vrednote in cilji v Življenju

»Mladi za napredek Maribora 2015«

32. srečanje

Slovenska Bistrica, februar 2015

VREDNOTE IN CILJI V ŽIVLJENJU

Raziskovalno področje: psihologija in pedagogika

Raziskovalna naloga

ursak

Typewritten text

Avtor:ANA KERŠIČ Mentor:JANINA CURK Šola:II. GIMNAZIJA MARIBOR

2

KAZALO

POVZETEK 5

ZAHVALA 5

UVODNI DEL 6

1 PROBLEM NALOGE 6

2 TEORETIČNI UVOD 6

2.1 OPREDELITEV VREDNOT V PSIHOLOGIJI 6

2.2 KLASIFIKACIJA VREDNOT 10

2.3 RAZVOJNI MODEL VREDNOT 12

2.3.1 IZVOR IN NASTANEK 12

2.3.2 VREDNOTE SKOZI ŽIVLJENJE 12

3 CILJI IN HIPOTEZE 15

3.1 CILJI 15

3.2 HIPOTEZE 16

4 METODA 16

4.1 VZOREC 16

4.2 MERSKI INSTRUMENT 17

4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV 18

4.4 POSTOPEK STATISTIČNE OBDELAVE 18

5 REZULTATI IN ANALIZA 18

5.1 POSAMEZNE VREDNOTE 19

5.2 VREDNOSTNE USMERITVE 21

5.3 VREDNOSTNI TIP 22

5.4 VREDNOSTNA VELEKATEGORIJA 23

5.5 ANALIZA POSAMEZNIH STAROSTNIH SKUPIN 24

5.5.1 MLAJŠA GENERACIJA 24

5.5.2 SREDNJA GENERACIJA 27

5.5.3 STAREJŠA GENERACIJA 30

5.6 PRIMERJAVA PRVE IN DRUGE GENERACIJE 34

5.7 PRIMERJAVA PRVE IN TRETJE GENERACIJE 34

5.8 PRIMERJAVA DRUGE IN TRETJE GENERACIJE 35

3

6 INTERPRETACIJA 35

7 SKLEPI 37

7.1 POVZETEK NALOGE 37

7.2 KRITIKA NALOGE 37

7.3 UPORABNA VREDNOST 38

7.4 NOVA VPRAŠANJA 38

7.5 DRUŽBENA ODGOVORNOST 38

8 LITERATURA IN VIRI 38

8.1 LITERATURA 39

8.2 SPLETNI VIRI 39

9 PRILOGE 40

KAZALO SLIK

SLIKA 1: PRIKAZ VREDNOT KOT MOTIVACIJSKIH CILJEV 9

SLIKA 2: HIERARHIJA VREDNOTNEGA PROSTORA: OD POSAMEZNIH VREDNOT, PREKO VREDNOSTNIH

USMERITEV DO VREDNOSTNIH TIPOV IN VREDNOSTNIH VELEKATEGORIJ (MUSEK, 1993) 11

KAZALO TABEL

TABELA 1: ZNAČILNOSTI STAROSTNIH SKUPIN, KI SO SODELOVALE V RAZISKAVI 16

TABELA 2: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI POSAMEZNIH VREDNOT PRI TREH

GENERACIJSKIH SKUPINAH 19

TABELA 3: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV PRI TREH


TABELA 4: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA PRI TREH GENERACIJSKIH

SKUPINAH 22

TABELA 5: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE PRI TREH


TABELA 6: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI POSAMEZNIH VREDNOT GENERACIJE 1,

RAZVRŠČENIH OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE VREDNOSTI 24

TABELA 7: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV GENERACIJE 1,


TABELA 8: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA GENERACIJE 1,


4

TABELA 9: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE GENERACIJE 1,


















KAZALO GRAFOV

GRAF 1: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNIH USMERITEV PRI TREH


GRAF 2: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNEGA TIPA PRI TREH GENERACIJSKIH

SKUPINAH 23

GRAF 3: PRIKAZ POVPREČNIH OCEN POMEMBNOSTI VREDNOSTNE VELEKATEGORIJE PRI TREH


5

POVZETEK

V raziskovalni nalogi sem se posvetila vprašanju, kako se vrednote in življenjski cilji

sodobnega mladostnika razlikujejo od tistih, ki zaznamujejo pripadnike generacije njegovih

staršev in starih staršev. Uporabljeni metodi znanstvenega raziskovanja sta analiza virov in

anketa o lestvici vrednot. Anketiranih je bilo 75 oseb; dijaki 4. letnikov gimnazije in njihovi

starši ter stari starši.

Ob pričetku raziskovalnega me je zanimalo, kako posamezne starostne skupine vrednotijo

različne kategorije vrednot. Zastavila sem si naslednje teze: mlajša generacija (dijaki 4.

letnikov) bo višje ocenjevala hedonske in čutne vrednote, pri generaciji staršev dijakov bodo

najbolj izražene statusne, kulturne in aktualizacijske vrednote. Generacija starih staršev bo

višje ocenjevala verske, patriotske in tradicionalne vrednote.

Z analizo vprašalnikov sem prišla do nekaj zaključkov. Mlajša generacija v nasprotju s

srednjo in starejšo relativno višje ocenjuje statusne, kulturne in senzualne vrednote. Srednja

generacija v nasprotju z mlajšo in starejšo relativno bolj ceni patriotske, ekološke,

samoaktualizacijske, spoznavne in afiliacijske vrednote, starejša generacija višje ocenjuje

predvsem religiozne vrednote.

ZAHVALA

Zahvaljujem se svoji mentorici in profesorici psihologije za pomoč ter podporo pri izdelavi

raziskovalne naloge. Prav tako se zahvaljujem profesorici slovenščine za lektoriranje naloge.

Zahvala gre tudi dijakom II. gimnazije Maribor in njihovim staršem ter starim staršem, ki so

mi z reševanjem vprašalnikov omogočili pridobitev podatkov za analizo.

6

UVODNI DEL

1 PROBLEM NALOGE

Razlike v vrednotnih usmeritvah so že dolgo časa znane kot ena izmed bolj zanimivih in

življenjsko pomembnih razlik med generacijami. Že dosedanje raziskave so pokazale, da se

med generacijami pojavljajo pomembne razlike v vrednotnih usmeritvah. Rezultati teh

raziskav nakazujejo, da so prav generacijske razlike lahko eden izmed temeljnih vzrokov

znanega generacijskega konflikta. (Musek, 2000)

Na podlagi omenjenega sem se tudi sama odločila preučiti generacijske razlike med

generacijo mojih sovrstnikov – adolescentov, starih 18 let, in generacijo njihovih staršev ter

starih staršev. Zanimale so me predvsem razlike v vrednotenju in vrednostnih usmeritvah in

tudi pomen generacijskih razlik z vidika prenašanja vrednotnih vzorcev ter z njimi povezanih

vzorcev obnašanja iz generacije v generacijo.

2 TEORETIČNI UVOD

Vrednote so ena od pomembnih tem, s katero se ukvarjajo različne znanstvene discipline.

Zgodovinsko gledano razprava o vrednotah ni novost, saj sta se z njimi ukvarjala že Platon in

Aristotel (vrline). Od tam so postale pomembna tema znotraj filozofije in nato teologije,

znanstveno pa jih psihologija obravnava šele zadnja desetletja. (Bajzek, 2008)

Znanstveniki so ugotovili, da na razvoj vrednot vplivajo potrebe in želje ter so v tesni

povezavi z družinskim, kulturnim, socialnim in delovnim okoljem ter religijo posameznika.

(Naka, S. in Kvas, A., 2004)

2.1 OPREDELITEV VREDNOT V PSIHOLOGIJI

Med gibali človekovega ravnanja so na eni strani potrebe in druge spodbude, ki ga pozivajo k

določenim aktivnostim in vedenju. Obstaja pa še precej drugačna vrsta gibal oziroma

motivacijskih pojavov. Ta osebo ne potiska v ravnanje, temveč deluje nanjo s svojo privlačno

močjo. Ameriški psiholog G. Kelly (1955) je omenjeni vrsti motivov opredelil kot »push« in

»pull« motivacijo. Pri tem bi bilo drugo, privlačnostno vrsto silnic, moč označiti kot

življenjska vodila oziroma smernice. Skozi zgodovino človeške misli je človek pozornost

7

preusmerjal k eni in drugi obliki motivacije. Medtem ko za ene glavne silnice obnašanja

predstavljajo instinkti, nagoni, potrebe in drugi motivi potiskanja, vidijo drugi glavna gibala v

ciljih, smotrih,vrednotah, načelih in idealih, med katerimi so vrednote pomembna kategorija

privlačnostne motivacije. (Lamovec, 1994)

Ljudje cenijo in vrednotijo različne stvari, predmete, dejavnosti, osebe … Različnim pojavom

pripisujejo različne vrednosti, privlačnosti – so bolj ali manj zaželeni. To velja tako za

konkretne kot tudi za povsem abstraktne kategorije, kot so svoboda, enakost, pravica,

napredek, dobrota, resnica, zdravje. Pojmi, ki se nanašajo na stvari in kategorije, ki jih človek

visoko vrednoti in h katerim si prizadeva, se označujejo z izrazom vrednote. Znani ameriški

psiholog in sociolog C. Kluckhohn (1951) opredeljuje vrednote kot pojmovanja zaželenega,

ki vplivajo na to, kako se ljudje odločajo za akcije in kako ocenjujejo pojave. Slednje

pojmovanje predstavlja temeljno definicijo, ki jo je nato natančneje izdelal uveljavljen

slovenski psiholog J. Musek in predstavlja izhodišče pri raziskovanju in snovanju

raziskovalne naloge. (Musek, 1993)

Slovenski psiholog, raziskovalec in pisec Janek Musek vrednote definira kot vrednostne

kategorije, h katerim si prizadevamo in ki nam predstavljajo neke vrste cilje oziroma ideale.

