uČni cilji

red. prof. dr. Eva JEREBTeoretične osnove izobraževanja

ModulE-izobraževanje

LekcijaOsnove e-izobraževanja

UČNI CILJI

Spoznati:• osnove e-izobraževanja • tehnologijo, potrebno za realizacijo e-izobraževanja• kadrovske potrebe• modele izobraževanja na daljavo• nekatere vodilne ustanove izobraževanja na daljavo

E-izobraževanje - Osnove e-izobraževanja

ŠTUDIJ NA DALJAVO

• ang. Distance Education,• je oblika posrednega oz. indirektnega izobraževanja, kjer sta

učitelj in učenec med seboj fizično ali tudi časovno ločena,• posrednika med obema predstavljajo tiskani ali elektronski mediji

ter tehnologije.


E-IZOBRAŽEVANJE

• je ena izmed oblik študija oziroma izobraževanja na daljavo,• predstavlja izobraževanje, ki poteka ločeno od mesta

poučevanja ob uporabi sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (preko interneta),

• zahteva specifične tehnike načrtovanja izobraževalnih gradiv, poučevanja in komuniciranja.


RAZVOJ E-IZOBRAŽEVANJA

• študij na daljavo se pojavi v 18. stoletju,• druga polovica 19. stoletja se pojavi zgodnje dopisno

izobraževanje,• sredi 70 oz. 80 se ŠND začne izraziteje pojavljati kot

alternativna oblika izobraževanja,• pojavijo se učna gradiva v elektronski obliki.


ELEMENTI E-IZOBRAŽEVANJA


E - komunikacija

Izobraževalni portali

Mentorji

a. MENTORJI

• Zaradi časovne in prostorske ločenosti poučevanja in učenja pri e-izobraževanju gradivo prevzame večinsko vlogo predavatelja.

• Merila za oblikovanje dobrega interaktivnega gradiva so:– ustvarjanje dialoga z udeleženci izobraževanja,– spodbujanje njihovega zanimanja in kreativnosti s praktičnimi

primeri,– možnost samopreverjanja osvojenega znanja, – preglednost in vizualna privlačnost, – navajanje na samostojno iskanje virov.

• Mentorji so v izobraževalnem procesu vodniki na poti do znanja skozi učne vire.

• Mentorji morajo imeti poleg znanja in izkušenj iz področja, ki je predmet izobraževanja še znanja oz. sposobnosti komuniciranja na daljavo, dobro pa morajo poznati tudi ciljno skupino.


b. E-KOMUNIKACIJE

• Spletno podprta komunikacijska orodja in sodobne tehnologije zagotavljajo in spodbujajo kontinuirane procese komunikacije ter interakcije med mentorji in udeleženci izobraževanja.

• Informacijska infrastruktura omogoča sinhrono in asinhrono komuniciranje.


c. IZOBRAŽEVALNI PORTALI

Danes so na voljo številni izobraževalni portali in katalogiz najrazličnejšimi izobraževalnimi gradivi, ki se med seboj razlikujejo po kakovosti, odprtosti in načinu distribucije.


d. UPORABNIKI

Ciljna populacija e-izobraževanja so predvsem odrasli, ki imajo zaradi narave poklica in drugih obveznosti zelo omejen čas za učenje oz. vsi tisti, ki so prostorsko oddaljeni in se težkoredno udeležujejo različnih predavanj in skupinskih srečanj.


PREDNOSTI in SLABOSTI e-izobraževanja

Večje možnosti izobraževanja za slušateljeiz oddaljenih krajev, slušatelje ob delu,telesno prizadete in vse, ki se iz različnihrazlogov tradicionalnih predavanj nemorejo udeležiti.

Možnost pomanjkanja samodiscipline.

Možnost racionalne izrabe časa ter večjesvobode pri študiju, saj se lahko slušateljuči kadarkoli, kar ustreza današnjimzahtevam globalizacije.

Visoki začetni fiksni stroški.

Večja samostojnost pri učenju in s tempovezana večja ustvarjalnost.

Mogoča socialna izolacija slušatelja.

Drugo:Lasten tempo učenjaOsredotočeno je na določene dele vsebineSprotno preverjanje znanjaInterakcija z učiteljem in drugimi slušateljiHitrejši pridobivanje podatkov preko interneta

Potrebna visoka stopnja podpore učiteljems strani usposobljenih strokovnjakov zarazvoj e-izobraževanja.

