zimskih (semestralnih) poci-tnic, drugi oziroma poletni pa od konca zim-skih pocitnic do zacetka poletnega izpitnegaobdobja.

semestralne pocitnice Glej zimske pocitnice.seminar Oblika pouka na visoki šoli, kjer štu-

denti pod vodstvom ucitelja pripravljajo in-dividualne teme (v obliki krajših ustnih refe-ratov ali daljših pisnih seminarskih nalog) injih po vrsti predstavljajo, ob cemer se razvijerazprava med avtorjem, drugimi študenti inuciteljem. Glej tudi seminarska naloga.

seminarska naloga Visokošolsko pisno delo, skaterim študent samostojno obdela dolocenotemo, ki jo izbere sam ali mu jo doloci men-tor. Ker je seminarska naloga kot pisni izde-lek predvsem strokovno besedilo, veljajo za-njo stroga merila vsebinske primernosti, me-


todološke korektnosti in formalne ustreznosti.Seminarska naloga je izvorno povezana s se-minarjem kot obliko pouka na visoki šoli. Glejtudi seminar.

senat Najvišji strokovni organ univerze oziromanjene clanice, ki ga sestavljajo visokošolskiucitelji, predvsem tisti z najvišjimi akadem-skimi nazivi, vselej pa tudi rektor univerzeoziroma dekan clanice univerze.

skripta Ponekod tradicionalen in cenen nado-mestek za ucbenik. Za skripta poskrbi ucitelj,ki zapiše predavanja, jih uredi in oblikuje (da-nes v racunalniškem urejevalniku besedil),natisne in razmnoži. Vcasih se v obliki skriptpojavijo kar fotokopirani in povezani zapi-ski kakšnega vzornejšega študenta. Vcasihpa se visoka šola loti kar izdajanja skript zavse predmete in taka skripta predstavljajo žeprave ucbenike. In še slovnicni poduk: skriptasklanjamo kot množinski samostalnik sre-dnjega spola, denimo vrata: skripta, skript,skriptom, skripta, pri skriptih, s skripti.

skupina Podmnožica celotnega letnika, ki obi-cajno šteje do 30 študentov. V takih skupinahpoteka pouk pri vajah.

skupinska oblika dela Oblika sodelovanja štu-dentov med poukom na vajah, ko je celo-tna skupina razdeljena na manjše skupine,od pet do sedem posameznikov. Takim sku-pinicam so dodeljene razlicne naloge, ki jihsamostojno, vendar z medsebojnim sodelo-vanjem clanov skupine izpolnjujejo.

sobotno leto Pravica do poglobljenega izpopol-njevanja doma ali v tujini v skupnem traja-nju najvec dvanajst mesecev, ki jo ima po ve-ljavni zakonodaji visokošolski ucitelj oziromaznanstveni delavec v šestih letih opravljanjadela. Med placano odsotnostjo z delovnegamesta, ki ne sme ovirati poteka izobraževa-nja, se njegova pedagoška obveznost ustre-zno prerazporedi.

spletni izpit Racunalniško posredovano prever-janje znanja, ki poteka na daljavo. Študent zracunalnikom vzpostavi internetno zvezo, sepoveže z ustreznim spletnim mestom ter seprijavi, opravlja in na koncu odda izpit ozi-roma kolokvij.

status študenta Študent je oseba, ki se na pod-lagi razpisa vpiše na visokošolski zavod inse izobražuje po dodiplomskem ali podiplom-skem študijskem programu. Ta status ima dokonca študijskega leta. Status obdrži študent,ki se vpiše v višji letnik ali se ponovno vpišev isti letnik ali postane absolvent. Iz statusa

izhajajo tudi razne ugodnosti, ki jih študen-tom nudi država, zlasti to velja za nezapo-slene študente. Tako so zanje med drugimurejeni zdravstveno zavarovanje, popusti prijavnih prevozih in vstopninah, možnost ce-nejše prehrane (študentski boni) in možnostbivanja v študentskih domovih.

statut univerze Dokument, ki opredeljuje sta-tus in ime, dejavnosti univerze in njenih cla-nic, organe univerze in njenih clanic, izobra-ževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniškoin svetovalno delo univerze, status visokošol-skih uciteljev, znanstvenih delavcev in viso-košolskih sodelavcev, status, pravice in dol-žnosti študentov, financiranje in premoženjeidr. Statut univerze velja za vse njene clanice,posebnosti v organiziranosti pa posamezneclanice obicajno opredelijo v organizacijskihpravilih.

stolica Drugo poimenovanje za katedro. Glejkatedra.

strokovna praksa Sestavni del prakticnega us-posabljanja, ki ga študenti opravijo v izbraniorganizaciji oziroma podjetju, in sicer v ti-stem casu študijskega leta, ko ni predavanjin vaj. Glej prakticno usposabljanje.