Določneje je vrednote moč opredeliti kot posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in

pojavih, ki jih ljudje visoko cenimo, ki se nanašajo na široke kategorije podrejenih objektov in

odnosov in ki usmerjajo človekove interese in vedenje.

Motivacije cilje si je mogoče predstavljati na različnih ravneh (slika 1). Na najnižji ravni so

zelo specifični in konkretni motivacijski cilji. Na višjih ravneh so bolj splošni in abstraktni

motivacijski cilji. Na najvišjih ravneh se motivacijski cilji generalizirajo v posamezne

vrednote, kategorije (tipe) vrednot in najbolj generalne vrednostne usmeritve (vrednostne

makrousmeritve). (Lamovec, 1994)

Nazoru, da je vrednote moč pojmovati kot motivacijske cilje, je blizu tudi pojmovanje, ki ga

izražata Schwartz in Bilsky (1987). Le-ta predlagata opredelitev, po kateri so vrednote

pojmovanja ali prepričanja o zaželenih končnih stanjih ali vedenjih, ki presegajo specifične

situacije, usmerjajo in vodijo izbiro ali pa oceno ravnanj in pojavov in so urejena glede na

relativno podobnost. Avtorja opozarjata na motivacijski vidik vrednot in vrednote kot posebne

vrste ciljev povezujeta z različnimi interesi (individualni, kolektivni ali obojni), nadalje z

8

različnimi motivacijskimi področji ali domenami (uživanje, varnost, storilnost,

samousmerjanje, socialna prilagojenost, prosocialno obnašanje, socialna moč in zrelost).

Vrednote se lahko tudi nanašajo, kot trdi Rokeach (1973), na predstavo o zaželenih končnih

stanjih (terminalne vrednote, kot so svoboda, nacionalna enakopravnost, lepota …) ali pa

predstavo o vedenju, ki omogoča doseganje zaželenega (instrumentalne vrednote, kot sta

poštenost, pogum). (Lamovec, 1994)

Definicija vrednot se zaključuje z oznako vrednot kot življenjskih vodil, kar se prav tako

ujema s pojmovanjem vrednot po J. Museku, na katerega sem se sklicevala tudi sama.

(Musek, 2000)

Poleg navedenih se v literaturi pojavljajo še številne druge definicije vrednot. Te so med

drugim zasnovali Reich in Adcock (1978), Jones in Gerard (1967), Alport (1961, 1969),

Rokeach (1973), zakonca English (1972), Crutchfield in Ballachey (1962), Boško Popovič

(1973) … Slednjih v nalogi natančneje ne bom opredelila, saj sem za izhodišče privzela

definicijo J. Museka in tako nimajo relevantne vrednosti. Vsa pojmovanja vrednot pa imajo

vendarle nekaj skupnih osnov. Zanje je v vsakem primeru značilna vrednostna komponenta:

zmerom se nanašajo na stvari, ki so ali pozitivno ali negativno vrednotene in cenjene. Za

razliko od drugih motivacijskih ciljev imajo bolj abstrakten, posplošen značaj – ne

predstavljajo nečesa konkretnega. Pogosto se poudarjata tudi družbeni in kulturni karakter

vrednot – v njih se odražajo družbene in kulturne norme. In navsezadnje imajo vrednote

globok osebni značaj za posameznika, ta jih doživlja z občutkom odgovornosti in zavezanosti,

ter ga angažirajo v njegovi notranjosti in globini. (Musek, 2000)

9

Slika 1: Prikaz vrednot kot motivacijskih ciljev

VREDNOSTE MAKROKATEGORIJE

VREDNOSTI TIPI

VREDNOSTNE KATEGORIJE

VREDNOTE

KOMPLEKSNI MOTIVACIJSKI CILJI

KONKRETNI MOTIVACIJSKI CILJI

10

2.2 KLASIFIKACIJA VREDNOT

Vrednot je veliko in pri posamezniku so organizirane v sistem – vrednotni sistem, za katerega

je značilno, da se njegove prvine, torej posamične vrednote, pojavljajo v medsebojnih

odnosih. Nekatere vrednote človek ocenjuje kot pomembnejše od drugih in tako je mogoče

govoriti o vrednotnih hierarhijah. Vrednotna hierarhija predstavlja lestvico, na kateri so

posameznikove (ali pa skupinske) vrednote razvrščene po prioriteti. Na podlagi tega se lahko

opredeljujejo različne vrednotne usmerjenosti posameznikov ali skupin. Vrednotno

usmerjenost določajo tiste vrednote, ki so na vrhu vrednotne lestvice. (Musek, 2000)

Ob raziskovanju vrednot se je uveljavilo več pomembnih psiholoških klasifikacij le-teh, med

katerimi so najpomembnejše Sprangerjeva (1930), Murrayeva (1951), Morrisova (1956),

Rokeachova (1973) in Musekova (1993). Ponovno se bom osredotočila na koncept J. Museka.

(Musek, 2000)

Empirična hierarhija vrednotnega prostora po Museku vsebuje več skupnih dimenzij, ki

povezujejo posamezne vrednote v višje kategorije, ki zajemajo tri ravni. Sprva se posamezne

vrednote združujejo v vrednotne kategorije srednjega obsega, nato v kategorije večjega

obsega (vrednotne tipe) in nazadnje v kategorije največjega obsega (vrednotne velekategorije)

(slika 3).

Na najvišji ravni sta dve najsplošnejši in najobsežnejši kategoriji oziroma dimenziji vrednot

(velekategoriji), dionizične in apolonske vrednote. V prvi se združujejo čutne, hedonske,

materialne, statusne vrednote, vrednote moči in uspeha, pod drugo pa uvrščamo predvsem

moralne, etične, demokratske, spoznavne kulturne, samoaktualizacijske, religiozne in druge

duhovne vrednote. Obe veliki kategoriji se na naslednji hierarhični ravni razdelita na več ožjih

vrednostnih kategorij (vrednostnih tipov). Dionizične se delijo na hedonske (čutne,

zdravstvene, varnostne) in potenčne vrednote (statusne, patriotske). Apolonske vrednote pa se

delijo na moralne (socialne, societalne, tradicionalne) in izpolnitvene vrednote (spoznavne,

estetske, kulturne, aktualizacijske, verske).

11

Slika 2: Hierarhija vrednotnega prostora: od posameznih vrednot, preko vrednostnih usmeritev do

vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij (Musek, 1993)

DIONIZIČNE VREDNOTE

HEDONSKI

•čutne

•zdravstvene

•varnostne

•veselje, zabava, vznemirljivo življenje, udobje, uživanje

•zdravje

•varnost

POTENČNI

•statusne

•patriotske

•moč, ugled, slava, politični uspeh

•ljubezen do domovine, narodnostni ponos

APOLONSKE VREDNOTE

MORALNI

•socialne

•societalne

• tradicionalne

•ljubezen, družinska sreča, razumevanje s partnerjem

•mir, sloga, enakost

•poštenost, delavnost

IZPOLNITVENI

•spoznavne

•estetske

•kulturne

•aktualizacijske

•verske

•resnica, modrost

•lepota, narava

•umetnost, kultura

•samoizpolnjevanje

•vera, upanje

12

2.3 RAZVOJNI MODEL VREDNOT

2.3.1 Izvor in nastanek

Sam izvor in nastanek vrednot ter vrednotenja sta še vedno precej neznana. Vrednote so

namreč kompleksen pojav, saj se povezujejo tako s čustvenimi kot z motivacijskimi in

kognitivnimi procesi.

Vrednote v pravem pomenu besede se oblikujejo šele v najstniških letih, čeprav posameznik

že veliko prej vrednoti različne pojave in objekte. Zrelo pojmovanje vrednot zahteva

oblikovane zmožnosti abstraktnega mišljenja, kar sovpada z leti pubertet in adolescence.