PREDNOSTI SLABOSTI


Primerjava e-izobraževanje-tradicionalno izobraževanje

ZNAČILNOSTIZNAČILNOSTI E-IZOBRAŽEVANJEE-IZOBRAŽEVANJE TRADICIONALNO TRADICIONALNO IZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJE

Prostorska oz. fizična ločenost Da Ne

Obravnava slušatelja Bolj individualno Bolj kot član skupine

Mehanizem za posredovanje učne snovi

Elektronski mediji in računalniški programi

Tiskani mediji in občasna raba tehnologije (avdio, video kasete, TV, CD, DVD...)

Učne metodePoučevanje s pomočjo elektronskih medijev (on-line), individualne metode

Uporaba klasičnih učnih metod (predavanja, razlage, opisovanje, pojasnjevanje,...)

SlušateljiDokaj nehomogena skupina, visoko motivirani

Dokaj homogena skupina, pri študiju bolj nadzorovani, manj samostojni

Funkcionalna kompleksnost

Visoka; prisotnost različnihfunkcij, kot so oblikovanje predavanj za prenos v elektronski obliki, distribucija učnih gradiv s pomočjo medijev, razvijanje primernih tehnologij za e-izobraževanje

Nizka


ZNAČILNOSTIZNAČILNOSTI E-IZOBRAŽEVANJEE-IZOBRAŽEVANJE TRADICIONALNO TRADICIONALNO IZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJE

Administrativna podporaAdministrativna podporaVisoka, kot posledica Visoka, kot posledica potrebe po koordiniranju potrebe po koordiniranju različnih funkcijrazličnih funkcij

Nizka, potrebna v glavnem Nizka, potrebna v glavnem za uskladitev dela učiteljevza uskladitev dela učiteljev

Stroškovna struktura

Prevladujejo stroški kapitala (računalniška strojna in programska oprema); stroški so odvisni od same priprave in prenosa predavanj in učnih gradiv in ne števila slušateljev

Prevladujejo stroški dela (plača predavateljev), prostorov; odvisno tudi od števila slušateljev

Pomen števila vpisanih Pomen števila vpisanih slušateljevslušateljev

Večji, z naraščanjem števila Večji, z naraščanjem števila slušateljev stroški na slušateljev stroški na slušatelja upadajoslušatelja upadajo

Manjši, saj je višina stroškov Manjši, saj je višina stroškov na slušatelja manj odvisna na slušatelja manj odvisna od števila slušateljevod števila slušateljev

Primerjava e-izobraževanje-tradicionalno izobraževanje


Tehnologije za e-izobraževanje

Bistven del informacijsko tehnološke podpore za e-izobraževanje je integrirano programsko okolje, največkrat govorimo o školjki ali platformi za e-izobraževanje. Zadnje čase pogosto slišimo izraz portal, ki ga lahko definiramo kot spletišče, ki nudi celovito podporo vsem izobraževalnim procesom.

E-izobraževanje - Tehnologije za e-izobraževanje

Tehnologijo predstavljajo:

• Infrastruktura (internet, intranet).

• Sistemi za upravljanje izobraževalnih vsebin - LCMS (Learning Content Managememnt Systems), ki zagotavljajo upravljanje izdelave, objave, sestavljanja, sledenja in distribucije izobraževalnih vsebin.

• Sistemi za upravljanje izobraževanj - LMS (Learning Management Systems), ki ponujajo planiranje, vključevanje in obveščanje udeležencev, upravljanje učnih gradiv ter sisteme za vodenje in ugotavljanje napredka udeležencev izobraževanj.


Tehnologije, ki omogočajo enosmerni prenos informacij med slušateljem in učiteljem ali med samimi slušatelji. Te tehnologije ne omogočajo interakcije slušatelja, kar pomeni, da je slušatelj le pasivni udeleženec izobraževanja (kot poslušalec ali kot gledalec). Primer takšnih tehnologij sta radio in televizija.

Tehnologije, ki omogočajo dvosmerni prenos informacij med slušateljem in učiteljem ali med samimi slušatelji. Te tehnologije omogočajo interakcijo slušatelja, kar pomeni, da je slušatelj aktivni udeleženec izobraževanja. Primer takšnih tehnologij sovideokonferenčni prenos, računalniške komunikacije in interaktivna televizija.