strokovni in znanstveni naslovi Oznake za sto-pnjo in vrsto izobrazbe, ki jih podeljujejovisokošolski zavodi študentom po konca-nem dodiplomskem ali podiplomskem štu-dijskem programu z javno veljavnostjo. Stro-kovni naslov si pridobi, kdor konca štu-dijski program za pridobitev visoke stro-kovne (diplomirani/diplomirana . . . ) ali uni-verzitetne izobrazbe (univerzitetni diplomi-rani/univerzitetna diplomirana . . . ) oziromaza pridobitev specializacije (specialist/specia-listka . . . ). Znanstveni naslov si pridobi,kdor konca študijski program za pridobitevmagisterija (magister/magistrica znanosti aliumetnosti) oziroma doktorata znanosti (dok-tor/doktorica znanosti). Tvorjenje, krajšanjein pristavljanje strokovnih in znanstvenih na-slovov k imenu in priimku ureja Zakon ostrokovnih in znanstvenih naslovih.

strokovni naslovi Glej strokovni in znanstveninaslovi.

svetovalno delo Visokošolski ucitelji in sode-lavci ter znanstveni delavci, ki so na uni-verzi sicer zaposleni za izobraževalno inznanstveno-raziskovalno delo, lahko opra-vljajo tudi svetovalno delo za uporabnike zu-naj univerze, tj. jim dajejo pisna in ustnastrokovna mnenja in nasvete.


ŠIS Glej študentski informacijski sistem.šolska ura Petinštirideset minut pouka, ki jim

sledi petnajst minut odmora. Na urniku jeprikazana v obliki polne šestdesetminutneure. Vec ur predavanj ali vaj pri posameznihštudijskih predmetih je obicajno združenih vsklope in ucitelj razporeja odmore po presoji.Glej tudi urnik.

ŠOUP Glej Študentska organizacija Univerzena Primorskem.

športne dejavnosti med študijem Zavedajoc se,da je zdrav duh v zdravem telesu, država invisokošolski zavodi spodbujajo razne športnedejavnosti in jih tudi financno podpirajo. Naprimer tako, da študenti dobijo možnost te-denske uporabe dolocenih športnih objektov(telovadnica, bazen . . . ). Poleg tega so medcelotnim študijskim letom organizirana raznatekmovanja med visokošolskimi zavodi (de-nimo v košarki,) ali vecja športna srecanjav dolocenem obdobju. In koncno naj vsakštudent sam skrbi za svojo razgibanost ne-odvisno od organiziranih dejavnosti. V mno-gih primerih so razne clanarine za študentekrepko znižane. Glej tudi obštudijske dejav-nosti; organiziranost študentov.

štipendije Republiški zavod za zaposlovanje zavsako študijsko leto objavi razpis štipendij, zakatere lahko študenti ob dolocenih pogojihkandidirajo. Štipendije so kadrovske, repu-bliške in štipendije razlicnih fundacij. Polegtega lahko študenti zaprosijo nekatere ban-cne ustanove za študentsko posojilo.

ŠTORM Glej Društvo študentov Fakultete zamanagement.

študent Oseba, ki se vpiše na visokošolski za-vod na podlagi razpisa za vpis in se izobra-žuje po dodiplomskem ali podiplomskem štu-dijskem programu.

študentska anketa Redno anketiranje študen-tov visokošolskega zavoda, katerega namenje dobiti njihova mnenja o izvedbi študijskegaprocesa in predloge za izboljšanje raznih vi-dikov dela visokošolskega zavoda. Študentina FM izpolnjujejo anketo ob zakljucku zim-skega in poletnega semestra prek Študent-skega informacijskega sistema.

študentska izkaznica Uradni dokument, s ka-terim študent izkazuje status študenta.

Študentska organizacija Univerze na Primor-skem (ŠOUP) Stanovska skupnost študentovprimorske univerze. Ustanovljena je bila 12.marca 2003. Organizirana je na podlagi Za-kona o skupnosti študentov in primerjalno

z drugimi evropskimi, nacionalnimi, univer-zitetnimi in lokalnimi študentskimi združe-nji. Avtonomno skrbi za izvajanje študent-skih interesnih in obštudijskih dejavnosti tervodi študentsko politiko na podrocju kulture,športa, turizma, izobraževanja, socialnega inekonomskega položaja študentov ter medna-rodnega sodelovanja. ŠOUP deluje v interesurazvoja in napredka univerze, univerzitetnegamesta, širše regije in Republike Slovenije,predvsem pa v korist študentov in mladih.ŠOUP sledi integraciji v mednarodni prostor,upoštevajoc nacelo mednarodne primerlji-vosti in uspešnosti. Vstopna spletna stranŠOUP je www.soup.si.