Nedvomno imajo že predšolski otroci izoblikovane kategorije pojavov, dogajanj in objektov,

ki jih klasificirajo kot prijetne in neprijetne, »lepe« in »grde«, »dobre« in »slabe«. Te zgodnje

kategorizacije tako predstavljajo prvo predstopnjo v razvoju vrednot. Pozneje se nabor

implicitnih vrednostnih shem in kategorij razširi in preoblikuje ter nekako v adolescenci že

obsega vse temeljne hierarhične kategorije. Vrednotenje stvari in pojavov že razmeroma

zgodaj ni vezano zgolj na neposredna zadovoljstva, temveč razvoj vrednotenja sovpada z

razvojem moralnega presojanja. (Musek, 1993)

Pri oblikovanju individualnih vrednot, vrednostnih hierarhij (prioritet) in sistemov imajo

poleg obstoječih implicitnih shem in kategorij najverjetneje odločilno vlogo posameznikove

izkušnje. Na eni strani v procesu socialnega učenja človek pridobi veliko informacij o splošno

veljavnih vrednotah kulture, v kateri živi. Zelo pomemben pa je drugi dejavnik. Področja in

dejavnosti, v katera posameznik vlaga veliko energije, samodejno pridobivajo na vrednosti –

posameznik nezavedno dviguje ceno tistemu, s čimer se ukvarja in za kar se zanima. (Musek,

1993)

2.3.2 Vrednote skozi življenje

Izvor, nastanek in oblikovanje vrednot kot takšnih psihologi umeščajo v obdobje osnovnega

razvoja osebnosti, torej v dobo od zgodnjega otroštva do adolescence. Opazno pa je, da se

vrednote, vrednostne orientacije, sistemi in hierarhije spreminjajo tudi še potem. Zatorej se v

tem kontekstu uporablja razlaga o razvoju vrednot skozi življenje.

Tako imenovan generacijski prepad v vrednostnih usmeritvah je precej poznan pojem. Zanj je

značilno prepričanje, da je pač posledica družbenega razvoja, ki prinese nove poglede in nova

vrednotenja; teh pa se oprimejo mlajše generacije, medtem ko starejše ostajajo pri svojem.

13

Obstaja pa še druga, povsem drugačna razlaga. Ta meni, da pride do premikov v vrednostnih

orientacijah v teku življenjskega razvoja in da se z zrelostjo pojavijo drugačne vrednostne

orientacije. Generacijske razlike v vrednotah potemtakem niso posledica zrcaljenja drugačnih

(družbenih) razmer, temveč so posledica individualnih sprememb v vrednostnem razvoju

posameznikov. (Musek, 2000)

O vprašanju spreminjanja vrednot skozi življenje so bile izvedene številne raziskave. Na

podlagi izsledkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika s Pogačnikovo lestvico vrednot, so bile

ugotovljene korelacije med starostjo in oceno pomembnosti vrednot. Korelacijski koeficienti

kažejo, da s starostjo narašča tudi pomembnost vrednot: načelo, varnost, vera in lepota,

medtem ko s starostjo upada pomen vrednot, kot so razumevanje s partnerjem, ljubezen,

samoizpolnjevanje. Prve vrednote imajo, kot kaže, večji pomen za starejše ljudi, druge pa za

mlajše. (Musek, 1993)

Vsi rezultati raziskav kažejo, da je ocena pomembnosti vrednot odvisna od starosti. Tedaj pa

se pojavi vprašanje, kaj povzroča te spremembe. Vrednote in vrednostne orientacije so dokaj

stabilne, v skladu s tem tudi spremembe skoraj nikjer niso zelo velike in radikalne. Iz tega je

mogoče sklepati, da tudi posamezniki v svojem življenju ohranjajo velik del svojih

vrednostnih orientacij. V nekaterih pogledih pa se ocene vrednot vendarle spremenijo.

Najverjetneje se v vrednostnih ocenah zrcalijo nekatere glavne značilnosti posameznikove

življenjske situacije, značilnosti posameznikovih življenjskih izkušenj in njegovih

pričakovanj. Vse to pa je pri posameznih starostnih skupinah in generacijah drugačno.

(Musek, 1993)

Povsem mogoče in verjetno pa je tudi, da nekatere razlike v vrednotenju in vrednostnih

usmeritvah odražajo notranji razvoj človekovega vrednostnega sistema, ki prav tako sovpada

in korelira s spreminjanem življenjskega okolja in perspektive. Pri spreminjanju vrednotenj in

vrednostnih orientacij gre torej verjetno tudi za notranji vrednostni razvoj posameznika, pri

katerem je v ospredju smer razvoja od hedonizma do življenjske izpolnitve. (Musek, 1993)

Dognanja opravljenih raziskav na omenjeno temo nakazujejo, da se z vidika vrednostne

usmeritve osebnostni razvoj nadaljuje tudi v odraslem obdobju. Z zrelostjo upada relativna

vrednost hedonskih in potenčnih vrednot in narašča relativni pomen moralnih ter

izpolnitvenih vrednot (življenjska, osebna in duhovna izpolnitev). Na podlagi tega je moč

14

prepoznati obstoj razvojne hierarhije. S tem se ujema prepričanje, da se prav v spremembi

vrednostne orientacije zrcali človekov zreli osebnostni in duhovni razvoj. V tem razvoju

posameznik postopno prehaja skozi zaporedna obdobja relativne prevlade vrednostnih

orientacij: najprej hedonske, zatem potenčne, nato moralne in slednjič izpolnitvene. Na

najbolj posplošeni ravni vrednostnega usmerjanja pa velja razvojni trend, ki kaže, da se v

mlajšem odraslem obdobju posameznik bolj usmerja k dionizični kategoriji vrednot, v zreli

dobi pa bolj k apolonskim vrednotam. (Musek, 1993)

Opisana razvojna lestvica se ujema z zakonitostmi osebnostnega razvoja. V svojem

osebnostnem razvoju se posameznik sprva usmerja k hedonskim ciljem, čutnemu uživanju,

igri, zabavi. Nato si vse bolj prizadeva za materialnimi dobrinami in dosežki: uspešnost, moč

in uveljavljanje presežejo čutnost. V naslednjem obdobju postanejo (morda zaradi morebitne

realizacije) tudi ti cilji manj pomembni in relativno večjo težo pridobijo stvari, ki pomenijo

dolžnost in odgovornost. Nazadnje pa postanejo življenjske prioritete: samooblikovanje,

kulturni in duhovni vzpon, poglobljeni odnosi in iskanje višjega smisla ter perspektive – torej

vse kar označuje življenjsko izpolnitev. (Musek, 1993)

Omenjeni sklepi prav tako predstavljajo možno razlago za generacijske razlike in konflikte v

vrednostnih usmeritvah. Ti morebiti ne nastajajo, ker naj bi bila prejšnja generacija kot

generacija na primer bolj moralno in konformno usmerjena, nova generacija pa spet kot

generacija bolj hedonistično in antikonformno. Verjetneje je, da so konflikti in razlike

posledice dejstva, da postane ista generacija v določenem obdobju bolj promoralno usmerjena

in se tako sooča z mlajšo, ki je v svojem obdobju po razvojnih zakonitostih drugače

usmerjena. To razlago podpirajo tudi opažanja, da se omenjeni generacijski konflikt ne

omejuje na eno ali dve generaciji, temveč se po pravilu ponavlja pri vsaki, kar je prav tako

močan argument za veljavnost razvojne razlage generacijske konfliktnosti. (Musek, 2000)

Spreminjajo se torej tudi vrednote in vrednostni sistemi, četudi so slednji med najbolj

stabilnimi, doslednimi in zanesljivimi osebnostnimi značilnostmi posameznika. Znotraj te

relativne stabilnosti in nespremenljivosti pa se kažejo spremembe in razvojni trendi, ki jih je

moč opaziti skozi življenjska obdobja posameznika. Le-ti so do neke mere odraz

spremenjenih življenjskih okoliščin: izkušenj, življenjske situacije in življenjske perspektive.

Te okoliščine so drugačne pri adolescentih, spet drugačne pri osebah med 25. in 30. letom

starosti, pri osebah srednjih let, v zrelih letih in v starosti. (Musek, 2000)

15

Vsi ti dejavniki najverjetneje sovpadajo tudi z notranjimi razvojnimi zakonitostmi v

celoživljenjskem razvoju vrednotenja. Na njihovi podlagi se izoblikuje razvojna hierarhija, ki

po vrstnem redu postopno vključuje hedonske, potenčne, moralne in izpolnitvene vrednote.