Glede na možnost interakcije slušatelja ločimo


Tehnologije, ki omogočajo dvosmerni prenos informacij, so, glede na časovni zamik v komuniciranju med slušateljem in učiteljem ali med samimi slušatelji, lahko:

• asinhrone (»time delayed«) tehnologije, s katerimi se učitelj ali slušatelj v procesu komuniciranja vključi po lastni volji in so s tem v komuniciranju prisotni časovni zamiki (elektronska pošta, forum),

• sinhrone (»real–time«) tehnologije, s katerimi je učitelj ali slušatelj v procesu komuniciranja vključen neprestano v času komunikacije, pri katerih torej ni časovnih zamikov med informacijo enega ter povratno informacijo drugega udeleženca (telekonferenca, klepetalnica, telefon).


Vrste tehnologij glede na kraj in čas komuniciranja

KRAJKRAJ

ČASČAS

EnakEnak RazličenRazličen

IstiIsti

1.Interakcija zagotovljenaSinhrone tehnologijeProjeciranje snovi

2.Interakcija zagotovljenaSinhrone tehnologijeTelekonferenca, telefonInterakcija ni zagotovljenaTV, radio

Različen

3.Interakcija zagotovljenaAsinhrone tehnologijeE-pošta

4.Interakcija zagotovljenaAsinhrone tehnologijeE-pošta, novičarske skupine, forum

Interakcija ni zagotovljenaVideo, avdio posnetki

Interakcija ni zagotovljenaTiskani, zvočni in video posnetki, CD, DVD


1. V skupino tehnologij, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob istem času na istem kraju, sodijo tehnologije, ki so sicer značilne za tradicionalni študij, a se, uporabljajo tudi pri e-izobraževanju, na primer, projiciranje učne snovi. Te tehnologije sodijo med sinhrone tehnologije in pri njih je slušatelj aktivni udeleženec.

2. Med tehnologijami, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob istem času na različnem kraju, obstajajo tiste, kjer je interakcija slušatelja zagotovljena (telekonferenca, telefon, elektronsko klepetalno orodje), ter take, ki interakcije slušatelja ne omogočajo (televizija, radio). Pri telekonferenčnih prenosih, kjer je interakcija slušatelja zagotovljena, govorimo o že omenjenih sinhronih tehnologijah.


3. Tehnologije, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob različnem času na istem kraju. Te tehnologije se za prenos znanja med učiteljiin slušatelji uporabljajo v lokalnih študijskih centrih večjih univerz za e-izobraževanje. Slušateljem je v teh centrih največkrat omogočen dostop do medijske opreme, kot so videorekorderji, računalniki z bazami podatkov in učnim gradivom ter knjige.

4. Tehnologije, ki omogočajo prenos informacij med učiteljem in slušateljem, ko se oba udeleženca nahajata ob različnem času na različnem kraju. Med temi tehnologijami ponovno razlikujemomed tehnologijami, kjer je interakcija slušatelja zagotovljena, ter tehnologijami, ki interakcije slušatelja pri e-izobraževanju neomogočajo.


V prvo skupino -omogočena interakcija- sodijo:• elektronska pošta (e-mail),• novičarske skupine (Usenet News),• računalniško podprta skupinska konferenca (NetMeeting),• forumi.

Med tehnologije, ki interakcije ne omogočajo, pa sodijo:• tiskanje na papirju ,• zvočni posnetki (avdio kasete) - tehnologija oz. medij, ki omogočaprilagodljivost, nadzor slušatelja nad predvajanjem učne snovi in je cenovno ugodna,• video posnetki (video kasete) – podobno kot zvočni posnetki omogočajo visoko prilagodljivost, nadzor slušatelja ,• CD-ROM, DVD-ROM medij, katerega uporaba zaradi možnosti shranjevanja velike količine podatkov vse bolj narašča,• učne vsebine na portalih oz. strežnikih.


Kadrovske potrebe

UČITELJUČITELJUčitelj je strokovnjak in pisec učnih gradiv, ki je na ustanovah e-izobraževanja zaposlen stalno ali honorarno. Učitelj je odgovorenza vsebino učnih gradiv. Nadaljnja obdelava teh gradiv je v pristojnosti tehničnih in didaktičnih strokovnjakov.