študentska prehrana Vsakdo mora jesti, štu-dent med napornim študijem pa še tolikobolj. In ker država ve, da je od sitega želodcaodvisno tudi delovanje glave, pa tudi, da sožepi študentov ponavadi plitvi, je poskrbelaza subvencionirano študentsko prehrano, dokatere študenti pridejo z boni. Glej tudi boniza študentsko prehrano.

študentska zabava Ena od obštudijskih dejav-nosti študentov. Študentske zabave so lahkobolj ali manj množicne, bolj ali manj organi-zirane in vsebinsko zelo raznolike. Med vecjesodijo nekateri veliki koncerti, ki jih organi-zira študentska organizacija in ki lahko po-stane stalnica v študentskem koledarju. Medsrednje množicne sodijo razna brucevanja inpredvsem tisto, cemur recemo študentski žur.Ta je lahko zakljucni, osrednji, obcasni ali kartako. Vcasih ga organizirajo študenti, vcasihštudentska organizacija, vcasih lastnik ka-kšnega javnega lokala. Manjših zabav je ševec in se dogajajo v študentskih domovih, vzasebnih stanovanjih, okoli šankov, na pro-stem, v naravi idr. Vsak študent se sevedazabava na svoj nacin in zgornji pregled naj nezavre njegove ustvarjalnosti na tem podrocju.Glej tudi obštudijske dejavnosti.

študentske organizacije Glej organiziranostštudentov; Študentska organizacija Uni-verze na Primorskem.

študentski informacijski sistem Del informacij-skega sistema FM, ki študentom omogocaurejanje vecine svojih s študijem povezanihzadev, zaradi katerih so še nedavno moraliosebno v referat: pregled izpitnih rokov, prija-vljanje k izpitom, odjavljanje od izpitov, pre-gled rezultatov izpitov idr.

študentski klubi Glej organiziranost študentov.študentski mediji Tak ali drugacen prenosnik


(casopis, radio, svetovni splet . . . ), ki ga obi-cajno ustvarjajo študenti in je predvsem njimtudi namenjen. Odseva utrip študentskega ži-vljenja na nekem visokošolskem zavodu (uni-verza, visoka šola) ali v drugacni študent-ski skupnosti. Nekoc so bili študentski medijiopozicijski in zajedljivi, danes v najboljšemprimeru alternativni in marginalni, nekateripa enostavno brez lastne identitete. V širšemslovenskem prostoru velja med radii omenitiRadio študent, slišen le v Ljubljanski kotlini,dosegljiv pa tudi na www.radiostudent.si, termariborski Radio marš. Med tiskanimi medijiso ljubljanski Tribuna, Zofa, Študent, Kolapster mariborska Študentski utrip in Maribor-ski študentski casopis. Poleg njih obstaja vecmanjših glasil, ki jih objavljajo na posameznevisoke šole vezani študentske organizacije alidrugi založniki.

študentski servis Posrednik med delodajalcem,ki delo ponuja, in študentom, ki delo išce.S posredništvom študentskega servisa lahkodelajo dijaki po dopolnjenem petnajstem letuin študenti s statusom. Vsem tem pomeni to-vrstno delo možnost zaslužka in s tem izbolj-šanja financnega stanja. Hkrati je to najustre-znejša oblika zacasnega dela tako za deloda-jalce kot za študente. Slednji so pri tem tudizavarovani za poškodbe pri delu po krivdi de-lodajalca. Vendar to velja le, ce je študent pri-cel delo z veljavno napotnico, ki mu jo izdaštudentski servis pred zacetkom dela. Napo-tnica rabi predvsem obracunavanju ur dela inplacila študentu.

študentski svet Eden od organov visokošol-skega zavoda, tako univerze kot njenih cla-nic, ki razpravlja o vseh zadevah, povezanihs pravicami in dolžnostmi študentov. V štu-dentski svet clanice univerze so za tekoceleto voljeni predstavniki študentov iz vsakegaletnika rednega študija, izrednega študija inpodiplomskih študentov. Študentski svet uni-verze sestavljajo predsedniki študentskih sve-tov clanic.

študentski žur Ena od tradicionalnih obštudij-skih dejavnosti študentov. Glej študentskazabava.

študij na daljavo Glej ucenje na daljavo.študijska literatura Pisno in tudi drugacno gra-

divo, ki ga ucitelj predvidi za študente, da biga ti preštudirali za izpit (obvezna literatura)oziroma si širili in poglabljali znanje s pred-metnega podrocja (dodatna literatura).

študijske spretnosti Glej študijske vešcine.

študijske vešcine Študijska vešcina oziromaspretnost je študentova zmožnost izvesti nekokompleksno vedenje na podrocju študija, kivodi k zastavljenim študijskim ciljem. Kottake so bistvena komponenta študijske uspe-šnosti. Med primarne vešcine prištevamo ak-tivno sodelovanje pri pouku, ucinkovito in kri-ticno branje, ucinkovito zapisovanje in izpi-sovanje, pomnjenje, opravljanje izpitov, medpodporne pa postavljanje ciljev, nacrtova-nje študija, obvladovanje casa, osredinjenjena dejavnost, obvladovanje (izpitne) bojazni,raba racunalnika, tipkanje, iskanje podatkovidr. Temeljna študijska vešcina pa je ucenjeucenja.