Ko posameznik vstopa v svet odraslih, so najprej sorazmerno močno izražene hedonske

potrebe in z njimi povezane vrednote – čutna zadovoljstva, zabava, druženje, telesne

aktivnosti. Kasneje se vse bolj v ospredje postavijo vrednote, ki so povezane z dosežki in

uveljavljanjem, kar v mnogih primerih sovpada s šolanjem, izbiro poklica in poklicnim

delom, kariero, izbiro partnerjev in vzpostavljanjem partnerskih odnosov, ustvarjanjem in

oblikovanjem družine. V partnerskem, družinskem in poklicnem krogu pa postajajo vse bolj

pomembne in izrazite tudi vrednote, ki so povezane z občutki odgovornosti, dolžnosti,

izpolnjevanjem moralnih norm. Med moralnimi vrednotami na eni in potenčnimi ter

hedonskimi na drugi strani obstaja določeno nasprotje. Zatorej lahko pretirana usmerjenost v

potenčno ali hedonsko območje povzroči konflikt z moralnimi vrednotami; pogost je pojav

vrednostne krize, ki jo posameznik ob normalnem razvoju stvari razreši tako, da postavi na

svoji notranji lestvici moralne vrednote nekoliko više ter tako doseže skladnost med temi in

dionizičnimi vrednotami, ki jih lahko še zmerom upošteva, toda le toliko, kolikor mu

dovoljuje moralni čut. Ob občutku, da posameznik v svojem življenju zna upoštevati in

usklajevati tako hedonske in potenčne kot tudi moralne vrednote, se končno pri mnogih ljudeh

prebijejo ospredje vrednote življenjske izpolnitve, vrednote, ki zadevajo vse, kar naj bi

osmišljalo naše življenje in bivanje, predvsem kulturno in duhovno rast, ustvarjanje, upanje,

vero in ljubezen. (Musek, 2000)

3 CILJI IN HIPOTEZE

3.1 CILJI

Zanima me, kako posamezne starostne skupine oziroma generacije vrednotijo posamezne

vrednote, vrednostne usmeritve, tipe in velekategorije ter kakšne so podobnosti in razlike v

vrednotenju omenjenih kategorij med generacijami.

Kako različne generacije vrednotijo posamezne vrednote, vrednostne usmeritve, tipe

in velekategorije?

16

3.2 HIPOTEZE

1. Dijaki 4. letnikov, v primerjavi s preostalima generacijama, višje ocenjuje dionizične

vrednote oziroma hedonske in čutne vrednote.

2. Starši dijakov 4. letnikov višje ocenjuje dionizične kot apolonske vrednote v

primerjavi s starejšo generacijo, v primerjavi z mlajšo pa bolj cenijo apolonske

vrednote. Pri tem se najbolj izražajo statusne, kulturne in aktualizacijske vrednote.

3. Stari starši dijakov 4. letnikov, v primerjavi s preostalima generacijama, višje ocenjuje

apolonske vrednote, med njimi predvsem verske, patriotske in tradicionalne vrednote.

4 METODA

4.1 VZOREC

V raziskavo je bilo vključenih 75 oseb obeh spolov in različnih starosti. V raziskovalne

namene so bili anketiranci razdeljeni v tri generacijske skupine – Generacija 1, Generacija 2

in Generacija 3. V prvo skupino se uvrščajo osebe stare od 17 do 18 let – mlajša generacija

oziroma generacija mojih vrstnikov (Generacija 1), drugo skupino sestavljajo starši

testirancev prve skupine – srednja generacija (Generacija 2), tretja skupina pa je opredeljena

kot skupek starih staršev osebkov prve generacija – starejša generacija (Generacija 3). Tabela

1 (spodaj) prikazuje parametre starostnih skupin: število anketiranih, razpon starosti,

povprečno starost, spol in povprečno oceno (vrednote).

Tabela 1: Značilnosti starostnih skupin, ki so sodelovale v raziskavi

Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3

število anketiranih 39 21 15

razpon starosti 17-18 33-54 56-83

povprečna starost 17,79 47,52 71,08

moški 14 7 4

ženske 25 14 11

povprečna ocena

vrednot

6,63 8,75 6,78

17

4.2 MERSKI INSTRUMENT

V raziskovalnem delu je bila uporabljena modificirana Muskova lestvica vrednot (MLV-V)

(priloga 1).

Konstrukcija MLV temelji na teoretskih izhodiščih, ki jih zastopajo najpomembnejše

psihološke in filozofsko-psihološke teorije in modeli vrednot različnih avtorjev, predvsem

Springerja, Schelerja, Vebra, Allporta, Murraya in Kluckhohna, Morrisa, Rokeacha,

Maslowa, Buchlerjevo in Frankla. Pomemben vir za zasnovo MLV je bilo tudi Muskovo

raziskovanje vrednotnih kategorij simbolike in metaforičnega pomena. Na podlagi analize teh

teorij in ustreznih pilotskih raziskav je bila končno skoncentrirana lestvica s 54 postavkami –

posameznimi vrednotami z različnih področij, od hedonskih in materialnih do kulturnih

oziroma duhovnih. Sama sem lestvico še dodatno preuredila in jo skrčila na 50 vrednot.

(Musek, 2000)

Vključene vrednote so formulirane kot eno do nekaj besedne fraze, ki se nanašajo na ustrezno

temeljno vrednoto. Posamezne vrednote se praviloma ocenjujejo z ocenjevalno lestvico, ki

ima širok razpon od 1 do 100, kar pa sem v namen olajšave izpolnjevanja vprašalnika omejila

na razpon od 1 do 10.

Lestvica omogoča ugotavljanje tako ocenjevanja posameznih vrednot kot tudi oceno

vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij. Slednje ocene se

določijo tako, da se izračunajo povprečne ocene, ki najbolj predstavljajo določeno kategorijo.

Vrednostne usmeritve:

1 TRAD: Usmerjenost k tradicionalnim idealom in morali (tradicionalna orientacija)

2 STAT: Usmerjenost k statusu in reputaciji (statusna orientacija)

3 AKTU: Usmerjenost k vrednotam samouresničevanja (samoaktualizacijska

orientacija)

4 SENZ: Usmerjenost k čutnim vrednotam (senzualna ali čutna orientacija)

5 DEMO: Usmerjenost k societalnim in demokratskim vrednotam (societalna oziroma

demokratična orientacija)

6 KULT: Usmerjenost h kulturnim vrednotam (kulturna orientacija)

7 EKOL: Usmerjenost k zdravju in naravi (zdravstvena oziroma ekološka orientacija)

8 RELI: Usmerjenost k religioznim vrednotam (religiozna orientacija)

18

9 ZBLI: Usmerjenost k zbliževanju (afiliacijska orientacija)

10 SPOZ: Usmerjenost k spoznavnim vrednotam (spoznavna orientacija)

11 PATR: Usmerjenost k domoljubnim vrednotam (patriotska orientacija)

Vrednostni tipi:

1 Hedonski vrednostni tip (HED: čutne, materialne, lukrativne vrednote)

2 Potenčni vrednostni tip (POT: vrednote ugleda, moči, uspešnosti, doseganja)

3 Moralni vrednostni tip (MOR: moralno-etične, družinske, značajske, domoljubne

vrednote)

4 Tip vrednot izpolnitve (IZP: duhovne, kulturne, samouresničitvene vrednote)

Vrednostni velekategoriji:

1 Dionizične vrednote (DION: združene hedonske in potenčne vrednote)

2 Apolonske vrednote (APOL: združene moralne vrednote in vrednote izpolnitve)

4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Postopek empiričnega raziskovanja je potekal po naslednjem vrstnem redu: najprej so

udeleženci dobili lestvico vrednot MLV-V (opisano v prejšnji točki) in jo rešili po podanem

navodilu. Ocenjevanje vrednot je potekalo anonimno, čas, ki so ga anketiranci imeli na voljo

pa je znašal okoli deset minut.

4.4 POSTOPEK STATISTIČNE OBDELAVE

Dobljeni podatki anketirancev so bili obdelani z ustreznimi statističnimi postopki; podatki so

bili razvrščeni v tri (generacijske) skupine, prešteto je bilo število anketirancev posameznega

spola, izračunani so bili povprečna starost in povprečna vrednost ocenjevanja posamezne

starostne skupine, povprečne vrednosti posameznih vrednot in širših kategorij (orientacija, tip

in velekategorija); podatki so prikazani v grafih, izvedena je bila tudi primerjava posameznih

vrednosti.

5 REZULTATI IN ANALIZA

V treh starostnih oziroma generacijskih skupinah število testirancev glede na spol ni enako

(tabela 1). Sklicujoč na statistični test, v katerem so se raziskovale razlike med skupinami

glede na zastopanost spola, ki je pokazal vpliv spola na morebitne razlike v ocenah vrednot,

19

sem spol obdržala le kot kontrolno spremenljivko. Predvidevajoč, da bodo eventualne razlike

med skupinami dejansko šle na račun generacijskih razlik, spol pri obdelavi podatkov ne bo

prisoten. (Musek, 2000)

V naslednjih razpredelnicah in grafih so prikazane povprečne vrednosti pridobljenih ocen

posamezne vrednote (tabela 2) in drugih vrednostnih kategorij (tabela 3, 4 in 5 ter graf 1, 2 in

3).