DIDAKTIČNI NAČRTOVALECDIDAKTIČNI NAČRTOVALECDidaktični načrtovalec skupaj z učiteljem odloča o izbiri najprimernejših medijev za prenos učnih gradiv na daljavo.Najprimernejši medij je tisti, ki slušatelja pri njegovem študiju najbolj podpira in mu določeno snov najbolj nazorno prikaže oz. predstavi.

E-izobraževanje - Kadrovske potrebe za e-izobraževanje

NAČRTOVALEC VSEBINNačrtovalec učnih gradiv predstavlja vmesni člen med didaktičnim načrtovalcem in osebjem za elektronsko založništvo in skrbi za:• kvaliteto in skladnost učnega gradiva,• ustreznost gradiva glede na zahtevani slog univerze,• gradivo glede na zaščito avtorskih pravic, pri čemer sodeluje s pravnim strokovnjakom,• primernost gradiva s stališča slovnice, pri čemer sodeluje z lektorjem.

ELEKTRONSKI ZALOŽNIKElektronski založnik je odgovoren za založništvo učnih gradiv in testov za preverjanje znanja. Pri svojem delu je najbolj povezan z avtorji učnega gradiva, t.j. z učiteljem, didaktičnim načrtovalcem in značrtovalcem učnih gradiv. Elektronski založniki so pristojni za:• produkcijo učnih gradiv oz. njihovo oblikovanje,• preverjanje primernosti in kvalitete učnega gradiva pred tiskanjem, kar opravijo skupaj z načrtovalcem učnih gradiv,• tiskanje učnih gradiv.


Kadrovske potrebe

TUTORTutor je strokovnjak, odgovoren, da slušatelj dojame in razume snov in da je motiviran za pridobivanje znanja. Glede naslušateljevo uspešnost tutor ocenjuje vsebinsko in oblikovno primernost učnih gradiv, izvajanje e-izobraževanja ter vpliva namorebitne spremembe. Glede na dejstvo, da je s slušateljem veliko več v stiku kot učitelj, mora razen strokovnega znanja imetitudi didaktična znanja ter smisel za delo s slušatelji.Pri tradicionalnem študiju (lahko pa tudi pri e-izobraževanju) opravlja vlogo tutorja učitelj sam.Med slušateljem in tutorjem je mogočih več vrst stikov:• neposreden stik na srečanjih med slušatelji in tutorjem v okviru študijskih središč,• stik po telefonu,• stik po elektronski pošti,• stik v okviru telekonference,• stik preko elektronskih klepetalnih orodij.

Kadrovske potrebe


TEHNIČNI STROKOVNJAKTehnični strokovnjak je pristojen za namestitve, vzdrževanje ter administracijo vseh vrst strojne in programske opreme terza povezovanje opreme.

SVETOVALECSvetovalec pomaga slušateljem reševati različne študijske probleme (katere programe izbrati, kako se pravilno učiti ipd).

ADMINISTRATIVNO OSEBJE IN STROKOVNJAKI S PODROČJA UPRAVLJANJA, FINANC IN TRŽENJAAdministrativno osebje in strokovnjaki s področja upravljanja, financ in trženja, ki so pristojni za upravljanje procesa e-izobraževanja,razporeditev finančnih virov in vodenje tržnih aktivnosti na izobraževalnih ustanovah.

PROGRAMERJI, STROKOVNJAKI ZA KOMUNIKACIJO ČLOVEK - RAČUNALNIK


Kadrovske potrebe

Modeli izobraževanja na daljavo

Poznamo tri modele izobraževanja na daljavo:

Model A - porazdeljeni razred

Model B - neodvisno učenje

Model C - odprto učenje + razred

http://www.umuc.edu/ide/modldata.html

E-izobraževanje - Modeli izobraževanja na daljavo

Model A - porazdeljeni razred

Značilnosti:- s pomočjo interaktivnih telekomunikacijskih tehnologij se predavanja, ki se izvajajo v razredu in v enem študijskem centru, prenesejo na več centrov;- komunikacija je sinhrona, zaradi česar sta določena čas in kraj vključitve slušateljev v proces komunikacije;- potek študijskega procesa se zaradi sinhrone komunikacije približa realnemu procesu.


Vloga ustanove:- podobna vlogi ustanove pri klasičnem izobraževanju;- poudarek je na uporabi izobraževalnih tehnologij ter na načrtovanju izvedbe predavanj.