študijski koledar Casovno dolocene za štu-denta pomembne dejavnosti v študijskemletu. Glej študijsko leto.

študijski proces Glej pouk.študijski program Visokošolski zavod omogoca

pridobitev javno veljavne visokošolske izo-brazbe po sprejetih študijskih programih zapridobitev izobrazbe in omogoca nadgrajeva-nje, poglabljanje ali razširjanje posameznihznanj iz teh programov s študijskimi pro-grami za izpopolnjevanje. Študijski programza pridobitev izobrazbe je lahko dodiplomskiali podiplomski; izvaja se kot redni študij inkot izredni študij. Študijski program za pri-dobitev izobrazbe sestavljajo: splošni podatkio programu, predmetnik, pogoji za vpis, po-goji za napredovanje po programu, nacin inoblike izvajanja študija, pogoji za dokonca-nje študija ter strokovni oziroma znanstveninaslov, ki ga študent pridobi po koncanemprogramu.

študijsko gradivo Obvezna in dodatna litera-tura, ucbeniki, zapiski, skripta, fotokopije inostali viri podatkov za študij.

študijsko leto Obdobje od 1. oktobra do 30.septembra, ki v primeru dodiplomskega štu-dijskega programa zajema 30 tednov poukav dveh semestrih, izpitna obdobja ter poci-tnice. Pouka (predavanj in vaj) je 20 do 30 urtedensko. Prakticno usposabljanje v obsegu40 ur tedensko študenti praviloma opravljajo,ko ni predavanj in vaj.

titula Glej akademski nazivi.tretja stopnja študija Podiplomski visokošolski

študij. Glej podiplomski študij, prim. drugastopnja študija.

tutor Študent višjega letnika, visokošolski so-delavec ali visokošolski ucitelj, ki na neka-terih visokošolskih zavodih bolj ali manj for-


malno svetuje manjši skupini študentov aliposameznim študentom nižjih letnikov, pose-bej brucem, o zadevah, povezanih s študi-jem, da bi se ti cim laže vkljucili v študijskoživljenje in se prebijali skozenj. Tutorji takosvetujejo o cisto študijski problematiki, npr.katere študijske vsebine so pomembne, ka-tera literatura je kljucna, katera predavanjase splaca obiskovati, kje se dobijo zapiski,kako se uciti, kakšni so izpiti, kako je kate-rega najlaže opraviti, kako razviti in uporabitištudijske vešcine, kako se izogniti težavammed študijem, in o bolj obštudijski problema-tiki, npr. kje kupiti bone, kje so dobre žurkeipd.

ucbenik Študijsko gradivo, obicajno za dolocenpredmet napisana knjiga, ki je predpisana kotosnovni vir za opravljanje izpita. Pravilomaima vsak predmet svoj ucbenik, vcasih imajovlogo ucbenika skripta, vcasih pa je osnovnivir za opravljanje izpita kakšna domaca ali(prevedena) tuja knjiga, zbirka clankov, zapi-ski s predavanj idr.

ucenec Poleg ucitelja soudeleženec pri pouku.Glej pouk.

ucenje na daljavo Take vrste študijski proces,kjer sta ucitelj in ucenec prostorsko locena.Pouk tako poteka s posredovanjem tehnolo-gije, nekoc dopisno pred navadne pošte, da-nes telekonferencno ali prek interneta. Ve-lik poudarek je na ucencevi aktivnosti in naustrezno pripravljenih gradivih.

ucenje Splošno je to razmeroma trajno spre-minjanje vedenja posameznika, ki je posle-dica njegovih izkušenj. Ozka opredelitev biv ucenju pri pouku videla predvsem procespridobivanja znanja; širše gledano je ucenjetudi pridobivanje spretnosti, vešcin, navad,stališc, vrednot in oblikovanje osebnosti; po-leg spoznavnih in gibalnih sestavin je v po-jem ucenja treba vkljuciti tudi vse custvenein voljne vidike osebnosti. Glej pouk.

ucitelj Poleg ucencev soudeleženec pri pouku.Glej pouk.

ucne oblike in ucne metode Pouk lahko po-teka v razlicnih ucnih oblikah ali oblikahsodelovanja, kar pomeni v razlicnem številc-nem razmerju med uciteljem in ucenci. Torazmerje pa omogoca med drugim uporaborazlicnih ucnih metod ali nacinov sodelova-nja med uciteljem in študenti, ki predstavljajorazlicne nacine komuniciranja med uciteljemin študentom v ucnem procesu. To so stra-tegije poucevanja, ki jih ucitelj uporablja, da

bi cim ucinkoviteje dosegel zastavljene ucnecilje.