5.1 Posamezne vrednote

Tabela 2: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti posameznih vrednot pri treh generacijskih skupinah

VREDNOTA Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3

poštenost 7,44 9,29 9,54

družabno življenje 6,80 6,19 6,15

ljubezen do otrok 6,46 9,57 8,92

sožitje z naravo 5,41 7,67 7,00

znanje 7,00 8,10 7,77

dobrota in

nesebičnost

7,41 8,10 8,46

delavnost 7,03 8,19 8,46

dolgo življenje 5,85 7,24 6,39

ugled v družbi 5,72 5,91 6,08

razumevanje s

partnerjem

7,95 90,10 8,54

svoboda 8,49 8,86 9,08

moralna načela 7,90 8,48 7,85

uspeh v poklicu 7,46 7,52 7,23

šport in rekreacija 6,64 6,71 5,96

izpopolnjevanje

samega sebe

6,95 7,67 6,85

udobno življenje 7,08 6,14 6,54

spoštovanje zakonov 6,03 8,33 6,31

tovarištvo in

solidarnost

6,56 8,05 7,62

lepota – uživanje 5,77 6,19 5,92

20

lepote

mir na svetu 6,62 8,67 9,00

ustvarjalni dosežki 5,72 7,19 6,39

polno in vznemirljivo

življenje

7,62 6,86 5,39

vera v boga 3,33 4,71 4,15

prekašanje in

preseganje drugih

4,26 3,05 3,39

mir in počitek 6,72 7,24 5,92

pravičnost 7,62 8,52 8,46

dobra hrana in pijača 6,46 5,91 5,39

prijateljstvo 8,54 8,14 7,76

modrost 7,49 8,24 7,31

enakost med ljudmi 7,59 6,81 6,85

ljubezen do domovine 5,36 5,95 7,08

slava in občudovanje 3,69 3,38 4,15

veselje in zabava 7,03 5,62 5,39

upanje v prihodnost 7,21 6,76 6,77

ljubezen 8,41 8,76 8,39

spoznavanje resnice 7,69 8,33 7,08

red in disciplina 6,15 7,62 7,46

uživanje v umetnosti 5,00 5,52 5,08

politična uspešnost 2,90 2,76 2,85

varnost in

neogroženost

7,49 8,10 7,54

smisel za kulturo 5,64 5,00 5,46

moč in vplivnost 4,59 3,95 4,46

denar in imetje 5,82 5,62 5,85

napredek človeštva 5,39 5,91 6,54

zvestoba 8,64 8,81 8,69

zdravje 8,97 9,33 9,62

prosti čas 7,74 7,67 6,58

osebna privlačnost 6,69 6,05 6,69

21

družinska sreča 8,64 9,81 8,77

5.2 Vrednostne usmeritve

Tabela 3: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev pri treh generacijskih skupinah

VREDNOSTNA

USMERITEV


tradicionalna

moralna orientacija

7,29 8,52 8,82

statusna orientacija 4,82 4,38 4,79

samoaktualizacijska

orientacija

7,48 8,21 7,90

senzualna ali

hedonistična

orientacija

7,15 6,22 5,64

demokratična

orientacija

7,10 7,74 7,92

kulturna orientacija 5,32 5,26 5,27

ekološka orientacija 5,99 7,38 6,43

religiozna orientacija 3,33 4,71 6,15

afiliacijska

orientacija

8,37 8,70 8,45

spoznavna orientacija 7,59 8,29 7,54

patriotska orientacija 5,69 7,15 6,69

Graf 1: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev pri treh generacijskih skupinah

22

5.3 Vrednostni tip

Tabela 4: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa pri treh generacijskih skupinah

VREDNOSTNI TIP Generacija 1 Generacija 2 Generacija 3

hedonski vrednostni

tip

7,46 6,78 5,78

potenčni vrednostni

tip

5,43 5,00 5,42

moralni vrednostni

tip

7,58 9,18 8,85

tip vrednot izpolnitve 6,55 6,95 6,35

0 2 4 6 8 10

tradicionalna moralna orientacija

statusna orientacija

samoaktualizacijska orientacija

senzualna ali hedonistična…

demokratična orientacija

kulturna orientacija

ekološka orientacija

religiozna orientacija

afiliacijska orientacija

spoznavna orientacija

patriotska orientacija

vrednost povprečne ocene

vrednostna usmeritev

Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev pri treh generacijskih

skupinah grafikona

Generacija 3

Generacija 2

Generacija 1

23

Graf 2: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa pri treh generacijskih skupinah

5.4 Vrednostna velekategorija

Tabela 5: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije pri treh generacijskih skupinah

VREDNOSTNA

VELEKATEGORIJA


dionizične vrednote 5,56 5,06 4,97

apolonske vrednote 6,28 7,51 7,29

0 2 4 6 8 10

hedonski vrednostni tip

potenčni vrednostni tip

moralni vrednostni tip

tip vrednot izpolnitve

vrednost povprečna ocena

vrednostni tip

Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa pri treh generacijskih

skupinah

Generacija 3

Generacija 2

Generacija 1

24

Graf 3: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije pri treh generacijskih skupinah

5.5 ANALIZA POSAMEZNIH STAROSTNIH SKUPIN

5.5.1 Mlajša generacija

Iz pridobljenih rezultatov je mogoče prepoznati pomembnosti posameznih vrednot,

vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij za generacijo 1, ki jo

sestavljajo dijaki 4. letnikov – t.i. mlajša generacija oziroma generacija mladih (tabela 6, 7, 8

in 9).

Tabela 6: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti posameznih vrednot generacije 1, razvrščenih od najmanjše do

največje vrednosti

VREDNOTA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI

politična uspešnost 2,90

vera v boga 3,33

slava in občudovanje 3,69

prekašanje in preseganje drugih 4,26

moč in vplivnost 4,59

uživanje v umetnosti 5,00

ljubezen do domovine 5,36

napredek človeštva 5,39

0 2 4 6 8

dionizične vrednote

apolonske vrednote

vrednost povprečne ocene

vrednostna velekategorija

Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije pri treh generacijskih

skupinah

Generacija 3

Generacija 2

Generacija 1

25

sožitje z naravo 5,41

smisel za kulturo 5,64

ugled v družbi 5,72

ustvarjalni dosežki 5,72

lepota – uživanje lepote 5,77

denar in imetje 5,82

dolgo življenje 5,85

spoštovanje zakonov 6,03

red in disciplina 6,15

ljubezen do otrok 6,46

dobra hrana in pijača 6,46

tovarištvo in solidarnost 6,56

mir na svetu 6,62

šport in rekreacija 6,64

osebna privlačnost 6,69

mir in počitek 6,72

družabno življenje 6,80

izpopolnjevanje samega sebe 6,95

znanje 7,00

delavnost 7,03

veselje in zabava 7,03

udobno življenje 7,08

upanje v prihodnost 7,21

dobrota in nesebičnost 7,41

poštenost 7,44

uspeh v poklicu 7,46

modrost 7,49

varnost in neogroženost 7,49

enakost med ljudmi 7,59

polno in vznemirljivo življenje 7,62

pravičnost 7,62

spoznavanje resnice 7,69

prosti čas 7,74

26

moralna načela 7,90

razumevanje s partnerjem 7,95

ljubezen 8,41

svoboda 8,49

prijateljstvo 8,54

zvestoba 8,64

družinska sreča 8,64

zdravje 8,97

Iz tabele 6 (zgoraj) je mogoče razbrati, da so vrednote, ki jih mladi ocenjujejo kot zanje

najmanj pomembne, politična uspešnost, vera v boga, slava in občudovanje, prekašanje in

preseganje drugih, moč in vplivnost … Najbolj pomembne vrednote pa so zanje ljubezen,

svoboda, prijateljstvo, zvestoba, družinska sreča, zdravje …

Tabela 7 (spodaj) prikazuje, da je najvišje ocenjena vrednostna usmeritev (orientacija) za

mlajšo generacijo afiliacijska orientacija – usmerjenost k zbliževanju. Najnižje ocenjena pa je

religiozna usmeritev.

Tabela 7: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnih usmeritev generacije 1, razvrščenih od najmanjše do

največje vrednosti

VREDNOSTNA USMERITEV POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI

religiozna orientacija 3,33

statusna orientacija 4,82

kulturna orientacija 5,32

patriotska orientacija 5,69

ekološka orientacija 5,99

demokratična orientacija 7,10

senzualna ali hedonistična orientacija 7,15

tradicionalna moralna orientacija 7,29

samoaktualizacijska orientacija 7,48

spoznavna orientacija 7,59

afiliacijska orientacija 8,37

27

Na podlagi tabele 8 (spodaj) je mogoče ugotoviti, da si vrednostni tipi pri mlajši generaciji po

oceni pomembnosti (od najnižje do najvišje ocene) sledijo po naslednjem vrstnem redu:

potenčni vrednostni tip, tip vrednot izpolnitve, hedonski in moralni vrednostni tip.

Tabela 8: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa generacije 1, razvrščenih od najmanjše do največje

vrednosti

VREDNOSTNI TIP POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI

potenčni vrednostni tip 5,43

tip vrednot izpolnitve 6,55

hedonski vrednostni tip 7,46

moralni vrednostni tip 7,58

Razporeditev pomembnosti vrednostnih velekategorij prikazuje tabela 9 (spodaj). Mladi

ocenjuje apolonske vrednote višje od dionizičnih.