Izkušnje slušateljev:- so podobne izkušnjam slušateljev pri klasičnem študiju;- netolerantnost do tehničnih težav ter ne sprejemanje tehničnih izzivov.

Priložnosti za interakcijo/komunikacijo:- vsi slušatelji imajo med izvajanjem pouka možnost verbalne interakcije z učitelji in ostalimi slušatelji in to glede nauporabljeno tehnologijo;- slušatelji so lahko v stiku z učiteljem tudi v času izven predavanj.


Model B - neodvisno učenje

Značilnosti:- razredno učenje oz. sinhrona predavanja ne obstajajo - slušatelji se učijo povsem samostojno in neodvisno ter v skladu z navodili v učnem programu;- mogoča je povezava slušateljev s tutorji ter z ostalimi slušatelji;- učna gradiva so v tiskani ali elektronski obliki in jih slušatelj proučuje po lastnem preudarku.


Vloga ustanove:V primerjavi z modelom B se osebje ustanove pri oblikovanju in načrtovanju učnih gradiv ter učnega programa s slušatelji povezuje v manjši meri; v primerjavi z modelom B se namreč osebje ustanove osredotoči bolj na uporabo izobraževalnih tehnologij in na načrtovanje izvedbe predavanj.

Izkušnje slušateljev:Zaradi manjšega števila obveznih predavanj so v primerjavi z modelom A slušatelji lahko bolj prilagodljivi in samostojni ter si laže strukturirajo svoje delo. Priložnosti za interakcijo/komunikacijo:- tematika predavanj ni obravnava učne snovi (kot pri modelu A), ampak je izključno obravnava določenega problema ali reševanje neke naloge, na kar je slušatelj naletel med svojim učenjem;- mogoča je individualna komunikacija med slušatelji in učitelji s pomočjo uporabe elektronske pošte, telefona, navadne pošte.


Vrste ustanov izobraževanja na daljavo glede na način organizacije

Avtonomne ustanove izobraževanja na daljavo so ustanove, pri katerih poteka izobraževalni proces izključno na daljavo. Primeri teh ustanov so odprte univerze v Veliki Britaniji, Nizozemski, Nemčiji. Mešane ustanove izobraževanja na daljavo so tiste, pri katerih poteka izobraževalni proces na daljavo, t.j. v okviru oddelkov izobraževanja na daljavo, in na klasični način, t.j. v okviruoddelkov klasičnega študija.

Običajno izvaja taka ustanova na začetku klasični študij, nato ob njem še e-izobraževanje. Primeri teh ustanov so predvsem v Avstraliji. V primerjavi s prejšnjo vrsto imajo mešane ustanove manj težav pri razvoju študijskih programov in pripravi študijskih gradiv, saj so programe in gradiva v osnovi razvile in pripravile z izvajanjem klasičnega študija.

E-izobraževanje - Vrste ustanov izobraževanja na daljavo

Vrste ustanov izobraževanja na daljavo glede na način organizacije

Mreže oz. skupek ustanov izobraževanja na daljavo so povezave različnih ustanov (običajno univerz oz. visokošolskih ustanov), ki simedsebojno razdelijo sredstva ter naloge, potrebne za izvedbo e-izobraževanja, in katerih delovanje usklajuje koordinacijsko telo. Teustanove so skoraj v vseh razvitejših evropskih državah. Primeri teh mrež so, na primer:• European Association of Distance Teaching Universities (EADTU, http://www.eadtu.nl)• European Universities Continuing Education Network (EUCEN, http://www.eucen.org)• International Council for Open and Distance Education (ICDE, http://www.icde.org)• European Distance Education Network (EDEN, http://www.eden.bme.hu)


http://www.eadtu.nl/

http://www.eucen.org/

http://www.icde.org/

Vodilne evropske ustanove za izobraževanje na daljavo

Odprta Univerza, Velika BritanijaOpen University; http://www.open.ac.ukUniverza je bila ustanovljena leta 1969 in predstavlja danes največjo univerzo v VelikiBritaniji. Njeno središče je v Miltonu Keynesu, ima pa še 13 regionalnih in 280 lokalnih študijskih središč, nekaj tudi v tujini.Eno študijsko središče je v Ljubljani. Po načinu organizacije sodi med avtonomne ustanove. Univerza izvaja dodiplomski in podiplomski študij ter ima kreditni sistem študija. Velika prednost univerze pred klasičnimi univerzami je ta, da določena stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis na Open University.