ucni nacrt predmeta Strnjen pregled posame-znega predmeta iz študijskega programa.Ucni nacrt predmeta vsebuje ime predmeta,število ur predavanj oziroma vaj, ime nosilcapredmeta, cilje predmeta, zgošceno predsta-vitev vsebine, literaturo, nacin sodelovanjamed uciteljem in študenti oziroma opis ucnihmetod ter opis obveznosti študentov. Ucninacrt zadostuje za zacetno orientacijo, po-drobneje pa ucitelji svoje predmete predsta-vijo na uvodnih predavanjih.

ucni proces Glej pouk.umetniška akademija Visokošolski zavod, ki

opravlja pretežno umetniško in izobraževalnodejavnost s podrocij ene ali vec sorodnihoziroma med seboj povezanih umetniških di-sciplin in skrbi za njihov razvoj. Glej tudivisokošolski zavod.

univerza Najvišja oblika visokošolskega za-voda, ki zagotavlja razvoj znanosti, strokov-nosti in umetnosti ter prek fakultet, umetni-ških akademij ali visokih strokovnih šol v izo-braževalnem procesu posreduje spoznanja zvec znanstvenih oziroma umetniških podrocijali disciplin. V Sloveniji imamo tri univerze:Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru innajmlajšo, ustanovljeno marca 2003, Uni-verzo na Primorskem. Glej tudi visokošolskizavod.

upravni odbor Organ upravljanja visokošol-skega zavoda, ki med drugim odloca o za-devah materialne narave in skrbi za nemo-teno materialno poslovanje visokošolskegazavoda. Sestavljajo ga predstavniki ustano-viteljev, visokošolski ucitelji, predstavnik štu-dentov in predstavnik drugih delavcev.

urnik Tedenski razpored študijskih obveznostiza posamezne letnike in skupine v letnikih,obicajno prikazan v preglednici. Ponazarjadneve v tednu in ure, ko potekajo predava-nja in vaje pri razlicnih predmetih. Preda-vanja in vaje so obicajno združene v neka-jurne sklope. Vsaka ura (60 minut) v takemsklopu je sestavljena iz šolske ure (45 minut)in odmora (15 minut). Ucitelj pa lahko, gledena naravo pouka in bržkone po dogovoru sštudenti, šolske ure združuje in odmore raz-poredi drugace. Ker so v zimskem in pole-tnem semestru predmeti razlicni, se med se-mestralnimi pocitnicami spremeni tudi urnik.Redko so obveznosti v urniku optimalno raz-porejene za vse študente in ucitelje. Zato so


pogosti z obveznostmi bolj zapolnjeni dneviin vecje ali manjše luknje med obveznostmiob drugih dnevih. Ta prosti cas lahko študentiucinkovito izkoristijo denimo v knjižnici, cital-nici ali racunalnici.

vaje Poleg predavanj tipicna organizacijskaoblika izvajanja visokošolskega študijskegaprocesa, ki omogoca delo v manjših skupi-nah in aktivno sodelovanje študentov z uci-telji. Med drugim študenti na vajah utrju-jejo, poglabljajo in preverjajo na predavanjihpridobljeno teoreticno znanje ter se urijo vposebnih vešcinah s predmetnega podrocjapredmeta. Vaje obicajno vodi asistent in pri-sotnost je obvezna.

visoka strokovna šola Eden od visokošolskihzavodov, ki opravlja predvsem izobraževalnodejavnost s podrocja dolocene stroke in skrbiza njen razvoj. Lahko je samostojen ali je vokviru univerze. Glej tudi visokošolski zavod.

visokošolski sodelavci Asistent, ucitelj vešcin,strokovni sodelavec, višji strokovni sodela-vec in strokovni svetnik. Visokošolski sode-lavec sodeluje pri izvajanju izobraževalnega,znanstveno-raziskovalnega in umetniškegadela. Imeti mora vsaj visoko izobrazbo. Glejtudi asistent.

visokošolski ucitelji Nosilec oziroma izvajalecizobraževalnega procesa na visokošolskemzavodu. Visokošolski ucitelji so redni profe-sor, izredni profesor, docent in lektor; na vi-sokih strokovnih šolah oziroma na programihza pridobitev specializacije in visoke stro-kovne izobrazbe pa tudi višji predavatelj inpredavatelj. Predavatelj mora imeti vsaj viso-košolsko izobrazbo, višji predavatelj pa spe-cializacijo ali magisterij s predmetnega po-drocja. Docent je stopnja visokošolskega uci-telja, ki zahteva doktorat znanosti s predme-tnega podrocja; docent napreduje v izrednegater koncno v rednega profesorja. Visokošol-ski ucitelji opravljajo poleg pedagoškega tudiznanstveno-raziskovalno oziroma umetniškodelo.