Tabela 9: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostne velekategorije generacije 1, razvrščenih od najmanjše do

največje vrednosti

VREDNOSTNA VELEKATEGORIJA POVPREČNA OCENA POMEMBNOSTI

dionizične vrednote 5,58

apolonske vrednote 6,28

5.5.2 Srednja generacija

Na podlagi pridobljenih rezultatov je moč prepoznati pomembnosti posameznih vrednot,

vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij za generacijo 2, ki jo

sestavljajo starši dijakov 4. letnikov – t. i. srednja generacija (tabele 10, 11, 12 in 13).


največje vrednosti






vera v boga 4,71

28
























prosti čas 7,67


znanje 8,10



prijateljstvo 8,14

delavnost 8,19

modrost 8,24



29


pravičnost 8,52

mir na svetu 8,67

ljubezen 8,76

zvestoba 8,81

svoboda 8,86


poštenost 9,29

zdravje 9,33



Iz tabele 10 (zgoraj) je mogoče razbrati, da so vrednote, ki jih srednja generacija ocenjuje kot

zanje najmanj pomembne, politična uspešnost, prekašanje in preseganje drugih, slava in

občudovanje, moč in vplivnost, vera v boga … Kot najbolj pomembne vrednote pa jim

predstavljajo razumevanje s partnerjem, poštenost, zdravje, ljubezen do otrok, družinska sreča

…

Tabela 11 (spodaj) prikazuje, da so najvišje ocenjene vrednostne usmeritve (orientacije)

srednje generacije: samoaktualizacijska, spoznavna, tradicionalna moralna in afiliacijska

orientacija; najnižje ocenjeni pa sta statusna in religiozna orientacija.


največje vrednosti











30



Na podlagi tabele 12 (spodaj) je mogoče ugotoviti, da si vrednostni tipi pri generaciji 2 po


potenčni, hedonski vrednostni tip, tip vrednot izpolnitve in moralni vrednostni tip.

Tabela 12: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa generacije 2, razvrščenih od najmanjše do

največje vrednosti






Razporeditev pomembnosti vrednostnih velekategorij prikazuje tabela 13 (spodaj). Generacija

2 ocenjuje apolonske vrednote višje od dionizičnih.


največje vrednosti




5.5.3 Starejša generacija

Iz rezultatov, pridobljenih s vprašalniki, je mogoče razbrati pomembnosti posameznih

vrednot, vrednostnih usmeritev, vrednostnih tipov in vrednostnih velekategorij za generacijo

3, ki jo sestavljajo stari starši dijakov 4. letnikov – t. i. starejša generacija (tabele 14, 15, 16 in

17).


največje vrednosti




31


vera v boga 4,15


















prosti čas 6,58









modrost 7,31




prijateljstvo 7,76

32

znanje 4,15


ljubezen 4,46


delavnost 5,39

pravičnost 5,39


zvestoba 5,46



mir na svetu 5,92

svoboda 5,96

poštenost 6,08

zdravje 6,15

Iz tabele 14 (zgoraj) je mogoče razbrati, da so vrednote, ki jih generacija 3 ocenjuje kot zanje

najmanj pomembne, politična uspešnost, prekašanje in preseganje drugih, slava in

občudovanje, vera v boga, moč in vplivnost … Zanje najbolj pomembne vrednote pa so mir

na svetu, svoboda, poštenost, zdravje …

Tabela 15 (spodaj) prikazuje, da so najvišje ocenjene vrednostne usmeritve (orientacije)

starejše generacije: samoaktualizacijska, spoznavna, tradicionalna moralna in afiliacijska

orientacija; najnižje ocenjeni pa sta statusna in religiozna orientacija.


največje vrednosti










33




Na podlagi tabele 16 (spodaj) je mogoče ugotoviti, da si vrednostni tipi pri generaciji 3 po


potenčni, hedonski vrednostni tip, tip vrednot izpolnitve in moralni vrednostni tip.

Tabela 16: Prikaz povprečnih ocen pomembnosti vrednostnega tipa generacije 3, razvrščenih od najmanjše do

največje vrednosti






Razporeditev pomembnosti vrednostnih velekategorij prikazuje tabela 17 (spodaj). Starejša

generacija ocenjuje apolonske vrednote višje od dionizičnih.


največje vrednosti




Samo na podlagi do sedaj analiziranih podatkov še ni mogoče ovreči ali potrditi hipotez in

odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Potrebna je namreč še primerjava generacij med seboj.

V celoti gledano namreč vse generacije višje postavljajo apolonsko vrednostno velekategorijo

in tako moralne in izpolnitvene vrednote, kot sta zdravje in družinska sreča. Razlike pa se

pojavijo v splošni višini ocenjevanja vrednot (srednja generacija vrednote ocenjuje najvišje,

sledi ji starejša generacija, povprečna ocena pomembnosti pri mlajši generaciji je najmanjša)

in pa ob primerjavi posamezne ravni vrednot med generacijami (poglavja 5.6; 5.7 in 5.8).

34

5.6 Primerjava prve in druge generacije

Uporabnost analize podobnosti in razlik med generacijami se kaže v tem, da omogoča

natančnejši vpogled v to, katere vrednote se najbolj razlikujejo med mlajšo in srednjo

generacijo (generacija 1 in 2), srednjo in starejšo generacijo (generacija 2 in 3) ter nazadnje še

med mlajšo in starejšo generacijo (generacija 1 in 3). Vpogled je uporabne vrednosti

predvsem zato, ker lahko veliko pove o medgeneracijskem prenosu vrednot in o možnih

izvorih konfliktnosti med generacijami. V splošnem je mogoče sklepati, da bodo tiste

vrednote, glede katerih se generacije najbolj ujemajo, hkrati vrednote, kjer medgeneracijski

potek vrednot poteka najbolj gladko. Tam, kjer pa bodo odstopanja najizrazitejša, pa je med

generacijami možen vrednostni konflikt.

V splošnem oziru mlajša generacija vrednote ocenjuje z nižjimi vrednostmi od srednje, saj

povprečna ocena pomembnosti vrednot generacije 1 znaša 6,63; povprečna vrednost pri

generacije 2 pa je 8,75 (tabela 1). Obe generaciji v absolutnem smislu podobno visoko

ocenjujeta tako posamezne vrednote kot tudi vrednostne usmeritve, vrednostne tipe in

velekategorije

Razlike med vrednotenjem generacij so opazne predvsem v relativnem smislu. Tako mlajša

generacija višje ocenjuje hedonski in potenčni tip vrednot, v primerjavi s srednjo, ki bolj ceni

moralni tip vrednot in tip vrednot izpolnitve (tabela 4). Pri primerjavi vrednostnih

velekategorij je iz rezultatov razvidno, da generacija 1 više ocenjuje dionizične vrednote,

generacija 2 pa apolonske (tabela 5). To seveda velja le v relativnem in ne v absolutnem

smislu. Absolutno gledano so namreč apolonske vrednote najbolj cenjene pri obeh

generacijah.

5.7 Primerjava prve in tretje generacije

V splošnem oziru mlajša generacija vrednote ocenjuje z nižjimi vrednostmi tudi od starejše,

saj povprečna ocena pomembnosti vrednot generacije 1 znaša 6,63; povprečna vrednost pri

generaciji 3 pa je 6,78 (tabela 1), pri čemer je torej razlika manjša kot v primeru primerjave

mlajše generacije s srednjo. Obe generaciji v absolutnem smislu podobno visoko ocenjujeta

tako posamezne vrednote kot tudi vrednostne usmeritve, vrednostne tipe in velekategorije.

Razlike med vrednotenjem generacij so ponovno opazne predvsem v relativnem smislu. Tako

mlajša generacija višje ocenjuje hedonski, potenčni in izpolnitveni tip vrednot, v primerjavi s

35

starejšo, ki bolj ceni moralni tip vrednot (tabela 4). Ob tem se največja razlika kaže pri

vrednotenju senzualnih in religioznih vrednot (tabela 3). Prve so namreč v ospredju pri mlajši

generaciji, druge pa pri starejši. Pri primerjavi vrednostnih velekategorij je iz rezultatov

ponovno razvidno, da generacija 1 više ocenjuje dionizične vrednote, generacija 3 pa

apolonske (tabela 5). To seveda velja le v relativnem in ne v absolutnem smislu. Absolutno

gledano so namreč apolonske vrednote najbolj cenjene pri obeh generacijah.

5.8 Primerjava druge in tretje generacije

V splošnem oziru mlajša generacija vrednote ocenjuje z nižjimi vrednostmi tudi od starejše,

saj povprečna ocena pomembnosti vrednot generacije 1 znaša 6,63; povprečna vrednost pri

generaciji 3 pa je 6,78 (tabela 1), pri čemer je torej razlika manjša kot v primeru primerjave

mlajše generacije s srednjo. Obe generaciji v absolutnem smislu podobno visoko ocenjujeta

tako posamezne vrednote kot tudi vrednostne usmeritve, vrednostne tipe in velekategorije.