Odprta Univerza, NizozemskaOpen Universiteit; http://www.ouh.nlUniverza, podobno kot Odprta Univerza v Veliki Britaniji, sodi med avtonomne ustanove in ne zahteva predhodne izobrazbe kot pogoja za vpis. Ravno tako imajo slušatelji prosto izbiro študijskih programov, od katerih ima vsak določeno število kreditnih točk. V primerjavi z Univerzo v Veliki Britaniji si slušatelji na nizozemski Univerzi študijsko obremenitev ter termine za opravljanje izpitov določajo sami, sama ponudba programov pa je nekoliko bolj omejena. Univerza izvaja le visokošolski študij.


Odprta Univerza v Hagnu, NemčijaFern Universitäthttp://www.fernuni-hagen.deUniverza je bila ustanovljena leta 1974 in je ena najbolj znanih univerz v Nemčiji, ki se ukvarja z izobraževanjem na daljavo. Izvaja dodiplomski in podiplomski študij. V okviru Univerze obstajajo naslednji oddelki oz. enote: administrativni oddelki, osrednji inštitut za raziskavo izobraževanja na daljavo (Central Institute for Distance Education Research), akademski oddelki, Center za razvoj poučevanja na daljavo (Center for the Development of Distance Teaching), računalniški center in knjižnica. Univerza zahteva določeno stopnjo izobrazbe kot pogoj za vpis.


Izobraževanje na daljavo v Sloveniji

Ekonomska fakultetahttp://www.ef.uni-lj.siEkonomska fakulteta je pričela v študijskem letu 1995/96 na daljavo izvajati program 1. letnika Visoke poslovne šole. Projekt Ekonomske fakultete je bil vključen v program Phare za mednarodno sodelovanje na področju študija na daljavo. (http://www.ef.uni-lj.si/studij/dodiplomski/snd/).Na Ekonomski fakulteti ima sedež tudi Nacionalna projektna enota za študij na daljavo, ki je bila nacionalni koordinator programa Phare za ŠND v obdobju od 1995 do konca 1999. Nacionalna projektna enota za študij na daljavo deluje kot center znanja in informacij s področja ŠND (http://www.ef.uni-lj.si/ncp/).


MIRKhttp://www.mirk.siMIRK, Zavod za projektno in raziskovalno delo na omrežju Internet, razvija in vzpodbuja uporabo računalniških komunikacij v douniverzitetnem izobraževanju. Istočasno razvija model in pripravljadidaktična gradiva, primerna za poučevanje in učenje na daljavo za preduniverzitetno populacijo. S tem namenom organizira in izvaja seminarje, ki potekajo on-line in so namenjeni usposabljanju učiteljev in svetovalcev na tem področju.


DOBAhttp://www.doba.siDOBA, Zavod za izobraževanje v Mariboru, je v študijskem letu 2000/01 pričel prvič izvajati višješolski strokovni program Poslovni sekretar z namenom, da omogočijo izobraževanje vsem, ki se v tradicionalne oblike izobraževanja ne morejo vključiti. Vpisni pogoji so enaki kot pri tradicionalnem študiju, slušatelji pa morajo imeti multimedijsko računalniško opremo. Komunikacija med učiteljem in slušatelji poteka predvsem preko elektronske pošte (posredovanje navodil in nasvetov, vprašanj in odgovorov), Interneta (posredovanje učnih enot) ter navidezne (virtualne) klepetalnice, izpiti pa se opravljajo na samem zavodu.


Center za razvoj študija na daljavo, Univerza v Mariboruhttp://estudij.uni-mb.si (http://www.cded.uni-mb.si)Center je bil ustanovljen februarja 1999. V okviru Univerze v Mariboru deluje kotorganizacijska enota. Tehnološka podpora je Centru zagotovljena s sredstvi evropskegaprograma TEMPUS PHARE DETECH. Med naloge Centra sodijo koordinacija, promocija, svetovanje in izvajanje tehnoloških storitev za potrebe izobraževanja na daljavo na Univerzi v Mariboru, strokovno didaktično-metodično in tehnično svetovanje, pomoč pri organizaciji študijskega procesa na daljavo in transformaciji učnega gradiva ter skrb zakvalitetne tehnične storitve pri izvajanju tovrstnih študijskih programov.


http://moodle.uni-mb.si/

uČni cilji

Documents