visokošolski zavod Organizacija, ki zagotavljaali opravlja izobraževalno, znanstveno-razis-kovalno ali umetniško dejavnost. Oprede-ljena ima študijska podrocja, znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške discipline;zagotovljene ima ustrezne materialne pogoje;zagotovljene ima visokošolske ucitelje, stro-kovne sodelavce ter znanstvene sodelavce.Visokošolski zavodi so univerze, fakultete,umetniške akademije in visoke strokovne

šole. Glej fakulteta; umetniška akademija;univerza; visoka strokovna šola.

višji predavatelj Glej visokošolski ucitelji.vpis Uradni dogodek, ko kandidat pisno zatrdi,

da bi v naslednjem študijskem letu rad bilštudent na dolocenem študijskem programu.Navadno se to zgodi med pocitnicami predzacetkom študijskega leta. Locimo vpis v prviletnik študija in vpis v naslednje letnike štu-dija. Vpis v prvi letnik študijskega programase opravi na podlagi javnega razpisa, kjer seobjavijo tudi pogoji za vpis, število prostihmest, roki in postopki za prijavo na razpis.Kandidat se mora v roku prijaviti na razpiss prvo prijavo za vpis in v dolocenem rokuoddati dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogo-jev. Kandidati, ki so v prijavi na prvem mestunavedli študijski program, za katerega ni bilsprejet sklep o omejitvi vpisa, so v ta pro-gram sprejeti, ce izpolnjujejo splošne pogojeza vpis. Ce pa je bil vpis omejen, morajo kan-didati skozi dodaten izbirni postopek. Štu-denti se vpisujejo v naslednje letnike, ce soizpolnili s statutom in študijskim programomdolocene obveznosti. Glej tudi vpisni pogoji;omejitev vpisa.

vpisni pogoji Splošni pogoj za vpis na visoko-šolski študij je opravljena matura. V študijpo programu za pridobitev visokošolske stro-kovne izobrazbe (denimo na FM) se lahkovkljuci tudi, kdor je opravil zakljucni izpitpo ustreznem štiriletnem srednješolskem pro-gramu. Seveda lahko visokošolski zavod priomejitvi vpisa postavi še dodatne pogoje zavpis v prvi letnik (na FM je to doseženo šte-vilo tock na podlagi splošnega ucnega uspehav tretjem in cetrtem letniku ter na maturi ozi-roma zakljucnem izpitu). V višji letnik (na FMdrugi in tretji letnik) se študent lahko vpiše,ce je izpolnil s študijskim programom do-locene pogoje. Vpisni pogoji za neposredenvpis v višji letnik študija (2. ali 3. letnik) sonavedeni v poglavju Vpisni pogoji.

zagovor Predstavitev visokošolskega strokov-nega ali znanstvenega pisnega dela (semi-narska naloga, diplomsko delo, disertacija)pred komisijo in dokazovanje pravilnosti tr-ditev, navedenih v njem, obicajno za dosegodolocenega naslova.

založba Podjetje ali del neke ustanove, ki spre-minja rokopise v izdana dela. Kot mnogedruge visoke šole ima tudi FM svojo založbo,ki izdaja ucbenike in druga študijska gradiva,prirocnike ter monografije.


zapiski Gradivo, ki ga spišejo študenti po ucite-ljevih predavanjih in vajah. Zapiski nekaterihštudentov so lahko zaradi njihove popolnostiin preglednosti med ostalimi študenti precejcenjeni. Ti si jih vcasih izposodijo ali kar fo-tokopirajo in jih uporabljajo kot študijsko gra-divo pri pripravljanju na izpit.

zaslužni profesor Castni naslov za nekatereupokojene redne profesorje. Zaslužijo si gaz dosežki na znanstveno-raziskovalnem inizobraževalnem podrocju.

zbornik študentov Publikacija, v kateri so zimenom, priimkom in fotografijo, vcasih patudi z drugimi podatki predstavljeni vsi, kiso imeli v dolocenem študijskem letu statusštudenta. FM izdaja zbornik študentov odštudijskega leta 1998/99 in ga prejmejo vsištudenti.

zimske pocitnice Obdobje med prvim in dru-gim semestrom, torej druga polovica januarjain prva polovica februarja. Pravzaprav to nisopocitnice, ampak predvsem izpitno obdobjeza opravljanje izpitov iz predmetov prvega se-mestra. Glej tudi poletne pocitnice.

znanstveni delavci To so znanstveni svetnik,višji znanstveni sodelavec in znanstvenisodelavec. Znanstveni sodelavci izvajajoznanstveno-raziskovalni program in so za-posleni pretežno na inštitutih.

znanstveni naslovi Glej strokovni in znanstveninaslovi.

znanstveni svet Najvišji strokovni organ razi-skovalnega zavoda.

znanstveno-raziskovalno delo Ena temeljnihdejavnosti univerze, ki jo izvaja prek svojihclanic in je tesno povezana z njeno izobraže-valno dejavnostjo.