Razlike med vrednotenjem generacij so ponovno opazne predvsem v relativnem smislu. Tako

srednja generacija, ki sedaj predstavlja mlajšo generacijo oziroma generacijo »otrok« starejše

generacije, više ocenjuje vse vrednostne tipe (v primerjavi s starejšo generacijo) (tabela 4). Ob

tem pa se vendarle da razbrati, da starejša generacija više ocenjuje predvsem religiozne

vrednote, srednja generacija pa hedonistične, ekološke, spoznavne in patriotske vrednote

(tabela 3). Pri primerjavi vrednostnih velekategorij je iz rezultatov razvidno, da generacija 2

višje ocenjuje tako dionizične kot tudi apolonske vrednote (tabela 5). To seveda velja le v

relativnem in ne v absolutnem smislu. Absolutno gledano so namreč pri obeh generacijah bolj

cenjene apolonske in manj dionizične vrednote.

6 INTERPRETACIJA

Na podlagi analize rezultatov je mogoče ugotoviti, da z generacijami upada pomembnost

dionizičnih vrednot, pri čemer pa pomembnost apolonskih vrednot ne narašča linearno.

Slednje se večajo pri mlajši in srednji generaciji, v primeru starejše pa vrednost ponovno

upade. Linearen tip upadanja pomembnosti se prav tako pojavlja pri hedonskih in statusnih

vrednotah. Medtem pa linearno naraščajo religiozne, demokratične in tradicionalne vrednote.

Prepoznati je mogoče tudi druge nelinearne spremembe v vrednostnih usmeritvah. Srednja

generacija v nasprotju z mlajšo in starejšo relativno bolj ceni patriotske, ekološke,

samoaktualizacijske, spoznavne in afiliacijske vrednote, čemur ustrezne spremembe se

36

opažajo tudi na nivoju posameznih vrednot. To je razumljivo, saj pridobljeni podatki kažejo,

da pripadniki generacije 2 vrednote nasploh ocenjuje višje kot pripadniki preostalih generacij.

Nelinearne spremembe vrednotenju so opazne tudi pri mlajši generaciji. Mlajša generacija v

nasprotju s srednjo in starejšo relativno višje ocenjuje statusne, kulturne in senzualne

vrednote. Ostale spremembe je mogoče kategorizirati kot linearne.

Do največjih razlik torej prihaja v uveljavljanju hedonskih vrednot na eni strani in moralnih

na drugi. Natančneje se najizrazitejše razlike v vrednotenju pojavljajo pri senzualnih

vrednotah na eni in religioznih, patriotskih ter ekoloških vrednotah na drugi. Razmeroma

manj razlik je opaziti pri potenčnem in izpolnitvenem tipu vrednot oziroma pri statusnih,

kulturnih, socialnih in družinskih vrednotah. Za te bi tako lahko sklepali, da se najverjetneje

najbolj enoznačno prenašajo iz generacije v generacijo.

Pri vsem tem velja ponovno poudariti, da vsi sklepi ustrezajo analizi razlik v relativnem in ne

absolutnem smislu.

Možna razlaga za vrednotne spremembe bi lahko bila evolucija oziroma prilagojenost

evolucijskih pritiskov na življenjske situacije človekovih razvojnih faz. Evolucijski pritisk bi

lahko deloval tako, da bi odraščajoče posameznike vse bolj potiskal v omrežje potenčne in

nato tudi moralne orientacije, da so lahko kos dosežkom, uveljavljanju, karieri, dolžnostim in

odgovornostim – to so naloge, ki jih morajo posamezniki obvladovati, če želijo uveljaviti

sebe, svoje bližnje in potomstvo (Musek, 2000). Rezultati, pridobljeni pri anketiranju srednje

generacije v okviru moje raziskave, so bili nekoliko drugačni. Povprečna starost generacije

znaša 47, 5 let, kar nakazuje, da gre za osebe, ki so najverjetneje že dosegle vrhunce svoje

kariere in potenčno naravnane vrednote že nekoliko postavljajo v ozadje, medtem pa

pripadniki starejše generacije gledajo nanje z nostalgičnega vidika. Podobno je mogoče

razložiti tudi pomen socialnih in družinskih vrednot. Podobno se da razumeti evolucijske

pritiske, zaradi katerih lahko starejši najbolj koristijo s svojimi moralnimi in izpolnitvenimi

nasveti (Musek, 2000), oziroma s svojim verskim, demokratičnim in tradicionalnim

delovanjem. Po drugi strani mladostniki še ne morejo v polni meri prispevati na moralnem in

izpolnitvenem področju. Za njihovo življenjsko situacijo je bistveno, da začnejo z

oblikovanjem uravnoteženega vrednotnega sistema, ki presega otroškost – iskanje identitete,

osamosvajanje, sklepanje globljih odnosov, zaradi česar je povsem razumljiv relativen pomen

hedonskih vrednot. Te namreč mlajša generacija potrebuje za gradnjo odnosov z vrstniki,

37

partnerji in obenem kot začasno identitetno osnovo pri razhajanju s starši oziroma starejšimi

generacijami.

7 SKLEPI

7.1 POVZETEK NALOGE

Rezultati pridobljeni v okviru opravljanja raziskovalnega dela in njihova nadaljnja analiza so

pokazali, da med generacijami nedvomno obstajajo razlike v vrednotenju. Ugotovljene so bile

generacijske razlike glede posameznih vrednot in tudi glede vrednotenja višjega obsega

(vrednostne usmeritve, tipi in velekategorije). Pri tem je potekala analiza izraženih vrednot in

podobnosti ter razlik med generacijami nasploh, še posebej pa tudi med prvo in tretjo

generacijo (mladostniki in starši), drugo in tretjo (starši in stari starši) ter med prvo in tretjo

(mladostniki in stari starši).

Tako so se vse zastavljene hipoteze (»1. Dijaki 4. letnikov, v primerjavi s preostalima

generacijama, višje ocenjuje dionizično vrednostno velekategorijo oziroma hedonske in čutne

vrednote.«, »2. Starši dijakov 4. letnikov, v primerjavi s preostalima generacijama, v višje

ocenjuje dionizične kot apolonske vrednote v primerjavi s starejšo generacijo, v primerjavi z

mlajšo pa bolj cenijo apolonske vrednote. Pri tem se najbolj izražajo statusne, kulturne in

aktualizacijske vrednote.«, razen tretje »3. Stari starši dijakov 4. letnikov, v primerjavi s

preostalima generacijama, višje ocenjuje apolonske vrednote, med njimi predvsem verske,

patriotske in tradicionalne vrednote.«) izkazale za veljavne oziroma potrjene.

7.2 KRITIKA NALOGE

V okviru izdelave raziskovalne naloge in opravljanja raziskovalnega dela bi lahko uvedla

nekaj izboljšav. Zastavljeno raziskovalno vprašanje je bilo precej odprtega tipa, kar je otežilo

postavitev točno določenih hipotez. Prav tako bi bilo ustrezno povečati vzorec in tako

pridobiti še več podatkov, ki bi jih lahko obdelala. Tako bi namreč povečala zanesljivost,

veljavnost in objektivnost obdelave podatkov. Ustrezno je poudariti, da sklepi veljajo

izključno za vzorec in da jih zaradi njegove nereprezentativnosti ne morem posplošiti na

populacijo.

38

7.3 UPORABNA VREDNOST

Tekom raziskave je bilo zbrano precejšnje število podatkov, ki lahko služijo za nadaljnje

raziskovanje in poglabljanja, saj sem se sama pri raziskovalnem delu omejila le na en vidik

proučevanja vrednot – razlike in podobnosti med generacijami.

7.4 NOVA VPRAŠANJA

Ob proučitvi analiziranih rezultatov je mogoče zastaviti nekaj novih vprašanj – dispozicij za

nadaljnje raziskovanje. Zakaj so razlike med vrednotenjem posamezne generacije takšne kot

so? Dejstvo, da do različnega vrednotenja in posledičnih medgeneracijskih konfliktov prihaja

med generacijami vsake dobe, iz česar se da zaključiti, da ne gre le za prilagojenost

posameznika na čas in okolje, v katerem živi. Toda, ali so te spremembe posledica

posameznikovega osebnostnega razvoja ali pa predvsem zrcalijo življenjske in socialne

spremembe, s katerimi se človek srečuje v različnih starostnih obdobjih? Prav tako bi se lahko

vprašali, kakšne je vrednotenje različnih generacij v Sloveniji v primerjavi z isto starostnimi

skupinami oseb drugih narodnosti? Prisotnost vpliva kulture in stila življenja na razvoj

vrednot pri posamezniku sta namreč tudi že dokazana.

7.5 DRUŽBENA ODGOVORNOST

Živimo v času kriz vseh vrst: gospodarske, finančne, politične, moralne in navsezadnje tudi

krize vrednot. Toda v okviru tega ne gre za to, da ljudje vrednot ne bi imeli ali jih ne bi

poznali, kot je potrdila tudi raziskava. Kriza je v tem, da se ljudje vrednot zavedajo, toda kljub

temu, ne ravnajo v skladu z njimi. Tako je potrebno oblikovanje vedenjskih namer v zvezi z

vrednotami.

Prav tako prihaja do medgeneracijskih konfliktov med generacijami vsake dobe. Iz tega lahko

sklepamo, da do nasprotij med vrednotenjem generacij ne prihaja, ker bi starejše generacije

»ostale za časom« in ne bi prevzele vrednot sodobnih družb. Da bi lahko bolje razumeli te

konflikte, moramo vedeti, kakšni so vzroki, oziroma kaj je izvor njihovega pojava – katere

vrednote so tiste, v katerih se generacije najbolj razlikujejo, in katere so tiste, ki jih vsi ljudje

enako cenimo (se prenašajo preko generacij). V ta namen sem se lotila raziskovalnega dela in

izdelave raziskovalne naloge. Z boljšim in temeljitejšim poznavanjem razlik v vrednotenju

posameznih starostnih oziroma generacijskih skupin nam je omogočen natančnejši vpogled v

mišljenje posameznih starostnih generacij sodobne družbe in s tem možnost, da

medgeneracijske konflikte razumemo ter jih skušamo razrešiti.

39

8 LITERATURA IN VIRI

8.1 LITERATURA

Bezjak, J. (et al.). Odiseja mladih. Radovljica: Didakta, 2008.

Lamovec, T. Psihodiagnostika osebnosti, str. 206-266. Ljubljana: Filozofska fakulteta,

Oddelek za psihologijo : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994.

Musek, J. Ljubezen, družina in vrednote. Ljubljana: Educy, 1995.

Musek, J. Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo

osebnosti: Educy, 2000.

Musek, J. Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy, 1993.

Rus, N. in Toš, N. Vrednote Slovencev in Evropejcev. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede, 2005.

8.2 SPLETNI VIRI

Naka, S. in Kvas, A. 2004. Razvoj vrednot in načelo pravičnosti. Obzornik

zdravstvene nege, letnik 38, številka 4, str. 305-312. URL:

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JL0JU8QF/4bb6b950-440d-4f60-99da-

f9373a2b676b/PDF (Citirano 2.2.2015)

Pogačnik, V. 2002. Pojmovanje in struktura osebnih vrednot. Psihološka obzorja, 11,

1, 31-50. URL: http://psy.ff.uni-

lj.si/psiholoska_obzorja/arhiv_clanki/2002_1/pogacnik.pdf (Citirano 2.2.2015)

Danes za jutri: razmišljanja o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj. 2009.

Koper: Fakulteta za management, 125 str. URL:

http://www.fm.upr.si/zalozba/ISBN/978-961-266-061-1.pdf#page=125 (Citirano

2.2.2015)

Tome, S. (et al.). 2008. Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja:

predstavitev različnih pogledov o umetnosti in kulturni vzgoji v izobraževanju.

Ljubljana: Pedagoški inštitut, 77-88 str. URL:

http://www.kulturnibazar.si/data/dokumenti/KulturaUmetnostIzobrazevanje_popotnic

a.pdf#page=22 (Citirano 2.2.2015)

Braithwaite, V.A. in Law, H.G. 1985. Structure of Human Values: Testing the

Adequacy of Rokeach Value Survey. Journal of Personality and Social Psychology,

Vol. 49, No. 1, 250-263. URL:

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JL0JU8QF/4bb6b950-440d-4f60-99da-f9373a2b676b/PDF

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JL0JU8QF/4bb6b950-440d-4f60-99da-f9373a2b676b/PDF

http://psy.ff.uni-lj.si/psiholoska_obzorja/arhiv_clanki/2002_1/pogacnik.pdf

http://psy.ff.uni-lj.si/psiholoska_obzorja/arhiv_clanki/2002_1/pogacnik.pdf

http://www.fm.upr.si/zalozba/ISBN/978-961-266-061-1.pdf#page=125

http://www.kulturnibazar.si/data/dokumenti/KulturaUmetnostIzobrazevanje_popotnica.pdf#page=22

http://www.kulturnibazar.si/data/dokumenti/KulturaUmetnostIzobrazevanje_popotnica.pdf#page=22

40

http://www.researchgate.net/profile/Valerie_Braithwaite/publication/232599525_Struc

ture_of_human_values_Testing_the_adequacy_of_the_Rokeach_Value_Survey/links/

00b7d52fef2ac44c08000000.pdf (Citirano 2.2.2015)

Schwart, S.H. in Bilsky, W. Toward A Universal Psychological Structure of Human

Values. 1987. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 53, No. 3, 550-562.

URL:

http://www.mujweb.cz/martinsc/Schwartz/toward_to_structure_of_human_values.pdf

(Citirano 2.2.2015)

9 PRILOGE

Priloga 1: Vprašalnik uporabljen pri raziskovalnem delu; Janek Musek; Lestvica

vrednot (MLV)

Na seznamu so nanizane stvari, ki jih vsak posameznik različno ceni. Prosim vas, da

navedete, kakšno vrednost vi osebno pripisujete navedenim stvarem (pojmom).

Vsakega izmed njih ocenite s točkami od 1 do 10. Za lažje ocenjevanje si predstavljajte, da

ima SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE vrednost 5. Navedene pojave in pojme tako

primerjajte z omenjeno vrednoto in jih temu primerno ocenite. Čim bolj se vam zdi vrednota

pomembna, tem višjo vrednost ji pripišite, pri čemer ostanite v intervalu med 1 in 10. Ocene

vpisujte v drugi stolpec tabele.

SEZNAM VREDNOT:

SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE 5 mir in počitek

poštenost pravičnost

družabno življenje dobra hrana in pijača

ljubezen do otrok prijateljstvo

sožitje z naravo modrost

znanje enakost med ljudmi

dobrota in nesebičnost ljubezen do domovine

delavnost slava in občudovanje

dolgo življenje veselje in zabava

http://www.researchgate.net/profile/Valerie_Braithwaite/publication/232599525_Structure_of_human_values_Testing_the_adequacy_of_the_Rokeach_Value_Survey/links/00b7d52fef2ac44c08000000.pdf



http://www.mujweb.cz/martinsc/Schwartz/toward_to_structure_of_human_values.pdf

41

ugled v družbi upanje v prihodnost

razumevanje s partnerjem ljubezen

svoboda spoznavanje resnice

moralna načela red in disciplina

uspeh v poklicu uživanje v umetnosti

šport in rekreacija politična uspešnost

izpopolnjevanje samega sebe varnost in neogroženost

udobno življenje smisel za kulturo

spoštovanje zakonov moč in vplivnost

tovarištvo in solidarnost denar in imetje

lepota – uživanje lepote napredek človeštva

mir na svetu zvestoba

ustvarjalni dosežki zdravje

polno in vznemirljivo življenje prosti čas

vera v boga osebna privlačnost

prekašanje in preseganje drugih družinska sreča

Priloga 2: Ključ za oceno vrednostnih kategorij (vrednostna usmeritev, vrednostni tip,

vrednostna velekategorija)

VREDNOSTNA KATEGORIJA SKUPNA OCENA

VREDNOT (SV)

POVPREČJE (SV/N)

Vrednostne usmeritve

TRAD POŠTENOST, DOBROTA,

DELAVNOST

SV/3

STAT PREKAŠANJE, MOČ,

SLAVA, UGLED, DENAR

SV/5

AKTU SAMOIZPOLNJEVANJE,

ZNANJE, SVOBODA

SV/3

SENZ DRUŽABNOST,

ZABAVA,

VZNEMIRLJIVO

ŽIVLJENJE, *(PROSTO

GIBANJE)

SV/3 *(4)

42

DEMO *(NACIONALNA

ENAKOPRAVNOST,)

ENAKOST, *(SLOGA,)

MIR

SV/2 *(4)

KULT UMETNOST, KULTURA SV/2

EKOL DOLGO ŽIVLJENJE,

POČITEK, NARAVA

SV/3

RELI VERA SV

SPOZ MODROST, RESNICA SV/2

PATR ZAKONI, RESNICA

SV/2

Vrednostni tipi

HED VZNEMIRLJIVO

ŽIVLJENJE, PROSTI ČAS,

ZABAVA*(, SPOLNOST,

PROSTO GIBANJE)

SV/3 *(5)

POT UGLED, MOČ, SLAVA,

UDOBNO ŽIVLJENJE,

DENAR

SV/5

MOR RAZUMEVANJE S

PARTNERJEM,

POŠTENOST, DOBROTA,

DRUŽINSKA SREČA,

OTROCI

SV/5

IZP MODROST, KULTURA,

UMETNOST, RESNICA,

SAMOIZPOLNJEVANJE

SV/5

Vrednostne velekategorije

DION SLAVA, ZABAVA,

PREKAŠANJE, HRANA,

NARODNOSTNI PONOS*

(LJUBEZEN DO

DOMOVINE), UGLED,

MOČ, DENAR, UDOBNO

SV/9

43

ŽIVLJENJE

APOL POŠTENOST, DOBROTA,

RAZUMEVANJE S

PARTNERJEM, SLOGA,

DELAVNOST, OTROCI,

PRAVICA, RESNICA

SV/8

vrednote in cilji v Življenju

Documents