Telefonske številke in elektronski naslovi

Dekan

prof. dr. Egon Žižmond 610-20-01 [email protected]

Prodekan za izobraževanje

prof. dr. Dušan Lesjak 610-20-06 [email protected]

Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo

doc. dr. Slavko Dolinšek 610-20-36 [email protected]

Prodekan za mednarodno sodelovanje

izr. prof. dr. Vito Bobek 610-20-36 [email protected]

Direktorica

viš. pred. dr. Nada Trunk Širca 610-20-01 [email protected]

Strokovni, tehnicni in administrativni delavci

Tajništvo, recepcija

Lilja Pavlic Hodžic, vodja pisarne 610-20-01 [email protected]

Orjana Siljan, pisarniški referent 610-20-00 [email protected]

Referat za študentske zadeve Koper

Maja Kmetec, vodja referata 610-20-20 [email protected]

Bojana Berginc, samostojni referent 610-20-20 [email protected]

Alenka Grašic Vuk, strokovna sodelavka 610-20-03 [email protected]

Študijska središca

Robi Regoršek, enota Celje 03/490-03-32 [email protected]

Barbara Prelog, enota Nova Gorica 05/333-39-60 [email protected]

Mare Žvan, enota Škofja Loka 04/506-13-70 [email protected] si

Mateja Brejc, enota Brdo pri Kranju 04/23-62-262 [email protected]

Služba za študijske zadeve

Viktorija Sulcic, vodja službe 610-20-02 [email protected]

Doris Gomezelj Omerzel, strokovna sodelavka 610-20-02 [email protected]

Služba za raziskovalno dejavnost

Staša Ferjancic, vodja službe 610-20-07 [email protected]

Janja Prelesnik Cendak, strokovna sodelavkaza mednarodno sodelovanje

610-20-07 [email protected]

Knjižnica

Dunja Frelih, vodja knjižnice 610-20-30 [email protected]

Tanja Gregoric, knjižnicarka 610-20-05 [email protected]

Zorana Teran, knjižnicarka 610-20-30 [email protected]

Založba

Alen Ježovnik, vodja založbe 610-20-21 [email protected]

Služba za splošne, pravne in kadrovske zadeve

Ksenija Bažon, vodja službe 610-20-18 [email protected]

Lea Kolar, strokovna sodelavka 610-20-18 [email protected]

Služba za finance in racunovodstvo

Mira Sedmak, vodja službe 610-20-04 [email protected]

Iris Mršnik Ferlež, glavni knjigovodja 610-20-17 [email protected]

Petra Umer, knjigovodja, strokovna sodelavka za splošne zadeve 610-20-17 [email protected]

Služba za informatiko in tehnicno vzdrževanje

Borut Krejacic, vodja službe 610-20-11 [email protected]

Rian Bizjak, laborant 610-20-22 [email protected]

Matjaž Hmeljak, operater 610-20-22 [email protected]


Visokošolski ucitelji in sodelavci

viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg 610-20-19 [email protected]

doc. dr. Boštjan Antoncic 610-20-32 [email protected]

asist. mag. Marjan Babic 610-20-32 [email protected]

asist. Alen Balde, LL.M. 610-20-19 [email protected]

izr. prof. dr. Cene Bavec 610-20-32 [email protected]

asist. mag. Tamara Bertok Velkavrh 610-20-12 [email protected]

doc. dr. Roberto Biloslavo 610-20-13 [email protected]

mag. Mira Bitenc 610-20-09 [email protected]

izr. prof. dr. Vito Bobek 610-20-36 [email protected]

prof. dr. Rado Bohinc 610-20-19 [email protected]

izr. prof. dr. Štefan Bojnec 610-20-33 [email protected]

mag. Danijel Bratina 610-20-23 [email protected]

pred. mag. Silva Bratož 610-20-24 [email protected]

pred. Mirella Ceglar Jurincic 610-20-10 [email protected]

pred. Dubravka Celinšek 610-20-24 [email protected]

asist. Žiga Cepar 610-20-33 [email protected]

asist. mag. Alenka Cok Pangeršic 610-20-09 [email protected]

Natalie de Bondt 610-20-24 [email protected]

izr. prof. dr. Gabrijel Devetak 610-20-23 [email protected]

asist. Srecko Devjak 610-20-09 [email protected]

asist. mag. Primož Dolenc 610-20-33 [email protected]

doc. dr. Slavko Dolinšek 610-20-36 [email protected]

doc. dr. Drago Dubrovski 610-20-32 [email protected]

viš. pred. dr. Justina Erculj 610-20-08 [email protected]

pred. Armand Faganel 610-20-23 [email protected]

asist. Peter Fatur 610-20-25 [email protected]

Katarina Fister 610-20-08 [email protected]

asist. Petra Glavina 610-20-09 [email protected]

Doris Gomezelj Omerzel 610-20-02 [email protected]

izr. prof. dr. Peter Grilc 610-20-19 peter.grilc@fm-kp-si

pred. Rasto Hartman 610-20-09 [email protected]

pred. Marjeta Ekar 610 20 24 [email protected]

doc. dr. Tatjana Horvat 610-20-09 [email protected]

pred. mag. Igor Hribar 610-20-23 [email protected]

doc. dr. Dejan Jelovac 610-20-08 [email protected]

viš. pred. mag. Peter Ješovnik 610-20-33 [email protected]

asist. mag. Denis Juricic 610-20-09 [email protected]

Klemen Kavcic 610-20-25 [email protected]

Boris Kobeja 610-20-08 [email protected]

pred. Alenka Kocbek 610-20-10 [email protected]

asist. Borut Kodric 610-20-12 [email protected]

pred. Tadeja Kolar 610-20-24 [email protected]

viš. pred. dr. Andrej Koren 610-20-08 [email protected]

prof. dr. Janko Kralj 610-20-25 [email protected]

doc. dr. Tonci Ante Kuzmanic 610-20-08 [email protected]

doc. dr. Rok Lampe 610-20-19 [email protected]

prof. dr. Dušan Lesjak 610-20-06 [email protected]

doc. dr. Borut Likar 610-20-25 [email protected]

prof. dr. Alessio Lokar 610-20-23 [email protected]

doc. dr. Mirna Macur 610-20-12 [email protected]

Telefonske številke in elektronski naslovi 117

doc. dr. Neva Maher 610-20-09 [email protected]

pred. mag. Massimo Manzin 610-20-32 [email protected]

prof. ddr. Barica Marentic Požarnik 610-20-08 [email protected]

viš. pred. mag. Silvo Marinšek 610-20-08 [email protected]

doc. dr. Mirko Markic 610-20-25 [email protected]

pred. Dolores Maucec 610-20-19 [email protected]

prof. dr. Dane Melavc 610-20-09 [email protected]

doc. dr. Marjana Merkac Skok 610-20-08 [email protected]

viš. pred. mag. Zlatka Meško Štok 610-20-23 [email protected]

asist. mag. Katja Mihelic 610-20-08 [email protected]

izr. prof. dr. Franko Milost 610-20-09 [email protected]

viš. pred. mag. Vilma Milunovic 610-20-09 [email protected]

pred. mag. Boris Mrak 610-20-32 [email protected]

Bojan Nastav 610-20-33 [email protected]

doc. dr. Srecko Natek 610-20-12 [email protected]

asist. Matjaž Novak 610-20-33 [email protected]

izr. prof. dr. Mitja Novak 610-20-19 [email protected]

mag. Polona Pecek 610-20-08 [email protected]

doc. dr. Jožko Peterlin 610-20-09 [email protected]

asist. Mojca Prevodnik 610-20-13 [email protected]

asist. Igor Prodan 610-20-25 [email protected]

prof. dr. Leon Repovž 610-20-09 [email protected]

izr. prof. dr. Matija Rojec 610-20-33 [email protected]

viš. pred. mag. Silva Roncelli Vaupot 610-20-08 [email protected]

asist. Suzana Sedmak 610-20-08 [email protected]

viš. pred. mag. Viktorija Sulcic 610-20-02 [email protected]

prof. dr. Marjan Svetlicic 610-20-33 [email protected]

izr. prof. dr. Zlatko Šabic 610-20-33 [email protected]

asist. Tamara Šimunaci Boškin 610-20-09 [email protected]

pred. mag. Rudi Štravs 610-20-19 [email protected]

doc. dr. Janez Šušteršic 610-20-33 [email protected]

izr. prof. dr. Mitja Tavcar 610-20-13 [email protected]

doc. dr. Monika Tratnik 610-20-08 [email protected]

doc. dr. Anita Trnavcevic 610-20-08 [email protected]

mag. Andreja Trtnik Herlec 610-20-08 [email protected]

viš. pred. dr. Nada Trunk Širca 610-20-01 [email protected]

izr. prof. dr. Zvone Vodovnik 610-20-19 [email protected]

pred. Nataša Vrcon Tratar 610-20-23 [email protected]

asist. dr. Aleksander Zadel 610-20-08 [email protected]

asist. spec. Elizabeta Zirnstein 610-20-19 [email protected]

pred. mag. Leo Zornada 610-20-12 [email protected]

prof. dr. Egon Žižmond 610-20-01 [email protected]

118 Zapiski

Zapiski 119

120 Zapiski

Študijski vodnik 20045 - fm.upr.si · nagovor dekana Študentke in študenti, pozdravljeni! pred...

Documents